Ameriška O II I /t ivi e r i e pt m- h o iwi c AMERICAN IN SPIRIT Q. 'M LANGUAGE ONLY MORnInGNCWPAPCR CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 3, 1947 LETO XLIX-VOL. ZLU Kako sta si Hitler in Tito podobna.'JJSJJJJ, Iz dr. Miha Krekovega Govora v Indianapolisu ^ jy jjj |q yg( V nedeljo 29. t. m. je dr. Miha pripravljali in ga izvrševali, da Krek govoril ameriškim Slovencem v šolski dvorani župnije sv. Trojice v Indianapolis. O življenju v domovini je napravil tole primerjavo.: I Naš stari’kraj je že od apri'a meseca 1941 pa vse do danes v vojnih razmerah. Ko bodo podrobnosti trpljenja in groze druge svetovne vojne že davno pozabljene, bodo dedi in babice pravile svojim pravnukom o sovražnikih, o vojski, o mučenikih, o smrti in preliti krvi in o času težke sužnosti. Zgodba 3e bo začela in končala': “Takrat, ko so bili Slovenci v suženjstvu Hitlerja in Tita.” Od 1. 1941 do današnjega dne sta tirana nad Slovenci Hitler in Tito. Dve imeni sta, a pomenita bistveno isto usodo Slovencev, dva človeka sta, a oba sta nasilnika, eden nacist, drugi komunist, a oba diktatorja, eden zastopnik nemškega paganstva, drugi agent mednarodnega bor-benega brezboštva, a oba smrtna sovražnika svobodnega slovenskega naroda in njegove krščanske biti. Dva tuja, z ognjem in mečem vsiljena gospodarja nad slovensko zemljo, a glejte, kako slično strašno narodno usodo pomenita. Hitlerjeve horde so v aprilu so n« njih mesta prišli ‘.‘tovariši iz hoste.” Tito je pognal še in-dustrijce iz industrij, bančnike iz bank, hotelirje iz hotelov, podjetnike iz podjetij. Hitler je‘slovenske delavce m biliziral na prisilno delo. Tfftpjih je vklenil v prisilne enotne državne unije pod komunistično kontrolo in disciplino. Hitler je slovenska posestva, prosvetne domove, cerkvena in samostanska posestva pobral in jemal “za utrditev moči nemštva.” Tito je konfisciral.zemljo in poslopja, premoženje in vrednosti v rokah ljudstva “za utrditev moči komunistične republike.” Hitler je ukazal javno žgati slvovenske knjige in cele knjižnice, Tito jih je pobral, kar je še ostalo in poslal v tovarne za papir. Pod Hitlerjem je bilo dovoljeno samo nacistično časopisje, pod Titom je dovoljeno samo komunistično časopisje. Pod Hitlerjem je bila dovoljena samo nacistična stranka, pod Titom samo komunistična. Pod Hitlerjem so smeli govoriti samo nacisti, pod Titom samo komunisti. Pod Hitlerjem so stradali pred vsem uslužbenci in delavstvo, nihče pa ni pel hrane in ... . . Washington. — Delavski taj-—....................- ^juujc Nekateri Slovenci, ki v tej njjj Sehwellenbach je podprl za- 80 ^ar trumoma hodili k njemu srečni Ameriki žive in se imenu- htevo predsednik* Trumana, da *n rau dajali denar za avto, kate-jejo napredni tega nočejo ver. mu da i(0ngreg pbiagt ustaviti re*a n’90 P8 nikdar videli in tu-jeti. Pravim samo nekateri. Tu-(lla(ja]jno zvišanj* mezd. Toda di denarja ne. izmaličena. Resnično je tako. Nihče ne bi raje videl kot jaz sam, da bi tako ne bilo. Ali tako hudo je, da more vsaka beseda govornika podati le medlo sliko tega, kar je tam doma Toda za to zahteva od kongresa kontrolo cen za predsednika PLAČALI SO ZA AVTO, TODA GA NISO DOBILI V Clevelandu je pod ključem, kjer čaka na obravnavo neki John W. Singleton, ki je v pre. teklih mesecih Zbudil mnogo pozornosti. “Garantiral” je namreč vsakemu, da mu lahko preskrbi “skoro” nov avto. Ljudje misije, je povedal pred Zvezo, Materino dekliško ime je bilo ameriških inženirjev, da Zed. dr- ■ Olga Blatnik. Mati in dete se žave izdelujejo zdaj novo orožje dobro počutita v McDonald iz atomske sile in sicer iz urani-1 Hous.e S tem sta postala Mr. ja in plutonija. Oba ta dva pro.' in Mrs. Andrew Blatnik, 886 E. dukta uporabljajo v laboratori- 76. St. prvič stari ata in stara čnega, pravijo, da morajo to delati radi “naprednosti” in se jeze, če jih kdo v tej "naprednosti” moti. Nikar tako, dragi ameriški Slovenci! Bodite napredni, koli- ---------------| yicjcu vsuiaau uuuu SKuaaie UO- Delavski tajnik je izjavil pred gnati, če ima še kaj denarja, in kongresom, da bo ustavila nov,kam ga je dal, ker ni ljudem val zahtev po višji mezdi samo preskrbel avtomobila. Med ime-vladna kontrola nad cenami. Eno1 ni je Judi precej slovenskih, ki brez drugega ne gre, je rekel. Toda delavstvo bo; prostovoljno kor se vam zljubi in kolikor vam ™ Sr ~ .t-vla- smatrate za dobro in prav. Ali upoštevajte, da v starem kraju ne gre za to ali drugačno politično stranko^ ampak za osnovno pravico ,da bi bilo svobodno po-itično udejstvovanje in svobodno življenje sploh mogoče in dovoljeno. Ce vam ni dovolj zgledov iz Slovenije, ozrimo se okoli in poglejmo, kako je v Hrvatski, v Srbiji, v Bolgariji in v vseh de- življenskim potrebščinam. -O—i- MarshaU in Molotov se bosta v petek sestala M f- London. — Ruški minister Molotov je povabil 'za petek na zakusko ameriškega državnega tajnika Marshalla. Ta je povabilo sprejel. To bo " so nasedli sladkim obljubam. Pii Med Arabci in Judi je v Jeruzalemu izbruhnila pravcata vojska Jeruzalem. — Arabske in židovske druhali so včeraj divjale po jeruzalemskhi ulicah, napadale druga drugo, razbijale trgovine, pobijale okna, vpile in metale kamenje. Mnogo je bilo ranjenih na obeh straneh. Z demonstracijami so pričeli Zed. države delajo novo orožje, hujie kol atomska bomba Izdelujejo ga v istih laboratorijih kot so prvo atomsko bombo Razne drobne novice h Clevelanda In {g okolice Sfi Rojenice— Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Richard Kirschner krepkega sinkota na 1. dec. Teh-Atlčantic City, N. J. — David' tal je 7 funtov in 10 unč. Krsti- Lilienthal, načelnik Atomske ko- i li ga bodo za Deane Richard. jih za atomsko orožje, je povedal Lilliepthai. Toda povedal pa ni, če je to novo orožje( bomba, kakršne so vrgli na japonski mesto Hiroši-ma in Nagasaki, ali pa je to čisto novo orožje, izdelano iz atomske sile. To, je izjavil načelnik, je vladna tajnost. To orožje sestavljajo v labora-torjih v samostnem kraju Los Alamos, N. M. kjer so izgotovili tudi prvo atomsko bombo. Komisija za atomsko silo je tudi zdaj dala v javnost, da imajo Zed. države novo bazo, kjer preizkušajo te nove vrste orožje in sicer na otoku Eniwetok, ki je del Maršalskega otočja na Pacifiku. mama. Čestitke! Odprtija gostilne— Louis Kastelic in Jack Ye-mec vabita za soboto večer na odprtijo gostilne, znane pod i-menom Kit-Kat Tavern, 9201 Hough Ave. Fino kokošjo večerjo bodo srevirali od 5 naprej. Igrala so domača godba. Na razpolago razna fina pijača. K molitvi— Članice društva Marije Vne-bovzete št. 103 ABZ naj se zbereš nocoj ob 8 v Grdinovem pogrebnem zavodu, da se poslo-ve od pokojne sestre Mary Smrekar, v četrtek naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Četrta obletnica— V petek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Franka Majer v spomin 4. . ani, zaprti ih v taborišča odpeljani tisoči zavednih Slovencev. Pred vsem vsi, ki sa med narodom kaj pomenili : Duhovniki, profesorji, zdravniki, učitelji, politiki, kmetski in delavski voditelji1 ter njih druži- Titove mednarodne brigade so Slovenijo zasedle v aprilu in maju 1945. Pred njimi in za njimi je sel strah in trepet, ki je pognal okoli 30,000 ljudi z doma, odtrgal jih od ognjišč in dela in jih pognal preko meje domovine. Zopet med izgnanimi isti kot pod čni veljaki imajo dovolj. Pod Hitlerjem se je slovenska šola spremenila v duhovno pone-umnjevalnico. Slovenski duhovnik ni'smel več v šolo. Otroci so se učili nacistične popevke, so se vadili v marširanju in dviganju rok za “Hei! Hitler!” Pod Titom je šola pohujševal-nica mladine. Duhovnik ne more več poučevati svobodno vero-nauka; tudi ta je pod kontrolo, če je ostal še kak križ iz Hitlerjeve dobe, so ga vrgli ven. Namesto molitve je komunistična udarna pesem: “Razpnite čez ne- vodja bolgarske kmetske ke mar odšel na vislice zato, ker bi bil “klerikalec.?” Ali je odšel v dosrrvrtno ječo romunski državnik in voditelj tamkajšnje kmetske stranke Maniu zato, ker ni bil dovolj napreden? Ali je poljski voditelj Mikolajčik pribežal v Ameriko, da si reši življenje, zato, ker je bil reakcijo-nar? Ali taki številni zgledi ne vpijejo dovolj glasno preko cele Evrope, da pod sekiro totalitar- Zopet med izgnanimi isti kot pod udarna pesem: nazpnue cez ne- ^------------------------ Hitlerjem- Duhovniki, profesor- bo vešala, naš bog je rop požig no zaveso prihaja toliko vesti, da ........• j-—-• ---------------------” otroci se uče pozabljati jih je dovoijvza dokaz, da v Slo- predlog Francije, da bi se Rusija zadovoljila v Avstriji z $100,000,000 v gotovini, dalje z delnicami v Zisterdorf oljnih rafinerijah v vzhodni Avstriji, proti temu bi se odpovedala pa vsem drugim pravicam v Avstriji. Molotov pa pravyda je Rusija upravičena v Amriji za vso lastnino, ki je bila prej nemška last. ' Molotov je tudi zavrnil pred vzelo več ur, da so napravili red. Rezultat teh spopadov je bil: 7 Židov in en Arabec mrtvi, 29 Židov in 9 Arabcev ranjenih. ne revblucije mora nasilno )og tajnika Marshalla, da bi nem. umreti vsak, kdor je za svobodo? Saj vendar tudi skozi želez- ji, učitelji in drugi izobraženci, kmetski in delavski voditelji, ljudje vseh stanov, vsake starosti in iz najrazličnejših krajev Slovenije. Hitler je ukazoval strahovati naše ljudstvo. Zaropotale so puške, padali so talci, škripale so vislice, na njih pa so umirali Slovenci, ki so si upali odpreti usta ali iztegniti roko v obrambo svojih naravnih narodnih pravic. Tito je zagrmel in še grmi: “Uničite reakcijo.” In njegovi valpeti so začeli pobijati in še pobijajo. Ponoči, podnevi, javno in tajno izginjajo ljudje; ni jih več. Okrog 50,000 je že žrtev, ki so mislile, da tudi pod Titom smejo braniti človeško dostojan-stvo in osnovne svoboščine živ ljenja in delovanja. Hitler je napolnil ječe s po” tičnimi “zločinci." Titu so bile vse premajhne. Zgradil je nove ški narod po svojih zastopnikih podpisal mir,ovno pogodbo in ne samo vlada. Marshall je rekel, slovensko zgodovino in kulturo, samo da znajo komunistično revolucijo. In naša mladina spet maršira, paradira in na komando vpije: “Vsi za Tita, to je naša dika.” Kadar je Hitler na “volitve” šel, je vselej dobil najmanj 95 odstotkov. Drugače ni smelo biti in ne sme. Hitlerjevi generali, Gauleiter-ji in mali Fuhrerji, so bili zasedli kraljeve dvore na Bledu in knežje na Brdu. Kar je bilo lepih palač in vil in hiš, so jih kpnfiscirali za svoje “Haupt-quartierje.” Sedaj sedi Tito na vseh dvorih in komunistični mali in veliki veljaki domujejo v zaseženih vilah in palačah, za katere niso nič delali in nič plačali. Narod pa prosi po vsem svetu usmiljenja, ker je gol in bos in lačen. r Hitler je ta narod krotil z “Ge- veniji ne koljejo samo “farje” in “klerikalce” — kar bi morda kdo želel-ampak prav tako “napredne, “liberalne” in socialistične ljudi, da celo komunistično navdahnjene ljudi, če si upajo s prstom migniti v obrambo svobode in za dostojnp demokratično obliko vlade. V tem je prav bistvo totalitarnega sistema, da prav nikomur nobene svobode ne dovoli. In v tem osnovnem bistvenem vprašanju so danes interesi velike ameriške sile popolnoma skladni s koristjo naše domovine v starem kraju. Ta edinstvena prilika daje vsem ameriškim Slovencem — v kolikor niso komunisti — izredno priložnost za žilavo delavnost v korist borbe za svobodo da ne mara, da bi se ponovil slu- . čaj premirja v versaju, ko je do Arabcev v protiofenzivi. nemška vlada podpisala pakt in je Hitler potem rekel, da to ne veže nemškega naroda. Molotov pa zavzema stališče, naj bi samo vlada podpirala pogodbo. ■o cije bi bil Belgrad. K tej državi ---- . ------ bi pozneje prišle še: Makedoni- in za trajen mir. Kajti gotovo Albanija in morda tudi Ro- iez da trainpfffl miril TIP hn fin- ^ .. J____ j__i_____ in jih še gradi in napolnjuje, heim Polizei” — Gestapo, Tito Hitler je ukazal preseliti cele okraje z vsem prebivalstvom, z ženami in otroci vred. Tudi Tito preseljuje. Na njegove ukaze se mora seliti cela vas na drugo odrejeno mesto, poedine družine ša. .... ___i- 1 ima v ta namen OZNO. Za tolažbo lačnim želodcem in potrtim Nemcem je Hitler vprizarjal “veleizdajalske procese,” Tito ga tudi v tem mojstrsko preka morajo zapustiti svoja sedanja bivališča in iti po svetu praznih rok v prazno. Hitler je pometal na cesto Hitler je med vojno streljal in stanišče so dospele tri a križarke, dočim je na potu tje en nosilec letal. Pričakujejo, da dospe tje v kratkem vsa ameriška škoda na posestvih znaša več kot flotila, ki se nahaja v Sredo- en milijon dolarjev. Arabci so razglasili tridnevno generalno stavko. V arabskem delu mesta je policija razglasila policijsko uro od mraka do zore. Policija je v oklepnih avtomobilih odpeljala na varno mnogo Židov, ko so jim Arabci zažgali hiše nad glavami. Na cesti Princess Mary je 3,000 Židov skušalo predreti skozi policijski kordon, da bi prišli zemškem morju. Ta ameriška eskadrilja obstoja iz 11 ladij. Te ladje bodo ostale vsidrane pred Neapljem do 16. decembra. Značilno, je, da so prispele ameriške bpjne ladje v italijanske vode favno ob času, ko komunisti najbolj divjajo vzdolž vse Italije. Jugoslavija, Bolgarija v skupni državi Carigrad. — V diplomatskih krogih in v turških časopisih trdijo o vesteh, da se snuje nova država na Balkanu: iz Jugoslavije in Bolgarije. Predsednik te nove države naj bi bil maršal Tito, dočim bi postal načelnik nove Kominterne bolgarski premier Dimitrov. Grčiji bodo dali še nekaj več denarja Washington. — Državni oddelek bo naprosil kongres, naj dovoli za Grčijo še nekaj več, kot prvotnih $300,000,000. Ameriška misija v Grčiji poroča, da prvotna vsota ne bo zadostovala za končni popoten uspeh. Militaristi ukazujejo Zed. državam Washington.—Poslanec Geo. Bender a Ohio, je rekel, da danes militaristi ukazujejo Zed. državam, ko bi se vendar lahko dobilo za ta posel civilne osebe. jutri večer, v četrtek 11. dec. St. Clair Ave. v božičnem duhu V petek večer bo pri božičnem drevesu na St. Clair Ave. in Norwodd Rd. pravi, živi Miklavž, ki bo obdaroval otroke s slaščicami. Toda samo otroke - , . pod 10 leti starosti. Naj pride- | (Najbržebi se toda Žorž m y stvu staršev ali dru. eden takih, kolikor ga mi po- ^ afor(,isih nsph znamo, op. ured.) je, da trajnega miru ne bo, dokler bo le ena totalitarna sila na svetu. Nasilje po naravi vzbuja proti-silo. Preneumno bi bilo, da bi slovenski ljudje, ki niso komunisti, ki hočejo svobodno demokratično življenje, zgolj radi svoje trme v zmoti prišli v neprijeten položaj, v kakršnem so Saj bo še en kvoder najbrže preveč Huntington, W. Va. — R. J. Wilkinson je vložil v mestni ...— .zbornici resolucijo, ki prepove- Glavno mesto te nove federa-jduje brivcem računati več kot 25 centov za striženje las plešastim. V tem ima izkušnje, ker munija. Vse druge države so za to idejo, samo Romunija se še obotavlja, poročajo. ■o Dekletu so odstranili peto ledico Chicago. — Zdravniki so operirali 4 letno Betty Seipp in ji 'odstranili peto ledico. Zdravniki pravijo, da je to e n slučajih v milijonih, da bi imel človek pet ledic. Pet otrok je zgorelo v hiši Gary, Ind. — Pet otrok družine Leroy White je zgorelo v __ _ času, ko sta bila starša v to- je tudi sam plešast in misli, da I varni. Trupla so našli .skupaj je za tistih par las na glavi en. na postelji v kleti. Bili so v kvoder dovolj. Tiskarji dobijo podporo iz unije Chicago. — Stavci pri čikaških bili trmasti Hitlerjevi agenti v j časopisih, ki so že en teden na starosti od 1 do 10 let. Razne najnovejse svetovne vesti pobijal vse, ki so podpirali Ame- v USA med zadnjo svetovno voj- stavki, bodo dobili ta teden prvo riko in Anglijo, Tito tudi po vojni obsoja na smrt in na ječo dr- nmer je — -------------■ ,. ,. , ... . slovensko uredništvo, da je po- žavljane, ki so prijatelji Ameri- stavil svoje nemške zaupnike. Tito je pognal iz služb ljudi, ki so se celo življenje za svoj poklic no, ko pa je njihovo pravo mesto v vrstah borcev za svobodo pod vodstvom USA ke in njene resnične demokracije. Ta slika ni ne pretirana, ne -Ot- MO NA HGUNC1 podporo iz unijske blagajne irt .sicer oženjeni $51.00 na teden, samski pa $34.20. Stavci so dobili tudi dovoljenje od unije, da smejo iti delat v druga mesta, Kan J* Tukaj now zato ar dokler traja stavka. Stavci zarot VSAKI room 8BOKNI' u-min <100 na tarfe' m % htevajo $100 natadbn plače. COLUMBUS, Ohio. — Ray T. Miller, nekoč., župan v Clevelandu, bivši načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga in sedaj milijonar, je včeraj uradno izjavil demokratski stranki, da je kandidat za guvernerja v državi Ohio. • * ♦ CHICAGO, 111.—Sinoči je šla v veljavo odredba za ves Cook okraj, da bodo zanaprej gazolinske postaje zaprle vsak dlan ob 7 zvečer in da bodo zaprte ves dan ob nedeljah. Prizadetih je nad 3,000 gazolinskih postaj. S tem hočejo hraniti na gazolinu, ki ga vedno bol} primanjkuje. gih starejših oseb. Začetek programa bo ob 7 zvečer. Trgovci prijazno vabijo vse otroke, naj pridejo po darila K božičnemu drevesu. Pa tudi odrasli naj pridejo, da bodo videli, kako se bodo otroci radovali. Posebnost bo v petek večer na odru pri drevesu ta, da bo pel zbor šolarjev iz 7. razreda šole sv. Vida. Prepeval bo lepe božične melodije. In povemo vam, da ti fantiči in dekliči zapojo, da jih je radost poslušati. To bo v petek večer 5. dec. ob sedmih. Na mudite! * * * Pri seznamu imen trgovcev, ki so denarno prispevali za okrašenje St. Clair Ave. so bila pomotoma izpuščena sledeča imena: Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., je dal $10, Bill’s Hardware, 6025 St. Clair Ave., tudi $10 in Mihaljevich Bros., 6424 St. Clair Ave. $5. o- Kadar morale ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vat voznik težje opori. 5* AMERIŠKA DOMOVINA 1 3 J J C -7.1,'23! Mii Palestina je majhna dežela. Meri le 10,000 kvadratnih milj. To je ena četrtina naše države Ohio ali velikost države Maryland ali Vermont. Pri delitvi je od tega dobila judovska država nekako 55%. Zanimivo je, da bo v tej novi judovski državi kakih 538,Otfo Judov, zraven njih in pod njimi pa kakih 400,000 Arabcev. V arabski državici bo okoli 800,000 Arabcev in satao 10,000 Judov. Tudi drugače bodo Arabci pri razdelitvi srabo odrezali. Judje dobe rodovitne dele Palestine, tako kraje med Tel Avivom in Haifo in dalje rodovitno Ezdrelonsko dolino. Tudi znano Genezareško jezero z okolico bo v judovskih rokah. Arabci v Galileji bo-„ I do ločeni od onih na jugovzhodu, prav tako oni pri Jaffi in ven Zed. držav $10.00 najeto. Za Qnj ^ Qazj Jeruzalem in Betlehem bosta v tako imenovanem ne- (JAMES DEBEVEC, Editor) , . . u.. 6117 St. Clair Ave. HEndereon 0628 Cleveland 3, ’Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays___ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele iz- pol leta $6, za 3 mesece $3.50. I! I i } 4 5 6 7 8 9 io ii n i) 14 15 16 17 18 19 10 11 11 1} 14 i) 16 17 18 19 jo JI SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 3 mo. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 18/9. c$ff|pfr>83 rodnega zločina, radi sodelova-1 nja z okupatorjem. No, gaj sem to tudi zaslužil! Marca 1948 sem žel na počitnice v nemško internacijo, užival vse dbjjrote nemških lagerjev in taborišč, vse do meseca maja 1946. Za, vsako delo, ki sem ga opravljal v lagerjih in vojaških skladi-1 ščih, so vedeli nemški politični 1 ih vojaški organi. Bil sem res vedno ob strani Nemcev. Pra-moral reči, v sredini, AL PA NE vilno bi moral reči, v sredini, j Bom povedal) že ue bo kdo tam za gorami se pa zabliska, *jeruzaiem in Betlehem bosta v tako imenovanem ne- ker so bili vedno Nemci (stra- I zameril; kakšen je prijatelj kot bi švignila ognjena kača odvisnem mestu Jeruzalem. To neodvisno mesto bo imelo žarji) ob strani. Torej 88m j>u j Gajper Korče, kadar ni na lo- preko nebeškega svoda. 105000 Arabcev in 100,000 Judov. Judovski denar in vpliv pravi sodelavec okupatorja, vr-i kadar ni v gozdu. Fantje, sem si mislil, u„ n/tlnX.imZ (“‘-e nnvnrimn n znamenitih svetih kra- hu tega sem napravil napako, T olil,„ Ha ie siten ko boste Dlačali to zabavo No. 236 Wed., Dec. 3, 1947 lvo,vw rvi«uv -n n n i *♦< i1111111111 Rojstvo svobode in demokracije v Jugoslaviji! ■ .......... * -iTOe eftelfnaraiSinj Rodila se je šele nekaj me- prve, čeprav manj pomembne secev po končani vojni. In sicer volitve,so vzbudile tudi prvi z nazaj obrnjeno glavo. Pri nas •dvom. Ljudje izpraujejo drug oziroma tam v Jugoslaviji je drugega, kdaj bodo te prave stem že leta 1941 zapleniti moje podjetje in se nisem uprl proti temu. Sedaj naj nosim sramotni pečat tega zločina. Zato sem obsojen na izgubo celotne imovine. Pri nas pravijo na tihem — osvobojen svojega dela in skrbi! — To se zgodi z vsakim, kdor ima le nekaj premoženja! Obtožijo te: zločinstva, sodelovanja ali izdaje. (Dalje prihodnjič) -------o-:----- Od fare Marije Vnebo-vzete Clevelad (Collinwood), 0.--Članieam Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu naznanjam, da ste tem potom prav prijazno vabljene, da se gotovo udeležite skupnega sv. obhajila pri o-smi maši v nedeljo 7. decembra in popoldne pa da se gotovo udeležite seje po blagoslovu. Ker bo to zadnja seja v tem letu in obenem glavna, ste prošene, da pridete gotovo vse na sejo, kajti volile bomo odbor za prihodnje poslovno leto, zato-pa je potrebno, da nas je na seji čim več, da si lahko izvolimo odbor, ki bo večini po volji. Posebno pa še prosim vse tiste članice, ki ste zaostale s člana- itiiiftii.da.AftiJinBtfinate, in a gamnji bi lahko na njem drva sekal, kakor pravimo. V hi- No in končno smo se vsega naveličali ter se počasi odpravi- seaai, aoiiui jiiBviuiu. - — — - • j • ši pa, kjer so domače razmere, li spat. Mrzlo je bilo tiste dni li opau it*jlav jv--------- in v sobi, kjer smo ležali, /e dajala toploto starodavna peč, v katerq smo metali P0]®*18* ^a-dar jč imel kdo čas iiic^.ni bil preveč len. Kmalu smo omagali in sladko zaspali. Gašper je bil obsedel v kuhinji, rekoč da bo posrebal še par šale kofeta. Ni bilo dolgo zatem, ko nas zbudi Gašper. Sredi sobe je stal in se zares sladko smejal. -ji — —--------*------- privilegijev, - ----J -eivi*. ... da mi bo mogoče urediti raču- giovek na j0vu mora tuliti __ „1. 1J*1 „ U- o 4- at« i .. . . v i • j?” : Xz* zaželjeno izraziti se “po osvoboditvi.” Nekaj dni po tej osvo-. boditvi, so bile napovedane volitve krajevnih odborov, po prejšnem sistemu bi se moglo reči — občinske volitve. Ime župana je bilo zamenjano v ime sekretarj a. Na določeni dan volitev se zberejo obSani cele občine v dvorani Ljudskega doma. Uvod k volitvam je imela nagovor mlada partizanka, ki je brez vsake .pomembne razlage, kaj so te volitve, poudarjala da smo od danes dalje vsi enaki, da se sme od danes daljo v vsakem oziru oglašati k besedi vsak, pa naj bo učen ali prostak, da postavljamo z današnjim dnem ljudsko oblast in spet, da smo vsi enaki, ker je svoboda. Nato preidejo k volitvam. Pred zbrane volivce stopi partizan s kandidatno listo v roki in prečita imena kandidatov odbora. Zatem pozove vse navzoče, naj dvignejo roke, kdor odobrava izvolitev teh članov. Ko se oglasijo k besedi z vprašanji: kje je nasprotna lista kandidatov, izjavi neki član volivnega odbora v odgovor, da na seji ter mi tako pomagate, pa ne boš dobil od njega niti pravdanske besede. Ako ne bo po hiši sitnaril, bo pa spal. Ta, zadnja navada je zelo priporočljiva in zadnje čaše sem že je tudi jaz lotil. Kar mimogrede se kam naslonim in malo za-y tisnem svoje mile oči, pa že zaropota Micka: “Ja, kaj jo že spet vlečeš?” Pa naj bo to že kakor hočp, ...---------------- povedal bi rad, kako nas je' Aha, sem si mislil, da bomo vi-Gašper nekoč izplača!, ki smo delo pa lepo domačo zabavo, če bili preveč objestni in si mnogo kaj vem. In smo jo res. Gašper prizadeli, da bi spravili hišo, v se ne smeje samo za kratek čas. kateri smo taborili na lovu, s “Fantje,” je govoril Gašper temeljev. Taborili smo v hiši nekega farmarja tostran Tione-sta, ali tako nekako bi se reklo tistemu kraju v Pennsyl-vaniji. Napol, mrtvi in brez plena smo se privlekli zvečer domov. Po večerji smo prišli pa zopet k sebi in vsi imeli mogočne besede. Gašper se je bil izmazal pa v sosedno sobo v listje, ki mu ni bilo za naše norčije. Pa smo kmalu izvohali, da ga ni med nami in takoj je bilo izdano strogo povelje, da se ga izkadi. Tukaj ne privilegijev, smo rekli. Kadar . svojim močnim glasom, "kaj ste otroci, ali kaj! Pa menda ne boste šli s kurami spat. Alo, pokonci, da se malo zavrtimo!” O, joj, sem si rekel, Gašper si je pomagal do pijače, kot razodeva njegov gigs. Ne bo se prav izšlo. Z vseh postelj so leteli vanj očitki, češ naj bo pameten in naj ger k počitku, kot vsi drugi. “Eh, no,” se je vdal, “pa dr-njuhajte naprej, zaspanetje! Ampak, vidim, da je v sobi mrzlo. Se zmrznili mi boste na- volitve, kdaj bodo obelodanili načela prave demokracije, kdaj bodo deležni toliko opevane in obljubljene svobode. Kdaj spet bodo lahko svobodno prodajali in kupvali življenske potrebščine, se svobodno gibali, zabavali 3e in veselili. Takrat so še imeli pogum, s temi perečimi vprašanji na dan. Takrat še, ker ni bilo mogoče mladim gospodarjem v nekaj dneh ustrahovati in zatreti vse take radovedneže. Takrat še, je ta ali oni zagodrnjal, ko so imeti ti novi gospodarji polne roke dela s prevzemom oblasti. Ko pa so nabrali nekaj moči, so pokazali svoje volčje zobe! Kmalu po tej opevani osvoboditvi so /se pričela kopičiti razočaranja. Skovali so ustavo, tako zavitih členov in paragrafov, da je bila, ne samo preprostemu ljudstvu, tudi intelektualcu, povsem nerazumljiva. Nekdanji pastirji, so se v svojih zbalodah- proglasili za gospodarje položaja in v svojih zmotah prevzeli odgovornost, da se bo nevedna čreda dajala striči in pobijati za te samozva- ne ob koneu leta. če kateri izmed članic ni mogoče priti na sejo, se lahko Zglasi tudi na mojem flomu vsak čas, ker mi bo dobrodošla. Sesterski pozdrav vsem, Mrs. Antonija Chervan, taj. 15908 Holmes Ave. ni treba protikandidatov, ker je vodnike ljudstva. Po izdan ju lista po dolgih premiselkih skl- za^0nov te ustave, je nastopila onofnirllonn 1*7 QQlYIlh '7 U \ 7 P fl — n v« ‘M ______ --1.. bno sestavljena iz samih zavednih pripadnikov in sodelavcev O. F. —• Osvobodilne fronte! Biii so res izbrani! BiH so to prva faza moči njihovega vladanja. Vse bolj izrazito se je pričela krčiti privatna lastnina pod imenom—nacionalizaci- Dr. sv. Jožefa 146 KSKJ Cleveland, O. — Tem potom sporočam celokupnemu članstvu našega društva, da se bo vršila glavna letna seja našega društva v nedeljo 7. decembra v navadnih društvenih prostorih S. N. Doma na 80. cesti; pričetek seje ob eni popoldne. Vsi člani bi se mofali vsaj enkrat ne leto udeležiti seje in' to je glavne seje. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, katerih nismo mogli rešiti med letom, kajt,i vse bolj pomembne in važne zadeve se rešujejo in o njih ukrepa le na glavnih .letnih sejah. Poročano vam je bilo že, da bomo priredil; božičnico (Christmas Party) za vse otroke, ki spadajo k našemu društvu. Zato prosim starše, da pošljete svoje otroke na omenjeno nedeljo popoldne ob treh, Iker bo ta čas prišel tudi Miklavž. John J. Kaplan, tajnik. sami vetrenjaki, ki svoje pre- j ja—v korist države in ljud-pričanje menjajo kakor je treba, če jim tako bolje kaže. Opi- rajoč se na besede predgovornika o svobodi in enakopravno- Polnost grozote Zdi se, da so dogodki v Ju goslaviji še veliko grozovitej- z volkovi in se režati afnami, če tako nanese. Poslali smo deputacijo ponj, ki je pa kmalu priletela nazaj, za njo pa nekaj škarpov in drugo pripravno orožje. K vsej sreči ni bilo pri tisti hiši ne ročic, ne drikelcev, no cepinov in ne otk, ki sov vešči roki zelo hudi amendmenti. Podvojili smo pizedovalno patruljo, ki si pa tudi ni bila v štati; vrata so bila veliko preozka za Vse, ki so rinilj k umiku. Zato jih je zadnji dobil največ v hrbet. Ni kazalo drugače, da smo sklicali izvanredno konferenco vse ekspedicije in tam sprejeli končno konkreten predlog, da gremo vsi po Gašperja. Ni zlomek, da bi ga vsi ne zmagali. Z velikim navdušenjem nas je sprejel in nam obetal hudo na tem in na onem svetu, ki poštenega človeka ne pustimo, da bi nekoliko zamižal. Vprizorili smo okrog njegove postelje pravcati indijanski ples ter rin ga-ringa-raja, kar je pomagalo toliko, da je Gašper res vstal, se sladko nasmejal in rekel, da bo držal Štih z nami ter da ga neznansko veseli velika ljubezen, ki smo mu jo izkazovali s tem, da smo ga hoteli imeti kot najboljšega lovca, v svoji sredi. Čudil sem se, ker se je dal Gašper tako zlahka odpeljati. Pa še celo prav sladko se je nam smejal. Ampak natančno sem videl, da se je ob tistem ljubeznivem nasmešku nekaj zabUskalo v njegovih očeh. Kot v lepem in pobožnem večeru, ko je narava tako tiha in krotka, stva. Pod to frazo se je pričelo ši, kot nam jih morejo poroči-odvzemati privatno lastnino kot j la naslikati. “Tam, kjer se n. pr. vse tekstilne tovarne, že- ] razbesni rdeči teror (strahot-nika o svooooi in eiiaaopruviiu- lezarne, tovarne in delavnice za. nest), -zavlada zgolj satanska sti. volivci protestirajo temu na- izdelavo vseh vrst strojev, to-. sila po uničevanju; najnižji načinu volitev. Predsednik voliv- varne usnja. Vse banke, bančne j goni se sproste, razbrzdanost nega odbora med tem izkoristi j zavode, zavarovalnice in me-, divja. Še grozote nekdanje priliko medklicev in prerekanja njalnice denarja, tudi vse le-; francoske revolucije zaostajajo volivcev, ter proglasi listo za karne. Po krat-kem premoru so v primeri z divjanjem komu- p,puu iv-w. *»v,, veljavno. Tako je bil odbor 12-! podržavili vse večje manufak'- nizma. Danes se z neumljivim - je _ rušenje vsega.” ...,i„„ ;»vniii? Ti. utrne in šnar.eriislu, trnovine. srdoVi tudi tam, kjer ni videti Človek. ki mu ie ko žarom; v brezmiselni, sramotni, srditi slepoti se lotevajo z uničevanjem vsega, kar jim pride pod roke. Boljševizem Človek, ki mu je komunistični nauk uničil vero, se najprej vrže na to, kar mu povzroča očitajočo vest. Resnicoljub teri naložil na ogenj. Čakajte, bom jaz napravil dgenj, da vam bo prijetno kot polhu v žlam-boru.” Preveč se ponuja, sem si mislil, to ni v njegovi navadi in nekaj nam bo zaigral. Pogledal sem, kje so vrata, če bi jih bilo treba iskati. In res jih je bilo treba. Gašper je vzel sekiro in začel cepitj_ drva. Strašno je razbijal in mlatil, da sem se čudil nad takimi drvmi, ki i-majo toliko grč. Sklonim.se v postelji in pogledam, kako Gašper cepi drva. Pa kaj sem videl? Ni jih cepil kot se cepijo drva, da bi piaiml po njih z ostrim koncem sekire. Ne, mahal je po njih z ušesom in največkrat udaril zraven po podu, da se je kar hiša tresla. To je del njegovega programa za osveto, sem si mislil in čakal, kaj bo. Gašper se je veril, da tako trdih drv še ni videl ter mahal in udrihal in lomastil po drvah in po podu, dš je vse v krej letelo. Fanjte so ga prosili, naj bi že dal mir in naj pusti peč, saj ni tak mraz. On pa da ne, da se je zavzel, da nam bo zakuril. Res je nazadnje zmašil nekaj drv v peč in ko se je najbolj kadilo, je sunil v peč, da se je prevrnila po tleh, v en kraj, cev, ki je služila za dimnik, pa v drugega. Gost dim je mahoma napolnil sobo, da so fantje poskočili iz postelj in hiteli v vežo in kuhinjo, ali kamor je kdo mogel. “O, ti preteta peč,” se je hudoval Gašper sam nad seboj, “da je na tako slabih nogah. Na zdaj bo treba odpreti pa okna, da se izkadi. Taka neroda, nerodna.” Debelo uro je vzelo pre-dno se je soba izčistila in smo mogli nazaj v postelje. Vsi smo vedeli, da je to veseloigro vpri-zoril Gašper nalašč, čeprav mu tega ni nihče očital. Kadar smo bili poslej še skupaj na lovu, ga ni nihče nadlegoval, če se mu je zazdelo, da bi nekoliko zamižal. Človek sj mora znati ustvariti rešpekt pri ljudeh. Sejmski tatje Spisal Fr. Milčinski Na sejem Zalar iz Dolgevasi je imel ne pridejo v družbi, marveč dva prašiča na prodaj. Poga-vaak zase; ako se pripeljejo z j«l se je z dvema prekppcem« vlakom, sede po raznih vozovih; in je bilo dokaj krika pri tej po tatvini se razkrope in naj kupčiji. Kar pravi eden teh jim je prav železnica na razpo- mošakgv, da mu je kronica pa-lago, rajši gredo peš -vsaj do dla v kmetov koš. Zalar-pri-druge ali tretje postaje, da se me koš, ga suče in obrača, rao-izognejo kolodvoru blizu sej- žaka pomagata, brez prerivamo, kjer morebiti že preže o- j nja ne gre taka reč — kronice rožniki ali policaji. ni! Možaka sta huda, malo da Tako taje do zadnjega, taje ne dolžita kmfeta tatvine, pusti-trdovratpo, naj se je zbralo zo-' ta kupčijo in se izgubita. Zapor nje še toliko dokazov, in lar pa je ob listnico, predrzno kriče pred sodiščem, I Doka/poala imajo ob gejraih da zanje ni pravice, uiče «e -epwji m gostilnsl, .m*, jim očita, da so bili zaradi epa-!^ilnj nejskuženim natakaricam kih lopovščin že kaznovani, nemalo kronic. Tat je odgovor koj pri rokah; K*" piaču, reCimp, smotke, potem dar so bili zaprti, so bili po ne- natakarici: “Čujte, go- dolžnem. ispo^čna, eno-preluknjano kro- No, po navadi jim tejfaain! ^ sem jmei( pa je ni ,Več v de-zvijača ne zaležeta, doleti jih aarlik>a nemara sem jo dal zaslužena kazen. Pa kaj poma-’vam. daj te mi jo naizaj, dam ga kazen kmetu, ki je ob svoj v drugo, da ne boste oško-denar in .ga ne bo nikdar več kovana!” Natakarica, vesela videl. Spomladi 1914 se je zgo- požtenjak8i streS£ jz ;torl)ice dilo na Notranjskem, da se je krone na mizo, oba iiščefa ppce-kmet, na tak način okraden iz luknjani penez in ga 8eveda ne obupa obesil; k»il je pač rahlih I)ajdeta- Zvečer pri ob računu možžgaov, ker je bil pijanček pa ^ na{akarjcj navslgriž za . . . In ,kaj pomaga, če par dvajset kron, zdaj se SCjniSkih t&LOV Z&piO, pa jih n|l{^onja avi+o+i bnlr nnntan- oetane še toliko in toliko 4ru- Ob zlatem jubileju jl&Venskefja para gih v prostosti, da naprej kradejo po sejmih, in ko ne izumre vrsta onih, ki se jim dajo okrasti. III. Sejmski tatje ne “vlačijo" zgolj “barke”, poznajo še druge poti, kako izpeljati denar iz tujih‘žepov v svoje. Vsi so spretni “žeparji”, žepni tatovi, hitri in ročni kakor komedijanti čarodeji, saj jih je mnogo med njimi, k’ so se že . vlačili s komedijanti po svetu in se marsikaj naučili pri njih, ji pričenja svitati, kak poštenjakovi da je bil oni poštenjak. Alj sl pa da tat zmenjgti papirnati denar in potem trdi in kriči, da ni dal desetkronskega papirja, ampak da je dal dvaj-.setkronski. Naj ljubši so žepnim tatovom seveda dobrovoljčki, 'ki sede pri literčku. Koj se mu pri- ZLATOPOROČENCA IN NJIJU DESET OTROK Cleveland, 0. — Zlati j ubite- dega dela in varčevanja, da bližhje in daljne sorodnike ter ji so bolj redki zato pa tem pomembnejši, posebno še, če so družine jubilantov.večje in poznane, kar se je pravkar dogodilo v naši naselbini zadnje dni. sta mogla vzgojiti in izobraziti ter dostojno oblačiti svoje hčere in sinove, med tem, ko so mnogi ravnali drugače. Ni lah-, ko vzgojiti tako številno dru- v naai imociuim g.ouiijc um. y*Svj*v* ....... .- -----—., ..........- v soboto 15. novembra sta žinO navadnemu delavcu, ko je družijo, ga izprašujejo, hvali- praznovala tako pomemben zla- vse odvisno le od njegovih žu-5-> -- Tinnniiin - ui-,----------J-- ——— «, ljevih rok. Mnogim veselicam jo, še za zeta se mu ponujajo, poleg pa radodarno nardtftjo pijačo. Dobrovelj ček se spomni “Skrajnji čas je za na vlak.” Oni pa: ‘»Dovolj časa! Ifej, ti jubilej mnogim poznana v ijevm run. «uvsuu p-—----------------------- * Clevelandu in širom držav po in zabavam sta se morala odre- fli več gg. duhovnikov, med nji-svojih sorodnikih Anton in Ma- či, da se ni potrošilo kakšen mi tudi dva sorodnika slavljen-rija Zalar, stanujoča na 1384 cent brez nujne potrebe in ;to ,cev in sicer Rev. Augustus Sve-171 St. Praznovanje se je vse zato, da je ostalo za malč- te OFM iz Johnstowna in Rev, iilo na zelo slovesen način, ke, ki so hoteli kruha, obleke, Anijrejj Svete OFM |p ’ vse zato, da je ostalo za malč-. ke, ki so hoteli kruha, obli ‘ preskrbeli, da so bile mize obložene za pogostitev istih opoldne in zvečer. In res je bila dvorana Slovenskega doma na Holmes Ave., kar dvakrat napolnjena z gosti, ki smo bili sijajno pogoščeni. Pri opoldanskem obedu je bilo navzočih tu- mo DOBIJO Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plačj) je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer y Yale Theatre St. Clair in E. 82 St (x) — MALI OGLASI prereže z oltrino - in okrade- jQ” pijo in dSler mu ne nanese' potreba’, ‘a- da listniC0‘ da seže po denaVju: ni ga več! In včasi niti ne ve, ali je sploh okraden, ali je denar le izgubil edino to ve, da je bila gne- ča okrog njega. Seveda je bi- ta um ..jus- * | der; — od denarja, pijače, vela gneča in v gpeci je seie družbe je ostal dobrovolj- par, ker potre uje gnečo {ku ]e _ silen mažek_ svojedelo.mčemgn^e^jopa, ^ ^ JTbaš pri vhodu ali v tesnem>Pet izvohajo kako novo ciga-hodmku in ko hočeš mimo, se mjo, kako oplenit, neparevid- ti bo tako nerodno umikal, da bosta drug v drugega butala. Potem se bo lepo opravičil in poslovil 'in ž njim vred je izginila tudi tvoja denarnica ali ura, pa brez slovesa. — Ali se pa dela pijanega, da se lahko brez suma zadevlje v človeka in mu poleg prazni žepe. Premnogokrat je okradem dober del sam kriv svoje škode. Okoli stojnic, kjer kak ša-| ljiv kramar gostobesdno hvali in ponuja svojo počeni robo: “Vse po deset!” — je običajno največja gneča. Pa žene radovednost kmeta v gnečo izbere si kako šaro, da io kupi, in bahavo »zvleče svojo veliko listnico, jo počasi in važno razgrinja in lušči iz nje bankovec, da ga menja. Prav tako dela, kakor bi žeparja lepo profil: “Glej me, denar imam in tukaj le ga imam, uzmaj ga! Gospodar Jereb je prodal kravo s teletom, zadovoljen je s kupčijo, na sejmu nima več opravila, stoji in se ozira, kam J,i jo mahnil. Pa ga pocukne za rokav mlad mož, Jereb ga ni še nikoli videl. “Oče, ali poznate tistega, ki ste mu prodali? Goljuf je, rad plačuje s ponarejenimi bankovci. “Ni vrag!” se zavzame kmet. “'Preglejte denar!” mu svetuje mlad; mož. “Jaz dobro poznam krive bankovce.” Kmeta zaskrbi, stopita vkraj, da ju ne bi motili ljudje, kmet odpre listnico, vzame iz nje denar — sek! mu ga mladi mož iztrga iz rok — in ga že ni več. žilo veliko število sorodnikov, dež. znancev in prijateljev te velike Da pa iamoremo vse to ume-ta, oa Kmei pogreši iibuuv.u, drugjne Račurtamo, da je v ti, se postavimo za trenutek nar Ali mu jo je ukradel tat pri gqrodstvu zapopadenih nad zaj v tiste čase skromnih in tež-bratskem objemanju ali pri pla- par 8to sarodnikov Zalarjeve kih let,/v katerih so vzdihovali rodbine, ki so naseljeni v raznih očetje in matere v skrbeh, kaj državah, a kadar se snidejo naj bi dejali v lonec, da bodo skupaj, je treba zanje že pre- malčki dobili za obed. Takrat cej ^elike dvorane, da jih je bilo težje skrbeti za velike sprejme pod streho. družine kot je pa danes, k<} je Kar je posebno častno iz te- povsod kruha dovolj. Radi tega praznovanja je bilo'to, ker ga pa zaslužita toliko večje prise je pričelp na zelo svečan na- znanje in to ne samo, da sta čin. Ta svečanost se je pričela vzgojila in oblekla ter izobrasti-v farni cerkvi Marije Vnebov- la tako veliko družino preu- čevanju ali pri menjavanju ali 'pa drugače, kakor je pač nanesla prilika. In tatu ni niko-I der; — od denarja,'pijače, ve- nega sejmara; kaj ne bi ko jim drugega ne hodi po glavi, ka kor tatvina. Zato vseh njih zvijač ni moč tukaj popisali. Ali kakor smo jih popisali, že te zaležejo v pouk, kako je treba biti oprezen. (Konec) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 SU KE «680 \ -UKUIUi '»'ll ""'I' II" "l"1"1- zete v Collinwoodu, kjer se je —— -— ---------- — vršila slovesna službš božja v svojim otrokom versko izobraz-spomin 50 letnice srečnega za- bo. konskega življenja, kar je v res- Srečna sta zato, ker sedaj niči povzdignilo pravi pomen te- la laso VCliAU JU. v,- ---- —-------- vsem tudi zato, ker sta dala tako živahne družine lahko pn- Srečna sta zato, ser seuaj ji™ i- j- ■— ■ — gledata na sad svojega dela in živi še deset. Naj bi vsi posne- „ i _______: molt rvArnoffa nPfttft in mater V PO you «T 4 - VITAMINS! ^SiSM Of conns I uwrani KV » T.ITC Bjsrxs* one>|day BMSSBRg gl. tajnik KSKJ iz Jolieta, ill. |nje ^ Predznanje ni Zanimivo je tudi to, da živi- n0, plača od ure in plača od kota še tudi oba tovariš in tovari- ga_ Zglasite sg v nara tn sta: šica jubilejnega para, to sta: Mr. Lovrenc Capuder, ki je brat Mrs. Zalar in živi ne daleč od Forest City, Pa. in tovarišica Mrs. Mary Podboy v Forest City, Pž. Zbrani so bili sorodniki kar iz treh držav: Illinois, Pennsylvania in Ohio. V družini imajo tud; godbenika v osebi Mr. Joseph Lasicky-ja, ki nam je tudi pokazal svoje znanje. Od tako vesele in'obenem ICUVV/ <11 »---—-------- - A čakujemo še mnogo veselih dogodkov. Izmed 14 otrok, ki se jima jih je rodilo v zakonu, jih ga praznovanja. Pred 50 leti sta truda. Srečna med srečnimi stopila pred oltar in prosila bo- sta se počutila, ko sta na dan žjega blagoslova in po tolikih svojega praznovanja videla letih prideta zopet pred oltar, kžog sebe pristopiti k obhajilni da se zahvalita istemu Bogu za Jizj svoje otroke, zete in sina-vse prejete dobrote, ki sta jih hb ter vnuke v tako velikem šte-bila deležna v 50 letih srečnega kot še ni zgodilo v tej fa-zakonskega življenja, čeprav je ri doslej. To je sedaj njima v bilo mnogo težavnih in bridkih veliko povračilo in uteho, v za-v tem času. doščenje za ves trud in skrbi, Ce pravimo, da sta srečno do- ja vse, kar sta si pritrgala v živela ta slavnostni dan, misli- življenju, da sta morala vzgo-mo pri tem predvsem to, da sta j iti tako veliko in častno druži-ostala kljub vsem naporom in no ter ji dati versko in umsko delu,še živa in zdrava, med tem izobrazbo, s katero gredo lahko so že mnogi odšli v večnost, ko med ljudi, ne da bi dočakali tak jubilej. Sadovi te dobre vzgoje se jji-Sreča je pa tudi v tem, če zakonca kljub vsem težavam in naporom življenja prenašata vse skrbi in trpljenje z vero v Boga in medsebojnim razumevanjem, Kdor, tak® ravna, ta mali vzornega očeta in mater v vseh ozirih. Kako je Zalarjeva rodbina trdna, dakakzuje to, da je v njih družini že drugič zlata poroka. Tudi starši Mr. Zalarja so praznovali zlato poroko in sicer leta 1916 v Forest City, Pa. F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St. Za hišna dela Sprejme se žensko za gospodinjo; lahko stanuje tam, ali hodi domov. Dvoje otrok 5 in 10 let; starša oba delalji. Pokličite LI 9980. —(236) Popravljamo pohištvo Popravljamo tapeoirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. ■________________(x) Stanovanje iščejo Zakonski Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, furnez, klet, v lepi okolici na Aspinwall cesti. Cena je $8,-650. Se lahko takoj vselite. Za več informacij pokličite med 5 in 6:30 zvečer IV 6151. (288) Delo dobi moški, ki mora znati popravljati avtna ogrodja, fenderje in barvati. Plača. Delo je stalno. Pokličite ON 1787. (240) lil! WASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družim, 5 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgorej. Ke lahko ta- ■ty> 'fa' ,n koj vselite. Nahaja se na 76. ce- Slavljencema pa kličemo-Bog ^ med gt clair in Donald Av#. vaju živi in še na mnoga leta. - ^ ■ samQ ?6 500 Za infor. Eden izmed prijateljev. macije pokKčite EX 5143. ma kažejo pa še sedaj, kqjti otroci, kakor tudi vnuki se za- šofer Neka gospa je iskala izvež- Beneški zastori , Napravim po vaši meri jeklene beneške zastore. Izbera ° Nujno! Veteran s ženo nujno potrebuje 3 ali 4 sobe s kopalnico. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v Karl’s Food Market 1209 Norwood Rd, EN 8262. (237 _._JI______________________ Hiša srn 1 družino Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, v nestriktnem trgovskem okolišu; v bližini trgovin in transportacije. Cena je $11,600. Za informacije pokličite RE 0342. (239) Mesnica naprodaj Naprodaj je mesnica v lepi okolici, ki ima dobre dohodke. Nahaja se v okolici 152. ceste. Za več informacij pokličite zvečer od 5 do 6:30 IV 6151. (238) “ ------ - - 11C ------------------------ -------- banega šoferja. Ko se ji pred- ;,ar\- v jeklu in razne barve tra-stavi čvrst fant, mu pravi: kov- Frank Adamič da zanes-“Pri nas bp največ vožnje ob ijjvo delo in po zmerni ceni. Bolezni na mehurju nedeljah. Med tednom boste 'ulnMUrlrhMMi Vftoml* Catmm * "wlH LAMU***.*«. dela pametno in v- taki družini je tudi božji blagoslov. Slavljeca imata lfe skromen dom in oba žuljeve roke. Toda imata pa drugo bogastvo v svoji družini, ki ga ne odtehta nobeno premoženje v denarju ali drugi lastnini. Njiju številna družina ie njuno bogastvo, njuna čast in ponos. V svoji družini se počutita srečna in bogata tako, da bi ne zamenjala z otroci, kakor turn vnum se zu- ^ ^ in vedajo velikih žrtev_ svojih ro- P ce y moji vili) otepali diteljev in so jima bvaležni za ^ delali na vrtu.-to. Večjega spoštovanja do svo. P ^ ^ ^ jih starsev se težko kje dobi, ^ vrtu?„ kot je ravno v družim zlatopo- J ročencev. Kjer vlada ljubezen pa vpnTa in spoštovanje med otroci in te?” Tru-Shade Venetian Blind Co. 22812 Nicholas Ave. zadej IV 5232 (Wed-Kri-x) gSsSSš1“ iz srca čestitamo jima in nju- v MAC! OfXASl nim otrokom. ! ... Da je vse to resnica, naj i)a- Gostilniška licenca vedem še kako se je vršilo ifo Naprodaj je-B-5 licenca poze-veselo slavij«. Slavljenca sfa lo nizki ceni. Kot odplačilo ge -ia raso, ua ui ..B ,w. -,mi povedala, da so to hoteli ot- vzame tudi D-.l alf D-2 liceppe. j nobenim denarnim bogastvom- | roči in ne ona dva. Otroci so Vprašajte ^Seven Mills Tavam, Za to bogastvo pa sta v mladih j jima hoteli izkazati svojo hi(a- 7.65 Broadview Rd. letih investirala -mnogo let tr- ležnost in zato so povabili vse1 —.(23$) Ako imate težave s vedo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če Parate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom. ;jki 4na 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti. 1)8. PAUL W. «M HYDROPATHIC CLINIC m citiKM BWx, m *"• Telelpn MAto «US Uradne ure: 10 do 4 rates ob eradah j _______in po dogovora_____ Kadar potrebujete , sedaj je zadnm cas, zavarovalnino da Si izberete fino STERLING proti ozolu. viharju, » »nprnobUe.. 'suknjo ali FUR COAT za rimo. p Boe mi ee lahko ta taneeljlvo . 1 Prosim, pokličite me. obrnete na Soba v najem V najem oddamo opremljeno spbo, moškemu ali ženski. Vprašajte na 1083 Addison Rd. (237) obrnete na l. Petrini — IV1814 UMI K1LDEEK AVI. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 = O O < > O o o o o o o o BELI MENIHI PotmI ii prro polovic« XII. stoletja ■plul IVAN ZOBEC ^ •————• (V Premolknil je in si trikrat dihnil čez desno ramo: ‘Naj vzame strup vase, kakor gre ta dih odmene proč. Strup moraš vzetj nazaj, pa bodi kača torej, da bi ji priskrkbel ženi- ali kačon, zapustiti moraš tega na?” v I človeka, “Zakaj jaz?" Za tako ne- da bo ?drav kakor je bil. vesto se jih bo trgalo sto, ko Bog Oče. Bog .Sin, Bog Sveti Trlep je pokipial. “Grad bi me morda spustil, če bi mu iz stiške gosposke dobil gospodarja na tale svoj dom.” Trlep j(e postal in ga pogledal. “Polono si videl. Ali je za- zvedo.” “Nočem, da bi se trgali. Ti sam ji ga daj, če misliš, da ga je vredna.” “Glej ga," se je 'Trlep smehljal, “kar izberi ga, pa je, saj poznaš vse štiri!” Tone bi mi bil kar prav.” ' "Ce le tudi njej?” “Mislim, da.” “Kaj pa graščak? Ali mu bo prav?” “Precej pojdem v grad in poskusim še to.” “Le pojdi in dobro opravi,” je Trlep želel; “o najinem domenku pa še nič ne pravi ne| Poloni ne Tonetu.” Slabe se je brž preoblekel in šel v grad. Trd in odločen mu je bil korak. XII. Cez dva, tri očenaše je pri-drobencal Matevžek. “Gospodarja iščem, kje je?” bil rad hitro zvedel. • “Kaj bi mu pa rad?” je Polona vprašala. “Ali jaz ne bi smela zvedeti?” “Ce ve eden, ve sam; če ve- T\ra nnl avofn “ bil maral. “Kaj ti je še naročila?” ga “Vidiš, Polona,” je ta rekel, je Slabe, ves rdeč od veselja, Duh Po teh besedah je s korcem vode trikrat oblil neznatno ra-nco, se obrnil in tiho zmolil očenaš. Fantičku se je vse vkup zdelo strašno imenitno, nič več se ni cmeril, le v Matevžka je strmel. Preden je spet stekel na pašnik, da bi se pohvalil med vrstniki, mu je Polona dala tisto mleko, ki ga Matevžek ni “kako je prav, da se je prihranilo?” “Govoriti res znaš, še zagovarjati,” ga jer hvalila. “Še požirek ti gre, kaj no?” “Potreben bi bil, strup me je obletel.” Postal je zgovoren, o samih strupih je govoril. “Nikar več o strupih,” ga je dražila. “O, strup je včasih zdrav, Čebelji strup, glej, ti včasih prežene skrnino, samo zadosti ga mora biti.” “Konja pa umori.” “Umori, če Je brez skrnine.” “Strup je strup,’ je Polono grozilo. i Tone jč svetlo gledal in ji zvesto pritegoval. , • “Aha, aha,” se je Polona nasmehnila, ko je pogledala skozi okno, “brat se že vrača.” Matevžek je poskočil in stekel Slabetu naproti, da bi mu na samem povedal novico, ki jo je prinesel. “Pljuskarica me je poslala, da ti povem tole,” je hitel: Stiški opat je ondan v Šentvidu srečal Pljuskarico in ji obljubil, da pri Soteščanu izprosi ženina za nevesto v stiški gospoščini.” -AND THE WORST IS M TO COME —in najhnjše šele pride udaril po rami. “Da se prav kmalu kaj zgla-sj na Plujski.” "Kako si opravil?’ ’so potlej v hiši (vpraševali Slabeta, čeprav vsi niso vedeli, čemu je Sel v grad. “Ne dobro ne slabo,” je brž povedal. “Pisanje pa pošljemo, če bo še treba, nemara res kar po pošti.” “Saj sem rekel," je Vrbičev gospod kimal. “Bolje bo tako in bolj varo.” Vsi so se oddehnili, najbolj pa Polona, ki se je bala za brata. “Vina prinesi, Polona,” je rekel sestri, "veseli bodimo!” Potlej je poiskal velik srebrn denar, ga vrgel v majhen vrč, natočil vina in napil Matev-žku: "Pij, Matevžek, obveseli me, izpij 1” Matevžek je iz pil do dna in pogledal Slabeta. “Srebrnik je tvoj, Matevžek, le vzemi ga.” Iz velikega vrča so potlej pili vsi in so bili prav veseli, najbolj pa Matevžek, ki je zapel: “Ta stara po hiši, ta mlada za njo, ta stara s kosmato, ta mlada z golo pometa metlo prav lopo — ho-ho-ho.” Preden sta se Trlep in Tone odpravila domov, je Slabe povedal Trlepu, kakovo novico je Matevžek prinesel. “Tudi jaz sem graščaka privil, ali bi mi še branil proč, če bi se Tone priženil na moj dom,” je pravil. “Sprva je le režal vame, počasi se je unesel, češ da si še premisli. O, če zdaj pritisne še opat, odneha graščak, bi dejal.” “Opat mi jo nekaj gorak, še nalašč bi nagajal, če bi zvedel za najin domenek.” “Beži, beži! Tak gospod, pa bi kakor tresorit tlačan kuhal jezo in srečo podiral bližnjemu?” (Dalje prihodnjič) — Kig boginje “Svobode” v netvjorkškem pristanišču je bil postavljen 31. oktobra 1864, in je bil dar Francije. ATTENTION Vetferans-Civilians DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR C. I. Approved | REGISTER NOW—DON'T DELAT Learn a Profitable Trade CLASSES: S A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to S P. H. « P. M. to M P. f/L Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 8842 o poveš gospodarju, že vesta dva.” “Ne, midva sva moža in veva sama; le če je ženska tisti drugi, zve pol sveta.” “Pa čakaj, v grad je šel.” Matevžek je tiho zažvižgal in se stisnil na-klop za vrati. Polona mu je prinesla kruha in mleka. Kruh je vzel, za mleko se je zahvalil, češ, po mleku ga rado črviči v trebuhu. “Kajpak,” se je Trlep posmehnil, “Matevžek je navajen moške pijače.” “Požirek hruškovca -mu daj,” je še Vrbičev gospod pomagal, “da si prežene gliste.” “Saj bi se mi res prilegel,” je Matvežek kakor pojemal, “ves sem potan, tako sem vil, da bi gospodar prej zvedel dobro novico.” “Za dobro novico tudi dva požirka,” se je Polona nasmehnila in mu natočila močne pijače. Kar je s paše ves v joku pritekel pastirček. “Kača me je ^pičila,” je te; žko povedal. “Kakšna pa je bila?” se je Trlep ustrašil. “Ne vem,” se je fantiček cmeril in kazal ranico na roki, “nisem je videl.” “Saj ga ni kača,” je Tone dvomil, “morda je bil le škorpijon.” “Pik, tak ali tak, je treba zagovoriti,” je Polona bledela; “pa kaj, ko je mož, ki to zna, tako daleč odtod.” “Daj mi brž še požirek,” je Matevžek poskočil; “saj znam zagovarjati jaz, samo korec čiste vode mi še pripravi,” Matevžek je potlej fantička res prijel za roko in začel hud zagovor: ‘Tam stoji zlata gora, na zlati gori je zlata miza, za zlato mizo sam sveti Lukež sedi in besedi: O, pridi Marija Devica in vsa sveto Trojica, reci golazni, ki je tu pičila, naj vzame strup spet vase — UČITE SE ANGLEŠČINE' iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-ILOTINa READER’* kateremu je znižana cena J A AA in stane samo: 9 fcaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Student Bridge Lamp to match available at tame low price. cMciifimytGOtP," BROM G COW Finishes Glorify your home wlth theee Wonderful Lighting Unite... A Value beyond compare Quantity Limited! Order Yours Today URE V TRGOVINI V pondeljek, četrtek in soboto — 9 zjutraj do. 9 zvečei. V torek, petek — od 9 zjutraj dot 6 zvečer Prodajalna zaprta ves dan ob sredah. WATERLOO FURNITURE CO. .UiAlžft .WaUrine.Raarl-----—..........»Minah« WI.Ti.miiM OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca / JOHN OBLAKA HE 273«. 114« E. Slst St. Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. si FlIFOROGAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. BeOS ST. CLAIR AVSNVE PRANK OVBUIAB, ______________ NOVE VRSTE TELEFONSKE ŠTEVILKE SO PRVIČ PRIŠLE I V CLEVELAND VTOVA METODA imenovanja telefonskih central je v rabi pri nekaterih iv telefonskih centralah v Clevelandu. Namesto samega imena centrale, imajo še poleg tega številko. Na primer, nova centrala UTah 1, naj bo izgovorjena “Utah One” in dialirana “UT 1.” Ostale štiri številke telefona v novih centralah so kot druge številke v Clevelandu. Ako pokličete po telefonu v novi Utah 1 centrali, mora biti izgovorjena vsa številka "Utah one (prestanek two . . . three ... four .. . five,” ali dialirana “UT 1-2345.” Dialirajte ČRNE črke U in T ter RDEČE številke 1, 2 3 4 in 5. Te nove telefonske številke niso v tekočem telefonskem seznamu v Clevelandu, ampak bodo listane v "Information,” kot pridejo v rabo. Druge telefonske številke v Clevelandu ostanejo nespremenjene, kakor so zaznamovane v sedanjem imeniku. Ta mala sprememba v klicanju telefonskih številk je zopet ena stopinja v našem dolgem programu, da damo boljšo, hitrejšo in uspešnejšo telefonsko postrežbo. Omogočilo bo našim inženirjem inštalirati več edinic pri opremi z manjšo spremembb imen in t o spada tudi v naš program za hitrejšo zvezo pri klicih na daljavo v bodoče.