Stev. 230. Posamezna številka stane 1 Din. VLlDMUčelrtekine uoKiobra (923. # Leto LL grrr Naročnina i za državo SHS: do preklica: t) po poitt tnaseCno Oln 14 b, dostavljen; na dom mesečno ..... . „ 12 za inozemstvo: Besedno.......Din 23 5 Sobotna Izdaja: — v Jngoalsvl}! . . . • . Din 7,u v laoaemstvn ..... „ 40 m 0«M taimtMBi« Uaoetolpaa petim, mta aaft soum po Oto. 1*60 la Ola. > »•UJU oglad nad 49 mm *t< Un. po Ola. 2 80, poslaaa M po 0i» * —v Pri vedjem narodUa p opast. Uhaja vaak dan ImnaH ponedeljka ln dneva po piax> olfco ob S. url zjutraj. Uredništvo )e v Kopitarjevi olloi itev. b/llL BoKoptBl a« ne vračajo; netranfctrana pisma «e ne .prejemalo. Oredn. telet «hr. 50, npravn. Siv. 320. Političen list za slovenski mmi. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Radon poitne tiran, ljubljanake it. 850 za naročnina ln it 349 sa oglas«, sagreb 39.011, sarajev, 7563. praške In donaj. 24.797. Pašič ne ve. Gospod Pašič nič ne ve, g. Vujičič nič ne ve in g. dr. Janič tudi ni! Tako 50 izjavili g. dr. Korošcu, ki je protestiral zoper okrnjenje našega najvišjega kulturnega zavoda v Sloveniji. Čudna je ta nevednost, ker je vlada vendar odobrila finančni zakon, preden ga je predložila narodni skupščini. Še g. finančni in prosvetni minister naj bi bila podala tako izjavo nevednosti, pa bi bila nevednost radikalne vlade popolna. Če pa pomeni ta nevednost gospodov ministrov retirado, opravičbo, potem je tokrat izjemoma dobro znamenje, v katero pa ne verujemo, dokler ne bo tozadevne določbe v finančnem zakonu g. finančni minister črtal. Zelo neverjetno je namreč, da bi bil finančni minister v tako važni zadevi samolastno ali morda samo v sporazumu s prosvetnim ministrom sklepal, ne da bi bil celokupni vladi o tem poročal. To se je moralo tem bolj zgoditi, ker ukinjenje teološke ia medicinske fakultete v Ljubljani nasprotuje obstoječemu, veljavnemu vseučiliškemu zakonu. Ukinjenje dveh fakultet ali če bi šlo fudi samo za eno, bi bilo tudi proti volji celokupnega profesorskega zbora ljubljanskega vseučilišča, ki se je, kolikor se spominjamo, v preteklem letu soglasno Izjavil proti kakršnemukoli okrnjenju ljubljanske univerze. Z ukinjenjem ljubljanske medicinske fakultete, ki je bila že prej lekaj časa na dnevnem redu centralistov a samo za njo je šlo, se je bavila meseca naja tudi interfakultatna konferenca v Zagrebu, na kateri so bile zastopane me-icinske fakultete iz Belgrada, Zagreba in .jubljane ter ministrstvo za narod, zdravje, Na tem sestanku jc bilo soglasno kon-statirano, da so v kraljestvu SHS potrebne (ri popolne medicinske fakultete, in soglasno sklenjeno, da sc mora. medicinski akulteti v Ljubljani z zakonom osigurati njena popolnost, dijakom v Ljubljani omogočiti, da položijo v Ljubljani rigoroz in da se v to svrho čimprej otvori »V. semester medicinskih študij. Da gre vlada kršit univerzitetni za-ion, da se ne briga za mnenje poklicanih strokovnjakov, marveč kratkomalo samo-astno in v nasprotju z mnenjem univerzitetnih profesorjev odloča v tako važnih stvareh, kakor je univerza, je najboljši dokaz, kako brezglavo, kako brez-e s t n o , kako protizakonito, kako ab-olutistično in šušmarsko se pri nas vlada, e pa to tudi dokaz, da vlada pri svojih ukrepih nima nobenega drugega merila, nc strokovnega, ne stvarnega, ne nacionalnega, ne državnega; kakor edinole merilo, koliko da pridobi ali izgubi na srbskem hegemonizmu. Tu tudi ne pomaga izgovor na štedenje, ker stroški za medicinsko fakulteto, ki so v štirih letih mašali 981.154 Din, in stroški za bogoslovno fakulteto, ki znašajo letno kakih .000 Din napram 10 milijardnemu proračunu za skupne državne izdatke ne pri-dejo niti najmanje v poštev, ne glede na da bi se z ukinjenjem fakultete prav o zmanjšali, ker bi se prenesli na bogoslovno semenišče. Radikalska vlada je z nameravanim Ainjenjem dveh fakultet v Ljubljani dokumentirala, da prav nič ne vodi računa J nacionalnih čustvih slovenskega naroda o njegovih kulturnih in nacionalnih po-tabah. Razkosani smo Slovenci na tri taave, in če hočemo dati neosvobojenim tatom moralne opore in vzdržati med °jimi gravitacijo k svoji materi, moramo Srbeti, da bo mogla Ljubljana kot kultno središče Slovencev tozadevno svojo 'alogo tudi izpolnovati. Vlada pa izpod-'opava temelje nacionalne in kulturne ^mozavestl neodrešenih bratov. V tresku, ko se zapirajo v Primorju slovenje šole in mečejo zaslužni slovenski učitelji in duhovniki, častiti narodni borci, na 'ico in v revščino, nima naša centralna 'Ma nobenega boljšega posla, kakor da načrte, kako bo tudi ona zatvorila fata dvema fakultetama našega najvišjega ulturnega zavoda, na katerega so neod-'^eni bratie zrli s ponosom hi veseljem. Ko človek vse to razmišljuje, razume strašno ogorčenje, ki se je polastilo vseh slojev slovenskega naroda, ko so čitali včeraj poročilo o nameravanem ukinjenju ljubljanske medicinske in bogoslovne fakultete. V bližnjih dneh bo vlada videla, kaj se pravi izzivati slovenski narod in ga žaliti v njegovih najglobljih naciolhalno-kulturnih čustvih. Vsaka stvar ima svoje meje! Tudi prefpgan način, ki si ga je vlada izbrala pri svojem berostratskem poslu, ogorčenja in razburjenja v Sloveniji ne bo omilil. Vlada je očividno računala na svobodomiselne instinkte in je zato sprejela v svoj program poleg vkinjenja medicinske fakultete tudi ukinjenje teološke fakultete, ki ji sicer ni bila napoti, Uverjeni smo, da jc ves slovenski narod toliko zrel, da na take limance noben, tudi najsvobodomisclnejši Slovenec, ki ima še troho pameti v glavi, ne bo nasedel. Tu ne gre za to ali ono fakulteto, ampak za to, da ne pustimo okrnjevati ljubljanske univerze, naj se potem začenja okrnjevanje pri katerikoli fakulteti. Vsi vemo, da pri eni se začne, pri zadnji pa konča. Slovencem popolna univerza ni nič manj potrebna kakor je drugim, večjim in kulturnejšim narodom, kakor smo Slovenci, ki so obdržali vse fakultete, tudi bogoslovno. Slednja končno ni potrebna katoliški cerkvi, ki bo živela in napredovala tudi brez nje, pač pa je potrebna naši kulturi, ki mora obsegati vse panoge našega življenja. Katoliška cerkev je vzgajala tudi prej, ko še ni bilo bogoslovne fakultete v Ljubljani, izvrstne duhovnike, narodne pionirje in požrtvovalne ljudske organizatorje, pač pa je slovenski kulturi manjkalo žarišče bogoslovne vede in to versko-kulturno žarišče na bogoslovni fakulteti v Ljubljani je danes tako na višku, da se more meriti z velikiiai in starimi fakultetami velikih kulturnih narodov, na čast in v ponos Slovencev in cele države. Zato vladni lim — o tem smo prepričani — ne bo držal, ker je preveč, voden in prozoren. POOBLASTILA ZA UVEDBO NOVIH DAVKOV V FINANČNEM ZAKONU. Belgrad, 10. okt. (Izv.) Snoči po seji radikalnega kluba je ministrski predsednik Nikola Pašič sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, ki je najodločneje protestiral, ker novi finančni zakon v svojem 8Š. čleuu pooblašča ministra za prosveto, da more ukiniti pravoslavno fakulteto v Zagrebu ter medicinsko in katoliško bogoslovno fakulteto v Ljubljani. Na veliko začudenje dr. Korošca je Nikola Pašic izjavil, da on sploh ne ve za ta člen finančnega zakona. Enako izjavo sta podala dr, Korošcu notranji minister V u - j j i č i č in minister za vere dr. Janič. Radi teh določb so poslanci Jugoslovanskega kluba silno ogorčeni. Posebno iznenadeni so bili snoči, ko so videli, da novi finančni «*ikon v 160 členih vsebuje samo nova pooblastila vladi za organizacijo davčne službe in davke. Tako se uvajajo novi davki na dohodke s 15 do 120 odstotkov ter nove avtonomne doklade, nove carinske odredbe in neposredni davek na temeljne plače uradnikov s 1 do 3 odstotkov. Novi proračun s temi pooblastili de facto prekaša 11 milijard. ■ Seja narodne skupščine. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine, ki se je pričela ob 9. dopoldne, se je vršila specialna debata o zakonu o taksah. Pri členu 1. so govoril poslanci Vesenjak, dr. Hrasnica in Čeda Borisavljevič. Radik&lec Mita Dimitrijevič je zahteval amandmane o spremembah odredb posameznih točk. Nato je bila debata o tem členu končana. Poročevalec Rajko K o s i č je soglašal s spremembami, ki jih je predlagal Dimitrijevič. Finančni minister je izjavil, da s tem soglaša. Nato je bil člen 1. od vladne večine sprejet. Predsednik Ljuba Jovanovič je nato sporečii, da je predložen zakonski načrt o spremembah v zakonu o trošarini. Finančni minister dr. Stojadinovič je zahteval nujnost za ta predlog, ki je bila od vladne večine priznana. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. Prihodnja seja se vrši popoldne ob 4. uri. Nemčija m direktna pogajanja. Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Nemški odpravnik poslov je danes izrazil francoski vladi željo nemške vlade, da začne direktna pogajanja z nemško vlado glede vzpostave dela v Poruhrju. Verjetno je, da bo francoska vlada ta predlog odklonila. Francoski industrijci se pogajajo tudi s skupino Wolffovo, od teh pogajanj pa je odvisen nadaljen tok političnih pogajanj. ARETACIJE KOMUNISTOV V NEMČIJI. Breslavn, 10. okt. (Izv.) Danes jo bilo tu aretiranih veliko število komunistov, med njimi tudi mnogo članov šlezijske komunistične organizacije Nemčije. Te aretacije so v zvezi s komunistično agitacijo za imenovanje delavske in kmetske vlade v Nemčiji. HLEB KRUHA 110,000.000 MARK. Ber!in5 10, okt, (Izv.) Cene živilom so se zopet silno dvignile. Zabela je za 100 I milijonov mark dražja. Hleb kruha stane od danes naprej 110 milijonov mark. NEMŠKI DRŽAVNI PRORAČUN. Berlin, 10. oktobra. (Izv.) Državni zbor je odobril državni proračun. Proračun predvideva stroškov nad 30 bilijonov mark samo kot doplačilo na krušne cene za revnejše sloje, NAMERAVANI ATENTATI V ROMUNIJI. Bukarešt, 10. okt (Izv.) Kakor poročajo listi, je bukareška policija izvršila hišne preiskave pri raznih politično kompromi-tiranih osebah. Rezultat preiskave je bil, da je policija zaprla več oseb, ki jih dolži, da so nameravali izvršiti atentate ha posamezno ministre. Policija je zaprla večje število dijakov. AMERIŠKI PREDSEDNIK ZA GOSPODARSKO KONFERENCO. Washington, 10. okt. (Izv.) Predsednik Coolidge je izjavil, da polaga Amerika veliko važnost na sklicanje posebne gospodarske konference, reparacijsko vprašanje pa bi morala rešavati posebna komisija. RUSKO-FINSKI SPOR-Helsingfors, 10. oktobra. (Izv.) Zaradi ureditve obmejnega rusko-finskega spora je finska vlada pristala, da se vzpostavi posebna razmejitvena komisija. Vse ostale predloge ruske vlade pa je finska vlada zavrnila. Kakor poročajo časopisi, je predložen Narodni skupščini finančni zakon za leto 1923-24, v katerem se minister prosvete pooblašča, da odpravi medicinsko fakulteto v Ljubljani. Prosim gg. slušatelje medicine, da naj se ne dajo po teb m podobnih vesteh begati, kajti tudi če je vest v časopisih resnična, je najvišji forum vendarle Narodna skupščina, ki je našo medicinsko fakulteto svojčas ustanovila in ki svojega dela po kratkih pir letih pač ne bo zanikala. Ljubljana, Hnc 10. oklobra 1923. Dr. A. Šerko, dekan. Dr. Joža Glonar: »Srbijanci in prečani«. V zadnji številki radikalske tedenske« revije »Novi život« z dne 25. septembra^ t. 1. je dr. St. Dedič napisal zanimiv^ uvodnik »Srbijanci in prečani«. Pravi, da' je današnja poraba teh dveh nazivov ne->i primerna, da ni prav, da se s tem nazivom' označujeta dva sveta, ki se redko strinjata v svojih nazorih in katerih interesi so različni. Da so neke razlike med Srbi, ki so prej živeli v Avstriji in onimi iz kraljevine, in da hrvatska opozicija te razlike in is: njih izhajajoče razpoloženje izrablja, jeij umljivo, neumljivo pa mu je, da celo Srbr sami med seboj prav po nepotrebnem in. še preveč poudarjajo razliko med Srbijanci; in Srbi prečani. Danes Srbov v nekdanji' Avstro-Ogrski že celo ni mogoče imenovati z nazivom »prečani, potrebno bi bild naravnost oba naziva popolnoma opustiti, toda to bo že pri »Srbijancu« težka šlo, ker je ta beseda zelo priljubljena. Vendar pa tiči v nje rabi velika nedoslednost. »V uradni terminologiji smo sčistlli vse stare provincijalne nazive, državo smo razdelili v mnogobrojne male oblasti in od nekdanjih državopravnih pokrajin in držav, nismo zapustili niti sledu.« Če se naj še dalje govori o Srbijancih, potem bi se moralo še dalje govoriti tudi o Bosancih, Voj-vodincih, Macedoncih itd. To pa bi se reklo voditi oficijelno politiko proti pokrajinskemu partikularizmu, oficijozno pa isto politiko ovirati. V interesu državnega edinstva smo, tako nadaljuje Dedič, parcelirali velike pokrajine na male oblasti, uzakonili strogcf centralistični režim in vendar se vkljub temu obnašamo, kakor da se ni nič zgodilo, kakor da stare pokrajine in države še dalje eksistirajo. S poudarjanjem nekdanjega' provincijalizma se daje samo pomoč fede-ralizaciji, ki črpa svojo moč baš iz tega kulta starih pokrajin in držav. Tako vračamo federalizmu z eno roko to, kar smo mu z. drugo vzeli. Vendar pa zahteva, da se naj opusti »Srbijanec«, še ne znači, da se naf opusti tudi — »Srbija«, ki je vedno eksi-stirala, ki ne samo da lahko ostane, ampaK tuda bo, v etnografsko-geografskem smislu. Če imamo Srbe, moramo imeti tud? Srbijo, ki bo označevala srbske zemlje. »Srbija je simbol slovanstva in svobode,; Srbija je simbol slave in junaštva, Srbija1 ni šovinizem, ona je ideja vodnica. Srbijai bo ostala, če ne z močjo ustave, pa z moč« jo naše volje in ljubezni.« Da bo po tem Dedičevem receptu terttf prej volk sit in ovca cela, predlaga, naj se sedaj še vedno prevelike oblasti šc nadalje parcelirajo in atomizirajo in naj se jitn dajo zgolj provincijalni nazivi, ki bodo ustvarjali proti sedanjemu historičnemu provincijalizmu manjše regijonalne tipe. Kako dobro pozna mož, ki je očividno Srbijanec, prečanski srbski svet in prečan-sko srbščino, se prav jasno pokaže v njegovem predlogu, naj sc iz banjalučke in bi-hačke oblasti, katerih stanovniki se imenujejo »Krajišnici«, ustvari nova oblast -»Kra-jišna«!!! »Krajišnici*, »Slavonci«, »Bana-čani« in drugi taki regijonalnj nazivi bi lahko ostali, ostali in forsirali pa bi se naj n a c i j o n a l n i imeni Srbija in Srbi vsa druga nacijonalna imena bi naj izginila v regijonalno razdeljeni državi, ki bi poznala samo regijonalna imena oblasti. Značilno je, da Dedič, ko govori o ferrt za našo današnjo državo vendar tako pomembnem problemu, Hrvate komaj par-krat mimogrede omeni, Slovencev pa sploh' ne. Al? smo mu mogoče »quantitč neglige-able«? To nc, v mnogo večji meri jc jasno iz njegovega članka, da misli — kar je sicer na vso moč značilno! — tukaj samo na Srbe in njihove probleme. Kar je izven stare kraljevine Srbije, mu je vse — »Kra-jišna«. Historično je to popolnoma umljt-vo; naziva »Srbijanec« in »prečanin« sta izprva nastala med Srbi samimi. Dedič pravi, da najprej v Vojvodini, v krogu Branka Radičeviča, za to pa ne podaja nobenega dokaza. Za »Srbijanca« priča siceC Vukov slovar fl- 1852), da se govori v Vojvodini, ^Drečana-r pa Vuk še ne nožna. Vendar pa dokazuje njegova razlaga suK »prijeko«, da je bila ta nomenklatura za Vukovih časov še samo in zgolj geografska. Šele pozneje sta dobila ta dva naziva nov, drugačen pomen; označevala sta v srbstvu samem dva sloja z različno men-talnostjo, ki še danes eksistira in ki je zgodovinsko utemeljena. Bila bi hvaležna naloga za kakega mladega srbskega slavista, ki ima vso potrebno literaturo pri rokah, da bi pokazal, kako, kdaj in zakaj sta ta dva pojma dobila novo vsebino. S to novo vsebino sta se ta dva pojma prenesla tudi v našo državo, samo da danes preča-nin Srbijancu ni več samo Srb izven meja stare kraljevine Srbije, ampak sploh vsak stanovnik naše države izven meja stare kraljevine Srbije. Ves razvoj te nomenklature je samo kratka in pregnantna označba m komodna signatura za obe struji v našem notranjepolitičnem boju med abstraktno mislečimi, neskrupuloznimi diktatorji in konkretno mislečimi, hladnimi delavci. Srbijanec in prečan bosta počasi še sinonima za »državotvorca« in »revolucionarja«. Človeku treba samo brati spise »prečanskih« juristov, kadar govore o raznih zakonskih predlogih ali o vprašanjih našega administrativnega ustroja, pa naj so že pohlevni slovenski juristi, ki pri nas doma skušajo z znanstvenimi razlogi srbijanski mentalnosti kaj dopovedati, aH pa kak odločni Živojin Perič, ki inozemstvu na vsa usta razlaga, da živimo v pravni anarhiji, da je naša ustava nasilna, da onemogočuje okrepitev naše države, da se naj naša država federalizira in da je ves naš državni problem v tem, ali se bo Jugoslavija balkanizirala ali pa balkanske dežele evropeizi-r a 1 e. Vsi ti ljudje so ravno taki »revolucionarji« kakor oni slovenski gospodarski strokovnjak, ki je oni dan javno protestiral proti temu, da bi se s kakšno koli ■»drenažo« slovenskega narodnega gospodarstva slovenski denar stekal v srbijan-ske kase! Revolucionarji ali junaki, imenujemo jih tako ali tako, takih ljudi nam je danes — kajne, gospod urednik? — bridko potreba! _ Ii wmw® pffltie. * Britanska državna konferenca. Na britanski državni konferenci, na kateri so zastopane vlade vseh prekomorskih^ delov angleškega imperija, ne manjkata niti zastopnika Indije in Irske, se obravnavata v glavnem dve veliki vprašanji: enotna gospodarska politika celokupnega imperija na temelju svobodne notranje trgovine s ciljem popolne samopreskrbe, in angleška evropska politika. V poslednjem vprašanju se dominiji in močni politični krogi na Angleškem samem nagibajo k stališču: Proč od Evropel _ ^ Veliki župan za mestne občine. V Belgradu izdelujejo predlog, da bi dobila velika mesta, predvsem Belgrad, Zagreb in Ljubljana, poleg izvoljenih svojih županov še od vlade imenovane velike župane, katerih naloga bi bila nadzorovati delo izvoljenih županov in >v slučaju potrebe* izvoljene župane odstaviti in imenovati na njihovo mesto vladi brezpogojno udane in poslušne gerente. Tako nam poročajo iz Belgrada. Mi res ne vemo, čemu je ta hinavska krinka potrebna. Ali je potem treba občinskih volitev? Ali je še treba svobodnih županskih volitev? Naj vendar raje naravnost in odkrito povedo, da nam občinskih volitev ni treba, in da nam županov ni treba, ker bo itak vse opra- vil občinski »veliki župan« reefe: občinski »oberpolicaj«. Če bi v Belgradu tako naredili, bi rekel ves svet: E, to so odkriti ljudje in pošteni, čeprav diktatorji — tako pa bo ostal belgrajskim vlastodržcem samo častni pridevek hinavščine in zaplotnjaatva. -j- »Jutrova« nacijonalna infamlja. V dobi, ko je naš naroči razklan na tri države in na Primorskem in na Koroškem bojuje obupen boj za svoj obstanek, ko kliče na moralno pomoč nas svoje brate v Jugoslaviji, se »Jutro« na najogabnejši način norčuje iz »črnega dneva« naših neodreše-nih bratov in imenuje naš predlog, da naj bi naš narod manifestiral in protestiral vsako leto 29. oktobra v prilog naših neod-rešenih bratov v Primorju in na Koroškem »črni dan klerikalcev«. Sramota, ki dokazuje hkrati, da »Jutrovcem« ni ničesar svetega, buli nacionalna čuvstva ne, dasi svoj ogabni lcljun vprav v narodnih zadevah vedno široko odpira, da izrahlja sveta nam nacionalna čustva v svoje strankarske namene. Če mu ni dan 29. oktobra prav, dobro, pa naj predlaga kak drug dan, saj o tem se da diskutirati, a da bi v tem našem predlogu tičala »posebna infamija«, to more trditi le tako infamen in židovsko pobarvani list kakor je »Jutro«. Da na »Ju-trove« infamije, ki jih je zagrešilo po svoji židovski maniri s svojimi podtikavanji z ozirom na rapallsko pogodbo in nesrečni koroški plebiscit, ne bomo reagirali, bo vsakomur jasno, ki je z nami istih misli, da je zlorabljanje naših nacionalnih nesreč v strankarske svrhe in sicer zlorabljanje s pomočjo natolcevanja tako ogabna reč, da jo nikjer na celem svetu ne najdemo razen pri slovenskih demokratih. + Radikalec nima sreče, dejal bi danes pesnik Stritar, ako bi še pesnil. Srbska radikalna stranka je imela v Sloveniji nesrečo. Naravno! Kot slovenski uskoki so šli v srbsko radikalno stranko ljudje, ki jim je narod in narodnost samo pretveza za osebno koristolovstvo. Zato je v neznatni radikalni frakciji v Sloveniji vse polno takih elementov, ki so bili že pri vsemogočih drugih strankah in so se sedaj zatekli k radikalom, ker tam zaenkrat pšenica zori. Ni čuda, da so si ti ljudje že v laseh, ko še o radikalni strankiv Sloveniji v pravem pomenu besede ni niti govora. Strankin generalni sekretar Emil Stefanovič je že odletel 9. oktobra in mu sedaj berejo levite razni funkcionarji stranke, ki jih je približno toliko kot članov stranke. Istočasno je odletel tudi glavni tajnik stranke in nekdanji pesnik Anton Podbevšek. Ko bodo vse do zadnjega izključili, bo pa stranka razčiščena. •> -j- «Zakaj prejemajo denar?«. Pod tem naslovom piše «Kmetijski list«, da prejemajo poslanci Jugoslov. kluba letno skupaj okoli 10 milijonov kron, ne da bi kaj delali. Obljubljali so avtonomijo, pravi «Kmetijski list«, pa je še danes ni, dobili pa smo zato zvišanje davkov in kuluk, zvišano dohodnino itd. — Na te očitke je odgovor lahek: Tudi gospodin Pucelj naj pove, kaj je dosegel, ki ravno tako prejema 300 dinarjev dnevnice! Ali je mar on znižal davke le za 1 procent? Ali jc on preprečil kuluk? Ali je on kaj dosegel? On tudi ni sam, ampak sedi v družbi srbskih zemljoradnikov, ki tvorijo prav lepo skupino v parlamentu! Naši poslanci sc vsaj trudijo, da bi kaj dosegli, on pa niti tega ne stori, ampak gre enostavno iz parlamenta ven. pa ne v znak protesta ali pa iz spoznanja, da ne more ničesar doseči, ampak samo zato, da opozicijo s 1 a -j b i v korist vladajoče klike, s katero ga vežejo jako lepi spomini. Ali ni tako, gospodine Pucelj, ki se kot odgovorni urednik «Kmetijskega lista« huduje nad zvišanjem dijet, kot poslanec pa se pri ' glasovanju za zvišanje dijet odtegne. j -f Dobro vprašanje, r Ali ni pravzaprav vse-eno, če nimamo nobenega poslanca ali pa 24 takih, ki nič ne dosežejo?« — se vprašuje » Kmetijski list«. — Ne, nI vseeno. Če bi imeli 24 poslancev, ki radikalom vole prodajajo, bi ti dosegli vsaj za sebo nekaj, če bi imeli pa le enega samega klerikalca, ki volov ne prodaja, bi la za sebe ne dosegel nič, pač pa bi obranil Slovencem njihov moralni ugled, ki ga je Pucelj prav pošteno omajal. + Radikali in Nemci. «Cillier Zei-tung« prinaša obširno poročilo o poteku razprave o nemških srednjih šolah v zakonodajnem odboru. Ob sklepu pravi, da sc ni mogoče ubraniti vtisu, da bi bili radikali za nemške srednje šole, ako se ne bi bali izkoriščanja te stvari po opoziciji na škodo radikalne stranke, -f Angleški zgled. Te dni je »Jutro« iz zmed v Nemčiji skušalo kovati kapital proti avtonomistični in federalistični misli, češ, da Nemčija danes ubija ravno separatizem, ki ga je gojila predvojna in ga goji tudi sedanja nemška državna ustava. Mi hočemo »Jutru« postreči z drugim živim zgledom, ki se pravtako ravno te dni vsiljuje pogledom celega sveta. V Londonu zboruje britanska državna konferenca, se-stoječa iz zastopnikov vseh angleških do-minijev. Ob tej priliki je napisal vseučiliški profesor in bivši minister dr. Georg Schrei-ber v »KSlnische Volkszeitung« razmišljanje o globoko segajočem ustavnopravnem razvoju britanskega imperija tekom zadnjih 40 let. Dr. Schreiber piše: »Bolj in bolj se je kolonijalna država oblikovala v prostran organizem samoupravnih teles. Rast-la je federativna država gigantskega obsega. Ta razvoj ni koreninil v zadnji vrsti v tisti potezi britskega značaja, ki vidi stvari take, kakršne so v resnici. Obenem je ta razvoj stal v znamenju velikega zgodovinskega doživetja: angleški narod ui je iz boja za neodvisnost, ki ga je vodil Ge-orge Washington ln novoangleške države, nabral izkušenj, ki jih je v Južni Afriki in na Irskem izpremenil v praktično dedno modrost... Ta ustavni razvoj je še v polnem tekn. Z vsako novo državno konferenco se samozavest dominijev vedno bolj oja-čuje, toda ravno tako močno pa stremi po utrditvi in poglobitvi tudi panbrltanska misel. Popolnoma napačno bi bilo, ako bi videli v tem zveznem telesu samo napetosti. — ki so ob sebi umevne in neizbežne — ali ako bi hoteli povsod odkriti poželjenje po samostojnosti. Mnogo silnejše nego vsa ta nasprotstva se tačas uveljavlja volja, da se vsi ti interesi enotno spletejo med seboj v politiki, gospodarstvu in vojaški oborožbi.« — To je zgled za nasl — Inskripcija na ljubljanski univerzi za zimski semester 1923-24 je podaljšana do dne 20. oktobra 1923. — Dr. Goršič toži. »Slovenski Narod« edini zagovornik dr. Goršiča — poroča, da je ta vložil tožbo proti našemu uredniku radi očitkov, ki smo jih te dni objavili proti njemu kot predsedniku stanovanjskega sodišča. Čisto prav je, da dr. Goršič toži. To je njegova pravica in tudi njegova moralna dolžnost. Je pa tudi moralna dolžnost uradnikov, katerim javnost očita težke pregreške, no le da vlagajo tožbe pri sodišču, ampak tudi da takoj zahtevajo sami proti sebi uvedbo disciplinarne preiskave in da istočasno s to zahtevo vsaj začasno odlože svoje funkcije. Tej svoji moralni dolžnosti, kolikor smo poučeni, g. dr. Goršič do danes še ni zadostil. — Kar se pa tiče »Narodovega« očitka, da bo »Slo- venec« »zlezel pod klop« in se skliceval ua nepazljivost odgovornega urednika, po bodi »Narodu« povedano, naj že danes na-roči svojega posebnega poročevalca za do-tično sodnijsko razpravo, da ne bo po svoji stari navadi lagal. — Profesor in podporočnik. Iz bel. grajske »Politike«: Profesor, ki ima 9 službenih let in ki je dovršil svoj izpit z odliko, jo prejel 1. oktobra t. 1. 1550 dinarjev plače z draginjsko doklado vred, njegov 13 let mlajši brat pa, ki je letos dovršil vojno akademijo, je dobil 1. oktobra 1923 kot pgdporočnik 2666 dinarjev plače, brez drv, do katerih ima tudi pravico. — Prometnih omejitev ni. Razun malih lo. kalnih omejitev ne obstojajo ne na državnih železnicah ne na progah državne uprave južne železnice nikake prometne omejitve. Le za slučaj, ako bi nastala potreba, se bo sprejem omejil na blago, navedeno v skupinah 1 in IL Danes pa, kakor omenjeno, te potrebe ni in so sprejema vsako blago brez izjeme. Le re-ekspedicije so ukinjene na vseh postajah od 15. oktobra 1923 do 1. marca 1924. — Kakšne knjige zalaga vlada. V zadnj seji zagrebškega občinskega sveta je župan ni neko interpelacijo odgovoril, da je čitanka Je remije Zivanoviča za vajeniške šole, katero j( vlada občini poslala v 300 izvodih brezplaS no, n e p o r a b n a ter so jo iz šol odstranili — Umrla je na Škerjančevem pri Radom Ijah v cvetu svoje mladosti gdč. Pavla Šker janec. Pokojnica je bila splošno priljuh Ijena. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje. Pokojnici svetila večna luč! — Razmere v Prekmurju. Z ozirom na no tico, ki smo jo posneli po »Slobodnem Donm< o razmerah v Prekmurju, smo prejeli danes od merodajne strani sledečo ugotovitev: »Očit ki, ki jih prinaša zagrebški »Slobodni Dom< dlje 3. oktobra t L proti ponašauju orožni štva v Srednji Bistrici v Prekmurju, so neos novani in neresnični. V omenjenem časopisi navedeni dogodek se je odigral sledeče: ivrn Balažič, rodom iz Gor. Bistrice, politični okra, Murska Sobota, je pobegnil 28. julija 1923 i! mariborske kaznilnice, kjer bi bil moral pre sedeti 18 mesečno težko ječo. Imenovani jf bil že pred tem radi ropa obsojen na tri leti ječe. Sledi po imenovanem so kazalo, da » isti bržkone skriva kje v svojem rojstnem kra ju, oziroma v njegovi neposredni bližini. Orož niška postaja v Črenšovcih, v koje okoliš spa da tudi Gor. Bistrica, je dolgo časa brezus pešno sledila po Ivanu Balažiču. Da operejc svoje dosedanje neuspehe, sklenili so trijt mlajši orožniki navedene stauice — in to bre; vednosti komandirja stanice — imenovanegt zločinca zasledovati v civilni obleki. To mošt vo je bilo namreč uverjeno, da jih Balažičev znanci in prijatelji slednjemu izdajajo, kakoi hitro se pokažejo kje v bližini v svojih uni formah. Vsled tega so se navedeni trije orož niki dne 27. avgusta t 1. ponoči podali preob lečeni v civilne obleke ter oboženi z revolver] in palicami v Gor. Bistrico, da izslede Ivani Balažiča. Pri izsledovanju so bili pa nenado ma napadeni od prebivalcev Gor. Bistrice Kmetje so napadli orožnike oboroženi s kol in raznim orodjem. Iz različnih vzklikov, k so padli s strani prebivalstva kot »Ubijto pri tepence«, >Eden me je aretiral«, »Eden mi je gnal v zapore« itd. je nedvomno posneti, di je ljudstvo prepoznalo orožnike. Vkljub temu da so bili orožniki pripoznani, so bili venda dejansko napadeni, pobiti na tla, trpinčeni ii mučeni in sicer tako, da je en orožnik vsle< dobljenih telesnih poškodb umrl, dva pa sti bila težko ranjena. Prebivalstvo Gor. Bistrici je nato orožnike povezalo, jih vrglo na voz te jih vleklo pred občinski odbor. Občinski odbo ni dovolil, da bi se zvezani orožniki odpeljal k zdravniku v Beltince, če tudi so orožniki v to prosili. Navedeni odbor tudi ni dovolil dat smrtno ranjenim trem orožnikom pili vod« Pismo iz Itaiije. (Dalje.) Abano leži jugozapadno od Padove; 9 km daleč, ob vznožju evganejskih hribov. Kdor se vozi tod mimo v Bologno ali v Rim, tega razvesele ti breguljčki s svojimi gozdiči, gradovi in samostani, ker nudijo spremembo v sicer monotoni deželi. — Tla, na katerih stoji Abano, so vulkanska. Mon-tirone, hribček, če ga smem tako nazvati radi njegovega neznatnega dviga iznad zemlje, je središče in srce abanskih toplic. Na tem hribčku izvira najmočnejši in naj-gorkejšl studenec, ki ima 87* toplote. V bližnji in daljnji okolici tega hribčka Je nad 20 stabilimentov (hotelov) vseh vrst, od luksuriozno do navadno opremljenega. Vsak teh hotelov ima svoj termalni izvirek b približno zgoraj označeno temperaturo. Voda teh izvirov se staka v posebne reser-voarje, kjer leži blato in greje to blato. To blato potem dvignejo in rabijo za kopanje bolnikov. Ta procedura se vrši na sledeči način: Ko pride bolnik v kabino, namaže sluga najprvo posteljo z blatom, ohlajenim na 43B—45". Na to namazano posteljo mora leči bolnik, nakar mu naložijo na noge, roke, rame do 25 kg tega blata ter Ra zavijejo v plahte in odejo. Le trebuh, prsa in glava so prosti. Bolnik mora ostati nepremično v teh vicah 20 minut, in se seveda neusmiljeno poti. Po oreteku teh minut te rešijo iz tega neprijetnega položaja in treba je iti v termalno votlo, ki je ohlajena na 38®—40°. V vodi se ne sme ostati več kot 10 minut. V tej vodi je namreč koncentriranih toliko in takih kemičnih sestavin, da bi daljše bivanje v nji človeka opijanilo in mu škodilo. Zgodili so se že slučaji, da je ljudi v vodi zadela kap. Zato je nevarno, če bolniki mislijo, čim več tem bolje in se po tem ravnajo. Z vode se gre v posteljo, kjer se bolnik zopet poti in se odpočije. S tem je kura enega dneva končana. Poleg tega je tudi masaža, elektriziranje, itd. Bolniki tudi pijejo to termalno vodo, seveda ohlajeno. Posebno veliko popijejo vode, ki izvira izpod hriba sv. Daniela, ki je od Abana oddaljen četrt ure. Ta voda pa ni gorka, ampak mrzla. Ima pa zelo zopern okus, smrdi po gnilih jajcih. Vendar je, kot rečeno, mnogo popijejo, ker čisti jetra in obisti. Da smo tu na vulkanskih tleh, priča to, da se iz vseh jarkov po abanskem polju in iz vseh virov neprestano kadi. Bolniki napravijo navadno po 12 kopelji; redki so, ki se 15 krat ali celo 18 krat kopljejo. V hotelu, v katerem se koplje, dobi tudi vso postrežbo. Hoteli so raznih razredov, v hotelih pa še razni razredi. Zato bo tudi cene različne, od 25—50 in do 60 lir na dan za osebo z vso oskrbo in z zdravljenjem. Oskrba in snaga je zadovoljiva, ni pa taka, kakršne smo vajeni v severnih krajih Sploh pa se lahko reče, da v Italiji notra- njost nikdar ne odgovarja zunanjosti. Poslopja so navadno zunaj lepa, impozantna, ko prideš v notranjost, pa si kar razočaran. Pričakuješ luksuriozne sobne oprave, pa dobiš čisto navadno opremo. Vrata so ko-sarniška, okna se ne zapirajo, električna fuč ali zvonec ne funkcionira itd. Pokličem slugo, ker se mi vrata ne zapirajo. Pride, poskusi ključ. Ko sprevidi, da je ključavnica pokvarjena, ne bo rekel, da bo popravil, ampak samo: »Cosa vuole? Pazienzak V vseh stabilimentih se zberejo bolniki na zvonov glas po italijanski navadi ob 12. uri k za ju trku (colazione), ob 7. zvečer h kosilu (pranzo). Je se table d'hote. Hrana je občo dobra in obilna. Ker kopelji zelo slabijo, bolnike dobro hranijo in sicer v prvi vrsti z belim mesom in sadjem. Le zelenjave sc vidi malo. Visoke so zlasti takse, ki jih pobirala občina in država. Kljub temu pa nc nudi abanska občina tujcem nobenega razvedrila. Ni parkov, ni godbe, kakor v drugih kopališčih; ceste so polne prahu, v deževnem vremenu pa blata. Tujci si pomagajo s tem, da napravljajo izleto v okolico. Izplača se izlet v Praglio. Tu stoji krasen in impozanten samostan, pravi biser arhitektonske umetnosti, obstoječ že od leta 1100. Fogazzaro ga proslavlja v svo-iom romanu »Piccolo mondo antico". Na lenem evangeljskih gričev Monte Rua stoji starodaven samostan kamaldulenzev. Vsak redovnikov ima svojo hišico in svoj vrt. Obdani od gozdov in mogočnega zidu. oo- polnoma ločeni od sveta, živijo ti redovnik molče svoje strogo spokorno življenje. -Blizu Abana je tudi mestece Arequa, kje je umrl Petrarca. Po predoru pri Kobaridu je bil v Abaiv sedež italijanskega generalu, štaba. V »ho telu »Trieste« je prebival generalissimu Diaz s svojimi solrudniki. Dve veliki mar mornati plošči, vzidani na pročelju hotele pričata o tem in o »največji zmagi« v sve tovni vojski. Blizu pa je prebival v vi Giusti med vojsko ital. kralj, ki je prihajt vsak dan v hotel Trieste, kjer mu je poreč: general Diaz o poteku vojnih operacij, tej vili je bilo tudi pozneje sklenjeno i podpisano premirje med Avstrijo in Italija Zomlja je tukaj zelo rodovitna, polj so krasna. Kakor daleč sega pogled, p' vsod se vidijo samo vinogradi; med trtan pa je nasajena turščica ali detelja. Dva, tr je bogataši so pa gospodarji vsega tega nf ravnega bogastva. Največji bogataš in Pj seshiik, žid Sacerdoti, je gospod fir ne 1 abanskega polja, ampak tudi montironsk« ga hriba, najmočnejših vrelcev in najvo; jih hotelov. Polje mu obdelujejo kmet] (koloni), ki imajo v najemu po eno nli "£ polj (kainpo). Eno polje obsega 3862.5 ni Od tega polja, na kalerem se pridela pr bližno 4 hI vina, mora plačati kolon letu 300 lir. Poleg tega pa morajo plačati kme je sedaj šc visoke takse, ki jim jih je nal< žila fasistovska vlada. »č pa je občinski odbor dopustil, da }e raz-ivjano ljudstvo nadalje pretepavalo smrtno mjene orožnike, preprečil pa je obvestiti o jgodku komandirja stanice v Črenšovcih. Obeski odbor je nato dal vse tri orožnike z vo-jm prepeljati v Dol. Lendavo, hoteč jih tam počiti sodniji. Tik pred Dol. Lendavo so bili tožniki oproščeni in takoj odpeljani k zdrav-iku. Preden pa je prišla zdravniška pomoč, i en izmed orožnikov že umrl. To je dejanji stan ugotovljen na podlagi uradnih poiz-edb ln podatkov. Iz tega sledi, da se orožniki iso napili in tudi niso zahtevali od nekega meta denarja. Edina nepravilnost, ki so jo apravili ti orožniki je bila le ta, da so kot iladi in ambiciozni uslužbenci šli v svoji lužberi marljivosti predaleč v tem, cla so se reobleldi v civilne obleke in niso o svoji ameri obvestili svojega neposrednega služ-euega predstojnika. — Zastopa pokrajinske-a namestnika: veliki župan: Lukan s. r. — Novi zakon o ustroja vojske ln mornarice izide v »Uradnem listu« prve dni prihodnje-^ tedna, Vso interesente s tem opozarjamo nanj. 'osamezni izvodi sc bodo dobivali, dokler zaloga ic poide, po 2.50 Din, po poŠti 2.60 Din. — Ciganska nadloga v ljubljanski okolici. V gbljanski okolici so sc zopet pojavili cigani, ki i okradli perico Marijo Korošec v Bizoviku in odnesli 40 srajc, 43 robcev, spodnje hlače, bri-i?e in 4 kravate z monogramom «Zvete« M. V. i M. R. Dalje so cigani odnesli Ivani Levičnlk Dobrunjah perila v vrednosti 2000 K. Koroščevo i tatinski cigani oškodovali za 22.932 kron. — 308.000 Švedskih kron poneveril je leta (SO v Varšavi rojeni Josip Schuitze in pobegnil. — Tatvine in vlomi. Vlomilci so odnesli konju Ivanu Loboda v Šmarci zlatnine in srebr-ino v vrednosti 8360 K. — Posestniku Jožefu ležmanu v Zg. Duplah so vlomilci odnesli ob-jko in zlatnine v vrednosti 40.000 K. — 35 kg lanine, vredne 4000 K, je bilo ukradene poscst-iku Francu Bedeniku s Kupčinega Vrha. — V [ovem mestu je bilo ukradeno 6000 K vredno olo Antonu Knafeljcu. — 8000 K vredno kolo jc ilo ukradeno Matevžu Premrou v Mariboru. p Protest jugoslovanskih poslancev. Ju- pslovanski poslanci v rimskem parlamentu: losip Lavrenčič, dr. Karol Podgornik, dr. Uli-;se Stanger, Virgilij Šček in dr. Josip Wilfan o podali proti poitalijančenju slovenskih šol idlocen protest. Izjava pravi, da Jugoslovani akega zakona, ako se objavi (kar se dozdaj štajerske novice. š Celje. Koncert Celjskega pevskega okrona dne 7. t. m. je prekosil vsa pričakovanja. Isvdušenje mnogobrojnega občinstva je rast-lo od točke do točke ter prikipelo do vrhunca iri skupnem nastopu vseh zborov. Ob takšnih lastopih se pokaže, kako srečna je bila misel istanovitve Pevske zveze in njenih okrožij, ia tisoče je še na Štajerskem izbornih pevcev, i bi jih bilo treba samo organizirati in v krat-;em bi se pokazal velikanski uspeh. Le or-lanizacija da pevcem vzpodbudo do resnega d vztrajnega dela, čigar sad se potem pokale pri skupnih nastopih. Katero okrožje bo ia Štajerskem prvo sledilo celjskemu? Na loge! š Celje. Pevski odsek slov. kat. izobraže-ralnega društva ima svoje redne pevske vaje reak četrtek ob 8. zvečer v opatiji. Ta in pri-lodnji teden se sprejemajo novi člani. Kdor ieli pristopiti, naj prijavi svoj pristop tajniku, |. Francu Jeriču, Ljudska posojilnica, Beli vol, ili pa v pevski sobi. š Tatvina na kolodvoru. Potniku Františku fdouhu iz Olomuca je bilo, ko je čakal v ča-nlnici III. razreda v Mariboru in pri tem malo lidremal, ukraden njegov kovčeg, v katerem je Mo perilo in razna obleka v skupni vrednosti JOOO čsl. kron. Javil jc to takoj policiji, ki jo l>tu izsledila v osebi Albina Vavpotiča iz Dravo-(rada, ki jo ravno hotel oddati ukraden kovčeg • garderobo. Kovčeg jo bil vrnjen lastniku, ki jc lito dalje potoval. š Tatovi v Zidanem mostu. Neznani zlo-faci so vlomili na postaji v Zidanem mostu v »jjon in odnesli 24 kg bombaževinc. — Železničarju Jožefu Oražmu je bila ukradena na kolodvoru v Zidanem mostu denarnica, v kateri jo No 2800 K denarja. 5 Ljubitelji tujih koles v Mariboru. Iz vežo 'tajnega sodišča v Mariboru ja bilo ukradeno 12000 K vredno kolo znamko Fenomen Francu tangežu iz Tezna. — Francu Kranjcu iz Višnjico 1» bilo v Mariboru ukradeno 12.000 K vredno blo. Kdor izsledi kolo, bo dobil 2000 K na-Me. 3 Neznani gluhouemec. Mariborska policija jo pela neznanega glulionemca z znaki blaznosti, ki jI srednje postave, modrih oči, svitlokostanjevili ostriženih brk s svitlo brado. Kdor ga pozna, "i naznani njegovo ime mariborski policiji. IZ PTUJA. Umrl je sinček ravnatelja Petovije, gosp. ^mšarja, mali Saša. Pokopali so ga ob mno-fobrojni udeležbi v pondeljek. Politični iepit je z dobrini uspehom na-ffavil g. provizorni komisar na ptujskem gla-'"stvu K a r t i n, ki je dalj časa služboval v Srbiji cot avditor in nato prestopil v politič-,0 službo v Sloveniji. Čestitamo! Sedemdesetletnico svojega rojstva je obujal g. I. Steudte, hišni posestnik in sodarskl Nster v Ptuju. Predniki g. Iv. Steudteja so "reselill nrod mnoaimi loti iz Nemčije ln Se nI zgodilo) nikdar ne bodo mogli priznati, ker smatrajo pouk svojih otrok v materinščini za svojo nedotakljivo pravico. p Določbo o premeščanju učiteljev. Po zadnjih vesteh se premeščenja slovenskih učiteljev še niso izvršila, šolski upravniki so pa od vlade že dobili navodila, po katerih vidikih naj se ravnajo pri premeščanjih. Po teh določbah se je treba ozirati na družinske razmere in zdravje učiteljev in učiteljic, ki naj se premestijo, in upoštevati njihove želje. In na jezikovne razmere — seveda ne! p Komisija za obmejne probleme. Na pro-fekturi v Vidmu se je ustanovila posvetovalna komisija za probleme, ki se tičejo »odnošajev nasproti tujerodnim državljanom«. V to komisijo sta bila od Slovencev imenovana fašist prof. Vincenzo Bandeli in Ruggero Peternel. Iz tega je da sklepati, kakšni bodo sadovi te komisije. p »Nova doba« in šolska »reforma«. Ban- dljeva »Nova Doba« na vse kriplje brani šolsko »reformo?:, Iti poitelijančuje slovenske šole. Tako-le in podobno se razgalja pred nami prodana duša: v-Božja volja je bila, da se priklopi del slovenskega življa italijanskemu narodu in naravno je, da se italijanski narod čut' gospodarja do kamor sega njegova suverenost... Učenje italijanskega jezika bo kulturno preobrazilo naš narod. S temeljitim poznavanjem italijanskega jezika dobimo čisto novo orientacijo v političnem življenju. — ... naraščaju bo poverjeno vcepljenje italijanske kulture na svežem slovanskem deblu ... Slovencu ne bo potreba začeti v Belgradu in končati v Rimu.« Potemtakem je torej poita-lijančenje Šol za Slovence prava blagodat. Toda gospod Bandelli hoče šolsko »reformo« izkoristiti še na drug način: za obrekovanje in denunciranje slovenskih narodnih delavcev in voditeljev. Piše namreč, da ako bo reforma vendar-le koga prizadela, naj so za to zahvali »slovenskim nacionalistom«, ki so tisočkrat in tisočkrat ponovili, da hočejo ostat' »narodna manjšina«, torej tuje telo v telesu italijansko države, ... ki še danes tavajo po deželi, prirejajo tajne shode in vpisovanja v »prosvetna« društva, da bi s svojo prisotnostjo terorizirali ljudstvo, ... ki jim le"i na mizi... jugoslovanski, komunistični, dp celo nemški časopisi, ... ki njih vpliv sega ludi onkraj meje, kjer neumorno ščuvajo proti nam ..Bodi dovolj te plesnjive slame, v katero hočejo Italjiani po rokah BandelHjev in drugih Judežev krmiti slovensko ljudstvo. se naselili v Ptuju, kjer so si s pridnostjo ustvarili lepo domačijo. Požarna bramba mu je priredila bakljado, svirala je mestna godba. G. Steudte je tudi znan po vinskih sodili, ki jih je izdelal za kraljevo poroko. Sodi so bili dar ptujskega okraja. Najbolj informiran list v političnih ptujskih zadevali je gotovo »Socialist«. Ker je »Slovenec« poročal, da sedanje ptujsko mestno zastopstvo ne odgovarja več razmerju političnih strank v mestu, kar so pokazale zadnje volitv- v narodno skut "~'no, sklepa iz tega, da so ptujski »klerikalci« za nemškega župana. Ptujski socialisti naj do prihodnjih volitev le izpolnijo svojo narodno in gospodarsko dolžnost v občini, klerikalci je v ptujski občini ne morejo izpolniti, ker tam nimr;o zastopstva, v državi Srbov, Ti", r.tov in Slovencev pa jo gotov boljše vršijo kakor socialisti. Eno pa je gotovo, da so ptvjcki socialisti odgovorni za vsak paro v mostnem gospodarstvu in bodo tudi »klerikalcem« dajali odgovor, kev so tudi »klerikalci« ptujski občani, ki bodo pri prihodnjih volitv ali tudi v občinski odbor izvoljeni. K$t3Strofa poljske marke. Poljska marka je hči nemške marke in jo korakala skoraj ves povojni čas zvesto za njo. Šele v zadnjem času jt je mati ušla. Vendar se pa hčerki tudi sedaj ne godi posebno dobro, enajstkrat manj je vredna kakor na primer avstrijska krona. Varšavski vladni aparat jI hoče kar moč pomagati, pa ne more dosti doseči. Opetovano se povdarja gospodarska skupnost Nemčije in Poljske in pa že stara organična odvisnost poljske marke od državne nemško marke. Poljaki o kaki skupnosti seveda neradi slišijo, slednjič so bili primorani j priznati jo in so seveda obenem odredili vse j potrebno proti temu usodnemu dejstvu. 2o nekdanji minister G r a b s k i se jo zadovoljno izražal o sredstvih, s katerimi lahko napravi močan jez proti morebitni poplavi od Berlina sem. Besedam -<, London 392—393, Newyork 85.75—86.50, Pariz 5.22lA —5.27K, Praga 2.57K— 2.59H, Dunaj 0.1205-0.1215, Curih 15.40—15.47M. — Dolar 84.50—85.50. Curih, dne 10, oktobra. Pešta 0.0305, Berlin 0.000003, Italija 15.50, London 25.42, Newyork 558, Pariz 34JO, Praga 16.80, Dunaj 0.007875, Sofija 5.45, Belgrad 6.55, Varšava 0.005. — Nem. avstr. krona 0.0079. Uihlianske novice, Ij Tretja obletnica koroškega plebiscita. Siuočnje predavanje s skioptičnimi slikami iz Koroško v veliki CJnionovi dvorani, prirejeno v spomin tretje obletnice koroškega plebiscita, je bilo izborno obiskano. Dvorana je bila polna, znamenje, da v Ljubljančanih narodna zavest in ljubezen do koroških bratov šo živita. G. dr. J. C. Oblak je otvoril večer s pozdravom in nav-duševalnim predavanjem iz politične in narodne preteklosti koroških Slovencev. Žal, da je bilo predavan je glede eksaktnosti pomanjkljivo in bi si želeli, da o takih stvareh pri takih priložnostih nastopi predavatelj, ki ima točnejši pogled v zgodovinski razvoj na Koroškem. G. Mahkota je podal lepo zaokrožen pregled o plebiscitu, na kar je razlagal posamezne slike iz prelepo slo--venske Koroške. lj Somišljeniki SLS v Krakovem in Trnovem se vabijo na sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer v prostorih Trnovske prosvete, Kolezijska ulica 1. Ker je zadeva važna, je udeležba za vse somišljenike obvezna, lj Pogreb g. Uršule Kremžar, matere našega sourednika in poslanca g. Franca Kremžarja se jc vršil včeraj popoldne^ ob obilni udeležbi občinstva. Zastopane* so bile vse naše politične, strokovne in gospodarske organizacije. Posebno številno je bila zastopana litijska okolica, kjer ja pokojnica preživela dolgo vrsto let. Bog bodi plačnik blagi pokoinici za njena dobra dela! lj Osebna vest. V Ljubljano je došol iz Češkoslovaške v torek presvitli gospod brnski škof dr. Norbert Klein kot veliki mojster križntškega reda ter se nastanil v križanskem prioratu. V sredo je predsedoval redovnemu kapitliu, v katerem ie napravil klerik Alfonz Klemenčič slovesne obljube ter izvršil natij med pontifikalnim opravilom v križanski cerkvi slovesno preobleko. Te dni obišče visoki gost inkorporirane župnije krlžniškega reda f Belikrajni. lj Odborora seja Slovenske Straie se vr* Si danes, 11. oktobra ob 20. v posvetovalnici KTD v Jug. tiskarni. - Tajništvo. lj Večerni kuharski tečaji na dr. Krekovi kuharsko-gospodinjski šoli pri uršulinkah so zopet prično. Prvi se bo pričel sedaj, po zimi, drugi pa poleti, in sicer za one, ki bodo sedaj obiskovale višji izobraževalni tečaj. Prosimo, da bi se za prvi kuharski tečaj (pozimi) pri« glasile takoj, ker kakor hitro bo število polno, se bo tečaj pričel. Kdaj bo začetek, bomo ob« javili v časopisju. — Vodstvo. Ij Trošarina na vino. Vsled sklepa pokra* jinske uprave za Slovenijo sme ljubljanska občina pobirati trošarino na vino v znesku po 2 dinarja za liter. lj Frančiškanska prosveta. Pevski odsek' franč. prosvete prične i rednimi pevskimi vajami v petek, 12. t. m. točno ob 8. zvečer v samostanski pevski sobi. Začasno se bodo vršile vajo samo moškega zbora, zato se lanski, kakor tudi novi pevci vljudno vabijo. — Odbor, lj Umrla je v Spodnji Šiški dne 10. oktobra gospa Terezija R a j n e r v starosti 50 let. R. i. p.l lj Za otvoritev obrtno-nadaljevalnih Sol v, Ljubljani. Nocoj ob 7. bo pred mestnim magi« stratom manifestacija za takojšnjo otvoritev; obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljani. Več jo razvidno iz letakov, ki krožijo po Ljubljani, lj Pogreb pokojnega gosp. Valentina Dolenca, fin. blag. v pok. se vrši dne 11. oktobra ob četrt na 6. v Stari Loki in ne ob pol 5. kot je bilo prvotno javljeno. lj Za spoznavanje užitnih in strupenih gob. G. Ante Beg, avtor knjige »Naše gobec, bo imel prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. ob 10. dopoldne na tukajšnji realki (risalnica v I. n.) poljudno predavanje o gobah. Brez vstopnine. lj DruStvo državnih policijskih nameščencev v Ljubljani se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem zastopnikom oblasti in društev, darovalcem dobitkov, posetnikom, sodelavcem in vsem onim, ki so, bodisi gmotno ali dejansko pripomogli lc dobro uspeli društveni dobrodelni prireditvi dne 6. oktobra 1923. lj Policijska kronika. Trgovec Malaton S Opčin je pozabil pri blagajni na glavnem kolodvoru zavitek cigaret v vrednosti 800 K. — 5000 K vredno zlato zapestnico je izgubila ali je pa bila ukradena učiteljici Kristl Šuler. — Vaclavu Jan-skyju je bila v Narodnem domu ukradena nikcl-nasta 2000 K vredna ura. — Trgovcu Francu Lupslna je bila v Šiški ukradena 600 K vredna karbidna svetilka. — 6M m dolga lestva se jo našla pred hišo Glasbene Matice. Lastnik naj so zglasi pri detektivu Hauptmannu na policijski direkciji. lj Svojemu mojstru jc ušel leta 1905. v Ometi rojen Martin Ivanetič. lj Oglejte si v izložbah oblačilne industrije A Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, na}-novejše raglane, njih nedosežno lepi kroj ln nizke cene pri izvrstnem blagu. 6150 lj Opozarjamo, da so jo tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja nadalje po izdatno znižanih cenah. 6858 lj Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co. jo izdatno znižala dosedanje cena v vseh svojih detajlnih trgovinah. P, n. občinstvo naj so v 3vojem interesu posluži tc prilike._ 6857 Narodno gledišče. Scvilskl brivec. Danes, v četrtek dne lt. okf> točno ob pol 8, zvečer se pojo v eperi komična opera «Sevilski brivec« za red A, v katerem gostuje v vlogi Rosine koloraturna pevka, članica zagrebško opere gospa Tinka Vesel-Polla, Ostale vloge so v rokah dosedanje zasedbe to opere. Drama vprizori danes, v četrtek 11. okf. ob 8. zvečer dr. Pregljevo žalno igro »Azazelt za red D. Orlovski vestnik. ~ Jezdni odsek Orla ima v soboto 13. t. m. 6. zvečer v prostorih akademskega starešinstvu (Akademski dom) važen sestanek. Novi člani ee sprejemajo vsak dan od 2. do 4. istotam. Brate prosim, da se udeležijo sestanka v obilnem Številu, Načelnik. Turistika in šport. GraSki SK Sturm, ki nastopi 13. In 14. t, m. v nogometnih tekmah proti Iliriji, jo dosegel tekom letošnje sezone naslednje važne rezultate: proti Herthi, Dunaj 0 : 0, proti Nemzeti, Budapest l : 0, proti dun. Ostmark 4 : 0, proti dun. Admiri 3 : 8, proti Rapidu 1 : 8, proti praSki Sparti 0 : 2, proti dun. Hakoah 0 : 1, proti dun, Slovanu 0 : 0, proti Toma e« Vivo C. 4 : 1. V prv. tekmi Je porazil svojega lokalnega tekmeca Athletik SK » 5 : 0. Kombinirano moštvo Sturma Je zmagal« nedavno v Ljubljani nad Primorjem s 7 : 1 in 5 : 1. To pot gostuje v Ljubljani s kompletno prvo garnituro v sestavi: GUrtl—Dlmant, Ferk—B. Skaza, Grelner, Oroszy—Gerth, Delinger, Haist, Doler, Waldhauser. — V soboto ?e prično tekma ob J8-, v nedeljo ob pol 16. uri. Predprodaja vstopnio »o vrši v trgovini J. Goreč. Prva vrsta sedežev jo numerirana. Znižane člansko tn dlJaSke karte to Izdajajo le proti veljavni izkaznici in io v predprodaji. Istotako proste karte za aktivne ijrralcc nogometne sekcije* Poslano.41 Porir aa npntko! Internacionalna kopališka bi hotelska del-fiBka družba na Bledn je ostala dolžna raznim svojim dobaviteljem velikanske vsote. Sedaj se baje pripravlja likvidacija tega podjetja v škodo vseh upnikov, med katerimi se nahajajo tudi prav mali domači obrtniki in tr govci Uverjenl smo, da je bilo poslovanje upravnega sveta ter ravnateljstva te družbe lako, da so ti faktorji v vsakem slučaju odgo-jrorni, ako ne bi vsi upniki dobili polnega planila. Po informaciji podpisanih jo že uvedla * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo t«, kolikor določa zakon. ena skupina upnikov energične korake napram odgovornemu upravnemu svetu družbe. V to svrho skupnega postopanja vabimo vse upnike, da pošljejo takoj svoje naslove, da se potem skupno posvetujemo ali ne bi kazalo naprositi merodajne oblasti, da puste takoj revidirati knjige in poslovanje družbe ter odrede eventuelne druge ukrepe proti upravnemu svetu ln ravnateljstvu te delniške družbe, ako se izkaže, da res preti upnikom izguba. Naslove izvolite poslati pod šifro: Bled 1285 na administracijo tega lista. Nekateri prizadeti v imena drugih. JUGOSLOVANSKA. KNJIGARNA priporoča rer-kvenim zborom za meser november slede?« skladbe: Clondowski, missa St. Stanislal za mešani zbor in orgle. Part. Din 8, glasovi po 2 Din. IT—WI»w—I—.IIII» 11.1.1.1 iiiiia.i— i— Foerater, cantica saera III. del za moSki zbor 20 D. 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Par ti tura Din 8. 10 evharistISnih pesmi za meSani zbor. Parli-tnra Din 5, glasovi po 2 Din. (Prav lepe ob-hajllne pesmi.) Gerbii, 12 Tantum ergo za mešani »bor. Parlitura Din 10, glasovi po 2 Din. (Zelo primerni napevi sa šibkejše zbore.) Grnm, 10 pesmi k blagc>3lovii za mešani zbor. Partitura Din 8. Hribar p. Angelik, obhajilne pesmi za mešani zbor. Partitara Din 16, glasovi po Din 4. Kimovec, Pred Bogom, 14 masnih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 20, glasovi po 4 Din. Premrl, pesmi svetnikov a mešani '.bor. Partitura Din 10, glasovi po Din 4. Slava Presv. Evharistiji za mešani zbor. Partitura Din 86, glasovi po Din 10. Sattner p. Hngolin, svetniške pesmi za moiani zh® Zvezek I. Din 8, zvezek II. Din 12, zvezek II] Din 18. « Sattner—Belar, slovenska ma?s »Oče večni« za mi šani zbor. Partitura Din 15, glasovi po Din i Sattner—Miklošič, slovenska maša >0 sladka ura za mešani zbor. Partitura Din 8, glasovi n Din 3._ Poizvedovanja. Dama, katera je pozabila v moji ordinj cijski sobi dežnik, naj se blagovoli oglasiti dr. šlechta, Dvorni trg l-II. Karofelte .Slovenca'! smsnBMHUflasHRBBmBviMammi ; ; Lesni strokovnjak jtorzlraa ia polten, ŽELI PREMENTTI CDMto. Gre kakor nafcupovalec, preje- j tnalee, skladiščnik itd. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pri npravi »Slovenca« pod Številko 6463. Dva kleparska pomočnika Hobro izvežbana, SPREJME takoj proti Bobri plači MARTIN KAJTNA, klepar-»»to, LITIJA. 6437 ll IŠČEM plelllke nogavic ^ stroje St. 12. — Dalje iščem DELAVKE ca pletenfe modnih (opic, plalčev, |Mp*)|w itd. — Ponudbe na naslov: H. SPILER, OSIJEK L Anina 1. 6472 Sodni In železn. zdravnik idr. Leo Irauner ORDINIRA za kirurgijo, porodništvo, ženske in notranje bolezni ZOPET REDNO od 8.—9. dop. in od 14.—16. pop. LJUBLJANA VII (Šiška), Celovška cesta 28. — Telefon 273. Izurjena ŠIVILJA ZA ŽUPNIŠČE na Hrvatskem iščem preprosto osebo ki rna dobro kuhaU in druge hišne posle opravljati in to kot pomočnica starejši gospodinji. — Naslov pove uprava lista pod številko 6402. UČENCA zdravega in poštenega, z dopolnjenim 14 letom za PEKOVSKO obrt, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Hrana, stanovanje in obleka pri hiši. — Ponudbe na V. SLAK, LOGATEC. 6458 Gospodično Bukova drva10 tranif sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v opravi »Slovenca« pod št* 6461. Iščemo izkušene V večjem bukovem gozdu na Dolenj. je NAPRODAJ poraben, kakor tudi za pridobivanja oglja prikladen LES. gre šivat na dom. — Ponudbe na "pravo