Cjutijjimslii Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak clnn razen nedelj in praznikov ob 5. mri zvečer. Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko nlloo »tov. IB. — 'L urednikom «o moro govoriti vsak dan od 11. do 1». uro. — Bokoploi »o ne vračajo. — Inseratl: Šestitopna petit-vrota i kr., pri večkratnem ponav IJanji dajo ao popust. — Velja za LJublJu.no v upravuičtvn: v a oolo loto 6 gld., ra pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na meaoo 60 kr., pollljatev na dom velja moiečno 0 kr. več. Po poiti velja aa oelo loto 10 gl., aa pol leta 6 gld., aa čotrt lota S gld. 60 kr. in aa jeden moaea 86 kr. Štev. 246. V Ljubljani v sredo, 28. oktobra 1885. Tečaj II. Vabilo na naročbo. Z 1. novembrom prične se nova naročba na "aš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponore, da .ve pošiljanje tista ne pretrga. JKajbolje .ve to učini po poštni 'uikaznici, na čegar odstriielc treba prilepiti ^ naxlov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za cel« let«........................gW. 10'— n pol leta........................... 8’— n četrt leta . . 2-50 n en mesec...........................i —'85 Za Ljubljano: za celo leto.......................gld. 6-— n pol leta...........................n i četrt leta.........................n l'&® n mesec................................. '®® za donašanje v liišo vsak mesec 9 kr. Položaj na Balkanskem polu- otoku. Najvažnejše dnevno vprašanje naše vnanje Politike je nedvojbeno položaj na jugu, kajti ma-lokatera država je v toliki meri interesovana tam doli nego naša. Ni torej čuda, če vsi politiki z velikim zanimanjem sledijo vsem dogodkom na Balkanu. Ta teden še sniti se ima konferenca podanikov, da odloči vzhodnorumelijsko vprašanje, izreče svojo razsodbo o dogodjajib z dnč Septembra. Ko se je pred blizu petimi tedni v svet razglasilo zjedinjenje vzhodnje Itumelije v „Veliko N°lgarijo“, tedaj bil je v prvem trenotji ves svet skoro popolnoma uverjen, da knez Aleksander ni lla lastno roko in na svojo odgovornost združil Listek. P r o k 1 e t a! Spisal Emilo Ricliobourg’; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) Po kratkem odmoru govori grof nadalje: „Da 80 Pa načrt posreči, imeti nam je treba v bližini f°aP6 grofiuje zaveznico. Ako bi koga pošiljali tjš,, Jko bi grofinja sumila. Pri tem bi nam lehko arijeta pomagala, ker ljubi Firmina in bi ga jJ.. Poročila. Ponudil bi ji doto 10 000 frankov. In'8^ li, da bi ta svota zadostovala, da podkupimo daW — „Premalo poznam značaj dekličin, p02* o tem mogel kaj soditi.8 — „Vsekako lehko vrat*18'1110' Imela bi sicer praV mal° opravka' Le „a. 11 b> odprla, da pes pride k otroku. Tudi bi neJ Skyrbela za t0» da Je otrok dovo|j Povit> da se ^kuduje, ko ga pes odnese v gobci. To je 6 • Jaz celo želim, da se Marijeta ne pouči o ^ n> načrtu. Ona naj vrata odpre, ne vedoč, zakaj. ’ je eukrat otrok odveden, bode primorana, dve provinciji ter si nadel naslov: Knez zjedi-njene Bolgarije; tedaj je vladalo splošno mnenje, da se je ta dogodek dovršil pod zaščitstvom, da se je o njem dogovarjalo v Skjernjevicab in Kromeriži. To pa je bila zmota; Bolgari ravnali so sarao-svojno, knez Aleksander ni se brigal za mnenje evropskih vlastij, ui vprašal za svet pri bolgarskem zaščitniku, pri Rusiji. Navzlic temu se je dovršilo zjedinjenje In tedaj razširilo se je zopet mnenje, da bi se moglo priznati zjedinjenje, in celo razžaljena Rusija kazala ni posebnega pro-tivja; in znana je še izjava Tiszina v ogerskem državnem zboru o položaji na jugu, namreč da plovdivski dogodek ne ostane brez posledic ter da najbrže ne bode možno ohraniti berolinske pogodbe v vseh točkah nekrušene. Uže so se bile vlasti skoro zjedinile, naj se prizna zjedinjenje Bolgarije, a tedaj začul se je vojni glas iz Srbije in Grčije; obe državi sklicevali sta s krčevito hitrostjo in nestrpnostjo svoje čete pod orožje ter je postavile ob mejah. Srbija zahteva, naj ostane na Balkanu prejšnji položaj, naj se ne moti ravnotežje, Grčija vidi v zjedinjeni Bolgariji oškodovane svoje interese: če se prizna zjedinjenje Bolgarije, tedaj odločeni sta do skrajne meje braniti svoje interese ter zahtevati svoje historične pravice. Ta odločni glas našel je odmev v Macedouiji, Albaniji, Rumuniji, pričelo se je uže gibanje — trenotek še in razvilo bi se bilo v vsej nevarnosti orijentalsko vprašanje. Tedaj pa se je soglasno začul z Dunaja, iz Berolina, iz Petrograda odločen: Stoj! Turčija, katera je bila uže voljna priznati zjedinjeno Bolgarijo, zatekla se je zdaj k vlastem in v njihove roke izročila rešitev tega kočljivega vprašanja. Državnikom ui se zdel primeren čas, razkosati molčati, ker je naša sokrivka. Vsekako hočem sam z njo govoriti, kohitro se izrazi, da je zadovoljna, da nam služi. Tedaj ji hočem razložiti, kako se mora obnašati, da se otrok obvaruje; ker jaz mu ije želim smrti — o, gotovo ne!8 — „Pa kaj hočete, gospod grof, z otrokom, kadar ga odvedete materi?8 — „Hočem ti zaupati, Germain. Uže od danes moraš skrbeti za to, da dobiš otroku dobro zavetišče (asyl). Lehko najdeš vbogo družino, katera otroka sprejme za dobro plačilo. Tudi rento hočem zagotoviti otroku, da ne bode trpel pomanjkanja. Glavna reč je le, da nikdar ne jztakne skrivnosti svojega rojstva. Vrhu tega odmerim otroku tudi stotisoč frankov, koje dobf, ko bode dvajset let star. Vse te svote — sploh vsa stvar — mora iti skozi tvoje roke; mojega imena pa ni smeti imenovati v vsej tej zadevi. Sicer se o podrobnostih še pogovoriva. Saj je še časa za to! Tudi za-te, Gennain, hočem skrbeti; bodi tega gotov! Pred vsem bodi ti sedaj ta skrb, da z Ma-rijeto govoriš ter si jo skušaš pridobiti. Uže jutre odpotuješ v d’ Arfeuille. Se ve, v gradu samem se ne smeš kazati. Najbolje bi bilo, če bi Firmin evropsko Turčijo, poslali so se Grčiji in Srbiji resni opomini, naj se v lastno korist ne oborožu-jete dalje ter ne pričnete vojne. Ta glas imel je svoj vpliv; čete obeh držav stojijo brezposelno na meji, kabineta pa čakata odločitve od konference poslanikov. Delj časa uže posvetujejo se zastopniki raznih držav, neprestano nosi brzojav poročila od jednega kabineta do drugega; a vedno se ni še doseglo popolno sporazumljenje med raznimi vlastmi. Jedna skupina vlastij hoče, naj se na Balkanskem polu-otoku uvede prejšnji položaj, druga skupina pa je mnenja, naj se odobri zdanji položaj. Prvi na čelu je Rusija, ista Rusija, katera je za svobodo Bolgarov vojevala krvavo, dragoceno vojsko, katero pa je nehvaležno, samosvojno in pustolovno postopanje kneza Battenberga zdaj globoko užalilo, drugi pa Angleška, katera si upa v Aleksandru pridobiti poslušno orodje. Ta teden imajo se sniti h konferenci poslaniki, da odločijo o dogodku z dne 18. septembra, da se, ali izrekč za prejšnji položaj, ali pa priznajo zjedinjenje Bolgarije ter zavrnejo Grčijo in Srbijo z njenimi zahtevami. Naj se bolgarsko vprašanje reši tako ali tako, nastanejo vender še nova vprašanja: Ali se bodo zapadne vlasti brezpogojno podvrgle razsodbi ter cesarskih vlastij? Ali bodo Bolgari zadovoljni z razsodbo? Kaj poreče Grčija? Ostane Srbija mirna, če se zjedini Bolgarija, kako bode kralj Milan mogel zadovoljiti svoj narod? To so vprašanja, kočljiva vprašanja, na katera danes pač ni še možno dati odgovora; pojasnila pač prinese najbližja prihodnost. Stališče naše države pri tem vprašanji je pač zahteva, naj se pri trocarskem shodu sklenjen evropski mir ohrani ter naj se bolgarska zadeva reši mirnim potem. Če pa bi prišli na jugu naši še danes pisal Marijeti, da jej ima nekdo nekaj važnega razodeti. V ta namen naj torej pride o tej in tej uri v gozdič za grajskim parkom. Ni treba, da te za zdaj še imenuje.8 In zgodilo se je tudi tako! Pismo je odšlo. Germain odpotuje drugi dan, in po Šestih dneh vrne se z naznanilom, da je Marijeta zadovoljnu, gospoda grofa slepo ubogati. 12. Mesec, ko je imela grofinja poroditi, bližal se je. Uže štiri dni se je bavil grof Bussišres v Clamecy-u, v bližnjem kraji d’ Arfeuille-skem. Stanoval je z drugim imenom v gostilnici, kjer je izpovedal, da je trgovsk popotnik. Ker imajo taki ljudje večkrat velike svote saboj, čudili se niso v gostilnici, da je tega trgovca spremljal tako velik pes. Germain, da bi še bliže bil gradu in da bi po Marijeti takoj vse ovedoval, nahajal se je v vasi Blerzy, ki stoji tik d’ Arfeuille-a. Živel je tfi v gostilnici. interesi v nevarnost, tedaj pač zaupamo našim previdnim državnikom, da jih bodo umeli varovati, če treba tudi z orožjem. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Take odpomoči bi se smeli prizadeti krogi s toliko večo opravičenostjo nadejati, ker jo ukazno zahtevajo ne le skušnje zadnjih let in veleva nujna premena v izdelovanji povišanje uvoznine na pravo razmerje z izlečki barvilnega lesa, ampak ker mora tudi carinska novela nemške države, zaščit, b katerim se je ona opasala proti tuji uvožnji, prisiliti vender le Avstrijo, da promeni uvoznine tako, kakor so nepogrešno potrebne v zaščit avstrijske trgovine, obrti in kmetijstva. Take odpomoči treba najnujnejše obrtni stroki, ki se bavi z drobljenjem barvilnega lesa in bar-vilnih korenov, ako noče, da se zatre po tekmovanji od severa in posebno v južnih pokrajinah cesarstva, kamor se mora surovina iz Trsta dovažati, bilo bi nemogoče, da se vzdrži. V kaki meri se je pomnožila uvožnja zdrobljenega barvilnega lesa iz Nemčije, odkar se je znižala uvoznina, kažejo uradni izkazi desetletja 1875 — 1884. Poleg teh iznaša uvožnja na meter-cente: preko Trsta: iz Nemčije: 1875: 161 5323 1876: 105 4576 1877: 70 5698 1878: 42 6377 1879: 118 7010 1880: 383 9603 1881: 240 10590 1882: 220 13448 1883: 231 13956 1884: — 14812 tedaj odkar se je znižala carina, pomnožila se je uvožnja od severa za blizu 300 °/„. Ta množitev je rasla neprestano; vsled znižane carine gospoduje nemško tekmovanje uže sedaj avstrijskim deželam, ki največ rabijo barvilnega lesa: Češki, Moraviji in Šleziji; tudi uže zdaj sili v srce našega cesarstva — v kronovino Do-lenjo-Avstrijsko in se bode še od leta na leto širilo, ker so nemškemu tekmovanju razmerja mnogo ugodnejša nego avstrijskemu. Nemško tekmovanje ima uže po krajevnih in prevoznih razmerjih preogromno prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po bvo-jem urejenem in obilnem plovnem prometu z vsemi deli zemlje pred vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le gledč kolikosti, ampak tudi gledč boljšega kupa mnogo lagotneji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo; štajarski, kranjski ter primorski pa morajo dobivati barvllen les v kosih in barvilna korena le preko Trsta. — Vrhu Bilo je skleneno, da Marijeta o določenem času odpre vrata, ki vodijo iz gradu na vrt, potem pa po vrsti vsa druga, da bode možno, priti do sobe, v kateri bo novorojeno dete. Druzega jej niso bili razodeli, in niti ni slutila, kako čudno nalogo je grof namenil psu! Vender po previdnih naredbah in po velikem plačilu, katero so jej bili obljubili, sodila je, da se gotovo tiče resne stvari. Navzlic temu ni se obotavljala niti trenotek. Denar jo je bil preslepil. V pogovoru z Germainom izrekla je bila: „Če bode otrok deklica, zvala se bode Leontina; če bode fantič, krstili ga bomo za Leona." Naposled je prišel pričakovani dan! Germain, dobivši naznanilo po Marijeti, teče v CIamecy ter se povrne z grofom in njega štirinogatim pomagačem. Ko se naredi noč, zmuznejo se skozi mala vrata v park ter zlezejo proti gradu. Bilo je proti koncu meseca januvarija. Po nekolikih rosnih dnevih, postalo je bilo zopet prav mrzlo. Grof se vsede na klop, pes je bil na njegovi strani. Germain je prisluškoval na konci goščave pri klopi. tega so na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kronovine po od leta na leto cenejših plovstvenih razpošiljatvah po Labi in Odri in pa severni prevozni zavodi, ki opirajo obrt in trgovino v vsakem obziru po vsemožnih sestavah. Celo v odpravi barvilnega lesa po železnici v naj-važniše potrošivne kraje severnih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno, navadno se odpravlja blago s sestavljenim plovnim in železnič-nim tovorstvom, in kake razlike so glede prevoznih stroškov v prid Hamburga, razvidijo se iz sledečega kazala, iznašajoč za metercent: od Hamburga: K. M. gld. a. v. lt. IH. gld. a. ?. v Liberce 2,72 i\60 s.= 1,63 1,25 h 60 s. = -,75 » Prago . 2,78 1,72 1,50 n -,90 „ Brno 3,86 2,32 3,22 n 1,93 » Krnov 3,67 2,20 2,09 n 1,25 » Belsko 4,26 2,55 2,48 n 1,49 „ Opavo 3,86 2,32 2,26 n 1,36 » Lvov 6,93 4,15 4,84 n 2,90 preko Trsta: v Liberce: gld. 3,05 n Prago: 2,84 n Brno: „ 1,96 n Krnov: „ 2,40 n Belsko: » 2,46 » Opavo: » 2,67 n Lvov: „ 3,86 Poleg tega je pa še neka obstojnost, ki opravičuje in vsiljuje povišanje carine za „barvilni les, zdrobljen." Za časa prejšnje više carinske dobe bila je trgovina z »barvilnim lesom, zdrobljenim", čisto drugačna nego je zdaj. Takrat se je umelo pri nas za pojem: »barvilni les, zdrobljen", zgolj prvotno pripravljen kupčijsk pridelek. V kosih iz tujine dobljeni barvilni les se je namreč prosto zdrobil, to je zrezal ali zrašpal, in priroden, to je surov poprodajal trošivcem, kateri so ga še-le potem (kolikor so ravno umeli) v pridobitev barvila parili in kuhali, ali pa so barvilni les neprav uporabljali. Toda sedaj, ali bolje, odkar se uporabljajo izlečki barvilnega lesa, zahteva se vse kaj druzega od zdrobljenega barvilnega lesa. Trošivec hoče, da po polnem pridobi barvilo iz barvilnega lesa v najkrajšem času in z najmanjšim delom in da more to doseči, mora tvornik barvilnega lesa zdrobljeni les prav dobro pre-pariti ter prekuhati in tako za trgovino pripraviti izdelek, ki je po svoji bitnosti in izdatnosti podoben bolj »izlečku v lesni obliki", nego za prejšnjega časa poznanemu »barvilneinu lesu, zdrobljenemu." Po takem potrebnem izboljšanem rokovanji so se podražili izdelovalni troški za 100 % in ker je iz- Grof ni se niti trenotek obotavljal, da izvrši, kar je sklenil. In vender je bil dober človek! Očetovska ljubezen pa ga je bila po polnem zmotila. Saj deloval je le za svojega sina! . . . Okolu polu devetih se zaslišijo v drevoredu stopinje. Pes nastavi ušesa, vender ostane miren. Germain stopi iz goščave ter pogleda, kdo prihaja. Bila je Marijeta. Ne spregorivši besedice sledi Germainu za goščavo. „Nu?" povpraša grof. — »Dovršeno je!" zavrne Marijeta. — »Ali je deklica?" — „Ne, deček." — „Kdo bo ponoči čuval pri vaši gospodinji ?“ —- »Babica in jaz". — »In zdravnik?" — »Ne ostane v gradu. Takoj odide." — »Dobro. Ali ste skrbeli za to, da se otrok ..." — „ Babica ga baš sedaj povija." — »Ne zabite ničesar, kar sem vam naročal." — »Vse se lože izvede, ker babica in jaz bove ga menjalno čuvale. Ob deseti uri pojde spat. Ob dveh popolnoči jo potem zbudim, da pojdem sama počivat." — »To je prav dobro!" — »Ob koji uri čem odpreti vrata?" — »Po jednajsti uri Midva bova uže čakala pri grajskem zidu. In zdaj pojte zopet k svoji gospodinji, Marijeta!" delek bistveno drugi postal, je torej tudi umestno, da se za-nj uvoznina stavi bliže oni za »barvilne izlečke" (3 gld. za metercent), saj se da dokazati, da je strokovnjaško prav ukvašen, oziroma pripravljen (apretovan) barvilni les še jedenkrat tako izdaten, kakor prejšnji nerokovani surovi barvilni les. Prošnja za obrano s povišanjem uvoznine je tedaj v vsakem oziru opravičena. Leta 1882. po vis. c kr. vladi urejena diferencialna carina za kavo je dovoljno dokazala, kako bi mogla času primerna carinska uredba uvaževanje kave na pravo uvozno mčr napotiti in kako bi se dalo s tem težišče uvaževanja od Nemčije v Trst obrniti. Poleg uvozne statistike vis. c. kr. trgovinskega ministerstva bilo je v petletji 1880 do 1884 uvoženih metercentov: preko Trsta: iz Nemčije: 1880: 69 710 237 579 1881: 75 452 2627G5 1*82: 147 049 211000 1883: 224443 91157 1884: 276643 80120 Dokazno je tedaj s številkami, da je naše trgovišče Trst gledč kave v tekmovanji popolnoma prekosilo Nemčijo, in ravno tako, kukor je moglo v tem zgoditi, možno je tudi, da »e bode uvaževanje barvilnega lesa, ki iznaša sedaj vsako leto blizu 90000 metercentov, po največ krenilo pot preko Trsta, kakor hitro se odstranijo zdanje ovire, kar bi bilo tudi za trgovišče Trst in za južno-avstrijske železnice velike koristi' Ker gre tu za to, da bi se mogli vzdržati nasproti severnemu tekmovanju, bilo bi pri ure-dovanji diferencijalne carine dovolj, da se pusti sedanji postavek ob uvaževanji po morji, ob uva-ževanji po kopnem pa naj bi se sedanja uvoznina podvojila, ako bi ne bilo dopustljivo, da se prejšnji postavek zopet uveljavi. Dobro bi bilo tu, da se razmotruje vprašanje, naj bi se li uredila tudi diferencijalna uvoznina za »barvilne izlečke". P°' leg Btatistike se je uvozilo tega blaga v petletji 1880--1884 metercentov: preko Trsta: iz Nemčije: 1880: 57 17480 1881: 92 20 527 1882: 90 22 244 1883: 123 23 495 1884: — 27317 Uvoz se je tedaj blizu 40°/„ povekšal, in t0 ostane dosedanje carinsko razmerje, ne bode se to blago nikdar uvaževalo preko Trsta. Ako pa bi se ustauovila diferencijalna uvoznina v korist uvaževanju po morji, dal bi se tudi uvoz tega čez dalje več potrošivnega blaga nagniti preko Trsta in Reke, kar bi bilo z ozirom na uvozno kolikost vsakakor ne male koristi za naši trgovišči Trs*' in Reko. Hišina odide takoj zopet v grad. „Deček I Deček je!" šepne grof. Bil je zelo ganen. čem bolj se je bližala ui'»< tem tesneje mu je prihajalo. Tudi Germain je *8 s silo zakrival svoj strah. Proti jednajsti uri zlezeta k gradu. Pes ji'1111 je sledil. Bila je črna, viharna, mrzla noč. Pri vratih, ki sta jih bila določila v dogovo'11 z Marij eto, ustavita se. Okoli jednajste uro je bila grofiuja zadrein*19' Otrok je spal v svoji zibelki. Izvzemši Marij^' katera je imela čuvati do dveh popolnoči, je vse v gradu. »Zdaj je čas!" misli si hišina. Stopi k ter opazuje nekoliko časa otroka. j »Dobro je zavarovan! A zakaj pač skrbi toliko, da bi bil dobro povit?" .g Pogledavši mlado svojo gospodinjo, katoi11 • imela zaprte oči, zapusti brez šuma sobo. ^ V koridoru prime luč ter hiti z “J0 v giiSal Tam odpre mala vrata. Germain je bil u‘ jo, kako je hišina ključ v vratih zavrtl 11 (Daljo prihodnjih) Odsek misli, da bi izpolnjenja te pravične Prošnje ne oviral menda pomislek na avstrijsko tekstilno obrt — barvarstvo, kajti lahko se dokaže, (la težena mala povišica barvilne uvoznine avstrijskemu barvarstvu škodovati ne more. Praktično izkuvstvo v barvarstvu uči, da se Povprečno za pobarvanje 100 kilogr. volne rabi: blizu 4'7.o kilogr. barvilnega lesa, zdrobljenega, blizu 5/10 kilogr. izlečka barvilnega lesa. Za pobarvanje 100 kilogr. sukneuino: blizu ‘“Im kilogr. barvilnega lesa, zdrobljenega, blizu U kilogr. izlečka barvilnega lesa. Za pobarvanje 100 kilogr. svile: blizu 80 kilogr. barvilnega lesa, zdrobljenega, blizu 20 kilogr. izlečka barvilnega lesa. Ako se tedaj poviša uvoznina za „barvilni Jes, zdrobljen", s 50 kr. na 1 gld., in za »barvilne izlečke“ s 3 gld. na 5 gld., povečali bi se izdelovalni stroški, na pr. za meter sukna, še ne prav za ‘/a kr., in se torej ne more trditi, da bi se ta obrtna stroka po teženi carinski uredbi le v količkaj znatni meri oškodovala, in to tem manj e, ker se bodo barvila mnogo bolj podražila, ako se izvrševanje tej obrtni stroki ne omogoči in bi »e potem trgovina izključno po severnem tekmovanji uadvladavala. Vse to ocenjev&je predlaga odsek, naj se “redi uvoznina za „barvilui les, zdrobljen", na 100 kilogr.: a) ako se uvozi po morji s 50 kr., ako se uvozi po kopnem z 1 «ld. Za „barvilne izlečke" na 100 kilogr.: a) ako se uvozijo po morji s 3 gld., ako se uvozijo po kopnem s 5 gld. (Daljo prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Nekateri listi vedo pripovedovat', da naš prebitij cesar namerava obiskati italijanskega kralja. ^ri slovesu grofa Ilobilanta je baje izrazil se v tem z°tu8i, in to daje sovražniku čas, da se organizuje. Položaj na jugu se v slednjem času ni ^‘^enil; Grčija in Srbija imate svoje vojake f aDe ob mejah ter pričakujete odločitve kon-.er°0ce, katera se ima po najnovejših poročilih ,lutri sniti. V Anaiuu se kristijauom hudo godi, skoro ^bcno uro ni varno njih življenje; na mnogih ‘ajih bilo je uže več kristijauov razmesarjenih. Francozi razpošiljajo na vse strani svoje čete, katere izrekajo nad krvoločnimi tolpami hitro sodbo, a žal! da so te francoske čete preslabe. Razne vesti. — (Tihotapstvo s cigaretami.) Z Dunaja se poroča: V nedeljo zjutraj okolu pete ure opazoval jo nok redar na kolodvoru dva možka, Ki sta se zelo suinnjivo okrog plazila in ki sta, kakor je bilo videti, pričakovala osobnega vlaka iz Pešte. Ko dotični vlak ob 6. uri dospe, stopi iz jednega voza mlad mož z dvoma težkima kovčokoma. Oba sumnjiva moža se mu takoj pridružita in vsi trijo podajo se v gostilno na kolodvoru. Rodar, ki jih cel čas ni spustil iz očesa, gre za njimi ter zahteva od njih izkaznice. Ker je imeli niso, popelje jih na komisarijat in tu morali so odpreti svoje kovčeke. Dobili so v njih 12 000 cigarot. Pohajkujoči natakar Pran Radetzky dobil je bil cigarote v Pošti ter jih prinesel sem. Ona dva, ki sta ga pričakovala, sta brata Karl in Loopold Schraied in sta tudi natakarja, Ta dva sta priznala, da imata v svojem stanovanji šo mnogo tabaka in cigaret, o čemer se jo rodarstvo tudi prepričalo Vso tri tičke so takoj zaprli, ker so je bilo bati, da bi drugačo pobegnili in da ne bi čakali obravnave. — (Dvesto osemindvajset let stara dekla.) Franica Hlavaček, po zunanjem Se mlada iu lepa deklica, stala je pred nodolgim na Dunaji prod kazenskim sodnikom. Ko jo sodnik popraša, koliko je stara, ponudi mu poselsko knjižico, v kateri je baje njo rojstno leto navedeno. Temu je res bilo tako, a štovilka, ki je imela voljati za rojstno loto, spričevala je, da je Franica Hiavaček uže pred dvesto leti zagledal luč sveta. Kot rojstno leto bilo je v knjižici namreč zaznamovano leto 1657. Vender stvar se je kmalu razjasnila Na poziv sodnika priznala je namreč,, Hlavaček, da je sama številko popravljala. Rojena je bila leta 1857 in to loto jo bilo tudi v knjižici zapisano, a ona bi bila veljala rada za 10 let mlajša, za to je hotela številko 5 spremeniti v številko 6. Pri tom pa se jo zmotila in jo številko 8 spremenila v številko 6. Na ta način se je namesto pomlajila, tako grozno postarala. K temu napotilo jo je baje to, kor je imela še le 25 let starega ljubčeka in to vender ne gre, da bi bil ljubček mlaji, nego ona. — Sodnik obsodil jo jo zaradi tega v globo jednega goldinarja. — (V jami so zbudil.) Iz Londona se poroča: Nek še le tri mesece star otrok bil je na videz vsled krča umrl. Truplo ležalo je predpisani čas na mrtva- škom odru, a potem položili so ga v krsto ter odnesli na pokopališče. Uže spustili so krsto v jamo, ko se začuje iz nje vekanje, vsled čosar jo iz jame zopet ven potegnejo ter odpro. Otrok bil je živ in sedaj je baje uže upauie. da okreva. Ko bi se bil par minut pozneje prebudil iz smrtnogaT spanja, umreti bil bi moral na žalosten način prezgodnje smrti. — (Prebivalstvo Bosne in Ercegovine.) Te dni se je končal popis ljudstva v Bosni in Ercegovim, kise je dosti natančniše vršil, nego v letu 1879. Podatek tega popisa kaže, da se je prebivalstvo teh dežel od 1. 1879 od 1 158 440 pomnožilo na 1336091 duš, tedaj za 15 iu pol odstotkov; izmed teh je bilo v letu 1879 v letu 1885. Moliamedanov 448 613 492 710 Pravoslavnih 496 761 571 250 Katoličanov 209 391 265 788 Judov 8 426 5 805 Drugovornikov 249 538 Skupaj . 1 158 440 1336 091 Domače stvari. — (Dar.) Premili g. knozoškof dr. J. Misija daroval jo Cocilijinomu društvu in kranjskemu društvu votorancov po 50 gld. — (Premeščonjo.) Stotuik v domačem pešpolku št. 17. g. M. Kert, premeščen je, kakor ču-jomo, k 18. pošpolku v Kraljevi Gradec. — (Gosp. baron G Od el) izstopil jo iz Ilohen-wartovega kluba, in sicor, kakor trdi „ Politik", zaradi toga, kor se ni slagal z adrosuim načrtom večino v onih točkah, katoro poudarjajo večjo d ožel no samoupravo, kakor jo je priznal prestolni govor; g po- slanoc meni, da bi bila večja samouprava za njegove slovensko volilce po Štajerskem naravnost škodljiva, kor bi bili potem v graškem deželnem zboru po polnem predani samovolji Nemcev. — (Pomoč Gorenjceml) V včerajšnjem listu objavili smo oklic gospoda deželnega predsednika do blagosrčnega kranjskega prebivalstva, da priskoči na pomoč po obilih nalivih hudo poškodovanim Gorenjcom. Nadejemo se, da ta oklic najde odmev v slednji koči, da vsakdo po svoji moči položi dar za svoje bedne gorenjske rojake. Vsak najskromnejši dar sprejme se z najvočjo hvaležnostjo. — (Državni železniški sv&t) je predvče-ranjim na predlog člana gosp. K. L uc k man n a o sprejomu ljubljansko postaje v direktni zvezni tarif sklenil, da se za zdaj to ne more popolnoma izvesti, pač pa se bodo skušali za Ljubljano doseči vsaj za nekatero blago tarifi, po katerih bodo možno tekmovati. — (Pisateljsko podporno društvo) ima prvi zabavni večer v soboto 31. oktobra ob 8. uri v steklenem salonu ljubljanske Čitalnico. čital bode gosp. dr. J. Vošnjak „o mističnih prikaznih človeškega duha." Ustop je dovoljen samo društ-vonikom. Društvu je dozdaj v Ljubljani pristopilo 70 pravih in podpornih udov. — (Imenovanje.) Praktikant pri finančni direkciji v Trstu g. dr. Vladimir Globočnik imenovan jo finančnim koncipistom. — (Požarna kronika.) Včeraj opoludne pričela je v Črni Vasi na ljubljanskem močvirji goroti kajža Marije in Jere ŠujSteršič. Zgorela je kajža in svinjak ter hranjena slama, sen6 in poljski pridelki. Škoda se ceni na 400 gld. Ljubljanski ognjegasci podali so se naglo na pomoč, a ob njihovem prihodu bilo je uže vse v ognji. — (Poskušana goljufija.) Včeraj dopoludnč je neznan človok hišnemu posestniku in gostilničarju gosp. Druškoviču na Dunajski cesti prinesel pismo od premožnega Josipa Zorca, mlinarja v Švici pri Ljubljani; v pismu bila je izražena prošnja, naj se izročitelju pisma da 1000 gold. Gospod Druškovič hotel je kar hitro izročiti zahtevano svoto; vender so ga opomnili domači, naj bi Zorc sam prišel po denar in tako je gosp. Druškovič tudi tujcu naročil. Tujec je odfiol brez denarja, a pozneje oglasil se je z jednakim pismom tudi pri trgovci gosp. Lorenziji za 1500 gold., pri hišni posestnici gospej Krašni v Kolodvorskih ulicah za 1000 gold. in na Tržaški cesti pri trgovci gospodu Plahutniku za 1000 gold.; na srečo pa niso nikjer dali denarja. Policija zasleduje sleparja. — (Ujel se je.) Včeraj ukrala sta znana postopača Perjatelj in Hudabivnik ob Ljubljanici ležeč sod za petrolej. Takoj ga je šel jeden prodajat vproda-jalnico g. Poženela na Cojzovi cesti, češ, če morda hoče Poženel kupiti od trgovca g. Spoljariča sod. Poženel je pritrdil, a v tem trenotji stopi v prodajalnico Spoljarič sam; da on ni nič vedel o tej prodaji, je jasno. Tatinska tička je prijela policija ter ja izročila sodniji. — (Pesek je deževalo.) Pred kratkim smo poročali, da so v Celovci opazovali, da je deževalo prah, katerega so zanesli vetrovi iz Sahare. Jednako prikazen opazovali so, kakor poroča „Vaterland", o^f^em_času v^Itajiji in v_^i^ilrji. Ta list piše: „Močna nevihta, katera je v dnevih 14. in 15. t. m. po več krajih Italije in osebito po Siciliji divjala, prinesla je s seboj čudno, vžo zdavna ne opazovano prikazon, da je deževalo pesek. Najobilejši bil je po poročilih observatorija v onih krajih, kateri so po širjavnih stopinjah najbližji Rimu. “ — (Kako naj se pošilja grozdje in drugo fino sadje.) Za take pošiljatve priporoča se naslednje ravnanje. Tla škatlje pokrijejo naj se najprej s plastjo pšeničnih otrobij, na to naj se dono dobro v papir zavito sadje, pokrije naj se zopet z otrobmi, potrese naj so škatlja, da se vsi prostori napolnijo, dobro z otrobmi; to ravnanje naj se ponavlja, doklor ni škatlja napolnjena. Tako shranjeno sadje se lahko daleč pošlje ter dobro obdrži svoj duh. — („Matici Slovenski") so na novo pristopili od 10. junija sledeči gospodje kot udje: Bergant Lovro, župnik v Goronjem Logatci; Bizjak Vinko, župnik v Laporji; Bizjak Ivan, c. kr. kaznilniški kurat v Begunjah ; Bralno društvo v Šempasu pri Gorici; Bratina Anton, voloposostnik na Uatiji; Brozovšok Dav,, župnik pri Sv. Martinu na Pohorji; Čitalnica v Orraoži; Čotar Josip, učitelj v Zgoniku; Dolenec Karol, župan in posestnik v Vipavi; dr. Fraidl Josip, c. kr. sodn. pristav na Vrhniki; Gerdadolnik Franc, posestnik v Dolenjem Logatci; de Gleria Anton, trgovec v Dolenjem Logatci; Golmajer Josip, kaplan na Bohinjski Bistrici; Gostiša Mihael, posestnik v Gorenjem Logatci; Illowsky Albin, kaplan v Vipavi; dr. Jelenc Josip, odgojitelj na Du-naji; Jurij Benedikt, župnik v Poličanah; Kerne Ivan, vodja ljudske Sole v Gorenjem Logatci; Klobovs Ivan, kaplan v Štanjelu; gospa Kogoj Marija, posestnica v Gorenjem Logatci; Korman Franc, župnik v Možici; KoSar Jakob, župnik na Zgornji Polskavi; Koželj Ant. duh. oskrbnik v Skopem; Kranjc Vekoslav, bel. kon-cipijent v Ormoži; Kralj Ignacij, bogoslovec v Gorici! Kralj Josip, župnik pri D. M. v Puščavi; Kramer Andrej, c. kr. okr. tajnik v Gorenjem Logatci; Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici; Lavrenčič Matej, posestnik in deželni poslanec na Vrhpolji. Telegrafično borzno poročilo z dn6 28. oktobra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...............................82 • 40 » » » > srebru............................... 82 75 Zlata renta.................................................109 - — 5°/o avstr, renta........................................... 99 70 Delnice n&rodne banke....................................... 865- — Kreditne delnice........................................... 283 — London 10 lir sterling..................................... 125 05 20 frankovec.................................................. 9-96 Cekini c. kr................................................ 5 96 100 drž. mark............................................... 61 50 „Narodni Dom Krajcarska podružnica ^Narodnega Doma“ v Ljubljani je razposlala do konca pretečenega todna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 desetkrajcarskih. Največ knjižic je oddanih se v6 da na Kranjskem, namreč 275; na Primorskem 34, na Štajerskem 26, drugod 20; na Kranjskem pobira 221 poverjenikov krajcarske in 54 poverjenikov desetkrajcarske doneske; na Primorskem 30 krajcarsko in 4 desotkrajcarsko; na Štajerskem 20 krajcarske in 6 dosetkrajcarske; drugod 13 krajcarske in 7 dosetkrajcarsko. Največ knjižic kur-zira se ve da po Ljubljani, namreč 148, in sicor 117 krajcarskih in 31 desotkrajcarskih; 13 jih jo v Trstu, 12 na Dunaji, 10 v Novi Vasi pri Rakeku, 8 v Kranji, 7 v Lescah, 5 v Novem Mostu, po 4 so v Celji, Cerknici, Idriji, Postojini, Reki, Vrhniki in Za-gorji pri Litiji. Po 3 so v Dolenjem Logatci, Gorenjem Logatci, Gradci, Ljubnem pri Gornjem Gradu, Mariboru, Planini (trg), Prigorici pri ribniški Dolenji Vasi in v Sodražici. Po 2 v Borovnici, na Brdu, v Gorijah, Št‘Jarneji, Kamoniku, Komendi, Loki, Loži, Metliki, Radovljici, Razdrtem, Selcah, Somiču, Trnovem in Žireh na Kranjskem; v Drežonci pri Kobaridu, Gorici, Komnu, Kopru, Pulji in Ravnem pri Cirknem na Primorskem; v Ljutomeru, Mozirji, Ptuji iu Veliki Nodelji na Štajerskem. Posamezne knjižice nahajejo se še v Trnji pri Postojini, Šmiholu pri Žužemperku, Goričah pri Kranji, Knežaku, Svibnem, Podbrezji, Premu, Ribnici, Polhovem Gradci, Dobravi pri Kropi, Kropi, liamoni Gorici, Vrbovem pri Ilir. Bistrici, Dovjem, Planini nad Vipavo, Ustiji, Slapu, Bistri, Ljubnem pri Podnartu, Ratečah, Litiji, Višnji Gori, Kostanjevici, Begunjah pri Cerknici, Št. Vidu pri Zatičini, Studencu pri Igu, Jesenicah in Bohinjski Bistrici na Kranjskem; v Bolci, Šmariji pri Gorici, Gabrijah pri Ajdovščini, Brezovici pri Materiji, Nabrežini, Barkovljah, Šepuljah pri Sežani, Tolminu in Barki pri Divači na Primorskem; v Polzeli, Žusmu, Seegrabnu, D. M. v Puščavi, Št. Jurji pri Celji in Ormoži na Štajerskem; v Zagrebu, Liencu in Celovci. Razprodanih je do sedaj 11 krajcarskih knjižic. Te dni poslali sta se nam kot 10. knjižica pod št. 183 iz Ljubljane (poverjenik g. R. K) in kot 11. knjižica pod št. 156 iz Zagorja pri Litiji (poverjenik g. J. M.) užo tretja iz istega kraja in druga od jednega in istega poverjenika. Prav toplo zahvalo gg. poverjenikoma na njihovem marljivem trudu. Le tako naprej! (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Sta rčtu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu/' Carigrad, 27. oktobra. Konferenca poslani-kov snide se baje v četrtek. V tukajšnjih diplomatskih krogih je razširjeno mnenje, da se Bolgarija vrne brez posredovanja Turčije k Status quo Rim, 27. oktobra. V provinciji Palermo je včeraj na koleri obolelo 41 oseb in umrlo 21. Rio Janeiro, 27. oktobra. Brazilijanska ce sarica pala je na stopnicah ter si zlomila roko. Tujoi. Dnč 26. oktobra. Prt Maliči: VValtlicer iz Londona. — Weiler, lesotržec, Holl, Klingseisen, Kubitschek, Hirner, Brunner, Schnei-der, trgovci, z Dunaja. — Stoček, trgovec, iz Brna. Pri Slonu: Alsing, trgovec, iz Porenske Prusije. — Friedrich, c. kr. podpolkovnik; Giegl in Mihalup, potovalca, z Dunaja. — Matličevič in Grazzich, posestnika, iz Dubrovnika. — Minach, posestnik, z obiteljo, iz Voloske. — Tachauer, trgovec, iz Kaniže. Pri Južnem kolodvoru: Filizh iz Medije. — Miklausch iz Šenčurja. — Bloss iz Planine. Pri Virantu: Dernovšek, župnik, iz Želimelj. — Čarman, posestnik, iz Kranjske Gore. TJmrli so: Dn6 26. oktobra. Janez Kuhar, umirov. poštni sprevodnik, 67 L, Cerkvene ulice št. 5, prisadna mrzlica. — Marija Košir, hišniška hči, 25 1., Stari trg št. 5, plučnica. Dne 27. oktobra. Marija Stenovec, delavka, 60 1., Kravja dolina št. 1, plučna krvavitev. — Marija Petek, hišna paziteljica, 48 1., Gospodske ulice št. 6, vodenica. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanj o [ baro- ' Tempo- | Votrovi motra raturn ■ Neb. Mo-krina v mm 7. zjutraj ! 728-02 2. pop. | 727 • 10 9. zvečer 1726 00 8 2 ! szpd. sl.' obl. 12"2 I » l » 9-2 isvzh.sl. i » 8-0 dež TT cenec ne izpod 14 let star, sprejme se takoj v neki večji prodajalni« z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe vpo-šiljajo naj se opravništvu «Ljublj. Lista*. (161) 3-3 V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjlgotržnica v Ljubljani. i5BSHSrE5S5B5HSHSH5ZHn5H5HSHSBSHSSSfflra5HS^ Umetne g zoloe In zo"boTrjsu| j vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter izvršuje plomb o vanj a in vse , zobne operacije (39) 59 ] zobozdravnik A. Paicliel, poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje, i Z5E5E5£5S5i5Z5Z525a25£525£525£5S5E5Z52JS Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo; dalje salicilno ustno vodo, aromatična, vpljiva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steldonica SO kr., (115) 15 r#3F~ salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zel<5 oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. za m ženske možke obleke za moža srednje ovčje volne; le iz trajne ovčje volne, velikosti 3-1« metrov I za Sld- 4<96 iz ,lobl'c xa I » » 8,— » boljše » » jod no obl oko I » * “i— »!»!«* ' » » 12,40 » jako fine » » Peruvijen iz najfineje ovčje volno v najmodorni-ših bojah, najnoveje za gospejne snknene obleke, mater po gld. 2,20 in gld. 2,40. Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., lodeo za gospejne plašče zoper dež in oblačila. Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—.Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, clieviot, tri-cot, ogrinjačo za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Jan. Siarofskv 181!!! - Ustanovljeno fa/torlglca, za-loer^ Bmu, Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franco. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (125) 24—16 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Samo ta mesec še Bt£nf srečke p 1 » 1 Glavni dobitek v gotovini 100.000 gl i (159^i Dalje20.000 gld. 10.000 gld. 5000gld. a. v. itd. 4 -000dobitkov Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica 41 Odgovorni urednik J. N aglič. Tiskat* in zalagat« Ig. v. Kleinmayr A Fed Ban>berK Ljubljani