Predlog za statut KPJ PREDSTAVNIKI NAŠE ARMADE V GRČIJI IN TURČIJI O predlogu statuta Komunistične partije Jugoslavije, o katerem sedaj podrobno razpravljajo osnovne partijske organizacije to ki pomeni važno prelomnico v vsem našem po-! .ličnem življenju, je objavil član CK KPJ Krsto Popivoda v »Borbi« uvodnik, ki ga zaradi njegove aktualnosti objavljamo v celoti: Objavljeno je besedilo novega predloga statuta KPJ. Potrebno je bilo izvršiti resne spremembe v statutu, ki je bil sprejet na V. kongresu, ker mnoge postavke in formulacije ne odgovarjajo več potrebam razvoja naše Partije, zlasti pa ne glede na njeno, na nov način izraženo vodilno vlogo v današnjih pogojih in pri doseženi stopnji družbenega razvoja naše države (delavski sveti itd.). Poudariti je treba, da je bil stari statut v dobršnem delu kopija statuta VKP/b, da je vseboval nekatere nedemokratične in krute določbe in nudil možnost za razvoj birokratizma. Naš statut je bil sprejet neposredno po izbruhu spora z ZSSR, tako da takrat še ni bilo mogoče zaradi naših izvedenih slabosti in iluzij v pogledu organizacijske zgrajenosti VKP/b popolnoma spregledati vseh pomanjkljivosti ruskega statuta, ki je bil izraz prilik in birokratičnega razvoja tako sovjetskega sistema kot same boijševiške partije. Centralni komite naše Partije je pravočasno spoznal slabosti statuta s V. Kongresa in je pravočasno izdal sklepe, ki so v mnogih organizacijskih vprašanjih pravilno usmerjali notranje partijsko življenje in delo partijskih organizacij. Pri sestavi predloga novega statuta se je gledalo na to, da bo sestavljen tako, da zagotovi Partiji kar najbolj demokratičen notranji razvoj vodilne politične sile do delovnega ljudstva, da bi tako mogla Partija kar najbolj uspešno dokončati zgraditev socializma v naši državi. V uvodu predloga novega statuta so poudarjene osnovne naloge Partije: borba za zgraditev socializma, za ohranitev nacionalne neodvisnosti, za ohranitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov Jugoslavije itd V predlogu novega statuta je zlasti poudarjeno, da mora Partija zaradi izvrševanja svojih nalog stalno organizirati ter izvajati politično in vzgojno delo med množicami. Ko govori statut o odnosu Partije do delovnega ljudstva, podčrtava, da se bori Partija neprestano za njegov politični in kulturni dvig, za razvijanje njegove iniciative in za čim širše sodelovanje v celotnem gospodarskem, političnem in družbenem življenju države. Težišče je postavljeno na borbo Partije za človeka. za dvig njegove zavesti in za njegovo aktivno in zavestno sodelovanje v političnem dogajanju in v celotnem družbenem življenju. Interesi Partije in vseh delovnih ljudi naše države so istovetni. Zato se v načrtu statuta podčrtava, da je celokupno delo Partije po pravilu javno in zahteva, da mora biti sodelovanje delovnih ljudi pri sprejemanju sklepov Partije in kontrola množic nad delom partijskih organizacij vodilno načelo v delu partijskih organizacij. Da bi mogla Partija uspešno ustvarjati vodilno vlogo avantgarde delovnih množic, mora vsakodnevno delati za idejno in politično vzgojo vsega članstva. Zato se v poglavju o dolžnostih in pravicah članov Partije ka-• kor tudi v poglavju o dolžnostih osnovnih partijskih organizacij v prvi vrsti poudarja dolžnost članov Partije, da stalno delajo za dvig svoje komunistične zavesti in na osvajanju osnov teorije marksizma-leninizma, od partijskih organizacij pa se zahteva, da razvijajo pri članih Partije politično budnost v borbi proti sovražnim in tujim pojmovanjem kakor tudi, da vodijo konkretno borbo proti vsem ostankom razrednega sovražnika in pojavom birokratizma, ki gre za tem, da zavre razvoj socializma in socialistične demokracije. Partijske organizacije so dolžne boriti se za razvijanje naj-plemenitejših lastnosti pri članih Partije, lastnosti, ki morajo krasiti lik komunista, borca, revolucionarja: aktivnost, požrtvovalnost, skromnost, iskrenost, dostojno osebno življenje, tovariški komunistični odnos itd. ter da očistijo iz svojih vrst razne karieristične, malomeščanske in druge elemente, ki s svojim delom in obnašanjem škodujejo ugledu Partije. Poudariti je treba, da statut izrecno go-yori o tem, da članstvo v Partiji nima za posledico nobenih privilegijev. Važna značilnost novega statuta je poostritev partijske discipline na osnovi porasta in razvoja socialistične zavesti, partijskega članstva in delovnih množic. V novem predlogu statuta je prišla popolnoma do izraza notranje partijska demokracija. Izraža se v osamosvojitvi osnovnih partijskih organizacij, katerih sklepi so dokončni, tako pri sprejemanju novih članov, izrekanju kazni kakor tudi glede vseh ostalih vprašanj njihovega tekočega dela. Sprejem v članstvo Partije je sproščen vseh tistih prejšnjih birokratskih formalnosti, ki so ovirale iniciativo osnovne partijske organizacije in otežkoča normalen dotok najboljših delovnih ljudi v vrste Partije. Predlog statuta določa, da so višji organi dolžni pomagati nižjim organom pri obvladanju partijske linije, da bi imeli pravilen kriterij v vseh vprašanjih in da bi mogli sprejemati pravilne odločitve. Višji organi imajo pravico intervenirati ter spremeniti ali razveljaviti odločitve nižjih organov le tedaj, če so ti sklepi v nasprotju s splošno linijo Partije in statutarnimi predpisi. Poudariti je treba kot zelo važno in demokratično določbo, da delajo mestni, okrajni, rajonski in občinski komiteji kolektivno ter sprejemajo svoje sklepe na svojih sejah. S tem je pri nižjih organih likvidirana razdelitev komiteja na biro, ki je reševal vsa vprašanja od naj-(Nadaljevanje na 2. strani) NIKOGAR BOMO NAPADALI, VSAKEGA NAPADALCA PA BO MG ODBILI Izjava vodje naše vojaške delegacije v Atenah — Spre jem naše delegacije v Ankari Atene, 24. sept (Tanjug) Vodja jugoslovanske vojaške delegacije, ki je bila te dni v Grčiji, generalni podpolkovnik Pavle Jakšič je izjavil v in-tervjuvu. ki ga danes objavlja časnik »Atinaiki«, da je za primer sovražne agresije možno in potrebno sodelovanje pri skupni obrambi med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Odgovarjajoč na vprašanja sodelavca časnika »Atinaiki«, je generalni podpolkovnik Pavle Jakšič izjavil, da je grško-jugoslo- Maršal Montgomery v Turčiji Ankara, 24. sept. (AFP). Namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil Atlanskega pakta maršal Montgomery je obiskal na obisku v Turčiji Erzerum in Kars v obmejnem pasu proti Sovjetski zvezi in prisostvoval manevrom turške vojske. Danes bo prispel v Ankaro, kjer bo ostal dva dni. Maršal Montgomery se bo v glavnem mestu Turčije razgovarjal s turškima ministroma za notranje zadeve in narodno obrambo ter z načelnikom generalštaba. vansko sodelovanje močan činitelj miru ne le za preprečevanje napadalnosti v tem delu sveta, temveč tudi za ohranitev miru sploh. Znana je visoka vrednost grških, turških In jugoslovanskih vojakov, je dejal generalni podpolkovnik Jakšič in pripomnil: »Nočemo nikogar nikoli napasti niti ga ogrožati, če pa bi satelitske države poskusile napad, sem prepričan, da ga bodo Jugoslavija, Grčija in Turčija lahko odbile. Vsemu svetu je znano, da so satelitske države pod gospostvom Sovjetske zveze, in mislim, da lahko nastopi napad teh držav samo po nalogu in ob neposredni udeležbi ZSSR. Vsak tak napad pa bi pomenil novo svetovno vojno.a Obisk v ministrstvu za zunanje zadeve Beograd, 24. sept. (Tanjug). Izredni poslanik in opolnomo-čeni minister Švice v Beogradu g. Robert Kohli je obiskal danes ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ. Švicarskega poslanika je sprejel načelnik evropskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Drago Vučini<5. MEDNARODNI KONGRES UMETNIKOV Jugoslovanski emetoik ima vsosvobod® izražanja Benetke, 24, sept. Pod pred. seđetvom italijanskega skladatelja Pizzetija je mednarodna konferenca umetnikov v Benetkah včeraj nadaljevala delo. — Člani jugoslovanske delegacije književnika Ivo Andrič in Milan Bogdanovič, slikarja Marko Celebonovič in Marin Tartalja ter glasbenik dr. Danilo Švara sodelujejo pri delu vseh 6 komisij za posamezna umetniška področja. Poleg umetnikov, ki zastopajo države članice UNESCO, so navzoči na konferenci kot opazovalci številni delegati nevladnih mednarodnih organizacij in umetniških zvez, kot so Konfederacija Združenja avtorjev in skladateljev, Zveza umetnostnih kritikov, Muzejski svet, Unija arhitektov, Institut za gledališče, Svet za L 'bo, PEN klub in drugi. Umetniki so razvrščeni v komisije za razne panoge umetnosti. Jugoslovanski delegat Milan Bogdanovič je po referatu ameriškega dramskega pisatelja Marca Comnellyja »O gledališču v sodobni družbi« izrazil začudenje, da je g. Connelly omenil več slovanskih držav, popolnoma pa pozabil na Ju- Na Danskem vrtijo film o Jugoslaviji Kodanj, 24. sept. Danski operater Sigmund Lefevre je vrtel te dni v Kodanju film o Jugoslaviji, ki ga je posnel letos v naši državi. Film je v oarvah ter kaže naravne lepote in kulturne spomenike Slovenije, Istre in Hrvatskega Primorja, Sarajevo, Mostar in nekatere vasi v Bosni in Hercegovini. Pred začetkom predstave, na kateri je bilo nad 1000 gledalcev, je imel Lefevre predavanje, na katerem je omenil žrtve, ki jih je imela Jugoslavija med vojno, ter napore jugoslovanskih narodov za zgraditev države. Nemški pedagogi v Beogradu Beograd, 24. sept. Včeraj je prispelo v Beograd 11 zahodno-nemških pedagogov, ki se mude v naši državi že nekaj dni. Nemški pedagogi so doslej obiskali Ljubljano, Opatijo, Postojno in Zagreb. V Beogradu bedo obiskali več šol, Srbsko akademijo znanosti in beograjske muzeje. Sprejela jih bosta predsednik Sveta za znanost in kulturo FLRJ in predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Zatem bodo zahodno-nemški pedagogi obiskali Pančevo in Novi Sad, nato pa bodo imeli v Beogradu konferenco z domačimi in tujimi predstavniki tiska. Naši predstavniki na mednarodni konferenci umetnikov v Benetkah Važna poudarka predstavnikov igralske in glasb ene umetnosti goslavijo. »Mar ne bi bilo zanimivo za to konferenco, če bi se seznanila s položajem in problemi gledališča v državi, ki je socialistična, pa ni sovjetski satelit?« je vprašal Milan Bogdanovič ter nato kratko orisal gledališko življenje v naši državi. Povedal je, da uživajo mnoiga gledališča državne in občinske subvencije in da je zlasti razvita amaterska gledališka dejavnost, ki jo podpirajo sindikalne in zadružne organizacije. Izvajanja Milana Bogdanoviča je plenum sprejel z živahnim odobravanjem. V odgovor na njegove pripombe ja Connelly poudaril, da ni imel namena in ne možnosti, da bi s svojim referatom zajel celotni problem gledališč na svetu in da mu je znana dinamika jugoslovanskega gledališča. Na prvem delovnem sestanku komisije za glasbo je naš dirigent dr. Danilo Švara govoril o glasbenem življenju v Jugoslaviji. Tudi njegovo izvajanje je vzbudilo živahno zanimanje. Današnje plenarno zasedanje konference bo posvečeno referatom o likovni umetnosti. V diskusiji o referatu »Glasbenik v sodobni družbi« je dal slovenski skladatelj dr. Danilo Švara zelo dokumentiran pregled glasbenega življenja v državi ter navedel, kaj vse stori država, da podpre aktivne glasbenike ter glasbeni naraščaj. Njegova izvajanja so vzbudila živahno zanimanje, ker so v naši državi pravilno rešeni mnogi problemi glasbenikov, ki so v večini drugih držav nerešeni. V diskusiji o družbenih problemih umetnikov je govoril jugoslovanski delegat Marko Celebonovič. Opisal je razvojno smer likovnega življenja v naši državi po vojni. To smer zlasti označuje osamosvojitev od kulturne diktature Informbiroja. »Danes mi sodimo,« je dejal Marko Celebonovič, da je treba vzgajati in dvigati umetniški okus ljudstva, ne pa, da se umetnik prilagodi ravni najširših množic. Našemu umetniku je popolnoma zagotovljena svoboda izražanja. Umetniška združenja so omejila svojo kompetenco na aindikalno-družbena vprašanja. Likovni umetniki so socialno zavarovani po najvišji lestvici, zavarovanje pa ne plačajo sami, pač pa država.« Ko je z več primeri in po, datki orisal živahno ozračje v našem likovnem ustvarjanju, je Celebanovič izrazil upanje, da bo ustanovitev Svetovne zveze likovnih umetnikov prispevala, da bodo jugoslovanski slikarji postali bolj znani in da bodo sami bolje spoznali inozemske umetnike. Na vprašanje, kakšen vtis je dobila jugoslovanska vojaška delegacija po prvem srečanju z grškimi vojaškimi oblastmi, in če se bodo srečanja ponavljala, je generalni podpolkovnik Pavle Jakšič odgovoril: »Pri zastopnikih grške armade in enot, ki smo jih obiskali, smo povsod doživeli prisrčen sprejem. Med nami je vladalo prijateljsko ozračje in medsebojno razumevanje. Kot sem dejal, je to prvo prijateljsko srečanje. Vsekakor bodo tudi v prihodnje podobni obiski med našima prijateljskima državama.« Carigrad, 24. sept. Skupina jugoslovanskih višjih častnikov v spremstvu turškega vojaškega atašeja v Beogradu Rasima Savaškana in jugoslovanskega vojaškega atašeja v Turčiji podpolkovnika Adema Akšamija je prispela davi ob 9.30 s posebnim vojaškim letalom v Ankaro. Na ankarskem letališču so jugoslovanske goste sprejeli divizijski general Nihal Akoca Predsednik štajerske pokrajinske vlade na velesejmu v Zagrebu Zagreb, 24. septembra. Predsednik štajerske pokrajinske vlade Joseph Krainer in predsednik graškega velesejma dr. Kam schal sta obiskala danes zagrebški velesejem. Po obisku na velesejmu je predsednik mestnega ljudskega odbora Mirko Favlekovič priredil gostoma na čast kosilo. Tehnična pomoč OZN Ženeva, 24. sept. (AFP). Uprava za tehnično pomoč OZN je proučevala včeraj skladno delavnost strokovnjakov za tehnično pomoč v posameznih državah. Na sestanku so med drugim proučevali napredek pri izvajanju razširjenega programa tehnične pomoči Izraelu in Jugoslaviji. Uprava je zaslišala stalne predstavnike tehnične pomoči v teh državah in ugotovila, da je delo na področju tehnične pomoči imelo zelo zadovoljive rezultate. Hodža, poveljnik ankarske garnizije general Salik Džaškun in drugi višji častniki turškega ne-neralnega štaba. Z jugoslovanske strani so bili navzoči jugoslovanski veleposlanik v Ankari Ljuba Radovanovič in osebje veleposlaništva. Ko je godba zaigrala jugoslovansko in turško himno, je generalni podpolkovnik Pavle Jakšič pregledal častno četo. Nato je skupina jugoslovaiskih višjih častnikov v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika Radovanoviča položila venec na spomenik Kemala Atatiirka, nato pa odšla v kabinet predsednika republike, kjer se je vpi« sala v knjigo. Danes dopoldne so jugoslovanski višji častniki obiskali predsednika turške vlade Men-deresa, ministra za zunanje zadeve Keprülüja, ministra za obrambo Hoeymenija, načelnika turškega generalnega štaba generala Tamuta in njegovega namestnika generala Okana. Načelnik turškega generalnega štaba general Yamut je priredil na čast jugoslovanskim gostom slovesno kosilo. Sestanek centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Beograd, 24. sept. Na zadnjem sestanku centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije so pretresali vprašanja, ki so v zvezi z življenjem in vzgojo delavske mladine in organizacijskimi pripravami za VI. kongres LM. Sklenjeno je bilo, da bodo mladinske organizacije izvolile za 'VI. kongres LM 1150 delegatov. Kongres bo 26. in 27. dec. v Beogradu, ob desetletnici ustanovitve Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije (USAOJ). Na sestanku so ugotovili, da ne posvečamo dovolj pozornosti šolanju in zaposlitvi učencev v gospodarstvu, zdravstveni in tehnični zaščiti ter vzgoji delavske mladine. Večina šol učencev v gospodarstvu ima slabo učno osebje, za posamezne predmete nimajo učnih knjig, šolski prostori pa ne ustrezajo higienskim pogojem. Podobno je tudi v domovih učencev. Po cenitvi CK LMJ bi morali zapreti nad 50 % domov v Srbiji, ker ne ustrezajo namenu. Nekatera gospodarska podjetja in tovarne so v napačnem razlaganju gospodarskega položaja odpuščala učence z izgovorom, da so nerentabilna delovna sila Podjetje »Prvomaj- ska« je odpustila 114 učencev, »Nikola Tesla« 168, Direkcija državnih železnic v Beogradu pa 116. Centralni komite LM sodi, da ni mogoče reševati resnejših iđeološko-politićnih in kulturno - prosvetnih vprašanj med delavsko mladino, dokler ne bodo rešena ta vprašanja. Zato je bilo sklenjeno, da morajo republiški odbori Ljudske mladine v soglasju z gospodarskim svetom in Svetom za znanost in kulturo svoje republike, izvesti podrobnejšo razčlenitev potreb strokovne del ovije sile. Republiškim in gospodarskim svetom bodo svetovali, naj urede odnos med strokovnimi delavci in učenci ter mladim delavcem omogočijo zaposlitev. Presežek učencev bi lahko preusmerili v tiste panoge gospodarstva, kjer se še čuti pomanjkanje strokovnih moči (gradbeništvo, gozdna industrija). Svetom za znanost in kulturo bodo predlagali, naj šole učencev v gospodarstvu vskla-dijo s potrebami posameznih panog. Mladinske organizacije bodo storile vse, da se zboljšajo življenjski pogoji učencev v gospodarstvu in delavske mladine sploh. Konec meseca bo tudi predsedstvo centralnega sveta Zveze sindikatov proučilo problem delavske mladine. Veličasten nastop čuvarjev Jadrana Masiopu našita mornarjev Je prisostvovalo nad 15.000 Ljubljančanov Ljubljana, 24. sept. Stadion ob Titovi cesti že dolgo ni sprejel toliko gledalcev, kakor danes. Kamorkoli je seglo oko, povsod nepregledna množica ljudi, ki nestrpno pričakuje prihoda mornarice. Jesensko sonce, ki je sijalo tokrat tako toplo kot že dolgo ne, je napravilo vzdušje še posebno praznično. Naša mornarica goji poleg ostalih ved, ki jih terja obramba in čuvanje Jadrana, tudi telesno vzgojo. Vsa leta po osvoboditvi so enote mornarice sodelovale z velikimi uspehi na najrazličnejših tekmovanjih in fizkni-turnih prireditvah. Da omenimo samo nastop mornarjev na velikem zleta v Beogradu leta 1947 in takoj za tem na zletu v Pragi, kjer so njihova izvajanja zapustila nepozabne vtise. Letos so mornarji ob 10 letnici ustanovitve naše jugoslovanske mornarice znova pripravili nastop, ki so ga prikazali že v vseh glavnih mestih države. Povsod so za svoje izvrstne točke želi veliko odobravanja in hkrati vzbujali krepko vero v nepremagljive sile Titovih mornarjev. Ob gromkem odobravanju in spontanem vzdušju tisočglave množice so se začele ob napovedanem času vsipati na stadion kolone 700 stasitih mornarjev. V ponosnem koraku so minevali častno tribuno, na ka- teri so bili naši najvišji predstavniki ljudske oblasti, JLA in mornarice. Se dolgo po tem, ko je zadnji mornar zapustil po pozdravu stadion, se živahno pozdravljanje mornarjev ni zlepa poleglo. Naglo so se za tem začele odvijati posamezne elitne točke, ki so se po svoji vrednosti in izvrstnem izvajanju stopnjevale. Za začetek je priplula na sredino velikega prostora barka, ki se je na mah razpršila v številne mornarje. Slednji so vsak na svojem mestu pričeli z živahnimi vajami, medtem ko se je na sredi na vzvišenem prostoru sukal stasit mornar, predstavljajoč morski svetilnik. Med mnogimi lepimi ln težkimi sestavami, e katerimi ----—- Jt» ob morn Speisern poadravu zastavi, so nastopi Otovi mornarji, je Ml V naslednji točki so sproščeno pritekli na telovadni prostor mornarji in prikazali množico mornarskih raznoterosti, napovedovalec pa je povedal, da je to vsakodnevni način njihovega dela, seveda v prostem času. Eni so vlekli vrv, drugi so sa zabavali z velik o ponjavo, s pomočjo katere so metali tovariše visoko v zrak, tretja skupina je prikazala skoke v voda, številne druge vrste pa so se zabavale z drugimi panogami. Navdušenje gledalcev se je od točke do točke stopnjevalo. Medtem ko je prejšnja skupina komaj zapustila telovadišče, se je pojavila v rajalnem pohodu že druga in takoj začela z izvajanjem, tako da gledalec skoraj ni prišel do oddiha. Posebno lepa je bila sestava z meči, ob koncu katere so z živimi telesi napravili obalo našega morja, a po njem so zaplule tri velike bojne ladje, ki so jih ponazorili korakajoči mornarji. Tudi vaje s puškami so izvedli posebno strumno. Pri teh so poleg odlične izvedbe vžgale živahne premene, saj so telovadili zagoreli mornarji vsak hip v drugačni formaciji. Ob zadnji točki je doseglo navdušenje prisotnih svoj vrhunec. Mornarji so se predstavili s posebno lepimi in težkimi sestavami, medtem ko so za konec vaje sestavili zvezdo, sredi nje sidro, na vsaki strani pa napis »Tito«. Takoj za tem so napravili še posebno lepo zaključno sliko, s čimer je bil elitni nastop naših mornarjev — fizknlturnikov zaključen. Množice Ljubljančanov, med katerimi je bila tokrat posebno številna mladina, so z navdušenjem zapuščale stadion, s ponosom v srcih, da so naši mornarji izurjeni fizkulturniki in hkrati prekaljeni branitelji našega sinjega Jadrana. iLETO XIII., ŠTEV. 228 SLOVENSKI DireKiori Ka/i obrata. Te stroje Izdelujejo tudi za mlekarne — dobila ga bo tudi ljubljanska Ob ustanovitvi trgovinske v kočevskem okraju Ukrepi za nakup kmetijskih pridelkov — Borba proti prevelikim dobičkom Letošnja letina na kočevskem državnem posestvu Vprašanja in odgovori Vzroki revščine v Žetalah so predvsem v preteklosti Občini Neraplje in Žetale sta najbolj pasiven del Haloz. Vinogradi, ki so v. ostalih Halozah glavni vir dohodkov, prehajajo tu v kostanjeve in druge listnate gozdove. Drugačni od onih v Zavrču, Leskovcu in Podlehniku so tudi zemljiški odnosi. Medtem ko je v ostalih predelih pereče vprašanje preskrba kmečkih viničarjev, je tu poleg drugega vzrok gospodarskim težavam tudi razdrobljenost zemlje. 2etale imajo letnega prirastka okrog 20 prebivalcev. Zemlja daje malo, zaradi zastarelega gospodarjenja še manj, kakor bi lahko dala. Prebivalstvo ni bilo navajeno odhajati po svetu. Desetletja, morda celo stoletja, so iskali nove možnosti za preživljanje v razkosovanju zemljišč. Namesto za blagostanje so s tem ustvarjali pogoje za revščino. Tako j ? danes med 400 gospodarstvi v Žetalah 200 gospodarstev izpod 3 ha zemlje, a dobra tretjina tega so gospodarstva izpod 1 ha. Največ posestnikov ima okrog 2 ha zemlje, kar v tem pasivnem predelu ne pomeni mnogo. Tlemi j a je kamenita in izčr- pana, sence Donačke gore, Ma-celjskih hribov in Resenika jemljejo odročnim vinogradom sonce. Premalo sonca in samozavesti je tudi v ljudeh. »Do smrti bom že živel«, se vda v revščino haloški kočar, čeprav je morda v cvetu let in bi si življenje lahko uredil drugače. Težko je odtrgati haloškega človeka z njegove kočarije in ga poslati na delo v industrijo in gradbeništvo. Na Strnišču dela v tovarni pri »Gradisu« mnogo delavcev in delavk iz sosedne republike Hrvatske. Navzlic temu, da iz Žetal v Str-nišče ni niti 50 km, se je na gradbišču in v tovarni zaposlilo doslej malo Haložanov iz najrevnejših predelov, kjer so rednega zaslužka najbolj potrebni. Posledice preteklosti, ko so bile Haloze pred vojno eden izmed najbolj zapostavljenih in politično ter kulturno-prosvetno zanemarjenih predelov, ovirajo gospodarski razvoj še danes. Domov v Žetale in v domačo občinsko pisarno se je s službovanja v državnih ustanovah po naših mestih letos vrnil eden izmed mladih Haložanov, ki je r dovolj razgledan in sposoben, da bo lahko vodil odkrito borbo za boljše življenje. To je občinski tajnik Fideršek, član okrajnega komiteja KPS, ki se zavzema za domačega človeka z ljubeznijo in z vero, da je mogoče ustvariti boljše gospodarske pogoje. Toda Fideršek poleg poklicnega dela te velike naloge sam vendarle ne bo zmogel. Predvsem bo treba čimbolj razgibati delo množičnih organizacij in s pomočjo Osvobodilne fronte reševati gospodarska in prosvetna vprašanja. Tudi predsednik občine bi kot predstavnik prebivalstva lahko dosegel marsikak uspeh, če bi se le zanj odločneje boril in bi ne porabil toliko časa za svoje zabave. Za načrtno prevzgojo ljudi pa so dol?ni čimveč prispevati tudi okraj in prosvetne ustanove. Predvsem je treba sprejeti sklep o obveznem anal-fabetskem tečaju, saj se mladina, rojena v letih 1932 do 1935, komaj zna podpisati. V Žetalah je na 38 km2 2300 prebivalcev, a od celotne površine samo 390 ha njiv ter 87 ha vinogradov. Nad polovico površine občine pokrivajo gozdovi. Vinogradi so stari ter izvirajo še iz velike obnove po trtni uši. Razen nekaj nasadov so obdelani zelo malomarno. Ko- se trs zaradi starosti posuši, posadi že-talski vinogradnik na njegovo mesto novega ne glede na slabo kakovost zemlje. Tako trsje ne more primerno uspevati in ne dati zadovoljivega pridelka. Po-, vprečen hektarski pridelek že-talskih vinogradov je letos 5 hektolitrov. Nepravilno in premalo izkoriščeni pa so v Žetalah tudi sicer ugodni pogoji za živinorejo, ki bo morala postati v prihodnosti glavna gospodarska panoga občine. Ljudi je treba naučiti napredne živinoreje, ta pa je seveda povsem drugačna kakor sedanja. Pod Donačno goro, Resenikom in Maceljskim gričevjem je svet travnat, povprečna mlečnost pa je v Žetalah vendarle na leto samo po 8001 na kravo. O sodobnih hlevih tu skoraj ni govora. V sedanjih gospodarskih pogojih bi jih žetalski kočarji tudi težko gradili, toda razna popravila in izboljšave bi zmogli, če bi se le zavzeli za to. Kakor menda nikjer v Sloveniji, so se po hribih okoli Žetal ohranile tako imenovane »štalunce«, na pol v zemljo vgrajeni hlevi, ki imajo za človeško glavo velika okenca, zatlačena s starimi cunjami in slamo. V teh »štaluncah« živina nima niti dovolj zraka niti zadosti prostora in če zboli na tuberkulozi, ni to nič čudnega Žetalski kočarji so sicer prepričani, da so taki hlevi naravnost imenitni, posebno pozimi, ker je živini dovolj toplo, vendar pa kažeta gospodarsko stanje in visok odstotek bolne živine drugače. Socialno stanje v Žetalah ni lahko. Poleti odhaja prebivalstvo na Dravsko polje mlatit, past živino in pomagat pri drugih poljskih delih. Vendar si s tem le malo pomagajo. Zadnja leta je bilo precej zaslužka v državnih gozdovih. Sorazmerno drago so prodajali tudi svoj kostanjev les. Toda do letos je gozdna uprava plan sečnje izpolnila, izsekavanje zasebnih gozdov pa je ustavila uredba o prepovedi sečnje. Po osvoboditvi je odšlo iz žetal-ske občine na delo v industrijo 300 ljudi, od tega se jih je okrog 100 vrnilo domov, ostali pa so se oprijeli stalnega zaslužka. Precej jih je odšlo letos, vendar se jih bo za odhod moralo odločiti še več. Dovolj je že mladih ljudi, ki bi si na Jesenicah in drugod lahko zaslužili za primernejše življenje, kakor ga imajo sedaj. S pridobivanjem mladih moških za stalno delo pa bo treba začeti reševati tudi vprašanje vzdrževanja nezakonskih otrok. Od okrog 70 rojstev na leto jih je polovica nezakonskih. Nekaj nezakonskih otrok podpira občina, ostale pa deloma vzdržujejo matere in njihovi sorodniki, nezakonski očetje pa prispevajo k vzdrževanju zelo malo, ker so v največ primerih brez premoženja. V žetalsko šolo prihaja okrog 80 odstotkov zanemarjenih otrok, izmed katerih imajo najslabše življenjske pogoje nezakonski otroci. Medtem ko še za odrasle v žetalskih kočarijah ni dovolj postelj, jih imajo za otroke le malokje. Saj ima 49 odstotkov družbi v žetalski občini samo po eno sobo s povprečno 4 stanovalci in v tej sobi po eno do največ dve postelji. Otroci spijo v »rajšpetlih«, to so nekaki zaboji na kolesih, na klopeh ali na tleh. Navzlic temu pa je umrljivost otrok po osvoboditvi v tem predelu zelo padla. Lani novembra so odprli ambulanto, kjer dvakrat na teden ordinira zdravnik, ki polovico bolnikov zdravi na državne stroške. Za izboljšanje zdravstvene prosvete iz zdravje dojenčkov skrbi tudi nastavljena babica. Vendar bo tudi v zdravstvu treba popraviti še mnogo. Tako je nujno dati prebivalstvu čimprej potreben kredit za gradnjo vodnjakov. Po gričih ni vode in jo morajo nositi od daleč, razen tega pa je zdravstveni pregled ugotovil, da je 98 odstotkov prebivalstva več ali manj Obolelega na golšavosti. Triletni gospodarski plan že-talske občine določa načrtno obnovo vinogradništva, obnovo sadjarstva m obnovo ter izboljšanje živinoreje. Potrebno pa je v ta plan vključiti tudi gradnjo lokalne ceste Marina vas—Dole-na—Kočice, gradnjo cistern za vodo in plan za izboljšanje ljudske prosvete. Osnovna šola ima 5. učiteljev, potrebuje jih več in še bolj delavne. Za preživljanje prebivalstva, ki doma nima dovolj kruha in ne more oditi v industrijo, je posebno za zimske mesece treba vpeljati domačo obrt. Največ je pogojev za pletarstvo in izdelovanje lesenega poljskega orodja. Zanimanja je za domačo obrt med ljudmi dovolj, treba pa je prirediti tečaje, v katerih se bodo naučili izdelovati predmete domače obrti tako, da jih bodo lahko tudi prodali. Gospodarsko vprašanje bodo še bolj kot drugje morali dosledno reševati tudi preko kmetijske zadruge. S skupnimi močmi in sredstvi bodo lahko opravili vse to, česar poedinec ne zmore. Laže bodo obnavljali, urejevali hleve in domove in prodajali celo pridelek svojih gozdov, domači kostanj. Kot zadruga bodo laže dobili tudi kredite, brez katerih 'ne bodo mogli začeti načrtne obnove in gradnje cistern. Zadruga bo morala poskrbeti, da bodo v Žetalah posadili čimveč cepljenega drevja in bodo izginila z limom in drugimi zajedavci porasla drevesa. Se nadalje pa bodo vir dohodkov lahko orehi, ki jih kapar ne napada in tu dobro obrodijo. Treba jih bo le še več posaditi. Potrebno je zdramiti Osvobodilno fronto, poživeti partijsko delo in nuditi mlađemu tajniku na občini vso potrebno pomoč. M. & 4. rfr. 7 Sloveftsiei poročevalec. 7 st. 228 / 29. septembra 1952 USPELA ZDRAVSTVENA AKCIJA V HALOZAH * Prebivalstvo Haloz je pretekli mesec razgibala velika zdravstvena akcija, ki jo je organiziral Centralni higienski zavod v Ljubljani s sodelovanjem Centra za fluorografijo na Golniku. Dve fluorografski ekipi sta rentgensko slikali prebivalstvo občin Lešje, Žetale, Videm, Makole, Leskovec, Cirkulane in Zavrč. Povsod tam, kjer «o se ustavila vozila fluorografske in zdravstvene ekipe, so se ob določenih urah zbrali številni prebivalci haloških vasi in domačij od blizu in daleč, prišli so mladi in stari, tudi po osemdesetletni starčki in ženice si našel vmes. Cas pregledov je po- čem ostanki žalostne preteklosti v stari državi, ko ni nihče za njih skrbel in v ničemer pomagal, ta bi bil prav gotovo radostno presenečen ob pogledu na dolge vrste haloških ljudi, ki so se disciplinirano udeleževali zdravstvenih pregledov, ter s tem pokazali, da znajo ceniti prizadevanje oblasti za zdravje ljudstva. Tako so se na primer v Cirkulanah udeležili akcije prav vsi upravičenci, pa tudi vsi ostali kraji se lahko pohvalijo, z izjemo maloštevilnih zamudnikov, s skoraj stoodstotno udeležbo. Vse priznanje je treba izreči zdravstvenim in prosvetnim delavcem ptujskega okraja, tako rejena posebna predavanja, na katerih so se ljudje seznanili z nevarnostmi tuberkuloze in še z raznimi zdravstvenimi vprašanji. S pomočjo družbenih organizacij (zlasti članov in aktivistov RK) so povsod ustanovili vaške aktive, ki so poskrbeli, da so vsi obvezniki pravočasno prejeli osebne pozivnice za pregled. Ciani okrajnega zdravstvenega sveta pa so ljudi opozarjali na važnost zdravstvene akcije. Zdravstveni ekipi sta opravili ves ta čas ogromno delo in je bilo pregledano samo v prvih desetih dneh kar 6200 prebivalcev. V fluorografskem avtomobilu so opravili nekatere dni tudi po 600 rentgenskih slikanj (celo 663), kar je za osebje in za zmogljivost fluorografskega aparata vsekakor nadpovprečna številka. V ekipah so sodelovali zdravniki, medicinske sestre in medicinski tehniki Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane in ljubljanske klinike, pomagali pa so tudi domači zdravstveni delavci. Vse potrebne bakteriološke preiskave so sproti vršili v laboratorijih Zdravstvenega doma v Ptuju. Ljudje so se pri preiskavah pridno posluževali zdravstvenih posvetov. Istočasno z akcijo je bila izvedena v nekaterih haloških predelih anketa o golšavosti, ki je v Halozah precej razširjena. Zdravstveno akcijo si je ogledal tudi član burmanske delegacije. Po kratkem presledku bo pregledano zdravstveno stanje prebivalstva na levem bregu Drave s Slovenskimi Goricami. Za vse predele, kjer bodo v bodoče podobne zdravstvene akcije, so Haloze izpričale zgleden, posnemanja vreden primer dobro izvedene organizacije in številne, disciplinirane udeležbe obveznikov. L. K. RESOM KPJ j Odprti partijski sestanki v slovenjegraškem okraju - zrcalo dela partijskih organizacij V zadnjem času so imele že skpr.aj vse osnovne partijske organizacije v slovenjegraškem okraju odprte partijske sestanke, katerih se je udeležilo večinoma povsod tudi veliko število nepartijcev. Partijske organizacije so skoraj povsod pravilno kritično premotrile svoje dosedanje delo in se v razgovorih ozirale tudi na koristne pobude in predloge, ki so jih ponekod dajali nečlani ter tako sprejele svoje nove delovne programe. Na Muti ob Dravi, kjer je prišlo na sestanek poleg večine organiziranih članov tudi zelo veliko število nepartijcev, so O tistih, hi skrbijo za ceste Zdravstveni avtomobil se Je ustavil tudi v Zavrču, kjer so bili rentgensko pregledani in slikani vsi prebivalci menil za ljudi tako rekoč praz- za dobro izvedene propagandne nični dan. Kdor pobliže pozna priprave, kakor za organizacijo življenje Haložanov z njihovi- akcije same. V vseh večjih krami težavami, ki so še v marši- jih so bila pred pregledi pri- V Zrečah so odkrili spomenik 41 borcem, padlim v NOB niki padlih borcev položili pred spomenik 37 vencev. Oko marsikatere matere, očeta, otroka, žene itd. je bilo v tem trenutku rosno, od ponosa, da so tudi oni prispevali svoj delež k osvoboditvi. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev tov. Zupančič je vsem svojcem padlih razdelil posebne spomenice. Na proslavi so sodelovali moški pevski zbor, ženski zbor in pionirji zreške šole, ki so tov. E. Kristanu podarili šopek cvetlic. V okviru popoldanske proslave so nastopili zreški gasilci in fizkulturniki, v kulturnem domu pa so ponovili dramo »Operacija«. L. V. Med številne kraje v naši domovini, ki so med narodnoosvobodilno vojno ogromno pomagali na razne načine za osvoboditev, lahko prištevamo vas Zreče z vso bližnjo okolico Pohorja. Zrečani niso pozabili na svoje sinove, brate, očete in vse tiste, ki so dali svoje življenje za svobodo. Že lani so odkrili spomenik 20 talcem na mestu, kjer so bili ustreljeni, preteklo nedeljo pa skupen spomenik 41 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Uvod v proslavo je bil že v soboto zvečer, ko so zreški igralci na novo preurejenem odru podali dramo »Operacija« v režiji tov. Franca Kolina, v nedeljo zjutraj pa je zreška tovarniška godba priredila budnico. Kmalu zatem so se začeli zbirati nekdanji borci in sorodniki padlih, tako da se je do 9. ure nabralo nad 2000 ljudi z južnega Pohorja in iz zgornje Dravinjske doline. Med svoje znance sta prišla podpolkovnik JLA tov. Franta in major JLA tov. Dunda, ki sta se dlje časa borila v teh krajih. Med nje je prišel tudi tov. Etbin Kristan s svojo soprogo. Med gosti so bili sekretar in org. sekretar OK KPS za Celje-okolica tov. Sumrada in Kovač, zastopnik JLA tov. major. Švajger, več poslancev in zastopniki množičnih organizacij ter podjetij, ki so pomagali pri zbiranju sredstev za spomenik. V otvoritvenem govoru je član občinskega odbora ZB tov. Vrhove opisal boje pohorskih partizanov v tej okolici. Za njim sta govorila še tov. Sumrada in Švajger, tov. Etbin Kristan pa je orisal vtise naše borbe med izseljenci v Ameriki. Med zvoki godbe sta spomenik odkrila stara pohorska borca — domačina tov. Jože Pečnik in Veronika Vidmar. Vod JLA je izstrelil častno salvo, nato pa so zastopniki množičnih organizacij, podjetij in društev ter sorod- Mariborski sekciji za vzdrževanje cest je zaupana odgovorna naloga, da vzdržuje ceste na obsežnem področju od Črne na Koroškem do hrvaške meje, Konjic in tja do Hodoša in Dolnje Lendave na madžarski meji. Zasluga tega kolektiva je, da teče ob vsakem letnem času v petih okrajih severovzhodne Slovenije nemoten cestni promet, kar je za naše gospodarstvo ob naraščajoči industriji v teh predelih nadvse važno. Okoli 260 cestarjev, ki so glavna delovna sila kolektiva, kamnarji, tesarji, zidarji, asfalterji in težaki skrbijo za čez 1000 km cest, da so pravočasno posute, da so zakrpane kotanje, očiščeni jarki za odtok vode, za stanje ograj in vzdržljivost mostov, ki merijo v skupni dolžini okoli 2200 metrov. Vsak izmed cestarjev vzdržuje svoj odsek v dolžini treh do petih kilometrov. Posebno odgovorno in težko službo imajo pozimi, ko je treba odstranjevati tudi sneg, ki je zlasti minulo zimo resno oviral reden promet Pomanjkanje motornih plugov za pluženje snega je tedaj pokazalo vse svoje škodljive posledice. Cestno-vzdrževalna služba je vezana na številne težave, poleg tehnične zaostalosti tare člane kolektiva nenehna boirba za iz- K članku „Špekulantom ne pustimo kupovati živine“ V »Slovenskem poročevalcu« z dne .18. septembra so bili v •članki/- pod gornjim naslovom omenjeni' tudi graditelji stanovanjskih hiš med Krškim in Leskovcem. Prvo, kar je zelo važno, bi pisca navedenega članka radi seznanili s tem, da si na tem naselju nobeden »bivši trgovec« ne zida hiše, pač pa je 50% graditeljev trgovskih pomočnikov, ostali pa so delavci in nameščenci, ja-zen enega, ki je bivši nameščenec gostinskega podjetja. Pisec članka nas tudi nima za delovne ljudi. Vsi graditelji smo zaposleni v raznih podjetjih in uradih. Ali potem nismo delovni ljudje? Ce bi pisec članka pregledal izčrpane kvote kreditov pri Naredni banki v Krškem, bi za nas »bivše trgovce« prav gotovo našel drugačen naziv. Zanimivo je tudi to, da vsi trgovski nameščenci gradimo hiše s pomočjo kredita, medtem ko od ostalih graditeljev nihče. Nadalje ne smatramo navadne enodružinske hiše za luksuzno si lahko privošči ki ima dve hiši. vilo, kar »magnat«, Svetujemo piscu članka »Spekulantom ne pustimo kupovati živine«, naj razkrinka rajši tiste ljudi, ki imajo denar iz špekulantskih virov, ne pa da napada človeka, ki se od ranega jutra m pozno v noč po svoji službi dolga leta trudi, da si zgradi skromen dom za svojo družino. Slavko Pleterski datnejše kredite. Trenutno skušajo odvrniti nevarnost, da v jeseni ne bodo mogli pripraviti potrebnega gramoza za pomladanska dela, — ker nimajo denarnih sredstev! Stanje cest je na splošno vse prej kot dobro, saj so modernizaciji cest posvečali pred vojno vse premalo pozornosti. Statistika, v kakšni meri se prav zaradi slabih cest kvarijo vozila, pa prepričljivo kaže na to, da se izplača vložiti za obnovo cest večje vsote kakor doslej! Besede maršala Tita v Glini, da bomo posvetili največjo skrb našemu prometu — dajejo mariborskemu kolektivu vero, da bodo v tem pogledu kmalu prebrodili težave. Dotlej, da bodo sedanje makadamske ceste asfaltirane, pa jih skušajo z vso iznajdljivostjo ohraniti. To skrb jim otežuje pomanjkanje dobrega gramoza. Vzhodno od Maribora namreč ni potrebnega kamna, temveč le rečni gramoz. O modernizaciji cest v področju mariborske sekcije pa skorajda ne moremo govoriti, dasi je to nujno potrebno na odseku Maribor—Radgona —Murska Sobota, prav tako terja popolne obnovitve cesta Dravograd—Slovenj Gradec— Velenje in cesta Mežica—Prevalje—Guštanj, kjer je zadnja leta promet močno narasel. V zvezi z gradnjo dravske hidrocentrale v Vuhredu pa pripravljajo modernizacijo ceste Dravograd—Ožbolt. Problem zase predstavljajo za kolektiv provizorni leseni mostovi, zgrajeni večjidel po osvoboditvi. Zivljenska doba takšnega mostu je pet do šest let, kar se pravi, da so že v kritični dobi. Kljub majhnim kreditom so jih stalno popravljali in bodo cestarjem, — v kolikor se ne bomo naenkrat lotili gradnje novih mostov, — še nadalje odgovorna skrb. Značilno za kolektiv mariborske sekcije za vzdrževanje cest je njegova raztresenost glede na delovna mesta. Zlasti cestarji so čest0 oddaljeni po desetine kilometrov od mest in vasi. Zato so tudi medsebojni stiki in povezanost z upravo zelo otežkoče-ni. Da bi člane kolektiva vendarle povezali in jih sproti seznanjali z dogajanji v njihovem ožjem in širšem delokrpgu, so nedavno izdali prvo številko svojega časopisa »Glas cestarjev«. V njem objavljajo med raznimi strokovnimi članki tudi tekmovalne napovedi v počastitev VI. kongresa KPJ, kar kaže, da kljub vsem težavam ne zaostajajo za ostalimi delovnimi kolektiv. Med drugim obljubljajo studenški kamnolomci, da bodo zvišali produktivnost dela za 5fl/c da bo vsak delavec opravil 15 prostovoljnih delovnih ur in da bodo do kraja oktobra pripravili 900 m* gramoza. Ob koncu napovedi pozivajo vse kamnolome z besedami, — ne ustrašite se naše obveznosti, marveč pokažite, če ste nam kos! ljudje z zanimanjem poslušali poročilo o opravljenem delu in napakah, ki so bile pri tem storjene. V tem kraju je zelo pereče vprašanje nemškutarjenje in so taki pojavi pogosti pri mladini, ki večkrat uhaja ilegalno čez mejo. Mladina tudi preveč pijančuje in zapravlja čas s kartanjem. Videti je, da je mladinska organizacija premalo delavna, saj niso bile izvedene niti še volitve v sekretariat. Balj delavna je mladina iz okoliških vasi, zlasti se rada udejstvuje pri dramskem delu, kjer je dosegla že lepe uspehe. Tudi o kultumo-prosvetnem delu, o delu občinskega odbora, o socialni zaščiti ter o delu občinskih podjetij, je tekla beseda. Sprejeli so nekaj koristnih sklepov za izboljšanje dela in večjo aktivnost članov Partije. V Podgorju, znanem partizanskem kraju, je bila partijska organizacija ustanovljena že leta 1943. Takrat je štela osem članov, toliko pa jih šteje še danes. Tu vsa zadnja leta člani partijske organizacije niso dajali tiste zdrave delovne pobude, kot bi jo morali -in se niso znali uveljaviti med ljudstvom, '/udi prvi odprti partijski sestanek je bil slabo pripravljen. Občinska partijska organizacija v Dravogradu pa je napravila v zadnjih mesecih znaten vzpon. Dravograd je važno prometno križišče in je prav, da so člani Partije posvetili veliko pozornost pravilnemu narodnostnemu zadržanju do tujcev in se bore proti starim napakam — hlapčevskemu odnosu do vsakogar, ki prihaja čez mejo. Tu so na sestanku podrobno analizirali delo in sprejeli sklepe za pospešeno delo v vseh organizacijah, zlasti pa za temeljitejšo ideološko izobrazbo članov Par» tije, ki je zlasti pomanjkljiva. Na Razboru je med vsem prebivalstvom vladalo veliko zanimanje za odprti partijski sestanek, ki so se ga udeležili v zelo velikem številu. Sklenili so, da se bodo odslej vaške organizacije pogosteje sestajale, bolje vodile davčno politiko, storile vse potrebno za elektrifikacijo kraja: govorili so o tesnejši povezavi z občinskim odborom Podgorje, o' gradnji zadružnega doma v Podgorju in o podobnih važnih dnevnih vprašanjih. Pri Gradisu-Ravne, ki se uvršča po svojih delovnih uspehih med najboljše gradbene kolektive, so imeli tokrat že drugi odprti partijski sestanek, ki je dal, kakor prvi, nekaj zdravih pobud za uspešnejšo delo. Člani Partije dobro prenašajo med člane delovnega kolektiva naloge im sklepe Partije in so uspehi povsod vidni. Zato je treba posebno poudariti uspešno delo delavskega sveta in upravnega odbora. V zadnjem času se je znatno izboljšalo tudi delo mladinske organizacije. V železarni v Ravnah obisk nepartijcev na odprtem partijskem sestanku ni bil ravno številen, vendar je bil sestanek kljub temu razgiban in plodovit. Tukaj ima partijska organi-acija vodilno vlogo in zelo veliko pomeni v podjetju. Trije biroji, ki zajemajo vse obrate, so dosegli skozi zadnje mesece ostre borbe za boljšo proizvodnjo in zmanjšanje izmečka, za odpravo negativnih pojavov in drugega, zelo velik uspeh. Na sestanku-so obravnavali mnogo resnejših vprašanj in so kakor drugod, dobro pretehtali posamezne kandidate, ki so jih izvolili v vodstvo svoje organizacije. SE VODE JI NE PRIVOŠČIJO »Slovenski poročevalec« Je objavil 17. t. m. članek pod »Pisma uredništvu«, v katerem tov. France Smon obtožuje Upravo vodovoda v Celja, da ne privošči 90-letnl Neži Čretnik pitne vode iz mestnega vodovoda. Imenovana prejema vodo od mest. vodovoda, zajetje Selce, in je zaradi majhne kapacitete tega studenca edina, ki v poletnih mesecih dobiva vođo. Dne 1. julija so neznani zlikovci nasilno odprli vrata zajetja in odprli izpustni ventil, tako da je tekla voda v ribnik. Ker je bila upravi mestnega vodovoda poškodba javljena šele 7. julija, je takoj odredila popravilo in od 8. julija je Neža Čretnik nadalje dobivala vodo. Neznani storilci so po tem datumu še večkrat udrli v rezervoar in izpustili vodo. Mestno pokopališče ln novo zgrajena vrtnarska hiša sta bili doslej brez vode. Zato so zgradili vodovod, kakor ga pisec v članku omenja, vendar pa trenutno nima ni-kake zveze z odvzemom vode Neži Čretnik. Uprava Pliname-Vodovoda. Celje. Nov roman ,,Slovenskega poročevalca** John Steinbeck: „NEGOTOVA BITKA“ S I. oktobrom bo »Slovenski poročevalec« začel objavljati roman »Negotova bitka«, ki ga je napisal znani ameriški napredni pisatelj John Steinbeck, ki ga poznamo zlasti po romanu »Sadovi jeze« in noveli »Biser«. Roman »Negotova bitka«, ki ga je John Steinbeck napisal leta 1936, je v Ameriki žel veliko priznanje, saj je doživel vrsto izdaj. O Steinbeckovem slogu pisanja, ki se odlikuje zaradi napetega odvijanja dogodkov in kjer nastopajo močno karakterizirane osebnosti, ni treba še posebej pisati. Prepričani smo, da bomo z našim novim romanom zelo ustregli našim bralcem. Iz naših krajev IZ DOBRNE Pohod tabornikov Roda posavskih kresov v Toplice #PISMAVREDNISTVU TAKIH TURISTOV NE POTREBUJEMO Zadnje čase se je pri nas močno razvil turistični promet. Poleg skupinskih potovanj, ki se jih v veliki meri poslužujejo posebno Avstrijci, vidimo ob sobotah in nedeljah v Ljubljani tudi mnogo Tržačanov, ki se na svojih »Vespah« in »Lambrettah« prevažajo po mestu m okolici. Vsak nas človek ob teh dejstvih z veseljem ugotavlja, da vlada v tujini vedno večje zanimanje za našo državo. Mnogo več je tistih, ki se hočejo z lastnimi očmi prepričati o neresničnostih, ki jih o nas trosijo v svet nekatere tuje agencije, posebno iz Italije. Od srca pozdravljamo vse take turiste, ki s takimi nameni obiščejo našo državo. Nikakor pa ne moremo dovoliti da prihajajo k nam taki »turisti« ki smo jih videli dne 16. sept. na T ržaški cesti. Proti T rstu sta se vračala tega dne dva mladeniča na »Vespah«, oba pokrita s črnimi fašističnimi čepicami s čopom, kar lahko smatramo edino le za nesramno izzivanje. Takemu nesramnežu hi od srca privoščil vsaj krepko klofuto, katere so pred nekaj leti tako vneto delili našim ljudem njihovi kolegi (če ne morda onadva sama),^ da niti ne govorimo o brezkončni vrsti grozovitosti, ki so Jih počenjali nad našim ljudstvom. Če si fašisti v Italiji in Trstu lahko dovolijo take šale — pri nas si jih ne bodo. Naj vedo taki obiskovalci, da nismo še pozabili njihovih »kulturnih podvigov« izza nesrečnih dni okupacije in da ima nase potrpljenje tudi svoje meje. Rajko Makovec SPOMENIKOM PADLIH BORCEV V SLOV. BISTRICI? Ze več let se Je pripravljala Zveza borcev v Slovenski Bistrici, da bi postavila mnogoštevilnim žrtvam NOB dostojen spomenik sredi mesta v trikotu križišča cest pred hotelom »Beograd«. Sedanji odbor se je lotil dela resno in bo spomenik postavljen do 21. decembra. Potrebnega je še precej denarja in bo v ta namen 21. t. m. prirejena velika tombola z lepimi dobitki (spalnica, radio, žensko kolo itd.). Podstavek za spomenik je na svojem mestu, spomenik sam je že v livnici, manjkajoča denarna sredstva pa bodo tudi kmalu zbrana. Spomenik bo dostojen izraz hvaležnosti prebivalstva Slovenske Bistrice in okolice vsem junakom, ki so nam ustvarili, kar imamo in uživamo. Zato je dolžnost vseh organizacij, podjetij in ustanov kakor tudi posameznikov, da pri tem pomagajo odboru Zveze borcev. L. S. Prav gotovo Je marsikdo bil v dvomu, ko je v »Slovenskem poročevalcu« 31. avgusta bral, da bodo taborniki šli peš na proslavo ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad v Dolenjske Toplice in prehodili 60—100 km dolgo pot. Taborniki se tega niso ustrašili, še manj pa so bili v dvomu, da takšne poti v kratkem času ne bi mogli prehoditi. Na kratko bi hotel opisati, kako smo taborniki Rodu posavskih kresov Videm-Krško šli peš na pot, kaj smo med potjo videli in kako smo hodili. Na informativnih sestankih smo dobili’ vsa potrebna pojasnila, tako glede poti same in glede stvari, ki so potrebne za takšno pot. Dan odhoda je bil dne 12. septembra ob 11. uri dopoldne. Kljub nestalnemu vremenu smo se zbrali taborniki, pripravljeni, da kljubujemo tudi vremenu in se podamo na pot tako, kot smo obljubili. Ze takoj na začetku poti je bilo veselo razpoloženje, še posebno, ko so se oblaki razkadili in je posijalo sonce. Pri Križaju smo se odžejali in jo mahnili dalje proti Kostanjevici. Od Trdinovega vrha sem so se valili težki oblaki in tik pred Kostanjevico je začelo deževati. Zavili smo proti Oštrcu, kjer smo obstali pri spomeniku padlih partizanov in se s kratkim molkom oddolžili njihovemu spominu, Vzpenjali smo se vse više v Gorjance. Krško polje je pred nami ležalo kot pestra preproga. Vasi so se kopale v soncu, oprane od dežja. Krka si je leno utirala pot proti Savi. Tam daleč se je pokazal iz megle ponosni Bohor, ki je neštetim borcem za svobodo dajal zavetišče V času domovinske vojne. Končno smo prišli do gornje postaje gozdne žičnice in odložili naše nahrbtnike. Pod nami je ležalo 700 let staro mesto Kostanjevica, ki stoji na otoku sredi Krke. Se malo in bili smo na cilju za ta dan. Na Polomu smo prenočili na senu. Naslednje jutro smo nadaljevali pot proti Toplicam. Med potjo smo srečevali, gozdne delavce, logarje in oglarje, ki so nam voljno odgovarjali na naša vprašanja. Stari oglar, ki je sedel pri goreči kopi, nam je raztolmačil ves proces kuhe ogla. Z zanimanjem smo ga poslušali in hoteli smo vedeti še in še, toda nismo se smeli zadrževati dlje časa, kajti imeli smo še dolgo pot pred seboj. Pri Miklavžu smo videli razvaline hiše, kjer se je leta 1942 zadrževal Gorjanski bataljon. Bil je izdan, k sreči pa ni bilo žrtev. Italijani so misleč, da je hiša še polna partizanov, hišo obkolili in divje streljali. Partizani so Se živi in zdravi pomikali proti Polomu, Italijani pa so se med seboj streljali. Koliko šale je bilo takrat na račun črnosrajčnikov, bi vam lahko napisal knjigo. Sli smo dalj mimo Krvavega kamna do Gospodične. Trdinov vrh je ostal na levi in pot je šla navzdol. Prečkali smo poti, šli počez in prišli v Ga-berje, kjer so nam prijazni domačini pokazali bližnjice. Bili smo vse bliže in bliže Dol. Toplicam. Vse vasi so bil? že v svečanem razpoloženju. Nešteto slavolokov je pozdravljalo brigade. Prehitevali so nas vozovi, kolesarji in avtomobili in vse je peljala pot v — Dolenjske Toplice. Mrak je že bil, ko smo se bližali Toplicam, od koder se je čulo streljanje. Pozabili smo na žulje in hiteli dalje, da pridemo čimprej v tabor Gorjanskih tabornikov. Motali srno ga iskati, kajti bila je že medtem popolna tema. Končno smo ga našli. Ko simo se okrepčali, smo se udeležili prireditve ob tabornem ognju, kjer so posamezne enote tabornikov pripovedovale, kako so hodile. Dolgo pot so imeli Kraški viharniki iz Postojne, Zmajev rod iz Ljubljane, taborniki iz Celja, Hrastnika in mi. Dobro smo se odpočili in na. slednjega dne smo se skupno udeležili proslave. Za trdno sem prepričan, da nam bodo besede maršala Tita, ki jih je govoril v Toplicah, ostale vedno v spominu. V spominu nam bo ta pot, ker smo videli — Tita! —i— Kljub neugodnemu vremenu je v zdravilišču v Dobrni še zelo živahno. Vsi hoteli so polni gostov iz vseh republik Jugoslavije. Nedavno je priredil SKUD »Kajuh« zdraviliškim gostom koncert. Doslej je tf> društvo, ki obstoja dve leti. priredilo že nad 20 koncertov doma in v okoliških krajih. Ko so nam ubrano zapeli vrsto naših narodnih pesmi, med katerimi so bile nekatere prav zahtevne skladbe, smo bili prijetno presenečeni. Vsi do zadnjega smo bili nadvse navdušeni in hvaležni pevcem za dovršeno izvajanje. SKUD »Kajuh« se sedaj pripravlja za »Kulturni teden«, ki ga nameravajo prirediti v počastitev VI. kongresa KPJ in kjer se bodo prav gotovo tudi tako dobro odrezali, kakor so se na zadnjem koncertu v zdravilišču. I. S. IZ KOROŠKEGA KOTA Delo za Tetinični muzej na Ravnah. Ng Ravneh le dolgo sistematično delajo za ureditev Tehničnega muzeja, v katerem naj bi bile zbrane tehnične in kulturnozgodovinske zanimivosti Zadružni dom \ Predosljah na mrtvi točki V Predosljah pri Kranju so že leta 1948 začeli z izgradnjo zadružnega doma. Postavili so temelje, pripravili pesek, les in drug gradbeni material in pri tem je ostalo. Material leži okrog temeljev razmetan in izpostavljen vremenskim nepri-likam. Les počasi gnije, kar ga je pa bilo še uporabnega, je prodala uprava Kmetijske zadruge, mnogo gradbenega materiala pa je izginilo neznano kam. Morda kdo poreče, da verjetno v Predosljah ni potreben zadružni dom. Toda temu ni tako. Kmetijska zadruga v Predosljah nima nobenega prostora za trgovino. Prostor, ki ga sedaj uporablja za trgovski lokal, je podoben skladišču in ne trgovski prodajalni. Mleko prodajajo v skrajno nehigieničnem prostoru in bi bilo priporočljivo, da si ta prostor ogleda sanitarna inspekcija. Kmetijska zadruga tudi nima prostora, kamor bi lahko spravila svoj tovorni avtomobil in traktor. Poleg tega Pa tudi kulturmo- unsetniško društvo v Predosljah nima primernega prostora za svoje udejstvovanje. Iz vsega tega je razvidno, kako nujna bi bila stavba, v kateri bi lahko uredili trgovske lokale, mlekarno in pisarno Kmetijske zadruge. Taka stavba bi bila potrebna tudi zaradi tega, ker je Predoslje sedeč občinskega ljudskega odbora. Res je, da posamezniki v Predosljah razmišljajo o izgradnji take 'tavbe, res je pa tudi to, da nekateri člani Kmetijske zadruge nočejo plačati večjega deleža in uvesti desetkratnega jamstva. Zadruga sama pa ne more iz svojih obratnih sredstev zgraditi zadružnega doma. Ce bi vsi tisti, ki jim je bila 1948. leta zaupana izgradnja zadružnega doma, o teh stvareh malo bolj razmišljali, bi zadružni dom danes že služil svojemu namenu. Vaščani, posebno pa člani Kmetijske zadruge. bi se pa tudi morali zavedati, kaj pomeni zadružni dom za gospodarski in kulturni razvoj njihove občine. Viktor Dragoš Iz Mežiške. Mislinjske ln Dravske doline. Ob koncu Koroškega tedna so se zbrali pri vodji Tehničnega muzeja na Ravnah prof. dr. Sušniku in pri prof. Fr. Bašu vodje ekip. ki so med poletnimi počitnicami proučevale in zbirale zgodovinsko gradivo. Zanimivo je, da so se temu delu posvetili večji del akademiki-meöicinci. S poročili in izsledki je bil prof. Baš prav zadovoljen. Predlagal je. naj se pritegnejo v ravenski muzejski odbor tudi taki ljudje kakor prevaljski elektromonter Ivan Janežič. ki že nad 30 let zbira zgodovinsko gradivo in ki mu ljudje radi prinašajo redkosti. Eden takih je tudi Jože Gradišnik iz 2erjava. Trajno sistematično delo ekip bo ob sodelovanju Javnosti rodilo lepe uspehe v tem zgodovinsko še malo raziskanem delu domovine. VESTI Z JESENIC Mestno gledališče na Jesenicah Je v svoji predsezoni uprizorilo znano igro J. B. Pristleya: »Inspektor na obisku«. Igro je odlično zrežiral Jože Tomažič. Tudi pri sceni se je videlo, da je bila poleg mojstrska roka in da je bilo potrebno precej požrtvovalnosti. — Vsi igralci so svoje vloge prav dobro izvedli. Edina pomanjkljivost je bila v tem, da so gledalci bolj slabo slišali, kar je verjetno zaradi nepravilnega odbijanja glasov ali pa pretihe izgovarjave nekaterih igralcev. Seveda pa to ni vplivalo na kakovost izvajanja Gledalci so bili navdušeni nad odlično izvedeno Igro. * Zveza borcev na Javorniku bo na križišču stare in nove ceste, tik pred kolodvorom, postavila spomenik žrtvam iz narodno osvobodilne vojne. Spomenik, ki bo predstavljal upornika, bo v nadnaravni velikosti. Osnutek za spomenik sta Izdelala slušatelja Akademije za upodabljajočo umetnost tov. Drago Tršar in Julij Renko. Okolico spomenika pa bodo uredili domači strokovnjaki pod vodstvom izkušenega arhitekta. Odkritje spomenika bo 29. novembra kot obveznost za počastitev VI, kongresa KPJ. iz SLOV. KONJIC V zadnjih dneh. ko je v niže ležečih krajih deževalo, je po najvišjih vrhovih Pohorja že zapadel prvi sneg, kar je povzročilo izredno ohladitev. Prav zaradi tega je v nedeljo zjutraj bila v dolini zelo močna slana, ki je skoraj povsem uničila posevke ajde. ki Je letos po zadnjem dežju kar dobro kazala. Drugim pridelkom slana zaenkrat še ni toliko škodovala. Odborniki KSS v Konjicah so na zadnji seji sklenili, da bodo v tem in v začetku prihodnjega meseca imeli več sestankov z odborniki iz sindikalnih podružnic, na katerih se bodo pogovorili o* volitvah delegatov za okrajne uprave soc. zavarovanja. Takoj za tem se bodo v podružnicah začele volitve delegatov. L. v. S POTI PO DALMACIJI Zgodovina in sedanjost ter čudovite lepote, ki privabljajo svet ’ V Sloveniji so nevihte in se poraja že zoprno jesensko deževno vreme. Gorenjski očaki so si nadeli že bel klobuk in to prav dobro občuti tudi nižina, kjer ljudje včasih že prav krepko tiščijo roke v žepe. Kopališča na Lapadu, Pločah, Pilah, Dančah in vsa večja in manjša kopališča ob svetlih hotelih v Dubrovniku pa so še vedno prava mravljišča od sonca ožganih kopalcev. Sezona v Dubrovniku še vedno traja naprej, pravzaprav v tem čudovitem kraju vse leto ne preneha. Kopalna sezona, ki se začne že v aprilu, traja vse do konca oktobra, toda v sončnih dneh pridejo kopalci vse leto na svoj račun, saj so v Dubrovniku redki dnevi, da se sonce ne pokaže. Dubrovnik ima pozimi toplejšo klimo kot najbolj znana svetovna letovišča Nizza, Cannes, Barcelona ... Zato je v septembru Dubrovnik še vedno polno zaseden s turisti. Letos se je navžilo njegovih lepot že okrog 30.000 domačih in okrog 7000 tujih letoviščarjev in turistov. Posebno tujcev je bilo letos skoraj enkrat več, kot druga leta. Toda Dubrovnik je kot ljubljanski tramvaj, nikdar ni tako poln, da ne bi mogel sprejeti še nekaj gostov, pa čeprav vam pri Putniku še tako zatrjujejo, da ni v Dubrovniku nobenega mesta več. K temu je namreč mnogo pripomogel tudi spor med ljubljanskim in dubrovniškim Putnikom in zadnji pravi, da bo bojkotiral vse napotnice Putnika Ljubljane ter da je za Slovence letos to prekrasno mesto zaprto. Kljub temu pa vsak mesec okrog 1000 Slovencev vidi Dubrovnik. Popoldne sedim v pisanem vrvežu na plaži hotela »Excelsior« in opazujem okrog sebe. Tu je polno mladih angleških in francoskih študentov. Tu je tudi nekaj desetin belgijskih turistov s francoske ladje, ki leži vsidra-na nasproti hotela »Excelsior«. !V tem mednarodnem živžavu na plaži srečam tudi železarje z Jesenic, električarje iz »Rade Končarja« v Zagrebu in kovinarje iz »Djure Djakoviča« v Slavonskem Brodu. Vsi skupaj uživajo 'izredne naravne lepote, prekrasno morje ter vse, s čimer je obdarjeno to bogato staro mesto. Ni težko uganiti, zakaj je v tujini vedno večje zanimanje za Dubrovnik, kaj privlačuje vsak dan številne avtobuse, polne turistov iz Avstrije, Francije, Švice, Trsta. Zakaj se ustavljajo v pristanišču inozemske ladje? Odgovor na to nam da en sam sprehod po tem čudovitem mestu. • Kaj si more človek želeti lepšega kot je sončni zahod na otoku Lokrumu! Sonce je razprostrlo svoje žarke po nemirnih valovih in ti se lomijo v neštetih barvah ter mečejo svoje zadnje sence na stari Maksimiljanov dvorec. Ves otočič pa je en sam park, ki je po svoji bujnosti in mediteranski vegetaciji najlepši naravni park na Jadranu. Prekrasen je tudi pogled na obalo otočka z majhnimi dragami, ki privabljajo vsak dan številne kopalce iz Dubrovnika. Ves dan je na otoku živahno. Sele zvečer, ko pri sv. Andreju zagori visoki svetilnik, se Lo-krum pogrezne v tihoto. Na otoku namreč nihče ne prebiva, razen ene same ribiške družine in 80 otrok v starem gradu, ki je Z* dežja na sončno obalo — Čudoviti park, v katerem je ustvarjal Tizian in ga občudoval Byron — Najstarejša lekarna na svetu — Odri brez kulis, ki jih je ustvaril scenarist pred več stoletji danes zavetišče za malčke brez staršev. Toda v Dubrovniku je še več prekrasnih parkov, ki nudijo v vročih dneh varno pribežališče. Eden izmed teh je dobro ohranjeni vrt stare dubrovniške družine Gozze iz leta 1339. 2e od-davno je ta park znan po svojem eksotičnem rastlinstvu in starem drevju. Tu še danes stoji hrast, star 800 let. V njegovi senci je nekdaj svet dubrovniške republike sprejemal zakone. V parku je še danes vodovod, zgrajen leta 1492, to je istega leta, ko je Kolumb odkril Ame- menitosti, ki so najprivlačnejše. Najprej me povede pot na znamenito mestno obzidje, ki obdaja Dubrovnik. Na severozahodnem delu se dviga visoka trdnjava, ki jo je v začetku XIV. stoletja zgradila družina Minče-ta; po njej se stolp še danes imenuje. Od tu je prekrasen razgled na ves Dubrovnik. Ob izhodu z mestnega obzidja se dviga mogočna frančiškanska cerkev — čudovita gradnja iz XIV. stoletja s 44 m visokim zvonikom, zgrajenim leta 1424. Potres mu je odnesel šiljasti gotski vrh, zato nosi danes kupolo. Plaža Ploče v Dubrovnika s delom otoka Lokruma riko. Tu so še številna, nad 300 let stara drevesa lovorjev in oranž, razne vrste kaktej in redkih vrst palm. Posebno mogočnost prirode dajeta parku dve velikanski platani, visoki okrog 50 m, in debeli 11 metrov. Ce gledaš v njihove vrhove, se ti zazdi, da je na enem samem deblu košat gozd. Stari Dubrovčan, ki mi je razkazoval vse te krasote, je povedal, da so zračunali, da je v enem samem deblu platane za 13 vagonov lesa. S4ari sta ti velikanski platani nad 600 let in sta sploh najstarejši platani v Evropi. Zato ni čudno, da je ta prekrasen park privabil mnoge slavne ljudi. Tu je Tizian ustvaril čudovito mojstrovino — sliko sv. Mihaela. (Za model mu je bil sin Pavla Gozzeja). Pod krasnimi magnolijami in kam-forumovimi drevesi, kjer sem našel ljudi iz vse Jugoslavije in številne tujce, se je pred mnogimi leti sprehajal lord Byron in občudoval lepoto našega Jadrana. * Skoraj vsak kamen v Dubrovniku je mojstrovina in nosi pečat davnih časov in življenja nekdanje svobodne republike. Iz tega kamna so zgrajene čudovite palače, cerkve in vodnjaki v bahatem baroku, v nebovpijoči gotiki in renesansi. Ves Dubrovnik s svojimi simetričnimi, ravnimi in strmimi ulicami, z visokimi palačami in cerkvami, z debelimi obrambnimi zidovi ter bogatimi trdnjavami — vse to je ena sama, dolga in bogata zgodovina, ki privablja ves svet Kaj si naj še človek ogleda v tem kratkem času! V roke vzamem vodič in izberem tiste zna- Za cerkvijo je velik samostan, ki ga je zgradil znani stavbenik Mihi. iz Bara. Ta samostan je pravi muzej zgodovinskih znamenitosti. Tu je tudi ena izmed najstarejših lekarn na svetu, ki deluje neprestano že nad 600 let. Ko stopiš v lekarno pod mogočnimi zidovi, občutiš pravi dih srednjega veka. Stare, srednjeveške črne posode v katerih so nekdaj kuhali zdravila, te spomnijo na stare povesti o čarovnicah in alkimistih, ki so kuhali čarodejna zdravila. Nad 300 let stare lekarniške knjige samo še podkrepijo moja čudna razmišljanja. Toda te knjige, če jih odpreš — tudi govore, da niso bili samo tujci dobri farmacevti, temveč so tudi v tej lekarni že pred več 100 leti delali naši domači lekarnarji. Med njimi je bil zlasti znan neki Kuzmič. Za dobrega farmacevtskega strokovnjaka ga je priznavala celo tujina ter je bil član takratnih znanstvenih društev na Dunaju in v Bruslju. V istem samostanu je tudi znamenita knjižnica, ki ima nad 20.000 knjig. Med temi je nad 1200 starih rokopisov, del dubrovniške književnosti in zgodovine. Tu sem našel celo rokopis Gunduličevega »Osmana«, ki ga je nekdo prepisal 15 let po avtorjevi smrti, leta 1653. Toda še večja je mestna knjižnica s 50.000 knjigami, med katerimi je prav tako mnogo zgodovinskih redkosti. Prava zbirka umetnosti, velika razstava ustvaritev skozi stoletja je znamenita Umetniška galerija v Dubrovniku. Toda galerija znamenitosti in umetnosti je vse mesto. Človeku že zastane korak ob čudoviti baročni gradnji — stolni cerkvi, za katero pravijo, da je prispeval svoj delež k njeni gradnji sam angleški kralj Rihard Levjesrčni. — Na glavnem oltarju v cerkvi je znamenita slika, delo Tiziana. » V Dubrovniku ti preostane prav malo časa. Večino ti ga vzame ogled vseh čudovitih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Zvečer, ko se prižge tisoč zvezd nad morjem in zaplava mesec nad Dubrovnikom, odmeva z mogočne trdnjave Lovrije-nac brezsmrtni Hamletov monolog. Danska zastava se vije na vrhu trdnjave, ki se vzpenja na 45 metrov visoki skali nad morjem. Dva kraljeva prestola in Gertrudina postelja — to so vsi predmeti in vse kulise za vseh pet dejanj tega velikega Shakespearovega dela. Okrog 3000 gledalcev lahko naenkrat prisostvuje tej veličastni igri, v kateri sodelujejo najboljši jugoslovanski igralcu Dubrovnik je še vedno v znamenju letošnjih poletnih iger, ki so se začele junija in bodo trajale vse do konca septembra. Pred »Hamletom« so izvedli v naravnem parku Gradac na letnem odru Držičev »Dunde Ma-roje«, nato pa pastorali »Plakii« in »Tirena« ter kmečko komedijo »Novela od Stanca«. V nekaj dneh bodo prikazali na renesančni »Place« komedijo »Ljubljenci«, v pristanišču pred veličastno zgradbo trdnjave svetega Ivana pa bodo odigrali kot zadnjo predstavo v letošnjih poletnih igrah Goldonijeve »Ribiške zdrahe«. Vse to so čudovite stvari na odru brez kulis, ki ga je ustvaril scenarist pred več stoletji. Zato je človeku kar žal, ko mora prekmalu vzeti slovo od tega čudovitega mesta in njegove pravljične lepote. Boris Kubar NUDIMO VAM PO ZNIŽANIH CENAH: Soda bikarbona Natrijev sulfat 14.000 kg 3.000 kg 500 kg 200 kg 150 kg 300 kg 700 kg 1.200 kg 400 kg Aluminijev sulfat Borax Glauberjeva sol Glauber jeva sol, rumena Parvol Turkanol K Laneno olje Izkoristite izredno priliko INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA ■1- - ’ " r. UT*4" Naša šala in telesna vzgoja Spodnji sestavek je bil napisan za Radio Ljubljana, vendar ga zaradi aktualnosti objavljamo tudi v našem listu. Ce se ozremo 40 do 50 let nazaj, to je pred prvo svetovno vojno, moremo ugotoviti, da Je bila naša srednja šole glede športa na precej visoki stopnji. 2e v tistem času so imeli dijaki na teden dve uri telovadbe in eno igralno popoldne, ko so pod vodstvom šole igrali nogomet, gojili etletiko, plavanje, streljanje, pozimi pa sankanje in drsanje. V letih stare Jugoslavije smo glede športa zaostali. Dejansko se nihče ni brigal za telesno vzgojo v naših srednjih šolah. Postopno so začeli ukinjati pouk telovadbe v 8. razredu gimnazije, v 7. pa so jo znižali na eno uro tedensko. Kolikor se je mlačna samoiniciativno ukvarjala s športom, je morala svoje uveljavljanje prikrivati pred profesorji. Dandanes se Je načelni odnos šole do športa odločno spremenil. Mladina ne zna dovolj ceniti te ogromne pridobitve novega časa, ki nam je prinesel tudi na teles-novzgojnem polju tako bistvene spremembe. Dijakom priporočajo sodelovanje v »Partizanu« in v športnih klubih, marsikdaj tudi šole same prirejajo atletske, nogometne, smučarske in druge tekme. Ne samo v glavnih mestih, tudi v vseh večjih krajih širom domovine imamo gimnazije, ekonomske srednje šole. tehnične srednje šole, gradbene tehniku-me, farmacevtske srednje šole, zobotehnične srednje šole. šole za umetnost in o-brt. šole za medicinske sestre, administrativne šole, šole učencev v gospodarstvu, železniške tehnikume. gozdarske tehnlkume itd. Najrazličnejše vrste šol imamo, kjer se mladina praktično usposablja za razne poklice v življenju. V prizadevanju naše oblasti za čLmboljšo izobrazbo mladega človeka pa merodajni činitelji niso pozabili vzporedno tudi na vzgojo telesa. Učni načrt vseh teh šol vsebuje tudi do 2 uri tedensko telesne vzgoje. Ponekod so sicer še težave z ve-dišči in s strokovnimi učitelji, vendar vsi učni načrti vsaj napovedujejo pouk telesne vzgoje. Naša ljudska oblast Je že v prvem letu po osvoboditvi začela s športnimi tečaji in seminarji za strokovno izpopolnjevanje učnega kadra. Leto za letom se vrče začetniški in nadaljevalni tečaji v smučanju in plavanju, kjer se naša srednješolska mladina usposablja v teh tako važnih športnih panogah. Velik uspeh pri tovrstnem delu pomeni tudi ustanovitev srednjih fizkultumih šol in državnega inštituta za fizkulturo v Beogradu. Tudi razna srednješolska športna tekmovanja, orga- nizirana po oblastveni — šolski liniji, kažejo napreden duh novega časa. Pri vsem tem prizadevanju naše oblasti, da bi bila šolska mladina deležna temeljite in vsestranske telesne vzgoje, pa je seveda tudi nekaj pomanjkljivosti, ki se pojavljajo tako pri. ljudeh, ki bi morali vršiti nadzor nad izvrševanjem telovadnega pouka po srednjih šolah, kakor tudi pri strokovnem kadru in končno pri srednješolski mladini sami. Ce je v učnem načrtu predpisano, da se mora mladina uriti v metu diska, krogle in kopja, da se mora naučiti rokometa, odbojke, košarke. nogometa, smučanja itd., tedaj je nujno, da imajo na vsakem zavodu potrebne rekvizite, ki so dejansko učila za ta predmet. To mora nesporno nabaviti šola. Postavke iz šolskega proračuna za fizkultume rekvizite pa se večkrat v celoti črtajo. Nekateri učitelji in profesorji telesne vzgoje so tudi preveč konservativni. Današnji čas in mladina zahtevata od nas, da pri telesni vzgoji ne forsiramo vadbe, ki je za mladega človeka duhamoma, nekoristna in nezanimiva. Profesor telesne vzgoje se bo moral novemu času prilagoditi in nuditi dijakom več športnega izživljanja, sicer bo šolska mladina do njegovega dela pasivna. Pa tudi odnos dijakov do telesne vzgoje ni povsod najboljši. Dijaki ne znajo dovolj ceniti to, kar jim ljudska oblast pudl v zvezi s telesno vzgojo. Ne zavedajo se. da je le-ta prvenstveno njim samim v korist. Nimajo po. trebne energije za večletno sistematično vadbo gotovih športnih panog. Vse prehitro bi »e radi povzpeli do športnih lavorik. No znajo se zatajevati, premagovati in odrekati uživanju alkoholnih pijač, kajenju itd. Večina mladine posebno naša dekleta, se preveč ogrevajo le za ples in razne zabave Vedeti je namreč treba, da prava športna vzgoja ni samo v lahkotnosti, razvedrilu in priložnostnem tekmovanju, temveč v resnem, sistematičnem, včasih tudi trdem delu. Ce oomo odpravili navedene nedostatke. ho telesnovzgojno delo po naših šolah precej uspešnejše kot le. Nenehno moramo stremeti za tem, da bodo šole dobile svoja vadišča, vsak večji kraj svoje mladinsko igrišče in plavališče. Pri tem pa ne smemo biti prezahtevni, saj se da tudi s skromnimi igrišči in s prostovoljnim delom veliko doseči. Čakajo nas še nove naloge. Za samo pismo CK ugotavlja hibo v zvezi s poukom telesne vzgoje na naših srednjih šolah: — premalo učnih url Po 1 do 2 uri tedensko za telovadbo in šport Je dejansko malo in premalo! Američani n. pr. zahtevajo, da morajo biti otroci do 14. leta po 4 do 5 ur dnevno na zraku, mladina od 14. do 18. leta pa po 2 do 3 ure. To je njihova pedagoška zahteva. S tem pa ni rečeno, da bt vse te ure gojili samo šport. Sem prištevajo tudi sprehode, delo na prostem, telovadbo in igre. Ce primerjamo naše šolske športne razmere z onimi na zahodu, tedaj smo tem bolj prepričani v upravičenost zahteve, iz. ražene v pismu CK, po razširitvi in poglobitvi šolske telesne vzgoje. Danilo Korče Na Iqu so bile konjske dirke Ig slovi že od neikdaj po svojih dobrih in delovnih konjih ter po svoji konjereji. Saj so za konjerejo tam, na obrobju barjanskega sveta, kaj ugodni pogoji, kajti velik del obdelovalne zemlje barja zavzemajo travniki z bolj kislo krmo in s preslico pomešano travo, ki je za krmljenje goved čisto neprikladna, celo škodljiva, jo pa konji po izkušnjah Barj^ncev kaj dobro izkoriščajo oziroma je zanje vsaj manj škodljiva kot za goveda. Toda niti Ižanci niti Barjenci se doslej po vojni še niso bavili s konjskim športom, ki je prava preizkušnja konjskih sposobnosti. Zdaj so sprevideli, da je to za smotrno konjerejo potrebno; zato so preteklo nedeljo na pobudo KZ na improviziranem dirkališču v neposredni bližini Iga priredili propagandni konjsko-športni dan. ki naj bi bil nekakšen poskusni balonček, ali bodo konjske dirke na Igu šle ali ne? Telovadni dvoboj Avstrija: Jugoslavija V soboto 21. septembra Je bil v Salzburgu povratni dvoboj mladinskih moških in ženskih reprezentanc Avstrije In Slovenije v orodni telovadbi. Po medseboj--nem dogovoru so lahko tekmovali mladinci in člani do 22 let starosti in mladinke in članice do 21 let starosti, ki še niso tekmovali na mednarodnih in olimpijskih tekmah. Rezultat tekme Je bil: moški vrsti Avstrija : Slovenija 337.35 : 334.95 točk. ženski vrsti 220.75 : 220.40 točk. Razlika je torej neznatna. Moško vrsto so sestavljali Tone Tomšič. Peter Modic, Borut Pečar, Janez Šlibar, Franc Šoštar. Franc Herman, Rudi Zupanc in Saša Pošl Vodnik je bil Mirko Bizjak, sodnika pa Stane Vidmar in Konrad Grilc. V ženski vrsti so tekmovale Breda Lunaček, Fanika Cerar, Jadranka Ku-Ijiš. Dragica Okom, Ladica Omejc, Zinka Lapajne. Breda ylntar in Marjanca Novak. Vodnica Je bila Jelica Vazzaz, sodnici pa Ančka Majdič in Lidija Šifrer. ' Najboljši slovenski tekmovalec Je bil Tone Tomšič, ki se Je posebno izkazal v preskoku čez konja, na drogu in v prosti vaji, pa tudi na ostalih orodjih je bil zelo dober. Tudi Saša P0Š1 je bil na drogu ln Bradlji zelo dober. Ostali tekmovalci so solidno tekmovali. posebno borben je bil Borut Pečar, ki se Je izkazal kot zelo dober tekmovalec, čeprav je prvič nastopil na tako težki tekmi. Avstrijski olimpijski tekmovalec Gru benthal (nastopil je izjemno. ker je doma iz Salzburga), Je bil najboljši. Tudi Winder je bil zelo dober ln predstavlja že veliko konkurenco svojemu soro-Jaku. Prvak Je bil Avstrijec Grubenthal, ki Je dosegel 58.50 točk, drugi je bil Tone Tomšič s 57.10 točkami, tretji pa Avstrijec Winder s 56 75 točkami. Slovenske tekmovalke so se zelo odlikovale po lepih sestavah vaj, topoti izvedbe, ritmu izvajanja, kakor tudi po težinah. Izredno dobro so tekmovale na bradlji, enako so se odlikovale tudi v prosti vaji. Na gredi je bilo nekaj padcev zaradi nepredplsne oblike, vendar je bila izvedba zelo dobra in so se po sestavi in prvinah odločno razlikovale od- Avstrijk. ki so Imele zelo statične vaje. Slovenke so vodile do predzadnje panoge, pri prosti vaji so jih pa Avstrijke prehitele za 0.3 desetinke. Prvakinja je bila Breda Lunaček, ki je dosegla 38 točk; druga je bila Avstrijka Moser s 37.25 točkami Po sestavi vaj. težim in izvedbi vseh tekmovalcev je bila tekma na veliki višini. Sodniški zbor je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Prireditev je bila dobro obiskana in so gledalci zelo objektivno ocenjevali izvedbe posameznih tekmovalcev m tekmovalk. Dan po tekmi smo si ogledali mesto, nastopili na popoldanski prireditvi društva, zvečer pa se udeležili družabnega večera. J. V. Poskus Je pokazal, d« Je konjsko - športna misel tudi na Igu živa, ker se je zbralo z Iga ter iz bližnje in daljne okolice okrog 3000 vnetih gledalcev, ki so z največjim zanimanjem spremljali nastop s konji ižanskih konjerej-cev, LM iz Ljubljane ter kluba za konjski šport »Ljubljane«. Propagandno prireditev je motila le po nalivih iz prejšnjih dni preveč razmočena dikalna steza, k! so se vanjo konjska kopita globoko pogrezala in je zato mnogo prijavljenih tekmovalcev izpadlo. V dvovprežni kmečki vožnji Je bil prvi rejec Franc Tavzelj z Nerom in Miško. V enovprežni kmečki dirki je zmagal rejec Janez Jakič s kobilo Fukso. Par-kumega preskakovanja čez za- greke se je udeležilo 8 konj LM Ljubljane in 1 konj kluba »Ljubljana«. Prvo mesto s: je priboril Ivan Kebe na konju Pastorju. Dresurno (šolsko) jahanje je lepo prikazalo 5 jahačev kluba »Ljubljane«. V dveh ravnih galopskih dirkah so pa odnesli piva mesta v dirki LM Jože Vidmar na kobili Miri, v dirki kluba »Ljubljena« pa pionir Bruno Ora-žem na konju Sokolu. Zmagovalci so prejeli tope nagrade, ki Jih Je zbrala in dala na razpolago Kmetijska zadruga Ig. Po tem posrečenem poskusu pričakujejo zanimanci za konjski šport, da bodo ižanski konjerejci ustanovili svoj športni klub. izbrali stalen prostor za hipodrom in ga izgradili, tako da bomo lahko že prihodnje leto na Igu gledali konjske dirke, kakršnih zdaj brez lastnega hipodroma niti Ljubljana ne premore. Zveza za konjski šport ter ljubljanski klubi bodo Ižance pri tem vneto podpirali. Dr. V. Jutri Zagreb: Ljubljana Ali se še spominjate Logarja, Maliča, Starca, Verovška, Juga, Šercerja. Uršiča. Zemljaka. Do-berleta, Bertonclja. Janežiča. Ma. kovce in drugih? Starejši ljubitelji se dobre igre tega ali onega nogometaša še danes živo spominjajo. Svoje sposobnosti bodo skušali spet uveljaviti in sicer na jutrišnji tekmi z reprezentanco Zagreba. Začetek bo ob 16 na stadionu Odreda. Prodaja vstopnic v trgovini Slovenija . sport. Inseriraj v SLOV. POROČEVALCU! Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega nčinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno deset tisočem čitateljem. ‘ Redno oglaševanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist producentu in kupcu. Sličice s srečanj na Frati Po oblačnem tednu z dežjem in hladom je vstalo v soboto čudovito lepo, sončno in svetlo jutro, ki je obljubljalo, da bo prvi dan partizanskih slavnosti ob prazniku brigad svečan in prijeten — prvi dar., to je bilo na Frati. Prijetna in lična nova planinska postojanka, ki so jo zgradili, je posvečena spominu stare požgane Frate, ki so jo uničili okupatorji med vojno in vsem njim, ki so padli v boju in ležijo zdaj tam gori v skupnem grobu, v miru in zavetju gozdov. K otvoritvi se je zbralo kar nekaj tisoč ljudi, starih partizanskih borcev in aktivistov, ki so se med vojno tamkaj shajali, pa tudi drugih. Prišli so večinoma peš, v partizanskih marših, nekatere skupine pa z vozovi. In tisti dan je bil za vse vesel dan. Posedli so okrog miz na prostrani jasi, stari znanci in tisti, ki se prej niso nikoli poznali. Ta dan so si bili blizu in tople so bile njihove besede v razgovorih. • Med mizerni se je smukal majhen dečko. Več kakor deset let ni kazal. Oblečen je bil v modre platnene hlače, ki jim je že davno odrasel, saj so mu segale visoko nad gležnje, nosil je belo srajco in bil bosonog. Obleka je bila revna in ponošena, a skrbno zakrpana in čista. Videti je bilo, da ima Stanko z Golobinjeka skrbno mamo. Tako je stopical med mizami, poželjivo gledal razstavljena jedila in z očmi požiral vsak zalogaj, ki ga je kdo nesel v usta. Ta je jedel hrenovko, oni klobaso, tretji nekaj, kar je prinesel seboj. Stanko pa vsega tega ni imel in tudi denarja ne, da bi bil kupil. Opazovali smo ga, ko je tako hodil od mize do mize z lačnimi očmi, in radi bi ga bili razveselili, radi bi, da bi bil z nami tudi on vesel. Poklicali smo ga. Prišel je počasi, korak za korakom se obotavljaje in z zardelimi lici. Potem ga je nekdo od tovarišev stisnil k sebi in malemu je odleglo. Postal je zgovoren in zaupljiv. Da je doma iz Golobinje-ka nad Mirno pečjo je povedal, in da hodi v drugi razred. »Si lačen, Stanko? Bi rad tudi ti klobaso?« smo ga vprašali. Nasmehnil se je in postalo mu je nerodno. Nekdo med nami je segel v žep in mu dal denar. »Na, pa si kupi...« Steke! je proti paviljonu, se nekaj časa drenjal, potem pa si je kupil velik kos kruha. Samo kruha, ostali denar je spravil v žep. Spogledali smo se. Čuden fant — nam je vsem ležalo vprašanje v očeh. Ko je malo kasneje spet hodil okrog nas, smo ga poklicali nazaj. »Stanko, pa nisi kupil klobase? Kaj je ne maraš?« Spet je zardel in nas v zadregi pogledal, ker smo videli njegov »greh«. »Veste«, je zajecljal, »imam še štiri bratce in sestrico, moram jim nesti kruha. Ce bi kupil klobaso, bi mi nič ne ostalo. Ves denar bi porabil.« Zadelo nas je. Ta desetletni otrok nas je spravil v zadrego s svojim velikim dobrim srcem. Potem je dalje pripovedoval: »Moj ata je bil partizan. Veste, puško je imel in boril se je. Zdaj spet dela in teše. Tesar je. Kadar pride domov in je dobre volje, nam pripoveduje zgodbe iz tistih dni/ ko je bil partizan. Jaz sem bil takrat še čisto majčken in se vojne nič ne spominjam. Zato ga tako rad poslušam. Današnjega dne sem komaj čakal. Rekli so, da bodo tu spet zbrani stari borci. Pa sem prišel. Kaj ne, tistile, ki imajo »medajle« so vsi stari borci«, nas je vprašujoče pogledal, potem pa zvedavo spremljal z očmi skupino starih partizanskih znancev, ki so si prav takrat toplo segali v roke. Na prsih so se jim svetila odlikovanja. Fant je bil vanje ves zaverovan. Med tem se je dvignil Mile izza mize in se kmalu vrnil nazaj. Prinesel je veliko klobaso s kruhom in gorčico. »Na, Stanko, pa jej. Danes je vesel dan, zato boš jedel klobaso še ti. Kar korajžno se je loti, fant«. Stanko se je nasmehnil in poželjivo vdihaval prijetni vonj dišeče, še tople klobase. Ze je stegnil roko po njej, pa se je premislil in se ozrl. Nekaj časa je iskal z očmi okrog sebe, potem pa je našel, kar je iskal. »Ja-a-a-nez, Ja-a-a-nez! Pridi sem! Hitro pridi! Klobaso imam«. Janez je bil njegov brat, nekoliko večji od njega in za kakšno leto starejši. Prišel je in ko nas je zagledal toliko zbranih, je nerodno obstal. Povabili smo ga in mu napravili prostor na klopi. »Vsak polovico jo bova«, je odločil Stanko. In ko sta se čez čas pogumno lotila vsak svojega kosa klobase, smo ju molče opazovali. Nič nista gledala okrog sebe, pridno sta natepala svojo južino in lica so jima bila vsa rdeča. Goste in dolge trepalnice so jima zasen-čevale oči in če sta jih dvignila, smo videli v njih sijaj, kakor da bi sijalo sonce prav iz tistih dveh parov oči, sonce veselja in zadovoljstva. • Po slavnostnem govoru ob otvoritvi planinske postojanke, sva s tovarišem sedla za mizo, utrujena od vročine in vtisov, Da, tudi od vtisov, saj so bili nepozabni vsi nešteti prizori veselja in prisrčnosti ob srečanjih med borci. Nisva dolgo sedela, ko nama je sedla nasproti stara mamica. 2e prej sva jo opazovala za drugo mizo. Okrog sebe je imela nekaj deklet, čez čas pa je sedla k njej še druga starejša žena. »Kot žrtve ste padli v borbi za nas...« je zaigrala godba, med tem pa se je začela pomikati h grobovom padlih skupina z venci. Vstali smo. Miščeva mama iz Zagradca je stala zravnana kakor sveča. Cez nekaj hipov so ji začele drhteti ustnice in oči so se ji zameglile. Po licih so ji tekle solze, drobne kakor biseri, se svetile v soncu, ki jih je sproti sušilo. In ko je žalostinka izzvenela, je vzdihnila: »Takole tudi moj sin leži v skupnem grobu v Grosupljem. V 2alni so ga ujeli in ga potolkli beli — domači. Vsega so ga izmučili. Bil je obveščevalec v Cankarjevi brigadi.« Solze so ji neprenehoma tekle, ko nam je pripovedovala: »Mi smo doma na samoti, pol ure hoda iz vasi. Fantje so se zmerom ustavljali pri nas. Tako rada sem skuhala zanje. Potem me je nekdo izdal. Italijani so me zaprli in zaradi tega obsodili na osem let ječe. V zaporih sem bila v Peruggii. Ko sem se vrnila, so me fantje hitro spet našli. Skoraj vsak dan so prihajali, enkrat eni, drugič drugi. Potem so mi nekega dne prišli povedat. Težko so mi povedali, da mojega Franceta ne bo več dom . ...« Umolknila je in se zagledala v grob na Frati. Na nas pa je težko leglo. Bolečina matere ne bo nikoli potešena, nikoli ne bodo naše matere prenehale žalovati »Zdaj leži v Grosupljem, skupaj z drugimi. Spomenik so jim postavili. Najprej sem ga mislila vzeti domov. Zbolela sem, pa g; nisem mogla. Zdaj naj leži tam da ne bo v grobu tako sam Skupaj z njimi je padel, s to variši, naj bo še zdaj med nji mi.« Potem se je Miščeva mama, k je poleg sina izgubila tudi moža skozi solze nasmehnila: »Ne zamerite, tovariši. Kada slišim »Žrtvam«, se vedno raz jočem. Tako me pretrese. Mo sin je bil, saj razumete. Zdaj ko jih gledam, tovariše, sen srečna, d» jih je tolixo ostale Vsi niso smeli pasti, ne, nisi mogli. Vedno rada pridem me< nje. Ta dan sem težko čakala Vse bi rada srečala m objela Vsi so moji. Ce jih danes ne bon videla vseh, pa jutri v Toplical gotovo. Tudi (ja pojdem.« Miščeva mama je segla v ce kar in položila na mizo jabolčni potico in sadje. Ponudila je: ve lik kos je položila pred vsako gar. »Jejte, poskusite! Ni ravni najboljše...« Kakor v starih težkih časih je Miščeva mama še danes naš; partizanska mama s toplim očmi, darežljivo roko in ljube čim srcem. Vanda KOLEDAR Četrtek, 25. sept.: Uroš, Kleofa. Petek, 26. septembra: Justa, Stojala va. ’ . _,, , SPOMINSKI DNEVI 25. IX. 1565. — Konferenca sloven-skill politikov v Mariboru zaradi Zedinjene Slovenije, o čemer je referira! Luka Svetec. 25. IX. 1943. — Paiuzansite sile razbile tri nemške transportne vlake. 25. IX. 1944. — III bataljon Kozjanskega odreda minira mos: na cesti Pisece-Brežice in ga popolnoma razruši. * Komemoracijski govor o velikem slavistu dr. Franu Ramovšu bo imel univ. prof. dr. Anton Bajec v petek, dne 25. t. m. ob 20 v predavalnici Slovanskega instituta (Narodna m univerzitetna knjižnica). Vljudno vabljeni vsi društveni člani in prijatelji pokojnega. — Slavistično društvo. Na Tehnični visoki šoli je bil diplomiran za inženirja kemije tov Borut Pedan. Čestitamo! 5724-n Redna letna skupščina Turistične zveze Slovenije bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 10 dopoldne v sejni dvorani, Ljubljana — Tomšičeva (Knafijeva) štev. 7-1. Za zim*> vskladiščen krompir posuj s praškom »KKOSAN«. Dobi se v drogerijah, semenarnah, zadrugah itd. 5663-n Danes sveže morske ribe v ribarnici. Ljudski odbor mestne občine Šoštanj obvešča vse kmetovalce in podjetja, da bosta v letu 1952 v Šoštanju dva kramarsko - živinska sejma, in sicer Smiheiski sejem dne 29. septembra in Katannski sejem dne 24. novembra. Trgovska podjetja, kakor tudi posamezniki se vabijo k čim večji udeležbi. Živinorejski odsek pri Kmetijski zadrugi Videm-Dobrepolje priredi 27. t. m. na Vidmu živinorejsko USTANOVNI OBČNI ZBOR »SVOBODE« NA VICU Ustanovni občni zbor Delavskega prosvetnega društva »Svobode« na Viču bo danes v četrtek v dvorani Doma KUD »Fr Levstika« na Viču. V »Svobodo« na Viču bodo vstopili člani dosedanjega SKUD »O. 2upančiča« iz Tobačne tovarne, člani dosedanjega KUD »Fr. Levstika« na Viču, člani mladinskega aktiva iz Doma za slepo mladino v Ljubljani, delavci tovarn iz raznih podjetij ter zadrug na Viču, na Brdu itd. Vse, ki se zanimajo za prosvetno in umetniško delovanje vabimo na vstop v društvo in na udeležbo ustanovnega občnega zbora. — Pripravljalni odbor za ustanovitev »Svobode« na Viču razstavo rodovniške živine sivo-rjave pasme. Razstavljeno bo: 147 krav. 4 biki 99 telic in 30 bikcev. • Vabimo vse živinorejce, da si razstavo ogledajo Razdelile se bodo tudi nagrade najboljšim živinorejcem. 5717-a PUTNIK LJUBLJANA V nedeljo 28. septembra PUTNI-KOV posebni vlak na mednarodni velesejem v Zagrebu. Vozovnice v prodaji v poslovalnici PUTNIKA v Ljubljani Znižane cene — udobno potovanje! — Ne zamudite zadnje prilike, da si ogledate največji velesejem po osvoboditvi! 6-n PREDAVANJA Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bosta na množičnem sestanku v petek 26. tega meseca ob 20 v sindikalni dvorani Higienskega zavoda — Sv Petra cesta 2 — predavala tovariša prof. dr Rant Jože in Šmid Vekoslav V soboto 27. tega meseca ob pol osmih prote-tičm seminar v Zobotehnični šoli Stomatološka sekcija SZD vabi na redni sestanek v soboto 27. septembra Ob lb uri predavata: dr. Mencinger: Težave pri apikotomi-jah, doc dr. Celešmk: Indikacije in kontraindikacije za apikotomijo. Dopoldne seminarji m demonstracije primerov. GLEDALIŠČE DRAMA Predsezona Sobota, 27. septembra ob 20: B. Shaw: »Sveta Ivana« Predstava v opernem gledališču. Izven. Nedelja. 28. septembra ob 20: B. Shaw: »Sveta Ivana«. Predstava v opernem gledaiišču. Izven. Kot predsezonski predstavi bo uprizorua Drama v soboto 27 in v nedeljo 27. t. m., obakrat ob 20 zvečer, Shawovo »Sveto Ivano«, izven abonmaja. Vstopnice bodo v prodaji v Operi od petka od 16 dalje. Abonma v SNG. V vseh redih abonmaja so prosti še galerijski sedeži, stranski balkon v Open in baikonske lože v Drami. Vpisovanje bo še danes, v četrtek in jutri, v petek, vsak dan od 15 do 18, Cankarjeva 11-1. Sobota, 27., je določena za interno kontrolno delo, zato ta dan ne bo vpisovanja. Kolikor bo potem še prostih mest, se bodo oddajala abonentom še naslednji teden v ponedeljek in torek 29. in 30. t. m., potem se vpisovanje abonentov dokončno zaključi. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Otvoritev sezone 1952-53. Četrtek 25. sept. ob 20: D. Roksan-dič: »Nad prepadom«. Premiera. Izven. Petek, 2«. sept.: Zaprto. Sobota, 27. sept. ob 20: D. Gervais: »Karolina Reška«. Premiera. Izv. Nedelja, 28. sept. ob 20: D. Rok-sandič: »Nad prepadom«. Izven. V četrtek 25. septembra bo premiera Roksandičeve drame »Nad prepadom«, v režiji M. Mahniča. Igrali bodo’ Slavka Glavinova. Miro Kopač. Polde Dežman, Jože Lončina. Janez F. Presetnik. Blagajna je odprta od 11—13 in eno uro pred predstavo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Mestni dom Sobota, 27. sept. ob 20: Nestroy: Lumpacivagabundus (Zanikrna trojica). Čarobna burka z godbo in petjem. Nedelje 28 9ept. ob 20: Nestroy: Lumpacivagabundus (Zanikrna trojica). Prodaja vstopnic od petka dalje pri blagajni v Mestnem domu. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 27. sept. ob 19.30: Priestley: »Inšpektor na obisku«. Nedelja, 28. sept. ob 19.30: Prlst-ley: »Inšpektor na obisku«. — Zveze z vlaki ugodne. 5713-n OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ V soboto 2/. in v nedeljo 28. septembra ob 20: Schiller: »Kovar-stvo in ljubezen«. Režija Peter Malec. 26-n KINO LJUBLJANA — Kino »UNION«; ameriška barvna risanka: »Bam-by« Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Kino »SLOGA«: avstrijski film: »Nesmrtni valček« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Kino »MOSKVA«; ameriški film: »Prostor na soncu«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10—11 teT od 15 dalje Kino »TIVOLI«: ameriški film: »Bojeviti O’Flynn«. Tednik. — Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 19 dalje. Kino »BEŽIGRAD«: angleški film: »Fani«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 19 dalje. Kino »TRIGLAV«: ameriški film: »Tarzan med lovci«. Tednik. — Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Kino »SISKA«: ameriški barvni film: »Plamen in puščica«. Tednik. Predstave ob 16 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15. dalje. Letni kino »DOM MILICE«: ameri-riški barvni film: »Iz tisoč in ene noči«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 18 dalje. CELJE — »METROPOL«: ameriški film: »Wichester. 73«. — »DOM«: francoski film: »Idol«. JESENICE — »RADIO«: ameriški film: »Sunset Boulevard«. KAMNIK: ameriški film: »Nevesta naprodaj«. DOMŽALE: nemški film: »Dekleta za rešetkami«. Nazorjeva ulica 4. Nazorjeva ulica 4. prej Frančiškanska 4. Haivešja izbira tJrasin za jesen in zimo — konfekcije, trikotaže in pletenin na zalogi v ¥el3trgsvlni na debelo „Tekstil-Obutev“ NAZd&EVA 4 — Telefon 37-87, 52-74 Poleg cenejših tkanin na razpolago tuđi kakovostne tkanine za ženske in moške obleke ter plašče v izbranih vzorcih. Postrežba v vsaki, tudi najmanjši količini jamči za pravilno sortiranje zalog maloprodajne mreže po potrebah trga. (gostinska podjetja opozarjamo n3 preproge, tkane in jugovinil tekače, zavese, voščeno platno in ostale tkanine za opremo gostinskih obratov. Na zalogi vedno zadostne količine in konopljenih tkanin ter slamane. Nazorjeva ulica 4. Nazorjeva ulica 4. prej Frančiškanska 4. RADIO SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.15, «.00, 12-30, 15.00, 19.30 in 22.00. — 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušaLci (pester glasbeni spored) — vmes ob 5-20—5.25 Objava dnevnega sporeda. 5.50 do 6.00 Jutranja telovadba. 6-30—6.40 Pregled tiska m radijski koledar. 12.00 Poslušajte znane zabavne me- lodije. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.oo 37. lekcija tečaja francoskega jezika. 13.15 Pester spored solistične in komorne glasbe. 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 14.20 Drago Ulaga: Urbanisti — Kaj pa športna igrišča? 14.30 Radijske reklame. 14.40 Slovenske zborovske skladbe izvaja pevsko društvo »Slavec« pod vodstvom Jožeta Skrinarja. 15.10 Zabavna glasba, vmes objave do 15.30. 28.30 Valčki Johanna Straussa pod taktirko slavnih dirigentov. 19.00 Oddaja za žene. 19.10 Pesmi Franza Schuberta poje basist Fran Leskovšek, pri klavirju Pavel Sivic. 19.40 Zabavna glasba, vmes objave. 19.50 Radijske reklame. 20.00 Domače aktualnosti. 20.15 Koroška ohcet in prleško gosdvanje — poje zbor SKUD »Tone Tomšič« pod vodstvom Radovana Gobca. 21.00 Z Bedfichom Smetano po češki zemlji in med češkim ljudstvom — glasbena oddaja s komentarjem 22.15 Igra Studentski plesni sekstet. 22.35—23.00 Do konca oddaje vam bo Igral Harry James s svojim orkestrom Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m. 23.00 do 23.10 v nemškem jeziku. 2340—23.25 v poljskem jeziku. šolstvo REKTORAT TEHNIŠKE VISOKE SOLE V LJUBLJANI sporoča, da bo vpis v zimski se-mester 1952-53 od 1, do 15. oktobra 1952 na kvesturi TVS v Ljubljani, Aškerčeva cesta štev. 11. — Vsa nadaljnja navodila bodo objavljena na oglasnih deskah dekanatov. Rektorat Tehniške visoke šole v Ljubljani. 5712-n OBVESTILA RAZGLAS VOLITEV Okrajni sindikalni svet na Jesenicah razpisuje v smislu člena 39 Uredbe o ustanovitvi Zavodov za socialno zavarovanje in o začasnem upravljanju sredstev socialne, ga zavarovanja ter na podlagi poglavja A. II. navodil k tej Uredbi volitve članov skupščine Zavoda za socialno zavarovanje za okraj Jesenice na nedeljo dne 26. oktobra 1952. Podrobnejši predpisi bodo objavljeni v dnevnem tisku — Okrajni sindikalni svet Jesenice. POZIV VSEM PODJETJEM IN USTANOVAMI Da se razčisti vprašanje financiranja začasnih akontacij, ki so bi-le upravičencem do otroškega dodatka izplačane za učence industrijskih in drugih nižjih strokov- TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR sprejme s takojšnjim nastopom službe: 6 elektrovarilcev s večjo prakso, 12 izučenih avtokleparjev, 2 samostojna avtokleparja, 4 Izučene avtoličarje, ki morajo obvladati kl-tanje in fino brizganje s pištolo, 30 strugarjev. Pismene ponudbe poslati na Tovarno avtomobilov, Maribor -Tezno. Stanovanje in hrana za samce sta preskrbljena. BAZSTAVUAMO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU PAVILJON B 11. ni h Sol kot znižani otroški dodatek v višini 2000 din iz sredstev socialnega zavarovanja za čas od 1. aprila do 30. junija t. 1., pozivamo vsa podjetja in ustanove, ki so. na podlagi »Obvestila glede otroškega dodatka za učence industrijskih šol« (objavljeno v dnevnikih 3. junija t. 1.) izplačevale te dodatke, da pošljejo najkasneje do 10. oktobra t. 1. pristojnemu okrajnemu (mestnemu) zavodu za socialno zavarovanje seznam teh izplačil. Seznam naj obsega: 1. ime in priimek upravičenca do otroškega dodatka; 2 ime in priimek učenca industrijske oziroma druge nižje strokovne šole; 3. naslov te šole; 4. za katere mesece je bil znižani otroški dodatek izplačan; 5. skupni znesek izplačanega znižanega otroškega dodatka za tega otroka. — Zavod za socialno zavarovanje LRS. 5721-a MALJ OGLASI VOZNIK, ki ima veselje do konj, dobi službo Vodnik Podutik 25. Telefon 48-95. ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kabinetom v centru Sarajeva za enakega v Ljubljani ali okolici. Drago Dolanc, Tiskarna Slovenskega poročevalca Ljubljana. GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno, tudi začetnico, sprejmem. Dravlje, Rokova ulica številka 29 13106-1 SPOSOBNEGA KNJIGOVODJO — administratorja, sprejme Kmetijska zadrua Dražgoše, p. Železniki. Informacije v oglasnem oddelku. 13103-1 TRGOVSKI POSLOVODJA, dobro izurjen za trgovino z mešanim blagom, se sprejme takoj ali do 15. oktobra 1952. Ponudbe z obširno navedbo dosedanjega službovanja je poslati na naslov: Trgovsko podjetje KGP Dravo-«rad- 13108-1 TRGOVKI POMOČNIK, vojaščine prost, dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom, se sprejme takoj ali do 15. oktobra 1952 Ponudbe z obširno navedbo dosedanjega službovanja je poslati na naslov: Trgovsko podjetje KGP Dravograd. 13109-1 SPREJMEMO dva strojnika za težke gradbene stroje z znanjem italijanščine, — avtomehanika, strojnega ključavničarja in varilca. v poštev pridejo samo visokokvalificirani delavci. — Splošno stavbno podjetje »Tehnika. — Ljubljana. Vošnjakova ulica številka 6. 13071-1 BRIVSKA POMOČNICA Išče službe kjerkoli. Rola Francka. Slatina Radenci. 13094-1 TRGOVSKEGA POSLOVODJO — sprejme Kmetijska zadruga Gornji Logatec. Javite lahko pismeno. 13099-1 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Rožmane, Gerbičeva ulica štev. 84. 13084-3 DKW AVTO, poltovoml, v brezhibnem stanju, prodam. Elektromehanika. Ljubljana, Vodnikova cesta 123. 13121-4 PRALNICE in čistilnice, pozor! — Nabavite po ugodnih cenah naša tekoče milo s topili, — ki je odlično sredstvo za pranje in čiščenje tekstilnega blaga! Tovarna tekstilnih m usnjarskih pomožnih sredstev. Ljuoijana, Zaloška cesta 54. 12955-4 AVio »steyer 55. prodam. Maribor, Ljubljanska 25. 12981-4 PRODAM dobro ohranjen pianino znamke Höizl ter mnogo knjig in muzikalij. — Ponudbe pod »Höizl. na ogl. oddelek. 13062-4 DNE 23. septembra sem izgubila šop ključev od kavarne Evropa do škofije. Poštenega najditelja naprošam, da jih vrne v oglasnem oddelku Jugo reklam, Kidričeva 3. 13118-10 PRIUČEN ČEVLJAR se sprejme. Erman Medvedova 19. 13123-1 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80-basno. italijanske znamke, prodam. Ogled med 13—15. Naslov v oglasnem oddelku. 13124-4 VISOKO KVALIFICIRAN ELEKTRIČAR z drž. deiovodsko šolo išče primerno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 13126-1 BILJARD kupim. — Ponudbe pod »Takoj, na oglasni odd 13127-5 ZLATO ZA ZOBE in električen gramofon z ojačevalcem (v kovčku) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13116-4 SEJALN1K osemvrstnik. Italijanske znamke, proda Cej Jožef, Šmihel. 13065-4 POHIŠTVO prodam. — Prešernova štev. 15-m. 13100-4 SUSILNE UTE, kompletne, v velikosti 40x8 m, 24x4 m ter tudi manjših dimenzij prodamo po zmerni ceni. Interesenti naj se Javijo v upravi Opekarne Loče pri Poljčanah. 13077-4 BAMBUSOVIH PALIC večjo količino prodam. Uporabne za smučarske ali ribiške paiice. Ponudbe pod »Bambus, na oglasni oddelek. 12893-4 ELEMENTE za montažno barako 17x10 m z 12 okni In 10 vrati prodamo. — Vprašati: telefon številka 27-97. 13092-4 FOTO-ATELJE KAMERO, kompletno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 13044-5 LES, smreka, hrast, brst, jesen, javor in drugi — kupi Mizarstvo, Ljubljana. Wolfova ulica štev. 12. 13072-5 ODKUPUJEMO vse vrste rabljenih steklenic po najvišjih dnevnih cenah Odkup se vrši od 7—12. Bocapromet, Ljubljana, Japljeva štev. 4, telefon 45-28. 13031-5 ZAMENJAM manjše enosobno stanovanje in komfortno garsoniero (ločeno) — za enosobno stanovanje s kabinetom. Pogoj: kopalnica. Ponudbe pod »Omenjava« na oglasni oddelek. 13105-9 ZDRAVNIK JLA išče sobo in kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku SP. 13066-9 MhhtCNA NAROČNINA Slovenskega poročevalca: 140 dir UMRLI Umrl Je, kakor nam poročajo, 14. marca 1951 naš ljubljeni mož, oče, sin itd. dr. MARKO DOSTAL, zdravnik. Vsi, ki ste ga poznali, ga ohranite v prijaznem spominu. — Anica roj. Janežič, žena; Ljubo m Zoja. otroka; Rudolf, oče in ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Moravče. 2725-A Nenadoma nas je zapustil v 59. letu starosti naš ljubljeni mož, oče in brat LENART FINŽGAR, uslužbenec KZ v Poljčanah. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 25. septembra ob 16. — Žalujoča žena Ivanka, sin Leon, hčerki Nada, Jana, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. 5722-a Uprava Kmetijske zadruge Poljčane sporoča, da se je pri izvrše vanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil tovariš LENART FINŽGAR. Pogreb vestnega uslužbenca bo v četrtek 25. septembra ob 16 v Poljčanah. 5719-a Naznanjamo žalostno vest, da je nčnadoma preminul naš dobri mož, sin, brat, stric in svak ANDREJ VOVK. Pogreb bo v petek 26. septembra ob 16 na mestnem pokopališču v Celju. — Žalujoča žena, mama. sestra in ostalo sorodstvo. — Celje, 23. septembra. Za vedno nas je zapustil naš dobri mož in oče ANTON DOV-JAK, strojnik v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 26. septembra ob pol 15 iz hiše žalosti. Cesta na Brdo štev. 16. — Žalujoča žena Marija in hčerka Tončka. ZAHVALE Vsem, ki ste tako prisrčno sočustvovali z nami ob hudi izgubi našega najdražjega prof. dr. FRANA RAMOVŠA, vsem, ki ste ga počastili z venci in cvetlicami ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ki ste se z ganljivimi govori poslovili od njega, ki ste mu zapeli žaiostinke, vsem predstavnikom oblasti in ustanov, zlasti pa še vladi LR Slovenije za vso naklonjenost in pomoč se iskreno zahvaljujejo — Ramovševi. 5706-a Zahvaljujem se vsem, ki so mojega dragega moža FRANCA PERKA spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, posebno Elektro podjetju DES in pevskemu zboru za žalostinke. Nadalje se zahvaljujem vsem strankam Levstikove 19 in Erjavčeve 21 za vso pomoč in darila. — Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo. VPEMfc VREMENSKO POROČILO Hidrometeorološke službe Napoved za četrtek. Se nadalje lepo. sončno vreme z menjajočo se oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči 6 stopinj C, podnevi 24 stopinj C. Indu strij ski servis TEKSTIL-USNJE- GUMA LJUBLJANA obvešča vse svoje odjemalce in dobavitelje, da posluje odslej pod novim nazivom ASTRA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN NA DROBNO Z USNJEM, GUMIJASTIMI IZDELKI IN TEHN. TEKSTILOM UPRAVA: Ljubljana, Parmova ulica štev. 33 TELEFONI: Direktor: 20-13 — Sekretariat in komerc. računov. 31-21 — Prodajni oddelek: 21-01 SKLADIŠČE: Ljubljana, Bežigrad 6 — Telefon: 43-94 IZ SVOJIH SORTIRANIH ZALOG NUDIMO: usnje, čevljarske, sedlarske, tapetniške in torbarske potrebščine, gumijaste izdelke (cevi, klinasto in ploščnato jermenje, tesnil a, manšete), tehnične tkanine in vrvarske izdelke i. t. d. Potrudili se bomo vse cenjene odjemalce čim bolj zadovoljiti s kvalitetnim blagom, ugodnimi cenami, solidno in hitro postrežbo UPORI DR R KYOVSKK slovenskih vojakov teta 1919 » »Zasluga, da je šel gorjupi kelih, ki Je bil pripravljen, mimo nas, pripada v veliki meri dobro mislečim našim železničarjem, vojaškim oblastem in zvestemu delu našega vojaštva. Ako kdaj, zadnji dnevi so dokazali jasno, da je nam krvavo potrebna železna roka, fei se ne ozira ne na levo ne na desno in opravlja brezobzirno in nemoteno svoje delo, ki ga narekujejo ne strankarski, marveč zgolj državni in narodni interesi. Zborovanje zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke zahteva, smatrajoč državo za nedotakljiv ideal, brezobzirno postopanje z boljševiškimi elementi.« «J7*»r v. i’ r.^ a! m t o*--ma kriloma slovenske kurtoazije, je bil, kakor je to tudi »Slovenec« točno ugotovil, le spor o taktiki ^orje proti delavskemu gibanju, ho so Sp po‘iri5e m^ransk—»a razreda utrdil“, so seveda tudi klerikalci postali navdušeni pristaši uporabe oborožene sile, kar so kaj kmalu pokazali v praksi ob železničarskem štrajku na Zaloški cesti v LjuDijam. Sodelovanje med ob..ma umoma s.a-'-nske buržoazije do katerega je prišlo »e .»..o prvo svetovno volno. se 'e nokaza'o tudi tedaj in ga Je klasično opisal Fran Govekar v »Slovenskem Narodu«: »Želel bi pa tudi, da se med našimi meščanskimi strankami trajno vzdrži zavest, da so v boju proti brezdomovinskim prevratnim elementom vendarle navezane druga na drugo. V minulih dneh so bile meščanske stranke složne in enodušne. Zato smo zmagali. Za meščanstvom stoji državna oblast, stoji vojaštvo, kultura, razsodnost. Meščanske stranke so danes hrbtenica državnega telesa, os jugoslovanskega ujedinjenja, duša in srce naroda, ki se zbira v neomajni zvestobi pod praporom SHS. Ta enodušnost meščanskih strank se je v pravkar preteklih nervoznih časih dokumentirala ne le Po vsej Sloveniji, nego tudi po vsej Jugoslaviji. Zaradi te meščanske enodušnosti so se pridružili odporu proti komunistom tudi vsi ostali narodna sloji. In tako smo zlomili nevarnost brez najmanjšega razburjenja ter smo dosegli, da se je ogenj in kri obetajoči zmaj mahoma izpremenil v komično spako. Ta doživljaj in ta uspeh naj bi bila meščanskima strankama v opomin; kaj zmoremo složni, smo videli! A kaj bi doživeli razklani?«7* Medtem ko Je vodstvo slovenske socialne demokracije v »Napreju« Se razmeroma dostojno pisalo o vojaškem upora v Mariboru tn ga skušalo prikazati kot »otroško buno s krvavim koncem in resnimi posledicami,« so KoračevI socialisti ob tej priliki nastopali čisto denunciantsko in ovajali komuniste kot povzročitelje upora. Značilno «a buržoazijo je, da Je pri zadušitvi upora v imenu nacionalizma širilo mržnjo s tem. da je na Hrvaškem za zadušitev upora uporabila srbske čete, v Sloveniji pa hrvaške. IV. Iz dosedanjib izvajanj izhaja, da je revolucionarni položaj, ki ga je ostvarila prva imperialistična vojna, dejansko nastopil tudi pri nas v Sloveniji. Slovenska buržoazija je pod vodstvom klera po svoji politični organizaciji (Slovenski ljudski stranki) storita vse, da ohrani avstro-ogrsko monarhijo. Posledica te politike, ki je bila neposredno povezana z razrednnimi interesi slovenskega meščanstva, je terjala od slovenskega naroda velikanske človeške in materialne žrtve. Ze med samo vojno so ljudske množice na fronti in v zaledju spoznale, da so bile od svojega političnega vodstva izdane in so zato pričakovale, da se bodo s prevratom i. 1918 izvršile temeljite nacionalne in socialne spremembe. Slovenski buržoaziji se je pod vodstvom slovenskega klera posrečilo, da Je s spretno taktiko in koncentracijo sil obdržala oblast v svojih rokah. V strahu pred Ijud- ” Fran Govekar: Epilog ali prolog. Slovenski Narod 1920, štev. 96. skimi množicami, ki so upravičeno terjale obračun za politiko s'ovenske- buržoazije med prvo imperialistično vojno, se je le-ta zatekla pod zaščito srbske in antantne reakcije. Zato prevrat leta 1918 oi uresničil niti osnovnih zahtev meščanske revolucije. Vloga II. Internacionale, katere član je bila avstrijska socialna demokracija, je bila značilna tudi za slovensko socialno demokracijo, ki je stopala po potih avstromarksizma. Pasivnost slovenske socialne' demokracije med prvo imperialistično vojno, zapuščanje razredne fronte in prestop v tabor slovenske buržoazije, vse to se je godilo postopoma že med samo vojno. Logičen zaključek tega razvoja je slovenski ministerializem, sodelovanje vodstva stranke tako v Narodni kakor tudi v centralni vladi. Vkljub dragoceni pomoči, ki Jo je socialna demokracija nudila meščanstvu, je njena vloga pri delitvi oblasti, bila kaj neznatna. ,1. Sokol je v »Na-prejun označi) vlogo stranke tako: »Stranka Je prešibka, da bi mogla igrati odločilno vlogo.« Kljub temu so obstajala tako ekonomska (obubožanje osnovnih množic, brezposelnost, nerešena socialna vprašanja itd.) kakor tudi politična dejstva, ki so jasno kazala na revolucionarni položaj pri nas. Se leta 1920 so se osnovne ljudske množice odmikale od tedaj vodilne stranke in odločno prestopale v tabor levice. Na volitvah v ustavodajno skupščino Je SLS obdržala komaj 15 mandatov Ostale meščanske stranke so dobile 13 mandatov: liberalci 3, Samostojna kmečka stranka 8 in narodni socialisti 2, tako da je slovenska ouržoazija dobila vsega 28 mandatov Delavske stranke, ki do tedaj splob niso bile zastopane ne v parlamentu ne v deželnem zboru, so dobile 12 mandatov, in sicer socialni de-mokratje 6, komunisti pa 6 mandatov. Komunisti so dosegli velik uspeh zlasti na ozemlju bivše Kranjske, kler so dnbili 3 mandate (Zorga Mlakar in Fabjančič) T-? r voGIni c o r— H-Hvclfo ctrpfjlf» |p tako. da so nezadovoljne množice kmečkih volivcev glasovale za kandidate delavskih strank. Izraz nezadovoljnosti in revolucionarnega razpoloženja ljudskih množic so bili poleg štrajkov tudi vojaški upori. Ti so bili spontan izraz nezadovoljstva slovenskih vojakov, ki so se vrnili z raznih front in ujetništva kot odločni nasprotniki monarhije In nadaljevanja vojne. Vodstvo socialne demokracije ne samo da ni imelo nikake zveze s temi upori, temveč je sloriio vse, da se utrdita meščanski »red in mir«. K Hub t^mu. da so fcili upori zadušeni v krvi, je bila nevarnost za meščanski »red« velika. Filip (J ratnik je v tem času v »Napreju« pravilno ocenil situacijo, ko je zapisal: »Vem, da je bil položaj v naši najbližji okolici tak, da je bilo treba delavcem le hoteti, pa bi se bilo marsikaj zamajalo«.7* Slovenska socialna demokracija je s pomočjo svojega vodstva storila vse, da bi se nič »ne zamajalo«. Zaradi specifičnih pogojev slovenskega delavskega gibanja se v tem času pri nas levica še ni ločila od desnice. Partije, kot borbene avantgarde delavskega razreda, v Sloveniji še ni bilo. Obstajala je že v drugih predelih naše domovine, kjer se je borila na eni sirani z oportunističnim in izdajalskim vodstvom socialne demokracije, na drugi strani pa z meščansko reakcijo, ki je zbirala svoje sile za kontrarevolucionarni nastop. Zaradi tega se kljub revolucionarnemu položaju, ki je v Sloveniji leta 1918—1919 obstajal, niso uresničile upravičene zahteve slovenskega naroda po narodnostnem združenju v enotni, demokratično urejeni Sloveniji, v okviru demokratične republike Jugoslavije, niti se niso uresničila pričakovanja množic o boljšem in pravičnejšem družbenem redu Vsa ta vprašanja so t“daj*-osta'a nerešena in je Komunistična partija Jugoslavije prevzela nase težko m odgovorno nalogo, da v krvavi in dolgotrajni norbi z zunanfo in domačo reakcijo povede lugoslovanske narode v borbo za uresničitev njihovega narodnega in socialnega programa (Konec). , ** Naprej 1919, štev. 119.