Stev. 74
TRST, y sredo 15. marca 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tedl ek sedsljab la prazsiklb eb 5., eb pensfeljklh ab 9. Posamične iter. 8« prodajajo p« S nvfi. (6 stol.) j tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici. Knaja, Sb. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, St. Lmegi, Tolmina, Ajdor-Ičini, Dornbergu itd. Zastarel« iter. p« 6 (10 stot.). OILA8I 8C RAČUNAJO NA MILIMETRI T iifokosti 1 kolona. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi pe • et. mm, osmrtnica, zahvale, poslanice, oglasi denarnk savodoT »a 20 st. mat. Za oglase v teksta lista da 5 tis* 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le nprari »Edinosti . ===== Plačljivo In utoSjive • Trsta. — 1
CPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega drufctvo
jedinost1« xm Primorske.
T išiii$tii j* smit
sa ealo lato 24 K, pol leta 19 K, S mesece • K; na na*
»ofike brez doposlane naročnine, se uprava na ozira, lanfatat u a»4«.nk« u«w)§ „XI>I»OBTI" atu* s mm
mU lete » <n f ae, aa f«l leta Kren S-eO. Tsi dopisi naj se Doiiljajo na arodniftvo lista. Nefranka-
vaaa pisma se as sprajsuja la rek spisi •• a« vraSaJa Harečnino, oglase in reklamacije je poiiljati aa upravo lista.
UREDNIŠTVO t aHoa Merile Galattl 18 (Naredal Izdajatelj in odgovorni nrednik iTEFAN GODINA. Lastnik koaaoreg liata „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisana zadruga s omejenim porofitvom ▼ Trsta, ulica ===== Giorgio Galatti iter. 18.	g
Faitaa-hrsallaKal rataa it 841*852. TELEFON It. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Državni zbor.
DUNAJ 14. Med doŠlimi vlogami se Hahaja interpelacija posl. Spadaro glede pomanjkanja tehniškega osobja pri pomorski vladi v Trstu.
V nadaljevanju razprave o agrarnih resolucijah, se je posl. Faidutti toplo zavzel za izvedbo melijoracij v Gorici in Gradiški in za zboljšanje travnikov na Krasu in v hribih. Občutnemu pomanjkanju krme na Goriškem bo odpomagano le, ako se energično izvede osuševalna dela, kai se dose-daj, žal, ni zgodilo. Znatne koristi nastanejo z nasajanjem logov pri Gradežu. Radi pomanjkljive regulacije cest in hudournikov trpe travniki v Furlaniji veliko neprecenljivo škodo.
Govornik je izrazil razne želje v interesu kmetijstva. Potrebna je potpora vinarstvu in gojitvi sviloprejk. Govornik se nadeja, da bodo kolonske razmere kmalo urejene.
Konečno je govornik pozval vlado, naj v blagor dežele konečno izvede leta 1908 napravljeni program za gospodarsko dvig-njenje Goriške in Gradiške, za katerega iz-vedenje se ni dosedaj Še ničesar zgodilo. (Odobravanje pri Italijanih.)
Posl. B i a n k i n i je pojasnjeval podrobno gospodarske zahteve Dalmacije inje na prošnjo posl. Laginje omenil tudi potrebe Istre glede melijoracije zemlje, oskrbe vode, osuševanje itd. (Živahno odobravanje).
Prihodnja seja v petek.
Proračunski odsek.
DUNAJ 14. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo o proračunu notranjega mi-nisterstva. Vsi govorniki so povdarjali potrebo reforme uprave.
Poslanca Nemec in Kotlar sta se zavarovala proti načinu postopanja z delavci in rokodelci v Prusiji. Poslanec Kuranda se je pritoževal proti izgonu avstrijskih podanikov židovske vere iz vshodnih pokrajin Prusije.
Posl. A d 1 e r je razpravljal o nujni potrebi reforme zdravstva in odstranitvi mizerije bolnišnic.
Posl. Kramar se je tudi pečal z neznosnimi bolnišničnimi razmerami in se je potem obrnil proti izgonu Poljakov iz Prusije. Izjavil je, da bo Prusija nadaljevala z izgoni, dokler si bo Avstrija to dovolila. Ali Avstrija, kjer ima Nemčija ogromne interese, nima potrebe, da bi pustila, da se postopa z njo, kakor quaiite negligeable. Nemški interesi v Avstriji so večji, nego interesi Avstrije v Nemčiji. Trebalo bi samo resne volje, pa bi se izsililo bolj človeško politiko.
Novi državnozborski poslovnik.
DUNAJ 14. Odsek državnega zbora je nadaljeval debato o novem državnozborskem poslovniku.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 14. Sabor je nadaljeval adresno debato. Posl. Kumičić se je zavaroval proti trditvi posl. Petričića, češ, da je njegova stranka avstrofilska in da je prelomila s tradicijami pokojnega Starčevića. Govornik je izjavil, da je njegova stranka ostala zve-
PODLISTEK.
Udovica.
Povest i z 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
VIII.
Glasovi o uporu kmetov pod Kalnikom in postopanje stanov proti njim so zelo razžalostili dvor na Dunaju. Tamkaj so bili prepričani, da so se uprli samo radi tega, ker je moral biti jarem neznosen.
Dvor je imenoval poslanstvo, ki ni bilo sestavljeno od Hrvatov, temveč od tujcev, Nemcev in Ogrov, a samo eden članov je bil Hrvat, ki naj bi bil za tolmača. To poslanstvo je imelo nalog, da vso stvar natančno preišče.
Ivan grof Althan, podpredsednik češke dvorne kancelije, vitez zlatega runa, mož, ki je užival mnogo ugleda na dvoru, je bil imenovan za predsednika te komisije, ki se je nastanila v škofovi palači v Zagrebu in ki je imela za varstvo stotnijo banovcev kakor stražo pred palačo.
Komisija se je hitro lotila posla. Grof Althan je odvzel vicebanu Rauchu in podžupanu njune časti radi nezakonitosti, ki sta jih počenjala v upornih krajih.
To Althanovo postopanje je zelo ostra-šiio vse plemstvo. No, to je bil šele začetek. Cesarski komisar je dal zaslišati ujete kmete, grajščinske uradnike, župnike in
sta svojim tradicijam. — Posl. Mile Star-čević je zaklical: „Khuen-Hedervary in Avstrija vas pozdravljata".
Posl. Budisavljevič je priporočal v vspre-jetje adreso koalicije. Nato je zbornica pričela razpravljati interpelacije.
Sankcijonirani delegacijski sklepi.
DUNAJ 14. „Wiener Zeitung" je razglasila sankcijonirane sklepe delegacij. Brat kralja Petra poveljnik srbskega konjeništva.
BELIGRAD 14. „Politika" poroča, da bo princ Arzen Karagjorgjević, kraljev brat in polkovnik v carjevi telesni straži, imenovan poveljnikom srbskega konjeništva.
Prebivalstvo Galicije.
LVOV 14. Po površnem ljudskem štetjn ima 80 gallških okrajev z mesti Lvovom in Krakovom 7,965.404 prebivalcev. Od 1910. se je prebivalstvo pomnožilo za 649.645.
Pri gradnji ruskih ladij vlada red.
PETROGRAD 14. — V nekem ruskem reskriptu na ministra mornarice se opozarja na to, da je komisija za preiskovanje glavne uprave gradnje ladij v ladijedelnicah mornaric in vojnih lukah ni našla ničesar, kar bi opravičevalo mnenje, da so se vršile kake zlorabe.
Revolucijonarno gibanje v Makedoniji.
SOFIJA 14. Različne skupine bolgarskih in makedonskih ustašev, ki so se dosedaj medsebojno pobijali, so v zadnjih dneh imeli zborovanje, na katerem so dosegli popoten sporazum gtede enotnega postopanja.
Čuje se, da o delovanju v bližnji bodočnosti še ni bil napravljen nikak sklep, vendar se zdi, da je v načelu gotovo složno postopanje z albanskimi revolucionarji.
Romunska in Grška.
DUNAJ 14. „Fremdenblatt" poroča iz Bukarešte : V kratkem bodo zopet vzpostavljene med Grško in Romunsko diplomatične zveze, ki so bile pretrgane pred 6 leti. Misel je bila sprožena od grške strani posredovanjem bukareškega ruskega in italijan skega odposlanca.
Turčija.
SOLUN 14. V vasi Monasandri, okraj Zagor v jamniškem vilajetu, je Četa, obstoječa iz 6 mož, umorila dva meniha, dva prvaka in dva dečka je pa odvedla v gore. Pričelo je zasledovanje Četnikov.
CARIGRAD 14. Tiskovni urad demen-tuje poročila listov o poslabšanju položaja v Albaniji, o hudih spopadih albanskih čet s turškimi vojaki pri Dibri, o napadu albanskih upnikov na vladno poslopje v dveh krajih skadarskega vilajeta in o pokolju vladnih uradnikov. V Albaniji vlada sedaj popolen mir.
CARIGRAD 14. Izdan je bil irade, s katerim se obsedno stanje podaljšuje še za nekoliko časa. Odprava obsednega stanja ne bi bila umestna, preden se ne spremeni nekoliko zakonov, tičočih se javnega reda in se ne spopolni preosnova policije in orož-ništva.
Dvoboj dveh Turkov.
CARIGRAD 14. „Tanin" javlja, da je pisarniški šef finančnega ministerstva Russo
grajščake same. Oni grajščaki pa, ki niso prišli pred komisijo iz kakoršnegakoli vzroka, so dobili opomin, da bodo najostrejše obsojeni in contumaciam, ako ne pridejo.
Med onimi, ki niso prišli, je bil tudi grajščak iz Preseke, Stjepko Domjanič. Od onega direktorija, ki je vodil posle med vojno proti upornim kmetom, je dobila komisija obsežno prijavo, da je Domjanič na sumu kakor povzročitelj in hujskač kmetov, in najobtežilneje je še bilo, da se nekje skriva ter se ne ve zanj.
Grof Althan je poslal Domjaniču poziv po njegovem bratu Ignaciju v sv. Ivanu pri Zelini, a ta je odpisal grofu, da ne ve za brata in da mu ne more izročiti poziva. Na to je dal Althan pribiti na vrata Domja-ničevega gradu v Preseki opomin komisije, s katerim se pozivlje plemeniti Stjepko Domjanič, grajščak v Preseki, da se zglasi v teku šestih tednov pred komisijo, ker drngače bo najostrejše obsojen in contumaciam.
Ne vedoč nič o tem, se Domjanič ni javil. Njegova rodbina, brat njegov Ignacij in stričnik Krištof sta dobro vedela, zakaj se gre, pa sta se trudila, da bi poiskala begunca. Različni glasovi so se širili o kazni, ki ga čaka; eni so govorili, da izgubi plemstvo in obe posestvi; drugi, da bo obsojen v dosmrtno ječo; tretji pa, da bo usmrčen.
Brat Ignacij ni mogel nič več prenašati teh vesti; sel je na voz ter odšel v Zagreb k protonotaiju Najšiču, svojemu staremu
pozval poslanca Lutsi Fikri na dvoboj,! radi žaljivih izrazov v zbornici.
Združene države In Meksiko.
WASHINGTON 14. Kakor stoje stvari danes, bo bržkone demokratična zbornica zastopnikov po sestanku izrednega zasedanja Taftovo vlado interpelirala, zakaj je bilo treba mobilizacije, ki toliko stane? Zdi se, da ima vlada pripravljen odgovor, v katerem se bo posebno povdarjalo potrebo ohranitve zakona o nevtraliteti. Postopanje Združenih držav v Meksiki se pojasni še z nekega druzega razloga, namreč iz grozeče možnosti, da bi se izvršilo med Meksikom in Japonsko zbližanje, katerega konec bi bil ta, da bi utegnila Japonska pridobiti pokrajine, katere bi izrabljala za svojo vojno mornarico. S tem bi pa bila kršena Monrejeva doktrina: Amerika Amerikancem. Tu se smatra razburjenje meksikanske vlade napram mogočnim Združenim državam, za umljivo, ker dobiva revolucija iz Združenih držav neprestano nove hrane. Po drugi strani pa opravičujejo razmere prisotnost dveh severo-ameriških flot v meksikanskih vodah.
LONDON 14. Kakor doznaja „Reuter-jev biro", je meksikanski finančni agent v Londonu dobil od meksikanskega finančnega ministra brzojavko, v kateri je rečeno, da so odstranjene vse težkoče z Združenimi državami, ker so te izjavile, da so pripravljene umakniti vojne ladije iz meksikanskih luk, kakor hitro bodo nabavile oglje. Združene države so dalje ponovile svojo izjavo, da gibanja čet nimajo druge svrhe, kakor ohranitev zakonov o nevtraliteti.
NJU-YORK 14. Na uradno opozorite v meksikanskega poslanika je državni depar-tement naznanil, da pristanejo amerikanske ladije v meksikanskih lukah le zato, da vzamejo oglje.
NEW-YORK 14. Državni tajnik za vojno je izjavil nekemu zastopniku „Associated Press", da ne veruje, da bi ameriške čete marširale v Meksiko. To se zgodi le, ako se pokaže, da ne bo Meksika dovolj ščitila inozemske lastnine. — Državni tajnik za vojno je nadalje izjavil, da obstojajo med Meksiko in Združenimi državami najprija-teljski odnošaji. Meksika popolnoma razume mobilizacijo.
LONDON 14. Danes dovoli meksikanski kongres, da se proglasi vojno pravo. Po tem pravu se naglosodno postreli vse upornike, ki se jih zasači z orožjem v roki. Ta odredba dovede pa slej ali prej do spora z Ameriko, ker je glasom vesti z bojišča večina upornikov amerikanske in ne meksikanske narodnosti. _
Zagreb 14. Stanje saborskega predsednika dr. Neumana se je poslabšalo.
Petrograd 14. Od profesorjev moskovskega vseučilišča, ki so prosili, da jih odpuste iz službe, jih je bilo odpuščenih trinajst.
Rim 14. V nedeljo popoludne je umrl senator Pier-Antoni, profesor mednarodnega prava in član stalnega haaškega razsodišča.
Pariz 14. Zbornica je s 422 proti 103 glasom sklenila, da bo o politiki glede Maroka razpravljala dne 24. t. m.
znancu. Ako ta ne bo vedel, kako stoji stvar, potem ne bo nihče vedel.
„Že vem, po kaj ste prišli!" je spregovoril Najsič, ko je stopil v sobo. „Prihajate radi brata."
„Da, gospod! Vi gotovo več veste, kako je ž njim."
„Imate pravi" se je nasmejal Najsič nekam čudno. „Dobil sem pismo od njega."
„Ni možno 1" se je začudil Ignacij. „Odkodi, prosim?"
„Iz Karlovca, po pošti!" je rekel Najsič na kratko. „Pismo sem takoj izročil grofu Althanu."
Ignacij je molče gledal Najšiču v obraz, kakor bi pričakoval od njega več vesti.
„Tudi Juršiču je pisal," je nadaljeval Najšič, „in tudi on je izročil pismo Althanu."
„Kaj piše, prosim?" je vprašal Ignacij.
„Kaj piše, hm!" je menil Najsič, sto-pivši pred Ignacija. „Veste, kaj dela črv, če ste ga pritisnili s palico ? Boji se, da bi ga ne štrli ? Izvija se kakor se tudi vaš brat v teh pismih. Sluteč, da ga ne čaka nič dobrega, se skuša izviti, da je bil samo navidez prijazen s kmeti, boječ se, da mu uničijo posestva. Trdi, da ni ničesar, kar bi moglo pričati proti njemu. A to je laž I Zakaj se skriva, česa se pa boji?"
„Res je!" je pritrdil Ignacij.
„Sam hudobni duh ga je zavel v to nesrečno misel, da je držal s kmeti. Ne bo dobro, če pride oblasti v roke".
(Pride še.)
„Gorici".
Ko ljudje pri nas čitajo tiste neprestane polemike v „Gorici" proti nam, ugib-Ijejo, kaj bi prav za prav ta list pisal, če bi ga „Edinost" ne omenjala tu pa tam ? 1 Prav imajo. Vsaki najmanjši in najkrotkeji notici v našem listu sledi vrsta izbruhov v „Gorici". In „Gorica" se potem prav po fantovski — če tudi je baba v najslabšem smislu te besede — bije na prsa, češ: „Ali smo jo dali „Edinosti", nič nam ne odgovarja!" I seveda ne odgovarjamo, in sicer to iz istih razlogov, radi katerih se ne bo resen mož prerekal z babnico, ki hoče vedno Imeti „trentaun", pa če ima iti pri tem vse na kose, pred vsem pa logika in sodba zdrave pameti.
Nasproti takim baburom je edino umestno in možno: povej jej, kar jej gre, potem idi mirno dalje svojo pot in pusti jo, naj le regija in zmerja !
Tako hočemo „Gorici" tudi danes po-smoditi par odkritih pod nos, in potem jo bomo zopet puščali —, naj regija dalje.
Karakteristično za klepetuljske manire „Gorice" je, da z vnemo, ki bi delala čast vsakemu detektivu, stika po druzih listih, po tiskovnih pomotah, ne le, da dela potem svoje bedaste dovtipe, ampak, da tudi izvaja resne obtožbe na račun druzih listov.
Nedavno smo konstatirali, da sta neka notica in dostavek uredništva prišla v naš list brez vednosti glavnega uredništva. Da je bilo temu res tako, priča najbolje dejstvo, da nismo te izjave podali pozneje, morda vsled kakega pritiska, ampak takoj naslednjega dne, spontanno. In resnici na ljubo moramo zabeležiti, da ni bilo nobenega slovenskega lista, ki bi bil le z eno besedo izrazil dvome na iskrenosti naše izjave. Edino izjemo zlobe in perfidije je napravila — goriška babnica.
Perfidije, pravimo, ker toliko žurnalisti so menda pri „Gorici" tudi, da dobro vedo, kako lahko se take nevšečnosti dogajajo pri dnevnikih, posebno pa pri takih, ki se pišejo po noči. Klasičen izgled za to je doživela slovenska javnost ravno te dni. Naj le povpraša „Gorica" v uredništvu „Slo-venčevem" ; tam jej lahko dado potrebnega pouka. Ni šlo morda za kako notico le lokalnega pomena, kakor je bila ona naša, ampak za članek velike politične važnosti: ker se je nanašal na politiko naše državno-zborske delegacije in nje razmerje do nje dosedanjih zaveznikov, ki je torej globoko zajel v vso narodno politiko. In ves svet je oni članek v „Slovencu" smatral kakor nekako programatično izjavo za bodočo politiko in taktiko poslancev S. L. S. — A kaj se je zgodilo potem ? ! Znano je: uredništvo „Slovenca" je izjavilo, da mu je bil oni glasoviti članek perfidno pod-taknen!!
In „Gorica" je bila med njimi, ki temu pojasnilu „Slovenčevega" uredništva — niso oporekali. Torej? Če se take stvari zde „Gorici" možne in opravičljive na (zanjo vsaj) zeleni veji „Slovenčevi", ali ne kaže potem njena katonska strogost nasproti nam, ki nismo imeli nikdar ambicije, da bi bili najboljši in najodličneji slovenski list — na zlobo in nelojalnost?!
Če bili mi tako malenkostni in zlobni, kakor je „Gorica" notri do globin svoje duše, bi bili nedavno temu delali neslane dovtipe tudi na nje račun, ko je nekoga poročala v — sedmem letu njegove dobe!
Že poprej, nego je prinesel „Slovenec" znani pametni poziv deželnega odbornika kranjskega, g. dra. Lampeta, naj bi slovensko časopisje prenehalo z izpodkopavanjem kredita gospodarskim zadrugam druge politične stranke, ker to škoduje enim in drugim, vsemu skupnemu narodnemu gospodarstvu, smo bili mi priobčili članek v Istem smislu. Temu dosledno smo poziv dra. Lampeta pozdravili z zadovoljstvom, pridodavši željo, da bi bil ta poziv res iskreno mišljen in iskreno izvajan na vseh straneh. Celo tudi „Slov. Narod" ni zavzel principijelno odklanjajočega stališča.
Nečastno, žalostno, herostratsko izjemo je zopet napravila — „Gorica". Se baha se, da jej vest nič ne očita, ako izpodkopuje „Gabrščekova podjetja" ter izjavlja z razposajenostjo fanta na vasi, da bo — še na-dalje Ipodkopavala ona gospodarska podjetja, in seveda bojkotirala one slovenske trgovce in obrtnike, ki ne pripadajo k njeni stranki. Seveda je „Gorica" toliko previdna, reete frivolna, da to svoje herostratstvo skuša pokrivati z osebo Gabrščekovo, kakor da bi Šlo prav pri vseh podjetjih po vse} dežeti, v kolikor ne pripadajo „GoriČini" stranki, edino le za osebno korist Gabrščekovo ! I Če se je kdaj nevredno opravičevalo nevredno početje — se godi to v tem slučaju. In vendar Je tudi v teh ustanovah
KJ V* Mli XJk.
naložen naroden denar, tudi te zadruge so sestaven del naše skupne gospodarske organizacije !! -
Oseba Gabrščekova mora zginiti s po-zorišča ! — to je začetek in konec „Goriči-nih" — gospodarskih principov. Će si strankarsko naša, si dobra, če nisi naša — doli s teboj!!! To je jedini kriterij, po katerem ta list uravnava svoje postopanje nasproti gospodarskim organizacijam.
Ali mi bi vprašali gospode pri „Gorici", kaj bi oni rekli, če bi s kake strani stavili zahtevo, naj dr. Gregorčič zgine s političnega pozorišča, ker tako zahteva narodna korist, ker se bomo mogli potem vsi strniti v eno stranko ?! Kaj bi rekli oni ? Gotovo bi z indignacijo odbili tako insinuvacijo, češ, da ne izvira iz stvarnih razlogov, ampak le iz osebnega nasprotstva.
Naj sledi tu odkrita beseda! „Gorica" naravnost zaničuje osebo Gabrščekovo jn izjavlja cinično odkritostjo, da, dokler se to ne zgodi — se morajo Slovenci na Goriškem klati med seboj! Pa če je že Gabršček res takov izvržek človeštva, da mu ne sme biti ne pozabljenja, ne odpuščenja, da-si je taka trdost v kričečem nasprotstvu z nauki krščanstva in humanitete — potem moramo že tudi mi vprašati odkrito, kako je mogel dr. Gregorčič spraviti v sklad se svojo narodno in svečeniško vestjo in častjo, da je toliko let drugoval in prijateljeval z Gabr-ščekom, da mu je bil sobojevnik in da se rad dajal od Gabrščeka tudi podpirati in braniti na svojih stremljenjih ? !
Mi smo sicer že davno na čistem glede dispozicij pri „Gorici* ; ali ravno v svojih zadnjih številkah je ta list s cinizmom, ki glede odkritosrčnosti ne pušča nič več želeti, posvedočila, da je Izgubila še zadnjo sled smisla za stvarno dostojanstveno politiko in da so jej osebnosti — vse/!
Sedaj pa naj ,Gorica" le regija dalje in naj — kakor doslej — naši slovenski javnosti skrbi za ... zabavo !
Dnevne novice.
Čistost grškega pismenega jezika.
Grška zbornica je razpravljala že par dni predlog, da naj se v ustavo vsprejme določilo, tičoče se čistosti grškega pismenega jezika. Med ljudstvom vlada vsled tega nekako mrzličavo pričakovanje. V ponedeljek so se vršile radi tega v Atenah velike demonstracije. Na predlog ministerskega predsednika Venizelosa je zbornica vsprejela dopolnilno določilo, k temeljni ustavi, v kateri se oni jezik proglaša oficijelnim, v katerem je sestavljena ustavna listina, zakoni in državni dokumenti. Ob enem se prepoveduje vsak poskus spremeniti ta jezik. Nadaljno določilo prepoveduje brez dovoljena gršnega patrijarha prevesti sv. pismo v vulgarno-grški jezik.
Hrvatski umetniki na italijanski jubilejni razstavi. Več odličnih hrvatskih slikarjev in kiparjev je naznanilo srbski vladi, da so pripravljeni Azstavifl svoje umotvore v srbskem paviljonu italijanske jubilejne razstave, ako se jim dovoii poseben oddelek. Srbska vlada Je ugodila tej želji, na kar je več umetnikov že odposlalo svoja dela v Beligrad. Dosedaj so že dospela v Beligrad dela sledečih umetnikov: Rosandić, Klaković, Križman, Rački in Bobić. Tudi člani umetniškega kluba Medulič so sklenili razstaviti svoje umotvore v srbskem paviljonu.
Kakor se čuje, prirede hrvatski in srbski umetniki iz Avstro-Ogrske v tem paviljonu kolektivno razstavo, ki bo obsegala 200 del. Kaj pa slovenski umetniki?!
Brezzični brzojav med Dunajem in Kodanjem. Te dni so napravili poskuse za brezzični brzojav med Dunajem in Kodanjem. Dosedanji poskusi so izpadli povoljno kljubu temu, da se je izkazalo, da je 45 metrov visoki drog za sprejemanje brzojavk na Dunaju prenizek.
Obletnica marčnih žrtev revolucije 1. 1848. Kakor vsako leto je obiskalo tudi ietos (minulo nedeljo) ogromno število dunajskega delavstva grobove žrtev, padiih v marčnih dneh revolucije 1. 1848. Navzočih je bilo tudi večje število socialno - demokratičnih državnih poslancev. Nagrobni govori so se vršili v nemškem, češkem in poljskem jeziku. Na koncu je delavstvo skupno zapelo „Pesem dela".
Nadomestne volitve v Boki za mandat umrlega poslanca Bjeladinovića se bodo vršile 20. t. m. Največ upanja do izvolitve ima odvetnik dr. Božidar Vukotič.
I. jugoslovanski zdravniški kongres se bo vršil, kakor so določili srbski, hrvatski, bolgarski in slovenski zdravniki, letos tekom meseca septembra v Belemgradu. Natančni program in čas bosta objavljena pozneje. Predavanja je prijaviti do konca maja pri d.ru M. Čačkoviču (Zagreb), ali pa pri predsedniku izvrševalnega odbora, dr. V. Subotiču v Belemgradu.
Demonstracije maloruskih gimnazijcev. O priliki fŠevčenkove proslave je prišlo na mnogih maloruskih gimnazijah do demonstracij proti ravnateljem, ki niso hoteli dati dijakom svobodno na ta dan. V P:'emyslu in drugih mestih ]e dijaštvo samovoljno zapustilo šole in demonstriralo, prepevajoč po ulicah narodne pesmi. V Koloniji so se vršile podobne demon-straciie.
Revolucija v Meksika. — Vodja revolucionarjev Madero je poslal zastop-
nikom velesil v Washingtonu pismo, v ka terem jamči za imetje in lastnino inozemcev za slučaj, da pridejo do vlade on in njegovi pristaši.
„North American" javlja, da je predsednik meksikanske republike Diaz sklenil z Japonsko tajen dogovor, glasom katerega bi se imelo 15.000 bivših japonskih vojakov izkrcati v Meksiku kakor delavci in kmetje. Kakor hitro bi bili na meksikanskem ozemlju, bi jih preoblekli v meksikanske vojaške uniforme ter jih poslali proti ustašem. Kako odškodnino bi dobili Japonci, ni povedano. Zbiranje amerikanskih ćet ob meji in postavljanje amerikanske mornarice pa je to invazijo preprečilo. Predsednik Diaz je baje razjarjen radi amerikanske mobilizacije in zagrožene okupacije.
Nova kardinala na Portugalskem.
Iz Lizbone javljajo: Papež Pij X. je, kakor se je doznalo, sklenil imenovati lizbonskega patrijarha kardinalom. Razun Stega dobi kardinalski klobuk tudi škof izf Oporta, ki ga portugalska vlada preganja radi njegovega odpornega vedenja.
Ljudsko štetje.
Nadlegovanja in zlorabe brez konca in kraja.
Anton Gern, stanujoči v ulici S. Fran-cesco čt. 16, je dal po naši pisarni v „Nar. domu" pravilno izpolniti naznanilnico, ki jo je potem hotel izročiti gospodarju hiše. Ali ta je trdil, da to ni prav in ni hotel podpisati. Na to je žena Gernova^ prinesla naznanilnico v pisarno v „Narodni dom- in je bila potem ista seveda predložena na pristojno mesto.
Sedaj pa so Gerna pozvali na sekcijo v ulici Gatteri. Šla je žena. Pozvali so jo na odgovor, zakaj da ni mož izpolnil tiste naznanilnice, ki mu jo je dal hišni gospodar?! Iz tega sledi, da je ona druga, po njihovo „nepravilna" naznanilca predložena. Zahtevali so, naj prinese novo naznanilnico, žena pa je oporekala, da nje mož je že napravil in podpisal naznanilnico. Na to pa uradnik srdito: če ne prinesete naznanilnice do jutri (to se je godilo v petek), Vas ovadim.
Včeraj pa so Gernovi dobili poziv na policijo. Šla je hčerka in povedali so jej, da jim je naložena globa 5 K.
Istotako je bil za soboto 11. t. m. pozvan na sekcijo v ulici Gatteri Ivan Faganel, stanujoči v ulici Piccolomlni 6, I. Tudi mesto tega je šla njegova žena. Nesla je seboj krstne liste otrok in moževo vojaško knjižico. Iz te poslednje so začeli nekaj vpisavati v že izpolnjeno naznanilnico in sicer nad napovedbami, ki jih je napravil Faganel sam. Na to so vprašali ženo, da-li zna pisati in so zahtevali, ko je na ono vprašanje odgovorila pritrjevalno, naj podpiše neko — neizpolnjeno polo. Na vprašanje, čemu to, so odgovorili, da eno polo morajo „poslati naprej", druga pa da bo za njih. Zena je izjavila, da ne podpiše nlšesar in če je prav potreba, da pride že nje aiož še enkrat podpisat. Na to so rekli gospoda, da podpišejo moža sami, ali pa pridejo do njega. Ker pa jih do danes ni bilo, so bržkone — sami podpisali in on se boji, da so aiu vso družino napisal! ca Italijane!
To bi bila zloraba, proti kateri Faganel aajodločneje protestuje. Njegova pola je bila pravilno izpolnjena in jej tudi revizor ni nič oporekal. _
Domaće vesti.
Kritikom v album. „Kje so bili tedaj kaki RybaH, dr. Wilfani itd., saj komaj dr. Gregorin in Cotiw segata do tja in sta tudi danes ediaa med onimi v „vodstvu", ki sta sodelovala v politični borbi pred posplošen e n j e m volilne pravice. Sedanjemu predsedniku političnega društva bo n. pr. pač malo znanega iz časa indirektnih volitev !"
Tako se je oglasil te dni neki glasni kritik, ki pa se nam zdi po glasu — precej znan. Očita nam na dalje, da delamo iz ljudi malike in da zahtevamo, naj bi ljudje ležali na trebuhu pod temi maliki.
Mož piše tako in ne drugače, ker očitno ne ve nič pametnejega povedati. Postavlja se v mogočno pozo reformatorja, a vsaka beseda mu ovaja, da je tujec v Jeruzalemu, da kritikuje stvari in razmere, ki jih jednostavno ne pozna. Tu Vam vskli-ka n. pr.: kje so bili dra. Rybafi in Wilfani pred posplošenjem volilne pravice, kaj ve dr. Wilfan iz časa indirektnih volitev ?!
Mož torej niti tega ne ve, da je dr. Rybaf Že 16. leto v Trstu odvetnik, da je bil tu poprej avskultant in da se je v vsem tem času udeleževal javnega življenja, da je že mnogo let odbornik političnega društva „Edinost*, da mu je bil par let tudi pred« sednik in da je že pred uvedenjem splošne volilne pravice — torej pred časom, ko je po mnenju kritikovem še le in brez zasluge vodstva začelo v Trstu pravo delo in življenje— pognal na državnozborskih volitvah italijanskega kandidata v ožjo volitev, na kateri je bilo razmerje najčastneje za slov. kandidata: okroglo 10000 laških proti 8000 slov. glasov!
In pa tisti vsldik o času indirektnih volitev t Ko bi bil mož molčal, bi bil ostal — filozof! Saj govorimo menda o Trstu, ali
ne ?! Naj nam g. kritik milostno dovoli pripombo da v tržaški občini- provinciji časa indirektnih volitev — nikdar ni bilo!
Kako se mož — v pomanjkanju vsakega resnega stvarnega argumenta — izgublja po grmičevju malenkosti in brezpo-membnosti, to nam ovaja njegovo neslano podtikanje, da se mi bojimo povedati, kdo da je to vodstvo, da je namreč to odbor političnega društva „Edinost" !! Hvala Bogu večnemu, vendar enkrat nekaj, kar je — res. Tega dejstva pa ne treba ne pripovedovati, ne prikrivati, ker to ve pri nas sleherni otrok. Kako ne bi vedel, saj ve to celo on, slavni kritik!!
Kar se tiče „malikovalstva", bo govora na drugem mestu.
Za danes v zaključek le še malo lekcijo, ki morda vendar slavni družbi kriti-kasterstva in ujedanja požene malce rudečice v obraz. Ako so namreč res taki junaški vitezi velikih načel, in tisti radikalci, kakor se nam vedno predstavljajo. Da bi devali v nič vse dela sedanjega že skoro 20 let trajajočega zistema v narodni politiki tržaških Slovencev, proslavljalo prejšno ero, ker ne vedo, da je ta era svoje politike uravnavala po principih, ki so tako isto težko združljivi z naziranji teh kritikov wkakor se ogenj in voda ne dajata družiti. Če ne vedo oni, pa jim bodi povedano tu, da se je slovenska politika tedanjih dob kakor bršljan ovijala okolo debla — starega konservatizma in tistega avstrijakanstva, ki še danes zahteva, naj bi se slovanski narodi v „državnem interesu" odpovedati vsakemu krepkemu narodnemu poletu!
Ste-li čuli gospoda ? !! Da pa ne bo krivega umevanja, kakor da smo hoteli napisati kako očitanje na račun mož, ki so vodili tedanjo slovensko politiko, hočem posebej spregovoriti tudi o tem. Tu smo hoteli dati le malo lekcije slavnim kritikom, da bodo vedeli kako v svoji maniji slepega napadanja sedanjega vodstva trž. Slovenstva z nogami brcajo ravno vse tisto, tista nazi-ranja, s katerimi se ravno oni tako ba-hatijo 1
Po stari navadi. „Časopis češkega železniškega uradništva" piše v svoji slov. prilogi:
Tržaška pasivna resistenca je imela mnogo zagovornikov, še več pa nasprotnikov, kar je naravno. Tu nas samo zanima, da so bili poslanci-uradniki nam nasprotni. Morda zato, ker so se bali, da bi ne onemogočili ali vsaj poslabšali z zagovarjanjem takega gibanja načrta službene pragmatike za državne uslužbence. „Razumemo to, o tem, bi se dalo govoriti. Čudno pa se nam zdi, da toliko napadajo v Trstu ravno posl. dr. Rybara. No, to delajo navadno ljudje, ki jih vse skupaj prav nič ne briga, ali pa taki, ki imajo za svoj glavni poklic taka in taka napadanja. Vsi skupaj pa ne poznajo položaja in sami ne vejo, kaj hočejo. Boljše bi bilo za nas in zanje, da bi se ne uti-kali tako nerodno v stvari, ki jih ne poznajo.
Pojasnilo. Prejeli smo: Ozirom na včerajšnjo notico v „Edinosti" pod naslovom „Prosimo pojasnila" podpisani uljudno naznanja g. tržaški Slovenki in si. občinstvu, da kavina primes v prid dr. sv. C. in M. ima omot z ovitkom v narodnih barvah in z napisom: „V korist dr. sv. C. in M. v Ljubljani*. — Tako cikorijo Je dobiti skoro v vsem slovenskih trgovinah v Trstu, je pa v Trstu tudi nekaj slovenskih gg. trgovcev, ki drže samo Kolinsko k a-vino primes, od katerega izdelka pa dobivajo podporo razna slovenska narodna društva.
Toliko v blagotno pojasnilo.
Anton Flego glavni zastopnik „Kolinske tovarne za kavino primes".
Pozor gostilničarji Trsta in okolice!
Podpisani odbor gostilničarske zadruge Vas ponovno opozarja, da se v vašem interesu vpišete kakor člani v to zadrugo. Potom zadruge boste dobivali od vseh stvari, katere potrebujete od zadruge, znaten popust. Marsikdo je morda navezan radi kakega posojila ali slično. To naj nikogar ne moti. Naš odbor je storil vse, da omogoči čianom, da poravnajo svoje zadeve tako, da ne bo nihče odvisen od Židov.
Kdor hoče torej biti deležen koristi, ki jih nudi zadruga, naj se vpiše v isto/ ter vplača delež v znesku 50 K in 2 K vstopnine. Urad zadruge se nahaja na trgu Pon-terosso št. 5, II. in je odprt vsak dan od 3. do 5. pop.
Torej še enkrat: Gostilničarji! Potom zadruge dobite vse svoje potrebščine, male in velike, ne da bi Vam bilo treba za to ka-koršnebilo zaveze, kakor pri Židih, kjer se Vas veže za vsako malenkost za več let. Kdor je kakorbilo zavezan, naj se oglasi pri zadrugi, ki ga reši. Vsa potrebna pojasnila daja naš urad, kakor že gori omenjeno.
Odbor gostilničarske zadruge.
Za Cirll-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 890 Skupina gostov /narod, doma v Verdeli pri Trstu (plačali 200 K) ; 891. „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Kozini".
Ponudbeni razpis vrhstavbne zgrad
be. C. kr. državno železniško ravnateljstvo odda v postaji Tržič stavbena dela za raz-'širjenje naprav za blagovni promet. Na-
tančnejši podatki o opremi ponudeb, vlož-nem roku itd. bodo v kratkem objavljeni v časopisih „Oesterreichischer Zentralanzeiger fiir das offentliche Lieferungswesenu, „Oe-sterr. Wochenschrift fiir den čjffentlichen Baudienst", „Wiener Zeitung", „Laibacher Zeitung" „Osservatore Triestino" in „Ver-ordnungsblatt fiir Eiscnbahn-und Schiffahrt".
—	Pojasnila dajata tudi oddelek III. c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu in ces. kr. železnico vzdrževalna sekcija I v Ljubljani.
Hlačno krilo. Kakor smo že poročali, je bilo hlačno krilo v Ljubljani prijazno vsprejeto. Minulo nedeljo se je sprehajalo po mestu več dam v hlačnem krilu, ne da bi jih bil kdo nadlegoval.
V Zagrebu je operna pevka gospa PolakOva v neki vlogi nastopila v hlačnem krilu. Vsprejeta je bila z velikim odobravanjem. Posledica tega je bila, da je bilo pri ženskem krojaču naročenih že več hlačnih bil. V Zagrebu in Ljubljani se utegne nova noša še najpreje udomačiti.
Pa naj še kdo reče, da Jugoslovani nismo moderni in napredni ljudje 1
Veliko si lahko prihrani, kdor se poslužuje pri nakupu izgotovljenih oblek v trgovini Bohinec & C.o ulica delle Torri Št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), ker tam dobi dobro blago po nizki ceni.
Nešteti zdravniki tu- in inozemstva hranijo svoje lastne otroke z Nestle-jevo moko, ki se je skoraj pol stoletja povsod pokazala kot najboljše hranilo iz pravega, čistega planinskega mleka. Da se vsakdo lahko prepriča o vrlini tega preparata, pošilja tvrdka Nestle, Dunaj I. Biberstrasse, bralcem tega lista na zahtevo popolnoma brezplačno poskušnjo in zanimivo knjižico o otroškem negovanju. Izvirne škatlje, zadostujoče za približno 25 otroških juzis prodaja vsaka lekarna in drogerija po K 1.80.	_
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. — Bruna Pelicon, stara 18 let, do nedavno uslužbena v čistilnici riža, sedaj brez dela, je včeraj ob 4. uri popoludne na Ribiškem obrežju v samomorilnem namenu skočila v morje. Rešili so jo pravočasno in spravili potem v mestno bolnišnico. — Vzrok obupnemu činu je baje beda.
Nasilje nasproti ženski. Vsled ovadbe Marije Bertuzzi je bil predsinočnjim aretiran dninar Peter Bertuzzi, star 61 let, iz spilim-berŠke okolice na Videmskem, in to radi suma na poskušenem posiljenju in nasilju potom nevarnih groženj. Aretiranec trdi, da je krivo obdolžen.
22 vozičkov brez lastnika. V nekem skladišču v ulici Pieta št. 5, ki ga je najela policija, da shranjuje v njem večje najdene reči, se nahaja 22 ročnih vozičkov, najdenik na javni cesti brez varstva, ne da bi se bili do sedaj priglasili dotični lastniki.
Zastrupljenje iz neprevidnosti. Triletni deček Jordan Peruson, stanujoč v ulici Farneto št. 18, je včeraj zjutraj dobil ste-kleničico, v kateri se je nahajal potašni hi-permanganat, in je izpil del tekočine. Ko so domačini videli, da je deček izpil strup, so ga takoj peljali na zdravniško postajo, kjer so mu nudili potrebno pomoč in ga postavili izven nevarnosti.
Aretirano dekle skočilo v Veliki kanal. Včeraj zjutraj ob 6 30 sta dva redarja peljala ven iz policijskega ravnateljstva v ulico Tigor neko Bruno P., staro 18 let, iz Gorice. Ko so prišli do ulice Vin-cenzo Bellini, se je dekle spustilo v tek ia skočilo v Veliki kanal. Nekateri mornarji so je s pomočjo redarjev takoj potegnili na suho. Tedaj je«0eklica dobila živčen napad, tako, da so poklicali na pomoč zdravnika z rešilne postaje, ki je svetoval, naj dekle odpeljejo v bolnišnico.
Požar se je vnel minolo soboto zvečer v Lonjerju na pašnikih pod reško cesto, tam, kjer vodi proti Bazovici. Požar je objel šest parcel, škoda pa ni velika. Zahvala za to gre ne le mestni požarni brambi — kije prišla skoro potem, ko je bil ogenj pogašen
—	temveč Lonjercem samim, ki so takoj prihiteli na pomoč, in pa predvsem moštvu naše c. kr. finančne straže. Zaslužijo v polni meri, da se jih na tem mestu pohvalno omenja, kajti kakor so bili v tem slučaju
—	z gospodom komisarjem na čelu — med prvimi na licu mesta, tako so vselej ob jednakih prilikah pripravljeni na pomoč. — Pogorelo je nekaj trave in obilo grmičevja. Nevarnost pa je bila, da seže ogenj do hiš, do česar pa, hvalabogu, ni prišlo. Vzrok nastalemu požaru ni znan. Obvestila je o njem Lonjerce c. kr. žendarmerija, ki je seveda tudi pripomogla k udušenju ognja.
Koledar in vreme. — Danes: Longin muč. — Jutri: Klement Marija sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -j- 11*° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, zvečer dež.
— Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deževno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. V začetku Še slabo, potem počasno boljšanje.
Društvene vesti.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja svojim članom, da bo dne 25. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v prostorih NDO pri Sv. Jakobu redni občni
V Trsiu, dne 15. marca 1911.
fi t ran III
zbor za leto 1910. Uljudno so vabljeni vsi člani, da pridejo na občni zbor, ker so razun navadnih društvenih stvari tudi druge važne točke na dnevnem reou.
Podružnica dr. sv. C. in M. pri sv. Jakobu ima danes zvečer ob 8.30 uri važno sejo v prostorih g. Babiča. Predsednik.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu si je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru letnega tečaja dne 4. marca 1911 sledeči odbor: Predsednik: Ogorevc Martin cand. med., podpredsednik: Vrečko Vladimir cand. med., tajnik: Marin Vilko stud. med., blagajnik: Mikuš Rudolf stud med., gospodar: Krulej Ernest cand. geod, knjižničar: Skaza Fran cand. iur., odb. namestnik: Šmid Josip cand. iur., revizorja: Hrovat Anton cand. med. in Košan Janko cand. iur.
„Pogrebno podporno društvo" pri Sv. Mariji Magdaleni vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila 1911 ob 2. uri in pol pop. v novi dvorani g. Antona Čiač-a (ex Kačun).
Nar. del. organizacija
priredi v soboto dne 18. marca t. I. ob 7 uri zvečer shod vseh uslužbencev c. k. javnih skladišč. Dnevni red: 1) Izvolitev dveh delegatov za konference 25. in 26. marca t. 1. 2) Podporni fondi NDO.
Delavci trgovin z lesom. V smislu sklepa včerajšnjega zaupnega sestanka vršil se bo v soboto dne 18. marca t. I. ob 8. uri zvečer shod delavcev trgovin z lesom. Dnevni red: „Zahteve delavcev trgovin z lesom". — Shod se vrši v dvorani NDO (ulica Lavatoi 1. I).
Naše gledališče.
V nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri
zvečer
KRALJ HARLEKIN
kakor benefična predstava gospoda in gospe Dragutinovi č.
Dva momenta sta, ki nas kličata to nedeljo v gledališče: stavnoznana, klasična satira
Kralj Harlekin
ter častni benefični večer našega marljivega režiŠerja in njegove gospe soproge, vzroka torej dovolj, da bi moralo biti gledališče nabito polno. Menda se ne motimo, če bo prav trdno pričakujemo.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Včeraj je konečno dolgo pričakovani Wagner z zadnjim dnem tetralogije „Mrak bogov" (Gotterdamrnerung) prišel na vrsto.
Ni mi mogoče vsled pozne ure — predstava je trajala od 8.—12. ure — napisati natančnejšo oceno, zlasti ker delo s svojo kolosalno in mogočno silo učinkuje tako, da je nemogoče razbrati in orisati vse utise. Omejim naj se torej na najglav-■ejše.
Predstava je bila v obče jako lepa, četudi ne celotna. Črtalo se je sem ter tam ; ■ajbolj se je čutila opustitev scene z Wal-tranto in Brunhildo.
Scenerija je bila kolikor mogoče podrejena zahtevam Wagnerja; seveda, vse je težko doseči, kajti Wagner ni skromen.
Orkester je bil pomnožen in na višku. Zasluga Ferrarija, ki je bil prisrčno aklami-ran zlasti po žalobni koračnici ob smrti Sitgfrieda.
Od solistov ne moremo zadosti pohvaliti Siegfrieda (Borgatti), ki je izvrsten interpret Wagnerja in nedosegljiv Siegfried. Silna je bila tudi Brunhilda (Burchi), zlasti v zadnjem dejanju. Prav dober je Gunter (Moreo), manj dober Hagen (Rossato). V obče je bil tudi zbor na svojem mestu.
Delo je za večino občinstva težko umljivo, a vendar je bila hiša do zadnjega kota polna in obeta ostati pri vseh predstavah.
Natančnejše poročilo ob priliki.
E. A.
POLITEAMA ROSSETTI. — Danes se prvič vprizori feerija „La pol vere di Pirlim-pinpin", za katero je baje namenjena čarobna
scenerija.
EDEN. Varijetetna predstava z nastopom bivše odaliske Fatme.
DAROVL
—	Za Ciril-Metodov ples so darovali daije: dr. Just Pertot, šatulo finih cigar; gospice Pertotove 100 komadov finega peciva ; Neimenovan 2 stekl. cedrove vode, 1 stekl. vermouth in 10 Škatelj sardin; g.ca Zobec 2 veliki butiljki belega muškata; gospice učiteljice slov. dekliške šole pri sv. Jakobu: 2 vazi, ročno torbico, 2 ducata svinčnikov, eno lasno priponko, steklenico likerja in en nožek. Iskrena hvala!
—	Za stavbeni sklad slov. šole so nabrali učenci deške šole pri sv. Jakobu mesto venca umrlemu g. Andreju Široku voditelju K 57*02 za sv. Jakobsko podružnico. Gosp. Sorn je mej prijatelji tudi nabral K 5 82 mesto venca g. A. Široku za isto podružnico. Denar je naložen v Trgovski obrtni zadrugi. Iskrena hvala I
—	Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju je prejeio do 7. marca skupno 240 K. — Darove sprejema bla-
gajnik Ivan Luzar, viši revidente juž. žel. v p. Dunaj III. Reisnerstrasse 27.
— Rojanski izletniki v Tomaju, nabrali za podružnico sv. C. in M. na Greti K 8.02.	_
Vesti iz Goriške.
Kolesarsko društvo „Danica" ponovno uljudno vabi vse gg. člane, da se v obilnem številu udeleže II. rednega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne. Po občnem zboru bo izlet v Podgoro.
Piva so povžili v Gorici meseca ja-nuarija 591 hI.
Nova vojaSnica. V Gradišču ob Soči prično kmalu graditi novo vojašnico.
V	občini Temnica so našteli: Kostanjevica 762 (7311.1900) hiš 149 (137) Lipa 290 (265 „ ) „ 48 (46) Novelo 150 (143 „ ) „ 22 (22) Temnica 312 (291 „ ) „ 49 (48)
Skupno 1514(1430 „ ) „ 268(253)
V	občini Veliki dol so našteli:
382 (388 L 1900) hiš 79 (73)
V	občini Vojščica so našteli:
395 (374 1. 1900) hiš 65 (64)
V	občini Avber so našteli: Avber 191 (219 L 1900) hiš 43 (42) Gradinje	51 (58 „ ) „ 9 (10) Ponikve 239 (219 „ ) „ 41 (38) Raša 12 (29 „ ) , 6 (7)
Skupno 493 (516 „ ) „ 99 (97)
Vesti iz Istre.
Iz Ricmanj. Povodom praznika sv. Jožefa prihodnjo nedeljo se bodo letos v tukajšnji romarski cerkvi sv. Jožefa vršile romarske pobožnosti kakor je bila navada do 1. 1903.
Iz Kopra. Dne 10. t. m. umrl je tu v dobi 43 let kaznilnični nadpaznik Vincenc Uplaznik. Pokojnik je bil med vsemi jako priljubljena oseba, kar je pričal tudi impozantni sprevod, katerega se je udeležilo mnogo občinstva, med temi tudi vsi gg. kaznilnični uradniki. Spomin pokojnika so počastili s svojo navzočnostjo tudi tržaški tovariši od Jezuitov in iz ulice Tigor.
Blagopokojnik zapušča sedem nedoraslih otrok, izmed katerih je najstarejšemu 12 let.
Žalujoči vdovi naše iskreno sožalje, tebi Vinko pa: Bodi ti zemljica lahka!
Tujci v Opatiji. Od 1. januvarja do 6. marca 1911 je obiskalo Opatijo 5384 gostov ; poleg teh še 670 pasantov — skupno 6053 oseb. Od 6. do 8. marca 1911 je bilo navzočih 2683 oseb.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je razposlalo na podružnice pismo nastopne vsebine:
Bliža se čas družbine glavne skupščine, na kateri bomo polagali točen račun o delu naših podružnic v minolem letu. Neobhodno potrebno je torej, da najdalje v roku 15 dni naberete členarino med členi tamošnje podružnice, da skličete zborovanje, na katerem bo med drugim izvoliti odposlance naj glavno družbino skupščino. Prosimo Vas, da nam takoj po zborovanju tamošnje podružnice dopošljete izpolnjeno poročilo in iztir-jani denar.
Priporočamo Vam, da členom podružnice pojasnite namen nase družbe, ki je danes našemu narodu še potrebneja, nego se je to mislilo poprej. Ona je takorekoč jedina naša močna organizacija, ki jo moremo postavljati proti tujinski samovolji. V naši družbi je urejena naša moč, ki je ne sme nikdo kršiti. To občutijo dobro naši tujinci; zato jih nemalo boli vsak napredek naše družbe, dočim bi bilo v njihovo največo radost, ko bi to družbo videli oslabljeno in zapuščeno od naroda. /
Tega veselja jim ne smemo privoščiti, ker bi s tem storili zločin proti lastnemu
Tržaška posojilnica in hranilnica
reg. zadruga z omejenim poroštvom vabi na
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AU' Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUV1 ČESKY !	MLUVI ČEŠKI!
Moderne železne ograje
^ za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Ilust. katal. št. 104 brezplačno
AlDenlMsclie
DraMnđiistne Feri. JergiM'i Solne -fla&nfiirt Stali »stop. t Trsti. - 7 Grilci E tor.
Vellkn Izbera močnih hlač,
srajc Iti za delavce.«.
' Artlgiono
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
Trst, Corso 2. Telsf. 1917.
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2*50 m1
Podolgaste preproge 67 cm »1*90 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voKenega
platna . . . . -........K 2 50
Namizni prti 85/115 cm......„ 2 80
- 65/130 „......„1-80
Površniki iz sumi]o od K 22 dalje.
Podrjuhe ?.........po 70 stot.
Ovratniki iz kav&ika...... 50 „
MtnSfte iz kavčuka...... 60 „
" Pošilja se tudi na deželo. 136
Slovenci!
hočete se obleči ■V po ceni ?
Obrnite se do dobroznane trgovine s oblekami
„ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst Hira Giosae Cariicci 1140 (prej Torrente)
kjer dobite velik izbor Oblek In lukenj za molke, dečke ln otroke za nastopaj ofto sezon 3 po sledečih cenah: Obleke Iz polu volne ia Kaagarna za nožke od K 15—52 Obleke „ „ „	„ dečke „ „ 10—30
Obleke ,, „ za otroke . . . . . (l „ 4—1« Suknje, kožuhi z ovratnikom it prave kožuhovine za defke, pelerine iz Lodna po cenah, da se nI bati nlkake konkorenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvršuje se delo tudi po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba solidna.
ALLA BTTA' DI TRIESTE
Trst ulica Giosne Carincci Sley. 40 (prej Torrente)
se zaradi družinskih razmer prodasti. V eni je gostilniška koncesija, edina v celi vasi, v drugi se izvršuje kovaška obrt. Kraj je jako priljubljen izletni kraj za Ljubljančane. Oddaljen je le 3 kilometre od železnice. Kdor bi hotel kupiti tudi še kaj zemljišča, mu je isto na razpolago.
9n hiši
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
kateri se vrai
v ponedeljek 27. marca 1911
ob 8. uri zvečer v veliki dvorani v lastni hiSi (Piazza della Caserma štev. 2).
Dnevni red:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorstva. TRST, dne 14. marca 1911.
NAČELN1ŠTVO.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 j zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 9. aprila ' t. L ob 10. uri predpoludne z istim dnevnim redom,' ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE. ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Do fLrO+KId +\/nrnir»Q opremljena z najnov. raiKc LI ld LVUf I llLa Stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako maožlno I
Stneanti ottelet sili u t strugar&o stroko spajajoče izdelie. - JAMSTVO!
Vaa dela so solidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen. - - 329
lifik hp||PriH«renc#
Velika zaloga z
H. M,	a
Offl
mM pa •• vid« trn mm pNfrttetl
S 50. Vuk zadruZnik sme pri občnem zboru (taviti pred- I loge, kateri niso na dnevnem reda.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, Če se sploh vzamejo v pretres, ali če se moralo Izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načalstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. TI predlogi ae morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
Kreditno m eskomptno društvo
R. Z. O. J. PULA, ul. Giosuč Carducci 45 R» z o. J.
URADNE URE: od 9—12 predpoldne in od 3—6 pop.
SPREJEMA a) hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 l/a #/.;
b)	vloge na tekoči račun;
c)	tedenske vloge na oddelke.
DAJE članom predujme in kredite v svrho zboljšanja njihovega položaja in gospodarstva;
PRESKRBUJE inkase, eskomptuje menice in daj a informacije v vseh bančnih poslih.
Svojim članom daje društvo svete v vsem, kar se tiče različnih taks in drugih finančnih poslov.
Btran IV.
»EDINOST* št. 74.
V Trstu, dne 15. marca 1911
narodu. Hrvat (Slovenec), ki pozablja dolžnosti, ki ga vežejo nasproti družbi, ni vreden imena, ki ga nosi. Podružnica, ki zanemarja svoje dolžnosti nasproti družbi, naj se briše. In izbriše se na največo sramoto njih, ki so zakrivili njeno razsulo. Toliko prosimo, da pojasnite zborovalcem, da jih tako vspodbudite k čim vestnejemu izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Ravnateljstvo družbe sv. Cirila in Metoda se nadeja, da se temu pozivu odzovejo ▼se naše podružnice, pa tudi one, ki so dosedaj ostajale gluhe za vse naše prošnje |n pozive.
Druge slovenske dežele
Občinske volitve v Vuzenici na Štajerskem so se končale s popolno zmago Slovencev v vseh treh razredih.
Influenca močno razsaja po mnogih krajih Spod. Štajerske.
Občinske volitve v Ljubljani pričnejo, kakor se govori, dne 23. aprila.
Županom v Novem mestu je bil izvoljen g. dr. Šegula, prvim svetovalcem pa g. dr. Krajec.
Umrl je v Črnomlju v starosti 66 let ravnatelj Anton jeršinovič. V Črnomlju je služboval 43 let kakor učitelj in nadučitelj, 28 let, pa je bil ob enem okrajni šolski nadzornik za novomeški, kočevski in črno-meljski okraj.
Nasamarjen magistrat. Pred nekaj dnevi je dobil graški magistrat pismo z obvestilom, da sta brata Julij Steiner, de-želno-sodni svetnik v pokoju, in Moric Steiner, računski revident višje sodnije, sklenila darovati graški občini 300.000 K. Ker vlada v blagajni graŠkega magistrata velika suša, je seveda omenjeno pismo provzročilo veliko veseije na magistratu. V pismu je bila izražena želja, naj bi prišel zastopnik mestnega sveta na stanovanje bratov Steiner, da se spravi stvar v red. Zato je župan naročil magistratnemu ravnatelju, naj naznani plemenitima dobrotnikoma, da prideta ona dva (župan in ravnatelj) dne 9. t. m. ob 11. uri predpoludne na stanovanje bratov Steiner, da se stvar uredi. A lahko si mislimo, kako dolge nosove so napravili gospodje na graškem magistratu, ko je prišel na vso silo Moric Steiner, ki je izjavil, da ne on, ne njegov brat ne vesta nič o tem darilu !
Nekdo si je namreč dovolil šalo, da je graške mestne očete prav pošteno potegnil za nos! Kdo je bil to, se dosedaj še ni izsledilo.
Razne vesti.
Napad na jetniškega paznika. V zaporih deželne sodnije v Inomostu nahajajoči se Ivan Staninger, ki je bil na zadnjem porotnem zasedanju obsojen radi ropa na tri in polletno ječo in Ernst Klotz, ki se nahaja v preiskavi radi poskušenega umora, sta minulo nedeljo, med običajnim sprehodom po dvorišču zapora napala jetniškega paznika Senonerja. Onesvestila sta ga z udarci železne posteljne noge ter mu potem pokrala ključe. Potem sta odprla vrata in prišla neovirano na piano. Ko je paznik prišel k zavesti, je potegnil alarmni zvonec. Toda begunca nista dolgo uživala svobode, ker so ju kmalu dotekli. Paznik Senaner je sicer težko, vendar ne smrtno nevarno ranjen.
Velikanski naravni vrelec plina. Na Erdeljskem so izsledili v zemlji velikanske množine plina za razsvetljavo, ki izpuhtevajo z močjo 30 atmosfer. Povprečno se izgubi na dan 900.000 m8 plina. — Ta plin ima ogrevalno moč 8600 kalorij, dočim ima umetni plin le 5000 kalorij ogrevalne moči. Ta plin nameravajo uporabljati v industrijske in razsvetljevalne namene v Budimpešti.
Vroče poletje utegnemo imeti. Dr. Mau-rer, ravnatelj meteorologičnega zavoda v Cnrihu, označa kakor vrlo zanimivo in čudno pojavo v zgodovini vremena, da so bili pomladanski in izlasti poletni meseci — od aprila do julija — zadnjih pet let 1906 do 1910 zaporedoma hladni. Skoraj prav tako hladni so bili pomladanski in poletni meseci od leta 1886 do 1890, še bolj hladne spomladi in poletja pa so bila od leta 1836 do 1845. Iz vremenskih opazovanj v zadnjih sto letih pa se je pokazalo, da so taki hladni temperaturi sledili drugi ekstremi, velika vročina. In dr. Maurer je trdno prepričan, da bomo imeli prihodnja leta vročo pomlad in še bolj vroče poletje.
Statistika ruske cerkve. Po zadnjem izvestju generalnega prokuratorja; sv. sinoda Šteje ruska pravoslavna cerkev z georgij-skim eksarhatom 46,051.060 moških in 45,653.520 žensk, skupaj 91,704.580 duš. V štirih eparhijah (škofijah) imajo ruski razkol-aiki 444.407 duš. V rusko cerkev je prešlo leta 1907 ruskih razkolnikov 7000, katolikov 1435, luteranov 993, Židov 579, poga-■ov 732, mohamedancev 169. Iz ruske cerkve je prešlo v ruske sekte 11.000 pravoslavnih, v katoliško cerkev 5115, v luteransko 1938, v židovsko 54, v islam 3561. Na štirih duhovnih akademijah v Petrogradu, Moskvi, Kijevu in Kazanu predava 119 profesorjev pred 862 slušatelji. Semenišč je 57 z 898 profesorji in 19.298
slušatelji. Cerkvenih šol, ki pripravljajo dijake za semenišča, je 186 s 30.143 dijaki. Cerkvenih elementarnih šol je 615 s 47.248 učenci in 23.456 učenkam, šol z enim razredom je 24.868 z 914.211 učenci in 444.122 učenkami. Za te šole in za primarne šole, kjer se poučuje samo čitati in pisati, trosi država 28,584.087 rubljev.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusija in Kitajska.
PETROGRAD 14. Petrogradska brzojavna agentura javlja iz Pekinga: Tukajšnji ruski odposlanec je dobil nalog, izročiti kitajski vladi noto, v kateri je rečeno, da vidi ruska vlada dokaz neprijateljskega mišljenja kitajske vlade v njenem odgovoru glede omejitve ruske trgovine potom monopolov, in v zadevi ustanovitve ruskih konzulatov v okraju Kobdo. Kitajska vlada da si prizadeva izpremenjati določbe pogodbe in vzeti vsak pomen pogodbenim pravicam, ki so dovoljene ruski trgovini. Ruska vlada poživlja kitajsko vlado, naj pomisli na posledice, ki morejo iz tega postopanja nastati in ki morejo neizogibno dovesti do motenja prijateljskih razmer med Rusijo in Kitajsko.
Potovanje avstrijskih nemških poslancev v Rim.
DUNAJ 14. Pod predsedstvom podpredsednika posl. dr. Steinwenderja so se danes sestali mnogi nemško-svobodomiselni poslanci na posvetovauje, da bi se temeljito razgovorih o v mesecu aprilu nameravanem potovanju v Rim. Po daljši debati se je enodušno ugotovilo, da razmotrivanja, ki so jih prinesli razni listi o tem potovanju, ne spremenijo ničesar o prvotno nameravani obliki potovanja v Rim.
IHiMALl OGLAJUHi

MALI OGLASI se računajo po * I stot besedo. Mastno tiskane be- j sede se računajo enkrat več. Naj- | manja pristojbina stane 40 sto- i tink. Plača se takoj Ins. oddelku. J

Ženitna ponudba.
želi znanje z inteligentno ženBko, pripravno za trgovino. Pisma : Bodočnost" poste rest. glavna pošta Trst do 18 marca	'	465
|AXa se deklo za kmetijo, da se raznme tudi go-spodinjstva, mlada ali tudi vdova, služba takoj. Ponudbe na Iaseratni oddelek pod „Dekla 466".	466
IfllaHnnift 25 let star, zmožen vrtnarskega miaUUlIll/ dela, želi stopio ▼ italno službo, n. pr. v kako vilo. Ivan Ljubič, ulica Lloyd št. 22, ID, Trat	464
Trgovci, obrtniki, vmirovljenci!
V K o p r u je na prodaj nova hiša, trg a. Marno 736 Čelo na jug, stranski fronti na ulici m vahod in zapad; svetloba, zrak od treh strani; lep vrt; v vseh sobah pipa za vodo. Večina kupnin« m pusti na dolgu za več lat. tfaalov pove Edinoat pod štev. 408.	408
Vrtnarji, kmetje! p^r^^S
aežnjev zemlje Izvirek in kamnolom na meetu. Celo po K 3— sažanj ; kosi po K 7— aeieaj. Razgled na morje. Naalov pove Edinoat pod 409	409
Hflfln oa mabliraaa aoba. — Škorklja. San U lili it 36 Pietro 30.	446
Cnonmti^na	^ovenskega, nemil
PUo|JUUll/IVCt deloma tudi italijanska«
zika v pisavi in jeziku, z lepo pisavo, ia taai
nemškega,
_ .___ _ , lepo pisavo, ia ta3l drugače zelo izobražena, išče primarne služba. Naslov pove inseratai oddelek.	442
Moške oblek* dežaiki, kfebaki, prodaj a
na maaačaa ali tedeaeke obroka. Lavi, Trat, al. JLa-tonio Caceia št. 6, L nadatr. (v bližiai Barriere v.). Edine zmerne cene. Mali obroki.	44d
M nu a j* i i O 8 potrebnim orodjem in staaovaajea IVUVaUII« v Vipavi aa odda aa več čaaa v
najem. — več m izve pri Joa. Petrov**« v Vipavi.
454
Tržošlm posojil, in hranilnica
V lastni	hiši.	registrovana zadruga z I :: omejenim poroitvom::		Telefon št. 952. |
Trst, Plozzo Cosermo 2,1 n.-(D&od po Slavnih stopnicah)				
Hranilna vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in M 11 01 jih obrestuje [4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6%, na menjice po 6 °/0, na zastave			po 51/, 7. in na amortlaaoljo za dalj-So dobo po dogovora o o o o o Uradre ure: od 9.—12. are dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izpla6uje sa vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. i--	
Ina aajmederneje u raj ena varnostno oelioo za shramba vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco.
Štev. 345/ii.
Razpis službe.
Na podlagi sklepa občinskega zastopa od 6. marca 1911 št. 325 razpisuje podpisano županstvo službo obč. zdravnika v občini Komen. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti na Županstvo najkasneje do 30. marca t. 1. Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo.
Županstvo občine Komen
dne 10. marca 1911.
župan: V. Jazbec 1. r.
531 i i

PASTIUE ZA PRSA
eb „Jflč va£ kašlja" =
so edino sredstvo proti kašlju, prehlajenju, zagrlienosti in vsem boleznim dihalnih organov. Škatlja z navodilom 70 stottnk se dobi samo v lekarni -
Praxmarer,,AI DUEMORI"
Trst (mestna hiša) Tel. 377
TRVDKA ######
Rdolf Kostoris
skladišče oblek za moške In dečke
Trst, Via S. Glovanni 16, 1.
TELEFON 251 Rom. H. (zraven restavracije „Cooperativa" ex Hacker)
Predaja na mesečae ali teden- obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah, POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad.
Restaurant:: Wiirschinger
— (ex Leon d'oro) —
Trst, ulica Stadion štev. 10.
Najboljše priporočen. — Dunajaka kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina> — Dobra postrežba. — Senčnat vrt. —— NAVADNE CENE. -
ANTON BARUCCA
MIZAMKI MOJSTER
Trst, ulici Sai fiaiccsct Vfztisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na okmih. Na željo •• menjajo pasovi in zmatl. lu« za p«p«la« 4*1« ia m boji koakvMM.
Pristni, dober brinjevte
1081
Lotiti Šibeniku ▼ Siftki pri Ljubljmi.
Ifat vrl MiiIai tnt> piuxm po,tomi°
MU Vil. mUltJJ St 6. Trgovin* jeetvin in kolonijah Zalog« btbč, mila in čistila v prid družb« av. Cirila in Metoda. Priporoča se Iran Bidovec
Ponn moon	5 kg govejega
U0IIU mosti, mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba, ker reflektujem na atalne odjemalce. Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Al ter H. M. Kerincae, Ogrsko.	417
Svetlo in likano perilo, f^r ££
svetlo in likano perilo, naj se obrne aa zavod F. Samokec v Trstu, ulica Cecilia Št. 14, pritličja. Telefon 22-69.	2003
M fotograf le Anton Jerklč, Trst
a 7. pno 315
Via delle Posta 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. Iadelki odlikovani na vseh raastavah. - Le aaupno k njemu.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da odprem 18. marca t. 1. svojo
mesnico
na Opčlnab, hiš. St 246.
Priporočam se za obilen obisk
FRANC MAGDALENO.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifllitiCae in ko2ae bolezni
ima svoj
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.i/a do 6.Va pop
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl v ulici Istria St. 8
veliko pekarno in sladčičarao
opravljeno po najmodernejšem sistemu, kateri prodajam svež kruh 3 krat na dan, — ter razne sladčice, biškote in likerje. — Za obilen obisk se priporoča
Josip Fabjan.
Podpisani nov lastnik naznanja, da je odprl
— masnico »
v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6
dobro preskrbljeno z domačim in graškirc mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence.
(Mo Gateeisicli, lastnli
Zobotehniški :: atelje
Josip Konigf
koncesionovani zobni tehnik, diplornovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Faraeto 36, II. u.
TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar žtv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
S PKEJEILA JO SS TftAKOTB ITIfA = DETJk. IX P0P*1TE = v po itfZZKIK OHi
"Ui
ll
:: Dalo dobro in zajaaaeano. fllEl. 25-io. □ Poslovodja: Franje Jenke.
1LSKS. FKA^C MATEK-TBST
žgalniim kave
TELEFON 1743. SaJfcoUift vir za dobivanje pedeae kava
A	t
Prodajaln, ur in dragocenosti
O. BUCHBl
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TBtpr^D. vfjet) Corso ftev.36
Bogati izbor alatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^_ ^
Velika zaloga praznili buteljk
TRST, Via delle Ombrelle štev. 5. — Telefon štev. 21, Romano II.
GUIDO e UGO COEN
100.000 buteljk od lamp&ajoe s* refoftk.	Prodajajo in kvpujejo se
buteljke vsake vrste mm refoik, šampanjc, bordeaz, rensko vino, konjak itd. — Velika salo** bmteVfc od pol litra Is 1 la pol litra. Domjane ln stekla opletaae.
Provzanolo to dopoilljatvo oa deželo. Kupuje razbito steklo*vsake vrste.
Hotel Balkan j TZ^^Ti. g ! Hotel Balkan