I > 1 -- • * w t i* A i^O l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 yj ^ itPí' PRVI PBEDHODrílFnONTK GoSfiNjEC LtlA lygÇ» PETEK, 72. jUNijA 2009 Leto LX11. št. 46. cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAXIADA: 22.000 IZVODOV WWW.GOREN ÎSKIG US.Sl Ducat menedžerjev Unitech "Menadžerski odkup Unitecha je bila edina možnost, da podjetje ostane v sedanji obliki in ohranja poln razvoj," pravi Marko Golob, predsednik uprave. B očitan Bogata; donském Ohridu. Čez pri- mu preoblikovanju pridruži- ....................................... bližno šest mesecev bodo li tudi naái delavci. Skupaj se Okolja Loka • Dvanajsterica vstop v lastniško strukturo bomo potrudili, da bo naše menedžerjev ško^eloškega po diskontnih cenah ponu- lastništvo tudi donosno." TCG Unitech LTH*ol, na dili tudi zaposlenim. Predsednik uprave ne želi čelu s đanoma uprave Mar- 'Pod svojim okriljem smo govoriti o višine odkupnine kom Golobom, Andrejem feleli obdržati celoten pro- in o banki, v kateri so me- Kranjcem in drugimi direk- gram, ki ga imamo v Slove» nedžerji dobili posojilo, torji je pretekli teden podpi» niji, na Hrvaškem in v Ma- Pove» da je dolgoročno zne- sala pogodbo s krovno orga- kedoniji, zato smo morali v sek manjši od rednega letne- nizacijo TCG o lastniškem odkup. To potezo so pozitiv- ga odliva sredstev na račun prevzemu podjetja, ki poleg no sprejeli tudi naši kupd," lastnikov v zadnjih štirih le- matične tovarne obsega še pravi Golob, o vabilu zapo- tih oziroma manj kot deset tovarne v Ljubljani, hrvaškem Benkovcu in make- slenim pa dodaja: "Zelo bi milijonov evrov. bili veseli. Če bi se lastniške- \ 3. stran Unitech je odslej v slovenskih rokah. /Feto cerazdiuv&< do PONEDELIEK pralni praiki in mehîaici TOREK sveie pe2eni kruh in pedvo SREDA brezalkoholne pHaie sveže puranje In plš2an£je meso (postrežno) PETEK sadje in zelenjava SOBOTA sveže svinjske različne blagovne skupine NEDELIA Akcijd veljâ 0Ć 23.2009 do 30.6.2009 In ne vefja na Izdelke, kf $0 2e vakcîjl ter izdelke iz Kataloga želja fn Mojih 10 najljubših. Popusti se ne se^evâjo k tus SUPERMARKET Planet Kranj, Ljubljana BTC Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkr.sj (šOKniskik^ Banka Del kranjskjh odpadkov na Malo Mežaklo ubsa pftîrnel tO je )esenic, Kranjske Gore ....................................... in Žirovnice. Na Jesenicah jesenke • Na deponiji Mala bodo o tem odločali občin- Mežakla naj bi od 13. julija ski svetniki 22. junija, v Ži-naprej sprejemali tudi deJ rovnici 18. junija» v Kranj- odpadkov iz občin Kranj, Jezersko. Cerklje, Šenčur, Naklo in Preddvor. Letno bi ski Gori pa so to točko ime« li na dnevnem redu že v sredo. Vendar pa kranjsko- sprejeli 15 tiso6ton sortira- gorski občinski svetniki nih odpadkov iz omenjenih predloga niso potrdili. Po občin po ceni 85 evrov za njihovem sklepu bi na Mali tono odloženih odpadkov Mežakli odpadke iz ome- oziroma nekaj manj kot Î02 evra z vključeno okolj- njenih šestih občin sprejemali îe do konca leta, letno sko dajatvijo. Pogodbo o od- količino pa bi omejili na laganju naj bi sklenili za 7500 ton. S tem sklepom se eno leto. Sklep o tem mora- je zgodba znova zapletla, rejo potrditi občinski sveti ob- šitev pa odmaknila. Do 15. čin solastnic Male Mežakle. julija je le še 33 dni... à r AKTUALNO Cel letnik otrok prêd vrati vrto v lolkih vrtcih so ob leloSnjem vpisu zavrnili 167 oUck, pred zaprtimi vrati vrtca pa ostaja vsa generacija otrok, rojenth leta 2008. Kako bodo stisko reševali v občini, ki je odgovorna za varstvo pr«iÍol$kih otrok? KRONIKA I GC + Pretepeni po dveh dneh i Pr/o alkoholno pijačo umri £na)n!^r]de^[etni Siad Čehtć z )e* senic jo j« v ioboto popoldne hudo skuprl v pretepu na terasi picerije Pť Ćbular na Slovenskem javorniku. Brutalno pretepeni je v ponedeljek v Kliničnem centru v Ljubljani zaradi hudih ran glave umrl. q O I spijejo do srednje šole « I I i Po podatkih iz raziskave o raziirjeno* i sti alkohola in preostalih drog med : srednješolci je na Gorenjskem med i mladimi več pogostih pivcev, kot je ; povprečje v Sloveniji, nad slovenskim povprečjem so tudi pri kajenju cigaret in uživaniu marihuane. io CC + Ne moda, lastna občutja Skladatelj Alojt AjdiČ, ki bo tetos praznoval $vojo yo'letnico, je minuli teden za zaokrožen simfonični opus prejel Kozinovo nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo v DruStvu slovenskih skladateljev. 12 VREME Dar\es bo k sprmenijivo oblačno, možna je še kakšna kratkotrajna ploha. V soboto in neddjo bo sončno m postopno toplgc. 10/24 jutri: pretežno sončno m (N o vo \D (N in o 8> % k 2 POLITIK dan ica .zavrl @g'glas. si GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2000 Tržič Spomin na taboriščnike Nad Podljubeljem, kjer je bilo edino nemško koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh, bo jutri, 13. junija, ob 11. uri slovesnost ob 64-letnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč. Na prireditvi, k' jo organizirajo Koordinacij* ski odbor žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije, Združenje borcev za vrednote NOB Tržič in Občina Tržič, bo slavnostna govornica Majda ŠÍrca. Kulturní program pri* pravljajo učenci OŠ Bistrica in Pihalni orkester Tržič. Zbrali se bodo taboriščniki, internirana, politični zaporniki in njihovi svojci ter znanci iz Slovenije, Francije, Avstrije in ftali* je. Pričakujejo tudi predstavnike veleposlaništev držav, katerih državljani so bili med drugo svetovno vojno v južni podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen. S. S. 0ÛE f Ob odprtju prenovljenega Sokoiske^a doma vas vabimo na mednarodno konferenco: MANAGEMENT NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Slavnostno odprtje 17. junija ob 19. uri - SV stolp Škofjeloškega gradu Uvodno predavanje: dr. Frans Brouvver - KULTURNI MANAGEMENT (Nizozemska) VSE INFORMACIJE: £UROP-E. CiriZ£NS Skolta ioka, 17. • 20. junij 2009 WWW.SKOFJALOKA.SI arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme FRANC LAKOTA z Bleda. •• f- L»a Hvala za zaupanje. Še naprej bom delal očno, pravilih! e ko Kacin Volilni zasuk desno Nedeljske volitve poslancev v evropski parlament so v Sloveniji prinesle zmago stranki SDS. Kako rezultate volitev ocenjujejo v gorenjskih odborih nekaterih strank? « » J « « • » Dan ICA Zavtu. Žle bir kolikor smo dosegli v odno- Štejem kot uspeh. Verja- dižavnozborskih volitvah, saj • ........................su do svojega najmočnejšega mem pa, da je potencial smo imeli dober program in Bojan Homan, predsednik političnega nasprotnika, je naše stranke še večji, če ne kompetentno ekipo kandi- regijskega odbora SDS: "Z vendarle doberrezultat, saj je bi bilo tik pred evropskimi datk in kandidatov. Razlog izidi voHtev sem zadovoljen, saj je naša stranka po deiežu v Sloveniji težko pričakovati, da bi kâtera koli stranka na volitvami medijske gonje zo- za ta neuspeh vidim v slabi per predsednika stranke. Da kotadji stranice še iz časov glasov zmagaJa, kar kaže na evropskih volitvah, kjer voli- je v kranjski volilni enoti us- pred izvolitvijo novega pred- voljo ljudstva, da mu je naša politična opcija blizu. Veseli mo le sedem poslancev, dobila tri mandate. Razlika v peh stranke Zares manjši od sednika, v medijsko ne pre- povprečnega v Sloveniji, pa me tudi, da je razlika, s kate- volilnih glasovih med SDS in pripisujem temu, da so ljud- več prepoznavni kampanji stranke in nosilca liste Ivana ro je SDS zmagala pred SD, SD pa je vendarle občutna in je glasovali za osebnosti. Žagarja, določeno število gla-precejšnja. Volivci so s tem v naši stranki se bomo temu Ime jelka Kacina, že doslej sov volivcev SLS šlo k Peter-pokazali, da so s sedanjo ob- v prihodnje resno posvetili." poslanca v evropskem parla- letu in Janši, na Žalost pa je tudi mnogo volivcev ostalo doma. " lastjo nezadovoljni in da si Davorina Pire, predsedni- mentu, Kranjčana, je ven- želijo sprememb. Kljub do- ca LDS na Gorenjskem; "Re- darle tako prepoznavno, da bremu rezultatu pa me žalosti, đa imamo glede na veliko A zultat na evropskih volitvah kaže na stabilnost naše je normalno, da je več ljudi, Matej Tonin, NSi: "Uspeh naklonjenih levi opciji, gla- NSi je plod trdega in zavzete- razliko oboji enako število stranke v političnem prosto- sovalo zanj." ga dela celotne ekipe Nove mandatov. Dva poslanca ima m, pa tudi na to, da je izvoîje- Marian Babíč, regijski od- Slovenije. NSi je z evropski- SDS, prav tako dva SD. Re- ni Jelko Kacin prepoznavna bor SLS za Gorenjsko: "Ljud- mi volitvami postala tretja zultati vzporednih volitev so politična figura, ki se je v je so se na volitvah .odločali najmočnejša stranka v drža-nam namreč kazali celo na sedmerici evropskih poslan- med dvema blokoma, na eni vi. Več kot sedemdeset tisoč možnost, da pridobimo tri mandate." cev iz Slovenije v preteklosti strani SDS, na drugi SD. Je volivcev, ki so nam zaupali dobro izkazal, zlasti pri svo- pa stranka SD vendarle pre- svoj glas, je najboljši odgovor Jure Megllč, predsednik jem delovanju na zahodnem cej izgubila, kar kaže na pa- vsem tistim, ki nas želijo od- pokrajinskega odbora SD: Balkanu. Rezultat evropskih dec zaupanja v vodilno stran- pisati in izbrisati iz sloven- "Rezultat evropskih volitev je volitev opogumlja, da se LDS ko vladajoče koalicije, ki ne skega političnega prostora, po mojem mnenju pričako- spet vzpenja, Ocenjujem, da more najti pravih odgovorov Pomeni tudi okrepitev des- van in ga kaže jemati z vidika je volilni izid tako uspeh no- na trenutno krizo. Odliv gla- nosredinskega političnega nizie volilne udeležbe, pa silca liste kot tudi vseh, ki de- sov na levi strani sta kom- pola, kar je ključno za pri- tudi volilne abstinence naših lamo v politiki zaradi politike penzirali stranki LDS in Za- hodnje dižavnozborske volit- volivk in volivcev. Eden od same in ne zaradi morebit-razlogov, da na volitve niso nih koristi." res. Skupaj z osebnostjo Lojzeta Peterleta sta SDS in NSi ve. Zadnje so namreč pokazale, da samo ena močna šli ievid naklonjeni volivd, je Igor Velov, predsednik go- precej presegla število glasov stranka na desni sredini ne tudi kandidatna lista naše renjskega odbora stranke strank levice, tako da lahko more zagotoviti uspeha. Pre- stranke. Drugi razlog pa je Zares: "Zame je bilo ves čas rečemo, da se je volilno telo pričan sem, da je prav od re- dejstvo, da bi morala biti via- realno pričakovanje, da bo v prevesilo na desno. Na desni zultata NSi od\isna prihod- da, ki jo vodi predsednik evropski parlament izvoljen polovici se je precej slabše nost desnosredinske opcije stranke SD, učinkovitejša v en poslanec stranke Zares, odrezala SLS. V stranki smo boju zoper gospodarsko kri- zato tak rezultat nedeljskih vendarle računali na višji od-zo. Razmerje dva proti dva, volitev v evropski parlament stotek glasov kot na zadnjih vladne koalidje." in morebitno oblikovanje prihodnje desnosredinske zvoni zaradi smeti Tretji poslanski večer Aleksandra Ravnikarja je bil namenjen problematiki odpadkov v Kranju in na Gorenjskem. Suzana P. Kovačič Kranj • Ali res Kranjčanom tečejo smeti po grlu, je poslanski večer naslovil poslanec in občinski svetnik Aleksander Ravnikar, ki ga je organiziral v ponedeljek v Galeriji Dali v Kranju. "S 15. julijem se zapre odlagališče v Tenetišah- Kam bomo vozili odpadke, na za-staN^eno vprašanje na zadnji seji Sveta Mestne občine Kranj župan še ni vedel odgo- Od leve: Borut Sajovic, Aleksander Ravnikar, Bernarda vora.'* je povedal Aleksander Podlipnik in Tomaž Tom Mencinger 1 fc^to: co(«id Ka^^ Ravnikar. Napovedani sogo^ vorriki so bili minister za Tenetišah, bi dvilna inidati- va lahko stopila korak nazaj in dovolila odlaganje vsaj še za eno leto z aneksom k mediae i j ski pogodbi.'' Stane Štraus je povedal: "MBO je v državnem operativnem programu predviden na Polid, s projektom bomo v drugi polovid tega meseca seznanili lokalno prebivalstvo. Sortimicà na isti lokadji naj bi bila zgrajena v prvi polovici prihodnjega leta. MO Kranj se za odvoz odpadkov dogovarja z občinama Tržič in Jesenice. Če takšen dogovor ne bo možen, imamo za prevzem odpadkov nekaj rezervnih ponudb, tudi od zasebnikov." In kot se zdi, imajo v tem trenutku še največ odgovorov na )esenicah. Tomaž Tom Mendnger je , povedal, da pripravljajo "Po 15. juliju ne boste mo- upravljavce in posledično sortimico in projekt korišče-okolje in prostor Kari Erjavec gli nikjer več odlagati nesor- prebivalce zaradi nepravo- nja bioplina za proizvodr^o in poslana ter župani Tomaž tiranih odpadkov in nujno časnih rešitev odgovornih električne energije ... In še: Tom Mencinger, Damijan je treba povečari ločevanje streznile šele izjemno visoke "O tem, ali bomo od 15. julija dalje sprejemali odpadke Borut Sajovic je bO odlo- iz občin, ki jih zdaj še odla- Peme m Borut Sajovic Mmis- odpadkov na izvoru. Na mi- cene odlaganja odpadkov? tra ni bilo, namesto njega je nistrstvu smo dali možnost prišla generalna direktorica podaljšanja obratovanja ti- čen: "Ali bomo v Kovorju gajo v Tenetišah, bodo odlo-Direktorata za evropske zade- stih odlagališč, ki v svojem sprejemali odpadke iz kranj- čali občinski sveti v treh ob-ve in investidje Bernarda okolju še nimajo regijskega skih in okoliških občin in činah, ki smo lastnice odla- Podlipnik, namesto kránjske-ga župana je prišel podžupan Stane Straus. centra," je povedala Bemar' da Podlipnik. Ali bodo zatorej vodstva občin, javne pod kakšnimi pogoji, bo veČ gališča Mala Mežakla. Nesor- znanega prihodnji teden, tiranih odpadkov pa nikakor Kar pa se tiče odlagališča v ne bomo sprejemali." 4 4 i GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 KTU) À LNO info^g-^s.si 3 Cel letnik otrok pred vrati vrtca V loških'vrtcih so ob letošnjem vpisu zavrnili 167 otrok, pred zaprtimi vrati vrtca pa ostaja vsa generacija otrok, rojenih leta 2008. Kako bodo stisko reševali na občini, ki je odgovorna za varstvo predšolskih otrok? Danica Zavrl Žlebir Skofja Loka • Ta teden so starši otrok, ki so kandidiraJi za vpis v vrtce v Skof)) Loki, dobili odločbe, ali so njihovi otroci za jesen sprejeti vvrtec ali ne. Zavrnjenih je veliko Število otrok, zaradi česar je tudi naše uredništvo pcidica-lo več staršev. Oče, ki ima starejšega otroka že vpisanega v vrtec, je dejal, da za jesen ni bil sprejet v vrtec niti en otrok, rojen leta 2008. Tako je cela generacija otrok ostala pred zaprtimi vrati vrtca, med njimi tudi njegov. Obr- V loških vrtcih je zmanjkalo prostora za najmlajše otroke. nil se je že na ministrstvo za šolstvo in šport in na občino. svet zavoda, napovedujejo ki je po zakonu o vrtdh dolž- Ravnateljica loških vrtcev Janja Bogataj vzrok za pove- tudi sklic sveta staršev. na vzpostaviti mrežo vrtcev zanimanje za vrtce vidi v večji rodnosti na svojem območju. Trebi- gneči pred vrati vrtca valci občine plačujemo dav- ^^^^ ke, zato pričakujemo, da bo župan opravil svojo dolžnost pri zagotovitvi pogojev za predšolsko varstvo, ne pa da se zgolj hvali z visoko rod- dnižini brezplačno odhajajo v pokoj vse starejši in jih vse manj Tjie vnukf». a j h Kako namerava za varstvo jge- poskrbeti občina? Trajneje nameravajo z gradnjo nove-ga vrtca na zemljišču nekda-' nje vojašnice, íqer od države pričakujejo neodplačni prenos zemljišča za ta namen, tam pa naj bi zgradili vrtec v nostjo v občini," se jezi ome- bilo negativno odločbo, na nega obdobja. Ravno za naj- javno-zasebnem partnerstvu, njeni oče. Zaveda se dejstva, žalost pa drži tudi, da so zavr- mlajše otroke je v vrtcih naj- Odgovora države še ni, nareda so vrtci v občini na tes- nili ves letnik 2008. Komisi- manj prostora, zato so lani v jena pa je idejna zasnova za nem s prostorom, poleg tega ja, ki odloča o sprejemu dijaškem domu kot začasno vrtec. Toda starši, ki so v štipa je tudi v lani na novo ure- otrok v vrtce, je namreč oce- rešitev odprli nekaj novih od- ski danes, rešitev pričakujejo jenih oddelkih vrtca Čebelica nila, da bo še vedno vključe- delkov. A tudi če inšpekcije do jeseni. Kako bodo kratko-vdijaškem domu inšpektori- nihvečotrokvvrtce,česprej- tam letos ne bi vztrajale pri ročno urejali problem 167 ca prepovedala vpis nad nor- mejo ves letnik 2007. Po po« omenitvi normativa na devet zavrnjenih prošenj, nam žu-mativom, kar vrtcem spet datkih, ki so nam jih posre- otrok v skupini, bi s temi od- pan (gor Draksier ta teden ni zmanjšuje manevrski pros- dováli z občine Škofja Loka, delld ne mogli zadostiti vsem želel odgovoriti. Vsaj ne pred tor. Ravnateljica loških vrtcev pa so zavrnili tudi 28 teh, potrebam po varstvu. BCaj se- sinoinjo izredno sejo občin- Janja Bogataj je potrdila, da medtem ko bo brez vrtčev- daj? Ravnateljica pravi, da ske^ sveta. Ta pa je imela na so letos od 282 lahko ugodili skega varstva jeseni 71 otrok bodo počakali, da minejo pri- dnevnem redu tudi odločale 111 prosilcem za sprejem letnika 2008 (vsi), skupaj to- tožbeni roki, potem se bo o nje o koncesiji za varstvo otrok v vrtce. 167 otrok je do- rej 90 otrok prvega starost- tem problemu posvetoval precËolsldh otrok. Predpise si različno razlagajo Prostorske predpise postavlja občina» izvaja pa jih država; neskladja v interpretaciji so, tako glede Jasne kot novogradnje v Podkorenu, velika. Mají j an a Ahačič "Ne glede na to, kalco na zgrajeno v skladu z gradbe- svet občine Kranjska Gora, nim dovoljenjem, ki ga je na dejal Saša Dalla Valle, projek- Kranjska Gora • Decembra tančni so, pa prostorski podlagi predpisov, ki jih je tant hiše v Podkorenu in pri- 2005 je pogorelo nekdanje akti ne morejo zagotoviti pripravila občina Kranjska pravljavec številnih občinskih gostišče v Jasni. Danes na dobre in preprečiti slabe Co^a, izdala upravna enota . prostorskih dokumentov. Z njenem mestu stoji ncv ob- arhitekture " ie svetnike Tudi v tem prime- njim se strinja tudi odvetnik jekt, še vedno prazen. Ze ru se je občina pritožila in občine Kranjska Gora Marko zgrajenemu objektu je ^^^^^ Kranjska Gora na ^^ ^^^^ j^inistrstvo za Mofutar. "O tem, ali je poseg upravna enota najprej zavr- zadnji seji posvaril Saša okolje in prostor kot drugo- dopusten ali ne, prek upra-nila in nato po pritožbi in- Dalla Valle. stopenjski organ ugotovilo, vnih enot odloča država, ena» vestitorja izdala gradbeno dovoljenje. Občina se je pritožila dvakrat in Upravno ko velja v fazi nadzora." Kakšna bo usoda obeh ob-Tristanovanjski objekt je Občina se je pritožila na jektov, ki jih domačini razu- da ni razlogov za razveljavitev gradbenega dovoljenja. sodišče je zadevo vrnilo v bil v Podkorenu zgrajen lan- ponovno obravnavo upravni sko jesen. Visoka, popolno- Upravno sodišče ter po opravljenih meritvah odda- mejo kot tujek v svojem okolju, zgrajen mimo standardov, enoti Jesenice; kjer se je ma črna stavba je takoj raz- Ijenosti objekta od parcelnih kakršni so zapisani v občin« zgodba to pomlad ponovila, burjala domačine in mimo- meja o zadevi ponovno obve- skih prostorskih dokumen- Sredi marca je bila izdala idoče ter s svojim videzom stila gradbeno inšpekdjo. tih, še ni jasno, fe pa občina odločba o spremembi grad- žela navdušenje med arhi- "Pogosto prihaja do različ- v izogib podobnim dilemam benega dovoljenja, na kate- teSíi. Domačini, prepričani, nih tolmačenj predpisov, ki na seji občinskega sveta v ro se je občina spet pritoži- da objekt ni zgrajen v skladu jih napiše občina, izvaja pa sredo ustanovila posebno dela, na odgovor še Čakajo, z občinskimi predpisi, so ta» država," je v sredo, ko se je s -lovno skupino, ki bo sprem-pred Jasno pa je očitno še koj obvestili inšpekcijo, ki pa problematiko obeh posegov v Ijala stanje in se s problema- ena sezona brez gostov. je ugotovila, da je poslopje prostor seznanil občinski tiko podrobno ukvarjala, Ducat menedžerjev odkupilo Unitech 4 1. stran "Na krizo smo se odzvali Zato smo filozofijo prilagodili in del proizvodnje, ki zahteva velik del nekvalificira- takoj in smo nanjo priprav- ne delovne sile, preselili v Ijeni. Prag rentabilnosti je Makedonijo, visoko zahtevna danes bistveno nižji kot prej. proizvodnja pa bo ostala v Velik del naših obveznosti je Sloveniji. V Škofii Loki ima- dolgoročne narave. Verjame- mo izredno kvalitetne sode- mo v naraščanje prodaje, ne- lavce; tu bodo ostali izdelki z kaj že v drugi polovici leta, še izredno precizno izdelavo, več v prihodnjih letih, sicer v Tu napak ni in jih ne sme odkupne bi šli," je o uspeš- biti/pravi Golob. V Ljubljani nem odkupu v enem naj- ostaja proizvodnja velikih ko- slabših poslovnih let za Uni- sov zahtevnih izdelkov, kjer tech prepričan Marko Golob, enako kot v Škofji Loki potre- Lansko poslovno leto je bujejo veliko znanja in kvali- Unitech Zžddjučil z 1.2 mili- tetno strojno opremo. V Ben- jona evn dobička, prvi letoš- kovcu se bo odvijala srednje nji meseci pa so bili zelo tež- zahtevna proizvodnja, v ki, saj so njihovi kupd v več- Ohridu pa dela, ki zahtevajo ji meri le čistili zaloge. Od marca naprej se stanje po- veliko ročnih spretnosti, O selitvi tovame na Trato se pravlja in je poslovanje pozi- je vodstvo Unitecha v začeticu tivno. "Upam, da odpuščanja tednapogovarjalotudizžupa- ne ho vpč. V 7adnjem lehj pa nom Igorjem Draksierjem. brez tega ni šío (odpustili so "Nova tovarna ostaja naša pri- približno tretjino od 1600 oriteta. Sedanja lokacija ob zaposlenih, op. a.). Če bi najstarejšem kamnitem mo- podjetju ostalo nekaj od 40 stu v Sloveniji, ko čezenj pote- milijonov evrov, ki smo jih ka promet, tudi za nas ni do- morali dati lastnikom, pa bi bra, vendar je selitev odvisna bili bistveno bolj prizaneslji- od poslovne situadje pri nas vi," pravi Marko Golob. Le- in v svetu," še pove predsed- tošnje poslovanje želijo v, ruk uprave. V Unitediu bodo Unitechu zaključiti s pozitiv- zato počakali na izhod iz go- no ničlo. Prvi meseci so bili spodarske krize, ko se bo zvi- slabi; kompenzirali naj bi jih šala tudi cena nepremičnin, z boljšimi rezultati v drugi saj zemljišča,, kjer je sedaj to- polovid leta. vama: le nekaj sto metrov od V zadnjih štirih letih so v centra mesta na eni strani, v podjetu ii^enzivno zaposio- bližini šole in vrtca in narave vali, današnja strategija je na drugi strani, ne želijo pro- drugačna. "Zaposlovali smo dati pod ceno. Z izkupičkom predvsem nekvalificu«ino de- naj bi postavili novo tovarno, s lovno silo, kar se s hitro rast- pxjsojilom pa novo avtomati- jo stroškov za njih ni izšlo, zirano proizvodnjo. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Man> Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zarotnik Danio ZavH Žlei:» r UREDNIŠTVO NOVINARJI. UREDNIKA: B^an Alenka Brun, Igor KaváČ, Suzana P. Kovačič, Urša Mateja Rant, Stojan Saje. Vcfma Stanovnik Simon Šubíc, Cv«to Zaplotnik, DanîŒ Zavri Žlebir, Štelán Žargi; stalni sodelavci: Marjana Ahaûi^ Maja Bertoncelj, Matjaž Cr^rií, Ana Hartman, jcáe Koínjek, Milena Miklavdč, Mlha Nagiíe, jasna Paladin, Marjeta Smdnikar, Ana Vot^k OBU KOVNA ZASNOVA jefTOj Stritar, IkTvarStrftardo.o. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFI j A Tina Doki, Gorazd Kaváč I LEKTORICA Marjeta Vozlič VOD|AOClASNECATtóEN)A Mateja 2viždj COR€N]SKi CLAS (ISSN ]e registrirana blagovna in storitvena znamka pod IL 97719S1 pfi Uradi/ RS a Intefelnualno tsstnioo. Ustanovitelj irv izdajatelj: Gorenjski glas« d.0.0., Kranj / Cir^ktori»; Manja Vol^ak / Naslov: Bleiw^ksova cesta a. aooc Kranj / Te). 04/20142 00, f%c 04/2014213. e-ma^l: lnfo@^g>glas.si; mali oglas) in osmrtnic«: t«l.: 04/201 a2a71 Delovni Čas; od poriedeljka do Četrtka neprekinjeno od 8. do u^c, petek od 8, do ^6. ure, »obotv, nedelje in prazmki zaprto. / CoreifSki glas je poltcdnik, izhaja ob tor}(>h in p«tk)h, v nakladi 22,000 izvodov / Redno pnfoge: Moja Gorenjska. Lrtopi$ Gorenjska {enkral letno) m devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKC. St. Veit/Cian (èt.Vid na Glinil» Avstrija / Naročnina: tel ; 04/201 4241 / Cena izvoda: 135 EUR< ietr^ na- r«2nir)a; i40r40 ftÁlni piačniki ima|o 10% popusta, polletni iç^i popusta, letni % popusta; V ceneje vraCunan DOV po stopnji 8.s naročnina se upoileva od leVo^ Števil* ke časopisa do pisnega preklic«, ki v^íja od začetka naslednjega obračunskega Oglasne stpritve: po ceniku; oglasno trženje: tel.. 04/ 30i 4S 4 GORENJSKA .SI GORENJSKI GLAS petek. 12. jiinija 2009 Kanalizacija po načrtih Blejski župan janež Fajfar je presenetil z izjavo, da imajo težave pri gradnji kanalizacije in vodovoda na Bohinjski Beli, kar pa izvajalec zanika. Mateta Rakt slenih kot po ustvari enih pri- ..............................................................................hodkih. Zato se ji zdijo take Bled • "Pri projektu na Bo- izjave v sedanjih kriznih ča- hinjski Beli imamo velike te- sih zeio nespodbudne in žave, saj projekti niso bili do- celo škodljive, pa tudi neod- bro pripravljeni, na razpisu govorne do vseh zaposîenih pa je biJ izbran đovek, za ka- in njihovih družin. Z blejsko terega smo vedeli, da bomo politiko» je še dejala, pa se ne imeli 2 njim velike težave, želijo ukvarjati. "Mi smo go- Zaposlene ima le še tri ljudi spodarska družba in želimo in iahko se zgodi, da bomo zgolj delati in pridobivati morali dela ustaviti," je mi- nova naročila, da bi obdržali nuli teden dejal župan Janez vse zaposlene. " Ti tudi zdaj, Faj&r. Sabino Piber. direkto- ko mnogi slorajšujejo delovni rico podjetja OGP Grad čas, delajo poln delovni čas. Bled, ki izvaja dela na Bo- Da se projekti odvijajo po na- hinjski Beli, je izjava močno črtih, sta potrdila tudi Franc presenetila. "Gradnja se od- načrtih oziroma smo 1:* vijai letošnji plan še celo prese- gli," nam je zatrdila. Pogačar iz podjetja Domin- vest Jesenice, Id izvaja nadzor nad projektom, in vodja projekta pri občini Anton Začudila se je tudi izjavi, Kovačič. "Izvajalec je ta čas nc> ki je podelil nagrade za najboljše izdelke, julija bodo na spletni strani Komunale Tržič zbirali fotografije o ločenih odpadkih. Pn/a nagrada bo teden oddiha v apartmaju na Hrvaškem septembra. S. S. Na šola 187 let V soboto je kar 250 obiskovalcev in osemdeset nastopajočih na Sovodnju pozdravilo dodatne šolske prostore, praznovali so tudi 70 let šolske stavbe. bořrian Bogataj "Področju šolstva in pred- ........................................šolskega varstva na Občini Sovodenj • Šolsko poslopje Gorenja vas-Poljane posve- na Sovodnju, ki so ga večkrat čamo veliko pozornosti, med dogradili in prenovili, letos njimi tudi podružničnim šo- praznuje 70. obletnico prve lam/' je v nagovoru ob sobot- blagosiovitve, že pred 187 leti ni slovesnosti povedal doma- pa je župnik Matija Čibeí v â župan Milan Čadež. Tako Novi Oseiid enkrat rîâ teden je občina pred dvema letoma poučeval šolsko mladino. v šoli odprla nov oddelek vrt Zaradi bližine rapalske urejeno je bilo tudi zuna- meje so šolanje otrok po prvi nje igrišče, v soboto so sloves- svetovni vojni preselili na no odprli novo učilnico za Sovodenj, najprej v zasebne prvo- in drugošolce, Sovo- hiše, nato v Sokolski dom. denjčani pa so veseli tudi no- Po desetletju razmišljanj so vih prostorov krajevne knjiž- našli pravi prostor za novo nice. Investicija je bila vredna šolsko stavbo in jo v šolskem približno sto tisoč evrov. letu 1938/39 tudi odprli. Ta- V kulturnem programu so nekoč in danes, krat je Šolo obiskovali kar sodelovali učend sovodenj* Î 6 o otrok, danes, ko j c tu skc šole, prcmicmo so zapeli spomnili so sc tudi vseh, ki so naredili skozi leto. Z izkupič- organizirana podružnična sovodenjsko šolsko himno in kadarkoli delali v šoli. "Ob tej kom bodo delno poplačali šoia pa jo v treh oddelkih ob- Se plesali, redtirali in zaigrali. priložnosti so šolarji.pripravi- strošl® eksloirzije ob zaldjuč- iskuje 35 učencev, v vrtcu sta Program so popestrili tudi U tudi srečelov In šolski bazar, ku šole," nam je povedala Učenci so skupaj z vodjo šole Milko Burnik zaigrali igro Šola še dva oddelka malčkov. dnigi nastopaiod s Sovodnja, tóer so predstavili, kaj vse so vodja šole Milka Bumik. ABC 21VUENJSK0 ZAVAROVANJE Nm _ i C, Še nikoH doslej ni bila odločitev o zavarovanju in varčevanju tako preprosta. Izberite svojo kombinacijo A, B ali C, izpolnite pristopno izjavo in že ste zavarovan i, ob tem paie varćujete. In kaj prtdobtte? M Azivljenj&ko In dodatno nezgodno zavarovanje. g obročno varčevanje v sklatíih z možnostjo dodatnih * vplačil ter C., fleksibilnost izplačil. •A > 2 cte SVOJO varnost enostavno, jasno m dostopno. KÊR ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST trîglav hoaka mvilka 080 555 555 zavakcval^ca iftlcuv. DOBRODOŠLICA paket ki tii V* k X i k NOV CILJ. NOVA ZGODBA. 18. junija v centru Kranja odpiramo vrata Nove KBM. Izberite sodobno banko in s Paketom dobrodošlice prihranite najmani 65 evrov. «Tno ačno /odenje osebnega računa • Brezplačna ef»oielna članarina 2a kariico 2 odloženim plačilofrj. • Brezplačni pnsJop m polovično nadomestilo za identifikacijsko kariico Bank(^Nel • Ugodnejša obresina mera ob sklenitvi prvega depozita Še več ugodnosti poiščite na http://pdketi.nkbm.sll 17 50 Nova KBM y ^ GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 •••••• •• : •ti s: st..» It II It vi Ima .sta novnik @g'àas.si 7 Generalka za veliki tekmi Od danes do nedelje bo na Bledu potekala 54. mednarodna veslaška regata, ki bo hkrati tudi preizkušnja pred tekmo svetovnega pokala čez eno leto in svetovnim prvenstvom leta 20U. Vilma Stanovnik Bled • "Tokratna veslaška re- gata z okoli šesto udeleženci iz devetih držav bo zagotovo najmočnejša v zadnjih letih, organizatorji iz Veslaške zveze Slovenije in Veslaškega kluba Bled pa jo bomo izrabili tudi kot generalko za tekmo svetovnega pokala, ki t» pri nas konec maja prihodnje leto, " ie pred novim druženjem veslačev. ki se s pred-tekmovanji na Blejskem jezeru začenja danes ob 16. uri (finala bodo jutri in v nedeljo dopoldne), povedal predsednik VZ Slovenije Denis Žve-gelj, Id je v začetku ^a tedra na Bledu gostil tudi delegacijo Mednarodne veslaške zveze na ćelu z izvršnim direk- 0 toriem Mattom Smithom. Ta teden se je na Bledu mudila delegacija Mednarodne veslaške zveze na ćelu z izvršnim direktorjem Mattom Smithom (drugi z desne), načrte pred velikimi blejskimi veslaškimi prireditvami pa so jim predstavili (z leve proti desni) župan janež Fajfer, predsednik VK "Tako veliki prireditvi, kot Bled Peter Faj^r, predsednik VZ Slovenije Denis Žvegelj in predsedn3< 00 Janez Benčina, sta tekma svetovnega pokala in svetovno prvenstvo, zahte- natančno ogledal načrte za garja, nato pa še z gradnjo pomen obeh veliJdh tekmovala sodelovanje vseh, od do- prenovo hangarja in telovad- tribun in stoipa. Če bo šlo vanj ne le za popularizacijo mačega kraja do domače nice v Mali Zaki ter tribun in vse po načrtih, naj bi bila veslanja, ampak tudi za pre-veslaške zveze in tudi nas v sodniškega stolpa v Veliki dela končana do konca mar- poznavnost Slovenije, pred- mednarodni zvezi. Vsi na» Zaki. ca prihodnje leto," je povedal vsem pa Gorenjske in Bleda. mreč želimo, da bo naš pro- "Kot kaže, bomo gradbena predsednik VK Bled Peter Kot ie povedal generalni se- jekt odmeven, da bodo tek- a^l^ začeli jeseni, in sicer z Fajfar, blejski župan Janez kretar SP Tim Farčntk, bo movalci zadovoljni, da bo obnovo telovadnice in han- Fajfar pa je poudaril velik Častni pokrovitelj obeh veli- veslaški šport še pridobil ve- _ Ijavo. Svetovno prvenstvo na Bledu pa bo še posebno po- Qb mednarodni regati se v soboto ob 21. uri obeta ves- membno zato, ker bo hkrati jgjy y ^^ pripravljajo na zgornji terasi Trgovske- pomenilo kvalifikacije za ^ m j ^l« i i • l j * olimpijske in paiaolimUske ^ Obiskovale, se bodo na ergometm Lukšiť. predsedovanje orga- igre leta 2012 v Londonu/ je pí>nierili proti najboljšim slovenskim veslačem. kih veslaških dogodkov na Bkd u predsedilik dižave Danilo Tiiik, častnemu od-boru bo predsedoval minister za šolstvo in šport Igor poudaril Matt Smitíi, ki si je nizacijskemu odboru pa je prevzel Janez Benčina. Bevc trener namesto Pavlina Vilma Stanovnik Kranj - Kranjski nogometni drugoligaš Triglav Gorenj s-ka je rezultatsko uspešno se» zono sklenil minuli konec tedna. Na klubski večerji je predsednik Igor Velov spet poudaril prvoligaške ambicije članke ekipe, prav tako pa je izdal nekaj sprememb pred pripravami na novo sezono. Tako ima Triglav G> renjska novega trenerja, saj bo ekipo prevzel Stane Bevc, dosedanji trener Brane Pavlin pa bo trener pri NK Kra- ^^ —— ..... nju. Vzrok za zamenjavo na Članska ekipa Triglava Gorenjske, ki jo je vodil trener Brane Pavlin, je sezono zaključila na mestu trenerja članske ekipe tretjem mestu 2. SNL in z naslovom gorenjskega pokalnega zmagovalca, je predvsem v tem, ker je imel tako Brane Pavlin kot prej Zagorja, ki je Triglav že voiigaškimi in drugimi no- šole, zdaj pa si želijo ekipo še klub težave zaradi licence A pripeljal v prvo ligo pred sed- gometaši, saj si želimo okre- okrepiti. Klub je poravnal vse in ne PRO, ki jo potrebuje. mimi leti. Sodelovanje je po- piti moštvo," je dodal Mišja. obveznosti, osvojili so naslov Skupaj smo ocenili, da tak vezano tudi z oblikovanjem Triglav je že podpisal po- mladinskega pokalnega prva- način dela v še eni sezoni ne moštva za prihodnje leto: godbe s svojimi mladind (Jer- ka, vse gorenjske naslove pri bi bil dober, Branetu pa smo "Igralcem so potekle posojil- kovič in Dimitrov sta repre- mladih in še ta mesec naj bi ponudili delo v klubu," je p> ne in igralske pogodbe • Ka» zentanta U19), v okviru posoj odprli novo pridobitev, dodat-vedal športni direktor Robert lakovič se vrača v HIT Gori- In dvojnih registracij ima na no tribuno z novimi moder- Misja. co» Colič v BiH, Jakopič, Ba- voljo Se vsaj deset igralcev. Le- nimi klubskiBii prostori za Novi trener je Stane Bevc, nič in Robnik pa so prosti ig' tos so že uveljavili štiri, pet Nogometno gorenjsko aka-nesojeni trener Bonfike in raid. Smo v stiku z nekaj pr- imen iz lastne nogometne demijo NOGA. Kolesarji bodo napolnili Kranjsko Goro Vilma Stanovnik nik začel s trenirk, tekma ev- ..............................................................................ropskega prvenstva za katego- Kranjska Gora • Z včerajš- njo masters pa bo na sporedu njim popoldanskim trenin- ob 14.30. Po tekmi bodo slogom se je začelo HIT evrop- vesno razglasili najboljše, sle- sko prvenstvo v spustu, ki ga dila pa bo večerna zabava. bo Kranjska Gora gostila vse Neddjsid treningi se bodo do nedelje zvečer. Za tekmo- začeli že ob 8.30, tekma za vanje je prijavljenih več kot mladince, mladinke» članice 350 kolesarjev in koiesadc, ki in dane pa se bo začela ob il se bodo na strmino pod se- uri in se predvidoma končala dežnico Vitranc 1 in Podko- okoli 15. ure, ko bo slovesna ren znova podali danes» ko jih razglasitev evropskih dan- čakata nova treninga, ob 16. skih in mladinskih prvakov. uri pa prvi nastop na čas v ka« Druženje se bo končalo s po- tegoriji masters za vrstni red letno zabavo pred gostilno starta na dirki. Danes ob 19. Oštarija. Kot je povedal gene- uri bo od hotela Kompas do ralni sekretar prvenstva v trga pred cerkvijo šel sprevod Ktanfski Gori Gorazd Straži- reprezentanc (pričakujejo jih šar, bo konkurenca najštevil» kar 25!), tam pa bo nato ob nejša pri danih, kjer je prijav- 19.30 slovesnost ob odprtju Ijenih več kot 150 tekmoval- tekmovanja. Zabava z glasbo cev, med njimi tudi vodilni v se bo nadaljevala pred Oštari- svetovnem pokalu Steve Peat jo, v disku Kompas in hotelu in aktualni svetovni prvak Prisank. Tudi jutri se bo ur- Gee Atherton. Kran) Plavalci na mednarodnem prvenstvu Kranja Plavalni Mub Triglav Kranj bo jutri In v nedeljo organizator tradicionalnega mednarodnega mitinga, ki bo potekal v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Oba dneva se bodo predtekmovanja začela ob 9. uri, polfinala In finala pa ob 17. uri. Ker v letošnjem letu plavalce in plavalke čaka vrsta pomembnih preizkušenj, bo kranjski miting lep uvod v obračune, na njem pa bo seveda najbolj množična udeležba domačih Triglavovih tekmovalcev na čelu z Anjo Čarman, Emilom Tahirovičem, Niko Karlino Petrič, janom Karlom Petričem in Alešem Aberâkom. V spominu bo zagotovo za vedno ostala zlasti Alešu AberŠku, ki bo v soboto med 17. In i3. uro odplaval svojo zadnjo tekmo In se v domačem bazenu poslovil od športne kariere in navijačev. V. S. šenčuft Pokal Gorenjske v karateju v športni dvorani v Šenčurju bo jutri, v soboto, potekal karatejs-ki turnir za pokal Gorenjske 2009. Slavnostno odprtje bo ob 10. url, nato pa se bo takoj začelo tekmovanje v katah in borbah za mlajše. Podelitev priznanj za te kategorije bo ob ^2. uri, nato pa se bo začeto tekmovanje za starejše, ki bo predvidoma trajalo do 19. ure, ko bo zaključek s podelitvijo priznanj. V. S. I rZAIUOSCPWdl£OAI^ lOTMNJE VOeue PA z IGRO v RJINFESTIVA 2. festival športa in kulture za otroke in mladino 1 b ďó 21 ^bo Skofja Loka f \ I. .v ijre*ï> lačne delavnice ^^^ '""^iiosf,- dobrodelna tržnica prireditve in nastop. WVW.ZARJiNFE9nVAL.0RU«TVD.Rrr«M^ 8 si m on. 5uhic(S>g-^^s.si G0REN)SK1 GLAS petek, 12. jimija 2009 Oropala dostavljavca pic V Gradu pri Cerkljah sta domačina v nedeljo zvečer oropala dostavljavca pic. Policisti so ju prijeli že naslednji dan. Simon Šubic Ijal ig-letni študent. V tre- ....................................... nutku, ko je pico jemal iz av- Kranj • Devetnajstletnega do- tomobila, v katerem je sedel stavljavca pic iz picerije Pod tudi mbdoletni sopotnik, ga Jenkovo lipo v CerkJjah sta v je 20-letnica udarila s kladi-nedeljo zvečer oropala mla- vom po glavi in ga pri tem da domačina, 2o-letnica in lažje ranila, nato pa je pri- 22-letnik iz Grada pri Cer- skočil še 22-letnik z nožem kljah. Policisti so ju prijeli že v roki in zahteval denar, naslednji dan, preiskovalna "Osumljenca sta iz vozila sodnica v Kranju pa naj bi po vzela iz denarnice okoli 150 naáih podatkih po zaslišanju evrov gotovine ter s kraja od- zanju odredila pripor. šla. Oba osumljena so po Osumljena sta v nedeljo zbranih obvestilih polidsti v pozno zvečer naročila pico v ponedeljek prijeli in pridrža- piceriji Pod Jenkovo lipo. K li/'je pojasnil Andrej Zakraj- pristajališču jadralnih padal- šdc» tiskovni predstavnik Po- cev v Gradu jima to je pripe- lidjske uprave Kranj. KRIMI NftL. Potreboval je računalnik v rtoči na ponedeljek je nekdo v Kranju vlomil v stanovanjsko hišo, Iz katere je odnesel računalniški monitor neznane znamke in prenosni računalnik IBM» serijskih številk 99-Y9YTX. Gmotna škoda znaša 750 evrov. Izginil elektromdterial Pred dnevi je nekdo z gradbiSča v Kranju ukradel več različnega elektromateriala. Gmotna škoda znaša pet tisoč evrov. Vodice Žagi nista bili dovolj « v Vodicah so neznani storilci vlomili v stanovanjsko hišo. Lastniku so ukradli motorni žagi in udarni kladivi, s čimer so ga oškodovali za okoli dva tisoč evrov. 5. S. Glasbena šola Radovljica Untiartov trg 1.4240 Radovljica razpisuje za šolsko leto 2009/10 proste dek^'no mesto UCITEUA KITARE (m/Ž) za določen čas, 9 skrajšanim delovnim časom Začetek deb ie 1. septembe" 2009. Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje v skladu z določili ZOFVI (Ur. 1. RS §t. 12/96 in 23/96, 22/00, 64/01, 108/02. 34/03, 79/03, 65/05, 129/06, 16/07 in 36/08) in Odrube o smen strokovne izobrazbe za strokovne delavce v dasbenih šolah (Ur RS št. 43/00 in 95/02). Prijave z doKaàli o izpdnjevanlu pogojev po^jlte na naslov šole v 6 dneh po ob^ razpisa. Prijavljene kandidate bomoo izboru obvestili v zakonitem roku. Pretepeni po dveh dneh umrl Minulo soboto brutalno pretepeni 4i-letni Jeseničan Sead Čehić je v ponedeljek v kliničnem centru v Ljubljani zaradi hudih ran glave umrl. Simon Šubic Slovenski |avornik • Po dveh dneh borbe» da bi pri življenju ohranili 4i4etnega Jeseničana Seada Čehića, ki jo je v soboto popoldne hudo skupil v pretepu na terasi picerije Pr' Čbular na Slovenskem javomiku, so se morali v ponedeljek zdravniki v ljubljanskem kliničnem centru predati. Jeseničan jo je prehudo skupil po glavi, da bi ga lahko obdržali pri življenju. Policija je sporočila, da mu je smrtne rane zadal 28-letni Jeseničan, po neuradnih podatkih gre za Hamdi* jo Amidžiča. Polidsti so zoper njega podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. Sead Čehič se je minulo Umrlega Seada Čehiča so brutalno pretepli na terasi Picerije Pr' Čbular na Jesenicah soboto ob 17.15 usedel na te- 1700 evrov). Kmalu je zavre Po besedah lastnika pice- klicali reševalce, ki so pri raso picerije Pr' Čbular na la kri» Amidžič je pri tem po- rije Adnana Musiča je ta- speli v nekaj minutah in ga Slovenskem Javomiku. grabi! steklenico« ki je bila na koj» ko.je zaslišal vpitje, od- hitro odpeljali v jeseniško Kmalu zatem naj bi k njemu mizi, in z njo Čehića udaril šel na teraso, kjer je Čehiča bolnišnico. Od tam so pre- •prisedel 28-ietni Hamdija po glavi. Čeprav ga naj bi že našel okrvavîjenega in na- tepenega Jeseničana odpe- Amidžič. Beseda je menda tedaj resnp ranil, se ni usta- slonjenega na mizo. Kmalu Ijali v Klinični center v nanesla na denar, ki ga naj vil» temveč ga je po glavi ne- zatem je potemnel v obraz, bi Cehič dolgoval Amidžiču kajkrat močno udaril še s kar se zgodi ob hudih po-(neuradno je šlo za približno pestjo, nato pa zapustil lokal. škodbah glave. Takoj so po- dneh umrl. Ljubljani, kjer je kljub trudu zdravnikov do dveh *ti KRIMINAL Polica Ukradli za dva kilometra tirov v bližini Exoterma na Polici pri Naklem je v noči na torek izginilo za dva tisoč metrov železniških tirov. Slovenske Železnice so nepridipravi oškodovali za 14 tisoč evrov. Da so neznani lopovi odpeljali težko železo, so se mo* rali pošteno namučiti, kako natančno {in povsem neopazno) jim je to uspelo, pa policija še, poizveduje. S. PODLESNIK ANTIKA TLAKOVEC Znova stituciji Na kranjskem sodišču se je v torek z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje zaradi domnevne prostitucije v lokalu XO v Čirčah pri Kranju. Simon Šubic ženjskem odnosu ali bi se ji, kjer gredo revne ženske ....................................................bila prisiljena prostituirati, z moškimi tudi za denar, Kranj ■ Na sojenju 52-letne- bi o tem zagotovo obvestil da prehranijo svoje otroke, mu Miranu Anžiču in njego- polidjo aii ji skušal drugače kar pa po njegovem ni pravi 75-letni materi Mariji Slu- pomagati. V enem od pogo- va prostitucija. "Prostitud-den, obdolženima trgovine z vorov mi je zatrdila, da se ni jo si predstavljam kot neko ljudmi in organiziranja pro- nikoli prostituirala ne v Slo- hišo, v kateri plačaš za spo-stitudje v nočnem lokalu X0 veniji, ne doma v Kolumbi- lne odnose,"' je odgovoril na v Čirčah pri Kranju, je ta te- ji," je povedal Robert in do- vprašanje tožilke Marije den pričal tudi Robert B., dal, da je bil že dvakrat v Ko- Marinke Jeraj, kaj je zanj eden od gostov lokala, ki je lumbiji, ob zadnjem obisku prostitucija. Na vprašanje po lastnih besedah nekaj me- Južne Amerike pa je obiskal zagovornika Antona Šubi- secev prijateljeval s kolumbii- rudi Johannino družino, ca, ali se mu le X0 ob nje- sko plesalko lady |ohanno. kjer se je prepričal, da mu govih obiskih zdel kot lo- 'Z Johanno sva imela ni lagala o ničemer, kar mu kal, ki ponuja prostitucijo, tudi inrimne odnose, ven- je pripovedovala. je priča odgovorila nikalno. dar ne za denar. Če bi vedel, Povedal je Še, da dobro Sojenje se bo nadaljevalo da bi bila v kakšnem su» pozna razmere v Kolumbi- konec avgusta. Marija Studen in Miran Anžič se bosta na sodišče vrnila konec avgusta. J Gorenjski Glas • I J AKTUALNO POGOVOR NA ROBU SLOVENCI PO SVETU RAZGLED Politika Janez Janša pojasnjuje pogled na ustavne spremembe, ukrepe zoper krizo, nekatere zakone ... Glasba Skladatelj Alojz Ajdič je prejšnji teden prejel Kozinovo nagrado. Gozd Marija Stare je iz mestne gospe postala dobra poznavalka gozda io GG + petek, 12. junija 2009 Aktualno Mnenja Marjetica Hovnik Keršmanc: "V primerjavi z vrstniki izpred štirih let je danes manj dijakov že poseglo po večini drog, z izjemo alkohola in hlapil, pri katerih je uporaba porasla za odstotek, in pomirjeval, ki jih ni predpisal zdravnik» kjer ni bilo spremembe v primerjavi z raziskavo pred štirimi leti. Prvi stik s posamezno drogo pa se je premaknil v višjo starost." Franc Kržan, vzgojitelj v kranjskem dijaškem in študentskem domu: "Te podatke bi morali predstaviti tudi pristojnim inšpekcijskim službam. V naši kuhinji recimo strežejo natakarice, ki to delo dobijo kot priložnostno zaposlitev, zato svoje delo opravljajo premalo odgovorno in alkohol strežejo tudi mladoletnikom. Prav tako so v neposredni bližini šoi lokali, kjer strežejo tudi alkoholne pijače." Luka Hrobat dijak 1. letnika: "Seveda, da mladi posegajo po alkoholu, najpogosteje je to pivo ali žgane pijače. Večkrat se zgodi, da tudi mladoletnim i)ostrežejo alkoholno pijačo, čeprav nas po* gosto vprašajo za osebni dokument in potem ne postrežejo alkohola. Menim, da mladim droge niso tako lahko dostopne." Pijača, po kateri mladi najpc^osteje posežejo, je pri i^tih pivo, pri dekletih pa tako imenovane alkopop pijače, to so ustekleničene pijače s približno petodstotno vsebnostjo alkohola. Prvo alkoholno v spiieio do pijaco šole Po podatkih iz raziskave o razširjenosti alkohola in preostalih drog med gorenjsko srednješolsko mladino je na Gorenjskem med mladimi veČ pogostih pivcev, kot je povprečje v Sloveniji, nad slovenskim povprečjem so tudi pri kajenju cigaret in uživanju marihuane ter vdihavanju hlapov. Mateja Rant stih, ki po alkoholnih pijačah la Marjetka Hovnik Kerš- mane, gorenjski dijald pose-posegajo pogosteje, še zlasti mane. Delež rednih kadilcev gajo precei redkeje. V raziskavi, ki so jo pred pa tistih, ki so pili že vsaj 40« med gorenjskimi mladostni- Mladi po drogah posegajo, dvema letoma opravili med kiat v življenju, kar jih uvršča ki je nad slovenskim in ev- kljub temu da se zavedajo več kot tisoč srednješolci, sta- med pogoste pivce. Takih je ropskim povprečjem in zna- tveganja za telesno ali dru- čno škodo, povezano z uži- rimi med 15 in 16 let, so ugo- bila več kot tretjina dijakov, ša 22 odstotkov; med njimi tavljali, da je večina dijakov njihov delež pa je na Gorenj- vsak petnajsti pokadi več kot vanjem drog, je poudarila že vsaj enkrat v življenju po- skem višji, kot je povprečje v škatlico cigaret na dan. Naj« Marjetka Hovnik Keršmanc. segia po vsaj eni drogi. "Le Steveniji in ESPAD državah, pogosteje uporabljena prepo- Med dejavniki, ki povečujejo pet odstotkov dijakov namreč Dobra polovica dijakov iz raz- veda na droga pa je marihua» možnosti za tvegano vedenje, še nikoli v življenju ni posku» iskave je že bila opita do te na, s katero je že imelo iz- so tako odnosi znotraj druži- silo nobene od drog, tako do- mere, da so se pri hoji opoîe- kušnjo 23 odstotkov anketi- ne kot družba vrstnikov, last- voljenih kot prepovedanih," kali, se jim je zapletal jezik, ranih dijakov, kar je skoraj na samopodoba in šolska je razložila vodja promodje so bruhali ali se kasneje niso 16 odstotkov manj kot leta uspešnost Po ugotovitvah iz zdravja pri kranjskem zavo- spomnili, kaj se je dogajalo. 2003 in odstotek več kot leta raziskave imajo dijaki boljšo du za zdravstveno varstvo Po besedah Marjeflce Hovnik 1999. "Od tega jo je skoraj samopodobo kot njihovi vrst* Mar^tka Hovnik Keršmanc Keršmanc se iz leta v leto po- sedem odstodcov uporabilo nild iz leta 1999» tudi v šoli so Z omenjeno raziskavo so se večuje tudi delež mladoletni- že desetkrat ali pogosteje, kar iispešnejšL Kljub temu je 27 na Gorenjskem že tretjič pri» kov, ki pogosto pijejo aikoKol- pomeni njeno zlorabo," je še odstotkov dijakov že razmiš- družili evropski raziskavi o al- ne pijače v "rundah", kar po- pojasnila. Obenem je skoraj Ijalo o samopoškodovanju, koholu in preostalih drogah meni, da so zaporedoma po- polovica dijakov že imela deset odstotkov pa jih je že med srednješolsko mladino pili pet ali več alkoholnih pi- možnost poseči po marihua- poskusilo narediti samomor. ESPAD 2007, ki je potekala sočasno z nacionalno razis- jač. Največji delež mladih, ki ni, a lega ni storila. "V pre- 'Ti rezultati bi morali biti so že pili alkoholne pijače ali cejšnjem porastu pa je vdiha- podlaga za določene aktivno- kavo in ra2dskavo v 35 evrop« biii opiti, je še dodala, je med vanje hlapil, s čimer ima iz- sti na tem področju in izho- sldh državah. dijaki tehniškega in strokov- kušnje skoraj vsak peti di- dišče širše družbene debate," "Svet danes mladim ponu- nega izobraževanja, najnižji jak." Po vseh dmgih drogah, je končala Marjetka Hovnik ja mnoge izzive, obenem pa pa med gimnazijci. "Čeprav pravi Marjetka Hovnik Kerš- Keršmanc. tudi tveganja, med katerimi zakon o omejevanju porabe so tudi droge. Tveganja so se* alkohola prepoveduje proda- stavni del odraščanja, vpraša- jo in strežbo alkohobiih pijač nje pa je, kdaj postanejo ogro- mladoletnim osebam, si je žajoča, " je ob predstavitvi re- lahko skoraj tretjina mladih v Prvi kozarec piva je do 12. leta starostí popilo že 33 odstotkov dijakov, prvi zultatov raziskave poudarila trgovini kupila alkoholno pi- kozarec tako imenovane alkopop pijače 18 Maijelka Hovnik KerSmanr. jačo za lastno uporabo. 42 od- odstotkov dijakov, prvi kozarec vina 24 odstot- Zato so poskušali ugotoviti, stotkov dijakov pa je alkohol- kaj se med gorenjskimi sred- no pijačo lahko dobilo tudi v nješoíd dogaja na področju baru, restavraciji aii diskote- rabe drog in koliko so torej ki," je še dodala Marjetka ogroženi. Med dovoljenimi Hovnik Keršmanc. drogami, je razložila Marjet- kov dijakov in prvi kozarček žgane pijače devet odstotkov dijakov. Do 14. leta starosti ali celo prej je bilo opitih že 14 odstotkov dijakov. Druga najbolj razširjena Vedna mladostnikov je do rabe in zlorabe ka Hovnik Keršmanc, je med droga je tobak, s katerim je že alkohola precej Strpna, saj mu ppzitivne učinke mladimi najbolj razširjeno imelo izkušnjo 58 odstotkov uživanje alkohola. "Samo dijakov iz raziskave, kar je de- šest odstotkov mladostnikov set odstotkov manj kot njiho- v življenju še ni popilo niti vi vrstniki pred štirimi leti. pripisuje skoraj 60 odstotta>v anketiranih dijakov. Zlasti zaskrbljujoče je po mnenju Maiietke Hovnik Keršmanc to, da mladi kozarca alkoholne pijače." V "Tisti, ki imajo to razvado, pa menijo, da se lahko pod Vplivom alkohola primerjavi z raziskavo iz leta kadijo pogosto in gre pri njih zelo zabavajo. 2003 se je povečal delež ti- za redno navado," je pojasni- Primerjava razširjenosti drog med 1$ do 16 let starimi mladostniki na Gorenjskem, v Sloveniji in v državah ESPAD (}5 držav) / too So - 60 - 40 20 - Gorenjska N ^ 1037 Slovenija N «3085 Vse države ESPAD N = 105.000 Pivci ifkohola v udiij«m etu Opi(i v2Adn;fm filj Kadilci cigár« v zadnjih 30 dneh Ulivđki márihusnr U2ivaki drugih prepovedan d rog ra2«n mjrihuarte Vdkhovalei hlapov • UživAkt pomirjeval ns recept, hi namenrcrt U2fv«]ci alkohola in t»bf«( hkraři • * v 2iyl;emii do raziikav« njim GG + petek, 12. junija 2009 11 Pogovor po se uklonila ]OLYÍF7 \OlY\ÂCJl ^^^^ opozicije janež janša pojasnjuje svoj pogled na potrebo po ustavnih spremembah, ukrepih zoper gospodarsko krizo in J J nekaterih pravkar sprejetih zakonih, ki po njegovem za Slovenijo niso dobri "Danes potrebujemo najmanj dva Danica-Zavrl Žlíbir "Ena od njih je skrajšanje bodo ti ukrepi veljali, ne -• rokov za oblikovanje vlade, bodo ustvarjena nova delo- Kako ste zadovoljni z rezul- Danes potrebujemo najmanj vna mesta, bo problem brez- tatom nedeljskih volitev v dva mesec^ da se po volitvah poselnosti naslednje teto iz- evropski parlamer^t? "Nesporno je, da je na nedeljskih volitvah zmagala kakovostna lista SDS. Voliv- vzpostavi vlada m po ustavnih rokih volitve v državni bnihnij s takšno silovitostjo, da ga ne bomo obvladali in zbor vedno padejo na jesen, bomo prisiljeni teoretično Slovenija zaradi tega vsako razglasiti bankrot in iskati kam in volivcem se zahvalju- Četrto ieto ne dobi proračuna pomoč mednarodnih finanč- jem za podporo naši listi ter pravočasno. Tako številni nih institucij. Temu se je za streznitveni signal, ki so družbeni podsistemi ostajajo možno izogniti tako, da del ga poslali vladi. Ta je bil zelo Sest mesecev brez denarja, sredstev, ki se namenjajo za potreben. Pričakujemo, da na tisoče uradnikov brez razne stvari, ki se zdijo po- bo vladna koalicija ta signal deia, sami sebi predpisuje- trebne, a se jim je mogoče v vzela resno, hitreje predlaga- mo zastoj, medtem ko v več kriznem času odpovedati, la boljše protikrizne ukrepe drugih državah že po tednu in da bo v prihodnjih mese- dni sestavijo vlado in stvari namenimo za to, da zmanjšamo nekatere obremenitve cih sposobna skleniti neko lahko nemoteno tečejo na- gospodarstva, da bo to lahko razvojno partnerstvo, ki pa prej. Ključni problem pa se vlagalo denar v nove presne bo spreminjalo razmerij mi zdi funkcioniranje sod- me, nova delovna mesta v med koalicijo in opozidjo. stva. Sodni sistem je v naši panogah, kjer kriza ni bistve-Mi smo pripravljeni sodelo- ustavi opredeljen na podlagi no zmanjšala naročil. To so vati v okviru partnerstva za ideaine predpostavke, da bo enerçetika, logistika, varstvo razvoj s katerokoli vlado, saj vsak sodnik s tem, ko bo do- okolja, kjer že evropska regu* gre za nacionalni interes." bil trajni mandat, neodvisen lativa nalaga vtsto nalog. Tu in učinkovit. Dogaja pa se so izzivi, kjer lahko izviiilna Na kongresu SDS ste sproži' nam, da v velikem številu oblast s pametnimi ukrepi li zahtevo po ustavnih spre^ primerov niso ne eno ne dru- blaži izgubo delovnih mest. membah, kar je sedaj spod- go in na tisoče ljudi predolgo Ne more fih v celoti prepreči- budilo razpravo tudi v širši Čaka na sodbe. Slovenija da- ti, po naših ocenah pa polovi- politični javnosti. Kaj se vam zdi narobe v slovenskem nes vsak teden doživi obso- co delovnih mest, ki se vsak dilno sodbo Evropskega so- mesec izgubi, lahko nado- ustavnem redu, da terjate dišča za človekove pravice za- mesiimo z novimi.'* nj^ove spremembe^ radi sodnih zaostankov, ker ropsld pristojnosti. Doseda- avtocestah, pa vemo, da to ni "Ne gre za to, da pred dvaj- sodišča ne funkcionirajo v Novelam treh zakonov ste nji si.«;tem «njet. Id ga je lani mogoče. Skratka, ni bilo raz-1 setimi leti sprejeta ustavna smislu zaščite pred hudimi nedavno tako ostro naspro- sprejela naSa viada, ni diskri- loga, da bi se bila tu Sloveni- meseca, da se po ureditev ne bi bila dobra, pač kriminalnimi dejanji. Zaradi tovali, da ste razmišljali celo minatoren za tujce, ker so ja uklonila. Naša vlada je na- volitvah pa se tudi dobre rešitve sča- tega je prav sodni sistem o referendumu. S kakšno cene vinjet za vse enake. Se- redila nerazumno napako, soma izčrpajo in so potreb- prva prioriteta pri ustavnih utemeljitvijo? daj se uvaja vinjete za krajši ker se temu ni uprla. Od Slo- VZVOStavi vlada ^^ nove. Dvajset let nazaj ni spremembah." i fvaI ^ I ^ MM « bijo zelo konkretnih pred- Evropski uniji, bile so želje, nja, povezana z gospodar- varnostnega m tudi repre morda bilo smiselno uvesti in po ustavnih stav, kakšno bo življenje v Sedaj so v ospredju d<^ja- , ci je tega ze!o pomembnega prinesel vinjetni sistem rokih volitve v državni zbor vedno padejo na "Zakon o policiji prinaša čas, ki bi jih morda po resni venije je Evropa zahtevala ponovno možnost politiza- analizi, kaj je po enem letu predvsem odgovor na vprašanje, za kakšen čas smo uvedli ta sistem. Ob uvedbi smo lani navedli da to delamo začasno, do uvedbe sate- sanje, primerjave, kaj obsta- sko krizo. Vaša stranka je sivnega organa. Hkrati širi toda letnega izračuna še ni ja v Evropi in kaj smo doži- ponudila svoje predloge možnost uporabe represiv- l^rsmozvinjetamizačeli ju veli v Jugoslaviji. Slovenska ukrepov, ki pa so bili v dr- nih sredstev, kar po eni Hja 2008. Poleg tega^pa bi litskega cestninjenja, Na to ustava je bila v veliki meri žavnem zboru zavrnjeni. strani zbuja zaskrbljenost z morala biti cena taka, ki bi vprašanje Slovenija vse od napisana kot antipod temu. Kaj sedaj? vidika varovanja Človekovih prinesla najmanj toliko kot oktobra lam m uradno odgo- tih letih se je spremenila ne jih predlagali in so bUi zavr- stila niso najbolj jasno defi- vinjete ne bi pokrila stroškov Zakon o jamstveni shemi le Slovenija, pač pa tudi Ev- njeni z glasovanjem, je še nirana in njihova uporaba in bi v celoti prinesla manj, pa je sporen zaradi dopobi- ropa in svet. Danes prevzemajo upravljanje generacije, vedno aktualnih, mnogi bodo aktualni do konca kri- odpira široko možnost pri- k^t bi dobili z drastično po- la, ki na relativno enostaven tožb zoper policiste. Ta za- dražitvijo letnih vinjet. Sled- način omogoča bankam, ki ki ne berejo več časopisov, ze. Vladi so na razpolago, kon, ki ni dober ne za dr- ker informacije dobijo na in- opozicija jih sama ne more žavljane ne za policiste, je temetu. To spreminja življe- sprejeti. Za razliko od koali- absolutno sporen." nje, ne ie družbene odnose, cije, ki je glasovala proti nje kupujejo predvsem domači vozniki- S tem občutno jesen. Slovenija kar smo imell prej. V dvajse- "Veliko ukrepov, ki smo pravic, po drugi pa poobla- stan sistem, Cena tedenske vorila. zaradi tega vsako četrto leto ne dobi proračuna ' pravočasno. Tako številni družbeni podsistemi dobijo državna poroštva, torej javna sredstva, da repro- obremenjujemo domače . gramirajo tudi t. i. tajkunske voznike, ki plačujemo tudi kredite, torej posojila za me- tudi način upravljanja in na vsem 68 ukrepom, ki smo Kaj pa spornost novega vi- gradnjo avtocest z davki, raz- nedžerski prevzem. Gre za tem področju so v naši usta- jih predlagali, smo mi do zad- njetnega sistema? bremeni ujema pa Uanzii, ki izigiavanje sistema. Medtem vi opredeljeni nekateri zelo njega podprli vse protikrizne "Zakon o javnih cestah, ki je tudi ve!ik ekološki pro- ko slovensko gospodarstvo komplicirani postopki za de- iikrepe vlade. Vendar je teh omogoča drastično podraži- blem za Slovenijo. Hkrati pa potrebuje denar za zagon lovanje izvršilne oblasti, ki premalo. Brezposelnost, ki tev cestnih vinjet, domnevno dobivamo tudi sporočilo z proizvodnje, za končanje in- jih ne najdemo nikjer diug- drastično narašča, je struk- uvaja sistem, ki bi odprl blo- Evropske komisije, da to ne vestidj, ki bi omogočale nova je. Tu je po mojem mnenju turni problem, ki bo terjal kirana sredstva pri Evropski bo zadovoljilo njihovih za- delovna mesta, se bo denar potrebna nadgradnja, so po- sprejetje vseh potrebnih za- komisiji. Zamrznitve teh ^^tev. Tudi nikoli ne Vo. kajti porabljal za podaljšanje pre- trebne spremembe, treba je konov, od nadomestil za čas sredstev nismo nikjer pro- tu gre za lobistični interes vzemnih kreditov, od katerih nadomestiti stvari, ki so pre- brezposelnosti, ostajanja v blematiziraii, nismo sprožili Italije, kjer skušajo prek svo- je odvisno lastništvo posa- ostajajo sest mesecev brez denaija, na tisoče uradnikov Katerim spremembam bi skrajšanega delovnega časa. nima pravice zamrzniti tega tocest za njiho^^e turiste, vaicev reševal lastnike, ki so živele.' statusu zaposlenosti, tudi če za določen čas ne delaš, do nobenega postopka, kaj šele tožbe. Evropska komisija jega komisarja zagotoviti za- meznikov in ne proizvodnja, stonj uporabo slovenskih av* Tako bo denar davkoplače brez dela. >i morali pri tem dati pred* Vendar so to začasni ukrepi, denarja zaradi uvedbe vinjet Tudi mi bi si želeli, da se za nost? Če v devetih mesecih, dokler za avtoceste, ker to ni v ev- stonj vozimo po italijanskih se zakalkuliralj. In ne gospodarstva." < 12 GG + petek, 12. junija 2009 Pogovor Vitja Avsec, skladatelj: ''Skladatelj Alojz Ajdič je zanimiv in prepoznaven avtor, ki, kot sam pravi, piše iz svoje notranjosti» iz svoje duše. Oblikovno odmerjen, v izrazu barvit, ustvarja poetično govorico, ki predstavlja nasprotje različnim Spekulativnim umetnostnim konceptom. Njegova govorica je širše razumljiva in skladbe lepo sprejete. Ob podelitvi stanovske Kozinove nagrade» Id je prišla v prave roke» moti le majhna udeležba» ki spet kaže na našo specifično kulturno (ne)zavest, ki pa ji Ajdič s svojim delom vztrajno in uspešno kljubuje, zato mu še enkrat izrekam iskrene čestitke." I Tomaž Kukovič» v. d. ravnatelja Glasbene šole Kranj: "Gre za enega najpomembnejših slovenskih skladateljev današnjega časa» ki ima za sabo bogat in svojevrsten ustvarjalni opus. Odlikuje ga zelo samosvoj način skladanja, hkrati pa je njegov pogled na glasbo zelo odprt. Desetletje je vodil Glasbeno šolo Kranj» ki je v njegovem času doživela pravi razcvet. Vpeljal je nove inštrumente» pripeljal odličen učiteljski kadei in šola je rasla tako po številu učencev kot po kvaliteti. Alojzu Ajdiču čestitam za nagrado in življenjski jubilej» že zdaj pa se veselim sodelovanja in mislim» da bo večer v okviru praznovanj loo-letnice ^sbene šole, na katerem bomo izvajali njegovo glasbo, lepa priložnost» da se mu zahvalimo za vse» kar je naredil za nas." Alojz Ajdić se je rodil v Fojnici pri Sarajevu. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz klarineta, kasneje pa je v razredu Uroša Kreka študiral tudi kompozicijo. Poučeval je glasbo in med leti 1973-19^3 kot ravnatelj vodil Glasbeno šolo Kranj» kasneje pa prav tako na Koroškem. Kasneje je prevzel vodenje prodaje glasbenih edicij pri DZS» od 1989 do 2002 pa je deloval v podjetju Glasbeni atelje. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj» med drugim Župančičevo nagrado za Simfonijo št. 2» z naslovom Okno duše. ki jo je prejel leta 1994, nagrado Prešernovega sklada za Simfonijo št. 3» imenovano Simfonija za tolkala in simfonični orkester, leta 1997, zdaj pa tudi Kozinovo nagrado. Ne moda, lastna občutja Skladatelj Alojz Ajdič, ki bo letos praznoval svojo 70-letníco, je prejšnji teden za zaokrožen simfonični opus prejel Kozinovo nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo v Društvu slovenskih skladateljev« Igor Kavčič Nagrado Ste prejeli za zaokrožen simfonični opus. Ta nedvomno sodi v vrh vaSe ustvarjalnosti, kam vi uvrščate dela» za katera ste prejeli letošnjo Kozinovo nagrado? "Lahko bi rekel» da simfo-TÚČTú opus v moji skladateljski karieri sodi med naj po-niembnejèa dela. 2e od mladih let, ko sem napisal prve skladbe, sem vedno stremel za tem, da bi napisaJ kakšen cikel za orkester. Pisanje skladb za solistične toike, duete mi niso bile dovolj, klavirju in violini, klavirju in kla* rinetu sem želel dodati še druge inštrumente... Tako sem že kmalu napisal več skladb za orkester. Pm po- Alojz Ajdić, skladatelj / fwo: cor^ t^^t membnejša je bila zagotovo Fantazija za orkester, ki je že kazala podobo mojega kafere nekaj raste in se razvi Sikot rastlina, korenina, I2 koč napisal, hkrati pa pri so se kasneje šolali tudi na tem dobivam nove ideje, da akademiji in so danes jedro ustvarjalnega kreda, ki me ja, steblo, veje, listi, cvetovi, lahko skladbo razvijem na- učiteljskega kadra v šoli. spremlja že cek) to obdobje. plodovi. V moji glasbi je spo- prej. Pridem do dilem, aii Spremljam dogodke ob Zvok orkestra, pihal, trobil, znati tako romantiko kot mo- skladbo nadgrajevati na pr- loo-letnid Glasbene šole in tolkal, godal, ki barvitost bar* demost in zanimive ritme, votno zastavljenem zapisu opažam, da je v šoli veliko za- ve še dodatno plemenitijo. Tak je moj osebni izraz." me je izjemno privlačil, pa ali jo povsem prenoviti, pa gnanosti, dovolj zdrave am-vendarle vedno znova naj- bidoznosti in želje po uvelja- sem enostavno rekel, to je Kako gledate različne na- dem rešitev za take skladbe, vitvi. Zadnjič sem spremljal moj stil, moj način, moja pot grade, Id ste jih doslej pre- Rad pa bi po operi Brata, ki koncert Mladinskega pihal- Pa vendar, na podiagi raznih festivalov, ki sem jih jeli za svoje umetniško de- je premiero doživela pred nega orkestra na Brdu in ob lovanje, naj med niimi iz- nekaj leti, naredil še kaj več- tem sem lahko samo vesel, spremljal tudi od blizu, od postavim nagrado Prešer- jega, kakšno simfonijo.' Varšavske jeseni, Opatije, nov^ sklada leta 1997 in da se v glasbeni šoli tako dobro dela, Tudi s sedanjim vr- Belih noči v takratnem Le- seveda zadajo, Kozinovo V letih 1973-198} ste vodili Šilcem dolžnosti ravnatelja ningradu.... sem začel pisati nagrado, ki ste jo prejeli tudi Glasbeno šolo Kranj. Tomažem Kukovičem že so- tudi drugačno glasbo. Eno od prejšnji teden? Kot ravnatelj ste imeli veli* delujeva, saj se dogovarjava. takih kompozicij, zasnova- "Nagrado Prešernovega ko zaslug za ko, da se je na da bi jeseni pripravili avtorski nih na modemi ustvarjalno- sklada sem prejel za kon- šoli razširil repertoar in- večer moje glasbe, v katerem sti. sem nekoč z navduše- kietno delo, za mojo tretjo štrumentov, ki so jih profe- bi sodelovali tako učend kot njem prinesel do svojega Simfonijo za tolkala in sim- sorji poučevali... učitelji Sam bi si želel, da bi profesorja Uroša Kreka, Ta je fonični orkester, Kozinovo "Vodenje šole sem prevzel ta program, ki sem ga že nekaj časa gledal skladbo in nagrado, ki jo vsako leto ene- po dolgoletnem ravnatelju pripravil, igrali v kranjski nato mene, na koncu pa de- mu skladatelju podelimo v Petru Liparju, ker je bila kar župnijski cerkvi." jal: "Poslušaj Ajdič. skladba . Društvu slovenskih skladate- zahtevna naloga. Takrat je je zanimiva, domiselno napi- Ijev, pa od kolegov skladate- bila izbira inštrumentov, ki Avtorski večer, posvečen sana, ampak v njej ni tebe, to Ijev za celoten simfonični smo jih poučevali, zelo vam, pripravljajo tudi v Sloni tvoja glasba. Nikar ne hodi opus. Zato sem še toliko bolj majhna. Ob glasbeni vzgoji venski filharmoniji? po poteh, ki niso tvoje, pred- počaščen, saj so tako na neki so bili tu še klavir, violina, "Orkester slovenske filhar-vsem pa ne bodi na silo mo- naćin tudi stanovski kolegi v klarinet, flavta ... Zato sem monije pod vodstvom diri-den." Te misli so mi bile po- društvu prepoznali to mojo se odločil, da listo inštru- genta Uroša Lajovica bo 3. tem vsa leta življenjsko napo- ustvarjamo moč." ti3o, Krekove besede, naj se najprej ozrem vase in v sebi Kako zdaj, v zrelih sklada- poiščem, kar čutim, da bi na teljskih letih, ko imate za mentov in število učiteljev razširim, želel sem vzbuditi zanimanje za pihala, kitaro, dobili smo odlično harmoni- decembra izvajal dve moji deli in sicer Koncert za klavir in orkester ter Simfonijo številka 2.. V prvem delu bo ig- tej podlagi lahko pisal glasbo. seboj spoštovanja vreden in karko... Dotlej je bila praksa, rala priznana pianistka Rita Res je, kritiki, ki poslušajo razpoznaven avtorski opus, da je en učitelj poučeval več Kinka iz Novega Sada, ki je moje koncerte, pravijo, da gledate na pisanje glasbe, inštrumentov od harmoni- študirala v Moskvi in je veli- sem preveč klasičen, preveč kie iščete nove izzive? ke, flavte, pa še kakšen klari- subtilen in premalo mode- "Trenutno se precej ukvar- net zraven..., sam pa sem bil ko koncertirala po Evropi. Njen subtilen pristop k ren, ampak konec koncev, jam z mojimi starimi, iz ta- že takrat mnenja, da mora- skladbi v popolnosti sovpada naj pišem za kritiko, za pu- kih ali drugačnih razlogov mo pouk in učiteljski kader z mojim obrten jem glasbe, bliko ali to, kar čutim? Sled- še nedokončanimi ali opuš- še bolj profesionalizirati. To Drugi del programa bo Sim- nje je načelo, po katerem se čenimi deli. V preteklosti mi je kar dobm uspelo in na fonija št. 2, ki bo prvič izve- ravnam m v prvi vrstj ne pišem, da bo všeč publiki in kritikom. Pri ustvarjanju je porneiiibno imeti svojo ide- sem zelo veliko ustvarjal in tem so gradili tudi prihodnji dena v celoti v vseh štirih in zdaj iz predalov izbezam ve- ravnatelji. Lahko rečem, da petem dodatnem stavku, liko zanimivih stvari... Seve- ima danes Glasbena šola Skladbo sem posvetil moji da se je težko s sedanjim raz- Kranj zelo kvaliteten ličátelj- materi, enkratni ženski, za jo, biti moraš prepričan vase, mišljanjem in izkušnjami ski kader. Hkrati sem vztra- vso njeno ljubezen in spod- zvest svojemu slogu, ne biti vračati k tem delom, včasih jal tudi, da se k delu pristopa budo pri ustvarjanju. Čeprav na silo moden, ampak tak, porabim veliko časa, da se zelo resno in zavzeto, učen- simfonija ni nastala v enem kakršen si. To te dela tudi za lahko poglobim v osnovno ce smo začeli pošiljati na tek- zamahu, so vsi stavki pove- prepoznavnega. misel skladbe, ki sem jo ne- movanja, številni izmed njih zani z njeno osebnostjo." GG + petek, 12. junija 2009 13 pogovor mestne dobra gospe Manja Stare Marija Stare iz Ljubljane je v denacionalizaciji postala lastnica 130 hektarjev gozda v kamniški in domžalski občini. Kot pravijo gozdarji, je v nekaj letih iz mestne gospe postala dobra poznavalka gozda in skrbna gospodarica, za kar je tudi prejela priznanje zavoda za gozdove. cvïto ZaplOTNIK Je bO to vaš prvi stik z goz- ■ dom? Kako obsežna je bild ne- "Z očetom sva večkrat hodik kdaj Staietova posest? po gozdovih, vendar ne po "Pred drugo svetovno vojno "naših". Le enkrat sva se je posest obsegala približno sprehajala po kolovških goz- §eststo hektarjev gozdov na dovih in prišla do soseda, ki območju Kolovca v domžal- je očeta očitno dobro poznal ski in kamniški občini. Po» in ga je najin obisk zelo raz- sest je bila strnjena, v enem veselil. Oče me je med spre- kosu, le znotraj nje je bila hodi po goztovih naučil raz- enklava, danes je to državni likovati drevesne vrste, pri- gozd. Gozd je bil mojemu povedoval pa mi je tudi o staremu očetu, ki je osnoval tem. kako so tedaj, ko so bUi tudi lesno industrijo v Ra- še gozdovi v njihovi lasti, ob domljah, glavni vir preživlja* pojavu lubadarja prekinili nja, še pred smrtjo je svoje vse drugo delo in odšli v premoženje razdelil otro- gozd pospravljat napadeno kom. Moj oče je potem vodil drevje. Že takrat se mi je v lesno industrijo in ekonomi- podzavest vtisnilo to, da je jo na Koiovcu, pred drugo ob lubadarju treba hitro svetovno vojno je lesni obrat ukrepati." prodal, tako da mu je ostala « f I V "V gozdu se izredno dobro v glavnem gozdna posest/' Kako je vaš oče doživljal podržavljenje gozdov? Ko ste postali lastnica gozda, Marija Stare/^«M zcs otqubii^n« ste bili brez gozdarskega znanja... Gozdarji tudi pravi)o, da ste Veter je "odkazai'' okoli dva dark. Z vrha, iz Palovč, so "Po izobrazbi sem geografi- v nekaj letih iz mestne gospe tisoč kubičnih metrov drev- bile dobro vidne, v gozdu pa To ga je zelo prizadelo, vse- nja - zgodovinarka, gozdove li prava gozdarska Stro- ja, velika večina je že po- jih nisva mc^a najti. II počutim, gozd spet kdaj nasmejal." skozi je bil zagrenjen, šele • sem začela natančneje spo- kovnjakinja, ki se v gozdu spravljena.' zadnja leta pred smrtjo se je znavati Sele potem, ko sem dobro znajde. So vas dobro So prc^lemi tudi z divjadjo? postala lastnica. Pred leti označili? Sekate sami, z lastnim izva- "2e se nam je zgodilo, da m samo moja obveznost, ampak tudi ljubezen. Če gozdovi po vojni ne hi bili nacionalizirani, bi bila tudi moja študijska usmeritev drugačna. Narava meje od nekdaj zelo zanimala, verjetno bi šla študirat agronomijo ali gozdarstvo. " sem bik pri prof. Titovšku, "Mislim, da malo pretirava- jalcem? Se je s podržavljenjem spre- da mi je razložil, kako deluje jo. V gozdu se res kar dobro menil v družini tudi način lubadar. Veliko koristnega znajdem, marsikaj sem se "Pogodbo o poseku in spravilu iesa sem sklenila z smo posadili sadike mladega javorja ali macesna, pa nam jih je divjad potem obgrizla. življenja? Gozdovi so bili so mi povedali revimi goz- že naučila, nisem pa gozdar- Gozdnim gospodarstvom Del mladega nasada smo vendarle ^vni vir preživlja- darji, ki so ohranili mirne nja Živce tudi tedaj,'ko sem jih ska strokovnjakinja, saj za to tudi nimam ustrezne izobra- "Ko od gozda ni bilo več do- kot laik spraševala neumno- zbe." hodka, se nam je standard sti. O gospodarjenju z goz- poslabšal. Potem smo mora- dovi sem prebrala tudi kakš- Vsekakor pa živite z goz- Postojna, dela pa opnvljajo prav zaradi varstva pred div-njihovi podizvajald. Vse se- jadjo c^radili." kače poznam, z njimi sem stalno v stiku." Je sicer gozd odprt za obis- kovalce? li živeti bolf slaomno." no strokovno knjigo." dom in v gozd tudi radi za- V vaših gozdovih je zaledje "Posest je odprta, vendar pa Ste verjeli, da boste odvzete gozdove kdaj dobili nazaj? hajate. Gozdarji pravijo, da ste zelo "V gozdu se izredno dobro veliko v svojih gozdovih . počutim, gozd ni samo spodar)enje pitne vode za Radomlje in okolico. Ali to vpliva na go so na nekaterih gozdnih ce; stah rampe, s katerimi naj bi občina preprečila odlaganje "Oče je vseskozi upal, žal "Pozimi sem malo manj. po- moja obveznost, ampak tudi ''Pri gospodarjenju je treba odpadkov v gozdove oz. v za-tega ni dočakal. Ko je bil Jeta leti pa zelo veliko. Predvsem ljubezen. Ko sera bila majh- paziti, da ne onesnažujemo ledje virov pitne vode. Vsi 1991 sprejet zakon o denad- sem v gozdu takrat, ko je na, so mi starši včasih po ko- okolja. Vem, da so nekdaj za t^, žal, ne spoštujejo, pozi- onalizaciji, sem tudi sama moj revimi gozdar na dopu- silu rekli: pojdi k teti v Rož- zatiranje lubadarja uporab- i je nekdo tik pred rampo začela verjeti v to. Gozdove stu.' smo dobili nazaj dokaj hitro, no dolino, ob petih pridemo Ijali tudi škropiva, kar pa so odložil avtomobilski akumu- V letu 1993, ie prej smo se Na kaj sh» v gozdu po^rh^j dediâ dogovorili za razdeli- pozorni? tev vrnjene posesti." "Pozorna sem na to, da je od za tabo in bomo šli skupaj nazaj. Zgodilo se je. da mene ob petih še ni bilo pri teti. Zadržala sem se v Tivo- lubadarja napadeno drevje liju, kjer sem čepela v gr- pravočasno posekano in od- movju in opazovala "vse "Moja posest je velika nekaj peljano iz gozda in da izvaja- živo" • od mravelj do rožic. več kot 130 hektarjev, obsega lec del po končanem spravi- Če gozdovi po vojni ne bi Ena od dedinj ste tudi vi... potem prepovedali prav za- lator." radi varstva pitne vode." Zavod za gozdove Slovenije Imate probleme z lubadar« vam je lani podelil priznanje jem? "Predlani sem skoraj ob vsakem sprehodu po gozdu naletela na novo žarišče luba- skrbnega lastnika gozda. Kaj pomeni biti skrben lastnik? "Skrben lastnik gozda sodeluje z javno gozdarsko služ- gozdove Velikega vrha na lu drevja iz gozda poskrbi za bili nacionalizirani, bi bila darja, lani so se razmere zelo bo. z lovsko družino in dru Koiovcu in Tolste gore v Kamniku." gozdne vlake. Če je teren tudi moja študijska usmeri- umirile» letos ga zaenfaat še gimi organizacijami, skrbi mehek, traktor naredi precej tev drugačna. Narava me je nisem odkrila. To še ne po- za gozdni red, ureja gozdne globoke kolesnice» v katerih od nekdaj zelo zanimala, meni, da ga ni. Spomladi so vlake, izvaja negovalna in V kakšnem stanju so bili se nabira voda." gozdovi ob vrnitvi? So bili izsekani? verjetno bi Sla študirat agro- krošnje zelene in ga je zelo varstvena dela, kot jih zahte- "Ne, niso bili izsekani! le pa So gozdovi dobro odprti s stami in vlakami? bilo v letu, ko smo jih dobili "V kamniškem delu niso bili nazaj, zelo veliko lubadarja odprti, tam smo lani zgradili nomijo ali gozdarstvo." Je lanski vihar povzročil veliko škode v gozdu? "V domžalskem delu ni bilo težko opaziti. Še najlažje ga odkrijem, Če grem na sosednji hrib, odk(xier lahko hitro vidim razliko v barvi kroš- va zavod za gozdove» se izobražuje, stalno pregleduje svoje gozdove... Fizična navzočnost v gozdu je zelo po- * nje. Lani "Sva se z revimim membna. To je podobno kot in sem se morala hitro na- okoli dva kilometra vlak. To večje škode, v kamniškem gozdarjem pošteno namuči- s hišo. Če so v njej stanoval- učiti. kako ukrepati." ni bil majhen strošek." delu pa je bilo katastrofalno. la, da sva našla skupino luba- d, hiša ži\d, sicer propada.' 14 CG + petek, 12. junija 2009 Na rohu Hiša brez oken in vrat # SODNA KRONIKA TEDNA Zgodba iz eno$taršev$ke družine (2) Miiena Miklavčič usode , "Nekega večera mi mimogre- vase. Njegovi prijatelji so zade omeni, da se mora nasled- man trkali na vrata in ie je le V nji dan spet vrniti v Bosno, da so nastopile težave v tam> kajšnji tovarni, za katero pa je bil on zadolžen že od vsega začetka. Prikimala sem, kaj sem pa hotela. Ure do večera so sc vleklo kot jdxa kača. Počakala sem, ÓA sU najmlajSa otroka zaspala, starejšega sina talco aJi tako še ni bilo doma, potem sem se odpeljala na naslov, kjer je starejši sin očeta prvič zalotil v prepovedanem položaju..." Do bloka, v kateri naj bi živela moževa ljubica, se je odpravila peš. 'To so bili najtežji trenutki v mojem življenju. Sploh pa potem, ko sem ob cesti zagledala možev avto. Stopila sem do vhoda, a iz imen, ki so bila spisana na domofo- nu, nisem mogja razbrati, v katerem stanovanju se nahaja. Domov sem se potem vr« niia šele proti jutru. Sploh ne vem. na kakšen način sem.prebila ure, ki so sledile. Cel svet se mi je zrušil na .glavo, vsi načrti, ki sem jih kdajkoli delala, so se razbli-nili. Ob pogledu na najmlajšega sem spet zajokala, saj sem se spouuiiJa, da se je rodil zato, ker sva si ga oba z možem želela. V tistem trenutku si še nisem mogla priznati, da je bilo moje življe- Brez besed je gledal vame, nje sestavljeno iz tisočerih laži in da sem bila. morda, le jaz tista, ki teh laži nisem hotela videti.. mogel, ni šel niti v Šolo. Dijak. ki je obeta!, da bo zlati maturant, fant, ki je sanjal, da bo dovolj dober, da se bo udeležil svetovnega Študent» skega prvenstva v gorskem teku, je čez noč izgubil voljo do življenja. Urška pravi: "Samo tisti, ki je bil sam na mojem mestu, bo razumel vso tragiko položaja, v katerem sem se znašla. Noči brez spanca so se kar vrstile in proti koncu meseca sem že težko čakala na moževo vrnitev, da se usedeva za mizo in se pogovoriva." Res je prišel, a spet dan za tistim, ko je njegov avto videla pred nekim drugim blokom. "Doma sva bila sama, saj je starejši sin privolil, da gre s sestro in bratom k babici. Ko je Peter vstopil v stanovanje, kjer je vladala popolna tišina, je začutil, da je nekaj narobe. To se mu je bralo na obrazu. Verjetno je opazil tudi mojo drugačnost, kaj pa vem ... Žal se nisem mo^a več zadrževati, prej preden je odložil kovček, so besede Piše: Simon Šubic Za urejanje državljanstev jemali podkupnino Pred preiskovalnim sodnikom okrožnega sodišča v Mariboru so se prejšnji teden znašle štiri osebe> ki naj bi služile z nezakonitim urejanjem dovoljenj za bivanje oziroma statusov tujcev za državljane z območja bivše Jugoslavije in tudi nekaterih drugih držav Evropske unije. Kot so pojasnili mariborski kriminalisti, so v skupini osumljencev sodelovali organizator in pomočnik, ki sta Nič. Kot da bi z zamahom pridobivala prosilce, uradna oseba mariborske upravne enote, Id je vodila postopek preverjanja pogojev^ in zdravnik mariborskega zdravstvenega doma, ki je za potrebe uradnega postopka izdajal razna zdravniška potrdila. S ponarejanjem uradnih podatkov so osumljenci ministrstvu za notranje zadeve prikazovali lažne podatke o dalj Dogodkov, Id so sledili, Ur- §ka enostavno ni mogla razumsko dojemati. Ni in ni ji šlo v glavo, da Petru sploh ni bilo več do tega, da bi videval najmlajšega sina. Zmeraj se ji je zdeio, da ima njega najraje. Po tistem večeru, ko sta si zmetala v obraz rcsnico, ga enostavno ni bij o blizu. Otrokom ni niti telefoniral. roke črtal eno življenje in začel živeti drugega. "Name pa se je zvrnilo cel kup problemov In težav. Da o fmančnih ne govorim. Moževi dohodid so bili neprimerno večji kot moji, še dobro, da sem imeia nekaj rezerve, drugače ne bi mo- časa trajajočem bivanju na območju Slovenije gla plačevati niti položnic, kaj Šele. da bi si lahko pri- voščOi normalno življenje. Potem pa še starejši sin ... Zalotila sem ga, da je dneve in dneve sedel na miru in strmél v prazno. Najraje v po osamosvojitvi. Ponarejali so listine in izvajali uradne postopke, na podlagi katerih je bOa možna izdaja odločb, Id so omogočale pridobitev različnih oblik pomoči iz državnih transferjev in so osnova za kasnejšo pridobitev državljanstva. sten^pied sebo^^^ N^moje ^^^ ^a pridobitev enega državljanstva naj bi bUa od pet do deset tisoč evrov. Ponarejena dovoljenja so dobili celo tujci, ki so bili storilci prošnje sploh ni reagiral in ni mi kazalo drugega, kot da sem stopik do zdravnika : najhujših kaznivih dejanj, tudi umora. m mu povedala, kaj se pri ' ' nas dogaja. Ta je nemudo» ma ukrepal, menda zadnji planile iz mene, dobesedno hip, ker bi se lahko zgodilo. da bi si otrok v tej umaknit- vi v svoj svet storil kaj hudega. Odpeljaii smo ga v bol-nišnico, ni šlo drugače. Zdravnik, ki ga je sprejei, videlo se mu je, da mu ni me je potolažil, da bo še vse so se vsule in med lilipđ- njem in jezo, ki je naraščala v meni, sem mu povedala vse, kar mi je ležalo na duši. Žal pa takrat Še ni vedela, da so moževi skoki čez plot kaplja v morje v primerjavi s tem, kar jo je še čakalo ... Starejši sin enostavno ni mogel preboleti očetovega "izdajstva". Vedno bolj je popuščal v šoli in se zapiral prijetno... Potem pa se je naslonil na mizo in mi preprosto dejal, da za to, kar se je zgodilo, nič ne more. Da so bila Čustva močnejša, da ga je tista ženska dobesedno prevzela in zasvojila. Da si ne more pomagati, čeprav bi si rad. Potem je vstal, pograbil kovček in zaloputnil vrata za seboj." Osumljen pedofilije Po poročanju slovenskih časnikov na novogoriškem sodišču poteka preiskava zoper 46-letnega Novogoričana, ki je osumljen storitve več spolnih napadov na otroke. Novogoriški kriminalisti so ga ovadiU že februarja, osumljeni pa je med preiskavo ostal na prostosti. Novogoričana, ki naj bi bil učitelj na tamkajšnji ga pritiska, vlaterega so po- glasbeni šoli, so kazensko ovadili zaradi desetih spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, in dobro. Povedal je še. da imajo tovrstnih primerov vedno več. ker mladi enostavno ne zdržijo čustvene- rinjeni. Navrgel mi je še nekaj številk in drugih podrobnosti, da sem bila na koncu že jaz vsa zmešana ..." (se nadaljuje) Ne jem čokolade, da ne bom debela šestih kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Žrtve naj bi bili njegovi učenci. Za pedagoge, ki s spolnimi napadi na otroke zbrabijo svoj položaj, je po kazenskem zakoniku zgrožena kazen do osem, za napad na mladoletnike pa do pet let zapora. Damjana Smid Ko ti to reče desetletna dekli- pretirane moj pogled ca, ki je suha kot trlica, se zamisliš. Kako je mogoče, da v času, ko smo ljudje dosegli že skoraj vse, človeška pamet odpoveduje? Potem sem le malo bolj prisluhnila okolici in ne vem, ali je sploh kakšen pogovor,. Id ne bi vseboval kilogramov. Ne le da je to favorit med pogovori v pomladnem času v ženskih krogih, kilogrami so postali tudi zelo priljubljeni med mamicami. Lahko razumem, da so pomembni v prvem letu življenja, ko se vsak izgubljeni dekagram pozna na otroku. Vendarle nam ni mom, premalo pa se ukvarjamo s tem, kaj otrok pomembnega zaužije in kako to porabi. Če k temu prištejemo še različne vrste presnove in gene, ki jih prinesemo na svet, potem je jasno, da nikoli ne bi smeli metati vseh ljudi v isti koš. Veliko napako delamo, če so naša prednostna naloga kilogrami, ki so večinoma prej sovražnik kot nriiatpli. OAonvnr. na naloga staršev in odraslih ljudi je poučevanje o zdravih prehrambenih navadah in zdravem načinu življenja, ne pa tehtanje. Kaj nam poma- potrebno za vsako ceno lovi- gajo suha telesca, če niso ti nekih norm, ki so postav Ijene za "normalne" postave. Tako se iahko že pri maičku ujamemo v past, da dajemo kmečki zdrava? Kaj nam pomaga idealna postava, če smo sami sebi sovražnik? Po zdravi vedno prisegam, je dobro jesti čim bolj raznoliko hrano. Tudi čokolado, Izogibajmo se pretiranemu tehtanju ali tehtanju nasploh. Če dobro pomislimo, je tehtnica dokaj nepotreben pripomoček, ki ga imamo doma. Ni potrebno imeti tehtnice, da vemo, kako se počutimo v svoji koži. Prav tako je dovolj, da otroka vidimo • kakšen je njegov videz, je videti dobro prehranjen, mu iahko preštejemo rebra, ali je energetsko dobro opremljen, kakšna je njegova koža. Podatek o kilogramih potrebujemo občasno, ko se po tem poda« tku določi količina zdravil, ki jih zaužije. Če smo s tehtanjem in s kilogrami obsedeni odrasli, se tega kaj hitro naučijo tudi otroci. Minuli teden umrli dve osebi v minulem tednu se je na sloVenskih cestah zgodilo 105 prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi izgubili življenje, 131 udeležencev pa se je lažje ali huje poškodovalo, so sporočili z Generalne policijske uprave. Zadnji konec tedna se je zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih je ena o<;eba izgubila življenje, poškodovalo pa se je petnajst ljudi. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč sta bili nepravilna stran in smer vožnje. Slovenske ceste so letos zahtevale 79 smrtnih žrtev, deset manj kot v enakem obdobju lani. GC + petek, 12. junija 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (31) Crni Kamnitnik (Loma Negra) Marija Volčjak profesor in kulturni urednik kovimi besedami predstavil verze, starosta slavistov prof. katoliškega dnevnika Slove- Škofjo Loko in Kamnitnik. Murka, ki se je začudil raz- Za argentinski čudež ima ve- nec. V Argentino je prišel "Črni Kamnitnik" (Loma Ne- gledu 2 nizkega griča:'Toliko liko zaslug znameniti Škofje- leta 1948, žena s tremi otroki gra) je profesorju Debeljaku cerkva!' Tedaj sem jih preštel. ločan dr. Tine Debeljak, pi&a- se mu je s pomočjo Rdečega v neskončni argentinski 44! Morda jih je še več, kadar telj in pesnik, literarni kritik, križa lahko pridružila Sele pampi dajal oprijemljivo toč- je iepše vreme." prevajalec in urednije, ki je bil leta 1954. ko. Spominjal gaje na domo- Profesor in filozof Milan Ko- eden glavnih intelektualnih 2e pred vojno je bil prevaja- vino, družino, dom. Na rod- mar pa je pred petdesetimi stebrov povojne emigracije v lec iz slovanskih jezikov, tudi Argentini. Na Slovenski pri- v Arcentini je veliko prevajal, no mesto. Razpet je bil med dvema stenama - med rde- leti zapisal: "Podvrženo ljudstvo, Id se ne zna osamosvo- stavi v Casteiarju je na popol- zelo cenjeni so njegovi pre- čim lošJdm Kamnitnikom in jiti, se v bistvu boji samostoj-danski kulturni prireditvi vodi ruskih in poljskih pisa- črnim Kamnitnikom Lome nega življenja, ker mu v glo-spregovoril Škofjeloški župan teljev, vrhunec predstavlja Negre. Zanj so bila najtežja bini prija pođvrženost in ne-Igor Draksler in njegovemu prevod Dantejevega Pekla in leta,kojebij v Argentini sam, odgovornost za lastno uso-sinu Tinetu Debeljaku, ki je iz španščine Hemandezove- brez žene in otrok, ta leta so do." In nadaljeval: "Zrela, doprav tako pesnik, publicist in ga epa Martin Fierro. Njego- močno vplivala na njegovo li- rasla ljubezen do naroda je urednik, izročil spominsko ve proze je sicer manj kot po- teramodelo. pametna, razumna in razbo- darilo. Na enak način se je spomnil tudi na profesorja in ezije, prava mojstrovina pa je njegov Črni Kamnitnik V enem od svojih pisem je rita, ker zna razumeti in raz- leta 1951 hrepeneči zapisal: brati, kar je v danih okolišči- filozofa MQana Komarja, ki (Loma N^a), ki so ga verjet- "Škofja Loka... Stojim v svoji nah za narod prav in primer- sicer nibil rojen vŠkoiji Loki, no prebrali že rrmogi Škofje- sobi pred pampo in gledam v no." In naprej: "Pamet pa ne precej časa pa je tam žive! in ločani. To je zbirka proznih širno ravnino ... in prav na pomeni plašljivosti, oprezno- i® i® Komarjev sin, deloval in se počutil LoČana. črtic, ki je nastala, ko je pro- koncu, ko se obzor že nagiba sti, neodločnosti, iskanja var- Pred dvema letoma je umrl v fesor kot vratar delal v tovar- na zemljo, tam-se mi zdi-vi- nosti in podobnega. Pame« Buenos Airesu in spominsko ni cementa. Tako kot drugi dim ponosni Loški grad in ten ni samo tisti, ki ne gre darilo je pnv tako prejel nje- begunci je moral prijeti za hišo pod njim ... in ob njima čez cesto, ko se bliža avto z gov sm. Rojaku dr. Tinetu Debeljaku vsakršno delo, najprej je de- vso bedno sedanjost, ki je ne veiiko hitrostjo, pameten je lal v farmacevtsld tovarni, poznam več in sem ii tujec in tudi tisti, ki preč^ uiico, ker so v Škofji Loki leta 200} ob nato kot vratar v tovarni ce- lepo polpreteklost in slavno avto ne vozi prehitro in bi bil stoletnici njegovega rojstva menta v kraju Loma Negra v zgodovino ... Vse to mi stopi nespameten, če tega ne bi posmrtno izkazali zasluženo Ofavariji, zatem kot skladišč- pred moje oâ, kot da berem storil. Pamet sploh ni mogo- Čast, v Aleji znamenitih LoČa- ni uradnik. Leta 1955 je bil knjigo ... da iz te knjige, ki Ča brez spremljave poguma. nov so mu postavili kip in ga premeščen v (.ciiUalo lovar- edina hodi z mano, bi vam Kdor ni pogumen in borben, tako simbolno vrnili v škofje- ne v Buenos Airesu. kjer je morda utegnil napisati par sploh ne more živeti pamet- loško občestvo. V Buenos Ai- delal do upokojitve. besed. Resnično, tale hip se no in razumno, kakor so po- resu je umrl januarja 1989, Debeijakov kip v Aleji zna- mi je odprla na tisti strani, udarjali starejši in poudarja-na pragu slovenske osamo- menitih Ločanov je obrnjen kot sem jo doživel pred dvaj- jo tudi novejši moralisti, Po Svojitve, ki je žal ni dočakal. proti Kamnitniku, bronasti setimi leti. Na loški kamno- drugi strani pa ni prave bor- Debeljakovo literamozgodo- podobi podnunskega profe- lom, na Rdeči Kamnitnik, ki be in pogxmia brez kritične vinsko, uredniško in ioitično sorja pa daje oporo prav ga je tolikokrat naslikal naš pameti. Rehabilitirati pojem delo je precej obsežno, saj kamnitniški kamen. Debe- rojak mojster Grohar in za zrele, zdrave in prave pameti obsega več kot petdeset Ijakovi rojaki so bili torej zelo njim še večkrat Jakopič (o v politiki in v ljubezni do do- knjižnih izdaj. Toliko večje pozorni pri postavitvi spo- sreča, da sta dva izvirnika movine gotovo ni lahko delo, spoštovanje vzbuja, ker fe na- menika, pozoren je bil tudi prav tu v Buenos Airesu) sem a predstavlja bistven korak - stalo v ^m igrariji, kaniOT se škofjeloški župan, ko je na pred dvajsetimi leti popeljal je umaknil kot predvojni Slovenski pristavi z Debelja- svojega učitelja s praške imi- na potu k politični doraslosti, katere vidni izraz bo država'' Tine Debeljak mlajši je prav tako pesnik, publicist in urednik. Slovend v zamejstvu (146) Beljak počastil Valentina Omana ložE Koškiek med sosedi Znani Icoroiki slikar slovensk^gfl tudi slovensko pesem, saj so za rodu Vakntin Oman, fci se je ro- kulturni program poskrbeli pev- dil leta igj5 v Štebnu/St Stefan ci mođcegc pevskega zbora }epa pri Finkensteinu/Betítajn v bli- Bi^ojemo iz loč/Latschach, zini Beljaka, Je bil pretekli teden ki ležijo v soseifčim slikarjeue deležen posebne časti. BeljaŠko rojstne vasi. Med drugim so Lo- JilateiistiČno društvo, kije bilo ustanovljeno leta 2000 in ima čani zapeli tudi znano koroško "Nmav čez izaro Valentin ]soáanou,je izdalo novo po^no Onwn živi in ustvarja na Du- naju in v domačem Stehnu. Beljak Je pobraten s Kranjem in bro oceniti potrebe in možnosti » J znamko z motivi, hi jih je lani za nova okna v domači cerhd v Štebnu na steklo nc risal Valen- župan Manzenreiterje bii vesd, tin Oman. O poštnih znam- da bo o tem dogodku poročal kah, ki so lahko tudi umetnost, tudiCorer^ski^asizpobratene- še posebej pa o Valentinu Oma- ga mesta, nu, so gpvorili vse najboljše. Ve- Na Koroškem so kar ^asno od' selje, da se s svojim delom po dol- mevale besede predsednika Rc' gem času znova predstavlja v publike Slovenije dr. Danila Beljaku Je poleg predsednika be- Tiirka o manjSirmh v sodobni terikoli narodni skupnosti ne Pluralistični družbi je razumlji' Ijíákih jÙatdistov Hansa Rober- Evropi in o položaju slovtnske more odločati brez njenegfi sode- vo, daje tudi narodna skupnost ta Casanove izrekel tudi župan manjšine na Koroškem, kijih je lovanja in brez so^asja z njo. Slikar Valentin Oman (v sredini) s predsednikom beljaškega filatel i stičnega društva Hansom Robnom Casanovo in župa« nom Bdiaka Helmutom Manzenreherjem (desno)/Foto: joie Kosnjek ter najti pnmeme organvzao^-^ ske oblike. To je seveda naloga narodne skupnosti same. Ta naloga m bi smela biti pretežka, saj že današnja stvarnost kar dobro izkazuje prednostne nah- ge in okrog njih je mogoče oblikovati primemo stopnjo enotnosti. Ta Je potřebná, če želimo resnično dobre rezultate," Je povedal slovenski predsednik Njegovo razmiŠlianje o organiziranosti narodne skupnosti je Še pose- bg aktualno za Slovence na Koroškem, fci še posebg po zadnjih deželnih volit^h, na katerih je zmagala Slovencem manj naklonjena politika in 5lovensJi:i kandidati na strankarskih lúta^ Bedaka Hdmut Monzenreiter. V Parac^susovi dvcrani mestne izrekel pretekli leden v Tinjah "To pa zahteva primemo orga organizirana pluralistično, in kandidati slovenske Enotne li' Vendar pa pluralizem zaradi ste niso biliposdhg uspešni, zno- na srečartiu s predsednikom Re- niziranost narodne skupnosti in plural izma ali zaradi ohranja- va razpraiijajo o sloznejiem de- hiše. v kateri je bHa predstavitev publike Avstrije dr. Heinzem primemo stopnjo programske nja obstoječih organizacij ni lovanju in skupnem političnem znamke, so obiskovalci siiíalř Fischerjem. Drolje, da se o ka- zrelosti v njenem delovanju. V optimalna rešitev. Treba je do- zastopstvu. 16 GG + petek, 12. junija 2009 razgled Naše evropejstvo Mipia Naguč Mihovanja cesarstvu Habsburžanov» v Beograd in Dumj, kot nekaj, katerem sonce nikoli ni za« pod čemer je treba pač poti- šlo; cesar Karel V. (živel peti in bo slej ko prej minilo. i500'58) je bil tudi španski Sicer pa: ali še kdo ve, kako so in s tem ameriški kralj ... V naši predniki doživljali Du- íasu Titove Jugoslavije, ko je naj? Kolikor vem, so imeli do bila večina Evrope razdeljena cesarja veliko strahospoštova- med dva bloka, smo mi kr- nje, do njegove pedantne bi- marili med obema in bili rokradje pa vsaj rešpekL Po- hlaati ena vodilnih držav gi- dobno velja za naš odnos do banja neuvrščenih. Od 1. kralja Aleksandra in do mar- maja 2004 smo tudi formal- šala Tita, tega se mnogi še no v EU in od 1. januarja sami spominjamo. Slovenci 2007 uporabljamo evro kot smo imeli v Beogradu politi» najbolj evropski in morda ke na visokih položajih {po- najboljši svetovni denar sebno tiste na K: Korošec. Zemljepisno in zgodovinsko Kardelj, Kidrič, Kraigher), ter gospodarsko torej evrope* slabe izkušnje pa z beograj- izem Slovenije in Slovencev sko čaršijo, velesrbskim â- sploh ni vprašljiv. Kulturno novniStvom in zvezno biro- in duhovno najbiž tudi' ne. kradjo. 2 Brusljem je druga- Kaj pa politično? Nedeljska če, tam ni nobene cesarske, volilna neudeležba postavlja kraljevske ali maršalske figu- našo politično evropejstvo pod vpraSaj. Iz izkušnje re; prvi mož EU [ose Manuei Barroso je simpatičen mo- vemo, da gremo Slovend ta- žak, a brez tiste avtoritete in krat, kadar gre zares, na vo- karizme, ki so jo imeli naši lišča v velikem številu- Tako nekdanji vladarji. Njegova bije bilo že na plebiscitu de- rokradja je še večja, pred-cembra 1990 in tudi na refe- vsem pa bolj učinkovita od rendumu o vstopu v EU dunajske ali beograjske. To marca 2003. Udeležba je so-lidna tudi na državnozbor- verao zlasti tisti, ki smo kdaj dejavno sodelovali v kakem skih, predsedniških in občin- natečaju za pridobitev evrop- Nedeljske volitve v evropski skih volitvah, Ne hodimo pa skih sredstev, jih dobili in parlament sem doživel kot na razne za lase privlečene preživeli tudi kontrole o nji- "nič posebnega", neprijetno referendume, ki jih navadno hovi dejanski porabi. To je me je presenetil samo eden izsili kaka populistična ali posebna in naporna preiz- od izidov: nizka volilna ude- klerikalna združba in na ka- kušnja, hkrati pa tudi dokaz, ležba. Nižja kot v Sloveniji je terih nas sprašujejo o tem, da gre v EU za novo paradig- bila samo še na Slovaškem, v ali so lahko trgovine odprte mo razmerja z oblastjo: za Utvi, Romtmiji, na Poljskem in Češkem. Ob tem se člo- tudi v nedeljo in podobne ne- razmerje, v katerem se mora umnosti. V tem pogledu bi "podrejeni" tudi sam bolj an- vek, ki nekaj da na svojo last- lahko celo rekli, da je večina gažirati in ne le trpno čakatí no in našo skupno pripad- volilnega telesa politično zre- ' na milost od zgoraj. Kakorko- nost, vpraša, koliko smo Slo- la, preudarna. Toda: ali to po- li že: udeležba na zadnjih EU vend res Evropejci? Oziroma: koliko EU je v nas? meni. da tudi evropske volit- volitvah priča, da svojega nove doživljamo kot "brezzvez- vega evropejstva še ne jemlje-Zemljepisno zagotovo smo, ne"? Kot da je "Evropa" nekaj mo dovolj zrelo in da smo v Evropa stM od Finskť du Poi- Lain daleč, kar se nas pravza- odnosu do te nove skupnosti tugalske, od Irske do Cipra. Zgodovinsko tudi; pripadali prav ne tiče oziroma na kar nimamo posebnega vpliva? bolj trpni kot tvorni. Do Evro» pe se ne smemo držati kot smo že Svetemu rimskemu Eni pravijo, da Bruselj doživ- kmečke neveste, v njej se bo-cesarstvu Karla Velikega in ljamo podobno, kot so včasih Ije obnesejo dejavni snubači. Vaš razgled Naša naročnlcst navdušena pohodnica Tončka Krišdj iz Tržiča se je pred kratkim povzpela do koče na Kredarici, kjer je tudi nastal tale posnetek. Pot je začela v Krmi, avto je pustila pri Litostrojski koči. Ker so bile markacije še pokrite s snegom, se je shojena pot precej slabo videla. S seboj je imela dereze, ki pa jih do Kredarice, kjer je bilo tedaj Še dva metra snegat ni potrebovala. D. K. Na prireditvi Praznik krompirja v Šenčurju so lahko obiskovalci sami preizkusili» kako deluje stara ročna brizgatna črpalka, ki jo Senčurski gasilci hranijo v svoji garaži. Priložnost je ob pomoči očeta Renata z navdušenjem izkoristil tudi mladi Žan. Ker šenčurski gasilci vestno skrbijo za vzgojo mladega rodu, se verjetno že veselijo novega Člana. S. i. Baron von Munchhausen Marjeta Smolnikar sedmica ^ s Volitve v evrop^i pariament so poznavna in drugačna, da ne Sc pravi. Poudarek ni na na- Ampak. Dejstvo, da je lagal Danilo TUrk in Milan Kučan, mimo. Shvenska politična fol- rečem izjemna. Po drugi strani poki kot odkionu odpričakova- Gregor GolobiČ kot posamez- kot tudi ljubljanski župan Zo- klora pri tek in vseh drugik vo- seje giede na politične manire nega. pač pa na zavestnem za- nik, čeprav politik, hi šc nekako ran jankovič, če omenim samo litvahje, da se imajo vsi udek- v deželid pod Alpami umestno vajanju (v aktualnem primeru ílo:žaljetako,daodvseh, kise tri najvplivn^še gospode aktu- ženci za zmagovalca; od tûtih, vpusti, kaj priznanje pravza- množice) v napačno mišljenje, ukvarjajo s politiko, ni mogpče alnega političnega prizorišča ki so dobili na volitvah največ prav pomeni oziroma, kaj se z Tord. Za moje norme in vred- pričakovati vsaj kolikor toliko na sončni strani Alp. Mimo» dasov, do onih, ki so jih dobili njim in za njim dogaja? note ni Gregor Golobič nič dru- moralne drže. Zaskrbljujoče je, grede, v kolikor Milan Kučan najmanj. Se pravi, od socialde- Reámo. Gregor Golobič, pred- gega kot baron von Munch- da bi, če bi (finančne) potrebe nebi imel v tej državi več nika- mokratov Janeza Janfe do na- sednik stranke Zares, je hočeš hausen, v Sloveniji znan kot pač tako kazale, lagali vsi, H se kršnega vpliva, ga za mnenje donalistov Zmaga Jelinčiča, nočeš, pomeni, ko ga je javnosp Lažnivi Kljukec, ta pa niti ne okrog predsednika stranke Za- ne bi nihče Ppra^, a ne? Am- Vsi se imajo za zmagovalca, razkrinkala, priznal, da je (v more niti ne sme odločati o dr- res ter ministra v i/ladi Boruta pak, to je druga zgodba. Odvisno pač, iz katere^ zorne- zvezi s svojim íostniSsim deie- žavniških rečeh. Še najmanj o Pahorja vrtijo i rt za njim stoji- Ali spada v krog barona von ga kota na d^stvo ^edajo. I^e- žem v podjetju Ultra) lagal, vitalnih inter^h naše države, jo. To pa so v prvi vrsti Bogdan MurKhhausna tudi predsednik maje,vsaj tokrat, ljudska stran- nakar je nesporno zavrženo kamor nedvomno spada, deni' Biščak, Pavel Gantar in vsi vlade Borut Pahor ali ne, pa bo ka Radovana Žerjava, ki je dejanje, torej, laganje, prevred- mo, razvo/ znanosti in tehno- drup veljaki stranke Zares, po* odvisno od te^, ali bo Gregor- brez olepševanja dtjstev priznal, notil ^ede na osebne potrebe lopje. Poved:ino drugače. Naj- tencialno pa v krog barona von ja Golobiča alias Lažnivega da so na vsa črti zavozili. ter merila in laž razgla sil za manj, kar je, bi moral Gregor Miînchhausna spadajo še vsi Kljukca razrešil s položaja mi Predsedniku ljudske stranke napako. Golobič odstopiti z ministrske- tisti, ki se sprenevedajo in ime- nistra ali ne. V tem trenutku it^em pňznanje poraza v do- Iz Slovarja slovenskega knjiži ga položaja. Ali naj odstopi nujejo nesporno laž napaka, {v torek dopoldan) si upam bro. Če nič drugega je stranka nega jezika izhaja, daje laž tudi kot predsednik politične Se pravi, v baronov kr<^ poten- staviti, da bo Gregor Golobič vsaj po tem dejanju v sloven- zavestna neresnična izjava z stranke ali ne, pa je v pristojno» cialno spadajo taio aktualni do nadaljnjega ostal v Uadni skem političnem prostoru pre- namenom zavajati v zmoto, sti stranke same. in nekdanji predsednik države, ekipi Boruta Pahorja. GORENISKI GLAS petek. 12. junija 2000 EKONOMIJ M stďan:zargi ® g-giflí. si 17 Slovenija tudi uradno # • # recesiji Bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju, glede na zadnje lansko četrtletje, zmanjšal za 6,4 odstotka, v primerjavi 2 enakim obdobjem íani pa za 8,5 odstotka. Štifan Žargi polovico» prispevale predelovalne dejavnosti, ki so zabele- s 5 00 i 5 -20 1 Ken^a potroSnJs Bfuto lnvt?t(c(je IZVdZ Uvoz sdr •10 Ljubljana • Torkova objava žile 20,5-oddtotno mcdlctno državnega statističnega ura« znižanje dodane vrednosti, da o zmanjšanju bruto do« Sledi gradbeništvo s 13,2- mačega proizvoda (BDP) je odstotnim padcem, kjer se je marsikoga presenetil. Čeprav najizrazitejše sfcrčiJa aktiv- je bilo vsem poznavalcem nost v giadnji nestanovanj- jasno, da bo po tej objavi tudi skih s&vb (predvsem poslov- naša dilava uradno v recesiji nih stavbi in inženirskih ob- - gospodarskem nazadovanju jektov (predvsem cest). Na (to se ^odi, ko dilava dve če- padec BDP je močno vplivalo trtTetji ugotovi zmanjševanje zmanjševanje mednarodne BDP), pa je presenetljiva veli- menjave, ki je značilno za kost padca BDP, V zadnjem večino držav EU. Izvoz blaga četrtletju lani je bil padec so- in storitev je bil na medletni razmemo blag, namreč le ravni nižji za 21,1 odstotka» še negativna gibanja po oceni Itiriodstotnem nazadovanju 0,8 odstotka. Na Uradu za nekoliko bol) pa se je znižal Umaija blažijo sprejeti vlad- v letu 2009, so nekateri eko- makroekonomske analize in uvoz blaga in storitev • za ni ukrepi» usmerjeni v ohra- nomisti, pa tudi na Banki Stopnje rasli v bruto domadem proizvodu .40 o 2oo8 2 o 40 v Q 2009 Q • Cefrttrte razvoj (UMAR) so zapisali, 22,7 odsto&a. Ob tolikšnem njanje delovnih mest- Zapo- Slovenije, bolj pesimistični. da "je visok padec gospodar- znižanju izvornih tokov in sleno5rt se je v prvem řetrtlet- Minister razvoj Nfifja Ga- ske aktivnosti pričakovan, saj zaostrenih pogojih financira- ju letos sicer drugo četrtletje spari se strinja z ocenami jih je nakazovala že večina te- nja sta bili močno negativni zapored znižala za 1,8 odstot- UMAR-ja in napoveduje kočih podatkov. Dejstvo, da tudi obe komponenti bruto ka, še vedno pa je bila za pol strukturne spremembe v je padct gospodarske aktivnosti v prvem Četrtietju eden • « « 4 obdobju lani. mvestiaj ; investiaje v osnovna sredstva so bile medletno izmed največjih v EU» je del- nižje za 23,6 odstotka, spre-no posledica majhnosti in membe zalog pa so gospo- slabše lev BalUkih odprtosti slovenskega gospo- darsko rast znižale kar za 4,2 državah darstva, delno pa potrjuje odstotne točke. Poslabšane odstotka višja kot v enakem zdravstvu, pokojninskem si stemu in javnem sektorju, minister za gc^podarstvo Matej Lahovnik pa opozarja na nekatere bolj ohrabmjoče podatke v letošnjem drugem tudi naše ugotovitve, da je gospodanke razmere se ved Da je ključni vzrok za veli- četrtietju, čeprav stabilizadjo slovenska ekonomija zaradi no bolj odražajo tudi na po- ko gospodarsko nazadovanje napoveduje šele v prihod- dolgoletnega počasnega izva- trešnji gospodinjstev, ki je v prav v majhnosti, odprtosti njem letu. Ključen problem jdnja potrebnih strukturnih prvert četrtletju stagnirala na in izvozni odvisnosti sloven- vidi v kreditnem krču, zato je prilagoditev rèlativno slabše ravni enakega lansk^ obdo- skega gospodarstva, se stri- pomembno, da uzakonjeni pripravljena na krizne raz- bja (o,i-odsrotna realna rast), njajo vsi ekonomisti, po do- mehanizem poroštvenih V prvem čecrdetju je pozitiv- slej objavljenih podatkih o shem» ki naj bi podje^em za- no rast zabeležila le ditavna gibanjih BDP v EU pa so več*- gotovil svež kapital, čim prej potrošnja, ki je bila medletno je padce zabeležile le tri (po- zaživi. Finančni minister mere. višja za 3,8 odstotka. Ogrožena delovna mesta Najhuj« v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu Kot so nakazovali že tekoči kazalniki» so med posameznimi panogami k padcu bru- razmere se, kot je to običaj- ocenjujejo» da se bo upada- gi polovici leta. Dno krize je to domačega proizvoda v pr* no» z zamikom postopno nje BDP kmalu umirilo in po njegovem mnenju dose-vem četrtietju največ» skoraj prenašajo na trg dela» kjer pa vztrajajo pri svoji napovedi o ženo tudi v EU. dobno majhne) države ob Franc Kiižanič je prepričan, Baltiku. Razlike so v napove- da je bilo v prvem četrtietju dih za letošnje leto. Medtem doseženo dno, v drugem čeko na UMAR-ju po besedah trtictju Šc nc pričakuje izbolj- Pos!ab§ane gospodarske direktorja Boštjana Vasleta šanla» bolje naj bi bilo v dru- Gospodarski zaton Kranja? Tako pesimističen je bil naslov okrogle mize društva Odgovor, nič manj Črnogleda pa ni bila razprava. Stefan 21argi (Aquasava» 181} nan^ieč ugo- manj zadolženi, pa so po občina, ki se loteva hudih tavljajo precej odpuščanja drugi strani nevoščljivi» pre- problemov m komunalnem Kranj • Društvo za razvoj kri- tudi v dnigih podjetjih, zlasti maio pogumni, ne držijo področju» pri urejanju potihne misli Odgovor jp v to- najete delovne sile, Taposle- skupaj, politično so močno slovnih po\TSin nemočna, rek zvečer v Galeriji Dali pri- nih za določen Čas, veliko je razdeljeni. Najhuje je, da ni Tudi v razpravah obisko- pravilo dobro obiskano olao- predčasnega upokojevanja, pravih podjetniških idej, ni vakev je bilo veliko črnih glo mizo z naslovom Gospo- Število nezaposlenih se je po poguma za podjetniški zače- misli. Kranj, ki je bil petde- darski zaton Kranja, na kate- njegovih podatkili letos» gle- tek» visoke šole (zlasti FOV) set let med najbolj gospodar- ro so povabili prof. dr. Jožeta de na lani, povečalo za Šest- pa ne dajejo uporabnega sko razvitimi celo v fugosla- Mendngerja, mag. Rajka Ba* deset odstotkov. Problem je znanja. Na sicer vseslovenski viji, po njihovem mnenju kovnika iz Sveta gorenjskih tudi' zniževanje plač» ki je zaposlitveni agenciji so po danes postaja zanemarjeno sindikatov. Staneta Štrausa, mnoge pahnilo na rob rev- besedah RadŠela prvi znak o mesto brezposelnih posto- podžupana Mestne občine ščine, vedno več je kršitev na krizi dobili prav iz Kranja» pačev» veliko je izgubil z de- Kranj, Ani Klemenčič, pred- delovnopravnem področju, kjer ocenjujejo, da ni razvoja, litvijo občin» zato je nujna sedniro UO GBD, Dejana pri Čemer nekateri direktorji ni vlaganja v kader» zato je uvedba pokrajine, izguba je Radšda iz kadrovske agend* gledajo na zaposlene kot na opazen beg možganov zlasti bila ukinitev sejma, namesto je Manpower ter Draga Mar* šahovske figure. v Ljubljano. Drago Martinjak razglašanja Kranja kot me- tiniaka» direktorja podjetja Nezavidljivo gospodarsko je razložil, da bo njihovo sta športa in kulture je nujen Eurocom. Sindikalist Bakov- situacijo je s konkretrumi po- medriarodno uveljavljeno poudarek na gospodarstvu • nik je uvodoma razložil nič datki orisala Ani Klemenčič, podjetje verjetno zapustilo podjetništvu. Okroglo mizo kaj zavidljivo kadrovsko situ- ki ocenjuje, da Kranj zaostaja Kranj, ker za svoje prostore so končali s sklepom» da po- adjo v Kranju. Poleg odpuš- tudi po zaslugi politike. Če* niso našli zemljišča po pri- doben pogovor z manj pesi- čanja zaradi likvidadj oziro- prav so Gorenja v finančnih memi ceni. Podžupan Štraus mističnim naslovom pripra- ma stečajev večjih podjetij zadevah bolj preudarni» se je odzval s trditvijo, da je vijo jeseni. Delavci LTH dobili odpovedi Štifan Žajioi torkovem zboru delavcev je ....................................... stečajni upravitelj Dušan Ta- škofja Loka - V torek je sko- Ijat sicer povedal» da je upa- raj tristo zaposlenih v loških aja za poplačilo upnikov po tftvamah hladilnikov (ITH) stečaju bolj malo. Precej glas- prejelo odpovedi pogodb o ni po so bili na zboru dvomi zaposlitvi» torej teden dni po o nepristranskosti Taljata, ki začetku postopka stečaja. Te jevodil stečaje že dveh podje-bodo pravnomočne v 15 dneh, nakar se bodo lahko tij istega lastnika Miloša Ko- dreta, zato jim je predlagal, prijavili na zavod za zaposîo- da lahko sodišču predlagajo vanje, kjer bodo dobili nado- zamenjavo. Zagotovil je tudi, mestila, odvisna od višine da bo zahteval odpravo vseh plače in delovne dobe. Delav- neenakopravnih plačil wpni-d LTH, ki že štiri mesece kom, kar naj bi se dogajalo s niso dobili piač, naj bi iz jamstvenega sklada dobili tudi podjetjem Agovit, ki je tudi v lasti Kodreta. Če se bodo stri-nadomestilo za zadnje tri pla- njali delava» kupd in dobavi- če» vendar največ 1543 evrov. telji, bodo skušali za dokon- V treh mesedh morajo zara- čanje 140 tisoč evrov vrednih di neizplačanih plač na sodiš- naročil znova zagnati proiz-če prijaviti svoje terjatve. Na vodnjo. Škofja Loka Račun blokiran zaradi napake Prejšnji teden je imela škofjeloška jelovica blokiran transakcijski račun. Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora, pojasnjuje, da je razlog v administrativni napaki v eni izmed bank. "Kljub naši takojšnji urgenci je banka potrebovala več kot dve uri za vzpostavitev pravilnega stanja in zagotovitev normalnega delovanja» " pravi Benčina. V Jelovici se spopadajo tudi z nedelovanjem žage v Preddvoru. V denacionalizacij ji je bila z utemeljitvijo, da žaga ni nujna za normalno delovanje, podjetju odvzeta polovica zemljišč v Preddvoru, k\ so jih že dan zatem najeli za desetletno obdobje. Pogodba se je lani iztekla, žago z zemljišči so hoteli kupiti, vendar sedanje lastnice niso prepričali. "Žaga danes ne obratuje, zaposlene pa smo prerazporedili na proizvodnjo hiš. Žal so zaradi njenega nedelovanja omejene naše razvojne možnosti v Preddvoru, kjer proizvajamo najperspektivnejši program jelovice - energetsko varčne hiše," pojasnjuje Benčina. B. B. Naročnik fn pckrpvrtel) VENERINA POT SKOFUA LOKA. 20. JUNU 2009 À. H À. (iiûa. OBia.OO,ME$TWITRG PRTJE VENERINE PGTl 111 Od 9. dQ 20. ur«. Mtsmi in Cênkirjtv trg Srednjeveška trint» % pntcui starih obni in 2ivil$U tržnica Od 10 do 20, ur», PMMtri in C«flkiiňBV trp. trtvnii j»d Ško^loftim or«dom SPREMUEVAINI PROGRAM (M18.đo19.m.MtftnilrQ (hrddnjidotgdek-Ma^ksigrB Copm^B krvtvfl lihla v Loki Potcrovitetji Gorenjski Glas 0< 20. do 2Z. ur», iko^ki né ZVO!Q ^niskih vnov • an^ímíHl za sism ^^ Capalla Camiola z goïfi Motnftc^i: LTO lOdrinv» U âko^ UU D4/517WClO.D&l/427e27 L\rilk4U\yi bumnu» "aRMEGAGAAF # v t 9 f i i8 KMETIJSTVO cvcto. zaplotn i k ^g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 Mešetar Cvťio Zap lotu ik V Sloveniji |e biia aprila povprečna cena za razred E Agencija za kmetijske trge nižja kol v Evropski uniji» in razvoj podeželja je v okvi- kjer je bilo povprečje ni tržno infonnacijskega si- 142,88 evrov za sto kilogra- stema pripravila tržno poro- mov. Med 27 članicami čilo za prašičje meso za Letoš- unije bila cena višja od slo- nji april. Poglejmo povpre« venske v zz državah, nižja čne cene pO posameznih raz- jé bila le v štirih • na Dan- reerater f operaterka Računaiftlitvo za prUobffev poklica računal Nkar / račun 0I nI karfca elektrotehnik / elektrotehnica računalništva {ck^končanje po neorenovljene m programu) Elektrotehnika za pridobitev poklica elsktfikar / e^ktríkarka, eteUrotehnIk /elektrotehnica (nov modularno zasnovan program) • PRIDOBITEV SREDNJE POKLICNE ail SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE z izrednim Izobraževanjem TEHNISK ŠOLSKI CENTER KRANJ ZA POKUCC PAmODNOSTI DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJ A, ki Ste ga prekINH v času rednega iolanja PREKVALIFIKACIJA PRIPRAVE NA ZAKUUĆEK IZOBRAŽEVANJA Uaključol izpit pokJicna matura) STATUS (udeleženec Izobraževanja odraslih) V vléjeèûlskj strokovn) étudi) se l^ko vpiše, kdor: je opravil maturo oziroma Dokifcno maturo ožinama Je končat temu ustrezno izobraževanje po pre^ánjih predpisih, ima opravTian mo^rski. ddlovodski ali posJovodski Izpit, tri leta delovnih Ezkuženj In je opravil preizkus znanja iz spb&noizobraževarnih predmetov v obsegu poklicne mature. PRIJAVA ZA VPIS • vpis na ée prosta mesta I Kandidati, ki Ispolnjujojo pogojo za vpb no Vr^c s/iro- k£vno éolo. se ëe lahko vplèejo na prosta mesta od 1, septembra do 1. oktobra 2009 po postopku, ki bo določila iola In bo objavijon na njeni spletni strani. Vp^ kar)dldati opravijo na Tvltn^Ki center Krar^, VISja strokovna dola, KidričM cesta 4000 Krard ' VPIS v programe Izobraievanja odraslih vsak ponedeljek med 14. In 16. uto, vsak torek In sredo med 8. in 11. uro ali v drugih terminih po predhodnem dogovoru po telefonu (04) 280 40 27. Vpis In Infor-nacl/e v pisarni lzc&raževanja odraslih (soba 305 v prvem nadstropju). INFORMATIVNI DAN za udeležence izobraževanja odraslih: (etrtel;. 3. septembra 2009, ob 16.30. Zadetek predavaij za prve ietnike: ponedeQek, 14. septembra 2009. Za vec Informacij kfiknrte wwNv.tsckr.sJ ali pa nas otiéčrte na naslovu Kidričeva :esta 55,4000 Kranj. Z veseljem pa bomc odgovorili na vaâa vprašanja tudi po telefonu 04/280 40 00, 04/280 40 42 (Vlija strokovna iola) aJi 04/280 40 27 (Izobraževanje odraslih) Skupaj bomo odkrivali novosti ter gradili vsio prihodnosti Kranj Češnja z zanimivim dodatkom Viktor Pipan iz Kranja je kupil Češnje pri trgovcu iz Goriških Brd. Ko jih je doma začel zobati, je med njimi našel tudi takšno z zanimivim dodatkom • češnjo s ' tičkom Ni Je po-jedel^ ampak jo je spravil v hladilnik in počakal na Glasove- ga foto repo rte rja ... C Z. Sr£đn|a vas v Bohinju Posebno priznanje za Bohinjski sir Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni je bilo v okviru pri« prav na mednarodni kmetijsko živilski sejem Agra medna-rodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, na í(aterega je 25 izdelovalcev iz Slovenije, HrvaŠke, Avstrije ter Bosne in Hercegovine dalo 158 izdelkov. I2 Slovenije je sodelovalo i6 izdelovalcev, med njimi vsi najpomembnejši ter letos tudi nekateri kakovostni manjii sirarji. Komisija, ki jo je vodil prof dr. Bogdan Perko 2 fnitltuta za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je podelila pet šampionov, 51 velikih zlatih medalj, 19 zlatih, 56 srebrnih in 20 bronastih medalj. Bohinjska sirarna iz Srednje vasi v Bohinju je za Bohinjski sir prejela veliko zlato medaljo in še posebno priznanje ocenjevalne komisije za izjemno kakovost. Kmetija Pť To-nejovc s Polj v Bohinju je dobila veliko zlato medaljo za mo- hant» Biotehniški center Naklo pa srebrno za polnomastno skuto fn mascarpone. Največ priznanj so prejele Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia in Vindija iz Varaždina. C. Z. » 4 9 t UUBljANA Na živilih koristne informacije živilska industrija v Evropski uniji je razvila enotno shemo prostovoljnega označevanja živil z vrednostmi COA, ki se uveljavlja tudi v Sloveniji. Pri nas so na prodajnih policah že izdelki dvanajstih evropskih proizvajalcev hrane in pijače (Coca-Cofa HBC Slovenija, Danone Slovenija, Droga Kolinska, jata Emona, Ljubljanske mlekarne, Mars Overseas Holdings, Meja Šentj ur, Mercator-Emba, Mlekarna Celèia, Perutnina Ptuj, Unilever Slovenija in Žito), ki so označeni z vred« nostmi CDA. Kot so povedali na nedavni novinarski konferenci Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, vrednosti GDA ponujajo potrošniku informacijo o tem, koliko posamezno živilo (porcija) oz. pijača prispeva k njegovim dnevnim prehranskim potrebam, Vrednosti CDA vključujejo podatke o količini energije (kilokalorijah) in šti* rih glavnih hranllih - maščo» bah, nasičenih maščobnih kislinah, sladkorju in natriju oz. soli, ki zvišujejo tveganje za razvoj prehranskih bolezni. "Na podlagi vrednosti GDA pridobi potrošnik vrsto za zdravo prehranjevanje koristnih informacij, na drugi Strani pa si proizvajalec na podlagi teh informacij prizadeva narediti prehransko boljši izdelek," pravi Andreja širca Čampa s Pediatrične klinike v Ljubljani. C Z. 4 » GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 i i infoigig-glas.si 19 Planinski kotiček: Mali (1495 m), Srednji {1480 m) in Veliki Golak (1480 m) • V # • / najvišji Greben s tremi vrhovi, od katerih je najvišji tisti, ki nosi ime IVIali. Poraščena planota je del Slovenske planinske poti. jllena lumn V prejšnjem tednu smo skupaj obiskali Čaven oz. Kucelj na Čavnu. S Čavna greste lahko po Slovenski planinski poti tudi na Mali Golak, ampak danes se ga bomo lotili po drugi poti in se v te prijazne kraje Trnovskega gozda §e enkrat vrnili. S primcrske avtoceste zavijemo proti Vipavski dolini in se povzpnemo do Predmeje. Od Predmeje nadaljujemo proti Lokvam. Po dveh kilometrih asfaltne ceste na razpotju zavijemo desno, na kar nas opozori tudi smerokaz. Vrh Malega Čolaka, pred nami pa greben, ki ga bomo prehoditi. / Foto: ^e^ena fg^ttn Ko se as^t konča, nadaljujemo naprej po makadamu, po hki in Smrekova Draga pa se Alpe. Če boste imeli âsto in ru. Še dobro, da sem imela s krajšem kiancu pa zavijemo pot spremeni v strmino, ki jasno vreme, vam bo pogled seboj zemljevid í^anos, Tr« desno in parkiramo. Na za- pa ni nujno, da se je lotimo, četku pot poteka po maka- saj levo poteka tudi položna segel do Padske nižine, ki tako vztrajno onesnažuje novski gozd. Idrijsko in Cerkljansko Mribaiie, 1:50.000. damsla cesti, ki z vsakim vi- pot. A mi zagrizemo v strmi- naše morje, in do Dolomitov. Le-ta mi je povedal, da je ku- Šinskim metrom posoja ožja no, na vrhu katere se nam z Ko bomo pred seboj zagle- celj, ki sem ga videla pred se- in se spreminja v kolovoz. leve pridruži položna pot. dali greben Golakov, nam boj in mislila, da je Veliki Go-Hkrati se tudi odpira pogled Nadaljujemo naprej do gra- srce ne bo pustilo, da bi kar lak, pravzaprav Javorški vrh, proti Čavnu, ki pa ga bo gozd pe, kjer pot zavije desno in se odšli nazaj v dolino, ampak na katerega sicer ne pelje no-kmalu spet zakril. Ko prispe- precej strmo dviguje med bo zaigralo na struno razisko- bena označena pot Z Malega mo do križiSča vei poti, kjer skalami in skaludmmi. tipič- vanja. Od Malega Golaka se do Velikega Golaka bomo poje tudi parkirišče, je Iztokova nim kraškim terenom, Ko bomo odpravili še do Velike- trebovali^o minut koča pod Golaki povsem bli- prispemo na greben, bodo ga, ki zaključuje greben. Z Vrnemo se po poti vzpo zu. OpaTila .sem r^nimivo fcî- bukov gozomo rahlo spustili, potem zúu. Smerokaz in markadje bomo skozi ruševje dosegli Najprej na Srednji Golak, od pa TagnVll v kolena do Male- nas bodo usmerile desno v vrh. Od koče do vrha smo po- koder se spet spusti in se nato ga Golaka. Do koče nas čaka gozd in v nekaj korakih bomo trebovali 45 minut. povzpne na Veliki Golak. Pot samo še prijeten spust po pred seboj zagledali Iztokovo kočo. skrito v zavelju gozda. Pred vami se bo pokazala kot Razgled z Malega Golaka je precej zaraščena, a dobro gozdu. Počitek v Iztokovi je čudovit pred nami je nam dobro znani Čaven z izrazi- označena, saj je del Sloven- koči je obvezen, saj prijazna ske planinske poti, ki se do oskrbnica Vesna pripravlja čokoladna hišica Janka in tim Kudjem na desni strani, Golakov povzpne s HleviŠke okusno in za ta del Slovenije Metke. Do koče boste potre- \'idimo tudi Nanos; severno planine. Naj vam nekaj pri- tipično hrano, mdr. mineš- bovali 30 minut se dvigajo mogočni Julija; znam. Nisem bila povsem tro in štruklje. Srečno! Markirana pot proti Male- zanimiv je pogled proti verigi prepričana, kdaj sem dosegla mu Golaku se začne desno spodnjeN>hinjskih gora, kjer Veliki Cjolak, ker vrh ni ozna- Nadmorska višina: 1495 m od koče. V prvih metrih poteka skoraj po ravnem terenu. jim dnižbo dela Porezen. Dobro so vidne tudi Karavan« čen, zato sem pot nadaljevala in ugotovila, da se čudno niz- Ob tabli Naravni rezervat Go- ke in KamniŠko-Savinjske ko spusti in zavija proti seve- išinska razlika: 500 m Trajanje: 3 ure m 30 minut Zahtevnost irk-^^ie • • «t • Pogled z Velikega Golaka protî Malemu Golaku / ^«ta; j«(ena lustir« Iztokova koča pod Golaki 1 Jdena justin Zaupajte nam, kaj vam pomeni Oorenjski glas. In nam pišite. Razmišljanja z vašimi podatki nam pošljite na Gorenjski glas, Bklweisova cesta 4, Kranj ali na koti(ek@9'glas.si. Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Po pošti boste prejeti avtokarto Slovenije. Nagradna igra trait do tudc^ihrt vsth avtehartiMO kom}. Jedi za poletne dni 79 KUHARSKI RECEPTI Janez Štíukílj Be I uševa smetanova juha Sestavine: j kg bdušeu. 8 dag masla a^i margarine, iO dag nje dodamo še limonov sok in z vodo razredčeno kislo smetano. mo v štrukelj. Zavijemo ga v Čokoladna rulada alufotijo, ki jo namažemo z oljem in potresemo s preseja-nimi drobtinami. Kuhamo v mešamo. Pekač namažemo z maslom ali margarino, ga slanem kropu 30 minut Ku- ^^ P^^ hane odvijemo in narežemo. Sestavine. 6 jajc, 15 dag siod- ^^^^^^^ , ^^^^ ^^ kojja 2 dl olja, 15 d^ moke. 2 razgrnemo pripravlje- mehke moke, 1,5 i beluševe Sirovi «ruklji po poljsko vode, J i kostne juhi, 2 di kisle Sestavine za vlečeno testo: 30 Prelijemo jih z na maslu pre- Čokoladna krema: 25 dag mas- smetane, muškatni orešček, sol, namenske moke. 1 jajce, mlai- praženími drobtinami. poper na in slana voda po Priprava: Beluše operemo potrebi. Priprava nadeva:40 dagskute, in olupimo. Vršičke vzame- Priprava testa: iz naštetih 2 dl kisle smetane. 2 jajci, 8 dag mo za jušni vložek. Druge sestavin naredimo vlečeno te- margarine, 8 dag drohtin, 22 dele najprej skuhamo v sla- sto, Iz testa naredimo hleb- dag kruha, sol, poper. nem kropu in nato pretlači« mo. Pretlačene i>eluSe damo Čke, ki jih premažemo z oljem. Tako pripravljeno testo Skuti primešamo jajd, na kocke narezan svež bel kruh. no maso. V segreti pe6d na 180 stopinj Olzija ga speče-mo. Pečen biskvit zvrnemo na posladkano kuhinjsko krpo in ga takoj zvijemo in odvijemo ter ohladimo. Krema: Maslo ali margari-Priprava: Pripravimo testo no penasto umešamo, med iz rumenjakov, ki smo jim mešanjem dodamo sladkor dodali polovico sladkorja, in v prahu in raztopljeno čoko- la ali margarine, 5 dag slad' kotja v prahu, 6 dag Čokolade, t žlička maraskina. po kapljicah tudi olje. Ko je v juho in beluáevo vodo. Na- se bo lepše vleklo in se ne bo Nadev po okusu začinimo. Ne- masa penasto umešana, do- la do. Nazadnje primešamo še maraskino. Ruiado na- redimo prežganje in juho trgalo. Spočito testo razvalja- kaj maš6)be razpustimo in po- damo moko, pecilni prašek vlažimo z rumovo vodo ali vežemo. Vršičke kuhamo po- mo na pomokanem prtu. Ro- kapljamo po razvaljanem te- in kakav, gladko umešamo vodo od kompota in jo pre- sebej, da ne razpadejo. Juho bove odrežemo, testo nama- sta Dve trećini testa namaže- in dodamo sneg beljakov, v mažemo s pripravljeno čo- zadnimo s soljo, poprom, in muškatnim oreŠČkom. Nazad- žemo z maščobo in nato s pri- mo s pripravljenim nadevom, katere smo vtepli preostali koladno kremo, potresemo pravljenim nadevom in zvije- Testo zvijemo v štrukelj- del sladkoria. Narahlo pre- s kakavom in ponudimo. 4 ê 4 20 KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Marodilo li objavo sprrjentamo po iel«(3riu 04/201'^j^GC, Uïiv i\t osebno na 6lioda Mengeš Mengeš - Letni koncert MePZ Svoboda Mengeš z gosti MePZ Musica viva iz Kranja bo danes, v petek, 12. junija, ob 19. uri v avditoriju gradu jablie v Loki pri Mengšu. razstave Razstava na OŠ Orehek Orehek • Iz Osnovne šole Orehek vabijo vabijo na razstavo dejavnosti učencev in njihovih mentorjev, ki so potekale v krožkih za radovedne v šolskem letu 2008/09. Razstava bo na ogled od ponedeljka, 15., do ponedeljka, 22. junija, v večnamenskem prostoru matične šole na Orehku, in sicer ob delavnikih od 7. do 17. ure. Likovna kolonija Lom 2009 Lom - Jutri, v soboto, 13. junija, se bo ob 16.30 v Domu krajanov v Lomu začelo odprtje razstave ob zaključku XVII. likovne kolonije Lom 2009. Odprtje razstave bodo popestrili učenci podružnične Šole Lom pod Storžičem s kulturnim programom na temo Igramo se. OŠ Selca se predstavi Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na odprtje razstave otroških risb in izdelkov: Podružnična šola Selca se predstavi, ki bo jutri, v soboto, 13. junija, ob 19. uri v Galeriji Muzeja v Železnikih. Pot med koraki Šenčur-V muzeju Občine Šenčur bo v torek, 16. junija, ob 19. uri otvoritev slikarske razstave avtorja Ivana Klariča z naslovom Pot med koraki. Razstava bo odprta do i5.^ulija ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od ^o. do 12. ure. predstave Ocean Lava - Časovno obzorje Trenta - Triglavski narodni park vabi na odprtje video instalacije Andreja Zdraviča z naslovom Ocean Lava • Časovno obzorje, ři bo jutri, v soboto, 13. junija, ob 19. uri v Informacijskem središču TNP Dom Trenta. Več na www.gorenjskigIas.si/Oažipot upokojencev \ Kranj DOM UPOKOjENCEV KRAN) Cesta 1. maja m, KRANJ za nedoločen čas zaposli DIETNEGA KUHARJA IV (M/Ž) POGOJI: • izobrazba: IV. ali V. stopnja: kuhar, dietni kuhar, kuhar-natakar, gostinski tehnik; - zaželene delovne izkušnje v velikih kuhinjah; • poznavanje osnov dietetike in zdrave prehrane starostnika; - poznavanje sistema HACCP in BOLNIČARJA^NECOVALCA I in BOLNIČARJA-NECOVALCA II • (M/Ž) POCOjh - izobrazba: IV. stopnja ustrezne smeri: • zaželene delovne izkušnje na področju nege in oskrbe; - znanja s področja gerontologije; Pisno prijavo z dokazili pošljite do 20. junija 2009 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59» Kranj. Pariz in Loara Poslovalnice: Kranj. CH/20l3m 04/51 7D30S Trftč, M/59 71 350 Radovljica, M/S3 20 445 Je«nl«, 04/58 09 755 gubljar«. 01/23 08 505 www. alp«tou r.sl 19.6. I etra 1 za^A' 4dn € 745,00 Garda land 20.6., 4.7. 1 dan i 59.00 45.00 Avstrijska jezera 20.6. 1 dan Goli otok 27.6. 1 dan Bavarski gradovj 20.6, 2dnl Benetke Z otoki 27.6. ^ dan Vsi koTnaj čakamo počitnice! Kreditni problem: • doba odplačevanja: od 13 do 6o m »ec«v • mesna obrestna m«ra • 50 % nlzii shoM odobntv« •J PROUANKV J r ,/i TRIO, D. D.TRŽIČ TRIO Zaposlimo SAMOSTOJNE KOMERCIALISTE (m/ž) za r^abavo in prodajo: •osebno varovalne opreme •brizganje plastike •solarnih sistemov Možnost redne zaposlitve za določen čas ali pogodbeno Lasten prevoz. Nagrajevanje po uspešnosti. Pisne prijave pošljete na e-naslov: mojca.kavcio^rio-trzic.si ali na r^aš naslov: TRIO, Ć. d., Tržič, Mlaka 10,4290 Tržič. h à I i % 4 I GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 MALI OGLASI, OGLASI 21 Gorenjska 96 MHz RADIO Z A R A D O V E D N Nagrajenci so... Na 9. večeru slovenskih vii v narečju x>do nocoj uživali: Avgust Qrol, Ždbnica; Lucija Smid, Železniki; Helena Kalan, Skofja Lob; Zdravko Smid. Selca; Milan Habjan, Škofja Loka; Anton TuSek, Poljane; Brigita Ln?af> $ko^a loka; Vida Mrak. Rateče - Planica; Ana Bfed in Milkd Štunn, Poljane. Koncert Magnfika (Roberta Pešuta) z gosti si bostd ogledala; tgor Križnar iz Tržiča in Danijela Juvan iz Škofje Loke. Opereto Vesela vdova, ki jo bo izvedel SNC Opera in baiet Ljubljana, bvdougfeJal . Vanda Gerlica, Kianj, Miha Befgelj, Kianj, Ana Mali, Golnik; Anica Cortnar, Kranj In Marija in Aldo Tenčić, Kranj. V sredo zvečer so se na premieri Prekrokane noči nasmejali: Slavko Gralič z Cofnika, Vido Ulčar iz Šenčurja in Alojz Knavs iz Radovljice. Za vse predstave smo poddili po dve vstopntci. árstvo lOdtiBVCi Novo. posodobljeno izdoja z novim\ sortami skoroj vn\ súdjo in 2 ^ovojtm/ no področju norovi pnjoznego i^rstva iûàrfih rostlin. 4'2 strsni, trda vezava Cêriâ! 33 ^ poštnina Z^ NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA POSEBEN POPUSTI Zilenjovni f^rtje vir vesefjo ,n 2dru\/e, domu priUr.lun*! ^dt- njove. i(nj>20 dokazuje, do hhko uspeino vtinonmo brez uporobc kemiinih sredstev. 30Û strani, trda vezava Cena: 28 € + pošir^ina Zelenjavni vrt Narcinrki kn igo s popustom lahko kupite na GG, Bleiweisova cesta Á v Kraniu fvsak dan od 4 v Kranju (vsak dan od 5 do 19. ure, v petek do 16. ure), jo naroČite po tel il.: 04/201 42 41 ail na narocnir;e@g-glas,s! Za vas beUiimo Čas Gorenjski Glas 9r\ tr^d^i Pik^t nbît mU ¥ Redna cena: 12,44 SUR Akciji cen^: 9 EUR! Gorenjski Glas Narodi la sprejemamo na: 04/201 42 narocnlre^-gU&si «K no Oorenj^ktm glasij, 81eiwe1$ovd 4« Kt»nj, vsak dir od & do 19. ure, petek do 16. ure. KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Krvij T^, 04/20213 53, Î02 25 6é GSM 051/330 700. SmaSl: in&^^ km si POSiOVNI PROSTORI: Prodamo: neiivilska trgovina v izm^ rt 91.27 m2. zgrajena 1.1990» adapti* ran} I.2003. ulični lokal, vcentfu me< sta, vti Izložb, Ickal yomz in ostali prostori skupâ) 9i.27m2. vsrpri ki, v kl«tl skladišče 3$ ms, cena. 130000.00 EUR. HiSC: Pnidamo: Ukovo pri RacSovljici: novo-CRADNjA je last K 3 KERN, $ecaj S popustom. Naselje novih hii (dvojčki ali trojček) v III. podaljšani gfadbent v prodaji 6 hl§, enotne stsn. povrSinc 191 m2, zemljiSda od\Zo • 332 ma, cena • od 183.000 EUR do 199.000 EUR, neposredna bližina Radovi;icei d^bre prcfneine povezai/e, v bližini vsi in* frastnj ktuf a. Kranj {Planina}: 15$ rn2, sarnostojna hiši zgrajena 1.1969. adaptirana I. 2006,675 mz zerr>ljilča, samostojna stanovan/ska hiia z garaio (nad ga* ražo j8 soba), klet (pr^prostor. kuril* ric). shramba, delavnica), pritličje (kuhinja, soba, WC, shramba, terasa 22 m2), nadstropie (2 sobt, kopalni- ca. hodnik) in podstreS^e (2 s&bi), stan. povriine 15; m2, pdmeten na* kup na dobri lokaciji, cena: 220.000,00 EUR. Krsnj, PHmjkcivo: stanovanjska ht&a, etnik 1956, vel. 9x10 m (K+P-^M), parcela 517 m2, na mirni lokaciji, lah> ko tudi dvos ranova nj ska, cena: 175.000.00 EUR VIKEND: Tr£ć, nad centrom: manjši zidan vi* kefid (iS m2 v pritilčju in 15 rn2 v pods(reiju), zenljiSda 4^3 mz, sorčna iďili^r^a lokaciji, dostop peS po makadamu, elektrika m voda lastno zajetje, cena = 58.000 EUR. ZEMLJI^ Prodamo: Preddvor {bližina): stavbno zemljii* it ^00 m2. ali 603 m2 ali $>2 m2, za gradnjo stan. hlie po 100 EUR/m2, Šenčur stavbno temljliče 762 m2, za gradnjo stan. lile, ravna, pravo* koTna. 2e plaCan komunalni prispe* vek cena » 220 EUR/mz. rrANOVANJA: Prodamo: Jesenice: 3 SS. 76.S9 m2. popslna prenova i. 2007 (okna, vrata, Insta* ladje, keramika 1 kopalnici in kuhinji, slikopleskarska dela), Č./12 nad., nova oprerra v celoti, 2 balko* na in klet. last K 3 KERN. d.0.0.. cera - 97,000,00 EUR. jesenice: 1 C, 29,3$ m2. popolna prenove I. 2007 (kopalnica Jn kuhi* nja z Instalacijami, PVC okna, novi tUki ir) vrata, ^liiinple^kar^ka d§la), 6. etaža, nova oprema v celoti, bal* kon in klet, last K 3 KERN» d.^.o., cena - 49.900,00 EUR. Kranj, Plantna 1:1 SS. 39 m2 v viso* k«m pritličju. po9o1norra adaptira* no I. 2007, cena > 79.000 EUR Knnj, Planina 11: novo 4 SS. ma. s pogledom Čez sosednji blok. vel k balkon, v y rad. (zadnje), ločen WC. možnost nakupa 2 vso opremo, dvigalo do stanovanja, v ceno viteto lastno parkirno mesto, vpis vzk, cena «145.000 EUR. Kranj, Zlato pol^ z SS, y mz v 1. nad., adaptirano pred 6 !eii, CK na plin, cerra = S9.000 EUR. Šenčur 3 SS v mansardi veČsUino* vanjskega objekta, 2 balkonom,ck na plin, dva parkirna mesta pred hiâo, obnova 2009, cena ■ lovooo.oo EUR. Odda amo GOSTINSKI LOKAL V ^kn^i Loki smo v letošnjem letu začeli graditi nov nakupovalni center, v sklopu katerega je d viden tudi poslovni lokal v izmeri 51,52 m^ Moi ga t» najeti za gostinsko dejavnost« njegova lokacija pa je v skupni avli. Otvoritev nakupovalnega centra je predvidoma konec jeseni 2009. Lokal bo izdelan do sledeče faze: • stene lokala v mavčno kartonski izvedbi, al j steMena fasada, fasadni paneli, • tlak 9 ran ito keramika, • električni priključekin razsvetljava, • priključek na si$tem ogrevanja, prezračevanja. Projekt notranje opreme, nabava opreme ter tehnološki projekt s podatki o mlkrolokacijl Inštalacijskih priključkov je strošek najemnika. Pogoji za najetje lokala: • posredovane pisne ponudbe v 10 dneh od objave oglasa pošljite na naslov: MERKUR, d. d. - Služba za upravljanje z nepremičninam i In osnovnimi sredstvi (pripis: za lokal TC SkoQa Loka), Cesta na Okroglo 7.4202 Naklo, • pisna ponudba moïa vsebovati točen naslov ponudnika, reference m viSino ponujene mesečne najemnine, • oglaševalec na podiagi tega oglasa ni zâvezan skleniti pogodbe ooddaji poslovnega prostora v najem, s katerim koli ponudnikom, Vse ostale informacije o najemu Doslovnih prostorov dobijo interesenti pri g.Žibertu, na telefonsM Jtevilki 04/25-38-576 Merkur, d.d$tf. v izmeri 74,54 mi. I i 19631 potf«br>o obnov«, CK na plini dvigdis ni^ vpisano v ZK ccna Q900O/OO EUR« mo2no5t vselitve Kran|, Šorijj«V9 naselje, dvosobno v lil. nadstr. izmere 64,82 ms, izgr. 196S, kopalnica ^ celoti obnov1.«na, osialo potrebno obnovfii «na ^06.o00.00 EUR» Kranj, Planina II. dvosobno, pritL v Izmen $1 ma, ni»k objekt, L i^d. 2004, cena 110.000,00 EUR, molnost vselitve junij Krani, Vodovodni stolp, tnsobno y I* nadstn izmere L izgr* 1964» delno obnovljen? L 2003 • eknai bakonsk* vrsta, ogrevanje kiasidio, plin v bloku, vpisano v ZK cena lic oeo,oo EUR« Kranji Planina^Huje, dvosobno, vi* soko pritličje v linen 7937 mz, izgr. obnovljeno razen kopalnice I 2005*200S» lastna etažna CK na olje, vprsdno v ZK, certt 97*000,00 EUft. Kstrica pn TržičUi enosobno, visoko pritli^jevizmefr 40 m2. potrebna ob* nortj CK, Is i2gM973i cena 63.oco.oo EUR Pr^dvori eao^^bno v mansardi Izmeit 4S1O0 m2, v hiši so samo itiri stanovanja, izgr, i960» stanovanje izdelano 1991, CK, cena 79*$co»oo EUR. HlU-Pf?ODAMO Knnji Sp« Betnkii visokopriHiČna, tlonu 120 m2 r>a parceli vdikostt 549 mj, CK na olj«, te^. g*^*) dve parkirnf mesT^ sončna legar hiSa je lepo vzdrževana, izgrad. 1981» cena 296.^00,00 EUR, vselitev možna koiec ieta 2009. Trvtenikp na izredno lepi sončni tohaaji, medetažna s 300 m^ uporab n^ stanov površine na parceli ve* likosti 1144 mi, L izgr 1999, cena 46o ooo,ooELJR. v kateri jevklju^na tudi vsa oprema izdelana po meri* VIKEND'PRODAMO Tr^tenik * Orle, zdan, visokoprtHiřní, tlerisa 46 m2 na parteli vdikosri 478 mz, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjia bnunaricai i. í2gr. 19971 cena 2^.ooOiCO EUR» Trrtenik * Orlei bivalen, visoko-pr dičen tforisa 36 m2, klet zdana, os^ tab leseno, na parceli velfkofti 426 mz, I. izgr. 19&3, obnovljen I. t999eCK na olje^ terasa, dnitarnica, Interneti cena ^73.000,00 EUR, vselitev po d^ govoru. PARCEU • PRODAMO Kranjt proti Naklemu^ v Industrijski corri v izmeri 5957 m2 za proizvod njOe sUadišća, parbi ri ^e, cena 149 EUR/m2 in i« cca. 1$ EUR/m2 za ko* munalni prispevek. Trsten^k^ v nas30 EUR/m2^ možna tudi delitev m dve parcdl po cca. 550 mz, vtem pr.meru je cena 140 £UR/m2* hř^^MUÉLiMáM ♦ilihBIIIÉ v poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju, bivSi Dftm )IA, prrtrfajamft nm/n, ïakôj vsoz na avto cesto, neposredna PTižina centra Kranja prodamo. Atrisko stanovajije 2 ograjenim atrijem 1.490,00 €/m2, mansard- rw 1.290 €/m2^ 8,5%dđv. INFO: 041 669 74t OSI 607 577 f ř VIKENDI, APARTMAJI PRVI KVADRAT, d. o. o. Savska C. 32, Kranj e-naslovT gc.ptojekt^^all.com tel.: 031/S7&-464 Kranj, Bleiwefsova cesta, novogradrv ja. V 4 Stdnovanjskem objektu pro* damo dve prřHični 4*sobnl stanovanji povezani s kletjo, kjer so Se shram* be, pralnica, in veiiki hoby prostor skupne povr&ine 150 mi in 80 fnz atrijem, cena 2$a000,00 EUR. Dve 7*sobni stanovanji v nad- stropjj povezanim z mansardo, kjer je velika terasa, in del kleti skupne povrSme 210 m2. Cena j$o.ooo.ôo EUR. Vsakemu stanovanju pripadata dve parkirni mesti, ob objektu pa je tudi cca. 200 m2 zelenih povri»n, ki 50 namenjen« skupni rabi Objekt bo zgraj«n «n^rgijsko varčno z dobro izdacijo. Ogrevanje, sanrtama voda, poleti pa tudi hlajenje bo izvedeno z vodno črpalko. ćir£e na robu nasdja* ob gozdu prodamo enodružinsko hiSo. zgrajeno do 3. POFvdtkosti 200 ms na parceli velikosti 400 m2. Cena 220.000.00 EUR. Kranjska Gora • center mesta )oo m OĆ smuiišča v novejši vo^stanovan* Jski hiši prodamo popolnoma opremljen apartma vel. 40 m2 v prfHićju. ki mu pnpada tudi klet. eno parkirno mesto v garati in eno zu* nanje. Vsi priključki samostojni. Cena 12Ç.OOO.OO EUR. PRODAM VIKENO 18'parceli 1920 m2. vse ograjeno, sto trsov bra}de, cena po lio- govoru, è^iereka. O 051/450-646 8C03603 KUPIM MANJSI VJKEND na območju ŠKof-jeloékdga dli Polhogralskega hhoqyia. ff 01/36-14-680, zvećer mo364i POSESTI PRODAM NJiVO v Cližint Kranja, cena po dogovoru, 1» 0032499311506 KUPIM KMETIJSKO zdmlji^e v obćin Radovljica z okolico, « 03V727-035 gekkoprojekt nepremičnine 6riff{ 79A, 400Q KrsnJ In^nep^ekkoDTOjekLsi www.oekkDorofett.sl 04 2341 999 031 67 40 33 PARCELO, zazidljivo, pravokotno, rdvno, od 500 • 600 m2, v okolici Kranja, tf 031/621-867 ODDAM TRAVNIKE in Ddšnlke, 04/514-V-14 fr «103635 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 4213 e-mail: malíoglasí@g-Qlas.si POSLOVNI PROSTORI ODDAM ALI PRODAM poslovni orostor v centru Krvja. tt 051 /4doa»i i FRIZERSKI sakDn v Kranju, nlvcenlnj, « 041/551-477 Mâle oglase za objavo POSLOVNI prostor. 10060^0 m2. v ŠKofii Loki, V 040/S31-667 8C395_ GARSONJERA Škofja Loka. O 041/569^21 00039X7 STANOVANJE, 1. nadstropje, okolica Kranja, 9 05/90-12-905. 041/390-422 ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, goto/insko placib. Avto Kranj, d. o, o., Kran;, Savska 34, Kranj, » 04/20-11-413, 041/707.145, 031/ 231-358 sooia&s FIAT BRAVO 1.4 .97, l.rôQ. reg. do konca leta, 160.000 km. 5 vra^ eleMnčni paket, servo volan, ABS. bele barve, usodno. O 041 /446-384 9003777 MITSUBISHI Coll CZ3 1.3 Inslyle, bencinski motor, 70 kW. . 2006, odlično ohranjen, « 031 /88&<660 ODDAM SOBE, Sâm&ium osebam ali delavcem, za začasno bivanje, v Stražiéčj ph Kranju, cena 120 EUR/mes.. tř 070/666-617 vX9S77 GARSONJERO na Planini. O 041/786^50 «034?! EN OSOBNO stanovanje, popolnoma opremiiano. klet, parkirni prostor, center Bred. O 04/53-36-610 «ou&n DVOSOBNO Stanovanje. 60 m2, s teraso In vrtom, 2 km zunaj Bošnjake eêstrtoa, O 041/376-751 »osaii OPEL Cofsa. I. 2005. 24.000 km, 9 040/996-2ti Mi»e42 PEUGEOT 106 XN, I 1998,94.000 km, rdeče barve, lepo ohranjen, 9 041/386-785 ms^i RENAULT 5, I, 96, v vo?nem stanju, cena: 100,00 £UR, « 04/57-23-207 RENAULTCllo 1.2,1. 98 temno zeleno Darve, garatiran, 9 04/25-75-821, 041 / 926-650 9903640 SEAT Cordoba, I. 05, 1.4, prvi lastnik, servisna v mobilni gar^ciji, klima, ABS, krsd^ na položnice, O 04i/S4:«76 HIŠE PRODAM HIŠO na parceli 600 m2 in zazidjjivo parcelo 700 m2, v Tenetisah, 9 041/880^00 SKODA Octavia t.ô TDi, I. 04. 78,000 km. kov. barve, klima, kot nova, tr 041/227-336 90oxož KUPIM SUBARU Jus^ 4 x4 z vlečno kJjuko, v voznem stanju, dobro ohranjen, o 041/776-684 woôûa MOTORNA KOLESA KUPIM MOPED APN 4, dobT) ohranjen, registriran ali avtomatik, v poètev pnde tudi sKuTef, 9 041/292-224 9O03sss AVTOOEU IH OPREMA PRODAM DOBRE PNEVMATIKE Goodycor 225/55 R 17. 4 x - letne in Bridget-Stona 215-55 ZR 16, 4 x - letne. 9 031/815-559 LETNE GUME 165/70/U nov» Kfe-ber, rabljena Continental, en kos, V 041/858-149 PLATIŠČA, GUME za raz već dimenzij, malo i, tr 041/722-625 ićne avte SÛQ3944 OSTALO KUPIM OSEBNI AVTO, enoprostorec s sedmimi sedež), star do 5 lat In plinsM žar, 051/311-160 Mousb TEHNIKA PRODAM DVA KLASIČNA zrcalna fotoaparata PrakKoa, objektiv 200 mm, stativ, torba, vse 140 EUR, «041/276-485 GLASBENI Stolp z gramotonom, značke. 9 040/226^54 9o«6n TV SAMSUNG, d «41 cm,zaXEUR in električno zobno ičetko Philips za 20 EUR, 9 031 /325-326 wmía STROJI IN ORODJA PRODAM AVTO GENSKI vahinl aparat, 9 031/2&-4-639 9oo3âsi CIRKULAR na tirih za rezanje tramov in hlodovine z močnim motorjem, ugodno, 9 04/25-01-171 9003aa9 LESTEV tridelna aJuminljska, 9.70 m, nova, ugodno, «070/280-217 ŽIČNO erozijo I. 99, v obr^ovalnem staniu, 9 041 /669-639 eoou^b GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM DESKE debeline 5 In 2,5 m, skupa} 5 m3, 9 04/57-43-448, 051/834-106 DESKE. suhe. smrehove, debeline 16 mm, «041/44^^3 MREŽO za ograjo, pocinkano v. i,S m, 9 040/931-350 sooasas PLOHE hrastove, kostanjeve plohe in smrekove deske, «04/51-31-187 PLOHE, Smrekove in suha bukova dn^'a, « 031/271-151 »036e4 SpIROVCE. lege, plohe, deske cola rce, zelo ugodno na Golniku rv^ešans cepiena drva 30 EUR, razžagana 35 EUR na Kokrci, « 041/751-156 «003-66 KUPIM SMREKOVE letve 4 x 5 cm, dolžine 4 mm in prod^ ježa za rahljanje zemlje iirine 110 cm, « 040/364-721 STAVBNO PWIŠTVO PRODAM NOVE marmorne okenske police, ra^ stičnihdlmorizij, «031/287-244 9003693 VHODNA vrata, nova, s podbojem, zelo ugodno. « 041/271-953 90Ck3610 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžagana. možna dostava, «041/718019 BUKOVA <^va, 30 m. kvaJrtetna, « 90Q2U4 BUTARE za krušno peč, bukova dn^^a. betonifu meéaiec in sirijgarsko orodje. «031/201-393 9003ata DRVA možnost pfačifa na obroke, metrska ali razžagana, možnost dostave, «040/336-719 9ClQ33«2 ORVA mešana, bukva, gaber, lavor, jesen, hrast, možnost razreza in dostave, cena 40 EUR, « 070/323-033 DRVA suha bukova In mešana, « 041 /641 -832 SUHA bukova drva, « 041/767-339 Mta&si STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM KUHINJO malo rabljeno, v celoti iz ul-trapasa z RF koritom, « 04C/161-491 S003641 KUHINJSKE OMARICE za na sleno in ^nk pult, Oobro ohranjen, in aadike oleandra, « 04/253-17-59, 041/ 315-619 tM3873 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM MOŠKO 26-colskokolo na 18 prestav, vsa oprema in roiene 42, « 041/856- 14d 9009806 ŽENSKO gorsko no, obnovljeni. Podlionk. « kolo in moško šport- cena 15 EUR/kom, W02SM KUPIM KOLO zložljivo-poni ali podobno, « 041 /716456 TURIZEM ODDAM apartmaje in sobe v MetaJnI -Pag. hiáa na sami plaži primemo za družine z otroki,« 00365/989-230-982 ODDAM počitniško pnkoiico v « 040/161 -511 9003601 POVLJA - BRAČ. zelo ugodno oddam v 7. mesecu hiéo ob plaži, mirna okacija, 100 m do trgovin in lokalov. « 00385-98/567-735 »W578 HOBI liĆEM EURO kovance. Finska 1, 2. 5. 50 cent, Portugal 2 cent, Luksemburg 1. 2, 5 cent, Grčija 1, 50 cent. « STARINE KUPIM STAR mkzarski ponk, omare, skrinje, mize In ostale predmete, v 031/678-351 aoûs?» OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKO posteljico, malo rabl.eno \n stolček za hranjenje, ugodno, « 041/457-407 soows MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okulislfčni pregledi za očaiain kontaktne leče. Popust za upokojence In 3lLK3ente ob nakupu očal. Optika Aleksandra, Ofandia Kranj, 04/23-50-123, Optika Saša Tržič, 04/59-22-602 »03»e ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM BERNARD INCE mladiče čistoKrvne, « 051/251-628 toosM« ČISTOKRVNE pse bemenrlmce, sUre 5 tednov, « 051/251-628 «003»42 NEKAJ VEČJIH oleandrov, Zi simbolično ceno. « 041/540-617 PODARIM PSIÔKO nf^mékl ovčar. st«ro 3 mesece, « 040/951-707 no»27 ŠTIRI MLADE MUCKE dobrim ljudem, stare 2 meseca, « 04/S0-57-240 Mwaaaû KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CIRKULAR na traktorski pogon. rotacijsko kosilnico Vikon, 6 diskov, « 040/212-619, Boátjan CISTERNO za gnojevko 2700, cepllec za drva sveder, vitlo riko, lozcčo žago no list, tr 04/57-ô6-2ê3 9003663 PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem In cevi, « 04/514-10-15 mosdsi ROTACIJSKO kosilnico SIP 135, « 04/57^^3^48. 051/834-106 9oo36«o SAM ONA KLADA LKO SIP 17 PRO, nizko težišče, nova, obračalnik tračni SIP 220 in tračni obračalnik za T. V., « 04/51-50-400 900368^ STROJ za čiéčenje perutnine, « 031/361-172 90036^6 ŠKROPiLNtCO, 340 I, Agromehani-ka, cisterno za gnojnico, 2200 I phveze za govedo, 20 kom, « 031 /6e&-473 90036» TRAKTORSKO Kosilnico - VIkon, 4 diski, hidravlični dvig in pajek SIP, « 031/491-028 ŽAMAR in večlistni cirkuiar, « 041/637-100 90038?2 KUPIM IZKOPALNIK krompir^ Hmezad Žalec in trosilnik gnoja SIP Ohon, « 031/450-241 MTMUi IZKOPALNIK krompirta HMEZAD ali POLAK, «041/528-697 KOSILNICO, dobro ohranjeno, BOS 127, « 041/293-776 gcossoe ROTACUSKO kosilnico 165, ^icje di»- Ki. « 041/271-2Ô4 9003690 PRIDELKI PRODAM BOROVNICE, sveže nabrane, « 031/316-659 9003661 BOROVNICE, vsak dan »«zs nabrsne, dctAe iti celo eearc, 6 EUR pcéten íer, « EN HEKTAR BItnjah. « slame y Sp, 9(»364e SILAŽNE bale, 15 kosov ter 2 x Kotni brusilnik Isk:^ 1000 W, « 04/53-36- 421 »X3b9r VINO cviček In dolenjsko belo. « 031 /430-638_90036» VINO cviček, cena po dogovoru, « 041 /456^60 9003673 VINO cviček, dolenjski posebnež. kvaliteten, ugodno prodam, « 031/301-013 »034^ ZGODNJI KROMPIR, kmetija Jerala, PDdbmqe2t8,«03i/31M17 soco6» KUPIM ČRNEGA ribeza, 10 kg, iz Poljani doline, « 041/755-786 eoosees VZREJME ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, za nadaljnjo re|o, težak je 200 kg, « 04/59-57-824 «x»69^ BREJO za|264 9003666 KOZLIČKE stare 4 mes., za zakol a za nadajnjo rejo, priznane pasme, 040/354-451 w^ísím KRAVO, pn/a telitev in kobilo z žrebe-tom pasme haflinger z rodovnikom, « 90036«6 KRAVO srednje starosti (pasma cika-sfmenialka) z enomesečnim teličkom, « 041/378-759 9003672 PAŠNO kravo S teletom, «041/22Ô- 115 d(lOS«6> TELICO tjavo pasme, staro 11 mesecev, « 051/349-155 TELIČKO simentaiko, težko lOO kg, «041/214-500 TEUČKO Simentaiko, staro 14 dni, « 031/869-039 KUPIM BfKCA simentalca, starega do dva meseca, « 04/25-91-541 e00M0> BIKCA simentalca, 04/53-38-651 10 dm. « 9003633 BIKCE slmentaJce težke 150-200 kg ter prodam suha mehka drva. « floaaud BIKCE in teličke od enega tedna do 150 kg, « 051/372-468 »003e?6 BREJO TELICO in bikca simentalca. do 300 kg, «031/604-919 900333? KRAVO, breio, stmeniaiko, « 04/53- ecfma? OSTALO PRODAM KL^KO za 16 kokoši, « 031/705-227 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS> TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti riiso ovira. Tudi krediti rta osnovi vozila in leasingt. Možnost odpfaCila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26,041/750-560 FESST (1.0,0., Koroskd o. Z, Kranj Nudimo VS6 vrstd posojil, ugodne obresti 04/236-73-75 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM INŠTRUKCUE, uspešno inátnjíram angleščino za osnovne in srednje èole, Forma, Maleja Brejc, s.p„ Zadrana 25, 4203 Duplje, «031/670442 soose; DELO dobi kuhar, picopek, Oostilna Logar, LoQaf Igor s.p., Hotemaže 3a, Preddvor, «041/369-051 «03-72 éČEM osebo za oDčásno deb v tíoslKu. lxoda)a časopisov, reu^j in tobačnih izd^kcTi/, Jakel^in ostaS d.n o , Bened^ va1, Kranj, «070/668^17 ZAPOSLtM deKte lâ delo v sli^U izkušnje niso pogoj, ter dekle aK študentko za delo» ob vikendih, Sipec Monika s.p., Velesovo 56a, Cerklje, « 040/330060 900a20T ZAPOSUMO dekte za delo v strežbi, zaželene izkušnje, Srena pub, Kidnčeva 67,âko^Lûha.«041/n^l8 wasce OMOGOČAMO delo, Id vam nudi povprečen zasluzek 40 EUR za 6 ur dela dnevno. Pismene pro^je: Posredništvo Zdene Srovč s.p.. Vir-maše 170, âkor>a Loka 9co9»i v P£ KRANJ priučimo in z^oslimo telefonista/ko, delo od ponedeljka do petka od 8, do 14. ure, Fantom international, d.0.0., Ul. W. GrBvenbroich 13, Celie, « 051/435-145 9oo3S2i ZAPOSLIM orodjarja z nekajletnim delovnimi izkušnjami. Jež Janez s.p„ Selo pri Vodicah 8. Vodice O 041 /669^89 aOOJS74 HOTEL KANU pn Zbil^ redno i^iosii samcđcjnega kuhana z izkiešriami alf i^jhaoa pon>ocnS(a z 'ckušniarn Z delcfn lahko cHcne tatoj, nudnio urejeno dekMX> oko^z ledilm pleciom, Pole^, go^nšM in turfeem, d.0.0, Visoko pri Poljantf^ 4, 4220 SkoÓa 041 /65d^2 iiČEM' 6išČen|e, pomoč starejšim osebam, gospodinjska dela, okolica Kranja, « 051 /605-303 IŠĆ^ DELO, pc^noč v gc«podin|8tv\j; oščenie, likanje, varstvo otrok, pomoč iitíéim, «051/42&651 DUO ROLO liče defo na obletnicah, ponskah z zabavno fn narodno glasbo, «041/224-ÔD7 Mûâêi? ONE MAN BAND igra glasbo za vse priložnosti v lokalih ali na domu, « 031/595-163 STORITVE NUOIM ADAPTACUE, nocigrBdrie cd temdja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnAe èkarpe, ir^anje in Dakb/anje c^ori^, z našim ali vošim materialom, SQP B)^ d.n.o., StFuževo3a. Kranj, « 041/222-741 floccor ADAPTACUE, vsa grad0er>a dela, n> tranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnita škarpe in dimnike, kvairtetno, hitn> in poceni, SGF Bern, đ.o.o., Struževo 7, Kranj, «041/561-838 eoowo4 GORENJSKI GLAS petek, 12. junija 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info^s-éasM 23 VIDIM NE UGIBAM Jasnovidka Dragi © m h» jrJAute p 1.&0 € C4n« «ca né nwiute i$ ^,99 6 ASFALTÏÏWiE, Ëto^ (Mrišć. dcMz. pc4, DOldQ. robníccv, řvsřií) ctošc, tzû DetonsMh r Kamniíi áKarp, Pdwc i Cc. d.n.o., JelošKc*«« 10, KmS^. tf 01/63^4^14,041 /680-751 »mz ASTEFUKS SENÛU fíozTnan Peter. s. p.. Senično 7. Knze. tel.: 59^5-170, 041/733-709; žaluzije, roloi, rolete, iamehie zavese, páse zavese, homamiq, martúzB, vmw.asterto.net BEL£N£ il ^arerw 9en, ant^Mčn pre- irm, bONOiie nâfxjàà»^ ii ěsaú, detoraiMi crneú in ocMi, Pavec ho 8.O.. Pcdbrege 179. N^. 9031/39^909 ČISTILNI servis HORUK nudí vse vrste diićenia po ugodnih cenđh, Arv dre) êtem. s.p., Mandeijčeva pot 9, Kmnj, «064/106-t98 soœ&&4 ČISTILNI servis HORUK nudí starejšim obóánom 6(&ćen)d oken in oitalo či^enje po ugodnih cenah, Andrej štem, s.p.. Mdndeljô^i.'â pot 9, Kiânj, 064/108-196 «XD&» DELAMO vse ztàarskâ dete, noiran|o omete In fesade z naâim aH vašim malen- alom, Arjaniti, d o.o.. Žabnce 47, Žabni- ca. 04t/28&473.041/87M86eoc3a» FLORIJANI, d.0.0.. C. na Brdo 41. Krsn) izvaja vsa gradbena dela od ten^i)ev do strehe, ddaptacpje, ometi. ometi fasfid« kamr^rte èkarpe. tlakcr/an- ie dvortšé. « 041 /567-671 GRADBENIK REXHO d.n.o., Adeigas 13. Cefklie. izvaja od temeljev do s^ he. notranji ofnetl. vse vrste fasad, kamnite skarpe, adaptacije, ureiar>e in tlakovanje dvorišč. O 041/569-996 GRADBENO PODJETJE KRANJ d,0.0. Zupanova 6. Šenčur izvaja vsa gradbena dela. notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in poceni,9 0Ô1/3&4-039 900331e IZDELAVA podsireinih stanovanj in obnovo stanovanj. M & V Vrtačnik In partner d.n.o.. šinkov Turn 23. Vodice.« 031/206-724 mouzb IZDELUJEM kamnde âkârpe in m^A^m dvonšča. Azem Talilaj s.p.. Zg. 6ítníe 101 a, Žabnica. O 040/99^638 IZVAJAM vsa gradbena dela. adaptacije, notranje omete vseh vrst. fasade, hitro in poceni. AdilSopajs.o.. Sr. Brtnje 31, Zâbnica. « 041/583-009 rzVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popra/^ starih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o., Uubljanska 89, Domžale. 9 031/422-800 flooaaeo KITAN JE beljenje slanovanr, poslovnih prostorov in fasad, Sizant Gorazds.p., 8htof 9. 4000 Kranj, « 04i /514-547 eccûTfis OBŽAGOVANJE in podiranje težje dostopnih dreves ter posek in spravilo lesa. Aijosa SvaO s.p., Spodnje Velmo «051/225-590 PLESKARSTVO, polaganje talnih in stenskih oblog ter izoliranje podstrešij, nudimo. Domen Bohinc s.p., Zapoge 14 a. Vodice, tr 031/680-826, domen,s.dom@g mail .com POLAGAM keramične Pečarstvo Lumpret Marjan s.p.. Brode 11. Loka, 9 041/705-197 8T0RITVE - OrganiZKarno vašo zaba-vo, obletnice, rojStr>e dneve, p^ike, Rok2. d.0.0,. Ln?« v Tuhinju 20, 1219 LazevTuhinJu, tr 041/801-446 ZIDARSTVO - Strojni ali ročni ometi in fasada izdelamo kvalitetno in konkurenčno ter v dogovorier>sm roku. Zoki. d.0.0., KaáeIjsKa o. 53 a, Uubk jana - Polje, o 041 /378-524 900312e IZOBRAŽEVANJE MUDIM PLESNI TEČAJI za posameznike, pare, manjie skupine in mladoporočence - začetki in trganje po dogovoru! Studio Tango, Biitot 316, Kranj, V 041/620-465 ZASEBNI STIKI M0ŠK3 z obetom išče dekte. brez ďuzbe, ki S8 presei, 9041/959-^92 1 ivM ŽENrTNA poeredo^lnJca ogromno pcnudb na vseh dot#> po 310. Bre3:iačno isrete., tr 031 /63&<37e vre 4iob- OBVESTILA OČIVIDCE prometne nesreče, male šolarka 18. 6. 2007, na GcKenJskj c. v Radovljici, prosim, 6e se ^vite, "nagrada", tr 041/902-395 RAZNO PflODAH DVA TELEVIZORJA, elcai 76 eloan 37 Panasorte, »liogume Eskimo 165-70-14, «04/20-26^ 751 telor zzabc^ tervit^ ruá»^diqhQj,tr040/332-5S0 9co3ece WAP KARHER, zapravljivček, video-rekorder, starejsi avto radio, tr 041 /064-504 OBVESTILO O SMRTI Dne 4. junija 2009 je v 97. letu v Chicagu umrla Angela Posega rojena KržiŠnUc iz Zminca pri Škofii Lold ŽaJujoči: sestra Minka z družino Škofja Loka. 4. junija 2000 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naSa upokojena sodeiavka iz Meša]nice Antonija Smid rojena 1924 Od nje smo se poslovili v sredo. 10. junija 2009. ob 14. tm na pokopalilču na Kokrici Ohiinili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Sava V SPOMIN Marku Smrt nt tvoje zadnje dejanje, Mja zad nja beseda, ivoj zadnji g^as. Čeprav tifoj gíos se veČ ne sliši, beseda tvoja v nas Živi, povsod U dišimo mi med nami st... Vsi tvoji Preddvor. 15. junija 2000 V SPOMIN Prazen dem je in diorišie, noie oko zaman te tíče, ni več tvojega smeh^i^a, le trud in deio tvt^ih pridnih rok za vedno nam osti^a. Žahst, solza te zbudUa ni, praznina, ki osU^a, zeio beli. Mineva žalostno leto. odkar si nas zapustil, dragi mož, oče. staii oče in tast Valentin Florjančič Hvala vsem, ki se ga spominjate» mu prižigate sveče in izrečete lepo misel ob egovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, m življenje ni, kar druži nas. So vezi močn^še. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas^ (M'daKačič) ' V 81. letu starostí nas je ta vedno zapusdl naš dragi mož. oče» dedek, brat, stric, bratranec» nečak, tast in svak Karel Pivk IZ žir ov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem» sovaščanom in znancem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem Številu. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem, obema govornikoma, pevcem, trobentaču, praporščakom in pogrebni službi. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 67. letu starosti zapust^a naša draga žena. mati. stara mama, sestra, teta, ta§^ in sestrična Kristina Močnik dr. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, Beleharju» sestrama Ani in Tatjani, Še posebej pa sestri Bernardi. Zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku Stanetu Gradišku in pogrebru službi Pc^ebnik za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Grad. {ezersko» Kočevje, 31. maja 2009 ZAHVALA i V sredo, 27. maja 2009. smo se na pokopališču v Mav6Čah poslovili od drage mame, sestrične in svakinje Ivane Novak rojene Narobe Kovačeve Ivanke iz PodreČe Ob maminem slovesu se zahvaljujem vsem, ki ste mami kakorkoli pomagali v življenju, in tistim, \á ste jo obiskovali v letih njenega bivanja v Domu. Zdravnikom in medicinskemu osebju UKC -Ljubljana. BPD • Lj. Šiška se zahvaljujem za vedetno zdravljenje laonične bolezni, zdravnikom LlCC Lj. • Kirurtke klinike ■ CIT, za tmd, da bi ji zadnjič pomagali. Hvala negovalkam in osebju Doma v Medvodah za nego v letih maminega bivanja pri njih. župniku g. (anezu Savsu, za pc^ebni obred z mašo, pevcem Kranjskega kvinteta, skrbniku vežice in pogrebni službi Navček. Hvala vsem. Id sle se od pokojne poslovili, molili zanjo, darovali cvetje in sveče in jo spremljali na njeni zadnji pob. Žalujoči: sin Anton in sorodniki Podr^, Zagreb. Rock Springs • ZDA Hvala ti mama za rojsti'o, življenje. Hvala za čas. ljubezen, skrbi. Hvala za bisere stkane v trpljenje. Mama, ruij večna (i luČka gori! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Marije Šenk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam sočutno izrekli sožalje. darovali cvetje, sveče in svete maSe. Hvala patru Po-likarpu g. Brolihu. župnikoma g. (uhantu in g. Jenku za slovesno opravljen obred, hvala pevcem s Senturškc Gore za prelepo petje, gasilcem in vsem, ki ste jo v tako'velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki sle nam v težkih trenutkih slovesa porragali in stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Z neizmerno bolečino za njo žalujemo vsi, ki nam je bila dána sreča, da smo bili njeni in ob njej. ZA info(g)g-glas.si GORENJSKI GLAS petek» 12. junija 2009 Anketa Malo jih je šlo na volitve Danica Zavki Žlesir V nedeljo je šlo na volitve ternej Tav6ir, Škoija Loka: poslancev za evropski parla- : "Odtujenost evropske maši- ment manj kot 30 odstotkov j nerije in birokratski jezik, volivcev iz Slovenije. Nekaj ljudi smo povprašali, kje vi- : verjetno značilen za Evropsko unijo, odvračata ljudi, dijo razlog za tako nizko volilno udeležbo. FetOi CorAjd l^vfij SO pa še drugi vzroki. Tudi politiki, namenjeni za EU, so bolj druga liga." Peter Celar, Strahinj: : Stane MiheliČ, Podbrezje: "Negativno medijsko pred- : "Nekateri pravijo, da evrop- stavljanje evropskih poslan- : skih volitev ne gre primerjati cev in dela Evropske unije je j z domačimi, toda saj smo najbrž krivo nizki volilni : vendar volili Slovence. Me- udeležbi. Ljudje pa volitev i nim, da je tudi naše šolstvo tudi ne jemljejo kot dolž- j krivo, da med narpi ni oza- nost, zgolj kot pravico." : veščena dolžnost do volitev." Milan Debeljakf Podbrezje: 'Tudi Evropa je naša domovina In žefel b\, da bi ljudje tako čutili in izkoristili pravico (in dolžnost), ki jo imajo kot državljani. Radi pa bi tudi, da bi izvoljeni potrditi naša pričakovanja." Danijela Kovačevič, Kranj: "Na volitve ne hodim, saj sem človek, ki se ne zanima za politiko. Prepričana sem, da še veliko ljudi podobno razmišlja in tu vidim tudi razlog, zakaj jth toliko ni šlo na evropske volitve." Pevčevi imajo že šest generacij Simon Šubic sova iz Cerkelj). V enem sto- druge generacije, najrnlajša na Gorenjskem, med nami ..............................................................................letju se je rodilo 194 njunih pa sedemmesečna Polona sta ljubiteljski slikarki, pa Gozd • V Gozdu pod Kriško potomcev, v rodbino se je Bogataj iz pete generacije gostilničarji, glasbeniki ... goro se je v soboto zbraJa primožilo ali priženilo še 77 rodbine. Pevčevi pa imajo Nazadnje smo se srečali Pevčeva rodbina, ki sta jo v zakor.cev. Danes je tako ži- tudi že prvo predstavnico še Srednji vasi pri Šenčurju vih okoli 220 članov rodbi» pred približno stotimi leti ne, najstarejši sta 86'letni osnovala Jožef štem (Pev- Marija Gra^ in Marija Až- vnukinjo Marije Grašič čev) in Marija Kuralt (Roba- man (obe poročeni Stem} iz "Večina članov rodbine živi ste generacije • še ne deset mesečno Elo Šeruga, pra pred dvajsetimi leti, naslednjič, pričakujem, da ne bomo čakali tako dolgo," je dejal glavni orgaitizator srečanja Stane Štem. v H ^ « i. •'.--TA ^ sorica Jutri odprtje prenovljene Groharjeve hiše v Sorici ta čas potekajo prireditve v sklopu Groharjevega tedns, ki ga prirejajo turistično in prosvetno društvo Sorica ter Groharjeva hiSa. Včeraj se je začela slikarska kolonija, ki bo trajala do jutri, ko bodo ob 17. uri v Groharjevi rojstni hiši odprli tudi prenovljene galerijske prostore. Po predlanski ^raji zgodnjih Groharjevih del z nabožno tematiko so hiši vdahnili novo vsebino s kopijami, ki prikazujejo celovito slikarsko pot impresionista Ivana Groharja. Pripravili bodo tudi razstavo letošnje slikarske kolonije. V nedeljo bo ob 14. uri sledil še pohod Iz Sorfce k sllkarjevi hiši v Geblarje, kjer ob 13. uri pripravljajo program. A. H. Kran) Jubilej doma nâ Kališču Planinsko društvo Kranj bo jutri zaznamovalo so-tetnico odprtja Doma na KaliŠču. Ob 11. uri sc bo začel dan varstva narave s temo Kolo na pianinski stezi. Podpisali bodo dogovor o prevzemu upravljanja, vodenju evidence in vzdrževanju poti ter kontrolnih mest na Planinsko botanični poti baronov Zois. Predsednik Franc Ekar bo predlagal, da bi na vrhu Stor* žiča postavili ploščo o prvi najdbi Zoisove zvončnice. Obe-nem bo dal pobudo, da bi to zaščiteno rastlino preimenovali v slovensko zvončnico. Na Kališču bo vodstvo PD Kranj podpisalo pogodbo z Agrarno skupnostjo Bašelj o odkupu 936 kvadratnih metrov velikega zemljišča za dom. S. S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo še spremenljivo oblačno, možna je še kakšna kratkotrajna ploha. V soboto in nedeljo bo sončno in postopno topleje. Anncijj u oMie, Ufad u fne