T Vsakoletni zbor občanov pri spomeniku padlim partizanom na Planici nad Crngrobom v spomin hrabre bitke selške čete in smrti heroja Žagarja ter 14 njegovih soborcev je množična manifestacija naše odločnosti nadaljevati izročilo narodnoosvobodilne borbe. Letošnje slovesnosti so se med med številnimi obiskovalci udeležili tudi ugledni gostje; poleg drugih predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner in edini še živeči borec selške čete Stane Kersnik-Jelovčan. Po slavnostnem govoru predsednika škofjeloške občinske skupščine so udeleženci proslave spremljali kulturni spored, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Kranja in kranjska godba na pihala. (S) — Foto: S. Saje NARAVA V SKODELICI ČAJA kamilica flores chamomillac čaj od kamilice 25 ^st^s&ts XXXIV. Številka 24 občinska konferenca SZDL JSi«, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Jttit - Isdaja Časopisno podjetje *tn%) - Glavni urednik Igor Slavec »omi urednik Andrej Zalar lASILO SOCIA Kranj, torek, 31. 3. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO treba je borbe v nas Svečanosti ob prazniku hitenj, Jošta, Sv. Duha in Žabnice so sklenili z zborovanjem na Planici nad Crngrobom — Govor predsednika Škofjeloške občinske skupščine Viktorja taklja — Tako kot je bilo junaštvo potrebno za preboj selške čete iz sovražnikovega obro-fa, pomeni odločnost vseh izhod iz današnjih gospodarskih težav. Skica nad crngrobom i sobotni dopoldan je m piano mlado in staro. . predšolskih in osnovno-JVtrok, srednješolske mla-Ifcsieev in aktivistov na rod-pdilne vojske pa drugih Kranja, Škofje Loke ter t^slB krajev se je podala na ^ proti Planici nad Crngro-^ Tod je bilo pri spomeniku J^a partizanom zborovanje ijt. obletnici junaške* borbe prnne družbe, plapolajoče i^ev vetru, bučni zvoki godbe in lSis pesem iz mladih grl so v iw* amotni kraj ponesli svečano In v marsikom, ki je s pogle-slikovito okolico pod seboj L^tojc in daljnje hiše, je občutek Nsnosti prerasel v radost. lepo-*mtat ljubezni do domovine. fct»o pri gorenjskih Treh žeb-Tm selena, mogočna gmota Pohorja, ki nosi v sebi svojega Šarha; tu razbrzdani predalpski svet - *rob učitelja Žagarja. Tam dravska ravnica, tu zasanjano Jenkovo Sorsko polje. Povsod ena sama nakopičena, omamljajoča lepota ljubljene domovine,« je svoj nagovor med proslavo začel V i ko t r 2akelj. Zatem se je iz sedanje pomladi v besedah preselil v pomlad po hudi zimi leta dvainštiridesete-ga. Spomnil se je junaštev selike čete in tragične smrti narodnega heroja Žagarja. Ob tem je nagla sil, da naša narodna zgodovina, zlasti zgodovina narodnoosvobodilne borbe in revolucije, ni dišeča roža, ki naj bi si jo zataknili v gumbnico ob spominskih ali drugih svečanih priložnostih in omamljeni od njenega vonja pozabljali na tegobe sedanjega časa, temveč je učbenik in zvezda stalnica, je opornik OGOVORIMO SE SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V današnji številki objavljamo na 6. strani gradivo za sejo zborov ^»jate občinsek skupščine, ki se bodo sestali v sredo, 8. aprila, ob ^.iiri v dvoranah kranjske občinske skupščine. Na seji bodo med %p3> obravnavali problematiko uresničevanja zakona o stanovanj-Va gospodarstvu, poročilo o lanskem delu slovenskih delegatov v **wnem zboru skupščine Jugoslavije, poročilo o lanskem delu ^»jaVega sodnika za prekrške itd. Govora bo tudi o urbanističnem nju Zabnice. S2Z a hiter in natančen popis bodo imeli popisovalci prebivalstva, gospo-jstev in stanovanj lažje delo in da bo popis najhitreje opravljen, pripravimo zanj tudi vse tbne dokumente Stanji popis prebivalstva bo pijavk in ime, kraj in' občino, kJMeri stanujejo ali začasno pretep popisani, delajo oziroma OUjejo šolo ter razlog za od V*t « kraj* »talnega prebivala prisotnost v kraju *lax spol, datum, kraj in občino Aa, lakonski stan, pripadnost Afc narodnosti ali etnični skupi-Mtorin jezik, šolsko izobrazbo. šolo, ki jo obiskujejo ter pismenost; število živorojenih otrok; kraj in občino, iz katere so se osebe doselile v kraj stalnega prebivališča in leto doselitve; poklic, občasno opravljanje drugih del zaradi pridobivanja sredstev za preživljanje, družbenoekonomski položaj, dejavnost in vire sredstev za preživljanje. Nadaljevanje na 16. str. pri sprotnem preseganju protislovij, ki jih nosi v sebi naš samonikel družbeni sistem. Da bi v prihodnje nakopičena protislovja zmanjšali, je nadaljeval govornik, kaže vztrajati pri samoupravnem načinu razreševanja problemov in racionalnem obnašanju tako posameznikov kot družbe. Krepiti moramo tudi kult dela in z dejanji potrditi, da dela*0 POB,ej živeli le 041 8v<>Jega • Vikt?r 2akelJ Je govoril nato o lanskoletnih rezultatih gorenjskega m Škofjeloškega gospodarstva, s katerimi je moč biti zadovoljen kljub ne povsem izkoriščenim možnostim. Enako optimistično je sklenil svoje razmišljanje: »Tako kot je bilo za preboj iz sovražnikovega obroča pred 39 leti potrebno junaštvo, tako je preboj iz zdajšnjih nakopičenih gospodarskih problemov mogoč le, če junaško in hitreje zakoračimo po poti ustavnega preobražanja naše družbe. Ce bomo tako ravnali, potem se nam za lastno in narodovo bodočnost ni treba bati.« Za popotnico v dolino, v našo vsakdanjost, je govornik udeležencem slovesnosti poklonil še stihe iz Kosovelove Revolucije: »A sedaj je treba borbe v nas ...« S. Saje Praznik pridnih mladih rok Pod geslom »niti zrna žita, niti pesti sena, niti repa živine, niti kaplje vode okupatorju« se je napredna mladina Jugoslavije že sredi najhujših spopadov bojevala za hrano, potrebno partizanom. Ko je napočila svoboda, so mladi s še večjim navdušenjem orožje zamenjali z delovnim orodjem. »Ni počitka, dokler traja obnova!« se je glasil klic mladine. Gradili so nove mostove, usposabljali proge in ceste. Vendar so želeli Še večjih in težjih nalog, nekaj posebnega — objakt, ki bi zasenčil vse prejšnje. Tako so se odločili, da bodo zgradili progo Brčko —Banoviči. Petintrideset let mineva, odkar so 1. aprila 1946 ob glasnem »ho-ruk« brigadirji zasadili pfve krampe in lopate. Desetletja graditve nove družbe so prek mladinskega prostovoljnega dela s tovarištvom, bratstvom in enotnostjo ter z Ijzbeznijo do domovine povezala stotisoče mladih ljudi. Rodovi, mlajši od samih delovnih akcij, se danes izkazujejo in potrjujejo, sinovi, celo vnuki prvih graditeljev pišejo zdaj nove strani epopeje mladinske ustvarjalnosti. Tudi letos bo mladinsko prostovoljno delo pomemben prispevek k razvoju naše družbe ter socialistični vzgoji mladih ljudi. S tem, da na mladinskih delovnih akcijah — šolah samoupravljanja sodeluje vse več mladih, se krepi idejna in akcijska enotnost organizirane mladine. To pa je dejavnik, ki je še kake pomemben za lepo prihodnost vseh mladih. Zato naj 1. april, dan mladinskih delovnih akcij, v vsemi prireditvami, ki jih pripravljajo mladi, pomeni tudi spodbudo vsem tistim, ki Še oklevajo, da zgrabijo za kramp in lopato ter si v mladinski delovni brigadi naberejo delovnih in samoupravljalskih izkušenj ter navežejo nova prijateljstva. H. J. Najnižja pokojnina odslej 5100 din Pokojnine se za sedaj ne bodo povišale, ker so bile že 1. januarja letos usklajene z gibanji povprečnih čistih osebnih dohodkov; tak ugotovitveni sklep so konec prejšnjega UPNICA - MOČAN PECAT ŽAGARJE VEGA DELOVANJA - V petek so v Liphici pri Srednji Dobravi na žalni slovesnosti počastili 39-letnico smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, člana C K KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Žagarjevo učiteljeva-nje na Srednji Dobravi je opisala njegova učenka, sedaj zgodovinarka Ivanka Križnar. Takoj po prihodu v njihov kraj leta 1922je pričel tudi z delovanjem za boljši gospodarski in socialni položaj takrtnih kajžarjev in obrtnikov ter za večjo kulturno in politično osveščenost krajanov. Dobrava je bila pred vojno prav po zaslugi Žagarja vkljutena v vse napredno in protifašistično gibanje na Slovenskem. Tik pred drugo svetovno-vojno, po osemnajstih letih službovanja, je moral Dobravo zapustiti. Toda že čez dve leti so med Dobravčane prišle žalostne novice: mož naprednih idej in dejanj, kije vtisnil kraju močan pečat, je 27. marca padel skupaj s štirinajstimi soborci na Rovtu nad Crngrobom. — Na žalni slovesnosti so nastopili učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice in Kranja ter godba na pihala iz Gorij. (cz) - Foto: C. Zaplotnik tedna sprejeli delegati skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Sprejet pa je bil sklep, po katerem se s 1. januarjem letos povečajo najnižje pokojnine od sedanjih 4311 na 5100 din. Tako se bo povečal tudi varstveni dodatek vsem tistim upokojencem, ki ga že dobivajo, po dokončnih preračunih pa ga bodo deležni tudi nekateri upokojenci na novo. Strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo vse upokojence, ki bodo imeli pravico do varstvenega dodatka , pravočasno obvestile in povabile, da prinesejo ustrezna potrdila. Stalna pomoč za nego bo odslej 2692 din, medtem ko bodo upokojenci, ki potrebujejo prav tako stalno pomoč in postrežbo, vendarle le za opravljanje večine življenjskih potreb, dobili 1708 din na mesec. Upokojenci in uživalci oskrbnin oziroma tisti, ki prejemajo začasno nadomestilo pokojnine, bodo prejeli tudi enkratni znesek za rekreacijo v višini 900din. Povišale so se tudi invalidnine za telesno okvaro in sicer znaša po novem invalidnina za 100-odstotno okvaro 843 din mesečno, za 70-od-stotno okvaro 589 din in za 30-od-stotno okvaro 255 din mesečno. 20. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA fcrcmj K). 20.4.81 O L,AS 2.STRAN TOREK. 31.MAKA' PO JUGOSLAVIJI I Mladi bodo gradili 400.000 ha njiv pod vodo Donava in njeni pritoki so zadnje dni nekoliko upadli, kljub temu nevarnosti zaradi povodnji ni konec. Vse bolj trpe posevki in hiše s slabimi temelji, ki ne vzdrie dolgotrajne razmočenosti tal. Podobno je s plazovitimi območji, ki marsikje drse. Vse skrbi tudi prihod novega vala visoke vode, ki je bil v nedeljo pri Bratislavi, v sredo pa bo v Jugoslaviji. V nedeljo je bila gladina Donave že za 20 cm nižja in je Se naprej upadala. Vendar nevarnost ni minila, ker marsikje bruha na dan talna voda, mogoče pa je tudi, da bodo popustili jezovi. Letošnje donavske povodnji štejejo poznavalci med tretje največje v stoletju po količini pretoka vode na sekundo. Tako so leta 1888 namerili 15.500 kubičnih metrov na sekundo, 1941. leta 15.100 kubikov in 16. marca 10.950 kubikov v sekundi. Tako velik pretok seveda ne ostane v strugi in ocenjujejo, da je pod vodo okoli 400.000 hektarov polj. Kjer žito gleda iz vode, bo rešeno, če voda ne bo stala več kot nekaj dni, kjer pa ga je prekril mulj, bo treba misliti na nove posevke. Zdomci o junijskem kongresu Jugoslovanski delavci na začasnem delu v ZRN podpirajo vse ukrepe gospodarske stabilizacije v domovini, so poudarili na posvetovanju v Bonnu, kjer se je zbralo okoli 100 predstavnikov 23 klubov, ki delajo na območju Bonna in Kolna. Opozorili so tudi na več tem, o katerih bi se morali delegati Jugoslovanov, začasno zaposlenih v tujini, pogovoriti na II. kongresu jugoslovanskih samo-upravljalcev. Menijo, da bi se morali ustrezneje lotiti usklajevanja politike vračanja s stvarnimi možnostmi v domovini; še bolj bi morali poudariti usmerjanje v malo gospodarstvo in še posebej v kmetijstvo kot v področja, na katerih so možnosti za nova delovna mesta in proizvodnjo največje. Dobra ocena stabilizacije Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je dokaj dobro ocenila začetne dosežke naše stabilizacije. Izrazila pa je pomisleke o rentabilnosti številnih investicij v Jugoslaviji. Zastavila je tudi vprašanje, če bo Jugoslavija vztrajala v boju proti inflaciji. IMV bo vrnila denar do 10. aprila Direktor prodajno servisne organizacije IMV Tone Se-pec je na beograjskem sejmu avtomobilov dejal, da bo Industrija motornih vozil iz Novega mesta do 10. aprila vrnila denar vsem tistim kupcem katrc, ki se niso odločili za obročno odplačevanje doplačila razlike do nove cene tega vozila. Zaradi denarnih težav, v katerih se je znašla tovarna, so do 27. marca vrnili denar s pripadajočimi obrestmi skoraj polovici kupcev. Vsi drugi, po zagotovilih IMV pridejo na vrsto v prihodnjih dneh. Povedali so tudi, da se povečuje število kupcev, ki se odpovedujejo vračanju denarja in se odločajo za nakup tega popularnega vozila. Vsem tem kupcem bodo vozila dostavili v čimkrajšem času in tako izpolnili svoje obveznosti. V Sloveniji bodo letos štiri zvezne in šest republiških mladinskih delovnih akcij, na katerih bodo sodelovali tudi gorenjski brigadirji - Pozornost pripravam Mladinsko prostovoljno delo, ki je pognalo korenine že med narodnoosvobodilnim bojem, v zadnjih letih dobiva nov zamah. Vedno več je pionirjev, učencev, študentov in mladih delavcev, ki hočejo zaostale predele naše domovine izenačiti z razvitimi, ki se hočejo v praksi učiti samoupravljanja in ki jim bratstvo in enotnost pomeni trden most k osvajanju novih zmag. V Sloveniji bodo letos štiri zvezne in šest republiških mladinskih delovnih akcij. Zvezne bodo: Posočje, Kozjansko. Suha Krajina in Slovenske gorice, republiške pa: Goričko, Brkini, Kras, Istra, Kobansko in Bela krajina. Na njih bo sodelovalo 4720 mladih z vseh koncev domovine, ki bodo ne glede na znoj in žulje zavzeto gradili ali obnavljali cestno, vodovodno, električno in telefonsko omrežje, urejali hudournike, planinske pašnike, kmetijska zemljišča. S svojim delom bodo družbi prihranili več kot 70 milijonov dinarjev. Delovnih akcij v Sloveniji se bodo udeležile tudi mladinske brigade iz vseh gorenjskih občin. Kranjčan* bodo sodelovali na Kozjanskem in v Istri, Tržičani v Suhi Krajini, Ra-dovljičani na Goričkem, Skofjelo-čani in Jeseničani na Krasu, razen stalnih pa bodo oblikovali tudi skupne pionirske brigade ter delali na več akcijah zunaj ožje republike. Evidentiranje brigadirjev se je ponekod že začelo. Časa je do 6. junija, ko bodo na slovenskih deloviščih prvič zapeli krampi in lopate, površno gledano še dovolj, ne pa, če naj bodo priprave resnično kvalitetne. Izkušnje iz prejšnjih let so namreč pokazale, da je izbira 'brigadirjev izjemno pomembna in da so predhodna srečanja na lokalnih delovnih akcijah nepogrešljiva. Ne samo zato, da bi se mladi na njih krepili za trdo delo, ampak da bi se navajali tudi na demokratično, samoupravno življenje v brigadi. Pri evidentiranju mladih za delovne akcije tmajo vsekakor pomembno vlogo in veliko odgovornost klubi brigadirjev in seveda vodstva mladinskih organizacij. Vse prerado se namreč dogaja, da je med mladimi delavci-brigadirji dosti nediscipliniranih, take delovne organizacije pač najlaže pogrešajo, da pa je na drugi strani premalo prijav srednješolcev, študentov in kmetov. Vzrok tiči predvsem v neenakopravnem položaju brigadirjev, saj za delo v brigadi denarno niso prikrajšani le delavci in učenci v gospodarstvu, medtem ko študentje, na primer, počitnice raje izkoristijo za delo, ki jim bo navrglo kakšen dinar. Zal je tako, čeprav denar ne odtehta bogastva doživetij brigadirjev, zadoščenja, da so odgovorno in ustvarjalno prispevali k razvoju družbe in ob delu zoreli v samo-upravljalce. Tem prvinam bo zato v obdobju priprav potrebno bolj prisluhniti in pri nekaterih mladih preseči ozka gledanja na materialne vrednote. H. Jelovčan Prešibek vpliv na cene P* fov™ obsojajo podražitve, hkrati pa največkrat Pozabljajo, da tudi njihove zahteve za višje cene veano niso povsem upravičene - Potrebna bo mnV^/°Sye^e"os' in odgovornost, čimprej pa bo aia z<*živeti tudi občinska skupnost za cene Za lanska gospodarska gibanja v so značilna odstopanja Tržič - Pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije so Tržičani lani na nekaterih področjih dosegli dokaj ugodne rezultate. Zlasti uspešni so bili v naporih za povečanje izvoza in omejevanje uvoza, pohvalijo pa se lahko tudi s pametnim razporejanjem dohodka in umirjeno rastjo zaposlovanja. Ob ugodnih premikih pa so se za številne organizacije združenega dela zaostrili pogoji ustvarjanja in pridobivanja dohodka, kar je povezano predvsem z upočasnjeno rastjo industrijske proizvodnje zaradi slabše, ponekod celo kritične, preskrbe z reprodukcijskimi materiali, posebno uvoženimi, in z zvo-denelimi načrti o oblikovanju enotnega jugoslovanskega trga. Tem pojavom se pridružuje še neobvladana politika cen, prepočasno uresničevanje dohodkovnih odnosov pri ustvarjanju skupnega prihodka in dohodka. Nekateri od teh problemov so opazni tudi v letošnjih gospodarskih gibanjih. Obravnava zaključnih računov, predvsem pa družbenopolitična aktivnost pri tem, je bila dobra. Tržiški delavec dejansko postaja gospodar svojega položaja ter razpravlja o pogojih za pridobivanje in razporejanje dohodka. Prisotne pa so tudi še slabosti. Jugoslaviji » pri uresničevanju poglavitnih ciljev na področju vzpostavljanja skladnejših gospodarskih tokov, pri doseganju večje ekonomske stabilnosti ter zaustavljanju rasti cen. Tako so proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov lani v Jugoslaviji porasle za slabih 40 odstotkov, medtem ko je bilo načrtovano 27,5-odstotno povečanje. Cene storitev so poskočile za okrog 25 odstotkov v primerjavi z načrtovanimi 18 odstotki. Življenjski stroški naj bi se povečali za 27 do 29 odstotkov, dejansko pa so se v Jugoslaviji za «37 in v Sloveniji kar za dobrih 40 odstotkov. Vendar pa o politiki cen oziroma o Dobro sodelovanje Za delegate kranjske občinske skupščine je pripravil poročilo o lanskem delu tudi sodnik za prekrške. V njem navaja, da je prejel lani 3480 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Upoštevajoč nerešene zadeve iz leta 1979 je imel lani sodnik skupno 4798 spisov, od katerih jih je bilo rešenih 3283. Organ za prekrške je lani sodeloval s številnimi občinskimi organi, strokovnimi službami in delovnimi organizacijami. Organ za prekrške bo tako pot ubiral še naprej, saj se kaže kot dobra. Kranjski organ za prekrške se ubada še z nekaterimi drugimi problemi. Zadev je veliko, zato bo nujno poskrbeti še za tretjega sodnika za prekrške. Večjo pozor nost pa kaže v prihodnje name niti medsebojnim odnosom. * H" * "~--------- pravah ob zaključnih računih ni bilo govora. Veliko besed je bilo izrečenih na račun podražitve reprodukcijskih materialov, surovin, energije, premalo pa je bilo pripravljenosti, da bi se ozrli vase, ocenili, če so izkoristili vse notranje rezerve in če so zahteve po povečanju lastnih cen res upravičene? Vedno in povsod gotovo niso bile. Zato bo letos nižja rast cen mogoča, če se bodo vsi delavci, zlasti pa zveza komunistov in sindikati, zavzeli za uveljavitev zakona o sistemu cen in na teh osnovah odgovorno in osveščeno oblikovali cene svojih izdelkov in storitev. Čimprej bo morala zaživeti tudi skupnost za cene. Res je, da je v pristojnosti občine le dvanajst odstotkov cen, vendar pa posegajo na tista področja, ki so za delovnega človeka še posebej občutljiva. H. J Akademija ob mednarodne m dnevu invalida Kranj — Društvo invalidov Kranj pripravlja akademijo v počastitev mednarodnega dneva in leta invalidov. Prireditev pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta bo v soboto, 4. aprila, ob 16. uri v veliki dvorani Iskre na La borah Za goste akademije, ki bodo do Kranja prišli z avtobusom, bo organiziran tudi poseben avtobusni prevoz do Iskre. Avtobus bo izpred Delavskega doma pri občini odpeljal ob 15.30 in 15.45. Letošnja obljuba kurirčkove pošte Nadaljevati Titovo pot Na Gorenjskem bo kurirčkova pošta poto-vala od javke do javke od 31. marca do 27. maja — Iz kranjske v tržiško, jeseniški radovljiško in škofjeloško občino — JVjoJ sporočilo namenjeno predsedstvu SFRJ Kranj — Danes prihaja na Gorenjsko kurirčkova pošta. Ob (kal uri jo bodo od kamniških pionirjev prevzeli pri partizanski bolnici s Komendski Dobravi člani pionirskega odreda osnovne šole v Zakm Po krajši slovsnosti na šoli jo bodo ob spominskem obeležju na p5 predali pionirjem osnovne šole v Cerkljah, ti pa v Velesovem pioar skemu odredu Stanka in Janka Mlakarja iz Šenčurja. Zatem bo kurirčkova pošta potovala po kranjski občini v*, 14. aprila. Na svoji poti se bo ustavila ob vseh pomembnejših pomnil naše burne zgodovine. V sredo bo v rokah pionirjev iz Voklega in Tih* odtod jo bodo s čolnom prepeljali na nasprotni breg Save, kjer jo ba# j prevzeli pionirji iz Mavčič. V četrtek bo krenila preko Orehka in Itim ce v Stražišče. Naslednji dan jo bodo pričakali pionirji v Podbhcii] Besnici. Prihodnji teden bodo kurirčkovo pošto nosili še pionirji pionirskih odredov v kranjski občini. V ponedeljek bo v rokah ufač<< osnovne šole Helene Puhar in pionirjev iz Naklega. Prenočili b«r I' Podbrezjah. V torek se bo mudila v Dupljah, na Kokrici in med picarf ? osnovne šole France Prešeren. Učenci kranjskih šol jo bodo postni? ' v sredo, odkoder pa bo v naslednjih dneh nadaljevala pot preko Picfr selj, Olševka, Preddvora in Kokre do pionirjev z Jezerskega. V dola»! bo vrnila 13. aprila, nakar se bo kurirčkova pošta mimo zased pr«' preko Preddvora in Goric do Seničnega, kjer jo bo pionirski osnovne šole z Golnika naslednji dan predal vrstnikom iz triiške ne. Iz Tržiča bo kurirčkova pošta potovala po nekdanjih kunntf poteh v jeseniško občino, odkoder jo bodo pionirji predali 8. maja j dom v radovljiški občini. Na škofjeloškem področju jo priči" 18. maja in po desetih dneh jo bodo pionirji predali odredom Ljubljana Šiška. Kurirčkova pošta, ki se tokrat organizira že devetnajsti* edinstvena manifestacija obujanja in negovanja tradicij naše cije in junaškega narodnoosvobodilnega boja. Vrsto let je pr pozdrave in iskrene želje tovarišu Titu za njegov rojstni dan obtičala sredi poti, samo za trenutek, da se je poklonila i velikemu voditelju, državniku in ljubitelju pionirjev. Zatem je nadaljevala pot do javke do javke, pionirji pa so v svojih « poudarjali svojo odločnost graditi domovino in varovati njene bit ve. Smrt velikana zgodovine pionirjev tudi letos ni odvrnila od festacije. Sporočilo kurirčkove pošte bo odslej namenjeno pre SFRJ. To bo velika obljuba pionirjev, naših najmlajših sar ljavcev, da bodo s Titom v srcu hodili po poti, ki nam jo je pr začrtal. Zato naj ne bo kurirčkova pošta le domena pionirjev praznik vse krajevne skupnosti in vsakega naselja, koder bo C. Zaplc Društva tesneje povezati . Radovljica - Pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva v Radovljici prizadevno delujejo vsi sveti in koordinacijski odbori. Na minuli seji koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi so se dokončno dogovorili, da na blejskem otoku ne bodo organizirali verskih obredov in tako to pobudo, o kateri že nekaj časa razpravljajo, ovrgli. Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Radovljica pa so sprejeli program sodelovanja z občino Buje, s katero so že podpisali listino o trajnem poslovnem sodelovanju. Prijateljstvo z občino Buje traja že nekaj let in že nekaj let tvorno sodelujejo na vseh področjih. Prijateljske stike so navezali kulturniki, gasilci, zdravstveni delavci in drugi, za letošnji program sodelovanja pa je značilno, da bodo še bolje sodelovali tudi na družbenopolitičnem in samoupravnem področju družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in skupščini obeh občin. Koordinacijski odbor za organizacije in društva pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva pa je razpravljal o republiških izhodiščih o nadaljnji vlogi organizacij in društev ter o problematiki organizacije društev in organizacij v radovljiški občini. V občini deluje deset občinskih zvez. v katerih je včlanjenih 152 društev od skupno 198 društev. 36 društev v občini se ne združuje v zvezo, med njimi tudi sedem lovskih družin in kar enajst turističnih društev. Prizadevajo si, da bi se vsa številnejša društva povezala v občinsko zvezo, JESENICE ki naj bi jo ustanovili aH kakorkoli drugače tesneje pt V občini je največ gasilskih* _ 31 v krajevnih skupnostih) delovnih organizacijah. Ta pa že združuje občinska zveza. P^osvet pred letošnjimi nalogami KRANJ - Občinska ko Zveze komunistov Kranj p.m člane občinske konference, centralnega komiteja Is munistov iz Kranja in n nike komisij pri komiteju ferenci ZKS Kranj. V KN se za takšen seminar odloči v, tega, ker so pred organuacy pomembne naloge in se » njihovo uresničevanje in organizacijsko dobro Seminar bo v petek. 3., u 4. aprila. Uspel referenc Srednja Dobrava nedeljo so se krajani s Sr brave na referendumu podaljšanju krajevnega spevka. Na volišču so visok dostotek udeležbe, Sanje krajevnega samopr r je glasovalo 74 odstotkov upravičencev. Krajevni san vek bodo krajani Srednje ^ plačevali naslednjih pet K pa bodo večinoma namenili a1 ditev nekaterih komunalnih Sanj v krajevni skupnosti. H Danes, 31. marca, ob 10. uri bo seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na njej bod obravnavali predlog odloka o i zaključnega računa proračuna občine Jesenice za 1960. leto, | delu komunalnih organizacij združenega dela posebnega di_ pomena, informacijo o potrditvi zazidalnega načrta za počitn^^ii cone H v kranjskogorski Jasni in osnutek odloka o potrditvi „ nega načrta delavsko kulturnega centra na Jesenicah. Med w bodo tudi pregledali dopolnitve statuta jeseniškega bsai urbanizem in stanovanjsko politiko ter statut skupnosti za cent,*/ nili pa se bodo s pripravami na popis prebivalstva. (S) Danes, 31. marca, ob 16. uri bo seja skupščine delegatov mJ? ga kluba samoupravljalcev. Na seji bodo pregledali poročilo irsji/ odbora o lanskoletnem delu kluba, poročilo o lanskoletnem fiaav/ poslovanju in nekatera druga poročila. Obravnavali bodo tudi p*£ samoupravnega sporazuma o temeljih plana kluba za leta 1*1 -f predlog načrta letošnjega dela in naloge kluba v pripravah nt\r* gres samoupravljalcev Jugoslavije. (S) Prepovedi še ne zagotavljajo reda Zadnja podražitev oskrbnin v kranjskem dija Hm domu je sprožila plaz nezadovoljstva U4JU - Zavrtalo je prejšnji %e*eb>k. Gojenci dijaškega «*aa ao kljubovalno zavrnili •sjfa. Taai aa večerjo jih ni \.to se je spustila noč, so se t^sS ss igrišča. Blizu tristo Vkw ki deklet, srednješolcev in bi V 1*4 Ni iteljico do-njo odkrito ŠMrfH • asiihli aaib, ki jih ^ Opisa adils jih je podraži je približala ajiaove tepe. I tifp sokrbaina je sprožila Mssaovoijstva, ob katerem ^ prišli aa daa tudi številni ty ■uMisii To, da morajo Cd v aaeh saaotanzti plaće Ni aksraj toliko, kot bi živeli v W največ pripomb pa so Siatfsdi prepovedi, ki o me j u St da iti gibanje in življenje v' Red mora biti, so se strinjali. Nihče ni oporekal, ker se vrata doma zaklenejo že ob deveti uri. Verjetno pa ne zahtevajo preveč, ko pravijo, da bi vsaj ob koncu tedna radi gledali televizijo do kraja in ne le prvo oddajo po dnevniku. Saj bi bil vzgojitelj lahko z njimi, lahko bi se pogovarjali o dobrih in slabih plateh programa. Tudi kadilnica menda ni tako velik »greh«, da so jo morali v začetku šolskega leta zapreti. Razen domske kuhinje, ki večkrat ponudi premalo ali pa preslabo, so se gojenci dotaknili tudi vprašanja tople vode za umivanje in ogrevanja, saj so bile pozimi sobe pogosto mrzle. Spregovorili so še o motnostih za fantovske obiske pri dekletih, ki naj bi bili dovoljeni od šestih do osmih zvečer. Skupni praznik pod Još to m faaj - V spomin na herojsko H«ctfke čete in smrt narodnega Sp Strneta Žagarja ter 14 nje-a>j| sinili r v imajo vsako leto « tfkntai skupni praznik krajev S Jafcom so označile številne Naasti in prireditve, ki so po Vod 20. do 28. marca. Petek in \k,20. in 21. marec, sta minila v Vaji športnih tekmovanj; prvi * f bil v dvorani kulturnega Si gv. Duh namiznoteniški tur SikaaVe in moške, drugi dan pa ad aa igrišču v 2abnici tek-f makm nogometu. V ne Vtt marca, so pripravili pohod Sfcaaaun patrol Po poteh Rovta SjM^nftoin v Zabnici. Od po 23. marca, do četrtka, 26. STio potekala tekmovanja v jahu, streljanju in ke-Sa V četrtek je bila tudi skup 1 nm temkajšnjih gasilskih dru jfcm udeležencem po tekmovanj so podelili pri slavnostni akademiji v domu Sv. Duh minuli Si mbtt Tam je govoril pred \k a ia krajevne skupnosti ■» rjdi Brane Selak, v kulturnem »fc pa ao se predstavili fol-aupma Iskra iz Kranja in Si mor domačega kulturnega Vka Iran Cankar. V ponedeljek se niso mogli zmeniti. Vzgojitelji so jih sicer prepričevali, naj dogovarjanje prepustijo svojim delegatom, vendar gojenci ponudbe niso sprejeli, češ da bo potem vse padlo v vodo. Kajti doslej je veliko njihovih predlogov, ki so jih posredovali prek delegatov v domski skupnosti ali svetu doma ali prek mladinskega vodstva, naletelo na gluha ušesa. Duhovi so se nekako ob pol enajstih vendarle umirili. Gojenci in vzgojitelji so se sporazumeli, da se sestanejo naslednji večer in se zrelo pogovorijo o vsem, kar jih teži. Razprava je bila dolga, bilo je .tudi veliko vroče krvi na obeh straneh, vendar se o vsem niso uspeli dogovoriti. Problemi so žgoči, tudi nepravilnosti ni malo. Gojenci mogoče res niso izbran najbolj primernega načina za izražanje nezadovoljstva. Ubrati bi morali samoupravno pot preko mladinske organizacije, domske skupnosti in tudi družbenopolitičnih organizacij doma. Če doslej s predlogi niso uspevali, bi pač kazalo poiskati boljše načine dela; organizacijske, vsebinske in kadrovske. H.Jelovčan Slovesnosti ob prazniku so sklenili minulo soboto dopoldan z zborovanjem borcev in aktivistov NOV, mladine in drugih občanov na Planici nad Crngrobom. g gaje Osnovno merilo aktivnosti komunistov Postopno približevanje ciljem Programsko volilna seja občinske konference ZKS na Jesenicah je osvetlila gospodarski in družbenopolitični položaj ter začrtala bodoče naloge komunistov — Kritične besede razprav-Ijalcev - France Popit o vlogi Zveze komunistov Jesenice — Lanskoletni gospodarski rezultati v jeseniški občini niso dosegli načrtovanih, saj so v železarni kot največji organizaciji združenega dela zaostali za plani zaradi nenehnih težav z reprodukcijskimi materiali in surovinami. Tako je železarna ustvarila le 55 odstotkov dohodka občine, kar je najmanj doslej. Lani se je celotni prihodek povečal glede na leto poprej za 26 odstotkov, porast porabljenih sredstev pa je bil še za 2 odstotka večji. Medtem ko se je dohodek v celotni občini povečal za 16 odstotkov, se je v železarni le za dobrih 11 odstotkov. Sredstva za osebne dohodke, ki so se povečala za 13 odstotkov, so za en odstotek presegla dovoljeno porabo. V skupni porabi so se sredstva za izobraževanje in zdravstvo povečala za 18, za vse druge interesne dejavnosti pa za 16 odstotkov; pri S— OL kongres samoupravljavcev S sporočili bo kongresu spregovoril naš delavec V polnem teku so priprave na kongres. Glavni nosilec vse *#rsosti je seveda sindikat, prav nič manj pa ni to tudi stvar komu *«ov in vseh družbenopolitičnih delavcev. Sporočila kongresu so lapnvljena in nakazujejo na pomembna vprašanja, probleme in togost za njihovo reševanje. Sredi aprila bo objavljen predlog fcjapnne resolucije, ki bo podlaga za opredelitev stališč kongresa in ob tej bomo organizirali široke razprave v vseh delovnih in družbenih ddja, da bodo povsod do nje zavzeli stališče. Tako široko obravnavne resolucije bo pomemben prispevek za njeno oplemenitenje, «tsu pa tudi spodbuda združenemu delu za primerjanje lastnega tt*nt i njenimi zahtevami in v njej zastavljenimi stališči. Najpo-teabotje pa bo, kako bomo priprave na kongres in pozneje kongresna ajfiKa in sklepe izrabili za poglobljeno oceno stanja samoupravne Miaaiiirnionti in družbenoekonomskih odnosov v vsaki temeljni in kako bomo po teh ocenah izdelali programe za zboljšanje i za krepitev samoupravnih odnosov. Za tako ocenjevanje pa je ■ velika pripravljnost. združitev prizadevanj vseh naših sil z Tjmokomunistov na čelu. 0 kongresu so rekli: ISlpa Bibičif\ predsednik republiške konference SZDL Slo-«caa)e: »Od kongresa ne pričakujemo, da bi bil zgodovinska prelom-Mta, ker smo si to prelomno situacijo ustvarili že z bitko za novo Muro, za zakon o združenem delu, za sistem, za to, da se v političnem atonu uveljavita delavski razred in združeno delo. Velik pomen Uagrma je v tem, da predstavlja enega izmed vzvodov za nadaljnji agvoj socialističnega samoupravljanja: potisnil bo nekatere probleme miafciriČnrfa samoupravljanja v središče pozornosti, saj je to samo anvijanje edino, s katerim lahko rešujemo zastavljene gospodarske, fcdbeae in politične probleme. Nihče jih ne more reševati v imenu Udarcev, v imenu združenega dela, rešuje jih lahko samo organiziran (Doseči moramo, da bo s sporočili kongresu spregovoril naš iarae m če bo kritičen in jasen,bo to pomenilo velik napredek. To pa tea» dosegli predvsem tako, da kongresa ne bomo pripravljali samo paš onpniaacijskih štabov, ampak moramo zanj izrabiti vsak delovni aaaaek, vsako obravnavo gospodarjenja, referendum, prekinitev dela si, da se tam zberejo podatki in črpa "sebina za sporočila. Kongres aaaao pripravljati in vsebinsko graditi v tekoči delovni in aapodaraki problematiki, naj bo prisoten v celotnem utripu politična irrljenja.« D. D. tem gre za preseganje resolucijskih določil za 4 odstotke. Nezavidljiv gospodarski položaj terja posebno od komunistov odločnejše vključevanje v prizadevanja za boljše gospodarjenje, je v svojem nagovoru med drugim na-glasil sekretar komiteja občinske konference ZKS na Jesenicah Franc Kobentar, ki se je zavzel tudi za vztrajno odpravljanje vzrokov za slabe delovne rezultate. Široka razprava je zatem osvetlila dosežke v dosedanjem delu komunistov, predvsem pa je kritično opozorila na številne probleme na raznih področjih. Ne prvič so komunisti ocenili nezadostno vključevanje komunistov v delegatski sistem, premalo povezanost osnovnih organizacij ZK, slabo akcijsko utrjevanje organizacije glede na številčno rast članstva, ne dovolj kritično ocenjevanje dela in še več drugih vprašanj. Opozorili so tud i na probleme malega gospodarstva v občini, težave pri samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, nekatere neupravičene naložbe v naši družbi in ne nazadnje na potrebo po preoblikovanju veli: kih krajevnih skupnosti v občini. Ko je predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit nato govoril o vlogi komunistov in ob tem skušal odgovoriti na nekatera v razpravi načeta vprašanja, je najprej negativno ocenil preveč delno zastavljene cilje. Povezovalec vsega, je dejal, bi morala biti težnja, kako ustvariti samoupravno družbeno komuno, v kateri bi razreševali vsa vprašanja. Komunisti namreč* vse preveč razpravljajo o specifičnih problemih iz svojega okolja, pri tem pa stvari ne gledajo širše, z vidika celotne družbenopolitične skupnosti. Vse preveč je tudi nezadovoljstva nad posameznimi problemi. Kritizirati je treba, kar ni v redu, kar gre počasi, sicer pa je vse treba videti v procesu. Osnovno merilo aktivnosti komunistov mora prav tako biti ocena, kako se približujemo zastavljenim ciljem. Nekaj vprašanj, je ocenil, se v jeseniški občini vendarle ne premakne z mrtve točke. Tako bi morali za boljše delovanje delegatskega sistema sklicati odgovorne komuniste in s z njimi dogovoriti za ustreznejše metode dela, saj je očitno, da so sedanje vzrok neaktivnosti delegatov. Prav takšna »jara kača«, je poudaril France Popit, so tudi problemi pri dohodkovnem povezovanju v združenem delu, nerešena vprašanja pri odločanju o obveznostih iz dohodka in dileme glede preoblikovanja krajevnih skupnosti. Vsa ta vprašanja, je sklenil svoje misli predsednik Popit, bodo morali komunisti v jeseniški občini čimprej črtati z dnevnih redov svojih sej. Ob tem bo njihova velika naloga tudi uresničitev naložbe v novo elektro jek Farno /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske. Kranj RAZPIS Medšolskega tekmovanja za najboljše likovno, literarno in fotografsko delo UDELEŽBA Tekmovanja se lahko udeležijo 1 skupina predšolski otroci v okviru programa v vzgojno-varstvenih organizacijah 2 skupina učenci osnovnih šol v okviru šolskega pro- grama ali posameznih krožkov 3 skupina dijaki srednjih šol v okviru šolskega pro- grama ali posameznih krožkov TEMA Tema je tudi letos prosta, udeleženci tekmovanja si jo torej izberejo sami V svojih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih naj bi avtorji razmišljali predvsem o sebi in o vsem, kar jih obdaja VRSTE IZDELKOV Likovna dela — poljuben material in tehnika (slika, grafika, plastika, keramika, tapiserija, lepljenka, mozaik) — pri likovnih delih naj format ne presega velikosti 80 X 80 cm Literarna dela — proza (poljuben spis, basen, humoreska, črtica, potopis) — pesmi (priložnostne, lirske, pripovedne) — kratki dramski prizori Fotografska dela — fotografija (30 X 40 cm) — diapozitiv (6x6 cm) PODATKI — ime, kraj in naslov šole ali vzgojno-varstvene orga- 0 UDELEŽENCU nizacije — ime in priimek avtorja, leto rojstva in razred — ime in priimek vzgojitelja, učitelja ali mentorja — oddelek, krožek ali razred, v okviru katerega je bilo delo izdelano NAGRADE Likovna dela nagrajena bodo po tri najboljša dela v vsaki starostni . skupini Literarna dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini Fotografska dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini Podeljenih bo torej 21 enakovrednih nagrad, ki jih prejme šola, krožek ali razred, v okviru katerega je avtor sodeloval na medšolskem tekmovanju Vrednost posamezne nagrade je 1500 din Prispevkov ne vračamo ROK IN NASLOV Prispevke pošljite na naslov Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 4, najkasneje do 14. maja 1 981. Izvršni svet zasedal KRANJ — Pomembne zadeve je na sredini 150. seji obravnaval izvršni svet kranjske občinske skupščine. Sejo je vodil predsednik Milan Bajželj. Člani izvršnega sveta so se seznanili z informacijo izvršnega sveta Slovenije o gospodarskih gibanjih v letošnjih prvih mesecih in o ukrepih za uresničevanje resolucije. Posebna pozornost je veljala na: logam, ki jih imajo občine. Izvršni svet je sprejel informacijo o podpisovanju samoupravnih sporazumov 0 temeljih plana republiških interesnih skupnosti s področja gospodarstva. Iz kranjske občine 31 temeljnih in delovnih organizacij ni podpisalo sporazumov. Največ »negativnih« je pri podpisovanju spo- razuma o temeljih plana interesne skupnosti za letališko dejavnost. Kranjski izvršni svet je obravnaval tudi predlog družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe v Sloveniji ter dogovor o izvajanju politike cen v Sloveniji. Izvršni svet je potrdil zaključni račun lanskega proračuna. Presežek nameravajo v kranjski občini nameniti kompenzacijam, gradnji cest in rezervam živil. Povedati velja, da so bile pripombe, ki so jih Kranjčani posredovali na republiške dokumente glede cen in splošne porabe, v precejšnji meri upoštevane. Izvršni svet je v sredo obravnaval tudi nekatere svoje zadeve s področja ljudske obrambe. .jk Jezikovno razsodišče (17) Zahvaljujoč prisotnosti zaskrbljujočega Od več strani dobivamo pritožbe, da se nekateri še zmeraj ne morejo odvaditi zvezam, ki jih je L. K. iz Ljubljane nalašč takole osmešil: »Zahvaljujoč našim sejam, našim časopisom, radijskim in televizijskim oddajam je vedno bolj prisotna zaskrbljujoča prisotnost zaskrbljujočega in prisotnega.« V slovenščini je res popolnoma odveč izraz zahvaljujoč, saj je brez misli na domače ustrezne izraze prepisan iz srbohrvaščine (zahvaljujući) ali pa narobe preveden iz francoščine (grace a). »Zahvaljujoč hitri pomoči je ostal pri življenju« se slovensko glasi zaradi hitre pomoči ali ker je prišla hitra pomoč, je ostal živ. Namesto »zahvaljujoč gasilcem hiša ni pogorela« rečemo rajši po zaslugi gasilcev. Namesto »zahvaljujoč materi je prebral knjigo« rečemo z materino pomočjo. Namesto »zahvaljujoč slabi družbi se je znašel v zaporu« po krivdi slabe družbe ali zaradi slabe družbe. Izraz zaskrbljujoč sicer ni napačen, a je neroden in dostikrat mehanično prevzet iz srbohrvaščine (zabrinjavajući). Namesto »zaskrbljujoče veliko število morskih nesreč« bi lahko rekli vznemirljivo, zaskrbljivo, »zaskrbljujoč položaj« je lahko resen, nevaren, »zaskrbljujoča letina« je lahko prepicla, premajhna, slaba. Včasih se temu modnemu deležniku lahko izgonemo tudi a pieoblikovanjem stavka. O izrazih pn*cu=u (p;. Ih-itnost) in odsoten (odsotnost) bomo spregovorili posebej, saj dostikrat brez potrebe zapletajo misel, še posebej na političnem področju, kakor smo nekoč v pozni jeseni slišali na televiziji: »Zadnje čase je že čutiti prisotnost akutne neprisotnosti delegatov.« Razsodišče vabi posazenike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! G L, A S4.STRAN TOREK 31 MARCA tj 21.500 dinarjev za telefon Vsak nov lastnik telefonskega priključka naj bi vplačal kot enkratni znesek 21.500 dinarjev — Dražji impulz za vse uporabnike ptt storitev Kranj — Samoupravna interesna skupnost PTT Kranj predvideva v naslednjem srednjeronem obdobju za več kot 890 milijonov dinarjev naložb v telefonski promet Gorenjske ter 38 milijonov dinarjev za udeležbo v izgradnji mednarodnih, magistralnih in tranzitnih zmogljivosti Slovenije. Kar 32 odstotkov sredstev bodo namenili za krajevno kabelsko omrežje s kanalizaciju na vozelnih področjih. 37 odstotkov sredstev pa odpade na avtomatske telefonske centrale. Vrednost vloženih investicijskih sredstev za izgradnjo enega telefonskega priključka bo znašala okoli 931 milijonov dinarjev ali natančno 67..389 dinarjev na priključek. Od tega bo obvezna 30-odstotna udeležba naročnika za priključek in sicer v Izvrini odbor SAMOUPRAVNE INTERESNE KOMUNALNE SKUPNOSTI občine Radovljica razpisuje na podlagi sklepa z dne 24.3.1981 naslednja dela in naloge tajnika samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: višja ali srednja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali gradbene smeri, 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in komunikativne sposobnosti. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo Izvršnemu odboru Samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica, 64240 Radovljica, Sercerjeva 22/1. s pripisom »razpis«. Dva meseca bodo obnavljali preddvorski hotel Bor. Največ del bo zahtevala kuhinja, odtoki, sanitarije in tlaki. Kot so povedali, dela teko po programu in za prvega maja bo hotel spet odprt in tudi poln. - Foto: D. Dolenc /---■--- višini 20.216 dinarjev. Ce pa k vrednosti investicijskih vlaganj prištejemo še vrednost zgradb, ki se po metodologiji v ptt prometu prištevajo k ptt zmogljivostim, se vrednost osnovnih vlaganj poveča za 191.000 dinarjev. Tako vrednost vloženih investicijskih sredstev znaša milijardo 122 milijonov dinarjev ali na naročniški telefon 81.000 dinarjev. .30-odstotna udeležba naročnika za priključek je po teh izračunih torej 24.000 dinarjev. Vrednost investicij za izgradnjo priključka povprečno v Sloveniji pa znaša 71.000 dinarjev in je 30 odstotna udeležba naročnika za priključek 21.000 dinarjev. Izvršni odbor območne interesne skupnosti za ptt promet iz Kranja je zato predlagal skupščini interesne skupnosti, da sprejme sklep o višini udeležbe novega telefonskega naročnika kot nepovratno združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo v letu 1981 v višini republiškega povprečja, ki znaša 21.500 dinarjev. Tako bo vsak novi lastnik telefonskega priključka plačal 21.500 dinarjev kot enkratni znesek. Območna skupnost za ptt promet je tudi predlagala, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotavljali sredstva v višini 20 odstotkov vrednosti telefonskega impulza.. Pri sedanji ceni telefonskega impulza, ki znaša 0,70 dinarjev znaša 20-odstotna vrednost 1,15 dinarja in bo tako veljala skupna cena telefonskega impulza 0,85 dinarja. Ta obveznost bo veljala za vse uporabnike ptt storitev, višji telefonski impulz pa bomo plačevali tedaj, ko bo višino potrdila republiška skupnost za cene. D. Sedej Preddvorski Bor (vendarle) obnavljajo Preddvor - Ni jim uspelo dobiti bančnega kredita za širjenje hotela, na katerega so polagali vsa upanja. Sto prepotrebnih postelj bi z njim pridobili , razširili kuhinjo, jedilnico in še in še/ šele tak bi bil kos ponudbi »kakršno- zahteva vse večje povpraševanje tujcev, pa tudi domačinov, po preddvorskem hotelu Bor. Letos so ga spet okupirali Angleži: tri četrtine vseh terminov imajo že razprodanih. Pa bi radi tudi Belgijci povečali svoj obisk, pa Holandci. Toda kaj, ko ne bodo zmogli toliko obiska. Zdaj so delavci Bora in Centrala vrgli svoja sredstva skupaj, nekaj pa dobili še iz občinskih rezerv in se lotili dela. Malce bodo le razširili kuhinjo, postavili vanjo najnujnejše kuhinjske stroje, da kuhinja le ne bo več tako ozko grlo. Pa tlake bodo popravili. Na hitro, nesolidno je bil zgrajen Bor, zdaj se jim pa vse skupaj maščuje. Pošteno je potreben popravila. Okrog 800 do 900 starih milijonov bo stalo vse skupaj. 4. marca, takoj po pustu, so hotel zaprli, 28. aprila bo pa moralo biti vse gotovo, kajti 1. maja bo hotel poln angleških in domačih gostov. D. Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Dozorevanje in razvoj poklicnih interesov (1) Interesi so dimenzija osebnosti, ki predstavljajo sorazmerno trajno usmerjnost naše aktivnosti na določen predmet ali področje. Interesi določajo smer in moč naše aktivnosti. Za nas so posebno zanimivi poklicni interesi, njihov razvoj ob tem. ko sicer d' reva celotna osebnost. Za poklicne interese pravimo, o »ten*' • dispozicije, ki vzburjajo, urejajo in us. .jajo j.v-host posameznika v konkretni situaciji. Poklicni interesi otroka se porajajo na začetku predvsem pod vplivom družine in šole, kasneje nanje vplivajo širši faktorji okolja in seveda tudi osebno prizadevanje posameznika. Odvisni so tudi od razvojne stopnje zrelosti otroka. Poklicni interesi se izražajo predvsem kot želja, to, kar otrok želi, in ne še to, kar naredi. Interesi se med dozorevanjem spreminjajo, so nestabilni in različni glede na moč in glede na število. Mnogokrat so posledica vplivanja staršev, privlačnega videza stvari, navdušenja za določeno osebo (učiteljico, strica avtomehanika, znanca kirurga, junaka iz TV nadaljevanke. .. vpliva raznih razgovorov in idealov. Umirijo in stabilizirajo se običajno šele v popubertetni dobi, ko postanejo relativno obstojni in realni. Zaradi navedenih lastnosti lahko družina in šola vplivata na razvoj in oblikovanje interesov. Družina in šola lahko nudita pogoje za razvoj interesov, upoštevajoč sposobnosti, prizadevnost in druge osebnostne lastnosti učenca. Zanimivo razlago poklicnih interesov je podal K. Ginzberg s sodelavci. Njegova razlaga poklicnih interesov temelji na treh izhodiščih; razvoj poklicnih interesov je proces, ki se odvija v času rasti in dozorevanja pa tudi odrasle dobe posameznika. Proces razvoja je ireverzibilen — se ne vrača nikoli nazaj. Nova znanja, nove izkušnje pogojujejo nov način razmišljanja o poklicih, odločanje se ne ponovi v istem smislu nikoli več. Ta neponovljivost odločanja pa je razlog za večje kompromise. Človek se v procesu odločanja za poklic vedno ponovno sooča z objektivnimi možnostmi. Rezultat vsake odločitve je kompromis. Avtor razlaga razvoj poklicnih interesov kot stopnje razvoja. V svoji prvi stopnji v obdobju fanta-. zije, to je čas med 6. in 11. letom, se pojavljajo želje za bodoči poklic brez upoštevanja realnih možnosti. Otrokovo prepričanje je. da lahko postane karkoli želi. da za to ni nobenih ovir. Svojih pomanjkljivosti se v tem času ne zaveda, niti ne pomanjkanja objektivnih pogojev. Enači se z ljudmi, ki so mu všeč, junaki, o katerih bere. in to mu zadostuje za poklicno željo. (dalje prihodnjič) Zgubašev je več, vendar izgube niso velike Lani je imelo izgubo na Gorenjskem 10 temeljnih organizacij, vendar izgube niso velike, saj znašajo le 0,1 odstotka v gospodarstvu doseženega dohodka Izgube gorenjskega gospodarstva so se lani povečale v pri-merjavi z letom 1979. Predlani so sklenile poelo vasic i 12,300.000 din izgube 4 organizacije, lani pa je imelo iagtso II temeljnih organizacij s skupaj 25,834.000 dinarji. 7aosak se ji podvojil, vendar pa še vedno pomeni le 0,1 odstotek v m. spodarstu doseženega dohodka. Vse delovne organizacij« » imele izgubo zaradi nekritih akontacij osebnih dohodkov ter drugih iz dohodka nekritih obveznosti. Izgubo so imele jeseniška Železarna — TOZD Bluatiaf. < temeljne organizacije Elektra Gorenjske, KŽK - tJ» Klavnica Kranj, MIG — Mesoisdelki Skoffa Loka, —stisni dom Bohinj, Alpetour - TOZD hotel Pokljuka in Kotama hotel Stane Žagar Bohinj. Glavni razlogi za izgube, kot jih navaja SDK v svoji__ gospodarjenja, so v Železarni Jesenice zaradi nezadostne oakri* z vložkom, zastojev na valjarskem ogrodju stekel in oremaikm količin kontinuirano odlitih blumov. Premajhna jirnii iiianp polizdelkov je bila pereča vse leto in je onemogočila nonaak* potek proizvodnje. * V temeljnih organizacijah Elektra Gorenjske je iagaba u-stala predvsem zaradi povečanih stroškov nabave elektrik* energije izven sistema. V mesni industriji: v KZK - Trm Klavnici Kranj in MIG - TOZD Mesoisdelki Skorja Lokakk vedno razlog za nesorazmerje odkupnih cen živine ter m svežega mesa. V Alpetourju Skorja Loka, TOZD hoteli Pokljuka, gostiš* zmogljivosti niso bile zasedene, medtem ko ao stroški nareki Zaradi slabega poslovanja v prejšnjih letih je temeljna ornar zacija že leta 1979 sprejela sanacijski program, ki nmmt izpolnjuje. Pomembnejši ukrepi, ki so v teku ao nova orau zacijska oblika in nove poslovne povezave z najboljšo turisti!* ponudbo. Del zmogljivosti naj bi izven sezone zaprti* izboljšali vsebino turistične ponudbe na Pokljuki. Zahtevtti 4 varstvo premožanja in že izpeljali pomembne kadrovske membe. V holetu Stane Žagar v Bohinju so razlogi sa »«. podobni: bistveno počasnejše naraščanje obsegu gostiaakui rite v kakor tudi stroškov poslovanja. Predvsem io stroški materiala ter amortizacija zaradi pred letom ko2«! I adaptacije. Velika izrabljenost hotela ter neodgovsr^a 1 oprema vplivata na manjšo zasedenost. 1 Tudi v Mladinskem domu v Bohinju ao materialni naraščali nesorazmerno z obsegom poslovanja, izarebs^a posledica izredno poraslih osebnih dohodkov. Dohoaik * porasel le za 1 odstotek, medtem ko so bili osebni dohodkuJ kar za 43 odstotkov. Razen tega pa še razmere znotni ganizacije niso zadovoljive. ^ * V sklepnih računih je pri teh organizacijah izaruha nepokrita, medtem, ko je sedem temeljnih orgaiiiinT x pokrilo in sicer iz lastnih sredstev rezervnih skladov ta iTS din in 1.584.900 din iz drugih virov brez obveznega vri2f,,?l celoti je ostala nepokrito izguba v Mladinskem domu/!2r din), v hotelu Pokljuka pa je od skupaj ugotovile«.L* 2.741.000 din izgube pokrite le 179.999 din. TOZD KU-ZJ^ Kranju je od 5.349 din izgube pokrila v sklepnem rI21? rezervnega sklada le 14 tisoč din, ostalo je še nepokrito iS? ravajo jo nadomestiti iz presežka proračunskih s redat* ^ Kranj. "«»*ei Kranj - Staro kamnito ograjo, kije bila postavljena ob gradnik Ijanske ceste pred vojno in je varovala gaštejski klanec, »o - predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanj«- samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji - poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine Jugoslavije - poročilo o lanskem delu sodnika za prekrške kranjske občine - družbeni dogovor o nekaterih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v loškem in karavanskem lovskogojitvenem območju, potrditev lovskogojitvenih načrtov do leta 1*85 in sklenitev sporazumov o dodelitvi lovišč v upravljanje lovskim družinam - predlog sporazuma o dodelitvi kranjskega in trtiskega okoliia v upravljanje Ribiški družini Kranj in Trtic ter potrditev ribiških gojitvenih načrtov za obdobje od leta 1981 do leta UM - poročilo o lanskem reševanju problematike udeležencev narodnoosvobodilne borbe in vojaikih invalidov - osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika skupščine občine Kranj - predlog odloka o spremembi odloka o urbanističnem nacrtu Kranja za območje 2abnice - predlog sklepa o asanacijskem načrtu Zabnice - predlog sklepa o odobritvi uporabe sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč občinam Brežice, Koper, Laško, Mozirje, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Ilirska Bistrica, P ne toj na in Sežana Kranjska skupščina bo pod 13. točko dneVnega reda razrešila sodnika Temeljnega sodlkča v Kranju In Izvolila delegate v skupščino samoupravnega sklada za izvajanje Intervencij v kmetijstvu In porabi hrane v kranjski občini, j zadnja točka dnevnega reda pa bodo I predlogi in vprašanja delegacij in de-llegatov. Razrešitev in izvolitev Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga delegatom kranjske občinske skupščine, da na sredini seji razrešijo dolžnosti sodnika temeljnega sodišča v Kranju Antona Terpina zaradi invalidske upokojitve. Na osnovi sklepa izvršnega sveta občinske skupščine morata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvoliti delegate v skupščino samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. Zbor združenega dela gredlaga za delegate v skupščin Iranka Remica, Petra Sekneta Jožeta Fendeta, Cveta Vidmarja Albina Jagodica, Marinko Mohar Boža Zalaznika in Marka Turuka Zbor krajevnih skupnosti pa bo od ločal o predlogu, da bi ga v skupščini zastopali Janez Šumi, Jože Rezman in Frančiška Faletič. f Pomoč občinam Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih, nesreč predlaga občinam, da odobrijo sredstva solidarnosti za pomoč občinam, ki so jih lani prizadele naravne nesreče. Brežice, Koper, Laško, Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Tolmin naj bi zaradi lanskih poplav -prejeli 53.240.040 dinarjev. Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana pa naj bi dobili zaradi neurja s snegom in žledenja novembra lani dinarjev 104.R56.0ty).__ DOGOVORIMO SE Zakon v prakso Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bo uveljavil nov zakon, ki smo ga sprejeli r Družbeni dogovor uveljavlja načela zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter zavezuje udeležence, da vsak v okviru svojih pristojnosti deluje tako, da bo Zakon o stanovanjskem gospodarstvu čimprej uveljavljen v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij in skupnosti. Udeleženci družbenega dogovora naj bi zagotavljali in usklajevali načela iz družbenega dogovora tudi pri samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega in stavbno zemljiškega gospodarstva, predvsem za uresničevanje skupnih nalog na področju družbeno'usmerjene stanovanjske gradnje. Posebej pa družbeni dogovor opredeljuje in zavezuje k uveljavljanju načel na področjih: oblikovanja in zagotavljanja sredstev, vzajemnost in solidarnost ter osnove in merila pri reševanju stanovanjskih vprašanj, lastne udeležbe pri pridobitvi družbenega stanovanja, stanovanjske standarde, osnove in merila za delno nadomeščanje stanarin, nadomeščanje in prenovo družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, zamenjavo stanovanj, stanovanjsko kreditiranje in evidenca stanovanjskih posojil, organiziranje temeljnih stanovanjsko komunalnih bank oziroma poslovnih enot za kreditiranje stanovanjskega in komunal- nega gospodarstva v temeljnih bankah z opredeljenimi viri sredstev, financiranje izgradnje stanovanjskih naselij in investitorstvo stanovanjske gradnje ter posebne naloge udeležencev. V občini Kranj je bila organizirana razprava o družbenemu dogovoru pri vseh udeležencih ter izvedena uskladitev pripomb na KO za spremljanje in izvajanje nalog v preobrazbi stanovanjskega gospodarstva v občini Kranj. Dane so bile pripombe oziroma amandmaji na 10., 13., 18.„ 20., 31. in 32. čjen. Razen na 10. in 13. člen, kjer se je predlagalo ublažitev lestvice za lastno udeležbo pri pridobitvi družbenega stanovanja, so vsebinsko druge pripombe zajete v predlaganih amandmajih in v predlogu družbenega dogovora. Drugi sprejeti amandmaji k predlogu družbenega dogovora, ki jih je posredoval iniciativni odbor pri Zvezi stanovanjskih skupnosti SR Slovenije z dne 17/3-1981 celovito in vsebinsko spreminjajo družbeni dogovor v 20. in 21. členu, kjer naj se opredeli način vzpodbujanja mladih delavcev za namensko varčevanje za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj ter možnosti pridobitve solidarnostnega stanovanja ter v 47. Členu razširjene posebne naloge udeležencev. Drugi amandmaji vsebinsko bolj opredeljujejo že obstoječa določila. Lovci in ribiči načrtujejo Plan za prihodnjih pet let Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč določa, da se v okviru posameznih lovskogojitvenih območjih, usklajujejo različni interesi v zvezi z divjadjo, na podlagi družbenega dogovora. Zato se sklepa družbeni dogovor za loškogojitveno območje ter posebej za karavanško gojitveno območje. Glavne vsebine družbenih dogovorov so reševanje skupnih vprašanj glede številčnosti ter vrste divjadi, njene strukture, preprečevanje škode po divjadi ter odgovornost lovskih kmetijskih ter gozdarskih organizacij. Na podlagi vsebine teh družbenih dogovorov so lovske organizacije, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, pripravile petletne lovsko gospodarske načrte. Te načrte so Sredložile lovske družine: Jezersko, toržič, Šenčur, Udinboršt, Jošt ter Sorsko polje. Načrte potrjuje skupščina. Posamezni lovskogospodarski načrti obsegajo celoten program razvoja ter gospodarjenja z loviščem, opis ter stalež divjadi in program odstrela divjadi. Lovsko gospodarski načrt se lahko spremeni, če se pojavi v lovišču škoda zaradi previsokega staleža divjadi. Predlagatelj spremembe je prizadeta krajevna skupnost. Na podlagi uvodoma citiranega zakona sklene občinska skupščina tudi sporazum o dodelitvi lovišča posamezni lovski družini. Tak sporazum nadomešča pogodbo o opravljanju lovišč, ki je bila sklenjena med občino in lovskimi družinami v letu 1967. Na območju občine Kranj leži celotna površina kranjskega ribiškega okoliša ter 72 % tržiškega ribiškega okoliša. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da mora občinska skupščina skleniti z ribiško organizacijo pismeni sporazum o dodelitvi ribiškega okoliša v upravljanje. Če se ribiški okoliš nahaja na območju več občin, sklene sporazum občina, kjer se nahaja pretežni del ribiškega okoliša. Ribiški družini Kranj in Tržič sta na podlagi zakona sprejeli tudi petletne ribiško-gojitvene načrte za obdobje 1981-1985 ter jih predložile, v potrditev skupščini.. Ribiško gojitveni načrt je dolgoročni načrt gospodarjenja z ribolovnimi vodami. S tem načrtom se določijo vrsta, količina ter struktura rib, ki se nahajajo v posamezni ribolovni vodi. Pred pretekom določene dobe, se mora ribiško gojitveni načrt obnoviti. Poročilo delegatov v zvezni skupščini Se premalo vezi z združenim delom Delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ dajejo poročilo o delu v zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije za leto 1980. V poročilu se navaja aktivnosti Zveznega zbora ter ocena z ugotovitvami in uresničevanje delegatskih odnosov. Sprejeti so bili številni novi zvezni zakoni, od tega 30 zakonov s področja dograjevanja sistema in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Na osnovi programa so-bili obravnavani in spre j ti zakoni na področju družbenoekonomske ureditve oz. sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, na področju druž-družbenopolitičnega sistema oz. temeljev političnega sistema, pomembno področje delovanja pa je bilo na področju zunanje politike, še posebej pa na področju ratifikacij mednarodnih pogodb. V poročilu je navedena tudi podrobna dejavnost delegatov v odborih in komisijah zbora ter skupnih komisijah zborov Skup- ščine SFRJ. Zvezni zbor je imel v letu 1980 12 obravnavanih pa je bilo 153 vprašanj. Delegati so tudi v tem obdobju dela nadaljevali s prakso rednih pogovorov pred sejami zborov. Pomoč pri oblikovanju stališč so bila stališča zborov Skupščine SRS in njihovih teles, dobra povezava je bila tudi z RK SZDL Slovenije, tesnejše sodelovanje je bilo vzpostavljeno tudi z RS ZSS, družbenim pravobranilcem samoupravljanja Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, pravosodnimi institucijami. V poročilu pa je omenjena še vedno majhna povezava z občinami oziroma zbori občinskih skupščin in temeljnimi organizacijami združenega dela ter družbeno političnimi organizacijami. V zadnjem delu poročila pa so navedene nekatere zamisli, ki bi jih morali uresničiti za boljše delovanje in povezavo z delegati , iz SRS V Zveznem zboru Skupščine SFRJ. r' 4 v ' *r Družbena skrb za borce in invalide Lani nadoknadili zaostanek V občini Kranj je 2.188 borcev NOB s priznano posebno dobo« dvojnem trajanju, 423 udeležencev NOV s priznano posebno dobo* dejanskem trajnju, 300 vojaških invalidov, 282 družinskih invalidni upravičencev, 30 borcev za severno mejo in 69 civilnih invalidov vojn Varstvo borcev NOV, vojaških invalidov, španskih borcev, bora* za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev ter civilnih iavar dov vojne je urejeno z zveznimi in republiškimi predpisi. Občinska organi imajo v zvezi s tem varstvom dve pomembni aak- gi: — izvajanje.zveznih in republiških predpisov in — samostojno urejanje nekaterih področij (priznavalnine). V občini Kranj so bile doslej izredno nizke povprečne pristani nine (55. mesto v Sloveniji leta 1979). Izvršni svet in občinska shn-ščina sta smatrala, da je tak položaj nujno potrebno popraviti Pw zato je bilo v proračunu za leto 1980 za priznavalnine zagotovljen občutno več sredstev tako, da je bila poraba za 52,6% večja kot v ta 1979. Z razpoložljivimi sredstvi v znesku 4.029.566,15 din so bife primerno valorizirane stalne priznavalnine, dodeljene občan* a enkratne priznavalnine, regresi za klimatsko zdravljenje teropradja* obiski bolnih borcev. Popolno zdravstveno varstvo borcev NOV je bilo zagotovbaNi uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznoatibi enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji V deluje dispanzer za borce s kompletnim timom in tri ambulante (Preddvor, Cerklje, Stražišče), ki se več kot druge ambulante ukvarjajo z borčevsko populacijo. Večji del vključen v dispanzer (1553), ki dela v slabih prostorskih zobni polikliniki deluje za borce zobna ambulanta, z ustanovita* katere je bila odpravljena čakalna doba. Stanovanjska vprašanja borcev so se reševala po dogovora »i upravno stanovanjsko skupnostjo, ki je omogočil dodelitev 71 in sredstva za posojila v znesku 3,000.000 din, ki so bila udeležencem NOV. Za varstvo vojaških invalidov je bilo iz zveznih sredstev porabljeno 14.08.749 din. Za njihovo dopolnimo varstvo | sredstev republiškega proračuna še 4,149.000 din. Skupaj je bio t I 1980 za ta namen porabljenih 24,3 % več sredstev kot v letu poprej. Za varstvo civilnih invalidov vojne je bilo za vse oblike va * porabljenih v 1980. letu 3.126.822 din republiških proračunski stev. Na podlagi družbenega dogovora o varstvu spomenikov/rob*i grobov borcev ter sprejetega programa je bilo leta 1990 urejeno pat šče 10 borcev na Davovcu ter grobišče in spominski park na npuHfiaiI pokopališču v Stražišču. Odkrit je bil spomenik na planini Jeseni Id pokopališču v Trbojah sta bila postavljena dva nagrobnika! Ureja** bilo obeležje, kjer sta padli Vida Šinkovec in Cilka Odar. Odbor poap nikov družbenega dogovora je v letu 1980 razpolagal z 1,549.70041 sredstev. Urejeno in popolno našel Z izdelavo predloga asanacijskega načrta za Žabnico so bila določena nova zazidalna območja, ki segajo izven meja zazidalnih območij, ki so določena z veljavnim urbanističnim načrtom Kranja. Po urbanističnem načrtu Kranja v naseljih Zabnica in Šutna ni Eredvidenih večjih novih površin, ki i bile namenjene stanovanjski gradnji. Tako je v mejah zazidalnih območij možno zgraditi še največ 20 novih stanovanjskih objektov. Glede na porast prebivalstva in nove potrebe po stanovanjih je potrebno v tem območju predvideti še površine za 20—30 novih stanovanjskih objektov. Prav tako je za potrebe kmečkega prebivalstva potrebno zagotoviti prostor za širjenje kmetij. Predlog spremembe urbanističnega načrta Kranja v območju KS Zabnica paredvideva ca. 3,5 ha novih površin, od tega je ca. 2,2 ha namenjenih za stanovanjsko gradnjo, ca. 1,3 ha pa je namenjenih za razvoj kmetij. / Veljavni urbanistični načrt Kranja predvideva izdelavo asanacijskih načrtov kot samostojnih dokumentov za sklenjena spomeniško varstvena območja in za območja sklenjene obstoječe zazidave, ki ne terjajo kompleksne prenove, temveč le asanacijske posege. Območje asanacijskega načrta Zabnica je po urbanističnem načrtu Kranja označeno s F3a in F3b in obsega naselje Zabnico in Šutno. Naselji sta nastajali v različnih zgodovinskih obdobjih in ob različnih gospodarskih razmerah. Tako je naselje Zabnica pretežno kmečko naselje, Šutna pa je nastala | in je pretežno stanovanjske Kot osnova za izdelavo i skega načrta je služila in« cija obstoječega stanja i površin, infrastrukture in fonda s spomeniško im\ objekti. Značilnosti bodočega razyoja so: — pretežni del nov« širitev ter dopolnitev o funkcij so koncentrirane v my so določene z urbanistima' črtom, — širitev naselij in novi i zazidave se omejujejo in na« na že obstoječo zazidava T širitev stanovanjske gradnje | dena predvsem v naselja ! medtem ko je v južnem deki Zabnica predvideno predva jen je obstoječih kmetij, — centralne površine so dene ob šoli, — možno* šolskega poslopja, in t Zabnica, kjer so predvidene | za trgovino in javne službe, — stara vaška naselja ati Eredvsem za bivanje kmečki ivalstva. Zagotavlja se dostop do obdelovalnih poviša. — za komunalne napnm f sklopu območja asanactjsnf j črta izdelan program kornr naprav. Program obravnavi f vsem komunalno opremlje«x«i vih stanovanjskih objektov, — v ureditvenem oba* potrebno izboljšati cestno in zgraditi kanalizacijsko bo navezano na čistilno Škofji Loki. Spremenjen zakon o volit Namen predlaganih sprememb in dopolnitev volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni Hst 24/77) je nadaljnje dograjevanje ureditve volitev esaaavi gacij in delegatov ter delegiranja v skupščine dražbe« nih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih i sti. Predvidene spremembe in dopolnitve zakona ne načel, na katerih je zgrajen volilni sistem, in poeta**/ volitve članov delegacij in delegiranje v skupščine. Zakon, se spreminja in dopolnjuje tako, da samoupravne regulative, zlasti pri volitvah v interesnih skupnostih, obenem pa v določeni meri postopek glasovanja, tudi to predvsem pri samoupravnih interesnih skupnostih, kjer je ta postopati kompliciran in zamuden. Zakon namreč dopušča mota« pri volitvah članov delegacij za skupščine Mnsoaprv teresnih skupnosti glasuje skupaj o vseh kandidatih na I čemer je možno črtati posamezne kandidate na Usti, % | se volilci ne bi strinjali. Pri ugotavljanju izida volitev delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti ia i ščine samoupravnih interesnih skupnosti se uvaja pogoj za izvolitev članov delegacije, kadar je na kanala več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. |__ je lahko izvoljen le, če je dobil najmanj tretjino ftaetv volilnih upravičencev v temeljni samoupravni or oziroma skupnosti. Določbe zakona naj bi v bodoče neposredno sredno (s primerno uporabo) veljale tudi za volitve titani upravnih interesnih, skupnosti materialne proizvodnja, dej vnosti oziroma zadeve so posebnega družbenega | Počastitev 150-letnice rojstva Frana Levstika široko zasnovan program prireditev Septembrska počastitev 150-let-rojstva Frana Levstika bo čim-Nj vključena v letošnje redne prosite organizacij združenega dela, Strv in drugih izvajalcev in v tem %jn bo tudi financirana. Dodatna Vacna sredstva bodo zahtevali le Sava in kulturni dnevi v Velikih Hloh ter proslava v Cankarjevem Sta Takšna so temeljna izhodišča Hora za obeleži te v 150-letnice S»»a Prana Levstika, ki je N*sn pri republiški konferenci x)L in je na osnovi najširših ^Sb1 in prizadevanj sestavil širok prireditev. Toda nanizajmo najprej nekaj misli ob proslavljanju 150-letnice Levstikovega rojstva, saj je bil njegov lik doslej premalo osvetljen; i vso težo . njegove osebnosti smo zožali v literaturo, vnemar pa puščali Levstika kot neposrednega predhodnika današnje družbe. Po Prešernovem liričnem jeziku nam je Levstik ustvaril slovenski pripovedni jezik, ki je ostal osnova slovenščine do današnjih dni, njegov odnos do jezika pa edino pravilno vodilo slovenske jezikovne kulturne politike. Kulturno življenje v Komendi ni najbolj živahno, pa kljub temu so se kveduelji in nastopajoči često pritoževali nad prazno dvorano, ki jim k jemala veselje do dela. Ob letošnjem dnevu žena je bila dvorana hma in pevci pevskega zbora Janez Čebulj iz Komende (na sliki) so z žuljem zapeli, nastop folklorne skupine je bil deležen krepkega Vaha, malčki iz vrtca in osnovnošolci so imeli komu pokazati, kaj tyo Prireditelji se trudijo, da bi bil uspeh vselej takšen. Se Komen %u torej kulturno prebujajo ali pa so bili krajani to pot zares dobro %dteni Otroci so namreč raznosili ženam lepe voščilnice, ki so jih t*K izdelali. Će izkušnje kažejo, da je obisk kulturnih prireditev zelo Vnten od obveščenosti, se je res vredno potruditi. - L. M. Wrgka knjižnica ^mednarodnem dnevu Mladinske knjige Christian Andersen, zname--ijtati pravljičar, se je rodil 2. tU06 leta. V spomin nanj je ta ■vJfOflalen za mednarodni dan feake knjige. Njegove pravljice fa/ek, Snežna kraljica, Palčiča ^ »krat, Senca, Pero in črnilnik \m so podoba njegovega živ-K »tanja in zaupanja v srečo. \ a* je zavedal velike odgodi pred vse sprejemajočim Jan. S svojo bogato in živo Sjijo v svojih pravljicah je %, vae dobre in slabe, grde m J sitni življenja. Ni bil sanjač, S» je ostajal v resničnem S, oi zavajal ne otroškega ne Jp srca. Videl in občutil je S* preprostega človeka, veČ-Jssnesil razne prince, princese, J* in kraljice, strahopetne in S»t ministre (Cesarjeva nova Jfc, Kraljična na zrnu graha) Soverne škofe (Divji labodi), \ux> odtujenost od vsega Sep (Slavec). Nikoli ni bil v k ohlapno moralističen. Clo-> slabosti in kreposti je podkre-» dogajanju in dejanju. A vso \ življenjsko tragiko je razodel Sfidji in najbolj globokoumni Njici »Senca«. Kamniku ustanovili ZKO ^saik - V kamniški občini so fj pogrešali tesnejšo povezavo Wih društev in na pobudo ob-lj konference SZDL so pripra-1 volilno-programsko konferenco V kulturnih organizacij, ki so se MktAi delegati iz društev. V Svi so ocenili dosedanje delo-S kulturnih društev kot uspešno Snu podprli težnjo po ustano-* Zveze kulturnih organizacij, u nekaterih področjih kultur-Mjobiteljskega ustvarjanja niso «7*jeni dovolj odločni koraki. Vija posebej na področju likov-Jfesv, klubske, filmske in knjiž-Ske dejavnosti. V novo obliko %wranosti — princip delovanja Mnrih za področja kulturnega Srjaaja - kaže pritegniti delav-Ljri bemer bo moral pomembnejšo \ oaŠgrati sindikat ter učence W» in srednjih šol. Šolajoča Sna naj si preko lastnih kul Sfc društ A mttto Nedosegljiv mojster v prikazovanju dobrega in zlega je po težkih preizkušnjah v zgodnji mladosti postal slaven in cenjen. Častiti evropski kralji in cesarji so ga vabili v goste, vendar ga razkošje ni premotilo. Ostal je zvest ljudstvu in otrokom. Leta 1872 je hudo zbolel in po 3 leta trajajoči bolezni "umrl, star dobrih 70 let. Ob tem pomembnem dnevu smo v pionirski knjižnici v Kranju postavili razstavo Andersenovih pravljic in nekaj fotografij iz njegovega življenja in dela. V mesecu aprilu smo za skupine učencev četrtih in petih razredov pripravili tudi knjižne uganke o Andersenu in njegovih pravljicah. Dogovorite se s tovarišico učiteljico! Pričakujemo vas ob ponedeljkih, torkih in sredah dopoldne. Prosimo, da se za obisk predhodno dogovorite! Najboljše čaka knjižna nagrada! VABLJENI! Še posebej pa vas vabimo v pravljično sobo na uro pravljic ki je vsak četrtek ob petih popoldne za vse otroke od 5 do 10 let. V. Konc Na programsko-volilni konferenci so izvolili 13-člansko predsedstvo, v katerem ima vsako samostojno društvo po enega delegata. Za predsednika zveze kulturnih organizacij je bil izvoljen Alojz Jerman iz Kulturnega društva Solidarnost, za podpredsednika pa Jože Semprimož-nik iz kulturnega društva Motnik. Levstik je polagal tudi temelje sodobne slovenske kulture. Razvil je literarni program, ki so ga slovenski pesniki in pisatelji uresničevali do nastopa moderne. Ustvaril nam je prvo pomembnejšo založbo in knjižno središče v Slovenski matici in položili temelje slovenskemu poklicnemu gledališču z ustanovitvijo Dramatičnega društva. V zvezi z njegovo načelnostjo je tudi njegova znamenita kritična dejavnost, ki ji je položil na Slovenskem temelje ne samo v teoretičnem, ampak tudi v praktičnem smislu. Da je lahko izpolnil svoj kul-turnopolitični program, si je izbral časnikarstvo kot najučinkovitejše orožje. Do njegovega nastopa je bilo slovensko časnikarstvo oblika kramljanja in sprenevedanja, z njim pa je stopilo »v areno življenja«. Praznovanje 150-letnice Levstikovega rojstva je zato ne le osvežitev preteklosti, temveč se tesno navezuje na našo sedanjost, ponovna spodbuda je za uveljavljanje klene slovenščine, za pregled dosežkov naše kulturne politike in začrtanje njene poti, za posebno skrb kritiki, za okrepitev in poglobitev delovanja naših modernih javnih občil. Program počastitve Levstikovega rojstva je zato kar se da široko zastavljen. V njem bodo sodelovale šole, organizacije združenega dela, pa tudi najvišje znanstvene in kulturne ustanove. Posamezne naloge iz programa nekatere ustanove že sedaj uresničujejo. Na področju založniške dejavnosti je predvidenih 14 različnih publikaj, na področju revijalne dejavnosti pa posebni programi. Ob številnih razstavah omenimo najpomembnejše: razstavo, ki jo bo junija NUK organiziral ob tradicionalnem mednarodnem srečanju tujih slavistov na filozofski fakulteti, Levstikovo razstavo v Mariboru ob Borštnikovih dnevih, etnološka razstava v Velikih Laščah in razstavo, o ilustracij Levstikovih del, ki bo v Cankarjevem domu. Odbor za obeležitev obletnice bo pripravil tudi številne simpozije" posvetovanja, sestanke in srečanja' Posebej velja omeniti plenum kulturnih delavcev v tednu Levstikovih proslav (od 12. do 29. septembra) ter ljudski tabor v Retnjah. Gledališča, lutkovna, amaterska in profesionalna bodo pripravila deset različnih prireditev. Lahko si bomo ogledali tudi nekaj izvirnih Pi r Sx?,V V Prireditve se bosta vključila tudi radio in televizija ter tilmska dejavnost. Spored Prešernovega gledališča Kranj - Drevi ob 19.30 bo Prešernovo gledalšče za red torek uprizorilo Odločno zahtevo B. Pekiča. V sredo, 1. aprila, ob 16.30 si bodo uprizoritev Odločne zahteve ogledali učenci osnovne šole France Prešeren iz Kranja, v četrtek, 2. aprila, ob 16.30 pa dijaki Tekstilnega obutvenega šolskega centra iz Kranja. V petek, 3. aprila, ob 19.30 bo z uprizoritvijo Kmetije D. Storeya v Prešernovem gledališču gostovalo Kulturno umetniško društvo Dobrava iz Naklega. V soboto, 4. aprila, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču gostovalo PDG iz Nove Gorice, ki bo za red premierski uprizorilo Molierovega Don Juana. Prešernovo gledališče pa bo v soboto, 4. aprila, ob 20. uri z Mrožkovim Emigrantom gostovalo na Beli, v nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri pa v Naklem. Dve plošči partizanskih pesmi društev zagotovi pomemb-v kulturni ustvarjal-v kamniški občini ugo-imajo za to izredne Partizanski pevski zbor iz Ljubljane bo konec aprila izdal dve veliki plošči partizanskih pesmi. Prva bo vsebovala pesmi naših brigad in divizij, ki jih je zbor pel ob svoji 35-letnici na slavnostnem koncertu v hali Tivoli. Druga bo vsebovala stare partizanske pesmi v svoji izvirni interpretaciji. Obe plošči bosta predstavljali splet naših najlepših borbenih pesmi. To bo pomemben doprinos k ohranitvi tradicije naše pesmi. Partizanski pevski zbor, ki ima 86 članov, se je za izdajo obeh plošč odločil kot nas najstarejši in najizvirnejši interpret partizanske pesmi. Z njima bo počastil 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Plošči, ki bosta predvidoma stali po 100 dinarjev, lahko že naročite neposredno pri Partizanskem pevskem zboru v Ljubljani, Krekov trg 2/II (telefon 061/317-597). Na isti naslov se lahko tudi obrnete, če želite v vašem kraju pripraviti celovečerni koncert Partizanskega pevskega zbora. v. Izziv latentnemu historicizmu Ilustrator, slikar in oblikovalec Tomaž Kržišnik je na srečen način združil elemente navidezno ločenih medijev v novo sintezo. Njegov pristop k celotnemu oblikovanju (knjige, zloženke, grafične mape) se zato bistveno ločuje od podvigov, ki smo jih vajeni v našem prostoru. Bistvena razlika je tudi v obdelavi, v fakturi njegovih celotnih oprem pa tudi samostojnih likovnih stvaritev. V nasprotju s sterilnimi kolažninai sestavi in mehaničnim ponavljanjem tipskih črk, gre pri Kržišniku za prefinjeno sozvočje med črkovnimi in črtnimi ter barvnimi elementi, ki ga dosega z neposrednim risanjem in obdelavo, saj lovi posebne učinke v drobnih prilagoditvah in »deformacijah«, ki jih s serijskimi sredstvi (letraset, fotografija itd,) ni mogoče doseči. Zato Tomaž Kržišnik knjigo (mapo, zloženko) opremi v celoti in se ne zadovolji le z ilustracijami — le te imajo sicer dominantno mesto, vendar zazvenijo polnokrvno šele v kontekstu vseh ostalih prvin, v formatu grafičnega izdelka, v odnosu med praznimi in potiskanimi površinami in hkrati v posebnih prijemih, ki bi jim lahko rekli - zanikanje klasične oblike knjige kot elitniške zbiralske kategorije. Tu tudi odpira novo področje tako imenovanega socialnega designa, ki ima v načelu podobno funkcijo kot opozicijski politični lepak ali letak, le da gre za nova likovna sporočila. V tem kontekstu je zgovoren in izjemen likovni dosežek. Kržišnikova oprema in celotna likovna podoba Sonetov nesreče (izšli so v treh oblikah — kot bibliofilska izdaja v sitotisku, kot grafična mapa in kot žepna zloženka). V nekaterih pogledih gre pri bibliofilski izdaji za določeno nedoslednost — vendar le na videz. Saj so Soneti nesreče kot svojevrstna knjižna izdaja hkrati tudi sorazmerno visokotiraž-na grafična mapa, pendant izraziti mapi, ki je oblikovana nekoliko drugače in hkrati osnova za malo »socialno« zloženko. Kržišnikovi sitotiski v Sonetih nesreče, v vseh treh verzijah, predstavljajo tudi izjemen grafični dosežek. Ne gre le za barvno nasičeno kompozicijo in nenavadno izrabo rastrov in potez s svinčnikom, peresom in tankim čopičem, marveč tudi za drzen sestav likov, ki temelji v nakazani silhueti Prešernovega portreta. Prešeren in njegova poezija se nam v Kržišnikovi interpretaciji pokaže ta kot izrazito sodobna — predvsem kot izhodišče za sodobno nadgraditev klasičnih in pogosto zbanaliziranah pomenov. Umetnik nas navaja k novemu branju, od nas zahteva zbranost in kar je najpomembneje — pripoveduje nam, da Prešernova poezija niso molitveni obrazci, ki jih žebramo brez misli kot konvencionalno dediščino, kot antikviteto. Tako se nam Kržišnikova grafična oprema in ne nazadnje poezija, ki je služila ustvarjalcu kot spodbuda za soustvaritev, po kažeta kot drzen izziv letentnemu historicizmu, ki nas vse prepogosto spremlja ob branju naše klasike. Ivan Seedej Koncert skupine Naša stvar Škofjeloška skupina se bo predstavila v četrtek, 2. aprila, ob 19. uri v kranjskem delavskem domu Klub ljubiteljev glasbe je tokrat pripravil koncert gorenjske skupine Naša stvar, ki je s svojo glasbo že dosegla vidno mesto v naši ročk glasbi. Čeprav jo mnogi poznajo predvsem z raznih plesov, fantje ves čas gojijo tudi lastno, ustvarjalno, glasbo, s katero se nameravajo predstaviti tudi na njihovem prvem kranjskem koncertu. Predstavitve novih skupin so lahko zelo dvorezen meč. Vendar pri Naši stvari lahko povemo, da je njihova glasba na visoki ravni, saj v njej delujejo dobri in že preizkušeni glasbeniki. Mnogim je namreč še vedno v spominu zelo uspelo igranje Braneta Smoleta, ki je lani z električno kitaro spremljal Jožeta Zvok-lja na njegovem prvem samostojnem koncertu. Poleg solokitarista Smoleta pa v škofjeloški skupini delujejo še: Slave Meglic (kitara), Srečo Verčič (bas). Peter Camarillo (bobni) in pevec Jani Arko. Kot predskupina pa se bo predstavil ansambel Trans. Marko Jenšterle DVE LUTKOVNI IGRICI Kranj — V novem lutkovnem gledališču GLG v gradu Kiselštajn bosta v četrtek, 2. aprila, ob 16. in ob 17. uri na sporedu dve lutkovni igrici. Z lutkovno igrico Milana Pavlika »Peter gospodar svet« se bodo predstavili lutkarji Osnovne šole Ledina iz Ljubljane, z Andersonovo pravljico pa dijakinje Gimnazije Ivan Cankar iz Ljubljane. 55 let komornega moškega pevskega zbora iz Zasipa pri Bledu — Decembra lani so zasipški pevci, ki jih vodi Marjan Eržen iz Pod-brezij, proslavili visok jubilej, 55-letnico uspešnega dela. Lani so imeli kar 87 nastopov po Gorenjski, o njihovi uspešnosti pa govore tudi številna priznanja, ki so jih prejeli lani: zbor in zborovodja sta prejela Linhartovo plaketo, trije člani zbora zlato Gallusovo značko, trije srebrno in šest bronasto. V zboru poje šestnajst pevcev: Anton Izlakar, Jože Torkar, Jože Oblak, Ciril Kraigher, Metod Kraigher, Berto Je-senšek, Franc Legat, Rado Pire, Jože Poklukar, Anton Čeferin, Marjan Drolc, Anton Burja, Ivan Osovnikar, Leon Mohorič, Janko Fajfar in Marjan Kraigher. Zbor pridno vadi dvakrat na teden, v sporedu ima slovenske narodne in umetne pesmi. — J. Ambrožič, foto: C. Kraigher TOREK. 31. MARCA Tomo Križnar Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Tisto noč sem ležal peni slamnato streho, pokrit / ovčjo kožo, skozi špranje V strehi sem opazoval migljanje tisoč zvezd na nebu in vem. da mi je bito zelo lepo, morda lepše kot kdajkoli poprej. H vala. Titicaca^za tisto Šepetanje Možje v baraki carinarnice na bolivijski meji mirno kvartajo. Odkašljam se. Denar zleti čez mejo. karte se premešajo, razdele. igra se nadaljuje. »Buenos noehes, senores«. Brkač se popraska po glavi, potem vrže pika. »Porfavor. rad bi čez mejo, mudi se. noč ho . . .!« »Kaj je, kaj je?« »Prosim žig, preglejte motor . .« »Manana, manana ...« v »Za božjo voljo, zakaj sele jutri.« »Danes nimamo časa.« Čakam, naučil sem se že vljudne potrpežljivosti, včasih več zaleže kot potrpljenja. Fant vstane in prižge svečo. »Prosim, utrujen sem« »Hm. dobro, če že hočeš. Deset dolarjev. Daj deset dolarjev za babnice!« Obrnem se, sedem na stroj. Besen vžgem in potegnem mimo rampe ... Ze je kazalo, da so to moji zadnji trenutki Peruja, ko zaslišim za sabo rjovenje in topotanje težkih nog . .. Dedec je nenast, trese se, starinska pištola v roki mu opleta, da me stisne strah, da se mu bo sprožila. Dvignem roke v zrak in med kletvicami odkorakamo nazaj v bajto. Odreši me glavni šef. naslednji dan, potem ko prespim noč na betonu^aklenjen z dvokilogramsko ključavnico in ko se skesano opravičim. Luknje, same ljube luknje: Vedno eno in isto Iz ene v drugo, buf.., motor se mi smili, amortizerji jokajo, kot bi se drgnili prazni steklenici... Uboge gume nobene rezerve nimam več, prejšnji teden jo med kosilom na trgu odnesli. Preklete skale so mi Revni meščani imajo navado jesti skupaj na ulici Ni ga. Enostavno ga ne dosežem. Po štirih urah če/, rjavi Altiplano. bi že davno moral zagledati najvišjo prestolnico sveta. Na skoraj štiritisoČ metrih višine poganjajo ameriški nebotičniki. Biznismeni se boje La Paza. zamaščeno srce tu rado odpove. Sto hudičev, naenkrat . . . velika robata luknja sredi ravne puščave, globoko spodaj malo stlačenih hiš, ki pljuskajo visoko na bregove in preobložene serpentine, ki se zvijejo doj k moderni štiripasovni aveniji. Spodaj je že mrak, tu na robu je še videti sonce, znani triglavi snežnik 111 i -mani je rdeče osvetljen. Promet je spet tak, da bi najraje pobegnil nazaj v gore. Hoteli so kot običajno polni. Poganjam se v tlakovane klance, vse ceste so navzgor ali navzdol, nobena ni ravna. Ulice starih hiš v berlinskem predvojnem stilu se že praznijo, pa še vedno nimam strehe. Ce bi ne imel motorja, bi že smrčal v kakem grmovju. Okno zabaše mogočno oprsje žene v nočni halji. »Oh seveda imam posteljo. Evropejci so pri meni vedno dobrodošli. Ti ljudje tu so tako dolgočasni. Težko smo se privadili. Sprechen Sie Deutsch?« Pod stropom v kotu sobe visi v paj če vi ne. zavit križ s privezanim mučenikom, pošastno spačenim v mukah in poškropljenim rdečilom. Nasproti je nabitih nekaj slik nagic iz Playboya. Zena pogrne čez posteljo pogrinjalo in odnese polno kahlo postane vsebine. Prižgem svečo, ležem. Knjiga mi zdrkne iz rok, utonem ... Po tednu dni prenočevanja pod zvezdami spet v postelji. Na veleposlavništvu me sprejmejo prijazno. Govorim, govorim, ne morem odnehati. Tajnica mi skuha močno kavo. Potem me pošljejo na ogled mesta. La Paz je nastal, ko so v dolini ob reki našli zlato. Zlata je zmanjkalo, mesto je ostalo. Vsa pomembnejša mesta Bolivije so okrog štiritisoč metrov visoko; severni nižinski del dežele velikih rek in pragozdov je še povsem neizkoriščen. La Paz pomeni po špansko mir. Vendar v tem mestu na slemenu sveta ni miru. V zadnjih nekaj desetletjih so na Plazi Murillo z balkona predsedniške palače vrgli šest ustreljenih predsednikov. Bolivija je še vednodežela socialnih pretresov in prevratov. V gostilni v starem delu mesta se vse maje od pijanosti. Fant mojih let me potegne k politi mizi. Drži me za roko, ne spusti me. »Jugoslovan .. .? 0,kolega si.« Pijeva. Potem poslušam. Po zakajenem zraku se kotale besede o generalu, o njegovi soldateski, o izginulih v tujini kupljenih investicijah, streljanih upornikih, podkupljivosti rudarskih sindikatov, tujih monopolih, neučinkovitosti agrarne reforme, desničarskih nasprotnikih, ki preže na svojo priložnost. Pa <> revnih predmestjih, bednem položaju Indijancev, ki sestavljajo večino prebivalstva, pa žive po starem, otopeli in popolnoma nezainteresirani ža osnovanje racionalnih, pozitivnih, kolektivnih gospodarstev, ki bi ustrezale njihovi tradiciji. Prav tako zanimiv večer preživim z mladimi komunisti, ki jih srečam na univerzi. Peljejo me v skromno izbo, nabito s knjigami, pod streho podirajoče se hiše s štirinajstimi tablami advokatskih pisarn. Tiho se pogovarjamo, sam ne vem, kdaj se zdani. Sprašujejo, vse jih zanima. Nikakor ne razumejo, zakaj se p"ri nas izdajajo rdeče knjižice. Jakob nad Preddvoroi 946 metrov visoki Sv. Jakob nad Prei postaja vse bolj priljubljena družinska izkt točka Preddvor — Ze od daleč se v zelenju mešanega gozda v hribčku tik nad Preddvorom beli zvonik cerkvice, ki vabi na vrh kopastega Jakoba. Koliko domačinov in tudi 'tujcev je že navdušila s svojo preprosto belino in starimi freskami sv. Jakoba, Krištofa in s Kristusovim križanjem. Točno se ne ve koliko je stara, bila pa je v sedemnajstem stoletju prezidana in ima 400 let star zvon. Pod beležem bi še morale biti freske, toda restavratorjem so se slabo odkrivale, pa so jih opustili. Je pa že teh nekaj fresk lepo doživetje. 964 metrov je visok Jakob, lahko dostopen in kot nalašč primeren za krajše družinske izlete ob koncu tedna. Pa tudi med tednom, seveda, če utegnete. Pravijo, da so nekateri Preddvorčani tudi po trikrat na dan na njegovem vrhu. Še bolj kot cerkvica vabi seveda koča tik pod njo. Franci Skopec iz Kranja jo je že pred dobrimi tridesetimi leti postavil. Na najlepšo točko! »Gorenjska prižnica« pravijo temu delčku Jakoba. Pa je res od tu enkraten razgled: vse Julijce s Triglavom imaš kot na dlani, vse škofjeloško hribovje do Šmarne gore in še naprej se odpira razgled. In čisto pod nami smaragdno zeleno jezerce Ćrnave. Ni treba, da ste povsem planinsko opravljeni za na Jakoba. To soboto so prišle ženske gor tudi v kar malce visokih petah, pa se niso nič pritoževale. Povsem udobna pa je hoja tudi v športnih copatah, če ni ravno gojzerjev pri roki. Zagreje pa te pot, posebno če ni prave kondicije. Toda Franci ima ves čas pripravljen čaj. Najmanj devet sort zdravilnih čajev, tam okrog nabranih, je v njem skuhanih. In brez vejice dobrega domačega žganja tudi ne bomo.odšli, se ve. Ima domač encijan, pa orehovec, češnjevec, brinjevec, sadjevec, slivovko pa razne koktajle kot kumnovec, sliva, marelica, figa. malina v žganju ... Za vse prav zares. Tudi domač po katerem te prav nič ne I veselje pa da. Za dobro domačo prav tako rad poskrbi. NL„ tako slastne pečenke, kot ji njegove pečice, ki se celo i dopoldne počasi cmari. Ce. vorite z njim prej, vam bo^, kar celo kosilo. Ali pa vsaj t suha rebrca pristavi. Kaka tekne. Iz Preddvora je uro Jakoba. Z avtobusom se Kranja pripeljete v Pt._, uro: ob 6.25 začno voziti av do osmih zvečer. Ob _ ne tudi še vsako uro, nedeljo čez dan pa na vsaki i začenši ob 6.25. Pri dom« jecev ali pa sredi Pi prične pot; vseskozi | označena. Lahko pa p Jakoba tudi iz doline K< seveda s Kališča pod Stot w Od tu je dolga tura, saj sel blizu tri ure. Vodi vas p* Zaplato in mimo Hudičev«**] Saj ste že slišali, kako jeh\i smreke tja gor postavil, t. boste pri Franciju izvede& ima vse sobote in nedelje, prespati ima nekaj ležišč, vam s sobote na nedeljo uživati gorski mir. Največ obiska ima Jak<» če je lepa, pa tudi pozimi! zami je Franci utiral pot tako je bilo, pa jih je trideset za njim. No. zdaj soj vsa modra od plavie, poni podleska in zlata od ti«, lapuha. Prve zdravilne roj*j Potem se bodo vrstile jeseni. Lahko si bomo z nji nili domačo lekarno. Glav— da se pošteno sprehodimo »J jemo svežega zraka. Tega pa je na Jakobu dovojj, Dl .jože vinu 17 Vojni zločinec FRANC FRAKELJ Kot je znano, so Nemci z zasedene Štajerske in Gorenjske pregnali večino duhovščine, ki se je zatekla v Ljubljano. Škof Rozman je imel precej dela, da jim je našel ustrezne prostore in službo. Štajerskim salezi-jancem je dodelil prostor v Lisičjem gradu. (Salezijanci so kongregacija, ki si je nadela ime-po duhovniku Franu Šaleškem iz francoskega mesta Annecv. Le-ta je 1610. leta ustanovil kongregacijo salezijank, salezijance la 1855. leta Giovanni Bosca iz Torina. Sale-djanci se ukvarjajo predvsem z vzgojo mladi-le in pri tem uporabljajo vsa sodobna sred-;tva.) Noben proces proti vojnim zločincem ni do traja razkril skrivnosti Lisičjega gradu. Razvpita je domobranska klavnica na Urhu, v Kozlarjevem gozdu in še marsikatera, toda Lisičji grad je še vedno v senci. Morali ga bomo izbezati na sonce, da ga bomo bolje videli. V največji tajnosti so se salezijanci z Lisičjega tudi med vojno ukvarjali z vzgojo mladine. Naj prvič plane na dan resnica: v Lisičjem gradu so salezijanci vzgajali bodoče "rnorokce. Skozi njihovo vzgojno testo so šli številni urhovski, barjanski, draveljski, turjaški in velikolaški pripadniki črne roke. Ob dolenjski železnici v Ljubljani živi jpokojeni prvoborec Ivan Jevc, ki že več let zbira podatke o žrtvah fašistično-domobran-skega nasilja v občini Ljubljana-ViČ-Rudnik. To je široko območje, ki zajema vse Ljubljansko barje, Turjak, Velike Lašče in še dlje. Med drugim je Jevc zbral tudi podatke o najbolj zagrkenih domobrancih. Ko sem ga obiskal, mi je navedel imena prič, ki so videle prihajati in odhajati mlade fante iz Lisičjega gradu, kjer so bili na »vzgojnem« tečaju. Med njimi so ljudje prepoznali najbolj zloglasnega veli-kolaškega črnorokca Ivana Kožarja, dravelj-ske, urhovske in druge klavce. Vsi so bili zelo mladi. Jevc je zbral imena prič, ki so doma v bližini Lisičjega in so videle, kako se v ranih jutranjih urah zakrinkani moški vračajo v grad. O strogo zaupni misiji omenjenih selezi-jancev zvemo tudi iz Sajetove knjige Belo-gardizem. Pred kaputulacijo Italije sta se namreč med Orljem in Podlipoglavom zadrževala belogardistični slovenski planinski odred in četniški odred. Major Karel Novak je oba obiskoval, kar vodstvu Slovenske legije ni bilo • všeč. Zato je kaplan Franc Malovrh-Breznik •r>. septembra 1943. leta pisal vodstvu Slovenske legije: »Strica (majorja Novaka) bomo morda dali v klošter na Lisičje. Važno je, da se bo o tem molčalo in da ne bo imel nepotrebnih kleparskih obiskov.« Malovrh je hotel poveljnika slovenskih četnikov internirati na Lisičje, da ne bi mešal klerofašističnih načrtov. Glede na Novakovo funkcijo si lahko predstavljamo, kakšno zaupanje so imeli salezijanci pri belogardi-stičnem vodstvu in kako tajno ter pomembno vlogo. Predstojnik salezijancev je bil dr. Franc Cigan, rojen 18. septembra 1908. leta v vasi Žižki pri Veržeju na Štajerskem. Po kapitulaciji Italije je dr. Cigana na Lisičjem obiskala delegacija osvobodilne fronte, da bi se pogovorili glede medsebojnih odnosov. O zahrbtni vlogi teh redovnikov partizani še niso ničesar vedeli. Dr. Cigan je odklonil vsako sodelovanje z OF z \zgo\orom, da se ne želi ukvarjati, s politiko. Partizani so se zadovoljili z nevtralnostjo redovnikov in odšli Ivan Jevc pa ima dokaze, da je dr. Cigan s pištolo v roki opravil preiskavo in zaslišanje nekega domačina z Rudnika. Dr. Metod Mikuž v tretji knjigi Pregled zgodovine NOB v Sloveniji glede TOS navaja naslednji zanimiv dokument: »TOS je imela — po Glavačevem pripovedovanju — dva glavna sovražnika, KP in framasonsko ložo. Zato mora imeti .znanstveno taktiko' (možganski trust v ozadju) in denar. Problem znanstvene taktike je bil že rešen, niso pa imeli še denarja. Organizacijsko je bil TOS razdeljen v tri udarne skupine: 1. V terensko organizacijo, ki je štela okrog sto ljudi in je bila razdeljena na 7 okrožij. Vsako okrožje je imelo obveščevalnega oficirja, dva do pet pribočnikov, posebnega uradnika v okrožni centrali in 10 do 20 obveščevalcev, iz katerih so rekrutirali kurirje in stalne zasledovalne patrulje. 2. Specialisti, iz katerih je TOS izbirala svoje poveljstvo, nadarjene minerje za OF, za ilegalo in razne frakcije. ,Ti so cvet špijonaže, zato stanejo tudi časa, taktike in denarja, ker ne zaposleni z ničimer drugim.' TOS je minerja za OF, ilegalo, gestapo in frakcije ...« TOS je bila v rokah Mladcev. To w cijo je v okviru Katoliške akcij* \& ustanovil profesor na klasični pni' Ljubljani Ernest Tomec, zdruievai» srednješolsko mladino. Poleg Ehifc Stražarjev so Mladci tvorili jedro bek Crna roka je delovala v okviru TOS. Ernest Tomec je v soglasju s škofom gorijem Rozmanom med vojno oc belogardizem z zgledom Mojzesa, ka Bog ukazal pobiti rod Madiancev. V obtožnici proti vojnim zLv. izdajalcem Rupniku, Rosenerju. H •drugim je rečeno: »Bivši belogardistični propagau. ščevalni center .Odbora vaških straj zvani ,U-7\ je vključil v sestav JPokj uprave' z nazivom .Informativni in njegovo vodstvo poverilo gestap agentu Janku Kregarju (Kregat Ljubljančan, bivši avstro-ogrski in vanski mornariški oficir; opomba av Milanu Fincu. V okviru .Informatik da' je bila ob sodelovanju kaplana ^, osnovana posebna tajna obveščevalna ,TOS', ki je na podlagi mreže spijooovf* nila med prebivalstvom, tako zbrane a*v kot najzaupnejša poročila izdajala \ \r< .Vesti' v petih izvodih in bila dosuv^ uporabo Hacinovi policiji. Roseneti^ štabu, domobrancem, soobtoženemu Rry mi in gestapu, to je onim. ki so vodili n£ obzimejši boj proti, slovenskim svt>bf P te sezoni že četrtič »Kristalni globus« razvrstitvi svetovnega pokala osvojil Svetovni alpski pokal Phil Mahre dobil LAAX - American Phil Mahre je veliki zmagovalec letošnjega petnajstega jubilejnega tekmovanja v moškem gvetovn.m pokalu. Pri ženskah je kristalni globus za skupno razvrstitev osvojila Švicarka Thereza Nadig. Ve-leslalonrisce v Laazu je odločilo torej moskof* zmagovalca svetovnega pokala. Dvoboj Stenmark-Ph. Mahre je Američun odločil v svojo korist. V tem zadnjem nastopu v veleslalomu je sicer zmagnl reprezentant SZ Aleksander Žirov, drugi je bil Ph. Mahre in tretji veliki poraženec Sved Ingemar Stenmark Orugo mesto je Ph. Mahreu prine»i« tudi svetovni pokal v moški skupni ruzvrstitvi. ZIROV &E CKTRTlC ZAPORED PRVI Aleksander Zirov iz SZ je dobil zadnji veleslulom letošnje sezone v tehničnih disciplinah moškega dela svetovnega pokal«. Res je sicer, da je v prvem nastopu vodil le za nekaj stotin k sekunde Ingemar Stenmark pred Ph. Mahreom in Aleksandrom Zirovom. To vodstvo je še dalo upanje, da Stenmark osvoji svetovni pokal. Toda razplet je na drugi progi pokazal drugače. Aleksander Zirov je še enkrat dokazal, da je bil v zadnjih tekmah svetovnega pokala res v izredni formi. Za Kuranom, Borovcem je dobil še ta zadnji veleslalom. Odlično votnjo je v tem odločil', nem drugem Uaxuv«m veleslalomu pokazal tudi Američan Phil Mahre. Uspelo mu je, da je bil drugi in to mu je zadostovalo, d» je v končnem seštevku osvojil letošnji kristalni globus. To je prvi Američan, ki je stopil na najvišjo stopnico moškega dela svetovnega alpskega pokala. V tem zadnjem veleslalomskem nastopu so startali tudi štirje Jugoslovani. Bojan Križaj, Boris Strel, Jote Kuralt in Grega Benedik. Trije so bili uvrščeni. Le Bojanu Križaju se je v drugem nastopu, v prvem je bil deseti, odpela vez in konec je bilo upov na še eno dobro uvrstitev. Od naših se je tokrat najbolje uvrstil Ločan Boris Strel, ki je bil enajsti. Rezultati - 1. Žirov (SZ) 2-.39.H0, 2. Ph. Mahre (ZDA) 2.40,05, 3. Stenmark (Švedska) 2:40,24, 4. Skajem (Norve- ODBOJKA Kranjski odbojkarski pokal KRANJ - V organizaciji odbora za rekreacijo pri ZTKO in SD Kokre iz Kranja so startali v odbojkarski ligi za pokal Kranja 81 odbojkarske ekipe moških in žensk. V moški konkurenci kolo pred koncem prvenstva vodijo člani odbojkarskega kluba Predoslje pred Ade r ga som, Savo, Na-kl im, Istro ter Golnikom. V ženski ligi ima tir j več motnosti ekipa Partizana A, ki še ni izgubila srečanja. Ponoven start odbojki je v v občinskem prvenstvu je pokazal iz -dno zanimanje, vse ekipe pa se resno u letujejo vseh srečanj in ni izpadov. I. .tvica ženske — 1. Adergas 6 5 1 10:2 11 2. Partizan A 4 4 0 8:0 8 3. Golnik 4 3 1 6:5 7 4 Partizan B 5 2 3 5:5 7 5 ta je bila prizorišče letošnjega občin n ga prvenstva Škofje Loke v namiznem t .isu. V kategoriji članov in mladincev je rt topilo prek šestdeset igralcev. Po pri-č ovanju sta naslove ponovno osvojila Is .skoletna zmagovalca Jano Rant in Ivko B val. • 'udi letos je bil pokrovitelj in nosilec d vnos' TKO Skofja Loka. ratni r-d - člani - 1. Rant (Kondor), 2 lokal (Zminc), 3. Avguštin (Kondor), 4. A t*in, 5. Mretar (oba Polet), 6. Starman (I ndor); mladinci - Bokal (Zminc), 2. V hovnik, 3. Krajnik (oba Kondor), 4. Priti ,t (Skofja Loka). 5. Pivk (Polet). 6. Bo-g uaj (Kondor). i J. Starman svetovni pokal ška) 2:40,33, 5. Spiss 2:41,13, 6. Stock 2:41,37, 7. Strolz (vsi Avstrija) 2:41,54, 8. Halsnes (Norveška) 2:41,58, 9. Andrejev (sz) 2:42,01, 10. Fournier (Švica) 2:42,06, 11. Strel (Jugoslavija) 2:42,19, 12. Burger (ZRN) 2:42,25, 13. Gaspoz 2:42,27, 14,. Zurbriggen (oba Švica) 2:42,32, 15. Foppa (Italija) 2:42,34, 26. Kuralt 2:43,16, 31. Benedik (oba Jugoslavija) 2:45,31. PARALELNI SLALOM ZA STENMARKA IN MCKINNEY Zadnji nastop v letošnjem petnajstem svetovnem pot alu v paralelnem slalomu, ki je za točke pokala narodov, je dobil Sved Ingemar Stenmark, pri ženskah pa je zmago osvojila Američanka McKinnev. Od Jugoslovanov se je tu najbolje odrezal Boris Strel, ki je bil osmi, Bojan Križaj pa trinajsti. V pokalu narodov je zmagala Švica s 1542 točkami pred Avstrijo 1247 in ZDA s 1224 točkami. Jugoslovani so n 311 točkami enajsti. KONČNI VRSTNI RED SVETOVNEGA POKALA - 1. Ph. Mahre (ZDA) 266, 2. Stenmark (Švedska) 260, 3. Žirov (SZ) 185, 4. S. Mahre (ZDA) 155. 5. Muller (Švica) 140, 6. Križaj 137, 21. Strel 62, 40. Kuralt 33, 88. Benedik 6, 98. Oberstar 3, 99. Zibler 2, 101. Cerkovnik 1; slalom — 1. Stenmark 140, 2. Ph. Mahre 97, 3. KRIŽAJ »0. 4. s. Mahre 80, 5. Frommelt 72, 6. Zirov 60, 23. Kuralt 23; VELESLALOM - 1. Stenmark 125, 2. Zirov 115, 3. Ph. Mahre 84, 4. Gaspoz 74, 5. Fournier 62, 6. Orlainsky 61, 12. Strel 45, 15. Križaj 40, 22. Kuralt 15; smuk - VVeirather 115, 2. Pod-borski 110, 3. Muller 95; Ženske - skupno - i. Nadig (Švica) 298, 2. Hess (Švica) 261. 3. Wenzel (Liechtenstein) 241, 41. Dornig 21, 49. Zavadlav 13, 55. Blatič 8, 63. Leskovšek 4, 74. Jerman 2; slalom - 1. Hess 125, 2. Cooper 86, 3. Zini in Pelen 81, 20. Dornig 21, 22. Zavadlav 12, 20. Blatič 8, 34. Leskovšek 4; smuk - Nadig 86, 2. De Agostini 110, 3. C.ProlI 78. I). Humei V Elanovem Inštitutu so konstruirali nove skakalne smuči, ki se od »starih« razlikuje/o pred vsem po nori krivini. Vendar jih tekmovalci na uradnih tekmovanjih Se ne smejo uporabljati. Tisti tekmovalci, ki so : njimi že skakali, so jih ugodno ocenili. Po dobro izvedenem skoku na 90 in 120-metrski skakalnici pridobijo od tri do pet metrov. ( eč. v uvrstitvi je bil trinajsti; prvič v zgodovini našega skakalnega mu je uspelo, da je celo zmagal na eni tekmi. A tudi ostali niso t zaostajali. Planica je torej potrdila, daje bila selekcija mladih cev dobra. Planica je s svojimi čari (z vsemi obiskovalci, ki so bih i tekmovalnih dnevih pod skakalnicami) ostala taka kot smokvt Na teh skakalnicah pod Poncami raste naš smučarski skakalni za svetovne uspehe. D. Hi Štirinajste letne občinske sindikalne športne igre Kranja Največ uspeha delavcem Isl ~ ki je med štiridesetimi ekipnan«*4 več uspeha v malem nogomet«. V' vanju tensk v odbojki je naal««| moštvu OS Matija Valjavca U1 V rokometu so nastopili mlbm medsebojnih srečanjih je bus najboljše moštvo Iskre. Mnotična je bila udeležba tudi t' nju z zračno puško. V moštveni n ' je pri moških zmagala Istr«, posameznik je bil Vili Pretnar. so pri ženskah slavile strelk« fofj boljša posameznica je bila NaanKi moštva OOS SO Kranj. I skrasi ««#1 govalci v obeh konkurenca« t UTi posamezniki je bil tokrat prvi 9*«#f ševič iz Save, Marija Beree u |aWff ženskah. Plavalci Planike ns moštvenega dela v plavanju. Iskre pri ženskah. Tudi v | tekmovanju so bili najboljši lata so tekmovali tudi v vlečenj, » štirimi ekipami je bila tokrat ekipa Petrola. KRANJ — Na štirinajstih letnih sindikalnih športnih igrah Kranja so imeli največ uspeha delavci Iskre. Tekmovanja so končana v vseh športnih panogah. Na teh letnih igrah je nastopalo 2086 športnikov in športnic. V balinanju četverk, nastopilo je dvanajst ekip, je prvo mesto osvojilo moštvo Save. Pri dvojicah, kjer se je za naslov potegovalo dvajset parov, je bila najboljša dvojica Planine — Topolovec iz Iskre. V kegljanju za ženske je nastopalo štiriindvajset moštev. Prvo mesto so po pričakovanju zasedle tekmovalke Iskre. Kar triinštirideset moških moštev se je v kegljanju merilo za najboljše sindikalno moštvo. Prvak štirinajstih iger je moštvo Tekstilinduaa. Med posamezniki sta naslov osvojila Ema Zaje iz Save in Jože Zvršen iz Tekstilindusa. Med dvanajstimi moškimi košarkarskimi moštvi so bili tokrat najboljši košarkarji Save, ki so presenetljivo opravili s vsemi nasprotniki. Iskra B je tisto moštvo, Tekmovalni odbori KRANJ — V tem šolskem letu bodo pionirska šolska tekmovanja v atletiki (APPS) in tekmovanja srednjih in strokovnih šol (A8PS) izvedena po novem pokalnem tekmovalnem sistemu (na podlagi rezultatov občinskih prvenstev APPS oziroma A8PS se v področno prvenstvo uvrsti po 15 najboljših posameznikov in štafet). Zato bo potrebno v centrih tekmovalnih področij ustanoviti področne tekmovalne odbore, ki bodo vodili oziroma izvedli področna prvenstva APPS in A8PS ter po končanem tekmovanju poslali AZS rezultate, na podlagi katerih bo določila 15-terice finalistov republiškega finala. Tekmovalne odbore naj bi sestavljali delegati občinskih ZTKO posameznih občin v področju, zastopnik atletske organizacije v središču področja ter predstavnik enote zavoda za šolstvo SRS. I. Kavčič KRANJ — Po enoinpolletnem delovanju kot poklicni trener smučarskih tekačev kranjskega Triglava je dal odpoved na trenersko mesto Jože Kecerin. To je velika škoda za slovenski tekaški smučarski šport, še posebno za kranjskega. Malo je takih smučarskih tekaških strokovnjakov, kot je Jože Kecerin. Nogomet Gostje zmagali j KRANJ - SNL Triglav ; Vaa»l gorica) 0:1 (0:1), stadion Stanka«/ gledalcev 100, sodnik Pavlica (lati Strelec: 0:1 Biroa. Triglav: Beton, Mujič. Legat, I Tkalec, M. Belančič, Eržen. L Ceeen, Radona vljevič. Koli*. Vozila: Jeremič, Biroa, Ornat* | Merljak. Cebohin, Sinaončic (Kabr par, Modrijan. Brntič, Pnvlin. Vse je bilo odločeno te v »* \ srečanja. Iz nenevarnega napeti v prišli do zadetka. To je kil ta« «§> tek, ki je gostom prinesel ob* točki Po tem zadetku ao gostj« sata igre. Bili so nevarnejši v nanašanj čini. Toda tudi oni ao imeli nekaj) priložnosti, da bi iaid lrinuij. prid. Količ in ostali nnpaaaki Tnjj niso iskaaali, čeprav so unski ran I priložnosti za zadetek. V —\\x ft domačini prevneli vajeti v svajtajri krat do štirikrat ao bili nknmj na*, vratarjem Jeremičem. n inanau 11 V nedeljo v Kranju gostuje voen/ , sterica slovenske lige Šmartno. \ Največ domačinom KRANJ - Telovadnica ena, Simonn Jenka je bila v soboto an letošnjega gorenjskega pnanatu..' teju. Tekmovalci treh klano*, ^'l kara te jem ukvarjajo tudi t*kn*ra»y se pomerili aa naslove rogijaanji *J\ športnih bojih in v kataa frmji odlično izpeljal domači karat« kan,' voljivi pa so tudi tekmovalni šan/j napredek te športne panog« nt I skem.. V športnih borbah srednje kan 89 do 75 kg) je prepričljivo slavil r* slovenski prvak Igor Prninikar g Sred klubskim tekmecem vegljem in Sašom Kundicea (W/ lnhki kategoriji (do 63 kg) j« nm / pripadlo Stanetu Nadižarju (Kranj < štirje tekmovalci no se nvranM nji ' republiško prvenstvo, ki bo U in/ Trbovljah. Prvenstvo Gorenjske v katna ai| večjih presenečenj. Vse pmlii ekipna zmaga so ostali v Kranja j Rezultati: člani: 1. 9tnn* Nstafj Tomo Prime (oba KK Krnaj). lln*[ horič (Naklo); članke: 1. Nsi *» (Kranj); pionirji: 1. Miran0v*tnii«1 ekipno: 1. Karate klub Kra«! |\ Prime, Sveg»)Ijy. sindikalne igre Veleslalomu idnje tekmovanje tJfctlC - Koauaija sa šport in prireditve m "Vlasira Radikalnem a vetu je pri-It udaje tekmovanje v okviru i jaanaoirkrnatirnih prireditev v i leta, tekmovanje v veleslalomu _'rf T« tekmovanje je »telo tudi za ■ jpania-^j" kjer ata veljali ae pr-1, aankanjv in nmučarakem teku. panje v veleslalomu, ki ae ga je m tekmovalcev in tekmovalk, je ■sjjldaatei, pripravili pa so ga na 800 pragi, ki je imela 26 vratic. _ M prvenstvu v veleslalomu je Mak nuantičns, saj je v sankanju in k> vsega skupaj okrog; 150 ia tekmovalk. V skupnem m »torej letošnje prvo tekmovanje u Mssavtf— prvenstvo Trtica lepo . JSLE8LALOMA: članice '•laf I, Pekare (Mercator) 51,14, 2. "a* frekes) 57,66, 3. Bahun (Trio) V U 46-41 let: 1. Stritih (Peko-i'lgu, *. Neaa« j«m semenski KROMPIR igor s« Sp Brnik 65, Cerklje 2814 \tm krmilno REPO. Cerkvi 2815 H^jm dobro ohranjeno PONY tO H 700 dtn». Majnik, Mofta Pi-fcS Kranj 2816 ^»m večje število ČEBELJIH t&NStrahinj 49, Naklo 2817 Lkdno prodam POHIŠTVO za Vo.Telefon 21-218 - Kranj od fedalje 2818 S,m FILMSKO KAMERO 9 mm, znamke BOLEX 5120 Nmacro zoom. Boncelj, Sp. Du-% 2819 ^semenski KROMPIR igor S Otfevek 40, Preddvor 2820 %m več novih »KIMPEZEV«. *Prd<»lje6,Kranj 2821 &m RECIEVER san-sui 'ceni 13 SM. Telefon 60-461 2822 %m 300-litrsko HLADILNO l»00 LTH. Pogačar, Ul.Sta->Una 37, Radovljica 2823 plinski BOJLER. Jeraša ^KropaM 2824 lHpdni ceni prodam SADIKE Ssijinniksij. Jože Konc, Moš-£ Radovljica 2825 Nam 3 tone CEMENTA. Teleks 2826 ■ko prodam dobro ohranjen STROJ bagat, v omarici. S Tatjana, Vidmarjeva 2/a, ^ 2827 10 prodam komplet SPAL-lUro 80 let in steklarsko marčno STRUŽNICO. In-|„o tel. 74-130 od 7. do ^w p° 2828 ^MNOŽEVALNI STROJ -«j M-206, prodam po ugodni «to iidelave 1977. Derlink, ■hrva 4/a, Lesce 2829 Mm barvni TELEVIZOR, Se v Ca 4 SM. Telefon 21-410 C 2830 C globok otroški VOZIČEK .laaet). Pergar, Mlakarjeva 38, W^ 2831 Sam KAVĆ in MIZICO. Ko-W Cankarjeva 6, Radovlji- 2832 •jjo prodam nov POMIVAL-^fcOJ lucija de lux EI NiS, sta-aJbovk. Herinski Jožica, Nova * Radovljica 2833 ^aPEC na olje EMO, 75.000 »nranciji in nekaj olja. Te- **771 - int. 291 od 8. do \ 2864 Si« semenski KROMPIR S. Vda Rozman, Poljšica 4, V, 2865 ^E, »tare 2 meseca, rjave, ^ aeamce, lahko dobite v sredo, Si v vzrejaliAču - Podbrezje 2867 KUPIM Kupim dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK z avtosedežem. Šturm Anton, Zali log 39. Železniki 2834 35 □ KRAJO di/kont Bled, Prešernova 68, Bled VOZILA Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Olševek 8. Preddvor 2648 Prodam dobro ohranjenega FI-ČKA, motor po generalni, za 10.000 dinarjev. Šubie, Milene Korbarjeve 7, Kranj 2835 Prodam GS club, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Švegelj lože, Kirže6 2836 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Draga 22, Skofja Loka 2837 Prodam avto 126-P, letnik 1978. Oblak Pavle, Spodnji trg 33, Skofja Loka 2838 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, 18.000 km. Godešič 35, Skofja Loka 2839 Prodam LADO 1500 SL, letnik september 1977, ali nov JUGO 45. Globočnik, Predoslje 141 2840 Prodam KATRCO, letnik 1978. Tominčeva 26, Stražišče, tel. 26-344 2841 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO S-100, letnik 1971, 63.000 km. Dol-šak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, tel. 27-318 2842 Kupim STROJ za fiat 124. Malo Naklo 4/a, Naklo 2843 Prodam R-4, v odličnem stanju, 32.000 km. Ovsenik Jurij, Zvirče 31, Tržič 2844 Prodam ŠKODO 100, letnik 1973, dobro ohranjeno. Lapanja Žarko, Ročevnica 29, Tržič 2845 Prodam dobro ohranjen osebni avto VIVA VAUXHALL. Lužan Jože, Zeškova 1, Kranj - Labore 2846 Prodam VW 1303-J. Grašič, Šorli-ieva4 Kranj, tel. 25-601 2847 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Moste 76/a, Žirovnica 2848 Prodam ZASTAVO 101 de lux, letnik 1977, prevoženih 51.000 km. Zeleznik, Trojarjeva 55, Kranj 2849 Prodam FORD TAUNUS 12 M v dobrem stanju. Telefon 77-351 -int. 20dopoldan 2850 35 UUtO □ KRANJ di/kont Za kinom »Center« Kranj Prodam avto 125-P, letnik 1979, prevoženih 20.000 km. Informacije dopoldan po tel. 064-70-165 2852 Prodam novo ZASTAVO 750 SE. Telefon 26-435 2853 Prodam ZASTAVO 750, letnik november 1976. Volčjak, Hotemaže 22, Preddvor. Ogled popoldan 2854 Kupim zadnji desni BLATNIK za vvartburga. Jurič Franc, Dol 4, Medvode 2855 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, reg. do februarja 1982. Korenjak, Predoslje 95, Kranj k. Občina Skofja Loka Sekretariat za občo upravo in proračun Delovna skupnost objavlja prosta dela in naloge vodje finančno-računovodske službe rt*: vaja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Kandidat mora biti družbenopolitično aktiven in mora imeti ustrezno moralnopolitične vrline. hišnika — kurjača KV kovinarske ali lesne stroke in tečaj za kurjača in 1 leto delovnih izkušenj. Ntiave i dokazili o strokovnosti in kratkim živjenjepisom naj NaUttf pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Občina Via Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska iMaLoka. ^/polnih prijav ne bomo obravnavali. Savijeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku N(p«»o»ti oglasa. Prodam ZASTAVO 1975. Telefon 23-201 750 letnik 2866 STANOVANJA i Mlada tričlanska družina išče STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici. Ošaben Suzana. Partizanska 45. Skofja Loka 2776 Mlada mati z otrokom išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v najem v Skofji Loki ali okolici. Šifra: Stiska 2856 Oddam SOBO v Kranju. Šifra: Poštena 2857 Fant nujno išče SOBO v Kranju. Šifra: Zaposlen 2858 Zdravnik začasno išče manjše STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Zdravnik 2859 V najem oddam dvosobno STANOVANJE v bližini Vodic. Ponudbe pod šifro: V sel jivo 2860 1 POSESTI V najem vzamem DELAVNICO. 20 kv. m, za kovinostrugarstvo. Telefon 064-61-897 2785 Prodam manjšo HIŠO z nekaj zemlje v oklici Kranja. Informacije po tel.v23-764 - int. 02, Kranj 2862 i ZAPOSLITVE I Ovčerejska skupnost Bled išče PASTIRJA za pašo ovc v letošnji sezoni. Vse podrobne informacije dobite na upravi Zadruge Bled ali pri Zemva Petru. Razgledna 14. Bled 2794 IOBVESTILAZZZZ- OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE. Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ograje, dobite P" Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a (takoj za število 12) v bližini Vodovodnega stolpa 2799 SERVIS: za čiščenje »tepihov«. tapisoma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Te'efon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 GRADITELJI! Krivimo in polagamo armature za stanovanjske hiše. Dajemo tudi nasvete. Ponudbe pošljite pod šifro: Strokovno in hitro ——=——— 2863 I OSTALO =§ Iščem starejšo ali mlajšo žensko za pomoč pri GOSPODINJSKIH lini Stri« domaiiJi v Poljanski dolini. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod: Tak°J__ 2807 ISKRA Široka potrošnja — TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, Otoki 21 Po sklepu DS z dne, 16. 3.1981 objavljamo licitacijo prodaje naslednjih osnovnih sredstev: 1. Avto Zastava kombi letnik 1975 v nevoznem stanju I zklicna cena 5.000 din 2. Osebni avto Wartburg, letnik 1973, v voznem stanju. I zklicna cena 6.000 din. ■\. Termogen peč (nerabljena) toplotni učinek kcal/h 178000, količina zraka M 3 kod 20 C 15426. Izklicna cena 150.000din. 4 Telefonska centrala tip SAT V C 20/200, 100 številčna, kompletna. Cena 500.000 din ali posamično: omara A s posredovalno mizo 300.000 din, omara B 200.000 din. Ogled omenjenih osnovnih sredstev je uro pred licitacijo za kupce družbenega sektorja, ki je dne 3.4. 1981. oh 10. uri v prostorih tovarne Iskra v Železnikih. Po preteku ene ure pa za vse ostale. Prometni davek plafa kupec. V 25. letu je tiho odšla od nas naša najdražja žena. mamica, hčerka, sestra, vnukinja in nečakinja MAJDA ROPRET roj. Orehovec Na njeno zadnjo pot bomo drago Majdo pospremili v torek, 31. marca 1981, ob 16. uri izpred hiše žalosti — Hotemaže 47 na pokopališče v Preddvor. Mož Ivo, hčerkica Polona, mami, ati, sestra Darinka in drugo sorodstvo! Hotemaže, Preddvor, Kranj, 30. marca 1981 Izdaja CP Glas. Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-8S0. komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenjb 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JANEZA UŠENlCNIKA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarajeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bavdku iz Kranja, dr Koseljevi, dr. Drinovcu in ostalemu medicinskemu m strežnemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani za vsa pnzadevanja v času njegove bolezni. Zahvala velja tudi DO Iskra - Elektromehanika Kranj, OO ZB, pevcem, praporščakom, govornikomaza poslovilne besede ob odprtem grobu in duhovščini za lep obred. Vsem in za vse se zahvaljujemo! VSI NJEGOVI! Kranj, Skofja Loka, Žiri Ob boleči, prerani izgubi dragega moža, očeta in deda METODA BALDERMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v žalostnih trenutkih, sočustvovali z nami, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, poklonili pokojniku lepo cvetje in vence ter ga spremili v njegov tihi dom. Posebno zahvalo izrekamo društvu TVD Partizan Jesenice, Lovski družini Jesenice, Lovski zvezi za Gorenjsko in vsem lovskim prijateljem, družbenopolitičnim organizacijam Jesenice, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste ga cenili in imeli radi. VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dobrega moža, očeta, sina in brata PAVLA PELKA iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in izražena sožalja. Posebno smo dolžni zahvalo zdravniškemu osebju Instituta TBC Golnik. Iskrena hvala kolektivom KOGP, Merkur, Sava, Šolskentu centru Iskra in Tekstilindusu ter obutvenemu centru Kranj, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Lepa hvala tudi g. župniku za tako lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (2) PEŠCI Tako kot vozniki motornih vozil, imajo tudi pešci svoje varnostne dolžnosti, posebno na tako nevarnih mestih, kot so avtobusna postajališča. Navadno so avtobusi na postajališčih razlog za povečan promet pešcev na teh delih, pogosto se dogaja, da pešci ne glede na promet hočejo na vsak način ujeti avtobus in zato stečejo čez cesto ne glede na gostoto prometa. Tudi potniki, ki izstopajo iz avtobusa, so dokaj nestrpni in le redki počakajo, da avtobus odpelje in šele nato prečkajo cesto. Večina pride na cesto izza avtubusa in tako ustvarjajo na cesti posebno nevarne situacije. Otroci radi posnemajo odrasle, zato jih kaže poučiti, da je naglica na postajališčih nevarna in nepotrebna, pa tudi sami jim ne dajmo povoda, da bi jim dajali napačen zgled. Kaj smo pešci dolžni po novem zakonu? Najprej se kaže prepričati, če je sploh varno iti čez cesto. Razumljivo, da prečkamo cestišče po prehodu za pešce Ce pa prehoda ni v bližini 100 metrov, gremo lahko čez šele tedaj, če ne oviramo prometa. Ce pa s prečkanjem oviramo promet in to izven prehoda, lahko po zakonu plačamo denarno kazen takoj na mestu 100 din; prav tako plačamo kazen, če se ne prepričamo, preden stopimo na vozišča, ali lahko to varno storimo. Če pa je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se pešec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 din. ŠOLSKI AVTOBUSI Otrok je potnik posebne vrste, zato novi zakon še posebej skrbi za _ njegovo varnost tudi v poglavju o prevozih otrok s šolskimi avtobusi. Novi zakon pravi: »Voznik vozila, ki pelje za vozilom, v katerem se prevažajo otroci, kot tudi voznik vozila, ki pelje nasproti takemu vozilu na cesti z dvema prometnima pasoma, mora ustaviti svoje vozilo, kadar je vozilo, v katerem se prevažajo otroci, ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo vanj oziroma izstopajo iz njega.« Torej - ustaviti mora tudi voznik, ki pripelje nasproti avtubusu, ki že stoji na vozišču, dokler otroci vstopajo in izstopajo! Tak prometni red v bližini postajališč velja na cestah z dvema prometnima pasovoma. To sicer ne pomeni, da tudi na drugih cestah ne bi varnosti otrok posvečali podobne pozornosti. Enako pozornost je treba posvetiti tudi otrokom, ki se prevažajo z drugimi manjšimi vozili za prevoz ljudi - na postajališčih ali kjerkoli drugje. • Vozila za prevoz otrok bodo označena s posebnim znakom, ki ga bo predpisal zvezni organ za promet in zveze. Pravne osebe, ki dovolijo, da gre v promet vozilo za prevoz otrok brez posebne oznake, se kaznujejo z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 din, prav tako pa tudi odgovorne osebe v OZD, SIS in sicer s kaznijo od 400 do 2000 din. Voznik, ki ne ustavi svojega vozila, kadar je vozilo, ki prevaža otroke, ustavljeno na vozišču, dokler otroci vstopajo in izstopajo, se kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 din ali z zaporom do 60 dni. Ce pa je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denrno kaznijo od 1000 do 5000 din ali z zaporom od 30 do 60 dni. Vozniku se tudi izreče prepoved vožnje motornega vozila od treh mesecev do enega leta. NESREČE NEPREVIDNO S PLOČNIKA NA CE8TO Begunje - V četrtek, 26. marca, ob 14.20 se je v Begunjah pri hiši št. 19 pripetila prometna nezgoda. Danica Kolman (roj. 1957) iz Zgoše je hodila po pločniku po desni strani ceste v smeri Lesc. Ker je bil na pločniku pri hiši št. 19 parkiran nek osebni avtomobil, je zaradi tega stopila na cesto, ne da bi se prepričala, če je varno. Prav tedaj je pripeljal v osebnem avtomobilu voznik Božidar Ferk (roj. 1960) iz Begunj, ki je zadel Kolmanovo v nogo, da je padla in se ranila. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. S CESTE V DREVO Skofja Loka - V soboto, 28. marca, ob 19.40 se je na regionalni cesti Skofja Loka —Zali log v Jese-novcu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Oto Demšar (roj. 1958) iz Martin j vrha je vozil od Železnikov proti Zalemu logu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku zaneslo s ceste v drevo. Pri tem je bil ranjen sopotnik Janez Demšar (roj. 1954) z Martinj vrha. NEPREVIDEN OTROK Kranj — V nedeljo, 29. marca, ob 17. uri se je v Ulici Tončka Dežmana pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Elizabeta Zoreč (roj. 1934) iz Kranja je počasi peljala proti Cesti talcev, ko ji je z desne strani nenadoma pritekel na cesto in se zaletel v blatnik njenega avtomobila 4-letni Damijan Radiko-vič in padel. Ranjenega otroka so prepeljali k zdravniku. OTROK ZAPELJAL PRED AVTO Kranj — Na Delavski cesti se je v četrtek, 26. marca, ob 16.35 pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Metoda Sajovic (roj. 1958) z Visokega je vozila po Delavski cesti proti Škofjeloški cesti. Ko je pripeljala do hiše št. 38, je z desne strani nenadoma pripeljal na cesto pred avtomobil na otroškem kolesu 5-letni Primož Oster-man iz Siškovega naselja Voznica se je sicer umikala v levo, vendar pa nesreče ni mogla preprečiti.,Primoža so pripeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Bistriške črne točk«) Krajevni odbor za prometno varnost je pi načrt za odpravo črnih točk v Bistrici -uspeh je že viden Tržič — Pred dobrim letom je v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču zaživel, eden med prvimi v Sloveniji, odbor za prometno varnost. Njegovi člani so si doslej že ogledali vse ceste, stičišča, nevarne ovinke in podhode, da bi napravili načrt 'za . postopno zavarovanje. Spodbudilo jih je predvsem veliko število žrtev, med njimi so bili v zadnjih letih kar trije otroci, na magistralni cesti proti Ljubelju. Zato je prvi uspeh odbora prav zaščita obcestnega pasu od Deteljice vzdolž gosto naseljenih blokov, saj so tu otroci najpogosteje tekali čez cesto. Republiška skupnost za ceste in Cestno podjetje iz Kranja sta njihovemu predlogu prisluhnila in omogočila posaditev zaščitnega zelenega pasu v dolžini okrog petsto metrov. Drevje in grmičevje je tako dobilo dvojni pomen; ustavilo bo ljudi, da bi hodili čez cesto, ki je zelo prometna in hitra, razen tega pa bo, ko bo ozelenelo,dajalo tudi lep videz. Podoben načrt ima^odbor v mislih tudi za odcep od prvega tunela proti Ljubelju do podhoda pri Rozmanu. Za hiter in natančen popis Nadaljevanje s i. 8tr. Za gospodinjstva bodo s popisom zbrani naslednji podatki, priimek in ime osebe, ki vodi gospodinjstvo, priimki in imena članov gospodinjstva in drugih, ki stanujejo v gospodinjstvu ali so v njem ob popisu; ime kraja, ulica in hišna številka kraja, kjer te osebe stanujejo ali so v času popisa; v kakšnem razmerju so posamezni člani gospodinjstva z osebo, ki vodi gospodinjstvo; pravna podlaga za uporabo stanovanja;" število stanovanj, s katerimi razpolaga gospodinjstvo ali njeni člani ter podatki o stanovanjih za počitek in rekreacijo, ki so last članov gospodinjstva; podatki o poslovnem sodelovanju članov gospodinjstva s kmetijsko zadrugo ali v drugih oblikah združevanja kmetov z organizacijo združenega dela; podatki o površini lastnega uporabljenega in obdelovalnega zemljišča, kakor tudi podatki o številu živine, perutnine, čebeljih panjev, traktorjev in kombajnov. V Sloveniji pa bodo zbrani tudi podatki o površini obdelovalne zemlje, ki zadnji dve leti ni bila obdelana. S popisom bodo zbrani podatki za vsa naseljena in nenaseljena stanovanja, za zasilno naseljene prostore, za naseljene poslovne prostore, za stanovanja, ki se uporabljajo iz- ključno za počitek ali v Času sezonskih del v kmetijstvu. Poleg splošnih podatkov p velikosti in namembnosti prostorov, bomo v Sloveniji zbrali podatke tudi o načinu ogrevanja in o velikosti rezervoarja za kurilno olje. Občani popisovalcem lahko precej olajšajo delo, če se za popis že vnaprej pripravijo: pri roki naj bo obvestilo o enotni matični številki, ki so ga prejeli, pomožni obrazec za osebe v delovnem razmerju, ki so ga dobili v delovnih organizacijah, popi-snice in pomožne popisnice za člane gospodinjstva, ki služijo vojaški rok ali so na začasnem delu v tujini ter podatki o velikosti stanovanj iz odločbe o dodelitvi ali pogodbe o uporabi stanovanja, iz gradbenega načrta, zapisnika o zadnjem točkovanju stanovanja ali kateregakoli drugega dokumenta. Morda še to: nikakor ne otežujte dela popisovalcem. Po določilu zveznega zakona o popisu je dolžan vsak, ki ho zajet s popisom, dati pravilne in popolne odgovore. Za neresnične odgovore in za vse tiste, ki v popisu. ne bodo hoteli dati podatkov, je v zveznem zakonu za prekršek predvidena denarna kazen od 500 do 5.000 dinarjev. D. Dolenc ZAPELJAL S CESTE Jesenice - V četrtek, 26. marca, nekaj po 17. uri se je na regionalni cesti Jesenice—Bled pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Branislav Stojilkovič (roj. 1950) z Blejske Dobrave je vozil proti Javorniku. V nepreglednem desnem ovinku v Lipicah je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na skrajni desna rob vozišča in pri tem oplazil Frančiško Turk (roj. 1917), ki je hodila ob desnem robu ceste proti Javorniku. Voznik je zatem zavil v levo in nato v desno s ceste DO strmini navzdol, trčil v drevo, tako da se je avtomobil prevrnil. Voznika in tri sopotnike so ranjene prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilu pa je za 35.000 dinarjev. L. M. Igra z vžigalicami Zirovski vrh - V petek, 27. marca, ob 9.35 je zagorel kozolec Antona Oblaka z Zirovskega vrha. Ogenj sta zanetila dva otroka, ki sta se v bližini igrala z vžigalicami in jih podtikala v steljo. Zaradi vetra se je ogenj hitro razširil na ves kozolec, tako da je pogorel do tal. Pogorel je tudi traktor, obračalnik za seno, 4 do 5 ton sena, trije kub. metri desk, trije kmečki vozovi in nekaj detelje. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na ostala bližnja poslopja. Pas zelenja bo dopolnilo počivališče, na nasprotni ceste pa bodo postavili zaščitno ograjo. S tem bodo i le preprečili ljudi, naj ne ceste tam. kjer za to ni mesto, in preprečili morebits?1 žrtve. Upajo, da bodo uwć\ pomoči Cestnega podjetja a i liske skupnosti za ceste lakat1 ničili že letos. Člani odbora so na zadnjs*' kovnem ogledu zaznamoval | številne črne točke na Bistrice proti Begunjam. Ca#4 naselje je ozka in posebno vi nepregledna, tako da se na i mestih vozila le s težavo Pripravili so načrt, kako krivine omilili in cesto, v*" nekaterih najbolj nevarnih razširili. Uresniičitev bo mogoča le postopna, poudari«*1 da bi se je bilo nujno lotiti k * saj. prometna varnost pomembnejša v skrbi s krajanov. GLASOVA ANKETA Izlet v naravo Množica udeležencev se je minulo soboto zbrala na proslavi pri spomeniku padlim partizanom na Planici nad Crngrobom. Na ta prelepi kraj, ki je znan po dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe, so obiskovalci prišli iz raznih krajev. Vse je vodila na pot težnja po nadaljevanju tradicij našega partizanstva. Posebno tistim, ki so vso pot od doma in nazaj prepešačili, je bila ta prireditev ena mnogih priložnosti za prijeten izlet, srečanje z znanci, sprostitev v naravi. Med udeleženci slovesnosti na Planici, opaziti je bilo moč od najmlajših do nastarejših občanov, smo poiskali nekaj sogovornikov. Poprašali smo jih po razlogih za navzočnost. Tole so povedali! Danes, ko je tak lep dan, j« prav prijeten. Otroci so v* pridno hodili. Mlajši, sicer * razumejo povsem pomena nih množičnih prireditev, je koristno, da jih na ta dovolj zgodaj skušamo se s preteklostjo našega narod* tako obnavljamo, kar bi pozabili.« Stane Kersnik-Jelovčan z Blejske Dobrave: »Vsako leto prihajam sem. Kot edini še živeči borec selške čete čutim dolžnost sodelovati na proslavah. Še danes se živo spominjam dogodkov na Planici,.ki so se zame in za nekaj tovarišev srečno končali, a so bih težki. Kdor je kaj takega prestal, vedno nosi ,v sebi nekaj tegobe in ponosa obenem. Danes je seveda manj žalosti v naših srcih. Misli verMne so zazrte v bodočnost; prav je tako. Prav je tudi, da se mladi vesele življenja. Čeprav take proslave postajajo za mlade zgolj športni dnevi, so primerne in potrebne.« Marina Demšar iz Stražišča pri Kranju: »Sem planinka in rada hodim v naravo. Ze prejšnja leta sem zato prihajala na Planico. Tokrat me je na proslavo vodila tudi službena dolžnost; kot učiteljica sem z učenci 3. razreda. Borut Eržen iz Biteaj Kranju: »Čeprav vsat0 učenci osnovne šole Lucija* ljak obiskujemo Planico, pohod ne dolgočasi. Je obvv se ga prav rad udeležuj šestič sem na njem. Hoj« prenaporna, saj je v družbi SOgovorom kar hitro pot u e posebno letos, ko nas sonce, je lepo; včasih snežilo. Hoje sem vajen, že letov s starši v hribe, fif naravi, zato bom tudi v ^ rad prihajal semkaj. Sicer j* za dogodke iz narodn dilne borbe s tega kraja: ^ da se jih tudi tako spominja Besedilo in slike: x S. Saje egp —i — •gp Embalažno grafično podjetje Skofja Lo Iz programa predelave papirjev in kartonov vam nudimo vseh vrat embalaže in priporočamo nais tiskarske in knjigoveške storitve.