LETO XXXI., ŠT. 6
Ptuj, 9. februar 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Gradnja mostu pri Borlu (stran 2)
Razprava teče naprej (stran 3)
Zakaj prošnje „bob ob steno" (stran 4)
Zavrnjen hitri postopek (stran 5)
Župančič o Prešernu (stran 7)
ples kurentov na Srbskem trgu v Ptuju
Kukeri iz Bdgar^e novost ktoSnjega kurentovanja
Rimljan z bojnim vozom - prva nagrada med karnevalskimi
dcupinami Foto: M. Ozmec
KURENTOVANJE1378
„Jo/, kak'so po Ptuju
korantiplesali..."
Za nami je 18. tradicional-
no kurentovanje in karneval -
Ptuj 1978, vrhunec vseh
pustnih prireditev na območ-
ju severovzhodne Slovenije in
po svoji vsebini edinstven
dogodek nasploh.
V nedeljo, 5. februarja je po
letu dni Ptuj znova oživel.
Rebujal se je sicer že nekaj
dni prej, saj so po ulicah
starega mesta ob Dravi kuren-
ti že lep čas odganjali zimo in
vzbujali strah otrokom. Njim
so se zadnje dni prejšnjega
tedna priključile še številne
maske, tako da je že sam
sprehod po mestu dal čutiti
velik dogodek na katerega so
se marljivo pripravljali organi-
zatorji — turistično in folklor-
no društvo Ptuj ter številni
nastopajoči.
V dopoldanskem delu na-
Sicpa folklornih in etnograf-
skih skupin, ki je privabil na
Titov trg več tisoč obiskoval-
cev, smo lahko videli 15 več
di manj znanih skupin, rednih
udeležencev kurentovanja. Po-
sebnost in zanimivost pa je bil
vsekakor nastop kukreov iz
Stare Zagore v srednji
Bolgariji. To so liki, sorodni
rušim kurentom, odeti v jopič
m hlače iz ovčje kože, z
grozljivimi maskami iz kozje
kože, okrašenimi z rogovi, so
imeli nalogo preganjati zimo,
kot liki pa so simbol zdravja
in plodnosti.
Nasploh se je po mnenju
obiskovalcev dopoldanski del
btt' i no izboljšal od prejšnjih
nastopov etnografskih skupin.
Organizator je letos namreč
poskrbel za dobro ozvočitev,
tako da je lahko vsak
obiskovalec slišal, če že ne
videl - kaj se dogaja na trgu.
Prav to pa je dalo dopoldan-
skemu delu bistveno vsebin-
sko izboljšajo.
Tako so pokači, orači, vile,
kopjaši, šrangarji, kopajnarice,
piceki in kokotači, pa klada,
rusa, medvedi, ploharji, ma-
škare iz Turčišč ter koranti in
kukerji zaživeli in z nastopom
dosegli svoj namen.
Marljivim organizatorjem,
ki so dali vse od sebe, se je
nasmehnilo še vreme, ki je s
svojo zmernostjo dalo primer-
ne pogoje vsem udeležencem
karnevala. Rahel hlad pa je
posebej godil kurentom, ku-
kerom in drugim v kožuh
odetim likom, ki bi sicer pod
vročim soncem klonili od
vročine.
Podrobnosti o karneval-
skem delu preberite na zadnji
strani ^
M. Ozmec
Danes o
programski
usmeritvi
OKZKS
Člani občinske konference ZKS
Slovenska Bistrica se bodo danes
sestali na svoji drugi seji. Na sejo
so povabili tudi sekretarje
osnovnih organizacg ZKS iz
delovnih organizacij in krajevnih
skupnosti, predstavnike drugih
družbenopolitičnih organizacij in
občinske skupščine.
Na seji konference bodo skupno
razpravljali in sklepali o program-
ski usmeritvi občinske konference
ZKS v obdobju 1978-1981 in
sprejeli akcgski jH-ogram nalog
komiteja in občinske konference
ZKS v letošnjem letu. Ob tem
bodo kritično ocenili socialno
strukturo in gibanje članstva ZKv
občini v zadnjem štiriletnem
obdobju. Prav tako bodo sklepali
o ustanovitvi nove 00 ZKS v
TOZD LIO Slovenska Bistrica.
Na seji bodo obravnavali tudi
gradivo za Vin. kongres Z K
Slovence, posebej še pnredlc«
sprememlj statuta ZKS in izvolili
delegate na osmi kongres ZKS.
Prav tako bodo na seji izvolili
7-člansko delegacijo za občinsko
kandidacg skc konierenca
V. Horvat
Pred sejo občinske konference ZKS Ptuj
Usmerjeno izobraževanje in
kongresni dokumenti
Po sklepu zadnje se^e komiteja,
je sekretar Milan Knezevič sklical
za jutri, 10. februarja, že tretjo
sejo občinske konference ZKS
Ptuj.   Najprej   bodo   na   sgi
razpravljali o izvedbi usmeijenga
izobraževanja v ptujski občini v
skladu s sklepi in stališči 7.
kongresa ZKS in resolucije X.
kongresa ZKJ ter dckpov pred-
sedstva CK ZKS.
Ugotavljajo, da bo preobrazba
srednjega šolstva v usmerjeno
Eobraževanje zahtevala veliko
napora, zlasti pa temeljito
strokovno in politično delo, če
hočemo zagotoviti kvahtetno
usmerjeno izobraževanje, v skladu
s stališči, in, dclepi resolucij obeh
partijskih kongresov ter v skladu s
sedanjimi in prihodnjimi potre-
bami združenega dela V gradivu,
ki bo osnova za razpravo na seji,
so že nakazali vrsto konkretnih
nalog, ki jih bo treba opraviti, če
hočemo  z   usmerjenim izobra-
ževanjem že zadeti z novim
šolskim letom.
Nadalje se bodo na jutrišnji seji
konkretno dogovorili, kako bodo
v vseh osnovnih organizacijah ZKS
na območju občine izvedli
razpravo o konaresnih doku-
mentih, zlasti poročilo o delu CK
ZKS med obema kongresoma, o
tezah za resolucijo in o predlogu
sprememb in dopolnitev statuta
ZKS. Na seji bodo tudi izvolili
delegate za osmi kongres ZKS in
za enajsti koimes ZKJ.
Ena od točk dnevnega reda
zajema   tudi   sklep  o   organa
ziranosti  Zveze  komunistov  v
novih enajstih krajevnih skupno-*
stih na območju Ptiga.
FF

Agregat B se je zavrtel
Te dni potekajo pri gradnji
kanalske hidroelektrarne Srednja
liava II v Forminu pomembna
dela, ki pomenijo velik korak
naprej v slovenskem in jugoslovan-
^em gospodarstvu. Celotni objekt
je sicer po obsegu del najobsež-
nejših in najzahtevnejši objekt v
»ednjeročnem načrtu Dravskih
elektrarn.
Po zgraditvi pr,ve kanalske
elektrarne v Zlatoličju (november
1968) je nastala precejšnja vrzel v
?adnji elektrarn na Dravi Za
?iednjo Dravo II, ali kot jo sedaj
^2*nujejo, elektrarno Form in, so
"Tavske elektrarne dobile načelno
^gla^e za začetek pripravljalnih
*1 šele julija 1974. Takrat je bil
Postav^en rok za začetek obiato-
^ia januar 1977.
^tonska os tuibin*ega
^eratorja s Kaplanovim
s^nihiikom se je pndč
I*emakiula.
Foto: M. Ozmec
Pogled na strojnico hidroeldctrame Srednja Drava II v Forminu,
tik po zavrtenju agregata B.
Zaradi nezagotovljenih sredstev
za financiranje celotnega progra-
ma gradnje pa so se glavna
zemefska dela pričela z devet
mesečno zamudo, kar je izva-
jalcem del povzročilo velike
težave. Betoniranje strojnice in
jezu je bilo v zimski sezoni
1975/76 in ne v letni sezoni
1975, kot je bilo predvideno.
Glavna gradbena dela na
posameznih objektih pa so se
pričela: na bazenu septembra
1975, na jezu juUja istega leta, na
dovodnem kanalu ze junija,
medtem ko so na strojnici in
odvodnem kanalu pričeli z
gradbenimi deU že maja 1975.
Razkorak od prvotno postavlje-
nega roka izgradnje se je med
^adnjo še povečal, predvsem
zaradi   kasnitev    pri   izdelavi
projektne dokumentacqe in zaradi
podaljšanja rokov dobave opreme.
Čeprav je od prvotno postav-
^enega roka poteklo ze 13
mesecev, lahko upravičeno trdi-
mo, da je hidroelektrarna Formin
tudi veHk uspeh slovenskih in
jugoslovanskih delovnih organi-
zacij, ki so sodelovale v gradiiji.
Od dejanskega pričetka prvih
gradbenih del pa do prvega vrtenja
agregata B, ki so ga slovesno
obeležili v četrtek, 2. februarja
1978, sta pretekh le dve leti in
pol, kar je izredno kratek rok za
zgraditev tako obsežnega objekta
tudi v svetovnem merilu.
Pretekli četrtek, natanko ob 15.
uri in 10 minut je Stevo Rakčevič,
dipL ing. strojmštva dal komando:
„aiEMO!" In čez nekaj tre-
nutkov se je pcemaknila večtonska
os turbinskega generatorja s
Kaplanovim gonilmkom. To je
bila krana uspehov graditeljev,
proizvajalcev opreme, mnotažer-
jev, preizkuševalcev, projektantov
in investitorja. Večina prisotnih je
zaploskala. Po večurnem nadzoru
in meritvah je posebna strokovna
komis^a, sestavljena iz predstav-
nikov ljubljanskega Elektoinšti-
tuta, izvajalcev del in dobavite^ev
opreme podala zakluček -
generator B je prestal uspešen
preizkus zgrajenih osnovnih pa-
rametrov, strojne in hidromehan-
ske opreme, ter kompleten
gradbeni del elektrarne pod
normalnim naletom vode.
Uspešno opravljeni preizkusi in
meritve ob prvem vrtenju so tako
odprli pot k nadaljnjim fazam
gradnje in seveda h končnemu
cilju — sinhromizaciji agregata -
to je priključitvi na tranaorma-
torsko postajo in razdelilnik, na
omrežje in s tem k proizvosnji
prvih kolovatnih ur električne
energge. Ta trenutek pa bomo
zagotovo dočakaU v prvih dneh
marca, so nam zagotovili
Za sedaj pa lali^o rečemo, da so
svojo nalogo dobro opravili: Stevo
Rakčevič, dipl, ing. strojništva,
projektant turbinskega regulatorja
Frane Grigorič, projektant tur-
bine; tovarna Rade Končar,
proizvajalec turbinskega gene-
ratorja, Titovi zavodi Litostroj
Ljubljana, proizvajalec kaplanove
turbine, Metalna iz Maribora,
proizvajalec hidromehanske opre-
me (žerjavi in zapornice); Hidro-
montaža Maribor in Iskra Kranj,
proizvajalca elektroopreme ter
seveda izvajalec gradbenih dd
Gradiš iz Maribora.
Uspešno oprav^eno prvo vrterge
je tako njihov in naš u^eh.
M. Ozmec
Ml TAKO, KAKO PA VI?
v sredo, 1. februarja se je mudila v Ptuju ekipa TV Ljub^ana in je v
dvorani narodnega doma v Ptuju posnela oddajo ,^i tako, kako pa vi/
v kateri so Ptujčani spregovorili o razlagah, zakaj so se na referendumu
skoraj soglasno izrekli za ustavno preoblikovanje krajevnih skupnosti
Poleg tega osrednjega vprašanja pa je v razpravi bilo povedanih še več
drugih problemov, s katerimi se Ptujčani srečujemo pri delu in pri
vzdrževanju naših kulturnih spcanenikov.
Oddajo je vodU Božo Kovač, predsednik društva novinarjev
Slovenije, sicer pa direktor in glavni urednik Ljubljanskega dnevnika.
Uredništvo TV sporeda jo je uvrstilo v program v totek, 14. februarja ob
20. uri, v rubriki ,>Ii med seboj".   ,
Posnetek iz snemanja oddne v narodnem domu v Ptuju, ki si jo
bomo lahko ogledali v torek zvečer na TV zaslonih
Foto: S. Kosi
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
9. februar 1978-
TEDim
TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK
Samoupravna kultura
Dvomiti v naslovni besedi ni težko, čeprav je samoupravljanje
poseglo tudi v kulturna dogajanja, ial pa stopa še z zelo šibkimi in
nebogljenimi koraki. Kljub vsemu, kljub kultura gor, kultura dol, je v
našem samoupravnem sistemu, delegatskih odnosih in demokratičnem
pluralizmu prisotna tudi samoupravna kultura. Do kakšne meje in
mere, ial ne vemo natančno. Kulturne dejavnosti in z njimi vsa
dogajanja so se vključile v samoupravne tokove trenutnega bivanja in
ustvarjanja. 2e besedi,,samoupravna kultura" pomenita, da se nekaj
samoupravnega mora dogajati.
Lahko bi zapisali še naslednje: samoupravljanje je življenje,
življenje je kultura. Ena in druga misel pa sta sila zapleteni in
pomešani. Pred X. kongresom smo se,,borili" za novi val kulturnega
doživljanja in manifestiranja. V kongresnih dokumentih smo o
kulturi, o njeni konkretnosti, vsebini, obliki in posredovanju širšim
množicam delovnih ljudi in občanov, veliko zapisali. Sprejeli vrsto
konkretnih, dobrih, zanimivih in vzpodbujajočih sklepov. Žal — tako
ugotavljajo tudi drugi, ki spremljajo razvoj kulture v samoupravno
kulturo — ugotavljam, da smo se le malo približali kongresnim
dokumentom. Sklepom desetega kongresa smo se kulturi vsaj delno
približali. To se odraža v množičnosti in v oblikah kulturnega
snovanja, zlasti v gledaliških centrih, založniških in filmskih
dejavnostih; na mnogih drugih področjih pa smo skorajda ostali na
istem, kar pomeni, da smo daleč od samoupravne kulture in jo
uživamo samo takrat, kadar je kakšna ,,mimogrede" kulturna akcija
od republike, KOMUNISTA, občinskega komiteja in ob priložnosti
slovenskega kulturnega praznika. To je nekaj, vendar premalo, to je
samo praznična popestritev kulturnega molka.
Kulturni trenutek se od občine do občine razlikuje. Ne bi hotel
razglabljati in razčlenjevati zakaj se kultura in samoupravna kultura
ter kulturno snovanje v Ljubljani-Center razlikuje od jeseniškega ali
ptujskega snovanja. Tistim, ki odgovor roji po glavi, ga naj obdržijo
zase, kajti vsi vemo zanj: denar, prostor, izobraženi ljudje itd.
Nastaja pa vprašanje, kako storiti korak dalje v kritiki do kulture.
Najlažje je kritizirati, pravimo. Nihče pa ne postavi pred nas
poglobljeno idejo samoupravne kulture, družbeno angažirano misel,
konkreten primer druge, boljše kulture itd. Res je, da smo kulturi na
široko odprli vse možnosti razvoja. Kultura je v samoupravljalskem
prostoru, kar pa še ne pomeni, da je s kulturo vred tudi konkretno in
zanimivo, resnično in samoupravno sporočilo. Ali veje iz naših odrov
kulturna beseda, umetniško angažirana misel ali so vse naše prireditve
soočene s problemi našega človeka, se z besedo, mimiko, igro,
pesmijo in glasbo bojujemo proti negativnim pojavom v družbi? Smo
sploh kritični, sploh vemo kaj hočemo ali nas samo materialna plat
druži s kulturnim snovanjem? Tudi v Ptuju se srečujemo z
vprašanjem: Kje je samoupravna kultura?
Ali res samo na skupščinah, kjer se zbero delegati izvajalcev in
delegati zbora uporabnikov ali je samoupravljanje prisotno še kje
drugje? Smo se v občini kdaj resno vprašali za kakšno samoupravno
kulturo, smo? Odgovor je: smo se vprašali, pravzaprav smo vprašali
tudi delovnega človeka in občana, kaj si želi, kakšno kulturo hoče.
Odgovorov pa žal ni bilo. Odmeva nobenega. Zakaj? Zato ker smo si
akcijo slabo zastavili, neangažirano pripravili. Samoupravna kultura
se ne ustvarja na ravni slabe in neodgovorne ankete. Kulturne
možnosti so tudi v Ptuju velike. Skoraj v vsaki krajevni skupnosti in
združenem delu se najde tisti,,košček" radovednosti, ki sili pod plašč
kulturnega snovanja. In prav tu se razvija tista kultura, ki smo ji
toliko pozornosti posvetili prav n a kongresih Zveze komunistov.
Nikar si ne smemo predstavljati, da samoupravna kultura nastane
prek dobro prespane noči. Ne, sploh pa ne nastane v takšnih
okoliščinah, v katerih se nahaja vsa ptujska kulturna dediščina. Zakaj
gre? Za zdrahe! Ko bomo pometli svoj prag, se lotimo sosedovega!
Bogat kulturni narod smo, v bogatem mestu živimo, v mestu z bogato
in pisano kulturno zapuščino in prav s tem bogastvom se moramo že
jutri približati samoupravni kulturi. Ne čakajmo na naslednji kulturni
praznik, ali na pobudo občinskega komiteja in drugih, sami se
moramo lotiti kulturnega snovanja, ki bo vredno samoupravljanja in
samoupravljalca. V Ptuju ne manjka ne enega, ne drugega.
Zdenko kodrič
TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK
Več konkretnih informacij!
v minulih dneh so bile v vseh
osnovnih organizacijah sindikata v
delovni or^nizacgi TGA ,,Boris
Kidrič" Kidričevo, redni letni
občni zbori na katerih so delegati
in ostali člani sindikata največ
lazOTavljali o minulem delu svojih
OOS in v TGA sploh. Prav tako so
konkretno in na široko sprego-
vorili o trenutnih problemih v
delovni organizacgi, ki so prisotni
v času, ko je že potrebno
dosledno izvajanje zakona o
združenem delu. Čeprav so
določeni problemi v poedinih
TOZD ali DS SS ndcoliko različni
že po sami specifičnosti dela, pa je
le bilo moč ugotoviti podobnost
mnogih problemov, ki so in še
tarejo vodstva OOS,
Tako je bito poudarjeno, da se
bo v nasledigem obdobju po-
trebno več posvetiti izobraževanju
sindikalnih poverjenikov, da bodo
ti zmožni obvladati ndoge, ki nas
še čakajo v naslednjem obdobju.
Ne gre sicer za večjo kritiko
dosedanjega dela poverjenikov,
vendar velja ugotovitev, da se
mnogi niso znašli v svoji vlogi,
posledice pa so bile največkrat v
tem, da delavci iz določene enote
niso bili dovolj razumljivo in
pravočasno obveščeni o določenih
zadevah in problemih.
Vedeti je tudi treba, da niso le
poverjeniki sindikalnih skupin v
določenih krogih delovnega pro-
cesa edini nosilci nalog, ki jih
nalaga sindikalnim aktivistom
program ZSS in program v TGA in
v lastni TOZD, saj so dolžni poleg
njih delovati predvsem člani ZK,
^sti pa preddelavci in vodje
izmen ali atupinovodje, ki svoje
delavce najbolj poznajo, ter jim
lahko določene zadeve tudi
najbo^ konkretno in razumljivo
pojasnijo. Tudi oglasne deske (pa
še te mnogc^je postav^ ene na
nepravilnih mestih) ne morejo dati
tistega,   kar   lahko    sindikalni
poverjenik z svojo aktivnostjo in
sposobnostjo prispeva k večjemu
razumevaiiju mnogih problemov.
Prav gotovo morajo biti najprej
o vsem najbope seznargeni
družbenopolitični delavci in akti-
visti, vodje obratov in izmen ter
preddelavci s sindikalnimi pover-
jeniki, šele potem lahko priča-
kujejo tudi uspeh, so menili mnogi
v svojih razpravah in predlogih, ki
bi naj bili zajeti v sklepih dela
OOS v TOZD za naslednjo
mandatno obdobje.
Ce je torej bil na občnih zborih
problem informiranosti obve-
ščanje delavcev v TOZD oziroma v
celotni DO TGA. Prav tako so
pregovorili precej o rekreaciji in
menili, da se tej panogi daje vse
premalo pozornosti, saj je jasno,
da težki fizični delavec v raznih
obratih potrebuje nadomestilo za
potrošeno moč, zato je trenutna
aktivna rekreacga v Poreču
premajhna, pa še te je deležno le
določeno število delavcev. Smatra-
li so, da prioritetna lista za to
rekreacijo v Poreču ni pravilna in
da bo potrebno nekaj ukreniti,
posebno še, če bo taka aktivna
rekreacga v Poreču enkrat
ukinjena.
Postavili so tudi vprašanje
delovnih invalidov v DO m
spregovorih o tistih, ki so že odšli
v LES v Ptuj, kjer se le-ti niso
naibo^e vživeli v svoje delo, oz. je
bilo celo povdarjeno, da si mnogi
želgo nazaj v TGA, iz česar bi bilo
moč sklepati, da so bili za nekaj
ogoljufani in bo nedvomno ta
primer moral biti deležen večje
pozornosti in dcrbi, da se tem
delavcem izpolnijo vse tiste
obljube, ki so nm bile dane pred
odhodom iz TGA. To pa ni
majhna naloga, saj gre za
dehvca-človeka z manjšo delov-
no sposobnostjo in ga ne smemo
pustiti osamljenega.
France MESKO
Sodelovanje pri izvajanju ukrepov
Uresničevanje zakona o združenem delu
Pod predsedstvom Otona Poliča
se je v petek, 3. februarja sestala
komisija za sprem^anje iz vajama
zakona o združenem delu, ki
deluje pri skupščini občine Ptuj.
Glavna točka dnevnega reda je bil
dogovor o sodelovaigu komisije
pri izvajanju ukrepov, ki so jih
dolžni od 1. januarja 1978 dalje
izvajati: služba družbenega knji-
govodstva, pristojni organi občine,
sindikati in družbeni pravobra-
nilec samouprav^anja, zato so na
seji sodelovali tudi vodilni
predstavniki vseh omenjenih orga-
nov in organizacij.
Na seji so menili, da je najprej
treba ugotoviti, kako daleč so v
posameznih temei^nih organi-
zacijah in skupnostih, delovnih in
drugih organizacijah združenega
dela pri uresničevanju zakona o
združenem delu. Vemo namreč,
da zakon o združenem delu
konkretno določa, katere samo-
upravne akte je treba imeti že s 1.
januarjem 1978, dočim je vse
ostale samoupravne akte treba
uskladiti z določili ZZD v dveh
letih od sprejema zakona, to je do
konca letošnjega leta. Zato so se
na seji dogovorili za naslednji
nalogi:
a) čimprej zbrati podatke,
katere samoupravne akte v zvezi z
ZZD so v posameznih temeljnih in
drugih organizacjah že sprejeli, to
nalogo je izvršni svet zaupal
oddelku za gospodarstvo SO Ptuj,
ki podatke že zbira.
b) komisija in občinski svet ZSS
bosta priporočila vsem samo-
upravnim organom in osnovnim
organizac^am sindikata, da v
razpravah ob zaključnih računih,
ocenijo tudi izvajanje programa
uresničevanja ZZD, ki so ga
samoupravni organi sprejeli kot
samoupravni akt Gjre namreč za
to, da naloge opozarjamo sproti in
se tako izognemo morebitni
časovni stiski, kot imamo primere
pri sprejemanju dokumentov v
zvezi z dohodkovnimi odnosi in
razporejanju dohodka ter delitev
osebnih dohodkov.
izogniti se bo moc le
zaCasno
Po podatkih ptujske podružnice
SDK je na območju ptujske
občine 193 te mednih in drugih
organizacij združenega dela ter
delovnih in samoupravnih skup-
nosti, od tega jih je 87 s področja
gospodarstva. Do 3. februarja je
67 organizacij že predložilo
samoupravne sporazume, sprejete
na referendumih, 28 pa jih je
predložilo izjave, da so njihova
merila za delitev osebnega
dohodka v skladu z ZZD in da
nova merila že pripravijo,
nekaterim so začasno zavrnili
izplačilo OD, okrog 90 organizacij
in skupnosti pa še ni dvignila OD
za letošnji januar, saj zlasti
organizacge s področja gospo-
darstva izplačujejo osebni doho-
dek nekako do sredine prihod-
njega meseca. Tako bo moč šele
po 15. februarju točno ugotoviti,
v katerih delovnih organizacgah in
skupnostih so sprejeli merila za
razporejanje dohodka, čistega
dohodka in delitev sredstev za
osebne dohodke, kje so se temu
začasno izognili z izjavo in kje
sploh nimajo meril ter bodo v
smislu določil ZZD dobili
izplačan le minimalni OD.
Upajmo, da na našem območju
takih kolektivov ne bo.
Na seji so si bili enotni v tem,
da nima smisla takoj izvajati
sankcig tam, kjer samoupravnega
sporazuma še niso sprejeli in je DS
poslal SDK le izjavo, ker je
marsikje boljše, da osnove in
merila za nagrajevanje po delu
teme^iteje prq)ravijo, kot pa da bi
jih na hitro sprejeli in v bistvu
ohranili staro delitev. Vendar v
taki izjavi mora biti točno
zapisano, do kdaj bodo merila
pripraviU in sprejeli samoupravni
sporazum. Po tem datimiu pa
bodo pristojne službe lahko tudi
opravičeno začele z ukrepi in
sankcgami.
NAJPREJ DELAVCI SAMI
Na seji komisqe so podrobneje
razfH-avijali tudi o tem, kdo bo
ocenil, če sprejeti samoupravni
sporazumi in drugi samoupravni
akti po vsebini ustrezajo dolo-
čilom zakona o združenem delu.
Dejstvo je namreč, da je le malo
takih sporazumov, ki bi v
cetovitosti že urejali uresničevanje
ZZD, saj marsikje še niso urejeni
dohodkovni odnosi, nekatera
področja bodo urejali zakondci
predpisi, ki jih trenutno še ni, prav
tako je svobodna menjava dela
šele v povojih. K^ub temu bo
potrebno vsebinsko oceno napra-
viti.
Člani komisije so si bili enotni v
tem, da prvo oceno svojih
samouiiavnih sporazumov morajo
dati delavci sami. To so tudi
napravili, če so bili delavci
pravilno in celovito seznanjeni,
drugače pa se je lahko zgodilo, da
so neustrezni akt pod tako ali
drugačno pretvezo sprejeli, ali pg
na referendumu zavrnili.
Nada^nji   oceigevalci   morajo
biti sindikati, ostale družbeno-
politične    ormnizacge,    organi
družbenopolitične  skupnosti in
luzadnje družbeni nravobranilec
samoupravljanja.    Vse    to   je
zahtevna in odgovorna naloga, ki ,
je ne bo moč opraviti v kratkem i
času.
Pred komisflo in njeno delovno
dcupino, ki je preučevala ormni-
zirnost v skladu z določili ZZD, je
tudi nada^nja naloga, da podrob-
neje preuči ustrezno organizi-
ranost in daje pobude povsod tam,
kjer bo smatiala to za potrebno.
Preučiti bo treba predvsem tti
področja:
1) tiste enovite delovne
organizacge, ki združujejo po dve
ali več dejavnosti, enako velja za
večje TOZD,
2) vse tiste dislocirane obrate na
območju občine, ki zaposlujejo
več kot 15 delavcev in ugotoviti,
če so pogoji zi ustanovitev
teme^ne organizacge,
3) vse male delovne organizacje
(zavodi in skupnosti), ki v skladu
z določili ZZD ne izpolnjujgo
vseh pogojev, da bi se lahko
samoupravno oblikovale kot te-
mejne organizacije.
Pred komisijo za sprem^'ai^e
izvajanja zakona o združenem
dehi je še precej zahtevnih in
odgovornih nalog, vendar je v tem
trenutku treba vso aktivnost
usmeriti v priprave in izvedbo
volitev, ki bodo že čez en mesec,
zato so se na seji dogovorili, da
bodo začeli z intenzivnejSmi
pobudami takoj po volitvah.
S seje zborov
skupščine občine Ptuj
Vsa podpora
delu
komisije
Delegati zborov so na minuli seji
precejšrgo pozornost namenili
tudi obravnavi poročila komisije
za zaščito interesov občine Ptuj
pri gradnji hidrocentrale SD-2.
Med dmgim so predlagali, da je
potrebno investitorja objekta opo-
zoriti na kasnitev del pri gradnji
osnovnega objekta in obenem
vztr^ati pri vseh zahtevkih, kijih
je ptujska občina prek komisije
postavila pri investitoriu Dravskih
dektrarnah Maribor. Soglašali so
tudi, da je potrebno v n^krajšem
času pr^raviti osnutek odloka o
koriščenju jezera. Največ so o
poročilu razpravljali delegati iz
Ptuja, Markovec, Gorišnice, to je
tistih krajevnih skupnosti, ki so
Bri tem nq)osredno prizadete,
elegati iz Markovec so menili, da
bi bUo potrebno ob kanalu, vsaj
tam, kjer je ta v enaki višini kot
ostala zemljišča, postaviti zaščitno
ogr^o. To bi bilo potrebno za
varnost otrok. V celoti so delegati
podprli poročilo s pripombo, da je
potrebno vse zahtevke tudi
uresničiti.
O študiji razvoja malega gospo-
dasrstva v ptujski občini so menili,
daje dobro pripravljena, vendar je
potrebno uresničevanje njene vse-
bine zapisati v obliko obvezujoče-
ga akcijskega programa. Razvoju
malega go^odarstva moramo dati
ustrezno mesto v razvojnih doku-
mentih. V izdelavo operativnih
mčrtov se morajo vključiti vsi
zainteresirani, predvsem pa nosilci
razvoja malega gospodarstva. Zani-
nivo bi bUo izvedeti, kako smo se
v ptujski občini vključili v
uresničevanje republiškega druž-
benega dogovora o pospeševanju
razvoja malega gospodarstva, spre-
jetega v letu 1975, ki obvezuje
tudi občine.
Precej živahno so delegati
razpravljali tudi o delegatskih
vprašanjih, nekateri so opozarjali
na to, da na delegatska vprašanja
niso dobili odgovora, nekateri z
odgovori niso bUi zadovoljni, tretji
pa so postavkah nova delegatdca
vprašanja. Pri tem ve^a še posebej
omeniti problem začetka gradnje
nove šole v MarkOTcih, škodo, Ki
jo je povzročila gradnja plinovoda
in še nek^ drugih aktualnih
vprašanj za kr^ane v posameznih
kr^evnih skupnostih.
MG
Gradnja novega mostu i^i Borlu
DELA LAHKO ZAVIRAJO
LE VISOKE VODE
Pri gradnji novega mostu čez
Dravo pri Borlu trenutno poteka
pilotiraige, to je priprava temeljev
za kasnejše opornike oziroma
nosilne stebre. Pilotiranje izvajajo
delavci zagrebške Geotehnike ob
pomoči izvajalcev gradnje mostu,
gradbenega industrijskega podjetja
Ingrad TOZD Slovenske Konjice.
Naiprej je jpotreben nas«) do
določene visme z zakoličenimi
osmi Pibti segajo v globino
okrrog 10 m. Vrtanje do te
^obine opravljajo s posebnimi
napravami V izvrtino postavijo
zaščitni plašč (železni), ki nato
omogoča betoniranje. Piloti segajo
do polovice v mehkejši del tal in
druga polovica je v laporju,
Praktično v skali Nasip, ki ga
ahko opazite, če vas pot zanese
tam mimo, je potreben zaradi
pilotiranja.
Zanimivost novem mostu je
vadcakot tudi ta, da bo prečkal
Fl(M-qan Kos, delovodja na
I gradbišču - foto zk !
Dravo pod kotom 77 stopinj in ne
pravokotno, kot je tp običajno.
Kot smo že poročali, bo novi
most, ki smo ga že desetletja
pričakovali, dolg 194 m, širok pa
Železni plašč bodo postavili v izvrtino — foto
okrog 10 metrov. Slonel bo na
dveh krajih in šestih vmesnih
opornikih. Dovozne poti in
križišča proti Oriculanam in
Muretincem bodo urejena in zato
bo širina asfeltiranega vozišča
primerno širša.
Delovodja na gradbišču Florgan
Kos nam je povedal, da jih pri
gradnji skrbe le visoke vode, torej
zvišana gladina Drave, kar lahko
dela onemogoči, saj nasip ni tako
visok. Težav pri dobavi mateiiala
in opreme ne pričakujejo, saj je
gradnja novega mostu med
prednostnimi gradnjami Trenutno
je pri gracLmi zaposleno čez 50
delavcev. Tehnična ek^, ki
sodelige pri ^adnji je izkušena, saj
je postavila ze vrsto mostov, med
njimi tudi osem mostov prek
dovodnega in odvodnega kanak za
hidroelektrarno Formin. Pripravlja
pa se tudi gradnja manjšega mostu
nižje od Zavrča.
Most iffi Borlu bo veljal 30
milijonov dinarjev. Sredstva je
zagotovila Republiška skupnost 22
ceste iz posojila za ceste, ki smo
ga vpisali v SR Sbventii
LkoM
Slovenska Bistrica
Z roko v roki banka
in gospodarstvo
Delegati konference članic
poslovne enote kreditne banke
Maribor v Slovenski Bistri-
ci so se prejšnji teden zbrali na
zboru in potrdili sklep o ustanovi-
tvi te poslovne enote. Tako je v
skladu z določili zakona o temeljih
kreditnega in bančnega sistema za
ptujsko, ustanovljena še bistriška
poslovna enota temeljne KBM. Ob
tej priložnosti so bili delegati tudi
podrobneje seznanjeni z dohod-
kom poslovne enote in z
zaključnim računom za leto 1977.
Podatki kažejo, da je bilo lansko
leto, sicer še kot poslovne enote
Ljubljanske banke, eno od naj-
usj^ešnejših v dosedanjem poslova-
nju, saj je rljihova aktivnost šla z
roko v roki z razvojem gospodar-
stva v občini.
V lanskem letu se je v bistriški
poslovni enoti povečal skupni kre-
ditni potencial za 31 odstotkov,
kar še zlasti velja za selektivne kre-
dite, uporabljene tudi kot dolgo-
ročnejše naložbe v razvoj kmetij-
stva. Bistriška poslovna enota je ^
tretjem trimesečju lani vrnila
gospodarstvu 2 milijona, v četrtem
trimesečju pa še 808.000 dinarje^
več, to predvsem v obliki ristorn^
obresti na kredite.
Lanskoletni uspehi so bili tud'
osnova za načrtovanje novih nalcf
na področju aktivnega vključevS'
nja poslovne enote KBM v dogaja
nja in prizadevanja za hitrej^'
gospodarski razvoj občine. Ugot<^
vili so, da bodo v letošnjem le'"
morali dati več poudarka konkr«'
nemu načrtovanju vsebinske?^
dela v prizadevanjih za skladnej-'
gospodarski razvoj delovnih org^
nizacij — članic poslovne enote.
Ob koncu so delegati izvolili
vetčlanski poslovni odb"'
bistriške poslovne enote in T-čla"'
ski kreditni odbor za podro^J'
gospodarstva. Za vršilca dolžno«^
poslovne enote v Slov. Bistrici r
je bila ponovno izvoljena Maf'Jj
Godec, ki to nalogo uspcS"
opravlja že vrsto let. .
Viktor Honi
TEDNIK
— 9. februar 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Družbeni di^or 6 teme|ih prostorskega načrta občine Ptiy (to leta dva tisoč
Organizirana razprava teče naprej
fsja sejah vseh treh zborov skup-
jjine občine Ptuj, je bila prejšnji
torek izredno Živahna razprava o
osnutku družbenega dogovora o
temeljih prostorskega načrta obči-
ne Ptuj za obdobje do leta 2000. O
tehnični pomanjkljivosti in
površnosti osnutka dogovora, ki
so ga izdelovalci ponudili v javno
razpravo, je bilo že povedanih
mnogo kritičnih besed, o tem smo
nekaj zapisali tudi v Tedniku. Prav
pomanjkljivost je bila tudi vzrok,
da so v javni razpravi izstopala ta
vprašanja, premalo pa smo se
poglabljali v vsebino. Zato javna
razprava ni dala željenih rezulta-
tov. V tem je tudi politična
odgovornost sestavljalcev osnutka,
ki so s svojo površnostjo usmerili
razpravo od bistva problema na
tehnične spodrsljaje, kot je naka-
zal eden od razpravljalcev v zboru
krajevnih skupnosti. Naj na krat-
ko povzamemo bistvo razprave v
posameznih zborih.
V zboru združenega dela so
ugotovili, da je javna razprava
prinesla veliko pripomb, kar bodo
pripravljalci predloga dogovora
morali upoštevati. Delovni ljudje
in občani so močno zainteresirani
za celovito urejanje svojega kraja
in okolja. Pripomb na osnutek in
novih predlogov je bilo toliko, da
bo prav gotovo treba pripraviti
popolnoma nov, mnogo obsežnejši
osnutek dogovora. Precej pripomb
in razprav je bilo o kmetijskih
površinah. Ob tem je treba
poudariti, da je prav plan kmetij-
skih površin podlaga za izdelavo
prostorskih načrtov. Tega plana
žal v ptujski občini še nimamo.
Prav je, da se skupaj dogovarja-
mo, kako bomo najbolje izkoristili
prostor, v katerem živimo in dela-
mo, zato naj bo ta osnutek le
podlaga za nadaljnje dogovore in
rešitve.
Delegati družbenopolitičnega
zbora so poudarjali pomen
prostorskega načrta in nujnost
uskladitve, saj prihaja do dvojnih
ali celo večkratnih interesov za isti
prostor. Soglasni so bili s stali-
Sem, da je predloženi osnutek
dogovora treba obravnavati le kot
delovni osnutek, ki ga je treba
vrniti v javno razpravo, ki naj
organizirano teče naprej skozi ves
spomladanski čas. Pri izdelavi
osnutka dogovora mora izdelo-
valec upoštevati vse dosedanje
pripombe, predloge in obstoječe
študije določenih področij
dejavnosti.
Posebno živahna razprava je bi-
la na zboru krajevnih skupnosti,
Osamljen kozolec v ozki dolini Dravinje
Foto: B. Vodu.šek
kjer je delegacija KS Ptuj opozori-
'a na vrsto pomanjkljivosti, zlasti
P3 poudarila nujnost upoštevanja
oemografskega razvoja občine, o
čemer   je   napravljena   posebna
študija. V našem nacionalnem,
družbenoekonomskem in obramb-
nem interesu je, da ohranimo
naseljen celotni prostor, ob tem pa
je treba upoštevati dejstvo, da se
življenje s hribov nezadržno seli k
cestam. Prav zato je treba realno
oceniti smeri gibanja prebivalstva
Mnogo površin na območju gornjih Haloz bodo prekrili gozdovi
Foto: J. Fideršek
v naslednjih dveh desetletjih in na
podlagi tega načrtovati ves ostali
razvoj. Nerealno je tudi, da si v
vsaki krajevni skupnosti
prizadevajo za tak ali drugačen
industrijski obrat, saj 15 do 30
minutni prevoz na delovno mesto v
Ptuju ali v katero drugo industrij-
sko središče ne sme pomeniti ovire
za nobenega delavca. Pomembno
je da imamo urejene ceste, promet
in druge infra strukturne objekte.
V razpravi so še sedelovali
delegati iz KS Juršinci, ki se je
zavzel za to, da se Juršinci uvrstijo
med vodilna naselja na območju
Slovenskih goric, posebej pa je
opozoril na kmetijski razvoj na
tem območju in ki je povezan tudi
z razvojem drevesničarstva in
trsničarstva, nadalje delegati iz KS
Grajena, Videm, Gorišnica in
Majšperk, ki so svoje prisevke
predložili tudi pismeno. Delegat iz
KS Stoperce je opozoril, da je ta
krajevna skupnost premalo
obravnavana v osnutku, saj gre za
pogozditev precejšnjih območij,
gre za razvoj kmečkega turizma
okrog Donačice gore in podobno,
kar vse mora biti zajeto v dogovo-
ru.
K vsebinski obogatitvi razprave
je prispeval tudi član izvršnega
sveta SO Ptuj, Jože Botolin, ki je
poudaril, da trenda gibanja
prebivalstva ne bomo mogli obrni-
ti, Ptuj in druga vodilna naselja se
bodo razvijala, tu je treba
upoštevati ekonomske zakonitosti.
zato je toliko pomembnejša študija
o demografskem razvoju. Nič
manj pomembna tudi ni politika
do kmetijskih zemljiških površin,
o čemer smo doslej premalo
govorili. Treba je tudi ločiti, v
katerih naseljih so pretežno kmetje
in kje so bolj ,,spalna naselja"
delavcev. Posebej je poudaril, da
nam samo dejstvo, da bo
posamezni kraj zajet v načrtu raz-
voja, še ne zagotavlja, da bo to tu-
di uresničeno, če se vsi ljudje v
določenem kraju ne bodo zavzeli
za svoj nadaljnji razvoj. Odvisno
je torej od nas samih, ne pa od
načrtovalcev.
zaščitene kmetije
Naj k temu zapisu dodam še
nekaj svojih razmišljanj o proble-
mih, za katere menim, da bi jih
morali načrtovalci prostorskega
razvoja našega območja upošteva-
ti. Gre namreč za usklajenost in za
realnost vseh programov in intere-
sov posamezjiih dejavnosti, zlasti
pa še za politiko do kmetijskih
zemljišč in za ohranitev naseljeno-
sti celotnega območja. Želim
nakazati nekaj problemov pred-
vsem za območje gornjih Haloz,
čeprav nekatere ugotovitve veljajo
enako tudi za druga, zlasti manj
razvita območja.
V osnutku dogovora ni nikjer
omenjen gozdno melioracijski
načrt Haloz, čeprav ta načrt
obravnava kar 12.569 ha gozdnih
površin, od tega okrog 1.400 ha na
območju občine Slov. Bistrica.
Prav tako ni omenjena pomembna
cestna povezava po dolini Dravinje
od Poljčan do magistralne ceste v
Tržcu, ki bo prav gotovo precej-
šnjega   pomena  za  razvoj  tega
območja. Ne bi bilo odveč, če bi
omenil še cestno povezavo Ptuja
oziroma magistralne ceste z Roga-
ško Slatino, bodisi skozi Stoperce,
bodisi skozi Zetale. Vse te poveza-
ve bodo posebnega pomena za raz-
voj gozdarstva, kmečkega turizma
in sploh za ohranitev naseljenosti
tega območja.
Z odlokom je skupščina občine
Ptuj samo na območju KS Stoper-
ce zaščitila 76 kmetij, v programu
razvoja otroškega varstva pa
pravimo, da bo leta 2000 na tem
območju 55 otrok do 6 let, za raz-
voj šolstva pa predvidevamo 71
otrok od 7 do 14 let. Torej, niti en
otrok na eno zaščiteno kmetijo!
Podobno je tudi za KS Zetale, kjer
smo z odlokom zaščitili kar 120
kmetij, predvidevamo pa, da bo
leta 2000 na tistem območju le 87
predšolskih otrok in 121 otrok do
14 leta starosti.
Kateri plan je torej realen, če
upoštevamo, da je na tem
območju od vseh domov ali
gospodinjstev z odlokom zaščite-
nih kmetij le slaba tretjina. Številni
domovi, ki ne spadajo v okvir
zaščitenih kmetij pa bodo na tem
območju prav gotovo še ostali. Ali
bomo torej lahko obdržali navede-
ne zaščitene kmetije, kako bomo te
kmetije uskladili s predvidenimi
pogozditvami kmetijskih površin
na 1.800 ha in še vrsta drugih
vprašanj je, na katera bo prostor-
ski načrt moral dati odgovore.
Tudi    naravnega   rezervata
2&enkrat je še življenje v hribih, kar potrjuje na novo izdelana
ciza ali košara, pa tudi „parandiž" imenovano vozilo za haloške
bregače
Foto: R
Donačke ali Rogaške gore ne bo-
mo mogli obravnavati kot nekega
,,pragozda" (ta se razteza le na
nekaj deset ha), temveč bodo v
tem rezervatu živeli ljudje, tudi
precej zaščitenih kmetij itd. Vemo,
da ptujska občina obsega le sever-
no stran Donačke gore, zato tega
naravnega rezervata ne moremo
obravnavati ločeno od programa,
ki ga ima ali pripravlja občina
Šmarje pri Jelšah, enako velja že
za prej omenjene cestne povezave.
Tudi razvoja turizma v Podlehniku
ne moremo načrtovati ločeno od
razvoja v sosednji občini Krapi-
na...
Nakazanih je le nekaj vprašanj
samo za eno območje ptujske
občine. Podobna in še številnejša
bi lahko navedli za vsa druga
območja ptujske občine, kar vse
potrjuje pravilnost stališča zborov
SO Ptuj, da naj razprava o tem
pomembnem dokumentu
organizirano teče naprej.        FF
Požarna skupnost občine Ptuj
ODLOK O OBVEZNEM
PRISPEVKU
Ce ne gre po poti samoupravnega sporazumevanja, je treba stvar
urediti z normativnim aktom, da dosežemo enak učinek. Pri tem velja
poudariti, daje skupščina, ki tak normativni akt sprejme, v določenem
anislu najvišji samoupravni organ družbenopohtične skupnosti. To pot je
bilo treba ubrati tudi pri zagotovitvi financiranja srednjeročnega plana
razvoja požarnega varstva v občini Ptuj za obdobje do leta 1980.
Pozama skupnost je lansko leto predložila temeljnim in drugim
aganizacijam združenja dela ter delovnim skupnostim samoupravni
sporazum. Rok za sprejem je bil 24. december 1977, prispevna stopnja
za financiranje pa bi po določilili tega sporazuma znašala 0,3 % iz
dohodka, merilo pa bi naj bili bruto osebni dohodki.
Ker precej delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah
združenega dela tega samoupravnega ^orazuma ni sprejela, financiranje
požarne varnosti pa je treba zagotoviti, saj je to tudi širši družbeni
interes, je požarna skupnost občine Ptuj predlagala predsedstvu SO P uj,
da zbori skupščine sprejmejo odlok o obveznem prispevku za
financiranje srednjeročnega plana v občini Ptuj za obdobje doleta 1980.
Izvršni svet SO Ptuj m statutarno pravna komisga sta dala k osnutku
odloka več pripomb, ki so bile upoštevane, zato bodo zbori dcupščire
občine Ptuj na prihodnji seji razpravljali in sklepali o predlogu tega
odloka, ki bo obvezoval tiste. Ki samoupravnega sporazuma niso
podpisali, da prav tako združujejo sredstva brez obveznosti vračanja in
sicer iz dohodka po stopnji 0,30 odstotka od bruto osebnega dohodka.
F
Stovenska Bistrica
Kandidati za nova
vodstva
Na skupni seji OK SZDL in
občinskega sveta ZSS občine
Slovenska Bistrica, ki je bila
koncem januarja, so ocenili
dosedanje rezultate predvoUlnih
aktivnosti na področju političnih,
kadrovskih in organizacijskih
priprav na volitve delegacg za
skupščine DPS in SIS.
Za nova vodstva v okviru občine
so bili evidentirani naslednji
možni kandidati:
Za predsednika skupščine obči-
ne MIHAEL SPINDLER, roj.
1941, ing. metalurgije, vodja
TOZD Žicama v Impolu Slov.
Bistrica. Za podpredsednika skup-
ščine občine pa MARIJA
GODEC, roj. 1928, ekonomistka
in vodja poslovne enote KBM v
Slov. BistrieL
Za predsednika zbora združe-
nega dela je evidentiran RUDI
SMOLAR, roj. 1942, ing. org. dela
v Impolu Stov. Bistrica. Za
predsednika zbca:a krajevnih skup-
nosti VINKO LESKOVAR, roi.
1938, ing. org. dela, vodja TOZD
UO Slov. Bistrica. Za predsednika
družbenopoUtičnega zbora BORIS
PL£)ŠINJA1C roj. 1937, prosvetni
delavec iz OS Po^čane.
Za sekretarje občinske skup^
ščine je evidentiran dosedanji
sekretar JOŽE TEŽAK, roj 1935,
upravni delavec SO Slov. Bistrica.
Za predsednika izvršnega sveta
občinske skupščine je evidentiran
ADOLF KLOKOCOVNIK, roj.
1944, dipl. ekonomist in načelnik
odd. za gospodarstvo SO Slov.
Bistrica. Za sekretarja izvršnega
sveta SO pa je bil evidentiran
DRAGO MOHORKO, roj. 1950,
Iffavnik, sekretar OK SZDL
Slovenska Bistrica.
Prav tako so biU na skupni stji
evidentirani možni kandidati aa
predsednike skupščin in predsed-
nike izvršnih odborov enajstih
samoupravnih interesnih skup-
nosti v občini.        Viktor Horvat
Kidričevo
Prva kandidacijska |
konferenca uspešna i
Da so dosedanje kadrovske priprave na območju KS KKiričevo '
potekale v pravi in ušesni smeri je dokazalo dosedanje delo v fazi |
evidentiranja in dela koordinacijsk^a odbora pri KK SZDL, najbolj pa j
vsekakor v celoti uspela prva kandidacgska konferenca, ki je bila v '
ponedeljek 30. januarja, udeležili pa so se je predstavniki vseh struktur
družbeno-pohtičnega življenja v KS Kidričevo. S svojim delom so .
pripomogli k uspehu prve kandidacijdce konference, saj so dali vso •
podporo dosedanjemu delu tako koordinacijskemu odboru, kot tudi ■
vsem društvom in organizacijam na območju KS. '
Po temeljiti razpravi in obravnavi slehernega kandidata so vsi-/
prisotni d^ali enoglasno podporo vsem možnim kandidatom za delegate -
za SIS in za zbor KS SO Ptuj. V obravnavi je bUa tudi celotna predložena
hsta možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini Ptuj kot tudi
za republiške Ln zvezne funkcije. Po razpravi so vse predlagane potrdili, ]
kar kaže, da je bUa kadrovska politika dobro zastavljena. \
Tudi razprava o tem, da bo nujno še naprej voditi računa o novih ;
kadrih, saj bo potrebno v KS in KK SZDL se mnogo dela voljnih ;
občanov za delo v DPO in KS. Smelo lahko trdimo, daje kandidacijska
konferenca tudi že dokazala, da bo nadaljnje delo še uspešnejše, kar so ;
potrdili tudi skoraj vsi predvideni možni kandidati za razne SIS, ki so s ■
podpisi o kandidaturi dokazali pripravljenost delati!
France Meško  ;
Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj
Skrb za socialistično vzgojo otrok
Program občinske zveze prija-
teljev mladine Ptuj se uresničuje
preko dela svetov in komisij zveze,
^^et za delo s pionirji vključuje
f ezo bralnih značk in komisijo za
'kovanje in rekreacijo otrok; pri
^ezi dela še svet za predšolsko
^zgojo in varstvo družine ter svet za
^elo s starši.
Izhodišče programa zveze se
"avezuje na program interesne
skupnosti otroškega varstva in pro-
gramov vzgojno-varstvenih za\o-
Socialistična vzgoja otrok ter
Organizirano preživljanje prostega
časa otrok sta osrednji nalogi zveze
v tekočem letu. Zveza prijateljev
mladine je poleg tega mentor Zveze
pionirjev kot najmlajše politične in
patriotične organizacije otrok od 7.
do 14. leta starosti ter vodi, vzpod-
buja in usmerja vzgojno delo s pio-
nirji — skrbi za množično vključe-
vanje otrok v jugoslovanske pionir-
ske igre in negovanje ter razvijanje
revolucionarnih tradicij NOB.
V občinsko zvezo prijateljev mla-
dine Ptuj je vključenih 17 društev.
Zveza njič^tujp ustanovitev večjega
števila društev prijateljev mladine.
Pionirski odredi, ki delajo v vseh
30 osnovnih šolah ptujske občine,
pripravljajo tudi za letošnje leto
bogate programe dela. Z vrsto
aktivnosti bodo obeležili svoj praz-
nik — 29. september ter vrsto dru-
gih mejnikov. V vseh pionirskih
odredih bi naj zaživeli sveti zveze
pionirjev. Množična je tudi udelež-
ba pionirjev v jugoslovanskih pio-
nirskih igrah. Na osnovnih šolah
ptujske občine delujejo tudi krožki
za varstvo narave.
^■^^ - -__c_^i___-i^-J^G
Individualno idejnopolitično
izobraževanje članov zveze komunistov
Naloga vseh članov ZK je, da se
permanentno individuabio izobra-
žuje. Da bi bUa taka oblika
izobraževanja čimbolj uspešna,
imajo člani možnosti poleg
seminarjev še dopisno šolo mark-
sizma pri medobčinskem študij-
skem središču pohtične šole CK
ZKS s sedežem v Mariboru.
Osnovne organizacije ZKS v
ptujski občini so predlagale za to
solo skup^ okrog 70 kandidatov,
letos pa to šolo obidcuje 36
kandidatov, ki so razporejeni v
oddelek Ptuj. Slušatelji šole bodo
študirali individualno in v skupi-
nah, tako da bodo med študijem
izmet^avah svoja mnenja in
utrjevali predelano snov.
V času od 6. februarja do 31.
oktobra bodo kandidati predelah
naslednje teme: Temelji marksi-
zma. Razvoj delavskega gibanja in
socialistične revolucije v Jugosla-
viji, Smeri razvoja političnega
sistema socialističnega samouprav-
ljanja, Družbenoekonomski odno-
si in zunanja politika Jugoslavije,
Idejna in jkcijska krepitev Zveze
komunistov v boju za razvoj
sociahstičnih samoupravnih odno-
sov ter Načrtovanje in izv^anje
idejnopolitičnega usposabljanja v
00 ZKS.
Med študijem bodo slušatelji
šole pripravili študijske sestanke v
svoji osnovni organizaciji v dcladu
s programom dela oiganizacije, da
bi tako sproti preverjali pridob^e-
no znanje in svojo ^osobnost
prenašanja znanja na o.stale člane.
Poleg tega bo oddelek v Ptuju
obiskal mentor ali več mentorjev
-predavate^ev, ki bodo skupaj s
slušate^i predelali določeno temo
in tako tudi preverjali pridobljeno
znanje.
Ob zaključku šolanja, to je
zadnji teden v oktobru, bodo
slušate^i oddali svoje seminarske
naloge in po preverjanju znanja
dobUi spričevalo o uspešno
opravljeni dopisni šoli marksizma.
Seveda pa s tem izobraževanje ni
zaključeno. S pridobljenim zna-
njem bodo slušatelji šole še lažje
nada^evah z individualnim izobra-
ževanjem, saj bodo imeli za to
bogato podlago. Njihova naloga pa
bo, da bodo v svojih organizacgah
postali neke vrste animatoiji za
idejnopolitično izobraževanje
ostalih članov. N. D.
H - i^cLtGACIJE OBRAVNAVAJO
9. februar 1978-
TEDNIK
PREMALO ZANIMANJA ZA CICIBANOVO ŠOLO
Potigoči vrtec ali tako imeno-
vana cicibanova mala šola, ki
vključuje 80-urno organizirano
delo s petletnimi otroki povsod
tam, kjer ni vrtcev, je kljub
razpoložljivim sredstvom v ptujski
občini premalo zaživela - so
ugotovili na nedavni skupščini
skupnosti otroškega varstva Ptuj.
Cicibanovo šok) imamo v tem
letu organizirano v štirih krajevnih
skupnostih: Destemik - tri
dcupine, v Trnovski vasi, Apačah
in na Grajeni Z delom je začela 1.
septembra lani malčki pa se zbero
enkrat tedensko po dve uri in pod
strokovnim vodstvom vzgojite yice
organizirano delajo po programu,
ki je za cicibanovo šolo predviden.
V krajevnih skupnostih morajo
za to obliko varstva in vzgoje
predšolskih otrok poskrbeti samo
za prostor s potrebnim inventar-
jem, vse ostalo pa prinese s seboj
vzgojitejlica.
Doslej je bilo v cicibanovo šolo
vključenih 134 otrok, vsaka
skupina pa bi morala imeti okrog
20 otrok. Z ozirom na trenutno
stanje lahko zaključimo, da so
krajevne skupnosti vse premalo
storile, da bi skupaj s šolami in
starši pravočasno poskrbeli za to
obliko vzgoje in varstva predšol-
dceg^i otroka, ki bi lahko bil
mnogo bolje pripravljen na malo
šolo in za tem na redno šolsko
delo.
V ptujski občini nam je za te
namene ostalo 21 milijonov starih
dinarjev, zato so predstavniki
otroškega varstva na skupščini
delegate še posebej opozorili, da v
krajevnih skupnostih mora akcga
steči bolj organizirano in z večjo
mero odgovornosti do najmlajših.
To pa je obenem tudi naloga
skupnosti otroškega varstva, da se
s predstavniki krajevnih dcupnosti
teme^iteje pogovori in tudi
pravočasno dogovori Ko denaga
nimamo tako radi tarnamo kaj vse
bi lahko storili pa ni pogojev, ko
ga pa imamo pa spet ne vemo
kako ga namensko uporabiti in
cicibanova šola ima vse poboje, da
zaživi v vseh njenih oblikah, v
sleherni krajevni skupnosti kjer ni
vrtca.
mš
Lani
za ceste
23
milijonov
dinarjev
Program občindce lokalne skup-
nosti za ceste je bil v landcem letu
v celoti realiziran. S samouprav-
nim dogovorom in samoupravnim
sporazumom o združevanju sred-
stev za razvoj cestnega go^odar-
stva je bilov preteklem letu:
Modernizirana je bila cesta Gra-
jenščak-Mestni vrh v skupni
dolžini 3 km, asfaltirah so tudi
oesto Pacinje-Velovlak v dolžini
1,5 km, cesto Cirkulane—Medrib-
nik in Cirkulane-Leskovec v
dolžini 5 km, Juršinci-Gomila in
Grajena-Grajenščak v dcupni
tolžini 2,7 kUomtera.
Od skupno planiranih sredstev
- bUo jih je 18 milgonov 700
tisoč dinarjev - je bilo realiziranih
23 milijonov 270 tisoč dinarjev.
Modemizacga naštetih cest je
znašala 11 milgonov 500 tisoč
dinarjev. Poleg tega je občinska
skupnost za ceste iz svojih
sred^lev vračala kredite ter sred-
stva uporabila za druga manjša in
večja obnovitvena dela. Povedati
je potrebno, da so se pri vseh
akegiili močno angažirale Krajevne
^tipnosti, ki so za modemizacijo
pričevale nad 3 milijone dinarjev.
Vso prednost pa je skupnost
namenila modemizacgi cest na
mafij razvitem območju Haloz in
Soven^cih goric. Iz programa je
razvidno, da so v lanskem letu
zelo malo sredstev namenili
vzdrževanju makadamskih cest.
Zato je zelo dober predlog, da se
pri ^^kupnosti oblikuje posebna
Komisija, ki bo v letošnjem letu
n^ravsla prednostni vrstni red in
tako pndcušala v akcijo moderni-
zacije vključiti številne ceste, ki
so potrebne gramoziranja in
drugiji vzdrževalnih del.
zk
S skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj
Sprejet tretji predlog participacij
s pripombami
v delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju so se v
četrtek 2. februarja sestali na 18.
skupni seji delegati zbora uporab-
nikov in zbora izvajalcev skupščine
občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj. Po vroči razpravi o delegat-
skih vprašanjih so obravnavali pri-
pombe ter sklepali o sprejemu
samoupravnega sporazuma o
pravicah in obveznostih iz enotnega
programa zdravstvenega varstva v
SR Sloveniji, ter samoupravnega
sporazuma o pravicah in obvezno-
stih iz zdravstvenega varstva v
občinski zdravstveni skupnosti
Ptuj.
Iz razprave o obeh sporazumih,
ki prinašata bistvene novosti, je
bilo razvidno, da si vsi prizadeva-
mo za razširitev pravic iz zdravstve-
nega varstva, hkrati pa skoraj vsi
nasprotujemo povečanju soudelež-
be zavarovancev pri določenih
zdravstvenih storitvah. Večina
delegatov je iz svoje baze prenesla
mnenje, da so sploh proti kakršni-
koli obliki participacije, čeprav te v
zmanjšanem obsegu že dalj časa
obstajajo.
Lep čas so se križala mnenja, pa
se je navsezadnje izkazalo, da dele-
gati še niso bili seznanjeni z vsebino
tretje variante participacij, ki pred-
videva bistveno zmanjšanje soude-
ležbe, nekatere pa sploh ukinja.
V Sloveniji bi naj bile oprostitve
participacij enotno urejene. Občin-
ske zdravstvene skupnosti pa bi naj
bile pooblaščene izdajati potrdila o
oprostitvi participacije vsem tistim,
za katere skupaj s socialnimi služ-
bami ugotovijo, da občasno ali
stalno ne morejo prispevati k
stroškom zdravstvenega varstva.
Po tretjem predlogu, ki je bil ses-
tavljen po javni razpravi, na zah-
tevo delovnih ljudi, naj bi oprostili
soudeležbo vsem šoloobveznim
otrokom, mladini v srednjem
usmerjenem izobraževanju, rednim
študentom, vojakom, nosečim že-
nam, borcem ter kategoriji socialno
ogroženih: uživalcem stalnih druž-
benih denarnih pomoči, upokojen-
cem z varstvenim dodatkom, ter
drugim socialno ogroženim obča-
nom.
Močno so znižani zneski parti-
cipacij za storitve zobozdravstva.
Izračuni so pokazali da bi se po
sedanjem predlogu participacij
zbralo v občinski zdravstveni skup-
nosti Ptuj 1 milijon 400 tisoč dinar-
jev več, kot doslej. To pa še zdaleč
ni dovolj, da bi zdravstvo pokrilo
vse svoje storitve in potrebe.
Po ponovni razlagi tretje varian-
te so delegati po ponovljenem gla-
sovanju končno sprejeli sklep o pri-
stopu k obema sporazumoma.
Proti je bilo le 5 delegatov. Sklep so
sprejeli pod pogojem, da se v oba
sporazuma vnesejo še vse ostale
pripombe iz združenega dela — iz
delegatske baze. ki so se
izoblikovale v javni razpravi.
Delegati so nadalje sprejeli še
sklep o pristopu k aneksu št. 1 v
takšni obliki in obsegu, kot je bil
predlagan s strani solidarnostne
komisije.
Ko so obravnavali osnutek reso-
lucije o politiki uresničevanja druž-
benega plana občine Ptuj za
obdobje 1976— 1980, so poudarili,
da morajo predvsem v letošnjem
letu dati prioriteto zdravstvu. S tem
bodo gotovo nastale določene teža-
ve, kajti, če hočemo nekomu dati,
moramo drugemu odvzeti.
Zanimivo je bilo poročilo o pote-
ku sprejemanja aneksa k samo-
upravnemu sporazumu o temeljih
planov zdravstvene skupnosti Ptuj
za obdobje 1976 — 1980. Občinska
zdravstvena skupnost Ptuj je pre-
jela 106 sklepov delovnih skupno-
sti. Kar 99 sklepov je bilo pozitiv-
nih, to zajema 12.240 zavarovancev
ali 74 odstotkov vseh. Proti pristo-
pu je bilo le 7 delovnih organizacij,
to pa znaša le 815 zavarovancev ali
4,96 odstotka. Ker je aneks sprejela
večina delovnih organizacij je
akcija v celoti uspela.
Delegati so razpravljali in skle-
pali še o akcijskem programu o
združitvi bolnišnice. Združenega
zdravstvenega doma in lekarne v
Zdravstveni center Ptuj. Sprejeli so
sklep, da takoj stopijo v akcijo za
združitev, v ta namen pa so izvolili
še tričlansko komisijo.
Preden so se razšli so delegati
obravnavali še gradivo za 17. sejo
skupščine zdravstvene skupnosti
Slovenije, ki bo danes v Ljubljani.
Zanjo so izvolili dva delegata, ki
bosta sklepe te skupščine prenesla v
skupščino republiške zdravstvene
skupnosti.
M. Ozmec
Nič ne pomaga,
poklekniti bo treba...
Halo, kaj bom moral še dolgo takole klečati, kolena me že
bolijo...
Tako nekako bi lahko komenti-
rali dogodek v specialistični očesni
ambulanti v Ptuju. Zakaj gre?
Občan ali občanka, ki prideta v
očesno ambulanto in se tam hočeta
pogovoriti z delavko za okencem.
ali ji izročiti zdravstveno izkaznico,
se morata tako globoko prikloniti,
da je res najbolje, če pred okencem
,,padeta n;i kolena", Okence je
namreč uiko nizko, da druge izbire
skorajda ni. Nerodnost bi popravili
tako, da bi v primerni višini izrezali
del neprozornega stekla in tako
pacientom omogočili normalen po-
govor in preda io ustreznih zdrav-
stvenih dokumentov.
fotozapis: z k
Zikaj še vedno ni odprta
restavracija Evropa?
že nek^ mesecev je restavracga
EVropH z^rta za obiskovalce.
KuL; razMčnega gradben^a mate-
ria* ižejo na izvajanje gradbenih
del. Jonovitvena dela izvajajo v
skii.XiU s programom rekonstruk-
c^č nekaterih gostinskih lokaV)v,
ki j^a je temeljna organizacija
„H-uoški biser" q)rejela za obdo-
bje J'^76-80. V temeljni organi-
zacgi bodo v te namene porabili
precejšnj a sred.stva.
Z obnovitvenim; deU so v
MStavracgi Evropi pričeli 12.
eptembra 1977. Po pogodbi bi
bila dela ^v'nčana 15.
tovombra. IzvajaK lel je Stavbar
vlaribor, TOZL gradbeništvo
.Drava" Ptuj.
Do zamude in poda^šanja roka
'a dela je prišlo /aradi razUčnih
urokov. To j t     . ' pogojevalo
sklenitev dodatne pogodbe med
izvajalcem del in naročnikom.
Nfed obnovitvgo so namreč pričeli
z gradnjo nove kotlovnice v
sosednji hiši, kar je povzročilo
^remembo v načinu ogrevanja.
R-av tako pa so spremenil: iiačrt
bodoče opremljenosti -'okala,kije
zahteval doda^-^a gradbena dela.
Pamanjkljivosti ugotavljajo šc v
samem projektu predvidene obno-
ve saj določena dela v obnovi
pogosto ugotavljajo .šele med
samim delom. Nekaj vzrokov je
iskati tudi v prejšnjih obnovitvah
in sami namembnosti prostora, ki
so ga večkrat spreminjali. Zastoje
pri delu povzročajo tudi težave
sušenja in podobno.
Po dodatni pogodbi bodo dela
končali v začetku marca letos.
MG
Najti ustrezne prostore za prodajo kruha?
Problemi pr ^-^ iaji kruha niso
nastali včeraj eč se z njimi
rečujemo že nek ; let. Nakazova-
nje problemov br . ustrezne akcije
ne koristi nikoniu ^^e večkrat smo
potrkali na vrata ..rešitve", pa ni
bilo željen^a tovora. Dobili
smo nove loka' i cvetličarne; v
zadnjih letih ni. > Mko, in še jih bo
potrebno, vsai po iinenju in pozi-
tivnih odgovorih nekaterih! Tako
bomo kruh tud . prihodnje proda-
jali v pretesnih, predvsem pa ne-
ustreznih lokalih Morda pa smo le
bili Se pretihi v s' etu potrošnikov?
Ptujsko mestno jedro se ponaša
le z dvema prodajalnama kruha: v
Lackovi in Prešernovi ulici. Najve-
čje povpraševanje je v prodajalni v
Lackovi ulici, kjer mesečno v pov-
prečju prodajo za okrog 450.000
dinarjev kruha in ostalih pekovskih
izdelkov, medtem ko je promet v
prodajalni v Prešernovi za skoraj
sedem krat manjši. Zmanjšano
prodajo kruha beležijo v tej proda-
jalni zaradi prodaje kruha v
trgovini na Vičavi.
Odgovor smo iskali tudi pri de-
lavcih temeljne organizacije pekar-
ne ,,Vinko Reš" Ptuj. Jože Sotlar
je povedal, da je problem prodaje
kruha prisoten na vseh sejah orga-
nov upravljanja. Že večkrat so jim
obljubili, da bodo dobili primeren
lokal, vendar dalje od obljub ni pri-
šlo. Omemmo primer Krempljeve
in Bezjakove ulice. V zvezi s tem je
potrebno opozoriti na razsipniško
obnašanje nekaterih, ki si grade
razkošne lokale in pri tem vidijo sa-
mo svoje ozke interese, medtem ko
jim je širši družbeni interes še ved-
no neznanka!
V temeljni organizaciji ,,Vinko
Reš" se zavedajo, da problema
brez pomoči širše skupnosti ne
bodo rešili. Vzrok je nizka akumu-
lativost, ki ne dovoljuje razširjene
reprodukcije. Z združevanjem
sredstev in dela bi lahko omenjeni
problem uspešno rešili. Mnogo
obeta tudi novi zakon o razširjeni
reprodukciji, ki je že v pripravi.
MG
Zakaj so vse prošnje
„bob ob steno"
Vprašujem, ali res m mogoče
dobiti avtobusa, ki bi vozil na pro-
gi Tomaž—Ormož? Gre namreč za
delavce, ki odhajajo na svoja
delovna mesta zjutraj ob šestih,
vračajo pa se po 14. uri. Že nekaj
let slišimo upravičeno negodovanje
med prizadetimi delavci, posebno
še pozimi, ko morajo nekateri zju-
traj več kot eno uro pešačiti, da
pridejo pravočasno na delo... Pol
ure za njim pa pripelje avtobus šo-
larje in druge zamudnike na delo.
Tudi tem delavcem to ni posebno
po volji, saj jim zaradi polurne za-
mude zapišejo, da so delali le 7 ur,
namesto 8, s tem si niso zadovoljni
vodilni in delovodje, ker ni moč
dela organizirati, tako kot je treba.
Gre namreč za to, da se ustrezno
uredi vozni red avtobusov Oba
avtobusa bi naj vozila pol ure prej.
Prvi avtobus vozi pol ure prepozno
za delavce, drugi ob pol osmih pa
je prepozen za šolarje, zato ti gre-
do s prvim avtobusom, potem pa
čakajo na pouk.
Na avtobusni promet smo že na-
slavljali pismene, ustne in telefon-
ske prošnje, naj vendar to uredijo
tako, da bi avtobus zjutraj pripe-
ljal v Ormož vsaj tri četrt na šest,
popoldne pa iz Ormoža okrog četrt
na tri, vendar brez uspeha. Lansko
leto je sicer en avtobus vozil zju-
traj ob ustreznem času v Ormož,
vendar le nekaj časa, dočim se je
popoldne vračal šele ob 15.15. Ker
ima vsak od zaposlenih delavcev
tudi doma kak košček zemlje, želi-
jo, da se takoj po končanem delu
odpeljejo domov, kjer je treba po-
storiti Se to in ono, zlasti pa ob
raznih sezonskih kmetijskih delih.
V poletnih mesecih se sicer lah-
ko vozijo s kolesi ali mopedi, težje
pa je pozimi, ko še zlasti za ženske
vožnja s kolesi ni najbolj primer-
na, da ne zapišem — zdravju
škodljiva, posebno še do 7 ali celo
več km.
Med delavci večkrat slišim govo-
rice, da so vse prošnje zastonj za-
radi tega, ker sedanji vozni red
ustreza dvem ali trem vplivnim
osebam, ki bi ob spremembi voz-
nega reda morale kake pol ure prej
iz tople postelje. Ce je temu res
tako, potem se čudim, da se upo-
števa mnenje manjšine, večine pa
ne.
,,Da bi nam dali avtobus vsaj v
zimskem času", tarnajo delavci,
,,in če ga dajo. naj bo v obe smeri,
ker se nam kot poštenim delovnim
ljudem mudi domov, kjer je treba
pred večerom še marsikaj postori-
ti." Naj končam z mnenjem, da
imamo avtobuse predvsem zato,
da vozijo delavce na delo in mladi-
no v šole, zato je treba vozni red
tudi njim prilagoditi. Zakaj so po-
tem njihove prošnje v tem kon-
kretnem primeru ,,bob ob steno"?
Efem
NAŠLKBAJI
IN SOLIDARNOSTJ
Velikokrat smo včasih ^udje
nejevolni sebični predvsem pa
kritični drug do drugega in vendar
v naši družbi, ožji in širši
domovini ni malo ljubezni
vztrajnosti in solidarnosti ki
pomaga slehernemu občanu. Naše
vasi mesta se preoblikujejo v lepo
deželo, kise med seboj povezujejo
z enotnostjo za lepši in boljši
družbeni standard.
Naš napredek je tako lep in
velik, pa vendar za nekatere kraje
še zmeraj težko dosegljiv. Kot
vidimo, se ^ še in še - nekatere
krajevne skupnosti borijo za vse,
kar drugi že imajo. Družba sama
nima možnosti da bi s svojimi
sredstvi dvignila ne enako raven
vse KS, marveč si občani
pomagajo z dodatnimi sredstvi v
obliki samoprispevkov občanov,
da si urejajo svoj kraj tako, daje
sleherni krajan - prav srečen p: i
končnih rezultatih.  •
Predvsem se mnogo govori o KS
Zavrč, ki s svojimi problemi še
danes ni na koncu'' Vidite, zakaj
na koncu? Zato, ker jim
prim.anjkuje sredstev. Ti krajani
želijo s časom, a skromni in dobri
yudje iz KS Zavrč niso kn? svoji
zeljh Sami med sebo' iščeio rešitev
01 so jo delno tuj ašli. Tednik je
mnogo napisal j problemili, o
željah in piamn pa vendar bi
navedel samo bhšč njihovih cest,
ki '^e^ejo od Zavrča do Dre novca
(Ka.'unirova trgovma) in lurškega
vrha (Veseličeva trgovina) nima
več ceste, ampak same jame.
Električno omrežje, napetost
toka, na ravni petrolejke.
Kraji KS Zavrč ne bi smeli
ostati sami in tudi niso sami, kajti
očetje in matere so dali in še
dajejo za svoj kraj, predvsem pa so
dali sinove in hčere, ki danes
živijo v krajih svoje ožje
domovine. Vsi ti otroci haloških
hribov se radi vračajo v s-voj rodni
kraj, da obiščejo svoje drage
starše.
Mislim, da ni v nobenem od teh
otrokov in njihovih prijateljev -
sebičnežev, da ne bi pomagali tudi
s svojimi jiispevki Vsi vemo, da
je vsak zaposlen dal posojilo za
ceste in glejte, čemu ne bi s temi
obveznicami pomagali nekateri pa
z dinardcuni prispevki Torej, kaj
bi se zgodUo? Zbralo bi se le
nekaj več, to nekaj več pa bi
prineslo napredek, sožitje in še
večje prijateljstvo in tudi bodoči
turizem, ki ga v Halozah sploh ni
Vaš Tednik je mnogo pisal o
problem ih, že^ah, pa vendar
včasih tudi pride do nesc^asij
med tistimi ki si najbolj želijo
uspeha in ki so najbolj agilni pri
organizacgi vendar se želje ne
uresničijo zaradi pomanjkanja
sredstev.
Zato tudi s temi besedami želim
opogumiti vse odgovorne v KS
Zavrč in druge, da odprejo svoj
žiro račun, kjer bi se stekala
sredstva za pomoč pri gradnji cest
in drugih objektov.
S tem pa pozivam vse občane -
Ptuja, Maribora, Celja, Velenja,
Ormoža in drugih krajev, poma-
gajte s skromnimi sredstvi
(obveznicami cestnega posojila)
sodelovati v modernizaciji svoje^
rodnega kraja. Torej naj nasa
solidarnost ne zataji namreč
pokaže srčne bratske odnose.
Tudi referendum, ki bo 19.
februarja, naj bo uspešen. Uspeh
referenduma pa je odvisen le od
odločitve krajanov, predvsem pa
so organizatorji tisti, ki so
odgovorni za uspeh. Veliko «
sUši, da je plan asfaltiranja cest
nekako enostranski Asfaltiranje
ceste do Pestik, a ceste do
Dremovca le do polovice, se pravi
pol manj, bi bUo zares nelogično.
Torej s pomočjo lokabie skupno-
sti za ceste občine Ptuj,
samoprispevka in seveda sohdar
nostne pomoči izven KS Zavrč
bodo sadovi pozitivni in uspešni
V tem primeru pa veliko
sodelovanje tudi radia Ptiij i"
našega Tednika.
Maks Libef
Do leta 1980 zgraditi 323 družbenih stanovanj
Nova samoupravna organizira-
nost na področju stanovanjske
gradnje in ugotovitev, da so v zad-
njem obdobju tudi delovne orga-
nizacije v občini z večjo mero odgo-
vornosti pristopile k reševanju sta-
novanjske problematike, je prav
gotovo velika vzpodbuda vsem
tistim, ki čakajo na družbena sta-
novanja ali na kredite za zasebno
stanovanjsko gradnjo.
V srednjeročnem načrtu predvi-
devajo, da bodo na območju
občine Slovenska Bistrica do leta
1980 zgradili 323 družbenih in
okrog 700 zasebnih stanovanj. Pri
tem vodi delovna organizacija
Impol, ki bo z lastnimi sredstvi
zgradila dva stanovanjska bloka.
Poleg gradnie stanovan) v občin-
skem središču in v drugih večjih
centrih, plan predvideva gradnjo
stanovanj rudi v manjših naseljih
na območju občine, kot so;
Crešnjevec, Oplotnica, Šmartno tu
Pohorju ter Zgornja in Spodnja
Polskava.
Plan stanovanjske gradnje ž«
doslej uspešno uresničujejo. Tako
so 2. februarja v Slov. Bistrici pr^;
dali 26 družinam novi stanovanjsk'
blok, ki ie stal okrog 10 milijonov
dinarjev. Letošnje leto bodo ^
bistriški občini dogradili še 45 no-
vih družbenih stanovanj, z gradnji
pa bodo pričeli z nadaljnjimi l^O
stanovanji, ki bodo vsclji\a prihod
nje leto. Viktor Horvat
TEDNIK
9. februar 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Predstavljamo vam Dragico Vodo
MLADI HOČEJO DELATI. POTREBNA
JE LE POBUDA
Ni se bilo težko odločiti za
pogovor z Dragico Vodo.'
poznava se že vrsto let.
Skromna je, vendar se v tej
igeni skromnosti skrivajo
močne ustvarjalne sile in
zagnana družbenopolitična
aktivnost Dragica je anga-
žirana ženidca. Njena dmžbe-
nopolitična aktivnost sega
daleč nazaj, še v šolske klopi,
Icot sama pravi Dragica Voda
je pred voUtvami tudi
evidentirani možni kandidat
za predsednika občindce
konference ZSMS Ptuj. In to
je bil tudi razlog in tema
najinega pogovora.
Poznamo te predvsem kot
družbenopolitičnega aktivista.
Kdaj si se vključila v delo
mladine, krajevne samo-
uprave?
„Že v šolskih klopeh sem
bila aktivna, vodila sem
razredne skupnosti in si že tu
pridobila izkušrge. Ko sem
končala osmi razred, sem
postala tudi sekretarka osnov-
ne organizacije ZSMS v
Grajeni, kasneje so me
predlagali še za predsednika.
Mlade sem vodila pet let. V
osnovni organizaciji se je
zame začelo novo življenje.
Prav takrat se je menjala
generacija in takrat sem med
mlade „padla" kot iz neba.
Delo je bilo težko, cel kup
problemov smo imeli. No-
jenega prostora za sestajanje
in zabavo, malo nas je bUo in
tedaj se mi je porodila misel
kako združiti mlade med
seboj. Z akcijo smo se
združili Obnovili smo pro-
store, v klubski sobi smo
organizirali plese, prireditve in
druga družabna srečanja. V
osnovno organizacijo se je
^ključevalo vedno več mladik
1970. smo se vključili tudi
v delo krajevne smaouprave in
družbeno  političnih organi-
zacij v kraju. SodelovaU smo
pri organizacgi občinskega
praznika, pomagali smo ob-
noviti dom „Franca Osoj-
nika" in ga 1975. tudi odprli
Delo mladih smo si dobro
zastavili, družila nas je
akcga." ,
Kaj meniš o mladih?
„Sama sem mlada, zato
probleme mlade generacije
dobro poznam. Mladi hočejo
Foto: zk
delati, vendar morajo imeti
zdravo in konkretno pobudo,
morajo imeti nekoga, ki jim
daje napotke in navodila,
morajo imeti nekoga, komur
verjamejo in zaupajo. Dosti-
krat sUšimo očitke, češ
mladina spi ali pa se hoče
samo zabavati Ni res ir je res.
Mladi sp^o, če spi vodstvo.
Problem, ki nastaja ob
življenju rnlade generacije, je
tudi ta, ker mladi ne upajo
glasno ali revolucionarno
govoriti, čeprav jim je glava
polna naprednih in boljših,
novih in konkretnih misli
Brez pobude mladi ostanejo
nemi Generacija se od
generacije razlikuje. Razlike
ne bo takrat, ko bo med
njima povezanost, kontinuite-
ta dela. Včasih se zgodi, da
nastane globok prepad med
osnovnošolci in srednješolci,
tako je tudi med študenti in
delavci Prepad bomo pre-
mostili z akcijo in kot sem že
omenila s stalno poveza-
nostjo. Mnogo elana imam,
nekateri morda še več in prav
takšnih ^ udi potrebujemo.
Ne smem pozabiti povedati,
da ima vsaki generacija neko
revolucionarno ost, kakšna je,
zavisi od okolja, kjer živijo in
delajo ter kakšna akcga jih
druži Mladi se v srednjih
šolali učgo o samouprav-
]yanju, v osnovnih organi-
zacijah pa naučeno teorijo
lahko s pridom uporabijo.
Tudi mladinske organizacije
so šola življenja."
So vzporednice med mla-
dimi, v mislih imam kmečko
mladino, mlade iz združenega
dela in študentsko mladino?
„So vzporednice, so pa tudi
razlike. Študenti se le s težavo
vključujejo v osnovne orga-
nizacije, tudi mladi komunisti
ne delujejo tako kot bi
morali Mladi, ki so vključeni
v osnovne organizacije v
združenem delu, imajo velike
možnosti za delo, nimajo pa
konkretnih programov, šibki
so tudi po kadrovski plati
Delo osnovnih organizacij bi
aktivirali, če bi vanje \4cljučili
aktiviste, angažirane delavce.
študente in druge." .
Evidentirani možni kandi-
dat za predsednika občinske
konference ZSMS Ptuj si,
kako to nate vpUva?
„Najprej moram povedati, da'
sem bila zelo presenečena nad
to mojo »^kandidaturo'"*. Mla-
dih je v občini veliko, med
njimi je mnogo aktivnih in si
tudi kdo drug zasluži eviden-
tiranja. Naj v tej zvezi povem
še nekaj. , Po kongresu
socialistične mladine je bilo
veliko narejenega. Ocenili
smo, da nam sedanja oblika
organiziranosti ustreza. Velik
korak naprej pomeni obliko-
vanje področnUi konferenc, ki
imajo vlogo usmerjanja v
posamezna interesna pod-
ročja. Veliko je storjenega
tudi na področju infor-
miranja. Nove akcije pa mlade
čakajo pri vsebini dela
osnovnih organizacij, kar
pomeni, da moramo več
pozornosti posvetiti progra-
mom dela. Program mora biti
takšen, da bo zadovoljeval
interese večine mladik Okre-
piti moramo delegatske odno-
se, idejnopolitično usposab-
yanje, \4cljucevanje kmečke
mladine in drugo. Pred
desetim kongresom slovenske
mladine je veliko nalog.
Nekatere od teh bomo rešiU
na kongresu, pred in seveda
po njem." zk
Bojan Adamič redni
obiskovalec kurentovanja:
„Letos veliko boljše"
Na dopoldanskem nastopu
etnografskih in folklornih skupin
na Titovem trgu v Ptigu se je kar
trlo raznih snemalcev, fotorepor-
terjev in vnetih amateijev. Med
njimi ste • gotovo opazili znani
obraz Bojana Adamiča, glasbenega
strokovnjaka iz Ljubljane. No,
tokrat ie taktirko in partiture
zamenjal za fotoaparat in kamero
ter lovil v objektiv zanimive in
manj zanimive trenutke. Sicer je
Bojan Adamič redni obiskovalec
ptujskega kurentovanja, o katerem
meni:
„Ti običaji, petje, maske m vse
kar je s tem v zvezi, mene osebno
kot glasbenika in - se boste
smejali - kot fotografa izredno
privlačno."
In zakaj?
„Zato, ker se mi zdi, da so še
eni redkih originalnih, ki so ostalL
Sicer je v Jugoslaviji in Sloveniji
te^ še nekaj, vendar ne tako
izvirnega kot tukaj v Ptuju. Tukaj
se to goji, ne kot sem včeraj slišal,
da so ljudje najeti in plačani zato,
ampak ljudje nastopajo iz lastne
že]ye. Tq je prava folklora, običai
so ohranjeni, z začetnimi motivi
Nekatere nastope ste že videli,
kaj menite o njih?
„Mislim, da je letos vse bo§
organizirano. Prejšnja leta je
recimo tukaj na trgu publika
navalila z vseh strani, pokači niso
imeli kje zavihteti biča, če niso
hoteli katerega resno pošcodovati.
Pa tudi drugače je včasih
organizacgsko bolj šepalo. Letos
je to povsem drugače, nastop
josamezne skupine je ozvočai,
: judje vejo za kaj gre, sliši se."
Od kdaj se pa ukvarjate s
fotoamaterizmom?
,,Uh, to je pa moja bolezen že
lep čas nazaj in zadnja leta sem se
že prav specializiral Imel sem že
nekaj razstav po Jugoslaviji. Tenia
je bila: maske. To je za mene
popolnoma neizkoriščen motiv. V
glavnem jih ^udje jemljemo
dc^umaitamo, fotografirajo jih
zato, da imjgo spomin na Ptvg, na
čudne like s katerimi raoida
potem doma strašijo otroke, za
mene pa je to del prastare kultiue,
ki je še živa, in ki je kot foto^af
formiram popolnoma po svoje."
Kakšne smeri pa ubirate?
,,Sem pristaš modernih smeri.
Delam z mnogimi ekspozicgami z
različnimi fUtri, z različnimi
lečami, in skušam iz teh mask
izvleči to kar v resnici predstavlja.
Ali vesele, grozo ali strah, vse v
potencirani obliki. Liki so pri
meni dostikrat premaknjeni ičpt
I^ividi, ki jih vsak vidi po svcje -
no, jaz jih pa fotografiram."
M. Ozmec
Ljudski vrt
v Ptuju
Ko si hočemo v Ptuju poiskati
miren kotiček v naravi, se napoti-
mo v Ljudski vrt, ki predstavlja
lepo naravno vrednoto človekovega
okolja. Že dolga desetletja pomeni
za tukajšnje prebivalce zaradi nje-
gove bližine možnost za redno
rekreacijo kot pogoj za zdravo živ-
ljenje.
Pomemben je za nova stanovanj-
ska naselja v krajevnih skupnostih
Franc Osojnik, Jože Potrč in Boris
Ziherl, pri čemer je zlasti upošte-
vati interese bodočega srednješol-
skega središča in zdravstvenih usta-
nov.
Ljudski vrt v sedanjem stanju
obsega parkovni del z ribnikom,
sosednji gozdni hribček, otroško
igrišče, telovadišče, sprehajališče
po desnem bregu hudournika s
povezavo . na Mestni vrh,
sprehajališče po levem bregu hudo-
urnika s trim stezo in možnostjo
smučarske steze, do Potrčeve ceste
in javno pešpot nad Osojikovo šolo
in nadalje pod gozdnim obronkom
do približno sredine Levstikove
poti.
To je sicer majhno območje,
vendar prijetno in slikovito.
Občani Ptuja, zlasti starši z otroki
in prijatelji mladine želijo, da bi se
Ljudski vrt ne samo primemo ure-
dil, ampak tudi primerno razširil
skladno s sedanjimi potrebami in
bodočim razvojem mesta Ptuja, da
bi ga lahko nazivali zeleni biser.
Pretežno spada to območje v
novo ustanovljeno krajevno skup-
nost ,.Franc Osojnik", vendar ima
ta naravni park širši pomen kot
rekreacijsko območje še za druge
KS.
O razširitvi je pred leti že
razpravljala na kraju samem
posebna občinska komisija, v
kateri je predstavnik Kmetijskega
kombinata Ptuj izjavil, da bi lahko
kombinat za razširitev odstopil
gozd nad hudournikom, vendar to
do sedaj še ni bilo izvedeno.
Varstvo in razvijanje naravnega
bivalnega in delovnega človekovega
okolja ni kakšno romantično izživ-
ljanje posameznikov, ampak je v
skupnem interesu naloga vse druž-
bene skupnosti kot pravica in
dolžnost delovnih ljudi in občanov
po ustavnih določbah in statutu
občine Ptuj.
Skupščina občine Ptuj je že z
odlokom iz leta 1969 zaščitila neka-
tere gozdove v kat. obč. Ptuj,
Krčevina pri Ptuju in Nova vas.
Danes se ne moremo zadovoljiti
samo s formalno zaščito s predpisi
o varstvu naravnega okolja, ampak
se vedno odločneje postavlja zahte-
va po primerni kvaliteti okolja,
kajti le ta izraža upoštevanje člove-
kovega dostojanstva. To je tudi
smisel vsebine članka, ki ga je mla-
dinski aktiv osnovne šole ,,Franc
Osojnik" v Ptuju objavil v ,,Ted-
niku", 20. maja 1976 z naslovom
,,Ljudski vrt zares vrt?" Pri obrav-
navanju tega območja je treba upo-
števati tudi pomanjkanje naravne-
ga okolja pri 60-stanovanjskem
bloku v Trubarjevi ubci.
Akcija za ureditev in razvoj
Ljudskega vrta ima dolgoročni
urbanistični pomen. Na dolgoročni
programski razvojni zasnovi se
lahko izdela srednjeročni in letni
plan dela v KS ,,F. Osojnik" ob
združevanju sredstev Se drugih KS
v Ptuju ter ob sodelovanju Društva
prijateljev mladine Ptuj, Turistič-
nega društva Ptuj, Zveze sociali-
stične mladine ter tudi pionirskih
organizacij.
Ta sestavek je mišljen tudi kot
delna opora za udejstvovanje novo
ustanovljene KS ,,Franc Osojnik"
" Viktor Knez
Pokrajinski muzej Ptuj -
osrednji muzej?
Ptujska kulturna skupnost si že leta nazaj prizade-
va, da bi Pokrajinski muzej dobil status osrednjega
muzeja. V zadnjem času so ta prizadevanja postala
še bolj aktualna, saj je posebna komisija na pobudo
odbora za varstvo kulturne dediščine pripravila gra-
divo o merilih za opredelitev dejavnosti širšega
pomena na muzejskem področju. Po kategorizaciji,
ki jo je pripravila omenjena komisija, je Pokrajinski
muzej Ptuj uvrščen v 111. kategorijo, kar je ne-
razumljivo. Kulturna skupnost Ptuj je mnenja, da bi
po izhodiščih, ki jih je zavzela komisija, sodil ptujski
muzej najmanj v II. kategorijo, če že ne med
osrednje muzeje.
Poleg tega je komisija predlagala, da bi naj Kul-
turna skupnost Slovenije financirala osrednje muzeje
100 %, kar pomeni povečanje sredstev v te namene,
hkrati pa bi bila s tem osiromašena dejavnost
marsikaterega muzeja, ki je doslej dobival delež KSS.
Tudi misel, da bi postalo financiranje muzejske de-
javnosti medobčinsko, je težko izvedljiva, saj je pri
nekaterih muzejih težko določiti, katere občine po-
krivajo, zlasti še, če pomislimo na to, da so nekatere
zbirke bolj osrednjega kot občinskega pomena.
Ptujska kulturna skupnost je k vsemu temu pri-
pomnila, da je primarna težava v sedanjem trenutku
ta, da nimamo družbeno verificiranih normativov in
standardov, ob tem pa še zastarelo zakonodajo na
muzejskem področju.
Ce bi tehtali mnenja poznavalcev ali sodi Pokra-
jinski muzej Ptuj med osrednje muzeje ali ne, bi bilo
tistih ,,za" gotovo več. Ptujski muzej je namreč eden
največjih v Sloveniji. Ima štiri oddelke: arheološki,
kulturrio-zgodovinsici, etnološki in oddelek NOB.
Poleg tega pa še razstavni paviljon ter mitreja I in
III. Skupna razstavna površina znaša 5.770 kvadrat-
nih metrov, stalno pa je razstavljenih 4.326 predme-
tov, ki si jih letno ogleda prek 70.000 obiskovalcev.
Da ne bi ponovno naštevali vseh najdb, vseh
spomenikov naj zapišemo le to, da so vse lokalitete
zaščitene kot spomeniki I. kategorije. Bogastvo kul-
turnih vrednot, ki so se skozi zgodovinski razvoj
ustvarile na območju Ptuja, je danes razstavljeno v
Pokrajinskem muzeju Ptuj in v njegovih zbirkah.
Zaradi svojega bogastva v zgodovinskem, kulturnem
in umetnostnem pogledu le-te presegajo lokalni ok-
vir, segajo v vseslovenski prostor in ga marsikje
presegajo.
Razen v osmih zbirkah od arheološke, kulturno-
zgodovinske, lapidarija, mitrejev do muzikološke
zbirke, pa se kulturno bogastvo Ptuja, zaradi svoje
zgodovinske preteklosti v porimskih razdobljih, kaže
tudi v vrsti najpomembnejših slovenskih kulturnih
spomenikov — Ptujska gora, samostani, urbano
jedro mesta Ptuja, ptujski grad, baročni dvorec v
Dornavi itd.
Prav zaradi vseh teh vzrokov je ptujska kulturna
skupnost predlagala, da naj se o kategorizaciji muze-
jev v Sloveniji izpelje javna razprava, v kateri naj
sodelujejo vse občinske kulturne skupnosti. Kulturna
skupnost Slovenije, komiteji za kulturo in Socialis-
tična zveza delovnih ljudi Slovenije. N. D.
Dr. Fran Brumeil
Zastrupitve s svincem
Med številnimi poklicnimi obolenji zavzemajo zastrupitve s svincem
pomembno mesto, ker so razmeroma dokaj pogoste.
V industrijskem razmahu sedanje dobe prihaja človek v dotik z
mnogoštevilnimi pripravki in spojinami, ki vsebujejo svinec. Delo s ta-
kimi snovmi je še vedno precej pogosto, takorekoč na dnevnem redu in
vodi do zastrupljenj, ki pa so na srečo v večini primerov le lažjega značaja
in zato manj opazna, toda prav zaradi tega s posledico, da jih mnogokrat
celo prezremo.
Svinec spada med najtežje kovine, njegova atomska teža je 207,2, te-
daj blizu radiju in uranu. Pridobivamo ga iz svinčevih rudnin, največ iz
svinčevega sijajnika — galenita. Svinčev sijajnik je težka rudnina sivka-
ste barve in sijaja. V naši domovini je razmeroma zelo razširjen. Znani so
nidniki v slovenski Mežici in kosovski Trepči.
Tudi svinec je sive barve s sijajem na svežem rezu, ki pa na zraku
^radi oksidacije hitro potemni, ker se prekrije s svinčevim suboksidom.
Njegova industrijska uporabnost je mnogotera. Verjetno je uporaba v
^ojni industriji najpomembnejša, ker je svinec glavna sestavina projekti-
lov. Dalje lovske šibre, akumulatorji, tiskarstvo, kot sestavina kleparske-
ga spajala ipd.
Če raztaljen svinec segrevamo na zraku, nastane rumen prask svinčev
oksid — masikot, ki ga uporabljamo kot rumeno barvilo predvsem za
glaziranje keramičnih in steklenih izdelkov.
S segrevanjem do 470 stop. C pretvorimo masikot v rdečo snov, ki jo
poznamo pod imenom minij, katerega mnogo uporabljamo kot oljnati
premaz železnih predmetov, da jih tako zavarujemo pred rjo. Minij
"porabljamo tudi še za pripravljanje kita in v vrtnarstvu za zavarovanje
*^ebuK!nic, posebno tulipanov, ki jih tako zavarujemo pred voluharji.
Ce minij obdelujemo s solitmo kislino, preide v svinčev superoksid,
y ga uporabljamo kot oksidacijsko sredstvo za v/igalične glavice. Znano
je svinčevo belilo, ki je sicer odlična bela barva, ki dobro prekriva podla-
^ in jo mnogo uporabljamo, toda njena slaba lastnost je, da na zraku
sčasoma potemni, ker deluje nanjo žveplov vodik, ki ga je v današnji
^'vilizaciji povsod mnogo v zraku. VSK TOPLJIVK IN IZPARIJIVK
SVINČEVE SPOJINE SO STRUPENE. Že iz teh nekaj naštetih uporab
svinca je razvidno, kako mnoge so možnosti zastrupitev.
veČina zastrupuenj s svincp:m nastaja z vdihova-
JKM svinčevih snovi, ki se nahajajo na delovnem mestu v zraku,
*'onia kot prah, deloma v izparinah. Svinčeva zastrupljenja se pojavlja-
{•^"aj več krat in najizraziteje kot POKLICNA OBOLENJA. \  današnji
^nnizirani dobi pa niso niti tako redka tudi izven poklicev v običajnem
sakodnevnem življenju. Predvsem pri tistem življu, ki živi v bližini
"dustrijskih naprav, zadnja leta pa tudi že pri ljudeh, ki prebivajo v
•jfP^^redni bližini ob velikih avtomobilskih cestah. Posebno v tistih kra-
' lOer ni zadostnega strujanja zraka in ne stalnih vetrov.
. '^'*sebno ogroženi so delavci, ki so zaposleni pri delu, kjer obdelujejo
inceve snovi  pri  visokih  temperaturah.  Tako  pri homogenskem
svinčevanju, pri odžiganju starih premazov, ki vsebujejo svinčeva
l^i^ila, pri elektro razrezavanju, oziroma varjenju kovinskih predmetov,
so bili poprej premazani s svinčevimi barvili ali pa posvinčeni.
--- Sledi 1. nadaljevanje
O novih lestvicah katastrskega dohodka
Zavrnjen hitri postopek
Na dnevnem redu sej zborov
skupščine občine Ptuj, ki je
zasedala prejšnji torek, je bil tudi
predlog odloka o sprejemu lestvice
Katastrskega dohodka. Obširno
informacijo o tem smo v Tedniku
objavili že 15. decembra lani. Že
prej je medobčinska komisija za
ugotav^anje katastrskega dohodka
opravila preverjanje in uskladitve
osnutkov lestvic za vse tri
katastrie okraje, ki segajo na
območje občine Ptuj. Objava o
razgrnitvi je bUa na oglasnih
deacah v vseh kr^evnih pisarnah.
Po določilih zakona o ugotav^a-
nju katastrsk^a dohodka, ki ga je
sprejela skupščina SRS že septem-
bra 1976, veljavnost novih lestvic
višine katastrdc^a dohodka zako-
nita šele takrat, ko jo potrdi
skupščina SRS. Vedeti je namreč
treba, da je katastrski dohodek
osnova za odmero n^različnejših
davkov, prispevkov in samopri-
spevkov, obenem pa je merilo za
uživanje vrste ugodnosti, kot so:
dodehtev štipendge, otroški doda-
tek, socialne podpore itd. Ker se
je že usklajevalni postopek med
posameznimi katastrskimi okraji,
vseh katastrskih okr^ev je v
Slovengi 43, precej zavlekel, je
izvršni svet skupščine občine Ptuj
predlagal zborom skupščine, da
prejmejo odlok po hitrem posto-
pku. Saj bi dvofazni postopek
(osnutek in šele potem predlog)
močno otežkočil pravočasno se-
stavo in prejemanje finančnih
načrtov tako občine kot samo-
upravnih interesnih skupnosti.
Zanimivo je, da je zbor
kr^evnih skupnosti, v katerem
prevladujejo interesi kmetovalcev,
saj je večina delegatov iz vrst
lanetov, zadevo razumel in sprejel
odlok, čeprav so kmetje imeU
vrsto vprašanj, na katere pa so
dobili zadovoljive odgovore, zato
ni bilo nobenih ovir za hitri
postopek pa tudi sam odlok je bil
5)rejet soglasno.
Zataknilo pa se je v zboru
združenega dela. To je v tistem
zboru, ki ga sestavgajo del^ati iz
teme^nih in drugih organizacg
združenega dela, v zboru, kjer
delegati navadno molčijo, kadar
fre za obveznosti gospodarstva,
adar obravnavajo proDlematiko
gopodarjenja pa tudi izgube. V
takih primerih navadno vlada v
tem zboru molk, oglasili pa so se
že takoj ob predlogu za hitri
postopek, češ, da so kmetje s tem
premalo seznanjeni (ali res kmetje,
ali tisti pol delavci - pol
kme^e? ).
No, kakorkoh že, o tem bo
moral zbor združenega dela še
enkrat razpravljati in sklepati.
Dejstvo je, da je s tem začasno
zavrto delo pri usklajevanju in pri
prq)ravah proračuna občine in
finančinh načrtov posameznih
samoupravnih interesnih skupno- I
stL 1. k.
6-IZNASlHKRAJ€V
9. februar 1978-
TEDMOt
Želje, potrebe in realnost
Cesta v Sestržah
Tako nekako bi lahko komenti-
rali vožnjo po cesti, ki vodi od
Podlož do Sestrž. Ta cesta je že
(falj časa trn v peti razvoja
kr£yevne skupnosti Majšperic in
seveda tudi vsem prebivalcem v
Sestržah. Medvedcan in Podložah.
Jože Rober: ,^aš& cesta mora
imeti prednost"
V Sestržah danes živi okoli 250
ljudi, dobra polovica prebivalcev
se vozi na delo in v šolo. Delavci
so z^osleni v Mariboru, Ptiiju,
Kidričevem, Pragerskem in Maj-
šperku, šolarji pa obidcujejo šole v
Mašperku in v Ptuju.
Skozi nasede Sestrže vodi cesta,
ki pa je bolj kolovozna pot,
se stavbena iz samih lukenj. Tudi
cesta, ki vodi proti Pr^erskemu
oziroma proti Sikolam je podob-
na. Avtobusi, tovornjaki in osebni
avtomobili se le s težavo ,,prebi-
jcgo" v Sestrže. Cesta je zares
potrebna temeptega gramoziranja
m urejanja. Cesto uporabljajo
mnogi, vendar zanjo ne dcrbijo.
K^evna skupnost ima posluh za
reševanje nekaterih problemov,
vendar je pri tej modemizacgi
nemočna.
Jože Rober, delegat sveta
kr^evne dcupnosti Mgsperk je o
cesti in o problemih pri moderni-
zaciji povedal naslednje:
„Krajevna samouprava je o cesti
dabro seznanjena. Vendar nam v
letošnjem letu nikakor ne more
pomagati pri sofinanciranju mo-
demizacge naše ceste. Letos so
sredstva nameiijena modemizacgi
republiške ceste Majšpeik—Lešje
—Makole. Seznanjen sem, da cesta
ni v programu razvoja lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj in
prav zaradi tega smo vsi krajani
zelo ogorčeni Cesta ni slaba leto
di dve, temveč že več desetletij.
Že da^  časa se »borimo", da
moderniziramo odcep proti Med-
vedcam v dolžini 800 metrov.
Seveda bi morali cesto najprej
gramozirati, šele potem misliti na
asfaltno prevleko. Gramoza v
mših kr^ih ni, zato smo pri
framoziranju tudi nemočni. Veseh
i bili, če bi tovornjaki komunal-
n^a poc^e^a navozili gramoz in
nas tako rešili neprijetnosti,
nesreč in razbitih avtomobilov.
Krajani bi pri modernizaciji ceste
sodelovah. VložiU bi svoja denarna
sredstva in prostovoljno delo.
Accija modernizacge nam je v letu
1976 uspela, takrat smo asfaltirali
okoli 1200 metrov ceste. Problem
sofinanciranja tiči tudi drugje.
Namreč potovica delavcev in
šolarjev je vezana na cesto proti
Rjdložam, polovica Pa proti
ftagerskemu zato se prva polovica
občanov navdušuje nad moderni-
zacijo ene ceste, drugi na dru^o.
liam, da bomo v kraju našli
skupen jezik in se dogovorili za
dcupno akcgo modernizacge. "
Franc Križanec, delegat teme^-
ne delegacge KS Majšperk je prav
tako ogorčen nad slabimi in
neurejenimi cestami. Povedal je:
„Zelo si želimo, da modernizi-
ramo cesto v dolžini 4 km proti
Pragerskemu in del ceste proti
Ntdvedcam. Kot delegat krajevne
skupnosti Majšpeik bi lokabii
dcupnosti za ceste predlagal, da
ms ključi v program razvoja in v
čim krajšem času ob naši pomoči
modernizira, gramozira ali kakor-
koh cesto Sestrže-Medvedce.
Morda bodo k nam poslali pet ali
šest tovorigakov gramoza, toda to
je za našo cesto kot kaplja v
morje. Krajani smo zelo ogorčeni,
vsi se bojimo, da bodo ukinili
avtobus. Vsaka hiša je zainteresira-
na in pripravljena sodelovati pri
modemizacgi ceste. Beseda o tq
problematiki bo tekla tudi na
zbom občanov, ki bo konec tega
meseca. Takrat bomo dcupaj s
krajevno skupnostjo zavzeh sta-
lišča in jih posredovali lokalni
skupnosti in morda še komu.
Cesta je okno v svet, tega se dobro
zavedamo, kr^ani bi pomagali pri
gramoziranju, tudi mladi so
pripravljeni sodelovati. Z deli
moramo čimprej začeti, že danes
je prepozno.'
Za mnenje v zvezi s problemati-
ko moderniziranja makadamskih.
lokalnih cest smo povprašali tudi
predsednika izvršnega odbora lo-
kalne skupnosti za ceste občine
Ptuj, Jožeta Kolarja. Takole je
razjasnil in osvetlil celotno proble-
matiko v zvezi s cesto v Sestržah:
„V občini Ptuj je okoli 470 km
cest, od tega je 140 km moderni-
ziranih, in 330 km makadamskih.
Za vzdrževanje makadamskih cest
občindca lokalna skupnost za
ceste predvideva na leto 3 milijone
dinarjev. Vendar je bUo treba
sredstva zaradi nekaterih zahte-
vanih posegov zvišali na 3 milijone
900 tisoč dinarjev. Ta sredstva so
namergena vzdrževanju lokalnih
cest, urejevanje propustov, mostov
td. ter za osebni dohodek
tiridesetim cestarjem, ki vzdržu-
jejo   lokalne  ceste  v   občini.
Cesta v Sestržah je nujno potrebna vzdrževanja, Krjgani jo
krp^o kar s smrekovim vejevjem, tega namreč imajo več kot
gramoza foto: zk
Program iz leta 1977 je bil v celoti
realiziran, kar zadeva cesto proti
Sestržam pa je potrebno pov«iati,
da smo se v preteklem letu
osredotočili predvsem na moder-
nizacijo cest v Halozah in
Slovendcih goricah. V letu 1976
smo modernizirali 3 km ceste
Podlože—Sestrže, čeprav je bilo
jredvkleno 2 km. V letu 1977 je
ila načrtovana modemizacga
enega kilometra. Ker pa krajevna
dcupnost Ptujska gora ni izpolnila
svoje obveznosti pri modemizacgi,
smo asfaltirali okoli 500 metrov
ceste. Cesto proti Sestržam je
potrebno asfaltirati. V letošnjem
letu bomo napravili prednostni
vrstni red pri vzdrževanju maka-
damskih cest. O tem bo sklepala
Franc Križanec: „Pri dehi na
cesti bi pomagali tudi krajani"
posebna komisija pri občinski
lokalni skupnosti. Cesta je bila v
programu razvoja modernizacije,
vendar v dolžini 4 kilometrov, ne
pa celotna trasa in zato ni
pričakovati, da bi cesto proti
Sestržam modemizirah pred
1981."
Ob koncu je potrebno povedati,
da bi cesto lahko medemizirali že
prej, seveda ob finančnem sodelo-
vanju vseh kr^anov in krajevne
skupnosti.
zk
Fašenka smo pokopali, lorfe skrili no mo zaj drgoč civilne ksihte
kozali. Tota ptujska korantija je lepi običaj, ki si gaje vredno ogledati. Ja
še to sen van pozoba povedati. Vsen moškin ielin minulo prijetno godov-
no, ki ga na fašenk praznuvlemo, ienskan pa pepelnico vošin. Pravzapraf
mamo moški godovno na den 40 mučeno/, ienske pa na proznik 8. merca,
ki si ga običajno moški boj kak ienske privoščimo.
Gnes man pred soboj pismo, ki mi ga je pisala prleSka Micika, ki je
začosno v Švici zaposlena. Tak mi piše:
Drogi Lujz! Oglošan se ti z druge strani plota. Jaz sen jo s trebuhon za
kruhon v Švico mohnola. Eni se mehanizirajo, jaz pa bi si rada kuhinjo
malo zmodernizirala. Išen tisti strojček, ki bi s krompira palačinke vun stis-
na. Čitala sen, če sen praf razmila, da si tvoja Mica sme s sosidon poma-
gati. Rečen ti, da si ti napreden človik gnešje atomske dobe. Druge ienske
za tiste stvari, kijih ti Mici doviliš, fejst po pukli dobijo.
Je na Ptuji kaj novega? te stoji tisti termofor na Ormoški cesti.
Stejen, da je na cestah dosti nesreč. Kaj čemo. Udje pač hodijo kak kure po
cestah. Drgačik se mon še kar vredik, malo me domotoije montrapa saj de
tudi to minolo. Lepo te pozdrovlan. Prleška Micika iz Švice.
Zdravo Mica! Resen sen ba veseli tvojega pisma. Ne ven, če tudi tebe
kaj pukel srbi, da se tejko zanimleš za moje druiinske probleme. Pasko se
mej. Moja Mica je zlo lubosumna, no ti lehko hitro pukel zravno.
Ormoško cesto smo malo zrihtali no razširil. Pri ieleznišken prehodi stoji
samo svetlobni signol, ki pa so ga eno na ialost za termofor zamejali.
Nesreč je resen dosti no se tudi ti pasko mej, da te nede kokšni švicarski
šofer, pardon — avto povoza.
Zaj pa še nekaj. Jaz sen mleko no sirojedec. Pre ke je švicarski sir še
posebno žmahen. Zanimle me, če je to resen. Najboljši je pre tisti, ki ma
dosti lukenj. Ti meni sir pošli, luknje pa mo si jaz ie son s svedron vrta.
Tudi makaroni so najboljši tisti, ki nemajo lukenj.
Te pa srečno. Vaš Lujzek!
15 let turističnega
društva Polenšak
Turistično društvo Polenšak
bo letos avgusta slavilo
15-letnico svojega bogatega
dela. Čeprav so na minulem
občnem zboru društva govo-
rili predvsem o delu v zadnjih
dveh letih, niso obšli priprav
na bližnji jubilej.
Poročilo o delu društva v
letih 1976-77 je zajetno. Naj
omemmo samo praznik žetve
in razstavo kruha in pogač,
Udeležbo na ptujskem kuren-
tovanju, „veseli jeseni", kuli-
narični razstavi. Prav tako se
je društvo odzvalo številnim
akcijam v prid krajevne
skupnosti Polenšak. Društvo
je pomagalo s 60.000 dinarji
pri asfaltiranju ceste Dorna-
va—Polenšak-Savci, pomaga-
lo pa je tudi pri gradnji
vaškega vodovoda.
Pifjgram dela za leto 1978
in 1979 je obsežen. Društvo
Mimica Segula, n^zaslužnejša
turistična delavka na Polenš*
ku.      Posnetek. M. Ozmec
načrtuje za to obdobje veliko
nalog na področju pridobi-
vanja društvenega pomladka.
ftster je tudi program ob
15-letnici društva, v katerega
bodo vključili praznik žetve
in razstavo kruha in pogač.
spomladansko obdobje na-
črtujejo akcijo ,,očistimo naš«
okolje". Se bolj kot doslej f
se bo društvo vključevalo ^
akcijo občinsKe turistične
zveze. Društvo kaže zaiii'
manje tudi za sodelovanje pri
izdelavi skupnega turističnega
prospekta.
Njihova velika želja je tud''
da bi postavili razgledni stolP
na Polenšaku.
Društvo bo tucB v prihodnji
vodila Mimica Šegula. Tufi'
stična zveza Slovenije |^
Mimici Šegula za njeno de^^
na področju turizma podelil
zlati častni turistični znak
diplomo. ^
Deseti jubilejni festival domače zabavne
glasbe Slovenije v Ptuju
Sredi priprav
Prireditev si je v devetih letih pridobila veliko število
zvestih obiskovalcev. Festival je iz leta v leto bopi, tako po
organizacgski plati kot tudi glede kvalitete nastopajočih
ansamblov.
Zavod Radio-Tednik je že lani začel s pripravami na
letošnji jubilejni deseti festival domače zabavne glasbe Slovenije
v Ptuju. Skup^ z upravnim odborom so si zadah nalogo, da bo
letošnji festival še bolj uresničeval svojo vlogo pospeševalca
domače zabavne glasbe. Poleg tega bo imel festival, ki bo letos
25., 26. in 27. avgusta, precejšnje vsebinske spremembe. Poleg
tekmovalnega dela, ki bo omejen na en večer, se bodo v
naslednjih dveh večerih predstavili najboljši ansambli s področja
domače zabavne glasbe Slovenije. Za obiskovalce pripravlja
organizator tudi presenečenja, o katerih pa je zaenkrat še.
prezgodaj govoriti.
Ptujska prireditev, ki je v zadnja leta postajala bolj
lokalnega pomena, si bo s podpisom samoupravnega sporazuma
o pospeševanju domače zabavne glasbe ponovno pridobila
sloves osrednje prireditve, pomembne za Kvalitetni razvoj te
glasbene zvrsti JB
GD Tržeč - znova v akciji
Gasilsko društvo Tržeč je brez
dvoma najbolj aktivno na ob-
močju gasilskega centra Videm,
morda pa tudi v širšem merilu. V
lanskem letu smo že poročali o no-
vem domu gasilcev, ki so ga zgra-
dili s prostovoljnim delom, po-
močjo KS Videm, nekaterih
ptujskih delovnih organizacij in
prispevki krajanov.
Gasilci iz Tržca pa niso bili ak-
tivni samo pri gradnji doma.
Redno so se udeleževali vseh ga-
silskih tekmovanj, predvsem je po-
membno, da so mnogokrat us-
pešno posredovali v požarih na
svojem območju ter priskočili na
pomoč tudi sosednjim društvom.
Na letni konf^enci društva, ki je
bila pred kratkim, so povedali, da
so v celoti poravnali dolgove za
novi gasilski dom, v letošnjem letu
pa načrtujejo novo veliko akcijo.
Kupiti nameravajo gasilsko avto-
cisterno. Le ta je nujno potrebna
zaradi tega, ker mnogokrat v bliži-
ni požarov ni zadostne količine
vode, potrebne za gašenje z
obstoječimi brizgalnami, polaganje
gasilskih cevi pa pomeni tudi ča-
sovno izgubo, ki je lahko v
določenih primerih usodna. Pose-
ben problem predstavljajo bližnja
haloška območja, kjer so gasilci
brez avtocisterne praktično ne-
močni.
Pred nekaj dnevi smo zvedeli,
da je pogodba s proizvajalcem
avtocistern, TAM Maribor
sklenjena in bodo novi avtomobil
dobili že oktobra ah novembra le-
tos. Seveda bo potrebno do takrat
zagotoviti sredstva, kar pa ne bo
lahko. V prvi vrsti se bodo gasilci
tudi tokrat obrnili na krajane
okoliških vasi. Upajo, da jim tudi
tokrat pomoči ne bodo odrekli in
bodo dali prispevke v denarju ali v
obliki obveznic iz posojila za ceste.
Nekaj sredstev si bodo poskušali
pridobiti s kreditom, upajo pa tudi
na pomoč KS, občinske gasilske
zveze in morda še koga.
Vse dosedanje in bodoče akcije
so in bodo terjale od vodilnih čla-
nov društva velike napore, saj
morajo pretežni del svojega
prostega časa žrtvovati gasilstvu.
U.spehi društva so znani vsem,
nihče pa se žal ne spomni, da bi ti
ljudje morali dobiti vsaj kakšno
priznanje. Njihovo požrtvovalno
delo navsezadnje ni pomembno sa-
mo za razvoj gasilstva, temveč tudi
za SLO, družbeno samozaščito, ci-
vilno zaščito in varnost ljudi na-
sploh.
JB
Za podaljšanje samoprispevka
Laporje
Krajevna skupnost Laporje se
uvršča skupno s KS Makole in KS
Studenice med tri nerazvite KS na
območju občine Slovenska Bistri-
ca. Prav to je privedlo prebivalce
KS Laporje do spoznanja, da si
bodo hitrejši in uspešnejši razvoj
zagotovili predvsem z lastnimi vla-
ganji in vsestransko prizadevnostjo
pri uresničevanju sprejetih razvoj-
nih programov KS, v kateri trenut-
no prebiva 1700 občanov v skupno
11 naseljih in 400 gospodinjstvih.
V KS nimajo industrijskega ali
drugega proizvodnega obrata, zato
se mora prek 400 prebivalcev te KS
vsakodnevno voziti na delo v od-
daljenejše kraje v občini pa tudi
izven nje.
Takšen položaj gospodarske ne-
razvitosti je prebivalce KS Laporje
pred dvema letoma združil in
množično pripeljal na glasovalna
mesta, kjer so odločili z referendu-
mom, pospešiti razvoj KS z vlaga-
njem lastnih sredstev. Leta 1975
izglasovani samoprispevek se je
konec lanskega leta že iztekel, ker
so ga izglasovali za dobo dveh let.
V tem času so uspeli zbrati 750.000
dinarjev, ki so jih uporabili
namensko za gradnjo telovadnice
pri osnovni šoH v Laporju. Ker pa
znaša predračunska vrednost tega
objekta skupno 1,950.000 dinar-
jev, bodo morali krajani za dogra-
ditev objekta zbrati dodatna sred-
stva, ta pa bodo potrebovali tudi
za uresničitev načrtov na področju
komunalne ureditve, predvsem še
izboljšanje cestnega omrežja.
O trenutnem položaju so pred
nedavnim razpravljali tudi v
vaških odborih in na zborih obča-
nov. Povsod so z razumevanjem
podprli predlog za razpis novega
referenduma. Določili so že tudi
datum 12. februar '78, ko bodo na
skupno 8 glasovalnih mestih v KS
z referendumom odločali o soude-
ležbi v prizadevanjih za hitrejši
razvoj KS v naslednjih petih letih
in njen beg iz zaostalosti. Enotnost
občanov na zadnjih zborih daje
zagotovilo, da bo referendum
uspel.
Tako načrtujejo v petih letih
zbrati iz tega dela naslova okoli
2,500.000 dinarjev, ki jih bodo
namenih za dokončanje telovadni-
ce v izmeri 24 x 12 x 7 metrov.
Služila bo za organizirano telesno
vzgojo učencev osnovne šole, ti
imajo sedaj ure telesne vzgoje na
prostem ali v utesnjenih razredih.
V telovadnici bodo razvijali tudi
društveno in trimsko telesno vzgo-
jo ter druge športne aktivnosti.
S pndoDitvijo tega pomembnega
objekta bodo v KS rešili še en pe-
reč problem, to je pomanjkanje
prostora za kulturno življenje.
Telovadnica bo služila za dvorano
v času kulturnih prireditev in sve-
čanosti, saj bo v njej tudi mon-
tažni oder. Pričakujejo, da bodo
delavci gradbenega podjetja Granit
u SJksve&slK Jistnc^ ddi
pri gradnji telovadnice do 1. maja
letos.
S preostalimi sredstvi iz
samoprispevka, ki bi trajal do 1.
aprila 1978 do 31. marca 1983.
bodo sofinancirali asfaltiranje cest
od železniške postaje Slovenska
Bistrica do Laporja,
Kožno—Laporje, Laporje—Križni
vrh. Laporje—Hošnica in asfalti-
ranje cestnega odseka Zg. Brežni-
ca—Dolgi vrh in Laporska gorca.
Ob tem pa bodo uredili še več
kilometrov makadamskih cest na
območju KS.
Laporje, središče krajevne skupnosti.
Določili so že tudi višino pri-
spevnih stopenj, stopenj. Tako
bodo zaposleni odvajali 2 odstotka
od neto OD, kmetje 10 odstotkov
od katastrskega dohodka iz leta
1977 in od poseka lesa, obrtniki 2
odstotka od obrtnih dejavnosti,
prav tolikšen odstotek pa bodo
plačevali občani ki opravljajo
svobodne dejavnosti. Določena
sredstva bodo prispevali tudi upo-
kojenci z višjimi pokojninami.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
tCDNIK
— 9. februar 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
V Ormožu srečanje lutkovnih skupin
DANES ZAČETEK
Danes popoldne se v Ormožu začne področno srečanje lutkovnih
kupin severovzhodne Slovenije. Srečanje lutkarjev sodi k praznovanju
^^venskega kulturnega praznika in 100 letnici rojstva slovenskega pesnika
uoderne, Otona Zupančiča.
V otvoritveni predstavi, ki bo danes ob 16. uri, bodo nastopili
lutkarji iz Ormoža. V domu kulture se bodo predstavili z igrico Meh za
smeh. Predstavo bodo namenili šolarjem osnovne šole na Hardeku. Jutri
je bodo v domu kulture predstavili lutkarji iz osnovne šole ,,Bratov
polančič" iz Maribora in sicer s predstavo Kako je hotel medvedek od
blizu zvezde gledati, kasneje pa še lutkarji Pedagoške akademije Maribor
s predstavo Trije snežaki. Predstavo si bodo ogledali otroci iz ormoškega
vrtca, osnovne šole Hum in šolarji posebne osnovne šole. Tudi v osnovni
§oIi Tomaž bo predstava, igrali bodo lutkarji iz Murske Sobote in lutkarji
osnovne šole Tišina. Skupina iz Murske Sobote bo zaigrala igrico
2ajčkova pot k soncu, lutkarji iz Tišine pa Petelin gospodar sveta. Obe
predstavitvi bosta v petek in sicer za otroke iz vrtca in šolarje osnovne šo-
le Tomaž.
Isti dan se bodo v Središču, Ivanjkovcih in pri Miklavžu predstavili
lutkarji iz Kamnice z igrico Ciri-bu. Za odrasle pa bo lutkovno gledališče
iz Maribora pripravilo igrico Pegam in Lambergar. Predstava bo zvečer v
domu kulture Ormož.
V soboto bodo lutkarji 0§ Konšak Maribor v Veliki Nedelji zaigrali
igrico z naslovom Dve zgodbi o zajčkonu. Predstavo si bodo lahko
ogledali šolarji iz Velike Nedelje in Podgorcev.
Kot zadnje se bo v soboto še predstavilo .lutkovno gledališče iz
[Vlaribora s predstavo Ze, že, kaj pa poklic. Popoldne bodo srečanje
zaključili s pogovorom z režiserji in vodji lutkovnih skupin. Srečanja se
bosta udeležila Tine Vari iz Maribora in Marjan Belina iz Ljubljane.
-------------- --------- zk
RAZSTAVA DEL
OTONA ŽUPANČIČA
Ljudska in štucMjska knjižnica Ptuj j; počastila pomin na našega
velikega pesnika in duhovnega voditelja slovenskega naroda Otona
Ži'! ančica z razstavo njegovm važnejših del in Uterature, ki govori o
ijem.
Razstavo so odprU že 18. januarja in bo odprta do konca, to je do
28, februarja 1978, dnevno do 7, do 19, ure, ob sobotah pa do 12, ure.
Razstava je v prostorih ljudske in študijske knjižnice v Ptuju, vredno si jo
je ogledati. Vstop je prost.
Kje je resnica?
S člankom ,,Čeprav brez razpra-
ve zanimiva seja" in ,,Kje je resni-
ca", ki sta izšla v Tedniku 5. 1. in
12. 1. 1978 so med drugim bili po-
sredovani nasprotujoči podatki o
obsegu raziskane površine, o
porabi sredstev za arheološke razi-
skave v letu 1977 in ugotovitve o
morebitni vrnitvi sredstev za ne-
opravljeno delo, o škodi na izpadu
stanarin ali zaradi uveljavljanja vi-
šje gradbene proizvodne cene itd.
Da gre tukaj za družbena sred-
stva za gradnjo solidarnostnih in
družbenih stanovanj in da mora
biti obveščenost objektivna tudi o
namenski uporabi teh sredstev za
arheološke raziskave najbrž ni tre-
ba posebej poudarjati. Izhodišče
za to je vsekakor obseg raziskanega
zemljišča, ki je poleg globine
kulturne plasti in množine najdb
tvorni oblikovalec višine vrednosti
za arheološke raziskave in edini po-
kazatelj za pravilno ugotavljanje
razlike med pogodbenim in dejan-
sko opravljenim delom. Mimo tega
dejstva ne moremo in ne smemo iti,
saj tudi nam ni vseeno, če bi bila
omenjena sredstva obremenjena s
plačili za dela, ki niso v nikakršni
povezavi z arheološkimi raziskava-
mi v letu 1977.
Ze na prvi pogled omenjeno iz-
hodišče nedvomno izključuje
vsakršno verodostojnost posredo-
vanih podatkov o 24.484 kv. m si-
stematično in sondažno raziskane
površine (kot je to bilo v gradivu za
skupščino KUS) ali o 21.150 kv. m'
(kot je v gradivu za skupščino SSS),
kajti sama pogodbena površina, ki
jo je bilo treba raziskati v letu 1977
za potrebe stanovanjske gradnje,
znaša 8.050 kv. m (ali 2.000 kv. m
za objekt 3 za znesek 810.000 din s
strokovnim in manuehiim delom;
1.200 kv. m za objekt 5 za znesek
486.CKX) din za strokovno delo;
3.300 kv. m za objekt 7 za znesek
1,0(X).857 din za strokovno delo in
1.550 m za storjeno sondiranje za
objekte 6, 8, 9 in vmesne površine
za znesek 358.050 din za strokovno
delo).
V nadaljevanju svojega obširne-
ga prispevka tovariša BlagoJ in
Marjana Jevremov podrobneje na-
vajata podatke o raziskanih površi-
nah po meritvah na kraju samem in
to za vsak posamezni objekt. Nava-
jata tudi številke in datume dopi-
sov, naročil in pogodb, ki so Jih iz-
menjali ali sklenili s samoupravno
stanovanjsko skupnostjo in podob-
no. Menimo, da so vsi ti podatki in
navedbe zanimivi za strokovno ko-
misijo in za organe samoupravne
delavske kontrole, k boljši infor-
miranosti bralcev pa bistveno ne bi
prispevali, zato Jih ne objavljamo,
pa tudi prostor nas omejuje. Citira-
mo le še konec njunega obširnega
zapisa:
,,Naj dodamo še, da so ptujski
arheologi raziskovali na celotnem
območju Pokrajinskega muzeja
Ptuj za stanovanjske, gospodarske
in druge komunalne potrebe
(Zdravstveni domovi, trasa plino-
voda, vodovoda, kanalizacije,
upravne stavbe, skladišč, šole, in-
dividualne gradnje in drugo). Ob
taki dejavnosti pa je kadrovska za-
sedba ostala nespremenjena v zad-
njih 20-tih letih."
B. in M. Jevremov
Smiljan Babic - dijak srednje letalske
vojnotehnične šole v Rajlovcu
Pred dnevi se je v naši redakciji
oglasil Smiljan Babic, da bi za naše
bralce in vse tiste, ki jih zanima šo-
lanje v vojaških šolaJi, pripovedo-
val o svojem šolanju.
Za srednjo letalsko vojno tehnič-
no šclo v Rajlovcu se je odločil v 7,
Siniljan BabK
foto: ZK
razredu osnovne šole. Doma so nje-
govo odločitev sprejeli z razumeva-
njem.
Prvi koraki v novem okolju so
bili sicer še negotovi, vendar si je
sžasoma pridobil potrebno samo-
zavest. V urah, ki so v Soli določene
kot obvezne ure za učenje, si je pri-
dno nabiral novih učenosti; uspeh
ni izostal. Danes je Smiljan med
najboljšimi dijaki. Prvi dve leti
šolanja je zaključil z odličnim uspe-
hom. Ce bo odhčen tudi v tretjem
letniku, bo oproščen opravljanja
zrelostnega izpita. Diplomo
letalskega tehnika in čin vodnika
bo dobil ob zaključku šolanja v 4.
letniku.
Kljub temu, daje obvezen šolski
program izredno napet, ostaja veli-
ko časa za razne aktivnosti. Šola
ima t. i. ,,pitomački klub", kjer se
zbirajo dijaki ob šahu, plesu itd.
Zelo zanimive so ,,plave večeri" to
so prireditve, ki jih dijaki šole
pripravljajo z drugimi, predvsem
,,civilnimi" šoleuni. Veliko dijakov
je vključenih tudi v pevski zbor.
Šola pa je uspešna tudi na
športnem področju. V tekmovanju
vojaških srednjih šol je slavila že
petkrat.
Pogoji za šolanje in preživljanje
prostega časa so odlični. Smiljan si
želi, da bi se mu v prihodnje pri-
ključilo več slovenskih fantov.
mg
Na obisku v enem Izmed kabinetov šole
Župan&čje dejal:
„Ljubite Prešerna "
Minuli pustni čas, nič kaj prime-
ren za resnejše delo, je tokrat
premaknil tudi letošnje osrednje
praznovanje slovenskega kulturne-
ga praznika, ki bo jutri zvečer ob
19. uri v ptujskem gledališču in v
znamenju 100-letnice rojstva
Otona Zupančiča.
Kot smo zapisali že v prejšnji
številki Tednika se bosta poleg
domačih izvajalcev — gledališčni-
kov, ki bodo uprizorili četrto deja-
nje Veronike Deseniške in godal-
nega kvarteta glasbene šole Karel
Pahor v Ptuju, predstavila še
članica ljubljanske drame Štefka
Drolčeva in igralec Miha Baloh.
Slovenci praznujemo svoj
kulturni praznik ali Prešernov dan
v spomin na velikega poeta za
katerega Zupančič pravi, da vse
poznejše generacije pri nas niso
ustvarile umetnine, ki bi jo smeli
postaviti kot enakovredno poleg
Prešernove.
,,V Prešernovi besedi je central-
na ideja slovenstva. A to slovenst-
vo ni nikaka omejena domačnost,
nikaka sentimentalna idiličnost,
ni kak plah in ozkosrčen pogled na
življenje. Ne, to slovenstvo je tako
globoko kakor vse trpljenje člove-
škega srca za vsem obupom, stra-
hom in strastjo, slastjo in bolečino
in je po duhu tako široko kakor
ves svet. Prešernova poezija je na
tistem višku popolnosti, kjer se ne
more več govoriti zase o formi in
zase o vsebini: forma in vsebina je
eno, organičen plod duševnega
snovanja pesnikovega.
Ljubiti Prešerna se pravi ljubiti
svobodo misli in besede, svetovne-
ga nazora in vere. Kdor se drži
Prešerna, se drži prave mere in
jasne harmonije, odmeta vnanji
nakit, zavrača frazo in mu je samo
do jedra.
Spoštovati Prešerna—pesnika
in Prešerna—človeka se pravi
spoštovati človeško bedo in
spoznati pomen in potrebo trplje-
nja za idejo. Prav pojmiti Prešerna
se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo
usodo nase, pa naj bo še tako
bridka, jo preizkusiti do zadnjega
grenca in jo premagovati v pokor-
ni službi vseobčega življenja.
Umetnik ne more biti vsak, človek
pa, ki po svoje verno in vdano slu-
ži narodu in človeštvu, je lahko
vsak najmanjši izmed nas.
Zato še enkrat: Ljubite Prešer-
na!"
Tako je Zupančič govoril o
Francetu Prešernu — pesniku
slovenskega naroda, velikem poe-
tu, ki ga danes pozna ves svet in ki
mu Slovenci posvečamo svoj
kulturni praznik.
Letošnji, je posvečen Otonu
Zupančiču,'katerega pesem je prav
tako edinstvena po lepoti in moči
svojega izraza, bogata po mislih in
čustvih, je ena najdragocenejših
umetniških manifestacij, kar jih
slovenska beseda premore.
Obema velikima možema
slovenskega naroda smo tudi Ptuj-
čani namenili jutrišnji večer v
gledališču. Tako radi se pohvalimo
— kako kulturen narod smo
Slovenci, pa še s svojim obiskom
dokažimo, da je to res, da smo na
svoja pesniška velikana resnično
ponosni in da spoštujemo njun
doprinos v svetovno zakladnico
poezije kjer imata častno mesto
kot predstavnika malega, vendar v
najtežjih dneh še kako ponosnega
in trdoživega slovenskega naroda.
mš
Trubar prvi,
a Prešeren edini!
„Nihče pred Prešernom in nihče
za Prešernom se ne da primerjati z
njim. On je bil zase, a vse drugo je
vrsta,"_ tako je o njem zapisal
Oton Župančič,
In res je. Naš največjo pesnik je
P"av on. Mož z nakodranimi lasmi,
odličen učenec, zapisan v „ZIato
knjigo" in še in še bi lahko
nastevah. Da, to je France
Prešeren.
Rodil se je 3. decembra 1800 v
Vrbi na Ciorenjdcem. 8, februarja
1849 je smrt prekinila njegovo
delo. Imel je malo prijateljev. Po
smrti Matija Čopa in Andreja
Smoleta je ostal osamljen. Kljub
prepovedi sorodnikov je pod
težkimi pogoji doštudiral pravo.
Zaradi slabih delovnih pogojev je
opustil državno službo. Skušal si
je pridobiti samostojno odvet-
niško mesto. Toda kot slovenski
pesnik in človek, je bil po mnenju
takratne vlade nevaren državi in
cerkvi, zato je to mesto dobil tri
leta pred smrtjo. Postal je
samostojen odvetnik v Kranju.
Tudi v ljubezni ni imel sreče.
B-imčeva Julija, lepa hčerka
bogate Ijubljan^e trgovke ga ni
marala, čeprav ji je posvetil svoje
nalepše pesmi.
Prešerenje pisal slovenske pesmi
v času, ko sta bila slovenski narod
in jezik prezirana. Toda z
njegovimi pesnitvami je slovenska
književnost dosegla evropsko vi-
šino.
v svojih pesmih je oznanjal vero
v zmago napredka in pravice.
Svoje misli je neustrašno izpove-
doval, zato je moral vse živjenje
trpeti. Misli rgegovih peani so bile
slovenj emu narodu vodilo v
borbi za svobodo in prav zato je
tudi njegova pesem vlivala našim
borcem v narodnoosvobodilni
vojni vero v zmago. Danes,^ v
svobodni Jugoslavgi so se Prešer-
nove ideje uresničile in zato nam
je naš vehki pesnik tem bolj drag.
Brigita
VIDA ROJIC

SLOVENSKE GORICE
nadaljevanje
PRIPRAVE NA OBOROŽEN UPOR
^ Zgodovinski dogodek odločilnega pomena za potek druge svetovne
^ojne je bil nemški napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Medtem ko
vph'^^*"'''^' ^' rijem napredovanje svoje bojne sreče, je preudarni svet
^el, da se bo Nemčija slej ko prej vojaško izčrpala v neizmernih pro-
ranstvih Sovjetske zveze in je zato njen napad na to veliko deželo zače-
konca velike nacistične Nemčije.
Jugoslovansko vodstvo osvobodilnega boja je sedaj pozvalo jugoslo-
jj^"^*^^ riarode k oboroženi vstaji, kajti okupator je moral vpreči ogrom-
svoje vojaške sile na vzhodnem bojišču, ki bi lahko sicer služila za boj
,  jugoslovanskim partizanom. Možnosti 7ja uspešen osvobodilni boj
^0 bile dane.
sm'^^- vodstvo osvobodilnega boja na Štajerskem zvedelo za nove
je M'^""-^ ^ osvobodilnem boju po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo,
^l^i^iloš Zidanšek poslal v Ljubljano Zvonka Sagadina, člana ptujskega
rožnega komiteja KP in študenta medicine Biba Roecka. Po njuni
ku '^T ^° komunisti sestali na otoku Grisu na Dravi pri Malečni-
Klav ''''' ^'^^1^° Šlander, Miloš Zidanšek. Leo Novak, Slava
Spr ^^""f'" Greif, Lojze ^Rozman, Verner Breznik in še nekateri.
Km ^1 ' važne odločitve o sabotažnih skupinah in zbiranju orožja,
loš     '-^ ustanovili vojnorevolucionarni komite z načelnikom Mi-
Part"^ ^'danškom, na Pohorju pa se je julija 1941 zbrala skupina prvih
"zanov v Pohorsko četo.
lfl(^^'J^'^IBORA SE RAZPREDAJO VEZI OP PO SLOVENSKIH GO-
njih^^^obodi Ino gibanje v Mariboru so povezovali organizatorji upora in
kurirji z osvobodilnim gibanjem po Slovenskih goricah,
■"ibo ^ '^^^"''^o h Kerenčičevim se je vozila Tatjana Peče, dijakinja iz Ma-
stare^ ^ Zrkovcih v Slovenskih goricah se je zbirala uporniška skupina v
vojaškem bunkerju blizu Drave. To so bili Osterš, Vrhnjak, Stu-
hec, Alojz Osojnik ter Jože Brglez-Fazan. Franc Vrhnjak je bil doma iz ;
Godemarec in najbrž je za svojo skupino povedal Jožetu Kerenčiču, ker i
jo je Kerenčič obiskal. Franc Vrhnjak je bil v Mariboru sosed komunista j
Lojzeta Rozmana, tako je segla Vrhnjakova povezava v Maribor. j
Mariborski komunist Martin Konšak, mehanik, je obiskal po ustano- i
vitvi OF v Mariboru nekatere znance v Slovenskih goricah, med njimi '
Osterša v Brezju in ga seznanil z OF. Komunist Ruper, delavec v tovarni \
metalnih izdelkov v Mariboru in Konšak sta Osterša pošiljala kot kurirja \
na Mursko polje: v Veržej in Križevce. Prinašal jima je poročila o številu ;
vermanov, o njihovem razpoloženju do Nemcev in drugih razmerah. 1
Ruparjev krog ni bil pove/an z mariborskim mestnim komitejem in z ;
drugimi, ki so v nemških rokah začeli izdajati sodelavce, zato ga ni dole- :
tela zla usoda, kot je mnoge druge upornike v Mariboru. ;
V mariborskem predmestju Kamnici se je pridružil OF bivši jugoslo- <
vanski oficir Jurij Konfidenli. Z njegovo skupino upornikov je bila pove- ;
zana študentka Slava Klavora. |
Iz Maribora je segla nit OF do kmeta Rudolfa Skamleca v Vodolah. i
Skamlec je nosil mleko v Maribor na stanovanje Ivanke Alberht, ki je bila ■
povezana v OF. Pri njej je bil sestanek po aretaciji Slandra, ki ga je vodil j
novi sekretar PK KPS Leo Novak. ;
Slava Klavora je hodila za Zidanška in Šlandra v Prekmurjc. Tam se je :
sestala s študenti Vanekom Šiftarjem in Mirkom Bagarjem. Oglasila seje'
tudi v Ptuju, kjer seje sestala z Lackom.
SLOVENSKOGORIŠKI ORGANIZATORJI VSTAJE - POVEZANI Z;
MARIBOROM J
SlovenskogoriSki organizatorji vstaje so z julijem navezali tesnejše sti-:
ke s PK KP za Štajersko, ki je bil v N/lariboru in si je prizadeval čimbolj j
utrdili OF od Mežiške doline pa do Prekmurja, ter od severne narodne;
meje pa do Save. Maribor je bil s sedežem PK KPS in pokrajinskega od-1
bora OF za severno Slovenijo središče osvobodilnega gibanja okupirane;
Štajerske. Zato so bili stiki organizatorjev sirom po Štajerski z Maribo-i
rom nujni. j
Vsi organizatorji v posameznih predelih Slovenskih goric z Mariborom
niso bili neposredno povezani, pač pa le nekateri. Ti so bili: Jože Kerenčiči
z Jastrebec pri Središču, Vinko Megla od Tomaža pri Ormožu, Štefan,
Kuhar, ki je deloval v ljutomerskem okrožju, Jože Lacko in dr. Metod j
Špindler. Kerenčič je prihajal v Maribor sam ali pa njegova kurirka, bivša '
dijakinja Milena Bokša-Boža, ki je povezovala uporniška žarišča v Ormo- =
žu, Središču, Ljutomeru, Ptuju in na Pesnici z Mariborom. Po teh poteh j
je hodila tudi kurirka Tončka Sagadin-Zenka, žena ptujskega mizarja, ki1
je odšel avgusta na Pohorje v pohorsko četo skupaj s sinom Zvonkom.     ^
Štefan Kuhar-Bojan se je oglašal v Mariboru sam ali pa njegova kurir- '•■
ka Slavica Zemljič-Sonja, mlada uradnica iz Ptuja. Lacka je povezovala z
Mariborom njegova kurirka Štefka Kramberger, hčerka komunista Fran-
ca Krambergerja. Megla je bil v Mariboru povezan z Ernestom Antoli-
čem. Ta je bil brat tekstilne delavke Hilde Cvetko, povezane s skupino
tekstilcev v OF.
Dr. Špindler, zdravnik v Juršincih je imel zvezo z Mariborom po bratu
Dušanu, doma iz Male Nedelje, tedaj pa učiteljem v Železni gori v Medži-
murju, kamor je bil kazensko premeščen v bivši Jugoslaviji. Po razsulu
jugoslovanske vojske je prišel v Železno goro tudi njegov brat Bogdan z
družino, poročnik JV. Tudi Bogdan je vzdrževal zvezo z Mariborom.
Kurir je bil Se kleparski vajenec Franček Belšak, ki je delal pri Barvirju v
Melju. Njegova sestra Marija je povezovala dr. Špindlerja z dr. Ivanom
Koprivnikom, ki je dajal za partizane sanitetne potrebščine.
Kurirji i/ Slovenskih Goric so hodili v Maribor po Slovenskega poro-
čevalca k Cernezlu v Trubarjevo ulico. Skladišče raznih potrebščin pa je
bilo pri mlinarskem pomočniku Edu Karnerju, ta je delal med vojno pri
zemljiški knjigi. Tu so oddajali zbrane potrebščine.
VELIKA IZGUBA OF
7. avgusta 1941 je padla v nemške roke postojanka Osvobodilne fronte
pri Mari Cepičevi v Mariboru, kjer je delovala tehnika. Usodnega dne je
nemška policija prijela vse, ki so prišli k Cepičevim. njimi so bili:
mladinski aktivist Bojan llich, mladinec Ivan Glinšek, mž. Rado Iršič,
študentka Slava Klavora, kurirki Sonja Oman in Liza Kanič ter sekretar
PK KPS Slavko Šlander. Vsi so nasedli nemški zasedi, postavljeni po are-
taciji Mare Cepičeve. Slavko Šlander je imel legitimacijo na ime Franc
Weber. Nemci niso odkrili, da je član CK KPS in sekretar PK KPS za se-
verno Slovenijo. Bil pa je 24. avgusta 1941 vseeno ustreljen, ko je padla
med desetimi talci tudi Slava Klavora.
Od aretiranih pri Cepičevih so Nemci izpustili Lizo Kanič, Sonjo
Oman, Rada Iršiča in Ivana Glinška, ker so verjeli njihovim izgovorom,
da so hodili k Cepičevi na učenje nemščine. Ta izgovor je potrdila seveda
tudi Cepičeva, saj so se tako že prej dogovorili.
Po aretaciji pri Cepičevih je prispel v Maribor Miha Marinko, član CK
KPS. Po sestanku z Leonom Novakom, Milošem Zidanškom, Vilčem
Šlandrom in še z drugimi člani komunistične partije, nakar je odpotoval v
Slovenske gorice na sestanke z organizatorji upora.
Ko se je julija in avgusta krepila na Pohorju Pohorska četa, so uporni-
ki po Slovenskih goricah zbirali zanjo potrebščine, nekaj fantov pa je va-
njo odrinilo, kar bomo še zvedeli pozneje.
Ko je padlo pri Miklavžu pri Mariboru 10. avgusta prvih šest talcev v
severni Sloveniji, nato pa 24. avgusta v Mariboru deset, in 25. avgusta tri-
je, je ta nemški obračun z uporniki močno odmeval po Slovenskih gori-
cah. Uporniki so vedeli, da morajo biti pripravljeni na najhuje in da
morajo podvojiti tajnost osvobodilnega boja.     Nadaljevanje prihodnjič
8- NASI DOPISNIKI
9. februar 1978-
TEDNIK
Po rezultatih dela
Na letnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata Kreditne
banke Maribor, poslovne enote Ptuj, kije bil 27. januarja, je predsednica
izvršnega odbora CKDS Mira Ž^arjeva obširno poročala o delu članov
sindikata v delovni dcupnosti tako na področju samoupravjanja kot tudi
usposabljanja in družbeno-politične aktivnosti. Prav tako smo poslušali
poročilo o delu aktiva mladih delavcev in o delu športne sekcge, ki tudi
deluje v okviru delovne skupnosti ptujske poslovne enote.
V razpravi je med drugimi Anton Purg, direktor poslovne enote,
nakazal n^oge, nakazal naloge, ki so pred delovno skupnostjo v
mslednjem obdobju. Franc Klemenčič, podpredsednik OS ZSS Ptuj pa
je poudaril naloge sindikatov v pripravah na volitve in naloge delegatov,
povezavo z občinskim svetom, pomen članarine in blagajnišk^a
potovanja.
Na predlog predsednice 10 osnovne organizacije sindikata so na
letnem občnem zboru sprejeU tudi naloge za naprej, ki bodo predvsem v
prizadevanjih za uresničevanje določil zakona o združenem delu, o
osebnih dohodkih, ki jih bo treba dosledno deliti po rezuhatih dela,
zlasti pa še naloge, Ki izhajajo iz predvolilnih in predkongresnih
aktivnosti. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti izobraževanju
mladih in drugim nalogam, saj je pred delavci KBM poslovne enote Ptuj
tudi velika družbeno pohtična odgovornost.
Besedilo in slika; K. Zoreč
ftedsednica OOS Mira Žagaijeva bere poročilo, desno ddovno
predsedstvo
mladi dopisniki
mladi dopisniki
mladi dopisniki
mladi dopisniki
mladi dopisniki
PIONIR SEM
V prvem razredu so nas sprejeli
med pionirje in dobili smo pionir-
ske izkaznice. Pripravili so nam
tudi majhno proslavo.
Ko sem dobil izkaznico, sem jo
pregledal. Ker še nisem znal brati,
sem gledal pionirja in pionirko.
Naučil sem se brati in sem prebral
vse, kaj je pisalo. V njej je pisalo,
da se mora pionir pridno učiti.
Zdaj, ko hodim v šesti razred, se
večkrat vprašam, če sem zmeraj
izpolnjeval te dolžnosti. Mislim,
da sem jih vsaj nekaj in da jih bom
še do tedaj, ko bom sprejet med
mladince. Janez Rojs, 6. a,
0§ Anica Cernej, Makole
SKRB ZA PTICE PEVKE
Na naši šoli smo tako kot vsako
leto, tudi letos poskrbeli za ptice
pevke. V zimskem času pa je
lačnih želodčkov še posebno veli-
ko, zato smo v okolici šole in v
šolskem sadovnjaku postavili kar
lepo število krmilnic, ki pa morajo
biti vedno polne. Zato so pa za-
dolženi člani biološkega krožka
naše šole. Krmilnice morajo polniti
vsak dan, tudi med zimskimi po-
čitnicami.
Krmilnice so vedno polne vsako-
vrstnih ptičkov, ki z veseljem po-
birajo hrano. Zelo lep ali pa še
lepši je bežen pogled med poukom
skozi šolsko okno na ograjo, pol-
no hišic, kjer je vse živo ptičkov.
Tudi naši domovi ne smejo biti
brez ptičjih krmilnic. Ptice pevke
nam bodo skozi vse leto pridno
pobirale škodljivce in zajedalce
naših polj in sadovnjakov.
Koristne so povsod!
Sonja Vidovič, 7/B,
OS Leskovec pri Ptuju
NARAVA GOVORI
Bilo je nekega lepega jesenskega
dne, ko sem na našem travniku
pasel krave. Slišal sem, kako go-
vori narava.
Poslušal sem petje ptic, šumenje
vode v reki, in slišalo se je pogo-
varjanje ljudi, ki so bili na drugi
strani reke. Vreme je bilo sončno
in vse se mi je zdelo tako lepo,
tako prisrčno, kot še nikoli. Ta-
krat sem slišal tako lep, tako ču-
dovit glas narave, da mi je bilo pri
srcu prijetno. Ob meni je vse šu-
melo, vse žvrgolelo, ljudje na oni
strani reke so bili že zelo daleč, a
še vedno sem jih slišal, kako so se
pogovarjali.
Bil sem zelo vesel in sem si začel
prepevati. Prepeval sem dolgo in
potem je prišel čas, da ženem kra-
ve domov. Ta dan je bil zelo vesel
in takšnih dni si želim mnogo. Že-
lim si jih zato, ker je takrat zelo
prijetno, ko poslušam glas narave.
Zdravko Krošl, 7/b,
0§ Anica Cernej, Makole
MOJA PRIJATELJICA
Moji prijateljici je ime Jožica.
Ima rjave lase in sive oči. Je zelo
pridna. Lepo piše in rada se uči. Je
velika in močna. Imam jo zelo ra-
da. Sva zelo dobri prijateljici.
Tončka Divjak, OŠ Vitomarci
MOJ DOM
Pri nas doma se hiša in hlev ne
držita skupaj, ampak je hiša pose-
bej. Pred hišo je dvorišče, na njem
pa spomladi cvetijo razne cvetice.
Po dvorišču se tudi sem ter tja
sprehajajo kokoši, muce in psiček.
V hlevu je osem govedi. Jeseni
pasemo govedo na travnikih, kar
pa je za mene še najlepše, saj se
igramo in pojemo. V hlevu imamo
tudi sedem prašičev. Rada jih kr-
mim.
Marta Kovačec, 3/a,
OS Juršinci
KONJ MEJE BRCNIL
Ko sem bil star osem let, smo
imeli doma konja. Ker je bil na
paši, mi je mama rekla, naj grem
po njega. Ubogal sem in šel. Konja
sem odvezal in ga postrašil. Konj
je skočil in me brcnil v čeljust in
ramo. Omedlel sem. Ko sem prišel
k zavesti, konja ni bilo nikjer.
Takoj je pripeljal rešilni voz in
me odpeljal vptujsko bolnišnico.
Tam sem ostal tri dni. Nato so me
odpeljali v mariborsko, kjer sem
ostal dva tedna. Stomatologi so mi
operirali čeljust.
Tega dogodka ne bom nikdar
pozabil.
Bdi Ceh, 0§ Juršinci
SNEG
Zapadel je sneg, pravo otroško
veselje. Tudi jaz sem si poiskala
sanke in smuči. Vsi smo veseli, da
je zapadel prav sedaj, ko se bližajo
zimske počitnice. Ko se je stemni-
lo, sva šla z bratom pred hišo.
„Poglej!" je rekel brat. ,,Kaj če bi
se kepala?" Pokimala sem. Takoj,
ko sva bila na snegu me je brat
nakepal. Ko sem hotela notri, mi
je rekel, da sem mula. Potem sem
še ostala zunaj do sedmih. Vsi
otroci smo veseli snega.
Bojana Pavlin,
4/a, 0§ Juršinci
LAČNE PTICKE
Tisti dan, ko je pihal mrzel ve-
ter, sem videl, kako letajo ptički
okoli naše hiše. Ena ptička je pri-
letela čisto blizu našega okna. Ker
sem slišal, da čivkajo, sem vedel,
da so lačni. Na okna sem jim na-
trosil koruzni zdrob, ki mi ga je
dala mama. Ata jim je naredil
ptičjo hišico, kjer pridno zobajo
hrano. Ker jih vsak dan gledam,
sem opazil, da jih je vedno več in
pridno prepevajo, saj niso več
lačne.
Tonček Zavec, 4/a,
OŠ Juršinci
PTIČJA HIŠICA
Pričela se je zima. Takrat ljudje
pomagajo ptičkom. Naredijo jim
krmilnice in vanje nasujejo zrnje.
Midva z bratom sva sklenila, da
bova postavila hišico za ptičke.
Zbila sva deske in jih obila z
lepenko. Hišico sva pribila na dre-
vo in vanjo nasula hrano. Pred na-
šim vrtom je bil pravi živžav.
Marica Lah,
OS Trnovska vas
MOJ BRATEC
Moj bratec je priden. Star je 5
let. Ko pišem domačo nalogo, mi
bratec Dušan nagaja. Ko pridem
domov iz šole, je zelo vesel. Pride
me čakat na avtobusno postajo.
Rad piše črke. Poznal bi rad vseh
25.
Lidija Zmauc,
2/b, Juršinci
UH, KAKO JE MRZLA VODA
Bil je lep sončen dan. Z mamo
in bratoma sem se odpravil kopat
v reko Dravinjo. Prišli smo na me-
sto, kjer smo se že prejšnje leto
kopali. Mama se ni hotela iti
kopat, mi pa smo si slekli obleko
in se v kopalkah odpravili proti re-
ki. Štefan je prvi stopil v vodo in
se stresel. Povedal je, da je voda
zelo mrzla. Emil se je prestrašil in
ni upal v vodo. S Štefanom sva že
bila v vodi, ko se je tudi Emil oju-
načil. V vodi smo si podajali žogo,
ki smo jo vzeli s sabo. Bili smo že
nekaj časa v vodi, ko nas je začelo
zebsti. Odšli smo iz vode in se
oblekli. Nato smo se odpravili do-
mov. Naslednji dan sem imel
temperaturo,, mama me je pa
okregala, ker sem bil predolgo v
vodi.
Janez Rojs, 6/a,
0§ Arfica Cernej, Makole
Slovenska Bistrica
Na snegu sklenjena
prijateljstva
Kar dva tedna, od 14. do 28.
januarja, je bila večja skupina
pionirjev in njihovih učiteljev iz
pobratene občine Svetozarevo gost
pionirjev občine Slovenska Bistri-
ca. Pionirji obeh občin so pred
dvema letoma sledili vzoru odra-
slih občanov iz Slovenske Bistrice
in Svetozareva, občin, ki sta že
vrsto let pobrateni.
Pionirji so si najprej medseboj-
no dopisovali, pred dvema letoma
pa so prvič vzpostavili neposredne
stike. Lansko poletje je bila v
počitniškem letovišču pionirjev
občine Svetozarevo, v obmorskem
mestu Bar, večja skupina pionirjev
iz občine Slovenska Bistrica sedaj
pa so pionirji občine Svetozarevo
bili gostje svojih vrstnikov iz
bistriške občine. Večina med njimi
je prišla v Slovenijo še brez
osnovnega znanja o smučanju,
vrnili pa so se že kar izurjeni, saj
so tukaj obiskovali smučarski tečaj
in za konec še skupno s pionirji
bistriške občine organizirali pravo
smučarsko tekmovanje.
Pionirji občine Slov. Bistrica so
svojim gostom, razen dobre smuke
omogočili tudi spoznavanje obči-
ne gostiteljice. Tako so v času
njihovega bivanja v bistriški občinj
pionirji iz Svetozareva obiskali
osnovne šole v Slovenski Bistrici
Poljčanah in Zg. Polskavi'
Ogledali so si tudi delovni
organizaciji IMPOL v Slovenski
Bistrici in EMI v Poljčanah,
Posebno doživetje pa jim je bij
pohod na Tri žeblje, kraj
poslednjega boja legendarnega
Pohorskega bataljona. Ob povrat-
ku so obiskali Se prenovljeni muzej
NOB na Osankarici.
En dan so pionirji iz Svetozare.
va namenili izletu po bistriški
občini, obiskali pa so tudi Mari-
bor, njegove kulturno zgodovinske
spomenike in muzej NOB. Skozi
ves čas bi.vanja pionirjev i^
Svetozareva v občini Slovenska
Bistrica so gostom pripravljali
prijetna srečanja, katera so
največkrat zaključili s skupnimi
kulturnimi programi in družabnimi
igrami. Sklenjena pa so bila tudi
mnoga nova poznanstva. To pa ni
bilo težko, saj so ugodne snežne
razmere na bistriškem Pohorju v
času zimskih počitnic, pritegnile na
to območje veliko mladih iz vse
občine Slovenska Bistrica.
Viktor Horvat
VVitomarcih delamo
z optimizmom
,,Naša organizacija je res zelo
napredovala" mi je povedal Milan
Kuri, predsednik OO ZSMS v
Vitomarcih in nadaljeval: ,,Prav
zdaj se ukvarjamo z večjo akcijo,
uredili bi radi lasten mladinski
klub. Precej časa smo se morali
boriti za prostor, potem pa nam je
krajevna skupnost le odstopila
razred v stari šolski zgradbi."
Moram tudi priznati, da smo do-
slej bili z družbeno-političnimi
organizacijami in s KS bolj slabo
povezani, le kulturna sekcija je
sodelovala z osnovno šolo in s
prosvetnim društvom ob prosla-
vah. To sodelovanje bomo res
morali okrepiti", je Milan zaklju-
čil misel.
Milan je funkcijo predsednika
prevzel prejšnje leto. Delo se je že
precej izboljšalo, saj smo morali
prej za delo mladih šele postaviti
temelje. Kljub temu se mladi še
srečujemo s težavami, o tem je
Milan povedal:
,,Trenutno nas najbolj tare
finančni problem. Z denarjem, ki
ga dobimo od občinske konference
in od članarine, kluba prav gotovo
ne bi mogli urediti. Zato smo tudi
priredili večer domačih pesmi in
seveda veselico. S tem smo
poskušali obnavljati tudi tradicijo
naše domače pesmi, vendar smo z
obojim imeli precej dela in težav,
dobička pa bolj malo, ker so viso-
ki stroški.
Sobo za klub si pleskamo in
urejamo sami ob sobotah, ker ob
drugih dnevih mladi odhajajo na
delo ali v šolo na Ptuj, v Maribor
itd. Čeprav ne prihajajo na delo
vsi, vendar moram ugotoviti, daje
mladina pri nas sedaj veliko bolj
aktivna kot je bila pred leti. To je
že napredek. Poglejmo samo
športno in kulturno sekcijo. Na5i
nogometaši, šahisti in tekmovalci v
namiznem tenisu so dosegli že lepe
uspehe in osvojili več pokalov.
Razmišljamo tudi o ustanovitvi
ženske rokometne ekipe. V plan
dela smo si zapisali nalogo, da
bomo ustanovili mladinsko četo v
okviru SLO in izvedli pravo delov-
no akcijo z lopatami in krampi.
Tako bodo krajani dobili zaupanje
v svojo mladino."
Milan je prepričan v uspeh in vsi
mu moramo pomagati, saj bo to
uspeh tudi vseh nas. Prav gotovo
ni več daleč čas, ko bo iz sredstev
samoprispevka krajanov ob naJi
šoli zrasla tudi telovadnica in
dvorana obenem, v kateri bomo
tudi mladi lahko ob večerih
telovadili, zapeli in zaigrali.
Irena Toi
Laporje
„l<aj veš o Župančiču?"
Učenci OŠ Gustava ŠilUia iz
Laporja pri Slov. Bistrici kljub
zimskim počitnicam niso
zanemarjali šolskih dejavnosti.
Pripravili so kviz z naslovom ,JCaj
ves o Župančiču". V znanju se
bodo pomerile ekipe pionirjev
skoraj iz vseh razredov na šoli.
Najuspešnejše pa čakajo praktične
nagrade.
Kviz   vključujejo   v   okvir
Praznovanj ob 100 letnici rojstva
tona Župančiča in v počastitev
slovenskega kulturnega praznika.
PopestriU pa ga bodo tudi z
obiskom     in    razgovorom    s
književnico_Nado Kraigherjevo,!"
je pesnika Župančiča poznala že'
času njegovega bogatega
ustvarjanja.
V okviru praznovanj *
pionorji pripravili tudi posebn«
razstavo literarnih del Otona
Žipančiča in Nade Kraigherjeve;
Posebni uredniški odbor pa
pripravil tudi letošnjo številk''
solnega glasUa VIJA-VAJA, kij«
prav tako posvečeno našem"
kulturnemu prazniku in stoletni'^'
rojstva Otona Župančiča.
V. Horva'
Ponovno življenje kluba zdravljenih alkoholikov
Klub zdravljenih alkoholikov
Ptuj dela že peto leto. Danes delu-
je v okviru zdravstvenega doma —
temeljna organizacija splošna
medicina.
Klub je oblika terapevtske skup-
nosti 20 — 50 članov, ki je na-
menjena zdravljenju in rehabilita-
ciji nekdanjih alkoholikov ter
temelji na vzajemni pomoči njenih
članov.
Delo kluba poteka po že vnaprej
ustaljenem redu; njegovi člani se
zbirajo enkrat tedensko. V delo
kluba se enakovredno vključujejo
tudi svojci članov. Klub ima poleg
rednih članov še opazovalce, to je
tiste, ki so sicer še na zdravljenju,
vendar se čas njihovega odpusta že
približuje. Redno hodi v klub ok-
rog 25 članov skupaj z ostalimi
družinskimi člani.
Vsebinsko delovanje kluba je
usmerjeno zlasti na področje
splošne rehabilitacije alkoholika,
njegovo vrnitev v nekdanje okolje
in boja proti alkoholizmu. Sta-
rostna struktura članov je različna,
v vrstah članov je tudi nekaj
žensk.
V dosedanji praksi je klub potr-
dil svojo vlogo, saj statistike govo-
re, da je med povratniki več tistih,
ki se niso udeleževali vej klubskega
življenja kot tistih, ki redno
obiskujejo klub. Zanimiva je tudi
klubska patronaža, ki se aktivira
takrat, ko posamezni član zabeleži
več izostankov. Vzrokov za to je
več. Dogaja se, da se posamezni
člani naveličajo klubskega živijo
nja, drugi se znova podajo v o^^
jem alkohola, spet tretji podleže)"
opazkam okolice in podobno.
Klub ima svoja terapevta:
Jadranko Solman in Marijo P^r
višjo medicinsko sestro. Pestr"*
dela kluba in vključevanja df"
žinskih članov v potek zdravlje")
ter družbe, pogojuje usp^
zdravljenja. Potrebna pa je po'"^
prisotnost prizadetega. ,,
Da bi širši skupnosti prikaZ^^
pomembnost dela kluba, boru",
prihodnjih dneh obiskali
kluba ter v reportažnem zaP"*^
prikazali njihovo življenje in d^.
objavili ga bomo v eni izmed "
slednjih številk Tednika.
„IZBIRA"
PTUJ
Trgovsko podjetje na veliko in malo
POTROŠNIKI:
40% sezonsko znižanje cen vam nudi prodajalna
ZARJA na Srbskem trgu.
V zalogi imajo:
— ženske,  dekliške in  fantovske  plašče
— moške in fantovske obleke
lepo izbiro raznih pletenin
IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
Kolektiv se priporoča!
KURENTOVANJE BM KARNEVAL PTUJ 1978
RAZDELITEV NAGRAD
Strokovna komisija, ki so jo s^tavljali: Tone Purg,Peter Malec,
Stane Stanič, Jani Goenc in Jože Štrafela je karnevalske skupine in
motorizirana vozila razvrstila v šest skupin in jim temu ustrezno
razdelila tudi nagrade.
I. skupina:
1. KK - Slovenske gorice Ptuj (bojni
voz, Rimljani) 3000   din
2. AGIS Ptig (samoupravni sporazumi) 3(X)0   din
n. skupina:
3. „Izbira" Ptuj (4) - naše
sporazumevanje 2000   din
4. „Merkur" Ptuj (4) - Janko in Metka 2000 din
5., Mercator - PanonJga" (6) -
kuhinja sporazumov 2000 . din
6. »Perutnina" Ptuj - rimski petelin 2000   din
7. „Stavbar - Drava" Ptuj — boks:
Mate - Cuello 2000   din
III. skupina:
8. Turistično društvo Ptuj -
grobarji Palestincev 1500   din
9. KK „Tehnoservis" Ptuj -
TOZD problemov 1500 din
10. „Labod - Delta" Ptuj - ptujski
strahovi 1500 din
II. Elektrokovinar Ptuj - regulacija plač 1500 din
rv. skupina:
12. MA Podvinci - domače koline 1000 din
13. PD Prvenci-Strelci - kmetje in zdravstvo 1000 din
14. MA Kolarovec - potujoči cirkus 1000 din
15. MA Žamenci - industrija v
Slovenskih goricah 1000 din
V. skupina:
16. Občani Rabe^čje vasi — nomadsko
življenje 500    din
17. Dijaki gimnazije DK Ptuj -
usmerjeno izobraževanje 500   din
18. Janša, Trate Ptig - osebni
avtoPT-00-01 500   din
19. KK Ptuj - DS skup. služb
financiranje 500   din
20. NK Lovrečan - šlepna služba 500   din
21. Mladi iz Brstja - krematorij 500   din
VI. skupina:
22. Občanka Novakova iz Maribora -
kure in petelin 300 din
23. Občan iz Ptuja - letalec na cesti 300 din
24. Janez Lipovnik - družina Frankenstein 300 din
25. Občan ^fede^ko iz Juršinec - pletenje
košar 300 din
26. SO Ptig - izvor premoženja 300 din
27. Marjan Blažek Ptuj - s kozo 300 din
28. Muretinci - skupina občanov 300 din
— 9. februar 1978
KULTURA IN IZORRAŽEVANJE - S
DSl - KOŠARKA
Prvo mesto za JLA
s finalnim turnijem v športni dvorani Mladika se je v okviru
vtošnjih delavskih športnih ber končalo tekmovarge v košarki Rezultati
^jučnega turnirja: JLA-TGA 45:44 (po poda^Scu), Agjs-Perutnina
^il' za mesto: JLA-Agis 55:43, tietje mesto je brez boja zasedla
^pa Perutnine.
NAMIZNI TENIS
Uspeh igralk Ptuja
Pmj-Kajuh-Slovan 6:1
v ženski republiški namiznoteni3ci ligi so pričeli z nada^evai^em
tekmovanja v spomladanskem delu. Igralke Ptuia so tokrat v šestem kolu
-ostorale. Na prvem srečanju so v Ljubljani premagale vrstmce
Kfljuh-Slovana s 6:1 in nato v Hrastniku proti Zasavju iztržile točko.
ptuj-Kajuh,Slovan 6:1
Džankič-Pene 2:0, Udovič-Tekavec 1:2, Krsnik-Reflak 2:0,
n&nkič, Krsnik-Pene, Tekavec 2:1, . Džankič-Tekavec 2:0,
Krsnik-Pene 2:0 in Udovič-Reflak 2:1.
Ptuj-Zasavje 5:5
Krsnik-A. Ojstišek 0:2, Udovič-Sahnič 0:2, Džankič-V. Ojstišek
i.n Džankič, Kraiik-A, Ojstršek, Sabnič 2:0, Krsnik-Saknič 2:1,
r)fe'nkič-A. Ojstišek 2:0. Udovič-V. Ojstršek 0:i, Džaiicič-Saimič 2:1,
KBflik-V. CHstršek 2:0 in Udovič-A. OjsUšek 0:2.
Igralke Ptuja so po .šestem kolu trenutno na tretjem mestu s 14
točkami Enako število točk ima tudi ekipa Ljubljane na drugem mestu.
Lkotar
S skupščine TKS Ptuj
Več pozornosti volitvam
Na zadnji seji skupščine telesno-
loilturne skupnosti občine Ptuj smo
slišali, da se v delovnih organizaci-
jah in krajevnih skupnostih ob pri-
pravah na volitve ne odločajo za
posebne delegacije za po(i-očje
telesne kulture. Prav tako ob
evidentiranju temu posvečajo pre-
malo pozornosti. Velikokrat opo-
zarjamo, da nam v delovnih orga-
nizacijah in krajevnih skupnostih
primanjkuje ljudi, ki poznajo
naloge in težave telesne kulture in
bi stališča lahko zastopali. Ljudje
so, vendar jih pri evidentiranju pre-
malo upoštevamo Dejstvo je, da v
krajevnih skupnostih in družbeno-
političnih organizacijah probleme
telesne kuhure in njene pomembne
naloge ne razumejo in jih zato tudi
pravilno ne upoštevajo.
Zato moramo med evidentirane
icandidate uvrstiti tudi delavce v
telesni kulturi, saj nam osnovnih
telesnokulturnih organizacij vsaj v
večjih krajevnih skupnostih ne pri-
manjkuje. Enako je s posebnimi
delegacijami. Ne strinjamo se s
trditvami, da v krajevnih skupno-
stih in organizacijah združenega
dela ni pogojev za posebne delega-
cije za področje telesne kulture.
Posebna delegacija šteje najmanj
sedem članov. Osnovne telesnokul-
turne organizacije imajo najmanj
40 članov, ki bi lahko bili člani
posebne delegacije, in nimajo dru-
gih družbenih obveznosti, vsaj več-
jih. Delo na področju telesne kul-
ture bi bilo tako bolj kvalitetno, tu
mislimo predvsem na delo skupšči-
ne in njene odločitve, v krajevnih
skupnostih in delovnih organizaci-
jah bi prav tako sprevideli
pomembnost te družbene dejavno-
sti.
Na seji skupščine so delegati
obravnavali tudi zagotavljanje
sredstev za delo osnovnih telesno-
kulturnih organizacij v prvi tretjini
letošnjega leta. Odločili so se, da
bodo namenili 80 odstotkov sred-
stev za funkcionalno dejavnost in
80 odstotkov za vzdrževanje objek-
tov, v primerjavi s sredstvi v pre-
teklem letu. Finančni program
skupnosti je še v izdelavi. Upošte-
val pa bo v večji meri kot doslej
načelo prioritete za katero smo se
odločili v ptujski občini. Večkrat
slišimo tudi ugotovitve, da priori-
tete nismo dobro zastavUi, izbrali.
Vsako uveljavljanje novosti zahte-
va svoj čas. Ce bomo kasneje
ugotovili, da so gibanja drugačna
od naše usmeritve, bomo prioriteto
spremenili.
1. kotar
IMPOL za Stopnico bližje državnemu prvaku
Slovenska Bistrica^
Ze^a, da Bistričani v svojem
najbolj priljubljenem športu po-
novno posežejo po najvišjem
ekipnem naslovu v judu, postaja
vse bliže resnk;i. To potrjuje tudi
nede^dca dvojna zmaga na blazi-
nah v Zagrebu, kjer so se
Bistričani srečali z enim najresnej-
ših kandidatov za letošnjega
državnega ekipn^a prvaka v judu.
Bil je to najzanimivejši turnir v
4. kolu zvezne judo lige, kjer seje
že   odločalo   o   vrhu.   Razen
IMPOLA so nanede^skem z^reb-
šktm turnirju nastopile še ekq)a
domače Miicosti in Olimpije iz
Ijubljane. Lahko trdimo, da se je
dcupno z ekipo IMPOLA v
„vročem" Zagrebu ,.borilo" prek
DO njgboj vnetih Bistričanov, ki
so z dvema avtobusoma spremljali
svoje ljubljence. Gotovo je bila
tudi to velika pomoč k ponov-
nemu uspehu Bistričanov, ki so
njgprej z 10:4 premagali Olimpijo,
nato pa z Mladostjo ob rezultatu
7:7 in bo^šo razliko v točkah,
osvojih še dve pomembni točki, ki
so jim še bolj odprle pot k
osvojitvi ekipnega državnega
prvenstva v judu.
Za   Bi;itričane   so   v   obeh
srečanjih ušesno nastopili Očko,
Vidmajer, Topolčnik,   Brumec,
Me šaril, Leskovar in Mihahč.
Viktor Horvat
25 let strelske družine Turnišče
UPRAVIČENO PONOSNI
Tridesetletnici Strelske zveze
Jugoslavge se v ptujski občini v
letošnjem letu priključuje še en
pmemben jubUej - 25 letnica
streldce družine Turnišče.
V 25 letih aktivn^a delovanja
so strelci iz Tumišč štorih veliko.
Starejši strelci niso vzgajali le
dobrih športnikov, temveč in
predvsem dobre mladince in
občane naše socialistične samo-
upravne družbe. Pri lem ne
smemo pozabiti na pomemben
delež, ki ga streistvo daje
utrjevanju sistema splošnega Ijud-
dcega odpora.
V petek, 3. februarja so se tako
zbrali v domu krajanov v Turnišču
na jubilejnem 25. občnem zboru
strelke in strelci družine z bogato
tradicijo. Ko je Štefan Skok,
sedanji predsednik družine v
svojem poročilu orisal dolgo,
uspešno pot članic in članov je
med drugim dejal:
„Prvič je bila naša družina
registrirana 24. februarja 1953.
Vsak začetek je težak, tako je tudi
nas čakala vrsta problemov, ki
smo jih  morali sami  reševati.
Takrat so vsa strelska tekmovanja
potekala še z vojaško puško.
\6čje in starejše družine so imele
za vsakega člana po eno, pri nas
pa je bdo ravno obratno. 30
danov je streljalo na eno puško.
Vendar nas je dobra volja
pripeljala daleč.
Ze   leta   1956   smo   pričeU
tekmovati z zračnimi puškami in
^nalokalibr^imorogem. Ker pa je
naša družina terenska, nismo imeli
nobenega bogatega mentorja. Od-
Članke in člani, pioniike in pionirji strelske družine Turnišče z
bogato kolekcijo pokalov, medalj in priznanj, ki so si jih
priborili v četrt stoletja obstoja, Foto: M. Ozmec
visni smo bih takorekoč sami od
sebe. Nismo imeli denarja, niti
prostora. Vendar smo nekaj
denarja zbrali med sabo in kupili
zračno puško - eno rabljeno so
nam podarili. Od takrat se začenja
v naši družini or^nizirano delo,
redni treningi, ki smo jih pozneje
še okrepili."
Z leti so prihajali novi uspehi in
bopi rezultati. Iz prvotne telo-
vadnice kmetflske šole v Turnišču
so se strelci preselih v dom
krajanov Turnišče, kjer zadnji čas
redno trenirajo.
Velik u^eh so člani strelske
družine Turnišče dosegli tudi v
lanskem letu, ko je njihovo delo
teme^ilo predvsem na orožju
serijske izdelave. V letu jubilejev
so vsa svoja tekmovanja posvetili
praznovanju Titovih in partijskih
jubilejev.
omenimo le nekaj strelcev,
ko so v zadnjem času dosegli pri
tem največ u^ehov. Večkratni
prvak Stanko Pulko 6 kratni
nosilec občindcega tekmovanja za
zlato puščico, pa Ivan Rat^,
Štefan Skok, Albin Vrbnjak,
Stanko Gole, Adolf Mihelač, ki so
redno zastopali strelce občine Ptuj
na raznih elitnih tekmovanjih.
Med ml^šo generacijo pa ne
smemo mimo Zdenke Matjašič,
lanskoletne republiške prvakinje.
Mladinci Stanko Pal, Mirko
Veronik, pa mladinki Mira in
Nada Skok, vsa ta imena so bila
redno zastopana na raznih občin-
dcih tekmovanjih.
Tudi pk)nirji, najmlajši člani
strelske družine Turnišče so se
aktivno vključevali v delo. Naj
jnenimo le Cestnika in Planinca.
In kar je najprijetnejše. med
vsemi v družini vladajo prijateljski,
tDvariški odnosi, ki so predpogoj
za uspešno delo.
Številnim posameznikom so na
jubiUlejni prireditvi podelili pri-
znanja, pa zlate, srebrne in
bronaste plakete, kot posebno
priznanje za njihovo požrtvovalno
delo in prispevek družbiM. Ozmec
Šmartno na Pohorju
Uspešni
smučarski
skoki
v organizac|i T$D Partizan iz
Frama je ob ušesnem
sodelovanju domačinov izvedeno
v Šmartnem na Pohorju
tekmovanje v smučarskih skokih.
Mmifestac^a te športne discroline
v tem idiličnem pohorskem kraju
sker ni novost, prav gotovo pa je
bUo to tekmovanje in dolžina
skokov močna vzpodbuda
mladim da se tudi sami pomer^o
v Tekmovanju na lei 30 metrski
skakalnKi, ki je bila za
tekmovanje dobro prmrav^ena pa
mdi vreme je bilo ugodno.
Na Telcinovanfu V aiiužrafškilr
skokih, prvem tekmovanju te vrste
v Šmartnem, jfe sodelovalo 48
tekmovalcev iz raznih krajev
severovzhodne Slovence. Med
n^uspešnejšimi posamezniki v
poedinih dcupinah so bili: Med
cicibani Cep iz Maribora, pri
mlajših pK»nirjih Tmovšek a
Veleiga, pri starejših pionirjih
Kogeinflc iz Cme na Koroškem,
med ml^šimi mladinci Javomik iz
¥lenja, med starejšimi mladinci
paZ£5>ečnik iz Cme.
Med člani je bU n^uspešnejši
Cepelnik iz Velenja s dcokoma 25
in 24,5 metra. Tudi prizadevnim
organizatorjem gre vse priznanje.
V. Horvat
Prvenstvo
šole v
namiznem
tenisu
Prvenstvo namiznega tenisa
dijakov pedagoških enot ekonom-
ske šole, administrativne šole in
poklicne šole za prodajalce je bilo
s6. januarja 1978 v šolski
telovadnici. Tekmovalo je 8 dija-
kov in le 4 dijakinje. Sekcija za
namizni tenis je začela s svojim de-
lom v letošnjem šolskem letu pod
vodstvom Petra Kovačiča, sicer
učitelja matematike na Soli.
Rezultati so bili naslednji.
MOŠKI:
1. kolo: Zavec—Senički 2:0,
Košar—Mlinaric 2:0, Dreven-
šek—Šalamun 2:0, Ko-
drič—Crešnik 1:2.
2. kolo: Zvec—Drevenšek 2:0,
Košar—Crešnik 2:0.
Za III. in IV. mesto: Dreven-
šek—Crešnik 2:0. Finale: Ko-
šar—Zavec 2:0.
ŽENSKE:
Zuran — Pernat 0:2,
Vrabl—Vrabič 0:2.
Za III. in IV. mesto:
Zuran—Vrabl 2:0. Finale: Per-
nat—Vrabič 2:0.
Končni vrsti red je bil:
MOŠKI:   1.  Borut Košar,  2.
Bojan Zvec, 3. Branko DrevenSek. \
ŽENSKE: 1. Marta Pernat, 2. i
Vera Vrabič, 3. Blanka Zuran.
Prvi trije v vsaki skupini so
prejeli diplome. Pripomniti velja,
da je sekcija za namizni tenis
komaj začela s svojim delom, zato
pričakujemo od nje še večje,
vključevanje dijakov.
Zdenka Vogrinec j
25 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ
Vrnili so se z Lisce
v soboto 28 januarja so se mla-
di ptujski planinci vrnili z zimske-
ga planinskega tabora, ki je bil le-
tos organiziran na Lisci nad Sevni-
co. Lisca je za smučarsko uživanje
zelo prim.eren vrh, saj nudi
ustrezne terene začetnikom, pa tu-
di vešči smučarji je ne zapuščajo
razočarani. Ob tem ne smemo
pozabiti, da nudi v vseh letnih ča-
sih čudovit razgled na slovenske
gore od Jadrana do Velikega Kleka
v Avstriji. Tončkov dom na Lisci
pa slovi tudi po tem, da posebej
prijazno postrežejo gosta, ki je pri
njih dobrodošel, najsi bo to otrok-
planinec ali gost z ,.globokim
žepom".
Tega ob vrnitvi tudi mladi
planinci niso pozabili f>ovedati.
,,Odlično in obilno so nas hranili,
tako da smo lahko obnavljali na
smučiščih porabljene kalorije."
Mladi ptujski planinci pa niso šli
na Lisco samo uživat, marveč je
bila to prava šola v naravi. Izvede-
na je bila pod strogim nadzorst-
vom kvalificiranih vodnikov društ-
va, ob pomoči gorskega reševalca
in medicinske sestre. Zaradi
kvalitete vodstva in nekaj tudi sre-
če pa nista imela dela niti reševalec
mti medicinka.
In kaj so se naši vrli planinci
naučili v enem tednu taborjenja?
Vsak dopoldan so izkoristili za šo-
lo smučanja. Popoldnevi so bili
namenjeni prostemu smuku, seve-
da pod nadzorstvom vodnikov.
Ker so bili udeleženci tabora
disciplinirani in so prizadevno
vadili, jim je vodstvo doma že
drugi dan po prihodu usposobilo,
poleg stalne vlečnice, še pomožno.
Ta je bila v veliko pomoč začetni-
kom.
Tudi večeri niso bili namenjeni
lenarjenju. Kar štirikrat so si
ogledali filme, ki so prikazovali
Solo smučanja, visokogorske turne
smuke in filme posnete na svetov-
nih smučarskih prvenstvih. Ostali
večeri so bili namenjeni predava-
njem o liku planinca, o nevarnosti
v gorah, še posebej o plazovih, o
prvi pomoči in o varstvu okolja.
Zadnji dan je bil živahnejši, saj
so čez dan izvedli tekmovanje v
smuku in slalomu, zvečer pa so
pripravili zaključek tabora z razni-
mi šaljivimi točkami.
Ptujski planinci so ob tej usp>eli
družbeno pomembni akciji najbolj
zadovoljni, ker ni bilo nobene
nesreče. Kljub temu pa vodstvo
Planinskega društva Ptuj opozarja
vse, ki se odpravljajo uživat v
zasnežene gore brez potrebnih
izkušenj ali kvalitetnega vodstva,
da so gore v zimi mnogo nevarnej-
še kot poleti. So pa tudi mnogo
lepše. Vsak, ki se odpravlja v
snežnih razmerah v gore, naj
razmisli o opremi, saj ga bo marsi-
kje presenetil tudi led, poleg tega
pa mora biti seznanjen z orientaci-
jo, ker so markacije pod snegom.
NajpozomejSi pa naj bo obiskova-
lec zasneženih gora na lastno
sposobnost (fizično in psihično),
saj je bilo precenjevanje lastnih
sposobnosti največkrat plačano z
življenjem.
l. c.
II. SMUČARSKO PRVENSTVO LAO
Danes tek na 10 km
Na Starem vrhu nad Škofjo
Loko bo danes začetek II. smučar-
skega prvenstva ljubljanskega
^rmadnega območja. Na prvenstvu
l^odelujejo vojaki-smučarji, ki so se
'^'^azali na izbirnih tekmovanjih,
PO enotah, tako bodo nastopili res
"ajboljši. Po končanem prvenstvu
oodo sestavili ekipo, ki bo zasto-
Pala LAO na II. športnem prven-
f|vu JlA v smučanju, to prvenstvo
<o. do 12. marca na Jahorini.
^Pored tekmovanj na Starem
l^rhu obsega: danes dopoldne tek
10 km, jutri dopoldne biatlon;
savni del tekmovanja pa bo v
soboto 11. februarja, ko bo uopol-
dne na sporedu patrolni tek na 10
km in veleslalom (2 vožnji). Letos
sta torej na sporedu dve novi
disciplini: tek na 10 km in patrolni
tek na 10 km, medtem ko tekmo-
vanj v štafeti 4 krat 5 km ne bo več.
Nastopilo bo šest ekip: Kranj,
Postojna, Vrhnika, Novo mesto,
Ljubljana in Maribor. Naslov prva-
ka brani ekipa Kranja. Proga za
biatlon je dolga !0 km, tekmovalci
bodo morali med potjo enkrat stre-
ljali s polavtomatsko puško na tar-
čo, oddaljeno 100 m in bodo imeli
na razpolago 10 nabojev. Vsaka
ekipa bo štela po 6 članov, le v teku
na 10 km bodo 5-članske ekipe, v
patrolnem teku pa mora biti v ekipi
vsaj en aktivni starešina. V velesla-
lomu se bodo za ekipno uvrstitev
po dveh vožnjah šteli rezultati štirih
najboljših.
Velja še povedati, da bodo v vseh
disciplinah tekmovalci nastopili v
vojaški opremi, vsak tekmovalec
pa lanko nastopi samo v eni disci-
plini. Prvenstvo bo odpri načelnik
štaba ljubljanskega armadnega
območja, generalpodpolkovnik
Jože Ožbolt, ki bo po tekmovanju
najboljšim podelil tudi kolajne in
diplome.
Brodarsko cfruštvo „Ranca"
v pripravah na letnir skupščino
bii^^^^arsko društvo „Ranca" je
o ustanovljeno v letu 1974; ob
nov je štelo okrog 20 čla-
Stevi ^^l^rat do danes se je
tren članov krepko vzpelo;
^^^^^ društvo okrog 100
z nastankom društva se
^d^^"° vzpostavijo pogoji za
vpjyj^^^"ie tradicije čohiarjenja
PriDr ^^1^ '^^^^ P*"' društvu
min,,f^'j*Jo na obračun dela v
vrstQ obdobju. Zabeležili bodo
onig^ ^'^^'vnosti, med katerimi
"'O.   tradicionalen   prevoz
brodarske štafete mladosti po Dra-
vi. Obenem pa si bodo začrtali no-
ve okvire dela. Z dokončanjem
gradnje hidrocentrale SD—2 bomo
v Ptuju pridobili veliko
akumulacijsko jezero in obenem
temelj za razvoj pravega
brodarskega društva. Dela na
ureditvi pristanišča na desni obali
Drave so prav dni v teku Po
opravljenih gradbenih delih se bo
pričelo z urejanjem okolice
pristanišča. Tajnik društva Evgen
Cafuta je tudi povedal, da bodo v
prihodnjih letih zgradili garaže za
čolne. Jezero pa bc omogočilo
razvoj najrazličnejših vodnih špor-
tov.
Društvo bo tudi v letošnjem letu
organiziralo tečaje za pridobivanje
osnovega znanja za upravljanje
motornih čolnov. Dosedaj je
podobne tečaje uspešno opravilo
nekaj sto ljubiteljev vodnega špor-
ta. Zaradi spremembe predpisov,
ki zahtevajo opravljanje izpita v
dveh delih: teoretičnem in
praktičnem, društvo v lanskem le-
tu ni moglo organizirati tečajev iz
že znanih vzrokov. Z ureditvijo
jezera bodo dani ustrezni pogoji
tudi za tečaje. MG
TVD Partizan Cirkovce
Predvsem za množičnost
Po letu dm premora, je v krajevni skupnosti Cirkovce ponovno
oživelo telesno vzgojno društvo Partizan. Izvršni odbor društva je v
začetku leto&ijep leta sprejel tudi konkreten pr<^ram dela za prvo
polletje. Ko so člani Partizana izbirali panoge, so težili po množičnosti
V društvo namreč hočejo vključiti čim več ljudi, tako starejših, in
mlajah. Odločili so se za splošno telesno vzgojo, za košarko, odbojko in
namizni tenis.
Vsekakor je najTsolj zanimiva špoartno-rekreacgska panoga splošna
telesna vzgoja. Pri tej panogi bodo vadite^i dabeli za rekreacijo,
telovadbo, teke in druge zvrsti. Kot prf»avidevajo, bodo splošno telesno
vj;gojo namenili moškim in ženskam.
V program prvega polletja so v telesno vs^ojnem društvu zajeE tudi
pripravo spomladanskega krosa, V teku čez dm m strn bi naj sodelovali
pbnirji, mladinci člani in veterani Ob koncu ve^a povedati še to, da
TVD Partizan Cirkovce zelo dobro sodelige s TKS občine Ptuj in vsemi
družbenopolitičnimi organizacijami m skupnostmi v kraju. Se posebej pa
je tesno' sodetovanje z osnovno šolo. zk
10-ZA RAZVEDRILO
9. februar 1978-
TEDNIK
— 9. februar 1978
OGLASI IN OBJAVE-11
TV spored
TV LJUBUANA
0^9. do 15.fehniai)a 1978
^TRTEK, 9. FEBRUARJA
9,00 T V v šoli: Hiša ob morju,
Aliaska, Vesna Parun;
ig 00/11.30 in 12.30/14.00 Me-
eeve- Veleslalom za ženske; 16.00
Šolska TV: Grafične igre in
tekstilu, Koroški kmečki upor leta
1478; 16.35 Veleslalom za ženske
posnetek iz Megeva; 17.30 Poro-
U^- 17.35 Po sledeh Marka Pola;
iS.iS Obzornik; 18.35 Mozaik;
18,40 Profesor Baltazar - risanka;
isiSO Tehtnica za točno tehtanje;
19.15 Risanka; 20.00 Bocca-
ccio-Vuga: O neapej^skem Rubinu
_ Dekameron; 20.45 V živo:
Življenje v dvoje, vmes poročila.
PETEK, 10. FEBRUARJA:
9.00 TV v šoli: Ruščina, Od
?etka do petka, Prgateljstvo;
0.00 TV v šoli: Angleščina,
Risanka* Zgodovina; 12.00 Cha-
moniA; Smuk za moške; 15.00 TV
v šoli - ponovitev; 16.05 Smuk za
moške iz Chamonixa; 17.05
PoročUa; 17.10 O študentu,
krčmarici in sodniku; 17.35
Deček Dominik; 18.00 Obzornik;
18.10 Slovenske narodne v veseli
družbi; 18.40 Mozaik- 18.45 Pota
samoupravljnja; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavno
gjasbena oddaja; 21.05 Razgledi;
21.40 TV dnevnik; 21.55 Serpico
- barvni film; 22.45 Poročila.
SOBOTA, 11. FEBRUARJA:
8.00 Poročila; 8.05 Profesor
Baltazar - risanka; 8.15 S.
Makarovič: Kosovirja na leteči
mci; 8. JO Vrtec na obisku: Pridite
v gledališče; 8,45 Tehtnica za
točno tehtanje; 9.15 Pisani svet:
Kigig^ 10.00 Chamonix: Slalom
za moSke; 11.30 Pota samouprav-
Banja - II. del; 12.00 Chamonix:
Slalom za moške; 13.15 Novele
Heryja Jamesa - nanizanka; 14.05
Jugoslovandca trimska televizija;
14.40 Poročila; 16.25 Poročila;
16.30 Festival italijanske popevke
iz San Rema; 17.30 Obzornik;
17.40 Mozaik; 17.45 Mladinski
film; 19.15 Risanka; 19.30 TV
dnevnk; 20.00 G. DurieuK Paul
Gaugin - nada^evanka; 20.55
Zibava vas Julio Iglesisas; 22.05
TV dnevnik; 22.20 625 ; 23.00
Poročila.
NEDELJA, 12. FEBRUARJA:
8.08 Poročila; 8.13 Za dobro
jutro: Romantflca na pohodu;
8.40 625; 9.20 G. Durieux: Paul
Gaugm, nadaljevanka; 10.15 SIV
- mladinski film; 11.05 Jules
Verne - nadaljevanje in konec;
11.25 Mozaik; 11.30 ljudje in
zemlja; 12.30 Poročila; POPOL-
DAN: Svet v katerem živimo.
Veseli tobogan: Pivka, Okrogli
svet. Poročila, Severno na A^asko
- film, Športna poročila; 17.45
ftšarka; Jugoplastika-Bosna;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 D. Markovič: Vrnitev
odpisanih; 21.00 Madona, kje vse
sem te kopal - II. del; 21.35 TV
dnevnik; 21.50 Športni pregled.
PONEDEUEK, 13. FEBRUARJA
9.05 TV v šoli: Pravopis,
Organske spojine, Iz del Frana
Lhotke; 10.00 TV v šoli:
Materinščina, Risanka, Zemlje-
pis; 11.10 TVvšoU: Za najmlajše;
15.05 TV v ŠoH - ponovitev;
16.15 Kmetnska oddaja TV
Beograd; 17.15 Poročila; 17.20
Lolek ih Bolek - risanka; 17.30
Svet, v katerem živimo; 18.00
Obzornik;. 18.10 Risba - SUkar-
dce tehnike; 18.40 Mor.aik; 18.45
Mladi za rnlade; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 B.
Andersson: Življertje - drama;
21.35 Kulturne diagonale; 22.20
T\ dnevnik.
TOREK, 14. FEBRUARJA
8.30 TV v šoli: Aj^leščina,
Pesem, K^ je par, TV vrtec.
Kultura govorjenja; 10.00 TV v
šoli: Piirodoslovje, Risanka, Glas-
bena vzgoja; 14.30 TV v šoU -
ponovitev; 16.05 Šolska TV:
Prebivalstvo SFRJ, Slovenski
kmečki upor leta 1515; 17.25
Poročila; u.30 Ra;.igrana sobota;
18,00 Obzornik; 18.10 Mali svet;
18.40 Mozaik; 18.45 C as, ki živi:
Partizandce smučarske tekme;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20,00 Mi med seboj - ,^i tako,
kako pa vf - posnetek iz
razprave v Ptuju; 20.55 G. E.
Clancier: Črni kruh, 21.45 Iz
koncertnih dvoran - R. Strauss:
Kavalir z rožo. Smrt in poveli-
čanje; 22.20 TV dnevnik.
SREDA, 15. FEBRUARJA
8.35 TV v šoli; Dnevnik 10,
Naše morje, Na Sutjeski, Litera-
tura; 10.00 TV v šoli: Predšolska
vzgoja. Risanka, Izobraž. film;
17.20 Poročila; 17.25 S. Maka.
rovič: Kosovirja na leteči žlici;
17,40 Potovanje v deželo lutk;
18.00 Obzornik, 18.10 Na sedmi
stezi - športna oddaja, 18.40
Mjzaik; 18.45 Od vsak^a jutra
raste dan: Dolina, Boljunec; 19.15
Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Blm tedna: Dan za mojo
ljubezen, barvni fihn; 21.40 TV
dnevnik, 21.55 Miniature: Pianist
Fermo Roscigno.
RADIO PTUJ
Četrtek, 9. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 Kdaj začetek gradnje šole v Markovcih, 16.45
Ljudski pevci jugoslovanskih narodov in narodnosti, 17.00 Novice, 17.05
Kulturna panorama — slovenski kulturni praznik, 17.20 Vokalno
instrumentalne skupine, 17.35 Delo društev — turistično društvo Polen-
šak, 17.50 Vedri ritmi.
PETEK, 10. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
ilasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza — klub Zdravljenih alkoholi-
kov,16.40 Kvartet DO, 17.00 Novice, 17.05 Mladi ob slovenskem kultur-
nem prazniku, 17.35 Igramo za razvedrilo.
SOBOTA, 11. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glas-
ba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje...).
NEDELJA, 12. februarja: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in
obvestila, 11.20 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Sindikati v pripravah
na volitve, 11.40 Iz vasi v vas — Leskovec 1. del, 12.30 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 13. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo
Ray Conniff, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30
I^legacije obravnavajo, 17.40 Melodije iz operet.
TOREK, 14. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
8'asba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o demografski študiji občine
Ptuj, 16.35 Viže ptujskega festivala, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec
^ kolektivu železniške postaje Ptuj, 17.20 Poje vam Liza Minnelli, 17.35
Predstavljamo vam KS Videm, 17.45 Duteh Swing College Band.
SREDA, 15. februarja: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori
Živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetek in
odpoved oddaje.
V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana.
— fantovske in dekliške plašče
— bunde (do 40% sezonsko znižanje cen)
— otroške komplete in
— spodnje perilo
v prodajalni
CICIBAN
v Prešernovi ulici
ODLOČITE SE ZA UGODEN NAKUP!
Svet za medsebojna razmerja TOZD
TEHNOSERVIS razpisuje sledeča prosta
delovna opravila in naloge za nedoločen
čas:
1. PET DELAVCEV ZA OPRAVUANJE
KLJUČAVNIČARSKIH DEL
Pogoj: poklicna šola ključavničarske stroke, 4 leta delovnih
izkušenj, poskusno delo 60 dni.
?. 1 DELAVEC ZA OPRAVUANJE DEL V LAKIRNICI
Pogoj: končana osemletka. Fizična spososbnost za oprav-
ljanje raznih del. Odslužen vojaški rok.
3. 1 DELAVEC ZA OPRAVUANJE PRALNO MAZALNIH
DEL V REMONTU
Pogoj: končana osemletka. Fizična sposobnost za opravlja-
nje raznih del. Odslužen vojaški rok.
4. 1 DELAVEC ZA OPRAVUANJE STRUGARSKIH DEL
Pogoj: poklicna šola strugarja, 4 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 60 dni.
5l 1 DELAVEC ZA OPRAVUANJE KLEPARSKIH DEL
Pogoj: poklicna šola za kleparje, 4 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 60 dni.
Za določen čas razpisuje sledeča prosta delovna opravila in
naloge
6. 1 DELAVEC ZA OPRAVUANJE DEL PRODAJALCA,
AVTOTEHNIČNE STROKE
Pogoj: poklicna šola trgovske stroke, 5 let delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 60 dni.
„SLAVIJA" ZAGREB, OOUR RAVNA GORA, HOTEL
TRAKOŠČAN,
priredi v soboto 11. februarja 1978 v izletniški restavraciji
v Trakoščanu
pustni ples z maškarado
z bogatim programom:
— izbira in nagrajevanje najlepših mask.
Prva nagrada je dvodnevno potovanje za eno osebo v Budim-
pešto. Tudi za 2. in 3. mesto so pripravljene lepe nagrade.
Zabaval vas bo ansambel CMOK, pel bo ODOBAŠI DADO.
Za veselo razpoloženje bo poskrbel tudi znani JOŽA KLOPO-
TEC (Milan Remar).
Obiskovalcem bodo na voljo specialitete večera, prvorazredno
domače Vačansko vino in ostale pijače.
Rezervacije in informacije dobite v recepciji hotela ali na telefon
75-124.
Pridite injireživite lep večer — vabi vas kolektiv hotela
TRAKOŠČAN.
mali oglasi
Kleparji pozor!
Zelo ugodno prodam stroje in
orodje za kleparsko obrt, garnitu-
ro za vodovod, aparat za pregled
strelovodov, pisalni stroj, moško
kolo in ODDAM SOBO dvema
dijakoma. Spolenjakova 22 —
Ptuj (Breg), telefon 78-759.
.TRAKTORSKO KIPER prikoUco
(registrirano) prodam.  Ranfl,
Borovci 20, p. Markovci.
KUPIM  rušt 9 X 12.  Plačam v
gotovini. Naslov v upravi.
POCENI PRODAM moped,
dvosedežni, registriran. Informaci-
je na telefon št. 77-3% do 7. do
15. ure.
PRODAM 2—3 tone prvovrstnega
sena in otave. Jože Firbas,
Moškanjci 80.
MOŠKI 65 let z avtomobilom išče
upokojenko za občasna srečanja.
Ponudbe pod ,,občasna srečanja".
PODPISANI OPOZARJAM vsa-
kogar, da nisem plačnik dolgov
moje žene Marije Hosnik iz Ptuja,
Zagrebška 106, Anton Hosnik,
Zagrebška 106.
PRODAM dvobrazdne traktorske
pluge. Krčevina 76, Ptuj.
PRODAM obračalnik za kosilni-
co. Janez Maroh, Sela 24.
V NAJEM dam 80 arov zotnlje in
hišo. Antonija Vintar, Nova vas
25. pri Ptuju.
STEVER 18 KM s koso, jermcnico
in enobrazdnim plugom — ugodno
prodam. Franc Suster, Jareninski
dol 50, Jarenina.
PRODAM starejSo hišo z nekaj
zemlje v JurSincih 6. Ogled možen
ob sobotah popoldan.
PREKLIC Zaključnega spričevala
Administrativne šole v Ptuju o
zaključnem izpitu St. 14 z dne 2/9-
1963 na ime Terezija PintariC.
UGODNO PRODAM do podstre-
he zgrajeno hišo v Novi vasi pri
Ptuju v velikosti 13 x 12, 10 arov
parcele, voda preskrbljena. Naslov
v upravi lista.
Traktor STEVER 28 KM tip 188 s
koso..— prodam. Premzl, TmiCe
12, p. Starše.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ,
DE Trnovska vas,
vabi k sodelovanju delavce
za naslednje naloge in opravila:
1. MEHANIKA - KMETIJSKE SMERI
Z KUHARICE
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo za oprav-
ljanje teh nalog in opravil. Rok za prijavo je 24. februar 1978.
Interesentom je na voljo stanovanje!
OBVESTILO
Vsem občanom na obmoqu
občine Ptuj
Občinska volilna komisija v Ptuju obvešča vse občane na
območju občine Ptuj (zlasti pa še občane na območjih krajevnih
skupnosti Ptuja, Hajdine, Rogoznice, Kidričevega ter Majšperka),
zaradi predstoječih volitev članov delegacij in delegatov v DPS in
volitev članov delegacij v SIS, ki bodo, dne 9. in 12. marca 1978 o
naslednjem:
Vsi tisti občani — stanovalci, ki so se od zadnjih volitev v letu
1974 preselili, spremenili naslov stanovanja (tudi spremembo
stanovanja v isti KS, naselju ali ulici), pa še te spremembe niso
uradno priglasili na pristojnem krajevnem uradu, v Ptuju pa na
prijavnem uradu, da to storijo najpozneje do 20, februarja 1978, na
krajevnem uradu svoje KS, občani KS Ptuja in KS Rogoznica pa na
prijavnem uradu oddelka za notranje zadeve v PTUJU — Trg
mladinskih brigad 1/1-soba št. 6, VSAK DELOVNI DAN. OD 7.30
do 14, URE, V SREDO PA TUDI OD 15. DO 16.30.
Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanje
sprememb naslova stanovanja, tudi spremembo v isti ulici ali naselju
iste krajevne skupnosti i.p. je po zakonu o evidenci nastanitve
občanov in o registru prebivalstva (Ur. list S RS, št. 4-27/74),
obvezno za vse občane — prebivalce, v roku 8 dni, kadar se v
določenem kraju stalno naselijo, spremenijo stalno prebivališče ali
spremenijo naslov v istem kraju.
Za kršitve in neizpolnjevanje določil 5. člena citiranega zakona
so predvidene denarne kazni za pravne osebe od 2.500 do 5.000 din,
za druge odgovorne osebe pa od 500 do 1.000 dinarjev.
V izogib nepotrebnih posledic, vabimo tiste občane —
stanovalce, ki jih gornje obvestilo pogojuje, da svoj status stalnega
prebivališča uskladijo do 20. februarja 1978.
Ptuj, 31, januarja 1978
Občinska volilna komisija
Ptuj
Iz Gorišnice, 26. januarja 1978:
Rajko Turk, Gorišnica 6; Jože
Bezjak, Gajevci 24; Marija Poplat-
nik, Gorišnica 85; Terezija Kova-
čec, Gorišnica 70; Marija Bezjak,
Zamušani 2; Marija Zamuda, Go-
rišnica 100; Ivana Domanjko, Mala
vas 35; Elizabeta Pignar, Mala vas
32; Ivan Casek, Zagojiči 26; Dušan
Kostevc, Gorišnica 46; Cilika Hor-
vat, Moškanjci 35; Martin Jurgec,
Moškanjci 36; Metka Znidarič, Go-
rišnica 38; Ivana Dajčar,
Moškanjci 77; Albin Dajčar, Mo-
škajnci 77; Marija Firbas,
Moškanjci 85; Marjan Poplatnik,
Gorišnica 8; Viktor Leben, Formin
19/b; Neža Vojsk, Zagojiči 14/c;
Marjan Kovačec, Gorišnica 70;
Marija Laura, Gajevci 44; Pavla
Vinko, Gorišnica 111; Franc Šegu-
la, Moškanjci 111; Štefka Bedenik,
Gorišnica 76; Marija Vajda,
Zagojiči 24; Marija Casek, Zagojiči
26; Stanko Horvat, Zagojiči 14/d;
Franc Strašek, Gorišnica 82; Lud-
vik Vogrinec, Cunkovci 6; Franc
Ceh, Tibolci 5; Terezija Ivančič,
Moškanjci 19; Zora Gregurec, Ma-
la vas 43/a; Ana Kelenc, Moškanjci
110; Marija Fric, Gorišnica 73; An-
gela Erhatič, Muretinci 55; Janez
Valenko, Tibolci 5; Marjeta Mar,
Tibolci 3; Frančiška Trunk, Tibolci
59; Valent Mrvčič, Kalniška Kape-
la; Olga Voglar, Formin 12 (Sobe-
tinci); Peter Kukec, Muretinci 5;
Ivan Kelenc, Tibolci 44; Mirko
Klovar, Formin 21; Mojca Toplak,
Gorišnica 7; Franc Kolmančič, Go-
rišnica 49; Alojz Sacer, Formin 41;
Elizabeta Kolmančič, Gorišnica 49;
Milan Toplak, Gorišnica 7; Milena
Firbas, Moškajnci 9; Milan Lebar,
Gorišnica 51; Davorin Lebar, Go-
rišnica 51; Stanko Vajda, Zagojiči
24; Ana Golob, Zagojiči 4; Olga
Tušak Gorišnica 1115; Rudi Taš-
ner, Tibolci 24; Liza Roškar,
Gorišnica 81; Jožefa Petrina, Mo-
škajnci 112; Marija Tetičkovič,
Moškajnci 15; Betka Praprotnik,
Na postajo 7; Anica Cvitanič, Za-
mušani 95; Marjeta Kovačec, For-
min 4; Katica Zaucer, Gorišnica 66;
Franc Jurgec, Moškanjci 36;
Marija Jurgec, Moškanjci 36; To-
maž Kovačec, Formin 16; Jože
Štumberger, Gajevci 54; Jožefa
Štacer, Gajevci 51; Marija Veršič,
Placarovci 21; Marija Bezjak, Ga-
jevci 23; Marija Levanič, Moškanj-
ci 43; Ana Sok, Zamušani 9.
Iz Destrnika, 31. januarja 1978:
Stanko Perkovič, Destrnik 47;
Vera Dominko, Strmec 11; Franc
Murko, Vintarovci 54; Franc
Zmavc, Zasadi 14; Stanko Šori, Le-
vanjci 33; Rudolf Polič, Svetinci
23; Marija Fladung, Destrnik 56;
Vinko Šalamun, Destrnik 48; Alojz
Rodošek, Zg. Velovlak 10; Anica
Ber, Juršovci 35; Marija Zampa,
Levanjci 10; Terezija Junger, Tro-
janova 3, Ptuj.
KRBDITNA
BANKA
MARIBOR
KREDITNA BANKA
MARIBOR n, sub, o.
Združena v Ljubljansko
banko — združeno banko
sklicuje na podlagi sKlepa
izvršilnega odbora banke
ZBORE VARČEVALCEV
Varčevalce vljudno vabimo, da
se udeležijo zbora za območje
tiste občine, v kateri ima sedež
njihova enota banke in sicer:
— v torek, 14. 2. 1978 ob 17. uri za varčevalce
enot banke iz območja občine Maribor.
Zbor bo v stavbi banke v Mariboru, Ul. Vita
Kraigherja 4/VII.
- v torek, 14. 2. 1978 ob 15. uri za varčevalce
ekspozitu.re Lenart v Slov. goricah.-Zbor bo
v prostorih Skupščine občine Lenart, soba
21/1
- v četrtek, 16. 2. 1978 ob 16. uri za varčevalce
enot banke iz območja občine Ormož. Zbor bo
v hotelu ,,Jeruzalem" v Ormožu.
— v torek, 14. 2. 1978 ob 17. uri za varčevalce
enot banke iz območja občine Ptuj. Zbor bo
v domu Franca Krambergerja v Ptuju,
Ormoška c.
— v torek, 14. 2. 1978 ob 16. uri za varčevalce
enot banke iz območja občine Slovenska
Bistrica. Zbor bo v sejni sobi banke v Slov.
Bistrici, Titova 55.
Pravico do udeležbe na zboru imajo občani, ki
imajo pri banki dinarsko ali devizno hranilno
vlogo, tekoči ali devizni račun.
DNEVNI RED:
1. izvolitev delovnih teles
2. poročilo o preobrazbi bančnega sistema
3. poročilo banke o poslovanju s prebivalstvom
4. razprava o poročilih
5. izvolitev delegatov za organe varčevalcev
6. razno
o disciplini voznikov,
pešcev in ostalih udeležencev
kurentovanja...
Aleksander Majdič, vodja zavarovanja prireditve Kurentovaiga in
karnevala Ptuj '78, in pomočnik komandirja postaje milice v Ptuju nam
je o prometni ureditvi, o obnašaigu voznikov, pešcev ter ostalih
udeležencev povedal:
,,Posebej velja pohvaliti voznike motornih vozil, ki so s svojim
discipliniranim obnašanjem pripomogli k temu, da se je promet odv^al
nemoteno, da ni prih^alo do večjih zastojev in da so miličniki u^eli
sprostiti promet na območju mesta Ptiqa v rekordnem času, v manj kot
aii uri. La,ra in leta poprej smo za to potrebovali tudi do 2. uri.
Glede metaiga petard pa tole: Veliko je bilo predrznežev, ki so k^ub
opozorilom kršili to pravilo. Nekaj smo jih sicer pr^eli, vendar je bilo
premalo pomoči od občanov, ki so vedeli za ostale, pa pri tem niso
pomagali miličnikom. Sreča je hotela, da pri metanju petard in drugih
dcsplozivnih predmetov ni bilo telesnih poškodb.
Tudi pešd na pločnikih so bili dokaj nedisciplinirani predvsem na
cesti M/m, to je delu ceste od žeL prehoda do bencinske črpalke. No, te
izkušnje nam narekujejo, da bomo v bodoče na tem delu morali svoj
nadzorr povečati
Letos nismo beležili posebnih izgredov, intervenc^ska lupina ni
imela dela, pa tudi prometnih nesreč v nedeljo ni bito. Vse *upaj lahko
ocenim, kot uspešno," je končal Aldcsander Majdič. M. Ozmec
AKCIJA KADROVANJA MLADIH V VRSTE MILICE
Mladi v novih krajevnih skupnostih
To sta bili oaednji točki
dnevnega reda razširjene seje
sekretariata in komisije za
organiziranost, razvoj in kadrov-
ska vprašanja pri predsedstvu
občinske konference ZSMS Ptuj.
Boris Žnidarič, komandir po-
staje milice v Ptuju je podal
obširno in zanimivo informacijo o
kadrovanju mladih v vrste mihce.
Gre predvsem za to, da bi bila
izbira kandidatov za bodoče
miličnike čim bolj preudarna in
upravičena. D? ne bi bilo pozneje
očitkov, češ vsi ste vedeU kakšen
je ta ali oni posameznik, pa niste
ukrepali, ko je bil izbran za
kandidata. Tako ZSMS, kot vse
ostale družbenopolitične orgsni-
zac^e morajo odigrati svojo vlogo
pri izbiri vsakega posameznika.
V ta naman so se mladi odločili
za organizirano akcijo  informi-
ranja mladih v krajevnih skupno-
stih. Slednjih in poklicnih šolah
ter drugih sredinah. Predstavniki
milice in OK ZSMS bodo
ledvidoma v prvi polovici
etošnjega teta izvedh poučna in
zanimiva predavanja po posebnem
vrstnem redu, ki ga bodo uskladili
z možnostmi na terenu.
Ko je Boris Žnidarič govoril o
kadrovanju mladih v vrste milice,
je poudaril: „Kot osnovnošoldci
mladinec se lahko vsak prgavi na
razpis, ki je vsako teto spomladi
objavljen povsod po šolah in
druae. Vsak, ki je osnovno šolo
končal vsaj s prav dobrim
usephom, ki je umdco in fizično
zdrav, lahko konkurira pri
vključevanju v vrste kadetov. Ta
kadetnica obstoja že od leta 1967
in letos prihaja prva generacija
kadetov,  ki  so obiskovah ka-
detnico 4 teta. Za tiste, ki so iz
kakršnih koli razlogov ta termin
zamudili, se še vedno lahko
vključijo v vrste milice po
odsluženem vojaškem roku, ce
im^o seveda vsaj srednjo stro-
kovno izobrazbo. K nam pa so
dobrodošli seveda tudi tisti, ki so
končali popolne srednje tehnične
šote. Vsi ti tovariši postanejo
pripravniki za miličnike. Ta staž je
lahko razUčen dede na to, kdaj se
kdo vključi in kakšne pogoje inuu
Po pripravni dobi obiskujejo ti
kandidati še uvajalni tečaj v
Ljubljani, nato pa opravgo še
nekaj izpitov ko so že na postaji
milice, za tem pa mora se v v
enoletno strokovno šolo za
notranje zadeve. Ta šola je gotovo
nadgradnja njegovi sploSrii iz-
obrazbi in ga dokončno usposobi
za zahteven poklic miličnika.
Tretji način prihoda v milico pa
je način prihoda tistih, ki že imajo
višjo ali visoko izobrazbo. Tudi
takšnih primerov je veliko. Tukaj
&velja spet posebni režim,
ločen čas so seveda pripravniki
na delovnem mestu, ki ustreza
izobrazbi - to so n^večkrat od
pomočnikov komandirja postaje
milice navzgor, nakar opravijo
določeno število izpitov ter ob
koncu še strokovni izpit" je
zaključil Boris Žnidarič, komadir
postaje milice v Ptuju.
PokUc mihčnika je prav gotovo
družbeno priznan, zelo pester,
dinamičen, privlačen^ iia drugi
strani pa seveda dovo^ zahteven 6i
naporen. Miličnik mora biti
popolna osebnost, zmeraj mora
biti prisoten usmko in fizično. V^j
se moramo zavedati, da je delati z
|udmi prav gotovo najtežje
odgovorno, zato je prav, da prj
odločitvi za ta pc*;lic pošteno
pretehtamo svoje ^osobnosti, ali
sposobnosti vsake^ izmed kan.
didatov za mihčnika.
Ko so mladi razp^av^ali ^
organiziranosti v (dtviru novih
enajstih krajevnih skupnostih v
Ptiriu, so najprej evidentirali
možne kandidate za vodstvene
organe osnovnih organizaci
ZSMS. Pred tem so bili v skupino
za pripravo novih osnovnih
organizacg zajeti d^aki srednje-
šolskega zavoda, ki so po terenih
kjer živijo sestavili spiske članov
ZSMS.
Pri sestavi vodstvenih organov
so dali prioriteto madim komu-
nistom. Zavzeli so se tudi, da bi v
delo vseh osnovnih organizac^
zajeli čim širši krog mladih ter da
bi bili vsi čMni sproti informirani
o dogodkih v njej.
Ob koncu so mladi evidentirali
še kandidate za predsednika in
sekretarja konference mladih v
izobraževanju pri CK ZSMS,
kandidata za predsednika klub^e
skupnosti Ptuj ter de legi te
občinske konference ZSMS za
družbenopolitični zbor SO Ptuj.
M. Ozmec
Satapomka
Julijana in Vid Kodrič sta si v poročni dvorani ponovno nadela
prstana in si podala roko, enako kot pred 50 leti.
Fol(.: Langerfaok
V soboto pred pustno nedeljo so na magistratu v Ptuju slovesno
razglasili za zlatoporočenca Julijano in Vida Kodriča iz Bukovcev 92,
Vid je bil rojen maja 1900 in je že kot 18 letni fant sodeloval z
Maistrovimi borci za severno mejo. BU je delavec in danes uživa
zasluženo pokojnino. Julijana je 7 let mlajša in je vse življenje
goa)odinjila. V zakonu sta imela 1 otroka, zato pa dva vnuka in upata,
da bosta kdaj še pra dedek in babica.
Karnevalski de/kurentovanja 1978
Vsebina je zadevala v živo
Kmalu popoldne je Ptuj začela
oblegati množica jeklenih štiriko'
lešnikov. Prihajali so od vseh stta-
ni in miličniki postaje milice I^tuj,
njenih oddelkov in miličniki posta-
je prometne milice Maribor so
imeli veliko dela, predan so jih
usmerili na pravo pot — do parki-
rišč. Med avtomobilskimi oznaka-
mi je bilo največ slovenskih — iz
raznih krajev od Murske Sobote,
do Nove Gorice in Kopra. Nemalo
pa jih je bilo tudi u. sosednje Hr-
vatske in drugih bratskih republik.
Avtomobilov s tujo registracijo je
letos bilo nekoliko manj kot leta
poprej.
Na vseh vpadnicah v mesto so
simbolično vstopnino — 10 dinar-
jev tudi letos organizirano pobirali
ptujski študentje. Pri tem pa gre
rahla kritika predvsem Ptujčanom,
ki so se plačila branili najraje. Na
svoj račun so prišli tudi ljubitelji
značk, saj so imeh na voljo serijo
zlatih srebrnih in bronastih značk z
likom kurenta in ptujskim gradom
v ozadju.
In če na kratko ocenimo še vse-
binski delpopoldanskega kameva-
Rim^ani m 1900 let mlajše letalo, čeprav je tudi že muzejski
»dcvizit Foto: M. Ozmec
Rnjdd peiutniiUH^i so se zbaU za dekgatdd naraičaj
Foto: M. Ozmec
Skupina iz Podvincev je opravila koline kar na kamionu . . . ?
Foto: M. Ozmec
la, potem ugotovimo, da v bistvu
ni bil kaj posebnega. Obiskovalce
je presenetila mladina osnovnih,
srednjih in poklicnih šol, ki se je
kljub zadnjemu dnevu počitnic
udeležila povorke polnoštevihio. V
popoldanskem delu je sodelovalo
okoli 800 nastopajočih folklornih
in okoli 1200 karnevalskih likov,
mask in ostalih udeležencev na
motoriziranih vozilih delovnih
organizacij, društev ter skupin ob-
čanov.
Večina teh skupin je s svojo vse-
bino — s tem kar je predstavljala,
zadela v živo. Množico na pločni-
kih, oknih in drugih razglednih
točkah je sicer spravljala v smeh.
Kot zmeraj pa je tudi letos bilo ne-
kaj črnih pik. Tako gotovo ni bilo
preveč estetsko in karnevalsko kla-
nje prašiča pred očmi gledalcev —
tudi majhnih otrok, ki tega niso
razumeli in so jim po hcu zdrsele
solze. Tudi odvečno metanje raz-
nih ,, karnevalskih" in propa-
gandnih pripomočkov ni posebno
posrečeno.
Pa pustimo to, saj je bila večina
vozil in skupin zares po svoje zani-
mivih. Največ pikrega je bilo
prikazanega na račun zdravstva,
pa na račun ptujskih strahov in
rogozniškega smetišča, na račun
samoupravnega sporazumevanja,
tudi  arheologije in avt(Hnatske
regulacije plač. Ptujski godbeniki
so na primer menili, da lahko
,,plehmuziko" v trenutku
zamenjajo z medicino, zato so se
že v naprej oblekli v prikupne me-
dicinske sestre in ,,stroge doh-
tarje". Zakaj pa ne? Saj lahko
,,po novem" vsak opravlja delo,
za katerega meni, da je dovolj
sposoben. In če bodo medicinske
sestre ,,po novem" morale
opravljati tudi nekatera admi-
nistrativna dela, potem se bo ver-
jetno marsikatera raje odločila za
muzikanta.
In kako so se letos izkazali naši
vrli gostinci? Gotovo so se zganili
malce bolj, kot leta poprej, še*
vedno pa niso dah za gosta vsega.
Pri tem ne mislim na kuharje in
kuharice, pa na natakarje in nata-
karice, ki so se ,,kopali" v znoju
dela. Mislim na tiste, ki so svoje
gostinske ,,štante" postavili
strnjeno v treh ali štirih točkah,
kot da so obiskovalci bili ta dan le
okrog njih. Saj poznate tisti pre-
govor: ,,če hočeš da vzamem ta
denar, mi ga daj še v žep..."
Sicer pa, dokler se bo za
kurentovanje in karneval žrtvovala
le p>eščica organizatorjev, dokler
ne bomo živeli vsi Ptujčani z nji-
mi, dotlej lahko napišemo in izre-
čemo veliko pikrih in kritičnih be-
sed pa žal v prazno'      m. Ozmec
RODILE SO:
Zdenka Komik, Cesta Olge
MegUč 12 - Urško; Terezga
M^cen, Bresnica 55 - dekhco;
Jožefa Cucek, Hvaletinci 15 -
deklico; Ka'2rina Kra^, Rotman
16 - Jožico; Stefanga Topolovec,
Selška cesta 28 - dečka; Renata
Ceh,Trubarjeva 11 - Nastja; Silva
Turnšek, Zabovci 72 - dečka;
SUva Strelec, Jastrebci 7 -
Renato; Majda Forstnarič, Bukov-
ci 24/a - dečka; Marija Vesenjak,
Gajevci 3/a - Tadeja; Ksenija
Habjanič, Ga^erjeva 13 - Sergeja;
Vida Pulko, "Žetale 93 - Jožico;
Slavica Furjan, Stojnci 53 —
Smiljano; Majda Vinko, M^ski vrh
21 - deklico; Cecilija Kokol,
Lasigovci 18 - Bernardko; Marija
Vojdc, Kicar 45/b - Romana;
Neža Koipar, Cvetkovci 54/b -
dečka; Mihaela Hrgič, Bezenškova
50— Marka; Antonija Tomaš, Sp.
Hajdina 90 - dekJico; Marija
Kuster, Frank ovci 32 - Roberta;
Lidfla Kovačič, Gregorčičev dre-
vored 8 - Nikola; Marija
Potočnik, Stojnci 63/a - Janjo;
NadaZem^arič, Belšal:ova 29 -
Darka;01ga Geč, Zamušani 29/a
- cečka.
POROKE:
Jožef Bratušek, Mala Varnica
1   in   Juhjana   Emeršič,   Mala
Varnča 18; Jožef Kumer, Gradiš-
ča 72 in Ana Petrovič, Pristava
34;  Boris Petek, Polenci 5  in
Aigela ■ Smid,   Tomšičeva   15;
Daniel Petek, Polenci 5 in M^da
Janžekovič, Gorišnica 16; Drago
Cuš, Ziherlova ptoščad 6 in Irena
Vedcnijak,Ziherlova   ploščad 6;
AntoniCunej, Trebče 31 in Ana
Fekonja, Novinci 6; Franc PoUč^
Zasadi 15 in Nadica Petek, Zasadi
15; Slavko Toplak, Zg. Velovlak
15 in Zofija Cajnko, Ločič 3:
Marko   Toplak,      Slavšina 3 in
RozikaGomzi Novind 45: Milan
Ptršuh, Naraplje 10 in Ana kcrže, I
Lešje 40; Ivan Milošič, Gradišča ■
46 in Marija Koenig, WiIhelmova I
3; Ivan Kunčnik, Markovci 45 io I
Danica Junger, Šturmovci 28; I
Franc Kozel, Mala Varnica 12 in^
Olga Emeršič, heroja Jevtiča |H
Maribor; Srečko Pal, Sela 7||H
Marjana Cebek, Draženci 76.
UMRLI SO:
Janez E)olinar, Vitomarci 5,
roj. 1889, umri 28. jan. 1978; Jeia
Zemljarič, Stojnci 65, roj. 1908,
umrla 29. jan. 1978; Ciril Svenšek,
Rabeljčja vas 18, roj. 1903, unu'
29. jan. 1978; Jožefa Hec,
Slovenskogoriška 1, roj. I9l0>
umrla 30. jan. 1978; Mar?«
No"ik, Potrčeva 44, roj. 1916.
umrla 30. jan. 1978; Ignac?
Rogina, Budina 52, roj. 1907.
imri 29, jan. 1978; Friderik
Strižič, Zg. Hajdina 10, roj. 1914.
umri 2. febr. 1978.
TEDNIK
izdaja   zavod   za   časopisno
radijsko dejavnost  RADIO-TEO'
MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova
poštni predal 99. Ureja urednišlj'
odbor,  glavni  urednik  MIHA£|-
GOBEC,      odgovorni      uredn'"
FRANC FIDERŠEK.  UredniStv"
in uprava Radio-Tednika Xe\e^°^
(062) 77-079 in 77-226. CeloletnJ
naročnina znaša 150 dinarjev, ^
tujino 250 dinarjev.  Žiro raču''
SDK     Ptuj    52400-60M06^J
Tiska  ČGP Mariborski tisk.
podlagi  zakona  o obdavčevaf-r
proizvodov in storitev v prom*
spada TEDNIK med proizvode,,^|
katere  se   ne  plačuje   teme'l
davek od prometa proizvodov.     .
ČRNA KRONIKA
v tednu od 30. januarja, do
vključno 6. februarja 1978 je bilo
na območju občine Ptuj pet pro-
metnih nesreč, v katerih so
posredovali miličnikj postaje milice
Ptuj in njenih oddelkov. Pri tem je
ena oseba (pešakinja) izgubila živ-
ljenje, tri osebe so bile težje, ena pa
lažje telesno poškodovana. Na
vozilih pa je zaradi nesreč nastalo
za okoli 36.000 dinarjev materialne
škode.
Glavne vzroke nesreč pa tokrat
pripisujejo neprevidnemu prečka-
nju ceste, izsiljevanju prednosti ter
vinjenosti voznikov.
TRCIL v KOLESARJA
V torek, 31. januarja se je zgo-
dila huda prometna nesreča na cesti
kurirjev NOV v Ptuju.
Voznik osebnega avtomobila
Janko Simonič iz Ptuja, Kelemi-
nova pot 4 je vozil iz Orešja proti
Ptuju. Na cesti kurirjev NOV ga je
zaradi neprimerne hitrosti zaneslo
na levo, kjer je z levim blatnikom
zadel v nasproti vozečega kolesarja
Antona Stermana iz Orešja 5.
Kolesar je dobil pri tem hude
telesne poškodbe, na vozilu pa je za
okoli 2000 dinarjev materialne ško-
de. Zaradi suma, da je vozil po<^
vplivom alkohola, so vozniku
Simoniču odredili odvzem krvi.
SPET SMRT PEŠAKINJE
V četrtek, 2. februarja pa je
prišlo do zelo hude prometne nesre-
če na cesti 11. reda v Zavrču.
Voznik osebnega avtomobila
Ivan Korotaj iz Babinec 30, p.
Cestica, je vozil iz smeri Varaždina
proti Ptuju. Pri hiši št. 5 je prečka-
la cesto z leve strani pešakinja Jaga
Pongračič iz Zavrča 5. Kljub
poskusu, da bi se izognil, je voznik
zavil v levo in vseeno trčil vanjo.
Zbil jo je po cestišču, pri tem pa je
dobila Pongračičeva tako hude
poškodbe, da je umrla na kraju
nesreče.
IZSIUEVAL PREDNOST
Tudi na pustno soboto miličniki
niso imeli mirne noči. 4. februarja
se je zgodila huda prometna nesre-
ča na cesti 11. reda v bližini Kidriče-
vega.
Voznik os. avtomobila Janez
Sršen iz Kidričevega 21 je vozil iz
smeri Kungote proti Kidričevemu.
Ko je pripeljal do prednostne ceste
ni ustavil, temveč vozil naprej.
Tako je le malo manjkalo, da ni
prišlo do katastrofe. Sršen je s
prednjim delom trčil v zadnji desni
blatnik avtomobila, ki ga je uprav-
ljal Božo Satler iz Hoč pri Maribo-
ru. Satler je vozil v smeri Ptuj—§i-
kole.
Do težjih poškodb na srečo ni
prišlo, na vozilih pa je za okoli
30.000 dinarjev materialne škode.
Zoper voznika Sršena je bil odrejen
odvzem krvi, zaradi sumnje, da je
vozil pod vplivom alkohola.
MILIČNIKI OPOZARJAJO!
Miličniki postaje milice Ptuj so v
letošnjem letu obravnavali kar 3
prometne nezgode, v katerih so bili
udeleženi pešci, ki so zaradi
poškodb umrli na kraju nesreče. V
teh nesrečah so bili udeleženi dva
voznika osebnega avtomobila in en
voznik avtobusa.
Vzroki teh nezgod pa so bili
predvsem neprevidno ali prenaglje-
no prečkanje ceste, zaradi česar
miličniki ponovno opozarjajo vse
udeležence v prometu: skrajno pre-
vidno vožnjo, skrajno premišljeno
prečkanje ceste, vsi pešci pa naj
uporabljajo le njim namenjene
površine.
Tako bomo vsi skupaj prispevali
k varnosti v cestnem prometu in
ohranili marsikatero poškodbo ali
celo življenje.
- OM
vreme
do nedelje 19. februaria 1978
Prvi kr^ec bo v torek, 14.
februarja ob 23. 11.
N a p o v e d: Od petka, 10.
februarja bo oblačno in vetrov-
no. V soboto in v nedeljo, 12.
februarja so verjetne nevihte z
nalivi Nato bo do nede^e, 15.
februarja precej spremenljivo
vreme. Sploh pa imgo padavine
letos svoje r^one, v katerih ni
ptujskega r^ona. Zato ni izklju-
čeno, da bomo pri nas imeli
predvsem lepo vreme.
Aloju Ce.«liik