Uto UOV f LJubljani, t torek U. februarja 1936. tter. 34 a Cena 1.50 Dfai Naročnina V Dia. ta nuiea-m« 40 Dta - nedeljska i«uua| 14 .7«*» Upr«*« kufMar-»ava k. laieloa Mt Uhaja voak dan ijntraj, razea pooedeljka ta dneva p« praznika b Poljska ozdravijo Želja po demokraciji zmaguje Knez Januš Radziwill je ob priliki debate • (linuestijskem zakonskem osnutku imel ▼ poljskem senatu govor, ki je trdo odjeknil po ▼sej Poljski in priklical tudi pozornost zunanjega sveta. Januš Rndzivvill je v sedanjem vladnem taboru voditelj konservativnega mišljenja, ki ga ▼ poljskem tisku tako odlično zastopa krakovski »Czas« ter ga smemo kot člana najvišjega poljskega plemstva imenovati tudi predstavnika veleposesti. V svojem govoru pa je z radikalnimi izrazi, ki jih je človek bolj vajen slišati iz socialističnih ust, opozoril vlado na nepopisno bedo, v kateri tava poljski kmet predvsem v vzhodnih pokrajinah tr ki ji bo treba v interesa države odpomaghti s hitrimi okrepi, med katere spada tudi delitev veleposesti. Še bolj pa je osupni' javnost, ko je v imenu svoje skupine zahteval, naj se amne-stirajo vsi tisti politični kaznjenci, ki jih ie •voje dni s takšno okrutnostjo vrgel ob tla sloviti proces v Litevskem Brešču in so jih dolga leta trpinčili p< koncentracijskih taboriščih. Torej se je tudi vladni tabor rudelil v dva dela in so zahteve opozicije naši, ravno med konservativnimi vladnimi pristaši goreče zagovornike. Danes tudi to ni več resnično, kajti v vladnem taboru, ki je nastal na osnovi Sla-wekove ustave iz nekdanjega režima »BB« (nadstrankarskega vladnega bloka), nista samo dve skupini, marveč so že tri. Poleg konservativnih somišljenikov modrega kneza Radzivvilla so se oglasili tudi pristaši vladnega liberalnega krožka, ki se Z/birajo okrog lista »Knrjer Po-ranny«, ki so se- pridružili zahtevi po popolni politični amnestiji, a »o dodali »t; nekaj pametnih nasvetov, kako namreč je treba na Poljskem vrniti parlamentu stari ugled in staro veljavo, da ne bo samo brbljajoč' opremljevalec nkrepov, ki jih tretja skupina v vladnem ta- , boru, ki je tudi najmočnejša, namreč krožek j polkovnikov, še vedno hoče čisto svojevoljno ! sprejemati med 5tirimi stenami pisarne predsednika republike in vrhovnega armadnega j inšpektorja. Od 1. 1926., ko je maršal Pilsudski z držav- i aim udarom izobčil parlament ir> s tem tudi ! odstranil ljudstvo od sodelovanja pri upravi države, od L 1928, ko je zapospodaril režim »BBc, sestavljen iz izbranih privženikov pokojnega velikega maršala ter oglušil vsak glas opozicije, pa do danes, ko slišimo iz ust najbolj odličnih vladnih pristašev mnenja, ki »o •e prej boječe skrivala le po zatišjih opozicije • li za zamreženimi vratmi Litovskega Brešča, je preteklo veliko, veliko zgodovine. Umrl je maršal sam in zapustil svojo dcdščino vsemu naroda. Prišla je nova nstava, k: ie sicer nn •vojstven način, a vendar le šla ist at širokih ljudskih plasti in zaželela po pristnem ne-potvorjenem ljudskem mnenju Sedaj prihajalo stiske od vseh strani. Zunanjepolitično stoji Poljska osamljena ob svojem ledenem nemškem zavezniku, za hrbtom Da ima ciničnega boljševika, ki ga evropski zopau pr< ela5a kot raščitnika miru in ga z najbolj izbranimi kretnjami vabi v svojo družbo. V notranjosti reže svoje brazde gospodarska stiskr ki ji ni pomoči, kakor nikjer druerod na svem ne. brez prostovoljnih žrtev zadovoljnega ii svojo domovino ljubečega ljudstva Kanai koli so posamezni vodje ali politični režuri pripeljali I državo ob prepad, potem se ver.n ozirajo j nazaj in iščejo sočustvovanja med ljudstvom. | Kadar je na liojnem polju treba nadčloveških naporov, da se odbijejo hudi na| adi, potem postanejo častniki in moštvo eno jn v*e razlike , med njimi padejo spričo nevarnosti. Takšen j prejjorod se nam zdi, da Poljska preživlja sedaj. j na isti način, kot so ga preživljali drtmi narodi i in kot ga bodo brez dvoma še drugod preživ- I (jati morali. Kajti, kadar gre za bit; in ne biti, j potem je ljudstvo tisto, ki odločuje. Konservativni svarilni klici. Kot je oni ' kneza Radzivvilla, ali liberalni nasveti, kot pri- ' hajajo iz krožka okrog »Kurjera Porannv«, so ; znamenja sigurnega ozdravljenja, ki s« po po- j litični mrzlici, ki je trajala skoro 10 let. vrača nazaj v poljsko notranje življenje. Sicer imamo j vtis. da se »krožek polkovnikov«, ki imu svoje glasilo v »Gazeti Polski«, ne /avcda novih nuj- ! nosti in je pripravljen svoje |>ostojanke braniti tudi nasnroti svojim lastnim konservativnim in liberalnim tovarišem v vladni večini. Vsaj i »Gazeta Polska« je nedavno tako namignila, ko j je napisala, »da bo treba potegniti črto med tistimi, ki so brezpogojno za nadaljevanje Pilsudskega režima, in onimi, ki ga hočejo za-grelisti«. »Boj z nami ne bo lahek«, grozijo polkovniki, ki se tako rekoč vračajo v svoj lasten tabor, pripravljeni na obrambo zavzetih postojank proti vladni opoziciji ravno tako. kakor proti konservativnim in liberalnim vladnim somišljenikom, ki želijo, la bi sveži ljudski i zrak prepihal vladne prostore. Vlada sama je morda še najboljs' merilo za ; moč političnih taborov, ki z vedno bolj jasnimi obrisi stopajo na jx>vršje notranjepolitičnega življenja. V vladi pa je opaziti, da skupina polkovnikov izgublja na vplivu Kako bi bilo sicer mogoče, da bi bil novi predset nik vlade šel tako daleč v 9j>oraziimr,ib stremljenjih z Ukrajinci? Kako bi si sicer mogli ra/,lagati, da sedijo na čelu finančnega in trgovinskega ministrstva ljudje, ki ne spadajo k »prvim brigadam« Pilsudskijevih bojevnikov, ampak izhajajo iz čisto drugih nacionalnih gibanj, ali da pride v prometno ministrstvo človek, ki je sicer po poklicu vojak, a nikoli n; bil med skupino Pilsudskijevih polkovnikov. Vlada čuti, da tudi z novo ustavo, ki še daleč ni ideal, a je vendar boljša od diktature, potiebuje temeljev, na katere se bo smela oslanjati. Id ta temelj je ljudstvo, na Poljskem ravno tako kakor drugod. Ljudstvo pa. ki naj zaneslj v< nosi na svojih ramah državo, njen proent in njeno varnost, pa mora biti zadovoljno, ne samo ma-terijalno. ker v tem oziru je ljud-ka potrpež-Ijivost občudovanja vredna, ampak notranje zadovoljno, to se pravi, da mu jr bila dana priložnost, da je svobodno razmišljalo o svojih potrebak ia svobodo« iarazil« svoje Hotenja. Litvlnov-Tuhačevski, dva rdeča ^apostola mira" Z oljčno vejico in mečem a 9f Osservatore Romano o mrežah, ki \ih predejo po Evropi sovjetski državniki Ob priliki londonskih in jjariških razgovorov Litvinova in rdečega maršala Tuhačevskega objavlja »Ooservatore Romano« U. februarja komentar, ki daje izvrstno sliko obeh predstavnikov bolj-ševiške Rusije, ki oba zasledujeta isti cilj, le da z različnimi sredstvi. Oba sta in morata bili kot vodilne osebnosti svoje dežele svetovna revolucionarja. Edco dela za svetovno revolucijo s finejšimi sredstvi diplomacije in ki skuša s tem, da neprestano vihti oljčno vejico zlaganega pacifizma uspavali ostali svel. Drugi pa pripravlja svetovno revolucijo z orjaškim vojaškim oboroževanjem. Saj je dokazano, da je rdeča armada v prvi vrsti orodje svetovne revolucije in da ji njeni voditelji stavljajo izrazito napadalne namene. Tuhačevski sam je eden glavnih voditeljev rdeče armade, ki v svojih spisih in govorih neprestano jx>vdarja, da je rdeča armada mišljena kot avantgarda svetovnega komunizma. Toda čujmo, kaj piše o tem »Osservatore Romano«, kjer beremo med drugim: Dve osebnosti, ki stojita v službi propagande sovraštva, sta le dni potovali po Evropi in iskali avdijenc in političnih razgovorov v Londonu in Parizu; zunanji komisar Litvinov in maršal rdeče armade Tuhačevski. Ta mladi »tovariš« sovjelfke revolucije, ki je bil dosedaj v mednarodnih spisih nepoznan, se naenkrat pojavlja na pozornici zunanje politike ob strani »apostola miru«, t a kakršnega sc Litvinov izdaja. Tako vidimo meč in oljčno vejico, armado in diplomacijo delati vzajemno. London?In poročila le to pripovedujejo, da nosi Tuhačevski bogato elegantno uniformo, da z navdušenjem govori o rdeči armadi in njenih jx>l-drug milijon vojakih in da ne obiskuje le vojnih ministrov, ampak tudi tovarne za orožje. Tuhačevski, ki je bil nekoč carski oficir in ki je stal na čelu bolfševiških čet, ki so udrle na Poljsko in bile poražene, je znan razven tega po nekaterih slavnih izrekih, iz katerih bi se zdelo, da posnema Najx>-leOna. »Na zapadu«, tako je nekoč rekel pred svojimi častniki, »kockajo za usodo svetovne revolucije. Toda [»t do svetovnega fiožara nas vodi edi-nole čez mrtvo truplo Poljske.« Tuhačevski očividno nima veliko okusa, ker drugače bi kot general, ki je bil s svojo rdečo armado na Visli poražen, ne govoril o tem. Kljub tenui pa je Tuhačevski znal radi svojih boljših manir in spretnosti pravega carskega dvorjanika v rdeči armadi zelo hitro napredovati in mu je spretnost in uglajenost prinesla to, česar mu nehvaležen meč ni mogel dati. In ta nesrečni Cezar je danes našel v Evropi celo življenjepisca, ki ga takole jx>pisuje: »Tuhačevski hoče biti vodja. Njega žeja po junaštvih. Rojen ie, d* vlada in se peča samo z visoko letečimi mislimi. On si želi velikih nalog. Gnusi se mu rsaka povprečnost. Zaničuje moralo sužnjev, gnusijo se mu socialisti, židje in kristjani. V jedru je aristo-krat in sovjetski imperialist.« Ako zaničuje morski sužnjev v zasužnjeni Rusiji, jx>tem mora že imeti posebne darove, ki ga usposabljajo, da se zfblje v vseh mogočih sanjarijah. Litvinov in njegov tovariš sta imela v Londonu mnogo razgovorov. Tudi v Parizu sta se sestala z raznimi politiki. Sovjetska politika prede j>o Evropi naprej svoje mreže. Neposredni njen cilj je sprejem francosko-sovjetske pogodbe s sledečim približanjem angleško-francoski politiki in izrabljanjem ravno sklenienega četvornega pakta n« bližniem vzhodu. Flandin je Litvinovu mends obljubil, da bo francoski parlament takoj ratificiral sovjetsko pogodbo. V resnici je bilo v zbornici že tudi prebrano poročilo poslanca Torresa, ki pove- ličuje rdečo srniado, katere tehnične sposobnosti baje občudujejo vsi strokovnjaki Sodelovanj z Rusijo M prikazuj« kot dolino«! vwh »rairovaih prv-jateljev«. Zdi se |» tU vat Iraacuaki parlaiirmlarci s temi slavosjievi niso zadovoljni. Na zadnji zlx>r nični seji je neodvisen jx>sl«nec Fernaml Laurent prebral nekaj stavkov iz Herriotoveg« spis«, ki jih je seveda pisal le nekoliko prej ha » Icatrrmri je sledeče označil komunizem: »To, kar m* oitt*}*, dejstvo, da najdem v sedanji Rusiji ft poMfc»o«tl carističnega režima: površnost, osvajanje nr-irajtič-nih podatkov in lažnivo iolormnanje toazeuntva, otopelost ljudstva, ki fi trapijo i lažjo ta norčevanjem človeka. Ta režim, ki tidi, da ovali mcm> etiko, se zateka k najbolj zločiaskim, policijski* m inkvizicijskim metodam«. Od Bospora do Indije, vse pod vplivom Moskva Zadnji del članka posveča »Oaservatore Romano« diploniatični igri sovjetske Rusije sa bližnjem vzhodu. Navezuje na dejstvo, di jc zadnji čas tudi Afganistan pristopil k po^xlbt, ki so j« v okloBru preteklega leta sklenile lurčijs, Peroja In Irak. S (cm je zvezni sistem docela »popolnjca la so vse države od Bospora do Indije prrile docrfa pod vpliv Moskve. Ta četvorni pakt omogoča sovjetski politiki, da razteza tvoj vpliv od ftuapora do Indskrga oceana, medtem ko so aa Daljnem vzhodu Mongolije in ostale na Kitajsko mejoče države že davno vazali Moskve. Z ostro ironijo pripominja »Osservatore Romano«, da ima sovjetska diplomacija v svetu očividno veliko prijateljev »nedeljenega miru«. Tudi neki predeli Evrope 90 že na tem, da bodo začeli slaviti Litvinova kot »največjega mirovnega politika naših dni«. Hodža v Parizu ,,Avstriji kruha mesto Habsburžanov" Pariz, 10. februarja, c. Današnji diplomatski razgovoii so se v Parizu začeli šele danes popoldne. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža ie opoldne piisoslvoval svečanemu kofilu, ki je bilo jjrirejeno v češkoslovaškem poslaništvu. Kosilu so prisostvovali najodličnejši predstavniki francoskega političnega in gospodarskega življenja. Ministrski predsednik dr. Milan llodža se je podal v francosko zunanje ministrstvo ob 16.30 popoldne Spremljal ga je češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuski. Pri Flandinu, ki je dr. I lodžo že pričakoval, je llodža ostal tri četrt ure. Konferenca med obema državnikoma je trajala do 17.15, in ko je llodža zapuščal zunanje ministrstvo, je izjavil časnikarjem kratko sledeče: »Zelo sem srečen, da vam lahko sporočim, da vlada med nami popolna soglasnost v vseh vprašanjih mednarodne politike, posebno pa v vprašanjih, ki zanimajo Srednjo Evropo. Važno je, da obstoja ta soglasnost tudi v najbolj delikatnih vprašanjih srednjeevropske politike.« Iz zunanjega ministrstva se je Hodža odpeljal v predsedstvo republike, kjer ga je takoj sprejel predsednik republike Lebrun Ta mu je ob tej priliki pri|>el veliki križ Legije časti Večerniki so še zelo obzirni v komentarjih o današnjih razgovorih. Listi si pridržujejo komentarje za tedaj, ko bodo razgovori končam in se bodo pokazali jasno obrisi končne poti tiste politike, ki jo je Češkoslovaška v sporazumu s Francijo načela tedaj, ko je povabila v Prago zveznega kanclerja Scliusclinigga in začela skupno z Malo zvezo reševati avstrijsko vprašanje v skladu z določili mirovnih pogodb. Zato je zanimivo, da se vodilni in poloficielni listi omejujejo na to, da v projekciji na Pariz citirajo pisanje angleškega tiska o llodže-vem obisku v Parizu. Važno je, da se je tako francoskemu tisku fiosrečilo, da je iz Rngleških komentarjev lahko potegnil obrise pariških sklepov, ki bodo vsekakor zelo dalekosežni. Tako prinaša »'1 emps« v obširnem ekscerptu članek, ki ga je v tej zvezi objavil angleški poloficielni »Times«. Ta ugledni list angleškega javnega trrnenja ugotavlja, da je Avstrija za današnjo politiko prava zmešnjava, ki jo bo težko razvoz-Ijali. Vendar pa je Avstrija toliko ustregla svetovni politiki, da je dala pravočasno razumeti, da je porolnoma opustila misel na revizijo mirovnih pogodb in iz vprašanja monarhističnega režima ne ustvarja več življenjskega vprašanja za Avstrijo. Vendar pa Avstrija še ni zatrla upravičenih sum-ničenj držav Male zveze glede Habsburžanov. Ce pa so že Habsburžani velika ovira za ureditev srednje Evrope, potem je za srednjo Evropo nevarnost še mnofo večja, če bi Avstrija izgubila svojo samostojnost. »-Pariš Soir« hoče vedeti, da so v francoskem zunanjem ministrstvu že izdelali primeren načrt. Dunajska vremenska napoved: Mraz, fiosebno v višinah, v južnih Alpah še sneg. Vsi zgoraj navedeni znaki notranjega ozdravljenja nas navdajajo z velikim veseliem. Poljska ima. to smo vedno trdili, velike naloge med slovanskimi državami. Vodilno mesto je še nezasedeno. Glas ljudstva, ki se polagoma dviga iz jjlobin in odriva na de.sno in na levo ljudi, ki jih je poklicala na prva mesta samovolja. to dobro razume. Mi smo piepričani. da Ih> takrat, ko bo skozi usta piedstavnikov Poljske zagovorilo zopet v žrtvah zn domovino tako preizkušeno jvoljsko ljudstvo, tudi evroji-ska veljava 1'oljske zrasla. br«tski Poliski in v*ejn v korist. kako razbremeniti avstrijsko politiko tiste more, ki jo povzročajo Habsburžani. Listu se zdi, da je francoska diplomacija pravilno (Kigruntala, da je habsburško vprašanje predvsem ideološko vprašanje, ki ne bo nikdar moglo dati kruha avstrijskemu gospodarstvu in avstrijskemu malemu človeku. Zato je treba čimprej odpreti Avstriji in njenemu go-sj>odarstvu nove trge v srednji Evropi sami. Medtem moramo omeniti, da se je Francija pokazala zadnji čas celo velikodušno, ko je jxxipisala novo trgovinsko pogodbo z Romunijo, ki je članica Male zveze. Prav tako jm se moramo zavedati, da ima Francija trgovinske pogodbe z drugimi državami srednjeevropskega bazena, ki so zelo pomanjklj i ve. Nadalje moramo vedeti, da se države Male zveze nekaj let že trudijo, da bi med seboj uslvarile močan gospodarski organizem in dobro organizirale svoj trg v Evropi. Dr. Hodža jc lahko vse to obraz-•ndinu m zato moramo z veliko opreznostjo pričakovati tisti Flandinov gospodarski načrt, ki hoče Avstriji zagotoviti čezmerne koncesije. Avsiri-je nc more preživeti samo srednjeevropska kotlina. Zagotovitev gos|xxlarskega Irga Avstriji je prav tako evropsko vprašanje, če so ali niso Habsburžani na Dunaju. Knez-namestnik se je vrnil Belgrad, 10. febr. AA. Danes ob 10. dopoldne se je vrnil v Beltjrnd iz tujine s posebnim dvornim vlakom knez namestnik Pavle v spremstvu dvornega ministra Milonn Anličn in prvega adjutnnto (jenerala Čolak Anliča. Pred prihodom vlaka so prišli na postajo predsednik vlade in zunanji minister dr Milan Stojadinovič z vsemi člani vlade, dvorni maršal Čolak Antič, adjutant general Božič, upravnik dvora polkovnik Leko in dvorni dami ne. Ložanič in Hadjič. S strani diplomatskega zbora sta prišli na postajo francoski poslnnik grol de Dampierre in angleški poslanik Campbell s poslaniškim tajnikom in vojaškim atašejem. Pred prihodom vlada sta prišlo na lopčider-sko postajo tudi kraljeva namestnika dr. Ivo Pe-rovič in dr. Radenko Stankovič. Malo pred samim prihodom vlaka v postajo sta prišli še kraljica Marija in kneginja Olgo. ki sta pozdravili prisotne člane vlade in druge osebnosli Ob tO »e zovozil nn postajo v Tot>čiderju dvoini vlak. Knez namestnik Povle te izstopil iz vlaka očividno zadovoljen in dobio razpoložen Potem ko se je poljubil s kraljico Marijo in s svojo ženo k neg i njo Olgo, ie segel v roke kraljevima namestnikoma Nnlo je pozdravil predsednika kraljevske vlade dr Mlana Stojodinoviča in spregovoril ž nnm nekoliko prijateljskih besed Knez namestnik je pozdravil tudi ostale člane vlade in ostal dalj času v razgovoru s poslanikoma Carnp-bellom in de Dampierreom Kraljica Marija se jr noto prisrčno poslovila od kneza namestnika in zapustila topčidrrsko železniško postajo. Kmalu zalem stn sc knez nn-meslnik in kneginja odpeljala na dvor na Dedinjo med pozdravljanjem vseh prisotnih Proces proti kraljevim morilcem Nove obremenilne priče Aix en Provenee, 10. febr. Današnja razprava se je začela ob 9.22 z zasliševanjem policijskega komisarja Houdauta. Pravi, da je 13. oktobra 1931 opazil o?ebo. ki je plačala kavo z 2.50 franka inesto s 60 santimi. Zaradi tega se mu je vzbudil sum in je neznanca aretiral. Pri njem je našel 713 frankov in 2-r> san-timov kakor tudi kompas. Listin pa ni imel nobenih pri sebi. Na vprašanja v francoščini ni znal odgovoriti. Mislil sem si. da bo morda razumel nemško. Zalo sem ga vprašal v nemščini, kod je hodil po Franciji. Odgovoril mi je brez težav, da je Madžar. Po mnogih vjirašanjih je priznal, da je on tisti, ki je j>obegnil iz gozda pri Fontane-bleauju in na katerega so orožniki streljali. Predsednik: Kaj, orožniki so nanj streljali? Priča: Tako je 011 povedal, meni ni znano, ali je lo točno. Ker sem bil prepričan, da gre za Malnyja, sem o tem obvestil našo javno varnost. Orožnika, ki sta ga bila v Fontanebleauju prijela, sta ga takoj spoznala. Kasneje je prišlo še nekaj mojih tovarišev s Simonovičem. Tedaj so se pojavile težkoče glede nadaljnega zasliševanja. Prosil sem torej Simonoviča. naj mi pomaga. Predsednik: Simonovič je pomagal. Priča: Da. Predsednik: Ne opravičujte se, saj je Simonovič naredil stvar, ki je popolnoma v redu. Pwča: Navedel sem tedaj, da je sam izjavil, da se kliče Kralj, da se je rodil v Koprivnici 17. septembra 1900 in da kaže očividno znake zadovoljstva, da se bo mogel zaupati rojaku, ki govori njegov jezik. Predsednik: Mož. ki je prebil več noči v so zdu v Fontanebleauju. je bil popolnomn iz?rj)iiii. ! in uuoba, lu pt govorila njugov jenih, i«^rar j bfla v oblfkf strašnega Simonoviča, je smntral za svojega rešitelja. To je bil prvi glas njegove domovine. Nato vpraša predsednik, obrnjen proti priči: Alf ste pri Kralju opazili znamenja strahu, ko je videl Simonoviča? Priča Houdaujc: Poznam te stvari, ker sem bil dolgo v mednarodni policijski službi. Sicer pa bi bil lahko odgovarjal v nemškem jeziku, saj smo prej opetovano govorili v tem jeziku. Ko je govoril o svojem poklicu, mi je dejal, da je kmet s kinetskega posestva in v šoli v Janka Pusli. Priča H o u d o t nadaljuje: V izjavi, ki jo je podal, je rekel, da je bil v Nagv Kaniži. Takrat ie Mijo Kralj obširno popisoval, v kakšnih okoLš i-nah je zapustil Jugoslavijo S|>omladi leta 1933. Nato je dejal, da ie na Madžarskem, kjer so ga aretirali, srečal nekega njegovega rojaka, ki ga je poslal k Novaku, kateri mu ie rekel. Ne boj se ničesar! Obrni se do polkovnika Perčeviča, on bo zate posredoval. Predsednik: Trdite, da je to izjavil? To je zelo važno za proces, ker obtoženec zanika, da bi bii obiskal polkovnika Perčeviča in Perčevič njega. Priča Houdot: Trdim to gospod predsednik. Izjavil je, da je odšel v Nagv Kanižo in da ie kmalu nato bil poslan v Budimpešto, kier se je učil šofi-ranja, [>otem se je pa vrnil v Nagy Kanižo, da bo tam učil šofiranja še druge Septembra 1933 so ga poslali v Budimpešto, kjer ie našel nekega de'e-gata Ante Paveliča. Ta delegat mu je naročil, da odpotuje v Curih čez Dunaj. Nato priča podrobno opisuje vožnjo Mija Kralja v Curih. ■adaljevaaj« na 3. strani Stran •> A^i/OVTOm.«, otms II. februarja iync. Štev. Predsedniki Vt imate vtis, d« mu Simonovič to ni diktiral'' Priča Houdot: V tem primeru eem absolutno prepričan, da se Kralj ni upiral. Zagovornik Saint-Auban: Ker komisar Houdot ni znal hrvatski, je smešno, da bi bil razumel Si-monovičeve besede. Obstoje priče, d« je Kralj dal izjavo v nemščini, s to ni res. Priča Houdot: Mijo Kralj govori malo nemški in še to zelo slabo. Jaz bi rekel, da s svojim znanjem nemščine lahko je in spi. Kar se prevoda tiče, lahko opozorim na tri deistva. Dve sta v korist obtožbe, tretje pa je v njegovo koriet. Prvo dejstvo je, da je Simonovič prevedel, da se kovčeg nahaja v Lausatmi, kar so po telefonu drugi dan potrdili. Drugo dejstvo: G. Simonovič je izjavil, da ie Kralj pustil v Aixu dva revolverja, dve bombi in dva šaržerja, kar so prav tako našli. Mijo Kralj je izjavil, da ni bil na kraju atentata s Ke-lemenom. To je koristno zanj, a Simonovič je vendarle vse to dobro prevedel. Predsednik: Gospodje porotniki! Pomnite, da je Simonovič izjavil pri zaslišanju, da je Kralj iz strahu zbežal. G. Simonovič bi bil lahko, če bi bil res lako odvraten, kakor ga skušaio naslikati, to izjavo enostavno izpustil. Priča: 8, zjutraj je Kralj zapustil Aiz in s Kvaternikom odšel v Marseille. Šla sta po najglav-nejših mestnih ulicah, po katerih je imel iti Nj. Vel. kralj, z načrtom v roki, ki sta ga nalašč v ta namen kupila. Potem »ta se odpeljala nazaj v Aix in našla tam Petra Kelemena in neko žensko. V Marseille »o odSli tisti dan popoldne. Tisti dan je Kvaternik prišel zjutraj v sobo Mija Kralja in Kelemena in jima rekel: Vesta, da pride kralj Aleksander. Odi-dita v Marseille ln ubijta ga. Predsednik (se obrne k tolmaču gdč. Petrovičevi): Naj izjavi, kakAno reakcijo je ta izjava napravila na Kralja. Gdi. Petrovič: Niti ne zgane se, samo gleda. Priča Houdot: Nato jim je bilo zapovedano, da ▼zamejo korčeg iz Petrove sobe. Kovčeg je vzel Kelemen. Peter je bil tam z. neko ženo. On jim je razdeHl revolverje, bombe in več šaržerjev municije ter izročil vsakemu po 1500 frankov. Rekel jim je, da artobus odpelje ob 13 in da se s tem avtobusom odpeljejo v Marseille. Predsednik: Torej on jim je da' vsakemu po 1900 frankov. Moramo se torej vprašati, kolikšna vsota bi jim bila izplačana zs izvršitev atentata. Mislim, da to meče mračno luč na te osebe, ki nam jih slikajo kol herore 1? decembra 1955 je bila obljubljena lepa vsota denarja ia »ličen nspeh. Zagovornik Saint-Auban: To se piavi. da so plačanci! To je zelo zanimivo, gospod predsednik, če vi to rečete! Predsednik: Dovolil sem popolno pravico (tovora, loda kot predsednik sodišča nisem rekel drugega, kakor da se mera vprašati, kolikšna vsota je bila obljubljena, če se atentat posreči? Zagovornik Saint-Auban: laz ? vso lojalnostjo vprašam, ali se more verjel,, da se ti ljudje, ki pripadajo organizaciji teroristov, morejo označiti za zločinske ljudi:' Predsednik: Ker je to vprašanje postavljeno nn nov teren, se more posteviti vprašanje, zakaj so ti idealisti sprejeli sodelovanje moža, ki so ga smatrali za poklicnega merilca (predsednik misli Kelemena)? Zagovornik Bonelli: ln ki it bil nato trikrat amnestiran od bolgarske vla-le Zagovornik Noel: Prosim vas. go«pod predsednik, mislim, da gospodje poro'nik ne bodo tako naivni, da bi verjeli, da so ti ljudje pristali ua to da bodo za 1500 frankov žrtvovali svoje življenje. Predsednik: Nisem rekel za 1500 frankov. Rekel sem, da se moram vprašati kolikšen znesek je bil obljubljen? Zagovornik Saint-Auban- Naše razburjenje je veliko, ker vemo. dn naši klijenti niso takšni. Predsednik: Nikoli nisem rekel, da so pristali za t5(>0 frankov. Priča Houdot: V svoji izjavi je Mijo Kralj pole? tega izjavil, da je v Parizu vse stroške plačal Kvaternik. Kelemena so izbrali zato. ker se je zdel najprimernejši za izvršitev atentata. Mijo Kralj ki je bil polee Kelem na, je takoj videl, da je množica ljudi silno gosta, ter je izjavil, in to je prevedel tudi g Simonovič, da se je prestrašil ne zaradi izvršitve atentata, i temveč, da ne bi ranil in ubil nedolžnih ljudi. I To je tndi rekel Kelemenu. Ta se je zato srdil | in Kralj se je začel bati za svoje življenje. Zato je izrabil trenutek Kelemenove nepozornosti m zbežal. Predsednik: To je ž,e g Simonovič preved-l kar gre v korist obtožencev Priča Houdot: Odpeljal se je v Fontain -hleau. kjer je kupil vozni listek M. razreda v Evian, ker ie pa vlak odhajal šele opolnoči je hodil v okolici postaje. Takrat so ga opazili j trije orožniki, ustavili so ga in si ogledali njegove listine. Ko so pregledovali nfepov potni list. jih je odrinil in zbežal Kralj: Priča tu ni bil posredi. Simonovič. in Milčevič sta bila prisotna. Ga-Pa v šiafeii naš i deseti pred Ameriko, Japonsko, Lelonsho, Romunijo in Bolgarijo Seja Narodne skupščine Navzlic obslrakciji skupščina nadaljuje svoje delo Belgrid, 10. februarja, m. Pred današnjo skupščinsko sejo, za katero ie vladalo veliko zanimanje v vseh političnih krogih, so se v kabinetu predsednika Ciriča sestali predstavniki vseh kltrbov. katerih je sedaj že sedem, ter so razpravljali o možnosti dela v skupščini. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, so sklenili, da bo danes predsedoval skupščinski podpredsednik Franjo Markič. Ker so se člani kr. vlade korporativso udeležili sprejema Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ob 10 na topčiderski postaji, »e je skupščinski seja pričela šele oib 11. Na njo so prišli skoro vsi poslanci. Skupščinska opozicija ie bila tudi za današnjo sejo pripravljena z obstrulccijo ter so njeni kolovodje, kakor Dušam Mikivanovič in Srpko Vuka-novič, prinesli s seboj na sejo razne otroške igračke. kakor ropotuljice, s katerimi so motili sejo. Jasno pa je bilo opaziti na današnji seji tndi to, da je med opozicijskimi poslanci vedno manj razgrajačev, ker so nekateri opozicionalci že sami mirili svoje somišljenike. Zato se je današnja seja, čeprav je skup>ščinska opozicija, kakor izgleda, z ob-strukcijo zavzela drugo taktiko, mogla v priličnem miru nadaljevati ter so bile izčrpane vse točke dnevnega reda. S«jo je otvoril podpredsednik Markič. Po stari navadi sta se javila k zapisniku Dragomir Stojadinovič in Voja Lazič, češ, di zapisnik ni točno sestavljen. Prečitano je bilo nato poročilo administrativnega odbora. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Zatem je bilo sporočeno, da je poslanec Joca Oeorgijevič s tovariši predložil zakonski osnutek » moratoriju za dolžnike vseh kategorij do 20. avgusta 1036. Zahtevano nujnost je Oeorgijevič po-tasnieval v svojem nad eno uro trajajočem govora. Medtem jm so se čtili razni medklici, kakor: »To fe zakonski predlog za razdolžitev poslancev!« •Osem milijonov dinarjev dotgujete Narodni ban ki!« m slično. Nujnost osnutka je zavrnil trgovinski minister Vrbanič. Nujnost osnutka je odkloni! tudf plenum skupščine Med zahtevami za izročitev sodišču nekaterih poslancev je bila prečrtana vloga notranjega ministra, da se odobri nadaljevanje kazenskega postopanja pnoti poslancu Drapoljubn Jo-vatKmču radi prestopka § 31 zakona o društvih. O tej zahtevi bo razpravljal imunitetni otfbor. N« vrsto šo prišle interpelacije posameznih poslancev, ki so zanje zahtevan nujnost. Vlad« je nujnost zs vse interpelacije sprejela. Pred prehodom n« dnevni red je predsedujoči Markif odgovoril na razna vprašanja opozicional-nih poslancev. S temi vprašanji hoče opozicija oči-vidno zavirati delo. Več vpraSanj so stavili tudf Voja Lazfč, Ojorgje Jevtfc, Kunjažič, Mita Dimi-trijevič. — Pred prehodom na dnevni red je še dobil besedo Mirko Kosit, ki je v imenu opozicijskih kln-bov podal izjavo, da so vsi ti klubi v opoziciji najjram vladi Iz načelnih razlogov, v obstnikciti pa proti predsedniku čiričn. Kosif je v imenu teh klubov izjavil, da bodo tudi v bodoče zavzemali to svoje načelno stališče, vendar ps soglašajo s tem. da se izvoli odbor za proučevanje resolucije, od-nosno zakonskega osnutka o razdolžltvi, kakor tudi o jirehrani prebivalstva in Hvine t pasivnih krajih, 'jx)ldne. Seia finančnega odbora Belgrad, 10. februarja, m. Za danes dopioldne je poslanec Mita Dimitrijevič, predsednik finančne-. ga odbora, sklical sejo tega odbora, ki ji je deloma prisostvoval tudi tinančni minister dr. Letica. Poslanci večine so protestirali zaradi netočne sestave i zapisnika zadnje seje in so predlagali, da mora se-i daj finančni odbor jx> zadnjem glasovanju, s ka-I terim je s 16 proti 15 glasovom odklonil proračun-: ski predlog za leto 10:56-37, izvoliti sam poročeval-' ca, m to večine in manjšine, in tozadevno poročilo i predložiti plenunui narodne skupščine, ker finančni I odbor ne more pretresati proračunskega predloga v 1 podrobnosti, ko ga je v načelu odklonil. Na današnji seji finančnega odbora je govoril finančni minister dr. Letica, ki je podal poročilo, ki ga je predsednik finančnega odbora poslal predsedniku narodne skupščine ter ga obvestil, da je finančni odbor s 16 glasovi odklonil proračunski predlog, in -da bo prihodnja seja finančnega odbora sklicana, 1 kakor hitro dobi poročilo večine in manjšine glede določitve poročevalcev v plenumu narodne skupščine. Poslanci opozicije, ki imajo v finančnem odboru večino, pa hočejo v tem odboru očividno sabotirati delo s tem. da čim delj časa ne nameravajo poslati omenjenih poročil plenumu narodne skupiščine. Zato so na današnji seji predlagali, naj se na prihodnji seji finančnega odbora, ki je sklicana za 13. februarja ob 16, razpravlja o tem, kako naj postopa finančni odbor s proračunskim predlogom. Zaradi te sabotaže so člani vladne večine zapustili sejo, kar je storil tudi finančni minister Letica. Za pospeševanje konierese v Sloveniji Belgrad. 10. febr. m. Jutri dopoldne bo v kmetijskem ministrstvu pri načelniku za živinorejo g. Cvijanoviču konferenca radi načina pospeševanja konjereje v Sloveniji, ker je dosedaj tozadevno pospeševanje konjereje v rokah kmetijskega ministrstva ter sam' v Sloveniji vzdržuje vse to banovina. Nadalje, se bo jutri v kmetijskem ministrstvu raz.inotrivalo tudi vprašanje prevzema mlekarske šole v škofji I,oki. da bi sc tamkaj ustanovil mlekarski institut za vso državo, ker je to edina tovrstna šola v državi in je že sedaj vsega dve tretjini učencev iz ostalih banovin. Fem konferencam bodo prisostvovali tudi: inž. ! ambert Vturi. veterinar Rigler Vekoslav. dr. Veble ter najbolj znana konjerejen iz Slovenije JnnŽ.ekovič. iz Ster jancev in Gnltinrier iz Veržeja. Avtobusni promet v Sloveniji Belgrad, tO. febr. m. Danes dopioldne ob 10 ie bila v glavnem ravnateljstvu državnih železnic konferenca radi sprememb avtobusnega prometa v Sloveniji. Tej seji so prisostvovali tudi strokovnjaki iz trgovskega in prometnega oddelka. Avtobusna podjetja v Sloveniji je pa zastopal poslanec dr. Jurij Koče koi zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani Prekategorizacija se je izvršila v smislu teženj avtobusnih podjetij v Sloveniji, kar se tič« nove razdelitve prog, glede toga. ali naj se smatrajo za konkurenčne, deloma konkurenčne ali pa nekonku-renčne državnim železnicam. Oseb ne vesti Beilgrad. 10. febr. m. S kraljevim likazom je upokojen Viktor Šignja. npravitelj meščanske fole na Virju Belaraiske vesti Belgrad, tO. febr m. Dne 16 maja l. I. bo otvorjena zrnkoplovna proga Praga-Sušak-Split-Dubrovnik. Ua-Pa, 10. febr. Naši smučarji imajo jutri prost dan, ker ni iui sporedu nobene i me. Jutri bodo samo borbe na ledu in v bobu. Oh 9 je umetno drsanje v obveznih likih, ob 11 je hitrostno drsanje na |irogi 500 m, ob 14 so tekme v bolni, ob 14.30 hockej tekme in ob 21 zopet tiock«y. Ga-Pa, 10. febr. Danes se je vršila v Ga-Pa štafetna tekma na 4 krat 10 km. Ta disciplina se je tokrat prvič izvajala na olimpijskih igrah. Nastopilo je 1H narodnosti iz treh Itontinentov. Poleg tega, da so bile proge že same na sebi težke, je severni veter pretvoril naletavanje snega v pravi snežni metež, ki je tekmovalce jako oviral. Tudi publika je morala zelo občutiti neugodnosti vremena, a je kljub temu vztrajala 3 in pol ure rta mestu. Bilo je nad 30.000 ljudi, od tega je bil večji del na stadionu. * Proge. Vsega skupaj so bile 4 proge. Za vse proge je bil start oziroma predaja kakih 200 m od stadiona. Od starta do stadiona je bilo izpeljanih osem tirov; bil je namreč tako imenovani start v inasi, to se pravi da je starter spustil od starta vseli 16 tekačev naenkrat. Startalo se je na znak s zastavico. Prvič pa se pri teh tekmah ni ujh>-rabljal predajni robček, marveč se Je izvršila predaja na tate način: Ko je tekmovalec prispel v cilj, je udaril p>o plečih svojega tovariša, nakar je ta zdirjal s cilja. Milno stadiona sta voditi že samo dva tira in po nadaljnib 200 metrih je bil samo še' en tir. Na startu je bilo vse mirno, tekmovalci so stali zaviti v plašče in pričakovali startnega znaka. Sredi tekmovalcev zbranih na startu je bil naš Knap s startno številko 6. Po prvi prodaji Krap osmi. Takoj po danem znaku so zdirjali na vodstvo severnjaki. Na drugo ali tretje mesto pa se je povzpel Nemec Deuber, ki pa je že po kakih 50 m prišel na vodstvo. Sledil mu je Italijan, nato najhitrejši smučar sveta Finec Nurmella, kakih 40 m za njim pa Japonec in naš Knap. V tem vrstnem redu so tekmovalci izginili izpred oči gledalcem s starta. Do stadiona se je vrstni red že precej spremenil: Prvi je bil Norvežan Haagon, drugi Finec Nurmella, tretji Šved. Po treh minutah je sledil Italijan, nato Cehoslovak, Poljak in Francoz, po par minutnem presledku pa Knap. Nemec Deuber, ki je bil od začetka na vodstvu, pa se je prikazal na stadionu šele čez kako minuto za Knajx>m. Na nadaljni progi do cilja so obdržali vrstni red samo severnjaki, dočim se je v ostale-n razvrstitev precej spremenil«. V cilj so po prvem teku prispeli: 1. Norvežan Hangen (v času 41.42), 2. Finec Nurmella (42.34), 3. Šved HBggeplad (42.49), 4. Italijan, 5. Ceh. fi. Poljak, 7. Francija, 8. Jugoslavija, 9. Avstrija, 10. Nemčija (49.22). 11. USA. Nemec Deuber, ki je odlično startal in je veljal za enega največjih ujiov. je na 7 km moral stružiti smučke, ker si je zamazal. Po drngi predaji Jakopf? enajsti. Finec Nurmella je udaril prvi v rundi po plečah svojega tovariša Leahde. Kmalu za njim 1 pa je pridirjal na cilj Haagen. ki je udaril Hofs-backena, Šved p« je sledil čet tiri minute. Ta i vrstni red je ostal tudi v drugi rundi, samo da ; so se časovne diference ponekod |iove$ale, drugod zopet zmanjšale. Naš Jakopič je dobil udarec |io plečah kot osmi. Za njim so še bili Avstrijec. Nemec, USA in še petero drugih. Na progi pa je Jakopiča prehitel Nemec, Italijan in Avstrijec ter še dva druga tekmovalca. Za Nemčijo je startal v j tej rondi najloljši mož Nemčije Bogner, ki je pridobil cele Iri minute. Očividno Jakopič ni preveč dobro mazal. Tekel je na progi 2 in rahil 47.22 ter je zdrsnil s tein časom na 13. mesto. Po tretji predaji Klanfnik deseti. Vrstni red se med tekmovalci, ki so vodili, ni v tretji rundi v ničemer spremenil. Nn čelu so bili še vedno Norvežani, nato Finci in kot tretji Šved Narsen. Do osmega mesta je bila v ostalem situacija nespremenjena. Kot osmi pa se je prikazal na cilj že naš Ivlančnik, ki je tekel p>o isti progi kakor Knaji, le da je bila 800 m krajša, ker ni vodila točno iz starta, kakor pri Knapu. Klančnik se je odlično držal, znebil se je Japonca, pobegnil je Amerikaneu ter zasedel pri predaji deseto mesto. Rabil je za progo 44.51. Hockey tekme Ga-Pa. K), febr. Dosedaj so bile odigrane vse hockev-tekme za semifinale ter so se končale tako: Skupina A. Kanada : Poljska 8:1, Kunadu I etonska 22:0, Avstrija : Poljska 2:0. Kanada . Avstrija 5:2, Poljska : Letonska 9:2, A vs t1 i j a . Leton-ska 4:0. Skupina H Amerika : Nemčija 1:0, Nemčija : Švica 5:0, Nemčija : Italija 3:0, Italija ■ Amerika 2:1, Nemčija : Švica 2:0, Švica . Italija 1:0. Skupina C. Madžarska : Bolgarija 11:2, Češkoslovaška : Bolgarija 5:0, Madžarska : Francija 5:0, Francija : Bolgarija 4:2, Čekoslovaška : Madžarska 3K), češkoslovaška : Francija 2:0. Skupina D. Švedska : Japonska 2:0, Anglija : Švedska 1:0, Anglija : Japonska 5:0. Končna tabela ic lorej sledeča: Skupina 1: Kanada: 3,0,0, 24:3, 6 (0) Avstrija: 3,2,0, 1:6, 4 12) Poljsko: 3,1,0,2 11:12, 2 (4) Letonska: 3,0,0,2 22:24, 0 (6) Nemčija: Amerka: Italija: Švico: Skupino D: 3,2,0,1 3,2,0,1 3,1,0,2 3,1,0,2 10:1, 5:2, 2:5, 1:5, 4 (2) 4 (2) 2 (41 2 (4) Skupina m: Češkoslovaška: 3,3,0,0 Madžarska. Francija: Bolgarijo: Anglija: Švedsko : japonska: 3^0,1 2,1,0,2 3,0,0,3 10:0, 6 (0) 14:5, 4 (2) 4:7, 2 (4) 4:20, 0 (6) Skupina IV: 2,2,0,0 4:0, 4 (0) 2,1,0,1 2:1, 2 12) 2,0,0,2 0:5. 0 (4) PO ČETRTI PREDAJI SMOLF.J DESETI Naš najboljši mož je bil zopet Jeseničan Franc Smolej, o katerem gre glas, da nikdar ne odpove. Ta svoj sloves je potrdil tudi na štafeti, ko je startal na progi 2 in se je boril z najodličnejšimi svetovnimi smučarskimi kapacitetami. Vsako moštvo je namreč postavilo svojega najboljšega moža na konec, kar je že stara navada. Kakor rečeno, je Smolej dobil udarec kot deseti, pa ie to mesto tudi obdržal. Vozil je jk> isti progi kakor Jakopič. Dočim je rabil Jakopič 47.22, je prevozil Smolej to progo v času 4^.51. S tem lahko rečemo, da je Smolej rešil situacijo, kajti ves čas so pritiskali za njim naiboljši tekači ostalih narodnosti in če bi Smolej le malo odpovedal, bi naia štafeta zdrča-la na 12, ali 13. mesto, Tako pa smo posebno f>o njegovi zaslugi obdrž-ali 10. mesto. Z ozirom na razmere (med tekmo je divjal snežni metež) in z ozirom na svetovno konkurenco je 10. mesto, ki jo je dosegla naša reprezentanca, nadvse častno. O tem so si edini vsi strokovnjaki, in v mednarodnih vodilnih smučarskih krogih vlada prepričanje, da je treba odslej z Jugoslavijo na mednarodnih smučarskih tekmah računati prav resno. Kajti letošnja olimpijada je prinesla v tem oziru pravo presenečenje. Tako dobrih rezultatov nikdo ni pričakoval. KONČNI REZULTATI Po zadnjem kolu je bilo stanje sledeče: I. Finska v času 2:41:39 (pri tem pripominjamo, da je Norveška vodila do tretje predaje, Še tik pred ciljem, to je pred koncem štafete, je bil še na čelu Norvežan Iversen. Neposredno za njim je pa pritiskal Finec Jalpanen, ki se mu je le posrečijo, da je Noirežana neposredno pred ciljem prehitel ter s tem f.ribori! za svojo državo prvo mesto.) 2. Norvešk« 2:41:39; 3. Švedska 2:43:03s 4. Italija 2:50:05: 5. Češkoslovaška 2:51:56; 6. Nemčija 2:54,54: 7. Poljska 2:58:50; 8. Avstrijo 3:02:4«; 9. Francija 3:03:33; 10. Jugoslavija 3:04:38; II. Amerika 3:06:26; 12. Japonska 3:1059; 13. Letonska 3.26:08; 14. Romunija 3:27:50; 15. Bolgarija 3:29:39. Na zadnjem mestu je bila Turčija, ki pa je po tretji predaji odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno s padavinami, zmerno hladno V semifinale pridejo torej: Kanada, Avstrija, Nemčija, Amerika češkoslovaška, Madžarska, Anglija in Švedska. Semifinale se odigra v dveh skupinah in dve naiboljši moštvi iz teh dveh skupin preideta nato v finale. 2reb je določil v semifinalu sledeča srečanja: I. skupina: Kanada, Nemčija, Madžarska in Anglija. II. skupino: Amerika, Avstrija, Češkoslovaška in Švedska. Ga-Pa v našem radiu Radio-naročnik z Gorenjskega nam pfle: Listi so nam napovedali, da bosta zadnjo nej deljo ob 11 in 12 dva radio-napovedovalca (ed >n Iz Zagreba, drugi ic Ljubljane) imela preko radia reportažo iz Ga-Pa in to ob priliki tekme v slalomu. Rea «mo ob 11 nastavili aparate na ljufatjjan-sko postajo, ki pa je mirno prenaSala napr«} -aer-kveno glasbo. Končno je ob 12 zakukala kiifciftUica in žens&i glas je povedal, da bo sledila reportaža s tekme iz Ga-Pa. Napeto smo pričakovali poročil, kajti zanimalo nas je, kako se bodo naši odrezali. Bili smo namreč prepričani, da bosta tudi naša dva napovedovalca reportiral« res dogodke t tekme, kakor smo ie vse dni poslušali te rejjorta-že z monakovske jx>staje. Najjovedovalci s te postaje so res prikazovali preko radia tekme tako, da je tudi poslušalcem zastaja! dih, ko so slišali, kako so tekmovalci rezali po progi, prehitevali drug drugega, flLOVEWEC<, dn» 1L februarja 198«. 8tmn 3 f ras loseph scM^jdTj Franci Čop pri slalomu. Smuk: na startu. tekmovalke M krepcajo pred stanom. Plačevanje huluha ter drž• nameščenci in upokojenci Vsi ki prejemajo bodisi nkhvne prejemke ali pokojnine, plačujejo z raznimi odtegljuji pruv čedne vsote državni blagajni, odnosno za uradniški pokojninski sklad Državni hipotekami banki. - Naj navedem te odtegljaje, kakor so navedeni na p. h. nakaznici: 1. uslužbenski davek, 2. izredni prispevek k uslužbenskemu davku, 3. zo uradniški pokojninski sklad. - (Edinstveno na sveiu, da ga plačujejo tudi upokojenci!) - V konkretnem primeru znašajo navedeni odbitki od brutto-zneska pokojninskih prejemkov 2200 Dui mesečno 140.30 dinarjev, ali na lelo 1686 Dm. - To je že kar čedna vsolica, ki nižjega uradnika boli, posebno, ko mu je bila okrnjena pokojnina že kake štirikrat za okoli 800 Din. Navedenim odtegljajem se pridruži vsako leto meseca februarja še četrti - za »kuluk« ali za odkup osebnega dela po § 38 zakona o samoupravnih ceslah. - Ta odtegljaj je seveda različen po višinah odmerne podlage, vendar pa dosega ludi znalne vsote, s katerimi je olajšan žep prizadetega ali pa želodec, — kakor kdo hoče. Zakaj za vsak primanjkljaj po odbitku je treba pritegniti pas, ker si mora pač vsakdo, ki pri bornih prejemkih že itak s silo rine skoz žMenje, odlrgali bodisi od ust ali pa od obleke do podplatov na obnošenih zakrpanih čevljih. Mi vsi dobro vemo, da je zakon tu in se izvršuje — morda lu malo bolj — lam malo manj rigorozno. Pri nos se v obče v vsem obsegu. — Toda toliko pravice si pa menda le smemo prilaščati, da nam bodi dana svobodna beseda o mnenju, ki je splošno pri vseh prizadetih o plačevanju »kuluka«. Nikdar ne bom Irdil, da osebno delo nima dobrih strani in da bi ga mogli načeloma odklanjati, najsi K uvedba zakona sprva dvignilo precej prahu iz enostavnega razloga, ker »e bila uvedba za nas novost Ne trdim, da v prejšnji državi osebnega dela nismo prav nič poznali. Zakonito je bilo namreč uvedeno - seveda v veliko manjši meri pod naslovom tlaka — loda samo za občinske potrebe in samo po sklepu občinskega odbora. Tudi odkup od občinske tlake le bil pridržan sklepu občinskega odbora. Toda nekaj povsem drugega jc sedaj izvrševanje osebnega dela in odkup od lega dela. V lem pogledu je po splošnem — ne samo po mnenju pisca teh vrslic — Ireba popraviti odnosno spremenili § 38 prej navedenega zakona, ker ta določilo nikakor niso za vse enako pravična. — Prepričan sem tudi, da se izvršuje odkup od osebnega dela z vso strogostjo samo pri nas. Naj mi bo dovoljena mala analiza (malo razčlenjenja) lega paragrafa. V prvem odstavku stoji ondi temeljno določilo: »Osebnemu delu so zavezani vsi m ddo sposobni moški prebivala v območju do-L.turaa »amoupravnega tele»a. od potnih IS do polnih 55 lel.« — To bi bilo v redu. — Za izvr sevanje (namreč ročno) je torej merodajna starostna doba, ki je v lem zakonskem določilu čisio ločno omejena. V drugem odstavku določeni odkup se nanaša na one, osebnemu delu zavezane osebe, ki laže in rajši plačajo nego bi šli na cestno delo To je eno in prva vrsla dela — kuluku zavezanih oseb. V drugo vrslo pa spadajo obvezniki (ali po zakonu: davčni zavezanci), ki tega dela ne izvršujejo osebno, morajo pa namesto lega plačevali odkupnino, ako plačujejo nad 100 Din neposrednega davka. To odkupnino morajo plačevati vse moške in ženske osebe, najsi so sicer nesposobne za delo, in pa ne glede na slarosl. Posebej pa označuje zakon v navedenem § vse javne (državne in samoupravne, ludi občinske uradnike, vse vojaške uslužbence in častnike ler vse duhovniške osebe), ki morajo plačevali osebno delo v denarju, a med lemi so navedeni tudi upokojenci. - Za vse le ne velja nobena časovna omejilev. -Lahko postaneš star 100 lel — plačevali moraš. Kričečo krivica obstoji v lem, da morajo plačevali kuluk navedeni javni, civilni in vojaški uslužbenci, zlasti upokojenci, ko je zasebni nameščenec oproščen osebnega dela in plačila, najsi ima na pr. bančni ravnatelj na desettisoče mesečne plače. Vemo, da gre naša denarna politika za lem, da se vzame onemu, ki se mu najlaže odtegne — od službenih ali pokojninskih prejemkov. Toda socialno lo ni, zlasti ne sedaj, ko se že lela in leta samo krčijo prejemki. Najmanj pa, kol bi smeli upravičeno zahtevali, bi bilo, da se plačevanje od-kupnice omeji vsaj na listo slaroslno dobo, ki velja za izvrševanje osebnega dela. Fr. K-n. Ustanovitev emigrantske organizacijo r Ptuju. V soboto 8. t. m. se je vršil v Ptuju prijateljski sestanek vseh emigrantov iz Primorske. Iz. Maribora je prišla skupina emigrantov Slovencev, med njimi ludi g. Marino Kralj, ki mu je po otvoritvi sestanka dal besedo ineslni župan dr. Remec, ki je vodil sestanek. Gosp. Kralj je obrazložil namen in pomen te organizacije. Posebno je poudaril, da je ustanovitev emigrantskega društva v sedanjem napetem trenutku nujno potrebna. V Jugoslaviji obstoja že štirideset takih društev, tako da bo z ustanovitvijo novega društva v Ptuju že 41 emigrantskih društev. Poslušalci 90 z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem govornika in ga na koncu nagradili z navdušenim odobravanjem. — Izvoljen je bil pripravljalni odbor s predsednikom dr. Alojzijem Remcem na čelu, da pripravi vse potrebna ia obcui ibor novo ustanovljenega društva. Po januarskem dežju - srzeg Ljubljana, 10. februarja. Prva predpepelnična nedelja je bila zjutraj prijetno mrzla z —5.5"C mraza, podnevi pomladno topla z najvišjo temperaturo +7.8" C. Sholastika nam je danes prinesla sneg. Snežni val. prihajajoč od severa, je objel vso ravan in plan ter kmalu odel naše kraje v snežno odejo. Po dolgem času suh in droban sneg, ki pada na suha, ztnrzla tla! Lani 4. decembra je močno snežilo in je bila takrat višina snega do 33 cm, pozneje jp še snežilo in zlasti močno 23. decembra. Sneg pa je bil moker in zato se ni mogel vzdržati. Januar je dosegel po naših krajih izreden m svojevrsten rekord. Vedno je deževalo. Le 13. januarja je iz prostranstva prifrčalo par borih snežink. Poročali smo že, da je Ljubljana v januarju zaznamovala 260.8 m/m padavin. Zanimiva so nekatera vremenska poročila opazovalnic meteorološkega zavoda v Ljubljani. Mnogi kraji na Gorenjskem in Notranjskem so zaznamovali še mnogo višje padavine od 300 do 500 m/m. To je jx> sto Pri cerkvici na Pohorju (1522 m) Malokateremu čitatelju teh vrstic je znano, da se nahaja visoko na Pohorju mesto, kjer pelje cesta iz Ribnice na Pohorju čez sedlo med Jezerskim in Črnim vrhom proti Mislinjam, nedaleč od ljubkega Ribniškega jezera na južni strani Ribniške koče — ki se naziva v ljudski govorici — »Pri cerkvici«. Cerkvice danes ni več. Nekoč pa je stala tam majhna skromna kapelica, okrašena s podobo Matere božje. Ostanke te kai>elice vidimo danes kot kup zloženega kamenja na južni strani planinskega doma. V davnih časih, ko še Ribnica ali prej St. Jernej na jezeru ni imela lastnega pokopališča, so morali prevažati umrle tukaj mimo v Mislinje. Mnogokrat pa se je dogodilo, da mrtvaški sprevod v tej višini vsled hude zime ni mogel naprej. Prisiljeni so bili tedaj pustiti v snegu in šele ugodnejše vreme je omogočilo nadaljni prevoz trupla v Mislinje na pokopališče. V spomin na to dobo je bila že od nekdaj iskrena želja ribniških planincev postaviti na tem mestu cerkvico, toda vedno je pomanjkanje potrebnih sredstev onemogočilo uresničenje te želje Zato so se odločili merodajni krogi seznaniti vse cenjene čitatelje s prej označenimi dejstvi in jih na tem mestu zaprositi za majhno podporo, da bi se končno uresničila želja vrlih planincev v čast Matere božje in v okras našega prelepega Pohorja. Po dovršitvi lepe planinske ceste iz Ribnice na Senjorjev dom ne bo mogoče obiskati tega lepega kraja samo turistom, smučarjem in ljubiteljem lepe jx>horske narave, ampak tudi motociklisli in avto-mobilisti se bodo lahko pripeljali iz daljave k lepi romarski cerkvici sv. Krištofa, do katere bo vodila ena najvažnejših avtocest v celi Jugoslaviji. Lavantinski knezoškofijski ordinarijat je dovolil postavitev cerkvice z odlokom št. 280/1 z dne 16. februarja 1035. Nabiranje denarnih prispevkov pa je dovolila kr. banska uprava z odlokom št. 11/129.281/7 z dne 14. decembra 1935. Pri tej priliki opozarjamo cenjeno občinstvo, da ima pravico do nabiranja prispevkov edino g. R. Fnzzi, lesni treovec v Vuliredu. V nabiralni knjigi se n.i-haja slika omenienega kakor tudi tozadevna dovoljenja kr banske uprave, okrajnih načelstev pohorskega okrožja in pristojne policiiske oblasti. Prosimo, prispevajte, kolikor vam je mogoče, da bi čimprej krasila ta cerkvica naše zeleno Pohorje. Za vplačilo denarnih prispevkov so na razpolago položnive pri g. R. Frizzi v Vuhredu. Odbor. Pridobivajte novih naročnikovi letih izreden f/ojav, kajti splošno je dognano, da znaša mesečni padavinski povprečnih v naših krajih za januar 40 do (XI m/m. Za Ljubljano n. pr. 74 m/m. So kraji, oddaljeni le nekaj kilometrov od Ljubljane, ki so imeli januarja še mnoiro več dožja. Vrhnika, oddaljena 20 km, je imela 291 m/m. Trata pri ftkofji I.oki 330.0 m/m, Šmarna gora pa 200.4 mlin. Največ padavin so zaznamovali na Gorenjskem: So r i ca 488 0. Boh. liistrica 438.3, Izvir Savice Bohinjke l(>5.6, Dnvča - Blegaš 400.5, Kranjska gora 300.3, Kranj 230.1, Jezersko 340.7 in Mrzli Studenec 300.1 m/m Na Notranjskem: fciri 363.6, Gor. Logatec 3S9.5, Paninn pri Rakeku 450.6 in Cerknica 337.4 m/m. Na Dolenjskem: Kočevska Reka '£28, (.Vsi In irn 331 I m/m. Na Štajerskem in v Slov. Krajini je bilo januarja veliko manj padavin. Najmanj padavin (56.8 m/m) je zaznamovala Sv. ; Ana v Slov. goricah. Luče v Savinjski dolini 273.8 ; in Gornji grud. ki sjiada še v ljubljanski padavinski pas, 255.4 in/in. Medenski most potrebuje sirehe Iz Vikerč nam pišejo: V zadnjih zimskih nalivih smo šele prav spoznali, koliko dobroto nam je izkazalo Prometno društvo Medno-Tacen, ko nam je skoro čez noč postavilo mostič čez Savo pod me-densko jxistajo. Ne samo, da je s tem odprlo nedeljskim izletnikom najkrajšo, j>a tudi tiajlej>šo pot na Šmarno goro, ampak je tudi nam domačinom iz Vikerč in sosednjih vasi izdatno olajšalo j)ot v Ljubljano, ko se zdaj lahko ob vsakem vremenu poslužujemo [>ostaje v Mednem. Ob nalivih, kakor so ge lako fnigosto [»navijali skoro ves januar, bi bili popolnoma odrezani od |>oslaje, ako bi bili še navezani na prevažanje s čolnom. Koliko dragocenega časa bi bili potratili s hojo v Vižniarje ali v Medvode, pa še v lako slabem vremenu! Bolj ko kdaj |>oprej. smo tokrat občutili kolike koristi je ta komunikacija ne samo za tujski, ampak tudi za lokalni promet in zato skoro ne najdemo primernih besed, dn bi se mogli z njimi jKižrtvovalnemu odlioru Prometnega društva Medno-Tacen dostojno zahvaliti. Eno [>a je, kar nas še navdaja z veliko skrbjo. Sicer trdna lesena konstrukcija je zdaj izjKistav-Ijena vsem vremenskim neprilikam in ker so skoro vsi deli iz mehkega losa, se po pravici bojimo, da bo to mostu kmalu na veliko škodo, ako ne dobi v doglednem Času potrebne strehe. Kdo naj jo preskrbi? Domačini smo že prispevali h gradnji mostu, kolikor smo v teh hudih časih mogli. Društvo pa ima še vedno skrtii z odplačevanjem dolga, ki ga malenkostna mostnina in članarina le počasi pokrivata in si zato ne more naprtiti še novih stroškov za streho. Dolžnost javnih korporacij, predvsem banovine je, da tu jiriskočijo na pomoč. S primerno streho bi se most ohranil v najboljšem stanju 50 let in je zato vsako odlašanje te utemeljene [Kitrebe od dne do dne v večjo škodo. Znano je. da namerava društvo upravljati most samo tako dolgo, da bo poplačan stari dolg, potem pa ga izročiti v last pristojnim občinam. Zato po pravici pričakujemo, da bo banovinski svet že v tekočem zasedanju odobril potrebni kredit za napravo stre-•he. tem lažje, ker to ne bo prazna investicija, ampak se bo denar polagoma vračal iz mostnine, ki jo bo treba še za toliko časa pobirati. Sloriti je treba vse, da se nam tn važna tujskoprometna in občekoristna naprava čim del j obvaruje propadanja. Vrhnika Brezposelnost. Ugotovili smo, d« na občini že več let niso izčrpali itak malt i kostnih postavk za brezposelne, ki jih je vedno ve^. O tem je. bilo govora tudi pri zadnji oibčinski seji, kjer je JNS večina odklonila povišanje te postavke. Po seji smo si s pomilovanjem ogledali neko ginljivo diplomo v izložbenem oknu onstran rMtc. katero tmji mm anuniLD tudi fotografirali. Maribor in avstrijska meja Pred kratkim le poročalo časopisje o izjavi avstrijskega zunanjega ministra fterger-Walde-ncgga, ki jo je dal dopisniku belgrojskega »Vremena« glede razmerja med Avstrijo in Jugosla-vijo. Pri lej priliki je trdil, da je glavna misel avstrijske politike, da vzdržuje čim bolj srčne in nemolenc razmere s svojimi sosedi, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo. Pripomnil je ludi, »da ni med Jugoslavijo in Avstrijo nobenih nerešenih vprašanj in da sla ti dve državi celo predestinirnni za posebno uspešno delovanje v srcu Evrope.« Besede avstrijskega zunanjega ministra so našle tudi pri nas svoj odmev. V interesu našega prebivalstva ob severni meji in v interesu mesta Maribora moramo poudariti, da lega dobrega razmerja med našo državo in Avstrijo, o kalererem govori avstrijski zunanji minister, na noši meji prav nič ne čutimo. Nasprotno opažamo, da delajo avstrijske oblasti našemu obmejnemu prebivalstvu čimdalje večje težave v gospodarskem oziru. V zadnjih letih so avstrijske oblasti skoraj ukinile obmeim promet, ki je svoj čas omogočal, da so se naši obmejni državljani bolj svobodno gibali na meji s svojimi gospodarskimi pridelki ler je bilo tudi avstrijskemu obmejnemu prebivalstvu omogočeno, da je kupovalo razne malenkosti na naši slrani meje. Zadnje čase se je pa tozadevno uradovanje avstrijskih carinskih oblasti in postopanje proti obmejnemu prebivalstvu na našo škodo lako poostrilo, da to tudi v Mariboru neprijetno čutimo Avstrijci pretehtajo vsako klobaso, prešlejejo vsako cigareto, kako bi šlo za bog ve kakšne vrednosti. Ko je svoj čas Avstrija skoraj popolnoma ukinilo polno dovoljenja v Jugoslavijo, je prišlo končno do nekega sporazuma. Prepoved se je ukinilo in od tedaj naprej se »Pulnik« v Mariboru trudi, da bi prepeljal kolikor mogoče naših liudi v Av-siriio. Pričakovali bi bilo, da bo tudi Avsliija zaradi tega drugače poslopola V Mariboru pa zvemo celo od lakih Avslriirev, ki imajo sodna va-bila, kakšne ležkoče so imeli, preden so dobili dovoljenje za vožnjo v Jugoslavijo. Znanci je tudi, kakšne težave inuijo v Avstriji živeči sorodniki mariborskih občanov in kaj se vse tozadevno od njih zahteva. Najlažje dobijo še dovoljenja židovski trgovski potniki, ki trgujejo z. avstrijskim blagom. Ce pa omenimo še lo, kako postopa Avstrija samo z našim liskom — slučaj Mohorjevih knjigi — in s kakimi šiknnami se preprečuje koroškim Slovencem prihod v Jugoslavijo ludi na čislo gospodarske prireditve, kakor je ljubljanski velesejem, potem moramo ugotovili, da je bilo postopanje avstrijskih organov proti našim ljudem v gospodarskem in kulturnem pogledu kar so vražno. Naše obmejno prebivalstvo pozna dosedaj samo eno zahtevo: naj nam Avstrija v gospodarskem in kulturnem oziru neha nasprotovali, ali pn naj se najdejo primerne represulije. Zmagovalka v smuku Cranz. Ljubljanska smodnišmca se preseli Ljubljana, 10. lebruarja. I.c. prejšnje občinske uprave sc posvečale dovolj skrbi vprašanju, kako pre-eliti smodniš-nico z Ljubljanskega polja, to je že z območja mestne občine Ljubljane in tik mestne naselbine. kam daleč, tako, da ne bi bila po morebitnih eksplozijah ogrožena varnost ljubljanskega prebivalstva in ljubljanskih zgradb M-Mni občini se je posrečilo že, da je dosegla z vojaškimi oblastmi sporazum, naj bi se te zgradbe odpravile. Vendar so bile nupoti razne ovire, ki še danes niso premagane. Mestna občina je že najela za preselitev smodnišniee pri Drž. hip banki jk»-sojilo 2 in pol milijona dinarjev ki je bilo realizirano. Nakupljeno pa je tudi zeml jišče zahodno od Ljubljane, kamor naj bi se smodniš-niee preselile. Dosedanja poslopja in zemljišče smodnišniee pa bi postali mestna las.. (z varnostnega ozira je kar želeti, da bi se ta skladišča prenesla fimdalje ta Ljubljane, iz gosjiodarskcga in prometuejfa ozira pa bi bilo želeti, da bi ostal;, kje t daljni okolici Ljubljane, kakor je bilo prvotno sklonjeno. Vprašanje je še,'kako dobi mestna ol>£i-na nadomestilo za že kupljeni svet, uamenjen novi smodnisniei in knko naj tudi uredi rakune z.a jx>stavitev smodnišniee kje t okolici Pri lenivosii črev j« naravna Fr«mz- Joseffova grenka voda prijetno dobro učinkuoč« domnC« sredstvo, ki zmanjšuje tc ave, ker večkrat t» male množine dobro delujejo. Httg. po min. »io. pol ln uar. r• 1 r H lir. tfilM. 35. V. SI Slike z olimpijade v Ga-Pa Vila Helene, v kateri »tanujejo naši tekmovalci. Naši skakalci se odpravljajo na trening. Stran 4 ^SLOVKNEOc, dn« H. februarja 1986. Stev. 34. Drobne novice Knez Pavel v Ljubljani V nedeljo /.večer ob 20.44 ,i dospel v Ljubljano dvorni vlak, • katerim je potoval Nj. kr. Vis knez-numestnik Pavel v Belgrad. Kakor znano, se jt kne/ Pavel mudil dalj časa ▼ Londonu kjer se je udeležil pogreba pokojnega anglcškegu kralja Juriju V. nato pa je imel važna posvetovanja v Parizu. Na ljubljanskem kolodvoru sta ga počakala ban dr. Natlačen in divizijski povel jnik general Nedeljkovič. Iz vlaka je izstopil dvorni minister čolak Antič, ki je povabil bana dr. Natlačena v dvorni vagon. Ban je ostal s knezom namestnikom eno uro v razgovoru, nato pa je bil povabljen v vagon divizijski poveljnik general Nedeljkovič, ki je ostal pri knezu-namestniku do odhoda, vlaka, to je oh 22. Koledar Torek, II. februarja: Lurška Mati božja; Adolf, škof. Novi grobovi ■f" V Polhovem graden je včeraj mirno v Gospodu zaspal gospod Franc T o m š i č, upokojeni poštni uradnik in posestnik Pokopali gu bodo v sredo ob 9 dopolnile. + V Višnji gori je umrl g. Franc Š k u f c a. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne ne farno pokopališče k Sv Tilnu ■J- V Veržeju je umrl v petek g. Janko Panič, absolvent Šentjurske kmetijske šole. Pokopali so ga v nedeljo dopoldne Naj v miru počivajo1 Žalujočim naše iskreno sožal je! Osebne vesti — Na svoje novo službeno mesto v Belgrad se je včeraj odpeljal g. dr Ivan Bizjak, starešina okrajnega sodišča v Trebnjem G dr. Bizjak prevzame v ministrstvu pravde mesto šefa IV odseka (oddelek za Slovenijo), ki ga ie doslej zavzemal g. dr. Svitko K r h v i n a, ki prevzame pri apelacijskem sodišču v Ljubljani mesto višjega državnega tožilca. = Iz zdravniške službe. Z odlokom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena je bil postavljen na lastno prošnjo za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cerknica v logaškem okraju dr. Smerdu Franc, dosedaj sekundarij v splošni bolnišnici v Mariboru. — Nadalje je bil postavljen za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Žiri dr. Demšar Ernesl, doslej zasebni zdravnik v Žireli. ™ KINO SLOGA Telet. 27-30 Danes ob 16,. 19-18 ln 2116 uri poBlednjlč minska veseloigra Ljubezen m Uvoru srečni ln veseli dnevi v Ischlu. Oretl Theimer, Hansi Nit-se. Leo Slesak Oeorg Aleksander in drugi. Kol dodatek: Film za lovce: Jelen krall gozda" in najnovejši Ufin tednik s poročili U Ga-Pa. — Razrešena občinska odbora. Zaradi nered-nosti, ki jih je ugotovila revizija, je bila razrešena uprava in celokupni odbor občine Rudnik, okraj Ljubljana. Nadalje je bila lazrešena tudi uprava z vsem občinskim odborom vred v občini Orešje. okraj Dolnja Lendava — Sprememba v gerentskem sosvetu Okr. hranilnice v Slovenjgradcu. I e dni je g ban dr. .Marko Natlačen razrešil večino dosedanjega gerentskega sosveta okr. hranilnice v Slovenj -zradcu ter imenoval novi gerentsk' sosvet. Razrešeni so bili: gerent Ivan Itojnik. dr. Bratkovič \lojzij. dr. Žele/.nikar Vinko, Anton Rogina in Verdnik Franc Nadalje so ostali v sosvetu še: Kac Ivan. šoti ter do, Marčič Franc in Lenart Pačnik. Novoimenovani so naslednji člani: Soklič Jakob, mestni župnik, kot gerent; dalje Kotnik Simon, /upnik v Podgorju: Vreli Ivun. posestnik in predsednik občine Podgorje, jaš Jakob, industrijalec v št Ilju poti I urjakoin: dr. Picej Jože, zobozdravnik v Slovenjgradcn; Vitič Matej, posestnik. Sele: Smolčnik Ivan. trgovec v Slovenigradcu: Tovšak Ivan, posestnik v Št. Ilju pod Turjakom, ter inž Vinko Vrh-njak, ban. svetnik in predsednik občine Pame-če. S tem imenovanjem jc zopet popravljena krivica, ki se je tem možem koi< ri so sedaj imenovani v sosvet hranilnice zgo-.da I. 1931.. ker se niso udeležili novemberskih volitev ter so bili radi tega razrešeni svojih funkcij Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana naravna Fravtz-Josefova grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da ie Franz-Josel-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. re«. S. br. !»474/8i. — Potresni sunki. Iz Cerkelj na Gorenjskem nam poročajo: Ljudje so še vedno razburjeni zaradi potresa, ki je v torek, 4. februarja napravil precej škode, že se je vnovič streslo v petek, 7. februarja ob tri četrt na 11 dopoldne. Noč od petka na soboto pa je bila zelo nemirna. Prvi potresni sunek smo čutili ob četrt na 1, drugega ob četrt na 4, tretjega pa ob tri četrt na 4. Potres je bil sunkovit. Nekateri trdijo, da so čutili to noč še več lahnih tresljajev. Bobnenje se je pa slišalo skoro vso noč. Za gospode in dame NAS ČAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste. — Priderik Otanam. Pravkar je v založbi Vin-cencijeve konference presv. Srca Jezusovega v Ljubljani izšla knjižica: Peleasa: Friderik Ozanam. ustanovitelj Vincencijevih konferenc (8 slik, 40 strani). Cena 6 Din. Toplo priporočamo! — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozaree no ravne »Franz-.Iosef grenčice«. — Da bosle slalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost -— Društvo za varstvo deklet v Ljubljani !>o imelo svoj redni letni občni /.bo- v nedeljo 23. februarja 1936 ob 10. dopoldne v beli dvorani hotela Union po običajnem dnevnem redu. Vse članstvo je k temu občnemu /boru najvljudneje vabljeno. — Odbor Društvu za varstvo deklet. Razpis službe zdravstvenega referenta. Mestna občina celjska razpisuje mesto mestnega zdravstvenega referenta, ki se odda pod sledečimi pogoji: 1, mesto je pragmatično, 2. plača, stanarina ter osebne iu rodbinske doklade I. službene sku- j pin« pragmatičnih uslužbencev po letih, ki jih bo 1 mestni svet priznal, 3. razen navedenih pragmatič- j nih prejemkov prejema zdravstveni referent še po- ! ložajno doklado mesečnih 1000 Din, 4. mestni zdravstveni referent ne bo smel izvrševati nobene postranske službe in ne izvrševati privatne prakse. Pravilno opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 29. februarja pri predsedništvu mestnega poglavarstva celjskega. — »Delo proti tuberkulozi«. Protituber-kulozna zveza v Ljubljani Čopov; cesta št. 1. izdaja pod teui naslovom svoje lastno glasilo, katero prinaša temeljite informativne članke o protituberkuloznem gibanju vsega sveta s špe-cijalnim ozirom na našo kraljevino, predvsem pa na dravsko banovino. Glasilo je velike važ- i nosti za vse zdravnike, občinske uprave, šolska vodstva, razne gostilniške obrti, kavarne ter je j občinam in šolam kraljevska banska uprava dravske banovine že priporočila nakup. Isto je storil ludi škofijski ordinarijat v L,uJbIjani. Vsi navedeni bi se morali naročiti na »Delo proti tuberkulozi«, ki stane celoletno za 1 obširne številke 10 din, t. j. znesek, katerega gotovo vsak zmore. — Naroča se pri upravi Ljuoljana. Čo- ! pova cesta št. I (Delavska zbornica). — Vse življenje sc boste radi spominjali ve- ! selega potovanja po božjem svetu. — V Rim in Neapclj gremo z avtom za veliko noč; 12 dnevno potovanje po Italiji od 7. do 18. aprila. — V Benetke in Padovo (z avtom) od 21. do 25. marca. — Od 18. marca dalje bo vsakih 14 dni romanje na Sveto goro pri Gorici, združeno z izletom v Trst. — Podrobna pojasnila za la in druga naša potovanja pošljemo vsakomur zastonj. Priglasite se |x> dopisnici na naslov -Po božjem svetu . Ljubljana. I šentpetrska vojašnica. — Železniška restavracija na postaji Sunja se odda v zakup. Ofertalna licitacija bo 9. marca 1936. I Pogoji in informacije se dobe na postaji Sunja in pri žel. ravnateljstvu v Zagrebu, soba št. 53. — Pogorelo je dne 8. februarja v Podgradu pri Vranskem gospodarsko poslopje s stanovanjsko hišo, last gospe dr. Robičeve. — Predavanje »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu. Kraljice Marije ul. 1 V sredo 12. t. m. ob 20.30 predava g «niv prof Ivo Horvat o »Prirodnili znamenitostih in lepotah hrvaških planin (s projekcijami) Vstop prost. — Nesreča pri delu. V Spodnjem Logu pri Litiji ie spravljal hlode 22letni delavec- Franc Smrdel j. Vled delom ga jr hlol podrl na tla, pri čemer si je Smrdelj /lomil nogo Ljubljanski reševalni avto ga je prepelial v bolnišnico Lmbliana 0 Prevzv. škof dr. Gregor Rožman bo v sredo ob 8 predaval na prosvetnem večeru Šentpeter-skega prosvetnega društva. Opisal bo svoje potovanje k našim izseljencem v Ameriko. Predavanje spremlja film. Člani in prijatelji društva vabljeni. Vstop prost. G) Na XVI. prosvetnem večeru je predaval g. kanonik prof. .lo«. Šimenc o okultističnih vedah. Vedno večji je krog, ki se zanima za tc skrivnostne pojave. Težko dostopni so pa viri in knjige, ki razpravljajo o tem predmetu. Zato so bili poslušalci zelo hvaležni predavatelju za njegovo skrbno pripravljeno predavanje, ki je bilo polno najnovejših izsledkov na polju okultizma, spiritizma in medium-nizma. Želeti bi bilo, da bi bilo to predavanje objavljeno v kakem listu ali reviji, da bi se človek lažje poglobil v to tvarino. Vsekakor smo pa hvaležni Prosvetni zvezi, da je dala tudi tako znanstveno predavanje na svoj program. Na XVII. pro- , svetnem večeru, ki bo v petek, 14. februarja, pa bo popeljal obiskovalce g. dr. Ivan Knific s pomočjo skioptičnih slik »Okrog Afrike«. Tudi na to predavanje že sedaj opozarjamo ljubljanske meščane. Hfcffli KINO UNION Telefon 22-21 Danes ob 16., 19-18 in 21-15 uri film, ki Je ie splošno pohval iu občudovanle! c mm ftozg v glavnih vlogah Ltlinn narvea ln wmu Frltscti Krasno dopolnilo tn nov Foxov : vofnl tednik © Razstava angleških fotografij v Jakopičevem paviljonu podaljšana. Zaradi velikega zanimanja in številnega obiska je sklenilo Angleško društvo v Ljubljani podaljšati razstavo slik iz dnevnika »Times« do vključno četrtka, 13. t. m. To podaljšanje je dokončno in nepreklicno. Ne zamudite ogleda zanimive razstave! Vstopnine ni. © Nevarnosti v gorah je naslov predavanju, katero bo imel ravn. g. Vilhar Franjo jutri zvečer v verandi hotela »Union«. S številnimi skioptičnimi slikami bo g, predavatelj pojasnjeval to zanimivo planinsko predavanje. Med. univ. dr. Albert Trtnik se je preselil na Aleksandrovo cesto 3 Ordinira od 1410—12 in od 4—5. :: Telefon 34-62 0 V Mahrovi hiši ni bilo požiga Poročali smo. da je nastal snni. da je bilo v podstrešju Mahrove hiše namenoma zažgano Nekatere okolnosti so skoraj res kazale nu to in policija je uvedla natančno preiskavo. Zaslišana je bila cela vrsta prič. Policija je skušali' oognati. ali ni morda kdo. ki je opravljal nedovoljene manipulacije / elektriko, s požigom nttlašč skušal zabrisati za seboj sledi Vendar jm sn bile še po požaru električne napeljave nedotaknjene Tudi domneva o morebitnem maščeva nju je padla v vodo. ker /a to ni bilo nikjer nobenega povoda. S skoraj vso vei ic.tnostjo pa je policijska preiskava potrdila prvotno domnevo. da je požar nastal le zaradi zaboj« pepela. ki ga je kaka stranka zanesla v podstrešje. Požar je seveda uničil za tem vsako sled in ni mogoče nikogar osumiti. Policija je o tem požaru že ustavila vsako preiskavo. © Kino Kodeljevo igra dane« in jutri »Lopov — kavalir. Cene znižane 0 Odbor Krajevne organizacije Jugoslovanske radikalno znjt-dnire za šentjakobski okraj v Ljubljani javlja, da posluje za stranke vsa.k petek od 7 do K zvečer v lokalu gostilne Zamorec, (na dvorišču I) v Sv. Florijana ulici. © Občni /.bor Slovenske Matice. Snoči ob 18 je bil občni zbor Slovenske Matice v društvenih prostorih. Vodil ga jf predsednik dr. Lončar. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, du se je glavna naloga Slovenske Matice, to je izdajanje novih knjig v pretekli književni sezoni, zelo poživila Tako je SM Izdala romane »Vojna in mire, »Don Kichot«, Kidričevo »Zgodovino slovenskega slovstva«, ob svoji 70-letni-ci »Veliko pismo slovenske duhovne združitve« (Jakob Zigon), Miška Kranjcu »Tri novele«, v zadnjem času pa tudi Melikovo monografijo »Slovenija«. V 1. 1933 je znašal« število članstva 3476, v 1. 1934 3557, v 1. 1935 pa število članstva še ui točno ugotovljeno, toda edicij je bilo že dosedaj oddanih nad 3300 Tajniško poročilo izraža pohvalo poverjenikom SM za njihovo požrtvovalno kulturno delo Blagajniško poročilo je podal msgr. dr. Debevec Volitev ictos ni bilo. © Katoliško prosv. društvo za franč. župnijo v Ljubljani ima drevi ob 8 redni občni zbor. Po občnem zboru se vrši še predavanje čast g. p. dr. Romana Tominca: Boljševizem. Vabimo k obilni udeležbi. © Dekliški krožek Prosvetnega društva »Ljubljane« - mesto ima svoj redni sestanek v torek 11. t. m. ob četrt ua 9 v Ri.kodelskem domu, Komenskega ulica. Novinke, katoliško misleče in ugilne iskreno vabljene! — Poročila o potresu. Meteorološki zavod v Ljubljani, ki ima v Sloveniji 170 vremenskih postaj in opazovalnic, je prejel o zadnjem potresu doslej 66 poročil, mnogo otl slrani zasebnikov, duhovnikov. učiteljev ii drugih stanov. Ta poročila se pošiljajo pozneje seUinografičnemu institutu v Belgrad v nadaljnje proučevanje. Vsa poročila so si v splošnem vsuomsko slična. © V zemljiški knjigi zmrzujej«. Obširna dvorana zemljiškoknjižnega urada na ljubljanskem okrajnem sodišču je bila včeraj podobna Sibiriji. Mnoge stranke in odveitniki so se pritoževali nad mrazom, ki je vladal celo dopoldne in niso mogli pisati. Zemljiška knjiga je močno obremenjena z dnevnimi posli. Kako je mogoče pošteno urado-vati. če vlada v dvorani mraz? Termometer je še opoldne kazal le +8° C, kar je pač nenavadno. Menda je. centralna kurjava odrekla? Pa tudi druge dneve ni bilo boljše! Poizvedovanja Mala aktovka ie bila ^irubl jcn.l na Grmadi dne 9. 1'ebru-ainja. Najditelj so u&ijrpoda, du jo odda prodi naigiradri v pitutriri SPI) na Aloksan-drovi St. 4/1. Vlanbo U Maribor zabava radio naročnike. Moški zbor pevskega društva »Maribor«, pod vodstvom g. Jan. Ev. Gašpariča, je v nedeljo zvečer v Karlinovi dvorani zapel venec slovenskih zdravic, ki so jih tele-fonično prenašali v Ljubljano, odkoder jih je naš radio poslal v svet. Prijatelji našega agilnega pevskega društva, ki so se v lepem številu zbrali v Karlinovi dvorani, so z navdušenjem in židano voljo sledili programu. Upajmo, da so ludi radio naročniki bili zadovoljni in da ijm je prenos tega veselega mariborskega večera dal občutiti kos veselega življenja po naših gostoljubnih prleških domovih. □ Alpinistična Sola. IV. predavanje alpinistične šole SPD v Mariboru bo jutri v sredo ob 20 v dvorani Ljudske univerze. □ Pogrebno društvo v Radvanju je unelo v nedeljo dopoldne v gostilni Podgoršek v Novi vasi občni zbor, ki je ob veliki udeležbi-potekel precej razgibano. Društvo je važna socialna institucija, ki šteje nad 400 članov ter jim plačuje pogrebne stroške. Članarina znaša mesečno 2 Din, premoženja ima 102.000 Din, od tega v gotovini 70.000 Din. Na občnem zboru je bila izvoljena nova uprava, ker z dosedanjo članstvo ni bilo zadovoljno. Predsednik je Ferdo Vračko, podpredsednik Simon Razbor-šek, tajnik Karel Koren, blagajnik Jože Klari-č, odborniki Franc Raner, Andrej Ružič, Leopold Jan-čič, Fric Lubajnšek, Ivan Mandl, revizorji Leo Lor-bek, Franc Podgoršek in Franc Pristernik. □ Mariborski obrtniki bodo imeli v soboto 15. t. m. v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 družabni večer. G Cerc!e franpais. Drevi predava v dvorani Ljudske univerze gospa D'Akaro v francoskem jeziku o vplivu Francije na intelektualno in umetniško življenje predvojne Rusije. Vstopnine ni. Začetek ob 20.15. □ Naborni obvezniki roj. letnikov 1906—1916, ki stanujejo v Mariboru, niso pa v Maribor pristojni, vendar se želijo udeležiti nabora v Mariboru, se pozivajo, da se zglase v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, v sobi št. 4, najdalje do 25. t. m. □ Poročila sta se v frančiškanski baziliki uradnik Mestnih podjetij g. Karel Medved in gospodična Marjeta Mati. Čestitamo! □ Nameščenci imajo drevi ob osmih pri Zamorcu družabni sestanek. □ Nova poštna afera. Na mariborski pošti so prišli na sled poštni aferi št. II, ki pa ni takega obsega, kakor je bila št. I. Na čekovno nakaznico, naslovljeno na Ivano Jeričevo v Počehovi, je nekdo drugi dvignil njeno pokojnino v znesku 548.66 Din. Poštni služitelj, ki bi ji moral denar dostaviti, se je izgovarjal, da ga je izplačal viničarju Jeričeve. Pri zaslišanju pa je prišel v protislovja ter je slednjič priznal, da je denar pridržal za sebe, pobotnico pa je podpisala njegova 10 letna hčerka po njegovem navodilu v kleti glavne pošte. Obljubil je, da bo znesek takoj poravnal, če dobi posojilo, če ne, pa bo odplačal v mesečnih obrokih po 100 Din. □ Dva požara v eni noči so imeli na Teznem. V poznih nočnih urah v nedeljo se je vnela stanovanjska baraka, ki si jo je z velikim trudom postavi! delavec Štefan Godec v Spodnji Dobravi. V nekai trenutkih je ogenj uničil vse. Stanovalci so se komaj rešili, pri tem pa se je Godčeva žena hudo opekla. Družinica s tremi otroki je sedaj brez zavetja na mrazu. — V isti noči se je vnelo gospodarsko poslopje posestnic Auer in Krajnc. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Maribora, ki so požarno nevarnost odstranili. □ Življenje za tobak. V Kobilju je zatekel obmejni stražnik v noči neznanca, ko je prišel preko meje z Madžarskega. Pozval ga je. naj obstane, tujec pa se je spustil v beg. Stražnik je .■-prožil za njim štiri strele iz puške, ki so zadeli. Begunec se je zgrudil in obležal mrtev. Pri njem niso našli nobenih dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kdo in odkod je, pač pa je imel vrečo, napolnjeno z madžarskim tobakom. Za 300 paketov tobaka, ki so bili v vreči, je riskiral in izgubil življenje. □ Z nožem pozdravil bodočega zeta. Na Tez-nu je prišlo v nedeljo zvečer do krvoprelitja. Jožef Pinterič je prišel na dom svoje izvoljenke, katere oče se je tej zvezi protivil. Med očetom in nezaželjenim zetom je prišlo do prerekanja, v katerem je dobil Pinterič udarec z nožem v prsi. Prepeljali so ga v bolnišnico. MARIBORSKO GLEDALIŠČE T»f«k, Ul. fn.brnaT]« oti 311: Trafika. Red P. Sreda, 12. februarja: Zaprli. CotrtMk, 1.1 fi-brnaa-ja ob 20: Karijtu a kancliata H iti- ziaa. Kod A. Celje 0 Zavarovanje po povodnji poškodovanega obrežja Savinje. Poročali smo že, da je Savinja pri zadnji povodnji napravila na raznih meslih v Savinjski dolini mnogo škode. Da se ugotovi dejanski stan in napravijo potrebni koraki, da se poškodovano obrežje čimprej popravi, so si okr. gjavar g. dr. Zobec, župan g. Mihelčič, hidroleh-nični referent pri okr. glav. g. inž. Štefani in ba-| novinski svetnik g. Koder ogledali poškodbe no i posameznih mestih. Pod grobelskim mostom, v oddaljenosti kakih 500 m navzdol, je voda pre-! trgala nasip v dolžini približno 200 do 250 m in ; napravila veliko škode. Mnogo škode jc povzro-j čila povodenj v Vrbju pri hiralnici, kakor ludi pri posameznih posestnikih v vasi sami. V Pefrovčah je pod mostom, ki vodi v Liboje, napravila voda odprtino, ki prnvlako povzroča veliko škodo. Me-rodajni faktorji bodo napravili vse potrebne korake, da se škoda, napravljena po zadnji povodnji in pokvarjeni nasipi, spravijo zopel v noimalno stanje. 0 Delovanje Strelske družine v Celju. Strelska družina v Celju je imela v petek redni letni občni zbor, ki niti je predsedoval za družino zelo j zaslužni predsednik, j)odpo'kovnik gosp. Krasnik. Občnega zbora so se udeležili tudi župan gosp. Mihelčič. okr. glavar g. dr Zobec, ki je imel ob lei priliki ludi lep nagovor o pomenu strelskih ! družin, in polkovnik g. Stojanovič kot predsednik i celjskega okr okrožja, ki je prav tako pozdravil j zborovalce z lepim nagovorom. Podana so bila i običajna poročila za preteklo poslovno dobo. Pri volifvah je bil izvoljen dosedanji predsednik g. podpolkovnik Krasnik, za tajnika g. kapetan Pa-dosavlievič in za blagajnika g. Ogrizek. Na občnem zboru je bila tudi nekoliko znižana članarina. Po občnem zboru je bilo nagradno streljanje in je bilo razdeljenih 5 lepih nagrad, i & Umrl je v nedeljo v Gubčevi ulici št. 1 v 1 Celju splošno znani hoovee in bivši hišni posest-; nik g. jankovvifsch Friderik, star 74 let. Pogreb I bo danes ob pol 16 od doma na meslno poko-| pališče N. v m p.I & Pevska vaja Celjskega Zvona danes zaradi gostovanja ljubljanske drame odpade. Prihodnja vaja v čelrtek, in sicer v Ljudski posojilnici. Gasilstvo v j®tu;shem oftram Ptuj, 10. februarja. V nedeljo 9. februarja je imela ptujska gasilska župa v Narodnem domu pri obilni udeležbi svoj redni občni zbor. Zastopane so bile vse gasilske čete iz ptujskega političnega okraja. Zbor je vodil starešina župe g. Ljudevit Musek. Iz njegovega poročila je posneti, da je v okraju 41 prostovoljnih gasilskih čet, nova četa pa se snuje v Pa-cinju. Orodje in oprema pri gasilskih četah se je v preteklem letu spopolnila in nanovo nabavila, tako da je večina čet za požar zadosti pripravljena. Zupa šteje 1233 rednih. 85 rezervnih in 568 podpornih članov te i 67 samaritanov, skupno 1973 članov. V iupi «o štiri dvokolne motorne brizgalne, 11 motornih agregatov, 27 četverokolnih ročnih brizgalk in nekaj hidroforjev. Za prevoz moštva je 10 avtomobilov in 1 rešilni avto ter 36 gasilskih vozov na razjiolago. Ves inventar predstavlja vrednost 1.618.870 Din. Dohodkov je imela župa 362.814 Din. izdatkov pa 268.814 Din. Prebitek je naložen v hranilnicah, vendar je denar po večini zamr-7.njen. Dolgovi za nabavljeno gasilsko orodje ma-šajo 250.000 Din. - Proračun za tekoče leto prad-videva 17.860 Din potrebščin in ravno toliko.:$>-hodkov. V proračunu je tudi postavka za stalno gasilsko pisarno s sedežem v Ptuju, ki bo poslovala za ves ptujski okraj. — y preteklem letu je bilo 50 požarov, 153 nesreč, pri katerih so gasilci sodelovali, odnosno nudili svojo pomoč. Pri požarih je delalo 1460 gasilcev skozi 204 ure; ponesrečilo se je pri tem 7 gasilcev, škoda, ki so jo povzročili požari, znaša 2,145.362 Din. veliko pa oo gasilci rešili narodnega premoženja in obvarovali prebivalstvo ogromne škode (okrog 5.158.000 Din). Nadalje se namerava uredili pri vsaki gasilski četi majhna lekarna za prvo pomoč pri poškodbah pri požarih. — Končno se določi kot delegat za za-jedniško skujiščino g. Anion Kolarič iz Središča ob Dravi. Po končanem občnem zboru, kateremu sta prisostvovala ludi predstavnika politične in vojaške oblasti, so zborovalci priredili župnemu sta-resini g. Museku burne ovacije. Delovanje Rdečega križa v Ljutomeru Ljutomer, 9. februarja. Danes dopoldne je društvo Rdečega križa v Ljutomeru polagalo račune o svojem delovanju v preteklem poslovnem letu. Občnega zbora se je udeležil odposlanec banovinskega odbora g. dr. Fet-tieh iz Ljubljane, ki |e zbranim članom imel lep govor o načinu delovanja in o namenih društva v mirnem času. Izrazil je zlasti željo, naj bi se poživilo društveno delovanje z organizacijo krajevnih m občinskih edinic. Priporočal je sodelovanje s so-rodimi organizacijami, zlasti z gasilstvom. Posedaj delujeta v našem okraju samo še dva odbora razen ljutomerskega, to sta Štrigova in Negova. Občni zbor je vodil okrajni načelnik g. dr. Farčnik. Iz poročil [josameznih odbornikov je razvidno društveno stanje: 74 članov, 120 poslovnih številk, 1568 Din dohodkov in 1738 Din izdatkov. Dohodki se stekajo iz članarine članov, nabiralne akcije in prireditev, izdatki pa so se porabili največ za lokalne potrebe in podpore. Redno prispeva Rdeči križ vsako leto 1000 Din za božicnico revni deci, katero^ že več lei prireja Kolo jugoslovanskih sester. bploh je sodelovanje obeh dobrodelnih organizacij precej tesno. Pri volitvah je bil namesto dosedanjega predsednika aosp. Zacherla izvoljen za predsednika mestni župan gosp. Kuliarič. Ostali odborniki so stali na svojih mestih, na novo pa sta bila v odbor izvoljena gdč. Lindtnerjeva, nastav-mca meščanske šole in gosp. kaplan Munda. Največjo popularnost si bo društvo pridobilo gotovo z organizacijo samaritanskega tečaja, katerega je pravkar organiziralo. Za ta tečaj se je prijavilo nad 50 udeležencev, zlasti mnoga fantov. Predavanja se bodo pričela prihodnji petek zvečer ob jxjI 7 v II razredu meščanske šole. Udeleženci bodo ob koncu polagali izpit. Gre za zdravstveno izvežbanje naroda, zlasti v slučaju nesreč Odbora Rdečega križa želimo pri njegovem delu obilo božjega blagoslova. Ljutomer Smrt kosi. Slavičevo rodbino na Cvenu je do letela nesreča. Umrla jim je dobra mati. v lepi starosti 83 let. Vzgojila je sina duhovnika Janka, župnika v Kostrivmci in Franca, sedanjega posestnika domovine. Gospodu župniku Janku in vsej Slavičevi rodbini naše sožalje, rajni materi r» večni mir Veličasten pogreb je imel ponesrečeni pismo-noša gosp Jakob Potočnik Dovolj jasna Diiča, kako je bil rajni Jakob priljubljen. proračun za 1936-1937 Izdelan je novi banovinski proračun zu 1936-1937, katerega bo v kraikem obravnaval banovinski svet N« prvi pogled izgleda proračun znatno večji kot je sedanji, to je pa le navidezno, ker so bili doslej dohodki in izdatki tako bonovin-skega kmetijskega zaklada kakor tudi banovin-skega cestnega fonda vsebovani med podjetji. Tudi banovinske davščine in dajatve so ostale skoro popolnoma iste, kot so bile doslej, z edino izjemo novo predlagane davščine no vodne sile, katere donos je proračunan na 1,200.000 Din. Novi proračunski predlog znaša v celoti za občno upravo 97,327 046 Din v izdatkih in ravno-toliko v dohodkih, dočim je znašal I. 1935—1936 83,653 260 Din. Toda upoštevati je treba, do je bilo več davščin in dohodkov vsebovanih v proračunih podjetij kol na pr 7.7 milj. dohodkov ba-novinskega cestnega fonda ter 0.6 milj. rednih dohodkov banovinskega kmetijskega sklada. Proračun podjetij znaša v izdatkih 40.872.897 dinarjev, v dohodkih pa 28,096 000 Din, tako da se mora 11,966.712 Din kriti iz občnega proračuna. Pregled izdatkov je naslednji (v milj din) proračun 1935-1936 1936-1937 splošni oddelek 5.7 6.05 upravni oddelek 0.63 0.66 kmetijski 9.4" 1125 prosvetni 6 35 5.92 tehnični 28.94 * 37.23 soc. pol. zdr. 17.00 18.97 finančni 13.3 13.85 trgovina itd. 2.54 2.6 rez. krediti 0.78 0.8 * V proračunih kmetijskega in tehničnega oddelka niso vsebovani zo 1935—1936 izdatki kmetijskega in cestnega fonda ki so bili izkazani tedaj med podjetji. Dohodki pa so proračunani sledeče: 1935-1936 1936-1937 doklade 45.15 47.8 trošarine 22.75 27.43 davki in takse 13.45 16.15 ostale davščine — 1.2 zaostanki 1.0 0.5 razno 1.3 1.55 drž. dotacija — 2.7 Tudi tu velja, da je bil del dohodkov izkazan ta 1935—1936 med dohodki podjetij in ustanov. Dohodki Doklade so ostale neizpreinenjene: 53% k vsem državnim neposrednim davkom, katere do-uos je proračun na 41.39 (42.4) milj. Din 5% zdravstvena doklada 2.5 (2.75) in 5% nadomestna cestna doklada 2.905 (4.—) milij. (doslej v proračunu cestnega fonda). Trošarine so naslednje: na alkoholne tekočine 14.57 (10.15), na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 0.18 (0.2), na mineralne vode 0.85 (0.62), na ocetno kislino 0.13 (0.15), na kvas 2,— (2.5), na bencin 4.5 (5—), na električno energijo 1.35 (0.9), na riž, kavo, čaj, kakao 2.5 (3.— ), na kalcijev karbid 0.15 (0.23), na pnevmatiko 1.2 (doslej v proračunu cestnega fonda s 0.75 milij.). Takse so naslednje: na plesne prireditve 0.5 (0.5), 40% doklada na drž. takse za vstopnice 0.5 (0.45), na lovske karte 0.45 (0.5), na zakupnino lovišč in ribolovov 0.55 (0.6), na šoferske legitimacije 0.2 (0.25), 2% taksa od prenosa nopremičnin •7:0 (7.0), 100% doklada k dopolnilni prenosni taksi <«:l'^2.l), na zavarovalne premije 0.4 (0.5), na dedi-sčitfe 0.5 (0.55), na posest,' odn. nošenje orožja 0.6 (0.65), ban. administrativne takse in doklada k drž. taksam 15 (0.4), za prenos lastnine na živinskih potnih listih 0.6 (doslej v proračunu kmetijskega fonda 0.6) milj. Din, nova davščina na vodne sile, katere donos je proračunan na 1.2 milj. Din, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest 0.4 (doslej v proračunu cestnega fonda 0.5 (mflj. Din in odkupina osebno delo javnih nameščencev 08) doslej v proračunu cestnega fonda 0.7) milj. Din. Med raznimi dohodki so: obresti nalož. glavnice 0.15 (0.15), dohodki od kazni 0.2 (0.2), prispevek interesentov za urejanje hudour-ikov 0.1 (0.1), prispevek interesentov agrarnih operacij 0.08 (—) in razni dohodki 0.574 (0.673) milj. Din. Izdatki Občni oddelek ln glavna pisarna izkazujeta povečanje proračuna od 5,703.740 a 6,053.632 Din v glavnem zaradi povečanja števila osebja, ki je nujno potrebno. Nadalje so povečani izdatki za potne stroške, ker so se dosedanji izkazali za premajhne, zmanjšani pa so upravni stroški. — Važno je tudi povečanje postavke za elektrifikacijo od 0.85 na 1 milj. Izdatki upravnega oddelka so se predvsem povečali zaradi povišanja postavke za gradnjo popravilo in opremo cerkva od 60 na 100.000 Din in za zaščito civilnega prebivalstva pred plini (nova postavka v znesku 40.000 Din). Kmetijski oddelek izkazuje znatno povečanje osebnih izdatkov zaradi izboljšanja kmetijsko-po- speševalne službe. Povečani pa so nadalje skoraj vsi materialni izdatki. Tako je n. pr. nova postavka 80.000 Din kot prispevek zasebnim kmetijskim gospodinjskim šolani, za podpiranje lovstva 5000 Din. Končno omenjamo, da so se povečale dotacije ustanovam kmetijskega oddelka od Din 3,196.765 na 3,436.507. Izdatki za komisijo za agrarne operacije (osebni in stvarni) so povečani od 0.67 na 0.787 milj. Din. V prosvetnem oddelku so na splošno izdatki ostali neizpremenjenl, zmanjšal pa se je proračun zaradi izrednih izdatkov, ki so odpadli: anuiteta za odkup prve drž. realne gimnazije v znesku 350.000 Din. V tehničnem oddelku so se povečali izdatki za plače, ker se je povečalo število osebja od 72 na 83. Nadalje se je Število cestnih nadzornikov povečalo od 41 na 50, do6im je Število cestarjev ostalo neizpremenjeno na 600. Med stvarnimi izdatki je nova postavka 1.5 milij. kot prispevek za izredne stroške vzdrževanja ban. ce«t in mostov, dočim je zmanjšana postavka za rekonstrukcijo in normalizacijo ban. cest ter mostov od 1.5 na 1 milij. Din. Povečana pa je na drugi strani postavka za nabavo, vzdrževanje in popravilo strojev od 250.000 na 500.000 ter postavka za redna vzdrževalna dela na bar., poslopjih od 100.000 na 200.000 Din. V proračunskem oddelku za soc. pol. in nar. zdravje ao zmanjšani predvsem osebni izdatki od 3.1 na 2.4 milij. Din. Povečani pa so stvarni izdatki in pa dotacije ban. bolnišnicam in drugim ustanovam. Nov je izredni izdatek 100.000 Din kot prispevek banovine za likvidacijo dolga za prekmursko žitno akcijo. Finančni oddelek izkazuje povečanje izdatkov za pokojnine od 0.68 na 0.75 milij. Din. Povečali pa se bodo tudi izdatki za anuitete posojil banovine in njenih podjetij od 8.25 na 9.744 milij. Din, dočim se zmanjšajo izdatki za obvezno- Vidino — blodno, tedaj NIVEA-CREME Znanu ie, da postane rdeča in razpokaaa koža z rednim negovanjem z NIVEA zopet mehka in nežna. Zato ie bolje preprečiti neijo lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo koto in jo dvakrat na dan natnte i NIVEA. NIVEA napravi Vandon, dočim so ostali tečaji popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.33—9.43, na zagrebški na 9.30—9.40, na belgrajski borzi pa na 9.27—9.37. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.15 do 32.85, v Belgradu 33.75. AnglcSki funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 256.20—257.80. Španska pezola je notirala v Zagrebu 6.45 -6.56, v Belgradu 6.65—6.75. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.20 do 14.40, v Zagrebu 14.20—14.40, za ultimo februarja 14.05—14.25 in medio marca 14—14.20, v Belgradu pa so notirali 14.3116—14.5116. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.08—3.13, za dolar pa 50.—50.50. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam, 100 hol. god. . . . 2959.22—2973.82 Berlin, 100 mark...... 1752.77—1766.65 Bruselj, 100 belg...... 733.29— 738.36 Curih, 100 frankov ... . 1424.22—1431.29 London, 1 funt.......215.55— 217.61 Newyork, 100 dolarjev .... 4267.20—1303.51 Pariz, 100 frankov...... 287.5)6— 2K9.10 Praga. 100 kron....... 180.61— 181.72 Promet na zagrebški borzi je znašal bre-z kompenzacij 1,417.391 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2175, London 15.165, Newyork 302.125, Bruselj 15.5375, Milan 24.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.775, Berlin 123.35, Dunaj 57.15, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kopen-hagen 67.70, Praga 12.09, Varšava 57.725, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.69, Buenos Aires 0.84. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 76—78, agrarji 45—17, vojna škoda promptna 353—350, begluške obveznice 60—62, 8% Blerovo posojilo 81—83, 1% posojilo Drž. hip. banke 79—80. Zagreb. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 77—79 (77. 78.50), agrarji 48- -17, vojna škoda proni|)tna 355—358, 2. 3. 4. 5. 358 lil., begluške obveznice 60—00.75 (60). dalm. agrarji 61 bi., 8% Blerovo |H>sojilo 82.50 bi.. 7% Blerovo posojilo 73.50 bi., 7% jiosojilo Drž. hip. banke 79.50 den., 7% stati. pos. 76—78. — Delnice: Priv. agrarna banka '241—247, Trboveljska 125 do 130, Osj. sladk. tov. 125—135. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko |>osojilo (78.50), agrarji 45.50 bi. (45.50), vojna škoda promptna 350.50—358.50 (356), 4. 355 do 355.50 (355.50), begluške obveznice 64.25 do 64.75; 62.50—63 (62.75), 8% Blerovo posojilo 80.25 do 83 (83), 7% Blerovo posojilo 72—72.50 (72.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 80.50 —82, 7 odst. stab. pos. (79.50). — Delnice: Narodna banka 6500 den., Priv. agrarna banka 241—242 (242. 241). Kulturni obzornik Poljske muze in lavreathe Kakor pri drugih narodih, tako se je tudi na poljskem Parnasu začel v povojnih letih uveljavljati ženski pisateljski genij. Književne nagrade, ki so nekoč spadale pretežno v moško domeno, prehajajo kar zapovrstjo na nežne Muze, kakor da je svetovna vojna izvila možu tudi duhovno moč, ki jo hoče zdaj usoda prepustiti ženi. 2e za lelo 1933 je prejela državno nagrado pesnica K. Iltokowiez6wna, leta 1934 pisateljica Marja Djbrowska, za leto 1935 pa io je prejela Zofja Nolkowska. Literarna tvornost Zofje Nalkowske traja že skoraj trideset let. Prva njena knjiga je izšla leta 1906 pod naslovom »2ena«. Pisateljičino delo priča ne samo o resničnem, marveč tudi o samostojnem umetniškem talentu, ki obvlada področje romana kakortudi drame hkratu. Ne brigajoč se za razbičane valove vseposplošujočega oceana tehnike in maierializacije, se zaklepa laure-atka v ogromni labirint duhovnega sveta in prodira z bistrim očesom v tajinsivene globine človeške duše, v katerih izsleduje in odkriva naj-raznovrsfnejše pojave in zagonetke, ki jih z veščim peresom kot dragocene zaklade razklada pred našimi očmi. Čeprav živi v prestolnici, se ni obdala s kitojskim zidom velemestne ekskluzivnosti, marveč pronica z veliko ljubeznijo tudi v življenjsko torišče podeželja, v katerem je skrito tolikanj izrazitih in svojstvenih vrednosti. 2e od vsega začetka jo zanima predvsem ženska duša. Ženskemu problemu je ostala zvesta do konca, četudi se je jela v zrelejših letih z živo intenzivnostjo ukvarjali z razmerjem spolov. V prvem in drugem oodročju se odlikuje po izredni psihološki proni-cavosh. Njena dela kakor na pr. »Romans Teresy Hennert« iz leta 1927, »Nedobra ljubezen« iz leta 1931, trodejanka »Dom žena« iz leta 1930, ki jo je predstavljalo pred leti tudi naše Nar. gledališče v prevodu T. Debeljaka in režiji ge Marije Vere, zlasti pa njena zadnja povest »Meja«, ki je šele pred nekaj meseci iznenadila poljsko javnost, so popularizirala pisateljičino ime v širokih krogih poljske kulturne družbe Dne 3. jan. t. 1. je prejela najvišje priznanje v obliki državne nagrade iz rok samega piosv. ministra prof. Šwi?toslowskega. I Druga letošnja odlikovanka ie Pola G o j a - i w i c z y n s k a , ki je prejela za leto 1935 nagrado mesfa Varšave za roman »Dekleta z Novvolipec«. Njena literarna delavnost je eden najbolj zanimivih pojavov sodobne poljske književne tvornosti. Pisati je začela, kakor izpoveduje sama, po nekem nerazumljivem notranjem impulzu. Svoje prve sestavke je poslala v pregled pisateljici Gabrijeli Zapolski, ki je na mah odkrila v njih nenavadne pisateljske sposobnosti ter jo z izpodbudnimi besedami navdušila za nadaljnje delo. Ker je živela i v zelo težkih gmolnih razmerah, si je morala z literaturo služiti predvsem vsakdanji kruh. To kru-hoborstvo bi ji bilo, kakor pravi, malone ubilo talent. Te duhovne katastrofe pa jo je rešil odhod v Slezijo. Nova dežela je napravila nanjo tako globok dojem, da je doživela nenaden notranji preokret in nepričakovano nehala pisati že za- j počet roman iz varšavskega življenja. Ob lei priliki je začela čisto drugače misliti in delati. Plod lega njenega preokreta je bil prvi zvezek novel »Vsakdanji dan«. Takoj za njim pa je izšla povest »Elizabetina zemlja« Ko se je vrnila v Varšavo, se ji ie v tišini zakotnih ulic Starega mesta prikazala, kakor privid pred očmi, družba »Deklet iz Novolipka«: raznih Franic, ftrankic, Angelic, CMk in drugih, hčerk obrtnikov in rokodelcev, ki jim je tesno dvorišče pritlične kamnite hiše, ozka zakotna ulica n sladčičarna na vogalu ves svet. To so dekleta, ki sanjarijo o neki krasni ljubezni in venejo brez nje kakor trsje v poljani, ki ga lomi veter. Ti ženski hpi so jo priklenili kot nekak kontrast gornješlezijskih deklet, polnih zdravega naravnega čuta, ki vidijo življenje takšno, kakršno je, ne pa tako, kakor si ga zamišljajo v duši, ki jim je vsa premrežena z meglo praznega hrepenenja. Cisto svojevrsten pojav ne samo v poljski, marveč v svetovni literaturi sploh, je plodovila epska pesnica Kazimierza lllakowiczowna, Pilsudskega tajnica in odlikovanka leta 1933 Nič manj kol 71 epskih pesmi obsega njena zbirka »Junaške balade«, ki je izšla leta 1934. Zvočno in odločno, kakor po taktu gardnega kapelnika, zveni njena melodična orfejska lira. Zgodovina, upori, socialni in kulturni pojavi vseh vrst ji nudijo bogato snov za umetniško ustvarjanje Pesnica ima nezaslišano fin čut za opazovanje, v najneznatnej-šem zunanjem pojavu se ji sprosti duša v vsej svoji epski širini. Njene »Podobice s potovanja po Češki«, ciklus devetnajstih pesmi lirskoepske vsebine, se odlikujejo po živočutm neposrednosti in ljubezni do prirode. Njena muza kaže dokaj sorodnosti z našim Aškercem in Stritarjem, samo da je od prvega bolj melodiozno, od drugega pa se razlikuje po svojem optimističnem razpoloženju, ki je tuje vsem izrodkom bolehne Schopen-hauerjeve filozofije. Za zgled njene amazonske žile naj navedem tole: »Viteške bila krvi vam jc Kachna, presh hotela ni kakor Arahna, k preslici sili jo mati, a ona gre konja sedlah Komajda dan prebudi se, že v kobilarni mudi se, šopiči las rapentljani, iahonci neosedlani. Vojvoda stari se roga: To ti bo, žena, nadloga!« Taka je bila izmlada Carncckega vojvode ivado. Oče sovrage podira, Kachna pa vene in hira ... V skoku čez plot in čez jarek -oj, kakšen bi to bil huzarek! V senčici sredi iasmino čisiila meč je deklino, zraven pa solze točila: »Zakaj sem dekli se rodila?!« »Šibki so fantje,« se joče, vzemi na vojno me, oče, vsakdo se v četi prepriča, da gleda pred sabo fantiča. Noč bo no fobore legla, jaz pa h budno bom streglo, ko pa bo jelo grmeti, ščit naj bom za srce hI« Njena pesmčku epska narava ?e spričo socialne neuravnovešenosti in krivičnosti, ki tlači velik del sodobnega človeštva, ne vdaja medlim iluzijam in togi Irpnosti, njen borbeni temperament veruje v zmago pravicel Toko se na pr v pesnitvi »N i e w i e m ...« z vso razžarjenosho pristne ženske ljubezni in z globokim etosom ab-| solutne vscodpustljivosti obrača no pariško poroto, ki je leta 1928 sodila nesrečno slovensko služkinjo Pepco Kureševo zaradi do-mnevanega umora 14-letne Oorgonove hčerke Ta tragični kriminalni proces, v katerem ie bila iz'-rečeno smrtno obsodbo brez priznanja in celo brez evidentnih dokazov, je sprovil pokonci vso kulturno žensko javnost. Protesti in izjave izvedencev so bombardirali poriško sodno dvorano, todn sodniki se pod pritiskom niso vladi, marveč so izrečeno smrtno kazen samo spremenili v dvajsetletno ječo. Kazimierza Illokowicz6wnn je dostojno doprinesla svoj humanitarni dokument, več štorih pa ni v pisnikovi m6či. G. K. Stran g >»IX>VBITBC«, " februar]* Česa potrebuješ za stratosfero? Kako morajo biti urejeni in narejeni zrakoplovi, hi naj polete v vsemirje? Vlcd prvim poletom v stratosfero, ki gaje vodil profesor Piccard v letu 1931 m med zadnjim 11 novembra 1935, ko sta dosegla amerikanska častnika Stevens in Anderson višino 22.000 m, so tudi drugi poskušali, kur pu se je za letalce precej slabo končalo To kaže, da so pogon, na katere smo navajeni pri poletih navadnih zračnih balonov in letal, pri statostatih (baloni za polet v stratosfero) popolnoma drugačni. Na malenkosti sta pri pripravi pazila asistent prof. Piccarda Max Co-syns, pri svojem poskusu leta 1932 in jean Piccard, po uspelem dvigu 23. oktobra 1934 v Združenih državah. Ovoj zrakoplova. Za dvig v velike višine je potreben predvsem velikanski ovoj, katerega napihnejo približno za desetino, tako do ima v/.gon. V iem slučaju ostane dvižna sila stalna do takrat, ko sc zaradi višine plin razširi in napolni ves ovoj. Dokler ne doseže ravnotežja, je dvig hiter in ga sploh ni mogoče zmanjšati, kar seveda ovira opazovanje. Pri navadnih balonih se hitrost ureja z ventili, pri balonu za stratosfero ie pa to neuporabljivo. Kajti, če odide skozi ventil premalo plina, se dvig nadaljuje, če pa preveč, začne balon takoj podati in pada skoraj enakomerno do tal. Treba bi bilo torej najti natančno in nu pivi mah točno listo množino plina, ki ga je treba spustiti, kar pa je praktično nemogoče Zato je bilo treba iznajti avtomatično pripravo, ki bi natančno izpustila določeno množino plina i/, ovoja. G. Cosyns je prišel na to, da bi pritrdil na tisto mesto, kjer je navadni ventil, široko platneno cev, ki bi bila prepasana z vrbovimi obroči in bi se polnila po dolgem kakor harmonika. Cev ima odprtine na obeh koncih m ima 2 m premera m največ 35 m dolžine. Mislimo si, da se cev zmanjša na 23 m dolžine. Ko sc začne balon dvigati, ostane vodik zgoraj v kapici ovoja. Za kolikor pa se balon dvigne, za toliko se plin razširi navzdol. Ko se napolni vsa prostornina ovoja do spodnje odprtine prazne cevi, se dvig urejuje z uhajanjem vodika. Tako je tudi mogoče ustaviti zrakoplov v določeni višini. Poleg tega ima ta naprava tudi veliko prednost pri spuščanju. Zrak, ki kroži v cevi, obdrži ovoj ves čas dobro napet, med tem, ko bi se pri navadnem ventilu plin zopet zgoščeval, čim bližje bi priliuali nazaj k zemlji. Tako bi ne bilo mogoče zmanjšati padanja brez znatnega odmetavanja balasta in ovoj bi postal, ker bi bil ohlopen, igrača vetrov, ki bi tudi lahko odtrgali spodaj pritrjeno gondolo. Sicer ie Cosvnsov načrt malo bolj kompliciran, kakor naša razlaga, vendar pa nakaže velike težave, ki so združene s poletom v vse-mirje Gondola. Ker je v velikih višinah zrak silno razredčen, morajo biii zrakoplovci zaprti v ne-produšnih prostonh. Piccard je napravil načrl '.n vsemirsko kabino iz aluminija, 3 mm debelo, ki je tehtala 150 kg. Nuto so obdržali preprosto pi -volno obliko iu organizacijo, toda zvarili so posebno zmes aluminija in magnezija, ki je znižala tezo na 100 kg. Gondolo iz te zmesi sta napravila g. in ga. Piccard za svoj polet 23. oktobra 1934 v Združenih državah. Vdolbini za ljudi imajo 47 cm premera To je dovolj za udoben dostop do sedeža in je tudi dovoli, da ga hibo lahko zapusti, če !)i nalon ocen Ce balon poči, pada gondola s hitrostjo 350 km na uro v prosiem padu. V višini 10 000 m je tnrej do zemlje take voznic 3 minute. Toda sxoi< iz gond )lt bi moglo ovirati preobračale gondole, ko drvi navzdol. Zato je dal napraviti C jsyni na gondolo maiheno padalo, ki zmanjša hitrost padanja na 120—130 km na uro, s čimer pridobi leiavcc več časa, da odpre sedež in skoči ven, poleg lega pa obdrži gondola svojo naravno lego. Poleg tega sc je odpiranje sedežev zelo olajšalo z aparaturo, ki sedež v trenotku odpre in ki >o ;e mogoče naravnati, da se pri približno 600C in lazklene, ker tokrat sc ni več bati razredčenega zraka. Enako kočljivo je tudi vprašanje, knko naj se urede vezi med gondolo in balonom. Za balon, ki je pri odhodu napolnjen samo za desetino, ni mogoče uporabljati navaJnih vrvi, ker bi se zmešale Aluminijasta gondola je pritrjena neposiedno na ovoj. Ovoj iz kavčuka je na zemlji sicer prožen in trden, toda v višini 10.000 in pri 40—50° postane lak kakor lepenka in sc hitro raztrga. Ogrevanje gondole. Vprašanje topline v gondoli ni brez pomena. Se vedno je namreč velika negotovost, kar se tiče temperature v takih višinah v atmosferi. Za najbližjeplasti stratosfere vemo od poskusnih balonov, da ie temperatura pri približno 16.000 m —60° C. Torej jc treba na vsak nečin ogrevati gondolo, če nočemo, da ne bi letalci zmrznili. Računi pa kažejo, da črno telo v višini 16.000 m dobi od solnčnih žarkov temperaturo 70° C. To jc seveda preveč. Zato je treba najli pravo mejo med belim in črnim, da bo gorkota znašala kakor želimo kakih +10°C. Zato pobarvajo 60% zunanje površine krogle črno (spodnji del) in 40% površine belo (zgornji del). Na la način dobimo pravo toplino, poleg tega pa kroži v gondoli tudi zrak, ker se ogreva od spodaj in mora, ker je gorki zrak lažji, navzgor. Profesor Piccard, čigar gondola je bila pri prvem poletu vsa bela, je imel v gondoli pri tleh temperaturo —20° C, pri stropu, 1.50 rn visoko pa 0° C. Taka razlika v temperaturi učinkuje kot mrzla kopel in ovira razno delo. Preskrba z zrakom. Dovajajo kisik in absorbirajo dušik, ki nastane po izdihavanju. Za to zadostujejo prilagojeni aparati, kakršni so ria podmornicah. Poleg dušika pa nastajajo pri izdihavanju tudi vodni hlapi. Pri prvem dvigu profesorja Piccarda in Cosvnsa vudni hlapi niso delaii težak zrak. ker so se ob steni zgoščevali in takoj zmrznili. Nasprotno pa drugič, ko je znašala toplina zraka +3» C (ne pa +10° C, kakor je bil izračunal) usedline hlapov niso več zmrzovelc, ampak padale s stropa na hrbet letalcev, tako, da so bili po dveh urah premočeni do kože in so se morali tako še 14 ur namakati in drgetati od mraza V gondoli so sicer imeli lugosto sol, ki naj bi vsrkala del tc vod.-, toda bilo io ic premalo. Dr. Jeana Piccarda je skušnja izučila in je pri svojem poletu v Ameriki opremil gondolo z zadostno množino snovi, ki je usrkala vse vodne hlape. Dodal jc še nekatere druge snovi, ki naj bi vezale organične sestavine, ki nastaioio pr> izdihavanju in so pravi sirup, kadar se razširijo po zaprtem prostoru. Dalje morajo biti letalci, zato, da morejo mirno voditi balon in vršiti znanstvena opazovanja, čim bolj prosli drugih poslov. Zato jc potrebna vsaj neka nojmnnjša udobnost, ki jc pri prvih poletih v vsemirje ludi 4« m bilo. Obtežba, balast je še vedno potreben za kr-marjenjc pri dvigu in spuščanju. Da ne preoblože gondole, ki jc i/, komaj 3 mm debele pločevine, privežejo bnlast v obliki vreč s suhim peskom na zunanji strani gondole Toda, kako naj izpraznijo te vreče iz notranjosti gondole? Ta postopek je prav enostaven: vrv, na kateri visi vreča, je pri-irje ia ob smodnikovem naboju, ki se sproži iz notranjščine z električnim stikom. S tem ie vrv pretrgana in vreča pade. Da bi sc pu izpraznile, preden prileti na zemljo — Ivlo bi namreč neprijetno za zernljane, če bi kdo dobi! na glavo 20 kg ležko vrečo — ima vsaka vreča na dnu padalo, ki se odpre in obrne vrečo, da se izprazni. Odhod in pristanek. Zelo kočljiv opravek jc ,iravnavanje stratosfernega balona pri odhodu. Balonov ovoj, ki ima 4000 m2 površine, in je napolnjen samo za desetino svoje prostornine s plinom, ima obliko zelo podališane hruške, katere ves spodnji del je prazen. Za odhod je treba izbrati pravšen proslor med griči in miren, brezve-tern dan. Zato, da postavijo balon na pravo mesto, za pomoč pri startu in za napolnitev s plinom je treba 300—400 ljudi. Kadar se balon dviga, morajo paziti, da ni nobenih pretresljajev, ker se sicer poškodujejo občutljivi merilni aparati. Ko se zrakoplov vrača ne tla, ie treba zopet nekaj varnostnih naprav, posebno še, ker po pameti ni mogoče pričakovati uspešne pomoči pri pristajanju. Odvisne pa so od prostora, kjer balon pristaja. Zelo koristna varnostna naprava so padala, ki jih mora biti v gondoli več kakor je letalcev, zato da lahko pred pristankom pomečejo težke predmete, privezane na padala, ven, ker bi sicer ti predmeti pri močnem pretresu ob pristanku lahko koga poškodovali. Za raziskavanje koz-mičriih žarkov uporabljajo ekran, ki je obdan od svinca, tako da tehta vse skupaj okrog 300 kg Ce bi pristala gondola na t obočju, bi se svinčene plošče odtrgale in letele na vse strani. Uvideli so tudi, da morajo spraviti med približevali,cm k zemlji težke predmete v vreče in i'h pritrditi na padala tako, da se ne pokvarijo in da niso nevarni prebivalstvu. Po vsem tem ie jasno, da zahteva polet v stratosfero skrbno premišljene priprave in pa človeka, ki je docela vajen popolnoma vseh leiav, katere prinaša s seboj to novo sredstvo za raziskovanje vsemirju. Slike z zimske olimpijade Vojaški pozdrav olimpijcem. Ko so olimpijci vseh narodov prihajali na stadion, je na Gudibergu, vsporedno z olimpijsko skakalnico, baterija oddajala častne salve. Nemški državni poglavar Adolf Hitler prihaja v smučarski stadion. V največjem snežnem metežu ga pozdravlja častna četa. Ladja zgubljenih Na Francoskem vse tiste kaznjence, kateri so bili obsojeni na težko ječo, odpeljejo v pregnanstvo v zloglasno kolonijo Guavano na ameriškem obrežju. Te nesrečnike prevaža stara ladja »La Martiniere«. — Vkrcavajo jih v umazani Inki St. Martin de Re. Tudi pred kratkim so na staro h vkrcali več sto nesrečnikov, ki so jih pri-vartii semkaj od vseh strani Francije. Dve noči so jih vozili. V oklopnih tovornih avtomobilih so pripeljali nad 300 v železje okovanih obsojencev, ki se bodo morali za svoje grehe pokoriti na Hudičevih otokih, kakor nazivljejo listo kazensko kolonijo tam v Ameriki. Kolikor pa jih niso pripeljali v avtomobilih, so jih pripeljali v zavarovanih železniških vagonih. Ti kaznjenski vlaki so posebno dobro zastraženi ter vozijo le HO km na uro. časnikar popisuje prihod teh nesrečnikov takole: Točno ob 12.40 so se pripeljali vojaški nadzorni uradniki kriminalne uprave ter so sprejeli svoje varovance. Še enkrat vsakega natančno preiščejo, nakar jih oblečejo v novo kaznjensko obleko kostanjevo rjave barve. S tem so tako rekoč živi pokopani. Država jim preskrbi še nekaj hrane, da jim mornarsko vrečo, dve odeji, dve bi-sagi, dve platneni obleki, dve srajci, dvoje lesenih cokelj, kovinasto steklenico, cinasto žlico, kozarec ler nekaj konzerv, s čimer je za pol vsak preskrbljen. Nato po dva in dva prikujejo skupaj ter jih zbero na dvorišču starodavne trdnjave. Tu še enkrat prebero imena vseh, nakar vsakdo dobi svojo številko, s katero ga |>oslej kličejo. S tem je nehal biti član človeške družbe in ostane le še številka. Te sužnje sedaj odvedejo skozi dvojni špalir črnih senegalskih strelcev od trdnjave do pristanišča. To je njihova zadnja pot do francoskih tleh. Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Nekdo izmed sbiMjcucev ja drugemu nekaj zašepetal. Pariška vedeževalka je namreč prerokovala, da se bo stara kaznjenska ladja na tej vožnji potopila. Sicer ne sme noben kaznjenec z drugim govoriti, vendar se je kakor blisk med njimi razširilo, da se bo stara ladja na tej vožnji potopila. In med 673 kaznjenci je kar v hipu izbruhnil pravi upor. Nastal je silen vriše. Puškina kopita so padala po glavah nesrečnežev, deset ponorelih so morali utakniti v prisilne jopiče. Ta desetoriea je ostala na suhem, ker so jih vtaknili v opazovalnico male luke, kjer bodo počakali prihodnjega trans porta. Ladja cele štiri tedne potrebuje od Francije do Guayane. Ko se vrne, pridejo tudi ti na vrsto. Sicer pa v tem transportu ni bilo nobenih posebnih zločincev. Le Hameau je bil med njimi, ki že drugič nastopa to žalostno pot. Pred 20 leti je nekoga ubil, baje v dvoboju. Deset let se je za to pokoril v močvirnih krajih Hudičevih otokov. dokler se mu z 9 tovariši ni posrečilo pobegnili v Holandsko Guayano. Tu ga je prijelo donioložje, da se je ukrcai na ladjo in ž njo kot neznanec srečno prišel domov na Francosko. S svojo staro materjo se je srečno sestal ter hotel pri njej ostati. Da bi ju pa ne odkrili, se je mati sinu na ljubo preselila v tuj kraj, kjer ju nihče ni poznal. Mati in sin sta živela srečno in pošteno življenje. Tnko je minilo nekaj let. K nesreči pa je bil v listi kraj prestavljen orožnik, kateri je Hameaua že od prej poznal. Ko ga je sedaj lu zagledal, ga je takoj spoznal. Vnovič so ga okova I i in sedaj vnovič potuje na Hudičeve otoke. Ob žični ograji sloji njegova 73 let stara mati in joka. To je njeno zadnje slovo od sina. Med drugimi je tu glasoviti marseljski razbojnik Calixt, ki je ubil Iri policiste. Divje gleda, z okovano desnico zamahne, da zarožlja železje. in zaklice: »Skoro se povrnem!' K njemu je prikovan polblazui pariški bolniški »Irašaj iigass«, Prodajalčeva navada. »V veliko čast si Itelem, da smem prositi za roko vaše hčerke.« — »Prosim, prosim, se docela strinjam. Ali vam morem š« s čem drugim postreči?« V lorek 8. februarija 1876. Vnanje države. Z jugoslovanskega bojišča. Evropske vlade so v Carigradu že predložile skupni načrt o potrebnih premembah. Kaj bo turška vlada odgovorila se še le ugiba ... Iz bojišča se sliši, da so bili v Hercegovini, pa tudi v Bosni zopet tepeni. To beremo v slovanskih listih, ki so dozdaj vselej še ale 'e novic bolj zanesljivi biti, ko drugi... Turki uganjajo strašne, zverinske divjosti. Iz Kostajnice se namreč nemškim listom poroča, da so nekim beguncem ne le odsekali glave in jih potem razkosali, ampak enega celo živega o d r I i l Pa so vendar še ljudje pri nas, ki ž njimi drže. Srbska skupština je dovolila vladi posojilo, če bi ga treba bilo. Nemški listi zarad tega godrnjajo, rekoč, da so Srbiji po evropskih včlikih oblastih roke tako zvezane, do sama za-se ne more nič pričeti proti Turku. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 4. febr. (Zopet ena pošta odpravljena.) Zadnjič je nekdo v »Slovencu« potožil, kako bridka izguba jih je zadela s tem, da so z novim lelom izgubili pošto v Smartnem pri Kamniku. Naj povem, da je poštno vodstvo z novim letom odpravilo tudi pošio v Komendi. Tedai v fari, ki ima blizo 3000 duš, kjer je zraven treh duhovnov v službi tudi doktor zdravilstva v Glavarjevi ubožnici, kjer je domača grajščina in blizo tudi kriška, barona Abfaltrerna, in je po celi fari močna obrtnija in sloveča kupčija z lončeno posodo. In vsa ta velika fara naj sedaj v daljni Kamnik v hudi zimi in slabih potih pošilja po pisma in drugo, kar ima dobiti no pošti ali oddati — in vendar vsak dan sredi skoz komensko faro drdrd poštni voz iz Kranja v Kamnik in nazaj! — In sedaj se sliši, da misli poštno vodstvo tudi odpraviti poštno zvezo med Kranjem in Kamnikom in le še obdržati pešpošto med Kranjem in Cerkljami... Prav je, da se varčno ravna pri državinem gospodarstvu; pa mislimo, da bi se kje drugje brez škoderfza ljudstvo daio veliko več pridobiti. Cemu. se n nr. devljejo v pokoj še čvrsti možaki, ki bi svoje službe še radi in s prirjom opravljali, in se jim daje no leto po 2000 gl. in še več pokojnine brez vse potrebe, samo ker sedaj vladajoči stranki niso všeč? To se nam res nepotrebno zdi; listih 100— 200 g!d„ ki jih pošta na kmetih stane, pa se komaj pozna, prebivalcem pa je vendar v veliko polaj-šavo Domače novice. (Na ljubljanski pošti) je lik navadne omarice za pisma postavljena še druga veča za vlaganje poskušenj (muštrov) in bolj obširnih tiskovnih po-šiljatev. To se je zgodilo po pritožbi več trgovcev, ker je bila prva omarica za vse te reči premajhna. (Velik sneg) je padel v soboto po Ljubljani in menda tudi drugje. Po mestu se je komaj hodilo, sneg se je vdiral s slreh in napravil marsikak hrup. . Železniški vlaki od vseh krajev zastajajo. Tako velikega snego v Ljubljani že davno ne pomnimo. — Čudno je še to, da se je v soboto med največjim sneženjem od juga slišal močan grom Verjamem in ne verjamem Na seji neke pariške banke no nekoč sklenili, naj vsak izmed navzočnih upravnih svetnikov daruje 20 frankov v dobrodelne namene. Ko so po seji seštevali zbrani denar, so ugotovili, da manjka 20 frankov ter da edon Izmed navzočnih ni nič prispeval. Vsi so se nehote ozrli v upravnega svetnika, Žida, ki so ga vsi poznali, da Je strašen skopuh. Ta je opazil dvomljive poglede in začel zatrjevati: »Svojih 20 frankov sem pošteno odrinil.« Predsednik je vljudno omenil: »Tega sicer nisem videl, vendar pa verjamem.« Nato je Lavailland med strašnim krohotom vseh navzočnih sarkastično zaklical: »Jaz sem pa videl, pa v kljub temu ne verjamem I« Politična anekdota. Po Ženevi kroži anekdota, ki ni le fletkana, ampak tudi resnična. Pri zadnji seji sveta Zveze narodov je Laval Imel le malo časa ter |e zato samo en dan ostal v Ženevi. Med tisto sejo je angleški minister Eden dobil v roke listič papirja. Razgrnil ga Je misleč, da je v njem kaka važna zadeva. Začne brati, a kmalu pa se začne ves začuden ozirati. Pri tem zagleda zastopnika Italije barona Aloisija, ki si je pravkar z vso vnemo s svojim bencinskim vžigalnikom prižigal cigareto ter se ž njim igral. Eden se jo veselo nasmehnil, pokimal Lavalu in listič položil v stran. Po seji je uradnik, ki je napeto opazoval ta prizor, našel listič. Na njem je bral tele besede, katere je napisal Laval Edenu: »Predlog za svet Zveze narodov: Dobavo bencina za Aloi-sijev vžigalnik izjemno dovoljujemo.« ki je umoril nekega zdravnika. In še nekaj drugih morilcev je med njimi, a nikogar svetovnega slovesa. Pač pa zopet stoji ob strani gospa, kateri so nadeli ime »Gua.vanski angel«. Ta prihaja k vsakemu transportu, deli živila in okrepčila. Sprejema od njih tudi pisma in pozdrave svojcem. Straža senegalskih Zamorcev je sedaj močnejša kakor navadno. Pričakujejo še sto kaznjencev. To so tisti uporniki, ki so se v ječi pred dvema letoma uprli. Tedaj je padlo 40 vojakov. Vsi ti uporniki so bili obsojeni na Hudičeve otoke. Kazensko kolonijo na Guayani je ustanovil Napoleon Ul. UU 1854. V. zimakosportne olimpijske ifrm Krasen uspeh našega Pračha 55.000 gledalcev pri slalom tekmah moških na Gudibergu Nemčija zmagala v alpski kombinaciji Ga-Pa, 9. febr Za d«iašnji slalom moških ie vladalo tu velikansko zanimanje. Ze v zgodnjih jutranjih urah je več rednih in posebnih vlakov pripeljalo ne-broj gostov iz raznih krajev Nemčije, zlasti po iz Monakovega, tako da so se Se dolgo potem, ko so se že vršile tekme, vile od kolodvora in drugih ulic Ga-Pa dolge vrste ljudstva, ki je hotelo videti današnje olimpijske borbe. Zanimanje je bilo ternvečje, ker je pri smuku zmagal Norvežan ftirger Ruud in Nemci, ki so dobro poznali svoje vozače za slalom, so bili radovedni, če jim bo danes uspelo tolči tega svetovnega mojstra. Tekme so bile na zelo visoki stopnji. Proga, ki je bilo sicer na istem kraju kakor včeraj za ženske, je bila dolga 600 m ter je imela 300 m višinske razlike in 33 vratc. Bila pa je neprimerno težja kakor včerajšnja za ženske, kajti vratca so bila tako postavliena, da je mogel priti le najboljši vozač skozi brez padca. To velja zlasti za zadnji del proge, ki ie delala izredne težkoče posameznim tekmovalcem. Tu so prišli skozi edino najboljši, pa ludi ti samo tedaj, če so bili izredno oprezni, to se pravi, da so dovolj močno zaustavljali brzino. Kako težka je bila proga, kaže že samo dejstvo, da je svetovni prvak 5irger Ruud dosegel samo šesto mesto, ker je moral voziti previdno, če je hotel priti skozi brez padca, ki stane vsakega tekmovalca mnogo dragocenih sekund ozir točk Nemci-slalomisti so briljirali zopet danes kakor včeraj njihove tovarišice. Tudi tem se je poznalo, do so izredno mnogo trenirali slalom, ker drugače ne bi mogli voziti tako dobro. ftirger Ruud, ki je pri smuku tako rekoč tvegal vse, samo da doseže najboljši čas, si tukaj tega ni mogel in smel dovoliti Lepo so vozili tudi nekateri Francozi, Italijani, Amerikanci in Angleži, dočim je bilo tudi pri moških nekaj takih kakor včeraj pri fcenskeh, namreč, ki ne spadajo na olimpijske igre. Izredno slabi so bili Turki, laponci (razen enega) ter tekmovalci iz Lichtensteina Drugi tek ie bil boljši, ker je sodniški zbor polovico prijavljenih izločil. Krasen uspeh naših fantov Naši fantje so kljub temu, da so morali nastopiti brez svojega najboljšega tekmovalca Hei-ma, dosegli krasne uspehe. Ze to je velikanski uspeh, da od njih pri drugem teku, ko je bilo izločenih 35 tekmovalcev, ni nihče izpadel. Naši fantje so prišli v ožjo konkurenco in so se z onimi, ki so bih pripuščeni k drugemu teku, borili za najvišji olimpijski naslov. Predvsem bi poudaril, da so tekmovalci nastopili v istem vrstnem redu, kakor so se pri smuku plasirali. Torej Pruček 16., Cop 31., Znidar 50. V prvem službenem izkuzu so namreč navedli Copa kot 30. in Žnidarja kot 4«. Na teh dveh mestih sta dejansko ta dva naša tekmovalca, ker sta pred Čopom dva, ki imata isto število točk, pred Znidarjem pa zopet dva z istim številom točk. Toda oficiclni VTstni red je sedaj tak, da je Cop i na 31., Znidar pa na 50. mestu pri smuku. | Prvi je torej nastopil Praček, ki ga je no naj- ! težjem delu odneslo in jc potreboval za lo, da je zopet prišel do vratc, najmanj 8 sekund. Drugič pa je izvozil brez padca in tako elegantno, da sc prav lahko poda v vrsto mednarodnih olimpijccv. Cop je tudi prav dobro vozil, padel pa je obakrat na najnevarnejšem mestu, torej prav tam, kakor Praček. Znidar pa je malce preveč tvegal, zato , ga je pri prvi vožnji vrglo s proge in ic porabil I najmanj 10 sekund, da je zopet prišel v tir, drugič I pa ga je celo dvakrat vrglo in zlasti tedaj je izgubit mnogo dragocenih sekund, ko je moral iti precej daleč nazaj. Pri naših fantih moramo upoštevati šc to dejstvo, da so zelo pozno startali, ko je bila proga že močno izvožena in mestoma tako poledenela, da noben rob smuči ni nič pomagal. Samo prvih 10 tekmovalcev je imelo dobro progo, vsi drugi so bili pa oškodovani, in sicer tembolj, čim kasneje so prišli no vrsto. Velik uspeh naših jc zlasti v tem, ker so bili vsi pripuščeni k drugi vožnji, medtem ko ic bila kar polovica tekmovalcev, torej nič mani kakor i 35 raznih narodnosti, izločena. V lako težki konkurenci so ostali vsi trije v koncu tekmovanja, kar i sc že lahko imenuje uspeh, če bi prav nič dru-' gega ne dosegli Saj sta komaj dve leti za nami, ! ko so se nam na FIS-inih tekmah posmchovali, zakaj pridemo sploh na tekme s takimi tekmovalci. Pa poglejmo danes: Ime naše države se je večkrat slišalo potom oglaševalca, ko je javljal uspehe naših fantov Oni so dobro rešili svojo nalogo, najbolje pa naš odlični Praček, ki se ie v najtežji mednarodni borbi izkazal sposobnega za krog najboljših mednarodnih tekmovalcev. Pri smuku je zasedel — kakor sem že poročal — 16. mesto, pri slalomu 17., pri skupni kombinaciji pa se je plasiral na častno 15. mesto. Cop sc je pri slalomu izborno odrezal, dosegel je 22 mesto in se je pri skupni kombinaciji plasiral na 25. mesto, Znidar pa na 33 mesto (Pri slalomu na 31. mesto.) Z našimi fanti smo popolnoma zadovoljni-Kdor je gledal te ostre borbe v alpski kombinaciji, kdor je prisostvoval zagrizenosti, s katero so sc borili posamezni tckmovalci, ta jim mora na njihovem uspehu samo čestitati. Tako velik korak, kakor smo ga ravno mi napravili v smučarskem športu v zadnjih dveh letih, ne more beležiti noben drug narod 1. K-er. Franc m Zopet Lojie. Vsi smo se globoko oddahnili, ko smo zvedeli za tako težko pričakovano imenovanje. Saj vemo, da začasna uprava in tudi novoizvoljeni odbor ne bo mogel delati čudežev, ampak trdno smo odločeni, da se ne sme več povrniti na uašo občino bivša doba. Novo mesto Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor Okrajne obrtne zveze in je nad vse pričakovanje dobro uspel Dvorana v Društvu rokodelskih mojstrov je bila na|xihijena do zadnjega kotička. Članov je pristopilo že dosedaj 1*1. Za predsednika je bil izvoljen gosp Relko ml., kar je najboljšee jamstvo za nadaljni uspeh zveze. Kamnik Ljudska knjižnica Prosvetnega društva »Kamnik« je odprta vsako nedeljo in pol 10 do 12 dopoldne. Vpisnina za člane Društva je le en dinar, za nečlane tri dinarje. Poleg vpisnine je plačati še malo odškodnino za vsako izposojeno knjigo: od par do 1.50 Din. Knjižnica se nahaja v »Kamniškem domu«. Sezite po dobri knjigi! Trzin Nekaj zdrave in dostojne zabave, v rarposa-jeiiem pred pustnem času, nam pripravljata tukajšnja odseka Pevske zveze, t. j. naš domači tambu-raški in cerkveni pevski zbor. V nedeljo, 16. t. m. ob pol 4 [»poldne vprizorita na odru Društvenega doma v Grobljah, V, Vodopivca »Snubače«, ter istega skladatelja burkasto tridejansko spevoigro »•Kovačev študent«. Velika olmpijska skakalnica v številkah ;ijvte Olimpijska skakalnica r Garmisch-Partenkir-ochehu je dosedaj še vedno taka, ki ne odgovarja ■"pogojem za FISine prireditve. Če ne bo kongres FISe, ki zboruje od 11.—14. febr., svojega sklepa in svojih načel izpremenil, bo tudi oli jska skakalnica delila usodo skakalnice v Planici in bodo skoki na tako zvani olimpijski skakalnici prepovedani, češ da so življenjsko nevarni. Vendar je ta bojazen najbrž p>opolnoma neutemeljena, kajti čas od sklepa FISe, ki dopušča skoke samo do 90 m, pa do danes se je močno iz-premenil. In lako potrebuje olimpijska skakalnica samo še formalnega potrdila od najvišjega smučarskega mednarodnega forama FISe. To potrdilo bo pa FISa brez dvoma dala, saj so ljudje, ki o tem odločujejo, sami zainteresirani pri tem, da ne bodo onemogočili svojim domačim ljudem že postavljene skakalnice. Velika olimpijska skakalnica pa izgleda v številkah takole: Nalet, ki je zgrajen iz lesenega ogrodja, je visok 43 m, dolg pa 70 m. Da je mogoče na skakalnici skočiti 70—80 m, je piotrebna brzina približno 23 m na sekundo. Skakalec sam pa jadra skozi zrak z brzino 80—90 km na uro. Če je dolžina skoka 80 m, potem je višinska razlika mostišča, kjer se skakalec odžene^ pa do doskoka, Vrhnika Politične novice. V zadnjem času si Žažar-čaui jirizadevajo, da bi se jim popravila krivica, ki jo je nad njimi zagrešil JNS režim, ko je njihovo vas priključil horjulski občin- Nasprotno pa se hoče odcepiti od Vrhnike ve Smrečje in se združiti z novo občino it. Jošt. O tem je razpravljal tudi vrhniški občinski odbor, ki se je pa — demokratičen, kakršen tf — v obeh slučajih izjavil proti volji vuščanov obeh vasi. Mnogo smeha sta zbudili izjavi občinske večine, v katerih velja za žažar to, kar za Smrečje ne more veljati, čeprav je značaj obeh vasi precej podoben. Zapomniti pa si bo treba ono mesto iz izjave glede Zažarja, kjer sedanja večina ugotavlja, da sedijo v vrhniškem občinskem svetu samo intelektualci — ne vemo. kateri naj bi to bili — in drujji »meščani«, k; za potrebe kmetskih vasi nimajo smisla. Kritika s strani odbornikov JRZ je bila primerna in seveda tudi hvaležna. Proračunska seja je pokazala, da ra-zeu župana, uradnikov in članov opozicije na občini nihče proračunskega predloga poznal ni. Tudi pri proračunski debati kritika ni bila fežka, saj se ponavljajo iste pogreške od leta v leto. Sedaj ko imamo novo upravo Občinske hranilnice, so se gospodje od JNS naenkrat spomnili, da bi jim mogla Občinsku hranilnica i odpisom dolga razbremeniti proračun. Ves čas. ko so imeli vajeti Občinske hranilnice sami v rokah, se tega niso spomnili! Občinska hranilnica. Zaradi nevzdržnega •tnnja. ki je vladalo pri Občinski hranilnici, je gospod ban dr. Natlačen razrešil prejšnjo upravo, ki jo je izvolil ad hoc od bena Marušiča postavljeni občinski svet. 'tožbe in izvršbe so kar deževale, stroški so šli v deset in desettisoče in vet obratov ki so delali krediti tega do-mučega zavoda, je moralo jirunehaii. Novi ge-rent g. industrijalec Nace Hren je tako odločno nastopil proti stari praksi in dosegel z dolžniki upoone izvensodne porpvnave. po katerih bo prišel zavod lahko do svojega denarja, dolžniki pa bodo sjiet lahko prosto dihali Tako je upati, da ho začela Jelovškova opekarna — lastniku prejšnja uprava n, bila naklonjena — zopet delati in dn so bo v 'cm letu tudi precej zidalo, ker bo nova uprava Občinske hranil- Soštani kjer pristane, približno 42 m. Višinska razlika, za katero torej skakalec pri 80 m dolgem sko- ku pade v globino, je enaka približno višini cerkvenega stolpa. Pri prvih poizkusnih skokih na veliki olimpijski skakalnici je skakalo 11 skakalcev, vsak po tri skoke. Birger Ruud je dosegel daljavo 82 m. čeprav še ni izrabil popolen zalet. Zanimivo je pa dejstvo, da pri vseh 33 skokih ni bilo niti enega padca. Ponoven dokaz, da načela FISe, ki je postavila za merilo, kakšna je skakalnica, dobra ali slaba, daljavo 70 m, ni pravo merilo, ampak da vse zavisi le od gradnje skakalnice same. SK Ilirija telkoatlelska sekcija. Vsi rokoborci, boksafti in dviRači se i>ozi'vajo. da sc udeleže sigurno »klinih treningov v soli na d rabim, v sredah in patkih od 7—S /.večer. Predavanje SPI). Drevi v torek »b 311 bo predaval v dvorani Delavske z.bornicc na Millklofitfevi ee»tji pod okriljem SPD gosp. iinpr. Jovo Popovi e o planinah lio-tne in Hercegovine. Vstopnice in »icor sedeže po S Din ln stojišča po S D1n dobite v predprodaji v pisarni SPD na Aleksandrovi e,«rtl 4/1. Predavanje bo zelo zanimivo. Okroc 100 diapozitivov bo pokazalo naolopfie Korske krade in 7;nnimonitosti Bo-itie. Planinci, pridite vsi. Bolj ločno! V sobotnem »Slovencu« je bila pri-občena notica, podpisana z »Obrtniki«, o občnem zboru združenja oblačilne stroke. V jx>ročilu je več netočnih navedb. Res je, da je treba volitev v združenju; res je, da je treba dopustiti svobodo govora, niso pa resnične ugotovitve o poteku občnega zbora. »Službujočega orožnika« na občnem zboru ni bilo. Ko je zastopnik zbornice TOl vprašal navzočega narednika Kadunca, če prisostvuje zborovanju v službenem svojstvu ali kot opazovalec mu je narednik odgovoril, da samo kot opazovalec, in se je nato na zahtevo zborničnega zastojjnika odstranil iz dvorane. Torej ni mogel »službujoči orožnik« občnega zbora zaključiti. Toliko na ljubo resnici Jugoslovanska knjiqarna v Ifubljanl nudi po izredno znižanih cenah: Die selige Magdalena Soplne Raraz. Kin Lebensabriss. 127 str., neve,-.. 10. Ortig. Der hI. Johannes de la Snlle und seine paongogisehe Stiftung 227 str., nevez. 12 din Doncl-rs. P. Bo-naventura O. Pr. (862—1914. Lin Lebensbild. 325 str., nevez. din 20. Kamilici Pas Heiligen-leben '111 der modernen Psjchojmthogiaphie. 224 str., vez. din 20. Laux. Der heilige Bon i Tat ins. 307 str., vez. diu 20. Luux. Der hI. Kolumhan sein Leben in seine Schriftcn. 2<)0 str., nevez. din 18. Pontoppidau. Elise Hoskier. Lin christ-liclier Fruuencharakter 180 str., voz. din 20. Riesoh. Die heilige Hildegard von Bingen. 160 str., vez. din 20. Schirmer, Msgr. Lorenz lluber und seine Zeit. 223 str., nevez din 18. Siebert, Marie Ellenrieder uls Kii.istierin und Frau 122 str., vez. din 20. VVatterott. Mu t ter Klaru Fe.v. Stifterin der Genossenschaft der Schvve-stern vom armen Kindc Jestis str., vez. din 20,— ISazzncinHcM Ljubljana 1 Uudtki eimfoni&m ko«mri v rUhnrmo* ii-»i dvorani. UJabU&uMlui Ua»Ux,-od.l«C«i» poHlnJ« irfcroLi v ponadatjak. dne 11. t m. od H IJudekl kIiiifondeni k«wxvt pod vod«tjvoan itiiri(rorad ljud aku '■> Din. 1 Tečaj boit/arškega jezika, k.i ga tnuli Into« pnl-retf« JueoHjovjuiMk* bubou-iika lw« v UubUaai. se iv+fae drovl ob 1» t me^anrtki AoM (btvla Kiuuuazitla) T BonUiov novi oUoj tt 7. VrftU se t*> v».i«k tornk kn Potok. O prlMIii otvoritnr m borto murajomale Sn na knadiia prijav«. 1 O naMepHJl roMcoA. U /Ul rnžimvo v kooftkUl, bo t eraio ob II t inraljuvalntnl iiiimeraduikkoica IiihiI tlita na iMvWf»rtii prnd-avaj r*vniwtelj mmtmUi iianadov ruhP. Anton L ki bo sovmla tudi im poka-val vaidJ r barvaMtlh AlUkah ln aplautl, kako Ji,111 strtem«) iln Jiih rw7.nnK^ujamo. Krukor vha iiredwv«jiJ« poilruž ntoe 9VD, J« Um ki to m Mauie tal iikMmii< brci' Tntapnime. 1 tmiki od tek Baletijamtir prorvetc tam a di TVtopnlini film •tjanioT-ftavinJ-tr«. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske tan* prihodnjo vajo v Cntrtoi 1«. t. m. »b 3n. Pol ur« prod to vajo naj se v w»bl ftt. t nov« pevik« hi poveri, k1 imuvjo umodnoHt tal v«HnlJ« do rwiw*rji ;vi*j)-a. VablJ«-irf vw d«*»fwtanji tn bi vAi ,-^aml »biva. 1 Sočno iluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr#«va cckIb 4.1; mr. Tni«kom/»*o«) jaffnjr Rad Srada. OPERA: Torelk. H. tobruarje: Zopirlo (Kem«r«»»). Sreda. 13. feibruarja: Jekaterina Imuijl&va, f if j Macbeth i« Meentka. Premljnra. R«t A. CELJSKO GLEDALIŠČE TV»mk, M. februarja o* JO: Sh«w. Kako tabog^U. 0» »tovanj« ljnbljane^k« itraau«. Radio Programi Radio Ljubljana t Torek. 11. februarja. U Solbika ura: V dalaujMkaga Klima, rmiorUiia (mwp. Vo>ko JmtoiUA). — ia Itaaui povsk-i abori (plort^e). — lCd.46 Vrtwiiaj,#*ka nihiiovml, ]H>rcV-ila. — 14 Naii*,ved eaj«a, i.lijavn Mintredn. obiastit« — 18.15 Odlomki iz ivoiVnih flUnov (i>l,*S«). — 14 VrecnoiiHko poru^Uo, (»rrai-j toiVaJi. — U) I.eJiar jevo opurnL« (Itad-ijttkd onkeBinrj. — IS. 40 ^a«»aof«ko uut.ruv.no |roM|K>\ is i <\*.sn, \-reinrm-«k* naiioved, i m iro^U a, objava spori»la Koner ob 33. Drugi programi i Torek, 11. februarja, tlelarari: t p .VI Klaviraki kon ccrt. — 30.80 NiiJ-odno pmnil. — 21..KI Hnalijski onke. štor. — Zagreli: 30 Prem«. i». gledal iS,-.a. Dunaj: JI Pred pust na Dunaju. 30.10 S i-prau. 28.16 Zabavni koncept. Budimpešta: JO In 1'rtmoa |7, url.slutiš a — K. 40 Operni orkestar. Trst-Milan: autt Alfauova opera ( yramo de Dertrerm- - Kim llari: J) :15 Sim-fontOirid koncert. — Prupn: 30.511 Ork mirnim i in dedi Siti<'nii koncert. — ■£,'.»0 i'loS e. - tirno: 31.Ji Z.nski rl«r. — 1'ar lava: 30 Simfonični koncerl — V t« Vetri-fija: 17 40 in 32.20 1'rimos ia. (is Pa. Kerlin KUni-jt-bergFionkfurl: Jll.III Tnkfna plmimli ontmtrov. Hamburg: 30.111 Vojuflkl vnfrr, I ralislava: 20.10 Kiavlr. — 31 Violinske sonate. Li/isko: 11 lil I/iijukt ponoilotjikov Ams-.pi.s 7. ilustnirano /,vo'-no prit.iro — K Sin: W Kar želite, to dobite, Stutaart: Ji lo Sklad-1,., KUfr Fnil«« niče sporazumno z g. Jelovškom ustvarila za la dela prav ugodne pogoje. V tej /vezi opozarjamo tudi na nedeljski inserut opekarne Jelov-šek. Gerentski sosvet, v katerem so še gg. Rra-deško. Jereb, Lenarčič, Leskovec, Lešnjak, Seljak, Stauovnik in Znidaršič, je /< v prvi svoji seji sklenil znižati obrestno mero za posojila za 1-2% in bo te ugodnosti deležna tudi vrhniška občina. Tako delajo pravi možje in v tej zvezi moramo pohvalno omeniti da podpira delo naših mož tudi komi: ar trgovinskega ministra — zavod je namreč pori -ti ščit o _ g. dr. Leitgeb. em v f w 1 rztr Silen vihar, ki je pričel žvižeati svojo pesem že v torek, je pretekle dni [»lomil mnogo sadnega drevja in napravil precej škode v šentanskih in dolinskih gozdovih. Prvi slarokatoliški pokop na našem pokoj>ali-šču je bil v četrtek dopoldne, ko je s jjrecej dolgim govorom |X)ko|javal starokatoliški duhovnik Ferdo Lavrinc samomorilca Stenovca Franca. Isti dan popoldne je bila na enak način pokopana tudi umorjena Škufca v Ljubljani. Smrt je pokosila v preteklem tednu bivšega šentanskega župana Carmana-Vasovnika. Po dolgi bolezni je zapustil svojo lepo domačijo na griču, da se je preselil še višje v nebesa. Častno so ga pokopali šentanski gasilci, ki so ga kot botra njihove brizgalne pripeljali v Tržič na lafeti Sledila mu je v večnost Ana Klemene iz Tržiča vdova in mati številne družine. Naj jima sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje! Škocjan pri Mokronogu Začasna občinska uprava imenovana. Kljub temu, da so mnogi e-ovorili in se tolažili, da revizija dela Olobevnikove dobe na naši občini nI našla nobenih nerednosti, pač pa narobe tak red, da bi gosp Globevnik še zaslužil |x>sebno pohvalo, vendar kot smo že napovedali, posledice že prihajajo in bodo še. Ves prejšnji odbor je bil raz-puščen. Ker se jim ni izplačalo pritožiti se na upravno sodišče, kot se sami tolažijo, je bila v sredo, 5. t. m. imenovana začasna uprava, ki jo sestvaljajo sledeči: župan .Marinčič Anton; člani: T ranite Franc, Lovša Ivan, Marjetič Fric, Mavrič Zahirala Globoko potrti vsled krute usode, katera nam je iztrgala v najlepših letih iz sredine najlepšega družinskega življenja našo dobro ženo in nad vse skrbno mamo izrekamo prisrčno zahvalo vsem društvom, korpora-cijam, predstavnikom oblasti, častiti duhovščini in vsem drugim, ki so jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. — Zahvaljujemo se tudi za vse izraze sočutja, bodisi pismena, brzojavna ali ustmena, za po-klonjeno krasno cvetje in denarne zneske v dobrodelne namene. Končno se zahvaljujemo še govornikom za tolažilne besede ob grobu, pevcem za lepo petje in časopisju, ki je s toplimi besedami počastilo njen spomin. Celje, dne 10. februarja 1936. iulitfrti cstuEi Tinčkove iu Tončkove prigodo 250 Ce prikipi sila do rrhanca ... T strahu ca ubogega Tončka fm Ttcrij kr«p«Ul Tesoijni srot, Ze no ga riduH ▼ duhu, kako lati aa dn« nofjt — bled in nem Pa se naše sle slutnje, brala Bogu, niso uresničile. Tonček stoji ie redno živ bi c«l pred nsiimi očmi! Ko ga je zgrabila tipalka morske sipe, mu je Pranožek t zadnjem hipu priskočil aa pomoč in ga rešil. Tonček se je U stegnil ujeti na rob strehe, kjer sdaj hrabro sedi ia sačtadeoo opazuj« nenavadno Prtmoikovo početje. Primoiek ram j« tiči Ja pograbil laso la i afhn — kot bi mignil — poročal zadnji dre tipalki morske sipe. • Tako I« |o zadovoljno vzkliknil. »Zdaj naj se bori sama s seboj, •a hoče.« Is ie zmagoslavno satvUgai prodset »Naprej zastara dar«, aa boj jan sika kril Za blagor očetnjare naj laso gororiU V tem hipu je Primoiek zagledal nekaj, kar je zbudilo njegovo posebno pozornost. »Hural« je dirjeradootoo zakričal. »Moj ptičji aeroplan nam leti aa pomoč!« Dečki so velikanskemu ptiču hitro napravili prostor na strehi splava, da bi mogel pristati. Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je zapustil danes ob pol enih pop., previden a tolažili st. rere, moj ljubljeni, dobri soprog, gospod Franc Tomšič poštni nradnfk v pokoju ln posestnik Pogreb pokojnega bo v sredo, dne 12. februarja 1936 ob devetih dopoldne na farno pokopališče r Polhorem gradcu. Polhov gradeč, dne 10. februarja 1936. lalujoča soproga Zofija. MALI OGLASI V Malih oglasih volja vsaka beseda Dia !•—; toni toranjski oglasi Dia *•—. Najmanjši i»eaek xa mali oglas I Ha 10-—. Mali oglasi se plačate jo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega sestaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znumlro. RnHiratTfiifill Kuharica prosi službo čez dan; gre tudi k starim ali bolnim. Govori tudi nemško. Sv. Petra nasip 21, pritličje, desno. ja) BhriS orožnik zmožen kavcije, išče primerno službo paznika ali skladiščnika ali kaj stičnega. Naslov r upr. »SI.« pod št 1889. (a) mm\ Dva vajenca za slikarsko obrt, sprejmem. —— Albert Speletič, Emonska cesta 25. (v) Stanoianja IŠČEJO: Enosobno stanovanje v šemtpeterskem okraju -iščem. Ponudbe upr. »SI.« pod šifro »Drarna uradnica« 1904. (c) Posestva Stavbne parcele ob banovinski cesti, 10 minut od kolodvora, priročne za podjetja ali privatnike - so naprodaj r Domžalah. Poizve se pri Vrečarju, mizarju, Kolodvorska ulica, Domžale. Prodam novo, komfortno enodružinsko hišo: 3 sobe, 2 kabineta, rae pritikline ter elektrika, voda, vrt. - Informacije od 1—3. Emonska cesta 25. (p) Priporoča se za razne trgovske, bančne in kreditne posle, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, hranilnih knjižic, realizacije, kompenzacije. razne nakupe, plačila in prodaje Alojzij Planinšek, trg. agent, za bančne in blagovne posle, Ljubljana, Beethovnova ul. št. 14-1. (palača Dunav). Jamči za vestno izvrševanje. (d) Posojila na vložne knjižice dale Slovenska banka Liub-liana, Krekov trg 10 Vofno Škodo (ratno šteto) in druge vrednostne papirje kupuje in prodaja najugodneje trg. »geti t ura banč. poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14-1. (palača Dunav). d Hranil, knjižice vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru. Mil« litij Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čolničkom, ki šira naprej in nazaj, štika tn štopa -poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Mizarji I Vsakovrstno okovje za okna in vrata, pohištveno okovje, mizarsko orodje in rse železninske potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, železnina, Ljubliana, Go-»posveteka 1. (1) Kvalitetno blago! Lastni izdelek! Srajcc za gospode Din bele Sifon ..........od 38— do 68 modne celir in poplin.......34-— „ 120 športne flanel in turing.......36— „ 75 delavne oksiord srajc«.......20-— „ 44 spalne srajce trpežne .......55— „ 75 srajce za dečke vseh velikosti . . „ 18-— naprej spodnje hlače kratke........16— do 32.— „ spodnje hlače dolge gradi .... „ 28.— „ 48.— „ bele in črne moške halje .... n 110.— „ 130.— „ nudi r. LGorlCar, Linblfana, Sv. Petra c. 29 Perilo za gospode kakor tndi vsakovrstno posteljno perilo se izdeluje natančno po naročilu za nizko ceno I Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) GJEEIESi Vsakovrstno zlato kupuje po nainšjih senati CERNE, mrelir. Liubbana Wolfova ulios št 3. Motorje, generatorje, strujomerce za istoemerni tok ali električno centralo z mrežo, rabljeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dynamo-stroj« št. 1472. fk) Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadaio v delokrog uprav-ništva lista Jnserlcoltc v »Slovencu'! V globoki žalosti naznanjamo TIHI prijateljem in znancem žalostno rest, da na* je za redno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat hi stric, gospod FRANC SKUFCfl in se po kratkem trpljenju prsssHl v boljše življenje. Pogreb dragega pokojnika b« v torek, dne 11. februarja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti štev. 5 na farno pokopališče k Sv. Tilnu. Višnja gora, 10. februarja 1«36- £ a I a J o i I estalL Zahvala Za obline dokaze Iskrenega sočutja In sožalja, ki našega dobrega soproga, očka, sina in svaka, goopoda smo flh bffl deležni ob mit inž. Alofziia Pikla izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo rojaki ca častao spremstvo; predsedniku Jugoslovanskega udruženja rudarskih in topilniških inženjerjev; gospodu univ. prof. inž. Gostiši in zastopstvom vseh strokovnih organizacij; prav tako pa tudi vsem uradom, predvsem rudarskemu glavarju g. inž. Močniku, še posebno pa Trboveljski premogokopni družbi z g. generalnim ravnateljem Rikardom Skubecom, gg. ravnateljem in vsemu uradništvu in delavstvu TPD za toliko nam izkazano sočutje in poklonjeno cvetje. Najtoplejša zahvala tudi Ekspozituri TPD v Zagrebu za res trud in cvetje, in pa pevskemu zboru »Ljubljane« za tolažilne žalostinke, enako pa tudi vsemu prebivalstvu, ki kakorkoli sočustvuje z nami. Ljubljana, dne 9. februarja 1936. Žcilul&ca vdova, sinček in mali Ludwig Ganghofer: 9 Grad Hubert (Roman.) Ifleabergova je ob tem imena, ki ga ni še nikdar CiKala v swojem življenju, olajšano zadihala. Bojazljivo so polzele njene oči po mladem možu in zmajala je z glavo. >Tetiea, poglej vendar!« Pri zvoku tega glasu se je Gundi Klesbergova nenadoma osvestila. Z divjo jezo je planila nad Katico, zgrabila njeno roko ter jo stresla, da je skicirka padla na tla. »Pusti to in pojdi, ta kraj ni zate!« Forbekov obraz je spreletela žgoča rdečica. Nato je pa molče pobral knjigo. »Toda, teta?« je v zadregi jecljala Katica. »Pridi!« Z vihravo hitrico je potegnila Klesbergova mlado deklico skozi vrata. Katičine ustnice so zadrhtele. »Teta Gundi, gospod Forbek .. .« Gundi Klesbergova ni odnehala ter je skušala kar hitreje priti iz bližine celice. >Toda, teta! Prosim te. gospod Forbek me je vendar rešil! Kaj si bo moral misliti o menil« > 1 ^e pojdi!« Teta Gundi je v svoji okornosti stopila v presenetljivo viharen korak. Katica je začudeno onemela. Od dneva, ko je bila Adelgunda Klesbergova prišla i/, zavoda, da bi se spremenila v zelo zajetno teto in da bi prevzela varstvo nad mladim osirotelim dekletom, od tistega dne pa do te ure bi Katica nikdar ne mogla slutiti, tfa se je v tem omesenelem gugalniku, kakor je grof Ege krstil staro gospico, skrivala tako podlasičje urna okret-nost. Katic« je menila, da vidi čudež. Napol kujaje se, napol smeje se je dala teti Gundi vleči dalje. Enkrat se je pač ozrla preko rame, toda hišica je bila že izginila ta skalo. Zdaj pa je pritekel tudi France od brega in zaklical: »Čoln imam!« »Hvala Bogu!« Gundi Klesbergova je zadržala viharni korak. Bila je popolnoma izčrpana. • Počasi je drsel čoln po tihem jezeru, ki se je temno-zeleno poigravalo s padajočimi večernimi sencami. Za ladjico so bile gore, obkrožujoče pol jezera, s svojimi črnimi jelovimi gozdi, s sivimi stenami in zelenimi bresti na višavju, kjer je še sijalo svetlo sonce. Na bregu, ki se mu je bližal čoln, si opazil živahno krčmo in vrsto belih vil; iz ene od teh je zvenel spev krasnega alta in zvoki roga. Za rdečimi strehami vil sve je širila valovita pokrajina z vaškimi hišicami in dvorišči. Njihovim vrtovom se je pridruževal obširen, z rdečim obzidjem obdan park, nad katerega okroglimi brestovimi vrhovi se je dvigala streha s stolpiči gradu Huberta. Od ljudi, ki so bili v čolnu, se ni nihče zmenil za lepoto te slike, ki je zažarela po očiščujočem dežju v tako svežih barvah kot da je prav sedaj izšla iz rok svojega Stvarnika. Stoječ v zadnjem delu čolna, je stari čolnar enakomerno veslal. France, ki si je bil našel nič kaj pripraven prostorček na zadnjem delu, je brisal z rokavom rjo s puškine cevi, in Katica je sedela, obračaje gospici hrbet, zatopljena v kujavo molčanje. Nenadoma se je zdramila. France se ji je bil nalahno dotaknil kolena ter zašepetal: »Poglejte staro gospico!« Katica se je vzrla preko rame ter se ustrašila žalostnega prizora, ki ga je kazala teta Gundi. Na široko se ji je razlezel rdeči podbradek po težko dihajočih prsih, globoke brazde so se križale v ustnem kotu in po uvelih licih, s katerih je bila izginila že poslednja sled šminke, so se trkljali debeli biseri. Ali so bile to potne kaplje ali solze? Gotovo oboje hkrati. Z ra/.palega obraza je govorila velika pridušena bolečina. Katica je to občutila in v hipu je pozabila svojo jezo. Ročno se je zavihtela čez desko ter prijela gospico za roke. »Teta Gundi, kaj imaš?« Klesbergova jo je zmedeno pogledala, kot da jo je kdo zasačil pri zločinu. »Pusti me, ti!« S slabo posrečeno dostojanstveno kretnjo je obrnila glavo ter se krčevito zazrla v vodo, da bi utajila svoje solze. Katica je molčala. S plaho skrbjo so visele njene ofi na teti Gundi in na tihem si je začela očitati. Seveda se ni vedela kesati nobenega drugega pregreška kot samo tistega, ko je iz razumljive nepotrpežljivosti, da bi po dolgi ločitvi eno uro prej videla očeta, bila dala pnrt povod za prigodo, ki se je bila za Gundi Klesbergovo tako slabo iztekla. Vse drugo se je bilo zgodilo samo po sebi. Škripaje je zapeljal čoln k obrežju- Komaj je imela Klesbergova trdna tla pod seboj in komaj je opazila gruče ribičev in letovišča rje v, že si je zopet opomogla. Jezerski krčmar, ki je imel grajski ribji lov v zakupu, se je prihitel poklonit milostivima damama. Katica mu je prijazno podala roko, Gundi Klesbergova je pa odšumela mimo njega ponosno kakor kraljica, katere dostojanstvo je šlo bolj na šir kot pa v višino. France je obesil puško čez ramo ter odhitel. Kmalu je utihnil za njim hrušč naseljenega obrežja in njegova pot je šla med leščevjem preko tihih travnikov. Nekaj sto korakov ga je še ločilo od njegove hiše. Zdaj se je vzpela steza k visokemu plotu, kjer jfe nekaj surovo obdelanih stopnic omogočalo prelaz: na drugi strani se je vila ozka, z dvema kot miza visokima deskama ograjena steza. Nenadoma je zaslišal France čez plot moški glas — govoril je tisto dvomljivo kmetiško narečje, ki ga je lovec imel čestokrat priliko slišati v planinskih kočah pri mladih turistih — in odgovarjal mu je jezen dekliški glas: »S poti, ti!« Radovedno je razgrnil France leščevje ter spa-zil šibkonogega turista, čigar nahrbtnik, suknjič in : irhaste hlače so tega dne pač prvikrat videle gore. V i rokah je intel počez pravcato gorjačo, s katero je nekemu . mlademu, čednemu dekletu zagrajal pot JO S 5 Ti >o o o 2 f- -u Š s s. "S C ° S a a "j-*5 — 3 => s s « S v a o S 2 o ' rt c« C 0) M « N 0) m O J3 O O -O — " 5 L. « OS 3 o J! "i 2 s.» JJ J» a. "o "i ® m O rt S: jO JtZ O Zrn »JiMsoalovamko tMcarooc v LJubljani: Karel CM. iftciaiateli: iraua Kakave«. Urednik: Viktor Cenčič,