1'. «ç List 15. - " - S • « Tečaj LYII • » t» ' • - i ■ t I * í X K i 1 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 14. aprila • ftftftftftftftftftftft&ftft ft«ftftftftft ft ft ft ft ftft ftftftftft ft ft ftft a ......................................••■>.>••......linii......»«»••■•...............................1........... derno zadružništvo potrebam časa primerno postavljeno «i « Politiski oddelek. na širšo podlago. Pameten in razsoden človek ne bode torej nikdar deloval proti snovanju pravih kmetijskih ali obrtnih zadrug; temveč podpiral jih bode z vso močjo, kakor Shod trgovcev in obrtnikov. Pri konsumnih društvih na Kranjskem ni vse tako, moralo biti. To priznavajo V3i treznomisleči ker v njih veliko poroštvo ) da se oba ta dva stanova s tem večjo resnobo polotita napredka v kmetijstvu in krogi in mnogi odlični poslanci katoliško-narodne stranke Delovanje konsumnih društev î katero se mora ob obrtništvu, brez katerega bi jima le klavern obstoj. Pač pa je, najstrože obsojati ono zadružništvo, ki kmetu jemlje smisel za prave njegove dolžnosti in soiati ? v kolikor ie škodljivo in nedopustno, je obudilo mesto * da ga napeljevalo k umnemu gospodarstvu » odpor trgovcev in obrtnikov. Slednjim gre za eksistenco in so se zategadelj začeli že pred nekaj časom potezati za protiorganizacijo interese. i ki naj varuje trgovske hoče napraviti iz njega trgovca špekulanta. Tako zadružništvo je nezdravo, je demoralizujoče in razdirajoče. Tako skrajno nekrščansko, ker ne blaži, mejsebojni ljubezni, temveč vzbuja obrtne zadružništvo tudi ne krepi, ne vadi Uspeh tega potezanja je bil shod trgovcev in obrt mržnjo in strasti. nikov dne časten m. v Ljubljani. Shod bil res vele- j Takemu zadružništvu uprti se je v interesu zdra-a dasi se je izrekla marsikaka preostra beseda, vega narodno-gospodarskega razvoja z vso odločnostjo, a ustvariti je ob jednem zadružno organizacijo trgovcev mu vender ne gre odrekati pomena Predsednikom shoda bil izvoljen Pogačnik, in obrtnikov, katera bode na zdravi podlagi sloneča trgovec iz Cirknice; prvim podpredsednikom ljubljanski trgovec krepka trdnjava v nekrščanskem boji, kateri se iim Terdina; drugim podpredsednikom načelnik je napovedal. ljubljanske gostilničarske zadruge, pa Fursager, trgovec iz Radovljice Tosti ? zapisnikarjem Župan Hribar je v pozdravu pojasnil pravo načelno stališče glede zadrug rekši da sme shod protestovati samo proti bolehnim izrastkom zadružne organizacije v imenu trgovinske in obrtne zbornice je zboro-valce pozdravil nje predsednik , g. Perdan, želeč, da bi shod obrodil obilo sadu na korist trgovcev in obrtnikov in cele dežele kranjske. naši deželi j m vzeti v obrambo trgovstvo in obrtništvo i tedaj dva izmej štirih stebrov, na katerih sloni sedanji 4 družabni red, na katerih sloni vsaka zdrava gospodarska organizacija, na katerih pa tudi sloni ustrojstvo države. m Kakor bi bila velika napaka smatrati zadružništvo merah » delo van j u konsu mnih ki ponekod vladajo, druStev « o nečuvenih raz poročal g. Lapajne iz Idrije. Shod je soglasno sprejel naslednjo resolucijo: » za panacejo proti vsaki stiski in nadlogi; tako bila in še veliko večja napaka i delovati proti zadruž- Bodočemu trgovskemu in obrtnijskemu društvu se nalaga sestaviti obširno spomenico o pogubonosnem delovanju konsumnih društev; to spomenico je predložiti vladi, deželnemu odboru in škofijskemu ordinarjatu in ništvu sploh. Vsaj se ne da tajiti, da je zadružništvo ne sicer potom trgovske zbornice. Pri vladi pa je ob jednem precenljivega pomena v stanovski organizaciji; da ravno vložiti peticijo za spremembo zakona o konsumnih za ono poživlja smisel za skupnost interesov, da je ono ščit drugah, tako da v bodoče ne bode več mogoče tega za v boji za obstoj. Analogija za sedanje zadružništvo na- kona proti trgovcem in obrtnikom na ta način izkoriš haja se že v nekdanjih cehah in cunftih » da je mo čati, kakor ga sedaj izkoriščajo konsumna društva u 142 organizaciji trgovcev in obrtnikov poročal Petscbe. Po njegovem nasvetu je shod sprejel naslednjo resolucijo : Deželni zbor kranjski . seja dne 5. aprila. r Dne aprila 1899 « v Ljubljani zborujoči prvi Posl Višnikar je poročal o dovolitvi podpor za splošni sklene : zbor trgovcev in obrtnikov dežele Kranjske šolske zgradbe ter o prošnji županstva v Dolenji vasi pri Ribnici za podpore za šolsko zgradbo in pa krajnega šolskega sveta v Orehovici pri Jerneju za podporo 1.) Da se nemudoma ustanovi „Splošno trgovsko zgradbo dvorazrednice. Vsem zahtevam in željam se in obrtno društvo za deželo Kranjsko s sedežem v Ljub- ™ moglo ustreči. Poročevalec predlagal » naj se dovo ljani a » v katero svrho se takoj izvoli začasni odbor 14 lijo za 1899. naslednjim šolskim občinam podpore členov, od katerih naj bode stalno bivajočih v Ljub- Erzelj 150 gld., Postojina 530 gld Peter 150 gld i ljani » dočim naj izmej ostalih pripadata po 2 člena na Orehek 200 gld., Kočevska Reka 200 gld., Loški Potok Notranjsko, Gorenjsko in Dolenjsko; tako sestavljenemu 500 gld., Raka 200 gld.% :Bušečavas 450 začasnencu odboru prirediti je brez odloga društvena pra- gld., Veliki Podlog 470 gld., Šmartno pri Kranju 200 gld., Sv. Križ vila ter izposlovati jim oblastvenega potrjenja, potem pa pri Tržiču 300 gld., Cerklje 500 gld., Primskovo 200 gl. čim preje sklicati prvi stituiranja; redni občni zbor v svrho kon- Tomišelj 200 gld, Vič 500 gld, Bled 500 gld., Vrh- polje 200 gld, Vodice 200 gld., Suhor 150 gld., Dolenja 2.) da se t vpoštevaje resnično potrebo brž ko mogoče ustanovi slovenska trgovinsko-obrtnijska banka s sedežem v Ljubljani, glede roča in prepušča bodočemu katere ustanovitve se na-„ Splošnemu trgovskemu in Podgora in Ćeplje 200 gld., skupaj 6000 gld. Dalje je predlagal, naj se prošnji županstva v Dolenji vasi in kr. šolskega sveta v Orehovici za letos odklonita. Po daljši razpravi j v katero so posegli poslanci obrtnemu društvu za deželo Kranjsko v Ljubljani u i da takoj ukrene po svojem konstituiranju vse v to ime potrebno » 3.) istotako se imenovanemu društvu naroča prepušča društev , da deluje na in gospodarskih to t Pfeifer, Božič in Hribar so bili ti predlogi sprejeti, kakor tudi resolucija naj se v prihodnje leto v prvi vrsti ozira dež. odbor na šolske občine Dolenja vas, Orehovica, Zagorje na Pivki in Erzelj. Posl. Murnik je poročal o prošnji društva v varstvo da se delokrog konsumnih avstrijskega vinarstva v Retzu za podporo, in je bilo do m ť zadrug omeji na gotove pred- voljenih 50 gld ; o prošnji predstojništva šolskih sester bila do- mete, zlasti da se jim prepovejo pivnice in točenje vina, v Šmihelu pri Novem mestu za nagrado m petijota ter žganja na drobno, ter tudi prepove prodajati voljena podpora za 1898/99 leto 500 gld.; o prošnji trgovcem blaga na debelo in da taisto strogo pazi na kranjsko primorskega gozdarskega društva za podporo je vsako nezakonito postopanj teh društev ter vsak pre- bil dovoljen znesek 200 gld.; o prošnji Franca Jereba » stopek po svojih zaupnikih nemudoma naznani na pri- učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu, za podporo, in stojném mestu; 4.) istemu društva se naroča i da vse potrebno ukrene v primerno varstvo trgovine in obrti, da pomaga tako posamezniku, kakor dotičnima stanovoma v celoti, bcdisi pošilja v pravnih ali političnih zadevah, da v to svrho prošnje, peticije in deputacije na trgovinsko in obrtno zbornico, na zakonodajne zastope in oblasti in da po poslancih upliva, da se bolj deluje na povzdigo tr- je bilo odklonjeno, izročiti prošnjo dež. odboru v primerno rešitev, kakor tudi prošnja medicinca Ivana Hu* bada na Dunaju; o prošnji treh posestnikov iz Dol. Su-hadola za povračilo izkupila za zaplenjeno in prodano hrvaško živino, in je bilo sklenjeno odstopiti prošnjo dež. vladi. Posl. Lenarčič je poročal o letnega poročila o O 3. A govme in njarstvo ; obrti kakor tudi na to, da se prepove kroš „Deželna kultura velikem « govoru isto društvo deluj tudi na to, da se konsumna društva in zadruge obdačijo prav tako, kakor vsi drugi trgovci in obrtniki, ter da se jim v tem smislu odvzemo vse postavne ugodnosti; pojasnil gospodarski položaj dežele in obsodil delovanje nekaterih konsumnih društev. Za njim je posl. dr. Tavčar razpravljal o načelih zadružništva, pojasnil napake pri kranjskih konsumnih ožigosal z jako ostrimi besedami delovanje društvih m in izgrede pri teh društvih. Ugovarjala sta mu poslanca Ažman in Schw eiger, ki 6.) končno izreka današnji zbor nujno in neobhodno sta obsojala napake pri društvih in zagovarjala princip potrebo glede ustanovitve slovenske trgovinske šole v zadružništva. Ljubljani. « Shod je po kratki debati sprejel obe resoluciji in Na predlog poslanca barona Schwegla se je sklenilo, izvoliti poseben odsek 9 članov, ki naj vso zadevo izvolil odbor » naj osnuje društvo trgovcev in obrtnikov. preišče in stavi primerne nasvete seja, dne aprila. tej seji je zbornica dognala specijalno razpravo o deželni kulturi. t • . +% t 143 razpravo je poseglo jako mnogo govornikov, slovenski tovariši so predlagali : Povodnji mejne reke Sotle Nekateri so seveda govorili skozi okno. provzročajo vsako leto v rogaškem, kozjanskem in breškem Posl. Lenkh razpravljal o težavah pri bidroteh okraj veliko škode. Vised tega se naroča dež odboru, da prej ničnih zadevah, na kar je posl. Hribar naznanil, da se ustanovi melijoracijski zaklad, pokriti. da bo možno stroške Posl. Žitnik se je potezal za uravnavo Mirne i ko mogoče prične z uravnavo Sotle in v ta namen od države izposluje izdatno podporo. Socijalno-demokratični strankarski shod. — Zastopniki avstrijske socijalne demokracije, pred vsem židovski voditelji, zbero se letos v Brnu. Shod se vrši na binkoštne Modic za uravnavo Pivke, Pakiž za odvajanje vode iz praznike, pričenši z nedeljo, 21. maja in bo baje trajal celih Struške doline Božič jako korenito o vipavskih vodah dr. Tavčar o novomeškem vodovodu. Nekoliko debate je bilo glede kmetijske šole na pet dnij. Razgovor bo o nastopnih glavnih točkah. Politični položaj in taktika, organizacija celokupne stranke, mejaarodna-socijalna demokracija in narodnostni prepir v Avstriji, volitev komisije za revizijo strankarskega programa, delavsko varstvo, Gorenjskem in je bilo sklenjeno, da dež. odbor predloži konsumna društva in žensko gibanje. To so točke, o katerih bodo razpravljali prvaki stranke, „ljudskih osrečevalcev". Posebno zanimiva bo vsekako razprava o narodnostnem prepiru v katero bodo z veliko vnemo posegali pristno. „Mejnarodni" židje in njih verni sodrugi, Govorili bodo tudi o konsumnih poročilo o tem, kar je v tej stvari storil. Pc si. Božič je obširno in korenito razpravljal o govedoreji, posl. Jelen o varstvu ptičev, posl. Schweiger o streljanju proti toči in posl. Lenarčič o tavclet. Razprava o deželni kulturi izvažanju društvah. Kaj bodo sklenili v tem oziru in ali bo pri tej točki prišlo do sporazumljenja, se danes še ne more soditi, ker na bila s tem končana. strani je v rokah socijalne demokracije pre^ei konsumnih društev, katerih glavni smoter je pa po vsem drugi kakor oni Politični pregled. naših jednakih ustanov, na drugi strani pa lastni pristaši te stranke pobijajo gospodarske zadruge, menda zato, ker so jih jeli snovati in jih vodijo z mogo boljšim uspehom zagrizeni tudi že še- Shod nemških zaupnikov Dne aprila so se klerikalci. „Program" socijalne demokracije je pati, ker bo treba nove komisije, da ga zopet zakrpa. sešli na Dunaju pooblaščenci nemških strank na posvetovanje n Proč od Rima a Šchonerer je upal, da bode pre gledé nemških postulatov. Odsotna sta bila Lueger in Hof- stopilo do Velike noči 10 000 Avstrijcev v protestantizem a mann Wellenhof. Vseh udeležencev je bilo 17. Poročevalci so bili Prade za češko, Grross za Moravsko, Kaiser za Šle- se zmotil. Tako visocega Števila navzlic najbesnejŠi agitacij ni bilo možoo doseči. Sedaj izdal Set nov poziv do zijo, Liechtenstein za Gor. in Dol. Avstrijsko ter za Solno- avstrijskih Nemcev, naj hite prestopati, ter da jim ni treba graško, Hochenburger za Štajersko, Lemisch za Koroško, Schwegel čakati, da se doseže število 10.000. Imen prestopnikov ne za Kranjsko in Grabmayer za Tirolsko. Sklenilo se je varo- misli Šchonerer objaviti. Wolf je tudi že prestopil z vso svojo vati najstrožjo tajnost gledé posvetovanj in sklepov. Zaupniki družino, Šchonerer pa hoče biti 10 000 prestopnik. so izvolili pododsek, v katerem so Gross, Hochenburger, Bárn-reither, Pergelt, Liechtenstein in Prade. Toliko naznanja pose- Zglaševanje reservistov. Vojno ministerstvo poroča, da so zaupniki sklenili ben komunike, privatno se zjediniti se najprej gledé tistih zahtev, ki jih oglašajo vse nemške stranke za vse kronovine, potem šele o drugih zahtevah razpravljati. Pododsek začne s?oje delo šele po zasedanju dež. zborov. v , je poslalo vsem vojaškim poveljstvom in četam ukaz radi zgla-šanja pri kontrolnih shodih. Vojni minister pravi, da je sma- trati po 150. voj kazenskega zakona za zločine in subor- dinacije, ako se kdo ustavlja izvršiti službeni ukaz. Ako se 14. v štajerskem dež. zboru. Doe aprila Gradec. Posl. Kottulinsky in drugovi mej kontrolnim shodom branijo, oglasiti se vojaki z be-„hier", zagreše se proti subordinaciji ter so kaznivi. Obsoditi se morejo v ječo za šest mesecev do jednega leta. sedo so motiviranim predlogom vprizorili s slabo Ako pa se jih ustavi soglasno več, dobi to usiavljanje značaj glede jezikovnega zakona na podlagi Up0ra. Hujskanje reservistov k ustavljanju pa je kaznivo po 14. veliko debato ter zahtevali: vlada se poživlja, naj po- 222. voj kazenskega iakona. Dosedanji prestopki pri kon- skrbi, da se izvoli ustavni odsek, ki bode dognal upravičenost trolnih shodih se bodo kainovali samo disciplinarnim potem, tega jezikovnega zakona. Namestnik je izjavil na to, da sme v bodoče pa je postopati strogo po vojnem zakoniku. dež. «bor po o zakonih, 18 dež reda pac posvetovati se in sklepati so že sklenjeni in ko so že izdani, ne pa o zakonu, ki se morda šele kedaj izda. Vsa debata in vsi sklepi Italijani in tirolski dež zbor. Načelnik kluba italijanskih dež štajerskega deželnega zbora o jezikovnem zakonu s 14. imajo torej samo akademično veljavo, ter se je s tem prekoračil delokrog v deželnem zboru. Nemški poslanci so namestnika ves čas motili ter klicali : „Tu se mora vse premeniti". Debata se bo v prihodnji seji nadaljevala. poilancev. baron Malfatti, je sklical dne 6. italijanske državne in deželne poslance, da jim poroča o vspehih pogajanj, katere je vodil imenom vlade posl. dr. Kathrein z voditelji tirolskih Italijanov glede administrativne avtonomije južnega italijanskega dela Tirolske, oziroma glede udeležbe Italijanov bodočega deželnozborskega zasedanja. Ko- Vojaške nemške šole Vlada Češkem io Ogerskem nekaj nemških listi proti temu odločno protestujejo. šol hoče ustanoviti na Češki in ogerski likor je znano, so ostala vsa pogajanja brezvspešna, ter se Italijani tudi letos ne udeleže deželnozborskih sej v In omostu, Konferenca za splošno razoroževanje. Šest Štajerski dež. zbor je imel v petek dne t. m. mesecev je minilo, odkar je car Nikolaj II. poslal v svet svoj mirovni predlog. Kar se vsem mirovnim. društvom in njihovim jednajsto sejo. Dež. odbor je predložil razna poročila mej dru- velikim kongresom ni posrečilo, to je dosegel car največje ev- gimi načrt zakona, s katerim se preminja dež. volilni red za ropske države in največje armade z jednim samim pozivom. Štajersko. Poslanec Hagenhofer in tovariši so predlagali, da Devetnajst evropskih držav in Zjedinjene države, Kitajska, Ja- dež. odbor podpira snovanje kmetijskih zadrug po potovalnih ponska, Perzija in Siam se udeleže velike konference v nizo- učiteljih, s primernimi pravili in denarnimi sredstvi, ter naj zemski tihi prestolici. v Haagu, Druga okrožnica ruskega se v to svrho dovoli 5000 gld. kredita. Poslanec Zičkar in zun. ministra Muravjeva, prinaša osem točk obširnega vzpo- * \ 144 reda ki se bode razpravljal. Te točke obsegajo pred vsem Poverjenec glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe te-le določila. Sedanje efektivno število vojaštva na suhem gj ogleda prosilčeve prašiče, in je ustanovitev zavoda za in na morju se ne pomnoži več, in tudi vojni proračun se ne zviša. Določi se rok, do katerega se to število in proračun še znižata. Prepove se upeljati orožje in * -i eksplozi prašičjo rejo odvisna od kakovosti plemenskih prašičev. 2.) Prosilec, pri katerem se ustanovi zavod, dobi snovi, katerih uporaba se sploh omeji. Podmorski torpedovski polnokrvnega mrjasca; čolni so prepovedani. Kakor se poroča niti papež, niti knez bolgarski. nista dobila povabila družbi dati dva prašiča » zan] 10 pa mora c. kr. kmetijski 12 tednov stara, popolnoma Izseljevanja v Srbijo Radi neprestanih nasilstev sposobna za pleme. Arnavtov prihaja vedno veo beguncev iz Stare Srbij na Družba ima pravico, izbrati si dva prašiča, kakerš Srbsko. Vlada mora ne paziti na nje, ker Srbski poslanik skrbeti za begunce, ampak tudi mej njimi več dvomljivih individejev. izročil Porti noto, v kateri so pojasnjeni nega spola jih vzame. jih hoče imeti, in tudi sama določi » kdaj Ako pa družba leto dnij i odkar je prosilcu dala vzroki, ta nota v svoj so prisilili begunce k temu činu ; a Porta je dala arhiv k milijonu takih not, katere žro molji že desetletja, dočim je ostalo na Balkanu vse pri starem Italija in trozveza izražajo opetovano želj na Nekateri trozvezi prijazni krogi se te varuhinje svetovnega mrjasca, ne potrebuje izgovorjenih prašičev, potem na-mestu njih lahko zahteva za vsacega 20 gld. v gotovini. Mrjocoo ootanp folitn faaa lastnina. o kr. kmetijnka družbe, dokler zavod ne izpolni svoje dolžnosti. 3.) Zavod za rejo prašičev se nadalje zaveže, vse miru vedno tesneje oklepali in s tem zvezo samo kot tako še bolj utrdili. Vidi se jim toraj, da ta vez ni več posebno trdna, prašiče, sposobne za pleme, kar jih ne potrebuje za do-in hočejo ji menda pomagati na noge. Takih mislij je brž- mag0 rej0^ oddati na zahtevo c. kr. kmetijski družbi po kone tudi italijanska vlada, kar kažejo njeni najnovejši čini Na severno, to je na italijansko-avstrijsko mejo odposlalala te dni komisijo častnikov generalnega štaba, da izgotove tam priprave za nove utrdbe. Pred vsem, pravijo, 60 kr. kilogram žive teže. 4 ) Na dve leti dobiva zavod za prašičjo rejo po enega polnokrvnega mrjasca pod istimi pogoji, ki so na- pontebsko železnično progo. Na ta način pač ne utrjuje zvezo vedeni v 2. odstavku. mej Italijo in našo državo, in čuditi se le moramo, da naš zunanji urad more le mirno gledati tako počenanje sprijate- države. Samoa Samoa so sklenile Angl misijo 5.) Prašiči v zavodu se zaznamujejo z znamkami 6 ) Ako zavod prosi za izvirne polnokrvne ple Radi jednakih pravic na nemirnem otoku ja, Amerika in Nemčija sestaviti kose snide v Washingtonu ter bode na to odpotovala menske svinje, mora jim jih družba dati i ako v to do puščajo sredstva, s popustom 10% kupne cene na Samoo. Ako se komisija švedski kralj Oskar razsodnik Boj na Filipinih ne 7.) Voditelj zavoda za rejo prašičev mora pisati bode mogla zjediniti, bode plemenski zapisnik in mora vsako četrtletje poročati o A» ^^ \ * Američani še vedno zmagujej stanju zavoda. nad svojimi nasprotniki, in ako smemo verjeti poročilom ameriških generalov poročevalcev, je dobro utrjeno Malolot že v ameriških rokah. Vsa vojna sila je sedaj konce- Golice za plemenski zapisnik in za poročila daje trirana pri Marilao, v čegar okolici se sem ter tja bijejo manjši neznatni boji. Boj za mesto Malolot je zgubili Američani večje število mož, mej \ ^ . « m . L . ' « •• • « « A c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. 8.) Zavodi dobodo ta-le napis: rejo prašičev » kr. kmetijske Pri tem boju so tem ko izguba vstašev ni posebno velika, ker mož in še a naldo poslal v boj le nekaj sv pokazati sovražniku r j,11 se hoteli družbe kranjske zavod za rejo 9.) Poverjenec družbenega glavnega odbora si lahko ogleda zavod in pregleda plemenski zapisnik in druge beležke, kadar hoče. Ravno tako lahko odredi, kadar se X jih vstaši popolno izpraznili Američani so Mit precej tal, ki so mu zdi potrebno glede reje ali v zdravstvenem oziru i ,v toda ne koristi jim to za sedaj ter odpravi nedostatke prav krajih nič ker ne morejo prebivati v popolno opustošenih Ako kak zavod za rejo prašičev ne izpolnjuje » • -4 >'i r - f « • » 4 . • » M" rekoli navedenih doiočeb i sme mu c kr kte kmetijska » • .1 P - M *A 'I' ' ' S m+L? i+M i ^ »>" - a tb&£itit it it itstititititit it itititititititit Aifc&&& jfc it it it ffc it it it tt & naimali ■IIRIIIIIIIIIIIIIIII ■■■ ■ ■■■ ■ ■■■■■■ li 11 ■■■■■! •■■■!■ ■■■■■■■ 1 « € « ♦v Kmetijstvo, j tiSSIIiiitjt li i il m bi i mi li nuni ■■■■■■ il !■■■»■■■ ■■■■■■■■■ I ■■■■■■■■■iiilBBII*,B 11 • družba naložiti globo do 25 gld., če bi se to ponavljalo « • * pa zavod opustiti (zapreti). » . kr. kmetijska družba v Ljubljani lahko da ce aivï^ piti prašičke v zavodih. Ako jih zaradi tega kaj pogine » Določbe ustanovitvi zavodov in postaj dá družba primerno odškodnino za prašičjo rejo, potem o oddaji posameznih mrjascev C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani ustanovi vsled odloka vis. c. kr. kmetijskega ministerstva z 9. dne julija 1898. » štev. 8426./1141.. v povzdigo B. Postaje za rejo prašičev. 1.) Kmetijske podružnice, zadruge, občine, zanesljivi kmetovalci, ki lahko rede po enega mrjasca in vsaj dve svinji, morejo ustanoviti postajo za rejo prašičev. 2.) Prosilci dobodo po enega mrjaščeka in dve svi- prasičje reje na Kranjskem: A. Zavode za prašičjo rejo pod temi-le pogoji: njici v starosti 10 12 tednov za polovično kupno ceno (leta 1899. po 10 gld.). Prevozne stroške iz Ljubljane pečati pet svinj 1.) Kdor se poteguje za tak zavod, se mora že s prašičjo rejo ter imeti vsaj enega mrjasca in mora tudi plačati prosilec. Kdor prašiče dobi, mora polovico vsote plačati takoj polovico pa v 14 dneh c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. 145 3 ) Postaja za rejo prašičev mora vsaki dve leti od siče » njegovo ime in bivališče pa se objavi v družbenem c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani vzeti plemenskega uradnem glasilu. mrjasca pod istimi pogoji, ki so navedeni v 2. odstavku. 6.) Posamezni mrjasci se oddajajo, v kolikor to 4.) Voditelj postaje za rejo prašičev mora pisati dopuščajo sredstva, in še-le potem, ko prosilec podpiše ter decembra vsako plemenski zapisnik in 1. maja leto natančno poročati o stanju postaje. Golice za plemenski zapisnik in za poročila daje c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. 5. Postaje dobodo ta-le napis: „C. kr. kmetijske družbe kranjske postaja za rejo prašičev". 6.) Poverjenec družbenega glavnega odbora si lahko • • ^ zavezno pismo jLi i L-1 1 '4 O U -T «i « ml Novice. 3 Osebne vesti. Fin. min. dr. K ai z 1 se je v če- ogleda postajo in pregleda plemenski zapisnik kadar ^ňák 2ve^er preko Reke povrnil iz Dalmacije na Dunaj. hoče. Ravno tako lahko odredi, kar se mu zdi potrebno glede reje dostatke. ali v zdravstvenem oziru, ter odpravi ne Dež. Šol. nadzornik dr. Zin die r v Gradcu je umirovljen; tem povodom je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Na nieeovo mesto ie imenovan dosedanji ravnatelj na 7.) Ako kaka gimnaziji g. dr. Feter S torn i k mariborski G. V. Kumar, okrajni postaja za rejo prašičev ne izpol- šolski nadzornik v Tolminu, je stopil v pokoj — Namestniški koncipist Lašič je iz Tolmina premeščen na Krk, na njegovo njuje kterekoli navedenih določeb, se opusti, napis pa se takoj odstrani. mesto prišel trd Nemec Grabmayer. g. Fr. C. Pro8ilciza zavode ali za postaje za Klepač, župnik pri sv. Ožbaldu, je dobil župnijo v Rozboru. rejo prašičev morajo svoje prošnje poslati c. kr. kmetijski družbi, prej pa mora načelnik dotične podružnice nanjo pripisati: Buče. g. kapelan Fr. Cinha premeščen iz Pilstajna v pri zavodih »V I V.. ima že sedaj plemenske veprinškem županu Janezu Andrejčiču Golaću, kisi je vzel življenje, piše „Piccolo", daje izvršil ein v trenotku blaznosti; kritikuje veprinškega župnika Ellnerja, ker ni hotel samomorilca pokopati na blagoslovljenemu pokopališču, prašiče .... pasme ter se umno peča s prašičjo dasi je pokopališče občinsko zemljišče To, da je čin politične, rejo"; se ne more grajati dovolj itd. Tržaški „Piccolo v pri postajah: „Prosilec je sposoben, imeti postajo za rejo prašičev pisi. pasme j kakor določajo pred osvete, jedni sapi hoče predpisovati cerkvi njeno dolžnosti in pravice, pa noče nič vedeti o svojih uprav peklenskih zlobah nasproti našim zaslužnim mrtvecem, katerih grobe je skrunila „Picco- , lo-va" najeta svojat Za njegove pristaše naj veljajo vsi oziri Ustanovitev zavoda ali postaje za rejo prašičev se tudi ako jih niso vredni, inako se drugače pomagati ne more, potrdi še-le tedaj, kadar podpiše zavezno pismo * % , V * ! D. Določbe o oddaji posameznih mrjascev velike bele angleške pasme. pa prihaja z občinskem zemljiščem. Saj občinskega zemljišča bode v Veprincu še razven pokopališča dovolj, zakaj pa se ni se ni oziral na ono? No, naposled seje doseglo, da so pokopali samomorilca Andrejčiča tam nekje na „občinskem pokopališču u in se je zadostilo židovskim željam, ki itak ne poznajo razločka Da se omogoči povzdiga prašičje reje tudi po takih med občinskim in židovskim pokopališčem. Andrejčič je bil ljut so- , po katerih nimajo zavodov in postaj za rejo pra- krajih, šičev, oddajala bo c. kr. kmetijska družba v Ljubljani posamezne polnokrvne mrjasce občinam, kmetijskim podružnicam, zadrugam in kmetovalcem pod temi-le pogoji. it 1.) Prošnjo za mrjasca, v kateri mora biti nave- število plemenskih svinj, naj posamezniki in za- vražnik duhovščine, toda žalosten zapeljanec framazonske struje. Ako se je branil župnik Ellner pokopati samomorilca na posvečeni zemlji je imel za to svojih poslovnih razlogov, nikakor pa tacih, umazani „Piccolo" katoliško duhovščino izvirali iz kake politične osvete, o kakoršni vsikdar čeljusta, kadar hoče blatiti w Bilo deno ga sram ! ' 4 f druge vlože po kmetijski podružnici dotičnega kraja i kmetijske podružnice in občine pa neposredno pri c. kr. ljubljanskih župnij so bili silno dolgi, vse množice kmetijski družbi v Ljubljani. procesija zaradi potresa se je veličastno vršila na veliko nedeljo popoludne. Ljudstva iz Ljubljane in okolice udeležilo se je nebrojno. Sprevodi posameznih vernega ljudstva pa so se zbrale na trgu sv. Jakoba, kjer so bile pete 2.) Mrjaščeki se oddajajo 10 12 tednov stari za litanije M. B. in pa molitve, da nas Bog milostno varuje šibe . \ é* • i i f polovično kupno ceno (1- 1889. po 10 gld.) Prevozne stroške od Ljubljane mora tudi plačati prosilec. potresa. Sprevod z Najsvetejšim je vodil presvetli knez in škof z obilnim svečeniškim spremstvom. Pogled na trg sv. Jakoba, 3.) Kdor mrjasca dobi, mora polovico cene plačati takoj polovico pa v 14 dneh potem » ko je mrjasca prejel, c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Mrjasec ostane toliko časa družbena lastnina, dokler ni plačana tudi Hm '^ftc^ Jj! r h J J* «i jjfl rSk vVLj jffl H. M S* ur) T ^tR^BEl?^ > * \ H ' druga polovica cene. 4.) Mrjasca je treba vsaj dve leti rabiti za pleme, ali do+lej, dokler se ne izkaže, da za pleme ni sposoben. 5.) Kdor dobi plemenskega mrjasca, pa ne izpol« njuje teh-le pogojev, izgubi pravico do podpor za pra- je poln zbranega nareda- je moral očarati vsakogar ter ga vspodbuditi. da se tudi on pridruži družini in prosi Boga, da odvine od Ljubljane nesrečo potresa, ki je tako hude rane prizadela našemu mestu. ^^^ - . r & »r * i Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju prijelo je zadnji mesec sledeča darila: Mari- bora poslal je gosp. France Dolenc, trgovec, 270 kron ; katere nabral mej mariborskimi rodoljubi. Imena plemenitih darovalcev priobčimo prihodnjič. Akad, društvo „Slovenija" darovalo je čisti dohodek veselice, ki jo je priredilo o svoji tridesetletnici v znesku 200 kron. V tej svoti je tudi 76 kron, katere g. prof. Leveč nabral mej bivšimi Slovenijani v Ljubljani. « 116 Dalje so darovali: Slavno „hranilno in posojilno društvo" v Ptuji 120 kron ; slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 50 kron ; gosp. dr. Edvard Volčič c. kr. sodni tajnik v Novem mestu, nabral je rej tamošnjimi Slovenci 44 kron; imena darovalcev priobčimo prihodnjič ; slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 40 kron ; slavna posojilnica v Brežicah, 30 kron ; slavno društvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 20 kron ; slavna posojilnica v Vitanji, 20 kron ; bivši državni poslanec gospod dr. Josip Vošnjak, z<^avnik, pos. i. t d. v Slov. Bistrici 10 kron; gosp. dr. Janko Pajk, c. kr. profesor na Dunaju, drugi obrok glavnice 20 kron; gosp Friderik Žakelj, c. kr. profesor v Ljubljani, 10 kron; g Jos. Smodej c kr. notar v Velikih Laščah, 10 kron; g. Anton Šlamberger, c kr. notar v Kranju, 10 kron : g V. Wanons, trgovec v Radgoni, 8 kron ; g Karol Dolenc, c. kr. sodni pristav pri najvišem računskem dvoru na Dunaju, 6 kron; g. dr. Urban Lemež, odvetnik i. t. d v Slovenski Bistrici, 6 kron ; dr. Jakob Urbanija, c. kr. poštni kontrolor na Dunaju, 6 kron ; po 4 krone so darovali gospodje : Dr Fr. Detela, c. kr. šolski svetnik v Novem mestu, Ferdinad Seidl, c. kr. profesor v Gorici ; Ivan Jenko, načelnik postaje v Litiji ; mons. Štefan Kafol, kanonik v Gorici ; gospica Marija Wessner, učiteljica višjega dekliškega zavoda v Ljubljani ; Alojzij Matelič v Tolminu ; Fran Fischer hôtelier v Kamniku, gg. Tavčar, Logar, Rajle v Ribnici 3 krone 60 h. ; vč. g Mihael Saje, župnik v Štangi 3 krone; vč. g. Filip Abram v Črninah pri Gorici, 2 kroni in vč. g. Anton Pahor, vikarij v Kronbergu pri Go • rici 2 kroni. Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala. Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju je letos uže 64 revnih dijakov podpiralo; za toliko število podpirancev je treba res izvanredne pomoči. Odbor prosi torej uljudno za pošiljanje daljnih darov, katere bode društveni blagajnik veleča-stiti gospod Franc Jančar, monsignor, papeški častni komornik i. t. d. na Dunaju, I. Singerstrasse številka 7 prav hvaležno sprejemal. — Tatvina v realki. V podstrešji na realki spravila je deželna vlada po potresu svoje stare spise. Teh spisov je bilo sedaj mnogo pokradenih in prodanih pri mesarjih in trgovcih. Policija je neki že prijela jedno žensko, ki je spise kradla in prodajala — Za očetom. Ves gladen in premerznjen zglasil se je te dni na magistratu 11 let star deček Janos Kolnaz iz Sibinja na Solnograškem Šel je bil z očetom na Dunaj dela iskat, ali oče ga je na Dunaju zapustil na skrivnem, in tako je ostal sam v velikem mestu. Neki krošnjar se ga je usmilil in ga vzel seboj v Gradec, od koder je prišel sam peš v Ljubljano, češ da bode morda tukaj našel svojega očeta, ki je zidar in je z Dunaja odšel proti jugu Deček hotel je iti tudi še v Trst očeta iskat, ali magistrat mu je dal podpore in ga poslal domov na Solnograško. — Nezgoda. Zdravnik dr. Mihalič v Ljutomeru se je na poti iz Bučkovec na cesti v okolici Kamenščak zvrnil is voza, ker sta se konja splašila. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil eno nogo in roko nalomil. — Električno razsvetljena vas. Gotovo nekaj za naše čase originalna novica. Navadna kmetska vas tam v gorati in še celo solnograški deželi se ponaša s popolno električno raz-8vitljavo ; in to se je zgodilo brez sodelovanja kakega inže-nerja ali elektrotehtnika. V St. Martinu — tako se namreč vas imenuje — biva priprosti kmečki sin Peter in je brez studij, toda nadarjen samouk. Nakupil si je vse potrebne priprave in napeljal elektriko naprej po svoji hiši, potem pri sosedih, in nazadnje še po ulicah in celo v cerkvi. Ko se stemni, tedaj zažari cela vas v svitu električne luči in mogoče da še svetleje, kakor pri nas v Ljubljani. — Zagrebška opera ostane. Hrvatski listi poročajo, da je Hrvatska deželna vlada vsprejela predlog gledališke uprave, po katerem ostane operi zagotovljenje dosedanja pod- pora, le število opernega osobja se skrči. Gledališče ostane v vladni režiji. — Okrajni zastop v Ormožu. V načelstvo okrajnega zastopa bili so izvoljeni gospodje: dr. Ivan Clumec, načelnikom, Ivan Kočevar, namestnikom, Franc Gonozi, Florijan Kuharič, Alojzij Miki, Lavoslav Petovar in Maks Robič, odbornikom. Nemci so se med volitvijo odstranili. — Občinski odbor na Humu blizo Ormoža sklenil je jednoglasno, prositi za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljuljani ter je dotični prošnji že odposlal. Dalje je isti občinski odbor in krajni šolski svet na Humu sklenil jednoglasno prositi visi dež štajerski za zboljšanje učiteljski plač. — Železnični most čez Savo pri Poganeku blizu postaje Kresnice je tudi za drugi tir dogotovljen in se je izročil prometu. — Iz Radovice se nam poroča, da je bila velikonočni ponedeljek vsa vas v veliki nevarnosti. Zvečer ob 8 uri je jelo goreti v hiši posestnika Jureta Matekoviča. V hipu je bilo vse poslopje v ognju. Na srečo je pritisnila burja goreč plamen, kjer ni gorljivih stvari. Vsaka druga sapa bi bila povzročila neizmerno škodo Strni so dobro prezinile. le pre-goste so, zlasti ječmen. — Zadnji zimski dnevi so naredili precej škode. Pozeble so marelice, zgodnje hruške in deloma tudi breskve. Trta je pozebla v najnižjih legah. — Ponesrečil se je min. nedeljo dopoludne neki kolesar na Medvedjeku, vozeč iz Ljubljane v Novo mesto Ves pobit in umazan pride v gostilno Jos Keka na Pljuski, kjer je popoludne umrl. Našli so pri njem vizitko na ime Jos. Sorčič — Najden mrtvec Železniški delavci našli so dne 6. aprila po noči na progi pred skladiščem južnega kolodvora v Ljubljani ležati Janeza Jankoviča, katerega so prenesli še živega v skladišče, kjer pa je kmalu umrl Policijski zdravnik dr. Illner je mrtveca ogledal in konstatoval, da ni na truplu nobenega sledu kake zunanje poškodbe, in da je umrl za mr-tvoudom. Mož je rad pijančeval. — Žensko truplo so včeraj našli blizo postaje v Kresnicah. Truplo je že več dni ležalo v vodi. — Nesreča. V Ratečah na Gorenjskem sta minoli ponedeljek Jos Rožift in Jos. Kajžer streljala s topiči. Pri tem se je unel smodnik ter oba oŽgal po obrazih. — Umorstvo i2letne deklice. V Solnogradu se je vršilo strašno umorstvo. Neznan človek je v mrtvašnici tamošnjega pokopališča onečastil 121etno deklico, potem pa jo umoril. Vzlic vsemu iskanju ni še prišla policija hudodelcu na 3led. — Pustolovec morilec. Pred tržaško poroštvo je bil te dni obsojen neki Amiragli v petletno težko ječo. Svoj čas je bil delavec na železnici, a radi zanikernosti so ga zapodili. Leta 1887. je začel živeti v Trstu z neko vdovo Vambiachini, ki je imela dve hčerki. Amiragli pa se je ž njo spri ter začel hoditi z neko Jeglič, krotilko levov Jeglič je umrla nasilne smrti. Amiraglija so takrat obdolžili, da je vrgel svojo ljubico skozi okno, a tega mu niso mogli dokazati. Na to se je vrnil zopet k vdovi Vambianchini ter se zaljubil v njeno 15-letno hčerko Ker pa se mu dekle ni hotelo udati, jo je zaklal z britvijo, — Prepovedane loterijske igre. Kakor se nam piše, bilo je pri zadnji seji tukajšnjega c. kr. dohodarstvenega okrajnega sodišča več strank na občutljive denarne globe obsojenih, ker so se vdeleževale srečkanja deloma pri ogerski razredni loteriji, deloma pri inozemskih loterijskih družbah, zlasti pri loterijski družbi „Fortuna", ki jo vodi mejnarodna menjiška in efektna banka v Amsterdamu. Z ozirom na to zdi se nam umestno, da občinstvo pred jednacimi zabranjenimi igrami nujno svarimo. 147 1 t. I Prešernov spomenik i ■ Prenos gld. 831-07 K Dr Ludovik Filipič, advokat v Celju . . A » 10 — Dr. Val. Štempihar, advokat v Kranju . . » 10-— Gospa Olga Muys v Ljubljani...... » 5 — Prispevek tržaških abiturijentov .... n 12 — Svetost v Premrov v Trstu za 100 prodanih Stritarjevih pesmi....... • n 15-15 Mijo Vamberger, kr. profesor v Karlovcu je nabral.......... n 61*50 katere so darovali: po 5 gld. : župan I. Vrbanič, poslanec Janko « Modrušan, Dav. Trstenjak, ravnatelj v Kostajnici, dr. Ivan Mobar, okrajni zdravnik pri sv. Ivanu in profesor Mijo Vamberger; gld. nabral dr. Ivan Mohar v veselem društvu ob priliki odhoda Begoviča v dolnji Lopac ; po gld. dr. Ivan Banjavčič in Ignac Jelene » po gld. dr. Gustav Kor i nitzer, dr. Vatroslav Reiner, Janko Zaje Ivan Lah, Matija Kete, Josip Maček, Ivan Kralj in Vilim Reiner j po gld. Drag. Ravnihar, Ant. Sandri, J. Peris, Ulrik Hofer v Brihoru » Nik. Veselič, Franjo Dejak Gjuro Gasparovič, R. Strohali Libenik, okr. zdravnik ? po 50 novč Ivan Bezlaj » Kladarič in N. Horvat. Gaberšček v Gorici Nabranih pri slavnostnem zborovanju go- renje-goriškega učiteljskega društva dne 28. julija pri Korenu v Št. Janžu . . Prebitek bazarja prirejenega pri županjskem shodu v Ljubljani Gospa Marija Zalaznikova v Ljubljani . Dr. Karol Triller, advokat v Tolminu . And. Jeglič, c. kr. drž. pravdnika namest nik v Gorici Val. Marušič, c. kr. davčni nadzornik v Tolminu Matko Primožič, c. kr. davčni nadzornik v Tolminu 5 Franc Lašič, c. kr. vladni koncipist v Toi minu A. Jakončič, hranilnični ravnatelj v Goric M. Fabijan, c. kr. pristav v Ajdovščini « And. Vertovec, učitelj v Tolminu H iwMBftffMJ 'M -- 'T'I-'m - BTBťff V JbjKEHQwl.jçt ' . jJnffH H« ± Jgpy Lf ■! Ant. Devetak, c. kr. pristav v Tolminu skupaj » n n X t » » » n K) n n n » n n io- 211-56 2* 10' 4* « < M gld. 1211-28 dr. Josip Staré, blagajnik. • a Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld. En odrezek 310 m dolg zadostno za moško obleko i \ > fine stane samo > * 2-80 iz dobre 3 10 » > 4-80 7-50 > 8 70 1050 12-40 13-95 [ i fine j še angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10-Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld 95 kr peruvien in doskiDg, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo bo opozori, da se blago veliko ceneje naroči, kakor pa pri kupcih. dobi. ako naravnost od nas Tvrdka Kiesel-Amof Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (6) Redilna in hranilna štupa za Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. (5-1) Varstvena znamka Redilna stupa za 21 za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj i 50 let z najboljšim uspehom, : če živina neče žreti in da se zboljša mleko. 1 zámotek z navodom o uporabi 50 kr., Varstvena znamka. f f 5 zamotkov samo 2 gld. Redilna in hranilna štupa za kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race itd. 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Dobiva se y lekarni Trnkóczy y Ljubljani » Kranj 8 ko. i.Varstvena znamka Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim nasl-Mom vpo-naročila se najlože in najceneje izvršujejo po pošti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova spreje zadnja pošta in dežela). (ime. kraj, hišna številka