GEOGRAFSKI OBZORNIK S L O V E N S K I S T A N D A R D SIST ISO 3166 Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj (ekvivalenten z ISO 3166:1993) Codes lor the representation of names ol countnes Codes pour la representation des noms de pays Deskriptor)!: driave, druga ozemlja. abecede, številčne kode Nadaljevanje na straneh od 2 d Slika 1: Naslovna stran Slovenskega standarda SIST ISO 3166:1996. Ker je tudi Slovenija članica te organizacije, mo- ra upoštevati vse spremembe, zato se spreminja tu- di Slovenski standard S IST ISO 3166. Geografski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je sedež Komisije za zemljepisna imena Vlade Re- publike Slovenije, ima na svoji domači strani na Inter- netu (http://www.zrc-sazu .si/www/gi/ gazettee. htm) tudi preglednico z neuradnimi, uradnimi kratkimi in uradnimi polnimi imeni držav, kateri sproti beležijo spremembe imen držav. Za tiste, ki jim Internet še ni dosegliv, pa je Geo- grafski inštitut ZRC SAZU skupaj s podjetjem Ame- bis d. o. o. in založbo DZS d. d. na disketi pripravil elektronsko izdajo imen držav, kjer so dodani tudi osnovni podatki o celinah, državah in drugih območ- jih. 1. Slovenski pravopis, 1, Pravila. SAZU, DZS, Ljub- ljana, 1994. 2. Slovenski standard SIST ISO 3166. Urad za stan- dardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za zna- nost in tehnologijo, Ljubljana, 1996. QUO VADIŠ, GEOGRAFIJA NA MATURI? Ludvik Mihelič Leta 1996 je bila za nami tretja matura in vse, kar je z njo povezano. Lahko rečemo, da se je ma- tura že nekako zasidrala v naši zavesti. Čeprav je iz časovnega zornega kota še razmeroma nova stvar in bo gotovo doživljala mnoge spremembe in poprav- ke, pa je morda le prav, da zapišemo o njej nekaj kritičnih misli. To je toliko bolj upravičeno, ker ma- turitetni preizkus postavlja tudi pred našo stroko svo- jevrstno zrcalo, ki razkriva tako vsebinske kot peda- goške zasnove in cilje geografije. Uvedba mature je postavila povsem nova izho- dišča za preverjanje in ocenjevanje znanja. V mar- sičem je dorekla in prevetrila naš dosedanji sistem preverjanja. Posledično je prinesla spremembe v na- činu poučevanja (učne metode in oblike). Zaradi na- tančnejšega merjenja znanja in objektivnosti, ki jo zagotavlja z eksternim preverjanjem, pa je pred se- stavljalce izpitnih vprašanj postavila dokaj zahtev- no nalogo. Vprašanja morajo biti zelo jasno zastav- ljena in pomensko enoznačna, hkrati pa morajo pre- verjati različne ravni znanja in biti zato različno zah- tevna. V novo vlogo je postavljen tudi učitelj v raz- redu, saj mora s svojim delom pripraviti dijake na zunanje preverjanje, ki se v marsičem razlikuje od domačega, šolskega. Pri oblikovanju izpitnih preiz- kusov kakor celotne sheme mature je bil prevzet an- glosaški model, ki je v našem, avstrijsko zasnovanem šolskem sistemu nekako tuj. Kako se je torej znašla na tem prepihu geografija? Kaj lahko učitelja in di- jaka najbolj moti in zmede pri zdajšnji maturi iz geo- grafije (v mislih imam spomladansko maturo)? Prva moteča stvar, ob katero so se v začetku obre- zali in spotikali mnogi geografi, je uporaba dodat- nih pripomočkov pri preizkusu iz geografije. Misli- mo predvsem na uporabo atlasa in zemljevidov. Kot vemo, ni dovoljena uporaba nobenih geografskih zemljevidov, ker naj bi bili vsi potrebni zemljvidi pri- loženi izpitnim nalogam. To dejstvo je dobesedno skre- gano z osnovnim ciljem predmeta, ki naj nauči di- jake citati zemljvide in jih vsestransko uporabljati v živ- ljenju. Ta cilj oziroma veščino zelo težko preverja- mo na obstoječ način. Prav tako se znajdemo v za- dregi ob prebiranju smotrov geografije v predmet- nem katalogu. Glede poznavanja osnovnega geo- grafskega inventarja je vse prepogosta formulacija: kandidat našteje (pokaže), in podobno, glavne kot- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK line, reke... Katere in koliko topografskih pojmov je torej potrebno poznati? Zaradi nejasne opredelitve se pred dijaka zgrne grmada podatkov: imena go- ra, voda, mest, držav po celotnem svetu. Če si ho- če tovrstne podatke zapomniti, jih vrisati ali prepoz- nati na nemem zemljevidu, mora vložiti veliko truda in vaje. Grobo rečeno pa gre predvsem za memo- riranje in faktografijo, in to v času razmaha informa- cijske družbe! Tako uporabljam zadnja leta pri svo- jih dijakih na moč neprepričevalno geslo: »Geogra- fijo se vedno učite z atlasom in karto, da boste lah- ko na maturi pisali geografijo praktično brez kart!« Marsikdo poreče, da je v atlasu spravljena polovi- ca znanja geografije in je uporaba atlasa zares neu- mestna. Zato pa bi bilo možno ponuditi dijakom vsaj komplet namiznih zemljevidov Slovenije, Evrope in sveta, vprašanja pa bi seveda morali usrezno prila- goditi oziroma spremeniti. Če se že preverja znanje topografije na tak način (veliko bolj smiselno bi bi- lo ustno ob stenskih kartah), naj bi bilo to le na eni izpitni poli. Vsekakor je potrebno doreči obseg geo- grafskega inventarja! Vseh posamičnosti in podrob- nosti si dijak res ne more zapomniti. Premalo se za- vedamo, da večina kandidatov za maturo iz geogra- fije ne bo študirala geografije, večina pa bo živela in potovala po Sloveniji in Evropi in mora ustrezno poznati in znati uporabljati vse vrste zemljevidov. V maturitetnem preizkusu močno pogrešamo večje število tematskih zemljevidov, kjer se kaže mož- nost preverjanja od preproste analize do sklepanja in uporabe znanja. Večino dela z zemljevidi pri pou- ku geografije pomeni ravno delo s tematskimi zem- ljevidi, zato bi morale postati stalnica pri preizkusih. Pomembno pa je, da so ti zemljevidi berljivi, oprem- ljeni z jasnimi legendami in izdelani bodisi s šrafu- rami ali barvno tehniko. Takšnih vprašanj je prema- lo v zdajšnjih testih, čeprav razkrivajo bistveno vse- binsko plat geografije. Posebnost spomladanskih preizkusov je bila tu- di močno enostranska naravnanost vprašanj. Se zdaleč niso bila zastopana različna poglavja iz ob- če geografije, niti ne različne celine in pokrajine Evro- pe. Tako je kar pet od desetih vprašanj preverjalo znanje iz podnebja, zelo obrobno pa se je prever- jalo prebivalstvo, vodovje in relief. Pri regionalni geo- grafiji so se vprašanja nanašala predvsem na ZDA, Srednjo Evropo in Nemčijo. Ker je odmerjen precejšen del izpitnih nalog ana- lizi in uporabi slikovnega in grafičnega gradiva, kar je zelo pohvalno, moramo veliko skrb posvetiti tudi snovanju tovrstnih vprašanj. Ni dovolj, da pazimo na njihovo brezhibno tehnično izvedbo, ampak mo- rajo biti tudi strokovno (vsebinsko) jasna in doreče- na. Jasnost in enoznačnost morata biti še posebno poudarjeni, kadar gre za razvrščanje, razločevanje in prepoznavanje podobnih pojavov. Kar nekaj ne- jasnosti in zmede so letos vnesli klimogrami za ZDA ravno zato, ker dva izmed njih, za Boston in Chica- go, nista bila dovolj tipična (prepoznavna). Zlasti fotografije naj bodo barvne, saj je »barv- na« tudi pokrajina. Zaradi nižjih stroškov bi bilo smi- selno združiti vse barvno gradivo v prilogo na po- sebni strani. Nadalje je precej moteča in strokovno vprašlji- va zadeva, ki izhaja iz pogosto navajanega smotra v predmetnem katalogu, in sicer gre za primerjave. V osnovi so tovrstni smotri hvalevredni, saj presega- jo ozkost in ukalupljenost, zahtevajo pa trdnejše in povezano znanje. Moteča postaja primerjava za vsa- ko ceno, nekakšna nasilna primerjava. Takšna pri- merjava lahko škoduje stroki ali jo v določenih pri- merih vsaj banalizira. Obstajajo namreč pojavi in procesi, ki jih je možno in smiselno vzporejati, so pa tudi nesmiselne primerjave. Namesto da primerjamo farmo v pšeničnem pasu v ZDA s kmetijo v Škofje- loškem hribovju, raje primerjajmo kmetiji v dveh raz- ličnih slovenskih pokrajinah. Ob takšnih primerjavah je smiselno, da se utemelji tudi okoliščine (razloge) za podobnosti in razlike. Določeno slabost predstavlja dejstvo, da se pri posameznih strukturiranih vprašanjih podvprašanja zelo tesno navezujejo drug na drugega. Kandidat je tako kaj hitro prikrajšan za dve ali štiri točke, če je naredil napako že v prvem delu. Včasih je pri od- govarjanju zavajajoč tudi naslov. Tako je bilo pri pre- bivalstvu Slovenije, ko je prvo podvprašanje zahte- valo splošen odgovor, dijaki pa so vprašanje aplici- rali na Slovenijo in navajali vse mogoče napačne od- govore. Naslednjo pomanjkljivost oziroma šibkost pome- nijo vprašanja, ki ponujajo preširoko paleto odgo- vorov, ki včasih spolzijo s strokovne ravni na polju- den oziroma ljudski način odgovarjanja. Zato se pri teh vprašanjih zastavlja dvom o pravilnem načinu ob- likovanja vprašanja, ki ne omogoča preciznih odgo- vorov. Delitev na ravni (nivoje) znanja je splošno spre- jeta. Okoli 6 0 % točk predstavlja znanje in razume- vanje, skratka pretežno faktografsko znanje oziroma znanje na nižjem nivoju. 4 0 % točk pa prispeva viš- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK ji nivo, kar je pri geografskih testih 4. del strukturira- nega vprašanja. V praksi se marsikdaj izkaže dvoje: 1. Najslabše so odgovorjena vprašanja nižje rav- ni zahtevosti, ker zahtevajo natančen odgovor, definicijo in podobno. 2. V celotnem sklopu je preveč poudarka na fakto- grafiji. Stežka vrednotimo neko dejstvo, stanje, do- gajanje, ali proces, če ga ne poznamo, ga ne zna- mo opredeliti, definirati, in če nam niso znane oko- liščine. Ob tem menim, da se nikakor ne smemo odreči vprašanjem esejskega tipa. Ravno pri njih ima kandidat priložnost, da pokaže svoje znanje bolj poglobljeno in povezano, spoznamo pa lah- ko tudi njegov način razmišljanja in vrednotenja. Tu naj bi kandidat najprej predstavil izhodiščna dejstva, jih osvetlil z več vidikov, jih med sabo tehtal, analiziral vplive in končno vrednotil, kar je gotovo najteže in hkrati zelo subjektivno. Nasploh je premalo poudarka na vprašanjih, ki zahtevajo razlago nekega procesa, dejstva, pojava in podobno ali posledice tega v pokrajini. Za geo- grafijo velja, da sodi med verbalne predmete, kjer je pomembno, da zna dijak tudi smiselno in lepo pri- povedovati ali opisovati. Metoda kratkih odgovorov in izključno pisno preverjanje na maturi, ki je seve- da veliko bolj objektivno, pa ne omogočata izpriče- vanja tovrstne kakovosti znanja. Slednjič, ko prelistavam izpitne pole iz geogra- fije, se ob marsikakšnem vprašanju ustavim in pre- mišljujem, ali zares posega v srž geografije. Med štu- dijem na fakulteti smo se vseskozi srečevali z edins- tveno odliko geografije, ki je izrazito povezovalna stroka in terja celovit (kompleksen) pogled na pokra- jino in vzročno-posledični način razmišljanja. Nas- protno pa se obstoječi preizkusi nemalokrat obrača- jo k posamičnostim, podrobnostim in nebistvenim po- datkom, medtem ko se celota razblinja na obzorju med sabo nepovezanih podatkov. Poudariti pa moram, da to ni posebnost le pri geo- grafskih testih, ampak je takšna naravnanost doma- ča tudi drugim predmetom (na primer slovenščina), če ne celotnemu konceptu mature. Ob pretiranem ce- franju (analiziranju) nam vse prepogosto zmanjka energije za povezovanje in sintezo! Morda bo teh nekaj opažanj in misli vzpodbu- dilo tudi druge kolege, da spregovorijo o svojih iz- kušnjah in videnju geografije v mreži maturitetnih iz- pitov. Gotovo bo marsikaj dorekla nova republiška maturitetna komisija za geografijo. Za višjo kakovost znanja in odgovorov pa bomo morali ogromno na- rediti tudi učitelji praktiki. Dosežena povprečna oce- na iz geografije na spomladanskem roku mature je bila 2,97, torej nižja od lanske, hkrati pa med slab- šimi v primerjavi z drugimi izbirnimi predmeti. Nad temi podatki se moramo geografi zamisliti. Predlagam, da bi bilo v prihodnje poleg doseže- nih točk in odstotkov po posameznih vprašanjih smi- selno natančno analizirati tudi vsebino odgovorov, podati morda paleto delno pravilnih ali povsem na- pačnih odgovorov in preveriti selektivnost posamez- nih vprašanj. Vzroke za slabši uspeh moremo iskati v več smereh, od (pre)slabo pripravljenih dijakov, struk- ture prijavljenih kandidatov za izpit iz geografije, šte- vila ur pouka po različnih šolah, opremljenosti šol, učiteljevega načina dela (zavzetosti in zahtevnosti), do nenazadnje kakovosti zastavljenih vprašanj. Ob poučevanju in pripravah za maturo pa no- ben učitelj ne sme postati zgolj delilec receptov za čim uspešnejše odgovarjanje na maturi, saj tako po- stane njegovo delo neke vrste obrtniško. Učitelj mora loviti pri poučevanju in pripravah za maturo ravnotežje med podajanjem vzorcev odgo- varjanja za maturitetne prezkuse in navduševanjem za geografijo, tako da opozarja in kaže na široka obzorja geografije. Ob tem daje dijakom možnost za ustvarjalno uporabo znanja ne le pri pouku, am- pak v vsakdanjem življenju. Tako ne bo učenje geo- grafije pusta zbirka podatkov in stereotipnih odgo- vorov, ampak bo zares učenje za odgovornejše biva- nje in ravnanje v vsakokratnem geografskem okolju. ZBIRKA POSEGI V NARAVO PRI POUKU GEOGRAFIJE Tatjana Ferjan V slovenskem prevodu (Ondračka M., 1996) je izšla zbirka knjig avtorice Jane VValker Posegi v na- ravo: Uničevanje življenjskih prostorov, Onesnaže- vanje ozračja, Ozonska luknja (Man-made disasters: Vinishing habitats and species, Atmosphere in dan- ger, The ozone hole). Zbirka prikazuje degradacijo okolja s pomočjo slik in zemljevidov ter jedrnatega besedila. Vsebina poglavij ne opisuje klasične problema- tike onesnaževanja v okolju, ampak prikazuje oko- lje in krizo v njem ter nakazuje pot iz nje. Didaktič- na vrednost zbirke ni odvisna samo od zahtevnosti in vsebine poglavij, ampak tudi od tega, kako pri- stopamo k njej pri pouku. 28