TRST, četrtek 19. marca 1959 Leto XV. . Št. 67 (4221) MUSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana t gotovini tel št UL. MONTECCHl ». 6, II. nad. — TELEFON S3-60S IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno 1(»0 Ur- OGLASOV. , ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: ZaložništV« • Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni Danki v Ljubljani 600-70/3-375 Danes bo avstrijski parlament sprejel dva krivična zakona Koroška delegacija pojde v Beograd jtot je šla južnotirolska na Dunaj Včeraj sta predstavnika parlamenta odklonila vse zahteve koroških Slovencev, ki se bodo obrnili na vse podpisnice avstrijske državne pogodbe - Tiskovna konferenca Zivitter-Tischler is. - 4a se v ,avstrijski parlament in zaman poskušala, kravici ?iem trenutku izvršijo najnujnejši potrebni •s o iivedv ^ °snutkov o manjšinskem šolstvu bajnih j ?-cvenske§a Jez'^a kot uradnega jezika na sodiščih v južnem delu Koroške. Ta dva za- Delegacija koroških Slovencev je da- j°sSJjdtka bo avstrijski parlament sprejel na NevSaSja\ koroških Slo- fc^ci’ Zwi»»a i.° vodila dr-Killer In dr- Jožko 86 s zahtevala, da ^itvanf- mbami ln d°-?utka z;i' fzakonskega o-Pravicg a5 J'ovlJ° zakonite v0pravnosti in \ obstoj slovenske 7Vst%ke lSmi5lu člena 7 Upnike, vne pogodbe. ^b°la 2s Parlamentarnega in d.PrSsveto dn Ton-sprnifi Neu§ebauer, ki >1; delegacijo, sta popila, d„ Zahteve in spo-!> sprejel P^ament ju-^Giitjja oba zakonska , v'ada n? , iib predloži-^Peha tiuc je ostal brez !0t°ških oi1 2adnji poskus kazali ®J.0Vencev, ki so ^ s konlt ,rav'ienost, da fiP najde vnimi Plitev. J e sporazumna re- ! !i0Sceve!tlgaciie koroških kr , in d>V Franci Zwit- J°zko Tischler sta na. ^skovni konfe-n eu: ter-"'* o šoL.Se Y zakonski ifejjj leziku H ln 0 urad- b. ‘ na »>. iconie- sat^iske i„ naiu obvestila inozemske novi- »,?ac'ie ndaSpelern poskusu 'V o & tse v zakonski "ill ,]ez‘ku no ln 0 urad- !iiaJaesejo t “krajnih sodi- ki*?'lli Popravki, ki bi i°rn-! 1« Av«t,ePcem pravice, U .°Skii* Ostrila li si11® Šim,i13a d°lžna dati ‘‘clena Slovencem na pod. tiltj Sodbp \Ystrijske držav-laKt. ^-sr sta 7aston- Slh,?arUmem r sta zastop-\„>a Hoi- nega odbora C?<*v dei„„ rnega odbora °dbfi^ClJe koroških V^Pred^36 delegacija li„k>ubov poslan- tie» ke in . nih strank --k; o i2jiP so«alistične — ^io l°vetici ’naV- kateri ko-astfinp.rejem nLacelno zavra-'tv u^odeh zakonov. 1° bil- lziavi foških Slovenci ‘ cbrezusDgP°ttavliata’ da !5 koroškivP , VS1 na-ffaša*- živi,- ■ Slovencev, Niši!!3* aa oh *Sko važna snn° St°3 slovenske i,ta> fc"° rešijo. lvHa aVstr: ■ a ugotav- Ja nert s korošv • Parlament L ketiif.^okratiA1 Slovenci Nj* atku, , en način prav 8 s|tU?Vice za a Ya mnogo kttu P‘no na netnsko etnič- Južni em Tirol- draTiVPhfanja EV* UjaviU ' žisehler in š s žele a/ a koroški if oh sporat Se “a miren A?,?.-aredl3° Avstrije Sfovia.Sta napo- >zva do ^n«v, da se * clena 7 dr- C^ihatadi deln Ugot°vila, šovi- 'la n VencP n.l m Priti- r, ¥Cnc« n.. v^v0l ^Pravici f0rna vsa • b°dnem ii staršev» in *kahii Zrazanju vo- ie z°dokumk dr' Mirt ‘-S .»'nio^i doka- Prav‘in° «* K°roške k‘b„1880. leta Sloven-ne-ob jSS&PSSSt i‘Žs‘i>«.un 0 -«00 do 80 ^NS0 ne^°kroeČlh ln o- i' > biei Cev ur ° govore-SS!11* ob^r.n.Zw'tter je Kfij, kf^ionahH,.delova-B^li eSajo ' tlfnih or-4ei °venc» men 8cr- KSttjNejo e- In ki ne-K t«h -)a dolin- Prav je r A >tganiz„ .delovanje Prepove* fC'bil ^ovenii Poudaril, brezuL .pravico VJ«ltnVa. ?ll'ai'k v”a vs So m,’,i "iti s Pravico, vsa se av- l-S(Iavie ^ito L b>. dobili >Hntudi mož°nabo' syojih zako. er kate- K(\'jii se jv' avstrij. SSe v'n> zaUKrlav‘ja t Zadl uie v koroške tk\ltt*0si,Ve- in iaYstrijske ■c l>leYa Av nes8‘riii. kate- Ponovno v de Jua.VR,ri]skih ne Tirol- ske z avstrijsko manjšinsko politiko na Koroškem in med drugim dejal: »Koroški Slovenci ne terjamo ničesar drugega kot to, kar zahteva Avstrija za svojo manjšino na Južnem Tirolskem, namreč enakopravnost.* Govornik je poudaril, da e-dinole dvojezični sistem zagotavlja to enakopravnost, vsak drug sistem omogoča vsakršne oblike političnega in gospodarskega pritiska na koroške Slovence. Dr. Zvvitter je tudi polemiziral z namero Avstrije, da s posebnim zakonom šele ugotovi, kje živi manjšina. «Takrat, ko so nas preganjali z domov in nas vozili v nemška koncentracijska taborišča, takrat so vedeli, kje živimo koroški Slovenci — kako, da tega danes ne vedo?» je vzkliknil predsednik ZSO. Nadalje je dr. Zwitter izjavil: «Avstrija trdi, da dvojezična uredba iz leta 1946 pi v skladu z avstrijsko ustavo. Ali naj to pomeni, da ni v skladu z avstrijsko ustavo, misel o enakopravnosti in enakovrednosti dveh različnih narodov in jezikov, ki jo vsebuje dvojezična uredba?« Poudaril je, da se Avstrija sploh ne ozira na želje slovenske manjšine in da sestavlja manjšinske zakone pod diktatom nacionalističnih organizacij, ki bi jih po vsej pravici morali prepovedati, če bi se ravnali po 5. točki 7. člena državne pogodbe. Osnutek zakona o rabi slovenščine na sodiščih je imenoval govornik aenega izmed najbolj škandaloznih zakonov v zgodovini Avstrije*. »Tisti, ki so sestavili ta osnutek, so verjetno mnenja, da smo Slovenci še vedno narod hlapcev in pastirjev, ki žive na obronkih Karavank. Tako so še pred nedavnim govorili in pisali nacisti. Zakon prepoveduje rabo slovenščine celo v izrazito slovenskih sodnih okoliših, kot sta Dobrla ves in Rožek!* Dr. Tischler pa je poudaril, da bi pomenila uzakonitev o-beh osnutkov o manjšinskem šolstvu in rabi slovenščine na sodiščih uzakonitev nezakonitosti. Dvojezični šolski sistem je bil uveden z uredbo, ki jo je potrdila zvezna vlada in je bila torej odredba z dne 22. septembra lani, ki je ta sistem likvidirala, protizakonita. Najnovejši osnutek zakona o manjšinskem šolstvu se v svojem bistvu popolnoma sklada z rezultati odjavljanja od slovenskega pouka, ker je njegovo osnovno načelo tako imenovana pravica staršev, ki je v koroških razmerah, kjer i-majo nacionalistične organizacije odločilni vpliv, nesprejemljivo. Z novim zakonom bi bila ponovno zasejana kal nacionalnega sovraštva že med o-troki, to pa ne more biti smi- sel državne pogodbe in njenega 7. člena. Govornik je tudi poudaril, da je za manjšinsko zakonodajo in za izpolnjevanje manjšinskih zakonov odgovorna zvezna vlada, najnovejši zakon pa prepušča izpolnjevanje manjšinskih zako. nov deželni vladi. Ločevanje kompetenc glede manjšinske zakonodaje je v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča. Dr. Tischler je tudi poudaril, da državna pogodba prizn-ava Slovencem pravico do posebnega nadzornega šolskega oddelka pri deželni vladi, novi zakon pa dovoljuje samo posebnega šolskega nadzornika, kar pomeni v praksi bistveno razliko. Dr. Tischler je tudi dejal, da se avstrijska vlada do zdaj ni v ničemer ravnala po željah in zahtevah slovenske manjšine na Koroškem. Na zborovanju se je priglasilo k besedi in govorilo še 16 govornikov iz vseh treh koroških dolin: Zile, Roža in Podjune. Gschnitzer pa pravi ŽENEVA. 18. — »Mislim, da bodo Južni Tirolci lahko prišli do tega, da bodo želeli plebiscit za odcepitev od Italije, če ne bodo mogli doseči avtonomije. Nasprotno ipa, če bodo lahko dosegli določeno krajevno avtonomijo, ki jim bo omogočila braniti obrambo njihovega narodnostnega značaja, ne bodo imeli več vzroka za nezadovoljstvo in bodo bili prvi, ki bodo izrazili svojo lojalnost do italijanske republike«. Tako je izjavil Gschnitzer. državni tajnik v avstrijskem zunapjem ministrstvu v «Ga-zette de Lausanne«. Ko pa so ga pred kratkim zastopniki koroških Slovencev opozorili, da mora biti na podlagi čl. 7 državne pogodbe omogočena o-bramba slovenskega narodnostnega značaja na Koroškem, je Gschnitzer s svojo vlado vred odgovoril s protipostav-nim zakonskim načrtom o rabi slovenščine v slovenskih šolah. Kaj si torej lahko želijo koroški Slovenci? BEOGRAD, 18. — Jutri bo prispela v Jugoslavijo trgovinska delegacija Afganistana. Delegacija bo proučila v Jugoslaviji možnost prvega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Afganistanom. Odv. L. Fortuna zahteva oprostilno razsodbo za vse obtožence v Florenci v” .. •. .4 ,n,.j Clen 241 ne pride v poštev! Primer aplikacije č Mar naj bi bili kaznovani zato, ker so izpolnili ukaz zakonite italijanske vlade, naj se borijo proti okupatorju? (Od našega dopisnika) FLORENCA, 18. — Na današnij razpravi proti bivšim benecanskim partizanom je spregovoril prvi odvetnik Loris Fortuna iz Vidma. Njegovemu izvajanju so zelo pozorno sledili vsi, tako javni tožilec sam, kakor tudi predsednik sodišča in porotniki, in to upravičeno, ker je odvetnik Fortuna osredotočil svojo argumentacijo na edino obtožbo javnega tožilca, namreč na člen 241 kazenskega zakona, ki bremeni nekatere obtožence za veleizdajo. To svojo argumentacijo pa je razvijal tako dokumentirano, da bi že ta sama zadoščala za popolno oprostitev obtožencev vsakrsne obtožbe. Toda sledimo osnovni liniji njegovega utemeljeva-nja. ^ t Če hočemo biti obtožencem pravični sodniki, je poudaril odvetnik Fortuna, se moramo vrniti v takratne razmere, ki so obstajale na področju od Furlanije do Ljubljane, pri tem pa pozabiti na vse polemike, ki so HIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIimillllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllMIUHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllimilllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIlllllllIllllllllllliillllIlllllIinilllllUIIIII Včerajšnja skupna seja senatorjev in poslancev Kljub dvakratnemu glasovanju, vrhovnega sodišča Volitve bodo ponovili po praznikih - Vzrok nesoglasij: zopet v krščanski demokraciji, ki kaže, da vrhovnega sodišča ne mara Soglasna resolucija glede obvezne zaposlitve delovne sile (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Vsekakor je točna ugotovitev, da je krščanska demokracija po štiridnevnem zasedanju svojega glavnega odbora, bolj razdeljena kot prej: da so spori v njej bolj globoki in da se bodo z napredovanjem priprav za kongres še bolj poglobili. Ti spori so prišli do izraza tudi na današnjem skupnem zasedanju senatorjev in poslancev na Montecitoriu na volitvah sedmih članov vrhovnega sodišča. Po ustavi morajo kandidati prejeti najmanj tri petine glasov. To pa se ni zgodilo prav zaradi sporov v krščanski demokrar ciji. Zato so sklenili, da bodo nove volitve opravili po velikonočnih praznikih. Demokristjani so namreč pristali na načelni sporazum za kandidatno listo treh de-mokristjanskih kandidatov (Tosato, Di pietro in Perrone-Cappano), enega komunističnega (Gigliotti). enega socialističnega (Furno), enega kandidata PSDI-PRI (Persico) in končno enega desničarskega kandidata (Titta Madia). Toda včeraj zvečer so demokristjani nenadoma obvestili predsednika Leoneja, da ne morejo pristati na komunističnega kandidata Gigliottija ter tako razbili sporazum. Jasno je, da socialisti in komunisti sedaj niso hoteli glasovati za listi, na kateri je fašistični kandidat, manjka pa kandidat KPI. Socialdemokrati in republikanci pa so sklenili, da bodo oddali bele glasovnice, ker so — za nameček — zvedeli, da demokristjani nočejo vključiti v listo niti njihovega kandidata, temveč hočejo namesto njega dodati desničarja! Spričo vsega tega so končno tudi demokristjani sklenili, da bodo oddali bele glasovnice. De-jartsko so torej glasovali samo komunistični in socialistični parlamentarci, in sicer iz čisto demonstrativnih razlogov — za republikanskega kandidata Battaglio. Izid obeh glasovanj je bil naslednji: Prvo glasovanje: Furno 307, Battaglia 298, Gigliotti 303, belih glasovnic 428, razpršenih glasov 65. Drugo glasovanje: Furno 285, Battaglia 287, Gigliotti 283, belih glasovnic 376, razpršenih glasov 47. Skupno število poslancev in senatorjev pa znaša 849, kar pomeni, da so kandidati prejeli mnogo manj glasov kot znaša večina treh petin. Takoj po prvem glasovanju ■lil n n >i minulimi.................................................mn............................ m Segni in Pella v Jutri sestanek z De Parizu Ganllom Včeraj se je Segni dolgo razgovarjal z generalom Norstadom o raketnih oporiščih v Italiji in o «razredčenem» področju v Evropi - Pella se danes sestane z Goldo Meir PARIZ, 18. — Predsednik italijanske vlade Segni in zunanji minister Pella sta prišla danes v Pariz. Segni je prišel iz Rima, Pella pa iz Londona. Na letališču so ju sprejeli predsednik vlade Debrč, zunanji minister Pe Murville in druge osebnosti. Po kratkem razgovoru z navzočimi osebnostmi sta se Segni in Pella odpeljala v italijansko poslaništvo. V svoji kratki izjavi na letališču je Segni poudaril, da bodo njegovi razgovori v Parizu »zelo važen element pri skupni pripravi akcije zahodnih držav, ki lahko edina zajamči varnost«. Debre je v svojem odgovoru poudaril potrebo skupnosti »misli, doktrine in akcije« med sosednimi državami «spričo groženj, ki visijo sedaj nad Zahodom«. Pripomnil je, da imata vladi Pariza in Rima skupno skrb, t. j. ((ohraniti mir in preprečiti krizo«. Ob 18. uri sta Segni in Pella sprejela v italijanskem poslaništvu vrhovnega poveljnika NATO generala Norstada. Razgovor je trajal poldrugo uro. Po rpzgovoru je Norstad na vprašanje, ali pogajšnja o raketnih oporiščih v Italiji dobro napredujejo, pritrdilno odgovoril. Zvedelo se je tudi, da je Norstad med današnjim razgo. vorom poročal o vojaških stra- neh sovjetskih predlogov za znižanje števila vojaštva na določenem področju v Srednji Evropi. Izjavil je, da ne vidi posebnih ovir z vojaškega stališča, toda z enim pogojem: da bo mogoče učinkovito nadzorstvo. Izrekel se je za povezavo med učinkovitim nadzorstvom in razširitvijo »razredčenega področja«. Cim učinkovitejše in zanesljivejše bo nadzorstvo nad oborožitvijo, tem obsežnejše bo lahko to področje. General je izjavil, oa bo moral proučiti še vojaško stran v zvezi s tem področjem, potem ko mu bo znana učinkovitost dogovorjenega nadzorstva. Pella in Segni sta se z Norstadom razgovarjala tudi o francoskem sklepu v zvezi s sredozemskim ladjevjem. Norstad je ponovil glede tega ameriško stališče, da • francoski sklep ni velikega pomena s praktičnega stališča, toda je tak politični činitelj, ki lahko ustvari težave v zavezniškem sodelovanju. Nocoj je italijanski noslanik v Parizu priredil večerjo italijanski delegaciji, katere se je udeležil tudi tajnik NATO Spaak. Jutri se bosta Segni in Pella razgovarjala z Debrčjem in De Murvillom, opoldne pa bo Debrč priredil kosilo na čast italijanskim gbstom. Po kosilu se bodo razgovori nadaljevali. V petek bo Segnija in Pello sprejel De Gaulle, ki jima bo ob 13. uri priredil kosilo. Zvečer bosta Segni in Pella odpotovala v Bonn. Prvi razgovor z Adenauerjem in von Brentanom bosta imela v soboto zjutraj. Drugi razgovor pa bo popoldne. V nedeljo zjutraj se bosta vrnila v Rim. Izraelska zunanja ministrica Golda Meir, ki je že tri dni v Parizu, je zaprosila za razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Pello. Sestala se bosta jutri zjutraj ob 10. uri v italijanskem poslaništvu. Trgovinski sporazum med FLRJ in Kitajsko PEKING, 18. — Po treh mesecih pogajanj je bil danes v Pekingu podpisan med Jugoslavijo in Kitajsko protokol, ki predvideva trgovinsko izmenjavo v vrednosti 1,250.000 funtov v tekočem letu. Kitajska bo izvažala v Jugoslavijo sojo, kovine in domače proizvode v zrmenjavo za valjani aluminij, jeklene cevi, celulozo, kable kemične in farmacevtske proizvode. Zaradi težav in pogojev, ki jih je postavila Kitajska, bo letošnja trgovinska izmenjava za okrog 60 odstotkov manjša od lanske, je stari De Nicola predlagal, naj se ne glasuje drugič, da se ne bi ustvari! vtis, da krščanska demokracija vrhovnega sodisča enostavno ne mara izvoliti. Toda tega predloga Leone ni sprejel in zato »vtis« ostane. Vse to se je zgodilo dopoldne. Popoldne pa so poslanci razpravljali o obvezni zaposlitvi delovne sile na kmetih in razpravo tudi zaključili s tem, da so soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo sestavili predstavniki vseh sindikalnih organizacij; Foa in Romagnoli za CGIL, Zanibelli in Pavan za CISL, Macrelli za UIL, Roberti in Ponziello za fašistično CISNAL. Demokristjani so bili spričo tako enotnega predloga prisiljeni glasovati za resolucijo, čeprav niso bili vsi z njo zadovoljni. Po dolgem času se je zgodilo, da ob tej priliki svojih notranjih sporov niso pokazali javno. Ce bi to storili, bi pač dokazali, da je večja razlika med strujami KD kot pa med posameznim: strankami. Sprejeta resolucija zahteva dejansko tisto, kar zahteva levica: predvsem takojšen začetek sindikalnih pogajanj, izboljšave in bonifikacija z državno pomočjo, uresničenje u-krepov, ki jih vsebujejo tiste resolucije in interpelacije, ki so sledile zloglasni razsodbi ustavnega sodišča, ko je razveljavilo zakon o obvezni zaposlitvi delovne »ile na kmetih. Minister Zaccanini pa je med razpravo dejal, da se je zmanjšalo število delovnih dni za 12 milijonov na leto prav zaradi take razsodbe. Vlada namerava to nadomestiti z izrednim načrtom javnih del, kjer bo na razpolago dva milijona delovnih dni, na podlagi zakona o izboljšavi zemljišč pa bo dela še za tri milijone delovnih dni. S tem je parlament zaključil svoje delo in se bo sestal šele po velikonočnih praznikih 7. aprila t. 1. Koordinacijski odbor javnih nameščencev pa je razpravljal danes o izidu včerajšnjih razgovorov s Segnijem in ugotovil, da je najbrž ponovno odložen odgovor vlade do 24. t. m. in poudaril, da je vlada izrazila neke pomisleke in pridržke glede gibljive lestvice. A. P. Mac Millan v Ottawi OTTAWA, 18. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je prišel danes ob 13.30 v Ottawo skupno z zunanjim ministrom S. Lloydom. Na letališču ju je sprejel predsednik vlade Die-fenbaker. V Ottawi bosta ostala 24 ur in bosta nato odpotovala v Washington. Ob prihodu na letališče je Mac Millan izjavil, da so še vedno nasprotja med SZ in zahodnimi državami, in je dodal: «Mislim, da se sedaj splošno sprejema dejstvo, da mora poleti prit: do pogajanj, in to je velik korak naprej. Sedaj je treba pripraviti skupno politiko vseh zuvszn.šk h držav«. Mac Millan je dalje izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultatom svojih obiskov v Parizu in Bonnu in je izrekel prepri- zastrupljale ozračje v prvem povojnem desetletju. Nahajamo se v Julijski krajini septembra 1943. Italija je vojaško kapitulirala. Toda že pred tem, že v letu 1942 vidimo naše vojake al-pince, ki odhajajo na področje Kobarida v očiščevalne akcije proti »upornikom*. Kdo so to? To so Slovenci, ki so zgrabili za orožje in se bore proti fašizmu in nemškemu okupatorju, ki sta si razdelila in priključila po Slovencih naseljeno czemlje. Italijanska država je takrat segala do Ljubljane. Pri takem dejanskem stanju pride do 8. septembra in področje od Ljubljane do Trevisa postane nemški «A-driatisches Ktlstenland«. Ta nemška okupacija zajame tudi Italijo in zakonita italijanska vlada izda ukaz, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti nemškemu okupatorju. «Kje so naši zavezniki v tej borbi?* se je vprašal odvetnik Fortuna. Naši zavezniki so predvsem vsi tisti slovenski in hrvaški partizani, ki se bore proti nemškemu okupatorju, ki se proti nemškemu okupatorju še bore, ker se borijo že od takrat, ko je njihova borba veljala fašistični okupaciji njihove dežele. Naši zavezniki so prav ti partizani, ki so po razpadu Italije našim razkropljenim vpjakom pomagali, jih nahranili in poskrbeli, da so mogli doseči svoje domove. Ti slovenski partizani so že v Julijski krajini in Beneški Sloveniji in niso čakali 8. septembra 1943, da bi šele takrat »okupirali to področje*, kakor se glasi teza javnega tožilca. S to slovensko etnično in partizansko stvarnostjo je prišlo v stik največje italijansko partizansko gibanje v Furlaniji in tu smo spoznali, kje so naši prijatelji in kje naši skupni sovražniki. »Kje je bila takrat italijanska meja?« se je vprašal odvetnik Fortuna. «V Beneški Sloveniji, kjer teče danes? V Ljubljani, kjer je tekla do 8. septembra 1943? Ali na Snežniku, kjer je tekla pred fašističnim napadom na Jugoslavijo?« Po priključitvi Jadranskega Primorja (v katerem je bila tudi ljubljanska pokrajina) k tretjemu Rajhu je AVNOJ zavrnil to nemško aneksijo in 29. novembra 1943 odobril odlok o priključitvi Slovenskega Primorja in Beneške Slovenije Zvezni republiki Sloveniji in Istre, Dalmacije in dalmatinskih otokov Zvezni republiki Hrvatski. To je zgodovinsko dejstvo. Čanje, da bo njegov obisk v Ottawi in Washingtonu okrepil enotnost zahodnega sveta. Danes se je Mac Millan razgovarjal dve uri z Diefenba-kerjem. Jutri bo skupno s Selvvnom Lloydom odpotoval v Washington. Zatrjuje se, da je Diefenbaker podprl Mac Millanovo stališče glede Nemčije in Berlina in glede nujnosti sestanka naj višj ih med Vzhodom in Zahodom. • «»-------- Danes v Kremlju tiskovna konferenca Hruščeva MOSKVA, 18. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev bo i-mel jutri ob 15. uri tiskovno konferenco v Kiemlju. Povabljeni so bili tudi zahodni časnikarji, ki so akreditirani v Moskvi. Odkar je prevzel predsedstvo vlade, je imel Hruščev do sedaj eno samo tiskovno konferenco, in sicer 27. novem, bra 1958, ko je določil rok šestih mesece« za ukinitev sedanjega statuta v zahodnem Berlinu. Po mnenju opazovalcev bo Hruščev govoril o Nemčiji in še posebej o Berlinu in morda odgovoril na zadnji Eisenho-werjev govor, v katerem je predsednik ZDA izjavil, da je pripravljen udeležiti se konference najvišjih z nekaterimi pogoji. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllUlllllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIfllllMIIMIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIinitlllllUHIIIII Schmid in Erier o vtisih med razgovori s Hruščevom Poudarila sta, da SZ želi pogajanja z Zahodom o Nemčiji in Berlinu lišče, da pripadnost partizanskim enotam ni Kazniva, imajo obtoženci pravico vedeti, za kaj se jih obtožuje, zlasti še, če se je javni tožilec postavil na stališče, da je po 8. septembru 1943 — in kot reakcija na nemško priključitev — prišlo do jugoslovanske o-kupacije Julijske krajine in Beneške Slovenije in da neke beneške čete. ki naj bi nastala na tem področju na pobudo Zdravljica in soobtožencev, dejansko ni bilo, ker je krajevno prebivalstvo s tem imenom označevalo različne enote Jugoslovanske osvobodilne vojske. V tem primeru bi javni to skega naroda do združitve, ker je narodna osvoboditev skupni cilj protifašističnega gibanja in borbe in pogoj za mirno sožitje med narodi. In vprav tiste partizanske borce Briško-beneškega odreda, ki so z garibaldinskimi e-notami sklenili sporazum, ki določa, da se bo vprašanje meja narodnostno mešanih krajev reševalo po vojni, naj bi sedaj obsodili za izdajstvo, češ da so hoteli odcepiti del italijanskega teritorija' Ob zaključku je odvetnik Fortuna postavil tezo o suspendiranju ali o neučinkovitosti člena 241 kazenskega zakonika za razdobje, ki gre od žilec moral postaviti drugačno, kapjtulacije Italije do sklenit- n h t rt/ h n f cin/on i» l/ til li Vrti-1 11 ir ____ obtožbo (služenje v tuji voj ski) ne pa uporabiti člen 241 kazenskega zakonika! Toda najmočnejši argument, da v našem primeru ne more biti govora o kakršnikoli obliki veleizdaje na temelju 241. člena kazenskega zakonika i-mamo — po mnenju odvetnika Fortune — v sporazumu med Briško-beneškim odredom in divizijo »Garibaldi-Friuli«, sporazumu, ki tvori osnovo za sporazum med glavnim poveljstvom CVL in IX. korpusom NOV in POJ. v katerem se pozdravlja priborjena svoboda slovenskega naroda in se priznava njegova pravica do združitve Hkrati pa sporazum poudarja, da je ((nemogoče in neprimerno postavljati sedaj v razpravo vprašanja določitve meja, ker je jasno, da bo dokončna rešitev nacionalnih in teritorialnih vprašanj odvisna predvsem od splošnega položaja v tem delu Evrope, v prvi vrsti pa v Jugoslaviji in Italiji«. Poleg tega pa imamo še poziv CLNAl prebivalstvu Julijske krajine, kjer se italijanski državljani pozivajo na skupno borbo proti nemškemu okupatorju in kjer se tudi I-talijani pozivajo, da stopijo v osvobodilno vojsko maršala Tita Tudi' v tem manifestu ve mirovne pogodbe. Ko se je Italija pridružila zaveznikom v borbi proti skupnemu sovražniku in sprejela cilje in načela »zavezniških in zaveznikom pridruženih sil« r Jožef . . ,„ne * Sonce vzide ob 6.12 in z» 18.15. Dolžina dneva 135. vzide op 12.29 in zatone Jutri, PETEK, 20. ®arW Igor Živahna sindikalna dejavnost Zaradi nepopustljivosti delodajalcev stavka trgovskih uslužbencev in pekov? Zveza trgovcev na drobno je prekinila pogajanja s sindikati * 'Judi pekovskim delavcem noČejp priznati uprače-nih zahtev - Odpusti v «Felszegj/» danes na nradu za delo Zveza trgovcev na drobho je včeraj sporočila sindikalnima organizacijama, da so prekinjena pogajanji glede zahtev te stroke. Delodajalci so namreč odbili vse zahteve glede izboljšanja plač in nove delovne pogodbe. Zdaj imajo torej sindikati proste roke. O tem je predvčerajšnjim razpravljal izvršni odbor sindikata trgovske stroke CGIL, včeraj pa je tajništvo stopilo v stik s tajništvom sorodne sindikalne organizacije (CISL), da bi se dogovorili o enotni akciji in nadaljevanju sindikalne borbe ter sklicali enotno zborovanje vseh delavcev. Zaradi odklonilnega stališča delodajalcev je stavka trgovskih uslužbencev skoraj neizogibna. Pripomniti pa je treba, da morata sindikalni organizaciji akcijo te stroke dobro organizirati in pripraviti, ker ne gre samo za eno veliko podjetje, pač pa za številne večje in manjše trgovine. In prav zaradi tega je nujno potrebno, da sindikati organizirajo enotno zborovanje prizadetih delavcev in nato tudi enotni nastop, sicer bi se vsi poskusi ločenega nastopa izjalovili, prihodnji dnevi pa so za tako krepko akcijo najbolj primerni. Jutri ob 11.30 bo na uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in vodstvom ladjedelnice Felszegy zaradi napovedanih 280 odpustov v tej ladjedelnici. Kakor smo že včeraj poročali, so bili razgovori na Zvezi indu-strijcev brezuspešni, ker vodstvo ladjedelnice vztraja pri odpustih Zaradi tega sta obe sindikalni organizaciji zahtevali, da se čimprej skliče sestanek na uradu za delo. Prav tako bo jutri na uradu za delo ponovno sestanek med predstavniki pekov in sindikalnimi zastopniki pekovskih delavcev za nadaljevanje pogajanj glede nove delovne pogodbe in drugih zahtev stroke. Včeraj dopoldne pa je bijo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares enotno zborovanje pekovskih delavcev, katerim so sindikalni predstavniki obrazložili dosedanji potek pogajanj in stališče delodajalcev. Zborovanja se je udeležilo veliko število delavcev, 10 so odobrili delovanje sindikalnih spet eOoti)Q zborovanje delavcev, katerim bodo sihdikalni predstavniki poročali. o ju-trlšajepi ! »estgnku < na uradu za delo. Na tein zborovanju bodo delavci s svojimi sindikalnimi predstavniki odločali o nadaljnji borbi. Vse kaže, da bo prišlo v prihodnjih dneh do protestne stavke pekovskih delavcev, če ne bodo jutri delodajalci spremenili svojega stališča. « »------ Pokrajinski kongres Krščanske demokracije Včeraj ob 18. uri se je pričel pokrajinski kongres tržaške Krščanske demokracije. Na včerajšnjem zasedanju je imel obsežno poročilo pokrajinski tajnik Corrado Belci, ki je govoril o delovanju stranke v preteklih dveh ietih. Nato je obširneje razpravljal o «centrizmu», ki po njegovem mnenju ne predstavlja formule za politično mrtvilo, temveč je občutljiv za socialna vprašanja. Glede narodnostnih vprašanj pa je dal dokaj dvoumno izjavo. Politika KD naj bi slonela na zaščiti nacionalnih vrednot', kar naj bi se delalo ob spoštovanju demokratičnih načel. Kongres se bo danes nadaljeval z razpravo o tem poročilu in predložitvijo resolucij. Popoldne pa bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo. Kot je znano, je ponovno dobila skupina «Iniziativa» na predkongresnih sestankih absolutno večino, da ni pričakovati na volitvah večjih sprememb v vodstvu in spremembe politike tukajšnje KD. jfemu znancu s prošnjo, da pošlje k njej rešilni avto. V -bolnišnici so obe pridržali n* IV. zdravniškem oddelku, kjer pa so zdravniki mnenja, da bosta okrevali že v nekaj dneh. —■—»» — - Sinoči ob 21. uri so z avtom RK pripeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek 80 let starega France-sca Rennija iz Šalita Trenovia 15, kateremu so zdravniki ugotovili zlom kolčnega sklepa. Renni je v bolnišnici povedal, da je opoldne bil na vrtu gostilne »Panorama« v Ul, Co-m-merciale, ko se je spotaknil in padel, pri čemer je zadobil omenjeno poškodbo. Sestanek načelnikov skupin v obč. svetu Včeraj so se sestali načelniki političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu, in so razpravljali o protestu proti novemu zakonu ki predvideva prodajo ljudskih stanovanj. Razprava se ja vrtela predvsem okoli vprašanja, če je umestno, da občinski svet posreduje pri vladnem generalnem komisarju, da se izvajanje zakona odloži. Glede tega stališča ni bilo izrečeno e-notno mnenje in bodo načelniki dokončno sklepali na zasedanju načelnikov skupin, ki bo v petek. Prihod brazilske trgovinske delegacije Danes bo prispela v Trst brazilska trgovinska delegacija, ki jo vodi dr. Renato Da Costa Lima, predsednik brazilskega inštituta za kavo. Delegacija, ki je prispela v Rim že pretekli teden, bo obiskala tudi druga evropska mesta. Namen delegacije je, da si ogleda in prouči možnosti za trgovinsko izmenjavo na evropskem tržišču. Navdušeno občinstvo včeraj v Avditoriju SIJAJEN NASTOP GLASBENIKOV IZ LJUBLJANE Gostje so pokazali, da je glasbena vzgoja v Sloveniji na zelo visoki ravni Razumljivo je, da se kaka glasbena šola ne odpravi na daljšo pot, ne da bi med svojimi gojenci izbrala najboljše. Pa četudi to dejstvo upoštevamo, si moramo ustvariti o glasbeni šoli Siška-Beiigrad iz Ljubljane kar najlepšo sliko, ti a včerajšnjem koncertnem nastopu smo spoznali, da se na tej šoli goji glasba zares z veliko resnostjo in s pravilnimi pedagoškimi prijemi, kar vse omogoča kar nadpovprečne uspehe. Nastopilo je veliko število gojencev z najrazličnejšimi inštrumenti. Pričelo se je pri pianistih, in sicer pri najmlajši h, ki so spravili občinstvo v prijetno razpoloženje z igranjem v štirih pri enem klavirju (Fedor Pirkmajer, Jožica Struna, Janja Rojc in Živa Skala). Nekoliko starejši Katja Palčič in Stanka Cimperman sta z znatnim muzikalnim čutom odigrali dve težji sklad- Iz sodnih dvoran Psiček ju je rešil pred smrtjo s plinom Samo njunemu psičku se morata 39-letna Giovanna Mar-con in Scala Monticello in njena 14-letna hči Patrizia zahvaliti, če jima uhajanje plina iz majhne peči ni povzročilo večje škode. Marconovi sta v jutranjih urah okopal’ psičk? in ?ta V ta namen prižgali plinsko pečko. Iznenada pa sta opazili, da je psičku postajale slabo. Smalu zatem sta tadi onidve ih poobra- stili, naj pripravijo vse p0-1 ®utlc>* ,n ker sta *UI** trebno za krepko sindikalno akcijo. Kakor namrep kaže, delodajalci nočejo sprejeti' u-pravieenih zahtev delavcev. Spričo takega stališča deloda- j* plin uhajal iz cevi ali 'z pečice, je matt takoj stopila do telefona, da pokliče osebje Rdščega križ«. Toda *t*vjl*e se ni spominja% in ker se ji jaleev bo v eobotu popoldne-j« mudilo,-** telefonirala jaut .................................................. Jutri začetek volitev na univerzi Volilni proglas skupine slovenskih akademikov Jutri se bodo pričele po dalj* šin peripetijah volitve v re-prezentantivni organ tržaške univerze. Skupina slovenskih akademikov je pred temi volitvami izdala naslednji pro- glas: Volitve zn obnovitev aka- demskega predstavništva na tržaški univerzi bodo potekale letos v popolnoma drugem o-aračju zaradi nastopa nekaterih slovenskih kolegov; nastu republikancev, radikalov, do socialistov) najboljše jamstvo, da bo naš glas pravilno oddan. Zato vabimo vse slovenske akademike, da glasujejo za listo «Universita libera« ter oddajo preferenco PETRU SANCINU. Naš kandidat, ki je v študentovskih vrstah dobro znan po svojem aktivnem delu že v Društvu slovenskih srednješolcev v Trstu, ter v ASK «S, Gregorčič* v Gorici la je namreč nevarnost, da do- ( bo brez dvoma dobro zastopal bij o klerikalci liste ulntesa« absolutno večino ter da se zaostri nacionalna nestrpnost med slovenskimi in italijanskimi visokošolci, v očitno škodo Slovencem. Doslej te upravljala razne akademske organizacije m krožke laična pečina, za katero so doslej glasovali tudi slovenski akademiki. Letos pa gre klerikalna lista «lntes'a» na volitve z odločnim namenom, da doseže absolutno pečino; pri tem naj bi ji pomagala slovenska klerikalna lista sAdrias, tako da bi odvzela glasove slovenskih akademikov tradicionalni laični listi (UGT-LUG). Dejstvo je namreč. da lista •Adria* ne postavlja nobenega programa, ampak se sklicuje samo na — narodno zavest (kot da bi je slovenski akademiki do danes ne imeli!). Slovenski visokošolci smo razumeli nesmiselnost in škodljivost take liste ter smo se že pred časom na sestankih (kjer so bili tudi klerikalci) v Trstu in Gorict v večini izrekli za podporo laični listi. Toda kolegi okoli »Adrie* se kljub temu niso držali demokratično sprejetega sklepa ter so postavili (na ukaz višjih?) svojo listo; računali so, da bo večina akademikov, ki je bila za sodelovanje na laični listi, zagrenjena zaradi te nelojalnosti ostala ob strani ter da bodo tako oni edini predstavljali slovenske akademike; Temu hinavskemu koraku smo se odločno uprli ter sklenili preprečiti reklamistično nakano ljudi okrog »Adrie« (t. j. Katoliškega glasa ih Demokracije) ter smo postavili slovenskega kandidata na skupno listo »Universita Ube-ra», toj ne listo, ki zastopa tradicionalne težnje tržaških visokošolcev. Lista «Universi-td libera* je s svojim konkret. »im in treznim programom ter s svojimi kandidati, ki predstavljajo demokratične sile (zastopane so vse struje, od slovenske visokošolce v akademskem svetu. Volitve bodo potekale tri dni pa naslednjem urniku: V petek od 9.30 do 19.30 v prostorih nove in stare universe ter Više Ire*e; v soboto od 9.30 do 13 v istih umver: nilj- protKorth hi prostorih univerzrtetilkg ka; v nedeljo bodo od 10 do Potrjena obsodba trojice tatov ki je kradla živino v Jugoslaviji Zlikovce je odkrila jugoslovanska policija, ki jih je preko «Interpola» prijavila italijanski policiji - Skupina mladoletnikov pred kazenskem sodiščem zaradi kraje umver/J**t- 14 do 20 v trthga krw- Pred leti so se kmetje onkraj meje, v Jugoslaviji, pritoževali nad številnimi tatvinami živine. Pritožbe so sprožile preiskavo, med katero so jugoslovanski organi ugotovili, da prihajajo tatovi s tržaškega ozemlja, ukradejo vole in jih odvlečejo preko meje. Decembra 1955. leta so tatove, ki so jih prijavili sodišču v Novi Gorici, identificirali za 40-letnega Giovannija Scopazzija iz Trsta, ezula Giovannija Ivancicha z Jeričljeve-ga trga in Giuseppa Pelozo od Sv, M.M. Spodnje. Slednja dva sta bila sojena v odsotnosti in sta bila baje obsojena na 4 leta zapora. To je izpovedal tukajšnjim preiskovalnim organom Pelo-za, katerega so zasliševali zaradi kraje perutnine in zajcev okoli Zavel). Neka ženska s Stare istrske ceste je namreč prijavila tatvino in ker so sutriili v Ivancicha, ga je policija obiskala na domu sestre, kjer je po navadi prenočeval. Ivancicha sicer niso našli doma, našli pa so precej ukradene perutnine. Ko jim je I-vancich prišel v pest, je dejanja priznal ter pripomnil, da mu je pomagal Peloza, ki je bil že znan zaradi svoje precej umazane preteklosti. Peloze spočetka ni bilo lahko dobiti. Ko pa jim je padel v past, je tatvine priznal in ker mu je med zasliševanjem ušlo nekaj pripomb o tatvinah onkraj meje, so mu temeljiteje izprašali vest. Medtem je policija dobila obvestilo ministrstva za notranje zadeve, da se za Pelozo, Ivancicha in Scopazzija zanima jugoslovanska policija, ki jih je obtoževala tatvine volov v škodo Karla Sirce iz Pliskovice in Hermana Tolar-ja iz Krajne vasi. Jugoslovanski organi so se namreč po »Interpolu« zanimali za kriminalno preteklost treh zlikovcev. Tako so jugoslovanski organi . pripomogli tukajšnjim, da so prišli na sled tej nevarni trojici. Peloza je prvi »zapel« in je pojasnil, da se je s Sco-pazzijem in Ivancichem odpravil v prvih decembrskih dneh 1955 pri Dolini nezakonito čez mejo, kjer so v neki vasi, oddaljeni nekaj kilometrov od meje ukradli 2 vola. Hoteli so ju pritihotapiti v Trst, toda zaradi megle in tudi nevarlbsti, 4« padejo v Tole*: obmejnim organom, so ju puatiii in se vrnili domov pršfrnih rok. Scopnzzi se je tedaj ločil od njiju. Misel o tatvinah v Jugoslaviji je pri- 18 volili v univerzitetnih krožkih v Tri.ču, Conct, VMtmv in jala Ivaneichu in Pelozi Čedadu ki st* »klenila poskus ponoviti Okoli 15. decembra sta ponovno šla, tokrat v okolici Zgonika, čez pjejo. Do teme sta se skrivala v gozdu, ponoči sta ukradla vola, ki sta ga prodala Francu Vrhu iz Ul. Cister-none, ki je žival prodal drugim in zaslužil 15 tisočakov. Februarja lani je bila pred kazenskim sodiščem razprava, k»teri pa je prisostvoval samo Ivancich. Tedaj je mož priznal vse obtožbe in potrdil, da so hoteli tudi v Opatijo po dva zdravnika, ki bi ju morali spremiti v Trst. Med razpravo je prišlo na dan, da sta imela Ivancich in Peloza zarjavelo puško in da sta kasneje ukradla še dva vola. ki sta ju prodala za 160 tisoč lir Josipu Matevliču iz Ul. Campanelle. Peloza je navedel policijskim organom, kje hrani denar, ki ga je dobil s tatvino. Ko pa so šli po denar v senik pri Sv. M.M. Spodnji, ga niso našli več. V seniku je običajno spal 24-let-ni Andrea Cociani in k temu so se policaji obrnili za pojasnila. Fant je povedal, da si je denar prisvojil, da bi si kupil nekaj blaga. S tem si je naprtil obtožbo tatvine in je moral kot' ostali na zatožno klop. Zanj se je proces končal razmeroma dobro. Obsodili so ga samo pogojno na mesec dni zapora in na 5000 lir globe. Vrhu in Matevliču, ki sta se izgovarjala, da nista vedela, da so voli ukradeni, so spremenili prvotno obtožbo v nepreviden nakup, zaradi česar so prvega obsodili na 35 tisoč, drugega pa na 30 tisoč lir denarne kazni. Z ostalimi pa so bili sodniki strožji. Scopazzija so obsodili na 3 leta zapora in 18.000 lir globe, Pelozo na 2 leti in 1 mesec ter na 13.000 lir, medtem ko so Ivaneichu, kateremu so priznali delno slaboumnost, prisodili le 1 leto in 5 mesecev zapora ter 9000 lir globe Proti razsodbi sta Ivancich in Peloza vložila prizivno vlogo, katere pa sodniki niso hoteli vzeti na znanje in so o-bema potrdili prvotno kazen. sto kršitve zakona obstaja poseben zakon, ki ne predvideva zaporne kazni. Sodniki so odvetnikovo tezo sprejeli in prekinili postopek, ker je Maf-fioni globo plačal še pred procesom. 2e več dni je bila za zaprtimi vrati razprava proti 16 obtožencem, med katerimi je bilo največ mladoletnikov. Vsi, razen treh, ki so bili obtoženi zatajevanja ukradenega blaga, so bili obtoženi številnih tatvin. Večji del mladih tatičev je iz otroškega naselja na Opčinah, nekaj pa jih je živelo pred leti v istem zavodu. Deset mladoletnikov je sodišče oprostilo, češ da še niso zmožni mišljenja in hotenja, medtem ko je Gianfranca C. obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 4000 lir globe, Darija S.' na 6 mesecev in 5000 lir, Vittoria Minierija iz Ul. Gozzi pa na 6 mesecev in 15 dni zapora ter 7500 lir globe Vsem trem so priznali pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list'. Antonia Gavo s Proseške u-lice na Opčinah je sodišče 0-prostilo, ker ni izvršil dejanja, Zoro Rauber od Banov in Remigia Mianija iz Ulice Gatteri pa je obsodilo zaradi neprevidnega nakupa ukradenega, blaga na 15.000 lir denarne kazni. Preds. Corsi, tož. Brenči, zap. Rachelli, obramba odv. Amodeo, R. Bologna, Del Pie-ro, Romano, Strudthoff, Sfer-co in DelTAntonia. Prizivno sodišče je izreklo zanimivo razsodbo do Pietra Maffionija iz Ul. Valdirivo, ki se je pritožil zaradi, kazni, na katero ga je obsodilo kazensko sodišče zaradi posesti treh vžigalnikov. Januarja lani je bil obsojen na mesec dni zapora' in tisoč lir globe. Njegov zagovornik je trdil, da za tihotapstvo vžigalnikov ni mogoče aplicirati čl. 111 trošarin-skega zakonika, ker za to vr- iiimiimiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiMMHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittnimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Fašistična nevrastenija BiH Na zidu ob velikem stopnišču tržaške univerze so se v torek pojavili veliki napisi: mFuo-ri Barbari«, aDoberdan Hitoma«, «Fuori gli Slavi«, «W Italia« in podobno Napisali so jih uradno sicer nepoznani, dejansko pa prav dobro poznani fašistični pobalini, ki so sicer na univerzi redki, pa Jih zato toliko bolj boli, da niso mogli prodreti s svojimi $o-vinističnimi zahtevami. Značilno je tudi, da je fašistična akademska grupacija nGoliar dia nazionale« istočasno izdala uradni proglas, s katerim skusa najti formalne razloge, da bi preprečila nastop slovenske liste na volitvah. bi, medtem ko sta se Rozi Je-senek in Neven Pristov z igro na dveh klavirjih pokazali zelo sigurni in vigrani. Kot na vseh šolah so bili poleg pianistov najštevilnejši violinisti in treba je takoj reči. da smo slišali nekaj zares odličnih mladih godbenikov, o katerih bomo nedvomno še kaj slišali, Ne samo tehnično sigurnost temveč že tudi mnogo smisla za lastno igro sta pokazala mala Marijan Koruza in Gorjan Košuta, ki sta oba zelo navdušila poslušalce. Milko Kosi je brezhibno zaigral Novačkov Perpetuum mobile, medtem ko se je Primož Novšak pokazal z II. stavkom Bruchovega Koncerta v g-molu že kar prpvi koncertant. Novost nam je bila točka z blokflavto; lepo je igral na ta inštrument mali Fedor Pirkmajer z godalnim ansamblom. Nato so se vrstili nastopi v raznih instrumentalnih zasedbah: trio z violino (Janez Povše), klarinetom (Mitja Kaj-fež)) in klavirjem (Boris Povhe); dva čela (Alja Krapež in Magda Gasparič) in klavir (Boris P.ovhe); štiri čela (A. Krapež. J. Bečaj, M. Gasparič in. Z. jereb); dve trobenti — Marijan Buh in A. Grčar sta se uveljavila s tema inštrumentoma. V triu s flavto, fagotom in klavirjem pa so nastopili Marija Globelnik ter L. Mihelič (vsak polovico programa s flavto), Marko Rous in Boris Povhe. Dvakrat je v prvem delu sporeda zapela altistka Jožica Pirc. ki ima zelo lep glasovni material ter se ji pozna dobra šola; vzorna je njena izgovarjava. Profesorica Silva Hrašovec je mojstrsko spremljala soli-ste-violiniste, ki ob njej čutijo še večjo sigurnost, kakor tudi pevko. Prvi del koncertnega sporeda se je zaključil z nastopom godalnega ansambla pod vodstvom prof. Cirila V eroneka. Ta ne prav številni ansambel je gotovo dosegel zlasti s Schubertovo Čebelico enega izmed viškov vsega večera. Zaigral je to skladbico s silno preciznostjo in zlitostjo ter zares izdelal pravi biserček. Ves drugi del je bil posvečen igri godalnega in simfoničnega orkestra pod vodstvom prof. Daneta Škerla. Začel se je s štirimi mladinskimi skladbami Pavla Sivica. Klavirski part so si delile Živa Skala, Katja Palčič in Stanka Cimperman Pri Haendlo-vem Koncertu za dva klavirja se je sijajno uveljavil Boris Povhe, ki smo ga videli sodelovati že pri številnih točkah, toda šele tu je imel pravo priložnost pokazati svoje veliko mojstrstvo. Vredna partnerica mu je bila pri drugem klavirju Neven Pristov. Godalni orkester je zaigral še več skladb, spored je pa zaključil simfonični orkester z Dvema etudama prof. Daneta Škerla ter s Slavnostjo in Koračnico L. M. Škerjanca. Orkester te glasbene šole je iiiiiiMiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiHiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiUHimHiiiiin Ženska umrla zaradi zastrupitve Dva poskusa samomora • Visokošolka ranjena pri cestni nesreči So bile ribe, ki jih je predvčerajšnjim 82-letna Antonija Mahdal zaužila za večerjo, stare in pokvarjene? S tem vprašanjem so se včeraj u-kvarjali zdravniki, ko so ženski ugotovili znake hudega za-strupljenja. Po znakih sodeč je res šlo za zastrupitev s pokvarjeno hrano. Zenska v bolnišnici, kamor so jo od doma v Ul. Paglieric-ci pripeljali z rešilnim avtom, ni mogla povedati ničesar. Bolničarju Rdečega križa pa se je pritožila, da je začutila hude želodčne krče, katerim je sledilo bruhanje, takoj po večerji, med katero je pojedla dve ribi. Njeno stanje je bilo ob prevozu v bolnišnico brezupno in je kmalu po 13.30 umrla. * * * Neznanca, ki so ga predveče-rajšnjim našli nezavestnega na klopi v Drevoredu R. Gessi, .. ~ ta M- so včeraj identificirali za 69 letnega upokojenca Angela Micola iz Drevoreda 20. sep tembra. Identificirala ga je njegova 67-letna žena Olga Machaczek, ki je bila v_ skrbeh, ker je mož celo noč izostal z doma. Včeraj zjutraj se je odpravila v bolnišnico, kjer so jo spremili do postelje, kjer je ležal neznanec, v katerem je spoznala svojega mo-Žel Micolova ni znala povedati, zakaj je mož zaužil uspavalne praške. Moževo stanje je še vedno resno » • • 20 let stara visokošolka se je včeraj 'odpravila s filobusom do univerze. Med prečkanjem ceste po izstopu iz filobusa je postala žrtev prometne nezgode. Dekle se med prečkanjem ni zavedlo, da prihaja po cesti motorno kolo, s katerim je bil 21-letni Silvano Roncelli iz Skoljeta namenjen v mesto. Sicer je Roncelli, ko je opazil nevarnost, zavrl in tudi zavil na stran, a vseeno ni u-tegnil preprečiti trčenja v dekle, katero ’SO identificirali za Evo Azzali iz Stringherteve ulice v Vidmu. Hudo ranjeno študentko so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolniš- nico, kjer so jo morali zaradi udarca na glavi z verjetnim prebitjem lobanje in drugih poškodb, sprejeti na II. kirurškem oddelku. Zaradi njenega stanja so si zdravniki pridržali prognozo. Okoli poldne so morali nuj no sprejeti na IV. zdravniškem oddelku 19-letno Anno-marijo Pregara por. Ragno iz Ul. delTUniversita, (ki je zaužila iz samomorilnih namenov precej tablet vrste «Cibalgi na«. Mlado ženo je s taksijem spremila v bolnišnico njena svakinja Adele Ragno, ki je izjavila, da je Pregaravo našla nezavestno na tleh. Ni znala povedati, kaj jo je prisililo, da si je zaželela smrt. tako uigrano telo, da ga je veselje poslušati. Zlasti je njegov zvok poln pri godalih od violin do čelov in basov, ki dajejo igri krasno bazo. Poudariti je treba, da so prireditelji krepk0 posegli v zakladnico domačih avtorjev m da nikakor niso lovili samo «efektnih» točk; nasprotno, lahko rečemo, da se niso strašili nekaterih skladb, ki pri povprečnem občinstvu ne morejo računati na to, da bi «vžgale». Vsi, ki so prišli na ta koncert — in Avditorij je bil v parterju kar lepo zaseden — so bili s prireditvijo nadvse zadovoljni. Gostom smo lahko prav hvaležni. Na koncu se je gostom zahvalil ravnatelj glasbene šole Glasbene Matice, spregovorila pa je še ravnateljica gostujoče šole tov. Udovčeva. SNG v TRSTU V soboto 21. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiera SREMAC - KOSAR POP ČIRA IN POP SPIRA komedija v treh dejanjih Režiser LJUDEVIT CR-NOBORI, kot gost. Scenograf DARJO SOKO-LIC. Prevedel LOJZE STANDEKER Plese in pesmi naštudiral STANE STAREŠINIČ Osebe: Pop Cira - Mo-dest Sancin; Persa, njegova žena - Nada Ga-brijelčičeva; Melanija; njuna hči - Mira Sardo-čeva; Pop Spira - Jožko Lukeš; Sida, njegova žena - Ema Starčeva; Jula, njuna hči - Bogdana Bra-tuževa; Peter Petrovič, učitelj - Miha Baloh; Ša-ca, brivec - Stane Starešinič; Arkadija, cerkovnik - Stane Raztresen; Pera Tocilov, kmet - Danilo Turk; Erža, služkinja - ***; žuža, služkinja - ***. V nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v Avditoriju V Trstu JOSIP TAVČAR Pekel je vendar pekel fantazija v dveh dejanjih Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter v soboto od 20. ure dalje in v nedeljo od 14. ure dalje v Ulici Roma 5-11. G0MMA PLASTICA Ulica dellTstria 8. tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode-imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah! V TRSTU domače in tuje tkanine, po najugodnejših cenah, z veliko izbiro, dobite pri «LANATEX» Ul. Machiavelli 9. Obiščite našo trgovino! ni zbor; 14.15 ‘ 14.35 Naši .lasata č * pozdravljajo; 15.4° N ^ videli; 16.00 lz priliv* glasbe; 17.10 ^as^rtaža; i lt.OO Četrtkova repo Zabaivni orkester Tom _ j. lh 45 Radijska umver F'/t ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate TABORNIŠKO RAZSTAVO v Ul. Roma 15-11. Odprta bo vsak dan od 21. do 28. t. m. od 11, do 13. in od 17. do 20. ure. V nedeljo pa od 9. ure dalje. Otvoritev 21.III.59 ob 18. uri UCDSKA PltOSVKTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel svojo sejo v petek 20. t. m. na sedežu v Ul. Roma 15. ItAZNA 011V14KI'II,A Prosvetno društvo »Ivan Cankar* sprejema v torkih in četrtkih od 9. do 10. in od 15. do 16. ure vpisovanje otrok za oalet, ki ga vodi Adrijan Viles. Istočasno sprejema vpisova.-je fantkov in mladeničev za telovadbo pod vod. stvom telovadnega učitelja Milana Babiča. RADIO J ČETRTEK, 19. marca 1959 HADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski narodni motivi; 9.00 Franz Liszt: Tri madžarske rapsodije; 9.30 Koncert za godbo na pihala 11.30 Oddaja za najmlajše; nato pojeta Maria Muecke in Peter Schoeben; 12.15 Za vsakogar ne. kaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkestri Zacharias, Lenner, Ha gestedt in Vandan; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glas. be po željah; 15.00 Melodije iz filmov Pepelka in Bambi; 15.30 Beethoven: Sonata št. 6; 15.55 Poje due s Kvarnera, spremlja orkester Franco Russo; 16.20 Harmonikar Rajmund Hrovat; 16.40 Plesna čajanka; 17.00 «Noro zlato«, komedija v dveh dejanjih, ki jo je napisal Silvio Giovani-netti, prevedla pa Lada Mleku-ževa; igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, vo. di Modest Sancin; nato melodije Georgesa Gershvvina; 19.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Izbor znanih melodij; 21.15 Dalmatinske pesmi; 21.30 «Potovanje na Mesec«, radijska'Zgodba;'22.20-Hektor Berlioz: Fantastična simfonija; 23.30 Nočni ples. TRST 11.00 Izložba orkestrov; 14.30 Armando Trovajoli in njegov orkester; 19.30 Orkester Dina Oli-vierija; 21.00 Opera: «La Tra-viata«. II. PROGRAM 14.00 On, ona in tretji; 17.00 Koncert opernih skladb; 18.00 Flešite z nami; 21.00 «Deževni večer«, komedija v treh dejanjih. RADIO KOPER Poročila v italijanščini: 12.30 17.15, 19.15. 22.30. Poročila v slov.: 7.30, 13.30 15.00. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 P. Dukas: «Vajenec čarovnik«; 12,00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah CII. del); 13.40 Kmetijska uni verza; 13.50 Vesele skladbe; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Pred mikrofonom preds. OLO Koper Albin Dujc« 14.40 Zabavali vas bodo Dušan Jakšič, Ctta Serman, Duo s Kvar. nera, Zvonimir Krkljuš, Vali Hoh-njec, vokalni ansambel Sergeja Rajnisa in Zlata Gašperšič; 15.20 Igra godba LM Slovenije; 15.40- 17.00 Prenos RL; 17.00' Igra or kester «Musette» Eduarda Dule-va; 17.30 Operne skladbe; 18.00 Radijska igra: «Očetova šola« 19.07 Zabavne melodije; 19.30-22.15 Pienos RL; 22.40 Glasba za lahko noč SLOVENIJA 8.05 Jutranji spored solističnih akiadb; 8.40 Potopisi in spomini 9.00 Melodije 4 la carte; 9 25 Ari, je iz oper Glusepipa Verdija 10.10 Zvočne razglednice; 10.40 Kvintet «Niko Štritof« ob sprem ljavi »Štirih fantov«; • 11.00 Karl K tamle: Koncertatitna simfonija 11.30 Oddaja zt> cicibane; 12.00 Pojeta Lola Novakovič in Frank Sinatra; 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Odlomki iz francoskih oper 13.30 I^o Delibts: Silvija, balet na suita; 13.55 Mariborski komor. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMH mamili imuni mn milimi iiiiaiMiiiiaiaHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE i Mazzini 43; dr. Miani, Barkovlje: _ I Nicoli, Skedenj Dne 18. marca t. 1. Se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 11 oseb porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: agent P.S. Pietro Bodria :n šivilja Maria Nocera, agronom dr. Ugo Grl-maldi In gospodinja Ada Chiari, zidar Renato Carli in gospodinja Silvana Pettirosso, šofer Paolo Kacic in gospodinja Marica Stur-lic, krojač Carmeio Verzi in gospodinja Graziella Martinoll; ba-r.st Sergio Srhergna in gospodinja Egle Castcllani, šofer Luigi Bratina In barhtka Romana lelen, šofer Llliano Perossa in gospodi nja Nella Vivoda, |nd tehnik Sergio Zianl in gospodinja Bruna Michelinl UMRLI SO: 84-letni Ermenegil-do Paoli, 69-letni Umberlo Oblati, 7C-letna Maria Kraner vd. Pinter, 66-letni Giovanni Benci, 78-letna Ivana Merlak vd. Kragiacomo, 88-letna tereza Pirjevec vd, Sancin, 75-lctna Margheriia Matassl pcr. Morgan. 65-letni Vincenzo NMtolo, 50-lctna Luigia Feriuga poi. Kranceschini, 16-leina Laura Cr:sini. 80-letna Maria Cargnelli vi Pensalfine. «#-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; I)e Colle, Ul Revoltella 42; Dcpangher, Ul. Sari Gmsto 1; A11 a M adonria del mare Largo Plave 2; Zarietti, Testa d’oro, Ul. »AlIOVI in IMCIISIPUVK1 K, V počastitev spomina pokojne gospe Fani Kosmlna daruje Pepca s Ponteroša 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok gospe Fani Kosmina darujejo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika 12.600 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojne gespe Fani vd. Kosmlna daruje družina Andrej Mahnič 3.000 lir za Dijaško Matico. Ob 14. obletnici smrti padlega borca Danila Pregarca iz Loga darujejo' mama, sestra in brat 1000 lir za Dijaško Matico. —- <»------- Metodi Mikuž: ^ Jugoslaviji ob Četrtkov večer dcma Krs* nalivov; 20.50 Mir« Balade Petriče Kerew ali9 Iz komorne **lad£oSii k^ svetu jazza: 23.iu « TELEVIZIJA,, tfjt 15.20 Prenos nogoidoze[I!5pi ^ diletantov Itallla \,;ian-Sa!ir,» kt kolesarske dirke M jg.30 17.30 Spored za otrok ^ .JU J>pr)! cu A« " ijflSiAbSj. j. bita: 18.45 Vabilo naW>po^ h;e prirejena za TV. 2 ■ nah 45 uir^1* M„, Od 20.50 dalje mov tujih TV postal OriKPA VERDI Danes ob 21. s na# gledališka družina - |n bertazzi s Faulkner.- v]ač'-s , Je sovo igro »Rekvt^n vSiopnk- »■ Hi It« in Mii c S«t( km Nadaljuje se t>ro' N if *l n Jutri — Ibsen: Mten« Dne 24. marca Dne 21. niaiv« - m cer-tne sezone. Na P AkJ tu bo nastopil Wien ^voni J ^ Kammerchor pod v s ... tu bo nastopil Wltaf)ds| masa Cristiana Davida s »n;, ( nevim »Stvarjenjem«- j TEATRO NUOV DO P£‘a jVJ •kil : Ornella Vanom kega eji .- mednarodnega z’oCAsegal nja. Prvi del bo obse?* nja. Prvi angleške, am®r.lžlit fraik°^f J** italijanske pesmi. nj bo pri klavirju sprtg „ A y Baracchi, bo nastop ^ ^ -- - nedeljo 22. -= - J 21. in v 17. U*1, ob 21., drugič b Danes ob 17. ur' ^ta 3,1 Giacomove igre K I Excelsior. 14 00: «CIU3>vlJJoVi1, V J stevvard, K- ^ toj f, Fenice. 14130: Mii ‘iti J Sassard, M. D orep0',®i i Petit. Mladoletnim P, jeriiU.^ Nazionale. 15.U0:__» *aran< Montgcmery, N. <■ Arcobaieno. 14.00: « jj. cev», G. Technicolor. 1javne- ,, no- Supercinema. 14.uu- žjyce' kri*. Le za jek^VreP0’ nicolor. Mladini ,0 Fhcdrammatico 1. P. vpije«, A. , Ekberg, Nov varietč. -žensk* Grattacielo M.M- ,inicoIof’ gitte Bardot. 7ecl mascope. „,.r zd* Cristallo. 13.30: jjopd® če«,G. Cooper, «• mascope. Maj* Capitoi. 14.00: «L? fr> i • rinerlncr. (K1 da«, A. .Gardner^; *K , Astra Roiano. *’r" Din, ( Maigret«, Jean ..tarec ™ , Alabarda. lS.°°: '! cy. je«, Spencer TrJ>)fJ Atdebaran l45P;ariell«< 1 ljube«, A. Cifjn . ter, R. Salvadort 1AO0: O. Ariston. 1400: G‘fWti, °' Pa n a ro, M. no; A. Fierro. Aurora. 14 0°: « A, F (_ da«, A. gardne ^^jjsk ^J Garibaldi. L-00' r,i ^ 1 ka«, V. Mature, L JA Bord. Ideale. 14.30: «P medi H. Fonda, L. c _______________ ture. _ ..^r,un, ® <1 Impero. 15.00: (l^'gd'vjil>, Andaluzija«. Sica. Sica. Italia, 14 30: «Prevan ^ „ ne noge«, M. Cifariello. Moderno. u^assel,r’ r* -*i r ■ G. Cervi, niC0l0r' ,5.00: «V i^ Marconi. 14.30._«*c C° J\ fll % tega strica?«, Patrick. jTol »srimo. H jv- . -Tolo. S. Koš^ t t in S. Milih- ufl. S11 slI) Novo clne.,A: viA LiVO VIUV. v e- , in doktorica«. F|li CENAH. lesa so ^0esecC ^ C* TRST Ob smrti naše predrage nwme, stre in tete FANI KOSMINA roj. KER v cy se toplo zahvaljujemo vsem, ki so se (0lik0 p» kem številu udeležili pogreba, dar°v jafoV' ajf)‘ in vencev, počastili njen spomin 2 jj jj l 1 študirajočo mladino ali ki so kakor yt čustvovali. »n tir- Prav posebna zahvala r. zdravnik jj.L ‘iko ljubezni in skrbl)iujen’Jcefli f nja. Nadalje se za,lV?JLijd rtplirnnii fttjinti in -.OS?-aj ki je izkazal tol letnega zdravljenj šempolajskemu dekanu Štanti in K*1*fOsr.,fi šempolajskim pevcem za ganljivo pr ' olajU f)tFp tako ljubila ter vsem, ki so jo v Se mili na njeni zadnji' poti. Iskrena hv” ze n' .vi organizacijam in ustanovam za lZ sožalju DRUŽINE KOSMINA ,n ,,(# Trst, Sempolnj, Livorno, 5S Ul v; I* fc': t ši OBNOVI PREMIERI SNG V TRSTU ir h ntazija o vsak rmlu ima ««- K C trdi’ da N £*»* Pekel e rael motivno so- ^hodnjo nedeljo. L mreč «° pri rUtini^e’ ki skuša ! Jošku,’ ■ L **’ izjaloai i„ o-j ° Podnje 0 ču- lTtVU- tal:o je parjeno delo u-^enenja po rt* d. pr,stn°sti, ki " * mojimi hljji(n medtem ko it ni m,sel ni iz- eljr-etresal“ ** k j;,,, lcnesa orisa H,. e°a junaka, je faov£,a*ia veliko to .prav 0a> ker “ ip J 'L , posredno Je fanta- J h^cnortjo ne kakor Su -o '#i, jn os. Zaprti-Bolr11 ^ar‘ra nas ki prnv #«e ^ejem • eok*hčni zgodbi. 1 Prihc o jiSlu fcot pri- ■ u i-1 1C bi|a Prihodnjo **®ljenju „i no. tflin ^ u povoj- strežaj flOs. to tu no- v ruma 3« Pe 'iei '**■ s°človek, ki 5 > uj“3. zavrtih ti ,0 '^'dualnosti. f Ar *• hoji ’ . dn se i** Wore°n.!,tr“nstt!a' * *»«» 7l,shti na • tar !c hujšega geniji požeti sto-Vj, ’ Cl0«e)c člo- pa si je en- k>oj Simbol; -icni pri- kaz n bolj pristopni, bolj preprosti obliki, ki naj bi ju poživljalo duhovito, porogljivo ozračje. Duhovito, smo rekli, in drži, vsaj sedeč po prvem dejanju, ki je slogovno enovito in v svoji lahkotnosti izredno dopadljivo Zal pa se ta čar v drugem dejanju v dobršni meri izgubi zaradi padca v tragičnost, ki je ne gledamo več skozi prizmo posmehljivusti, ampak ki se izživlja istočasno v preveč smereh, da bi ustvarila enkratno, silno tesnobo. Prav gotovo je res, da je sodobni junak v bistvu razmrvljen ne-junak, ki ga je tehnika pomehteu-žila, ki nima velikih stresti in ki blufira s svetlimi limuzinami, da bi se ne videlo vse uboštvo njegova majhnosti. Njegove drobcene, solzave dušice. Tragikomičen je, in to tragikomič-n ost smo videli podčrtano v drugem dejanju, vendar imamo vtis, da je ta drugi del pisatelju ušel iz rok, bogastvo aforizmov je premagalo dramski načrt in postalo deklarativno na svoje roko. Marsikaj bi lahko seve poenostavila odločna režiserjeva roka, ta pa po našem mnenju nikakor ne bi smela zaiti v čustveni barok, ki je za današnjega gledalca nesprejemljiv, če ni dovršeno sublimiran v karikaturi, kar pa v danem primeru gotovi ni. Tako je vse ostalo na pol poti. Skoda, ker so v prvem delu, kakor reče: 10, razumna raba luči, ekonomija učinkov in ritem pravilno kazali M n J°žko Lukeš v drugem dejanju »Pekel Je vendar pekel* smer. In mu je ponujala najboljšo pomoč za rešitev marsikaterega problema. Dejali bi, da bt režiser z uporabo osvetljave na obrazih, ki bi molčali in bi zanje govorili zvoki, dosti močneje podal nekatere, sevč prej stilizirane, sekvence. S tem bi tudi bolje izrabil sceno (Jože Cesar), ki 'je bila v prvi polovici sijajno funkcionalno združena z burkasto ' poudarjenim dogajanjem, a se je počasi umaknila vstran ob plazu razbohotenih, prevladujočih čustvenih trenj, Za 1 glasbeno spremljavo Pavleta Merkuja si upamo trditi, da je bila tisti nevidni protagonist, ki je izražal bistvo dela in mu iznad odra dajal slogovno e-notnost.: Kot predstavnik današnje najbolj napredne glasbene smeri je bil Pavle Merku nedvomno najbolj poklican, da ujame razklanost sedanjosti in raztele-šenost sodobnega duha. Pri tem je treba še posebej poudariti, da se je kljub skušnjavi, ki se mu je v delu izrecno ponujala, odločil za zahtevnejšo pot, namreč za poglobitev glasbenih stavkov z iskrenostjo človeške prizadetosti, Od igralcev sta odneslr. levji delež Jožko Lukeš in Štefka Drolčeva, ki sta pričarala umetniško dragocena razodetja v nekaterih sekvencah. Tako je bil na primer nastop Drolčeve v črnini na osamljenem odru, njena izgubljenost, občutek brezdanje praznine — prizor, po katerem smo zastonj hrepeneli potem, ko ja podobi obeh igralcev zabrisala preobremenjenost teksta. Dober Sancin. Dober Baloh tn vsi drugi. Monolog Ogledalo nam je bil manj všeč. Izpoved pred svojo vestjo, ogledalom, je premalo izredna, prebogata m zato premalo učinkovita. Doktorjeva gostobesednost nas odvrača od potrebe po pretresenosti, ki si mislimo, da jo bomo doživeli, a je ne. Tudi jpreobilno zmerjanje samega sebe spada k zgolj zunanjim sredstvom, tako kakor igranje z revolverjem. Prepoceni za realistično igro, samo na sebi pa spet premalo, da bi celemu monologu (kljub doktorjevi pijanosti) dali spričevalo dovršene groteske. Stane Raztresen je igral prepričljivo, deloma z zelo fino izdelanimi potezami (podoživljanje o krotenju hudodelcev). Ce za zaključek za hip odštejemo zgornje pripombe, moramo priznati avtorju fantazije Pekel je vendar pekel in režiserju Jožetu Babiču, da sta nas presenetila s sodobno zamišljenim in sodobno postavljenim delom. Namreč domačim delom. To je ti sto In to je za naše tržaške gledališke razmere skorajda pravcati prevrat, ki prinaša krepak val ozona v zatohle kote naših še zmeraj veliko preveč čitalniških duš in staromodnih okusov. BORIS PAHOR '»lin "nuni '»■iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitmiiiimiiiitiiiitiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiniMiiiniiitMiiiHiiHiiHiti k ...‘»li «Vanj>uarda 1» bo zelo dolgo ss.y^z?litve A Hn 'J««u«rd ,%hS°stota Ugen iz' IV m sn 2raku v po treni10 'S° bil sat , Ja' ka' t, pod- Vt« P k‘ se K ['-St 2emij„ se bo k V Se j 3e, °d 200 ok 3 za' naše- »Okrii L>) 3e KaS" hr*ike 9 ,ma ‘er da la1 je , severne-l»ev. . a°ki Grilov a!al' " ni Evropi in posebno komisijo, ki bo imela nalogo, da izboljša položaj v teh predelih. V Evropi je 90 takih predelov, v katerih živi 22 milijonov ljudi. Komisija je končno proučila vprašanje potnih olajšav za Vojne pohabljence in invalide in zlasti vprašanje u-veljavljanja posebnih tarif, ki jih uživajo v zadevnih državah. «Liz» ne sme v Egipt Kintu je izjavil, da je princ Harold Herny Kimera, ki se je pretekli teden poročil z nekim zelo mladim angleškim dekletom, Izgubil vse pravice do buganskega prestola. Minister Kintu je poslal princu v London brzojavko, v kateri ga je obvestil o sprejetem sklepu. Princ Harold Henry je star 31 let, njegova nevesta pa jih ima komaj 17. Princ je mlajši brat bugandskega kralja Mutesa. mMmi — Si vidu, Jakec, de — Kej si reku, de smo pršli tudi mi do svo-jeh pravic! Nei ne bomo več taku skakuli po ce- spraulajo ledi u p’ku? Jest sm zmiri slišou, de spraulajo ledi u p’ku hu- stah. Bomo šli lepu počasi jen auti nej diči, ma ne Jožeti. pej počakajo. — Ja, ja, vse prou! Ma jest se bojim, de bo kašen šofer zgebu potrplenje Zatu, ke sm že vidu ledi, ke grejo za dešpet bol počasi čes cesto jen še migajo šoferji z roko, nej lepu počaka. Se prou vide s kašnem guštam jeh strijo čakat. Ko smo bli zmiri vajeni videt aute teč, se me zdej skori smilejo. — Neč /ni treba, de se ti smilejo! Mi, ke gremo h nogam, moremo držat vkep, jen tisti, ke se lahko vozejo, vselili pridejo prej k u mi. Ce pej kašhemi ni prou, ke more čakat kamer so štrike, pej nej gre še uan h nogam. Nobeden mu ne brane. — Znaš, Mihec, de si ratau forte žleht? Ce be blo po tvojem, be šou svet nazaj. Ma če čemo živet, moremo pestet živet tudi druge, tudi če so u auti. — Pej drugi, kej se držijo tega? Vidi, —1 Ma je taku. Kej nisi vidu uni dan u Auditorji? An Jože je napisau, an drugi Jože je režiran, an tretji je pej naredu tiste kalone, ke so u P’kh. Jen so nardili vkep ano jegro jen delali forte reklam, naj pridejo ledje gledat, kuku ke je u p’kli. Jen pole je pršu če u p’ku spet an Jože jen so mi dali auto jen vilo jen telefon jen lepeh mul kolkor če. So prka-zali, de je u p’kli forte lepu, de jema vsak auto, mor bet tudi če je profesor, jen vse sorte, kar si aden zmisle. Jen de ni nobenih kotlou sez vrelim oljem kamer ke se cvrejo grešne duše, neč klešč, neč vil jen ketn. Jen hudiči, de so sami fini gospudje, ke govorijo forte fino jen z lepo krejanco. Kej tu je delo? Bejži, bejži! Ma je prkazano, de glih tu je štra-fenga jen pokora zatu, ke jemajo vsega. denmo reč, Austrice. Z a soje ledi u Tiro-’ den ke tu dera n? vekomaj, se pole našte- lah čejo jemet pravico, ma za Slovence, ke živijo u Austriji, pej nečejo neč slišut. Prave jo prfina, de jeh nauka ni, de je treba šele najt ven, če so, al ne. — Ben, tu je pej res. Diplomati jemajo prou tašen meštir, de ne povejo nikoli po pravici jen de vsako reč kažejo drugače, ku je res. — Ma ne samo diplomati. Tudi tisti ke komendirajo po tribunaleh. Samo kaku se martrajo tam u Firencah, de be najdli ven tiste paragrafe, po katerih be sprauli u fajo jen so nesrečni. — Dej, dej! Sej tudi tle na sveti so tisti, ke so vsega siti jen štufi tudi forte nesrečni jen ne znajo, kej be se še zmi-sleli, ma vselih nečejo menjat jen lepu teščijo svoje meljone. Jest mislem, de je vselih bulše se voze t celo večnost ses kašnemi mulami u automobilu, ko ker se celo večnost cvrt na olji. Te rečem, so se mi prou zamerli. — Ma, Mihec, ne stoj se kazat taku zabit. Ke jegra je forte fejst jen prou ta lukno tiste ledi, ke so se toukli proti bot so se forte skazali. Jen danes jemajo Nemcam jen fašistom. Ce so pej kašni paragrafi, ke be stali partizanam prou, pej nečejo nanka slišat. — Znaš kej, Mihec, mene se zdi, de vselih tu niso diškorši za danes, ke jemajo gud vsi Jožeti. gud. Vidi ke tudi naš občinski uače, dohtar Dekleva, je tudi Jože. Ze zastran njega moreš jemet -namalo riguardo. Jen tudi drugi Jožeti so fejst fantje jen tudi tisti od jegre. Voščmo jem vse dobro! — Ben ja, nej bo, tudi jest voščem — Prava reč! Meni so se Jožeti za- vsem Jožetom vse dobro. Sej sveti Jože merli zatu ke spraulajo ledi u p'ku. je biu nedoužen. ŠE ENA NALOGA STARŠEV Pravilna drža otroka Ne gre le za estetsko hibo,pačpa lahko tudi za bolezen Pogosto predvsem od starejših ljudi slišimo, da je današnja mladina lepše razvita, kot je bila mladina nekoč. In tudi manj pohabljencev da je danes. Skratka, da postajajo mlajše generacije vedno lepše. Lepota je sicer stvar okusa. Dejstvo pa je. da je vsaka generacija lepše razvita od prejšnje in statistični podatki govore, da je današnji človek nekoliko višji od ljudi pred dvema al- tremi generacijami. Statistika je šla tako daleč, da je konkretno dokazala, da je današnj' 15-letni mladenič — vzeto o povprečju seveda — 13 cm višji, kot je bil mladenič njegpve staros% pred SO ieti. To prav gotovo drži. K temu so pripomogli higiena, višja življenjska raven, šport in še razni drugi činitelji. Kljub temu pa ne bo odveč, ustaviti se ob vprašanju,' kako preprečiti, da bi si otrok v svoji razvojni dobi ne naprtil kake hibe, ki še od daleč niso izginile. Izredno pomembno je paziti na pravilno držo otroka in na nego od prvih dni pa vse dalje če pubertetno dobo. Ob rojstvu ima otrok povsem ravpo hrbtenico. Njegove mišice so zelo šibke, zate ne more niti sedeti, še manj stati. Cim se začno njegove mišice krepiti, postaja otrok bolj živahen in v tret- jem mesecu že dvigne glavo, v šestem sedi,'v devetem pa tudi stoji ali celo ubira prve korake. Cim začne vstajati, se začne oblikovati njegova hrbtenica, kajti s krepitvijo mišic začenja telo dobivati normalno lego, tako da že v drugem letu starosti njegova hrbtenica zadobi pravilno obliko črke «S». Pri pregledih šolskih otrok pa se opaža, da najmanj 15 oust. otrok nima normalne oblike hrbtenice in pri šolskih otrocih, ki končujejo osnovno šolo in začenjajo z višjo šolo, se ta odstotek dvigne celo na 25. To je posledica nepravilne drže v šoli ali doma pri učenju. V glavnem ločimo dve dobi; ploščat hrbet in tako imenovano skoliozo. Obe napaki se dasta popraviti, seveda če sta posledica nepravilne drže. Zato je izredno važno, da začno starši in vzgojitelii paziti na pravilno držo že takoj v začetku, ker se sicer v začetka neznatna hiba more spremeniti v krepko napako in tudi bolezen. Pri nepravilni drži se namreč mišičevje izoblikuje napačno in to oklepa kosti tako, da ne morejo zavzeti normalne oblike. Taki otroci pogosto tožijo, da imajo bolečine v b^btu, predvsem v plečih in napačna drža je s tem že prešla v stadij bolezni. Kako je prišlo do napačne iMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniininiiiiiigi,,!,,!,,,,,,,!!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,!, BARKOVLJANSKI JUDOVEC IN NJEGOVI LJUDJE Začeti bomo z Neštom - doktorjem ? in končati pri Martelančevi mizi Nekoč je bilo tod veliko vinogradov in cvetličarjev, danes se s cvetličarstvom intenzivno ukvarja le eden - Kaj so bili «šovernanti» % I* Nfls’ Tav«atel- !ia, za ‘J ame-utV11' da raz,sk°va- P‘h j atneriški Na ,naibrž k so ''“Bnsop ^ovni ' W Ptijli d?°y iz’ , '*di ‘ega 1° V(* PO-V s*telHa3e n°- u m-Sa- 'dfeeAsca !o »PU-j ? v j. * opori-J jš eiitv; iji. pre- Ugo- »01 FNl^wter da V,SS »5,A"- Iti orbi- a in V* L N S rope PK S z! b° *e- K: Cenzurni urad egiptovske kinematografije je prepovedal v ZAK predvajanje vseh filmov, v katerih nastopa ame riška igralka Elizabet Taylor. Ukrep je represalija proti i-gralki, ker je kupila za 100 tisoč dolarjev izraelskih obveznic. Podobne ukrepe bo sprejela ZAR tudi proti vsem ostalim tujim kinematografskim igralcem, ki bi podpirali stvar sionizma. Predor v Kiclskcm prelivu * S: SkllWčin- Precl' Prert",‘enta-Belih v V Kielski preliv, ki veže Baltik s Severnim merjena, so položili ogromno «cev», ki tehta 20.100 ton. Ta «cev» bo predstavljala osrsdnji del predora, ki pojde pod prelivom, s čimer bodo odstranili zasičenost «evropske ceste št. 3». Zaradi prevelikega navala avtomobilov se sedaj namreč večkrat prekine promet pri vrtljivem mostu v Rendsbur-g-j v Zahodni Nemčiji, «Cev» je dolga 140 m, široka 27 m in vSok-" 9 m ter leži v globini IH metrov. Draga ljubezen Ministrski predsednik afriške dežele Buganda Michael Ko sem se povzpel po strmi poti, ki pelje od Križca proti Kontovelu, do Schei-merjeve gostilne, sem srečal Nešta Zboleta, ki si je poleg tega vzdevka nadel še nov vzdevek Doktor. Ta me je takole nagovoril; Gospod, prosim potni list in dovoljenje našega bovedskega konzula, kajti Bovedčani brez našega 40V0' ljenja nimajo vstopa v našo judovsko republiko. Prav je imel Doktor. Judo-vec je tako oddaljen od bar-kovljanskega središča, da spadajo njegove zadnje hiše bolj pod Kontovel kakor pod Bar-kovlje, saj imaš od barkov-lianske cerkve do zadnje judovske hiše skoraj pol ure hoda. Kakor vsi drugi deli Bar-kovelj tako stoji tudi Judo-vec na strmem pobočju, ki se razteza od morja do prose-ške ceste. Od vsake hiše imaš krasen razgled na ves Tržaški zaliv, če pa greš v večernih urah do zadnje judovske hiše in se ozreš proti Trstu, boš ugotovil, da je prav od tam eden najlepših razgledov na tržaško mesto. Kakor da ne bi bilo to dovolj, pridejo na pomoč še močne luči ribiških bark, ki lovijo v Tržaškem zalivu in prav težko ti je zapustiti to točko, ko prihajajo svetli odsevi skoraj do obrežja in se igrajo z morjem. {Ii treba, da- si pesnik, če pa imaš le malo smisla za lepoto, se boš ob prvi priliki vrnil sem. Judovec je bil pred dobrimi petdesetimi leti še malo posejan s hišami, a se je po- sebno v zadnjih letih tako razvil, da se človek, ko gleda od morja proti hribu, vprašuje, kako je prišlo do tega, ko je vse judovsko pobočje povezano samo z eno cesto a z neštetimi in strmimi klanci. Dovoz gradbenega materiala je v takih primerih nepopisno drag in vendar rastejo tudi v Judovcu hiše kakor gobe. Kot protiutež izrednim gradbenim stroškom stoji nasproti krasna lega vsake judovske hiše, ki je brez skrbi, da bi ji spredaj zazidana hiša zakrila razgled. Ko bi razpolagal Judovec z dobrim prometnim omrežjem, bi se v malo letih tako razvil, ca bi predstavljal polovico vasi. Današnja cesta, ki se vije od Križca proti Kontovelu, je v prvem delu precej široka a do Scheimerjeve gostilne tako strma, da ne more priti v poštev za vozila. Od tu naprej je lepo položna, a preozka. Danes prideš z avtobusom na Komeščino in Tr-stenik, V Boved s Sergašem, Cjaki in Kozjak so povezani s proseško progo, le Judovec ie v tem pogledu popolnoma zapuščen in je res čudno, da se mestna občina do danes še ni zganila, da bi povezala ta lepi del Barkovelj z dobro vozno cesto. Da so se stari Barkovljani ukvarjali z vinogradništvom, ti povedo nešteti zidovi, ki so drug za drugim nanizani in tvorijo ožje ali širše police, na katerih je takrat rastla vinska trta. Kakor vsi okoličani, ki so spremenili strma pobočja v rodovitne vinogra- de, tako so bili tudi Judovci neustrašeni delavci, ki se niso bali truda in žuljev. V milijone in milijone bi šli ■ danes stroški za gradnjo do dvajset metrov dolgih in večkrat do tri metre visokih zidov, ki v nekaterih primerih podpirajo samo nekaj metrov zemlje. Kakor drugo barkov-ljansko vino, tako je bilo cenjeno tudi judovsko, ki so ga domačini večinoma prodali na csmicah. Kakor povsod po naši okolici, tako so se tudi Judovci počasi odiujili svojim paštnom in si iskali dela v mestu. Tržaška luka, ki se je razvijala, je nudila lažji zaslužek kakor zemlja. V mestu se je .razvilo ! zidarstvo in mizarstvo, kar je imelo za posledico, da se je spremenilo gledanje na domače ognjišče. Skoraj vsak zidar se je izučil tudi pleskarstva in iz starih, okajenih kuhinj so nastajale nove, lepo pobeljene, hišna pročelja so se pokrila z novim ometom in s pestrimi barvami tako, da je bil Judovec s svojimi vinogradi in z redkimi hišami vi deti kakor velik poležen travnik posut tu pa tam z redkimi cvetlicami. štvom in v eni izmed Teh družin- piješ samo-.staro- vino v buteljkah, med katerimi kraljjjje; .enov).kI„pI, nj.č ;jrpanj kot šestintrideset let staro. Vzdevki Judovec so pristno naši. Tako srečaš v Judovcu Detetove, Socičeve, Borelčeve, Moževe, Ukove, Ceriprove in ?.boletove, po katerih dobijo imena tudi posestva, ki jim pravijo na Detetovem, Ceri-piovem, Borelčevem. So pa tudi druga, ki jim pravijo Bruzovec, Bernardovo, Cege-tevec, Kmetovo, Piškovo, Tr-pizovec in Pri Tuži Judovci so bili od nekdaj vneti prosvetni delavci in so se posvečali posebno petju, kljub veliki oddaljenosti 'od središča Barkovelj, kjer je imelo nekdanje pevsko društvo Adrija svoj sedež v Na- rodnem domu. Med temi ne bosta nikdar pozabljena dva odlična pevca brata Riko in lja-gncelj Martelanc. V Scheimerjevi gostilni je imel svoj sedež barkovljanski Ljudski oder, ki so ga fašistične oblasti ukinile kmalu po prvi svetovni vojni. V tisti gostilni je začela že pred štiridesetimi leti delovati bar-kovljanska godba in nadaljuje še danes. Judovec razpolaga z dvema gostilnama, ki se ponašata z izredno lepim razgledom. Tako prva kot druga razpolagata z lepim senčim vrtom in starejši pevci se večkrat vračajo z mislijo v Martelan-čevo gostilno, kjer je vsako nedeljo donela lepa slovenska pesem. R. P. drže?'Včasih je ta, dedna. P*p gesto pa je posledica prebolelega blažjega rahitisa. Zel* pogosto pa zelo nagle roieo* Slednje prihaja posebno d* izraza v novejšem času Kdaj se ustvarja kriv* hrbtenica^ oziroma kdaj sme mo reči, da je drža napačna? Odločilna so pri tem t*I obdobja v otrokovem razvod ju. Prvo tako obdobje je 1* prvo leto življenja, to se pr«r vi tedaj, ko se otrok zač«» nja dvigati. Druga kritičn* doba je začetek šole, tretj* pa pubertetna doba. Starši* predvsem mati, morajo na tri kritična obdobja paziti. Ovijanje dojenčkov v tesn* povoje je sicer že zdavnaj za nami. Ne bo pa odveč dodati, da mora biti otrok v svojem prvem razvoju čimbolj svoboden, da se more čim več gibati, da se s tem njeg gove mišice morejo razvijati* Marsikatera mati se rada por naša, da je njen otrok krepek in da je že takoj sposoben «sedenja» in še posebej* da je zgodaj shodil ali vsuj stopil na noge. To ni preveč priporočljivo, kajti vsako prezgodnje napenjanje mišic in prisiljevanje otroka, da se postavi na noge, postane lahko škodljivo. Otrok, posebno čo je normalno zdrav, se bo kar sam kmalu dvignil, toda to šele tedaj, ko mu bodo do-, puščale mišice, sicer pa sj bo izbral tisti položaj, ki mu najbolj prija. i •' Drugo kritično obdobje je šolska doba. Otro tedaj izgubi dotedanjo svobodo gibanja in igranja, ker mora ure in ure mirno sedeti v klopi. To mirno sedenje, posebno v začetku, otroka močno utruja in hrbtne mišice zaradi utrujenosti postanejo šibke. Telo se zato zgrbi vnaprej ali pa se skrivi na stran. Pri dolgih urah sedenja se otrok tej napačni in škodljivi drži privadi. Tretje obdobje je doba pubertete, ki je hkrati doba nagle rasti. Razvoj mišic he n.ore slediti naglemu razvoju kostk ; ato so mišice v tej dobi šibke in se kmalu utrujajo in hrbtenica, ki je prepuščena sama seDi, zavzame napačno lego. Poleg napačne drže. ki vpliva na obliko hrbtenice poznamo še tslabo držo, ki je posledica nesimetričnega razvoja telega. Slaba drža in izkrivljena hrbtenica pa nista le estetski napaki. Včasih se to spremeni tudi v bolezen, ki povzroča bolečine in funkcionalne motnje. Da bi se vse to preprečilo, morajo na o-troka paziti najprej starši, v šol: pa prav gotovo učitelj, oziroma profesor in, seveda, šolski zdravnik. Starši naj privoščijo otroku čim več gibanja na zraku. Naj pazijo na njih držo pri mizi in pij, učenju. Pri večji opazni na-p-ki naj posreduje že zdravnik. Od šolskih oblasti in vzgojiteljev pa smemo pričakovati ali bolje zahtevati, da v času pouka pazijo tudi na držo otrok. Poleg vinogradništvu so se nekateri Judovci posvetili tudi cvetličarstvu. Pri Schei-merjevih ne najdeš več cvetličnjaka, Brusovi so se temu tudi odrekli, edini, ki se intenzivno ukvarja s cvetličarstvom, je se Brišček in kot «rožnarica» vsem znana Urška. llMiiimilimlllmmilllllliiimiMimiliuillMmiiniiiliiiiiiiiiiiHiiiiiimiiMiiniiiiiiiiiMmiiiinmHiiHiinuiiiitini,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,!,,!,,,,,,!!!,,, Modne muhavosti mm. %% fg j 4 /• Bivši borci EOKA »lave svoj vorovini vencem. Angleži so veliki dan. Na sliki devet bivših borcev, ovenčanih z lo-Jih izpustili iz zaporov hkrati pa jih izgnali s Cipra, ker tako so sc dogovorili v Londonu V manjši meri je cvetelo tudi ribištvo v precejšnji pa «šovernanstvo». Kaj pa so bili pravzaprav šovernanti? Hrusti so bili, ki so se upirali ob dolga in težka vesla,, ki so poganjala večje barke iz Barkovelj do Miramara in do Stivana. Tam se je nabiral grušč, s katerim so se polnili parniki in večje ladje, ki pri odplutju niso imele dovolj tovora. Delo je bilo zelo naip-orno in je zahtevalo izredno krepke roke, s kakršnimi so razpolagali Japec Mačka, Rokic, Dodelj, Francelj Marte-lanec in taki, ki bi ti .z enim samim udarcem razbili glavo, da bi ostale na tleh same črepinje. Ko so tl orjaki hodili po barkovljanskem obrežju, se ti je zdelo, da vidiš pred seboj potujoče omare. Prvotno je prevladoval v Ju. dovcu priimek Martelanec, a skozi stoletja so se v Judovcu naselili Mozetiči, Brusi, Škerlji, Matjašiči in Schei-merji. Slednji so nemškega porekla a so se že v prejšnjem stoletju popolnoma poslovenili. Potomci sudetskega kiparja, ki je prodajal v Barkov-ljah mavčeve kipe svetnikov in ki je ženskam, ki so p»e-dclgo izbirale rekel «kaj ga tclko žbirate, saj je vse an hodičii, se še danes intenzivno ukvarjajo z vinogradni- Dekleta, le glejte, da boste čim bolj zrastle. Saj ste prav gotovo že slišale, da se sedaj v modi samo visoke ženske? Torej le pohitite, da ne bo prepozno in da ne dosežete primerne višine šele tedaj. ko bodo morda v modi zopet majhne ženske. Takšna je pač moda. Včasih je zahtevala od žensk, da so bile bolj okrogle, drugič zopet, da so bile zelo vitke, tretjič ji je bil zopet všeč zavihan nos itd. Na vse te muhavosti smo se že privadile. No, to je sedaj ena novih modnih norčij, ki bo upajmo, sčasoma tudi prešla. Moda visokih žensk je prišla — pravijo v Ameriki, in to verjetno zato, ker so vsa današnja ameriška dekleta precej visoka. Toda takšna višina — od 1.70 do 1.75 m —, pravijo, še ni zadostna. Treba je doseči višino vsaj 1.80 m ali pa še več. Pravijo še, da to visoke ženske v modi tudi v Sovjetski zvezi Ker pa na rast ne moremo vplivati niti z najboljšimi in najdražjimi’ kozmetičnimi sredstvi, ne bo majhnim ženskam preostalo drugega, kot da so za nekaj čt.sa nemodarne ter da notr-pežljivo čakajo na čas, ko se bo moda zopet «spametovala». In ker že govorimo o modnih muhavostih, povejmo še tole; Pravijo, da bomo letos pi mladi, pa tudi poleti nosite črne nogavice. Nič ne de, če. bo obleka bela, ali pa svetle barve nasploh — nogavice bodo morale biti črne in niti ne preveč prozorne. Seveda ni rečeno, da bi k črnim nogavicam morale nujno nositi tudi črne čevlje. Nasprotno — moda predvideva, da se k črnim nogavicam nosijo tudi beli ali čevlji vseh mogočih drugih barv. In potem je lasulje: Te tudi letošnji modi ne dajo miru. Povsod jih vidimo in povsod nam jih ponujajo. Nekateri pravijo, da jih bomo nosile samo za svečane priložnosti, ko bi se rade pokazale s kakšno posebno pričesko, drugi pa zal ■jujejo, da bodo lasulje najbolj koristile zaposlenim ženskam, ki nimajo dovolj časa, da bi hodile pogosto k f-i.rerkam in ki bodo lahko z lasuljo vedno v redu. Prav sedaj, ico se govori o modi visokih žensk, pa moramo pripomniti, da so razstavljeni po izložbah povečini čevlji s srednjo, ali celo nizko ptto. Čevljev z zelo visokimi petami skorajda ni več. Zenska bi morala postati torej višja, čevlji so se pa znižali? Kdo razume to modo! Pa še kratka vest za t—e ene, ki so bile navdušene nad «vrečastimi» oblekami m ki jim je žal, da je ta moda ta ko hitro prešla. Nič ne obupajte! Le potegnite na dan stoje «vreče« in jih pripravite, da jih boste lahko zopet oblekle. In če bi vam kdo očital, da niste moderne ter da se «vrečaste» obleke sploh ne nosijo več, potem mu samo povejte, da se držite načel poznanega pariškega kroječa Givenchgja, ki je tokrat, v nasprotju z vsemi ostalimi vztrajal prvi «vrečasti# liniji ter na svoji modni reviji pokazal skoraj izključno takšne obleke in plašče. Za zaklmček še ena modna novost: Modni ustvarjalci pri. pravljajo ženske čevlje, ki bodo imeli posebno ursto pet I'e bodo sicer visoke in tanke, vendar pa bodo vzboče-ve navzven in ne navznoter, kot do sedaj. Pravijo, da bodo takšni čevlji ne samo bolj elegantni, temveč, da se bo noga v njih mnogo bolje počutila. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)] Ne prevzemajte novih Odgovornosti, ki bi vas popolnoma zaposlile. Ugodne perspektiv* za bodočnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.)j Informacije, ki jih pričakujete, še ne bodo prišle. Ne bodite drobnjakarski. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Kljub vsem vašim nap;> ram, se neki posel ne bo dobro zaključil. Ne bodite pre* naivni in ne zaupajte obljubam. RAK (od 23. 6. do 22. 7.J! Dobro proučite ponudbe, ki vam jih bodo postavili. Doživeli boste malo razočaranje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.); Porabili boste vse energije za uresničenja nekega načrta. Ne bodite preveč črnogledi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neki posel, o katerem st« mislili, da je že sklenien, bo zahteval še mnogo vaših naporov. TEHTNICA (od 23. 9. do 23* 10.) Ifheli boste uspehe v finančnih poslih. Sreča vam bo mil« samo dopoldne. ŠKORPIJON (od 24. 10. da 22. 11.) Ne zanemarjajte formalnosti, ki \am bodo poma-ga'0, da boste laže dosegli svoje smotre. Napeti odnosi A družini. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ohranite svoje zaupanje. Ne obnjajte čustev, ki so i* pred dolgim časom zamrl*. KOZOROG (od 21. 12. d® 20. l.) v svojih poslih se ne zanašajte na druge. Bodite prizanesljivi z mlajšimi ljudmi, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preživeli boste srečne ure v družb; ljubljene osebe. Zdravje izvrstno. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Upirajte se neutemeljeni malodušnosti 'n pesimizmu, ki izvirata iz živčnosti. PRIMORSKI DNEVNIK — A — Seja pokrajinskega odbora Prepoved ribolova na morju z mrežami in svetilkami 100.000 lir trgovinski zbornici za lanske živinske sejme V torek je bila seja pokrajinskega odbora, na kateri so pod predsedstvom odvetnika Culota razpravljali o pomoči nezakonskim otrokom za katere skrbi p°krajinska uprava. Seznanili so se z vestjo, da je ministrstvo za notranje zadeve poslalo 2.143.000 lir, s katerimi bodo razbremenili pokrajinsko upravo, ki je sprejela med 1. julijem 1957 in 30. junijem 1958 v službo ezule. Odborniki so odobrili znesek 150.000 lir za ureditev vrta in namestitev sušila v novem pokrajinskem poslopju v Ulici Vittorio Vene-to, ki bo kmalu dograjeno. Odobrili so še znesek 40.000 lir za namestitev svetilk v ostem poslopju in 180.000 lir za povezavo odtočnih cevi pokrajinskega poslopja v Ul. Man-zoni 14 z mestnč kanalizacijo. V skladu s sklepom pokrajinskega sveta so odobrili 100 tisoč lir trgovinski zbornici, ki je s Kmetijskim nadzor-ništvom organizirala živilske sejme v preteklem letu. Odbor je v dogovoru s sosednjimi pokrajinami sprejel ukrepe, ki urejujejo morski ribolov s svetilkami. Prepovedal je namreč uporabo nekaterih vrst mrež in svetilk, v pasu, ki se razprostira tri milje od obale. Izven tega pasu je ta način ribolova prepovedan ob vsaki polni luni od 23. marca do 20. oktobra 1959. Ni mogoče nadoknaditi izgubljenih dnevov. Prepovedane dneve bo sporočil predsednik pokrajine s posebno odredbo. Pismo Delavske zbornic Inlersindu v Trst Zahteva sestanek zaradi proizvodne nagrade in drugih vprašanj Seja goi iškega občinskega sveta, ki bi morala biti včeraj zvečer, bo šele prihodnjo sredo. Tako so sklenili na seji občinskega odbora, ki je bila v torek zvečer. Tajništvo Delavske zbornice v Gorici je poslalo Intersindu v Trst in v vednost ravnatelj stvu SAFOG in notranji komisiji pismo, v katerem obrav nava vsa tista vprašanja, ki se tičejo delavcev SAFOG Pismo se glasi; «Znova vas pozivamo, da čimprej določite sestanek, da se določi izplačilo proizvodne nagrade za delavce SAFOG še pred prazniki in da se tu di delavcem SAFOG izplača predujem, kot so ga izplačal delavcem CRDA v Trstu in Tržiču, ko so jim pričeli plačevati na mesec. Končno naj se pregledajo seznami delavcev, ki delajo za odstotke in sodelujejo pri akordnem delu, da se zmanjšajo razlike z delavci, ki delajo po akordu. V glavo se je udaril Včeraj ob 11. uri se je uda' ril v čelo in se potolkel 42-letni Valdi Mauri iz »kazer metu na Svetogorski cesti, rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. nitllllltllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllMIllIllitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiit Na občinskem smetišču pri Soči S predmeti, ki jih gospodinje zavržejo si služijo kruh številne osebe Steklenice, škatle, lepenka in podobno spet prodajo, smeti pa služijo Standreicem za gnojenje njiv Vsi meščani vedo, da odna-|n:kom jih trikrat na leto od-šejo občinski delavci vsak peljejo v Trst in prodajo. To dan smeti iz vež, da jih nalagajo na moderne avtomobi le in jih potem stresejo na občinsko smetišče. Malokdo pa ve, kje je to smetišče, kako se v njem dela in kakšno je. Zamikalo nas je, da bi o-biskali ta kraj, ki je za štan-dreške kmetovalce neke vrste «zlata jama«, saj daje društvu neposrednih obdelovalcev, ki ima smetišče v najemu, vsako leto lep zaslužek, ki ga gospodarski voditelji društva uporabijo v prid vseh članov. Bilo je že okoli pol 12., pa smo pričeli slediti enemu izmed tovornikov «mestne snage«, ki je peljal proti Stan-drežu. Kmalu smo se znašli na koncu ezulskega naselja, kjer se teren naglo spušča pioti Soči. Dva avtomobila sta pravkar stresla svoj tovor po strmem kanalu, tretji pa se je ritenski približal drugemu kanalu in prekucnil svoj tovor; pokadilo se je, škatle vseh vrst in velikosti so se usule po pobočju, pepel se je dvignil v zrak in zasmrdelo je po odpadkih... Spoznali smo, da more zveneti primera »zlata jama« za štandreški »škavacon« samo v toliko, v kolikor zaslužijo kakšen denar, v resnici pa je vse kaj drugega. Spustili smo se po krožni cesti kakšnih 30 metrov niže med navlako iz celega mesta. Najprej nam je zaudarilo po hudem smradu, ki ga je juž. nik prinesel s smetišča. Potem smo izbrali primeren prostor in se razgledali. Smetišče je neke vrste skladišče steklenic vseh mogočih vrst in velikosti, razbitega stekla, konservnih škatel, kuhinjske posode, papirja, lepenke, starih cunj in podobnih reči. Na obsežnem prostoru je našla evoje pravo mesto vsa tista ropotija, ki se vlači po stanovanju toliko časa, dokler se nekega dne ne ojunačimo in jo potisnemo v posodo za sme- Našli smo Dominika Brajnika katerega je društvo stan-dreških kmetov zaposlilo, da bi smeti pregledoval in izločil U njih vse tisto, kar ni upo-Tabno za gnojilo. Skoraj nehote smo ga vprašali, kako more prenašati tako hud smrad, pa je odgovoril, da se sedaj sploh ne more govoriti o smradu, najhuje da je poleti. V šestih letih, odkar je prvič prišel v smetišče, pa do danes, se je na vse neprijetnosti tako privadil, da jih skoraj niti ne opazi. Vsako jutro se odpravi na velik kup smeti pod kanaloma in kar z roko izbira uporabne stvari, ki jih meščani zavržejo. * Medtem je prišel nekdo z vrečo iz jute po steklenice. Zbral jih je in plačal; litrske po 10 lir, pollitrske po 5 lir. Odnesel jih je domov, kjer jih bo opral. Prodal jih bo Se enkrat draže kakšni destileri- ji- Tudi nekega kmeta smo srečali med potjo, ki je s parom volov peljal zvrhan voj smeti Štandreški kmetje rabijo smeti za gnojilo. Društvu plačajo na podlagi računa, ki jim ga izda Brajnik, po 500 lir za kubik. Po smeti prihajajo, kadar jih potrebujejo. Prejšnji teden jih je bilo bolj malo, v ponedeljek in v sredo po eden, v torek pa nobenega. Prihodnji teden jih bo več, ker bodo sejali koruzo. Pločevinaste škatle vržejo v ogenj, da zgori papir, barva, cink in kar je v njih. S tovor- delo opravlja Jožef Nemec iz Standreža, ki kupi od društva ta material po 5 lir kg Razbito steklo prodaja društvo nekemu trgovcu v Benetke po 4 lire kg. Društvo je dovolilo Brajniku, da prodaja steklenice v lastni režiji, ker mu je veliko na tem, da pride s smetmi na polja čim manj stekla. Seveda nas je zanimalo, če najde v smeteh še kaj takega, kar raztresenim gospodinjam ponevedoma pade med smeti. Povedal nam je, da je dvakrat dobil po 500 lir, de-setlirske kovance pa dobj skoraj vsak dan. Pred časom je dobil zlato verižico, ki je bila vredna nekaj tisočakov. Kmetje imajo več sreče. Našli so ure, prstane in podobno blago. Vtem je prišla blizu še žena z majhnimi otročiči. Prišla ga je klicat, naj gre obedovat. Odpravili smo se proti bivališču. Kar naravnost naj povemo, da je zelo slabo. Sipe so razbite, streha čestokrat pušča, ker otroci z vrha mečejo kamenje in razbijejo strešnike. Samo elektriko ima, pa nič drugega. Ker je poslopje občinsko, bi bilo prav, da bi ga vsaj malo popravili — lahko bi napeljali tudi vodo, ker črpalka ne more zadostovati družini s štirimi majhnimi otroki, ki bodo kmalu dobili še enega bratca Ta dela bi bilo treba napraviti: nekaj zaradi higiene, nekaj pa zaradi tega, da bo družina (tudi za otroke so smeti in škatle edina igrača) vsaj doma imela občutek, da živi v drugem svetu. pravil komisarski režim. Pokrajinski svet je namreč pred časom sprejel dve resoluciji, ki obravnavata ti vprašanji. Obenem svetovalci zahtevajo, naj bi se zaradi zanimanja kmetov in zaradi diskusije na občinski seji o tem razpravljalo tudi na pokrajinski seji. Urnik trgovin danes Danes 19. marca na Jožefovo bodo odprte trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. v.re, mlekarne in pekarne do 12.30, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine, vštete šo tudi mesnice, bodo ves dan zaprte. Urnik velja za vse občine goriške pokrajine. «»-------------------- Konferenca glede prijave neposrednih dohodkov Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča vsem članom, da bo v petek 20. marca ob 20. uri v dvorani Petrarce konferenca, na kateri bo govornik finančne intendance govoril o enotni prijavi neposrednih davkov. Konferenca se organizira z namenom, da se davkoplačevalcem olajša izpolnitev obrazcev. «»---- Vrhovci spet pojejo Interpelacija pokrajinskih svetovalcev KPI Pokrajinski svetovalci KPI so poslali predsedniku odv. Culotu interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj on ali odbornik, ki se za to vprašanje zanima, odgovori, če so se pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pozanimali, če bo država povečala prispevek za namakanje krminskega in gra-diškega polja, če bo država prevzela stranske stroške pri tem namakanju in če se je kaj napravilo, da bi se ugotovile pomanjkljivosti na Prevalu, zlasti še, da bi se od- Po dveh letih odmora so se vrhovski pevci pred kakšnim mesecem odločili, da bodo o-živili pevski zbor. Pevovodja Dori Klavčič jih je obiskal in kmalu je bila določena prva vaja. Od tistega dne je poteklo, kakor smo rekli, komaj kakšen mesec, pa so se navadili že več lažjih pesmi. Vaje imajo v bivših prostorih prosvetnega društva. Danes popoldne se bodo javnosti prvič predstavili s priložnostnim nastopom v vaški osmici. Ce bodo pri volji, jo bodo mahnili še v Petovlje, kjer bodo piaznovali sv. Jožefa. Pismo iz Nove Gorice Strašna nesreča v Kozarišču Razdirala sla granato iz prve svetovne vojne in je eksplodirala - Živahno delovanje dramskih družin Tradicionalno jožefovanje v Ricmanjih Vse je nared za sprejem prvega spomladanskega praJ NOVA GORICA, 18. — Prejšnji petek se je pripetila v bližini Kozarišč pri Tolminu huda nesreča, ki je terjala življenje dveh mož in očetov. To sta 42-letni logar Franc Piču-lin bivajoč v Ciginju in Evgen Krivec oficir JLA. Do tragedije, ena najhujših v zadnjih letiih na Goriškem, je prišlo ob eksploziji približno trideset-kilske granate, ki jo je poskušal Pičulin razdreti. Da bi granato, ki je bila izstreljena med prvo svetovno Apjno razstavil, jo je Pičulin usodnega dne odnesel v neki jarek v bližino vasi, kamor je povabil tudi 32-ietnega Krivca, k: se je baje svoječasno ukvarjal z uničevanjem razstrelilnih sredstev. Do eksplozije je prišlo, ko je Pičulin tolkel s kladivom po granati, da bi jo razstavil. F. Pičulin je bil ob eksploziji na mestu mrtev, Krivcu pa je zdrobilo obe nogi, da so mu jih v šem-peterski bolnišnici morali amputirati. Zaradi velike izgube krvi pri poškodbi pa je po 24 urah tudi Krivec podlegel. Pičulin je zapustil ženo s trem: nedoraslimi otroki, Krivec pa ženo z dvema otrokoma in tretjim na poti. Tako je zaradi nepravilnega ravnanja pri uničevanju eksplozivnih sredstev ostalo zopet šest otrok brez očetov. Komisija tajništva za notranje zadeve v Novi Gorici, ki je odšla na kraj nesreče je ugotovila, da je hotel Pjčulin granato demontirati in izprazniti tako, da bi dobil kar največ železa za prodajo. Na kraju eksplozije je našla tudi ročaj kladiva in prednji del granate, na katerem je ugotovila, da je po njem tolkel z železnim predmetom. Kazno je tudi, da ne Pičulin ne Krivec nista poznala konštrukcije te granate, kar se jima je kruto maščevalo. Ta primer — smrt dveh očetov nedoraslih otrok — vnovič opozarja na potrebo, da vsi ki najdejo kakršnakoli ; eksplozivna sredstva, leta takoj prijavijo na najbližjo postajo Ljudske milice, ki bo poskrbela, da jih bo uničila posebna strokovna komisija, ki je v ta namen že več časa osnovana pri okrajnem tajništvu za notranje zadeve. Le tako se bo mogoče izogniti nesrečam kakršna je opisana in drugim podobnim, ki so se pripetile v zadnjih letiih na področju, kjer je divjala prva svetovna vojna, ki po štiridesetih letih še vedno zahteva nove žrtve. • • • Kot. veselo vest preteklega tedna pa moramo omeniti hvale vredno aktivnost dramskih družin. Na odru novogoriškega gledališča so se najprej dvakrat zaporedoma predstavi-igralci prosvetnega društva «Jože Srebrnič« iz Solkana dramo V. Ocvirka «Ko bi pad' oživeli«, katere uprizoritev so posvetili 40-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Goriško gledališče pa je kot četrto premiero v sezoni predstavilo delo angle- škega pisatelja Hodgeja Marto-na »Dež in vihar«. Igro je režiral absolvent akademije za igralsko umetnost Stane Potočnik. Z novim, četrtim delom v sezoni, se je svojemu občinstvu predstavila tudi dramska sekcija »Svobode« v Idriji. V soboto je uprizorila igro makedonskega pisatelja Kola Cašule «Veja v vetru«. Igro ljubezenske vsebine s tragiko, ki je običajna za zakone s preveliko razliko v letih med zakonci, je uspešno režiral Dol-fe Anderle, nekdanji član gledališča za Slov. Primorje. Dramska družina v Idriji je v tej sezoni, po prihodu D. Anderleta v Idrijo razvila izredno živahno dejavnost. Tako je postavila na oder štiri premiere in odigrala kar 20 predstav, pripravlja pa še Cankarjeve »Hlapce«. J. J. Jutri Juventina proti Cividalese Juventina se bo danes popoldne odpeljala v Čedad, kjer se bo srečala v Cividale- ljali od železniškega podvoza. Ob 10. uri bodo na igrišču Ju-ventine trenirali juniorji. Prefekt obiskal doberdobsko delovišče Prefekt dr. Nitri je v torek obiskal Doberdob. Ogledal si je delovišče, s katerim gradijo novo cesto s trga v Doberdobu do orožniške postojanke. Obiskal je tudi šolske kuhinje v Doberdobu, Dolu in Jam-Ijah. Od tam je nadaljeval pot v Tržič. 7. aprila razprava proti doberdobskemu županu Razprava proti doberdobskemu županu Andreju Jarcu, ki je bil obtožen, da je «vdrl v zasebno bivališče«, ker je odpri sobo v iameljski osnovni šoli, da bi jo pripravil za volilni sedež, bo 7. aprila pred tržiško sodnijo. ——«»—— Družina Carlo Valentinuzzi je darovala v spomin na pokojnega dr. Adalberta Gressi- "e za prvenstvo «promozione». I ja 1.000 lir v dobrodelne na-Igralci se bodo ob 13.30 odpe- | mene. Josip Kuret pripoveduje, kako so Ricmanje postale slo^0 tečen f Gostilne in osmice so pripravile dobro kapljico m Bila je že tema, ko se je Jo- I in Ricmanje so pridobile slo-sip Kuret, po domače Petra- • ves znane božje poti. Romar- čev, vrnil s polja domov. To ne bi bilo nič čudnega, saj je znano, da delajo kmetje od zere do mraka, ko ne bi naš Jcsip imel za sabo že 85 let. Kljub viseki starosti - in tu naj pripomnimo, da je najvta-rejši Ricmanjec — je še vedno čii in zdrav, tako da se ne u-straši prav nobenega de'a. Ztto smo prav njega prosili, da nam kaj pove o čudežu, ki je pred več kot dve cta leti pripomogel, da so postale Ricmanje slovita božja pot. Josip Kuret nam je takole pevedal; ((Pravijo, da je leta 1749 cerkev bila prazna in so vaščani nenadoma opazili, da je v njej svetlo. Sli so pogledat in tako so videli, da gori svetilka ob stranskem oltarju, ki je bil posvečen svetemu Jožefu. Čudno se jim je zdelo, kdo je svetilko prižgal in so jo spet ugasili. Toda komaj so odšli iz cerkve in zaklenili vrata, se je luč spet sama prižgala. To se je večkrat ponovilo in ljudje so v tem videli čudež. Kasneje so staro cerkev podrl-' in zgradili novo. Namesto sv. Juriju je bil novi glavni oltar posvečen sv, Jožefu ji so prihajali iz vse Slovenije, že teden dni pred praznikom so bili v vasi Ribničani in na senikih ni bilo moč dobiti prostora za prenočišče. Danes je seveda drugače...« Res, danes je drugače. Jožefovanje v Ricmanjih nima več onega pomena kot pred de- na avoi-i«—• • , setletji, saj večina Tržačanov vjine mize, >“ sploh ne ve, od kdaj in zakaj •• nov zmanjkalo, ne’' spodinja i» ^ fm la vrsto dom*- ■ mi, so bili Pri?rfsa4 hotei )f Vino je dobr°, til če bo je ga, mu bo l^, ljo, Pa bo posu- » V osmici Pri ^3 J dvorišču P »V tradicija jožefovanja v Ricmanjih. Pri Curmanovih, kjer l-majo tudi letos osmico, se dobro spomnijo na one čase, ko se je v vasi dobesedno trlo ljudi. Danes je promet' velik, toda še zdaleč ne doseže onega pred leti, pred zadnjo vojno ali celo prometa pred prvo svetovno vojno. Toda ne gre preveč obujati spomine na stare čase, po- -•!ejmo raje v sedanjost in sprijaznimo se s tem, kar nam prinaša sedanje življenje, po-giejmo, kako so se Ricmanje pripravile na letošnje jožefovanje. V vasi so tri gostilne; društvena, Svarova in Tackotova. Samo za hip smo stopili v e-r.o od teh gostiln in se na lastne oči prepričali, da so res dobro založene: «Robe ne bo Iz koprskega okraja V Številne nesreče vozi! na istrsk Danes «Dan invalidov dela» Žalostne o nesrečah na delu Na cesti med Izolo in Koprom je bilo v zadnjih dneh nekaj prometnih nezgod, pri katerih so Tržačani utrpeli precej telesnih poškodb in materialne škode. V nedeljo splavitev v CRDA v Tržiču V nedeljo ob 10.30 bodo splavili v tržiški ladjedelnici turbocisterno »Esso Roma«, ki so jo zgradili za družbo Columbia. Ladja je dolga 210 m, široka 27 m, nosilnost 36.000 ton, razvija brzino 17 vozlov na uro. Kino v Gorici CORSO. 15.30: »Nevihta« italijansko - jugoslovanski ko' produkcijski film, Silvana Mangano, Van Keflin. v barvah. Zadnja predstava ob 22. uri. VERDI. 14.30: »Totč, Eva in prepovedani čopič«, Totd Abbe Lane. VITTORIA. 15.00: «Vrtoglavt ca«. CENTRALE 15.00: «Strahovi in tatovi«, D. Pica in M Riva. MODERNO. 15.30: «Umetniki in modeli«. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 11,8 stopinje ob 12.50. najnižja stopinj ob 6. uri. Vlaga .7,0 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Al-banese, Korzo Italia 33, tel. 24-43. Smetišče y Standrezu Motorist' Giovanni Fonda iz Trsta je vozil svoje motorno kolo iz Izole proti Kopru precejšnjo brzino. Na ravni cesti pred Giusterno je trčil v osebni avto Josipa Deloste Ker je Fonda vozil precej po desni strani, se je hotel izogniti avtomobilu, pri tem pa je zadel v obcestni rob in padel ter trčil v avto. Fonda se je precej poškodoval, medtem ko se je Deloste samo malo opraskal. Renato Kocjančič iz Trsta se je vozil z lambreto iz Stru njana proti Izoli. Pri vožnji je zadel v obcestni kamen, padel na tla in se laže poškodoval. Bruno Franza iz Trsta je vozil na svojem motorju tudi Jovakina Brusiča po cesti iz Izole v Koper. Zaradi velike hitrosti in vinjenega stanja ni mogel zvoziti ovinka in je zadel z motorjem v obcestni kamen in nato v drevo Na vozilu je za 70.000 dinarjev škode, Franza se je laže poškodoval dočim je bil Bru-sič teže ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Jože Pu-rič iz Repna je vozil po cesti skozi naselje Barka proti Zavrhku. Na ovinku, ki je zelo oster, ni obvladal vozila in se je prevrnil. Pri padcu se je hudo ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi pretresa možganov. Med Hru-ševjem in Postojno je Vladimir Urbančič precej hitro vozi 1 z avtom po sredini ceste. Nasproti mu je privozil z o-stbnim avtomobilom dr. Marijan Zdravljič iz Gorice. Pri srečanju z vozilom dr. Zdrav-ljiča je Urbančič izgubil oblast nad svojim vozilom in tr. čt i v Zdravljičev avto. Pri nesreči sta bila Vladimir Urbančič in Ida Zdravljič teže ranjena, laže dr. Zdravljič, Anton Turk in Marija Zalar pa so se laže poškodovali. Skoda, na vozilih znaša okrog 600.000 dinarjev. Pretekli torek je bil v Kopru ustanovni občni zbor Fotokluba Ljudske tehnike. Na ustanovnem občnem zbzoru je bilo prisotnih 25 ljubiteljev fotografije, dočim je računati, da se je število fotoamaterjev gotovo podvojilo. Fotoklub, ki nosi ime »Objektiv«, ima v načrtu, da si uredi za svoje potrebe primeren laboratorij, obenem pa misli izdelati več umetniških slik Kopra. sko ploščo bivše partizanske učiteljice. BOS Prihodnji mesec bodo sveče no odprli osnovno šolo v Pradah. Sola je bila v preteklem letu prenovljena, ker že dlje časa ni služila svojemu namenu. Sola v Pradah bo nosila ime partizanske učiteljice Elvire Vatovec. Pri svečani otvoritvi obnovljene šole bodo odkrili tudi spomin- KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 1*. t. m. ob 1C. uri Universal barvni cinemascope film Divji cvet Igrajo: DEBBIE RENOLDS, LESLIE NIELSEN V nedeljo praznovanje dneva vajenstva V okviru dneva vajenstva, ki ga po vsej državi organi-' žira Delavska zbornica CGIL, bo v nedeljo ob 10.30 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ul Pondares javno predavanje o temi «Poklicna kvalifikacija in stalno delo za mladeniče in dekleta«. O tem vprašanju bo govoril član izvršnega odbora FIOM Renato Cappelli. Na konferenco so vabljeni mladinci, vajenci in delavci, njihovi starši t'er drugi delavci in delavke. Sestanek delavk za izenačenje Na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares bo jutri ob 18. sindikalni sestanek delavk, ki bodo razpravljale o pripravah za javno konferenco, ki jo organizira Delavska zbornica CGIL v nedeljo 3. aprila in na kateri bodo govorili o vprašanju izenačenja plač delavkam. IZŠLA JE prva letošnja številka revije JžidžiA v novi obliki in z za-I nimivo vsebino. Dobite jo v Tržaški knjigarni. Na raznih svečanostih bodo razdelili invali. dom dela častne diplome in denarne nagrade Danes je «9 vsedržavni dan invalidov dela«. Po vsej državi bodo v tem okviru razne prireditve, predavanja, svečanosti in nagrajevanje delavcev invalidov. Tudi v Trstu bodo take prireditve in bodo razdelili nagrade invalidom dela, Ob 8.30 bodo v počastitev smrtnih žrtev na delu položili lovoroiv venec na pokopališču pri Sv. Ani ter pri čistilnici Esso Standard. Ob 9.45 bo v Ul. Crispi 23 svečana o-tvoritev novega sedeža Zveze invalidov dela, ob 12.15 pa bo posebna ceremonija na županstvu. v glavni dvorani bo i-irel priložnostni nagovor poslanec Bologna, nato pa bodo novim večjim invalidom razdelili častne diplome in denarne nagrade. Proslava se bo zaključila na morju. V zalivu bc.do namreč vrgli v morje lovorov venec v počastitev vseh, ki so žrtvovali svoje živ. Ijenje pri izvrševanju svoje dolžnosti na morju. Popolnoma pravilno je, da se da priznanje invalidom dela da se jim dodelijo častne diplome in denarne nagrade, da se počasti spomin padlih žrtev; toda še bolje bi bilo, čc*bi preprečili nesreče na delu in odpravili ali vsaj ublažili poklicne bolezni Statistični podatki so namreč zelo zgovorni in žalostni. Leta 1954 so po vsej državi zabeležili 1.059.719 nesreč na delu in primerov poklicnih bolfezni, leta 1957 pa že 1.224.525. Leta 1957 je bilo 4140 smrtnih nesreč na delu. Glede nesreč na delu Trst prednjači. Zaradi tega je Delavska zbornica CGIL že pred časom sprožila akcijo, da bi se odgovorne oblasti in zadevne ustanove resno lotile tega vprašanja. V vseh podjetjih bi morali ustanoviti zadevne odbore, v katerih bi morali biti tudi zastopniki delavcev. Ti odbori bi skrbeli, da bi vodstva podjetij ukrenila vse potrebno za varnost na delu :n za preprečitev nesreč. K i tudi .nekaj P° ko da bo J p.ostora za‘ ^ VJno ie v pden A terih ima šest hektov. , _ sf°aili’ .“ - J ooft* Dobro Je 1n. i>i stopinj alko J Seveda je ‘ ' kaj prie«*®“ 3/' mači po:-krb pf in mortadelo.^ ^ ^ drugih os«1 Kovaču ter » «Kasarna».• ^ imaj~ osmlC“’ Ul Pito Boljun«*>„ ni. da body*jj •« V H 1 h jticmanJ1 i. čun prav v-’ v Jf kapljice, ki L je* sti v Ricman)>» „ sme,s Potem čaja ke?J ra vse pw«« b« se bodo zvrstu ni poti ^W'»l mani dese‘ Ljut ■' k bodo surov P (U 280 lir. ku io dkg- bodo Zn zabavo „ vrtiljaki m j ut# I« so že nekajI ^ najboij P"1" ji V* tujoči kram3 ^ ? »J svojo kram0 ji* t, bodo prišli na 5 mladi, .■orana ni t; in dvorana da bo pač padla. Končno n»J ^t*' besta podjetP ad,l!' che» in «La . 'i veain° preV0Z .P0°rej 1131*1 j Vse je torej mo čaka, ftic' želijo, da ,judje fj več ljudi, želijo naravo. zadoščeno* n'im n predvaja danes 19. t. m. z začetko® Mefroscope film: iviciruMupe ih«*1 Orlovska Igrajo: JOHN WAYNE, MAURE®^ DAN DAILEY TITOVI ZAVODI 173 D v LJUBLJA obveščajo vse svoje poslovne prijatelj6 in zveze, da bo telefonska centrala iniel^ od 24. marca 1959 dalje sledeče telefonske številke: 39-011 do 39-01® PR0DAJN0-PR0JEKCIJSKI 10^ TEL CENTRALA 30-531, 30-541 ji ■M urnim*;'' , J . '' .0/-.7-V. ____£ SIRI!® w» !0$0& ”r '"■ cev-kontrolorjev. Vztrajanje pri večjem številu tujih oseb je povezano z drugijni zahtevami, ker kaže na namene, da se te osebe ukvarjajo z drugimi nedosojenimi zadevami na tujem ozemlju. ZDA in Velika Britanija pa s svoje strani ne pristajajo na to načelo; Irei-meTrijo, da bi na ta način nadzorstvo naletelo ria ovire in i'zgubilo svoj smispl. Z drugimi: bese- ■ 0 Prekinitvi jedr-»pet V°S USnib eksplozij so v zastoju. Toda : i »Jij :- t('J £a2i 2abloja tudi pri- ■' , ^iede , MNtfcnia sklepov » u stališču’ •> ftia Ve«no pi 8 lepi sPre-[a «v ko asov» razen v ? Al?4 lpratfre 2a neka bi-Ctta turiinja’ kjer so 2 C 2 naadi vPraša"nja "v 15>. ko °rStVOm 222 m- 1 k jedrJu Potrebna so- JnSpr^,811- \ Ut Prašani a seznam i -Htu kJ 111 j‘h razdelila Jv ivt.i orij, * V šahu sta biU f ^ Kovačič - Spacal; 'ztilf* Mijot ld). K°ncnrojjški «Skamperle» - **' STBEU*«'6 ;ega '! nastop'1! Gojenci Diias^f®pili v ‘j) tokrat prvič te** j« ljanju in so hovi rezultat vi. Seveda P? nodp0ra diti resnejšega^ooe . UU1 icsucj—” , ■„ p* i' činom, ki jcoflt*’ najboljše strele :.. $ zultat še je Sls pijašk' »Škamperle* - v J 299 - 224. Rezultat po! .samez' nih i«. Brf’n0 «SKAMPERLE' vačič 8', Walter rij Strozzi ^ «4 vec 69. v>. V'10,;; ” DIJAŠKI na 69, Daril. U.. 52, Darij Gvardijanc Furlanič 46. Škamperle sinočnjega tr* -Prvi Na stadionu «J_fS|,i bil sinoči pdboj sK^hf1 med moštvi P- ® ta1’ p. d. Skedenj i® »Sk* f»r Zmagalo je mostv d pV> , le* s 4 točkami, P d0je" ki z dvema i" 0 točkami. Posamezni reruii^jioP^ perle-Skedenj *■“’ .jefl' Taborniki 2:1, s « niki 1:2 . nročiid J Podrobnejše P° jr i ........ i......................... Primorsko nogometno prvenstv^ Lahke zmage favorP v 1. spomladanskem Samo v Kopru tesen rezultat med Koprom1 Prvo kolo spomladanskega j Lestvica: g »*•; ', dela primorskega nogometne-1 N Gorica 12 lJ, \ \ J ga prvenstva je minilo brez, p0st0jna 14 presenečenj. Povsod so zrna gali favoriti, le tekma v Kopru se je končala z zmago domačinov, ki jim tega glede na zelo slabo igro v prijateljskih tekmah ne bi prisodili. Posamezni rezultati so bili naslednji: Ankovo-Nova Gorica 0.6, Primorje-Tabor 4:0. Posto.i-na-Adria 4:1, Branik-Rudar 5:1, Tolmin-Ilirska Bistrica odložena in Koper-Sidro 3:2. Čeprav zmage Kopra nad Sidrom ne moremo imenovati presenečenje, pa so igralci v nedeljo vendarle z začudenimi obrazi zapuščali koprski stadion. Igra Koprčanov v prijateljski tekmi z Litijo pred tednom dni je bila namreč tako slaba, da tudi naj večji optimisti niso pričakovali cel izkupiček v tekmi s Sidrom. Toda pregovor, da je žoga okrogla, se je prav lepo uveljavil v tekmi Koper-Sidro. Vseh pot golov je bilo namreč plod začetniških napak obeh obramb predvsem vratarjev, ki sta bila najslabša igralca na igrišču. Dobro pa sta igrala oba napada in tudi krilskim vrstam v glavnem ni kaj očitati. Zmaga Kopra ni nezaslužena, čeprav bi morda bolj ustrezal neodločen rezultat. Glede drugih srečanj ni kaj pripomniti, ker so se končala z visokimi zmagami favoritov. Pokazalo se je med drugim, da sta se Tabor in Rudar slabo pripravila na spomladansko tekmovanje, pa tudi Postojna je s svojo mlačno igro razočarala gledalce. Kaže, da Nova Gorica ne bo imela pretežkega dela v boju za prvo mesto, saj vsi njeni glavni konkurenti niso v nedeljo pokazali prav ničesar, kar bi jo 1 lahko vznemirjalo. Tabor Kep er Sidro Primorje Tolmin Anhovo Branik Adria Rudar II. Bistrica 1J !!;» 71 \ jt1 i 6 2 \ 3lf. \ 4 3 $1» 1 5i! 3 1 \ l^1 3 1 3 St 1 !? Vo°iV2 0 * *’ ,pC> v“‘n«d7jo ^gjVŽ naslednja CEV 11. Bistrica, P’ Tabor-Anhovo. Branik, Ruda Tolmin. KO^ Beograd - PARIZ, !»■ reprezentanca rei®81 orei‘- i noči v Parizu ja prezentanco (28:31). , i? s„ V Igra je bila s0dniL{e