PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana « gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 145 (9147) TRST, sreda, 25. junija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izliajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ril je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SEJA OSREDNJEGA VODSTVA REPUBLIKANSKE STRANKE PRI ZA OBNOVITEV LEVE SREDINE V DUHU DRUŽBENE PRENOVITVE Zanimiva stališča številnih predstavnikov PSI o sodelovanju s KD leve sredine obnoviti, da morajo spremeniti celoten politični in uprav- RIM, 24. — Po volitvah 15. junija, ko je krščanska demokracija doživela hud poraz, levica, zlasti komunisti pa so se izredno okrepili, skušajo demokristjani vso zadevo spraviti na stari normalni tir rešitve povolilnega položaja z «obnovitvijo štiristranske levosredinske koalicije». To so demokristjani predlagali že prejšnji teden svojim zaveznikom. V tem tednu pa naj bi ostale stranke odgovorile. Zato hočejo prikazati ta teden kot «odločujoče dneve za bodoči razvoj političnih dogodkov v državi». V bistvu pa vprašanje ni tako enostavno. Socialisti, ki so najbolj prizadeta stranka v dosedanji vladni koaliciji, že dlje časa trdijo, da je «leva sredina preživela svoje obdobje». Drugačnega mnenja so seveda socialdemokrati, ki kot demokristjani nadaljujejo s svojim starim predlogom o «organski levosredinski večini». O demokristjanskem predlogu je danes razpravljalo osrednje vodstvo republikanske stranke. Republikanci pravijo, da so pripravljeni obnoviti organsko levosredinsko vlado. Pri tem pa poudarjajo, da bo treba pogajanja voditi na primeren način in v primernem času, da se ne prepusti države «brez vlade». Obenem dodajajo, da je položaj po volitvah popolnoma spremenjen in da bo treba na pogajanjih upoštevati jasen pomen, ki ga imajo glasovi 15. junija. Skratka, da se morajo stranke ni program in pozitivno odgovoriti na zahtevo volivcev po prenovitvi italijanske družbe. Preden je stranka sprejela ta sklep, je poročal tajnik Biasini, ki je dejal, da volilni izidi 15. junija niso slučaj, saj sledijo referendumu o razporoki iz leta 1974, kar potrjuje čvrsto rast italijanske družbe, ki zahteva spremembe tudi v upravljanju javnih zadev. V svojem poročilu pa Biasini ni povedal, kako si republikanci zamišljajo spremembe, ki jih predlagajo in ali so prepričani, da sta krščanska demokracija in socialdemokrati pripravljeni sploh kaj spremeniti. V prihodnjih dneh bodo odločali tudi socialisti. Sestalo se bo njihovo osrednje vodstvo in razpravljalo o položaju po volitvah ter o predlogu krščanske demokracije o obnovitvi levosredinske koalicije. Po izjavah, ki so jih do sedaj dali predstavniki vseh struj socialistične stranke, PSI iiiiMiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ininifiiiiiiii!itiiiiiiiiiiimiiiiiiimi||lll|||UIII)|U|| S POGOVOROM Z LEONEJEM IN MOROM Živkov zaključil uradni obisk v Rimu Medsebojni odnosi, evropska varnost in razoroži, tev glavni predmeti pogovorov med delegacijama RIM, 24. — Predsednik bolgarskega državnega sveta Todor Živkov je danes zaključil uradni o-bisk v Italiji. V dopoldanskih urah je imel bolgarski gost skupno s člani državne delegacije, ki so ga spremljali, zadnji sestanek na Kvi-rinalu s predsednikom republike Leonejem in italijansko državno delegacijo. Sestanka so se udeležili tudi zunanja ministra in ministra za zunanjo trgovino obeh držav. V pogovoru so dali velik poudarek razvoju medsebojnih odnosov, še posebno pa razvoju gospodarske izmenjave. Delegaciji sta si izmenjali poglede o vseh perečih mednarodnih vprašanjih. Tako sta predsednik Živkov in zunanji minister Mladenov za bolgarsko delegacijo obširno govorila o pobudah Bolgarije za mir, popuščanje napetosti in razorožitev v okviru zunanje politike vzhodnih socialističnih držav. O teh vprašanjih sta povedala svoje mnenje tudi predsednik republike Leone in zunanji minister Rumor, ki sta še posebno omenila konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi in delo konference o omejitvi oborožitve na Dunaju. Obe strani sta izrazili željo, da bi se tako ženevska kot dunajska konferenca čimprej pozitivno končali. Govorili so tudi o vprašanju Bližnjega vzhoda, ki ga je treba rešiti, tako sta poudarili obe delegaciji, v duhu spoštovanja pravic vseh narodov prizadetega področja, vključno Palestincev. Glede Balkanskega polotoka, pa je italijanska stran izrazila svoje živo zanimanje, da bi tam vladala mir in soglasje. Živkov je v tej zvezi pojasnil, da ima Bolgarija o-dlične odnose z vsemi državami na balkanskem področju. Zatem se je predsednik bolgarskega državnega sveta sestal v vili Ddnes seja vlade: določitev roka o zapadlosti prijave dohodkov RIM, 24. — Vlada bo imela jutri dopoldne sejo, na kateri naj bi razpravljali in odločali predvsem o podaljšanju zamrznitve stanarin do 31. decembra letos in o določitvi novega datuma o zapadlosti prijave dohodkov za leto 1974. To sta dva izredno važna u-krepa, o katerih mora vlada čimprej odločati. Glede zamrznitve stanarin je bilo v teh dneh na milijone italijanskih družin v skrbeh, saj zapade zamrznitev stanarin 30. t.m. Vlada pa doslej še ni pripravila obljubljenega zakona o ureditvi tega vprašanja z določitvijo tako imenovane «pravične stanarine». Zato je sedaj prisiljena ponovno izdati vladni odlok o podaljšanju zamrznitve. Glede predložitve prijave dohodkov za lansko leto v Rimu govorijo, naj bi vlada določila na jutrišnji seji rok zapadlosti za 10. ali najkasneje 15. julija. Madama s predsednikom vlade Mo-rom. Tudi tu je bi^ jjovor o položaju v svetu in o medsebojnih odnosih. Predsednik bolgarskega državnega sveta Živkov in člani njegove delegacije bodo ostali v Italiji še nekaj dni na zasebnem obisku. LUKSEMBURG, 24. — Zunanji ministri evropske «deveterice» so se opredelili za čimprejšnji zaključek evropske konference o varnosti, ki naj bi se končala že julija v Helsinkih. S tem so dejansko postavili na glavo trditve ameriških voditeljev in pritiske tajnika NATO Lunsa, naj bi zaključek konference odložili do jeseni. zavrača enostavno obnovitev levosredinske vladne koalicije. To je še zlasti razvidno iz stališč, ki so jih zavzeli nekateri socialistični voditelji v intervjuju tedniku «Espresso». Namestnik tajnika Mosca odkrito pravi, da pot, po kateri je treba iti, gotovo ni štiristranska koalicija, kakor tudi ne alternativa vladi same levice. Mosca pravi, da je treba začeti pogovor med socialisti, komunisti in demokratičnim delom katoliškega sveta, da pride do stvarnega srečanja. Bivši proračunski minister Giolit-ti pa sodi, da volitve niso prinesle «konec nekega obdobja», temveč začetek tega konca, ki je v nazadovanju demokrščanskega režima, ki pa še ni padel dovolj globoko. Giolitti opozarja, da krščanska demokracija ne bo kar tako vrgla puške v koruzo in da bi znala sestaviti tudi desničarsko vlado. Sicer pa, ugotavlja Giolitti, so zadnje volitve pokazale, da'je KD desničarska stranka, s katero «ni mogoč noben kompromis». Zanimivo je tudi stališče namestnika tajnika PSI Graxija (pripadnika Nennijeve struje). Pravi, da je treba začeti razmišljati o takšni koaliciji, ki se bo rešila hegemonije de-mokrščanske stranke. Glede nadaljnjega vladanja, pa Giolitti pripominja, da morebitna dvostranska vlada (KD - PSI) bi ne bilo nič zgodovinskega, temveč bi nastala zgolj iz nujnosti, da se zagotovi oblast v državi. O istem vprašanju govori tudi poslanec Balzano, ki pa ugotavlja, da bi bila vlada KD - PSI zelo na levo in bi lahko ostala pri življenju samo s podporo komunistov. Zato se Balzano vprašuje: «Ali bi krščanska demokracija sprejela takšen zgodovinski kompromis?» Član osrednjega vodstva Vittorelli pa načenja vprašanje perspektive vlade levice. Ugotavlja, da bi levica z 51 odst. zelo težko vladala, obenem pa dodaja, da je dolžnost tistih, ki imajo 51 odst., da vladajo. Po drugi strani pa posl. Balzano ugotavlja, da bi bilo morda najbolje, da bi se socialisti vrnili v opozicijo, zlasti še, če se upošteva ugotovitev Vittorellija, da so socialisti dobili največ glasov na tistih področjih, kjer so mnogo pridobili tudi komunisti in kjer so bili z njimi v opoziciji. Zasedanj« SEV BUDIMPEŠTA, 24. - V madžarski prestolnici se je pričelo redno zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč med evropskimi socialističnimi državami (SEV—CO MECON). Na dnevnem redu zasedanja je predvsem oblikovanje skupnega energetskega načrta do leta 1980. PO ODLOČITVI GUVERNERJA «BANCA D'ITALIA» Moro povabil Carlija naj odloži odstop Guverner «Banca d’Italia» Guido Carli RIM, 24. — Predsednik vlade Moro je danes sprejel zakladnega ministra E. Colomba in guvernerja «Banca d’Italia» Carlija v zvezi s sporočilom Carlija, da ostopa z mesta guvernerja državne banke. Na sestanku sta predsednik vlade Moro in zakladni minister Colombo povabila guvernerja, naj ostane na svojem mestu, upoštevajoč sedanji resen gospodarski in finančni položaj v državi. Guverner «Banca d’Italia» je nedavno izjavil, da je njegov sklep o odstopu nepreklicen in da mora sedaj pristojna oblast poskrbeti za novega guvernerja. Tedniku «Espresso» pa je izjavil, da je prepričan, da so največje slabosti sedanjega režima prav v nepremičnosti voditeljev tako na gospodarskem kot na političnem položaju. NEW YORK, 24. — «Hrvaška mlada vojska» je ime ustaške organizacije, ki je prevzela nase odgovornost za atentat na jugoslovansko misijo pri OZN. Jugoslovansko odposlanstvo pri svetovni organizaciji je medtem protestiralo pri ameriških oblasteh, ki so bile že pred časom opozorjene na rovarjenje ustaških zločinskih skupin v ZDA. WILLY BRANDI V JUGOSLAVIJI - VRVI POGOVOR S PREDSEDNIKOM TITOM Skupščina sprejela osnutek temeljev petletnegu družbenegn nnčrtn SFRJ Razprava o državni varnosti - Predsedstvo Jugoslavije razpravljalo o obiskih tujih državnikov - Mehiški senatorji v Beogradu Ob prihodu v Beograd je Brandta (desno) sprejel in pozdravil tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc ................................................ PO 500 LETIH GOSPODOVANJA SPUŠČENA PORTUGALSKA ZASTAVA Od polnoči v Afriki nova neodvisna država Ljudska republika Mozambik Svečanosti ob proglasitvi neodvisnosti so se udeležili voditelji nove Portugalske - Voditelj partizanov FRELIM0 Samora Machel prvi predsednik republike ■ Poslanica predsednika Tita LOURENCO MARQUES, 24. no opolnoči bodo med posebno svečanostjo na glavnem trgu afriškega mesta spustili portugalsko zastavo z droga, na katerem bo odslej plapolala zastava nove neodvisne države: Ljudske republike Mozambika. Po 500 letih kolonialnega gospostva in trinajstih letih krvave in vztrajne oborožene osvobodilne vojne je organizaciji za osvoboditev Mozambika — FRELIMO, uspelo lani septembra doseči, po spremembi režima v Lizboni, sporazum o priznanju neodvisnosti. Dogovor je predvideval, da bo Mozambik postal popolnoma neodvisna in suverena država 25. junija letos. To se je sedaj zgodilo. Zvečer so zadnji kontingenti portu- Toč- galske vojske, ki pa že ni bila na I ska, zaključuje čuenlaj, je priprav olmi rvlriinafrir* 70- * 1 ipna VSPStrrUlskO S0CÌ6l0V3nÌ6 Z iiiiiiiiiimiimiiiiiiHmimiimiiimmiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiimitiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiimniiitmiimmiiiiitiiiimiuiuimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii Za izboljšanje pomorstva na Jadranu Včeraj dopoldne je bila v Trstu enotna sindikalna manifestacija delavcev iz pomorskih in vzporednih dejavnosti. Z enotnim nastopom so delavci iz Trsta, Tržiča in Benetk podprli zahtevo po čimprejšnji rešitvi številnih vprašanj s področja pomorstva, ladjedelstva, pristaniških in sorodnih dejavnosti ter po ureditvi osnovnega vprašanja, ki ga predstavlja napovedani prenstroj državnega ladjevja v sklopu Finmare teh tleh kot kolonialni okupator, zapustili mozambiško ozemlje. V Lou-renco Marques pa so prispeli portugalski premier, general Vasco Con-calves, zunanji minister Melo Antu-nes, člani lizbonske vlade, tajnika KPP Alvaro Cunhal in tajnik PSP Mario Soares, ki bodo prisostvovali svečani paradi ob dnevu neodvisnosti. Že prvi dan neodvisnosti bo novi predsednik neodvisne republike Mozambika, dosedanji voditelj partizanov FRELIMO Samora Machel, zaprisegel in v prvem pozdravnem govoru svojemu ljudstvu obrazložil temelje politike neodvisne mozambiške republike. FRELIMO, katerega so Portugalci priznali za dejanskega nosilca oblasti, je že ' poudaril, da bo Mozambik krenil na poti izgradnje socialistične družbe na demokratični podlagi, v mednarodni politiki pa bo podpiral splošne težnje nerazvitih neuvrščenih držav. Svečanosti v Lourencu Marquesu bodo, poleg portugalskih državnikov, prisostvovali predsednik revolucionarnega sveta Somalije, gen. Barre, ki predseduje organizaciji afriških držav OAE. Italijo uradno zastopa veleposlanik v sosednji Tanzaniji, Lorenzo Tozzoli, vendar sta v mozambiško prestolnico prispeli tudi odposlanstvi KPI in PSI. Ob dnevu neodvisnosti je mozam-biškim voditeljem poslal svoje čestitke jugoslovanski predsednik Tito. Samori Machelu v svoji poslanici poudarja, da «je z junaškim bojem in zmago obogatil zgodovino narodnoosvobodilne borbe in se uvrstil med tiste narode, ki so dali svetal primer, kako se je treba boriti za svobodo in neodvisnost. Vaša zmaga je tudi zmaga vseh sil miru in napredka na svetu. Želim vas prepričati, da lahko prijateljski narod neuvrščenega in neodvisnega Mozambika tudi v prihodnje računa na vsestransko podporo jugoslovanskih narodov». Poslanico Mozambiku je poslal tudi kitajski premier Čuenlaj, ki trdi, da je neodvisnost te afriške države «hud udarec imperializmu» in «velika spodbuda narodom nesvobodne južne Afrike v njihovem boju za narodno neodvisnost». Kitaj- Osrednje vodstvo republikanske stranke, se je danes sestalo in ugodno odgovorilo na poziv krščanske demokracije za sestavo organske levosredinske vlade. Republikanci sicer pripominjajo, da levosredinska koalicija ne bo mogla več nadaljevati s staro politiko in da se morajo prizadete stranke zavedati, da so se časi spremenili in da volilni izidi 15. junija zahtevajo popolno prenovitev upravnega in političnega življenja v državi. Z današnjim dnem je Mozambik neodvisna ljudska republika. S posebno svečanostjo, ob prisotnosti voditeljev nove Portugalske, so proslavili dan neodvisnosti, ki zaključuje pol tisočletja portugalskega kolonializma na afriških tleh. Čestitke novemu fllfl ll:j? II mozambiškemu predsedniku Samori Machelu sta, med drugimi, poslala tudi Tito in Čuenlaj. izvršni odbor Slovenske kul-iurno-gospodarske zveze je na svoli zadnji seji preučil volilne izide in pri tem izrazil svoje zadovoljstvo nad njimi, ker potrjujejo splošen premik v državi v levo, istočasno pa tudi odločno opredelitev slovenskih volivcev za leve in napredne stranke. Posebej je izvršni odbor podčrtal deistvo, da volilni izidi utrjujejo napredne uprave v ve- čini slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, delno razbitje političnega fevda okostenele KD v Beneški Sloveniji, v vsedržavnem merilu pa odpirajo vrata reformnim rešitvam. Paritetni odbor socialistične stranke je včeraj odobril resolucijo, ki v načelu zavrača možnost preproste obnovitve organske leve sredine, ker nanjo socialisti niso več pripravljeni. Komunisti so že pristopil k napovedani akciji za čimprejšnjo obnovitev občinskih uprav na čim širši osnovi. Slovenska skupnost se doslej še ni sestala ne na pokrajinski in ne na deželni ravni. SKGZ je imela včeraj v gosteh delegaciji republiških konferenc Zveze sindikatov Srbije in Slovenije. V daljšem in izčrpnem razgovoru so tržaški, goriški in beneški predstavniki v izvršnem odboru podrobno seznanili goste z gospodarskimi, sindikalnimi in splošnimi vprašanji naše narodnostne skupnosti kakor tudi z zgodovinskimi in razvojnimi specifičnostmi našega življa. Vodstvo Stalnega slovenskega gledališča je včeraj na tiskovni konferenci podalo obračun poslovne in umetniške sezone gledališča 1974/75, obenem pa tudi seznanilo predstavnike tiska z načelnim izhodiščem in okvirnim repertoarjem za prihodnjo sezono. Ijena na vsestransko sodelovanje z Mozambikom. Tiskovna konferenca Henryja Kissingerja ATLANTA, 24. — Ameriški zunanji minister Kissinger je v svoji tiskovni konferenci ocenil ameriško zunanjo politiko. Dejal je, da so v Kambodži bili «strašni prelivi krvi» po zmagi rdečih hmerov, o Portugalski pa je dejal, da je zaskrbljen. O italijanskih volitvah, da so pač «notranja zadeva Italije», predvsem pa je dobršen del govora posvetil imimimiiiiiiiiiiitiHiiimmiimiiumiiiiiiiiiinuniiiiiiiJiiMmiiiHiiiimiiiiiiiiiHiimmiiiiiiiimuiiiiitiiiiii RIMSKA TISKOVNA KONFERENCA ADM. GUERREIRA Sindikalno ozadje primera «RepubHca» Manifestacija socialistov v Lizboni pred predsedniško palačo TASS označuje «dokument Ponomarjova» kot grobo provokacijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke in bivši kancler Willy Brandt je na vabilo predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita prispel danes na dvodnevni prijateljski o-bisk v Jugoslavijo. Na letališču «Beograd» so Willyja Brandta pričakali in pozdravili tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc, tajnik v izvršnem komiteju Aleksander Grličkov in druge jugoslovanske osebnosti. Med kratkim obiskom v Jugoslaviji so predvidena Brandtova srečanja in pogovori s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi voditelji. Kot piše današnja «Borba» v priložnostnem komentarju vprašanjem NATO. Dejal je, da _ __ ZDA nobene države ne silijo, naj-jpred Brandtovim obiskom, se” bo bo njena zaveznica in da zato " ‘ ne morejo popuščati pritisku tistih, ki bi jih s prisotnostjo v NATO rade izsiljevale. Namig na Kara-manlisovo Grčijo je jasen. Glede Bližnjega vzhoda pa je Kissinger dejal, da ZDA si še niso na jasnem, ali bodo zavzele lastno pobudo in nadaljevale s politiko «majhnih korakov», ali pa prepustile vso zadevo ženevski konferenci, kot zahteva SZ. V ZDA vsekakor vlada pričakovanje za govor, ki ga bo imel predsednik Gerald Ford ob 23. uri po italijanskem času. Baje bo posvečen zunanjepolitičnim vprašanjem. pomagati lizbonskim oblastem predvsem na področju naložb kapitalov, ker je to sedaj temeljno vprašanje, v podporo predsedniku republike Co- Vsekakor bodo o konkretni pomoči LIZBONA, 24. — Nad petdeset tisoč ljudi se je na poziv socialistične stranke udeležilo manifestacije sti Gomezu, za katerega menijo, da zastopa zmernejša stališča v okviru MFA. Costa Gomez je manifestante pozdravil z balkona, vendar so mu žvižgali, ko je omenil, da je premier Gongalves v Mozambiku. Socialistom so se v manifestaciji pridružili skrajni levičarji, ne pa komunisti. V zvezi s polemiko, ki se je zadnje čase razvnela med socialisti in komunisti moramo omeniti, da je sovjetska agencija TASS označila objavo nekakšnega «dokumenta Ponomarjova» v pariški izdaji lista «A republica» kot zgolj «umazano provokacijo», ki jo TASS primerja lažem ob požigu Reichstaga. O «primeru Republica» je v Rimu spregovoril tudi član sveta revolucije, admiral Guerreiro, ki je na obisku v Italiji in se je že srečal z Berlinguerjem ter voditelji PSDI. Na tiskovni konferenci je poudaril, da gre za «obroben primer», ki ga ni mogoče rešiti, ker ravnatelj in del uredništva tega lista hočejo odpustiti iz službe sindikalno komisijo tiskarjev časopisne hiše. Guerreiro je še enkrat ponovil, da je svet revolucije za pluralistično pot v socializem ter da bo «varuš-tvo» gibanja oboroženih ; tem krajše, čim hitreje bo Portugalska stopala na poti socialističnega spre-minjania družbe. O Portugalski so razpravljali tudi zunanji ministri evropske gospodarske skupnosti. Ministri deveterice so sklenili, da mora do Portugalske veljati načelo EGS, da sodeluje z vsemi državami, ki so «demokratične» in «pluralistične». EGS bo morala zato, s skupno akcijo, govorili konec julija, ko se bodo organi EGS srečali s predstavniki liz bonske vlade. K dogodkom na Portugalskem naj dodamo še stališče socialistične . stranke, ki izraža solidarnost radijski postaji «Renascenca», last cerkvene hierarhije. Postajo so pred meseci zasedli uslužbenci, ki se piso strinjali z vsebino oddaj. PSP poudarja, da mora cerkev imeti pravico do lastnih občil, vendar ne za boj proti revoluciji. Nikakor pa ni dovoljeno, da bi zanemarjali čustva vernikov na Portugalskem. ZADNJA VEST Letalo se je zrušilo pri New Yorku: 40 mrtvih NEW YORK, 24. — Letalo boeing 727 ameriške letalske družbe «Western Airlines» s 115 potniki in 7 člani posadke se je zrušilo na neko avtocesto nedaleč od newyorškega letališča Kennedy, kjer bi moralo pristati. Po sporočilu funkcionarjev letališča naj bi v nesreči umrlo 40 ljudi, po informacijah, sicer še neuradnih, iz drugih virov pa naj bi bil obračun nesreče še tragičnejši. Doslej ni bilo mogoče ugotoviti vzroka nesreče. Ve se le, da se je letalo vnelo, vendar pa je gasilcem uspelo hitro pogasiti požar, sicer bi bil ve-1 senator Carillo. rjeino obračun še veliko tragičnejši. predsednik Tito z voditeljem zahodnonemške socialdemokratske sVan-ke (to je že njuno četrto srečanje) pogovarjal o številnih vprašanjih glede aktualnih mednarodnih dogajanj v svetu in v Evropi in o dvostranskem sodelovanju. Popoldne je imel predsednik Tito prvi pogovor z Brandtom. * * * Jugoslovanska skupščina je na današnjem zasedanju sprejela osnutek temeljev za dogovor o družbenem načrtu Jugoslavije za petletno obdobje do leta 1980. Kot je v uvodnem govoru naglasil podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Berislav šefer, je to šesti petletni plan Jugoslavije, ki pa se sprejema v razmerah, ko samou-. pravni odnosi, ki se morajo razvijati na novi ustavni podlagi, še niso zaživeli in ko mnogi od starih družbenih odnosov delujejo v današnji stvarnosti. Vendar pa mora po besedah dr. Šeferja ta novi petletni načrt jugoslovanskega družbeno - gospodarskega razvoja — tako po ciljih, ki jih zastavlja, kot po metodah, po katerih se določa, ter po ukrepih in nosilcih, ki zagotavljajo njegovo uresničitev — nositi pečat zavestnega napora vse družbe, da se gradijo novi, na ustavi zasnovani samoupravni proizvodni odnosi. Jugoslovanska skupščina je danes razpravljala tudi o aktualnih razmerah na področju varnosti in usposobljenosti organov za notranje zadeve. O tem je delegatom skupščine uvodoma poročal namestnik zveznega tajnika za notranje zadeve Draško Jurišič, ki je med drugim naglasil, da je stanje varnosti v državi zelo ugodno, povedal pa je tudi da se sovražnik še ni odrekel protirevolucionarnim namenom zoper Jugoslavijo. * * * Predsedstvo Jugoslavije je na današnji seji, ki jo je vodil podpredsednik dr. Vladimir Bakarič, obravnavalo rezultate nedavnih obiskov tujih državnikov v Jugoslaviji, in sicer egiptovskega predsednika Sadata, korejskega voditelja Kim H Sunga, predsednika grške vlade Ka-ramanlisa in premiera nemške demokratične republike Sindermanna. Komisija partijskega izvršnega komiteja za mednarodne odnose je danes pod vodstvom člana izvršnega komiteja Dobrivoja Vidiča razpravljala o aktualnih vprašanjih družbeno - gospodarskega in političnega razvoja evropskih držav in o možnostih za nadaljnji napredek sodelovanja Jugoslavije z delavskimi in drugimi naprednimi strankami in organizacijami stare celine. Komisija je obravnavala tudi dejavnost Zveze komunistov Jugoslavije v zvezi s pripravami na konferen co komunističnih in delavskih partij Evrope. * * * Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov se je danes pogovarjal s skupino senatorjev mehiškega kongresa, ki jo na krajšem obisku v Jugoslaviji vodi predsednik mehiške medparlamentarne grupe VLADO BARABA» PONOVNO UTRJENO ENOTNO VODSTVO PSI Socialisti soglasno proti obnovitvi organskega levega centra na pokrajini Pozivi K Pl za enotne in čim širše upravne odbore v vseh okoliških občinskih upravah ■ Mnenja pripadnikov Slovenske skupnosti Sinoči se je sestal paritetni odbor socialistične stranke, ki je bil ustanovljen pred volitvami, ko je bilo obnovljeno enotno vodstvo. Odbor je odobril resolucijo, ki jo bodo danes dokončno izdelali, ki pa v načelu zavrača možnost preproste obnovitve organske leve sredine, na katero socialisti niso več pripravljeni. Poleg tega so izrazili tudi soglasno stališče, da je treba poslušati mnenja vseh sekcij od Milj do Nabrežine in na tej osnovi izdelati skupno stališče, saj so pogajanja s strankami lahko samo globalna in so možne samo usklajene rešitve. O sestanku ni bilo izdano uradno sporočilo, vendar pa vse kaže, da sploh niso načeli vprašanja tajništva, oziroma, da so to vprašanje mimo obšli, tako da ostaja na tem mestu Ghersi, kar bi tudi lahko bila stvarna rešitev in utrditev e-notnega vodstva stranke, ki je še zlasti važno in potrebno v sedanjem delikatnem razdobju. Komunistična partija je včeraj nadaljevala z akcijo, ki jo je pričela na raznih ravneh, da brez nepotrebnih zamud, toda na čim širši osnovi, obnovi okoliške občinske u-prave. Kot smo že poročali, so partijske organizacije in svetovalske skupine že pozvaie vse partnerje u-stavnega loka na razgovore o programih in o sodelovanjih. V Miljah je bil sinoči prvi tak razgovor, na katerem so sodebvale vse stranke ustavnega loka z izjemo demokristjanov in torej tudi liberalci. V Dolini je sekcija v ponedeljek poslala pismo drugim političnim silam. Komunistična občinska skupina v tržaškem občinskem svetu se bo sestala v petek, pokrajinskega sveta pa v ponedeljek, in izvolila svojega načelnika. V tem tednu se bosta sestali tudi sekcija in svetovalska skupina KPI v Zgoniku, ki bo na skupščini odločala o kandidatu za župansko mesto zgoniške občine. Iz vsega tega živahnega delovanja izhaja, da bo mogoče v relativno kratkem času pričeti razgovore za sestavo občinskih odborov v štirih okoliških občinah, da pa se stvari zatikajo glede občine Devin Nabrežina, kjer je KPI prav tako še razposlala pisma s pozivom na razgovore. Pri tem gre predvsem za stališče Slovenske skupnosti, katere vodstveni organi se niso sestali niti na po krajinski niti na deželni ravni. V tej zvezi se čujejo razni predlogi in med njimi, naj bi se Slovenska skupnost umaknila iz neposredne politične odgovornosti v javnih upravah in da naj bi vse sile usmerila za preučitev lastne vloge ter za organizacijsko utrditev. V takem primeru bi seveda svetovalci Slovenske skupnosti lahko podpirali u-prave samo «od zunaj» in to tudi na ravni tržaškega občinskega in po- krajinskega sveta, v devinsko-nabre-žinskem svetu pa bi lahko dopustili možnost manjšinske uprave KPI in PSI, ker je potrebna absolutna večina samo pri glasovanju za proračun in za posojila. Ta glasovanja pa so časovno oddaljena in bi do takrat Slovenska skupnost razčistila svoja stališča. Ta razglabljanja seveda še zdaleka niso uradna in za sedaj zajemajo samo del Slovenske skupnosti, v kateri obstajajo tudi druga mnenja. Na vsak način pa se z raznih strani čujejo zagotovila, da bo Slovenska skuonost v Nabrežini prav gotovo glasovala za slovenskega župana, čeprav obstajajo pri tem razne možnosti njene angažiranosti. Krščanska demokracija za sedaj tudi ni sprejela nobenega uradnega stališča z izjemo takojšnje ponudbe tajnika Rinaldija, da se v pokrajini in v devinsko-nabrežinski občini obnovi organski levi center. Ta predlog so socialisti zavrnili. Tudi zato bo verjetno zelo «vroče» petkovo zasedanje pokrajinskega vodstva KD. ® Tudi danes bodo številni shodi KPI, na katerih bodo razčlenili volilne rezultate in proučili položaj po volitvah: ob 18.30 bo F. Monfalcon govoril v sekciji Carpentieri v Ul. Capitolina 3, ob 19.30 bo Stelio Spada-fo govoril v sekciji KPI Naselja S. Sergio (Ul. Peco 7), ob 20. uri bo Giorgio Canciani govoril v krožku «Zvezda» v Podlonjerju članom sekcij «1. maj», «Vostok» in Lonjerja, ob 20.30 pa bo v Domu pristaniških delavcev sestanek pristaniščnikov, katerim bo govoril Giorgio Rossetti. Izzivalni fašistični napad na komunistična mladinca v Rocolu Nov izzivalni podvig fašističnih pobalinov v našem mestu! Skupina mladih škvadristov. ki jih je vodil Paolo Morelli, sin znanega predstavnika ter deželnega svetovalca misovcev, in v kateri so mnogi prepoznali tudi Slugo, Latkovicha, Val-leja in druge, je nesramno napadla dva komunistična mladinca, jima iztrgala iz rok rdečo zastavo in se je nato zagnala proti tovarišem, ki so priskočili na pomoč napadenima. Nezaslišan dogodek s6 je pripetil v ponedeljek v Rocolu ob zaključku praznika komunističnenga tiska in je razburil vse napredne sile v mestu. Provokacija pa nedvomno spada v vrsto groženj znanih škva-dristov nekaterim komunističnim predstavnikom in je v določeni meri odraz nezadovoljstva in jeze zaradi uspeha levičarskih sil in v pr- vi vrsti KPI na volitvah. Vsekakor pa so voditelji sekcije partije v Rocolu prijavili fašistične škvadri-ste odgovornim oblastem. Ob nezaslišanem napadu je predsedstvo enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju v Trstu poslalo tržaškemu kvestorju telegrarti, s podpisom Sabine Benedetti, v katerem zahteva takojšnje ukrepe, ter u-strezne posege, da se prepreči podobne izzivalne akcije škvadristov. Mladinska federacija PSI je včeraj izrazila ostro obsodbo nad podlim napadom znane škvadristične skupine. Obenem ugotavljajo mladi socialisti, da dogodek ponovno potrjuje nujnost primernega posega o-blasti, da bi ta povsem zatrla črni terorizem v mestu. • Ministrstvo za turizem in prireditve je izdalo okrožnico, v kateri so označeni posegi v prid gledaliških dejavnosti za sezono 1975-76. Zainteresirani se za podrobnejše podatke lahko obrnejo na tiskovni in informativni urad vladnega komisariata v Jerič-Ijevi ulici 22 (tel. 811-310). TISKOVNA KONFERENCA O PRIHODNJI SEZONI Zanimiv in moderen repertoar Stalnega siovenskega gledališča O položaju gledališča je poročal predsednik prof. Tavčar, o uspešni pre-tekli sezoni ravnatelj Benedetič, o repertoarju pa umetniški vodja Babič Predsednik Stalnega slovenskega | stajajo majhne možnosti za nova gledališča prof. Josip Tavčar je finansiranja, tako da čaka gledali-včeraj na tiskovni konferenci obrazložil nekatera osnovna izhodišča za letošnjo jubilejno sezono, istočasno pa je orisal pravni in upravni položaj gledališča. Povedal je, da je gledališče letos povsem v redu zaključilo sezono, za kar gre zahvala krajevnim ustanovam in krajevnim političnim činiteljem, ki so izpolnili vse svoje obljube. Tudi v Rimu se je nekaj premaknilo, vendar pa Stalno slovensko gledališče ni bilo vključeno v uradni seznam državnih gledališč, zaradi česar je njegov položaj še vedno negotov. Vodstveni organi gledališča se sedaj trudijo, da bi dosegli uresničenje zadnjega predloga o rešitvi celotnega gledališkega vprašanja s posebnim zakonom, kar bi bila ne samo dokončna, temveč tudi najbolj trdna rešitev. V tej zvezi se sedaj pripravljajo razni razgovori. Prof. Tavčar je podčrtal, da trenutne perspektive niso najboljše, saj so rimske in celo parlamentarne rešitve lahko časovno zelo oddaljene, na krajevni ravni pa ob- šče v jeseni ponovno težavno razdobje. Vendar pa je predsednik gledališča izrazil določen optimizem, ker je ustanova dokazala svojo vitalnost. Ravnatelj dr. Filibert Benedetič je nato orisal preteklo sezono, ki se je zaključila s tremi pomembnimi deli: z realizacijo predstave «Rižarna», z gledališko prisotnostjo na prireditvi beneških emigrantov v Švici in s prvim nastopom 63 učenk baletne šole, ki je letos zaživela v Kulturnem domu v Trstu. Letošnja sezona je bila težavna, zaradi finančnih okoliščin in ker so jo morali pričeti prepozno. Kljub temu pa so statistični podatki glede o-biska predstav zadovoljivi. V Kulturnem domu je bilo 78 predstav s 30.012 obiskovalci, v gledališču Verdi v Gorici 9 predstav s 5.472 obiskovalci, ostalih lastnih predstav je bilo 8 z 2.825 obiskovalci, v Jugoslaviji je bilo 30 predstav z 9.328 obiskovalci. Skupno torej 125 predstav s 47.637 obiskovalci. Med važnimi podrobnostmi je rav- ■miiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimmimiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiimimiiiiiimiiminuiiimmmiiifimimimummuniuunnmtmHmHmnmmMnmMHiiinmmmmu VČERAJ DOPOLDNE V GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU Člani republiških svetov sindikatov Srbije in Slovenije so se sestali z delegacijo SKGZ Člani izvršnega odbora SKGZ in predstavniki včlanjenih organizacij so goste seznanili z našim sedanjim položajem ter s prizadevanji za vsestransko enakopravnost in okrepitev Slovencev V gosteh pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi je bila včeraj delegacija republiških konferenc Zveze sindikatov Srbije in Slovenije. Devetčlanska delegacija, v kateri sta bila tudi predsednik Zveze sindikatov Srbije Krsta Avramovič in predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, se je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa v Trstu sestala z delegacijo SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race in so jo sestavljali tajnik Darij Cupin, načelnik gospodarske komisije Vito Svetina, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, direktor Slovenskega gospodarskega združenja Jurij Kufer-sin, predstavnik Društva slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije Dino Del Medico tè'r* člana izvršnega odbora SKGZ Miloš Kodrič in Gorazd Vesel. V delegaciji gostov so bili še Vladimir Kovačevič, podpredsednik RS ZS Srbije, šefčet Ja-šari, podpredsednik RS ZS Srbije, Fauna Petrovič, predsednica repu- iniiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiii^iiiiiifviiiiiiMiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V NAŠEM MESTU ENOTNA SINDIKALNA MANIFESTACIJA POMORSKIH DELAVCEV SEV. JADRANA Delavstvo iz Trsta, Tržiča in Benetk podprlo zahtevo po takojšnji rešitvi številnih vprašanj s področja pomorstva in vzporednih dejavnosti Več tisoč delavcev iz raznih strok, povezanih s pomorstvom (ladjedel-stvo, kovinopredelovalna industrija, pomorske družbe, podjetja za ladijska popravila in pristanišča) iz Trsta, Tržiča in Benetk je včeraj dopoldne priredilo v Trstu enotno manifestacijo, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, da bi pritegnila pozornost pristojnih organov na pomorska vprašanja ob severnem Jadranu. Pred manifestacijo so delavci s področja pomorstva in pristaniških dejavnosti uprizorili štiriurno stavko, v nekaterih obratih (tako na primer v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, v tovarni Grandi Motori pri Boljun-cu, itd.) so delavci podaljšali stavko tudi na popoldanske delovne izmene. S svojim protestnim nastopom so hoteli delavci opozoriti pristojne o-blasti na nujnost takojšnje rešitve sindikalnih sporov, ki so še vedno odprti v okviru raznih dejavnosti v zvezi s pomorstvom, na potrebo po tehnološki prenovitvi italijanskih ladjedelnic, na prav tako nujno preureditev pristaniških struktur in na osnovno vprašanje, ki še vedno vznemirja področje državnega pomorstva, namreč na vprašanje postopnega uvajanja novih tovornih ladij na mesto negospodarskih potniških enot v okviru ladjevja Fin-mare. Tržaško delavstvo, ki se mu je pridružilo tudi delavstvo iz sorodnih obratov v Tržiču in Benetkah, je včeraj zjutraj stopilo na ulice v dveh različni» krajih: pri «Lloy-dovem stolpu» so se zbrali delavci iz Tržaškega arzenala - Sv. Marka, iz miljske ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico, iz tovarne Grandi Motori in iz številnih obratov za ladijska popravila, pred pomorsko postajo pa so se zbrali delavci iz pomorstva in pristanišča. Oba sprevoda sta se začela pomikati proti središču mesta, združila pa sta se v Carduccijevi ulici, kjer so delavci priredili protestno manifestacijo pred palačo deželnega odbora. Od tod so delavci krenili v enotnem sprevodu proti Goldonijevem trgu, kjer so o pomenu manifestacije in zahtevah enotne sindikalne zveze spregovorili sindikalisti Criscenti (CGIL), Tridente (CISL) in Maran-gon (UIL). Delavsko manifestacijo je v bližini Oberdankovega trga motila skupina kakih dvajset pripadnikov organizacije «Lotta comunista». V tej zvezi je tržaško uredništvo časopisa «Lotta continua» sinoči izdalo krajše obvestilo, v katerem žigosa poskus skupine, da bi z raznimi «folklorističnimi in militarističnimi prijemi» izzvala delavce v sprevodu. V poročilu vabijo delavce, naj ne nasedajo izzivačem skupine «Lotti comunista», kakor tudi naj ne prispevajo za vzdrževanje nekakšnin «delavskih krožkov», ki nimajo nic skupnega z delavskim gibanjem. # Razstava «Slikarstvo na lesu»> ki jo je priredil muzej zgodovine in u-metnosti v vili Sartorio na Trgu Papa Giovanni 5, bo od danes dalje odprta občinstvu od 10. do 13. ure in do 17. do 19.30 ob delavnikih ter od 9. do 13.30 ob nedeljah. Razstava bo za- prta ob ponedeljkih. V cerkvi sv. Spiridiona pa je razstava ikon odprta od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure ob delavnikih ter od 9. do 12. ure ob nedeljah. Na pobudo šolskega sindikata CG IL, CISL in UIL so se včeraj sestali v Trstu predstavniki udeležencev habilitacijskih tečajev iz vse dežele. Predstavništvo tečajnikov in sindikalistov je sprejel deželni šolski skrbnik, s katerim so tečajniki obravnavali več perečih vprašanj. Šolski skrbnik se je obvezal, da bo v najkrajšem času ustrezno u-krepal. Izleti SPDT vabi planince, ki so zainteresirani za poletno turo na Dolomite in Triglav, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 25. t.m. točno ob 19. uri v baru Slovenskega kluba (Ul. Geppa 9). bliškega zbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in članica predsedstva RS ZS Srbije, Janoš Šreder, podpredsednik sveta ZS SAP Vojvodine dalje sekretar RS ZSS za kadrovsko politiko Humbert Gačnik, sekretar RS ZSS za organizacijo Slavko Grčar in sekretar RS ZSS za mednarodno dejavnost Andrej Škerla vaj. Predsednik Race je sindikalno delegacijo obširno seznanil z zgodovinskimi razvojnimi specifičnostmi slovenskega življa v Primorju ter njegovim žilavim bojem za narodni obstanek tako pod avstro-ogrsko monarhijo kot pod fašistično Italijo ter je prav v zvezi s slednjo orisal njeno politiko naperjeno proti življenjskim interesom našega naroda v tej regiji, ki se je kazala s popolnim zanikovanjem narodnostnih pravic in gospodarskim zatiranjem, kateremu je naredilo konec šele leto 1941, ko se je primorsko ljudstvo na strani jugoslovanskih narodov uprlo fašizmu ter začelo svoj zmagoviti narodnoosvobodilni boj. Predsednik Race je nato govoril o povojnih dogodkih ter se zlasti zadržal pri opisovanju sedanjih razmer, v katerih živi naša skupnost, za katere je značilna razdelitev Slovencev po stopnji pravic na tri dele ter boj naše skupnosti, da premaga postopnost v dajanju pravic ter doseže priznanje globalne zakonske zaščite, ki je v zvezi s Slovenci temeljno izhodišče za akcije strank, v katerih se Slovenci udejstvujemo, ter slovenskih političnih strank in organizacij. Ko je govoril o življenjskem interesu slovenske skupnosti po odprti meji, je poudaril tudi našo zavzetost za dokončno ureditev mejnega vprašanja na priznanju realnega stanja. Govoreč o zadnjih volitvah je zlasti poudaril okrepitev slovenskega predstavništva ter omenil tudi volilne rezultate, iz katerih izhaja splošen PD PROSEK - KONTOVEL priredi v soboto, 28. t.m., ob 20. uri na Proseku proslavo 30-letnice zmage nad nacifašizmom. Sodelujejo pevski zbor Zarja iz železne kaple, pevski zbor de-lavsko-prosvetnega društva Svoboda bratov Milavcev iz Brežic, pevski zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda iz Stražišč pri Kranju, pevski zbor Vasilij Mirk, proseška godba in Amaterski oder. V petek, ob 21. uri bo v Prosvetnem domu na Proseku otvoritev razstave «Uprli smo se fašizmu». premik v levo in zlasti pomemben napredek komunistov. Načelnik gospodarske komisije Vito Svetina je uvodoma prikazal sliko tržaškega gospodarstva ter o-cenil mesto, ki ga v njem zavzema slovenski človek. Orisal je prizadevanja naše skupnosti, da se kot (Nadaljevanje na 6. strani) Razna obvestila Prosvetno društvo «Kraški dom» z Repentabra vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo danes, 25. t.m.)'ob 20.30 v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljalo se bo o letošnji razstavi terana in pršuta. Center za mentalno zdravje v Nabrežini vabi vaščane Medje vasi na srečanje - diskusijo o (duševnem) zdravju človeka, ki bo v petek, 27. junija 1975, v prostorih gostilne Rade-tič v Medji vasi. natelj navedel Borštnikovo nagrado, ki jo je prejel Anton Petjè za vlogo ščuke v Cankarjevem «Za narodov blagor». Izredno zanimivo je bilo gostovanje Makedoncev. «Rižarna» je zabeležila rekord obiskovalcev, saj je bilo ponovitev osem, predstavo pa si je ogledalo 4.421 oseb. Gledališče načrtuje predvajanje predstave s simultanim italijanskim prevodom. Končno je ravnatelj Filibert Benedetič prečital sporočilo Združenja dramskih umetnikov Jugoslavije, da bo vsak gledališki kolektiv dal inkaso ene predstave kot «doprinos za obstanek izvrstnega in v mnogočem pomembnega umetniškega kolektiva Stalnega slovenskega gledališča v Trstu». Temu pozivu se je odzvalo 28 gledaliških kolektivov Jugoslavije. Umetniški vodja Jože Babič je nato obrazložil izhodišča za oblikovanje uprizoritvenega programa prihodnje sezone, v katerih je podčrtan posebno izostren posluh za resnične potrebe vseh plati občinstva. Nadalje je rečeno, da mora gledališče uglasiti svoj izraz v sozvočje razvojnih tendenc v svetu, da pa je skrb za domačo dramsko tradicijo in sodobnost stalno prisotna. Doslednejše je treba uveljaviti načelo, da ostanejo žive dobre uprizoritve tudi v naslednjih sezonah in da jih je treba pokazati v večjih kulturnih centrih in posebej za našo dejavnost organiziranih kulturnih gostovanjih. Na tej osnovi je bil izdelan konkretni program, katerega je v ponedeljek zvečer soglasno odobril u-pravni svet Stalnega slovenskega gledališča na že prej sprejeti soglasni predlog izvršnega odbora. Abonma predvideva kot prvo delo ali Leskovca «Dva bregova» ali pa izvirno dramsko delo. To dramo sedaj piše prof. Josip Tavčar, ki je tudi na sinočnji tiskovni konferenci potrdil, da bo dokončana do 15. julija. Vsekakor gre za zanimivo pobudo in je prav, da ponovno vidimo na odru tega našega domačega in lahko rečemo hišnega dramatika. Nadalje predvideva program naslednjega dela: M. Gorki «Barbari» (prvič v slovenščini). Delo bo režiral Tržačan in vrhunski jugoslovanski dramski umetnik Ste-vo Žigon. F. Wedekind «Pomladno prebujenje» (prvič v slovenščini), režiser Zvone Šedelbauer; G. Fey-deau «Rezervist po sili» (prvič v slovenščini), režiser Marijan Uršič in T. Wilder «Tudi tokrat smo odnesli celo kožo», reži^r Jože Babič. Izven abonmaja na malem odru pa bo več zelo zanimivih del. Končno je predvidena tudi uprizoritev Cankarjevih besedil z naslovom «Podobe iz sanj in življenja», ki bo prispevek našega gledališča ob 100-letnici njegovega rojstva. VČER«) NA TRŽAŠKEM VELESEJMU DEZELA JE PREDSTAVILA ZAŠČITNI ZNAK O IZVORU Tiskovna konferenca odbornika za industrijo in trgovino Stopperja SINOČI V ŠTIVANSKI GOTSKI CERKVICI KONCERT TRIA LORENZ IMENITEN UVOD V SEZONO Priznani slovenski bratje-mojstri so izvajali skladbe Van Beethovna, Labiča, Dvoržaka in Suka - Lepa udeležba in topli aplavzi Delavci v sprevodu med včerajšnjo sindikalno protestno akcijo Deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper je včeraj v okviru tržaškega velesejma predstavil časnikarjem in predstavnikom trgovinskih zbornic Furlanije-Julijske krajine «deželni zaščitni znak o izvoru». Gre za znak, ki so ga izdelali na pobudo deželnega od-bomištva za industrijo in trgovino, ki predstavlja kompozicijo italijanske zastave na plavem polju z deželnim orlom, s katerim nameravajo v prihodnje označevati industrijske in obrtniške izdelke iz Furlanije-Julijske krajine na raznih domačih in tujih razstavah in sejmih, da bi priklicali pozornost poslovnih ljudi in potrošnikov in da da bi hkrati zajamčili izvor določenih izdelkov (od pršuta san da-niele do tipičnih deželnih stolov, od sira «montaž» do briških vin, itd.). V tej zvezi velja pripomniti, da ne gre za zaščitni znak o kakovosti označenega blaga, temveč za znak o izviru posameznih izdelkov. S tem znakom bodo lahko označevali le proizvodnjo, ki je res nastala v Furlaniji-Julijski krajini ali ki je v naši deželi vsaj zado-bila končno obliko in ustroj. Dejstvo je namreč, da so nekateri proizvodi naše dežele, pa naj gre za prehrambene izdelke ali za drugo blago — omenili smo že stole, pa bi lahko našteli nože, copate, ki so tudi tipični izdelek nekaterih obrtniških središč v naši deželi, itd — znatno boljši po svojih kakovosti kakor proizvodi iz drugih italijanskih dežel in je prav zaradi tega uvedba zaščitnega znaka o izvoru, ki naj, na primer, na tujih sejmih najprej karakterizira določen izdelek kot italijanski izdelek (odtod zastava v znaku), nato pa kot izdelek dežele Furlanije-Julijske krajine. To po drugi strani predpostavlja, da se bo uporaba zaščitnega znaka lahko uporablja le v primerih, ko bo blago dejansko ustrezalo predvidenim kakovostim. V tem smislu je bil izdelan že ustrezni pravilnik, ki so ga vknjižili pri deželnem združenju trgovinskih zbornic. Sprva se bodo znaka lahko posluževale le javne ustanove (dežela, trgovinske zbornice, sejmi), pozneje pa pridejo na vrsto konzorciji in seveda tudi zasebni proizvajalci in obrtniki, ki bodo dokazali svojo poslovno resnost in dejanske kakovosti blaga pred posebno ko-I misijo. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sejni dvorani na sejmišču pri Mon-tebelu, sta poleg odbornika Stopperja spregovorila o pobudi deželnega zaščitnega znaka tudi ravnatelj trgovinskega oddelka deželnega odbor-ništva dr. Grilli in zastopnik upravnega sveta velesejma prof. Calzolari. Na konferenci so poudarili, da predstavlja zaščitni znak o izvoru le prvi korak k postopni moralizaciji deželne proizvodnje in trgovine, kar naj po eni strani zaščiti proizvajalce (zlasti malo in srednjo industrijo in obrt), po drugi strani zaščiti potrošnika. Tudi na tem področju bi morala država nastopati v prvi osebi, vendar je v pričakova nju ustrezne zakonske ureditve tega vprašanja deželna uprava sklenila nastopiti na lastno pest, saj je praksa, zlasti iz zadnjih let, dokazala, da je potreba po primerni zaščiti deželne proizvodnje čedalje bolj občutena tako na notranjem italijanskem tržišču kakor tudi v tujini, Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova devinsko - nabrežin-ske riviere je poskrbela za kratko poletno koncertno sezono, v okviru katere se bo v gotskem ambienta stare štivanske cerkvice tja do druge polovice avgusta zvrstilo pet instrumentalnih in vokalnih koncertov. Za uvod je sinoči nastopil znani slovenski Trio Lorenz, ki ga sestavljajo bratje Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija (čelo). Trio Lorenz si je v svojem dosedanjem obstoju nabral že mnogo lovorik domala po vsej Evropi in v obeh Amerikah. Tudi v Trstu je pred leti že nastopil kot gost naše Glasbene matice in še nam je v spominu njegovo dognano muziciranje. Zato smo z zanimanjem prisluhnili tudi njegovemu sinočnjemu izvajanju v tako sugestivnem in a-kustično zanimivem okolju. Trio je imel na sporedu v prvem delu Beethovnov Trio št. 5 v D-duru op. 70 s stavki allegro vivace e con brio, largo assai ed espressivo, presto ter Labičeve «Ekspresije», ki jih je avtor napisal prav za Trio Lorenz, v drugem delu pa Dvoržakov Trio «Dumky» op. 90 s stavki lento maestoso, poco adagio andante, andante moderato allegro in lento maestoso, dodal pa je še Joszeja Suka «Elegijo». Gostje so ob prvih zvokih potrdili svojo veliko uigranost in individualno virtuoznost, ki se zliva v do skrajnosti dognano interpretiranje in v izjemno muzikalično izraznost. V čistem muziciranju si plastično podajajo glasbeno misel, poleg izredno lahkotnega obvladanja tehničnih čeri partitur pa odlikuje njihovo muziciranje tudi lep zvok obeh godal, ki prihaja še posebej lepo do veljave v dolgih spevnih frazah. Vse te lastnosti ansambla so prišle bolj ali manj do veljave v vseh treh skladbah, pri čemer bi hoteli posebej poudariti naravnost vrhunsko oblada-nje instrumentalne tehnike pri moderno zastavljenih zvočnih efektih Labičevih «Espresij». Nasprotno je z Dvoržakovim trio lahko zaplaval v cerkveno ladjo ljudski podton na katerega elementih je grajena celotna skladba, kakor je pri Beethovnu prišel do polnega izraza poglobljeni čut za vsebinsko interpreti ranje. V akustičnem oziru ambient verjetno bolj ustreza vokalni glasbi, pri instrumentalni pa zahteva popol- Včeraj-danes Danes, SREDA, 25. junija HINKO Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.58, — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 21.00 m zatone ob 6.04. Jutri, ČETRTEK, 26. junija GRUDA Vreme včeraj: na j višja temperatura 26 stopinj, najnižja 20,8, ob 19. uri 25,7 stopinje, zračni pritisk 1010,3 mb, pada, veter 9 km severovzhodnik, vlaga 54-odst, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,9. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. junija 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 73-letna Angela Sedmak vd. Tence, 61-letm Bruno Olivo, 84-letni Olinto Ciocchiatti. 77-letni Alberto Simi, 78-letna Stefania Wein-berger vd. Zoccon, 79-letna Annunziata Ricci roj. Noviello, 88-letna Antonietta Chinchella vd. Filini, 65-letna Nerina Gomito por. Fermo, 80-letni Giuseppe Cabas, 60-letna Candida Fon-tanot por. Robba, 70-letna Anita Giorgina Ferrioli vd. Buganza, 79-letna Lidia Teresa Clun por. Crignis, 59-letni Amelio Orlando, 77-letna Maria Moze-nich vd. Sabadin, 62-letna Rina Virante in 58-letni Giovanni Sirk no natančnost in raje manj forsi-rano igro v fortissimih, ker se zvoki sicer razhajajo. Odziv občinstva je bil nadvse zadovoljiv in glasbeni sladokusci so prišli povsem na svoj račun. Prireditelji so poskrbeli tudi za lične tiskane programe, ki pa so žal samo v italijanščini, kar se nam zdi za ustanovo, ki deluje v narodnostno mešani občini in kot izraz njenih političnih sil, nesprejemljivo. Navsezadnje je tudi med sinočnjimi poslušalci bila večina Slovencev. j. k. Šolske vesti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. delTIstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. Osnovna šola Prosek sporoča, da je vpisovanje v prvi razred do 27. junija, od 9. do 12. ure. šolska maša bo 28. junija ob 9. uri. Vpisovanje otrok v 1. razred o-snovne šole Ricmanje • Domjo bo do 28. junija. Vpisujejo od 9. do 12. ure. Na znanstvenem in klasičnem liceju «F. Prešeren» je odprta razstava grafičnih in risarskih izdelkov dijakov. Razstava bo odprta do vključno 28. junija, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učiteljstvo in učenci osnovne šole v Ulici sv. Frančiška vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes ob 9. uri po šolski maši v šolskih prostorih. Kino MALTEŠKI KOVANCI Zlati in srebrni kovanci z Malte, ki jih kot ponavadi vsako leto General Bank of Malta iz Vallette spravi v promet na otoku, so tokrat zbudili še posebno zanimanje, ker predstavljajo prvo serijo kovancev nove malteške republike. Skupina novinarjev iz raznih držav si je na povabilo «Malta Coins» lahko ogledala začetek kovanja za leto 1975 in je tako lahko občudovala popolnost in umetniško vrednost kovancev. Serija, ki jo sestavlja 5 kovancev, od katerih sta dva srebrna (987/000) in trije zlati (916/000) v vrednosti 2, 4, 10, 20 oziroma 50 malteških lir, ima omejeno naklado ter je zelo cenjena v krogih zbiralcev (med prejšnjimi izdajami ima prva serija iz leta 1972 že trikratno vrednost). Serija, ki jo kujejo v državni kovnici v Valletti, je na razpolago direktno v Italiji po 172.000 lir plus 2.000 lir za zajamčeno špedicijo in se lahko naroči v uradih «Malta Coins Distribu-tion Centre», Ul. Bocca di Leone 68. Rim. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124 MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVO- KI - Predstavi: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v italijanščini). Ariston 21.30 «Il lungo addio». Barvni film. Režija Robert Altman. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Mayerling». Omar Sharif, Catherine Denevue, James Mason in Ava Gardner. Barvni film. Excelsior 16.00 «Il simbolo del sesso». Barrai film. Igrata Connie Stevens in Sherley Winters. Nazionale 16.00 «Deviati sessuali». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Operazione "Costa brava"». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Eden 16.30 «La perdizione». Barrai film režiserja Kena Russela. V glavni vlogi igra Robert Powel. Ritz 16.30 «Boom, il saccheggiatore». Barvni western film, v katerem igra Steve McQueen. Aurora 16.30 «La polizia accusa, il servizio segreto uccide». Tomas Mil-lian. Barvni film. Capito! 16.30 «Giubbe rosse». Barrai film. Igrajo Fabio Testi, G. Mannari in R. Cestiè. Cristallo 16.30 «La notte dei genera* li». Barvni film, v katerem igra Peter O’Toole. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Sfida all’O.K. Corrai». Barrai film v katerem igra Buri; Lancaster. Filodrammatico 16.30 «L’ammucchiata». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Una squillo per quattro svitati». Barvni film. Igrata Jane Fonda in Donald Sutherland. Ideale 16.00 «Il tesoro di Panche Villa». Barvni pustolovski western. Igrata Gilbert Rolan in Selly Winters. . Vittorio Veneto 17.00 «Il tuo piacere è il mio». Barrai film. Igrajo Eva Aulin, Silvia Koscina, Aldo Giuffrè. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.30 «L'assassino ha le ore contate». Barrai film. Igrajo Klaus Kinsky, Margaret Lee in Jean Ser-vais. Radio Zaprto zaradi počitnic. Astra 16.30 «L’uomo che uccideva a sangue freddo». Igrajo Alain Delon in Annie Girardot. Prepovedano mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «L’uomo dal cervello trapiantato». Barvni film za vse. Volta - Milje 17.00 «Lo straniero senza nome». Barvni western film. Igrata Glint Eastwood in Verna Bloom. Mali oglasi PRODAM trgovino v centru na razpolago takoj. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Center», TRGOVINA čevljev Malalan, Opčine, Proseška 18 išče vajenko ali pol-vajenko. ZAHVALA Po pogrebu našega dragega DARKA ŠTREKLJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, vodstvu podjetja TOZD Elek-tro Gorica in družbeno . političnim organizacijam Nove Gorice in Kopra ter govornikom za poslovilne besede ob preranem grobu. Žalujoči družina in sorodniki Komen, Trst, 25. VI. 1975 ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega moža, očeta in nonota MARTINA TAVČARJA se najtopleje zahvaljujemo. Trst, 25. junija 1975 Družina Tavčar GORIŠKI DNEVNIK SEJA IZVRŠNEGA ODBORA URADNO POTRJENI VOLILNI REZULTATI SKGZ z zadovoljstvom ocenjuje izide Pokrajinski in občinski svetovalci so dobili zadnjih volitev v državi in pri nas|dekrete o svoji izvolitvi v pristojne svete Pomen zmage levičarskih sil KPI in PSI za utrditev slovenskih in naprednih j Dokončni rezultati skoro v celoti potrjujejo že prvi dan po volitvah znane zaključke volitev uprav ter za njih boljše upravljanje in za uveljavljanje pravic Slovencev - Pravilno zadržanje Primorskega dnevnika v času volilne kampanje in po njej Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji ocenil rezultate volitev 15. in 16. junija in njihov pomen za italijanski politični razvoj oziroma za preusmeritev italijanskega političnega življenja v levo tako v vsedržavnem merilu kot v naši deželi, zlasti pa še v pokrajinah in občinah, v katerih živimo Slovenci oziroma so pretežno slovenske. Izčrpna analiza volilnih izidov na Tržaškem. Goriškem in v Beneški Sloveniji je potrdila že znane in veljavne ocene o splošnem premiku tudi slovenskih volivcev v levo v obliki velike zma«e komunistov, po membnega napredovanja socialistov in nazadovanja Slovenske skupnosti, po drugi strani pa v utrditvi levih naprednih slovenskih uprav v dolinski, zgoniški, repentabrski občini, utrditi leve uprave v miljski občini ter v možnosti napredne u-prave v devinsko-nabrežinski občini, utrditev naprednih uprav v so-vodenjski in doberdobski občini ter slovenske unrave v števerjanski občini na Goriškem. Posebno zanimivi in zgovorni so volilni izidi v občinah Beneške Slovenije, kjer je prvič delno razbit fevd nazadnjaških demokristjanskih uprav z zmago na prednih in alternativnih list v petih občinah, v katerih živijo Slovenci, v pomembni uveljavitvi naprednih n-pozicij v drugih občinah in nazadnje tudi v uveljavitvi tistih kandidatov na demokristjanskih listah, ki so pokazali večjo odprtost za vprašanja domačega slovenskega prebivalstva. Ti rezultati s > še toliko bolj pomembni, ker so bil’ doseženi ob odsotnosti volivcev iz e-migracije in ker odpirajo vrata^ večjemu razumevanju za vprašanja naših rojakov v Benečiji Podrobna analiza voli'mh rezultatov na Tržaškem in Goriškem je nadalje pokazala, da so leve stranke tudi med Slovenci pritegnile veliko večino mladih glasov, kar je jasen dokaz, da se mladina zavzema za napredne socialne reforme v državi in da odklanja imobilizem meščanskih strank. Prav tako je analiza potrdila številčno okrepitev slovenskih svetovalcev v goriškem občinskem svetu in obžalujoče dejstvo je, da se je zmanjšalo slovensko zastopstvo v goriškem pokrajinskem svetu s tem, da za malenkostno število glasov ni bil vanj ponovno izvoljen tudi predstavnik Slovenske skupnosti. Prav tako so volitve v letu, ko proslavljamo 30-letnico osvoboditve, pokazale, da slovenski ljudje ostajajo zvesti naprednim idealom osvobodilnega boja. Na osnovi vsega tega je izvršni odbor v povzetku razprave menil, da mora tudi SKGZ kot napredna organizacija Slovencev v Italiji, izreči svoje zadovoljstvo nad volilnimi rezuitati, nad dejstvom, da se je celotna italijanska družba usmerila v levo in da so se tudi Slovenci v Italiji v veliki večini opredelili za levico, v prvi vrsti za KPI in za PSI. Ti volilni izidi ne izražajo le protesta proti reakcionarnemu vodenju države in proti imobilizmu pri izvajanju socialnih reform, temveč izražajo tudi zrelost in željo, da se nekaj spremeni v političnem življenju države v smislu, da bodo od sprememb imeli korist delovni ljudje. Da do tega pride pa je treba iztrgati monopol okosteneli Krščanski demokraciji, ki hoče tudi sedaj po volitvah vztrajati n:» starih formulah, kot da se ni nič zgodilo, kot da ne bi zadnje volitve bistveno spremenile političnega razmerja sil v državi. Izhajajoč iz volilnih rezultatov v naši deželi oziroma v pokrajinah, kjer živimo Slovenci, izhajajoč iz zaupanja, ki so ga tudi slovenski volivci izrekli naprednim strankam in naprednim silam, je treba sedaj pristopiti k naprednemu upravljanju v korist in v interesu slovenskega prebivalstva in celotne skupnosti. Kot napredna organizacija bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza podpirala vse široko odprte in napredne uprave in se zavzemala za tako upravo tudi v devinsko - na-brežinski občini. Na koncu je bilo v razpravi poudarjeno mnenje, da je Primorski dnevnik v skladu s širokimi demokratičnimi in naprednimi načeli, ki so njegovo splošno vodilo, pravilno spremljal celotno dogajanje v času predvolilne kampanje in neposredno po volitvah in da je s svojo širino, a tudi jasno napredno u-smeritvijo, prispeval k zmagi naprednih sil. Praj tako je bilo tudi podčrtano dosledno zadržanje Primorskega dnevnika glede strpnosti in medsebojnega nenapadanja ter ustvarjanja pogojev za sodelovanje med slovenskimi predstavniki in predstavniki naprednih sil, kar postaja še zlasti važno sedaj, ko je treba preiti k praktičnemu uveljavljanju volilnih izidov. Važno obvestilo Kmečke zveze dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/B, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo šte- vilko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do konca julija Tajništvo Kmečke zveze izseljenci ter predstavniki Društva slovenskih emigrantov, med katerimi Dino del Medico, Izidor Predan, Danilo Chiacich, Ado Kont in drugi. DANES OB 20.30 Oddaja koprske televizije o beneških izseljencih Danes, 25. junija, ob 20.30 bo TV Studio Koper posredoval 20-minutno oddajo v barvah, ki je bila posneta pred kratkim v Biilachu, v Švici, na ustanovnem srečanju sekcije Društva emigrantov iz Slovenske Benečije za Ziirich, in ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. V oddaji, ki jo je pripravil Silvano Sau, bodo govorili o svojih problemih in težavah sami beneški Direktna avtobusna zveza Beograd-Trst-Pariz Avtoprevozniško in turistično podjetje «Basta» iz Beograda je v so-deiovanju s francoskimi avtopre-vozniškimi podjetji te dni vzpostavilo redno avtobusno progo Beo-grad-Pariz. Avtobusi odhajajo vsak ponedeljek in vsak petek iz Beograda in prevozijo progo preko Trsta. Benetk, Milana, Brescie, Lyona in Dijona do Pariza v 26 urah. Povratna karta Beograd - Pariz - Beograd stane 1.440 dinarjev (144.000 starih dinarjev). iiiniiimiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiuuujninniii PREJŠNJO SOBOTO Uspela zaključna šolska prireditev v Ricmanj ih Starši so obdarili vse, ki so pripomogli k tako uspešni pripravi otrok V soboto je bila v Ricmanjih za-ključna šolska prireditev šole s celodnevnim poukom Domjo - Ricma-nje. Ob lepem večeru se je prireditev, s katero so želeli proslaviti 30-letnico osvoboditve, odvijala na prostem. Najprej so stopili na oder otroci šolskega pevskega zbora. Pod veščim vodstvom dirigenta Vladimira Švare so zapeli tri pesmi in sicer Venturinijevo «Pionirska», Vrabče-vo «Zjutraj» in narodno «Večerno sonce». Učenci 1. razreda so nato uprizorili enodejanko «Nevenka in sonce», s katero so hoteli opomniti vse učence, ki zjutraj nočejo vstati. V 5. razredu se je letos vzbudila pesniška žilica. Tako so učenke prebrale svoja dela, v katerih so skušale izpovedati svoja otroška čustva in misli. Najprej je Magda Samec recitirala pesem «V šolo». Sledil je pogovor o domovini učencev 1. razreda. nakar sta Dorina Križman in Suzana Bandi prebrali svoje verze: prva pesem «Knjiga», druga «Potoček». V naslednji točki smo bili priča lepemu prizoru učencev 2. razreda. Telovadili so po partizanskih pesmih: prikazali so okupacijo, preganjanje, nato vstajo, boj in zmago, po zmagi pa spomin na padle. Spet je sledila recitacija lastne pesmi Donatele Crisma z naslovom «Mamici - očetu». Na skupni prireditvi osnovnih šol v Dolini in pri Korošcih smo videli prikaz partizanskega mitinga z o-riginalnim besedilom, a v skrčeni obliki. Tokrat so učenci 2. stopnje izvajali miting v celotni obliki. Z recitacijami, skeči, petjem, pripovedovanjem ter s prikazom partizanskega humorja in satire zoper okupatorja so spet izzvali val navdušenja med poslušalci. Za konec je nastopil pevski zbor s pesmimi Adamiča «Glej fantka», Grbca «Ajčka tutajčka», Mihelčiča «Domovina naša je svobodna» in na splošno željo «Čuk se je oženil». Starši so nato obdarili vse, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu te šole: učitelje, didaktičnega ravnatelja Škrinjarja, dolinskega župana, pevovodjo, fotografskega animatorja, kuharici, slugi in voznika šolskega avtobusa. Predsednik združenja staršev Peter Giovino se je v imenu staršev zahvalil vsem, nakar je prevzel besedo ravnatelj šole Dobrila, ki je dejal, da gre za uspeh šole vsem, tudi tistim, ki so prišli predavat o lastnih dogodivščinah v partizanih. Fotografski animator Vecchiet in učiteljica Fachin sta za zaključek predvajala na filmskem platnu prizore iz letošnjega šolskega dela in življenja. Zasluga za tako lepo* prireditev gre poleg učiteljem in učencem tudi staršem, ki so pokazali, da sedaj* sledijo šoli kot aktiven subjekt, saj so res presenetili s svojimi darili, z okrasitvijo odra, s slavolokom ob vhodu in z zaključno zakusko, na katero so bili povabljeni vsi prisotni. Enoten računalniški sistem v naši deželi Deželni odbornik za finance Coloni in glavni ravnatelj Olivetti za Italijo Pela sta včeraj v Trstu podpisala pogodbo, na osnovi katere bo družba Olivetti povezala deželne urade, pokrajine in občinske u-prave ter trgovinske zbornice v e-noten računalniški sistem z glavnim elaboratorjem in 95 terminali. Javne uprave se bodo tako lahko posluževale te sodobne računalniške tehnike in ustreznih možnosti sprotnega zbiranja podatkov, kar jim bo občutno olajšalo redno poslovanje, deželni upravi pa bo med drugim dovolilo, da pravočasno zbere vse podatke, ki so potrebni za sestavo vsakoletnega proračuna. Deželni odbornik Coloni je včeraj sprejel na poslovilnem obisku dosedanjega ravnatelja tukajšnje podružnice Banca d’Italia dr. Berto-gno. Na njegovo mesto pride dr. Giovannoni. VESTI Z ONSTRAN MEJE Goriški župan je že v ponedeljek poslal novoizvoljenim občinskim svetovalcem dekrete o njihovi izvolitvi v občinski svet. Podobne dekrete so včeraj poslali iz pokrajinske palače novim pokrajinskim svetovalcem. Istočasno so bili objavljeni, s podpisom župana oziroma prefekta, tudi plakati, na katerih je uradna proglasitev izvoljenih. V naslednjih vrsticah objavljamo točne podatke o izvoljenih, ki izhajajo iz uradnih aktov, po pregledu osrednje volilne komisije. V pokrajinski upravi bo imel nalogo sklicati pokrajinski svet po letih najstarejši svetovalec. To je republikanec Francesco Marin iz Gradeža. Pokrajinski svetovalci bodo naslednji: Krščanska demokracija: 1. Ermellino Perissin, izvoljen v okrožju Fara-Koprivno z 42,52 odst.; 2. Roberto Bodi, izvoljen v okrožju Gorica IV z 42,34 odst.; 3. Giuseppe Agati, izvoljen v okrožju Conca VII z 41,82 odst.; 4. Franco Galla-rotti, izvoljen v okrožju Gorica V z 41,01 odst.;. 5. Buciano Stecchina, izvoljen v okrožju Krmin II s 40,84 odst.; 6. Nazario Romani, izvoljen v okrožju Tržič IV z 39,84 odst.; 7. Mario Gallas, izvoljen v okrožju Gorica III z 39,47 odst.; 8. Bucio De Rocco, izvoljen v okrožju Gorica VI z 38,98 odst.; 9. Nicolò Reverdito, izvoljen v okrožju Gra-dež I z 28,45 odst. Prva neizvoljena sta Mario Dessenibus, ki je kandidiral v okrožju Tržič II in je dobil 35,25 odst. in Isolina Bidoli por. Miniussi, ki je kandidirala v okrožju Tržič III in dobila 34,30 odst. Komunistična partija Italije: 1. Tullio Paiza, izvoljen v okrožju Škocjan II z 59,25 odst.; 3. Silvino Poletto, izvoljen v okrožju Škocjan I s 55,34 odst.; 3. Rinaldo Rizzi, izvoljen v okrožju Ronke II s 50,89 odst.; 4. Dante Sabbadini, izvoljen v okrožju Ronke I s 44,34 odst.; 5. Ivan Bratina, izvoljen v okrožju Zagraj z 42,94 odst.; 6. Bianca Marega por. Vidoz, izvoljena v okrožju Romans z 42,02 odst.; 7. Adriano Brumat, izvoljen v okrožju Gradišče s 40,98 odst,; 8. Claudio Maggio Gailini, izvoljen v okrožju Tržič V s 36.82 odst. Prva neizvoljena sta Edino Valcovich, ki je kandidiral v okrožju Tržič I in je dobil 36,79 odst. in Giuseppe Fabris, ki je kandidiral v okrožju Gradež II in je dobil 36,51 odst. so, izvoljen v okrožju Fara-Kopnv- nito Moruzzi (KD), 13.252; 19. Nano s 14,14 odst.; 3. Gianfranco, reo Battello (KPI), 6.179; 20. Gian-Dejust, izvoljen v okrožju Ronke I ! na Bigi por. Pirella (KPI), 5.440; s 14,01 odst. Prva neizvoljena sta 21. Vilma Brajnik por. Corva (KPI), Silvio Cumpeta, ki je kandidiral v okrožju Tržič lil in je dobil 13,56 odst. in Giovanni Maiani, ki je kandidiral v okrožju Tržič II s 13,12 odst. Socialdemokratska stranka: 1. A-gostino Tacchinardi, izvoljen v o-krožju Gorica VII z 10,93 odst.; 2. Germano Compagnone, izvoljen v okrožju Gorica VI z 10,60 odst. Prva neizvoljena sta Edoardo Bressan, ki je kandidiral v okrožju Gorica I in je dobil 9,98 odst. in Alfio Zampi, ki je kandidiral v okrožju Gorica IL. in je dobil 9,21 odst. MSI: 1. Carlo Pedroni, izvoljen v okrožju Gorica V z 12,49 odst. Prva neizvoljena sta Aldo Baiocchi, ki je kondidiral v okrožju Gorica VII in je dobil 8,89 odst. in Eno Pascoli, ki je kandidiral v okrožju Gorica VI in je dobil 8,29 odst. Republikanska stranka: 1. Francesco Marin, izvoljen v okrožju Gradež I z 11,22 odst. Prva neizvoljena sta Silvio Fantino, ki je kandidiral v okrožju Gorica V in je dobil 6,92 odst. in Gustavo Portelli, ki je kandidiral v okrožju Gorica IV in je dobil 6,64 odst. V pokrajinskem svetu je torej zastopanih le šest strank. Na volitvah pa sta kandidirali še Slovenska skupnost in liberalna stranka, ki jima ni uspelo dobiti svetovalca. Med kandidati SS je dobila največ glasov Marija Ferletič, ki je kandidirala v okrožju Zagraj in je dobila 16,68 odst., med liberalci pa je bil prvi Sergio Fornasir, ki je kandidiral v okrožju Gorica III in je dobil 6 odst. glasov. V goriški občinski svet pa so iz- voljeni svetovalci (preferenčni glasovi se štejejo tako, da se kandidatu prisodijo glasovi oddani listi stranke in tudi njegovi indivi dualni preferenčni glasovi) : 1. Pa- squale De Simone (KD), 14.204; 2. Mario Brancati (KD), 13.848 ; 3. Marjan čefarin (KD), 13.644 ; 4. Giannino Ciuffarin (KD, 13.620; 5. Erminio Tuzzi (KD), 13.543 ; 6. Marino Piani (KD), 13.542; 7. Giuliano Stabon (KD), 13.502; 8. Francesco Moise (KD), 13.465 ; 9. Silvano Polmonari (KD), 13.409; 10. Antonio Jakončič (KD), 13.407; 11. Sergio Pellegrini (KD), 13.371; Buciano Cicuttin (KD), 13.362; Guido Fornasir (KD), 13.351; Sergio Zattarin (KD), 13.321; 5.379 ; 22. Boris Coceani (KPI), 5.329; 23. Italico Chiarion (KPI), 5.219; 24. Renato Zalateu (KPI), 5.090; 25. Ferruccio Fantini (PSDI), 3.686 ; 26. Banfranco Zucalli (PSDI), 3.602; 27. Marko Waltritsch (PSI), 3.513; 28. Mario Del Ben (PSI)' 3.501; 29. Peter Sanzin (PSI), 3.461; 30. Vladimir Nanut (PSI), 3.369; 31. Eno Pascoli (MSI), 3.348; 32. Agostino Tacchinardi (PSDI), 3.312; 33. Ezio Bianconi (PSDI), 3.310; 34. Buigi Coana (MSI), 3.085 ; 35. Carlo Pedroni (MSI), 2.881; 36. Damjan Paulin (SS), 1.915: 37. Andrej Bratuž (SS), 1.843 ; 38. Gustavo Portelli (PRI), 1.841; 39. Buciano Buciani (PRI), 1.650 ; 40. Sergio Fornasir (PBI), 1.420. Prvo sejo novega občinskega sveta bo sklical svetovalec, ki je dobil največ preferenčnih glasov, To je dosedanji župan, demokristjan Pasquale De Simone. SODELOVALO JE 46 FOTOAMATERJEV Druga Integralska razstava v priredbi fotokluba Skupina 75 Odprtje razstave bo v petek zvečer v Kulturnem domu. Podeljenih 18 nagrad Na letošnjem fotografskem na- t fotoamaterji: Ugo Cabas iz Krmina, tečaju čmo-bele fotografije, ki ga j Jaka Jeraša iz Pirana, Jožko Prfn-je v Sovodnjah priredil slovenski ' čič iz Sovodenj ter Zdenko Vogrič fotoklub «Skupina 75». je sodelovalo | iz Gorice. Za isto kategorijo so do- .... bili pohvalo: Marjan Tomšič iz Sovodenj, Idana Medeot iz Gorice, 46 avtorjev, ki so se predstavili z 222 deli. Ta podatka sta najbolj zgovoren dokaz, da je natečaj v celoti uspel. Natečaja so se udeležili fotoamaterji iz zamejstva in Slovenije. Med drugimi naj omenimo prisotnost fotoklubov iz Nove Gorice. Pirana. Gorice. Fare. Krmina in seveda kluba «Skupina 75». Poleg tega so na natečaju sodelovali tudi posamezniki. Prireditelji so z letošnjim natečajem pripravili tudi ličen katalog najboljših fotografij, ki ga bodo izdali ob odprtju fotografske razstave, ki bo v petek, 27. t.m., n Kulturnem domu v okviru domačega poletnega praznika. Ocenjevalna ko misija, ki so jo sestavljali ~red-sednik Milenko Pegan, Bogdan Mi-kuš, oba iz Nove Gorice, ter prof. Milko Rener iz Gorice, je od 222 predstavijeniti fotografij izbrala 18 najboljših. V kategoriji posameznih fotografij so prvo mesto zasedli štirje Luigi Cargnel iz Gorice, Ante Škro-bonja iz Nove Gorice, Viljem Zavadlav iz Štandreža. V kategoriji «kolekcija» je prvo mestno zasedel priznani goriški fotoamater Giuseppe Assirelli, pohvalo sta dobila Giorgio Rizzato in Gino Morelli, oba iz Gorice. Za kategorijo «posebna tehnika» je ocenjevalna komisija dodelila prvo mesto Radovanu Čoku iz Pirana, pohvalo je dobil Carlo Bevilacqua iz Gorice. Miro Kuzmin je zmagal v kategoriji «portreti», pohvalo v isti kategoriji je dobil Giovanni Viola iz Gorice. V kategoriji «pokrajina» je prvo mesto zasedel Fros Culiat iz Gorice, pohvalo je dobil Marko Rojec iz Sovodenj. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute», Ulica Cosulich, tel. 72-480. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiliiiiiiliiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mi im im iiiuiiiiiruiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiin KARABINJERJI SO ARETIRALI PET OSEB 12. 13. 14. 15. Socialistična stranka Italije: 1. ! Luciano Aprilis (KD). 13.314; 16. Štefan Bukovec, izvoljen v okrožju I Mario Leardi (KD), 13.288; 17. Ma-Zagraj s 14,90 odst.; 2. Sergio Dos-! rino Gaggioli (KD), 13.284; 18. Be- MllllillllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllMmillllllllJIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIlirnilllllimillllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimilllltlllMMIMIIIIin Tudi na Goriškem so prižgali kresove Srečanje slovenskih in italijanskih pionirjev Okrog 100 učencev osnovnih šol iz Furlanije - Julijske krajine, Lombardije in Emilije se je v Kopru srečalo s pionirji italijanskih in slovenskih osnovnih šol. Srečanje je bilo pred šolo Janka Premrla Vojka, pripravila pa sta ga občinska konferenca Zveze socialistične mladine in občinska organizacija Zveze borcev. Mlade goste je v imenu družbeno političnih organizacij - pozdravil predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, nato pa so jim tukajšnji učenci prippgvili kratek kulturno umetniški program. Dobri uspehi na srednjih šolah Na primorskih srednjih šolah so zaključili pouk, spričevala pa bodo podelili na slavnostnih akademijah. Prvi podatki kažejo na dokaj uspešen zaključek šolskega leta. Na koprski gimnaziji je poprečno izdelalo razred okrog 93 odst. učencev, enak rezultat so dosegle učenke vzgojiteljskega oddelka, na pedagoški smeri pa je le 4 odst. nezadostnih. Lep uspeh so dosegli tudi v Postojni, kjer imajo na gimnaziji od 412 učencev kar 30 odličnjakov, na gozdarskem šolskem centru pa je izdelalo okrog 85 odst. učencev. Zaključek šolskega leta so slovesno proslavili na pomorski srednji šoli v Piranu. Povabili so tudi 40 vojaških starešin iz Pivke, s katerimi imajo bodoči pomorci že več let prisrčne stike. Nekoliko slabši rezultat imajo v poklicni gradbeni šoli v Ajdovščini, kjer je precej popravnih izpitov. Japonski mojster umetniške fotografije razstavlja v Kopru V razstavnih prostorih koprskega gledališča je odprta razstava svetovno znanega japonskega mojstra umetniške fotografije Masaaki-ja Nagakawe. Predstavil se je s tridesetimi fotografijami v črno-beli tehniki, v katerih išče trenutke vsakdanjega življenja japonskega človeka v njegovem prostoru. ■ Illlllllllllllllllllllllimil .....IIIIIIIIIIHI OD 5. DO 12. JULIJA V TRSTU Zanimive pobude ob festivalu znanstvenofantastičnega Ulma V okviru festivala bodo priredili zasedanje o pojavu obsedenosti - Razstava slikarja F. Depera V krsti na pokopališču pri Ogleju so našli vse Tacchinijeve dragocenosti Poleg ukradenih predmetov tudi dve puški in samokres Karabinjerji iz Tržiča so ob sodelovanju agentov posebnega oddelka goriške kvesture ter karabinjerjev iz Palmanove včeraj zjutraj aretirali pet oseb, ki so osumljene tatvine v viii goriškega trgovca Alda Tacchinija Paolija. Kot smo javili, so neznanci odnesli v noči od petka na soboto iz Tacchinijeve vile veliko dragocenosti za 50 milijonov lir vrednosti. Tatovi, ki so v stanovanje prišli z zakritim obrazom, so med drugim odnesli okoli dvajset slik znanih avtorjev. Po treh dneh so karabinjerji v ponedeljek prišli na sled neznancem (doslej niso še preiskovalci povedali njihovih imen) ter dobili vse ukradene predmete, ki so jih puški in samokres, katerih so se neznanci poslužili, ko so vlomili v Tacchinijevo stanovanje. Vseh pet zlikovcev (nekateri pravijo, da gre samo za štiri ljudi) so odvedli v goriški zapor, kjer jih bo verjetno še danes zaslišal namestnik državnega pravdnika. Z aretacijo peterice je padla teza, da so neznanci hoteli ugrabiti goriškega trgovca. Seje rajonskih konzuli na Oslavju in v Štandreža Kot smo že poročali, bo drevi ob 20.30, v zgornjem prostoru go- zlikovci skrih v krsti na pokopa-, ^ Pri ™i na Oslavjm sestanek usa,, «k nnioi _________ nroHoT Pn. xajonske konzulte za Pevmo, Oslav- je in stmaver. Na sestanku bodo letnega Gilberta Sorgala, 22-letnega Diega Paccagnello, 20-letnega Fe-liceja Maniera ter 32-letnega Gian-nija Franca, so najprej odpeljali v Gorico. Tu so jih zaslišali na kvesturi. Ob preiskavi njihovih stanovanj so agenti kvesture našli veliko dragocenih predmetov (skupna vrednost znaša okoli 30 milijonov lir), ki so jih mladeniči ukradli v goriških stanovanjih. Šolske vesti lišču ob cesti Oglej — Gradež. Poleg vseh dragocenosti, ki so jih že vrnili lastniku, so našli tudi dve Med ljubitelji znanstvene fantastike vlada veliko zanimanje in pričakovanje za tradicionalni festival znanstvenofantastičnega filma, ki ga že trinajstič zaporedoma prh-eja tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v okviru letnih prireditev na Gradu sv. Justa. Festival bo od 5. do 12. julija in bodo na njem prikazali več kratko-metražnih in dolgometražnih filmov bolj ali manj znanih filmskih u-stvarjalcev. V tem okviru pa so si prireditelji zamislili še vrsto drugih pobud, kot so umetniške razstave, okrogle mize in drugo. Letošnji spored festivala obsega nekaj res zanimivih pobud, k’ bi mu moral po več letih nekakšnega mrtvila vrniti nekdanji blesk ter o-krepiti zanimanje širše javnosti, ki se je do te kulturne manifestacije nekoliko ohladila. V prvi vrsti moramo omeniti zasedanje, ki bo v dneh 6., 7. in 8. julija v mali dvorani gledališča «Rossetti» na temo «Obsedenost — pojavi sodobne civilizacije». O teh vprašanjih bodo spregovorili psihologi, psihiatri, etnografi, antropolo- gi in sociologi svetovnega slovesa. Med drugimi se bodo zasedanja u-deležili docent za psihologijo na rimski univerzi prof. Enrico Fulchigno-ni, filmski režiser in ravnatel; pariškega «Musée de l’homme» prof. Jean Rouch, docent za nevropsihiat-rijo rimske univerze prof. Tullio Bazzi, docent za psihoanalizo na isti univerzi prof. Emilio Servadio, znani znanstveni kritik francoske revije «Le Pount» Daniel Garic, francoski etnolog in filmski režiser Pierre Kast, duhovnik Corrado Bal-ducci, docent za znanstveno fantastiko na univerzi v Los Angelesu prof. Kenneth Atchity in drugi. Znanstvena poglobitev pojavov obsedenosti, ki predstavljajo nekakšno razdvojenost človekove osebnosti, prinaša nedvomno bogat prispevek psihoterapevtom ter tudi tistim, ki se ukvarjajo s proučevanjem verskih in kulturnih pojavov. Zasedanje bo dopolnilo predvajanje nekaterih filmov Roucha, Vir-mauxa in Kasta. Druga zanimiva pobuda v okviru festivala znanstvenofantastičnega fil ma bo antološka razstava znanega slikarja iz Trenta Fortunata Depera, ki pripada umetniškemu toku, ki ga je leta 1909 sprožil v Parizu Marinetti. Razstava bo nameščena v palači Costanzi od 5. do 27. julija. Nazadnje še bežen pogled na filme, katerim pa se bodo pred začetkom festivala morda pridružili še drugi. Sovjetsko zvezo bo zastopal film Viktorova «Cassiopea», Španijo delo Joseja Ulloe «Il rifugio dell’ anguscia», Belgijo film Marcela Martina «Golden Ophelia», Anglijo delo Kevina Connorja «La terra che il tempo dimenticò». Francijo film španskega režiserja Juana Bo-nuela «All’ appuntamento con la morte gioiosa», Italija pa bo nastopila z novim filmom Corla Ausina «La città deli’ ultima paura». Z dvema filmoma bosta nastopili le Zahodna Nemčija in ZDA. Nemška filma sta «Parapsicologia. . . lo spettro dell’ angoscia» Petra Patzaka in «Il genio» Reinerja Erlerja, ameriška pa «Fase IV» Saula Bassa ter «Scelti per la sopravvivenza» Sut-tona Roleya. Zaenkrat je torej prijavljenih deset filmov iz osmih držav. Po vsem goriškem Krasu so kresovi na predvečer sv. Ivana ponovno privabih prebivalce naselij na križišča in trge. Živahno je bilo, kot že od nekdaj, na vseh zbirališčih, kjer so otroci in odrasli fantje pripravljali kresove. V Doberdobu so že v zgodnjih popoldanskih urah začeli znašati na namenjene prostore trtovino, osušeno brinje in fraske, ki je med zadnjim letom usahnilo'. Bližnje gospodinje so še izrabile priliko, da so vrgle na grmado še zelenjadne «kasete» in vse, kar jim je bilo v hiši napoti. Brž ko je mrak legel nad vasjo, so kresovi zagoreli visoko v nebo. V Vrtni ulici, na «Manderju», v doljnem koncu pri Rondolini in še drugod, kjer se običaj ponavlja že stoletja. Mladeniči so z vilami rešetali po plamteči žerjavici in tako dvigah iskre, ki jih je dim nesel tudi do sto metrov visoko. Ko pa so plameni popuščali so «mulci» lažjih nog začeli skakati čez goreči kup. Vaški pregovor pravi, da «čim višji je skok, tem rajši te punca bo vzela». Zato se je okoli kresov zbralo lepo število fantov zrelejših let, ki so se zaganjali čez ogenj, tokrat, bolj zares, kot pa za šalo. Prav tako veselo je bilo včeraj v Štandrežu, kjer je vaška mladina pripravila «na skalah» ob bregu Soče velik kres. Olj prvem mraku se je okoli njega zbralo veliko vaščanov, ki so v krogu sedli okoli ognja. Ob prasketanju ognja je nastopil ženski pevski zbor «Oton Župančič», ki je pod vodstvom prof. Benka za pel nekaj pesmi. Najmlajši pa so se pomerili, kdo je boljši pri preskakovanju ognjene grmade, ki je gorela pozno v noč. Kot je že tradicija so na predvečer sv. Ivana pripravili Slovenci v severnem delu mesta kres, ki je bil «na njivah» na Solkanskem polju. Mladina je ves dan zbirala draščje in suhe veje ter ga postavila na grmado, ki so jo ob prvem mraku sežgali. Okoli ognja se je zbrala vesela druščina, ki je ob slovenski pesmi in dobri kapljici preživela nekaj prijetnih ur. Na sliki K. Ferletiča vidimo kres, ki so ga pripravili vaščani v Doberdobu). Priznanje statusa borca Pokrajinsko vodstvo A.NPI obvešča, da 4. julija zapade rok za vložitev prošenj glede priznanja statusa partizanskega borca. Borčevska organizacija obvešča vse tiste, ki niso še izpolnili ustreznih pol, naj to storijo čimprej. Poseljen urad ANPI bo odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. u-re na sedežu delavske zbornice v Ulici 24. maja 1. člani konzulte govorili o šolstvu in o raznih javnih delih. Napovedana je prisotnost nekaterih občinskih odbornikov. Seji krajevnih konzuli bosta v petek, obe ob 21. uri, tudi v štandrežu in v Ločniku. V Štandrežu se bodo člani konzulte sestali na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič». Seja občinskega odbora v Gorici Občinski odbor je na svoji pone deljkovi seji med drugim proučil tudi nekaj predlogov za dela na cesti, ki iz Podgore pelje na Kalvarijo, kjer gradijo rezervoarje goriškega vodovoda. Stavka uslužbencev hotelov in trgovin Jutri in v petek bodo stavkali u-službenci hotelov in barov. Prizadevajo si doseči novo delovno pogodbo. V podporo tem prizadevanjem bo 1. in 2. julija tudi stavka vseh trgovinskih uslužbencev. Odložena razprava proti četverici vlomilcev Sodno razpravo proti štirim vlomilcem iz okolice Padove, ki se je pričela včeraj zjutraj na goriškem okrajnem sodišču, so odložili na drugi datum. V sodni dvorani so bili namreč prisotni le trije od štirih obtožencev, kajti četrti, Gilberto Sorgalo, ni pravočasno dobil vabila, da se predstavi pred goriškim sodiščem. Tako je sodišče (predsednik dr. Costa, stranska sodnika sta bila Mancuso in Succi, javni tožilec Lau-disio, zapisnikar Marra) sklenilo, da bodo razpravo prenesli. Četverica je obtožena številnih vlomov, ki so jih mladeniči izvršili februarja letos v Gorici. Vlomilcem so prišli na sled 27. februarja, ko jih je izvidnica karabinjerjev ustavila pri Comacchiu. Vse štiri, 22- Prosvetno in športno društvo «SOVODNJE» priredita 27., 28., 29. in 30. junija TRADICIONALNI PRAZNIK SPORED: v petek ob 21. uri odprtje fotografske razstave: v soboto ob 20.30 tekmovanje v bri-školi, ob 21. uri podeljevanje nagrad 1. nogometnega turnirja: v nedeljo ob 21. uri nastop folk lome skupine iz Sovodenj. Vse dni ples z ansamblom «THE LOVERS». Na vseh slovenskih osnovnih šolah se je že pričelo vpisovanje v prve razrede. Učiteljice bodo na šolah na razpolago staršem vsak delavnik do konca meseca od 9. do 12. ure. Vpisovanje se je pričelo tudi v občinske otroške vrtce. Med tenu so tudi trije slovenski, in sicer v UL Croce, Randaccio in Tomani. Starše pozivamo, naj svoje otroke, ki so dopolnili tretje leto starosti, vpišejo v slovenske otroške vrtce. Vpisovanje bo trajalo do 27. junija. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da so napovedani izlet na Piancavallo odložili na nedeljo, 6. julija. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, Ulica Malta 2. Razstave OB 30. OBLETNICI osvoboditve so v prostorih Kromberškega grada odprli zgodovinsko razstavo «Zaključni boji in osvoboditev Slovenije». Razstavo sta pripravila Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane ter Goriški muzej in Nove Gorice. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Nuda per Satana». R. Calderine in J. Harris. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 «Sole rosso». U. Andress in C. Bronson. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Zar-doz». C. Ramphng m S. Connery». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «L’urlo di di Chen terrorizza tutti i continenti». C. Shan Kuang. Barvni film. \ITTORIA 17.00—22.00 «Come ti erudisco la pupa». D. Passer in A. Strobye. Barvni film. Prepovedan« mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 «Identikit». L. Taylor. Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Quella sporca storia del West». Barvni film. Aero Gorica SOCA «Vlak», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. SV OBODA «Zadnji dnevu Hitlerja», angleški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Ljubimec velikega stila», a-meriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Lorena Lamanda, Fabio Fabian, Marta Tolar, Martina Braida, Christian Penso, Thomas Graber, Tatiana Pussig, Lorenzo Foladore. Luisa Onofri, Vania Leghissa. Ilaria Alt, Raffaele Lorenzon, Ilia Luži. SMRTI: 65-Ietni Giovanni Frigeri, 65-letna upokojenka Argia Zuppel vri'. Maurig, 69-letna upokojenka Maria Paulin por. Gallas, 92-letna upokojenka Virginia Marinaz. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, teL 83-531. Odvetnik svetuje V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot c odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1} ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). ŠE 0 PROMETNIH NESREČAH Soudeleženec pri prometni nesreči, ki je dobil precejšnje telesne poškodbe, se je oglasil v pisarni in me ves v skrbeh vprašal, kaj mu je napraviti, ker da je zamudil rok za prijavo nesreče na sodišču; nekdo mu je namreč rekel, da je imel 90 dni časa za prijavo in da je ob zamuditvi tega roka izgubil pravico do odškodnine. Ker sem o stvari že pisal, ne bi zopet načenjal vprašanja, če se mi ne bi že nekajkrat v kratkem času pripetilo, da sem moral ob-jasnjevati splošna in specifična pravila in določbe, ki urejujejo odškodninske zahtevke, tako v civilni kot v kazenski proceduri. 1. Oškodovanec ima pravico zahtevati odškodnino v času dveh let po nesreči. 2. Če je v nesreči prišlo do telesnih poškodb zaradi katerih je bil sprožen kazenski postopek, teče rok dveh let od dneva, ko je odgovarjajoča razsodba postala pravnomočna. Zastaralni rok dveh let je lahko bil pravočasno (vedno v roku dveh let) postavljen odškodninski zahtevek, tudi s priporočenim pismom naslovljenim na povzročitelja ali na njegovo zavarovalnico. Gornja posplošena načela imajo vrsto operativnih podrobnosti, ki jih ni lahko obravnavati v taki rubriki. Omejil se bom le na pripombo, naj prizadeti pravočasno poskrbijo za učinkovito strokovno pomoč, ki jo utegnejo nuditi poleg odvetnikov tudi zavarovalnice z večjo organizacijsko strukturo. Pri nenamernih telesnih poškodbah, kot je primer pri prometnih nesrečah, določa kazenski zakonik, da se postopa po uradni dolžnosti, če so poškodbe težje narave, to se pravi, če je prizadeti zaradi poškodb bil delovno nesposoben za več kot 40 dni. V takih slučajih bo sodišče postopalo in kaznovalo krivca oziroma povzročitelja, ne glede na morebitno prijavo oškodovanca, celo proti volji istega; vzemimo primer, ko pride do prometne nesreče zaradi krivde prijatelja, svojca ali družinskega člana oškodovane osebe; prizadeti bi v takih primerih nikakor ne hotel, da pride do procesa in obsodbe drage mu osebe, vendar mu ni mogoče preprečiti nujni potek sodnih dogodkov, ker je prekršek in njega posledice obravnavan po načelu zaščite splošne varnosti. Drugače je pa res, da je treba postaviti prijavo za sodni postopek v roku 90 dni po nesreči, vendar le v primeru, da so bile zadoblje-ne poškodbe lažje narave, to je, da je prizadeti ozdravil v manj kot 40 dneh. Prometne nesreče se večkrat pripetijo zaradi vrste naključij, pri katerih sicer izstopa krivda povzročitelja, ki pa pusti pri oškodovancu vtis, da je imel krivec le smolo, zaradi česar je slišati pripombe, da «mu nočem škodovati», «ne bi hotel, da mu vzamejo vozniško dovoljenje», «nimam nič proti njemu, samo da mi zavarovalnica povrne škodo» itd. Za take primere je prav objasniti, da je predlog (querela) u-makljiv, to se pravi, da ima prizadeti možnost, da v vsakem trenutku (tudi pred samim začetkom procesa) umakne prijavo, kar se vedno zgodi, kadar dobi oškodovanec izplačano utrpelo škodo; u-maknitev prijave (remissione di querela) pa ima kot posledico, da se postopek proti obdolžencu konča brez vsakršnih kazenskih posledic. Današnji prispevek je zadnji pred poletnim premorom. podaljšan za enako dobo, če je «MiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiHiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiriiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje V te} rubriki naš Izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. NOVI REŽIM ZA DODELITEV POGREBNEGA ČEKA V teh dneh so stopile v veljavo nove določbe v zvezi s prošnjami za dodelitev pogrebnih čekov, ki zaostrujejo dosedanjo zakonodajo na tem področju. Predvsem je krajši rok za predložitev prošenj in pogoji so bolj omejevalni. Pogrebni ček, ki ga nakazuje ONPI (državna dobrodelna ustanova za upokojence) svojcem pokojnika, še zmeraj znaša 20.000 lir in torej le delno krije vsaj 10-krat večje pogrebne stroške. Upravičenci, ki lahko zaprosijo za ta prispevek, morajo spadati v eno izmed sledečih kategorij: a) uživalec pokojnine, ki je prejemal družinsko doklado na pokojnini za preminulega družinskega člana v breme; b) eden izmed družinskih članov, ki so bili v breme preminulega upokojenca. Pogoji za dodelitev pogrebnega čeka so sledeči: a) da je ob smrti pokojnik užival pokojnino pri zavarovalnem zavodu, da je obstajala družinska vez in da je bil prosilec v breme pokojnika; b) da je prosilec poravnal pogrebne stroške; c) da ne skupna višina vseh pro-silčevih dohodkov presega sto tisoč lir mesečno, z dodatkom 20.000 lir za vsakega člana v breme; č) da ni imel prosilec možnosti, da bi dosegel isto dajatev pri kakem drugem socialnem zavarovanju, ali pa so odbili zadevno prošnjo. Prošnje za dodelitev pogrebnega čeka treba predložiti v roku treh mesecev (prej eno leto) pri pokojninskem sedežu INPS in je tre-, ba priložiti sledečo dòkurtienfacijo; 1. mrtvaški list; 2. notarski akt; 3. vsako morebitno dokazno gra-divo. V primeru, da prosilec predloži na ONPI prošnjo za pogrebni ček, potem ko so mu pri kakem drugem zavarovalnem zavodu zavrnili zadevno prošnjo, novi rok treh mesecev teče od datuma zavrnitve KMEČKA DNEVNA ODŠKODNINA Vpr.: «Kot mi je povedal neki moj sovaščan, plačuje INA1L dnevno odškodnino tudi kmetom, ki se poškodujejo na delu. Jaz sem si pred enim letom zlomil roko in izpahnil ramo, tako da sem imel roko 30 dni v mavcu in sem še skoraj mesec dni hodil na obsevanje, vendar še sedaj nisem v celoti ozdravel. Čudno se mi zdi, da mi niso takrat priznali dnevne odškodnine in do sedaj nisem prejel nobene- m ga obvestila s tem v zvezi. Imam pravico do tega prispevka, ali je treba izpolnjevati posebne pogoje?» 1. A. Kot sem že v rubriki dne 28. 5. 1975 obširno poročal, so se vendarle začela izvajati določila, ki jih predvideva deželni zakon z dne 27. 2. 1973 št. 14. Čeprav z več kot dveletno zamudo, je prišlo med našo deželo in zavodom INAIL (zavod za zavarovanje proti nezgodam na delu) do sporazuma, kako naj izvajajo določila, ki priznavajo tudi kmečkim zavarovancem pravico do dnevne odškodnine, katere forfetarni znesek znaša 1.500 lir dnevno. Zelo važna je določba člena 7 deželnega zakona, ki priznava neposrednim obdelovalcem dnevno odškodnino za poškodbe pri kmečkem delu od 1. 1. 1973 dalje, se pravi, da lahko še sedaj vsi kmečki poškodovanci v zadnjih dveh letih in pol naslovijo na INAIL zadevno prošnjo. Ista pravica pritiče tudi našemu bralcu: če niste ob nezgodi že vložili prošnje, storite to čimprej in prošnjo primerno dokumentirajte. Če vam zavarovalni zavod proti nezgodam ni poslal posebnega obvestila, so najbrž spregledali vašo poškodbo, ali pa niste utrpeli poškodbe pri kmečkem delu in v tem slučaju vam ne pritiče kmečka dnevna odškodnina. V vsakem primeru pa vam svetujem, da vložite zahtevek na INAIL, kjer bodo proučili celotno zadevo z ozirom na zdravniški zapis, ki ga je izstavil zdravnik ob prvem pregledu po nastali poškodbi. Patronat Kmečke zveze INAC obvešča vse zainteresirane zavarovance, ki bi hoteli uveljaviti pravico do invalidske pokojnine, da bo prihodnji zdravniški pregled na se-, dežu Patronata v Ul. Cicerone 8/b v četrtek, 3. julija, od 8.30 dalje po že določenem vrstnem redu. Najboljši dijaki liceja «France Prešeren» Skupina dijakov slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren» ki so prejeli nagrade za najboljši splošni učni uspeh in za najboljše ocene iz slovenščine. Ta slika bi morala biti objavljena ha včerajšnji slikovni strani Primorskega dnevnika, a je bila po pomoti zamenjana z drugo niiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiuuniiuimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiimuiiiiJiiiiiii AMERIKA PO KRITIČNIH DOGODKIH AFERE WATERGATE Alabamski guverner Wallace resen kandidat za Belo hišo Kljub svojim znanim nastopom v preteklosti, si Wallace skuša pridobiti zaupanje Črncev na podlagi razredne diskriminacije Alabama, ena od 50 držav ZDA, je od nekdaj znana zaradi rasističnih izgredov proti temnopoltim državljanom. Zasluga gre v prvi vrsti njenemu guvernerju Georgeu Wallacu, ki je v prvih letih svoje politične kariere večkrat osebno vodil take akcije in se postavil po robu celo zakonom osrednje vlade. Ker se zaradi Watergata in drugih nezgod obeta na prihodnjih predsedniških volitvah zmaga demokratske stranke, se za uradno imenovanje te stranke krčevito bori tudi George Wallace. Njegov propagandni aparat je sedaj sestavljen iz 32 plačanih oseb, v vsaki državi pa ima po enega svojega predstavnika, ki skrbi za zbiranje denarja namenjenega volilni propagandi in za manjše reklamne pobude. Wallace je že skušal dobiti uradno imenovanje na prejšnjih volitvah, med volilno kampanjo pa so ga v atentatu hudo ranili. Strel v hrbtenic.- mu je povzročil popolno paralizo od pasu n?vzdul. Od tedaj se Wallace lahko giblje le na vozičku, njegov štab pa je vseeno poln optimizma in trdno prepričan, da bo pravilno izkoristil izkušnje iz prejšnjih volitev. V upanju, da bo zase pridobil tudi del temnopoltega prebivalstva je Wallace korenito spremenil svoje rasistične nazore. Z načini, kjer je verjetno glavno vlogo i-'ral dolar, je zase pridobil na-donjenost mnogih črnskih županov svoje Alabame in mnoge mlade temnopolte ljudi vključil v državne organizme. Nekateri so prišli celo do tajniških mest. Svojo volilno strategijo usmerja Wallace na srednji ameriški sloj, ki navadno v veliki meri na predsed- Davčna posvetovalnica S V tej strokovni rubriki naS davčni Izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo In sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. DOLGOVANE DAVKE LAHKO IZRAČUNATE SAMI .............................................................................................................................................. vilko, ki jo najdemo pod 77 okvira N. Na ta znesek moramo aplicirati znano lestvico progresivne obdavčitve; 10 odst. do 2 milijonov lir, 13 odst. od 2 do 3, 16 odst. od 3 do 4, 19 odst. od 4 do 5, 22 odst. od 5 do 6, 25 odst. od 6 do 7, 27 odst. od 7 do 8, 29 odst. od 8 do 9, 31 odst. od 9 do 10 milijonov lir itd. Ko smo na ta način izračunali bruto davek na čisti dohodek bomo od tega odšteli skupiček, ki je naveden pod postavko 88 prav na koncu prijave in tako prišli do obdavčitve, se pravi do davka, ki nam ga mora izterjevalnica pobrati. Ker so pa mnogi davkoplačevalci v celoti vso dolgovano davščino za leto 1974 že vplačali (to so delojemalci in upokojenci) ali ker so deloma že anticipirali davščino (to je primer zlasti samostojnih delavcev, ki prijavljajo svoje dohodke na polah 740/E - 1, bomo vse te predujme odbili od davka, ki smo ga pravkar dobili po zgornjem prvem odštetku. Pripominjamo, da se predujmi ILOR ne odštevajo (morebitni predujem ILOR smo že odšteli od dohodka, torej ne od davka, v postavki 63 okvira N; ta predujem, ki se je nanašal izključno na nepremičninski dohodek, bo davkarija odštela od ILOR 1975. Po navedenih poteh smo tako prišli do zaželenega rezultata, t.j. na znesek davka, ki ga bomo morali poravnati na osnovi letošnje prijave. Prijavljenec pa je lahko ne samo ves davek za leto 1974 že plačal, pač pa celo preplačal. Pogosti primeri se bodo v tem pogledu pojavili pri delojemalcih, ki so svoje obveze v celoti že izpolnili, vendar so v prijavi upravičeno znižali svoje delovn^ dohodke, n.pr. z obrestmi na posojila, s premijami na nezgodno in življenjsko zavarovanje itd. Uprava jim bo morala preplačane davščine povrniti. Kot se vsak naš bralec lahko o-sebno prepriča, zahtevajo vse tri opisane operacije za izračunavanje dolgovanega davka največ pol u-re časa, morda manj, kakor bi ga uporabili — kot vse kaže — za delo ne prav vneti davčni uradniki. Firfhnčno ministrstvo načrtuje možnost, da bi s prihodnjimi prijavami uvedlo za nas nove, skorajda revolucionarne, postopke pri izterjevanju davkov. Po sedanjih določilih mora namreč davčna uprava izračunati dolgovane davščine na osnovi prijavljenih dohodkov in jih nato vključiti v seznam davkoplačevalcev. Davkarijam je končno poverjena izterjevalna naloga. Po sedanji ureditvi bodo morali davkoplačevalci poravnati svoje davke v dveh (septembra in novembra) in ne več v šestih obrokih, kakor doslej. Seveda ima u-prava možnost naknadnega obremenjevanja s pripisom glob in obresti, če bi se prijavljeni dohodki ne skladali s kasnejšimi ugotovitvami finančnih uradov. Po navedenem načrtu (podrobnosti niso še znane) naj bi v bodoče davčni obvezanci izbirali med dvema možnostima: 1. ali optirati za normalni način izterjevanja, vendar bi morali v tem primeru doplačati 5 odst. zamudnih obresti za vsak semester ali frakcijo semestra; 2. ali sami izračunati na podlagi prijave dolgovane davščine in jih ob prijavi tudi vplačati, seveda brez omenjene dodatne o-bremenitve. Izbira druge variante bi prinesla upravi velike prednosti. Razbremenila bi uradništvo, ki dokaj rado stavka zaradi «preobremenjenosti» v pogledu izračunavanja davkov in njihovega vpisovanja v davčne sezname. Poleg tega bi državna u-prava prihranila na dajatvah iz-terjevalnicam, vedno suhe državne blagajne pà bi razpolagale s takojšnjim prilivom denarja. Pripomniti je, da je načrtovani sistem že dolgo v veljavi pri izterjevanju posrednih davkov (IVA, INVIM itd.). Sodobnejše uprave drugih držav so že po večini uvedle direktno vplačevanje neposrednih davkov. Iz vsega tega, kar smo navedli, sledi nujni zaključek, da • se bodo morali davčni obvezanci še bolj kot doslej udomačiti z davčnimi pravili, če bodo hoteli biti deležni prednosti, ki se v tem oziru napovedujejo. Ker se že sedaj večina naših bralcev zanima za obdavčitev, ki jih bo zadela na osnovi že predložene prijave ali na osnovi prijave, ki jo bodo v kratkem morali dostaviti, bomo danes skušali, nekako «in anteprima», prikazati postopek za izračun davkov, ki jih bodo morali plačati zaenkrat po starem sistemu preko izterjevalnic. Kdor nam bo sledil, bo lahko ugotovil, da operacija za izračunavanje ni komplicirana, saj se, kot bomo videli naslanja na tri številke, ki jih najdemo na zadnji strani (okvir N) prijave. Vzemite v roke vašo letošnjo prijavo. V prvem delu (od 30. do 50. postavke) ste navedli vaše dohodke, pač razčlenjene po vrsti dohodkov. Prav tam ste navedli ob vsaki vrsti dohodka tudi morebitne davčne predujme, ki vam jih je dajalec morebitno že odtegnil (na primer delodajalec, kar je razvidno iz obrazcev 101 in 102). Od tako dobljenih bruto dohodkov, ki so sešteti pod A, smo odtegnili tako imenovana odtegljiva dokumentirana bremena (zdravstvene stroške, obresti, življenjsko in nezgodno zavarovanje, šolske takse itd.) Ko smo navedenim bremenom dodali še davke, ki so navedeni v postavkah 63 in 65 smo dobili znesek, ki je skupno naveden pod B. Če od kosmatih dohodkov pod A odštejemo skupni znesek odteglji-vih postavk, pod B dobimo pod postavko 70 čisti znesek dohodkov, ki ga morebitno združenega z dohodki žene in mladoletnih otrok, vpišemo v postavko 77. Ta je prva številka, ki nam bo služila za obračunavanje davka. Pod postavko 78 smo izračunali skupičke vseh davčnih predujmov, ki jih je prijavljenec zase, za ženo in mladoletne otroke že seštel pod 50. postavko. To je druga številka, ki nam bo za naše namene služila. Tretjo za nas koristno število ob postavki 88 najdemo prav v zadnjem okviru pod «davčni odtegljaji». Oboroženi z navedenimi tremi številkami prav lahko nadomestimo davčnega uradnika, ki nam bo vsaj letos moral izpolniti obrazec 740 z izračunavanjem davka na fizične osebe in sicer v pobarvanem okviru prve strani, ki je označen kot «rezerviran uradu». Morda še najbolj vsaj do neke mere zamotan je izračun prve postavke v pravkar navedenem okviru (bruto davek — «imp. a! lordo delle detr.»). V tem pogledu moramo vzeti čisti dohodek t.j. šte- niškihj volitvah ne izkoristi svojih pravic. Kot guverner je postal Wallace v zadnjih mesecih zelo aktiven in zelo pogosta so njegova potovanja v Washington na važna zasedanja vlade. Paraliza mu ne bo dovoljevala velikega števila govorov pred volitvami v posameznih državah, njegov aparat pa bo to nadoknadil z velikim številom TV-registriranih govorov in mogočno TV-reklamo. Televizijska reklama zahteva seveda ogromno denarja. Tu Wallace ne namerava siediti. Lastne investicije in prispevki simpatizerjev bi morali dati skupno kakih 10 milijonov dolarjev, kot uradni kandidat demokratske stranke pa bi Wallace za volilno propagando dobil od zvezne vlade še 5 milijonov dolarjev. Ugodno bo za Wallaca verjetno vplivalo dejstvo, da bodo primarne volitve najprej v večjem številu južnih držav, kjer uživa njegova rasistična politika močan ugled in je uspeh skoraj zagotovljen. To naj bi obrnilo v njegovo korist tudi mnenje severnih volivcev. Wallacov optimizem drugi možni kandidati demokratske stranke izpodbijajo na razne načine. Senator Arizone Udall pravi na primer, da bi se moral Wallace najprej uskladiti splošnim načelom večine v stranki in da bi bilo njegovo imenovanje v nasprotnem primeru povezano s spletkami in izsiljevanjem. Drugi politiki so prepričani, da bo za Wallaca usodna paraliza ali pa čisto politični program glede nekaterih važnih postavk notranjega in zunanjega značaja. Wallace o paralizi ne mara slišati. Od kar je prisiljen na voziček je športno zelo aktiven in dnevno dviguje uteži. Sedaj dvigne več od lastne teže in pravi, da ni bil v svojem življenju nikoli še tako močan. Sklicuje se tudi na Roosevelta, ki je bil prav tako paraliziran. Wallace ima sedaj 55 let. Za poslanca Alabame je bil izvoljen 1. 1946, 1. 1952 pa v državno sodišče. V spor z vrhovnim sodiščem je prišel 1. 1958 ko ni dovolil, da bi se v Alabami raziskovalo o pravicah temnopoltega prebivalstva. Ta rasistična akcija je povečala njegov ugled in 1. 1962 je bil izvoljen za državnega guvernerja. Že naslednje leto je bil s svojimi najbolj vročimi privrženci pred vrati alabamske univerze, da bi preprečil vstop črnskim študentom. Poseči je morala celo vojska. Ker zakon v Alabami ni dovoljeval druge kandidature je bila za naslednjo dobo na guvernersko mesto izvoljena njegova žena, ko pa je ta umrla je Wallace njenemu nasledniku vsilil zakon, ki je ustavo spreminjal in lani je ponovno prišel na guvernersko mesto. Wallace ima na razne politične in družbene probleme povsem svojevrstna gledanja. O inflaciji pravi na primer, da bo v primeru izvolitve v Belo hišo dal odpustiti vsaj 15 odstotkov birokratov iz državnih uradov in tako prihranil državni blagajni velikansko izgubo. Povečanje zločinstva je po njegovem mnenju od prevelike popustljivosti sodnikov in premajhne discipline na šolah. Njegova rešitev ne predvideva družbenih posegov. Odnosi s SZ se morajo razvijati le na podlagi zaupanja lastne moči. Partner se mora jasno zavedati, da so ZDA v svetu najmočnejše. Vietnam: tisoče in tisoče «beguncev» bi morale sprejeti azijske države, ki so po običajih bliže vietnamskemu ljudstvu. mn iiiuiiiiiiiii iiiiiuii um milil iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3; do 20.4.) Lotite se čimprej dela, ki ga morete samo vi opraviti. Velik odmev vaše izjave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte kolikor se le da, pomirjevalno vplivati na svojega užaljenega sodelavca. Neprijetno odkritje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zdaj, ko ste že na pol poti, ne vrzite puške v koruzo. Imejte na umu, da telesna lepota še zdaleč ni vse. RAK (od 22.6. do 22.7.) V rokah boste imeli dokajšnjo moč, ne zlorabljajte je. Svoja čustvena doživetja ohranite zase. LEV (od 23.7. do 22.8.) V nekem vašem računu nekaj ni v redu, preglejte ga še enkrat. Sama od sebe se ljubljena oseba ne bo povrnila k vam. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z dejanji, ne z besedami, dokažite svojo sposobnost. Spodbudno boste vplivali na nekega družinskega člana. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prav boste opravili posel, ki vam je bil poverjen. Določite si natančnejši program. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Srečanje z nekdanjim poslovnim nasprotnikom, ki bo zdaj vaš zaveznik. Kratek obračun z nekim nesramnežem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preveč podcenjujete svoje sposobnosti, to vas ovira pri doseganju uspehov. Takoj odgovorite na neko pismo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveliko strahospoštovanje do nekega predstojnika ni primerno. Odvzemite nekomu, kar ste mu dali preveč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne gradite svojih načrtov na že preživelih programih. Ne bo vam u-spelo izpolniti neke obljube. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden položite orožje, preverite, ali ni nasprotnik še bolj utrujen od vas. Čustveno počutje odlično. SREDA, 25. JUNIJA 1975 TELEVIZIJA 12.30 12.55 13.30 17.00 17.15 17.45 18.45 20.00 20.40 21.50 22.45 19.30 19.45 20.00 20.30 21.00 18.30 18.55 19.10 19.40 19.45 20.10 20.20 20.30 20.05 22.55 23.00 23.15 20.55 21.15 21.30 23.00 ITALIJANSKA PRVI KANAL Poljudna znanost Dokumenti sodobne zgodovine: Prva svetovna vojna Anketa o poklicih Posebne oddaje o obrtništvu DNEVNIK Danes v parlamentu DNEVNIK Program za najmlajše Program za otroke Film z naslovom Deček v sivem Poljudna znanost: Od ene do neskončnosti Kdaj in kako se je porodil odnos med matematiko in biologijo na uradni ravni bi se lahko reklo, da se je to zgodilo z Mendlom, ki je odkril zakone dednosti, znano pa je, da je uporaba matematičnih metod že iz Galilejevih časov bila eden od najbolj uspešnih instrumentov za bolj znanstven opis in analizo fizičnih pojavov. Zato je razumljivo, kakšno važnost je dobila razširitev teh metod tudi na biološke pojave. V tej nadaljevanki so navedeni nekateri primeri, ki zadevajo programiranje na področju zootehnije. Ital. kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika DNEVNIK La guerra al tavolo della Pace Druga epizoda: Teheranska konferenca Športna sreda DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Komični film Športni dnevnik Ob 20. uri DNEVNIK IL BUIO IN CIMA DELLE SCALE Gre za film Delberta Manna, v katerem nastopajo v glavnih vlogah Dorothy McGuire, Robert Preston in Shirley Night. Dogajanja zadevajo skromnega trgovskega potnika Rubina, ki zaradi težav na delu ter sporov glede vzgoje otrok zapusti družino. Hčerka Reenie gre na ples z mladim judovskim kadetom: hišna gospodinja ravna slabo z mladeničem zaradi rasnih predsodkov. Gospa Rubin obišče vdovo Pruitt, za katero je menila, da je njena nasprotnica v ljubezni, toda prepriča se, da med njo in njenim možem obstajajo samo prijateljski odnosi. Medtem se Rubin loti drugega dela ter se vrne v družino. Film je bil izdelan na podlagi komedije Williama Ingeja. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Vrančeve dogodivščine, otroški film Vikin oče je v hudi zagati, ker nima denarja, da bi odkupil del zemlje, ki jo je lahko doslej uporabljal. Pojavil se je lastnik, ki jo misli prodati. Toda tujec - mornar, ki se je v bližini naselil, je kmalu pojasnil to lastništvo ... tako da je družina dr. Cordona spet lahko bila brez skrbi Obzornik Mladi za mlade Oddaja TV Zagreb Mozaik Od dninarjev do tekstilcev Reportaža je resnična zgodba o kraju in ljudeh, ki so sezonsko delo opustili in v svojem kraju postavili tovarno. To je resnica o opuščeni tradiciji, resnica o uresničeni želji. Tovarna — je del naše vsakdanjosti, del kažipota za prihodnost vasi Skudrije Risanka Cik Cak DNEVNIK Film tedna: DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Film Družinsko življenje je režiral Ken Loach. Film prikazuje nesporazum med starši in njihovo doraščajočo hčerjo. Nesporazumi se kopičijo, dekle zapade v shizofrenično stanje, dokler ne postane neodzravljiva bolnica. Film je pretresljiva obtožba preživelih oblik družinskega življenja, pa tudi družbe in njenih inštitucij — v tem primeru bolnišnice za duševne bolezni, kjer se ždi, da kljub napredku znanosti prevladujejo starinske metode zdravljenja Gorenje novosti, propagandna oddaja Miniature : Kvintet Clark Terry - Ernie Wilkins DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček, risanke DNEVNIK SESTANEK S HUDIČEM, dokumentarni film Gostje Slovenske popevke: Franco Simone TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 21.35 Pesmi brez besed. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.33, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.15 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.40 Plošče RIFI; 15.30 Valček, polka, mazurka; 16.00 Orkester Casadei; 17.45 Mladi izvajalci; 18.15 Delež Primorske v izpopolnjevanju energetskega plana v Sloveniji; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.30 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Prenos RL; 21.00 Zbori; 22.00 Literarna oddaja; 22.20 Na sporedu sta G. F. Handel in Rimsky-Korsakov; 23.00 Pop jazz. NACIONALNI PROr-p"iVi 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Srečanja; 12.10 Četrti program; 13.20 Giromike; 14.40 Neapeljske skrivnosti, nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simf. glasba; 17.40 Čarovnik iz Oza; 18.00 Pisan glasbeni spored; 20.20 Radijska drama; 22.20 Program s Caterino Caselli. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama 9.35 Neapeljske skrivnosti, nada Ijevanka; 10.35 Na vaši strani 12.40 John Denver, Sergio Men des in Brasil 77, Aretha Franklin 13.35 Poletna parodija; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Cara Rai; 17.50 Telefonski pogovori; 20.50 Supersonici 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.20 - 13.30 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.10 Pojo naši operni pevci; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Loto - vrtiljak»; 17.45 Zvoki in barve orkestra Rias Berlin; 18.20 Trideset let uredništva za simfonično glasbo; 19.05 Nenavadni pogovori; 19.25 Predstavljamo vam; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.40 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert iz našega studia; 22.30 Lepe melodije; 23.20 S festivalov jazza; 24.05 Literarni nokturno - A. Puškin: E. Onjegin; 24.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin USKOKI JADRANSKI GUSARJI Z e>FLE