Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 170.	V LjllMjflDi, V SODOlO, 27. lolijfl 1912.	LelO XI.
ss Velja po pošti: ss	^^^^ V flf 1B 19B A W HM ^B^fc	Inseratl:
^^M	Ha HM MIH ^H	^^^B^H Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za leta „ . „	h^h^b ■■ ■■ ^hh za enkrat . . . . po 15 t
..........^H HB BAH ^ ~	za dvakrat
za en meseo „ . „	^^^ j^H ^B za trikrat.....
za lfemfil]o oeloletno	^^^ H ^H HfeMA H^^^^B ^^■Om HH	ia večkrat primeren
za ostalo Inozemstvo	^^^^ HI
V	Ljubljani na dom:	^ I V I I || B^ I
rTiMfc	■ ■ m ■ ■ ■ ^ ■ ■ ■ * m a
..........BtJi W B9L ■ ■ B ^ H JI	Izhaja:
Menme8e°..........B^B ^B^B , MB A. ■ HlB	vsak Izvzemal nedelje ln
V	opravi prejeman meiefino K1-70	M	^^^^^ praznike, ob 5. url popoldne.
B3T Uredništvo ]o v Kopitarjevi nllol itev. 6/1H. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ss na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. naj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštno hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Članek o nos samih.
Če človek sam o sebi piše, mora biti skromen, pravtako list, kadar se sam s seboj bavi. Pa bodimo skromni, kolikor hočemo, svojega napredka in napredka slov. katol. časopisja sploh ne moremo utajiti. »Domoljub« šteje danes ob svoji petindvajsetletnici 29.000 naročnikov, »Slovenec« jc najbolj razširjeni slovenski dnevnik in je liberalno dnevno glasilo, ki je starejše in je pred nekaj leti bilo gleile števila naročnikov še na prvem mestu, že močno prekosil. Pa tudi vsi ostali listi, ki stoje na programu S. L. S., lepo prospevajo in ocl leta do leta napredujejo.
Katoliško časopisje je igralo v zgodovini kulturnega in gospodarskega razvoja slovenskega naroda v zadnjih dveh desetletij zelo važno delo. Začelo je svoje prosvetno delo, ko ni bilo skoro še nič organizacij, ko nam je bila javnost še skoro vsa nasprotna in je bil liberalizem vsled duha, časa in nezavednosti najširših slojev na tem, da na vseh poljih zavlada. Naši listi so, dasi v skromnih razmerah porojeni, takoj živahno posegli v boj duhov, ki so sc v onem času že večalimenj začeli ločevati, in naše časopisje si sme pač pripisovati zelo velik del zasluge, da so se v naši javnosti pojmi kmalu razbistrili, da je ljudstvo spoznalo namene liberalizma in se navdušilo za ideale krščanstva, kakor so jih bili že jasno izpovedali slovenski narodni voditelji v prvi dobi narodnega preporoda.
Boj je bil hud in težaven. Vsak dan je bilo treba razkrinkati novo liberalno frazo, pobijati zgodovinske laži, modro-slovne zmote in zlobna zavijanja, braniti versko prepričanje in svobodo cerkve, dokazovati, kako se znanost sklada z verstvom, kazati na životvorno moč krščanstva, na socialno delo cerkve, na njene zasluge za prosveto, dajati pogum somišljenikom, ki jih je liberalno časopisje grdilo, poživljati k edinosti, vztrajnosti in neustrašenosti, klicati bojevnike k ataki na nasprotnika. In ko je liberalno časopisje v tej vojski poseglo za najgrše orožje, ko je jelo krasti čast bližnjiku, mu skušalo socialno škodovati, ko je začelo klicati proti nam državnega pravdnika in hotelo našim somišljenikom javno delovanje s tem za-gnjusiti, da jih je na najnizkotnejši na-
čin psovalo, takrat smo bili tudi mi primorani nasprotnika krepkeje zagrabiti. Danes lahko z zadoščenjem rečemo, da je zmagala v naši javnosti krščanska misel, naše časopisje pa sme, če ne več, saj toliko o sebi trditi, da jc svojo dolžnost storilo.
Kaj je dvajset, petindvajset let, in koliko se je v tako kratki dobi storilo! Vzbujanje krščanske verske zavesti je bilo tesno združeno tucli z gospodarsko probujo našega ljudstva. In tudi na tem polju ni bilo naše časopisje zadnje. Ljudstvu so se odprle oči, da je videlo rane, na katerih krvavi: oderuštvo, ki je sesalo njegovo kri, dočim so je različni frazerji omamljali z bleščečimi, a praznimi besedami. Švigal je bič po hrbtih brezvestnih magnatov, po liberalnih zapeljivcih, po sleparjih, ki so ginljivo govorili o milem narodu in ta narod neusmiljeno drli, po zapeljeval-cih mladine. Obenem pa se je ljudstvu pokazala smer, po kateri ima iti, da se gospodarsko in politično povzdigne, dajali so se mu praktični nasveti, klicali smo k samopomoči, k združevanju, k posnemanju tujih zgledov in skrbeli za pozitiven pouk v vseh panogah gospodarskega življenja.
Katoliško časopisje je bilo na zmagi krščanskih in demokratičnih ;načel med Slovenci častno udeleženo. In ker krščanska zavest našega ljudstva raste, raste tudi naše časopisje. Katoliško časopisje hoče z ljudstvom, ki prisega na zastavo S. L. S., deliti tudi nadaljne zmage, je tudi v prihodnjih bojih podpirati in mu kazati pot k še višjemu napredku. Vsi naši somišljeniki naj se pa živo zavedajo, kakšno orožje ima naša stvar v svojem časopisju. Zato naj vsi naši somišljeniki in organizacije svoje agitacijsko delo in sotrudništvo še podvoje, da bomo mogli kmalu na še večje uspehe pokazati. Naši nasprotniki dobro vedo, kaj naše časopisje pomeni; zato je cenimo tudi mi in mu posvetimo svojo skrb in svoje delo!
Dogodki v Polju.
Pulj, dne 24. julija 1912.
Dolgo je trajalo, predno se je vlada ojunačila in storila v Pulju svojo dolžnost, katero bi bila imela izvršiti že najmanj pred petimi leti. Če bi bila vlada pred petimi leti stopila vsaj s sedanjo strogostjo na prste laško-li-liberaini stranki in z njo najtesneje združeni iredenti, bi bila s tem obva-
rovala žepe puljskih davkoplačevalcev morda za več nego dva milijona kron, mesto Pulj pa, katero tvori na jugu naše monarhije morda najvažnejšo strategično postojanko, velike nevarnosti izdajstva.
Velika eneržija, s katero jc vlada pričela pometanje na puljskem magistratu, pojema in vse kaže, da se, četudi počasi, pa vendar uklanja laško-liberalnim mogotcem. Baron Gorizutti, kateri jc bil poslan očistit puljski laško - liberalni hlev, je pokazal, da bi bil zmožen streti izdajalski kamori glavo, toda iz dejanj jc razvidno, da je mož moral dobiti od zgoraj povelje: »Nehaj!«
Morda leži vzrok vladne popustljivosti v tem, cla je nevarnost za kake visoke laške dostojanstvenike, če bi sc zadeva z začeto strogostjo nadaljevala, ali pa so morda na Dunaju dobili gotovi gospodje preko meje migljaj, da zamenjajo strogo nepristranost s kakšno laško - liberalni kliki manj nevarno čednostjo.
Naj bo že to ali ono, vsa znamenja kažejo, da gotovim gospodom ni všeč, da so se pri stranki, katera jc imela vedno v vladi svojo največjo zaščitni-co, odkrile tako gorostasne nerednosti in da se skuša stvar seclaj kolikor jc šc mogoče ublažiti.
Da je sploh prišlo v Pulju clo revizije laško - liberalnega mestnega gospodarstva, se puljski davkoplačevalci itak nimajo vladi zahvaliti, kajti če bi bil blagor pulj skega prebivalstva samo na vladi ležeč, bi najbrže vladala še danes na puljskem rnunicipiju laško - liberalna kamora in zloglasna iredenta.
Iz tega izvirajo v zadnjem času tudi tako pogosti napadi na upravo vojno mornarice v Pulju, osobito na osebo poveljnika vojne luke admirala pl. Ripperja. Laško - liberalna stranka zahteva glavo tega za puljsko vojno luko toli zasluženega admirala, ker ve, da je to mož, katerega skrb za obrambo države se ne neha že ob puljskem morskem obrežju, ampak sega tudi v njega najbližjo okolico, to jc v mesto. Voditelji iredente in laško - liberalne stranke dobro vedo, da bi jim bilo v Trstu in na Dunaju njih politično delo lahko, ko bi se znebili v Pulju onega, katerega poročila se ne ustavljajo žc pri kakšnem za Lahe usmiljenem sek-cijskem načelniku.
Zato uporablja laško - liberalna kamora zadnji čas kaj rada nemško
časopisje, v katerem stresa svojo jezo nad v službi osivelim admiralom, kateremu je blagor Avstrije pri srcu, kar se pa seveda ne strinja s programom laško - liberalno stranke in iredente.
Lahi so pač od vlade razvajeni, da jim vlada bere vsako, če še tako krivično željo že raz obraza. Oni so navajeni, od vlade zahtevati, da jim ta umakne vsakega, kdor jim ni všeč, kakor so svoj čas storili na primer z okrajnim glavarjem baronom Reinleinom. Ta je že hotel napraviti red v Pulju, toda Lahi so zanje nevaren položaj spoznali in kratkomalo zahtevali, da je vlada Reinleina umaknila. Tako, kakor v Trstu in na Dunaju pri političnih oblastih si predstavljajo laški mogotci tudi stvar pri vojni upravi. Toda trdno je upati, da bodo našli tu za svoje podle zahteve gluha ušesa, za svoje nevarne nakane pa primerno zavrnitev!
Cuvojevi pomagači.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Zagreba.)
Čuvaj bi silno rad »delal« ter na vseh straneh išče in vabi k sebi »dela-voljne« može. Toda Hrvatom na čast treba povdariti, da Čuvaj na vsem Hrvaškem ni našel niti enega politično neoporečenega moža, ki bi se mu lictel pridružiti. Nad tistimi, ki so se v tako-zvanem zakonodajnem odboru zbrali krog njega, jc narod že davno izrekel svojo sodbo. Naj le gre z njimi v volivni boj, ljudstvo na to nc bo ostalo dolžro odgovora.
Čuvaj se tega neprijetnega položaja dobro zaveda, in si na vse moči prizadeva, da bi vsaj za parado dobil na svojo stran kakega »opozicionalca«. Pri zakonodajnem odboru mu je vsled odločne odklonitve stranke prava spodletel o, zato sc tucli nad stranko sna-ša, kjer le more. Zadnje dni se mu je pa neki posrečilo imenitno maščevanje nad to stranko: Baš iz njenih vrst se mu je pridružil toliko zaželjeni »opozicionalec« — javni notar in odvetnik v Gospiču — neki Gojtan. ki se 1 sedaj nahaja v Hamburgu. Ta mož je z obema rokama sprejel Cuvajevo vabilo ter v uradnem listu napisal pismo, v katerem slavi Čuvaja in njegovo delovanje.
Cuvajevi časnikarji so seveda oh tej priliki hiteli vršiti svojo žalostno službo ter so Gojtana proglasili za najodličnejšega moža na Hrvaškem in
LISTEK.
Mir.
Legenda.
I.
Pomlad je bila in ves božji svet je bil oblečen v novo zelenje. Čez vso naravo je vel božajoči pomladni dih, cvetlice so cvetele, ptice pele in pod goro je tiho šumljal bistri vrelec.
Toda v vseh človeških srcih ni vladalo pomladno veselje, dasi jc ležal nad lepim in bogatim trgom v dolini pomladni mir in je solnce bogato razsipalo svoje gorke žarke na rodovitno polje.
V trških hišah ni vladal mir. Že ocl davnih, davnih časov so živeli ljudje v hudem prepiru med seboj.
Bil je pa med njimi človek, katerega jc bolelo mehko srce, ko je videl svoje brate v vednem prepiru.
Ko se je vrnila v lepo dolino čarob-ha pomlad, se je polastilo veliko hrepenenje njegovega srca; zahrepenel jc po tujini. Vzel je potno palico in šel vun v pomladno naravo — iskat mir.
Sam, lep in pogumen kot mlacli dan, je šel krepko po začrtani poti. Lepi lasje so mu ovijali jasno čelo, mladostno obličje pa so krasile modre,
otroško-radovedne oči, katere jc hrepeneče upiral v neznano daljo.
Dolgo je že potoval in večerilo se je. Truden je bil mladeničev korak, prašna njegova obleka in strašna žeja ga je mučila. Hotel se jc odpočili in okrepčati utrujeno telo. Tedaj pa jc nenadoma zapazil pred seboj malo, belo kočico, obdano s cvetočim drevjem. Izmučen je šel naprej in prisluškoval. Nežno otroško petje je hitelo skozi odprta okna v skrivnostni večer. V istem hipu je stopila mlada žena z otrokom v naročju na prag.
Tukaj stanuje mir! je mislil mladi potnik in stopil bliže. Tedaj ga je zapazila žena in prijazno povabila pod gostoljubno streho. V prijazni sobici ga je obkolila tropa veselih otrok, ki so brez bojazni opazovali mladega tujca. Kmalu sc je čutil v krogu tuje družine domačega, in ko je prinesla gospodinja borno večerjo, mu je šla bolj v slast kot pri domači mizi.
Po jedi so sklenili roke, se zahvalili Bogu in šli počivat. Končno je tudi potnik položil trudne ude k počitku, a njegov duh ni našel miru.
Ali naj ostane v tej koči? Delati bo moral od jutra do večera, a zvečer se bo veselil v srečni družini. In on ne išče druzega kot — mir.
S prijaznim nasmehom na cvetočih ustnih je zaspal.
Po kratkem spanju je prestrašen skočil kvišku, zbujen iz lepih sanj. Prisluškujoč sc je sklonil čez rob postelje.
Divji hrup, ropot in grozne kletvinc so donele iz sosedne sobe. Brezdvom-no — mož mlade žene se je vrnil pijan domov in — slišal je čisto dobro — se je znašal nad žeino.
Udar jc padal na udar, a njena usla so ostala tiha in brez tožbe.
Tako se je končal njegov prvi sen o miru.
Zgodaj zjutraj je stal potnik pripravljen na dolgo pot na. pragu. Tiho mu je podala gospodinja roko v slovo. Včeraj je bilo njeno lice rdeče, danes je bledo in njene lepe oči žalostne.
Potrt vsled hude prevare sc je napotil mladenič dalje.
II.
Ko jc slalo solnce najvišje in pošiljalo svoje žarke na mirno diliajočo zemljo, tedaj je prišel do velikega in temnega gozda.
Hladna gozdna senca ga je sprejela v svoje naročje in mladenič jc korakal krepko po gozdni poti.
A gozd je bil velik, kot ne bi imel konca. Veliko dni je že potoval. Sadovi matere zemlje so bili njegova hiwia,
gozdni vrelci pijača in mehki mah njegovo ležišče.
Nekega dne, ko se je večerilo in sc se jc polaščal mladeničevega srca cbup, je postalo drevje redkejše in kmalu se je pred njim odprla lepa gozdna idila.
Pred njim je ležalo, obkoljeno od valujočega trsja, skrivnostno in temno jezero. Visoke skale so se dvigovale na eni strani, ob njih pa je stala majhna kocica. Ob jezeru je obstal.
Visoka, neupognjena postava, oblečena v meniško obleko, je slonela sanjajoč na pragu koče.
Boječe in začudeno je opazoval mladenič nepremično postavo. Tedaj jc za-šumelo za njim: veverica je skočila, iz veje na vejo. Stari samotar se jc ozrl in zapazil mladeniča. Izraz začudenja je objel njegov obraz; potem pa je šel k mladeniču, ki mu je s pozdravom pri-hitel naproti.
»Bog s teboj, ljubi brat! Revni samotar te z veseljem sprejme v svojo kočo!«
»Bog ti povrni, dobri brat! Rad sprejmem tvojo ponudbo, ker vem, da sem našel to. kar mi ni mogel dati svet. Iščem namreč — mir!«
Lahen nasmeh je razjasnil resni možev obraz.
»O zemski romar,« je rekel s tresočim glasom, »ali veš, kako daleč moraš
D
— kar je glavno — za odločnega pra-vaša. V resnici pa je to čisto navaden špekulant, kar kažejo naslednja dejstva:
Gojtan je dobil odvetniško in notarsko mesto v Gospiču, ne da bi imel za to predpisano kvalifikacijo. Do te-ea mu jc pomagala edinole milost grofa Khuena slabega spomina.
Sedaj nepostavno izvršuje notait-Skc j)osle v petih okrajih Like, prizadevajoč ljudstvu ogromne stroške. Glavni njegov čas pa je ravnokar prišel: Graditi se začne liška železnica in treba bo napraviti veliko število raz-lastilnih pogodb. Čuvaj pozna svojega Gojtana, pa mu je v pravem času poslal vabilo za »sodelovanje v korist narodnemu napredku«, obenem pa seveda pridejal zagotovilo, da bo Gojtan dobil vse notarske posle ob gradnji liške železnice. Zaslužek bo znašal kak stotisočak. Zato je Gojtan postal Čuvajev pristaš.
Ta mož je v Liki sploh dobro znan kot političen šarlatan. Zadnji čas se jc silil v opozicijo, ker je mislil, da so njene šanse boljše nogo Cuvajeve. No, za stotisoč kron se je pa zopet spreobrnil k Čuvaju.
Čuvaj hoče sedaj iz tega kovati orožje proti omraženi stranki prava in v kalnem ribariti. Kako brez sramu pri tem postopa, priča to-le:
Stranka prava je v svojem glasilu »Hrvatski« hotela priobčiti oficielni komunike, v katerem konštatira, da Gojtan ni pristaš stranke prava in da se ga nikoli za takega ni smatralo. Toda policijska cenzura je to izjavo konfis-cirala! Tako se skuša zaslepljevati ljudstvo. Uradni list po krivem proglaša nekoga za strankinega člana, a stranka ne sme tega v javnosti demontirati.
V boljšo karakterizacijo Gojtana mimogrede še to-le: Odrekel se je katoliški veri zato, da je mogel poročiti ločeno ženo. Naj ga torej le ima Čuvaj!
Končno še en slučaj Cuvajevega postopanja. Vsi pravaški listi so hoteli priobčiti znano resolucijo S. L. S. ter so jo opremili z navdušenimi članki — toda vse to je zapadlo policijski cenzuri! Hrvaški narod pač ne sme vedeti, da ima prijatelje izven mej svoje domovine, ki se bore za njegovo rešitev. No, tudi to Čuvaju ne bo pomoglo do cilja.
Me novice.
t Občinske volitve za I. razred, ki
so bile vsled neke malenkosti razveljavljene, so se vršile pretečeni torek. Nemci so napeli vse sile, da bi si bili pridobili ves prvi razred. S pomilovanjem smo gledali na dan volitve, kako so se dali nekateri volilci peljati liki ovce tjakaj na volišče. V svesti si gotove zmage je korakala nemška stranka v volilni boj. A kako razočaranje! Zmagali so trije Slovenci in trije Nemci. Izvoljeni so bili izmed nemške stranke ti-le: tovarnar Mally z 38 elasovi, tovarnar Gassner z 35 in gostilničar Globočnik s 34 glasovi. Izmed Slovencev sta izvoljena somišljenika S. L. S. župnik Potokar s 37, tovarnar Franc Ahačič s 34 in pristaš napredne stranke inženir Karel Pollak s 33 glasovi. Izmed namestnikov je eden našili
posestnik Karel Dobrin, ki je dobil 33 glasov. Razmerje je sedaj v občinskem odboru sledeče: 13 Slovencev, mdd temi 8 pristašev S. L. S., pet napredne stranke in 5 Nemcev. Ker ni čuti, da bi se vložil zopet ugovor, utegnemo kmalu imeti slovenskega župana. Upravno sodišče na Dunaju bo pa tudi odločilo, imata li pravilno izvoljena občinska odbornika Vidic in Dečman pravico kot industrijska delavca sedeti v občinskem odboru ali ne. S. L. S. bo storila vse korake, da pride delavstvo do svojih pravic, katere bi mu radi mojstri prikratili ali odvzeli.
t Izjava. Podpisana izjavljava, da odločno odklanjava, da bi se »Zarja« ogrevala za naju, kakor je to storila v številki z dne 17. julija t. 1., ker preveč jasno govori liinavščina iz dopisa v omenjeni številki. Če je bilo vam, socialnim demokratom, res kaj na tem, da bi bili prišli delavci v občinski za-stop, zakaj pa naju niste volili, ampak rajši volili svoje kandidate delavce, o katerih ste dobro vedeli, da nobeden ne bo zmagal? In zakaj ste volili kapitaliste, čez katere v istem članku sedaj udrihate? Midva pa tudi javno pribije-va, da sva bila, sva in ostaneva pristaša S. L. S., katera edina kaj stori za delavca ne le v besedi, ampak tudi v dejanju in se je tudi zavoljo zavržene najine izvolitve pritožila na c. kr. upravno sodišče. — V Tržiču, dne 26. julija 1912. — Franc Dečman. Franc Vidic.
KNJIGOTRŠTVO.
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Cena: z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K 60 vin., v finem šagrinu z zlato obrezo v najfin. telet. 5 K.
»Pot k Bogu« je oni molitvenik, na katerega se morajo naslanjati vsi drugi pravilni molitveniki, ker obsega vse molitve, novega, od petero slovenskih škofij odobrenega Cerkvenega molitvenika in poleg tega tudi vsa druga od višjih cerkvenih oblast.ev pregledana in odobrena berila in pobožnosti. >Pot k Bogu« je sploh najlepši in najpopolnejši slovenski molitvenik, ki ima res zlato vsebino ter kljub svoji obšir-nosti (460 strani) kaj lično in priročno obliko. Ta krasni molitvenik naj si nabavi vsak odrasli Slovenec.
Voditelj v srečno večnost. Molitvenik. Spisal A. Merkun. Znižana cena: rdeča obreza 80 vin., zlata obreza 1 K 30 vin. Ta molitvenik, ki obsega 250 strani, se ne odlikuje le po svoji mali, prisrčni žepni obliki, temveč njegova prva prednost je priznano krasna vsebina. Poleg mnogoštevilnih izbranih mašnih in drugih molitev so na prvih 90 straneh molitvenika pod naslovom »Poučni sestavki« razvrščeni prekrasni nauki, katerim se ima molitvenik v prvi vrsti zahvaliti za svojo priljubljenost. S prav kratkimi besedami, vendar pa temeljito in jedrnato, so v teh sestavkih obrazložene vse resnice sv. vere z natančnimi navodili, kaj moramo storiti in kaj opustiti, ako hočemo doseči večno zveličanje. Molitvenik nosi svoj naslov po pravici, ker je res pravi^voditelj v srečno večnost. Ker izide v kratkem v novem natisu, oddali se bodo preostali izvodi prvega natisa po navedeni skrajno znižani ceni, kajti sama vezava je toliko vredna. Dokler ne bo celotni prvi natis razprodan, drugi natis, ki bo seveda neprimerno dražji, še ne pride v prodajo.
Razne stvori.
Za telesno okrepitev ženstva. V
pruskem osrednjem društvu za ljudske in mladinske igro se je osnoval poseben odsek, ki ima skrbeti za prospeh telesne Čilosti ženskega spola. Nedavno je imel odsek povetovanje, na katerem je sprejel 7 točk, ki gredo za tem, da se v vseh dekliških šolah skrbi tudi za telesno odgojo deklet s telovadbo, hojo, plavanjem, drsanjem po ledu in snegu itd. Za šoloodrasla dekleta morajo za nadaljevanje telesne odgoje vse primerno oskrbeti občine, vsak domoljub pa mora iz vseh moči delati na to, da se načela zdravega odgoja ženstva med ljudstvom popolnoma udomačijo in temu primerno ukrene tudi obleka že v zgodnji mladosti.
Uspehi šolskih hranilnic. O pomenu in koristih šolskih hranilnic se je že mnogo pisalo in govorilo, vendar upoštevajo pri nas v Avstriji mnogo premalo gospodarski in vzgojni pomen teli institucij. Kolike moralične vrednosti ima pospeševanje varčnosti zlasti med mladino, nam kaže jasno neka enketa v Švici, ki jc dognala, da ni izmed 95 odstotkov kaznjencev v švicar-skih ječah nikdar varčevalo, oziroma da jih nikdo ni k varčevanju napeljeval. V Švici, kjer so sc šolske hranilnice že močno razširile, morejo pokazati tozadevno lepe uspehe. Medtem ko je bilo leta 1879 v šolah v desetih kantonih 5649 vložnikov, je to število naraslo leta 1908 na 48.154 vložnikov, ki imajo v 245 šolskih hranilnicah naloženih 1,964.596 frankov. Na Francoskem je znašala vsota vlog v šolskih hranilnicah leta 1852: 275 milijonov, 1. 1870: 720 milijonov, leta 1908 pa že nad i milijardo frankov. Te številke govore zadostno o velikem narodnogospodarskem pomenu šolskih hranilnic in le želeti bi bilo, da bi se ta naprava vdo-mačila tudi v Avstriji.
50G0 novih malih stanovanj na Dunaju. Prestolno mesto Dunaj naraste vsako leto za 30.000 duš, vsled česar potrebuje tudi vsako leto 7140 stanovanj več, obstoječih iz ene sobe in kuhinje. Letos na Dunaju zelo mnogo grade, vsled česar upajo, da ne bo prihodnjo zimo nastalo pomanjkanje malih stanovanj. Zupan dr. Neumaycr je naročil mestnemu stavbnemu uradu, naj sestavi statistiko onih hiš z malimi stanovanji, ki bodo v avgustovem in no-vemberskem terminu sposobne za bivanje. Po tej statistiki bo letos na Dunaju dovršenih 4966 malih stanovanj. Med temi je 807 stanovanj za uslužbencc mestne cestne železnice.
Grozna drušinska drama. Iz Varšave poročajo: V kraju Ruda-Pabianic-ka se je peljal mizar Majek s svojo ženo in tremi malimi otroci v čolnu v sredino tamošnjega ribnika. Sredi ribnika je privezal ženo in otroke nase z vrvmi in skočil v vodo. Šele drugi dan so potegnili skupaj zvezana trupla iz vode. Vzrok tej grozni družinski drami je bila menda revščina.
Žrtev alkohola. V vasi Anisimos-kojc v guvernementu Tobolsk je stanovala neka kmečka rodbina, mati, sin in njegova žena. Povodom nekega praznika so povabili na dom precejšnje število gostov in vprizorili veliko
pijančevanje. Ko so bili že vsi pijani, je prišlo do pretepa, v katerem so vrgli hišno gospodinjo iz hiše in zaprli za njo vrata. Razdivjana ženska pa je priklicala neke ljudi, z njihovo pomočjo skrbno obdala hišo s slamo ter zažgala. Posledica je bila, da je zgorelo 15 poslopij in osem oseb.
Nemški vohuni na Angleškem. Vi Edinburgu je bil vohunstva obtoženi Nemec Armgard Karel Graves obsojen na 18 mesecev ječe.
Obstreljevanje ledenih gora. Iz Londona poročajo: Amerikanska oklepna križarica, »Chaster«, je imela te dni zanimive strelne vaje proti veliki plavajoči ledeni gori pri New Foundlandu. Že po nekaj strelih se je zrušil ledenik.
Blagoslovi Amerike. Na Hrvaškem se redno dogajajo detomorstva onih žena, katerih možje se nahajajo v Ameriki. Tudi minole dni so odkrili dva detomora v okolici Gline; ene osumljenke mož se je pred "kratkim vrnil iz Amerike, a ko je videl, kako je z ženo, jo je pustil in se naselil v drugi vasi. Ko je prišel čas, si je hotela pomagati z detomorom; zločin je pa hitro prišel na dan in sedaj so jo zaprli.
Koroške novice.
k Prevalje. Dne 21. t. m. jc pel novo sveto mašo naš rojak častiti gospod Ludovik V i t e r n i k. K redki slavno-sti se je zbralo obilo ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Pridigal je guštanj-ski župnik gospod Križaj. Obed, pri katerem je svirala guštanjslca godba, se je vršil v Šteklnovi gostilni na Fori. Drugi dan so se zbrali ožji znanci na rojstnem domu gospoda novomašnika »pri Prosenu« na Stražišču, kjer se je zaključila lepa slovesnost. Gospodu novomašniku obilo sreče in božjega blagoslova!
k Potres smo čuli dne 23. t. m. par minut pred sedmo uro zjuraj v gu-štanjski okolici. Čuti jc bilo dva majhna sunka.
k Slovenskim turistom naznanja
koroška podružnica Slovenskega planinskega društva, da je darovala spominsko knjigo mežnariji na gori svete Uršule (1690 m), kjer je na razpolago 6 postelj pri mežnarju v takozvani »spodnji uti« za zmerno ceno. Mežna-rijo oskrbuje vljuden in postrežljiv mož, ki postreže s čajem, pivom in vinom. Druga jedila si naj vzame vsak s seboj. Uršlja gora nudi krasen razgled po Koroški in Štajerski. Dohod: Iz Prevalj črez Godca 5 do 6 ur, iz Gu-štanja na Šrotnekarja, Jurčka, Leseni križ 4 ure, iz Slovenjega gradca 5 ur, iz Črne na Javorje 4 do 5 ur. Na gori jc cerkev, kjer lahko mašujejo častiti gospodje duhovniki. Cerkev ima zgodovinski pomen. Sezidana je bila pod ljubljanskim škofom Tomažem Hre< nom.
k V Kazazah je daroval dne 23. t, m. prvo sveto mašo gospod novomaš-nik J. Božič. Zbranega je bilo obila pobožnega ljudstva.
k Letina bo na Spodnjem Koroškem jako dobra. Pšenica, rž, ječmen —< vse je lepo in polno. Tudi sadje kaže. Krompir je že v cvetu precej debel. Mnogo se je nakosilo detelje in sena,
potovati, da boš našel, kar iščeš?« Navdušeno se je zravnala visoka postava in desnica je kazala kvišku: »Nikdar med grešnim svetom, le gori, visoko nad zvezdami in v iskreni molitvi boš našel pravi mir.«
»Torej bom našel pri tebi, v kraju molitve, iskani mir?« ga je vprašal mladenič. »Še se mudi tukaj v tesnem zaporu,« jc mirno odgovoril samotar, »toda kako dolgo, to je v božjih rokah.«
»In sedaj vstopi, mladenič, ker potrebuješ krepčila in počitka. Dal ti bom, kar mi daje gozd, in moja koča bodi odslej tudi tvoja.«
Tako je postal mladenič samotar in njegov tovariš ga je imenoval —• brata Mirana.
Potekla so leta. — Življenje v gozdni koči je bilo samotno, a mirno. Noben prepir ni motil svetega miru. Le po dvakrat v letu sta videla starega kmeta, ki jima je donašal potrebni živež za zimo.
Nekega dne, ko se je solnce bližalo zatonu, sta sedela oba moža na klopi pred hišo. Veselila sta se cel dan ure počitka, da sta pozabila dnevni trud in nemoteno opazovala božjo naravo.
»Kako krafcno jc opazovati gore, obdane z večnim snegom,« je pretrgal mlajši samotar molk.
A tovariš je molčal dalje.
»Blagi brat, kaj ti teži srce?«
Vprašani je globoko vzdihnil in se pogladil po visokem čelu. »Ah, danes me nadlegujejo težke misli. A če ti povem vzrok, se boš gotovo smejal abot-
nemu starcu. Imel sem namreč čudne sanje.
Videl sem roko s svetlim bodalom viseti nad mojo glavo; za morilčevim obrazom s temno masko pa si se prikazal ti, mrtvaško bled in potrt. Prišel si prepozno. Morilčeva roka je dobro zadela; hotel sem se prijeti za ranjeno srce, tedaj pa sem sc prebudil. — Gotovo ni pametno, če nam vsled nenavadnih sanj omahuje srce. A pozabiti jih ne morem. Zapoj, Miran, večerno pesem, da se mi potolaži tožno srce!«
Dasi je bil Miran žalosten, je vendar zapel s krepkim glasom.
Meseci so potekli in jesen se je vrnila v deželo. Listje je padalo z drevja, cvetlice so venele in burja je pihala čez prazna polja.
Jesenskega večera sta sedela zopet pred kočo. Dolgo sta molčala in opazovala šumeče jezero, nad katerim se je raztezalo oblačno nebo.
»Ali nisi ničesar slišal?« je prekinil brat Miran nenadoma tišino.
»Sliši se konjski peket,« je rekel nagovorjeni malomarno in se zagledal v daljavo.
A Miran ni bil zadovoljen. Znova jc vprašal: »Kdo pač blodi s konji v tako divjem gozdu? Ali so lovci?«
Brat Ekart jc v odgovor zmajal z rameni.
Tedaj pa se je na robu gozda nekaj zasvetilo. Jezdec v svetli opravi je prijezdil na belem vrancu.
Nekaj trenotkov je obstal, zasenčil oči in ko je zapazil kočico, jc zaklical
nekaj besedi v gozd, potem pa jc po-jezdil proti koči.
Sledilo mu je bleščeče spremstvo. Oba brata sta se dvignila in spoštljivo pričakovala tujce. Ko jc bil vitez žc čisto blizu, je urno skočil s konja.
Globoko se je priklonil pred pu-ščavnikom in ga nagovoril:
»Sprejmite, plemeniti vojvoda, od vašega strica in njegove dežele pozdrav, katerega vam prinaša vitez Dagobert. Mesece in mesecc srno blodili že po divjih gozdovih, da bi vas našli; kajti obljubili smo našemu gospodu, da sc ne vrnemo prej, dokler vas ne najdemo. In sedaj, ko mi je dovoljeno gledati Vaše plemenito obličje, združujem prošnjo cele dežele z mojo iskreno prošnjo:
Vrnite se, plemeniti vojvoda, zopet v gradove prednikov in osrečite ljudstvo, ki vas srčno ljubi in po vas hrepeni!«
Vneto je vitez govoril in njegov ob-, raz je žarel razburjenja, ko je pričakoval odločilne besede.
»Zahvaljujem se Vam, vitez Dagobert,« je pričel vojvoda resno govoriti. — Vedite, da zaničujem blesk, čast in bogastvo! Zato sem šel v samoto, da bi živel v miru. Pustite me v tej koči pri mojem Miranu, ki mi jc edini pravi pri-
i«
Vitez je hitro rekel: »Oprostite mi, gospod vojvoda, prosti odgovor; spoštujem in cenim vaše mišljenje neizmerno, vendar dežela potrebuje gospoda, ki ne bi le pametno in modro, ampak tudi pravično gospodoval nad pod-
ložniki. In te čednosti imate vi, gospod vojvoda!«
»Tudi sedanji vladar jc pameten in' pravičen knez!«
»A je že star in utrujen!«
»Naj prevzame vlado vojvoda Filip.«
»Dovolite, plemeniti gospod in za-povedovalec! Vojvoda Filip bi prinesel le revščino in nesrečo v deželo. Ljudstvo vidi v njem zatiralca svobode in zato bi se takoj uprlo. Zato želi vaš stric, cla bi se vrnili kot. edino pravi naslednik in osrečili ljudstvo, katero Vam je Bog izročil. In če boste utrujeni in se zopet želite vrniti v priprosto kočico, kdo vam bo branil?«
Bolj in bolj sč je jasnilo samotar-jevo lice pri teh besedah.
»Vi ste dober zastopnik mojega ljudi stva,« je rekel smehljaje; »vaše besede mi segajo do srca. Prav imate: pred vsem dolžnost! Nosite mojemu stricu sporočilo: »Predno bo solnce trikrat zašlo, bom prebival v gradu prednikov!«
Tiho se je priklonil vitez Dagobert. Potem pa je vzkliknil, da sc je razlegalo po gozdu:
»Slava in blagoslov ljubljenemu očetu dežele! Živel naš vojvoda!«
Ko je zginil zadnji nfiož zopet v gozdu, so je obrnil vojvoda k Miranu, ki je slonel bled ob koči.
»Moj ljubi prijatelj bo ostal sam,« je rekel žalostno. »A potolaži se! Daleč bom od tebe, vendar te bodo moje misli obiskavale v samotni koči. In. nekega
k Shod Jugoslovanske strOkotne zveze v Celovcu. Zadnjič sc je pomotoma poročalo, da bo shod J. S. Z. v nedeljo 4. avgusta. Shod Jugoslovanske strokovne zveze bo v soboto dne 3. avgusta ob 8. uri zvečer v dvorani pri Trabesingerju v Celovcu.
k Poročsna sta bila v celovški stolni cerkvi clne 21. t. m. c. in kr. stotnik Edvard Gindra iz Zagreba in gdč. Alojzija Lemež, rojena v Celju. Bilo srečno!
k Imenovan jc kanonikom v Go-spasveti častiti gospod Jožef O g r i s , prefekt v knezoškofijskem Marijani-šču.
k Resigniral je na Gospasveški ka-nonikat ter se vrnil v Lvov profesor v pokoju dr. Jožef Ogorek.
k Nastavljeni so kot kaplani častiti gospodje novomašniki: Andrej D o 1-linger pri Sv. Petru v Katschthal; Franc P o s a u t z v Trbižu; Jožef S i n-d 1 e r v Rangersdorfu.
kObesil se je v celovškem vojaškem skladišču zaposleni delavec Fr. Hribernik, doma iz Bistrice pri Pli-berku.
k Samoumor na pokopališču. Na
celovškem mestnem pokopališču se jc ustrelil 23 let stari Vincenc Koch, ki je bil potnik pri Francu Sadnikarju, trgovcu z železom v Celovcu. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je umrl.
k Revolver se je sprožil in težko ranil v Velikovcu ljudskošolskega učenca Martina Krivca. Učenec je imel nabasani revolver v hlačnem žepu.
JeseniSKe novice.
j Z zlobno glorijo »Narod« zadnjo soboto poroča, da sta na Jesenicah odpadla od katoliške cerkve dva Nemca. Potem pa kliče: Drugi slede! lv temu pristavimo samo to, da »Narodov« dopisnik boljše stori, če danes odpade, nego jutri.
j Novo sodnijo smo dobili na Savo. Za prvega sodnika se je postavil tovarniški uradnik Pongratz. Preteklo nedeljo je Pongratzov pristaš vrgel nekemu nedoletnemu tovarišu delavcu steklenico v glavo in ga občutno ranil. Kot sodnik je nastopil Pongratz in fanta pregovarjal, naj napadalcu odpusti, češ, da bo potem že skrbfrl, da fant dobi boljšo službo in se mu v delavsko knjižico ne napravi »črna pika«. Tako dela ta novi sodnik z delavci, ki ženske sam do krvi pretepava z bičem, kakor se je zgodilo lansko leto in jih potem plačuje. Zahtevamo, da take afere vzamejo drugi sodniki v roke. Tovarniško vodstvo naj vendar nekoliko poskrbi, da poseže tu vmes. To je pač najmanj, kar more delavec zahtevati od delodajalca.
j »Zato smo mi tu!« Tako so se naši liberalci potrkali na prsa v »Narodu«, češ, da hočejo oni kupovati zemljišča za novo šolo, ne pa občina in krajni šolski svet. Obenem pravijo, da bo šola stala 500.000 K. Mi pa povemo javnosti, da se je pri obravnavi govorilo o več kot polovico manjši vsoti. Zato smo mi tu, da bomo šolo zidali in zato smo mi tu, da bomo kupovali stavbni prostor. Liberalci, pa vendar že enkrat lahko pridete do zavesti, da ste samo zato tu, da ste povsod tepeni
dne se bom zopet povrnil in bom ostal vedno pri tebi!«
Miran je stresel z glavo in počasi izgovoril:
»Ne, plemeniti vojvoda, pustite me —«
Vojvoda ga je hitro prekinil: »Torej tudi ti me hočeš spominjati krone, ki bo težila mojo glavo? Ne, Miran, zate bom ostal vedno brat Ekart in zvest prijatelj!«
»Ti si tako dober, zahvaljujem te za gorko ljubezen,« je rekel Miran iskreno, »a dovoli mi prošnjo. Vzemi me s seboj, brat Ekart! Kaj naj delam tu sam, kjer me bo vse spominjalo na srečne dneve. Nikdar bi ne bil miren.«
Nekaj časa je bilo tiho. Nepremično je slonela visoka samotarjeva postava na deblu vitkega drevesa. Nato pa je rekel: »Da, Miran, pojdi z menoj, in bodi mi tudi v šumečem valovju sveta zvest prijatelj! Bog blagoslovi tvojo ljubezen in zvestobo!«
Krepko sta si stisnila desnici. Napravila sta priprost križ in ga zasadila v zemljo; ob njem sta pa vsadila divje rože. Čez dva dni sta se ločila od ljubljene kočice.
III.
Leta so potekla — nevzdržno je hitel čas in zopet se je vroče poletje bližalo koncu.
Mesečna noč je razprostrla krila po zemlji. V okrašeni sobi je ležal mirno vojvoda Ernst — nekdanji brat Ekart, Medla svetilka je razsvetljeva lepo sobo.
in tla propaclate, pa za nič drugega nc. I Dokler boste v »Narodu« pisali, da se kupna pogodba ne more narediti brez notarja, ste pač samo zato tu, da molčite in izginjate!
j Kaj imajo liberalci za lumparijo? »Narod« je svoj čas napadel v Savi ponesrečenega veteranskega blagajnika Hobiča, češ, da se je sam vtopil, ker je poneveril veteransko blagajno. Ker jc načelnik Rozman konštatiral v »Slovencu« s svojim podpisom, da je blagajna do vinarja v redu, imenujejo liberalci to lumparijo in imenujejo ponesrečenega poštenjaka »samomorilca«. Tako morejo pisati samo branite-lji in pospeševatelji nesramnih babnic! Brestidne hijene!
j Občinske volitve na Koroški Beli. Ker se je liberalcem pri občinskih volitvah slabo obneslo, sedaj po »Narodu« vpijejo, da se je S. L. S. zvezala z Nemci in da je to vzrok njihnega propada. Res jc pa ie to, da tovarna mi marala iti več v boj za pohabljeno liberalno stranko, ki izumira, in se jc odtegnila vsakemu vmešavanju v volitve. Zato pa jc imela tudi dovolj razlogov. Njen pooblaščenec pri volitvah je vedno igral tako nerodno in konfuzno politiko, da bi bil kmalu tovarno ob vse zaupanje pri volitvah pripravil. Slednja je torej uvidela, da jo je njeni »brihtni« zastopnik povsod polomil, zato se je raje volitve vzdržala, kar je najbolj modro storila.
j Župnika Škubic in Košir »sta se z Nemci zvezala«. O groza! Ko so pa liberalci z Nemci lepo pod pazduho prihajali k občinskim volitvam, sc jim je pa ta zveza zdela tako naravna in potrebna, da so v svoji kratkovidnosti trdili, da se le na ta način v naši dolini zamore slovensko vprašanje reševati. In kadar so to zvezo še dobro zalili, so pa šli spat trdno prepričani, da so storili junaško delo v prid uboge Slovenije! Taki so naši liberalni junaki!
j Na Koroški Beli je bil za župana izvoljen g. Josip Mulej, posestnik na Potokih, in za njegovega namestnika g. Anton Žumer, posestnik na .Tavorni-ku. Po celej občini se jc ta izvolitev sprejela z velikim veseljem in v tovarni vlada sedaj tak mir, kakor da bi to so-cije prav nič ne brigalo. Ta izvolitev jim je pošteno njihova široka usta zamašila.
j Utonil je v Savi preteklo sredo Tletni sinček tovarniškega delavca Mraka. Voda ga je nesla po tov. raka h do prve turbine, kjer so ga rešili, pa prepozno.
Tedenski pregled.
Deželni zbor kranjski jc imel dve seji, 23. in 24. t. m., ter bil nato odgoden. Rešil jc med drugim naslednje stvari: Sprejela sta sc zakonska načrta 7.a preložitev okrajne cestc Trojana — Zagorje in 7.a zgradbo vodovoda na Bledu. V varstvo in obrambo zadružništva se jc deželnemu odboru naročilo, storili vse, karkoli jc potrebno; obenem se ga je pooblastilo, da dovoli kranjskim zadrugam deželno jamstvo za neomejene svote. Potrdila sc je izvolitev poslanca Karola Dermastia v črnomalj-sko-metliškem okraju. Glede deželnih hidroclck-tričnih naprav sc je poročilo deželnega odbora vzelo na znanje in se ga pooblastilo, da dogradi silotvorno napravo na Završnici ter jo čim preje spravi v obrat; za nadaljevanje vodnoelektričnih del po vsej Kranjski se mu dovolijo potrebna sredstva v znesku dveh milijonov kron. Glede pristave za vzrejo mladih bikov na Robcžu se deželnemu odboru naroči, da ta živinorejski zavod šc razširi in spopolni ter sc dovolijo v to potrebni izdatki. — Deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič se je podal
Tiho je bilo, mrtvaško tiho — le enakomerno tiktakanje stenske ure se je slišalo in naposled — globok vzdih. Vrata so se liho odprla; ko je prišlec zapazil mirno spavajočega vojvodo, je globoko vzdihnil.
Bil je Miran, ki jc edini imel tudi ponoči vstop do vladarja. Neslišno sc je vsedel ob njegovi strani v naslonjač in strmel v mirno noč.
Nekaj časa je sedel mirno, zatopljen v težke misli; kmalu pa jc utrujen zaspal.
Zopet grobna tišina. Kakor duh je pošiljala trepetajoča svetilka medle žarke v temo.
Vojvoda je postal hipoma nemiren. Glavo jc pogreznil globokeje v snožno-bele blazine, z roko pa je tipal po odeji, da bi jo potegnil više v obrambo.
Kaj je bilo. kar jc prišlo blizu, tako neizrečeno strašno, kot senca, z velikimi, mrzličnimi očmi, ki so ognjeno gledale iz črne maske, kot bi hotele prodreti temo?
Za trenotek so obtičale na vitki Miranovi postavi, potem se pa zapičile v nemirno spečega vojvodo.
V tem trenotku jc udarila ura na steni polnoči. Mož s črno krinko se je stresel in prestrašen obrnil.
Ali so potrkali udarci na njegovo spavajočo vest?
Le trenotek! Potem je posegla desnica za pas; v istem hipu se je zabli-ščalo v svitu luči bodalo, — nckai tre-
na odpečitek v Toblach na Tirolskem. — Tudi de-želni odbornik dr. Pegan jc za štiri tedne odsoten iz dcz. dvorca. — Ccška mladina na Moravskcin ie na mnogih javnih shodih obsodila znano Machar-jevo bogokletno knjižuro in tiste, ki jo razširjajo.
—	f.iško železnico, ki bo Avstrijo preko Belokranjske in Hrvaške vezala z Dalmacijo, so 22. t. m. pričeli graditi pri Ogulinu. — Napadi na vojaške smodnišnice se v naši monarhiji vedno iznova poizkušajo; minoli leden so bili neznani zlikovci po straži pregnani od artiljerijskega skladišča v Hajmaskeru pri Vcszprimu in od brnskega vojaškega skladišča. — ^Slovensko društvo« na Reki je vlada razpustila, češ, da jc društvo imelo svoj ustanovni občni zbor na Sušaku. — Nadomestne deželnozborske volitve za mesto Ljubljano so razpisane na 24. septembra t. 1. — Pri nadomestnih občinskih volitvah za 1. razred v Starem trgu pri Kočevju je zmagala S. L. S., ki ima zdaj vse tri razrede te stare liberalne trdnjave v svojih rokah.
—	Pri nadomestni volitvi v okrajni šolski svet trga Tržič so proti Nemcem zmagali Slovenci; izvoljena sla dva pristaša S. L. S. in 1 slov. liberalec. — Po-gorelci na Ježici so po posredovanju dež. glavarja dr. Šusteršiča in drugih poslancev S. L. S. dobili 3000 K in pogorelci v Šenčurju pri Kranju tudi 3000 K državne podpore. — Tvrdka Czeczov/iczka jc definitivno prenehala z deli za rcgulacijo Ljubljanice; namesto nje jc prevzela dela »Alpinska stavbinska družba«. — Toča je potolkla vinograde in polja po občinah Očeslavci, Kapela, Okoslavci, Radinci in Boračova v Slovenskih goricah. — Nevarna nova ženska bolezen sc je pojavila v ogrskih vaseh ob štajerski meji; napada porodnice, ki v par urah umrjo. Bolezen je zelo nalezljiva in so štajerske oblasti ukrenile potrebno, da sc nc zanese cez mejo. — Zrakoplovni poizkusi se bodo začetkom avgusta zopet vršili v Mariboru. — Utonil jc v Savi pri Dolskem deželni tajnik g. Fran Korošec. Prepeljali in pokopali so ga v rojstni vasi Bloke pri Cirknici. — Vlak jc raztrgal na progi pri Postojni Ivana Krajnc, krojača iz Rakitne; menda sc je sam vlcgcl pred vlak. — Umrli so: v Idriji posestnik in fotograf Anton Schmeiler; v Vipavi učiteljeva vdova gospa Gabriela Bezeg roj. Kraigher; v Trstu absolvirani jurist Gustav Maru-šič; pri sv. Antonu pri Kopru Ivan Križman, oče tinjanskega župnega upravitelja Josipa Križmana; v Gradcu realčni profesor v pokoju Jože Martinek; v Mariboru čevljarski mojster Gašpar Maksi, star 80 let. — V Zagrebu si jc prerezal žile vseučiliški profesor Rorauer;"-našli so šc živega, a okreval ne bo. Vzrok samoumora ni znan. — V morje jc skočil v Pulju mornar Črlcnica in utonil; zakaj jc šel prostovoljno v smrt, ni znano. — Zmrznjeno amc-rikansko meso za našo vojno mornarico namerava baje za stalno vpeljati vojno ministrstvo. Agrarna centrala na Dunaju je proti temu vložila obširen ugovor, kateremu sc pridružijo tudi vse druge kmečke organizacije. — 8000 lačnih Italijanov iz Italije se je od 1. 1900,—1910. naselilo v Trstu, kjer so domačinom odjedli kruh. — Dekle odvedli in razmesarili so neznani razbojniki v Rovinju. Dekle jc bila hčerka bogatega posestnika Masola; razbojniki so jo dvignili v avtomobil in se odpeljali. Drugi dan so jo ljudje našli mrtvo. — Za italijansko zračno vojno brodovje so celo kaznjenci v italijanskih ječah zbrali med sabo 15.000 lir. — Japonski vladar mikado Mutsuhito jc smrtnonevarno obolel. — Oblak se je utrgal nad Kolomco v Galiciji; porušenih jc več hiš in veliko železniških nasipov; polja so poplavljena. — Sneg je 22. t. m. zapadel mesto Bern v Švici in njegovo okolico; imeli so 3 stopinje mraza. — Strašno neurje je razdejalo mesti Mazuma in Sewentoughs v Novadiji (Amerika); na stotine ljudi je izgubilo življenje. — V I.on-dnu je nastal požar v neki trgovini papirja; 18 uslužbenk je zbežalo na streho; od teh jc 8 deklet zgorelo, 6 se jih jc pa pri skoku v rešilne rjuhe nevarno poškodovalo, dve od teh sta že umrli; tako da jc bilo 10 mrtvih. — Velik požar jc divjal v baneoverskem trgovskem delu v New Yorku; škode je nad 10 milijonov dolarjev.
Godovi prihodnega tedna.
Nedelja, 28. julija: 9. pobink., Inocencij.
Ponedeljek, 29. julija: Marta, dev.
Torek, 30. julija: Abdon in Senen.
Sreda, 31. julija: Ignacij Lojol.
Četrtek, 1. avgusta: Vezi sv. Petra.
Petek, 2. avgusta: Porcijunkula.
Sobota, 3. avgusta: Najdba sv. Štefana.
»Slovenska Straža".
Slomškov dar po 20 K:
83., 84., 85. Nabrano po č. g. Frideriku Ku-kovič, župniku, Dobrna pri Celju, ob priliki praznovanja sv. Vincencija pri Sv. Jožefu nad Celjem, 67 K 50 vin. — 86. Po č. g. Josipu Dobrovec, kano-
notkov in — zapičilo sc je v prsi spavajočega vojvode.
Zamolkel vsklik je zbudil snivajo-čega Mirana. Ko bliskovo je skočil kvišku ravno, ko jc obrnil morilec žrtvi hrbet. Takoj je spoznal, kaj sc je zgodilo, in planil je kot ranjena zver na nasprotnika. Toda morilec je bil močnejši kot on. Kratek, obupen boj, in Miran jc padci nezavesten na naslonjač.
Med tem je postalo vse živo okoli. Služabniki, zbujeni vsled ropota, so prihiteli v trenotku, ko je zapustil morilec grad.
Vojvoda je živel Ie nekaj trenotkov in je umrl, ko se je z žalostnimi očmi ozrl na prijatelja, ki jc ležal težko ranjen, še vedno nezavesten v naslonjaču.
IV.
Jesen! V rumeno obleko odeti gozd in okna samotne koče so obsevali umirajoči žarki jesenskega solnca.
Večer jc bil. Ptičje petje se je razlegalo po gozdu, zrak pa jc bil napolnjen z vonjem zadnjih cvetlic. Pritajeno je šumelo v vejah visokega drevja in odpadajoče listje je pripovedovalo težko pesem minulosti.
Samoten potnik je šel počasi po strmi stezi, opirajoč se na debelo palico. Bil jc vitez Dagobert, ki je prišel že drugič v to samoto sedaj, da bi našel Mirana, ki je pred nekaj dnevi na čudežen način izginil z bolniške postelje. Vitez se je napotil, da bi našel priljubljenega mladeniča. Izvolil jc danes
niku, Velikovec, nabrano na pastoralni konferenci duhovščine velikovške aekanije, 21 K. — 87. Neimenovan po prodajalni Katol. tiskov, društva v Ljubljani 25 K. — 88., 89., 90. Po Fr. Sal. Gomilšek, župniku, zložili s svojimi prijatelji duhovniki ob proslavi 25 letnice mašništva pri dekanu Marku Tomažiču v Kozjem dne 18. julija 1912, 66 K 40 vin.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar:
Marija Stiftcr, Čeplje pri Vranjskcm, 6 K. — Anton Kržič, c. kr. profesor, Ljubljana, 9 K. —• Peter Vilč, posestnik, Marija na Žili, 1 K 30 vin.
—	Ivan Baznik, kaplan v Hočah, 2 K. — sSuhadol-ski fantje «, po Mihaelu Zamiku, 6 K. — Po Tereziji Šketa v Braslovčah, nabrano na birmovanju v Orli-vasi pri Braslovčah, 11 K. — Fran Ccgnar, kaplan, Žiri, 3 K 06 vin.
Prispevki podružnic:
Podružnica v Hočah 127 K 40 vin. — Podružnica v Predloki p. Črnikal, 24 K. — Podružnica v Domžalah 106 K 90 vin. — Podružnica Brdo na Žili, nabrano na instalaciji župnika Urha Hafner v Mclvičah, 17 K 40 vin. — Po podružnici Sv. Jurij ob Taboru, nabrala ob birmi dne 16. julija Pavla Vrankar 7 K.
Iz nabiralnikov:
Podružnica Brdo na Žili, iz nabiralnika, 6 K.
—	Po Zdravku Prislau iz nabiralnika v gosiilni Frana Brinšek v Braslovčah, 3 K 20 vin.
Tovarišem aiorpioml
Slovenski katoliško - narodni abi-turijenti prirede v dneh 27. in 28. julija svoj sestanek v Kamniku. Spored je naslednji: V soboto dne 27. julija popoldne ob 4. uri 24 minut prihod udeležencev v Kamnik, kjer sc vrši sprejem na kolodvoru. Ob 8. uri bo pozdravni večer. V nedeljo dne 28. julija zjutraj ob 8. uri zbirališče pred Kamniškim domom. Ob 9. uri dopoldne sveta maša v župni ccrkvi, nato zborovanje z naslednjimi referati:
1.	Katoliško narodno dijaštvo in njegov poklic. (Ref. tovariš Vinko Tavčar, Kranj.)
2.	Katoliško - narodno dijaštvo in ljudstvo. (Ref. tovariš Ivan Stanovnik, Ljubljana.)
3.	Katoliško - narodno dijaštvo in umetnost. (Ref. tovariš Narte Veliko-nja, Gorica.)
V nedeljo popoldne ob 4. uri igra: Franc Sal. Finžgar, »Naša Kri«. Po igri komers na vrtu hotela Krištof.
Naš abiturijentski sestanek je predpriprava za skupno veliko prireditev katoliškega jugoslovanskega dijaštva, ki se vrši v dneh 1., 2., 3. in 4. avgusta v Ljubljani.
Tovariši! Pohitite v naše prijazno mesto Kamnik, da damo svojemu katoliškemu prepričanju in svoji mladosti ognja za uresničenje gesla, ki ga vselej pišemo na svojo zastavo:
Z Bogom za narod!
Za pripravljalni odbor: Ivan Stanovnik 1. r., predsednik.
Silvester Kranjec 1. r., tajnik.
Štajerske novice.
š Smrtna kosa. V Poljčanah' jc umrl veleposestnik Jakob Franc, star 81 let. — V Ormožu je umrla gospa Josipina Blago-vič, soproga trgovca g. Vek. Blagoviča v najboljših letih.
š Huda nevihta je divjala te dni okrog Središča. Med nevihto je sejal Lovro Živ-kovič prodec. Šel je vedrit po neko vrbo, v katero je udarila strela. Zadela je Živ-koviča od rame po roki, po telesu in nogi, mu razparala soro čevlja ter odtrgala peto. Ko se je iz nezavesti zopet zavedel, je zle-
krajši, a težavnejši pot, da bi dosegel prej cilj. Debele potne kaplje so mu ro-sile visoko čelo.
Še nekaj korakov in stal jc pred gozdno kočo. Šc vedno je stal visoki križ in ob njegovi strani vitke jelke, ki so pozdravljajoč uklanjale ponosne vrhove.
Dagobert se je nenadoma ustavil. Kaj pač sedi na klopi pri križu? Kdo je poiskal tu miru in tolažbe? Težak vzdih se je izvil iz prsi dobrega viteza — počasi, nemirno sc- jc bližal speči postavi. Ko jc prišel blizu, se je razveselil, ker jc našel Mirana.
Mladeničcve roke so oklepale križ in trudna glava je slonela na trdem lesu, na bledem obličju pa jc igral blažen nasmeh. Bršljan mu je poljubljal bledo čelo, pri nogah pa so mu cvele divje rože. Ravno jc prodrl solnčjli žarek skozi veje in obsijal mirno obličje zemskega otroka.
Žalosten se jc pripognil vitez k izmučenemu obličju — čelo je bilo mrzlo roke trde in močno sklenjene. Rosno je gledal nekaj časa v svetom miru se smehljajočo postavo, potem pa se je odkril in pokleknil: »Na tem mestu smrti morem le eno prositi: O Gospod, daj, da tudi jaz umrjem tako blažene smrti! In ti, prijatelj moj,« je nadaljeval s slovesnim glasom, »ti boš ostal na tem lepem koščku zemlje, spaval boš zadnje spanje v varstvu svetega križa!«
Šen enkrat je pogledal bledo obličje, potem pa jc stopil k jezeru, kicr
šolo sprejemajo deklice, ki Imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, sc bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. —
Glavni odbor c, kr. kmetijske družbe kranjske.
zel v jamo, kjer je sejal prodec in tam obležal. Dež je razmočil breg, kateri se je zrušil v jamo in zasul Živkoviča do glave. Ležal je celo noč v zasipu. Drugo jutro ga je našel nek voznik in ga rešil. Govori se, da vkljub tej »turi« ne bo umrl.
š Veliko mladeniSko Slomškovo slav-Ije se bo vršilo dne 4. avgusta pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Že za 7. julija je bilo isto razglašeno, a je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju isto iz razlogov, ki so posebno čudni, prepovedalo. Reklo je, da se je bati nemirov, bati se dušljivega kašlja in tako dalje. Pravzaprav pa je hilo vse le nekaka kaprica gotovih ljudi pri Sv. Tomažu, ki se še sedaj ne morejo oddihniti, da je lani hofral Ploj propadel. Slavnost obeta biti velikanska. Dopoldne je cerkvena slavnost; govori vlč. g. dr. Hohnjec. Po cerkvenem opravilu mladeniški tabor na prostem pri cerkvi, v slučaju deževja pa v Cafovi gostilni. Mladeniči bodo prišli iz celega orinožkega in deloma ptujskega okraja, pa tudi iz Slovenskih goric in Med-jimurja. Pridejo tudi Orli. Popoldne bo priredila pri Cafu podružnica »Slovenske Straže« veselico na čast Slomšku. Pridejo odlični gostje in govorniki. Na shodu in popoldne pri veselici govori dr. Hohnjec in drugi. Somišljeniki, agitirajte na vso moč za obilno udeležbo!
š Orlovska slavnost v št. Juriju ob j. žel. dne 11. avgusta se vrši ob vsakem vremenu. Udeležba obeta biti velikanska. Vsak dan prihaja mnogo novih naznanil društev in posameznikov. Ves cvet spod-nještajerskega Slovenstva bo 11. avgusta zbran v Št. Juriju.
š Družina onega Kohlbergerja na Šo-bru pri Mariboru, ki je z arzenikom zastrupila vojaka Rožiča, je bila zagrizeno nemška. Mož se je večkrat izrazil, da hočejo Nemci Slovence le »veredlat« s svojo nemščino. Pri volitvah je bil hud agitator za »Štajerčeve« kandidate. »Štajerca« je dobival cele kupe. Šnops je bil Kohlberger-jev vsakdanji živež. Po zadnjem slovenskem shodu pri Sv. Križu nad Mariborom je hudo zabavljal čez naše poslance. — »Štajerc«, poglej si natančneje tvojo diko, tvoj ponos!
š Mudijo se v toplicah v Laškem trgu med drugimi bivši zagrebški župan, oddel-ni predstojnik dr. A m r u š in bivši kranjski deželni glavar p 1. D e t e 1 a.
š Ker se je zbodla na trnu, je umrla. V Pečicah pri Sladki gori se je na trnu na nogi ranila llletna hčerka krčmarja Dam-šeta, Micika; v bolnišnici v Gradcu so jo morali operirati, a dekle je vkljub temu umrlo. Te dni so jo pokopali na sladko-
{orskem pokopališču. Bila je pridna učen-a lemberške šole.
š Zidar padel z odra. Pri Sv. Roku poleg Rogatca je padel z odra pri stavbi novega šolskega poslopja zidar Jože Gaj-šek. Stri si je pri tem nogo in dobil hude poškodbe na vratu. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
š Požara. Posestnik Jožef Cvetko v Gaberju pri Brežicah je vozil zvečer rž v skedenj. Obesil je v skednju na steno gorečo petrolejko. Ta pa je padla na tla in se razbila. Naenkrat je bilo vse domovje v ognju. Cvetkova žena je dobila hude opekline. Škode je več tisoč kron. — Iz Radinc pri Radgoni: Enega zadnjih večerov je začelo goreti domovanje posestnika Ploja v Hrastju-Muti. Prebivalci hiše so si komaj rešili golo življenje. Škode je precej. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. Ob istem času je gorelo na treh krajih v okolici.
š Za tretje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču je poklican predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predstojnik celjskega okrož. sodišča dr. Maks Bauvier, kot namestnika pa dež.
ga je čakal sluga s konjem, ki je prišel J>o daljšem potu za njim.
Kmalu se je čulo zabijanje žebljev, potem je bilo zopet vse tiho — le skozi drevje je tiho šumelo, trepetajoče, kot bi trudna roka drsela po zvenečih strunah harfe.
V.
Če je čez fiekaj mdsecev zanesla noga kakega potnika v veliki gozd, ni našel kočice prazne in zapuščene, ampak gostoljubna roka mu je ponudila krepčila in zavetja.
A nihče ni poznal tujca z bledim, Upalim obličjem, nihče ni vedel, kako se imenuje njegova domovina.
Le oni, ki je tukaj umrl, je vedel, le oni je videl njegove temne oči v črni maski. Bil je vojvoda Filip. Vest se mu je zbudila v srcu, da je šel v samoto in prepasal ledja z belo vrvico. Ljudstvo pa jc posadilo njegovega sina na prestol ---
Vedno tesneje se je ovijal bršljan okoli križa. Kadar je hotel zakriti grobni napis, tedaj je prišel iz koče gozdni samotar in razdelil vejice na desno in levo. Tedaj si videl priprost napis:
Če iščeš pravega miru, samo krepost ti bodi vzor! Ne išči ga na božjem svetu, pogled obračaj le navzgor 1
sodna nadsvetnika Franc Garzarolli pl, Thurnlack ter dr. Adolf Roschanc in dež. sodni svetnik Ljudevit Wenedikter.
š Temeljni kamen bodo položili v nedeljo, 28. t. m. za nov »turnarski dom« v Slovenski Bistrici.
š Poizkušen samoumor. V Pobrežju pri Mariboru stanujoča prodajalka Ana Bauer je v samomorilnem namenu skočila iz podstrešja na dvorišče, kjer je poškodovana v nezavesti obležala. Ko so jo našli, so jo spravili v bolnišnico.
š Otroci brez varstva. Iz Celja: Pri Sv. Lovrencu nad Prožinom sta pustila zakonska Brečer štiri otroke v starosti od 4 do 7 let same doma brez nadzorstva. Šestletni Jože in triletni Franc sta se podala na pod in pričela vrteti mlatilnico. Triletnemu Francu je zmečkalo in skoro popolnoma odtrgalo tri prste na levi roki.
š Konja se splašila pred avtomobilom. Iz Celja: Te dni sta peljala posestnika Al. Čepi iz Šmarjele pri Vojniku ter Martin Jezernik iz Spodnje Hudinje pri Celju po cesti skozi Šmarjeto enovprežni voz, na katerem sta bila naložena dva soda jabol-čnika. Nasproti je pripeljal avtomobil, ki vozi med Dobrno in Celjem. Konj se je splašil ter zdirjal po polju. Pri tem se je zvrnil voz in Čepi in Jezernik sta prišla pod njega. Čeplnu je zlomljena desna roka, Jezerniku pa leva noga.
š Nesrečni alkohol! Iz Konjic: Zakonska Janez in Marija Novak v Oplotnici sta se zvečer podala v gostilno, da bi spravila domov svoja dva sinova, ki sta že celi dan tam popivala. Ko so ju starši pozvali, naj gresta domov, sta se začela prav divje obnašati. Metala sta v starše vrčke, vsled česar sta bila oče in mati ranjena. Pobila sta tudi vse šipe. Zagovarjala se bosta pred sodiščem. — Iz Slovenjgradca: V neki gostilni pri Sv. Florijanu sta popivala delavec Martin Jeromel in hlapec Jakob Kraj-nik. Ko sta šla domov, sta se začela prepirati. Krajnik je potegnil nož in ž njim zabodel svojega tovariša v prsi. Jeromel se je težko ranjen zgrudil in so ga morali spraviti v bolnišnico.
š Obtožen, ker je rešil samomorilca. Nedavno je hotel neki vrtnarski pomočnik iz občine Rognitz pri Gradcu izvršiti samoumor ter se je obesil v gozdu na drevo. Hlapec Franc Kotschler, ki je prišel slučajno po poti, je prerezal vrv in življeja siti vrtnar je telebnil na tla. Padel je na korenino drevesa ter se lahko poškodoval. Cela zadeva se jc kmalu razvedela in prišla je tudi do ušes državnega pi'avdništva. Kotschler je dobil povabilo k sodišču. V svoji pri-prostosti se je veselil, da bo dobil kako nagrado, ker je rešil človeško življenje. Kako pa se je začudil, ko je zvedel, da je obtožen po § 413., ker je s tem, da je odrezal samoumorilca, povzročil .njegovo poškodbo. Obtožnica drž. pravdni-štva je vzbujala pred sodiščem v Gradcu med številnimi poslušalci burno ve-selost. Okrajni sodnik dr. Popelak pa je oprostil obtoženca, ki se je po razpravi slovesno zaklel, da ne bo nikdar več kakega obešenca odrezal.
DruM
Vsem društvom naznanjamo, da mora biti na naznanilih, o katerih žel6, da bi bila priobčena v listu, vsaj pet kolekov »Slovenske Straže«! To je pač tako minimalna zahteva, da jo lahko vsak izvrši.
— V Dravlje! šišensko prosvetno društvo vljudno vabi vse člane in prijatelje, da se zanesljivo udeleže društvene slavnosti v Dravljah v nedeljo dne 28. julija 1912 popoldne. Z ozirom
»Pulomija, Dolfe, strašna pulomi-ja!« nahrulu je u pundelk pu vulitvah u Mustah gespud dohtar Trillar gespu-da Dolfeta Ribnkarja. »A nism pravu zmeram, de nekar na dejma vn tisteh ceglcu! ? Kdu nam u pa še verjeu, de sma mi kršansk može? Usaka brajnu-ka. se zdej lohka iz nas norca dela in nam kurejnček strže, kc sma ga tku pulumil.«
»Nč pulumil 1 Use se more puskust! Kdur nč na reskera, nč na preftera! Bo-
na to, da se mi šiškarji v kar največjem številu pokažemo v Dravljah, se prosi vse člane do zadnjega, naj se točno ob pol 2. uri zbero v Zgornji Šiški pri predsedniku (»Pri Smoclinu«) poleg županstva v Zgornji Šiški, odkoder gremo potem v Dravlje. Vsi člani naj se udeleže te slavnosti z društvenimi znaki. Znaki se dobo tudi v nedeljo pri predsedniku. Agitirajte za polnoštevilno udeležbo!
Pravila podružnice »Slov. Straže« za župnijo Št. Vid nad Ljubljano je dež. vlada že potrdila.
— Priredbe v Mostah. Vincencijeva konferenca Karmelske Matere božjo na Selu, v Vodmatu in Mostah priredi v nedeljo, dno 28.' julija 1912 ob 6. uri zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom in pridigo v Karmclski kapeli na Sclu. Med mašo bo pobiranje milih darov za reveže, po sv. maši je konferenčna seja. Ob pol 1. liri popoldne se vrši pri g. Oražmu na Selu velika vrtna veselica. Spored: Igra: »Ne kliči vraga!«. Komičen prizor: »Potrato«. Kupleti. Slaščičarna. Cvrtje itd. Iz prijaznosti poje slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. Vstopnina 30 Vin. za tosebo, otroci s starši so vstopnine proti. Čisti dobiček je namenjen za konferenco v prid revežem. Veselica se vrši ob slabem vremenu v notranjih prostorih. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Pridite vsi prijatelji siromakov in revne mladine, da tako skupno pomagamo našim ubožcem, posebno pa našim revnim otrokom, da bo zamogla Vincencijeva konferenca zopet nabaviti revežem obleko, obuvala in druge potrebščine.
Gospodarstvo.
RAZGLAS
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in stroj-n e m), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. s p 1 o h za v s e , 32 K, ali za ves tečaj 352 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto: le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih sc more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev aH varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko
ma pa takat zmagal, ke bo Orehkova krava mlade mela!« začeu sc jc Dolfe izguvarjat; pa vs ta izgovar ni dost, za-legu, ke na ubraz se mu jc pa le vidi, de ga jc mal sram.
»Kua uš reskeru, ke s mogu že naprej videt, de nas maja u Mustah glih tku rad ket grile al pa stenice. Reskera se tam, ker se ma kašn trošt; pa še tam se more tku reskerat, de na buli preveč, če se reskerajne pufrtič. Dolfe, a te ni zdej nč sram?«
»Ket mačka strah! Kdu pa more vedet, de sma mi dal tiste ceglcc vn. A nis brau »Sluvensk Narud«? »Sluvensk Narud« je že udaru na tista struna in taji in ta nar bi pametn u, če začnema tud mi ud konca du kraja brenkat na ta struna in rečema: kua nam tu mar. Mi na verna za nubene ceglce!«
»Kdu nam u pa tu verjeu, Dolfe, kdu? Ti ja zmeri zafuraš in udkar s nas začeu ti jahat in pu našeh hrbteh kuzovce preubračvat, sma že tku ugu-len, de nam že kri gleda izpud kože.«
»Na bod no siten! A s ti kej bulš? A s ti že kerkat u sojmo žeulejn kašna kunštna vn spolu? Kar mouč; sej se pu-znama pu kmofeh!«
»Kua uš ti mene h seb prglihu! Kedr ga jest ta nar bi pukidam, sm še zmeri mudrijan preke teb. Ta nar bi pametn u zate in za naša stranka, čc
g Karteli. Ob zaključku kartelno enkete je mogoče šele površno pregledati uspehe, ki jih je ta prinesla. V po-štev pride v prvi vrsti vpis kartelov v javni register in pa dolžnost kartelnih voditeljev, oddati vsakoršno informacijo, ki bi jo hotele državno oblasti. Na obe točki so pristali zastopniki kartelov na enketi brez daljšega obotavlje-nja in jc že iz tega razvidno, da od registrov nc smemo pričakovati velikih uspehov; kakšni bodo pa odgovori ha vprašanja državnih organov, si pa tudi lahko mislimo. V celotnem oziru je uspeli e.ikete precej mršav; večjega pomena je pač materijal, ki so ga spravila na dan dolgotrajna, posvetovanja. Obsežno gradivo bo izdalo trgovinsko ministrstvo v posebni izdaji ter bo njegov študij lahko dobro služil parlamentu, oziroma gospodarskemu odseku zbornice.
g Ogrska žetev. Velikega pomena je za avstrijske cene živil uspeh ogrske žetve in ogrskega uvoza. Pšenica je obrodila nekoliko slabšo kot lani, namreč za 364.000 meterskih stotov manj ter je dala letošnja žetev 47,233.552. m. stotov; letošnji pridelek rži je pa skoro za 2 milijona met. stotov boljši nego lani. Ječmen je za poldrug milijon slab« ši kot lansko leto, dasi so spomladne cenitve boljšo žetev obetale. Pridelek koruze in krompirja še ni ocenjen, ven« dar bo pa letina tudi v teh pridelkih zadovoljiva, kakor sedaj poročila nazna< njajo. Po nekaterih krajih je sicer po< bila toča, ni pa naredila občutne škode,
g Hrvaška veleposest. Okrog Viro-vitice so razsežna veleposestva, ki sc bila nekdaj last nemških knezov Scliaumburg-Lippe, pa jih je potem kupil grof Draškovič, ki sedaj prodaja kos za kosom. Skoro vsak čas se odkrhne kak del in pride v nemško posest, ki se na Hrvaškem bolj in bolj širi. Prodaja posestva Antunovac je vzbudila posebno pozornost v hrvaških listih, ki z žalostjo poročajo, da je zopet prešel del domače zemlje v tuje roke. Antunovac je namreč kupilo šestero Nemcev iz Apatina, kjer so prodali svoja posestva in kupili prej imenovano posest, ki jo hočejo čez nekaj let parcelirati in po malem prodati. Največji interes je imela za to posestvo občina Vitovica, ker leži to v njeni neposredni bližini in je radi obdelanega polja naravnost živ-Ijenjskega pomena za njo. Razun An-tunovaca je prešlo še nekaj posestev v okolici Virovitice v nemške roke, tako da bo imela kmalu cela okolica nemške gospodarje.
g Lov v Avstriji. R. Berger razmo-triva o pomenu lova v svojem malem delu: »Die volkswirtschaftliche Bedeu-tung der Jagd in Osterreich« in pride tekom razprave do zanimivih zaključkov. Računa, da prinese lov na leto do 15 milijonov kron dohodkov in pravi dalje, da je dosegel izvoz divjačine iz Avstrije tekom zadnjih 25 let nad 73 milijonov kron. Berger navaja, da prinese lov avstrijskemu prebivalstvu precejšnje koristi in ceni kapital, ki je vezan v svrhe lova, na dve milijardi kron.
g Proti Ungaro-Croati. V zvezi z nekaterimi reškimi bogataši snuje An-glo-avstrijska banka novo parobrodno društvo, ki bo zaenkrat s tremi prvo-
pestiš pulitka prgmah in greš raj braj-nuke pu plač martrat. Brajnuke putr-pežliu prenašaja tojc sekature, ke jli morja, nam pa ni treba terpet zavle tebe in tud na boma.«
»Oho! Kua pa tu pomen dons! A s pregrenek kufe dubu za fruštek, de s tku slabe vole in de. s začeu nad mana soja jeza stresat.«
»Pust t o je vice na stran in grenek kufe tud! Če čm prou pu pravic puve-dat, pa morm rečt, de muraličnga mačka pa mam in še prou puštenga muraličnga mačka in tega mačka maja tud usi druh leberalci, ker še kej nase dr-žeja. Če ga ti nimaš in s tku glajhgil-tik, de se te ta blamaža u Mustah tulk prime kot voda gusi, je tu stvar tojgn ukusa. Na naša rajtepga ga na uš več kidu pu Iblan, to t naprej puvem, in 'o t u puvedu tud sam gespud dohtar Taučar, kedr te u u roka dubu. Kar pr-prau se in ušesa s zvrti, de uš lmlš slišu.«
»Gespud dohtar Taučar, prauŠ, de jh u men puvedu? Pejd no z luč! Še pu-hvalu me bo, ke sm tku ta reč vn spelu. Če sa se pa glih te ceglci pufrtičl, kua pa morm jest za tu?«
»Je že dobr; t u že gespud dohtar Taučar puvedu, kua murš ti za tu. Gespud dohtar Taučar jc že pametn na-redu, de je ub vulitvah u Mustah pu-
vrstnimi parniki oskrbovalo osebni promet iz Reke po hrvaškem Primorju. Ravnotako namerava ustanoviti Ogrska trgovska banka v Budimpešti novo parobrodno podjetje na Reki. Obe novi podjetji ste naperjeni proti Ungaro-Croati, ki je uničila s hudo konkurenco hrvaška parobrodna društva in tako monopolizirala vožnjo po hrvaškem Primorju.
g Užigalični monopol. Kakor poroča neki dunajski list, je monopol na užigalice, ki bi imel biti že letos vpeljan, odstavljen z dnevnega reda in na nedoločen čas odgoden. Vest se od drugih strani še ne potrjuje ter jc bilo poročilo namenjeno samo za borzo.
KANDIDATI OB ZADNJI TURŠKI MINISTRSKI KRIZI.
MM Pascha
Said Pascha
izlili Pascha Osman Nizam P.
rn-f-
Rilaal Pascha
CENE
električnega toka iz kranjske deželne elektrarne pri Žirovnici, o katerih smo 2e poročali, so se natančno tako določile:
Deželna elektrarna oddaja vrtilni tok 50 perijod, in sicer z napetostjo 120 voltov za razsvetljavo in 210 voltov za motorje.
Tok se oddaja po sledečih cenah:
I Za razsvetljavo.
a) po elektroštevcih.
Enotna cena kilovatne ure znaša BO vinarjev. Na to ceno se dajejo popusti, in sicer, če znaša letna vporaba dotične naprave v primeri z množino instaliranih kilovatov več nego 600 ur 5 odstotkov; več nego 1000 ur 10 odstotkov; več nego 1500 ur 15 odstotkov; več nego 2000 ur 20 odstotkov.
Popust se računa koncem vsakega leta ter se vpiše odjemalcu v dobro za novo leto. V slučaju, da se preneha z dovajanjem toka, se odjemalcu izplača popust v gotovini.
Pri polni enotni ceni 50 vinarjev ea kilovatno uro stane ena ura razsvetljave pri 16 svečnih žarnicah s kovi-nasto nitjo 1 vinar; pri 15 svečnih žarnicah s kovinasto nitjo 1V2 vinarja; pri 32 svečnih žarnicah s kovinasto nitjo dva vinarja; pri 50 svečnih žarnicah s kovinasto nitjo 3 vinarje.
Za razsvetljavo, ki ni stalna celo leto. temveč ki je v porabi le v seziji (n. pr. pri poletnih vilah), se računa 1 kilovatno uro z 80 vinarji. Restavracije, hoteli in privatni najemodajalci, ki porabijo v seziji, to je med 1. junijem in 1. septembrom, več toka nego povprečno v prvih treh mesecih dotičnega leta, plačujejo za tok, ki presega omenjeno povprečno množino, sezijsko ceno.
Vporaba toka se zaračunava odjemalcem mesečno.
Občine dobe za javno razsvetljavo $0% popusta za enotno ceno.
b) po pavšalnih cenah.
Tok za največ 5 žarnic s kovinasto hitjo se oddaja tudi za pavšalno ceno, in sicer se mora v tem slučaju plačevati mesečno vnaprej za eno 16 svečno žarnico s kovinasto nitjo 1 K; za eno 25 svečno žarnico s kovinasto nitjo 1 K 50 vin.; za eno 32svečno žarnico s ko-kovinasto nitjo 2 K; za eno 50svečno žarnico s kovinasto nitjo 3 K.
Na te cene se ne daje popusta.
Dovoljeno je, inštalirati po dve žarnici na izmenjalni stik tako, da obe naenkrat ne moreta svetiti. Za taki dve žarnici velja pavšalna cena ene same žarnice z 20 odstotnim naplačilom.
Hnssoin Pascha
Mahmuil MuHtar P.
Ferii Pascha
Zadnjo ministrsko krizo v Turčiij je povzročila armada, ki zahteva, da se strmoglavi mladoturško nasilje. Ob krizi so se kot ministrski kandidati imenovali možje, katerih slike danes objavljamo. Pri sestavi vlade ne pa radi odpora armade niso smeli ozirati na mladoturško večino turške zbornice in se je imenovala vlada, ki mladoturkom ni prijazna.
II.	Za motorje.
Enotna cena kilovatne ure znaša 25 vinarjev (kar odgovarja približno ceni 18 vinarjev za 1 konjsko silo na uro).
Na to ceno sc dovoli popust, in sicer, če znaša letna uporaba dotične naprave v primeri z množino inštalirane sile motorjev več nego 300 ur 10 odstotkov, 600 ur 15 odstotkov, 1000 ur 20 odstotkov, 2000 ur 30 odstotkov.
Cene za obrate z več kot 25 konjskimi silami se določijo vsakokrat posebej. Uporaba toka kakor tudi popust se zaračunava kot pri razsvetljavi.
III.	Za kurjavo.
Cena 1 kilovatne ure pri uporabi toka za kurjavo oziroma kuho znaša 15 vinarjev brez vsakega popusta.
IV. Najemnina za elektroštevce.
Elektroštevce, ki so potrebni za merjenje porabljenega toka, dobavi in montira elektrarna sama; plačati se ji mora zanje mesečno sledeča najemnina:
od elektroštevca za razsvetljavo z največ 12 šestnajstsvečnimi žarnicami s kovinasto jnitjo, oziroma z enakim konzumom 80 h, z največ 20 takimi žarnicami 1 K 20 h, z največ 50 takimi žarnicami 1 K 70 h, z največ 100 takimi žarnicami 2 K 20 h, z več kot 100 takimi žarnicami posebni dogovor; od elektroštevca za motorje do 6 konjskih sil 2 K, do 12 konjskih sil 2 K 50 h, do 25 konjskih sil 3 K 50 h.
Pravica do spremembe cenika se pridržuje; vsaka taka sprememba bo objavljena 6 mesecev predno stopi v veljavo.
Določila glede priklopitve k omrežju deželne elektrarne, glede clektro-števcev, nadzorovanja, plačila itd. so razvidna iz tozadevne posebne nareclbe.
Od deželnega odbora kranjskega,
Ljubljana, dne 20. julija 1912.
kazu Iblan hrbet in šou raj u Pulanska ilulina pud hruška ležat.«
»Nekar no na feflej tku naumen! Kdu pa prau, de je šou gespud dohtar Taučar zavle teh vulitu na ukance?«
»Za kua pa druzga?«
»Za kua druzga? Zavle Iblancc, kc ja ni nč. Sej ga vnder puznaš, kuku strasten ribč jc on. Če je le kerkat ke kašna luža zagledu, pa je prec letu dam pu ribnea in pu tiste škorne, ke voda držeja. Zdej sa mu pa kar nacn-kat uzel Iblanca, edin kar ga veže na Iblana; kua če pa pol delat u Iblan?«
»Sej ni čist suha Iblanca; za ribe luvit ja je še zmeri zadost; pa še lepu kalna jc, kokr zanalaš za ribart.«
»Tu ga pa ti slab puznaš! U kalnem ribart pa gespud dohtar Taučar na mara; tega pa nc!«
»Le mouč! Kua pa tista skrita zveza z Nemcem? A? A sc tu ni reki u kalnem ribart?«
»A s že spet tu na talari prnesu? A nouga nč na veš? Scer pa je še ena druga reč, kc je gespud dohtar Tau-farja pregnala iz Iblane na ukance.«
»Kua nek?«
»Naš ceglci gvišn nc! Naš ceglci sa fam suejaldemukrate tku zdražil, de pihaja ket gadi; gespud dohtar Taučar-ja je pa pregnou tud smrad, kc je ukul Iblancc. Kdu u pa tud tu duhu? Sej šc men tu na stri dobr, kc vnder nism vajen pusebneh dišau; gespud dohtar Taučar ma pa fajn nus, ke še dišau rož na prenese; tu sc žc pu tem vid, kc jc same kapucinarje nasadu na soja vok-
na, ke sa brez usacga duha in sam sve-teja.«
»A misleš, de res smrad ud Iblan-ce? Holt! Zdela se jc pa men neki u glau zabliskal!«
»A zagrmel tud?«
»Grmi pa mende le teb zmeri pu glau, zato pa nekol na slišeš, če t kcj pametnga nasvetvama in delaš zmeri pu soj glau. — Dolfe, pušluši! Kua pa, če sa ga jugoslavansk učitelišk abitur-jenti pregnal iz Iblane? Glih tist dan sa mel sestank u Iblan, kc je šou gespud dohtar Taučar na ukance!«
»Tud mogoče! Pa nej ga prežene kar če, naš ceglci ga gvišn nisa in punktum!«
»Pušluši! Gespud dohtar Taučar šc nekol ni biu prjatu ud učitelu. Tu je večkat žc pukazu u »Sluvcnskmu Narude«, kc jh je že tku peglu in ubr-cu, de sm mislu, de na uma nekol več prjatli. No, pa lebcraln učiteli sa tapce: čc ga pu en plat klofneš, pa t ta druga nastau in tu jc še dobr za nas. Zdej s je pa mislu gespud dohtar Taučar: čc ustanem u Iblan, um mogu jt. ket žepan na nhn sestank, in če grem na nhn sestank, jh inorm puzdraut u imen mesta in jm mal na duša pihat in nazad-ne še kašn banket napraut, kokr je delu gespud Hribar, ke je biu žepan. Tega pa raj ne, s je mislu gespud dohtar Taučar. Buh ve, kuku se šc plntlc za-suče. Mal morm pa tud nase držat. Čc jh enkat zmerjam, jh na morm enkat hvalt, če ne me u šc večkat nahrulu Boltatu Pene s Kudeluga.
Primorske vesli.
p Previdno in pravičnol V nekem izvenkranjskem listu, ki jc namenjen za najširše ljudske sloje, beremo med drugim neko namigavanje na spor med nemškimi katoliki glede centra in strokovnih društev, češ, da hočejo nekateri katoličani biti »neodvisni od papeža in cerkve« ter da bo »Sveti Oče vmes posegel«. — Mi bi k temu pripomnili, naj se, če se že o tem piše, čeprav ni bogvekaj potrebno, stvari slikajo tako, kakoršne so d c j a n s k o, ne pa po enostranskih informacijah. V »Historisch-polit. Blat,ter« smo brali te dni članek pristaša stroge struje, ki izjavlja, da nihče v Nemčiji, tudi ne naj-rigoroznejši katoličani, ne misli na to, da bi se moral ccntrum iz politične stranke izpremeniti v konfesionalno, ker bi bilo to v največjo kvav katoliški stvari. Politično sodelovanje s protestanti je v gotovih okoliščinah v Nemčiji nujno potrebno in tudi po nobenem nauku prepovedano, tudi ne v gotovih kulturnih zadevah. Čc so »Hist.-polit. Blatter«, ki so vseskozi pravoverni, tega mnenja, smo tudi mi lahko. Kar se pa strokovnih društev tiče, jih Sveti Oče dosedaj še ni prepovedal in neka izjava, ki se mu jc v tej zadevi zadnji čas pripisovala, ni avtentična, kakor se je oficielno iz Rima samega odgovorilo. Torej rajši ne o takih rečeh veliko razpravljati, če ni mogoče vsega objektivno razjasniti. Sicer pa tudi ni potrebno, saj šc ne danes.
p Tržaška »Edinost« sc jezi na »Slovenca«, ker jc v članku o položaju v Pulju konštatiral, kako neumnost s slovenskega stališča počenjajo tis/i elementi, ki razširjajo med slovenskim delavstvom antimilitaristično propagando. »Edinost« naj prime za ušesa tiste, ki pišejo v imenu narod -nosocialne mladine protimilitaristične članke v liberalne liste — potem gotovo ne bo treba nastopati »Slovencu«. Če se pa »Edinost« koga boji, ne boji se ga »Slovenec«, ki bo vedno gledal, da v naši politiki govori pamet, ne pa neumno, otročje kričanje.
p Malo preveč. »Soča« jc le dni objavila inserat, v katerem nekdo išče »učiteljice« v svrho priležništva. To je seveda skrajno grdo in nesramno. Nikakor pa ni odobravati, ako je neki list, ki je »Sočo« zaradilega po pravici prijel, pri tem zaklical liberalnim učiteljicam sploh: »Vas vabi ta oglas v blato, ker V a s p o z 11 a!« — To je nedopustno in tako pavšalno sumničenjc naši stvari le škoduje. Est modus in rebus.
p Velik protestni shod. Prihodnjo nedeljo dne 28. julija oh 9. uri predpol-dne se bo vršil javen protestni shod na vrtu Jerasovc restavracije tik južnega kolodvora v Gorici. — Shod sklicuje »Gospodarska zadruga za goriško okolico«. Na shodu se bo govorilo o krivičnem postopanju goriškega magistrata proti našim kmetovalcem na izvoznem trgu, proti postopanju komisarja Rešena in njegovih priganjaČev, proti povišanju tržne pristojbine na goriškem izvoznem trgu od 30 na 80 vinarjev, proti najnovejši odredbi goriškega magistrata o izvažanju straniščnicc v po-nočnih urah.
p Občinski zastop solkanski se jc zadnjo sredo sestavil tako-le: Vuga Josip, župan; Oblokar Ivan, prvi podžupan; Gorjan Anton, drugi podžupan; Gabrijelčič Anton, tretji podžupan; Gašperšič Jože. četrti podžupan; Lena-
si Oton, peti podžupan; Komei Jakoh
iz Kromberga, šesti podžupan; Širok Fran, Loke, 7. podžupan in Drašček Josip, osmi podžupan. Razun dveh so vsi iz Solkana.
p Nastop Orlov v Krombergu. Slabo vreme smo imeli v nedeljo, strašno slabo. Ali Orel je pogumen ptič, ki se slabega vremena ne zboji. Gledalcev se je nabralo zelo veliko, največ seveda domačih. Telovadba sc je vršila dobro v najlepšem redu. Pri prostih vajah je nastopilo 80 telovadcev, izvajali so vse štiri vaje gibčno in precizno, zlasti sta naravnost vzorno telovadila oba pred-telovadca. Vso slavnost pa je poveličevala impoznatna vojaška godba. Svira -la je med drugim tucli pet orlovskih koračnic, katere je zložil in sam instru-mentiral prečastiti gospod vikar V. Vo-dopivec.
p Sveta vojska se bo imenovalo protialkoholno društvo, katerega ustanovni občni zbor se vrši dne 4. avgusta ob deseti uri dopoldne v prostorih S, Iv. S. Z. v Gorici.
p Odpovedano plačilo dolgov pulj-ske mestne občine. Vladni komisar puljske mestne občine je razposlal vsem fararn in podobčinam dopis, v katerem izjavlja, da nc more radi pomanjkanja sredstev pustiti izplačati zaostalih tirjatev in obresti, katere dolguje puljska mestna občina pri omenjenih faktorjih. Komisar tudi izjavlja, da ne more jamčiti, da bi se sploh mogli zaostali dolgovi kdaj poravnati. Glasom istega dopisa prevzema vladni komisar jamstvo le za one tirjatve, katere imajo fare in podobčine od puljske mestne občine tirjati po 23. februarju 1912, torej po nastopu vladnega komisarja. Tu se zopet zrcali krasna gospodarska slika puljske laško - liberalne kamore!
p Poroka. V Pulju sc je poročila gospodična Antonija Rieger z gospodom Štipanovičem, c. in kr. linijskim poročnikom v rezervi, sedaj načelnikom pomorskega urada v Splitu. Nevesta jc pastorka državnega in deželnega poslanca dr. Matka Laginje. Bilo srečno!
p Velika pevska slavnost na Prose-ku pri Trstu, 251etnica psvskega društva »Hajdrih«. V letih narodnega preporoda slovenskega na tržaških tleh zavzemala jc slovanska pesem prav odlično mesto narodnega buditelja. Po mestu in okolici so se zbirali za narod navdušeni možje in mladeniči, ljubitelji petja v male zbore in s svojim na-vduševalnim petjem slovanskih pesmi budili narod iz spanja. S pesmijo so navduševali narod in v njem zbujali zavednost. Spodbujeni po krasnih uspehih vedno bolj in bolj rastočega števila pevcev kakor tudi zavednih narodnih sinov in hčera, začela so se snovati v mestu in okolici pevska društva, i n p r v o, k j. vrši to h v a 1 c-v redno delo za narod 25 let, j e p e v s k o društvo »H a j cl r i h« na P r o s e k u. Vsled tega jc pevsko clrustvo »Hajdrih« ob svoji 251etnici sklenilo proslaviti buditeljico, slovensko pesem z veliko slavnost j o. \ redna je, da sc jo dostojno slavi, saj ista po vsem slovanskem svetu vedno vrši 111 zavzema odlično mesto narodnega buditelja. - Da se slovesnost, ta slovanski pevski praznik čim dostoj-nejse in vredno proslavi, vabi pevsko društvo »Hajdrih« vsa slovanska p c v s k a d r u š tv a k prijazne-m u s o d e l o v a 11 j u, oziroma udeležbi. Temu vabilu sc jc do sedaj odzvalo ze vec društev, mnogo jih gotovo še sledi. Slovesnost sc bode vršila dne 8 septembra t. 1. v velikem krasnem senčnatem gaju. s krasnim razgledom na morje Jadransko. Ta pogled bode izvabil tisoč in tisoč udeležencem iz dna duše s pravim občutkom mogočne akorde skupnega zbora Hajdrihove himne »Jadransko morje« ter jih podkrepil z novimi močmi za nadaline narodno delo. — S 1 o v a n s k a d r u-
VODJA ALBANCEV.

Prinašamo sliko voditelja albanskih vstašev Ise Boljetinca. Rodom jc iz ene najodličnejših albanskih rodbin ter je turška vlada že večkrat razpisala visoke nagrade na glavo drznega nasprotnika Turkov.
61 v a! Priglasite se v ob TI ri e m številu pravočasno k t e j v e-lepomembni slovesnosti ob Dbali Jadranskega mo r j a. Natančnejša pojasnila daje pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku. Okrepi naj se vez slovanskega bratstva, utrdi b skupno slovansko pesmijo živ in ne-razrušljiv jez proti skupnemu sovražniku, nasilnemu Germanu in Romanu. Navduši naj skupno vse za skupne cilje, za boljšo bodočnost Slovanstva ne-razrušljivo orožje slovanska p e -pesem.
p Pokojni podpolkovnik Jakob Kavčič pl. Krasnidol — podpisoval se Bpačopio Caucig — je bil rodom Gori-Čan in častnik stare šole, pri tem pa blaga duša, kojega se spominja posebno kot mestnega poveljnika v Trstu še marsikateri slovenski vojak — saj smo ga imenovali le »Jakec«. Pisec teh vrstic je bil rajnemu v pisarni dodeljen In je imel na svoji pisalni mizi sliko Gregorčiča; ko je podpolkovnik nekoč to sliko zagledal, je pripomnil: »Ta slavni pesnik jc tudi naš Goričan!« Če se tudi ni kot častnik posebno kazal Slovenca, se je vendar Slovenca čutil, Eden njegovih sinov je bil ob tistem Času v kadetni šoli in mu je neko pismo naslovil mesto »Krasnidol« — »Schontal«. Takrat se je rajni raztogo-til, češ: »Le počakaj, ti mladi smrkolin, ti bom že pokazal pačiti lepi slovenski priimek »Krasnidol« v »Schontal«.
Aoro-Merkur in šenlianški premogovnik ali velika izgubljena pravda.
Liberalni mogotci, ki so Agro-Merkurja na ljubo ljubljanskim veletrgovcem prisilili v konkurz, so se nadejali, da bodo vso po konkurzu povzročeno izgubo lahko zvalili na rame članov Agro-Merkurja.
Največji teh članov je bil šentjanški premogovnik, kateri bi naj v pokritje po konkurzu povzročene izgube sam prispeval celih stotisoč kron,
Šentjanški premogovnik je pristopil [cot član k Agro-Merkurju, in sicer s 500 deleži v to svrho, da Agro-Merkur prevzame vnovčenje produkcije tega premogovnika.
Agro-Merkur je dejanski res tudi prodajal šentjanški premog, od katere kupčije bi naj imel na leto okroglo 50.000 kron čistega dobička.
Ko so Agro-Merkurja prisilili v konkurz, je šentjanški premogovnik seveda takoj videl, da bi moral k povzročeni izgubi največ prispevati.
Radi tega je premogovnik vložil tožbo proti konkurzni masi Agro-Merkurja na priznanje, da ni član.
Dolgotrajna in draga pravda je prehodila vse instance, in te dni je izšla razsodba najvišjega sodišča, ki je izrekla, da šentjanški premogovnik ni član Agro-Merkurja — da torej ničesar ne prispeva k izgubi Agro-Merkurja.
Verjamemo, da bo ta razsodba grozovito vplivala na one činitelje, ki so konkurz Agro-Merkurja izsilili.
Sama,na sebi pa mora razsodba zanimati vsako zadrugo, vsakega zadrugarja, saj se opira na razloge, ki so sami na sebi ne le zanimivi, temveč za vsakogar, ki se Ea zadružništvo zanima, izvanredno poučni, raditega te razloge tu navedemo.
Šentjanški premogovnik je podpisal pristopnico, ki ni bila popolnoma izpolnjena, namreč tiskovino pristopnice, ki se je pozneje izpolnila po članu Agro-Mer-kurjevega načelstva. V smislu razsodbe najvišjega sodišča pa mora biti pristopnica pred podpisom popolnoma izpolnjena, to se pravi, da se mora vsaka pristopnica popolnoma, v vseh točkah izpolniti, predno jo pristopivši član podpiše.
Šentjanški premogovnik je postal podpisano pristopnico za Agro - Merkurja »Zvezi slovenskih zadrug«, in ta je oddala pristopnico Agro-Merkurju; tudi to graja razsodba najvišjega sodišča, češ, da je smela »Zveza slovenskih zadrug« pristopnico šele tedaj oddati, ko se je napravila pravilna pogodba za prodajo premoga.
Četudi je premogovnik vplačal Agro-Merkurju pristopnino in so se temu napravili tudi odtegljaji na račun deležev, vendar izreka razsodba dvom, če so se izpolnili predpogoji, pod katerimi je bil premogovnik pripravljen kot član pristopiti.
Šentjanški premogovnik, ki se hoče te dni spremeniti v akcijsko družbo in išče na denarnem trgu večje posojilo, se bode razsodbe najvišjega sodišča brez dvoma veselil, praskala se pa bode »Zveza slovenskih zadrug, ki bi pri izgubi Agro Merkurja lahko izšla brez vsake izgube, a si je prisvojila največje terjatve, ki znašajo nad pol milijona kron, — in praskal se bo oni zavod, ki ima pri »Zvezi slovenskih zadrug« največjo terjatev, pa se liberalci ž njim tako glasno bahajo, da je dobil pri Avstro-ogrski banki velik kredit.
Ali se bodo praskali tudi oni gospodje, ki so na ljubo nekaterih bogatašev izsilili konkurz Agro-Merkurja, katerega bi vendar »Zveza slovenskih zadrug«, ki ga
je sama ustanovila kot svojo blagovno centralo, lahko mirno likvidirala, če že ni smel Agro-Merkur več obstati — to nas ne briga, to naj liberalna gospoda med seboj naredi; nas bi zanimalo kvečjemu to, ali si je državni pravdnik pogledal tudi povzročitelje Agro-Merkurjevega konkur-za — in bodemo iz ozirov na pravico zasledovali, ali bodo ti povzročitelji pokrili tudi vso povzročeno izgubo, kar so tembolj primorani storiti, ker so z izsiljenjem Agro-Merkurjevega konkurza povzročili sedanje nezdrave trgovske razmere na Slovenskem, kar pa nekaterih trgovcev še ne ovira, da se obešajo na prazno malho liberalne stranke.
Vsiaja v Albaniji.
Sultan je sankcioniral inštrukcije komisiji, ki odpotuje v Albanijo, da preišče pritožbe in da odstavi uradnike, če so tožbe upravičene. Odškodujejo se tudi Albanci, ki so jim Turki požgali hiše. Ministrski svet je odpravil v Siriji in v Albaniji vsa vojna sodišča. Trdi se, da namerava skopeljski armadni zbor ostrejše nastopiti proti Albancem. Šest bataljonov je preprečilo, da Albanci niso zasedli Kačavika. Častniki so izjavili voditeljem vstašev, da če se Albanci ne umaknejo, prično nanje streljati. Izo Boljetinac je ukazal zapreti načelnika brzojavnega urada v Novem-pazarju, ker ni hotel albanskih brzojavk kot uradnik zastonj brzojaviti. V Djakovi se je položaj poslabšal. Ko je zasedlo 10.000 Albancev Prištino, se jim turški vojaki niso upirali. Poveljnik orožnikov se je pridružil vstašem, izpustil je iz ječe 461 kaznjencev in jih oborožil. Vstaši so se polastili orožarne in so oborožili prebivalstvo. Iz Prištine so odrinili proti Veriso-viču in proti Skoplju. Vstašev je vedno več in imajo strojne puške ter brzostrelne topove, ki so jih vzeli Turkom.
V Črno goro pobegli Albanci poročajo, da so se posvetovali voditelji albanske vstaje Bajram Sur, Iza Boljetinac, Riza bej, Idris Šefer in drugi v Prištini o brzojavki pretendenta na albanski prestol, Ka-striota Skender beja, ki živi v Parizu in ki jih je pozval, da naj se ne pogajajo ne z mladoturki in ne s komisijo, ki jo odpošlje nova vlada v Albanijo. Albanski voditelji niso edini, če bi ubogali pretendenta, ker noče odpotovati iz Pariza v Albanijo in prevzeti vodstvo vstaje.
Potrjuje se, da so vstaši pri Sopirortu zaplenili 40 voz, ki so vozili streljivo, namenjeno turški armadi. Turške vojake, ki so spremljali karavano, so vstaši do zadnjega moža pobili. Potrjuje se tudi, da so vstaši potisnili pri Takovici koncentrirano turško armado nazaj in da so nato zasedli Takovico.
Dnevne novice.
-f Veliki sestanek slovenskega in hrvaškega katoliškega dijaštva ob priliki desetletnice »Zarje« se vrši v Ljubljani dne 1., 2., 3. in 4. avgusta. — Opozarjamo nanj ne samo naše somišljenike v stolnem mestu, marveč tudi najširše kroge z dežele. Sestanek, ki je prirejen v velikem obsegu, je za razvoj in procvit katoliške misli na jugu neprecenljivega pomena in je zato treba, da se vsa naša javnost zanj zainteresira. V četrtek 1. avgusta se vrši ob
8.	uri zvečer pozdravni večer v veliki dvorani »Uniona«, 2. avgusta je ob
9.	uri dopoldne slavnostno zborovanje v proslavo desetletnice »Zarje«, ob 8. uri zvečer pa slavnostna predstava v Ljudskem Domu. Vprizori se igra »Pavi a«, drama z dežele v treh dejanjih, spisal iur. Alojzij Remec. Dne 3. avgusta ob 9. uri dopoldne skupno zborovanje slov. in hrv. katoliškega dijaštva v veliki dvorani »Uniona«, ob 8. uri zvečer k o m c r z isto-tam. Natančnejši spored še objavimo. Potrebne informacije se dobe v pisarni Slovenske dijaške zveze v Ljudskem Domu, I. nadstropje.
+ Deželne vodnoelektrične naprave in liberalna stranka. Glasilo naprednih za-padnjakov, »Slovenski Narod«, zagovarja v številki 26. t. m. postopanje deželnozbor-skih poslancev narodnozapadne stranke v zadevi električnih central in izjavlja, da >,narodnonapredna stranka vseskozi odobrava postopanje svojih poslancev«, O tem nismo mi nič dvomili in zato se nam čudno zdi, da »Narod« liberalne poslance brani. To je nekoliko sumljivo in vzbuja domnevanje, da vsi liberalci s skrajno nazadnjaškim nastopom dr. Tavčarja v tej zadevi vendarle niso zadovoljni. Ampak to je čisto vseeno. Odgovoriti hočemo le na nekaj razlogov, ki jih »Narod« zopet navaja proti vodnoelektrični akciji kranjske dežele. Ker liberalce zelo peče, da se je veleposestvo za te načrte izreklo, si je »Naroda izmislil, da veleposestvo zato želi elektrifikacijo Gorenjske, ker se bo potem ondi lahko naselil »nemški kapital«, V ostalem pa »Narod« zopet poje pesem o rentabiliteti, ki da ni izračunana, in se boji, da bo dežela vsled central »izkrvavela«. Z ljudmi, ki se na tako stališče postavljajo,
jc seveda težko govoriti. Ali govori iz njih' zloba ali pa imajo oči zaplankane. Kranjska dežela leži ob morju, prepregati jo dve svetovni železnici, ki jo s celo Evropo ve-žeti, Jadransko in Sredozemsko morje je danes parola, industrija rapidno narašča, vse to glasno govori za veliko gospodarsko prihodnjost Kranjske, kakor je to poudarjal tudi poslanec Piber v svojem poročilu v deželnem zboru. In spričo tega položaja naj bi naša dežela svojih bogatih vodnih sil ne izrabila, ko se vse kurilne snovi, premog, karbid, les itd., dražijo? Cela država je na tej akciji interesirana in železniško ministrstvo je naravnost zaveznik deželnega odbora v tej zadevi. Kdor hoče napredek Kranjske, mora z izrabo naših vodnih sil začeti in ne sme zamuditi ugodnega trenutka, ko je deželi še mogoče položiti roko nanje in tako preprečiti, da se jih zasebna špekulacija ne polasti. Če bi po nasvetu liberalcev čakali ne vemo na kaj, bi iz tega nikoli nič ne bilo. Rentabili-tetal To je gotovo, da se iz električnih central ne bodo takoj prvi dan, ko se bodo otvorile, vsuli milijoni v deželno kaso. Ampak centrale bodo pritegnile v deželo industrijo, povzdignile kmetijstvo in obrt — saj bo stala uporaba električnega toka n. pr. za 1 cent rezanice samo 4 vinarje, kar veliko pomeni, če pomislimo, kako danes kmetom manjka delavcev in kako so dragi. Tudi razsvetljava z elektriko bo cenejša kakor s petrolejko. Ali naj omenjamo naše stavbno mizarstvo in druge obrti? Poročevalec Piber je povedal, da sc kmečko ljudstvo za završniško centralo silno zanima in priglaša za uporabo. Ljudje so užaljeni, ako tehnik, ki povprašuje po odjemalcih, kako hišo prezre! Da ima naš kmet za to zmisla, dokazuje dovolj jasno strojna električna zadruga, ki se je osnovala v Sorici. In to so hribovci! Kaj pomeni Završnica za tujski promet, ni treba omenjati, Da je delo tehnično na višku, tega pa itak nobeden ne taji. In potem dvomijo naši napredni zapadnjaki o rentabiliteti! Potrebni kapital za obrat takih naprav se bo zelo lahko dobil, to liberalci sami dobro vedo. Sploh, kar se stroškov tiče, bi liberalci lahko molčali. Stroški za završniško centralo znašajo skupno okoli 1,200.000 K. Silotvornost uporabljene stopnje znaša 1150 konjskih moči, če se pa izrabijo še nadaljnje stopnje, jih bo 10.000. Vsak kubični meter te vode se bo v zlato spremenil, in to so naprave za stoletja in ne za en dan. Liberalci so pa v Ljubljani zgradili obrtno šolo, ki ravnotoliko stane in nič nc nese, ampak za katero bo mesto vsako leto plačevalo najmenj 60,000 K! Pri Završnici se je v primeri s proračunom prihranilo, pri obrtni šoli pa se je proračun znatno prekoračil. Da ne omenjamo ljubljanske električne centrale in njene »renta-bilitete«! Ko se bo začela graditi deželna centrala pri Medvodah, bodo ljubljanski liberalci, če bodo takrat še večino enega glasu imeli, zelo radi o teh centralah drugih misli postali. Kar se nemške industrije tiče, je pisanje »Slovenskega Naroda« pre-neumno. Razvila se bo ravnotako lahko domača industrija, vrhtega pa bo tudi tuja industrija deželi dobiček donašala, naj bo nemška ali češka ali francoska, da ne poudarjamo koristi central za domače kmetijstvo in srednjo ter malo obrt, pa i za delavca. — Liberalci pa se nc bodo mogli obvarovati očitka, da so se v tako važnem trenutku pokazali za najreakcionarnejše nazadnjake.
+ Kaj so liberalci? Glasilo slovenske socialne demokracije piše danes: »Velikanskega pomena je zakon o vodnoelek-tričnih napravah, ki ga je večina sprejela po predlogih deželnega odbora. In tukaj je res tako, kakor da je hotela zgodovina napraviti groteskno šalo. In kaj se godi? Klerikalci glasujejo z obemi rokami za zakon, liberalci ga pehajo od sebe kakor zastrupljeno jed. Kar bi moralo biti zgoraj, je na dnu, in na vrhu je, kar bi moralo biti spodaj. Liberalizem je konservativen, in klerikalizem je revolucionaren . . . Edini bivši poslanec Mandelj je ostal med klerikalci konservativec.« — Torej smo imeli prav, ko smo predlagali, naj se narodno-napredna stranka prekrsti v narodno-nazadnjaško.
+ »Luč od zapada« nam v včerajšnjem »Slovenskem Narodu« na naš tozadevni članek odgovarja, seveda po »zapadno«, kakor je to pri svobodomi-slecih navada, in zato mrgoli v tem odgovoru različnih »backov«, »rimskokatoliških priganjačev«, »žuljev krvavečega ljudstva« in podobnih zapadnili izrazov. Znanstvena polemika ni bila sicer nikoli ravno najsvetlejša stran »Slovenskega Naroda«, toda spričo dejstva, da se pri današnjem stanju vede ne more več javnosti kar tako natre-sati v oči različnega peska, bi glasilo takoimenovane »napredne« inteligence lahko saj nekoliko bolj stvarno ;na stvarna izvajanja odgovarjalo, čc se že takega posla loti. »Luč od zapada« dvomi, da bi se bila katoliška cerkev kulturno in socialno blagodejno udejstvo-vala, češ, pojm socialne pravičnosti je pač krščanski, toda katoliška cerkev je krščanstvo izkrivila, Preclen boiuo mo-
gli v tem oziru z »Lučjo iz zapada« resno razpravljati, ji svetujemo, naj prouči zgodovino prakrščanstva in njegovega nadaljnjega razvoja, saj delo Bat-tifolovo in, če hoče, tudi Harnacka, ker ne verjamemo, da bi mogel »Narodov« člankar vse tozadevne literature predelati. Ko se bo na tej podlagi uve-ril, da je prakrščanstvo v bistvu vsebovalo v sebi vse kali tistega, kar on imenuje katolicizem, se bo dalo z njim naprej govoriti. »Luč od zapada« trdi nadalje, da je Gregor VII. proklel državo kot »pregreštno institucijo« in »produkt človeškega napuha« in navaja za to nek iz konteksta izstrgani in zraven celo gramatično nepopolni stavek iz nekega nccitiranega spisa, češ, »Quis nesciat, reges et duces ab iis habuisse princi-pium, qui Deum ignorantes, superbia, rapinis, perfidia etc.!«S tem »etc.« »Luč iz zapada« gotovo nc bo mogla dokazati, kar tako samozavestno trdi; na kak »etc.« se saj po običaju znanstvenega sveta tudi ne odgovarja. »Luč iz zapada« naj pogleda preje v Gfrorerja: »Papst Gregorius VII. und sein Zeital-ter«, 7 zvezkov — bo imel zadosti opravka. Potem sc bavi »Luč iz zapada« z nekimi bullami Gregorja XI., Nikolaja IV. in Aleksandra VI., s katerimi so imenovani papeži baje »vpeljali že odpravljeno suženjstvo!« »Narodov« učenjak najbržeje ne loči med bullami, brevi, motupropriji in različnimi drugimi izjavami .Stolice ali papežev samih, potem pa dotičnih »buli« sploh nc navaja. »Luč iz zapada« naj pregleda saj Mansijevo kolekcijo buli; če dotične »bulle« tam res najde, bomo polemizirali dalje. »Luč iz zapacla« označuje ko-nečno katoliško cerkev za »revolucionarno« in navaja v to svrho portugalsko republiko. V tem oziru priporočamo »Narodovi« zapadni »luči«, naj preštudira socialno teorijo sv. Tomaža Ak-vinskega in tam bo našla n. pr. izraženo tudi misel, da je v gotovih okoliščinah tudi najslabša demokracija boljša od tiranstva. Nam se zdi to popolnoma upravičeno in zato si jc kaj lahko razlagati, zakaj je cerkev skozi vse veke splošno in tudi zmagovito branila pravice revežev, zatiranih in sirot proti posvetni oblasti. Če »Luč iz zapada« nam ne verjame, naj prebere v tem pogledu saj ravnokar izdane »Socialne probleme« Abditusove, kjer bo našel »Narodov« člankar glede socialne moči krščanstva in katoliške cerkve marsikatero zelo umestno in resnično besedo. Kar se fevdov tiče, sc je oerkev nemškemu pravu akomodirala in to splošno v blagor ljudske kulture in gospodarskega blagostanja, za zlorabe pa gotovo ni ona odgovorna. Če bi »Luč iz zapada« proučila samo Michaelovo zgodovino nemškega ljudstva v srednjem veku ali pa vsaj Jansena, bi kmalu uvidela, kako je katoliška Cerkev v socialnem oziru v celi Evropi blagodejno vplivala. Pa tudi moderna socialna zgodovina to izpričuje — tako na Francoskem, kakor na Irskem, Nemškem in drugod, saj je socialni in kulturni ter tudi politični preporod v 19. in 20. stoletju tesno združen z imeni katoliških preporodi-teljev — v dobi, ko je n. pr. Fichte nemški narod politiško probujal, ko je La-veleye socialno nastopil itd., so se ravno katoliške tradicije močno vzbudile. Tudi za Angleško je to dokazano. In Leo XIII. je kot »socialni papež« v tem pogledu nastopil naravnost epohalno. Belgijo naj pa »Luč iz zapada« le pri miru pusti; pravkar smo brali neko poročilo »Reichsfrauenvereinigung« na Dunaju, kjer sc belgijsko socialno oskrbo najširših slojev opisuje kot najvzor-nejšo na kontinentu, pa tudi belgijsko šolstvo, s katerim se nobeno v Evropi ne da primerjati. »Luč iz zapada« naj se gre le učit — morebiti tudi Pastorja ali Gregoroviusa, kar sc tiče papežev, potem ji bomo prav radi na razpolago.
Posle kranjskega deželnega odbora vodi za časa odsotnosti dež. glavarja in njegovega namestnika dr. Lampeta dež. odbornik dr. Ivan Zajec.
+ Cesta Trojana—Zagorje. Dr. Lam-pe je dobil sledečo brzojavko: Z velikim veseljem smo sprejeli vest, da je na vaše velecenjeno poročilo visoki kranjski deželni zbor odobril zakonski načrt za preložitev okrajne ceste Trojana—Zagorje zavoljo izredne strmine na tej progi. Zahvaljujemo se vam velečastiti gospod doktor, in celemu visokemu kranjskemu deželnemu odboru srčno in iskreno za odobreni sklep v tej za naš okraj zelo važni zadevi, za katero smo se poprej že več kot dvajset let brezuspešno trudili! — Rihard Mihelčič v imenu mnogih prebivalcev našega celega okraja.
+ Proti izidu občinskih volitev v Mostah, pri katerih so liberalci sijajno izgubili to svojo dosedanjo postojanko, so liberalci vložili rekurz. Če menijo, da bo ta njihov papir kaj vplival na razmerje glasov, se motijo. Slovenska Ljudska Stranka je dobila v vseh treh razredih in v pod-občinah 878 do 931 glasov, liberalna samo
446 do 457 glasov. To je tak"o strahovit poraz, da ga ne more pokriti noben rekurz.
4- O trializmu objavlja znani angleški časnikar Seton Watson (Scotus Viator) v današnji številki dunajske »Wage« obširen članek, ki bistveno ne pove drugega kakor to, kar se je od strani naših politikov v
Erlamentu, delegacijah in shodih že ve-okrat poudarjalo. Scotus Viator se zavzema za potrebno edinstvenost habsburške monarhije, delegaciji naj bi se pretvorili v centralni parlament, kompetenca zagrebškega sabora naj se pa razširi. Triali-zem je zlasti z ozirom na zunanjepolitični položaj, ko stojimo pred likvidacijo Turčije, nujno potreben. Mažari mu zato nasprotujejo, ker nočejo močne monarhije. Priznava pa Scotus Viator, da so Hrvati tudi veliko napak napravili. Kar se tiče Čuvaja in Tisze, pa sta sama pokazala merodajnim faktorjem način, kako se bo dala mažarska oligokracija streti.
-j- Kako »napreduje« brezverska šola. Odkar se je na Francoskem uvedla brezverska šola, kakor si jo želita »Slovenski Narod« in »Učiteljski Tovariš«, je glasom zadnje statistike število analfabetov zopet poskočilo. Do leta 1900. je v 18. letih padel odstotek analfabetov od 14 na 4 pri moških in od 22 na 6 pri ženskah, od tega leta naprej, ko se je začela »svobodna šola« vpeljavati, pa je odstotek analfabetov zra-stel na 25! Vzrok je ta, da je državna brezverska ljudska šola veliko slabša od zasebnih verskih, da starši svojih otrok ne pustijo v državnih šolah, kjer se zberejo vse smeti, izpriditi, in ker so vrhtega državni učitelji v svobodomiselni Franciji tako slabo plačani, da dobe povprečno le 1500 frankov na leto. Državne brezverske šole so se preteklo leto pomnožile samo za 31 na 1000, verske zasebne šole pa za 9 na 1000. — Takih stvari slovenski na-rodnozapadnjaški listi seveda ne objavljajo.
+ »Cerkve bo kmalu konec!« je za-
klical »Slovenski Narod« pred leti, ko se je v francoski zbornici sprejela ločitev cerkve od države. Glasilo radikalnih repu-bličanov »Aurore« pa je nedavno to zapisala: »Napredni republičani danes uvide-vajo, da je boj zoper cerkev, oziroma ločitev, slednjo le osvobodil, jo opogumil, okrepil in zedinil.« — Danes so prišli Francozi v svojem boju zoper cerkev že tako daleč, da se skuša vlada že Vatikanu bližati. »Narodova« prerokovanja so res zanič.
+ Krasne Slomškove razglednice so Izšle v zalogi »Slovenske Straže«. Nujno prosimo vse podružnice Slov. Straže, vsa društva, ki bodo priredila Slomškove slav-nosti, da pri istih razpečajo kar največ razglednic. Vsi zavedni Slovenci naj bi se letos posluževali edino le slavnostnih razglednic. Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani, Dunajska cesta 32, Trgovci dobe znaten popust.
+ Zborovanje Slomškove zveze v Kamniku je že takorekoč pred durmi, za skupni obed se je pa doslej oglasilo še prav malo članic in članov. Kdor se misli udeležiti bkupnega obeda, naj se priglasi prav kmalu, najkasneje pa do 3. avgusta t. 1. Ta rok se ne podaljša, ker se potem začne s pripravami. V Interesu vsakega je, da se čimprej zgla-si pri podpisanem, ker se spričo velikega števila tujcev zna komu pripetiti, da ostane ta dan brez kosila. Torej! Na posebne želje se bo tudi po možnosti oziralo. — V Komendi, dne 25. julija 1912. — Fran Krmelj.
-f- Pametne odredbe. Župani raznih francoskih mest, med temi celo župani mest z radikalno socialističnimi večinami, so pričeli prepovedovati po kinematografih vse predstave, ki predstavljajo dejanja zločincev. Kedaj bomo prišli v Avstriji tako daleč? Ali naj v Avstriji manj skrbimo za mladino?
+ Na novih mašah za »Slovensko Stražo«! G. Janko Borštnar je na novi maši gg. Frana Pfajfar in Rudolfa Potočnik v Selcih nabral 22 K 77 h. Nabrano na novi maši g. Janka Lobe v Zagradcu 32 K 4 h.
+ N. D. O. ali narodna delavska organizacija, je dobila novo ime; pravijo ji namreč »Naše Domače Ovce«,
-r Slovenec imenovan za dvornega Svetnika. Cesar je imenoval vladnega svetnika in ravnatelja cesarskih posestev v Pragi, Slovenca Ivana Ar h a za dvornega svetnika.
— Iz življenja kočevskih Slovencev.
Slovenska liberalna hranilnica in posojilnica v Kočevju ima dne 3. avgusta Rvoj občni zbor. Čuje se, da bi se neki bogatini radi izvili kot člani. Pravijo, da hočejo nedostajajočo svoto 100.000 K razdeliti med člane. S tem bi marsikateri kmet prišel ob vse. Prav bi bilo, da M vsi prizadeti šli na občni zbor ter ondi zahtevali in glasovali, naj se ta nedostatek razdeli med one, ki so ga zakrivili.
— Novi železniški razgledni vozovi.
tfovi železniški razgledni vozovi pride-
jo na alpskih železnicah v promet z | 19. avgustom ter je za ta dan določena j slovesna otvoritvena vožnja z novimi vozovi. Udeležili se je bodo zastopniki Velikih amerikanskili, angleških in kontinentalnih listov, šefi svetovnih potvalnih pisarn in mnogi drugi. V programu so razne slovesnosti na Dunaju, vožnja v Solnograd, Beljak in Trst. Dne 21. avgusta bo vozil iz Trsta v Celovec posebni vlak, 22. avgusta pa dalje iz Celovca po južni železnici preko Semernika na Dunaj.
—	Odredbe za Jukičevo razpravo. Iz Zagreba nam pišejo: Iv razpravi proti Jukiču 29. t. m. bo pripuščen le tisti, za katerega bo jamčil voditelj sodnega predsedstva, da ga osebno pozna; dobil bo vstopnico, glasečo sc na njegovo ime. Isto velja za časnikarske poročevalce, ki dobe vstopnico na lastno ime in ne na ime uredništva. Vsega vkup bo izdanih komaj kakih 30 vstopnic. Časnikarjem je pod pretnjo zakonskih posledic naloženo, da morajo »objektivno« (!) poročati. V sodnem poslopju bo postavljena močna orožniška straža; četrt ure pred razpravo se bodo vsa vrata sodne dvorane zaprla in bodo tekom cele razprave ostala zaklenjena.
— Pečeno pišče v rokah »črnega kabineta« v Zagrebu. Tako-le je bilo: Nek dijak, ki študira v Zagrebu, je dobil od doma iz Sarajeva po pošti majhen zavitek. »Črni kabinet«, ki pazi zlasti na Sarajevo, je postal takoj pozoren; ogledovali so paket in končno izrekli, da je v njem nedvomno bomba ali peklenski stroj. Paket so poslali državnemu pravdništvu, kjer sc jc sešla komisija s strokovnjaki, da se zavoj otvori. Varno se je delalo, kar se je dalo, da bi se nevarna reč ne sprožila. Ko so pa zavoj odvili, je prav nemilo zasmrdelo in pokazalo se je — pečeno pišče, ki je vsled dolgega ležanja na sodniji že pričelo gniti! Tako je »črni kabinet« pripravil reveža dijaka ob okusen prigrizek.
—	Umrl je nadporočnik pri train-ski diviziji v Budipešti g. Ignacij Jer-šinovic iz znane rodbine v Črnomlju.
—	Vabilo na veliko vrtno veselico, ki jo priredi domžalska godba v nedeljo, dne 4. avgusta 1912, na vrtu gosp. A. Mullerja v Stobu. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. — Spored: 1. Koncert. 2. Srečolov. 3. Ko-riandoli. 4. Igra (ob 7. uri zvečer): Kmet in avtomat. Šaljiv prizor. 5. Prosta zabava. — Čisti dobiček je namenjen za godbene naprave. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
—	Otvoritev sokolskega doma in zlet ljubljanske sokolske župe preteklo nedeljo v Litijo je izpadel tako klavrno, kot ni nihče pričakoval. Liberalci so trobili, da pride ta dan na tisoče tujcev v Litijo, pa jih je prišlo s sokoli vrecl do 200. Naravno je, da so bili liberalni gostilničai'ji zelo razočarani in v skrbeh zaradi svoje »župe«. Pri otvoritvi doma je izpregovoril par brezpomembnih besed dr. Premrou, nakar je »duša« sokola Roglič hotel izročiti ključe od doma predsedniku litijskega sokola, a jc ključe vrgel v blato, namesto da bi mu jih dal v roko. Po par nedolžnih pozdravih je godba zaigrala in ceremonije je bilo konec. Izprevod po trgu ni napravil nobenega vtisa. Popoldne je nastopilo na veseličnem prostoru nekoliko telovadcev, nakar se je vršila »ljudska« veselica brez ljudstva. Sokol-ska parada med našimi ljudmi ni vzbudila zanimanja. Ob prihodu vlaka in pri takozvani otvoritvi so bili sokoli sami med seboj. Štafažo jim je delalo le nekaj znanih litijskih pohajačev. Tujci, ki so prišli, so gotovo odnesli iz Litije vtis, da v Litiji ni tal za sokola, da je v Litiji liberalcem že odklenkalo in da je sokolski dan v Litiji le nagrobni spomenik litijskega liberalizma.
—	Starišem, ki pošiljajo svoje otroke v Ljubljano v srednje šole. Opozarjamo vse p. n. stariše, kateri pošiljajo oziroma nameravajo pošiljati svoje otroke v srednje šole v Ljubljano, naj javijo upravništvu »Zore« svoje želje in zahteve, ker je isto pripravljeno tozadevno iti v vsakem oziru na roko. Čim preje se priglase, tem ložje in bolje se bo zanje lahko poskrbelo. Tozadevna pisma naj sc naslavljajo na Upravništvo »Zore« v Ljubljani.
—	Otrok se zadušil v pepelu. Iz Sel pri Kamniku poročajo: 25. t. m. se je na Selih zadušil v pepelu poldrugo leto star otrok Anton Droljc. Pripravili so pepel v koš, da bi šli posipat po njivi za ajdo. Medtem, ko je odšla mati v hišo po sejav-nico, je prevrgel otrok koš s pepelom nase in se zadušil.
—	Griža. Čujc se, da se je začela po nekaterih krajih v tuhinjski dolini močno širiti griža.
—	Požar. Pretekli četrtek je vnela strela hlev posestnika Ivana Kanca, po domače pri Gorjancu »Pod smreko«, v občini Dobrova blizu Brezovice. Pogorela je streha in 84 voz sena. Hlevi so ostali, kqr so obokani. Uspešnemu gašenju požarnih bramb z Viča, Dobrove in Goric se je posrečilo preprečiti večjo nesrečo. Škoda je znatna, vendar pa je bil hlev zavarovan.
—	Na cesti umorjen. Pred dnevi so ponočevali v Mladatičih pri Mokronogu posestnikovi sinovi Franc Rus, Franc Zore in Franc Repovž. Okoli polnoči jim je. prišel po cesti nasproti Vincenc Žitnik iz Hrastovca. Omenjeni trije so ga takoj napadli in nekdo izmed njih ga je sunil z nožem v prsa, da je takoj mrtev obležal. Kdo izmed napadalcev je morilec, še ni dognano.
—	Nesreča v mengiški pivovarni. Ko sta včeraj v mengiški pivovarni smolila sode nadsodar Valentin Sta-bianik in sodar Peter Zabavnik, se je odprla neka pipa in vrela smola jc pričela brizgati na sodarja. Stabianik je nevarno opečen po obrazu in telesu, Zabavnik na levi roki.
—	Smrtna nesreča. V Tupaličah pri Kranju je pil štiriletni sinček posestnika Weisseisna oetovo kislino, ki jo je našel v domači kuhinji. Deček ni vedel, kaj pije. Prijel ga je kmalu nato hud krč in v hudih bolečinah jc kmalu nato umrl.
— V Ameriki umrla Slovenca. Umrl je v Jollietu, III., 351etni rojak Mihael Frankovič, rodom iz Črnomlja. — Dne
27.	junija je umrl v Pueblo, Colo., rojak Josip Papež, rojen v Primše vasi pri Ambrusu na Dolenjskem.
—	Samoumor polkovnikove žene. V Opatiji se je 24. t. in. ustrelila soproga vpokojenega polkovnika Ivana Stiegli-tza s puško svojega moža. V prisrčnem pismu, ki ga je naslovila na svojega moža, izjavlja, da je vzrok njenemu sa-moumoru neozdravljiva bolezen. Bila je v 72. letu starosti. Zakonski par je bival žc več let v mali vili ter je živel v najlepši harmoniji. Vsako zimo sta prebila v Monte Carlu. Pretekle dni pa je menda ona izgubila veliko vsoto denarja, kar jo je močno potrlo in je bila od tedaj vedno otožna.
—	Konec skrbi bo dne 1. avgusta t. 1. za tistega, ki naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 zlatih frankov. Za nameček pa zamore zadeti tudi še dne 18. novembra t. 1. 5000 kron vreden dobitek s srečko Slovenske Straže v korist revnim otrokom, ki se vsakemu naročilu popolnoma zastonj priloži. — Pojasnila daje gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana,
—	Utonil je v Savi pri Zagrebu 25. t. m. lGletni gimnazijec Dragutin Černelič.
—	V Novem Vodmatu prodaja sedaj »Slovenca« g. Ivan O r e h e k , Novi Vodmat štev. 9.
jNfotranjci! pohitite y nedeljo-dne
28.	avgusta proslavit našega velikega Slomška y Gorenji £ogatec!
Boj proti mladolurKom.
Vojaška liga, »Muhafaz-i-Vatan« se naziva, ponavlja svojo zahtevo, da naj se razpusti turški državni zbor in nadaljuje boj proti mladoturškemu odboru, ki se seveda upira, kolikor more, da se odpove oblasti, ker ga podpira večina turške zbornice. Ligi so se pridružili armadni zbori v Smirni, Solunu, Bitovljih, Skoplju in v Carigradu kakor tudi azjiski armadni zbor. V Solunu so nedavno zborovali ligaši in sklenili zahtevati, da naj sc zbornica razpusti in da naj prevzame vlado .Kjamil paša. Odrinski armad, zbor zavzema nepristransko stališče. Mla-doturški odbor je to takoj izrabil in izjavil, da bi odrinski armadni zbor odkorakal v Carigrad, če bi hoteli zbornico razpustiti, da to prepreči. Usoda zbornice ni znana, ker si poročila nasprotujejo. Sedanja vlada, ki je že toliko odnehala armadi, sc najbrže ne bo mogla razpustu zbornice izogniti. Kako da je položaj zmeden in nestalen, dokazuje okolnost, da se trdi, da prevzame veliki vezir Muktar paša predsedstvo državnega sveta, veliko vezir-stvo pa Kjamil paša. Častniki turškega vojnega brodovja, ki je, kakor znano, v Dardanelih zasidrano, tudi niso zadovoljni in so turški vladi brzojavi-li, da naj imenuje za mornariškega ministra kakega mornariškega častnika, če tudi ni slučajno na razpolago sin kakega velikega vezirja. Častniki groze, da, če jim ne ugodijo, se pripelje turško vojno brodovje pred Cari-
grad. Mladoturškemu ocinoru je nova vlada zaupno naznanila, da smejo agi tirati v okviru postav, a da se bo naj-ostrejše nastopalo, če bodo poizkusil: napraviti nemire. Vlada je to zato sto rila, ker so Mladoturki razdelili v Carigradu med svoje pristaše orožje ir ker resno računajo na pomoč odrinske-ga armadnega zbora. Sultan nima no bene moči in vpliva. Resno se misli nt to, da sultana odstavijo.
Cerkveni vesinik.
c Duhovne vaje za duhovnike, čč
gg. duhovnikom, kateri hočejo pri jezu, itih v Ljubljani narediti duhovne vaje se naznanja, da se bodo iste meseca avgusta začele ob 6. uri zvečer dne 5., 19 in 26. Čč. gg. naj blagovoljno naznanijc svoj prihod predstojništvu.
c Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Zi danje cerkve tako dobro napreduje, dE so ho temeljni kamen mogel položiti ž( dne 4. avgusta. Natančneje poroč,ilc priobčimo prihodnji teden.
c Pastoralna konferencija za nova meški dekanat bo dne 12. avgusta t. L točno ob 10. uri dopoldne v proštiji.
— Spremembe v frančiškanski pro> vinciji. Dne 13. julija je v Ljubljani zbo roval definitorij provineije in sklenil da sc v ljubljanskem samostanu za snuje domač bogoslovni študij. Iz Kam nika pride tedaj sedem klerikov-bogo slovccv v Ljubljano in ž njimi lektorji Preč. P. procincijal Angelj Mlcjnik, dr P. G vido Rant in P. Gratus Kostanj šek
—	P. Dionizij Dušej iz Svetegore k Sv Trojici, na njegovo mesto P. Blankt Kavčič od Sv. Trojice. — V Novem mestu gvardjan P. Gotharcl Podgoršek, P Ambrož Remic., katehet. — Kamnik: P Severin Fabiani, organist, P. Korneli; Petrič, katehet, vikarij, P. Ilugo Bren lektor. — Gorica: P. Hadrijan Kokol lektor. — Brocklyn pri Ne\v Yorku s< ustanovi komisijarijat s P. Kazimirom Zakrajšek na čelu.
Evharistični kongres. Iz Španske poročajo, da se je doslej priglasilo 50C udeležencev za mednarodni evharistič ni kongres na Dunaju in da bo to šte vilo narastlo do septembra bržkone ne 800 oseb. Svojo udeležbo sta med drugimi priglasila nadškof iz Valencije ir škof iz Madrida—Alcale. — Veliko zanimanja bodo brezdvomno vzbudile razne narodine skupine. Tako poročaj« sedaj, da bo korakalo v slavnostni pro ccsiji okoli 2000 tirolskih strelcev v narodnih nošah. Na čelu njihove skupin« bo nosilo v starih tirolskih narodnih nošah osem mož velik križ skoro dvojne naravne velikosti, ki je delo znamenitega umetnika Bachlechnerja. Za teir križem bodo nosili 56 starih brambov-skih zastav, ki so velikega umetniške ga in zgodovinskega pomena. S Tirolo bo korakal tudi njihov deželni glavai ckscelenca baron Kathrein. Pred zastopstvom tir. dežele nameravajo nositi tudi historično sliko Srca Jezusovega iz Bočna, pred katerim se 1. 1796 sklenili tirolski deželni stanovi zvezo i božjim srcem Zveličarja. Četrto skupino bodo tvorile stare cerkvene zastave ki so istotako velikega umetniškega tri zgodovinskega pomena. V tej skupin) bodo korakale tudi stare evharističnt častne garde, ki spremljajo žc stoletja v starodavnih nošah pri procesijah Najsvetejše. V tej skupini bo tudi tirolska duhovščina. Zadnja skupina, v kateri bodo korakali strelci iz vseh krajev Tirolske, bo pa najbolj slikovita. Med posameznimi oddelki bodo korokalc godbe. Tirolci se bodo pripeljali na Dunaj v štirih ali petih posebnih vlakih
—	Slovenci naj skrbe, da sc udeleže mednarodnega evharističnega kongresa čim največ mogoče v narodnih nošah!
Liuffljanske novice.
lj Zgodovinar mestnega magistra«
ta. V vročih dneh kislih kumar, ko svet dolgočasno zdelia, je preskrbel ljubljanskemu občinstvu nekoliko zabave dr. Karel Triller. V zadnji občinski seji je dr. Karel Triller nastopil kot »zgodovinar« in pri tem napravil vtisek, da bi bil kvečjemu primeren za izpraznjena Aškerčevo arhivarsko mesto. Šlo se je za obrtno šolo in dr. Triller je čutil potrebo razgrinjati »zgodovino«. Dr. Triller je pa pri tem vlačil iz zasluženega prahu »zasluge« bivšega občinskega sveto in bivšega župana Hribarja na tak način, da je dr. Tavčar postajal na predsedstvenem stolu silno nervozen. Dr. Triller je s svojim »zgodovinskim« govorom naravnost prosil opozicijo, naj da batine liberalni stranki in dobila jih je. Dr. Zajec je kakor strog profesor nalogo netalentiranega učenca razme-
lIZIJlK* ako ste nahodni, hripavi, zaslizeni in če težko dihate, Fcllerjov fluid z znamko ..Elsafluid". Mi smo sc sami prepričali pri prsnih, vratnih boloznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanaistorlca za poskuSnjo K 5--. 2 tucata K 8-60 franko. Izdeluje lc lekarnar E. V. Fellcr v Stubici štev. 285 (Hrvatsko).	392 1)
šaril dr. Trillerjevo »zgodovino« ter sijajno dokazal, kako velikansko krivdo ima-bivši občinski svet na t,eni, da je pustil Hribarju delati na svojo pest, na-meslu da bi sc za obrtno šolo pridobilo sodelovanje vseh faktorjev. Tako je Hribarja vlada potegnila in mesto jc prišlo v stroške, ki bi sc jih s previdnejšo in manj reklamno akcijo lahko obranilo. Dr. Triller je kot zgodovinar mostnega magistrata doživel strahovit poraz in če bi se šlo za klasifikacijo, bi la-le »zgodovinar« v najmilejšem slučaju dobil dvojko. Opozicija pa je najnovejšega športa ilr. Karola Trillcrja jako vesela, vesela pa ne more biti liberalna stranka dr. Karola Trillerja.
lj Bivšega liberalnega občinskega svetnika Karola Meglica aretirali v Trstu. Ze dolgo časa sc jc v tiralnici bli-ščalo ime bivšega ljubljanskega občinskega svetnika Karola Megliča, ki je bil, kakor znano, eden stebrov »Glavne posojilnice«. G. Meglič jc bil sicer natisnjen v tiralnici, gibal pa se je po Trstu popolnoma prosto, hodil se je celo predstavljat v uredništvo »Edinosti«, na cesti jc nosil sicer često črno obvezano oko, sicer pa je bil solastnik tvrd-ke Ferd. Niklsbacher, katere dopisnice je pošiljal tudi v Ljubljano. Kakor se nam poroča, so se sedaj v Trstu vendar spomnili na od ljubljanskega sodišča izdano tiralnico ter so g. Megliča prijeli in včeraj pripeljali v Ljubljano ter bra izročili tukajšnjemu sodišču.
lj Uničevalna sodba župana dr. Tavčarja o mestni elektriki je vzbudila splošno pozornost. Tako je dr. Tavčar sam potrdil to, kar je o Hribarjevi mestni elektrarni pisal »Slovenec«. Dr. Tavčar je v deželnem zboru dejal, da mestna elektrarna zelo težko izhaja, dasi so žarnice drage ter da bo mesto prišlo v velike sitnosti, ako ne dobi nove moči. Župan je rekel, da so žarnice mestne elektrarne s stališča mestnih financ šc premalo drage! Ljubljančani se lahko vesele tako »vzornega gospodarstva«, katerega razkriva sam sedanji g. župan. Ljubljanski volilci bodo tako vsak dan bolj uvidevali, kako upravičeno je stališče naše opozicije.
lj Dela v Ljubljanici. Danes se je sestal odsek občinskega sveta za nadziranje del pri zgradbi nabiralnikov ob Ljubljanici. Kanali ob levi strani Ljubljanice bodo veljali 350.927 K, na desni strani 309.062 K. Pri izdelavanju detajlnih načrtov se je pokazalo, da bodo stroški za okolu 49.000 K večji, kot je bilo prvotno proračunano. Odsek je odobril načrte in pogodbo, ki se bo predložila stavbenikom. V pogodbi jc zlasti navedeno, da se mora tvrdka, ki bo prevzela dela, ozirati kolikor mogoče na domače delavce. Minimalna plača bo 3 K. Podjetnik bo moral skrbeti tudi za zdrava delavska stanovanja. Dela se bodo razpisala. Povabljene bodo vse domače tvrdke, ki se bavijo z betonskimi deli in pa nekatere specialne tvrdke. Rok za vlaganje ofertov je tri tedne.
lj Konkurz je ustavljen nad trgovino g. F. Z o r c a.
lj Kopališč nedosiaje. V sedanjih vročili dneh občuti občinstvo, kako malo je bivši občinski svet skrbel za cenena kopališča. Imel je pač smisla zabijati ogromne svotc v nepotrebni hotel Tivoli, za bol j potrebna kopališča pa ni imel smisla. Gospodarstvo absolutne liberalne večine jc bilo tako, da sedaj lahko pravimo: že samo s tem, kar je Hribarjeva neprevidnost mestu zago-spodarila pri obrtni šoli, bi mesto laliko dobilo sijajno, veliko ljudsko kopelj. Sedaj pa se marsikateri Ljubljančan komaj more kopati v Malem Grabnu, če pa se hoče ondi nekoliko odpočiti v travi, že pride čuvaj ter človeka na-hruli. Kopališče v Koleziji, ki je bilo napravljeno šc pod nemško večino, je tudi premajhno. Take so prijetnosti poletja v Ljubljani. S. L. S. jc že v eni prvih sej novega občinskega zastopa nastopila v občinskem svetu za zgradbo velikega ljudskega kopališča ter ne bo odnehala, da se izvrši ono, kar zahteva v korist prebivalstva.
lj Nagla smrt. Včeraj dopoldne jc prišla k zasebnici Frančiški Kroma r-jevi v Študentovski ulici št. 7 leta 1866 v Babnemvrliu rojena ter v Predvor pri Kranju pristojna salnska šivilja Marija Lom bar jeva ter jela tožiti, da ji je slabo in prosila, da sc nekoliko odpočije, kar ji je Kromarjeva dovolila. Ko sc je pozneje zgrudila na tla, so jo
položili na posteljo, kjer je popoldne izdihnila. Na lice mesta doSli policijski zdravnik je konstatiral, da jc Lombar-jevo zadela srčna kap.
lj Brat pri očetovem pogrebu hotel umoriti brata. Poročali smo nedavno, da je na Reki pri pogrebu svojega očela ob odprtem grobu Mate Pirjavec štirikrat ustrelil na svojega brala Vladislava in ga 1 a h k t> ranil. Mate Pirjavec jc pobegnil. Včeraj so ga prijeli v Ilirski Bistrici. Ker je Mate Pirjavec avstrijski podanik, se bo sodnijska razprava proti njemu vršila v Ljubljani.
lj Aretovan jc bil včeraj znani žga-njar 57 letni Karol Š p i n d 1 e r , katerega želi zaradi neke zadeve videti okrajno sodišče v Kranju.
lj 10 dragoncev jc sinoči iz Maribora semkaj pripeljalo 7 huzarjev pod poveljstvom enega desetnika. Kakor smo že svoj čas poročali, je svojevoljno zapustilo v Slovenji Bistrici 30 dragoncev vojašnico in so šli naravnost v Maribor, menda z neko pritožbo. Tam so jih dali v preiskovalni zapor, kjer so bili obsojeni vsak na 6 mesecev garnizijskega zapora. Drugi bodo prestali kazen v Mariboru.
lj V zaporu bi se bila kmalu zadušila. Katarina Jereb z Goriškega, ki ima pri tukajšnjem deželnem sodišču prestati večmesečno kazen, bi se bila včeraj v zaporu kmalu zadavila s koščkom mesa. V zadnjem trenotku jo je rešila zdravniška pomoč dr. Plečnika.
lj Najdena vojaška obleka. Včeraj dopoldne jc šivilja Frančiška Pengov na Golovcu našla celo vojaško obleko z bodalom vred od nekega prostaka 27. pešpolka. Vojak se je moral tam bržkone preobleči v civilno obleko in clc-zertiral.
lj Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne posestnikovemu sinu Stanislavu Vrliovcu iz Vrhovnika pri Dobrovi iz veže v Gradišču štev. 3. Kolo je tvrdke »Puch«, ima spredaj napis »Spag«, je vredno 150 K, dobro ohranjeno, jc prostega teka, črno pleskano s polno prestavo z zelenimi črtami, ima tovarniško številko 45.659. Pozor pred nakupom!
ZAROKA V VLADARSKI RODBINI.
Nadvojvodinja Matilda, druga hči nadvojvode Karola Štefana, sc je zaročila s princem Czartoryskim s Poznanja.
DUNAJSKI SLOVENCI NA VIŠAR-JAH.
— Dunajski Slovenci, ki bivajo čez poletje v domovini, prirede meseca avgusta t. 1. skupno romanje na sv. Vi-šarje. Sklenilo se je, da se peljejo dne 12. avgusta z vlakom, ki odhaja iz ljubljanskega južnega kolodvora zjutraj ob 6. uri 52 minut do Trbiža. Na Trbižu sc ustavijo čez poldne; popoldne pa bo odhod k božjepotni cerkvi na sv. Višarjc, kjer bodo udeleženci ostali čez noč. Drugo jutro se po opravljenih pobožnostih zopet podajo na Trbiž in odtod domov. — Vsi rojaki in rojakinje, ki jim čas dopušča, se vabijo, da se te božje poti udeleže. Saj bo veljala nebeški Materi in sicer v prvi vrsti kot zahvala za Njeno mogočno varstvo, ki so ga v tako obilni meri deležni zapuščeni slovenski rojaki v tujini in pa kot priporočilo za Njeno na-daljno skrb in varstvo. Torej na veselo svidenje! — Voditelj slovenske službe božje na Dunaju.
V DARDANELIH POTOPLJENI DVE LAŠKI TORPEDOVKI.
Kakor poročajo, inozemski konzuli v Carigradu in v Galipoliju, so Turki ob napadu laških torpedovk na Darda-nolc res potopili dve laški torpedovki.
Po svelu.
Kolera na Ogrskem. Dognali so, da jc v Mintszentu na Ogrskem umrl za azijsko kolero 60 letni dninar Aleksander Koukas. Dne 25. t. m. je v Mintszentu zopet obolela ena oseba na koleri.
Zopet poizkušen napad na smodniš-nico. Iz Szegedina poročajo: Vojak, ki jc stražil zalogo smodnika, je zapazil, da sc približuje pet sumljivih oseb poslopju. Ker se niso zmenili za klice »stoj«, jc ustrelil in alarmiral stražo. Sumljive osebe so zbežale, ne da bi jih bili mogli aretirati.
Eden izmed najbolj zagrizenih sovražnikov Cerkve na Francoskem sc je povrnil
v naročje katoliške Cerkve. To dejstvo vzbuja v političnih in cerkvenih krogih na Francoskem mnogo zanimanja. Pred kakimi 15 leti sc jc zgodil namreč v mestu Auxerre velik škandal. "Tamošnji župnik Guinot jc pobegnil z neko metreso — neko bogato žensko — v Italijo. Čez nekaj časa sc jc vrnil na Francosko, kjer je takoj naznanil svoj izstop iz katoliške Cerkve. Toda samo to mu ni zadostovalo, postal je tudi eden najbolj zagrizenih nasprotnikov Cerkve. Sprva je bil tajnik pri nekem ra-dikalnosocialnem poslancu, nato jc postal urednik in pozneje glavni urednik nekega radikalnosocialističnega lista. V tem časopisu jc strastno napadal katoliško Cerkev, tako da je bil iz Rima slovesno izključen iz občine vernikov. Svoje metresc se je naveličal, oženil se je, a se je kmalu nato zopet ločil, nakar sc je oženil vdrugič, a pozneje zopet ločil. V začetku preteklega ledna je obolel. Bolezen ni bila huda, toda bolečine so popolnoma zadostovale, da so povzročile preobrat v Guinetu. Preklical je vse, kar jc doslej proti Cerkvi govoril ali pisal ter je tudi papeža brzojavno prosil za generalno odvezo in zopetni sprejem v naročje katoliške Cerkve, pri čemur sc je izjavil, da jc pripravljen sprejeli kakršnokoli cerkveno kazen.
Monakovo pod vodo. Izara jc prestopila v Monakovem bregove in poplavila več idic.
Svatba milijonarske neveste. Kot
enega najbolj sijajnih in nenavadnih dogodkov v družabnem življenju Kalifornije, kar se jih je kdaj zgodilo, opisujejo ameri-kanski iisti svatbo milijonarske neveste Jennie Croker, ki je poročila v San Fran-ciscu Malcolma Whitmana. Vsi veliki newyorški listi so prinesli cele strani dolge brzojavke o sijaju in potrati denarja na tej svatbi, ki je bila celo za amerikanske razmere nekaj nenavadnega. O premoženju neveste pa listi niso edini. Medtem ko cenijo nekateri premoženje neveste na 100 milijonov dolarjev, sodijo skeptiki samo na nekaj nad 10 milijonov. Tudi stroški svatbe se ne morejo natančno določiti. Cenijo jih na 240.000 do 400.000 kron. Kot pravijo časnikarska poročila, je bila mala cerkev sv. Matije, kjer se je vršila poroka, tako na gosto okrašena s cvetlicami, celo s celimi drevesi, da sta ženin in nevesta komaj našla pol k oltarju. Dekoracije dvorane, v kateri je bil svatbeni zajutrek, so veljale 80.000 kron. Svatbena obleka Jennie Croker, ki je bila vsa prepletena s pravimi biseri, je reprezentirala vrednost 200 tisoč kron. Okrašenje male cerkve, za katero so se porabile najbolj različne in redke cvetlice, je stalo 100.000 kron. Veliko število detektivov, ki so bili v najelegant-nejših oblekah pomešani med goste, je skrbelo, da niso razstavljeni zakladi dragocenosti prišli mogoče v neprave roke. Nevesta je prejela cele vozove poročnih darov in med številnimi čestitkami tudi ni manjkalo raznih grozilnih pisem. Obenem s poročnim listom si je preskrbel mladi par tudi lovsko dovoljenje, da bosta medene tedne prebila na lovu.
Ponarejeni avstrijski 20 kronski bankovci. V Rumuniji krožijo ponarejeni 20 kronski bankovci. Ni še znano, ali so jih ponaredili v Avstriji ali v Rumuniji.
Neurje in povodnji v Srbiji. Toča je pobila polja v 200 srbskih občinah. Škodo cenijo na 10,000.000 frankov. Pokrajini Jagodina in Palanka sta poplavljeni in podobni jezeru. Boje se, da izbruhne v Srbiji lakota.
Run na ogrsko hranilnico v Paksu.
Vlagatelji hranilnice v Paksu so napravili run, ker se je trdilo, da je napravil umrli ravnatelj Bun brez vednosti ravnateljstva 300.000 kron dolga. Ravnateljstvo je izjavilo, da v osmih dneh izplača odpovedane vloge.
Nenavadno darilo ruskega carja srbski armadi. Srbski listi poročajo, da bo ruski car zgradil v Nišu na svoje stroške vojašnico za 16. polk, ki nosi njegovo ime.
Potres v Južni Ameriki. Grozen potres jc razrušil mesto Piura v državi Peru. V 40 sekundah je bilo izvršeno uničenje, čegar žrtve so bile tudi tisoči ljudi. Piura je glavno mesto istoimenskega severnega departementa države Peru. Prebivalstva jc štelo 12.000 ter je sedež sodnih oblasti, mnogih vzgojnih in drugih zavodov, V pokrajini pridelujejo bombaž, riž, sol, smolo, petrolej itd. Departement Piura, ki meri 24.000 kvadratnih kilometrov, ima še mnogo neobdelanega, puščavskega sveta. Glavno mesto leži v bližini Oceana, vzhodno od Piurc se dviga pogorje Andov.
Telefonska in Brzojavna poročila.
RESNOST ZUNANJEPOLITIČNEGA POLOŽAJA.
Dunaj, 27. julija. Minister za zunanje zadeve je spričo resnega položaja v Turčiji sklenil svoj dopust v Karlovih Varih prekiniti in se poda v Kaltenleut-geben blizu Dunaja, odkoder se bo vsak dan podajal na Dunaj, da sam vodi zunanje posle.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 27. julija. Vsi listi izražajo upanje, da se bodo spravna pogajanja saj jeseni ugodno končala.
CUVAJEVE UMAZANOSTI.
Zagreb, 27. julija. O lvirchbaum-
Cuvajcvi umazani aferi so se sedaj izvedele nove podrobnosti, ki kažejo vso velikansko korupcijo, ki jo je uvedel Čuvaj na Hrvaškem. Čuvaj je namreč prisilil sremsko eskomptno društvo, da kupi od Kirchbauma, ki je Čuvajev zet, lekarno v Vukovaru za 200.000 Iv. Ker pa eskomptno društvo ni imelo za to denarja, je Čuvaj vložil v društvo 300 tisoč kron. deželnega denarja na 4od-stotne obresti, in sicer za šest let neod-povedljivo. Kirclibaum je bil popolnoma ruiniran in se je s temi 200.000 K popolnoma saniral. Čuvaj pa ga je nadalje zagotovil, da dobi takoj, ko se uresničijo njegovi načrti z deželno banko, mesto ravnatelja deželne drogerije z letno plačo 12.000 K. Vest, da bi si bil prihranil Čuvaj mesto ravnatelja deželne banke, se ne potrjuje, pač pa je resnica, da si je izgovoril fiksno provizijo takoj, ko se ustanovi banka.
DUNAJSKI ŽUPAN PADEL.
Dunaj, 27. julija. Zupan dr. Neu-mayer je v kopališču Fusch na Solno-graškem na nekem izletu padel in si iz-vil roko.
POLITIČNI BOJ V TURČIJI.
Carigrad, 27. julija. Mladoturki zahtevajo. naj se zbornica ne razpusti, ampak le odgodi. Novo ministrstvo sestoji razun enega ministra iz samih zakletih sovražnikov mladoturkov in zasleduje težnje po nekakem zmernem absolutizmu. Položaj je skrajno napet in se mnogi boje krvavega uničevalnega boja proti mladoturškemu odboru.
STRELA ŠESTKRAT UDARILA V KRALJEVSKO PALAČO.
Bruselj, 27. julija. Včeraj je strela udarila šestkrat v kraljevsko palačo, kjer jc kraljevska dvojica ravno supi-rala s holandskim princem-soprogom. Nastala jc mala panika.
MIKADO.
Tokio, 27. julija. Vsak hip je pričakovati smrti mikada.
VELIKANSK KRVAVI BOJ MED DELAVCI IN POLICIJO.
New York, 27. julija. V zahodni Vir-giniji je prišlo do velikanskega boja med policijo in štrajkujočimi rudniškimi delavci. Delavci so policijo napadli z bombami in dinamitom. Policija je nato delavce s strojnimi puškami razgnala. Bitka je trajala celi dan. 60 oseb je ubitih, med njimi načelnik policije. Delavci so razdrli železniške proge ter telefonske in brzojavne žice. Guverner je odposlal na ogrožene kraje milico.
AVSTRIJSKI ČASTNIKI SE VADIJO NA TUJEM.
Metz, 27, julija. Semkaj je dospelo 40 avstrijskih častnikov, ki se na tukajšnjem bojišču vadijo. To je prvič, da se vrši taktična vaja avstrijskih častnikov v inozemstvu.
DEFRAVDACIJA V MESTNI HRANILNICI V TULLNU.
Tulln, 27. julija. Defravdacije v tukajšnji mestni hranilnici znašajo 200 tisoč kron..
SAMOUMOR.
Trst, 27. julija. V vodnjak je skočil 621etni Anton Č.ekovin, stanujoč v ulici Lavoratori v Trstu in si tako končal življenje. Mož jc bil nevrasteničen.
PRAŠKA POGAJANJA ODGODENA.
Včeraj so sklenili poverjeniki Čehov in Nemcev, da se pogajanja o češko - nemški spravi odgodijo do 5. septembra. Kot vzrok sc navaja vročina in pa fizična utrujenost poverjenikov

m
1984 r.
Mile Je zaupen predmet
Kako to, da oboladaio ScMetitooa mm ceio monarh^®? Ker so nedosefna o kakovosti, StedlStoosti m čistost?.
*■ / .»« . • t v*,, *	• ' 8	i -1 '				
srTTliJft Mfcm				iS, mU a		si m
BU
Pravi vzrok je pa, ker so Cclii izjavili, da mora biti uradni jezik praškega magistrata češki in da se tudi nemške vloge rešujejo češko. Čehi naglašajo, da Nemcem ne morejo ugoditi, dokler v Libercih, v Ustju, na Dunaju in v Brnu magistrati nc bodo reševali češko čeških vlog. Nadalje Čehi zahtevajo, da morajo državne oblasti I. inštance v Pragi uradovati izključno češko raz-ven trgovinskega sodišča. Dvomijo, da bi se jeseni pogajanja uspešnejše nadaljevala. Vedno bolj se razmotriva v javnosti vprašanje, čc ne kaže odred-benim potom rešiti češko nemškega spora. Pravi vzrok, da so se pogajanja prekinila, so pa češki in nemški radi-kalci, ki že kriče o narodnem izdajal-'stvu in iz strahu pred njimi so se prenehali pogajati.
VELIKA VSTAJA V JUŽNEM MAROKU. — NOV MAHDI.
Maročani so strašno razburjeni, fcjprlo se je prebivalstvo južnega Maroka. Oblasti so pozvale jude v Aga-dirju, da naj mesto zapuste, ker je bodo Francozi obstreljevali. Iz Tarudana in Marakeša so pobegnili vsi Evropci. Pretendent za maroški prestol, E1 Mu-lej, se proglasi za Mahdija, ki hoče izgnati vse tujce in vladati po koranu. Odpravil je že vse davke. Položaj je silno resen.
AVTOMOBILI
LRURIM & KLEMEMT
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNR ZNRMKfl.
1407
Priporočamo hitre
milo
je v resnici čudovito I
Opusti kuhanje in mencanje, ker odstrani Sunlight milo nesnago in nadomesti beljenje.
»Jaz operem s tem svoje perilo še enkrat prej s polovico trudom in polovico milom.
Dvojni kos po 30 h, osmokoten po 16 h.
763	VI.
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Brez vsakega drugega obvestila.
2349
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja mati, gospa
Marija Lombar
šivilja
po kratki in mučni bolezni v 46. letu svoje starosti preminula. Pogreb predrage rajnke se vrši 28. julija ob 4. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Drago rajnko priporočam v molitev in prijazen spomin.
Ljubljana 17. julija 1912.
Alojz Lombar,
sin
1309
Glupecl Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JACOBIJEVE ANTINIKOTINSKE
cigaretne stročnice!
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. julija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1150
Rž za oktober 1912.....9 40
Oves za oktober 1912 ....	9 48
Koruza za julij 1912.....8 82
Koruza za avgust 1912 ....	8 82
Koruza za maj 1913.....739
„NUISOL"
441
od Bergmann & Ko., Tešin (Tetschen) ob Labi
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijab, parfumerijah in brivnicah.
in modno blago za qospode in gospe priporoča Izv.hiSa
Prokop Skorkovsky In sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj Izgotovltl gospod, obleke.
Prodam tri vozove:
breek, kočijo in samec. — Matija Marin, sedlar na Mirni, Dolenjsko.	2305
v velikih in manjših množinah kupuje po najvišjih cenah 1976
Ed. Augerer-ja lekarna
St. Johann, Tirolsko.
Sodčki za pošiljanje so na razpolago. ---:—
Učenec
iz boljše hiše, kateri ima veselje do trgovine se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri I. MODIC, Novavas pri Rakeku.	2301
W V A _ je naprodaj s hle-
IkA 4H 4PW JHV vom, sadnim vrtom, IS*!! H^^fl njivami in travniki HI M M JfcVflM tik ceste, tri četrt ure
od Ljubljane. Pripravna je za gostilno. Naslov v uprav-ništvu »Slovenca« pod št. 2343.	2343
zopet ordinira
od %11. do 12. uredop. in od 2. do 4. ure pop.
Mirna stranka
s
(uieiš£ok) slanovfloie za novembrov termin
obstoječe iz 2 sob s pritiklinama blizu frančiškanske cerkve ali blizu stolnice. Prijazne ponudbo naj se pošljejo pod »Stanovanje 380« na upravo Slovenca najkasneje do 8. avg. 1.1.
naznanja da začne
J ordiniratl 5. avgusta
v lastni li poleg starega stanovanja
Komenskega ulica št. 4. /
Lepo stanovanje
obstoječe iz štirih sob s pritiklinami se odda za avgust-termin v Slomškov! ulici štev. 12. — Poizve se pri hišniku istotam, ali pri Obrtno pomožnem društvu, Kongresni trg št. 4, I. nad. 2356
Ključavničarskega pomočnika
sprejme Ant. Vahtar, Mengeš.
2342
2348
Cenjene ponudbe pod št. „100" na upnico lesa lista.
Hiša s sadnim vrtom
se proda za 10.500 K, in sicer je treba izplačati takoj le 2.800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem trgu št. 6 spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 154, cesta V pri Ljublj. 2341
Dva stanovanla
z eno sobo, kuhinjo, drvarnico, kakor tudi
kovačnica
pripravna za ključavničarja ali pa za skladišče SC odda. — Več se
izve na Rimski cesti 17. 2336
Iz proste roke se proda
2339
obstoječa iz dveh stanovanj in dveh prostornih svetlih kleti, bremen in davka prosta. Zdrava brez prašna lega, prijetna gor. stran, 20 min. odd. od Ljubljane. Cenjena 11.500 K. Naslov pri uprav, pod 2339.
Harmonij oddajam tudi na obroke, in se izpo-sojujejo za malo odškodnino. Zahtevajte ceniki
h
Prva siovensRa Hovahica
po ameriškem zistemu. Novi Vodmat-Ljubljana.
lzdelujojo se vsake vrste harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 kron. — Priznalna pisma so na razpo-
SemaNtudfIa JOStp BBfSL^
Stari trg št. 9, II. nadstr., Ljubljana. 2354
Pes - prepeličar
bel z rujavimi lisami Je na prodaj, nekoliko dresiran, prikupljiv in dober čuvaj. Več se izve pri JOŽEFU SAGMEISTER, Zavor št. 16, p. Dolenja Hrušica pri Ljubljani.	2340
Krepkega dečka
iz poštene hiše sprejme v pouk I. Wiegele, kovač, Perava, pošta Beljak, Koroško.
2352
amerihanshi litHiH. aparat JIHN"
Elegantna in natančna izvršitev, porabna za potovanja in izlete. 4X4 cm velik, kompleten z opremo, poizkusno sliko in navodilom, po katerem more fotografirati vsak začetnik brez predznanja in izvršiti slike. — Proti povzetju le K 1-80. — Slike se potem tudi odkupijo. — Več pri naiočilu aparata po: LEOP. SCHACHTER, DUNAJ 840 (2337) XVI,2, Lerchenieldergiirtel 5.
I Josip Božič, trgovina z vinom f
Spodnja Šiška pri Ljubljani

priporoča slavnemu občinstvu, društvom g. in gostilničarjem priznano dobra in pristna vina, kakor rdeč, cviček, bi-zeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodih in bu- 7t teljkan. Cene zmerne, v me- W : stu se dostavlja na dom. : W

v Postojni
1 ne ordinira od 2. do 15. avgusta.
Dražbeni oklic.
E 2458/12
Prodajo se dne 30. julija 1912 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Dunajska cesta št. 42 na javni dražbi:
Pisarniška oprava, 1 Wertheim blagajna, razni železni izdelki, motorji, stroji itd.
Predmeti se lahko ogledajo na dan in mestu prodaje med 9. in pol 10. uro dopoldne.
C. kr. okrajno sodišče u Ljubljani
2350
oddelek U., dne 6. julija 1912.
Trgovina s kolesi in posameznimi deli.
cfina Borec
JSjuSljana samo cM arij o c£&r&zije ccsfa
pri „<9lovem svatu"
Najboljše pneumatike Izposojevanje koles
2084
St. 19.501.
Razglas.
Na podlagi § 26, al. a, b, občinskega reda za stolno mesto Ljubljano prepoveduje podpisani mestni magistrat iz ozirov na varnost oseb in prometa izvoz z vsakovrstnimi vozovi, avtomobili, niotocikljl in kolesi iz Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto ter odreja, da se sme v nerazširjenem delu Frančiškanske ulice, t j. počenši od poslopja »Učiteljske tiskarne" do vogala Dunajske ceste vršiti vozni promet z navedenimi vozili le v smeri od Dunajske ceste proti Frančiškanski cerkvi, ne pa nasprotno.
Prestopniki zapadejo zakoniti kazni.
mestni magistrat IjubSjanski
dne 20. julija 1912.
Zupan:
235i	dr. Ivan TauCar l. r.
ansolventtnja trgovskega tečaja (z odliko), vešča slovenske in nemške korespondence, knjigo-_	vodstva (eno- in dvo-
stavno), slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, želi primerne službe. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod: ..A. S. 12" na upravo ,,Slovenca".	2317
500 kron
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom .'i dni brez bolečin nc odpravi moj uničevalec korenin ^ia-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2216
[Kemenij Q{aschau,) 1. PoAt-Iireili'' '"-'/1(i0 (>Kr-
ianiiikMu
deželni dvorec
opozarja p. ti. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
'kranjskih vin.
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci sc pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2196
Hiša na Savi
It. 122 se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Hiša je šele 9 let stara in leži tik tovarne in vodovoda. Ima 7 sob, v katerih stanujejo 4 družine z letno najemnino nad 500 K. Posebno priporočljiva za kakega obrtnika, ker je tik ceste. Več se izve pri Ivanu Petkošu, po-setniku na Rečici 12, p. Bled. 2148
in glazure za tla izborne spe-cialitete, ki se naglo suše in Ig jih vsak lahko rabi. :: Zaloga tovarne za lake ::
! Ludvika larxa
| pri IvrdKi BRATA EBERL, LJUBLJANA. § <9©©©©©©©©0©0©©0
Vsled družinskih razmer
se proda
v zelo prometnem kraju na Gorenjskem. Isto obstoja iz hiše z gostilno, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov." Proda se vse skupaj ali posamezno. Kje pove upravništvo »Slovenca« 2278	pod štev. 2278.
Proda se na Vrhniki Stara cesta štev. 106
s travnikom in nekoliko boršta. — Poizvc se istotam ali v Ravnikarjev! ulici št. 15, Ljubljana.	2329
Več plemen krasnih čistokrvnih
pekingskih rac
ima naprodaj Mara Penca v Mokronoga. Race so bile že dvakrat odlikovane s prvim darilom.	2310
Sosip Božič, sliHar, Ljubljana (Trnovo), Konja »lica štev. i
se vljudno priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za
preslikanje ccrkva v vseh slogih.
Nadalje se izvršuje v Ljubljani
slikanje društvenih odrov
in izgotovljeite dekoracije se postavljajo na mestu. — Na željo sc izvršujejo potrebni načrti že naprej po najnovejši sestavi in najnižji ceni.
2314	_Učenec se sprejme tako}!
mm
SV
/V

R0T€L „JyŽNI KeL©PV@R".
V nedeljo dne 28. julija se vrši na vrtu hotela
KOKce^T
celotne Slot), filharmonije.
Začetek ob 8. uri zvečer.---Vstop prost.
: Koncert se vrši samo ob lepem vremenu. :
Za mnogobrojen obisk se priporoča z velespoštovanjem
2309	Jflvgust Stelzer, restavratec.
Obrtno oblastvena preizkuševalna komisija za pomočnike v Ljubljani
naznanja, da se bodo vršile prihodnje
preizkušnje za pomočnike:
1.	v ponedeljek, dne 14. oktobra 1912.
2.	v ponedeljek, dne 2. decembra 1912.
K preizkušnji pred to komisijo se pripuščajo pomagači, ki so zaposleni v tovarniškem podjetju ali pa pri mojstru, ki ne pripada nobeni zadrugi, oziroma, ki je član kake zadruge, pri kateri še ne obstoji zadružna izpraševalna komisija za pomočnike.
Da se pripusti pomagač k preizkušnji, mora predložiti lastnoročno pisano, ne-kolkovano prošnjo, katero je nasloviti na komisijo. — Prošnjo je opremiti z učnim izpričevalom, z morebitnimi izpričevali obrtne nadaljevalnice in z delavskimi izpričevali.
V Ljubljani, dne 17. julija 1912.
2250
mm
Predsednik komisije:
Ing.Jaroslav foersfer,
c. kr. profesor na državni obrtni šoli. Naslov predsednika: Ljubljana, Rimska cesta 13.
Združeni čevljarji v Ljubljani
priporočajo za poletno sezono svojo
bogato zalogo obnoal
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. - Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremoCljfue Ionske in turlstODSke Ceoljje. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!
VVolfova ulica štev. 14
1662
:: vpisana zadruga z omejenim limstvim :: nasproti železniške postaja Vlimarje, v lastni klil
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dola, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizaržka dclavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska 3» cesta 18, hiša. Kmetske posojilnice.
740
znairilo
sc bode
Iz konkurznega sklada Karla Lenčeta, vinskega trgovca na Laverci prodala
cfln® f. augusfa 1912.
na licu mesta v Žužemberku se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoča okoli 123 hI belega in okoli 100 hI rudečega vina iz proste roke.
Prodala sc bode tudi v Žužemberku se nahajajoča vinska posoda (hramni in transportni sodi), posamezno ali z blagom vred.
Začetek prodaje ob 8 uri zjutraj v Žužemberku.
V Ljubljani, dne 23. julija 1912.
Dr. loan Tau£ar
2298
kot upravnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Lavcrci.
laznanilo prodaje.
Vsled sklepa upniškega odbora in dovolila c. kr. deželne sodnije v Ljubljani se
trgouina turdke Franc Souoan sin u Ljubljani
na Mestnem trgu sedaj nadaljnje ter se vse Q kOII-Stnrzno maso te tvrdke Spadajoče manufakturno in modno blago, kakor: moško in žensko sukno, svila, preproge, odeje, zastori, zagrinjala, linolej, pletenine, bela kotonina, platno, podloge i. t. d. prodaja PO Zelo nizkih cenah.
Prodajalo se bode vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure.popoldne izvzemši v nedeljah in praznikih.
V Ljubljani, dne 25. julija 1912.
Dr. Franc Tekavčic
odvetnik v Ljubljani,
kot upravnik konkurza.
2320 3
^fCa&uaniio.
ibCatmeiivu- oGčinitou. vtjndno na snem jam, da 6ent i>ooj. Collač na cRviutfl/i- ccfcti- št. 11 o pit. i j/i Ca. tcc. da Goni, viuefa iwojo ttijooi.no 6 IloCei-L in ic-pojaje. »a Cn i co
od danc6 na

žolno na
2303
$czezijc oa&ki &i". 14. (-pri »c^o-oem aoefcu/'). &tvpo&ocain ie &Ca■one-HVU' o&ciu^t-on za ivadatjna. naroo-iča top bztciiim
i cdftcMMn >r.o^craujcuv
um (^o^eo
Zahtevajte zastonj £
ilnstrooani cenik 283 a	za
mlafilnlce
s tečaji z obročnim mazi lom za ročni obrat, obrat z vitli ln motorji.
uifle (gepeljne)
/a vprežne živali, kosllne stroje za seno. deteljo in žito, stroje za obračanje sena, za grabljen)e sena In iita, za čiščenje žita, trlerje. za rn-
...	i.u ti.ntujt AI,a, uici|t, .a .M
ženje koruze, slamoreznlce, reporecnlce, milne za debelo moko, kakor tudi vse druge kmetijske stroje najnovejšega z darili odllkov. sestava
Ph. mayfartti A Co.
tovarne kmetijskih strojev, železo-livarne in fužine na paro.
DUNAJ II/1V Taborstrasse 71.
Ustanovljena 1872.	tSOO delavcev.
Zelo povečan«, nnjmoderneje opremljena tovarna. Odlikovana z čez 700 darili. Razprodajami In zastopniki se Iščejo.
Deček, 14 let star, ki jc dovršil 8 razre- [ dov ljudske šole, želi vstopiti kot
trgovski vajenec
v večjo trgovino v Ljubljani ali na deželi.
Več pove g. Ivan Soklič, trgovec s klobuki, v Ljubljani, Pod Trančo. 2294 3—1
idrijske novice.
_alkalična kislina
najboljša dijefična in Dsiieliijoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-
tarih. obistnlh in mehurmh boleznih. Mero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredsfoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišKih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
Izvirek: Giessltiibl Sanerbrnnn,
železniška postaja, zdravPno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj In franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u. Peter Lass-nlku in Andrej Sarabonu, LJubljana. 3907
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
tir. 1. lisa
zajame, neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K 4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kos.dr.A.Ri^ Laboratorij Dunai IH, Beraaasse 17 K.
jYlizarji S
Sprejmemo nekaj
mizarskih pomočnikov
in enega d6l0V0dj0 v trajno delo. Prednost imajo strojni mizarji. Ponudbe s zahtevki poslati je na Knezoškofijske žage oddelek za zaboje v Vrbovcu, pošta Mozirje (Štajersko).	2334
Uprava »Narodnega doma« v Pazinu Istra, išče	2253 2-1
gostilničarja
za svoj restaurant in hotel. Nastop 1. septembra 1912.
Informacije daje uprava, kateri se naj pošljejo ponudbe do 10. avgusta t. 1.
Telefon 145.
2114
Tovarna za kovinsko blago m zvonollunlca
jJLZER&KO., Dunajsko Novomeški,
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nat;la
izvršitev najnižje cene. Ugodri plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi sc sprejmo v prelltjc, ravnotako se Izde.uiejo železna stojala najboljše konstrukcije i dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor ludl pri-znalna pisina.


i Čudno priporočilo. V Doleh pri Idriji so v novem občinskem odboru trije možje, glede katerih ni utemeljen dvom, ali ne bi bila njih izvolitev ovržena, če bi deželna vlada o tem raz-sojevala. Saj jc pričakovati, da bi ob sporu tudi za to občino tako ravnala, kakor je v podobnih slučajih drugod delala. Ko je bila vložena svoj čas pritožba, ni sc posebej navajalo, da so bili proglašeni za izvoljene med drugimi tudi možje, glede katerih obstoji dvom, ali imajo pasivno volilno pravico. Opustilo se je to, ker je bilo navedenih že drugih razlogov proti veljavnosti volitve v II. in III. razredu, da je bilo pričakovati razveljavljenja volitev. Prišlo je pa do delne zopetne volitve, pri katerih pa omenjeni možje niso prišli v poštev. Pri volitvi župana je bil izvoljen dosedanji župan Kajetan vit. Premerstein, ki se je pa zahvalil za izvolitev in odklonil župansko čast. Nato je bil izvoljen 24-letni sin njegov Štefan, ki ni šc samostojen gospodar in nima samostojnega pridobit-ka, kolikor je znano. Ker je torej dvomno, ali ni po § 10. obč. vol. reda še med tistimi, ki ne morejo biti voljeni za odbornike, je tembolj dvomno, ali je lahko župan. Do tega sklepa ni prišel morebiti šele kak Oswald, ampak toliko poznajo že volilni zakon naši kmečki posestniki S. L. S., ker so ga preučili sami. Proti izvolitvi Štefana pl. Premersteina ni bil vložen ugovor iz nagajivosti, ampak, da se spozna mnenje vlade v tem dvomljivem slučaju. Tudi proti starosti 24 let ni nobeden, saj dovoljuje postava, in te se mi držimo. Ne priporoča pa sina sedanjega župana »Narodova« pohvala, da ima ravno mladi Premerstein zaslugo, da je zmagala narodno napredna stranka pri občinskih volitvah. Dokazano je bilo, da je zmagala v II. in III. razredu samo na ta način, da niso pustili voliti s pravilno napravljenimi pooblastili v korist S. L. S. To je bila nezakonitost. Če je torej res, kakor trdi »Narod«, da ima zaslugo za to Štefan pl. Premerstein, priporoča ga ravno ta zasluga slabo za mesto župana. Zakaj, če bi se bil vedoma skladal z nepostavnostjo, ne bi bil posebno pripraven za župana na deželi, če bi bil storil pa to nevede, je pa res še premlad in premalo izkušen za župana.
i Gasilna straia v Idriji ima izredni občni zbor dne 4. avgusta ob 1. uri popoldne v salonu gospe Mar. Štrava. Vabijo se vsi gospodje delavni in podporni člani k obilni udeležbi.
i Pojasnilo. Na zabavnem večeru abiturijentov idrijske realke dne 9. julija je bil podpisani grdo razžaljen. Podtikati se je hotelo celo denuncijan-stvo. Obrnil sem se po prijatelju na g. profesorja K. Str. (Kajetana Štranetz-ky, če mislite, da je bolje) na katerega so se sklicevali, in dobil naslednji odgovor: »1. Nisem jaz o nikakem dijaku »pod gorami« stanuj očem v sploh katerikoli družbi govoril, najmanj pa o Seljaku. 2. Da s Seljakom sploh nikdar nisem niti ene privatne besede izpre-govoril, ampak vedno le v šoli pred celim razredom in to samo, kar se je tikalo pouka. Najmanj pa je Seljak meni kakega denunciral, ker tudi sam kot učitelj ne trpim nikakega denunci-janstva med dijaki, kakor žc sploh vsakega denuncijanta lahko vsak obsoja po svoje. Kar sc tiče Seljaka, je torej popolnoma, kakor tudi jaz, ker, kakor vidiš, je to zgolj izmišljotina, ki pa jasno kaže zlobo in podlo nesramno laž onega lažnjivca, ki hoče morda s takimi stvarmi spraviti človeka v obrekovanje. Seljak naj dotič-nika sodnijsko prime. — K tej točki še sledeče: Kar se tiče ovadbe radi kro-kanja, naj omenim samo, da so naši ljubi dijaki tako očito in pri belem dnevu hodili po cesti, da so jih ovadili ljudje, ki nimajo z realko ničesar opraviti; kar se tiče nadaljnega, je konferenčna tajnost. 3. Obžalujem, da so naši abiturijenti tako nepremišljeni, da verjamejo besedam . . .« Poset-niki onega večera po tej izjavi vidijo, kako neopravičeno so me tedaj napadli nekateri dijaki. Gosp. profesorju K. Str. pa izrekam iskreno zahvalo za blagohotno naklonjenost. — V7 Idriji, dne 24. julija 1912. Anton Seljak, abi-turijent idrijske c. kr. državne realke.
i Dostavljamo izjavi abiturijenta Seljaka: Iz tega slučaja vidimo, kako rafinirano se poskuša onemogočiti mladega človeka, še predno jc stopil v svet, Če se ve o njem, da sc ne namerava pridružiti svobodomiselnemu dija-štvu. Poštene, krščansko misleče dijake psujejo z denuncijanti, samo, da bi jih priskutili mlajšemu dijaškemu naraščaju ter ga zapletli v svobodomiselne mreže.
V najem se oda, radi preselitve
Edino slovensko narodno podjetje!
¥ Celovcu. Velikovška cesta št. 5
Podpisani voditeljici „Hotela Trabesinger" se vljudno priporočata vsem vele-cenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu.
V	hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
V	poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice! Ustavljajte se samo v edino slovenski gostilni
„Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postrežem. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici hotela
2117
Lojzika in Pepca Leon.
hatner,
klavirjev in harmonijev
dvornih tvrdk: JBosen-rior jer, }C. ^Ceitzman (najboljši pianini), Stelz-Gzapka in ^o^iigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikallj
ima v velikanski izbiri Ji ^limvtiib izključno in edinole J\» rOlCAlllK, c. kr. zaprisež. strokovnjak in učitelj „Slasb. jKatice" JUlUDliatia, iKonfltesni trg št. 15 (.Zvezda4, nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifi-katov ali slabetja blaga, zlasti ker dobi pri meni vsakdo na 1 C *\t prvovrsten inštrument gori obroke po "O */»• imenovanih slovitih tvrdk x resnično 10 letno garancijo. Jtdor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega do-čim je dosegla najemščina višino kupnine I Jakih ugodnosti še doslej ne nudi nobena tvrdka. Za-, menjava najugodnejša. Uglaševanie in popravila točno 'n ceno.	106S
hiša
z lepim vrtoin. V hiši sc nahaja stanovanje obstoječe iz 4 sob, dveh kabinetov, predsobe, kuhinje, shrambe, 2 kleti in verande. Zelo pripravno za kakega upokojenega duhovnika, ker jo cerkev le par minut oddaljena. V neposred-nji bližini se nahaja tudi kopališče. Več. se po-izve v Kopališki ulici št. 8., Trnovsko predmestje.	2287
i mojster, b|UDIj
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tedi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po naj-
nižjih cenah.	""^žP®!^
io.
3412
m
S^CSlil
trsa Duna|skl cesii o Ljubljani pred delauskšrcfi hišami in na Giinr.ah takoj ob mestni mnJI na Tržaški cesii, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
Več se izve pri lastniku JOS. TRiSKIC, na Glincah 3?. 2127
se da odstraniti brez joda s sredstvom, ki je je iz-umil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični laboratorij Paraceisns Sternberg, Morava.
za tapeiEMo oon lil
dobrega hlapca
IVAN ČERNE, tapetniški mojster in zaloga pohištva Ljubljana, Dunajska cesta 28.	2308
Razpošiljam
orožje vsake vrste
za poskušnjo na 10dnevni ogled. Puška cnocevka Lankaster K 20--, dvocevka I.an-kaster K 30--, Ilamerless-puška K 70 -, Flo-bert K 8--; samokres K 5'-, pištola od 2 K naprej. Ilustrovan cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožja, OPOČNO Ž št. 2146, ob državni železnici, Češko. ''
Naznanilo.
Dne 1. avgusta pričnem
v moške in ženski sfroki.
Sprejemajo se učenci, odnosno učenke 1. in 15. vsakega meseca; v nujnem slučaju tudi vsaki dan.— Ravno tako se vršijo tudi tečaji za one, ki se želijo izučili v prikrojevanju za dom. Krojni vzorci za mero in konfekcijo so vedno na razpolago.
2277 3
Prešernova ul. 5,1. nad. (poleg Mestne hranilnice.)
= Prodajalka
z primerno šolsko izobrazbo, katera zna tudi šivati, najraje iz dežele se Sprejme v c. kr. glavno tobačno zalogo pri Ganin Jelovšku na Vrhniki.
r
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. L Mayer
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Vogal marijin trg — So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulautnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Nnjemodaja varnih predalov samoshramhc (safes) za ognjovarno shranjcvnnje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnlh vlog na hranilno knjižice dne 28. junija 1912. K 7$,399.681-—.

01728108
Pno ttslo podielie u umetno sleHvo In slinje na stehlu
«
Hugusta Hgnola , Ljubljana
DnnaSsha cesta št. 53 poleg .»Flgouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva fn slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd	5328
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n.
odjemalcem v ogled.
OsEtne Glevalorle
(Arpalnike na Trtilo)
za vodnjake kakor tndl črpalniks za vodo na ročni ln strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje
I. K. Rudolf
c.ki.tonilz3ltf TPlzufi
1498
Drva
mehka ln trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za držav-nim kolodvorom.	1842
Prečastiti duhovščini ln sL p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih vf»7f»V trPežno in solidno tal rabljenih »UZ.UV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za naroČila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsa tozadevna popravila.
Vel«gpoštoraiu«iB
IVAN DEMŠAR
prej Šiška, pedluvtkl kovač !■ IztJefo*. vor*v
Ljubljana, flarlU Tersztfs s. B
Sfambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce Itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
Ljubljana,
Stari trg štev. 20.
Ceniki franko.
SIMON PMPROTHIK
m stavbni in pohištveni - mizar
Llnliliana, Jenkova ni. 7
priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
omar za led
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine itd.
Cena najnižja, postrežba točna.
Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 756
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC,
sodarski mojster v LJubljani, Trnovo. 2448
fooilor Kom
(popre) Henrik Kom)
ijokrivalec streh in klepar, vpetjalec strelovodov ter instalater vodovodov
LjuDiiODO, Poljansko cesla 6.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskira Skriljem z
z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračnnt brezplačno ln poštnine prosto.
714
Najcenejše
dežnike in solnčnlke
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
01ympic 45.000 ton.
St. Louls. Adriatic.
S t. Paul. Oceanic.
nreko Pariza, Bavre, Som-bemplona ali CMooro-a
je najvarnejša, najhitrejSu in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINEc ter slovečinii brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 12 ali 4 postelje. Iirana so potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra« postrežba jo na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek ln soboto. Natančnejša pojasnila dajo brezplačno
oblaslDeno honcesifonirana potooalna pisarna
Edvard Kristan
Ljubljana, loissdusrsfea nI. 41
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
335 a
iz prvih tovarn Avstrije: DOrkopp, Styria (Pucb), Waffenratl.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Llncu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj* poučujemo brezplačno.
: Aitlerfevl : pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko
mizarski mojster v Ljubljani
Dnnajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne tev jedilne sobe in salone. 3)ivane vsake vrste. JVCodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno Izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
13
Najcenejša zaloga. s Cene brez konkurence.
Pred Shofffo st. t9. Prešernova ulica St 4.
Popravila točno in ceno. 17
IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko 299 spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. UelO SOlidllO. GgHC priHlBIHO nizkU.
Prelse ¥ UMml ?
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
PrlporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na a
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupniSčem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
nalceneiša vožnla v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki Iz
LHane čez Antwerpen v (iew-M in čez
je proga
jj
«
Na naSih parnikih .Lapiand", «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", .Marguette", .Menominee', .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-
Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-
nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Cdlicd iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ■ ice odslej St. 26, od Južnega kolodvora na levo pred znano gostilno prj
cStarem tišlerju«
4000