Posamezna Btevfikaj 1 krono. Žlllli to JmnOn, a^k mt ■ O O D TO§T3JTrcra. □ □ O livm. surami Posamezna Številka i 1 krono, imosidrv o h nt^i » im> kora. Jutiitn (I. iL i, L a*4-•tropj«. T«]»l»» int*rurb. It. VM. DPHAVi h utuji » JuriiioTi ali01 it. *, pritlljj«, l (M M. M- 8US pailaaa*k*rai ar •*» Itrr. U.7SJ. B» oatooIU hm 4«u«}i •• m Jtira. — Bofcowi» «• u mitjs. Leto: II. Maribor, petek 22. aprila 1921 Številka: 90. Uradniško vprašanje In občinske volitve. Maribor, 21. aprila. Od začetka vojne preko prevrata do današnjih dni je bil uradniški stan, bodisi v državni, ~ bodisi v zasebni službi, najrevnejši izmed vseh revnih. Draginja le skakala od dne do dne in le s težavo so se dosegli poviški draginjskih doklad, ki pa seveda niso v nobenem razmerju z draginjo. Četudi'jugosloven-sko uradništvo vseh kategorij ve, da je Demokratska stranka edina bila tista, ki i* z vso odločnostjo zahtevala in dosegla sedanje draginjske doklade in v Nekaterih kategorijah Že tudi reguliranje plač, se vendar ista stranka zaveda, da J® položaj vseh stalnonameščencev zelo težaven, v družinah pa, ki štejejo mnogo otrok, naravnost nevzdržen. Seveda tooramo tukaj javno naglasiti, da je Jajvečja sovražnica uradniških plač erikalna stranka, ki piše danes po *vojih glasilih Jn govori na svojih s odih, da dobivajo uradniki previsoke jjače, da jih je samo na ta način kupil »eograd za Jugoslavijo, da jim šteje jnessčno tisočake. To je isto nesramno Ilzi/alno pisarenje in govorjenje, kakor {p je gojil svojčas Šušteršič s svojim brekom, da uradnik *re. Iz plenarnih sej konstituente. TIP B e o g t a d, 21. aprila. Načelna debata se v plenumu konstituante nadaljuje po programu ter bo končana najbrže že ta teden tako, da se bo pričetkom prihodnjega tedna že lahko vršilo načelno glasovanje o vladni ustanovni predlogi. Glasovanje se bo vrši-lo poimensko je pa že danes orotovo, da bo vlada sijajno prodrla, čez pravoslavno Veliko noč se bo zasedanje od-godilo, na kar se bo pričela 5. maja špecijalna debata. Včeraj se je vršila seja dopoldan ob pol desetih ter popoldan ob 16 30. obakrat jo je vodil predsednik Ribar. Kot prvi govornik j^e nastopil republikanec Lazarevič, ožji pristaš Mptiča, ki je polemiziral z dr. Korošcem ter dr. Šurminom ter odločno odklonil ustavni načrt tako klerikalcev, kakor tudi, zajedničarjev, ker bi taka ustava povzročila kaos ter upro-pastila našo mlado državo. On sicer ne odobrava popolnoma vseh točk vladne ustave, bo pa vseeno glasoval zanjo. Njegova izvajanj? so bila z ozirom na obsodbo klerikalne in zajedničarske ustave zelo važna ker se more smatrati njegovo mnenje obenem za mnenje Stojana Protina, na katerega so klerikalci toliko računali. Popoldan je govoril klerikalec Simrak, ki je zagovarjal, toda jako nespretno avtonomistične načrte. Vsled njegovega osebnega napada na dr. Lukinida je nastal velik hiun, tako da je moral predsednik prekiniti sejo ter dati obema ukor. Ves čas Šimrakovega govora je vladala velika veselost. Danes se debata zopet nadaljuje. Nove ostre odredbe proti Nemčiji. samo žre, žre in Seveda se na te in take klevete erikalcev Demokr. str. ne ozira* a v Narodu na deželi vzbujajo klerikalci ■°dpor proti uradništvu in delo v°fnikov uradništva je težje, . Kar se tiče tukajšnjih lokalnih razmer, Kandidira zago- Sadnik Vso Demokratska stranka take e na prvih mestih, ki dajo z svojo preteklostjo jamstvo, da bodo 01 v rnestnpm zastopu z vso odloč- zasebnega in mestnem °stjo branili interese javnega uradništva'. *« prilik Bulacija Postati stalna TIP Berlin, 21. aprila. Amerika je končnoveljavno odklonila posredovanje med Nemčijo in zavezniki. Vojaški in gospodarski izvedenci zaveznikov so pričeli včeraj pri generalu Fo-chu pogajanja ter definitivno sklenili zasedbo ruhrskega ozemlja. Zasedanje se bo izvršilo 1. maja in sicsr bodo zasedle francoske čete mesto Essen, Sol-lingen, Barmen in Bohu m, medtem ko bodo prevzele belgijske če*e v svojo n-pravo ruhrske premogovnike. TIP Berlin, 21. aprila. Vsi tukaj šnji merodajni krogi so mnenja, da je popolnoma nemogoče ugoditi francoski zahtevi po izročitvi zlate zaloge, ker bi bila s tem popolnoma uničena nemško gospodarstvo in valuta. Vse to bi povzročilo tudi najhujše politične posledice ter popolen ruin Nemčije, kar pa bi v islotoliki meri škodova’o tudi antanti, katere prva in glavna želja mora biti, da se grozne razmere, ki so nastale po vojni, končno vendarle konsolidirajo. za to delo bo dovolj. Rečen in znižanje draginje mora J to^a obravnav na sejah p01S ne8a magistrata. Ker pa občutijo sta^ delavcev vseobčo draginjo ravno *v^narae8čenci naib°lj> ki je ne morejo na druge, zato bo naloga za- _ V «>a) fotako kaliti UC- Uradništva važna in težavna. *ežev tt k° moral magistrat pomagati fovnn star*ovanjsko bedo, katero trpi Priha' Uradni5tvo najbolj, ker ravno ono tovjk3 na novo v Maribor in išče tukaj ^eseo, staa0vani včasih mesece in Odeo * Je za uradništvo, ki vrši *tanje °-rn°sti P°^no službo, neznosno beti 2 lr\ mora nJ*bovo zastopstvo skr-x da se te v uebo kričeče * temeljito spremene. bracjn?^?* °Wina mora iti snujočim se da 1° z,drugam na roko s tem, P°lag0 * ?rimerne prostore na raz-^vir. ln vs«! ne dela nobenih * bok,hJ!.1Ur,dništvo va^ih vprašanj Vje polno k/ rt,°? 8luČa)* do sluCaia v r*s-* do^ mestni magl- ki B»eV|1 ^e^na i'*1 bo seveda instance v jdo. ,p05lala v re5itev v w pa im«- Jubllano in v Beograd. »»topT0, demok;?ti tam, c> »odo morali ravneh Trgovinska pogajanja z Italijo. LDU Beograd, 20. aprila. Danes dr. Ninčič izjavil, da sedanje razmere je bila prva oficijelna soja jugosloven- ne dopuščajo sklepanja definitivne po-sko - italiianske komisije za trgovska godbe. Italijani bpdo kljub temu pred-pogajanja z Italijo. Delegati obeli ložili jutri glavne točke svojih pogo-strank so bili polnoštevilno navzoči, jev. Prihodnja seja bo v soboto. _ t Po pozdravnem govovn je predsednik Kitajci proti zvezi naroaov. Volitve v Rusiji. LDU London, 20. aprils. .Times* DKU Moskva, 20. aprila. (Brez- poročajo iz Voncouvra, da je vrhovni žično). V prvih štirih dneh so bili iz-sodnik Kitajske, eden izmed 10 kitaj- voljeni za moskovski sovjet 804 zastop-skih odposlancev, ki so nastopili za iz- niki, med njimi 739 komunistov. Med premembo pravil Zveze narodov, dospel slednjimi se nahajajo Kalinin, Kamenev v Ženevo in izjavil: Kitajska nikdar ne in Trockij. bo priznala Zveze narodov, ki bi ii ne 1 — prinesla osvoboditev izpod japonskega fzgrc^ na Angleškem, gospostva. Kanada se boji obnove r . rn .. angleško-japonske aliance, ki bi vodila London, A), aprila. V premogo-do neizogibne vojne, v-kateri bi morala vJier” Orožju .^ances^!r® Je./Ipnf!° .° stati Kitajska na strani Zedinjenih držav. plen,tve trgovm z živih. Množica je J oplenila pekarne m mesnice Blago so nekateri pometali po ulicah, kjer so ga Proti Karlistom na Madžarskem, pobrale lačne ženske in otroci. Škodo DKU Budimpešta, 20. aprila, se geni tia več milijonov. Na več krajih Stranka malih kmetov je sprejela na svoji Je Prjšlo do resnih nemirov, ker so se nocojšnji konferenci resolucijo, v kateri lastniki trgovin zoperstavili plenilcem. zahteva, da madžarska vlada brezpogoj- „ ---- no ia energično preišče, koliko je bilo Železniška nesreča v Stenlevcu. potovanje Karla IV. v zvezi s kršitvijo Zagreb, 20. aprila. Snoči okoli 23. člena I. zakona iz leta 1920 in koliko je na postaji Stenjevec zadela lokomo-je ogrožalo ustavni red v državi, naj da- tiva ob vlak, ki je stal na postaji. Zad-lje ugotovi vse tiste, ki so sodelovali pri nji vagon tej^a vlaka je popolnoma nameravanem državnem .puču ter jih za- razbit. Predzadnji vagon, v katerem so konitim potom pokliče na odgovor. se nahajali trije potniki, je bil dvignjen ——. kvišku. Vlak je raztrgan na dveh mestih. Madžari so zadovoljni z Bethlenom. ^ sr^° se nobenemu potniku ni zgodilo nič. DKU Budimpešta, 20. aprila. , _______ (Madžarski dopisni urad). Madžarsko časopisje živahno komentira program Bethlenovega kabineta ter izraža svoje Rim, 20. aprila. Poluradna .Tribuna* zadovoljstvo in popolno zaupanje osebi svari nemško časopisje in prebivalstvo, ministrskega predsednika, naj ne razpravlja o tirolskem vprašanju, ^ ki več ne obstoja. Italija se more po- ;r —— miritj le tedaj, ako ima zajamčene meje. Nabori v Franciji. Nemirna Italija pa bi bila tudi sosedom DKU Pariš, 20. aprila. (Havas). Po neprijetna^. Nobena razprava 6 južni izkazu vojnega ministrstva iznaša šte demokratski občinski odborniki tozadevne intervencije in urgiranja prevzeti. Zato je za vse uradništvo zlasti v Mariboru važno, da je v mestnem občin* skem svetu ravno uradnikov iz demo* kratskih vrst kar na-jveč, ker lahko v sedanji sestavi centralne in pokrajinske vlade ravno ti največ za uradništvo storijo. Ze iz tega vzroka, ki je zgoij gospodarskega značaja, je torej v odličnem interesu uradništva, da odda pri občinskih volitvah svoj glas demokratski kandidatni listi. Pa še iz drugega vzroka je uloga Demokratske stranke ravno za stalno nameščence zelo važna. Premnogokrat se križajo interesi konzumentov in producentov, tako da pride do medsebojnih konfliktov in sporov. Ako se ti spori ne dajo poravnati mirnim ootom, pride do neprijetnih posledic, ki škodujejo posameznim stanovom in državi, ln ravno ti dve in pol leti se je izkazalo, da je edina stranka, ki je zmožna take interesne spore raznih stanov ublažiti in izravnati, Demokr. stranka, ki šteje med svoje pristaše člane vseh stanov. Člani teh raznih stanov so v stranki združeni seveda kot pristaši skupne napredne demokratske ideje in je niihovo razpravljanje o nasprotujočih si gospodarskih vprašanjih popolnoma drugače, kakor pa med pristaši nasprotujočih si razrednih strank. {ri vajah, kjer je ta sram še razumljiv, ne, celo doma v svoji sobi, kjer si sam med svojimi Štirimi stenami, se mnogo-trat boriš z njim. In koliko je zdaj v gojencu še drugih, na eni strani Čisto človeških, na drugi pa umetniških zgo-stenelosti, ki se morajo prej razkleniti, razcvesti, da v solncu nadarjenosti dozore |?.raveE® sočnega sadu! irfn -SV0H metocl,> po kateri sem vodil * 2daJ gojence v svojih dramatičnih So- nik grof Štefan Betblen razvil program svojega kabineta. Vlada stoji pred štirimi važnimi nalogami. Prva je: onemogočiti destrukcijo vsake vrste. Ruska organizacija in ruski denar še delujeta. V drugi vrsti je treba skrbeti za saniranje družabnih razmer z ustanovitvijo krepkega srednjega stanu. 'Tretja naloga je sraotreno pobijanje nacionalnih napak in borba proti demagogiji. Četrta naloga je pa razširjenje zunanjepolitičnega obzorja madžarskega ljudstva. Državljanska svoboda se bo vinila, tiskovna in zbo-rovalna svoboda bodeta vzpostavijani v primernem trenutku via faeti. Vlada želi zopet navezati stike z delavstvom. Dalje je ministrski predsednik obljubil reformo volilnega zakona, kakor tudi demokratično reformo magnatske ldše in reformo uprave. V zunanji politiki mora Madžarska respektirati trianonsko mirovno pogodbo. Precej previdno se je izjavil, da Madžarska ne more pozabiti na ljudstvo madžarske krvi, ki je došlo pod tuje gospodstvo in s katerim jo vežejo ozke kulturne vezi. Zaenkrat pa pokazujejo pot k ureditvi naših odnošajev s sosednimi državami naravne gospodarske in komercijonel-ne potrebe. Kar se tiče vladarskega vprašanja, je ministrski predsednik Bethlen naglasil, da stoji vlada na stališču zakona I iz leta 1920. Ta zakon določa, da je prenehalo izvrševanje kraljeve oblasti. Izrecno ugotavlja, da je odpravljena nedeljivost in skupnost Ogrsko in avstrijskih provinc, kakor jo določa zakon iz leta 1867. Vprašanje vladarstva bo zrelo'šele takrat, ko se bodo zunanjepolitični odnošaji toliko uredili, da bo vlada lahko sklepala brez pritiska s strani tujih držav. Do kler pa vprašanje ne dozori, bo vlada če treba s silo zatrla vsako propagando, ki Ju šla za namenom, da prejudicira rešitev. Na to se je ministrski predsednik dotaknil še nekaterih notranje političnih vprašanj. H koncu je izva jal: Obe polit, stranki, krščanski na cijonalci in agrarci morate ostati v ozki zvezi in tako omogočiti polno dela-zmožnost parlamenta. — Prihodnja seja se vrši danes z dnevnim redom: De batd o vladnem programu in o zakonskem načrtu o oddaji premoženja. * Novi predlogi Nemčije antanti. »Temps* poroča iz Kolna: Berlinske vesti javljajo, da bo nemška vlada i najkrajšem času predložila nove repara cijske predloge. Nemčija bo predlagala različne rešitve vprašanja reparacij, da bodo zavezniki lahko izbirali. Nekateri predlogi se bodo tikali dajatev, drugi pa denarne odškodnine. Dajatve se bodo lah v Ljubljani, Trstu in Celju in iz ka terih je našlo pot na oder že vse polno poklicnih igralcev, mi je torej predvsem vedno to jasno, da ne smem soditi prezgodaj. Ne samo to, da se gojenec, ki napravi prve mesece vtis čisto nenadarje nega Človeka, naenkrat pokaže kot izreden talent, tudi obratno se zgodi. Prvi vtis je lahko naravnost sijajen, a s časom spoznaš, da je to le temperament ali fustvo. Temperament in čustvo ste namreč zelo lepi reči v zakladnici igralca, ali to sta le posebna znaka za njegovo čisto Človeško naravo, ono nerazložljivo, kar nazivamo umetniško nadarjenost, mu more radi tega ostati za vse čase zaklenjeno. Nadaljni kažipot moje metode v vzgoji jodočega igralca mi pravi, da je igralska umetnost, v, kolikor je vidna in slišna na zunaj, rezultanta iz dveh komponent, caterih ena je retoričnega in druga mi-mičnega značaja. In zato ne smem postaviti gojenca takoj na oder, češ igraj, az *e v^?m P* voc^ ’ najprej ga moram učiti govoriti in nato kretati se. To je rečeno Čisto priprostoin enostavno. Ali »govoriti", to se ne pravi samo, pravilno in gladko izgovarjati, ne, govoriti na odru se pravi, umetniško resnično povedati, kar ti predpisuje vloga. Tu se namreč srečujeta zopet dve komponenti, pravilna izgovorjava besed do oosameznib vokalov iršile tako-le: Gotov del bi lahko it' vršil konzorcij nemških podjetij, ki bi te dobave doposlal prebivalstvu razrušenega ozemlja po nemških industrij* skih podjetjih. Te dobave bi se plače* vale z boni, katere bi Nemčija izročila dotičnim prebivalcem. Glede denarne odškodnine bo predlagala Nemčija zaveznikom desetkratno letno rento po tri milijarde zlatih mark. Izpremenljivi letni obrok bo odgovarjal eni petini vse vrednosti nemškega izvoza v države antante. Da bi del tega obroka takoj plačala, bo Nemčija najela deset milijard zlatih mark mednarodnega posojila, z* katere bi plačala do 5% obresti. To posojilo bi se krilo iz dohodkov želez* nic. Končno bo Nemčija razpravljal* 0 sredstvih, da se določi končnoveljavnO vsota njenih dolgov. •— Nemški krogi so prepričani, da zavezniki ne bodfl, sprejeli teh predlogov, vendar pa jih ^ nemška vlada vsekakor predložila spričo vsega sveta, da bi vsaj del javnega mnenja smatral te predloge za zadostne in vplival na zaveznike, da ne zasedejo ruhrsko ozemlje. „Temps“ dostavlja tej brzojavki: Jasno je, da zavezniške velej sile ne bodo zadovoljne s temi Pr0^j predlogi. Nemčija napačno tolmači rovno pogodbo. Sedaj pa ni več *( nesmiselne debate. •• .Vjf. * Sestanek Brlanda In Lloy<® Georgeja. Iz Hythe se poroča, da ** bodeta Briand in Lloyd George najbf« sestala 23. t. m. v Lympni. * Delitev Gornje Slezlje. Med **! vezniki še ni dosežen sporazum ! delitve Gornje Slezije. Anglija in Italiji želite, da pripade industrijsko področji Nemčiji, dočim se Francija zavzema * to, da se v smislu poljsko-francoskeg1 sporazuma prideli to področje Pol)s_ * Poljska In Rusija. Kakor Javljaj iz zanesljivih virov preko Rige, je bil isto časno z rusko-poljsko mirovno pog°“ sklenjen tajen sporazum med Poljsko 11 sovjet. Rusijo, v katerem se je Rusija z® vezala, da plača tekom enega fet*' milijonov zlatih rubljev. Ostanek « milijonov zlatih rubljev bo zaračunan surovinah in blagu. Poljska se o ,bveŽ* da bo skušala poravnati terjatve države v inozemstvu in dobi zato provizije. V mirovni pogodbi je °zn. čeno, da plača Rusija v celem 35 m1 ionov rubljev, niso pa navedeni piačl pogoji. , *' Vatikan in nemški protipredMj »Corriere d’Italia« poroča: J. 'n konzonantov in pa duša in ba besede, duša govori o čustvu, D ^ o sliki, ki jo čustvo preveva; t0 *sPo« sta tesno spojeni in ravnotako tesno _n jeni morata biti obe omenjeni kobk nenti. Kako je toraj treba voditi g°J .j,J Najprej naj se uči izgovarjati vsak glasnik zase, nato skupine g «JU cov, zloge, besede, stavke. Ko Pr'cCfli besede, je nov že besedni a * in ko prideš do stavka, za oae .. ■ (# važni logični stavkov m si tudi nenadarjen in slučaj na0 JqijU igraš, Če govoriš z logičnim ak si mogoč, če pa ne — si absolu ^jji mogoč. Logični akcent stavka se p ^ seveda z njegovim čustven' centom, in tako je jasno, daJ _t0jglcfl, kom storjen že prvi korak v um sfero, kajti rekli smo, da čustvo biti samo. . , vaitiČ11* Nadaljno pot samo skiciram, j'.' teu< del j si z gojencem na poti do c 1 ’ 0jjnJ širša je pot in prehoditi jo mora= ne samo v daljo, temveč tudi y lt Umetniškega oblikovanja je * pCS-pri recitaciji — pri br? (rojenj niških umetnin. Treba je, da ^ a g a j ustvari nrAr1\/cpm gl av.“L*‘ in Pa da ločiti. In v tem okviru je aarisati pesniško ume|tnino v 'deroentira na formelen način vesti, da jih je že oropal in ubil, tako, da je trki interveniral Vnt nnsrnrinvnlan rriarla govec spoznal v njem zelo nevarnega interveniral kot posredovalec slede Predložitve novih nemških predlogov v veParacijskera vprašanju. * Poslabšanje situacije v Angliji, izjava, ki so jo podali 19. L m. zastopniki rudarjev ter odgovor zveze posestnikov premogokopov ne vsebuje ničesar, tar bi dalo upati na obnovo pogajanj, zza odgovora, ki so ga dali posestniki Premogokopov, se rudarji ne marajo Pogajati o vprašanju mezd, dokler ne )c>sla izpolnjeni dve glavni zahtevi, kateri so stavili v izjavi. * Pruska vladna kriza. Sestava Prehodnega ministrstva, ki bi pritegnila centrum, demokrate in uradnike, uspela. Demokratska frakcija je v anašnji seji sklenila, da ne sodeluje ^ takem kabinetu. * Bavarska povzročila glasovanje Tirolskem ? iz M&nchena javljajo : ,ek dunajski list poroča, da je franco-8 a vlada poslala bavarski vladi noto, ■v kateri jo napravlja odgovorno za Jiidsko glasovanje na Tirolskem in v &teri ostro protestira proti kršitvi irovne pogodbe od strani Bavarske, olffov urad je pooblaščen izjaviti,,da avarski vladi ni nič znano o tej noti. Zanimivosti. $; iMsinalna aretacija. »Denar jenje«, to je ogovor katerega ‘Posluž ali se navadno cestni roparji. — B Pa^uec obstane, prebledi, onemi ter Pa im V£*an° P° denar ter ga izroči rotor! ,'^ečen, da ga bo potem pustil *)p/u Ijenju. Trgovec Ivan Petrescu iz VoirlasiJa- v ^omuni.ii pa ni bil pri r°lia,rju. ki ga je pred ne-nii (:vi napadel, ne denar ne življe-iCini Z s£? mudil po opravkih v ,t0v„^S Pri nekem trgovskem uvansu mkasiral večjo množino ’ "r-r VCV>Jar , kakor da bi bil tudi sam ro-sem’ z^p° je odvrnil: »Seveda ni-ftrig’1 L voJ tovariš sem, tudi jaz sem ®a v da ga počakam; videl sem ‘Uarin ,us.i> mora imeti precej de- Itucii r8 seboj.« Sedaj se je zahrohotal (Vorii °Par* Potem sta se mirno pogo-®kunn„° nadaljnem načrtu, kako bosta 'Plen p ^aPadla trgovca ter razdelila >ftj ;,„etvres.?u Še nasvetoval roparju, ?Jlm dalje, kajti onkraj vasi ker ,a bosta lažje izvršila napad, *°Par n,™n °}j samoten. Med pot.io je P spovedoval Petrescuju, koliko & -lene Jin,iji' Se ,e ZCH ko so čustvu ! stroge umetniške meje Potom nn:,5ftei“Paramentu, sme gojenec 11 ^ "J1’11 dati pesnitvi življenje ■ Ko,"j5.ko 2.ivlieni«! * «a nrwap-rej' proti odru- a§e vedno hjaSanje n ’ .J® deklamacija, pred- Horak nLrai . umetnin na pamet. zdaj dati četudi le do gotove * —j . c.une ,ist°vetiš figure v ^citaciji IH ker še ne igraš. Pri k J.8rati samo obrazna entih rnir'l ie™“ da Pri najjačjih v'vtn^aPr?J'.v toliko, ker smeš E?*nitvi živi,>n-Ce-eg* te,esa e, tJ'"‘jeHJ*, er Se &tyi s govec spoznal v njem zelo nevarnega človeka, o katerem je že slišal. Ko sta prišla v Loumicu pa jo Petrescu stopil v neko gostilno, češ, da si kupi tobaka, v resnici pa je naročil gostilničarju, naj pošlje za njima orožnike. Gostilničar je res obvestil orožnike, ki so jima sledili ter nevarnega roparja aretirali. Dnevna kronika. — O klerikalni kandidatni listi za občinske volitve v Mariboru, katero »Straža* sramežljivo zamolčuje, moramo vendarle izpregovoriti že radi tega, ker se klerikalni reptil tako intenzivno peča z našimi kandidati. Ne bomo na tem mestu govorili o vseh imenih, saj so med njimi gotovo možie, ki ne odgovarjajo na nečuvene napade klerikalnega časopisja in ki brez dvoma pošteno mislijo. — Citatno pa imena, katerih se moramo iz stališča poštenega boia za slovenstvo v Mariboru dotakniti. O Vr-stovšeku molčimo, naj velja njegova — recimo — politična rreorijentacija za zastarano. Tu pa so že Pušenjak, Capuder, Brosche, Duhek, Krepek itd. Pušenjak, na žalost narodni poslanec, je svojčas vložil tožbo, ker mu je preprost kmetski fant javno očital neznačajnost. To tožbo je pa brezpogojno še pred razpravo u-inaknil, čim je toženec nastopil dokaz resnice. Ta sodnijska stigmatizacija naj za sedaj zadošča. Capuder je še vedno označen kot .denuncijant iz Kranja*, kot človek, ki je — profesor — dijake svojega zavoda ovaial avstrijskim oblastni-jam radi srbofilstva. Brosche in Duhek sta znana zagrizena nemčurja, Krepek pa, ki je na listi označen kot »trgovec*, je vse kaj drugega, samo to ne. In v znamenju takih imen nai bi se volilo odbornike za slovenski Maribor. — Kompronrse so ponujali klerikalci v mnogih občinah toli čsovraženim samostojnežem, toda niso bili povsod tako nespametni, da bi jim bili nasedli, ampak so rt)je sestavili samostojne kandidatne liste za občinske volitve. Klerikalci so si seveda pomagali iz zadrege s tem, da so pobrali podpise pri raznih nemčurjih in nemškutarjih. Predobro čutijo, da se jim najejo prav opasno tla pod tpgami, in da bo prej ali slej konec klerikalnega terorja, prav tako, kakor je za vedno zatonilo solnce Habsburške slave, na katerem so se naši klerikalci greli v presladkem uživanju raznih protekcij in privilegijev. Sic transit gloria mundi! — O zmago-zavesti, s kakršno so naši klerikalci nastopali o volitvah v prejšnji dobi, ni niti sledu 1 — Prejšnje „firme“ se sramujejo nekntere kmetske občine, ki so bile poprej izrazito klerikalne, sedaj niso marale sestaviti kanditatne liste za občinske volitve nod firmo Kmečke zveze, oziroma SLS, ampak pod novo .občinska gospodarska stranka*. Naš kmet polagoma spoznava, da spada v cerkev in področje duhovniškega delokroga vera, ne pa politika. Uvideva pa tudi, da je hT‘uu gre in,,! retorično kompoti c n a. Mimiki« r že reCen0> mi* J1..Seveda »u* zmožnosti, ki morajo r‘MQ mt, U »7. r** Vsp* d*povdarka. n\o gre ‘ - s t0 retorično k ■na. ]V Seveda v IralS i." M muiaju ‘ iroln^A^ralske nadarje- Zato gre vspo- &!?> 'Mnotfas" s p'1™'!'*1 C; emo, kajlovn!; ,8* s*1"0 torej nemk ^ gBankarsko in trgovačko d. d.« novo podjetje z glavnico 5,000.000 K. Od te slav .Tevrše ter Karola Kašparja v Beogradu. g Dolžitve proti »Franco-Serbe«. V »Beogradskem dnevniku« kritizira Krsta Cicvaric zelo ostro denarne operacije in razne finančne transakcijo znane banke »Franco-Serbe« na podlagi neko listine, ki jo je prejel v roke. Iz te listine je namreč razvidno, da doti-čna banka deluje popolnoma odkrito in mirnodušno na škodo naše države in naše valute in sicer na ta način, da našo gospodarsko in finančno situacijo opisuje v inozemstvu, osobito v Ameriki, kot absolutno nezanesljivo in zavoženo, pri tem pa označuje lastno podjetje kot edino banko, kateri ne dela ta situacija nobenih težav, ker je ono edina banka s tujim kapitalom in jvsled tega v svojem poslovanju popolnoma neodvisna. 'Cicvaric naglasa, da se moramo enako odločno, kakor se borimo proti lastni bankokraciji kot škodljivki naše države in našega gospodarstva, boriti tudi proti onim bankam, ki izkoriščaj od države jim podeljene privilegije za svoj lastni žep, nas pa hočejo ponižati na finančno kolonijo inozemstva. g Nemška živina se proda Nemčiji. Po mirovni pogodbi nam mora na račun vojne odškodnine dobavljati Nemčija skozi tri leta skupno 25.000 konj, 50.000 volov in 100.000 krav in juncev ter 40.000 ovac. Ker pa so naši pašniki po suši trpeli, je poljedelsko ministrstvo sklenilo, da nekaj te živine proda Nemčiji nazaj. g Cena sladkorni pesi na Čehoslo-vaškem. V Cehoslovaški se je dosegel med vsem kompetentnimi faktorji pri ceni sladkorne pese kampagne 1920—21 končen sporazum. Temeljna cena se je določila s 26 čehoslovaškimi kronami pri 100 kg. Bazven tega se vplača od 100 kg prevzete pose 4 čsl. kron v poseben fond, s katerim se kupuje umetna gnojila, ki se ji razdeljuje med producente sladkorne pese po množinah tovarni oddane pese. Ako bi bila cena eksportnemu sladkorju večja, kakor pa jo plača država pri prevzemi, se vpiše razlika na račun tovarn in producentov pese. g Dvig čehoslovaške krone. Iz Zagreba poročajo: Dvig čehoslovaške K ima za posledico, da se te valute na našem trgu sploh ne dobi ali pa zelo tež- 111 SC I11KU1UU1 pusicciiu ocaiavjll ven. fc, _„r»t k na stroj in lahko mirne vesti rečemo, da;mci v Orfordu je majhen aparat, k se nikdar ne bo. Zanimivo je vseeno dveh malih zvončkih zvont nepres dveh malih zvončkih ------------- . . in to vrši že nad štirideset let. — 1 vedeti, kako blizu so ljudje že prišli k,m to vrši že nad štiriaLsei leu stroju perpetualnega gibanja. Neki iz- energijo dobivai aparat iz; po^ne ^ najditelj je patentiral dvojno električno električne baterije, ki je baje neizt baterijo, ki je jako blizu perpetualnega V Brusselu se nahaja cerk ^ gibanja. Namesto, da bi uporabil bate- katero navija solnčna toplota. Soln&J rijo iz cinka je napravil baterijo sedem-. toplota^ vsak dan razteza nekate njo krat močnejšo in pri kateri se materijal | Pri url in Sila bate- Dokler bo popolnoma nič ne izrabljuje, rije pojenja v teku nekaj ur, toda to raztezanje sijalo solnce in navija uro. dokler » n 11 s'e tečaji ne izrabijo, bo ura Šla. povrne do svoje prejšnje moči, Če ne- G°ff» b°ga| Amerikanec i™a .'[ sv^Q koliko ur počiva, taaiditelj je priredil staro mo, '?£™ „ie j. ena počiva, druga živel v dotični Vsaka obeh baterij namreč zvezano Je nekak hiši. Navijanje z. odpiranjam vrat dve bateriji. Kadar delaje in obratno, vsaka obeh baterij "■'■“'J* odpr« tri ure dda in tri ure „spiu. Je nekak dotiv.ni hibi. Kadarkoli se vra ^ „večen“ stroj. V newyorškem patentnem se ura navije. Je vse poskrblje , ^ uradu se nahaja majhen strojček, ki teče Je^ne. nay.'J+e ^5ve'-;ti.ysa1^m ne da tli že nekaj let. Gotovi deli njegovega me^ hanizma so sestavljeni iz raznih snovi, katere toplota različno razteza in krči kot je že temperatura. Ker se temperatura vedno izpreminja se vrši v stroj- navije preveč. Vsak vstopi v tisto hišo, navije uro, videl. Glavni urednik: Radlvoj Rehaf. Odgovorni urednik: Fran V o g 1a Hala oznanila. IJUGOSLOVENSKA' MATIC* Hsrmonium, dobro oTira- j njen, pripraven za gostilno, se ceno proda. Mlinska ul. St. 10, 551 priporoča krojača Konrada Miheli! 2 J* V VArlnm r nr5 Marihnru Ril ff* nafholišl Al rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil fe najboljSi Pulju, postal nedavno žrtev italijanske drul žgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot boru, išospaska ulica 32 (Švabovai_ hiša). Prosi P0^"”'^ ali, ki mu i-- begunec ko. Posestniki te valiito zadržujejo s prodajo. g Za ojačitev poljske marke. V Varšavo je dospela angleška komisija, ki bode študirala, na kak način naj bi se ojačila poljska marka. Skušalo se bode, dvigniti kurz marke. g Cene premoga v Angliji. Lochgel-ly, Bownill, Aitken, Gleneraig stane pri toni 39 shillingov. Horden 38.6. V Londonu stane premog z ukrcanjem 60 shillingov. Prcvsamsm vsakovrstno ši vanje, novo in staro, izdelujem hitro in po ceni. Marija Florian, šivilja;’’ Glavni ^ ^ ____________________ v_____________(. trg St. 18, II. nadstr. 554 krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno In P0^ nižjih cenah. Soba nemeblirana ali mebli-rana, v bližini kolodvora, v Kolodvorski, Aleksandrovi, ali Meliski cesti, pritlično, tudi na dvorišču ali v I. nadstropju, s posebnim vhodom se proti dobremu plačilu išče za l. maj. Ponudbe pod »Zashižek« na upravni-ŠtVO. 542 3—3 i Govorite m\ s ® sfanovoni!, 6 sob in 6 kuhinj, vrtom, drvarni- j ce, 10 minut od mesta, pri- j pravna za vsako obrt, se, proda. Naslov v upravništvu >Tabora«. Pristopajte Ju g oslov. Matici! Zavod za zaklepanje straženje n v Maribor« prevzam« |fl( vsako vrsSo straSonSa v mestu, «• dvoriti, kakor tudi spremljanje *®*' kilt vosov. — Pojjdsnila v pisarni: r staniSka ulica 2. Razno in humor. Kako blizu smo prišli večno-. ....... idočemu strojil. Ljudje so že od-davna glavnice se je vplačalo pn subskribciji poskušali sestaviti tak stroj, ki bo tekel Idelme 30 odst., drugih 30 odst. je na- ^ .... v i. branih od lanskega leta, medtem ko se bode ostanek 40 odst. vplačal tekom 1/. 1922. Družba je sprejela vsa aktiva in sam od sebe tja v večnost. Nekateri tovrstni »iznajditelji" so bili že v strahu, da ne bodo mogli stroja ustaviti, kadar KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE P KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNEI Mariborska eshompfna banka v Msribm Aleksandrova cesta it. 11 BP* podružnice: Murskn Sobota in Velikovec. Vloge na knjižice, na teRoči in žiro-račun proti najugodnejšemu cbrestovanju. Kupuje fn prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd. . Eskentfra: Menice, devize, vrednosfne papirje H4 Doie kredite: Rod najusttdnej&imi Isdaia: Čeke, nakaznice in akrediRve na vsa tu-inozemska mesta. Daje preduime: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izyršuje najku« lantneje. Tastnik in izdajatelj: Kon*ordj .T*bor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d