LZTI4 AM€RICAN IN,SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY ) T l National and International Circulation SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPCR CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 9, 1961 ŠTEV. LX — VOL. LX Laoška krizo prevzeli v rešitev diplomati Zahodne sile predložile Sov-jctiji obnovo mednarodne nadzorne komisije. WASHINGTON, D. C. — Anglija in Francija sta za obnovo znane mednarodne kontrolne komisije za Laos. Laoška vlada je pristala na obnovitev pnd pogojem, da bo komisija priznala samo njo kot zakonito vlado in da bodo z obnovo komisije zadovoljne vse države, ki so jo pomagale ustanoviti 1. 1954. Amerika ni bila za ta predolg vneta, dobila je pa nepričakovanega zaveznika v— Moskvi. Moskva je za obnovitev komisije, ne pa za pogoje laoške vlade. Kremlj namreč smatra, da je nevtralna vlada princa Souvanne Phou-me še zmeraj “zakonita, ako-ravno je princ zbežal v Kambodžo. Pogajanja so zašla v slepo ulico, tod so že našli en izhod: princ Souvanna Phou-ma naj formalno odstopi. S tem bi padel ugovor ruskih komunistov. Če se ta diplomatič-na poteza zapadnih diplomatov posreči, bodo v Moskvi morali najti nov razlog proti komisiji, ako ga nimajo že v rezervi. Med teni podpira naša administracija še naprej kraljevsko vlado z dobavami orožja in municije. Ifce se je poslovil od rephHkanske stranke WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je šel pretekli teden na sejo glavnega odbora republikanske stranke, da se tam poslovi od svojih več ali manj požrtvovalnih političnih sodelavcev Za slovo jim je priporočil, naj gledajo, da bodo v 1. 1962 zmagali pri volitvah, kajti dose-daj so že štirikrat po vrsti po-goreli. ug. Odbor je Eisenhowerjeve poslovilne besede vzel z navdušenjem na znanje. Da pa ni nezadovoljen s svojim dosedanjim delom, je pokazal s sledečim dejstvom: izbral je dosedanjega glavnega ravnatelja stranke senatorja Mortona še za naprej na to najvažnejše mesto v strankini organizaciji. če je bil do sedaj dober, naj bo tudi v bodoče! Matskevicu bodo sledili še drugi? , Moskva, zssr. — v zahod nih diplomatskih krogih tod krc Mjo vesti, da bodo poljedelskem ministru Vladimirju Matskevic sledili skoro tudi drugi kot gre šmi kozli za slabo letino, kako hitro se bo sestal ina zasedanj Centralni komitet. V. Matskevic je bil odstavlje: kot poljedelski minister in pc slan v Kazakstan s posebno na 0£0> da pokaže svoje sposobne sti. Sončno in topleje. Najvišja temperatura 26. Novi grobovi Frances Gruden V Euclid Glenville bolnici je preminula Frances Gruden, stara 51 let, stanujoča na 900 E. 250 St. Tukaj zapušča očeta Jakoba, mater Antonijo, roj. Dodič, brata Jacka, sestri Anno Stavana in Dorothy Gruey in druge sorodnike. Rojena je bila v Thomas, W. Va. Zaposlena je bila v Thomson Ramo Wool-ridge Co. Bila je članica Društva Napredek št. 132 ABZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče. Margaret Nainiger V soboto zvečer sta v družbi družine p r a z n ovala 27-letnico zakonskega življenja John in Margaret Nainiger s 727 E. 212 St. Ko sta se vračala domov, je ženo zadela srčna kap. Odpeljali so jo v Polyclinic bolnico, kjer je preminula. Pokojna Margaret, roj. Haffner, je bila 47 let stara. Tukaj zapušča soproga Johna J., hčer Margaret L. Simon, mater Margaret, roj. Jerman, sestre Paulino Pular, Frances Kasunic ter druge sorodnike. Rojena je bila v Clevelandu. Zaposlena je bila pri Hickok Elect. Co. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 KS-KJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Yelovsek Po daljši bolezni je preminula na domu hčere na 4320 W. 211 St., Fairview Park, prej več let na 16008 (Calcutta, Mary Yelovsek, roj. Pavlovič, stara 68 let. Bila je vdova, soprog Gasper je umrl leta 1951. Tukaj zapušča sina Georgea, hčer Antonio Glo-wacki, 2 vnuka in druge sorodnike. Rojena je bila v vasi Klenik, fara 'Slavina, kjer zapušča brata Jakoba. Sestra Frančiška živi v Italiji, Antonija pa v Avstraliji. Tukaj je bivala 40 let. Bila je članica društva Coli. Hive No. 493 T.M. Pog|reb bo danes popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Frank Matičič Po daljši bolezni je preminul na svojem domu na 16007 Gro-vewood Ave. Frank Matičič, star 69 let. Tukaj zapušča soprogo Jennie, roj. Pernach. Rojen je bil v Rakeku, kjer zapušča brata Jerneja in Ludvika. Zaposlen je bil pri mestu Cleveland, dokler ni bil upokojen. Bil je član Društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Martha Lubich V Mt. Sinai bolnišnici je u-. mrla v četrtek 71 let stara' Martha Lubich, roj. Ljubobra-tovic, z 939 Ida Ave. Rojena je bila v Draščem vrhu v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1912. Zapustila je moža Nikolo, sinova Nika in Petra, hčer Mary Shenk in štiri vnuke. Pogreb bo danes ob 12:45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih, nato na pravoslavno pokopališče sv. Teodozija. Josephine Žnidaršič V petek je umrla 67 let stara Josephine Žnidaršič, Madj-son, Ohio. Zapustila je moža Josepha, sinove Edwarda, Josepha, Lenarda in Alberta, šti- De Gauile zmagal Predlog za samoupravo Alžirije je dobil v Franciji tri četrtine glasov. PARIZ, Fr. — Francoski volivci, ki so se udeležili glasovanja, so dali včeraj predsedniku De Gaullu zaupnico v razmerju tri preti ena. Od 20,809,000 oddanih glasov jih je bilo 15,198,000 za De Gaullov načrt, proti 4,996,-000, ostali so bili neveljavni. Značilen znak položaja v deželi in razpoloženja volivcev je, da 6,038,000 volivnih upravičencev ni šlo na volišče. Doslej so vili objavljeni izidi le iz same'Francije. V Alžiriji je baje glasovalo 'kljub pozivom uporniške vlade k bojkotu volitev, nad 60 odstotkov volivnih upravičencev in je De Gaullov načrt dobil večino. Kolikšna je ta večina, še ni bilo objavljeno. Vsekakor je znano, da je velika večina francoskih naseljencev glasovala proti načrtu, domačini pa zanj. ------o------- Ameriško zlato odteka v zasebne žepe tujcev NEW YORK, N. Y. — To ne ravno tolažilno novico 'je poslala londonska borza v A-meriko. Doslej smo mislili, da gre ameriško zlato v zaloge tujih narodnih bank in tujih finančnih ministrov. Iz Amerike ga pa ni odteklo malo. Lani je znašal odliv zlata o-kroglo 31.7 bilijona, še prvi teden letošnjega leta je šlo iz Amerike okoli $100 milijonov. Iz Londona poročajo, da je večina tega zlata prešla v zasebne žepe bogatašev po vsem svetu, največ v Azijo in v južno Ameriko. Na svetu je še ogromno število bogatih ljudi, ki ne vedo, kaj naj naredijo s svojim premoženjem. Ko so lani slišali, da je nevranost, da bo dolar zgubil svojo dosedanjo uradno zlato veljavo, so začeli spreminajti vsaj del svojega premoženja v zlato. Nalogi za nakup zlata niso bili ravno mali. Posamezniki so kupovali zlato tudi v vrednosti milijona dolarjev naenkrat. Verjetno bo londonska novica vplivala tudi na ameriško stališče o sedanjem sistemu izvažanja zlata. -------o---- Avtomobilska industrija omejuje proizvodnjo DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija se je nekaj naučila iz predlanskega leta. Takrat je kar na slepo srečo nadaljevala s proizvodnjo in si nabrala toliko zalog, da so jo mučile celo leto 1960. Letos je previdnejša. Tri največje avtomobilske tovarne so sklenile, da zapro še nekaj svojih obratov in omejijo proizvodnjo tako daleč, da bodo razprodane sedanje ne ravno majhne zaloge. Voditelj unije avtomobilskih delavcev Reuther je že davno zahteval od tovarn sestanek, da bi se unija pogovorila s podjetniki, kako omiliti stisko, ki je nastala radi naraščajoče brezposelnosti v tej industriji. Podjetja so unijsko zahtevo odklonila. ri vnuke in sestro Mary Lek-san. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne iz Behmovega pogreb, zavoda v Madison, O. Pokojna je bila članica SDZ št. 44 in Podr. št. 14 SŽZ. Stoletnico državljanske vojne bomo praznovali CLEVELAND, O. — Včeraj se je začelo po raznih delih dežele praznovanje stoletnice državljanske vojne, ki je v štirih letih stala deželo velikanske žrtve krvi in rpaterialnih sredstev, pa odprla šele prave možnosti za nagli razvoj dežele. Državljanska vojna se je začela dejansko z napadom na Ft. Sumter pred vhodom v pristanišče Charleston v S. Carolini 12. aprila, vendar smatrajo nekateri kot začetek sovražnosti že topovske strele obalne baterije na ladjo “Zahodna zvezda”, ki je skušala 9. januarja pripeljati v Ft. Sumter vojaške okrepitve. Streli iz topa so ladjo zadeli, ne da bi napravili na njej večjo škodo. Ta je kljub temu opustila svoj namen in se vrnila na sever. Ft. Sumter je padel v roke konfederatov šele 13. aprila 1961 po dvodnevnem obstreljevanju. Belgiski šlrajk bo le Imel polilične posledice BRUXELLES, Belg. — Zdi se, da je belgijski generalni -trajk že prekoračil vrhunec napetosti, štrajk se sicer nadaljuje, toda organizirano delavstvo je zmeraj manj navdušeno zanj. Zato so se v štraj-kovne vrste vrinili razni temni elementi, postopači, pustolovci itd, ki kalijo mir v pre-stolici in po deželi. Sedanja vlada nadaljuje svojo politiko. Pripravljena je, deloma spremeniti vsebino svojih gospodarskih in soci-jalnih reform, in je pristala, da gre zakonski predlog znova v pristojni odbor, kjer bodo skušali doseči kompromis s socijalistično opozicijo. Med tem pa ministrski predsednik misli ravno na to, kar so preje želeli socijalisti, sedaj pa mer da ne več ; na razpust parlamenta in nove volitve. Socijalisti so mislili, da bo dežela simpatizirala s štraj-kom, so se pa zmotili. To njihovo napako hoče sedaj izrabiti sedanja vlada in iti spomladi na volitve, ako ne pride kaj drugega vmes. -----o------ Turška vlada odstopila ANKARA, Tur. — General Gursel je sprejel odstop turške vlade, ki pa ni padla radi pomanjkanja nezaupanja. Sedanji vojaški režim je namreč vpeljal posebne vrste ci-vilno-vojaško demokracijo. I-menoval je parlament iz civilistov in mu dodal člane tistega vojaškega odbora, ki je napravil lani revolucijo. Ta parlament je začel pretekli teden zasedati. Ker je parlament nov, naj bo nova tudi vlada. Oba politična faktorja ne pomenita veliko, kajti oblast je še zmeraj v rokah generala Gurseia. Vendar general želi, da novi parlament izglasuje novo ustavo, nakar naj bi se vršile volitve v pravi parlament, ki naj bi že v oktobru izbral pravo civilno vlado. Do takrat bo seveda gospodaril general Gursel, takrat bo pa verjetno postal predsednik turške republike. -----o------- VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV SOVJETIJA JE ZAHTEVALA SEJO VARNOSTNEGA SVETA 0 RAZMERAH V-KONGU! Sovjetski zastopnik pri Združenih narodih Valeri-jan Zorin je zahteval v posebnem pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN sklicanje zasedanja sveta o položaju v Kongu, kjer je napovedan pohod Mobutujevih čet proti pristašem Lu-mumbe, ki so se utrdili v delu pokrajine Kivu. — Afriška “vrhovna konferenca” v Casablanci zahtevala izpustitev Lumumbe in razorožitev “Mobutujevih tolp.” ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Razmere v Kongu so se zopet zaostrile, čeprav je v zadnjih dneh vladalo nekako zatišje. V pričakovanju napovedanega vojaškega nastopa Mobutuja proti Lumumbovim pristašem v pokrajini Kivu je sovjetski zastopnik pri Združenih narodih Valerijan Zorin pozval predsednika Varnostnega sveta Omarja Lufti, naj skliče sejo tega sveta na razpravo o razmerah v Kongu. Lumumbovci so se v pokrajini Kivu, ki je pomembna zaradi obilnega pridelka hrane, v zadnjih dneh že kar utrdili in vzpostavili napol redne razmere. Prijete Evropce in domačine so oblasti izpustile in prepovedale nadaljne samo-lastne aretacije. Tako vsaj poroča glavni zastopnik ZN v Lopoldvillu Indijec Dayal. Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld se je .po razgovorih z vodniki Združenih narodov in predsednikom republike Kasavu-bujem podal dalje v Južnoafriško unijo. Posredovalna komisija Združenih narodov, ki je prišla pretekli teden sem, preučuje možnosti končanja sporov med domačini vodniki. Kasavubu je sklical njihov sestanek šele za konec drugega tedna, pri tem pa ni niti povedal, koga misli na ta sestanek vse povabiti. Na ir e ji Ruande-Unmclija mir Na Novega leta dan je skušala četa padalcev Mobutuja iz Ruande-Urundi zasesti Buka-vo v pokrajini Kiva, kjer so se nekaj dni preje začeli utrjevati lumumbovci. Poskus ni u-spel in Lumumbovi pristaši so utrdili v pokrajini svojo oblast. Glavni zastopniki ZN v Kongu Dayal je sporočil v New York, da je pokrajinska vlada vzpostavila mir in red, med tem ko so mejo samo zasedle čete ZN. Vodstvo pokrajinske uprave Kiva je prevzel bivši propagandni minister Lumumbe Ani-cet Kashamura. Konferenca v Casablanci CASABLANCA, Mar. — Na povabilo kralja Mohameda so se zbrali tod pretekli teden egiptovski Naser, ganski Nknf-mah, gvinejski Toure, Keita iz Mali in še zastopnika Libije in Ceylona. Glavni del njihovih razprav se je vrtil okoli Konga, Alžirije, francoskih atomskih preskusov v Afriki in celo Izraela. Vodniki afriškega nevtralnega bloka so v posebni zaključni resoluciji pozvali Združene narode, naj razorožijo in razpuste “zločinske tolpe” polk. Mobutuja, izpuste Lumumbo iz ječe in skličejo kongoški parlament. V kolikor ti ne bodo tej zahtevi ustregli, so zagrozili vodniki omenjih držav, da bodo umaknili svoje čete v Kongu izpod poveljstva ZN. Egiptovski Naser in gvinejski Toure sta predlagala, naj bi se čete omenjenih držav v Kongu enostavno stavile na razpolago vladi Lumumbe v Stanleyvillu. Ganski Nkrumah in maroški kx’alj sta končno to preprečila s poudarjanjem, da bi to nujno privedlo do držav- ljanske vojne z zunanjim vmešavanjem. Sestanek je podprl odločno alžirske upornike, obsodil francoske atomske preskuse v Sahari in označi] Izrael za orodje zahodnega “imperializma in kolonializma.” Katanga menja denar EUZABETHVILLE, Kat,— Vlada Katange, ki se je lani ločila od Konga, je danes u-vedla svoj lastni denar in vzela dosedanjega kongoškega iz prometa. S tem je brez dvoma hotela tudi na zunaj poudariti konec vezi s Kongom, ki se ne more rešiti iz notranjih zmešnjav. Svojevrstna birokratična kompenzacija v federalni administraciji WASHINGTON, D. C. — Kennedy je imenoval Pavla Nitzeja za pomožnega tajnika v tajništvu za narodno o-brambo “za zadeve mednarodne varnosti.” Nekateri smatrajo to kot organiziranje posebne diplomatske službe v okviru tajništva za narodno c« hrambo. To so takoj začutili v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Zato skušajo priporočiti novemu državnemu tajniku Deanu Rusku, naj ustanovi v tajništvu posebno vojaško sekcijo! če bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli ne ene, ampak kar deset kompletnih federalnih uprav! Burke mesto Norstada? WASHINGTON, D. C. — V krogih vojne mornarice bi imeli radi na čelu vojaških sil NATO v Evropi namesto gen. Norstada admirala Builke-a, načelnika epe. racij vojne mornarice. Trdijo, da bo jedro atomske sile v NATO prestavljala skupina atomskih podmornic opremljenih z raketami Polaris in da bi bilo tako na mestu, da je vrhovni poveljnik vseh NATO sil admiral. Cene za električne zapestne ure padle na polovico NEW YORK, N. Y. — §e lani je bila srednja cena za dobro električno zapestno uro okoli $70. Sedaj se dobijo take ure dobre kakovosti že za MO. EtakWSna baterija v ari Za,„ ^ verjetno aoče' deluje baje eno leto. Uram ne škodujejo ne mokrota, ne pre-tresljaji. Iz Clevelanda in okolice Odbori za L 1961 — Oltarno dru'tvo fare Marije Vnebovzete ima za 1. 1901 sledeči odbor: duh. vodja č. g. M. Jager, predsed. Agnes Pierce, podpredsed. Ana Jalovec, taj. Mary Ižanec, LI 1-6056, zapis. Mary Strancar, nadzor. Mary Pančur. Frances Skubic in Rose Šimenc. Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima za 1. 1961 ves stari odbor s predsednikom Antonom Tekavcem in tajnico Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., KE 1-8325. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob dveh pop. v šolski sobi pri Sv. Kristini. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima za 1. 1961 sledeči odbor: predsed. Joseph Kalčič, podpredsed. John Zagorc, taj. in blag. Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapis. Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzor. Marie Jean Colder, Anton Levstik in D. Ger-manovic; vratar John Adamic; zastop. SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje 'št. 4. Preko morja— \ Evropo je odpotoval dr. G. I. Podobnikar, 1426 Westminster Dr., Columbus, O. Vse potrebno za pot mu je u-redila pot. pis. Bled Travel. Srečno pot! Iz bolnišnice— Mrs. Molly Siska, 15311 Daniel Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za o-biske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Nevarno bolan— Anton Launch na 15717 Saranac Rd. je doma nevarno bolan. Obiski dobrodošli! Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri zv. ob 7:30 sejo. članstvo je vabljeno, da pride iskat div. čeke. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Makše ob 34. obletnici smrti. Seja— Podr. št. 10 iSiŽZ ima zvečer ob sedmih sejo v domu na Holmes Ave. Podr. št. 25 S2Z ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od pete ure dalje. Po seji zabava. -------------o------ V tajništvu za narodno obrambo imajo problem gneralskih zvezd! WASHINGTON, D. C. — Glede generalskih in admiralskih zvezd vlada v Pentagonu nekaj zmešnjave. Generali lahko pridejo do 4 zvezd, admiral pa samo do treh. Da admirali ne bi bili na škodi, začne vsak takoj z dvema zvezdama, general pa z eno samo. Admiralov z eno zvezdo torej ni in to se ne zdi prav tistim oficirjem mornarice, ki bi radi dobili vsaj eno zvezdo. Problem ni ravno “pereč,” nihče načeti, dasiravno se o tem dosti govori o Pentagonskih hodnikih. jutri Slov. Ameriška Domovina /» /V» E MOIWE <^ai&un» 6X17 St. Glair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PdbUsher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROčNINAt Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanada in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za f mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRJpTION rates . United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 5 Mon., Jan. 9, 1961 Žarišča nemira in nevarnosti Trenutno je na svetu sedem bolj znanih žarišč nemira, ki lahko sprožijo večji ali manjši mednarodni požar, ki nas lahko pripeljejo na rob vojne ali celo naravnost vanjo, če prav jo razen kitajskih komunističnih fanatikov nihče ne želi, jo nihče ne mara. Položaj v Laosu se je pred nekaj dnevi tako zategnil, da so postali v prestolnicah svobodnega sveta zaradi njega resno vznemirjeni. Komunistični in svobodni svet si stojita tu naravnost nasproti. Domači levičarji dobivajo vojaško podporo od komunističnih sosedov, nacionalno usmerjena vlada pa uživa podporo Združenih držav. Komunistom, domačim in njihovim tujim pomočnikom, se je posrečilo zavzeti tri severovzhodne pokrajine in se tam utrditi. Sami sebe proglašajo za zakonito vlado, za kar jih komunistične države tudi priznavajo. Vlado, ki jo je potrdil kralj in ji izglasoval zaupanje parlament, odklanjajo kot “ameriško pla-čanko.” Trdno jo podpirajo le Združene države, Tajska in južni Vietnam. Indija, Burma in celo Vel. Britanija in 1-rancija se zavzemajo za novo vlado, v kateri naj bi bili zastopani tudi komunisti. Laos naj bi postal nevtralna država. Angleži so šli celo tako daleč, da so pozvali Moskvo, naj pomaga to vprašanje rešiti v tem smislu. Oni bi radi obnovili posebno komisijo, ki bi naj nadzirala izpolnjevanje v Ženevi sklenjenega premirja 1. 1954. Ta komsija se je razšla pred nekaj leti, ker ni bila življenja sposobna. V njej so bili zastopniki Poljske, Indije in Kanade, ki so vsak vlekli na svojo stran, dokler se jih vlada Laosa ni končno naveličala in jim odpovedala gostoljubje. Rdeča Kitajska in Sovjetija sta ponovno zahtevali oživitev te komisije, Hrušev pa bi sedaj rad kar novo ženevsko konferenco. Vse kaže, da bo prišlo do nekega kompromisa, ker trenutno mednarodnega spopada v Moskvi ne marajo. Skušajo le izrabiti položaj v Washingtonu, kjer stara vlada jemlje slovo, nova pa še ni prevzela odgovornosti. V Kongu je položaj podoben, le da je Kongo daleč proč od središč komunistične moči in je torej neposreden poseg komunistov vanj precej tvegano in težavno podjetje. To so komunisti spoznali že jeseni, ko so morali nenadno na zahtevo polk. Mobutu ja iz dežele. Tudi v Kongu sta trenutno dve vladi: kolegij visokih komisarjev polk. Mobutu-ja, ki uživa zaupanje predsednika republike Kasavubuja in ki ga podpira Zahod, ter “vlada” Lumumbe, ki jo vodi njegov namestnik Gizenga v Stanleyvillu v Vzhodni pokrajini. To vlado priznavajo za edino zakonito poleg komunističnih držav tudi Gana, Gvineja, Združena arabska republika in nekatere druge države Azije in Afrike ter seveda — Titoma Jugoslavija. V zadnjem času je Gizenga razširil svojo oblast tudi na del pokrajine Kivu in s tem utrdil svoj ugled. Lumumba sam je še vedno v vojaškem zaporu polk. Mobutuja. V Leopoldville, prestolnico Konga, je prišla ta teden posebna posredovalna komisija afriških in azijskih članic Združenih narodov. Proučila bo možnosti posredovanja med obema taboroma. Morebitni kompromis naj bi olajšal nalogo Združenim narodom in Kongo izločil iz mrzle vojne med komunističnim in svobodnim svetom. Alžirija je po trditvi Francije njeno domače vprašanje, ki se sveta v celoti prav nič ne tiče. To je seveda nojevska politika. Dejstvo je, da podpirajo danes alžirske upornike poleg islamskega sveta Srednjega vzhoda in Afrike tudi Sovjetska zveza, rdeča Kitajska in Titova Jugoslavija. Francoske zaveznice se o vprašanju ne marajo javno izreči, da ne bi Francije pognale iz NATO, kjer jim dela De Gaulle že brez tega dovolj težav. Alžirsko vprašanje se kljub vsemu bliža svoji rešitvi. De Gaulle je končno spoznal, da vprašanja ni več mogoče odlašati. Ljudsko glasovanje, ki se je danes začelo v Alžiriji in se bo jutri vršilo v Franciji, bo pokazalo, kaj misli o De Caullovih načrtih javnosr. Bodočnost Zah. Berlina je del nemškega vprašanja, brez katerega rešitve ne more biti stalnega miru v Evropi. Tik pred Novim letom je izgledalo, da bo berlinsko vprašanje eno prvih, s katerim se bo moral svet ukvarjati v novem letu, pa je za sedaj odloženo vsaj za nekaj mesecev. Kuba je gnojni tvor v Latinski Ameriki. Fidel Castro je pri izvajanju svoje “revolucije” zašel popolnoma pod vpliv komunizma in se povezal tudi s komunističnim blokom. S tem je spravil v nevarnost tudi oni del socialnih in gospodarskih reform, ki so bile nujne in koristne. Castrova revolucija ima doma še vedno močno oporo, čeprav je v ostrem sporu s katoliško Cerkvijo, začela pa je do neke mere izgubljati privlačnost v ostalih državah Lat. Amerike, žal moramo reči, da morda bolj pri njihovih vladah kot v sami javnosti. Castrova vlada je v hudih gospodarskih težavah, toda £ tem še ni rečeno, da se ji bliža zadnja ura, Jugoslavija pre- življa podobne težave že nad 14 let, pa še vedno ni konec njenega komunističnega diktatorskega režima. Rdeča Kitajska je edina, ki pričakuje od atomske vojne “sijajno bodočnost” in nov vzpon. Svoj vpliv hoče razširiti proti Indiji, Nepalu, v Zadnji Indiji in Indoneziji, stalno poudarja svojo pravico do Formoze in ostalega ozemlja, ki je pod oblastjo kitajske nacionalne vlade na Formozi. Prav posebno sta ji trn v peti otočji Quemoy in Matsu. Če se mednarodni položaj še bolj zategne, ni izključeno, da bo rdeča Kitajska poskusila znova seči po teh otočjih. Pomembno žarišče nemira je spor med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Trenutno sicer spi, toda pod pepelom je vse živo in plamen lahko vsak dan buši z vso silo na dan. Poleg omenjenih večjih središč nemira je še cela vrsta manjših v najrazličnejših predelih sveta, največ vsekakor v Aziji, Afriki in v Latinski Ameriki. NEWBURSKE NOVICE Veste, tako močno se pa tudi nisem zagvišal, da bi ne smel prelomiti svojega naprej vzetj a. Rekel sem, da sem z Newburski-mi Novicami prenehal za zmeraj. No ja, to sem deljal radi tega, ker sem bil do dna prepričan, da bo to držalo, Pa je hvadnik, ker človek ne pomisli na vse, ko dela take namene. * * * Veste, danes, 5. januarja, ob sedmih zvečer, je preteklo ravno 49 let, ja, devet in štirideset let, odkar sem prvič stopil na ohij-ska tla, še posebno na clevelandska tla. Skoraj pol stoletja! Ko je vlak drvel kar naprej en dan pa eno noč, sem bil v skrbeh, kako bom prišel na pravo mesto, k Sv. Vidu. Pa sem se spet tolažil z mislijo, da Father Ponikvar ve, da prihajam. Prav natančno sem -poizvedel, koliko časa vlak vozi od Rice, Minn. Takrat je vozil en dan pa eno noč. No ja, potem takem dospem v Cleveland zvečer -nekako o-b sedmih. Pa ker je nastala burja od Chicage sem, je vlak imel zamudo in talko sem spet ajfral, bo li kdo na -postaji ali ne? Pa bi bil lahko v miru, ker, kakor hitro sem stopil na zemljo, sta me že držala dva moška, Father Ponikvar (takrat še ni bil monsignor) pa doktor James Seliškar. • • * “Glejva po moškem -s težko gornjo suknjo in kapo na glavi,” je dejal doktor. In res prav takega sta me dobila. Usedih smo se v doktorjev auto in med padanjem snega ter mestnim vrvenjem sem začel svojo službo med Slovenci v Clevelandu. * * * Ponikvarjeva Ančka, sestra Father Ponikvarja, je že imela pripravljeno gorko večerjo, katera se mi je zdela nebeško okusna. * Ji« * Po daljših razgovorih o sv. Štefanu, kjer j-e tudi Father Ponikvar prebil par počitnic v svo. jih šolskih letih, smo sejo zaključili in Father mi je odkazal sobo, kjer bom prebival, kadar ne bom v šoli ali pa pri bolniku. * * * Drugi dan je bil praznik Sv. treh kraljev. Gospod župnik me je peljal v zakristijo in mi pokazal in razložil, kje je kakšna reč, ki se rabi v cerkvi. Opazil pa sem takoj, da cerkev ni pregreta. Opravil sem se v mašno obleko in začel sv. mašo. Pred-no sem bil na pol skozi, že prstov cd samega mraza nisem čutil. Povem vam, da me še nikoli ni tako zeblo kot 6. januarja na Sv. treh kraljev dan, ko sem prvikrat maševal v Clevelandu. Saj sem bil mraza vajen. Saj sem prišel iz Minnesote. Saj sem hcdil v gozd drva sekat, ko je bil sever zmrazil zemljo in vse drugo, da je ljudem sapa zmrznila 'n se kadila iz ust. Pa kljub temu me ni tako zeblo, kot me je na dan Sv. treh kraljev 1. 1912 pri sv. Vidu. Stara cerkev je bila lesena. Kurjava pa taka, da bi bila služila za hladilnik bolje kakor pa za gretje. Pa ne mislim zabavljati. Ne, tega ne. Le povem, da me je strašno zeb-Ijo, ko sem prvič maševal v Clevelandu pred 49 leti. * * * Pa če je bila cerkev tako mrzla, so bili pa lij-udje toliko bolj gorki in prijazni. Tri leta in pol sem bil med njimi in ko je prišel škofijski ulkaza, da se moram seliti, sem se s težkim srcam selil. Prijaznost Šenitflovr-enčanov me je tolažila in me še danes ogreva, kakor me je od leta 1915 vse skozi, ko sem stopil med nje. ---------------o------- Za sponzorje prosijo CVETKA BUKOVEC, rojena leta 1930, tovarniška delavka iz vasi Cepi j e pri Starem trgu ob Kolpi, sedaj stanuje: 87 Avenue Emile Zola, Paris 15, France. Ona in njiena sestra sta bili zaprti v taborišču Gerovo, njenega brata so pa komunisti ubili. Slovenski duhovnik jo zelo priporoča kot izredno vredno vsake pomoči. MILJENKO KARABAN, delavec, rojen 29. jan. 1922 v Bibi-nije, poročen, ima doma ženo in tri sinove. Sedaj živi v begunstvu v Parizu: 254 Fbg. Stt. Martin, Paris 18, France. Priporoča ga slovenski izseljeniški duhovniki FERDINAND VUČKO, rojen 10. junija 1915 v Dolnji Bistrici, Prekmurje, samski, kmetski delavec in delavec v tovarni, priporoča ga izseljeniški duhovnik. Sedaj stanuje: Thuelilin, Isere, France. Kdor bi jim mogel jamčiti prvo stanovanje in pomoč pri iskanju prve zaposlitve, naj, prosimo, sporoči to na naslov: M. Krek, 1156 Washington Blvd., Mayfield Heights, Cleveland 24, Ohio. Liga K. S. A. drevescTniT cesti Ni raslo, ležalo je, kakor ga je nekdo vrgel, morda je padlo z avtomobila, ki je vozil drevesca na kraj, kjer jih sežigajo. Temno je že bilo, ko sem se peljal domov po glavni cesti. Luči za menoj in pred menoj. In prav tedaj sem srečal to drevesce. Zavrl sem, ustavil in videl. Drobne iglice so odpadale, le nekaj vejic je bilo še zelenih kakor da z zadnjimi sunki še hočejo ubežati usodi. Vrh je bil že umazan in zmedran. Avtomobilsko kolo je moralo iti čezenj. Morda šofer drevesca ni videl pravi čas, morda je bil prelen, da bi se mu ognil. In zdaj je ležalo sredi ceste, obsijano od luči avtomobilov in reklamnih napisov. Posamezni srebrni trakovi so ,se še bleščali. V hipu me je obšlo usmiljenje, teplo sočutje s tem zapuščenim dreveščkom, ki je nekomu napravilo veliko veselja. Stalo je v kotu na tleh, morda na mizici, okrašeno od vrha do tal. Srebrni traikovi, ptički vseh barv pripeti na vejice, krogle in kroglice in luioice, od rahlo zelene do kričeče rdeče. In pod drevescem darovi, škatlice z lepimi trakovi prevezane. Tedaj je bilo to drevesce gosposko, središče v hiši in ekrog, njega so se drenjali otroci in odrasli. Pa so prešli tisti dnevi, s hladnim srcem ga je nekdo oskubil, pospravil z njega ptičke in lučke, kroglice in krogle, ga oropal papirja in umetnega snega ter ga morda kar z okna vtgel na cesto. Brez ljubezni, brez spomina na lepo, ki ga mu je to drevesce dalo. Zdaj je na cesti, vrh mu je zmendran in v kričeči tegobi se vijejo srebrni trakovi kakor po-kveeene otroške roke. Odprl sem vrata in ga vzel v avto. Nemega potnika, povoženega, z nadihom tihe otroške sreče. Kakor da je dobilo nov Obraz. Govorilo je z zadnjega sedeža, kjer navadno sede moji otroci in zdelo se mi je, da prosi. In sem zavil do Euclida in čez, kjer se prične park in kjer so smreke in smrečice doma. Naj se vrne vsaj mrtva, kjer je bila rojena iz drobnega semena v listnati prsti prepreženi s koreninami sester. Ne vem, če je še tem. Vem^a za njeno tiho zgodbo in ker razumem jezik tihih mrtvih stvari mi je hudo zanjo. Tako zelo je podobna njena zgodba človeški. Karel Mauser. -------o------- Slovenski prevod Sv. pisma med 600 izdajami v vseh jezikih ,sveta Na sejmu knjig v Trstu lansko leto (1960), ki je tradicionalna poletna razprodaja raznih del na stojnicah mimo knjigotrške m raže z večjimi ali manjšimi popusti (to so izdaje raznih založb, ki so obležale, po večini ljudske zdaje), sem srečal tudi eno samo slovensko knjigo — Sveto pismo. Na vseh stojnicah so bile namreč same italijamske knjige, na poseibni stojnici pa so prodajali izdaje Svetega pisma znane angleške biblijske družbe v Londo. nu v raznih jezikih in med njimi tudi slovensko izdajo iz leta 1952. Ker ni bila ta izdaja pri nas še nikjer zabeležena, naj jo opišem. Bibliografski podatki so naslednji: Stran L: SVETO PISM.& STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. Stari zakon po hebrejskem, Novi po grškem izvirniku. — LONDON. — The British & Foreign Bible Society — 1952. Stran II.: The Bible in Slovenian. Printed in Great Britain by Lowe and Brydona (Printers) Ltd. London N. W. 10. Stran II in IV.: Kazalo. Strani skupaj: I — IV in 1 — 839 (840 prazna). Format: 14.5 x 20 cm. Papir biskimi in idejnimi vrednotami — samo tako delo bi se lahko po objektivni presoji njegove1 kvalitete dvignilo takoj po izidu nad druga podobna dela. Stavek dvo-kolonski. Vezava: črno platno z rdečo obrezo. Prve izdaje te družbe segajo v leto 1885 — 1898, ki pa niso vse zabeležene v Slovenski bibliografiji dr. Fr. Simoniča. Te prevode je oskrbel J osip h Stritar. Leta 1914 je izšla celotna izdaja stare in nove zaveze v prevodu Antona Ghraske, ki je pri nas precej razširjena. Kdo je oskrbel sedanji prevod, in ali je izšla med leti 1944 — 1952 še kakšna nova izdaja, ni nikjer označeno. Biblijska družba izdaja sveto-pisemške knjige skoraj v vseh jezikih sveta (menda okoli 600 izdaj) v eni knjigi in v posameznih izdajah (n. pr. Mojzesove knjige, evangeliji itd.) Na tem sejmu sem videl več takih izdaj v hrvatiskem jeziku. Kaj več o slovenski izdaji nisem mogel izvedeti in zato podajam to kot prispevek k naši bibliografiji, ki teh izdaj nima zabeleženih. (Knjiga 60). -----o------- Največji jez na svetu Nedavno so radijske postaje in listi poročali o velikem jezu pri Karibi v Afriški Rodeziji. Za jezom, ki je v soteski Karibi zaprl 2900 kilometrov dolgo reko Zambezi, bo doleta 1962 nastalo jezero, ki bo 240 kilometrov dolgo in ponekod do 50 kilometrov široko in štirikrat večje kot dosedanje naj večje umetnb jezero na svetu, jezero Mead v Colora-du. Manj znano pa je, kakšno zve- LSJUiSLJiSiASiiLSLS. QJLSULSLSLSUUULSL3JUI. Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednica J. Debevca. — Ured. ftJULJUULfl-OJLOJULSLSUUUUL4Ji-flJLfi_fi Saj sem vam že dostikrat povedal, da so bili Meniševci lovci, da jim ga ni bilo para daleč naokrog,. Saj ne rečem, da niso Dili tam na Bloški planoti lovci zo ima to veliko delo s sociologijo. Najprej moramo povedati, da je bila dolina, katero bodo zdaj zagrnile vode Zambezija, eden najsamotnejših in zelo zapuščenih predelov v Afriki, Vse do leta 1950, to je do načrta za zajezitev Zambezija pri Karibi, so prišli v te kraje le redki beli ljudje. Domačini in belci v Rodeziji živijo skoraj vsi na planotah, ki so 600 metrov višje od te globoko zarezane pokrajine. Pač pa je v krajih od soteske, kjer so slapovi Victoria Falls in do soteske Karihe, torej v zajedi, katero bo zalila voda, živelo posebno črnsko pleme, ki mu pravijo “Dolinski Tonga,” in ki šteje okoli 50,000 duš. Verjetno so si ‘dolinski Tonga” pred več sto leti izbrali te kraje kot zavetišče pred bojevitimi plemeni, ki so po južni Afriki plenila in miroljubnejšim ropala živino. V osamljenosti, v kateri so dolinski Tonga živeli v nezdravem okolju, a na plodnih naplavinah Zambezija, se je med njimi razvilo svojstveno gospodarstvo, verstvo in socialni ustroj. Štirideset tisoč črncev Tonga so že preselili v nova naselja. Zadnja leta so nekateri ameriški sociologi, z vso naglico preučevali celotno življenje plemena Tongo, tako da bodo v prihodnjih letih mogli zaznavati razlike v dbčestvenem življenju, ki se bodo pojavljale v novem okolju. Sodijo namreč, da utegnejo dobiti iz tega koristne nauke, kakšne spremembe je moč pričakovati pri drugih, večjih narodih na zaostalih področjih sveta, če bo naprednejši del človeštva res začel uresničevati zamisel, da je treba korenito spremeniti njihove življenjske razmere z gospodarsko in tehnično pomočjo. Zdaj, ko bodo vse pleme Ton-gov preselili drugam, to je v bližnje, a višje,hribovite in manj plodne kraje, je nastala edinstvena priložnost opazovati, kako se bo v novih krajih pri tem primitivnem ljudstvu razvilo življenje in kakšne razlike se bodo zaradi novega okolja pokazale v verskih nazorih in obredih, v gospodarstvu in v socialnih odnosih. ------o---— Koliko (ljudi je živelo na Zemlji? Zmeraj na novo izračuna kak znanstvenik ali pa tudi neznan-stvenik, koliko ljudi je živelo doslej na Zemlji. Nedvomno je to zelo zanimivo vprašanje in nedvomno je res tudi to, da število istočasno živečih Zemljanov nenehno narašča. Pravijo, da se zdaj poveča število ljudi letno za 48 milijo, nov in zdaj nas je na Zemlji malo manj kot tri milijarde ljudi. Avstrijski znanstvenik W. Winkler vneto zagovarja svojo domnevo, ki temelji na zapletenih računih, da je živelo doslej na našem planetu šest milijard in šest sto milijonov ljudi. Mlada frizerka je zaman čakala na matičnem uradu v nekem italijanskem mestu. Nemirna je postajala, ker ženina ni bilo od nikoder. Nazadnje je poklicala policijo. Povedali so ji, da se je njen ženin spomnil v zadnjem trenutku, da je —j poročen že pet let... po božji volji vsaj, dokler so bili za borštnarja Turekov ata, ampak na naši strani Slivnice jih ni bilo čez naše. Nekaj sem vam jih že naklestil v tej koloni o Krajnčenem atu in Herblamu, kako sta hodila na medvede in volkove, pa še davno nisem vsega izpovedal, kar bi moral, da se islava naših jagrov postavi v okvir za vse večne čase. Bi jih še en par povedal, ko ravno obiramo Menišijo, drugače ne more biti, če hočemo, da bo zgodovina Menišije popolna. Torej zbrali so se lovci iz naše vasi in povabili tudi one iz Bezuljaka, Dobca in Kožljeka. Na medveda so šli in so rekli, da je potrebno, da jih gre več, drugače je lahko kaj napek. Iz naše vasi so bili: Malnar, Kranjc, Hren, Heriblen in bint Jože, iz Bezuljaka: Vilo in Švigelj., iz Kožljeka: Boštjanov in Švigelj. Sami izbrani in vsi junaki. Tam pod bezovsfcimi njivami so se sestali, si natočili iz čutar nekaj močne pijače in odšli noga za nogo proti Bukovniku. Pastirji so namreč oznanili, da so videli veliko mrcino, ki je prišla iz Volčje doline in odhlačala po rebri v Bukovnik. Niso se še dobro razvrstili, ko je v gošči zašuhiielo, zagodrnjalo in zapokalo. V grmovju se je gibalo nekaj rujavega. Kaj pravim gibalo? Lomastilo je in upogibalo grmovje. Nič niso govorili, ker na lovcu se ne sme, ampak kazali so si drug drugemu, enčeš: nekaj je in druge ne more biti kot medved. Dvignil je svojo risanko Malnar: “Bumf, bumf!” oddal je oba strela v grmovje. Toda v grmovju se je še vedno gibalo. Oddal je oba strela Krajnc: “Bumf, bumf!” “H‘udiič,” se je oddahnil eden, “ali še ni zadosti?” Stvar se je v grmovju še gibala in vila, da so pokale veje. Zdaj j,e po starosti prišel na vrsto Heriblen. “Bumf, bumf!” Zdelo še je, da strela nista tako mogočno odmevala kot prej In tako so po vrsti izstrelili svoje puške še drugi. Vsak je moral streljati d& ni bilo zamere. Najprej so streljali Meniševci, ker oni so povabili Bezovce, Dobčane in Kožljane. In glejte čudo prečudno, v grmovju se ni več gibalo in ne šumelo. To je bilo jasno znamenje, da so ga. In potem so začeli: Rekel je Malnar: “Jaz sem ga!” Rekel je Krajnc: “Ne, jaz sem ga!” “Kaj boš!” je rekel Herbien: “Ko sem jaz ustrelil je nehalo godrnjati v grmovju.” “In ko sem jaz ustrelil, je nehalo lomiti veje,” je rekel Cene. Talko so se po vrsti gvišali drug za drugim, da je nehalo to in ono, ko je ustrelil on. Vsak je hotel imeti čast in slavo, da je fental kosmatinca. Nazadnje se je ojunačil Krajnc in je šel pogledat. Kaj veš: med. ved se tudi potuhne. O mrcina, mrcina je vseh muh polna in človek nikoli ne ve, kaj bo storila, kadar ji gre za kožo. Pa se je zaslišal iz grmovja glas Krajnega: “Hvala BiOgu da je že prej nehalo lomiti veje preden sem ustrelil jaz: Tomažičev junc je, ki ste ga ustrelili.” Slišali so naši slavni lovci to oznanilo in so se začeli na vso moč braniti. “Jaz ga nisem!” je rekel Herbien, “ker če bi ga bil, bi ne bilo treba streljati drugemu.” “Jaz čisto natančno vem,” je povzel Vile iz Dobca, “da sem streljal že na mrtvega. Eden pred menoj ga je, bi rekel.” Vsi so streljali in vsak je trdil da on ga ni, on že ne. Tako ni Tomažič nikoli zvedel, kdo mu je prav za prav ustrelil junca, ki se je zgubil od druge živine, ki se je pasla doli v Lunovcu. Le kaj bi bilo, če bi ležal tam v grmovju medved namesto junca, kako bi se domenili, kdo da ga je. Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN Radi mene bi bil lahko go- bi bilo zate, da bi bil takrat Voril, dokler bi se mu bilo ljubilo, zakaj jezik mi je bil ko zvezan, otrpel. Roza ga je prekinila: “Gospod, to je nesramnost, Prostaštvo! Vi ste prosili za mojo roko in ste bili zavrnje-r britanski poslanik v sovjetski prestolnici od leta 1953 do 1957 zgodbe in nezgode zapadnih diplomatov v Moskvi. dokažeš, da je tvoj predlog tudi v njihovem interesu ali pa da je njihova zahteva enostavno neizvedljiva, Zato so pogajanja z Rusi mehaničnega značaja in je zanje pismena pot, kot vse kaže, še najbolj ustrezna. Nastop v sovjetski javnosti Mnogo težje je biti poslanik v kaki prijateljski državi kot v ne-prijateljski. Britanski poslanik v Washingtonu ali Parizu ima mnogo več možnosti za stike in s tem tudi možnosti za trenja. Odnošaji z Združenimi državami ali s Francijo terjajo stalna pogajanja, stalno izgrajevanje medsebojnih odnosa jev, obveščanje javnosti, mnogo javnih nastopov, potovanja in nenehno nego osebnih stikov:. Glavna naloga poslanika v Moskvi pa je obveščanj e1 svoje vlade. Kakšna so pogajanja s Sovjeti Od časa do časa se je z Rusi sicer treba pogajati, vendar za to ni potrebna kalka posebna spretnost. Rusov ni moč spreobrniti ne z zgovornostjo in ne z razum, skimi razlogi. Oni se namreč zanašajo na samo eno pravilo, ki ga je Stalin označil kot edini pravi temelj zunanje politike: merjenje sil. Zaradi tega jih od že vnaprej sprejetega sklepa ne more odvrniti nobena še tako jasna razumska utemeljitev in noben še tako logičen in neizpodbiten zaključek. Edina mož- da nastopi kratko na sovjetski televiziji in še to v prav poseb nih. neizbežnih primerih. Nik dar pa ga ne povabijo, da bi go- vsem nedostopni. vim diplomatskim predstavni- ali sumljive ali pa tajne. Sov-stvom v Moskvi, je deljenje ka- jetski tisk je izključno uraden, kih nedolžnih letakov ali brošur ) Inozemski dopisniki v Moskvi ali od časa do časa kaka razstava | se trudijo kar morejo, toda cen-vse, kar morejo 'izvršiti. Karko- zura in pritisk s strani sovjet- ii poslaništva podvzamejo na tem področju, vse je j>od budnim nadzorstvom in sovjetske oblasti znajo na tisoč drobnih načinov prizadevanja zapadnih poslaništev ovirati tako dolgo, da začnejo le-ta dvomiti, ali je ^pričo pičlih sadov vseh skupaj sploh muje vredno. Negovanje osebnih stikov v Moskvi je sicer napeta ^zadevščina, a je polna razočaranj in na koncu koncev brezplodna. . V sprejemati. Zelo malo verjetno pa je, da bi poslanik dobil eno samo vabilo s strani Rusov, razen od vlade v Kremlju, ki seveda ne štedi s prireditvami in gostoljubnostjo. In z nobenim izmed teh stotin Rusov ni moč vzpostaviti kakega trajnega in odkritega osebnega odnosa. Dejanski oblastniki v Sovjetski zvezi so danes tujim diplomatom mnogo laže. in pogosteje dostopni, kot ministri v Londonu, Parizu ali Washingtonu. E-den ali več sovjetskih oblastnikov se udeležuje sprejemov na poslaništvih, ki jih ta prirejajo ob priliki svojih državnih praznikov. Pa tudi sovjetski o-blastniki pogosto prirejajo razne prigrizke in pojedine in so pripravljeni sprejemati obiske. Toda vsi poslaniki v Moskvi — vsaj ko sem jaz bil tam — so morali priti do žalostnega spoznanja, da ti veliki možje v osebnih razgovorih ne vedo povedati nič drugega kot to, kar govore v javnosti in kar lahko itak bereš v “Pravdi.” Kot bi poslušal vedno ene in iste plošče. Prijaznost nič ne zaleže Poslaniki v marsikateri tuji državi se lahko pohvalijo, da jim je uspelo bodisi zaradi njihovega očarljivega načina v o-sebnem občevanju, velikopotezne gostoljubnoakL-poiebne družabne spretnosti, vsaj nekoliko vplivati na politiko dežele, pri tujim poslanikom ni dovoljen. so akreditirani. Noben Izjemoma mu včasih dovolijo, Pameten človek ne more kaj ta- j . .. . , iiiJi biirwuv z. meiuuči umili muz-mi razdobjih, ko mednarodna nape- sovjetsk režtola ne zvedo ka. tost popušča, se pojavi na stoti- , , __td , • v. i • . a. . kih novih dejstev, pa imajo tuji ne Rusov, ki obiskujejo tuja po- ,. , . f . sJaništva, ako so ta voljna jih d'P1<>n'at> da ocenju- kega pričakovati od kakega poslanika v Moskvi. Komunistični politiki so za take vplive po- veril na sestankih ali zborovanjih. Na svojih potovanjih po ruskih pokrajinah je navaden turist. Ima največje težave pri vzpostavitvi stikov s krajevnimi oblastmi, z zasebniki pa praktično sploh ne more priti v dotiko, kajti za to hi nobene priložnosti, ker ga nikamor ne vabijo. O b v e š č e v a m j e javnosti, kot imenujemo po novem z milim imenom propagando, je za poslaništva v Moskvi skorajda nemogoče. Sovjetska poslaništva v drugih deželah so na tem področju zelo delavna in če “kapitalistične” države vztrajajo pri svoji zahtevi po obo-jestranosti, to je, da bodi enaka Ostane torej le še poročanje lastni vladi. Tudi to je zvezano z velikimi težavami. Poslanik v Moskvi se nahaja v istem položaju kot zlata ribica v kristalni vazi. Skozi stekleno steno, ki vse zabrisuje in pači, bulji v tuj svet, s katerim ne more priti v neposredni in pristni stik. Kako naj potem o tem svetu kaj pametnega poroča. Najbrž tega res ne more, pač pa mora vsaj poskušati. Malo je stvari na svetu, ki bi bile za državne pisarne bolj važne kot nest, prepričati jih je, da jim1 delavnost dovoljena tudi njiho-1 sovjetske uradne statistike skih oblasti jih pri njih delu močno ovirata. Samo prek šifriranih poročil poslaništev in iz priložnostnih poročil potnikov, ki se vračajo iz Sovjetske zveze, morejo dobiti vlade necenzurirana poročila o dogodkih v Sov-jetski zvezi. In vendar je Moskva zanimiva Kljub temu je delo tujih poslanikov v Moskvi neobhodno potrebno. Čeprav iz svojih osebnih stikov z merodajnimi možmi jejo osebnosti, ki ta dejstva stvarjajo. Še tako otežkočena in omejena potovanja diplomatov pa le nudijo možnost primerjave uradnih poročil z dejanskim stanjem. Delo in življenje diplomatov v Moskvi pa ima tudi svoje zanimivosti. Moskva sama iraa namreč visoko razvito, pestro in vsestransko kulturno življenje. Pa še nekaj imajo, kar ni dano veliki večini človeštva, možnost potovanj v najzanimivejše, izredno pestre in čudovite, a sila osamljene pokrajine na svetu. Žive v stiku z možmi in režimom, ki soodločuje pri usodi človeštva. Naj je njihovo delo še tako težavno, ono je za njih vlade neobhodno potrebno, kaj i le pravilno razumevanje bistva vzhodnega orjaka more nuditi vladam vodila za pravilno politiko. Vaze in kipi - priče preteklosti Najde v Spini so osvetlile življenje davnilh Etruščanov Po francoskih poročilih je iz- Domnevajo, da je imelo me-javil italijanski arheolog Alfieri sto, neke vrste monopol nad pr- na tiskovni konferenci v Lou- vru, da so med izkopavanjem na v kasnejših stoletjih prinesel kraju, kjer so se ohranili sledo- Benetkam veliko bogastvo, vi antičnega mesta Spine, nale- teli na pomemtoe ostanke gr^e Boj med kubanskim ^ in etruščanske umetnosti. Pokazal je nekaj zanimivih posnetkov izkopanih predmetov. že od leta 1922, ko so v neki laguni na italijanski jadranski obali odkrili bogato grško in etruščansko grobnico, arheologi vztrajno iščejo antično mesto Spino, ki ga omenja več starih zapiskov in po katerih naj bi bila Spina na južnem koncu padske delte. Vrsto let iso iskali profesor Alfieri in njegovi sodelavci sledove tega mesta. Italijanski profesor Valvassori je začel leta 1953 pripravljati fotografski aparat, ki bi dajal diapozitive velikega formata. Deloval bi avtomatično, p0 različnih barvnih odtenkih v rastlinstvu in po oblikovitosti tal na posnetkih pa bi sklepali o morebitnih razvalinah pod zemeljsko površino. S tem aparatom so potem v različnih letnih časih fotografirali zemljišča, ki so o njih menili, da bi se pod njimi mogli skrivati ostanki davnega mesta. Tako so odkrili nekdanjo padsko strugo, stranski rečni rokav in naselbino, katere poslopja so razporejena na rečnem bregu in po otočkih. Razen tega so ugotovili med poslopji na zemlji sicer nevidne prekope. Potem so se na tistem območju razmahnila arheološka dela. Kmalu so odkrili še drugo grobnico z mnogimi grškimi in etru-ščanskimi vazami, z bronastimi figurami im z zlatim nakitom. V celoti so izkopali doslej nad 3400 grobov, v'katerih s0 našli 40,000 vaz in 60 bronastih kipov. Odkritje Spine ni naključje, temveč sad dolgoletnega raziskoval, nega dela. Mesto so ustanovili atenski tr P av: vpogled v to, kar se do- g6vci okoli leta m gaja v Sovjetski zvezi. Pr, tena stetjem. Prvotoa t ka ko_ se tuj, diplomatje ne morejo o- lonija pa ^ je kma^ y pira i na običajne vire, ^ kajti svobodno pristanišče, v katerem so se zbirali Etruščani in Veneti. Najdenih vaz niso izdelovali v tem mestu, temveč so jih uvažali trgovci v zamemo za žito, konje, sužnje in rude. naduha Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0031 Cleveland 10, Ohio dobivanjem soli. Ta monopol je som in dolarjem se raz vija v našo korist WASHINGTON, D. C. — Poleg diplomatske vojne med Washingtonom in Kubo imamo še drugo vojno gospodarskega značaja: boj med dolarjem in kubanskim pesom. Bojišče sc nahaja v okolici naše vojaške postojanke Guantanamo na Kubi. Iz okolice prihaja vsak dan nekaj nad 2,000 kubanskih domačinov na delo na postojanko. Plačani so v dolarjih. Castro zastonj trka na njihov patriotizem, da bi mu izročali zaslužene dolarje po ceni dolar za peso. Delavci jih rajše prodajajo na črni borzi ali pa hranijo za težke čase. Tako se je razvila okoli postojanke prava črna borza za dolarje. Tam lahko kupiš kubanski peso že za 28 centov, to se pravi za 72 centov manj, kot je Castrov uraden tečaj. — Država Rhode Island je prva z zakonom uredila prodajo vrednostnih papirjev. MALI OGLASI Hladilnik naprodaj Hladilnik Philco, 9 kub. čev., je naprodaj za $75, Tappan štedilnik pa za $65. Kličite Dl 1-6788. (8) Stanovanje se odda Pet neopremljenih sob in kopalnica na 1415 E. 55 St. Za pojasnila pokličite YE 2-7509 po 6. uri zvečer. (6) Sobe se odda Dve lepo opremljeni, sobi se oddasta dvema samcema. Vprašajte pri D. Smkhklas, 955 E. 67 St. UT 1-8017. —(6,9,13 jan) Sobe se odda V najem se odda 2 stanovanji, 4 in 5 sob. Stanovanji imata gorkoto in vse prenovljeno na 5915 Prosser Ave. Vpraša se zadaj- —(6) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo alt trgovino, obrnite se do nas m GUBOicfin S86 E. 74th St. HE 1-6607 J'ODVODNO GLEDALIŠČE — V Silver, Springs v Floridi vlečejo na-svoje mesto 135 čevljev dolgo in 450 ton težko podvodno “gledališče,” iz katerega bo mogoeč opazovati življenje jpod morsko gladino. ’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies BLIZU East 185. ceste bungalow v lepem stanju, 2 in pol garaže, blizu trgovin, šol, itd. — Se proda po zmerni ceni. Je prazen in se lahko takoj vselite. BLIZU GROVEWOOD AM zidano poslopje, 5 sob, na 2. nadst. se lahko napravi stanovanje še za eno družino. Velik lot, prijeten kraj, 2 garaži. Cena jako nizka. John Knific Sr. Realty | 82« East 185 St. IV 1-9980 (9,12 jan) LEPA PRILOŽNOST! Harmonike naprodaj, ena z; profesijonalce, dve za učenje j popolnoma nove. Cena zelo niz Vogal St. Clair Ave. in E. 66 St.' ka! Pokličite IV 1-7541. I Višarska polena ^ spisal Narte Velikonja ‘‘Da, ženitev. Ali nista vidva kakor nalašč za skupaj? Tako nalašč kakor jaz in moja žena. In pomisli, kaj bi Ma-tijec počel s takim malim ke-brom, kakor je naš Janezek. Znorel bi od veselja. Saj sem skoraj še jaz. Pomisli, deset let smo pa čakali, pa je le prišel. In vidva sta kakor nalašč za skupaj. Kaj pa boš tako samevala, nikjer nič živega, ne v hiši ne pri ognjišču. Kakor v mrtvašnici. Potem boš lahko vsaj vpila nanje. O, in močna si in tudi Matijca so še polni škornji!” se je smejal Klančar in ves čas držal v roki pisker mleka, ki si ga je polival po jopiču. “Kajne, Blaž?” se je obrnil na pragu za Blažem, ki je šel z vedrom na korito. “Kakor nalašč sta! Ali ne trdim zmerom, da sta res?” Ko je bil Blaž tisti večer prišel domov, se je truden, zbit, uničen in beden, kakor je bil, vrgel v temi na kolena ter brez večerje preklečal pred preperelim razpelom vso dolgo noč. Zarja ga je zjutraj našla ležečega na obrazu, vsega otrplega od mraza, trudno-sti in srčne bolečine. “Da, vsak postopač lahko trdi, da je njegov oče. Kako je to res, kako je to res!” Drugo popoldne je stopal mimo Mohorjeve hiše. Videl je Tineta stati na pragu. V trpki, neznani želji, da bi spregovoril z njim, je pospešil korake. Toda Tine se je, uzr-ši ga, umeknil v vežo. Blaž je zlezel še bolj v dve gubi in solze so se mu ulile po licu. “O, ti usmiljeni Bog! Vso to strašno pokoro za ta veliki greh! Da se mi sin umika s praga! Da moram s pričo dokazati očetovstvo!” Kakor da si ga je potrosil s pepelom, mu je obraz sivkasto porumenel in korak se mu je postaral za dvajset let. In s tem drsajočim korakom, kakor da nekaj išče pred seboj, je prišel ta večer mimo z vedrom: “Nič ne vem, kaj misliš?” se je plaho izognil Klančarju. “Da sta Franca in Matijec kakor nalašč za par!” “Bogu dopadljiv par!” je počasi s poudarkom, in s sveto kretnjo potrdil Blaž ter stopil pred Franco, “če ti je kaj za dušo, Franca, Bogu dopadljiv par!” In je šel počasi proti koritu. “Ali nisem dejal, če Blaž pravi!” je veselo besedičil Klančar. “Kar vzemita se, da bo kmalu kaj krika v hiši. Da ne bo mrtvašnice. Da bo živžav v hiši! Na mojo ne more več upati. Kaj sem vedel, da misli nanjo! če jo je res rad CHICAGO, ILL. BEAUTIFUL BUILT-IN CLOCKS EASY INSTALLATION ... DO IT-YOURSELF Precision built, accurate, smartly-styled World famous, fully guaranteed, self—starting movement >vith sweep second hand. Face 11 inches in diameter. Available in genuine brass or in black finish. Full installation instructions included. Specify style and finish. Shipped post-paid-in-sured. Inclose check or money order. $12.95 F. E. Tax Included CRIPE TOOL MEG. CO. Box No. 9G Owosso, Mich. (6) 'jtrž imel, bi jo bil vsaj vprašal! Zdaj je, kar je!” Nesel je spet mleko svojemu živžavu nazaj. Franca pa se je bila naslonila na podboje od silne žalosti, ki ji je parala srce. “Bogu dopadljiv par! če ti je kaj za dušo! Bogu dopadljiv par!” In je slonela na podbojih ter si ni upala stran, da je ne vrže omotica, ki se je je lotevala. Blaž je prinesel vedro vode mimo, postavil vedro pred prag na tla in stopil čisto blizu do nje. “Prav je, da si počakala. Zapomni si, Franca, če ti je kaj za dušo; misli, da boš Bogu dopadljiv par. Ne misli na Tineta, veruj meni, jaz vem, kaj pravim. Na Matijca misli!” Na ognjišču je zacvrčalo. “Vzkipelo je!” je v naglici šinil Blaž. “Hiti!” “Da, vzkipelo je!” je kakor v divji bolesti kriknila Franca. “Vzkipelo je, zdaj je že prepozno!” Mohor je tisti hip prikrev-sal iz izbe. “Franca, mleko je vzkipelo ter pogasilo ogenj!” “Zakurila bom znova!” Iz hleva je prišel Matijec. “Če bi bila že večerja, bi še nocoj lahko stopil po tiste deske h Gabru.” “če jih boš rabil za trugo, je še čas,” je dejal Blaž smehljaje se, “in tudi za zibelko. Kaj se boš pehal!” “Meni je ogenj pogasilo,” je dejala Franca. “Bom pa jaz zakuril,” je prižgal Matijec trsko. “Kar naloži.” Franca je poslušala vse te besede kakor iz daljave. Kakor da prihajajo iz neke sive megle in da je za tisto sivo meglo neznan svet. Vsaka beseda je imela še svoj posebni pomen ter jo je zbadala v srce. čutila je, da ji zmanjkuje tal. In kakor v omotični razbolelosti je tipala pod ognjiščem ter nalagala suhljad na gorečo trsko. Pod srcem je čutila praznoto. Zdaj, zdaj se ji je zdelo, da mora pasti pod ognjišče. Nič več se ni zavedala, kaj govore in kaj odgovarja. Po glavi ji je brnelo kakor spomladi v lipah. Kakor v sanjah je skuhala večerjo. Poklicala je Tineta, povabila Blaža. Možakarji so sedli okoli sklede. Tine je oblastno sedel na mesto, kjer je sedel obletno jutro in od takrat zmerom, odkar je prihajal zadnjih štirinajst dni k skupni skledi. “Ali ti ne boš?” je vprašal Mohor s prikrito nejevoljo. “Glava me boli,” je zaprosila Franca. “Glava jo boli —” je ponovil Matijec. “V takem vremenu rada glava boli,” je pomenljivo in čudno oblastno dejal Tine. Ko je pospravila z mize, je še pomislila na vse te besede in ji je šlo na jok. “V takem vremenu rada glava boli!” je ponavljala ostre, zasmehljive Tinetove besede. Gospodinja je ponavljala hlapčeve besede. In se je razpravljala počasi in razmišljala v strašni bolečini, ki ji je pretresala dušo in telo. “Bogu dopadljiv par. O, Blaž, ko bi ti vedel! Pa je vzkipelo, Blaž! Prepozno, vse prepozno! O, da bi bile tiste Matijčeve deske za mojo trugo, da bi ne bile za zibel. Blaž, da veš, v takem vremenu rada glava boli!” In se je obupno vrgla na skrinjo in ni slišala, ko je Tine odprl vrata. “Ali spiš?” je vprašal. V strašnem srčnem krču se je dvignila pred njim ter ga zaprosila: “Pojdi, Tine, pojdi! Kaj si storil z menoj?” Ali si že slišal prvi klic postovke? S stolpa se spusti nad polje in trepeta, visi v zraku. Prvi klic. To je pomlad. Ali si poslušal kreg in prepir srake v borovcu? Gnezdo plete ter se zgraža nad otroki. To je pomlad. In čez njive se vleče dim gorečega nagrabka in smrdi po vlažnem listju in travi. To je znamenje pomladi. Staro, gnilo, odpadlo listje zažigajo Votroci ter skačejo čez dim. In vonj svežega gnoja na njivi in potne živine, ki vleče plug in brano. To je pomlad, če bi čez sto let po smrti prišel z zavezanimi očmi nazaj, bi jo spoznal po njenem vonju in njenih vlažnih rahlih meglicah, ki puhte iz grud in kep. Ali si že vide' zelenje prve bukve? B.rezo in macesen v pomladnem solncu? Ali si že čutil pomlad? Potrebo v srcu biti dober komurkoli, biti prijazen znancu in neznancu. Cesta pod teboj, nebo v svoji vedri sinjini je novo razodetje. Ali si ga že videl? In bregove z zvončki in trobenticami in potok, obrobljen s spominčicami! In čudno plahost žen in deklet, ki hite po brazdah in polagajo krompir vanje. Kaj je pomlad? Ne vprašuj, jaz nimam zanjo besede, spoznal bi jo, če bi se vrnil čez sto let po smrti, brez vseh čutov, zroč samo na eno oko. Kako naj ti Matijec pove, kaj je pomlad!? Malo besedni čudnobahavi Matijec Mohorjev? ! Vozil je mimo Klančurja butare. Klančarka je sedela na pragu z otrokom. “Kakšen je že!” se je začudil. “Saj se že smeje!” “O, tudi glavo že privzdigne!” je ponosno dejala žena. “Le glej, kako se upre. In v noge je močan!” "Da je?” se je čudil Matijec. ‘Kaj bi bilo z njim, da ni bilo tebe, Matijec!” ‘Ah, kaj bi. — Ali ima krava kaj mleka?” “Zdaj povleče še vse teliček. Drugi teden pride mesar. Kar jokali bomo za njim. Kakšen teliček pa je! Jaz pravim, V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA George Jenko ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 9. januarja 1956 Kako veselo smo živeli, dokler zdravje smo imeli; pa prišla je kruta smrt, Te preselila v božji vrt. Pet let Te že hladna zemlja krije, v gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zimsko na grob Ti sije, v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: Soproga FRANCES in OTROCI Cleveland, Ohio, 9. jan. 1961. .K V'M'i da bi ga redili, on pravi, da nima krme! Kaj bo krava žalostna po njem, kar srce me boli.” “Saj koj pozabi!” “Pozabi že, ampak hudo ji pa le bo. In prvi je!” (Dalje prihodnjič) Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOV«. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Ronte 44, Newbury, Ohio Pokličite telefouično: JOrdan 4-5593 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.. 11002 Ijikeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene S Statement of Condition OF CLAIR ZZDavings A S S O C I A Tl ON Assets December 31 1960 Cash and U. S. Government Bonds ........ $ 3,788,430.92 Other Securities ......................... 1,164,259.91 Federal Home Loan Bank Stock ............... 571,000.00 First Mortgage Loans .................. 37,923,724.35 Property Improvement Loans ................. 145,602.94 Office Buildings and Furnishings ........... 471,158.25 Other Assets................................. 71,679.83 TOTAL ......I...... December 31 1959 $ 2,823,776.88 1,923,000.18 472,800.00 30,852,834.48 f 100,286.38 216,966.57 160.766.83 Liabilities Savings Deposits ................... Loans in Process and Escrow Funds .... Advances ....................1...... Accumulation for Tax and Insurance .. Other Liabilities .................. Permanent Capital Stock .................. Reserves and Undivided Profits .... TOTAL $44,135,856.20 $36,550,431.32 $37,486,555.70 $32,146,191.59 1,968,151.54 964,824.06 1,300,000.00 700,000.00 31,446.96 25,152.35 357,164.98 142,777.77 240,000.00 240,00a.00 2,752,537.02 2,331,485.55 $44,135,856.20 $36,550,431.32 Current Rate Deposits Insured to $10,000 Deposits made by January 16th Earn Interest from January 1st CLAIR _>AVINGS A S SO C I A T I O N THREE LOCATIONS: 813 East^lSSth Street 25000 Euclid Avenue 6235 S». Clair A.enue PAN AMERICAN “JET’ AIR FRANCE “JET” SABENA “JET” SWISSAIR “JET” TWA Super “JET” “LIBERTE” “QUEEN MARY” LETALSKE SKUPINE: 29. maja in 15. julija Zagreb, Ljubljana 1., 2. in 3. junija 30. maja in 17. junija 16. junija 28. junija LADUSKE SKUPINE: 21. aprila in 27. maja 17. maja “QUEEN ELIZABETH” 27. julija “UNITED STATES” 12. maja in 25. maja Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4148 Se priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj. Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Le Havre, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Le Havre, Ljubljana Skupine bo spremljal August Kollander S Za % vas | pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za ndilepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce mbU, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland $. Ohio 3 k' %-' Sl 17 St. Clair A ve. HE 1-06Z8 Važe počifnke boste najlepše preživeli leta 19(1 v Sloveniji, če se pridružite skupinam, katere organizira Slovenska potniška pisarna AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio DOVOLJ VARNO? h— Visokošolec Stuart Schuman zre nekam negotovo v isvojo tovarišico ,Lyno Friedberg, iki se je en dan lotila brivskega poklica. Lyn in njene tovarišice so odprle za en dan brivnice za svoje šolske tovariše ip New Yorku. Dohodek njihovega dela je določen v dobrodelne namene. NA KONJU — Predsednikov telesni stražar na konju jaha {preko preproge