PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 287 (5662)
TRST, sreda 4. decembra 1963
PREDLAGANI PREDSEDNIK^ VLADE ŠE NE MORE K SEGNUU
Socialisti zahtevajo za Giolittija ministrstvo za državni proračun
Republikanci se zadovoljujejo z enim resorom (pravosodje),
La Malfa pa sprejme državni proračun, le če je taka želja vseh štirih strank - Danes ob 11. uri seja vodstva PSI
RIM, 3. — Predlagani predsednik vlade Moro je sicer že sestavil seznani ministrov nove vlade, vendar pa še ne more k predsedniku republike, ker se socialisti ne strinjajo s tem, da bi socialiste izključili iz gospodarskih resorov. Po r.i?n>h indiskrecijah gre za sledečo listo:
Predsednik vlade: Moro iKD)
Podpredsednik vlade: Nprr.i (PSI)
Blagajna za razvoj juga- Pastore (KD)
Odnosi s parlamentom: Reale (PRI)
Reforma javne uprave: preti (PSDI)
Znanstveno raziskovanje: Arnaudi (PSI)
Zunanje zadeve: Saragat tPSDI)
Notranje zadeve: Taviam (KD)
Pravosodje: Bosco (KD)
Državni proračun: La Malfa (PRI)
Zaklad: Colombo (KD'
Finance: Tremelloni (P3DI)
Obramba: Andreotti (KD)
Prosveta: Gui (KD'
Javna dela: Pieraccini (PSI)
Kmetijstvo:	Ferrari Aggradi
(KD)
Industrija: Valšecchi (KD)
Promet: Spagnoili (KD'
Pošta in telekomunikacije; Russo (KD'
De’fi: Sullo (KD'
Zunanja trgovina: Giolitti (PSI) Trgovska mornarica: Domin s Ji (KD)
Državne soudeležbe: Bo (KD) Zdravstvo: Macaggi (PSI) Turizem in prireditve: korana (PSI)
Edina sporna točka so torej gospodarski resori: finančno in zakladno ministrstvo ter ministrstvo za državni proračun, ki v tem seznamu pripadajo demokristjanom,
socialdemokratom in republikancem. Giolitti, ki je bil kandidat PSI za ministrstvo za državni proračun je sinoči dal novinarjem izjavo, v kateri je dejal, da je izključitev PSI iz gospodarskih resorov nesprejemljiva za socialiste, je s tem blokiral pristanek vodstva PSI na tako rešitev. Spričo tega sta Reale in La Malfa pisala Moru in Nen-niju pismo, v katerem potrjujeta, da se republikanci zadovoljujejo z enim samim resorom za tajnika svoje stranke Realeja in da mora ta resor biti pravosodno ministrstvo. Kar zadeva La Malto, pa da
da je predlagana rešitev gospodarskih resorov nesprejemljiva za socialiste. Pred začetkom tega sestanka so se sestali v uradu Giolittija na Montecitoriu : Lombardi, Brodolini, Anderlini in Giolitti, in razpravljali več kot dve uri o sporazumu glede porazdelitve vladnih resorov. Razprava je bila zelo živahna, vendar pa ni znano, do kakšnih zaključkov je privedla. Po sklepu avtonomističnih članov vodstva PSI je moč zaključiti, da so se tudi drugi člani vodstva strinjali s tem, da je treba zagotoviti PSI ustrezno predstavništvo v gospodarskih re-
US? E I	S ae
na soglasen sklep vseh strank in da morajo te stranke oceniti prispevek, ki ga more on dati politiki gospodarskega načrtovanja. Sodelovanje v vladi ni za La Malfo vprašanje osebnega prestiža: on bo nudil zunanje sodelovanje tudi v primeru, da ne bo minister.
Avtonomistični člani vodstva PSI in devet članov centralnega odbora iz raznih krajev države so danes razpravljali ves dan, na koncu pa so prišli do zaključka,
«lllllllllllllllllllIlliillllllllllMlllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinifllllllllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIfižlllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllH
Erhard: Bonn ima neomejeno zaupanje v ZDA ker ga njih atomska sila «bolje ščiti»
Proti dolgoročnim kreditom vzhodnoevropskim državam * Krei-sky predlaga večstransko pogodbo med državami EFTA in EST
BONN, 3. — Zahodnonemški kancler Erhard je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco. Nekaj prej pa je imel raz-rovor z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim. S tem v »vezi je odgovoril na nekatera vprašanja glede odnosov med Zahodno Nemčijo in Italijo.
Po razgovoru s Kreiskim je Erhard izjavil, eh nista govo-
rila podrobno o Južni Tirolski in da je Kreiski pokazal s tem v zvezi optimizem ter pripomnil, da se je v tej zadevi stanje precej izboljšalo Dodal je, da je Italija zaveznica N*m&je, Avstrija pa prijateljska država, zato bonska v.ada želi, da Oi ,S3 spor mirno rešil
pripravljena storiti vse mogoče, da' prispeva k temh zbližanju, tota ne misli v nobenem primeru biti posredovalka.
— Bonska vlada je naklonjena sestanku na vrhu med šestimi državami, na katerem bi govorili o evropski politični zvezi. Erhard je tiidi izjavil, da bo njegova vlada skušala rešiti vprašanje kmetijske politike v skupnem tržišču. Zatem je izrazil zaskrbljenost,
Glede načrta o svojem potovanju ker se suverenost šestih držav za-v Rim je kancler izjavil, da bodo hodnoevropske skupnosti postopo-
v Rimu nedvomno govorili o zahodnoevropski integraciji. Po njegovem mnenju je Italija zainteresirana. da se nasloni na francosko-
ma prenaša na upravni organ brez nobenega neposrednega parlamentarnega nadzorstva. O tem bi morali razpravljati na najvišji po-
ne"m ko~pogodbo bodisi iz zunanje- lirični ravni. Zamisel vstopa Ve-političnih ' kakor iz notrnnjepolttič. ; like Britanije v skupno tržišče ni
ZZSZMSS?	A SSJSS
S Kreiskim sta govorila o °dno- _ Erj,ard ne misli obnoviti pred-
sih med skupnim tržiščem in majh-	....................
nim področjem svobodne izmenja-
ve (EFTA). Kreiski se je zavzemal za sklenitev večstranske pogodbe, v katero, bi se vključile države, ki pripadajo obema skupinama. Er. hard je pripomnil, da se v sedanjem trenutku ne sme postaviti Avstrija pred izbiro med EFTA in skupnim tržiščem.
Nato je Erhard dejal, da je prvi smoter bonske vlade, «ohraniti in okrepiti strnjenost svobodnega sveta». Glede atomske oborožitve je Erhard izjavil, da je Bonn naklonjen temu načrtu, če se ne bo zreduciral na dvostranski sporazum med ZDA in Zahodno Nemčijo. To mnenje je sporočil tudi ameriškemu predsedniku Johnsonu v Wa-shingtonu. Erhard je dodal, da bo treba videti, ali so druge zavezniške države pripravljene, vključiti se v pobudo o ustanovitvi večstranske Jedrske sile in prevzeti zadevna gospodarska bremena.
Zatem je izrazil zadovoljstvo, ker se bo ponovno sestal z ameriškim predsednikom konec tega meseca in je dodal, da pripisuje veliko važ. nost poznejšim razgovorom v Londonu, Rimu in Parizu.
Kar se tiče francoske «udarne sile», je kancler izjavil, da spoštuje ta pšriški nastop, da pa je de Gaullu povedal, da se zahodno-nemška republika čuti «bolje zaščitena» po ameriški jedrski sili.
Glede odnosov z Vzhodom je Erhard ponovil, da njegova vlada nasprotuje dolgoročnim kreditom vzhodnim državam, češ da ti krediti ne bi prispevali k popustitvi napetosti. Po njegovem mnenju bi ti krediti, s tem da bi omenjenim državam pomagali, da se rešijo gospodarskih težav, «še bolj onemogočili dokaze dobra volje, ki jih svobodni svet pričakuje od komunističnega bloka». Zanikal je zatem, da se Bonn pripravlja na imenovanje trgovinskih predstavništev na Kitajskem.
Kar se tiče dolgoročnih kreditov, je Erhard izjavil, da je izjema Vzhodna Nemčija, kateri bi Bonn ponudil znatna posojila, če bi to «prineslo izboljšanje življenjskih pogojev Nemcev na Vzhodu». Kancler je govoril še o naslednjih točkah:
— Temeljni smoter bonske politike je, obdržati tesne vezi z državami «svobodnega sveta» in do največje mere okrepiti atlantsko zavezništvo. Zahodna Nemčija ima neomejeno zaupanje v zavezništvo ZDA ter namerava tudi poglobiti francosko-nemško prijateljstvo, ne da bi mu dala ekskluzivni značaj. Po smrti Kennedyja se možnosti izboljšanja odnosov med Washingtonom in Parizom zdijo dokaj boljše, toda §re za kočljivo vprašanje. Nemčija je
loga, ki ga je pred letom dal Adenauer Sovjetski zvezi, naj bi določili desetletno pavzo glede nemške združitve. Erhard meni, da je to razdobje predolgo, tudi če ni
konkretnih možnosti, da bo združitev moč doseči prej.
— Zahodna Nemčija izpolnjuje svoje obveznosti glede odškodnine za zločine nacizma do Izraela, toda ne misli navezati diplomatskih odnosov s to državo, Erhard je izjavil, da vprašanje nemških znanstvenikov, ki delajo v tujini, in še posebno v ZAR, ne povzroča več zaskrbljenosti.
— Izdatki v proračunu ne bodo presegali meje, ki je določena na 60,3 milijarde mark. Erhard je ostro kritiziral «demagoške» zahteve nekaterih skupin.
Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je imel danes razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim. Uradno sporočilo pravi, da sta govorila o avstrijskem predlogu za sklenitev večstranske pogodbe med državami članicami zahodnoevropske gospodarske skupnosti in članicami EFTA.
V Bonnu so danes javili, da je bil general Hainz Trettner imenovan za glavnega inšpektorja za-hodnonemške vojske, ker je bil dosedanji inšpektor general Friedrich Foertsch upokojen. General Trettner, ki ima 56 let, je sodeloval kot padalski častnik pri invaziji Nizozemske in Krete v drugi svetovni vojni.
MiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiitiimiiiliiiiiiitiiiiiiiiii................iiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiii........ilnilllllmi.......inlilii
NOVICE IZ ZAGREBA
Tovarna plastičnih cevi Sodelovanje Zagreb-Bologna
Milijon lir za skopsko trgovinsko zbornico Predlog za Kennedyjevo ulico v Zagrebu
Martino in Lombardi odšli v večernih urah, po zaključku sestanka, k Moru in ponovno postpviji kandidaturo Giolittija za ministrstvo za državni proračun. To je potrdil novinarjem De Martinj, ko je z Nennijem in Lombardi-jem odhajal ob 18.30 k Moru, da bi mu predložili to zahtevo PSI.
Nennija, De Martina in Lombardija je Moro sprejel ob 18.40 in je ostal z njimi v razgovoru do o-krog 20. ure. Po razgovoru z Mo-rom niso hoteli dati novinarjem nobene izjave, kar pomeni, da je vprašanje ministrstva za državni proračun še vedno odprto. Na vztrajanje novinarjev je Nenni pripomnil, da jim je že prvi dan pogajanj dejal, da bo dal izjavo šele takrat, ko bodo pogajanja končana. Na vprašanje: «Torej še ni končano?», je Nenni dejal: «Končano bo takrat, ko bodo ministri prisegli». Ko so odhajali, je Nenni dejal novinarjem, da gredo na sestanek vodstva skupine socialističnih poslancev.
Tega sestanka pa ni bilo, in bo šele jutri, ker je bila za danes ob 21 sklicana seja vodstva stranke. A tudi seje vodstva PSI ni bilo, in so jo preložili na jutri ob 11, ker Moro ni mogel dati takoj zagotovila delegaciji PSI, da bo upošteval njeno zahtevo glede ministrstva za državni proračun, ne da bi se prej posvetoval giede tega s predstavniki svoje stranke.
Svojo sejo je imelo tudi vod. stvo skupine socialističnih senatorjev; seja se je končala okrog 20, ure, f—J!r,‘ -■-—<•--*>«» riotti pa da bo p krize le «v kolikor bodo seveda upoštevali nekatere zahteve PSI».
Skratka; jabolko spora zadeva porazdelitev gospodarskih resorov. 2e med pogajanji sta se namreč pojavili dve tendenci glede ministrstva za državni proračun in finančnega ministrstva (glede zakladnega ministrstva je obveljala rešitev: Colombo): Lar Malfa (državni proračun) in Giolitti (finance) ali pa Tremelloni (državni proračun) in Giolitti (finance); toda prvi rešitvi so nasprotovali socialdemokrati, ki ne pristajajo na izključitev Tremellonija, drugi rešitvi pa so nasprotovali socialisti, ker jim ni všeč tandem Co-lombo-Tremelloni. Ze takrat sc je pojavila tretja rešitev: Colombo (zaklad), Giolitti (državni proračun) in Tremelloni (finance), toda ta rešitev je naletela na druge težkoče. Te «težkoče» sc» pretežno politično - gospodarskega značaja; državni proračun v ro-kah socialista utegne «preplašiti» gospodarske kroge, kar bi utegnilo vplivati negativno na razvoj sedanje negativne gospodarske konjunkture, ki jo je treba premostiti, da bi mogli preiti na politiko gospodarskega načrtovanja.
Betancourt še dalje rovari proti Kubi
CARACAS, 3. — Izid volitev v Venezueli ni še dokončno znan. Dokončni uradni podatki bodo znani šele v ponedeljek zjutraj. Zaradi te počasnosti štetja glasov je prišlo do številnih protestov, posebno še, ker so pred volitvami napovedali, da bodo namestili elektronske računske stroje. Zaradi tega vzbuja to zavlačevanje raznovrstne sume glede pravilnosti volitev.
Poluradni rezultati pa potrjujejo zmago vladnega kandidata Leo-nija ter vladnih strank. Leoni bo torej novi predsednik Venezuele za razdobje 1964-1969.
V Washingtonu pa se je sestal svet Organizacije ameriških držav, ki je ob vzdržanju Mehike sklenil takoj sklicati posvetovalno konferenco zunanjih ministrov, ki naj razpravlja o ukrepih «zaradi kastristične prevratne dejavnosti v Venezueli». Zahtevo v tem smislu je postavila Venezuela, ki obtožuje Kubo, da pošilja orožje v Venezuelo. Venezuela trdi, da je orožje, ki so ga nedavno odkrili v Venezueli, prišlo s Kube.
Kubansko zunapje ministrstvo pa je v odgovoru na venezuelske obtožbe objavilo sporočilo, v katerem pravi, da omenjeno orožje priljaia iz zalog ameriške obveščevalne službe. Sporočilo zahteva, naj resni in nepristranski preiskovalci izvršijo laboratorijske poskuse, ter dodaja, da kubanska vlada ni nikoli imela severnoameriških topov in drugega orožja, kakršno so našli v omenjeni zalogi. Sporočilo pripominja, da pomeni obtožba Venezuele novo zaroto, katere glavni instrument je predsednik Betancourt.
Venezuelski predsednik Betancourt je v razgovoru s tujimi časnikarji ponovno zahteval letalsko in pomorsko blokado Kube, «da se prepreči, da bi izvažala orožje». Betancourt je tudi izjavil, da bi morale vse države zahodne poloble prekiniti diplomatske odnose s Kubo. Sedaj imajo diplomatske i odnose s Kubo samo Brazilija, Bolivija, Cile, Mehika in Urugvaj.
ZAGREB. 3. — V Zagrebu je pričelo poskusno proizvodnjo največje jugoslovansko .podjetje organsko-kemične industrije OKI, ki bo letno proizvajalo okrog 38 tisoč ton plastičnih cevi in okrog 25.000 ton raznih postranskih izdelkov. Za izgradnjo tovarne, ki je bila zgrajena po ameriški licenci in z ameriškimi in britanskimi krediti (skupno 20,5 milijona dolarjev) je bilo vloženih okrog 42 milijard dinarjev. Tovarna zaposluje danes 118 inženirjev in 240 tehnikov. Gradnja tovarne je trajala dve leti in pol. Po sedanjem proizvajalnem programu bo tovarna v prihodnjem letu proizvedla blaga v vrednosti 15,5 milijarde dinarjev, leta 1965 bo povečala letno proizvodnjo za 25 milijard dinarjev, leta 1970 pa bo dosegla vrednost proizvodnje 50 milijard dinarjev.
Skupina mestnih odbornikov, političnih in javnih delavcev Zagreba je predložila mestni skupščini, da se v spomin na tragično smrt predsednika ZDA, enemu izmed zagrebških trgov oziroma ulic, da ime Johna Kennedyja. V svoji obrazložitvi mestni odborniki poudarjajo, da bi bil to znak pozornosti in priznanja državniku, ki se je zavzemal za ohranitev miru na svetu in za dobre odnose med ZDA in Jugoslavijo.
Po vesteh iz Zagreba so člani Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ki ima sedež v Milanu, določili en milijon lir za obnovitev stavbe gospodarske zbornice v Skopju. Člani zbornice so že prej dali pomembne prispevke /.a prizadete v Skopju.
Kot gostja mestne skupščine Zagreba je sinoči prispela v glavno mesto Hrvaške delegacija mesta Bologne pod vodstvom župan» Giuseppa Dozze; Delegacija se bo
7 7»*for»niVj ptovino ©,,r*»T'z ** »o * - *7 ^
čem o vprašanjih državne varnosti ter bo povabljen na vse sestanke državnega sveta za varnost ali na vsa'* drug sestanek, na katerem bi sprejemali politične odločitve, vsakikrat ko bo njegova navzočnost skladna s temi smotri in ne bo v nobenem primeru neskladna z njegovo zakonodajno odgovornostjo. Razen tega je John. son povabil senatorja Carla Hay-dena, ki je postal predsednik senata, naj se udeležuje tedenskih sestankov z voditelji obeh zborni».
Danes je Johnson sprejel v Beli hiši demokratične voditelje kongresa in jih je pridržal na kosilu. Ko so zapustili Belo hišo, je Mac-cormack izjavil, da je Johnson poudaril, da ZDA ne smejo zmanjšati svoje odgovornosti v tujini, ker bi se v takem primeru zmanjšala tudi varnost ZDA. S povabljenimi voditelji se je Johnson razgovarjal o raznih načrtih zakonov, ki jih sedaj proučujejo v obeh zbornicah, predvsem pa o pomoči tujini. Razen tega je Johnsonu mnogo na tem, da se odobri načrt zakona o državljanskih pravicah, ki ga je bil predložil Kennedy.
O tem se je Johnson razgovar-iat danes tudi s črnskim voditeljem Lutrom Kingom. Po razgovoru je King izjavil, da je Johnsonu predočil nujnost podpore kampanji javnega mnenja proti komisiji predstavniške zbornice, ki skuša onemogočiti načrt zakona o državljanskih pravicah. King je dejal, da namerava Johnson
.........
Hruščov izrazil zadovoljstvo zaradi zagotovil Johnsona
Kekkonen ponovno predlaga neatomsko področje v severni Evropi
greba razgovarjala o vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja med Bologno in Zagrebom. Na zadnji seji občinskega sveta Bologne je bil soglasno sprejet sklep o vzpostavitvi tesnejših stikov z Zagrebom. Podobne stike ima Bologna z Dl-jonom in Muenchenom.
Kanada nasprotuje jedrski sili NATO
OTTAWA, 3. — Kanadski ministrski predsednik Lester Pear-son je danes ozjavil, da Kanada ne misli sodelovati pri večstranski jedrski sili NATO in ni niti sodelovala pri zadevnih razgovorih v atlantskem zavezništvu. Pearson je dodal, da so še druge tri ali štiri države članice NATO zavzele glede tega vprašanja enako stališče kakor Kanada.
AB1DJAN, 3. — V prestolnici Slonokoščene obale Abidjanu je začela delovati komisija predstavnikov sedmih afriških držav, ki ima nalogo razsoditi v obmejnem sporu med Marokom m Alžirijo.
Novi bankovci po 1000 in 10.000 lir, ki so od včeraj v prometu. Na spodnji sliki je
formatom novih in starih desettisočakov
primerjava med
.............................................
Luther King opozoril predsednika Johnsona
na «tragično koalicijo v kongresu»
Johnson zahteva varčevanje - Proces proti Rubvju bo šele 3. februarja
WASHINGTON, 3. — Predsednik Johnson je odredil, da bo predsednik predstavniške zbornice John Maccormaok odslej prisostvoval važnejšim sejam vlade, da se omogoči «kontinuiteta vlade v vsakem primenj». Ker nimajo ZDA sedaj podpredsednika, bi Maccormack postal predsednik, če ne bi Johnson mogel več izvrševati svojih funkcij.
Maccormack bo staino na teko-
MQSKVA, 3. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je imel davi v Kremlju razgovor s Tinskim predsednikom Kekkons-nom. Finski predsednik je prispel v Moskvo v soboto na privaten obisk. ,
Danes Je Kekkonen priredil na finskem poslaništvu v Moskvi kosilo, na katerem je Hruščov izrazil zadovoljstvo, ker se je ameriški predsednik Johnson obvezal, da bo deloval za mirno reševanje piednarodnih vprašanj, ter je ponovno izrazil globoko sožalje in ogorčenje zaradi umora predsednika Kennedyja.
Kakor poroča agencija Tass, je Hruščov z zadovoljstvom ugoto^ vil, da je Johnson poudaril, da se bo trudil za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in z vsemi državam Hruščov je tudi izjavil, da so mčd razgovorom s Kekko-nenom z zadovoljstvom ugotovili, da se zaradi naporov miroljubnih držav kažejo znaki zmanjšanja mednarodne napetosti. Izrazil je upanje, da bo njegov obisk v skan-(n„„v«wi«,	prihodnjega jvu
nija omogočil boljše razumevanje med Sovjetsko zvezo in državami severne Evrope. Izjavil je, da ie z zadovoljstvom sprejel vabilo Kekkonena, naj obišče Finsko in je pripomnil, da je povsem naravno, da Sovjetska zveza skuša razvijati politične, gospodarske in kulturne odnose s severnimi državami, ker je soseda skandinavskih držav.
Zatem je dejal, da mednarodni sporazumi, kakor je pogodba o delni prepovedi jedrskih poskusov kažejo odločilen obrat v boijn in tudi, da se rešitev spornih vprašanje more rešiti s pogajanji. Hriw Jčov je tudi izjavil, da, Sovjetska: zveza ne bo zmanjšala naporov za iskanje rešitve, najvažnejših mela narodnih vprašanj ter bo še dalje utrjevala svoje odnose z drugimi: državami, med katerimi tudi z ZDA.
Predsednik Kekkonen pa je izjavil, da se ne vedno razume dejstvo, da miroljubna politika Sovjetske zveze «in še posebej njena politika prijateljskih odnosov s skandinavskimi državami izhaja iz dejstva, da Finska zavzema enako stališče kakor Sovjetska zveza do številnih temeljnih vprašanj».
Kekkonen je ponovil svoj predlog za ustanovitev brezatomskega področja v severni Evropi in je zanikal, da je prvotno postavil ta predlog zaradi sovjetskega pr.ri-ska. Dodal je, da si majhne države lahko zagotovijo svojo varnost, samo če bodo preprečile nav. zočnost atomskega orožja. Kekko-nen je zaključil: «Odnosi med Finsko in Sovjetsko zvezo se ugodno razvijajo na vseh sektorjih. Ruski pregovor pravi: .Išči si prijatelja in ko ga najdeš, obdrži ga.’ Naučili smo se tega pregovora pozno, toda ne prepozno: in ne bomo ga pozabili.» Kekkonen je zvečer odpotoval v Helsinke.
zavzeti zelo odločno stališče glede tega.
Dalje je King izjavil, da kon-gresisti z juga zlorabljajo svojo oblast in skušajo onemogočiti o-menjeni zakon. Omenil je «tragično koalicijo v kongresu, ki o-vira vse napore glede državljanskih pravic ter socialno zakonodajo na splošno». Sporočil je, da bo začel potovanje po ZDA v podporo omenjenemu zakonu. Rekel je, da je sporočil predsedniku Johnsonu, da bodo v kratkem protirasistične demonstracije črncev, ki so bile v načrtu v Dan-villu in Williamstownu in ki so bile začasno odpovedane zaradi Kennedyjeve smrti.
Johnson se je odločno izrekel za varčevanje na vseh sektorjih. O tem je govoril v ponedeljek s tajnikom za obrambo McNamaro in z ravnateljem za proračun Gor-donom. Načelnik tiskovnega urana Bele hiše Salinger je izjavil, da je Jbhnson dal navodila za znižanje ameriških vojaških izdatkov, predvsem z znižanjem števil« osebja, z omejitvijo stroškov in s povečanjem učinkovitosti o-oerativnega aparata. Johnson je skupno z McNamaro pripravil pisna» za industrijce, s katerimi je vojska sklenila pogodbe. V pismu jih poziva, naj zmanjšajo ceno za dobavljeno blago.
V	svojem razgovoru z ravnateljem za proračun se je Johnson izrekel proti dvojni zaposlitvi in proti velikemu številu funkcionarjev. Omenil je nekatere primere preštevilnega osebja na nekaterih sektorjih državne uprave in na nekaterih mestih v tujini. Razen tega razmišlja Johnson o možnosti, da zopet zniža izdatke v proračunu za finančno leto 1964, ki bo predložen kongresu prihodnji mesec. Ta proračun je že znižal predsednik Kennedy.
Včeraj popoldne se je Johnson razgovarjal o mednarodnih zadevah z Deanom Ruskom in z ameriškim predstavnikom v NATO Finletterjem.
Republikanski predstavnik William Ayres Je predložil načrt za spremembo ustave, ki bi omogočil, da senat izvoli novega podpredsednika v primeru, da ostane to mesto prazno, kakor je sedaj. Senat bi imel možnost izbirati med petimi kandidati, ki bi ijh predlagal predsednik.
Izvoljeni podpresednlk bi na ta način lahko postal naslednik predsednika. Omenjeni predstavnik je razen tega predlagal, naj izvolijo istočasno «pomožnega» podpredsednika, ki pa ne bi mogel postati predsednik.
Predsednik vrhovnega sodišča Warren, ki je tudi predsednik parlamentarne preiskovalne komisije v zvezi z umorom Kennedyja, je sporočil, da bo komisija imela svoj prvi sestanek v četrtek, da se sporazume o delovnem postopku.
V	krogih pravosodnega departmaja se je zvedelo, da bo zvezni preiskovalni urad (FBI) predložil jutri pravosodnemu ministru Robertu Kennedyju svoje poročilo. Proti koncu tedna pa bo poročilo
izročeno Bell hiši. Po skrbni pro» učitvi ga bodo nato izročili .preiskovalni komisiji. Zatrjuje se, da bo poročilo v glavnem potrdilo tezo, da sta bila Oswaldov atentat ln Rubyjev umor ločeni dejanji.
V	pravosodnem ministrstvu se Je tudi zvedelo, da je bil FBI v Dallasu obveščen v nedeljo 24. novembra zjutraj, da bo Oswald u-morjen. Omenjeni urad je dobil v prvih jutranjih urah telefonsko spo. ročilo neznanca, ki Je opozarjal na ta umor. Funkcionar FBI je takoj obvestil o tem osrednji urad v Washingtonu in zatem policijo v Dallasu. Ta Je zagotovila, da bo sprejela vse potrebne ukrepe. Cez nekaj ur je Inšpektor FBI v Dallasu te. lefoniral načelniku policije Curryju in mu osebno ponovil, kar so mu bili sporočili po telefonu. Curry je ponovil zagotovila, da bodo odredili vse potrebno. To se je zgodilo ob 8,15, okoli poldne pa je bil Oswald ubit.
V	Dallasu so danes javili, da so sodno razpravo proti Rubyju odložili na 3. februarja. Razprava bo v Dallasu.
Gen. Nasution v Beogradu
BEOGRAD, 3. — Obrambni minister in načelni’.! glavnega štaba oboroženih sil Indonezije general Nasution, ki je sinoči na čelu skupine višjih oficirjev skupno s soprogo prispel na uraden obisk v Jugoslavijo, je danes dopoldne obiskal namestnika vrhovnega po. veljnika oboroženih sil Jugoslavi-je armadnega generala Ivana Gei. njaka. V razgovorih, ki so potekali v duhu prijateljstva, je I-van Gokijak priredil gostom v hotelu «Metropol» kosilo.
V Beogradu so se danes s podpisom protokola končali tudi m-goslovansko-indonezijski raz^o-Pj. ri o razširitvi gospodarskih odnosov. Predvideva se povečanje izvoza gume iz Indonezije v Jugoslavijo, udeležba Jugoslavije v izgradbi pristaniških naprav v Indoneziji in v ižvajanju os'alth gospodarskih načrtov Indonezije.
Rešitev vladne krize se je nepričakovano zataknila, ker socialisti ne pristanejo na to, da bi Giolitti prevzel ministrstvo za zunanjo trgovino, ampak zahtevajo zanj ministrstvo za državni proračun. Moro jim sinoči te ni mogel dati ustreznega zagotovila, zato so sejo vodstva svoje stranke preložili na danes. Zdi se, da je usoda vlade, oziroma vsaj neposredno sodelovanje socialistov v tej vladi odvisno od pristanka na to zahtevo socialistov.
Včeraj se je glede mednarodnih vprašanj oglasil novi zahodnonemški kancler Erhard, ki je zavzel nekatera doslej manj znana stališča. Z razliko od Adenauerja je na primer dejal, da ne misli obnoviti predloga, ki ' ga je pred enim letom dal prejšnji kancler Sovjetski zvezi, naj bi določili desetletni premor glede združitve obeh Nemčij, češ da je to razdobje predolgo, pa čeprav ni konkretnih možnosti, da bo združitev moč doseči prej. Glede francoske udarne sile je Izjavil, da je de Gaullu povedal, da se Bonn počuti bolje zaščiten po ameriški sili. Hkrati pa je izjavil, da je naklonjen atomski oborožitvi, če se ta načrt ne bo zreduciral samo na sporazum med ZDA in Zahodno Nemčijo. Izrazil je tudi mnenje, da je Italija zainteresirana, da se nasloni na francosko-nemško pogodbo z zunanje ln notranjepolitičnih razlogov. Naklonjen je tudi sestanku na vrhu med šestimi državami glede evropske politične zveze. Nasprotuje pa dolgoročnim kreditom vzhodnim državam z izjemo Vzhodne Nemčije, če bi posojilo prineslo zboljšanje življenjskih pogojev njenim prebivalcem.
Tudi Hruščov je včeraj govoril o zunanji politiki in predvsem poudaril zadovoljstvo, ker se je predsednik Johnson obvezal, da
bo delal za mirno reševanje mednarodnih vprašanj. Dejal je, da SZ ne bo zmanjšala naporov za iskanje rešitve teh vprašanj, temveč da bo še nadalje utrjevala svoje odnose med drugimi državami, med katerimi tudi z ZDA. Finski predsednik Kekkonen, ki je zaključil svoj zasebni obisk v Moskvi. pa je dejal, da ponavlja svoj predlog za ustanovitev brezatomskega področja v Severni Evropi, zakaj majhne države si lahko zagotovijo svojo varnost, samo če bodo preprečile navzočnost atomskega orožja. Hruščov je sprejel Kekkonenovo vabilo, naj obišče Finsko.
Kanadski predsednik vlade pa je včeraj vnovič povedal, da so že štiri članice NATO sklenile, da ne bodo sodelovale pri večstranski atlantski jedrski sili.
Glavna skupščina OZN je z 91 glasovi in samo dvema nasprotnima pozvala Varnostni svet. naj takoj prouči vprašanje ozemelj pod portugalsko upravo ter začne tako izvajati prejšnje sklepe VS o pravici do samoodločbe in neodvisnosti prebivalstva teh ozemelj.
Predsednik ZDA Johnson je vče-raj dejansko imenoval podpredsednika ZDA: to je predsednik predstavniške zbornice John Mac-comarck, ki bo prisostvoval kasneje vsem važnejšim sejam vlade in bo stalno na tekočem o vseh vprašanjih državne varnosti. Zvezni preiskovalni urad pa bo morda danes končno le predložil sodnemu ministru svoje poročilo o tragičnih dogodkih v Texasu. Hkrati so prišla nova poročila, da se je že pred umorom vedelo, da bo Oswald umorjen.
Na podlagi poluradnih volilnih Izidov v Venezueli bo novi predsednik države od leta 1964 do 1969 vladni kandidat Leoni.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,8, najnižja 7,9. ob 19. url 10,9, vlage 85 odst., zračni tlak 1019,1 pada, vetek 2 km vzhodnik, nebo pooblačeno, padavin« 1 mm, morje mirno, temper, morja 13,8	Tržaški	dnevnik	Danes, SREDA, 4. decembra Barbara Sonce vzide ob 7,27 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 20.07 in. zatone ob 10.56 Jutri, ČETRTEK, 5. decembra 1	Stojan
RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST
Jutri in v petek stavka uslužbencev vseh posoplnic
Tudi včeraj uspela stavka bančnih uslužbencev * Danes stavka uslužbencev pokrajinskih turističnih ustanov
čela pogajanja za sklenitev nove pogodbe trgovinske stroke. Za sedaj sta obe stranki skupno na splošno proučili mezdne in normativne zahteve, ki so jih predložili uslužbenci. Ta del pogajanj bo trajal še jutri.
Precej razgiban je položaj tudi med državnimi uradniki. CGIL je izdala poročilo, v katerem pravi, da mora vlada čimprej izvesti reformo javne uprave ter izboljšati mezdne in normativne pogoje državnih uslužbencev. Nova vlada mora tudi spoštovati obveznosti, ki so jih sprejele prejšnje vlade glede poenotenja prejemkov od 1. julija 1963 dalje. Zato mora nova vlada čimprej začeti pogajanja za rešitev teh vprašanj, drugače bodo državni uslužbenci ponovno začeli borbo. Sindikat zahteva, da se uslužbencem izplača 13. plača, ki bo vsebovala razne doklade, tako da bo enaka dejanskim mesečnim prejemkom.
Snoči se je zaključila 48-urna stavka bančnih uslužbencev, ki je zelo dobro uspela. Udeležilo se je je namreč nad 90 odstotkov uslužbencev. Poleg redkih stavkokazov so delali tudi funkcionarji, tako da so opravili najbolj nujne posle. Sindikati bančnih uslužbencev so vsekakor zadovoljni z množično udeležbo v stavki. Tudi včeraj so se uslužbenci sestali na skupščini v prostorih svojega sindikata in potrdili pripravljenost na nadaljnjo borbo.
Stavke se niso udeležili uslužbenci hranilnic, ker se je prej zdelo, da bodo na včerajšnjem sestanku dosegli kak sporazum.
Toda to upanje se je izkazalo za jalovo, kajti tudi predstavniki zveze posojilnic so bili včeraj nepopustljivi oziroma so ponudili u-«lužbencem premalo. Zato so sindikati napovedali vsedržavno stavko uslužbencev hranilnic za jutri jn pojutrišnjem. Zaradi tega bodo zaprti tudi glavni sedež in vse podružnice Tržaške hranilnice in zastavljalnica, v katerih je zaposlenih okrog 450 uslužbencev.
Na včerajšnjih pogajanjih so predstavniki delodajalcev ponudili sindikatom samo izplačilo 60.000 lir dodatka za leti 1963 in 1964, s čimer naj bi bile krite sedanjč zahteve. In še to vsoto naj bi izplačali v dveh obrokih po 30.000 lir v januarju in septembru 1964.
K temu bi dodali še po enkratno vsoto 10.000 lir za vsakega svojca, ki je uslužbencu v breme. Sindikalni predstavniki so seveda smatrali te ponudbe za nezadostne, kar je povzročilo stavko.
Danes se prične 48-urna stavka uslužbencev pokrajinskih turističnih ustanov. Stavko so- napovedali, k«r se niso vodstva posvetovala s sindikati za odobritev novega staleža osebja. Stavki se bodo pridružili tudi sindikati u-službencev ENIT in krajevnih le-toviščarskih ustanov.
Jutri bodo na področju milanskega železničarskega ravnateljstva stavkali železničarji, včlanjeni v CGIL. Stavka se tiče posredno tudi Trsta, kajti vlaki, ki odpeljajo v Milan, se bodo ustavili na meji med beneškim in milanskim področjem. Sicer poročajo, da bodo potnike od tam prepeljali v Milan z avtobusi, toda potovanje bo v tem primeru, milo rečeno, zelo neudobno.
Včeraj so se v Rimu zopet pri-HMMMiMniiimiMmMifitaipaMmimiuninimiiMiiiiiiHiiMiiitiAfliiMitiiiiiMiiiuiiifvfiaNiMniitiiiiiiMii
ŠTUDENTOVSKI DOM JE NAMENJEN POTREBNIM ŠTUDENTOM
Seja tržaškega občinskega odbora
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so sprejeli vrsto u-pravnih sklepov. Poleg tega so odborniki z zadovoljstvom sprejeli vest, da je Vsedržavno združenje vojnih civilnih žrtev sklenilo vpisati mesto Trst v častno spominsko knjigo združenja. Tržaško združenje vojnih civilnih žrtev pa je bilo pooblaščeno, da pripne zadevno značko na prapor mesta Trsta. Datum slovesnosti bo določil občinski odbor.
V
Zahodna Nemčija na tržaškem velesejmu
teh dneh so se uspešno zaključila pogajanja za udeležbo Zvezne nemške republike na tržaškem velesejmu 1864. Minister bonske vlade za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo je namreč sporočil predsedniku Ruttori pristanek svom vlade na udeležbo na XVI.^tržaškem veic.eimu jn obenem dejal, da bo zaiiodnonem-ška uradna razstava slonela na prehrambenih izdelkih predvsem
Razburjenje med visokošolci zaradi rektorjevega ukrepa
Rektor prof. Origone je na svojo pe*t »prejel v študentovski dom 8 častnikov pomorskega inženirskega roda
Z vseh strani so se v zadnjih dneh dvignili protesti in kritike proti ukrepu rektorja tržaške u-niverze prof. Origoneja, ki je na svojo pest sprejel v univerzitetni študentovski dom osem častnikov pomorskega Inženirskega roda, kar je v polnem nasprotju s pravili o natečaju ža zasedbo mest v tem domu. Se posebno pa je ta ukrep povzročil razburjenje med revnimi visokošolci, ki so letos računali, da bodo dobili v domu mesto za letošnje akademsko leto. Poleg tega pa je rektor namestil v domu tudi enega asistenta inženirske fakultete in je tako dejansko odvzel devetim revnim študentom možnost, da bi se nastanili v domu.
Univerzitetni študentovski dom lahko sprejme 123 visokošolcev. Univerzitetna podporna ustanova, ki upravlja dom, je letos dobila 200 prošenj za sprejem v študentovski dom. Na razpolago pa je bilo samo 94 mest, ker so ostala mesta zasedena po študentih iz prejšnjih letnikov. Podporna u-stanova pa je lahko dodelila le 85 mest, ker so ostalih 9 mest zasedli častniki pomorskega pionirskega roda in omenjeni asistent, ki jih je samovoljno namestil rektor.
Sedaj pa se je zvedelo, da je rektor ukazal ustaviti izvršitev izidov vseh natečajev za dodelitev mest v študentovskem domu, ki jih je posebna komisija že o-dobrila, kar pomeni, da se še nihče od 85 študentov, ki so jim o-d ob rili prošnje, ne more vseliti v študentovski dom. To seveda povzroča revnim študentom iz drugih pokrajin velike težave in gmotno škodo, kar lahko odločilno vpliva na nadaljevanje njihovega študija na tržaški univerzi. Poleg tega pa »e je tudi zvedelo, da so letos zavrnili okrog 10 prošenj tujih študentov za sprejem v študentovski dom. Zato so ti študentje zapustili tržaško uni-verzo
Hkrati pa v krogih tržaških visokošolcev menijo, da je sedanji študentovski dom premajhen za vedno večje potrebe.
Letos je na tržaški univerzi vpisanih 3600 študentov, od katerih so mnogi od zunaj. Sedanji študentovski dom pa lahko sprejme največ 123 oseb. Zato, menijo v študentovskih krogih, bi morale pristojne vladne oblasti nujno poskrbeti za povečanje študentovskega doma, da bodo potrebni študenti iz drugih pokrajin In iz inozemstva v Trstu našli univerzo, ki jih bo sprejela v svoj dom, da bodo lahko brez prevelikih gmotnih žrtev dovršili kateremu so se posvetili.
preveli
študij,
Težak ključ padel delavcu na glavo
Žrtev nesreče na delu je postal Včeraj 25-letni delavec Benito Dragonetti iz Ul. Cereria 8, uslužben pri gradbenem podjetju Rostirolla iz Ul Campo Marzio 2. Drngonetti je delal na gradbišču v Ul. Cappello 7 in je stopal pod zidarskim odrom, ko mu je nena
doma padel na glavo ključ za zvijanje železa, ki ga je nenamerno spustil iz rok neki delavec na odru. Dragonettiju so tovariši priskočili na pomoč in. ga položili v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudega udarca na glavi, pretresa možgan in začasne izgube spomina. Njegovo zdravstveno stanje je resno.
Dva dni po nesreči v Ulici Commerciale
Poročnik Piccialli podlegel hudim poškodbam
Dva dni se je mladi poročnik finančne straže 23-letni Luigi Ve-zio Piccialli v bolnišnici bpril s smrtjo Po hudi nesreči, ki se je dogodila v nedeljo zvečer v Ul. Commerciale, in pri kateri je izgubil življenje mladi kapetan Ugo Margiotta, so zdravniki naredili
(kar zadeva oskrbo ladij, hotelov in kamipingov.
Vodstvo velesejma pa . medtem nadaljuje s svojimi prizadevanji, da bi tudi druge država, ki so že lani sodelovale na velesejmu potrdile svojo udeležbo za prihod, nje leto in da bi. pridobilo za u-deležbo tudi' nove države, ki .-.e doslej še nikoli niso predstavile na tej pomembni tržaški mednarodni gospodarski prireditvi.
O 2. t.m. Je bila na Salita di Zu-
gnano 4 obnovljena podružnica št. 18 tržaškega poštnega tn telegrafskega urada. Podružnica bo odprta za javnost od 8.30 do 12. ure in od 15. ure do 18.30.
Tudi v novembru padec prometa Javnih skladišč
Blagovni promet Javnih skladišč (brez lesnega skladišča, petrolejskega prometa, industrijskega pristanišča, ILVA, itd.) je v novembru po neuradnih podatkih dosegel 151.000 ton v primerjavi s
168.000	tonami v lanskem novembru. Od tega odpade 95.000 Ion na izkrcano in 56.000 ton na vkrcano blago. V razdobju januar-november je promet Javnih skladišč znašal 1.644.000 ton. kar je za 1 odst. manj kot v enakem lanskem razdobju (1.847.000 ton);
Struktura 11-mesečnega prometa Javnih skladišč v letošnjem letu pa je bila naslednja: premog, rude in železni ostanki 501.000 ton (586.000 ton lani), žitarice in oljčna semena 145.000 ton (241.000 ton), les 143.000 ton (14(6.000 ton), razno blago 855.000 ton (874.000 ton). Pri prometu z lesom velja ugotoviti, da so prihodi zabeležili 50.000 ton v primerjavi s
36.000	tonami lani, odhodi .pa se še naprej zmanjšujejo in so letos dosegli le 93.000 ton v primerjavi s 110.000 tonami lani.
Precej občinstva se je včeraj u-deleiilo večera slovenske knjige v okviru že kar tradicionalnih torkovih večerov Slovenskega kluba. Ime večer slovenske knjige je bilo mogoče nekoliko preširoko, saj je šlo v btstuu le za Ja. dranski koledar za l. 1S64, ki je pravkar izšel, ter za pripadajoče knjige Prešernove družbe, prikazati vso to zbirko je bil pravzaprav namen tega večerit.
Najprej je Jože Koren, urednik Jadranskega koledarja, podal zanimiv pregled o izdajanju kole-darjev med Slovenci od Trubarjevih časov naprej pa vse do današnjih. Potem je Rado Rauber na kratko prikazal letošnji Jadranski koledar in nato Po vrsti dr. Andrej Budal Bevkovo knji-go Iz isk^e požar, dr. Robert. H la.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiisiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiMiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DRIVI V MIUSKCM OBČINSKIM SVITU
Milj skl regulacijski načrt bo danes verjetno odobren
Načrt razdeljuje občino na dvanajst področij■ Podrobna določila za posamezna področja
OB IZIDU JADRANSKEGA KOLEDARJA 1964
Večer slovenske knjige v Slovenskem klubu
Strokovne recenzije o priloženih knjigah Prešernove družbe
Danes ob 20. uri se bo spet sestal miljski občinski svet, ki bo verjetno razpravljal le o splošnem regulacijskem načrtu za miljsko občino. Vse kaže, da bo razprava izčrpna in da bo občinski svet že na tej seji odobril načrt.
Kakor smo že poročali je regulacijski načrt za miljsto občino pripravil s svojimi sodelavci prof. Guacci iz Trsta, ki je predložil poročilo z obrazložitvijo načrta, pravilnik za njegovo izvajanje ter planimetrični načrt 1:50CO za cestno omrežje in načrt 1:5000 z razdelitvijo na razna področja. Gre za splošni regulacijski načrt, občinska uprava pa bo lahko odredila, da se v okviru tega splošnega načrta izdelajo podrobni načrti za posamezna področja, če bo to potrebno. V pravilniku je med drugim določba, da župan lahko zavrne prošnjo za gradnjo, če v roku 60 dni po predložitvi prošnje izjavi, da bo za tisto področje izdelan podroben načrt. P-rav tako župan lahko pred odobritvijo gradnje zahteva, da se zemljišča parcelirajo, tako da bodo zemljišča čimbolj smotrno izkoriščena v skladu z regulacij-
Margiona, su
kar je bilo v njihovi moči, da bi nesrečnežu rešili življenje. Toda njihov trud je bil zaman. Pic-
prvem ^ kinfrškem° oddelku8 pod?e* i zgradbe imeti garaže ali prostore hudSi poškodbam.	I za parkiranja v razmerju 10 kv. m
■uprave, ki lahko to dovoli, če prizadeti zagotovi, da bo na svoje stroške skrbel za ureditev in vzdrževanje poti, za . razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo. To dovoljenje je potrebno tudi za gradnjo hiš pri zasebnih poteh. Poti zgrajene z omenjeno odobritvijo občine dobijo nato javni značaj.
Vse zgradbe bodo morale biti v skladu z estetiko in arhitekturo kraja. Višina zgradbe se šteje od pločnika do odtočnih žlebov.
Po regulacijskem načrtu je vsa miljska občina razdeljena na 12 področij: intenzivno rezidencialno področje tipa A. tipa B. srednje intenzivno področje, razširjeno rezidencialno področje, reziden-cialna področja za montažne in prenosljive hiše, polkmetijsko področje, kmetijsko področje, turistično področje, industrijsko pod-ročje zdravstveno področje, zeleno področje s športnimi in socialnimi napravami, igrišči itd.
Prvo področje zajema jedro naselja med starinskim obzidjem In zgradbe pri pristanišču. Najvišja dovoljena višina zgradb Je trikratna širina ulice ali javnega prostora, vsekakor pa ne sme presegati 12 m in ne sme biti nižja od 6 m.
Drugo področje zavzema obrobni del prvega področja. Gradbeni indeks znaša 8 kub. m za kv. m. Zgradbe so lahko različne višine. Razdalja med zgradbami ne sme biti manjša kot 6 m. Na tem področju morajo nove zgradbe Imeti prostore za garaže ali parkiranje v razmerju 10 kv. m za vsakih 400 kub. m prostornine.
Za tretje področje znaša maksimalni zgradbenl Indeks 6 kub. m za kv. m. Zgradbe ne smejo biti višje od 19 m. Tudi na tem področju morajo nove In preurejene
za vsakih 400 kub. m prostornine, oziroma za vsako stanovanje.
Za četrto področje znaša maksimalni gradbeni Indeks 3 kub. m za kv. m. Največja dovoljena višina zgradb Je 10 m.
Na petem področju bodo dovoljene le ločene zgradbe, ki ne bodo smele biti višje od 8 m ln bodo morale biti najmanj 5 m oddaljene od cestnega roba.
Za šesto področje znaša maksimalni gradbeni indeks 2 kub. m za kv. m, naj večja višina pa 10 m. Tudi tu bodo zgradbe morale biti oddaljene vsaj 5 m od cestnega roba.
Za sedmo področje znaša maksimalni gradbeni indeks 0,5 kub. m za kv. m. Zgradbe ne bodo smele biti višje kot 10 m in bodo morale biti vsaj 10 m oddaljene od cestnega roba; gnojišča, hlevi Itd., pa bodo morali biti še bolj oddaljeni.
Na osmem področju, ki je določeno za hotele, kopališča, zabavišča in razne turistične objekte, bodo morale biti zgradbe ločene in okrog njih bodo morali biti urejeni parki, vrtovi ali gozdiči. Maksimalni
gradbeni indeks znaša 2 kub. m za kv. m. Hoteli kopališča, javni lokali itd. bodo morali Imeti garaže in primerne prostore za parkiranje avtomobilov.
Deveto področje je določeno za Industrijo. Industrijski objekti bodo morali imeti obsežen prosti prostor za svojo obratovanje In promet, tako da ne bodo ovirali splošnega prometa.
Deseto področje je določeno Izključno za bolnišnice in zdravstvene ustanove.
Na enajstem področju bodo samo parki, vrtovi itd. Tu ne bodo smele biti zgradbe višje kot 4 m in jpodo morale biti samo v funkciji značaja tega področja.
Na dvanajstem področju bodo gradili športna igrišča, šole, knjižnice, kopališča, kino dvorane, gledališča, razstavne prostore itd.
O 7. t.m. bo dala poštna uprava
v promet spominsko znamko z nominalno vrednostjo 30 Ur ob 100-let-nlcl rojstva Pietra Mascagnija. Znamka bo veljavna za frankiranje do 31. decembra 1964.
vaty knjigo Naš zdravnik, ki jo je napisal dr. Franjo Smerdu, ter končno Samo Pahor knjigo Franceta Planine Slovenija in njeni kraji. Zaradi nenadnih ovir ni bilo poročila o prevodu knjige Viktorja Nekrasova Rodno mesto.
Slovenski klub je gotovo napravil Jadranskemu koledarju s pripadajočimi knjigami s tem veče. rotn lepo uslugo. ,
Ko se je občinstvo že večinoma razšlo, se je razvedelo, da je predsednik dr. Robert Hlavaty z današnjim dnem dosegel 66. leto. Čestitkam je sledil Se prijeten, neprisiljen razgovor ob kozarcu, ki se je — razumljivo — še nekoliko razvlekel...
Občni zbor sindikata slovenske šole
Dne 12. t. m. ob 18. uri bo v ri-salnici Državnega znanstvenega liceja v Trstu (Ulica Lazzaretto Vecchio 9/II) redni letni občni zbor sindikata slovenske šole. Dnevni red obsega: 1. otvoritev; 2. poročilo odbora; 3. razpravo o poročilu; 4. razrešnico; 5. volitve novega odbora; 6. razno.
Nalezljive bolezni od 21. do 30. novembra
Oddelek za zdravstvo in higieno tržaške občine sporoča, da so od 21. do 30. novembra zabeležili v tržaški občini naslednje število nalezljivih bolezni: davica 1 ; škrlatinka 44 (1 izven občine); ošpice 79; norice 16; oslovski kašelj 1; priušesna slinavka 12; rdečke 3; infekcijsko vnetje jeter 1.
Po stopnicah je padla
Po stopnicah sedeža Cassa dl Risparmio je včerai padla 77-lel-na gospodinja Amelia Walch vd. Koella iz Ul. Segantini 16. Pri padcu se je pobila po čelu, nogah im je krvavela zaradi udarca v glavo. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 8 dni.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiuiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiirViiiiiimiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiMiftiiiiiimiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Delno znižana kazen trem mladim gorlšklm vandalom
V pijanosti so vdrli v stanovanje branjevca in v njem razgrajali • Obsodba zaradi tihotapstva
Pred prizivnim porotnim sodiščem so se morali včeraj ponovno zagovarjati trije mladi Goričani, ki so jih svoj čas obtožili ropa, tatvine, nasilnega vdora v tuje stanovanje ter poškodovanja tuje lastnine.
20-letni Guido Ruttar iz Ul. Par-car 4, 23-letni Enzo Mughelli iz Ul. Brass 3 ter 21-letni Sergio Ker-sovani, tudi iz Ul. Brass št. 32, so se zagovarjali najprej pred porotnim sodiščem ob pomladanskem zasedanju, ki je bilo v Trstu. Porotniki so tedaj spoznali vse tri obtožence za krive ter so jih obsodili vsakega na 1 leto, 4 mesece in 10 dni zapora ter 63.000 lir globe. Pomilostili so jim 6 mesecev zapora. Spričo tega so vse tri obsojence 'izpustili iz zapora nekaj mesecev pozneje.
Proti tej razsodbi so se pritožili vsi prizadeti in včeraj so jo prizivni porotniki delno spremenili. Vsakemu izmed treh obtožencev so naložili po 10 mesecev in 20 dni zapora ter 63.000 lir globe. Odpadla pa je obtožba ropa ter so bile upoštevane splošne olajševalne okoliščine ter olajševalne okoliščine, ki zadevajo malenkostno škodo ter povrnitev škode, V vsem ostalem pa so porotniki potrdili prvotno razsodbo.
Dogodek, ki je Ruttarja, Mu-ghellija in Kersovanija pripeljal pred porotnike, se je odigral 28. oktobra lani ponoči.^ Zakrivili pa so ga trije mladeniči, ki spadajo
gel hudim poškodbam.
........................................................m
SMRTNA PROMETNA NESREČA NA OBMORSKI CESTI
Pri karambolii treh avtosnobilov eden mrtev in dva hudo ranjena
Najprej sla čelno trčila tržaški in gorički avto, tretji pa se je prevrnil, ko se jima je hotel izognili - Dve osebi lažje ranjeni
Na obalni cesti med Grljanom in Križem pri km 143 je bil včeraj okrog poldne asfalt spet okrvavljen. Pri strahotni nesreči, za katero pa si sami agenti cestne policije ne znajo razložiti kako se je mogla dogoditi, je izgubil živjjenje 29-letni Fulvio eleva iz Ul. Doda 1/1, njegova žena_pa se v bolnišnici bori s smrtjo.
Po obalni cesti Je proti Križu Cleva vozil avto 1100 TS 24777 v katerem je sedela njegova žena 19-letna Maria Grazia Tuzzi. Zelo verjetno je za Clevovim avtom vozil svoj N SU Prlnz TS 44892 40-letni Ramedio Bertossa, očim Tuzzijeve, poleg njega pa Je sedela njegova hčerkica 11-letna dijakinja Viviana Bertossa, oba lz Ul. Doda 1/1. Prav tedaj je iz nasprotne emeri privozil s citroenom GO 23342 43-letnl Guido Stavro Santarosa lz Gorice, Ul. Duca d’Aosta 105. Zdi se, da je Santarosa privozil precej naglo ln da se je Cleva z avtom premaknil na sredo cestišča. Delstvo je, da sta fiat in citroen silovito trčila ln se dobesedno zarila eden v drugega. Bertossa, ki Je vozil za
fiatom, pa se je po trčenju hotel izogniti obema avtoma. Zato je zavozil na stran, toda pri tem je Izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zaplesal na mokrem asfaltu, se prevrnil in tako zdrsel še dvajset metrov dlje
Pri trčenju je bil Cleva na mestu mrtev, medtem ko so z zasebnimi avtomobili, ki so privozili mimo, prepeljali v bolnišnico vse štiri ranjence. Mario Grazio Tuzzijevo so nujno sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi hudega udarca v glavo, ran na bradi, zloma desne noge in gležnja ter leve ključnice. Santarosa se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 4 mesece, seveda če ne bodo nastopile komplikacije, zaradi zloma leve stegnenice, udarcev po prsih z verjetnimi zlomi reber, ran na bradi in nad levim očesom.
Laže sta se ranila samo Bertossa, ki ima malenkostno rano na glavi ln bo okreval v 5 dneh, ter njegova hčerka Viviana, ki se je ranila po desnem kolenu. Zdrava bo v 4 dneh. Obema so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Nekaj
ur po nesreči so v mrtvašnico bolnišnice prepeljali še truplo nesrečnega Cleve. Njegovo truplo je sedaj na razpolago sodnim oblastem. Na kraju nesreče so še pozno popoldne agenti cestne policije ugotavljali vzroke strahovite nesreče, ki je terjala še eno mlado življenje.
Z vespo v avto
Na prvi kirurški oddelek bol-nišnice, kamor so’ga prepeljali z avtom RK, so včeraj zjutraj sprejeli 21-letnega študenta Pierpaola Dorliguzza iz Ul. S. Nicolò 7, ki se je malo prej ponesrečil v Ul. Fabio Severo pri hišni št. 85-b kjer je z vespo TS 32841 trčil v avto. Dorliguzzo je bil namenjen na univerzo in je že privozil do ovinka pri bivši hiši novoporo-čencev. ko je nenadoma 42-letni Pietro Lorenzut s Scala Sante 31 zavozil s svojim avtom TS 34376 s parkirnega prostora in začel o-bračati na levo, ker je bil namenjen v središče mesta. Trčenj« j« bilo neizbežno ln Dorliguzzo m je prevrnil z vespe ter se ranil po zatilju in zadobil živčni pretres. Okreval bo v 16 dneh.
v tipično okolje delomrznežev in postopačev. Izmed treh je bil redno zaposlen samo Kersovani.
Tistega dne so začeli zelo zgodaj popivati po gostilnah in javnih lokalih. Ko je bilo že blizu polnoči, so se nenadoma spomnili, da so lačni. Eden izmed njih je predlagal, naj bi šli v stano-nje 56-letnega Ruggera Fontane v Ul. Faiti 40. Moški je star branjevec. ki že kakih 30 let prodaja v Gorici kostanj, banane, kekse in podobno.
Ruttar, Mughelli in Kersovani so bili tiste noči zares pijani. Ko jim je začelo kruliti po želodcih, so se odpravili v Fontanovo stanovanje. Potrkali so in ko jim je Fontana skušal preprečiti dostop, so vrgli vrata s tečajev in vdrli v sobo. Fontana, ki se je malo prej vrnil ves premočen domov, pa ni bil sam. Za prozorno zaveso je spal 20-letni Giuseppe Russian, ki je branjevcu pomagal pri skromni trgovini. Russian je stanoval sicer v bližini, toda večkrat se je skregal z bratom ter je zato prihajal spat k Fontani.
Trije obtoženi mladeniči so ostali v sobi kakih 15 minut. Jedil so, popivali in rogovilili. Nato pa, vsaj tako je trdil Fontana, so odšli. Nekoliko pozneje sq se vrnili, še enkrat vlomili v stanovanje ter razgrajali v temi. Mladeniči pa so dejali, da sta dva, in sicer Ruttar in Mughelli odšla, medtem ko je Kersovani ostal skupaj s Fontano. Mladeniči so zanikali, da je bil v stanovanju tudi Russian. * * *
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Chiarelli, obramba Padovani) se je včeraj zagovarjal 29-letni Franco Pertichino iz Ul. F. Venezian 30, ki je bil obtožen, da je skušal vtihotapiti v državo 50 kg inozemskih cigaret. Poleg tega so ga še obtožili da'ni plačal predpisanega davka IGE ter da je izigral predpise glede uvoza nedovoljenega blaga.
Dogodek, ki je spravil Pertlchi-na vsaj za eno noč za zapahe, je dokaj čuden. Odigral se je v poznih večernih urah 20. septembra letos v Barkovljah. Tedaj je bil financarski podčastnik Tallarico zaradi svoje službene dolžnosti v bližini Cedaza. Nenadoma je blizu drče za čolne opazil nekega moškega, ki je nakladal velike za voje v avto znamke Lancia Fulvia. Financar je seveda takoj začel sumiti, da gre za tihotapca ter je posegel vmes. Aretiral je Pertichina in njegovega spremljevalca, ki je sedel za volanom. Slo je za moža lastnice avtomobila, 44-letne Olimpie Paone por. Ca-poraso.
Čeprav je bilo jasno, da gre za tihotapstvo, se financerjem ni posrečilo, da bi obdolžili tega prekrška tudi Caporasa. Pertichino je predvsem izjavil, da je zavoje
našel čisto slučajno. Ker je brezposeln, je menil, dà bi mu cigarete prišle prav, ker bi jih lahko prodal z dobičkom. Ustavil je nekega avtomobilista (se pravi Ca-porasa) ter ga prosil naj ga pelje v Trst.
Caporaso pa je tudi trdil, da se je tedaj pripeljal mimo čisto slučajno. Ustavil ga je neznanec ter ga prosil, naj ga pelje v mesto. Ko mu je že odprl vrata avta, je Pertichino dejal, da mora naložiti tudi nekaj zavojev testenin. Caporaso je odprl prtljažnik in priložnostni potnik je spravil vanj nekaj zavojev. Enega pa je spravil na zadnji sedež avtomobila. V tistem trenutku je posegel vmes financar ter oba odpeljal z Lancio Fulvio.
Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Pertichina na 6 mesecev zapora in 4 milijone lir globe. Sodišče pa mu je pripisalo 4 mesece in 20 dni zapora ter 3 milijone lir globe.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji bo od 5. do 16. decembra razstava slikarja Gualtlera Cornachina. Otvoritev bo 5. t.m. ob 18. uri. Razstavljenih bo 24 olj. Razstava bo odprta ob delavnikih od 10. do 13. In od 17. do 20. ure. ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
SPDT priredi 15. decembra izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah In rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanj« v uradnih urah v Ul, Geppa St. 9 do 10. t.m.
NAROČITE se
na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1964
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega ie lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na St. 37-338
PRIMORSKI
DNEVNIK
Ul. sv. Frančiška 20
Glasbena Matica Trst
minil
Po nadvse uspeli koncertni turneji v ZDA in v Kanadi bo
Slovenski
oktet
nastopil v Avditoriju v torek, 10. decembra ob 20.30 z izbranim sporedom pesmi domačih in tujih skladateljev.
Vstopnice bodo na razpolago od sobote 7. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V soboto, 7. t. m. ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu (Campo S. Luigi 11)
PESTER KONCERTNI VEČER GOJENCEV GLASBENE ŠOLE IZ ŠEMPETRA PRI NOVI GORICI
Sodelovali bodo
SOLISTI, ORKESTER in HARMONIKARSKI ZBOR Vstop prost Po prireditvi prosta zabava Prijatelji mladine vljudno vabljeni !
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Slavko Skam perle» priredi 7. t.m. na stadionu «Prvi maj» miklavževanje popoldne ob 17. uri za ljudskošolske otroke, ob 20.30 pa za odrasle.
...
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek od 20.30 do 21.30. Vsi, ki so si Izposodili knjige In Jih niso vrnili v predpisanem roku. so vabljeni, da to nemudoma store.
Odbor
Razna obvestila
SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.12.63 Ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
3. decembra 1963 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa Je 11 oseb.
UMRLI SO: 50-letni Giuseppe Lon-zarini, 33-letni Ugo Margiotta, 53-letnl Aurelio Dubbini, 75-letni Aurelio Orassi, 41-letnl Carlo Ludvik, 53-letnl Vincenzo Foraus, 52-letna Vincenza Corbella por. Llonettl, 65-letni Mario Damiani, 62-letna Ernestina Bacchimi, 70-letni Silvio Bini, 57-let-na Maria Riva por. Celin.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44: Depan-gher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar» obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 6. t. m. ob 20.45 uri
MilddožeMittfe
za mlade in stare.
Na sporedu bodo šaljivi prizori in tombola.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
VERDI
V petek ob 20,30 za red B v parterju ln ložah ter za red C na galerijah ln balkonih tretja predstava opere Francesca Cilee «Adriana Le-couvreur» z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Gianfranco Rivoli. Nadaljuje se prodaja vstopnic za to in naslednjo predstavo.
TEATRO STABILE
Danes ob 20.30 v Avditoriju 18 predstava komedije «Prevarani» iz ven abonmaja. Režija Fulvio Tolusso Cene: parter sektor A 1200 lir, par ter sektor B 700 lir. balkon 300 lir
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 15.30 «Bastogne», Van Jonson, Riccardo Montalban.
Excelsior 15.30 «Gli onorevoli». Totò. Peppino De Filippo, Franca Valeri. Walter Chiari, Gino Cervi.
Fenice 16.00 «Mondo nudo». Eastman-color. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Mondo di notte N° 3». Technicolor. Prepovedano mladini.
Superclnema 16.00 «Sventole, manette e femmine». Eddie Constantine. Zadnji dan.
Alabarda 15.30 «PT 109 posto dj combattimento». Technicolor. Clif Robertson. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.00 «A noi piace freddo». Tognazzi in Vtanello.
Aurora 16,30 «Tom e Jerry all'ultimo baffo».
Cristallo 16.30 18,15 20.10 22.00 «I cinque volti dell’assassino». Tony Cur-tls, Kirk Douglas, Buri Laricaster, Robert Mitchun, Frank Sinatra,
Capitol 15.30 «Gli uccelli». Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «Chi era quella signora». Tony Curtls, Janes Leigh.
Massimo 16.00 «Avventura a Vallechiara». Stanilo In Olio.
Impero 16.30 19.00 21.45 «Una fidanzata per papà».
Moderno 16.00 «Taras 11 magnifico». Technicolor. Tony Curtis, Yul Bryn-ner.
Astoria 16.30 «1 pirati di Tortuga». Technicolor.
Astra 16.30 «Mogambo».
Vittorio Veneto 15.00 «Il buio oltre la siepe». Gregory Peck.
Abbazia «Io confesso». Montgomery Clift, Anne Baxter.
Marconi 16.00 «L’uomo ohe uccise il suo cadavere». Lon Chaney jr.
Ideale. Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Le avventure di caccia del prof-fessor De Paperls». Risanka.
Skedenj 16.00 «A ventritre passi dal delitto». Van Jonson, Vera Miles.
4
lune un incù
777/k
predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia Pictures film:
LA LEGGE CONTRO BILLY KID
(Zakon proti Billiyju Kidu)
KINO PROSEK-KONTOVEl!
predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri film:
LA VALANGA DEI TANK
(Plaz tankov)
KINO «ROSANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri film:
«IL COMANDANTE JIM»
(Komandant Jim)
Igrajo: JOHN WAYNE, JOHN CARROLL in ANNA LEE
TEDEN NAŠE KNJIGE
Damir FEIGEL: ČUDEŽNO OKO Prežihov VORANC: NASI MEJNIKI
»	»	: BOJ NA POŽIRALNIKU
Oskar HUDALES: TRIGLAVOV POLET Jože PAHOR: OTROK ČRNEGA RODU Jaroslav HAŠEK: DOBRI VOJAK SVEJK Hrvatski povojni novelisti Miško KRANJEC: POMLAD S. GREGORČIČ: ZBRANO DELO III Janez TRDINA:	»	» jll
30,— 30,— 30,— 30,— 50,— 50,— 100,— 100.— 250,— 250,—
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Trst Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 61-792
samo
»
»
»
»
»
»
»
»
»
L
»
v>
»
»
»
»
»
»
»
Za MIKLAVŽA je dobra knjiga naj lepše darilo TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. Sv. Frančiška 20
vam nudi bogato izbiro otroških knjig in slikanic ■
Telefon 61 792
PROTISLOVJA FAŠISTIČNIH REŽIMOV
Francova Španija stopila po poti «načrtovanja»
Minister Lopez Rodo: «Ta načrt je socialno najnaprednejši na svetu» - Njegovo sestavo je priporočilo OECD - Kako bo španski diktator uskladil ta načrt s svojim političnim režimom - Mnenje bivšega astu-rijskega guvernerja - Dva stebra, ki se majeta
Španski diktator Franco je pred kratkim presenetil svet z nečim docela novim, predstoril je svoj prvi gospodarski načrt razvoja Španije. Njegov minister, Lopez Rodo, je ob tej priliki ugotovil, da je «ta načrt socialno najnaprednejši od vseh, kar se jih je na svetu pojavilo do danes». Seveda imata pojma «socialen» in «napreden» v Francovi Španiji povsem drugačen smisel kot v ostalem svetu.
Toda napačno bi bilo pripisovati ta podvig samo propagandnim namenom. Dva sta pojava, ki sta v Španiji danes najbolj očitna. Vtem ko Zahodna Evropa skuša skozi stranska vrata Franca pritegniti v Skupno tržišče, pa se po drugi plati ljudsko nezadovoljstvo izraža v čedalje bolj ostrih in nepomirljivih oblikah. To se odraža tudi v temeljih prvega španskega načrta gospodarskega razvoja. Načrt je bil izdelan na osnovi poročil Svetovne banke in na priporočilo OECD. «Gibalno silo načrta predstavlja politika dohodkov, a ta sestoji v njihovem povečanju in boljši razdelitvi. Privatnemu sektorju je zagotovljena svobodna iniciativa, javni pa bo imel obvezen značaj. Načrt ima važen pomen za usmeritev našega gospodarstva proti Skupnemu tržišču,» je pojasnil Lopez Rodo.
Ce je bila nuja tista, ki je Franca prisilila, da je sprejel ta načrt, ki bi po zahodnih ocenah moral pomeniti novo gospodarsko etapo Španije, pa bo diktator hkrati moral tudi svoj politični režim prilagoditi tej novi etapi.
In prav v tem je največja zapreka za Francov poizkus, da oživi in reši svoj režim. Ze petindvajset let vlada v svoji deželi, opirajoč se na ogromen vo-jaško-policijski aparat. Osnovna poteza in moč njegovega režima je nasilje. Toda v pogojih novega časa, ki prodirajo in se uveljavljajo mimo njegove volje, in spričo številnih gospodarskih neuspehov pa vlada, temelječa na strahu in pritisku, čedalje bolj izgublja svojo učinkovitost. Delavci postajajo vse bolj odločni, intelektualci protestirajo, da, celo Falanga omahuje, a v vrstah ri-mokatoliškega klera se razvija močna opozicija. Takšen razvoj dogodkov potrjujejo tudi vse analize stavke asturijskih rudarjev, ki je trajala od junija do oktobra letos. Zdaj nekateri Francovi «teoretiki» posledice te stavke «javno» proučujejo. Bivši a-sturski guverner Labadie, pa je priznal, da je bilo v tej «mirni in tihi stavki» izraženo globoko nezadovoljstvo španskega delavskega razreda v širšem, nacionalnem merilu. «Vzroki spopada daleč presegajo okvire Asturije,» priznava bivši guverner, pripisuje pa jih «nedisciplini rudarjev, že zastarelemu značaju protistav-kovnega zakona, pomanjkljivostim sindikalne strukture in, končno, vplivu katoliškega delavskega gibanja, ki so se vanj vrinili subverzivni elementi».
Sedanjo opozicijo Labadie deli v dve skupini: subverzivno, ki je v stiku z inozemstvom, in versko, izraženo v katoliškem delavskem gibanju «ki uživa popolno ne-kaznivost, da bi moglo pod plaščem socialnega apostolata sejati med delavci nezadovoljstvo.»
Kaj potemtakem storiti? «Ohraniti strogo avtoriteto, neodvisno od zunanje situacije, pač ni več mogoče od trenutka, ko španska država skuša v inozemstvu dobiti priznanje za svoje napore glede tega, da bi se vključila v mednarodno skupnost,» odgovarja bivši guverner in se naprej vprašuje: «Mi je treba vse skupaj prepustiti civilni gardi? Stavka predstavlja mednarodno institucijo in orožje delavcev: ne priznati je, pomeni isto kot skušati s Pomočjo dekreta odpraviti nevarnost neke nalezljive bolezni.» Labadie se zavzema za uzakonitev pravice do stavke, razlikujoč pri tem gospodarsko stavko od politične.
Značilen je tudi, zaradi njegove drznosti in širine, odpor, ki ga nudijo intelektualci. Ni dolgo od tega, ko je skupina 188 oseb, predstavnikov najrazličnejših področij javnega in kulturnega življenja ter najrazličnejših političnih pogledov, protestirala pri ministru Fragou zaradi mučenja zaprtih rudarjev. Pričakovana izostala. Mini-
ster je podpisnike protestnega pisma obtožil «tajne propagande». Jose Bergamin, katoliški pisatelj, star nad 70 let, pa je raje zaprosil za politični azil na urugvajskem veleposlaništvu, kot da bi se pojavil pred frankističnim sodiščem. To je seveda še bolj pritegnilo pozornost zahodnega javnega mnenja na dogodke v Španiji.
Ce k temu splošnemu nezadovoljstvu ljudstva, ki postaja vse bolj odkrito in se je celo polotilo stebj^iv Francove oblasti, kakršne ^predstavljajo cerkev in državni sindikati, dodamo še akcijo republikanske krščanskode-
mokratske opozicije izven države, potem ostane očitno, da se je Franco, navzlic krepki zunanji podpori določenih reakcionarnih krogov, znašel v docela brezizhodni situaciji. Kako naj mu \ tem primeru pomaga njegov «načrt gospodarskega razvoja Spa nije»? Vsi, ki se boje revolucionarne eksplozije ljudskega nezadovoljstva, so upali in si želeli, da bi «caudillo» na miren način odšel in prepustil oblast drugim. Toda od tega ni bilo nič, a notranja protislovja Francovega režima se, vse bolj in bolj večajo ter zaostrujejo.
M R.
SESTANEK S PISATELJEM
fr
1%
V % j

■	- Ì. r
u m m :c ì


T
4 s
i :
i !
i
u
. '*
{ •••■•' X
■
n m
i
; , • ✓

S
■ V :::i
jr-
I
0
/V
m- \
//iV
h t
M
ié&mì:
:>m i M-TT" s
! : : A,
ji m M

i
Pisatelj Boris Pahor, ki je poleg svojih številnih knjig napisal tudi drobno knjižico «Mali samouk», bo danes popoldne od 17 do 18. ure v Tržaški knjigam' (Ul. sv. Frančiška 20), kjer bo malim — pa tudi velikim — obiskovalcem povedal vse, kar bi jih zanimalo bodisi v zvezi s to njegovo najnovejšo knjižico bodisi z ostalimi njegovimi knjigam’ in n jegovim delom sploh. Kdor bo hotel, mu bo lahko dal knjižico (ali pa tudi druge knjige) podpisat. (Zgoraj: ena izmed ilustracij v Pahorjevi knjižici, ki jih je napravil akad. slikar Rudi Saksida)
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|lllllllllllllfVnilfiifftllllllllUIII|||||||||IH|||ltl||||||||||||||||||||||||||||MI|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||i|f||i||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||j|||||||||||||||
PO PODPISU SPORAZUMA MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO
ffidrocen trala v Železnih vratih
glavna gradnja prihodnjih let
Stroški bodo znašali okoli 250 milijard v naši valuti - Zmogljivost okoli 11 milijard kWh na leto - Povečana plovna zmogljivost Donave
« jg
Takšen bo velikan v Zplcznih vratih na Donavi
V tretji dekadi novembra je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji sekretar romunske delavske stranke in predsednik državnega sveta Romunije Gheorghiu G. Dej. Ob tej priložnosti sta romunski državnik in predsednik Tito podpisala sporazum o gradnji ogromne hidrocentrale v Železnih vratih na Donavi. O tem velikanskem načrtu smo že poročali, vendar to delo zasluži, da se k njemu vrnemo, saj se bo v začetku prihodnjega leta, torej že čez nekaj mesecev, začela gradnja velikana, kakršnih ni malo le v Evropi, pač pa na vsem svetu. Po svojem obsegu in po svoji zmogljivosti bo električna centrala v Železnih vratih odnosno v Djerdapu na Donavi druga v Evropi in četrta na svetu. Pred časom se je govorilo o veliki hidrocen-trali na Neretvi, o znani Jablanici, toda centrala v Železnih vratih bo dajala dvanajstkrat več elektrike kot centrala v Jablanici in bo samo njena proizvodnja enaka vsej lanskoletni proizvodnji elektrike v Romuniji in le malo manj od proizvodnje električne energije, kakršno je Jugoslavija imela leta 1960. Konkretno gre za nekaj manj kot 11 milijard kWh električne energije na leto.
Samo ob sebi se razume, da mora gradnja tolikšnega objekta terjati ogromna sredstva. Računajo, da bo gradnja hidrocentrale v Železnih vratih stala 400 milijonov dolarjev, kar pomeni 250 milijard lir v naši valuti.
Načrte za hidrocentralo sta izdelala beograjski Energopro-jekt ter romunski ISPE. Vodili pa bodo izvajanje načrtov jugoslovanski in romunski strokovnjaki, jugoslovanska in romunska podjetja pa jih bodo izvajala.
Jez v Železnih vratih bo u-stvaril na Donavi velikansko jezero in voda tega jezera bo preplavila več naselij na jugoslo-
vanski ter na romunski Strani, tako da bodo morali preseliti več tisoč ljudi v nalašč za njih grajena nova naselja. Hkrati pa se bo spremenil tudi plovni režim na Donavi.
Ustavimo se za trenutek pri jezu in pri novem «plovnem režimu». Jez bo grajen kaka dva kilometra od naselja Sipa navzdol, to se pravi tam, kjer po istoimenskem kanalu vlečejo parne lokomotive ladje, ki plujejo po Donavi navzgor. Jez bo pregradil vso reko, tako da bo dolg približno 120o metrov. Čeprav teče Donava tod skozi oži-
Donavski «velikan» v Številkah: 1200 m dolg in 54 m visok jez bo ustvaril 120 km dolgo jezero. 12 agregatov odnosno turbin bo «požrlo» 700 kub m. vode na sekundo in dalo na le-,to okoli 11 milijard kWh električne energije. Vse to s cesto in železnico vred, ki bosta speljani po jezu, bo stalo 400 milijonov dolarjev.
no, je vendarle tako široka. «Srce» jezu bo v sredini reke, na vsaki strani proti obali pa bo po ena centrala, ob robeh pa na vsaki strani še po en plovni kanal, ali plovni prehod. Jez bo visok 54 metrov, zgradbe hidrocentrale pa bodo od temelja do strehe merile 68 m, to se pravi visoke kot 20-nadstropni nebotičnik. Električna centrala bo imela v celoti 12 agregatov, po šest na vsaki strani. Ustrezne turbine bodo imele premer desetih metrov in te turbine bodo «požrle» v sekundi okoli 700 kubičnih metrov vode.
Seveda gre strokovnjakom za to, da za jezom zadržijo čim več vode, kajti v tem primeru velja zakon: več vode — več elektrike. Seveda se more umetno jezero graditi v razmerju s prirodnim okoljem. Tako bo nastalo jezero, ki bo 120 km
reakcija oblasti ni
-.--r,___......„|||„|.|..............................limi......................................limi....m.....'''""immilli
nosen. Prepričajte nekega prijate-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za uveljavitev svojih trgovskih načrtov, počakajte na boljše pogoje. Svoje tekmece na čustvenem področju boste premagali s potrpežljivostjo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V želji po izboljšanju svojega poslovanja, ne sprejemajte ukrepov, ki niso v skladu z vašimi interesi. Braniii boste prijatelja pred krivičnimi obtožbami.	_
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes boste v svojem delu manj u-spešni kot sicer. Skušajte se razvedriti.	_	_ ,
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zahvaljujoč svoji odločnosti, boste dosegli lepe uspehe. Otresite se prijateljstva z opravljivci.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zavračajte nasvetov neke zelo pa-
metne in poštene osebe. Skušajte zmanjšati napetost v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nikakor se ne odpovejte nekemu načrtu. V zvezi z drago osebo boste odkrili stvari, ki jih niste pričakovali.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preden se odločite za neko potovanje, preglejte še enkrat svoje finančno stanje. Skušajte bolje obvladovati svoja čustva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izkoristite možnosti nekega sporazuma, ki bo za vas zelo dobičko-
lja, da se odpove nekaterim nevarnim podvigom.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite bolj iskreni s svojimi družabniki. Upoštevajte nasvete družinskih članov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite preveč zaskrbljeni zaradi pobud nekega tekmeca. Popravili boste napako, ki ste jo storili pred časom.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Računajte samo s svojimi možnostmi, ne pričakujte pomoči od drugih Potrebni ste počitka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi vaši . interesi ne bili ogroženi sprejmite nekatere odločne ukrepe. Zagotovljen vam je uspeh na čustvenem področju.
dolgo. Celo v Beogradu bodo moraii	te^.^graditi ne-
katere nasipe. Prej smo rekli, da bodo nekatera naselja potop-
4	«j»	<<■ *, »,	/ .1
plovne poti skozi Železna vrata.
Gradnja jezu se bo začela, kot smo rekli, v začetku prihodnjé-top- ga leta. Bo močn^ mehanizirana.
ljfena. Gre za kar jfedna naselja, ih: začela se bo n* obeh'straneh kot' na primer. Dolnji Milano'- " vae,' Tekio, Malo in Veliko Go-lubinj^ ter še nekaj Vasi ti*
jugoslovanski 'strani s ' skupnim številom deset tisoč prebivalcev. Na romunski strani pa bo potopljeno mestece Oršava, nato Svinica, stara in Nova O* gradina ter še nekaj drugih vasi s približno 15.500 prebivalci.
Kaj pa novi «plovni režim»? Plovba po Donavi je bila in je za sedaj v tem delu zelo te; žavna, kajti čeri Juč, Kozla, Dojke, Stenka in druge ovirajo plovbo po reki navzgor in tudi navzdol in se v mraku vsaka plovba prekine, kajti med temi čermi niti izkušeni donavski piloti ne morejo voditi ladij ponoči. Zato traja v povprečju plovba po tem delu Donave sedaj 120 ur, ko pa bo Donava tu ukročena, bodo «prehodi» ah «pretoki» dopuščali plovbo ob vsakem času, tudi ponoči. Prehodi bodo ogromne 300 m dolge in 83 m široke «komore», ki bodo ločene od jezera z močnimi stenami iz železobetona. Ladja, ki bo plula po Donavi navzgor, bo zaplula v «komoro», za njo se bodo spustila 150Q ton težka jeklena vrata, nato bodo od strani skozi posebne predore spustili vodo, ki bo ladjo dvignila za 18 ali celo do 32 m visoko in tako se bo ladja znašla na ravni umetnega jezera nad jezovi in bo lahko plula dalje. V obratni smeri bo šel proces obratno; V komoro, ki jo je pravkar zapustila ladja, ki pluje po Donavi navzgor,, bo plula nova ladja. Iz komore bodo izpustili vodo, raven vode se bo nižala do ravni Donave za jezom in tako se bo ladja znašla spet na Donavi in plula po njej dalje proti jugovzhodu, proti Črnemu morju.
Kot vidimo, je postopek enostaven. Z novim «plovnim režimom» se bo zmogljivost Donave povečala od sedanjih dvanajst na 45 milijonov ton prevoženega blaga na leto. Z druge strani bo ta sistem prehoda z nižje na višjo raven vode in obratno — po višini seveda — drugi na svetu, takoj za sistemom na jezu Wilson na reki Tennessee v ZDA. Novi sistem ali «novi režim'» plovbe na Donavi pa bo imel še eno pozitivno plat v tem, da se bodo plovni stroški skozi Železna vrata zmanj šali za približno 20 odstotkov. Od tod tudi račun graditeljev, da bodo stroške za gradnjo nosili takole: tri četrtine Jugoslavija in Romunija, eno četrtino pa bodo krile ostale podonavske države, ki jim bo njihov kredit za gradnjo jezu vrnjen v poznejši dobi ob izkoriščanju
hteitti. V času najbolj intenzivnega dela bo tu zaposlenih nad dv$ tisoč oseb, saj gre za izkop 3.600.000 kub. metrov' materiala in za vgraditev 2,5 milijona kub. metrov železobetona. Ce k temu dodamo še o-gromne naprave, ki jih bodo montirali v obeh delih centrale, je razumljivo, da bodo dela trajala šest do sedem let, tako da računajo, da bo centrala začela obratovati nekje leta 1971.
Pred mnogimi mnogimi stoletji je čez to ožino Donave vodila Trajanova cesta, o kateri še danes priča napis, ki ga bodo morali sedaj preložiti, ker ga bo sicer zalila voda. Sedaj pa bo preko jezu vodil železniški most, ob železniški progi pa bo stekla tudi asfaltna cesta, tako da bo po dolgih stoletjih tod spet stekla cesta, ki pa bo neprimerno drugačna od one, o kateri pričajo ostanki Trajanovega mostu.
VIDKO VREMEC:
Uprli so se fašizmu
ii.
Tomažičeva mlada leta
Med ljudmi, ki so žrtvovali svoje življenjske sile za stvar delovnega človeka, sodi nedvomno narodni heroj Pinko Tomažič. Rodil se je v Trstu dne 20. marca 1915 v slovenski družini, ki je svoj čas prišla v Trst iz Škrbine na Krasu.
Njegovi starši so se ukvarjali z gostinstvom, s čimer so si pridobili nekaj imetja. Po končani o-snovni šoli je nadaljeval šolanje na tržaški trgovski akademiji.
Razvil se je v postavnega in lepo zraščenega mladeniča. Zaradi kratkovidnosti je nosil očala. Bil je skromen, odločen, pošten in družaben. V svojem okolju je zbujal spontano splošno naklonjenost.
Politično se je razgledal in dozoreval med leti 1930 in 1935. Pod vplivom prvega velikega tržaškega procesa je prešel razvojno pot od spoznavanja narodnostnega vprašanja do opredelitve k socialnim problemom. Leta 1934 je bil Pinko že prepričan marksist. Seznanil se je s Ferdom Ferjančičem, ki mu je razlagal načela in cilje delavskega gibanja.
Marksistično literaturo je prejemal Pinko od nekaterih komunistov na podeželju, kjer je bilo laže najti zanesljiva skrivališča za ilegalno gradivo. 2e dalj časa se je družil s študentom Alojzom Budinom iz Samatorce pri Zgoniku na Krasu. Budin je bil tedaj med vodilnimi komunisti v ilegalni dejavnosti.
V slovenskih dijaških krogih so poznali Pinka za vnetega ljubitelja slovenske besede in pesmi. Ob vsaki priliki je zahajal s skupinami tržaških fantov in deklet v okrilje varne narave, kjer so dali duška svojim čustvom. Med njimi je Pinko našel nekaj somišljenikov, ki so se pozneje vključili v gibanje.
Vprašali smo Emo Tomažičevo, Pinkovo mamo, naj pove nekaj svojih spominov o njegovih mladih letih. Mama je povedala o sinu: «Dijaška leta so bila zanj izredno plodna za oblikovanje njegovega značaja in nagnjenj. Vsak dan se je porajala v njem potreba za stike z ljudmi in naravo. Po navadi je vstajal skoraj ob sončnem vzhodu. Telovadil je približno pol ure. Telo in voljo si je okrepil v tolikšni meri, da je bil sposoben prenašati velike napore.»
«S prijatelji' je odhajal na izlete na Kras, v Vipavsko dolino in na Nanos.»
«Strastno je ljubil petje. Navduševali so ga zlasti narodni motivi. S sestro Danico sta včasih ubrano zapela prepovedano melodijo, medtem ko sem ju poslušala vsa radostna.»
«Obiskovali so ga sošolci in prijatelji, ki jim nikoli ni zmanjkalo snovi za živahne pogovore ter pristnega mladostnega razpoloženja. Pinko ni še dopolnil sedemnajstega leta starosti, ko je imel prve nevšečnosti. Bilo je 7. februarja 1932 ob 6. zjutraj. V naše' stanovanje, v Ul. sv. Frančiška 34 v Trstu, je vdrlo 8 policistov. Spraševali so po sinu. Našli so ga doma in odvedli na kvesturo. Natanko so preiskali vsak kotiček in odnesli veliko knjig. Zadržali so ga v preiskovalnem zaporu 15 dni, nato so ga izpustili in mu določili dvoletno policijsko nadzorstvo. Sleherna slovenska družina je tedaj žalovala za bazoviškimi junaki.»
«Nisem bila seznanjena s tajnim delovanjem mojega sina, slutila pa sem o nevarnosti, ki je lebdela nad njim. Policistom smo morali izročili ključe stanovanja. Prihajali so ponoči in podnevi na naš dom, včasih pa se je moral pinko osebno zglasiti na policiji.»
«Kljub vsakovrstnim šikanam, ki jih je doživljal v mladih letih, ga je vselej spremljala dobra volja.»
«Leta 1933 je diplomiral na tržaški trgovski akademiji. Sele naslednje leto se je vpisal na tržaško fakulteto za družbene in trgovske vede. Študiral je resno, toda pozneje so nastopile zanj nove preizkušnje »
«Ali ni postala Škrbina na Krasu za Pinka skorajda drugi dom? Res je. V Škrbini je imel staro mamo, ki je živela na našem rojstnem domu pri «Tomažičevih». Vsak trenutek prostega časa je uporabil za odhod k «noni». Poznalo ga je staro in mlado. Otroci so mu prirejali prisrčne sprejeme, ker jim je prinašal sladkarije, slovensko čtivo in prijazno besedo. Veliko starejših ljudi se še danes spominja «študenta iz Trsta», med katerimi je pletel niti podtalnega dela in
cialne fašistične policije «OVRA», ki je pripravljala svoje žrtve za posebno sodišče, oglejmo si nekaj dogodkov.
Razsodbe posebnega sodišča so od 1929. do 1989. leta deževale brez presledkov.
Dne 22. decembra 1928 so obsodili Albina Vodopivca in Marijo Bernetičevo v skupini drugih komunistov na daljše zaporne kazni. Od ll, do 17. maja
1929	so na treh različnih procesih obsodili goriške komuniste; med temi sta bila Dore Ušaj in Dušan Hreščak. Zaradi komunistične dejavnosti so 25. februarja
1930	obsodili skupino marežgan-skih kmetov, med njimi je bil obsojen tudi Ernest Vatovec iz Cežarjev-Pobegov. Izredno «plodno» je bilo leto 1931, ko so o-pravili kar štiri procese zoper tržaške in primorske komuniste obeh narodnosti.
Po daljši preiskavi so dne 26. 9. I933 obsodili pokrajinskega funkcionarja Božiča Kolariča, ki je razvil obsežno dejavnost na Primorskem. Naslednje leto je bila na vrsti komunistična skupina na Vipavskem. Ob začetku 1935. leta pa skupina istrskih komunistov.
Nekaj manj k°t leto dni je tra-
I*inko Tomažič na stopnicah pred svojim domom
iskrenega prijateljstva.
Nekega dne mi je povedal zanimiv dogodek. V dolgem zimskem večeru je zunaj zavijala burja po kraških goličavah, on pa je sedel v topli kmečki sobi med domačini. Bral jim je Cankarjevo knjigo «Hlapec Jernej in njegova pravica». Poslušalci so ga večkrat prekinjali v branju, ker niso mogli zadržati lastnih prekipevajočih čustev zoper narodne zatiralce. Poleti je pomagal pri košnji in drugih poljskih delih. Kmetom je bil na voljo za pisanje raznih prošenj. Na tak način se je širil krpg njegovih prijateljev in poznanstev.»
O breobzirnem delovanju spe-

Radio Trst A
7.00:
glasba;
Koledar; 7.30: Jutranja 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Jugoslovanski pevci in orkestri; 12.15: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Izbrali smo za vas; 17.00; Klavirski duo Russo-Safred; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Znanstveni leksikon; 18.15; Umetnost, književnost, in prireditve; 18.30: Nove plošče resne glasbe; 19.00: Zbor «Vittore Veneziani»; 19.15: Higiena in zdravje; 19.30: Harmonija zvokov in glasov; 20.00: Sport; 20.30: Znani pevci; 21.00: Simfonični koncert; V odmoru (približno ob 21.45) Knjižne po-vosti; nato Mojstri Be-Bopa.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25; Tretja
stran; 13.40; Koncert tržaškega konservatorija «Tartini».
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00; Prenos RL; 12.00: Opoldanski cocktail; 12.50: Turistične beležke; 13.00: Slavne arije; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Odlomki iz Mozartovih oper; 16.15: Pevci; 16.30:	Otroški kotiček; 17.00;
«Bled 1963»; 17.40: Folklorni ansambel «Lado»; 18.00:	Prenos
RL; 19.00: Harmonikar Joe Saint-Fleur; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Scott; 22.40: Chopinovi nokturni; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih: 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.00: Vatikanski koncil; ll.OO: Sprehod skozi čas; ll.15: Kcncert: 13.25: Italijanske pesmi; 16.55: Vreme na ital. morjih; 13.15: Filmske in
SREDA, 4. DECEMBRA 1963
gledališke novosti; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Skladbe Carla Cammarote; 17.25: O-perna glasba; 18.40; Neapeljska antologija; 19.10: Vatikanski koncil; 20.25: Lahka glasba; 21.10: G. Keller-Cr. F. Luži: «Romeo in Julija na vasi»; 22.15: Čelistka Žara Nelsova in pianist Artur Balsam.
II.	program
7.35: Jutranja giasba: 8.35: Jenny Luna; 8.50: Po en inštrument na dan; 9.00:	Ital.	pentagram;
9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.05: Pevci; 15.00; Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Ital. panorama; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Pisan program; 18.35; Enotni razred; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.45: Glasba v večeru: 22.10: Jazz.
III.	program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Knjižne novosti: 19.00: C. Graziani: Sonata za violončelo in klavir; 19.15: Angleška kultura; 19.30:	Vsakovečerni koncert:
20.30: Revija; 20.40: Dve Beethovnovi skladbi; 21,30: Na programu Poulenc; 22.15: Ital. Jug in evropska kultura; 22.45: Stare orgle v Evropi.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj makedonskega jezika; 8.05: Jutranji divertimento; 8.55; Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25: Glasba ob delu; 10.15: Narodne pesmi iz Južne Amerike; 10.45: Človek in zdravje; 10.55: Glasbena medigra; 11.00:	Pozor, nimaš prednosti;
12.06: Zabavna glasba; 12.25: Trio Avgusta Stanka; 12.40: Lepe melodije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Odmevi iz Špa-
nije; 14.05: Radijska šola; 14.35: Znano in priljubljeno; 15.15: Zabavna glasba; 15.40:	Komorni
zbor RTV Ljubljana; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Friderik Chopin — skladatelj; 17.36: Iz fonoteke Radia Koper; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Mojstri orkestrske igre; 18.45: Ljudski parlament: 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Večerni akordi; 20.20: Čajkovski: Odlomki jz opere «Pikova dama»; 21.20: Brahms v komorni glasbi: 22.10: Osterc: Ciaccona za violo in klavir; 22.15: «Podmoskovski večeri»:	23.05: Literarni nokturno;
23.15: Plesna glasba.
Ital. televizija
8.55: Vatikanski koncil: od 11.00 do 13.55: Sola; 16.45; Nova srednja šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00; Dnevnik; 19.15: «La fossa del silenzio»; 20.10: Športne
vesti; 20.30: Dnevnik; Ottolenghi: «Na sodiši
: Spor 21.05: G.
-----...e....	sodišču»; 22.00:
Registriran športni dogodek; 23.35: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15:	Film:
«Lungo viaggio di ritorno»: 23.10: Športne vesti.
Jug. televizija
16.30: «Štiristo milijonov stopinj» — prenos iz moskovskega atomskega inštituta; 17.30: Ruščina na TV; 18.00; Poročila; 18.05: «Eskimček» — slikanica za najmlajše: 18.20: Pionirski TV studio — reportaža; 19.00: TV obzornik in kulturna tribuna; 19.35: Ekspedicija — potopisna reportaža o žuželkah v Afriki; 20.00: TV dnevnik: 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «Na kraju samem» — zabavno \ glasbena oddaja; 21.45:	Zgodba o dr. Kildareju;
22.35: Poročila.
jala preiskava zoper veliko skupino nad 100 komunistov z območja gornje tržaške okolice, Tržiča, Goriškega in Furlanije. Maja 1935 so obsodili 70 komunistov na mnoga leta zapornih kazni. Med zaporniki so bili Ferdo Rukin, Srečko Colja, Peter Nardin, Armid Ukmar, Josip Gruden, vsi izkušeni antifašistični borci. Na policiji so nekatere tako strahovito mučili, da so se onesvestili, in so jih onesveščene oblivgli z vodo. Med temi je Fer. do Rukin štirinajst dni zaporedoma prenašal neznosne muke.
V tistem prvem obdobju Pin-kovega udejstvovanja se je prebujala razredna zavest delavskega razreda ne samo v centrih, ampak tudi na podeželju.
Maksistično ideologijo je on sprejel iz teoretičnega prepričanja. Od takrat dalje je zavestno deloval v vrstah komunističnega gibanja povsod tam, kamor ga je zanesla življenjska pot.
(Nadaljevanje sledi)
Goljufija za 100 milijonov dolarjev
NEW YORK, 3. - Pri predložitvi letnega obračuna družbe «Allied Crude Vegetable Oil Re-ning Co» je prišla na dan goljufija, ki jo ocenjujejo na 41 milijonov dolarjev (25 milijard lir), ki pa bi mogla znašati celo 100 milijonov. Omenjena družba pogosto dela v okviru ameriškega programa za pomoč tujini, v o-kviru načrta «hrana za mir».
Družba za rastlinska olja iz Bayonna v New Jerseyu je doživela finančni zlom zaradi znižanja cen rastlinskih olj na tržiščih, ki je nastalo potem, ko A-merika ni mogla prodati SZ 4 milijone ton žita. Pred letom in pol je družba prevzela 20.000 pogodb, ki so se nanašale na 1 milijardo 200 milijonov liber semen, skega olja. Ko pa je cena olju padla, se je pred dvema tednoma znašla v položaju, da ni mogla odgovarjati na prevzete obveznosti ob predložitvi obračuna 18. novembra. Družbe, ki so pri njej naročile blago, ga niso dobile in tedaj so odkrile, da so velike količine olja, ki bi moralo bit; uskladiščeno na njihov račun v pristanišču Bayonne. izginile. Na tak način je bila odkrita goljufija, ki obstaja v tem, da si je družba najemala posojila na račun zalog rastlinskih olj, ki jih nikjer ni bilo.
Preiskava se nadaljuje in med bankami, ki so ameriški družbi nasedle, so tudi mnoge velike evropske banke. Predsednik ame. riške družbe De Angelis je bil 1958 ž» pred sodiščem zaradi finančnega poloma neke druge družbe, ki jo je vodil.
OBČNI ZBOR ZVEZE KRVODAJALCEV GORIŠKE POKRAJINE
Krvna banka je lani zbrala 374 litrov dragocene krvi
sr
Število krvodajalcev se je v zadnjih dveh letih povečalo od 393 na 533 - Izvolitev novega vodstva - Poziv k še večji solidarnosti
Ob prisotnosti blizu sto krvodajalcev goriške pokrajine je imela v nedeljo v veliki dvorani civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto letni občni zbor krvna banka. Prisotni so bili zdravstveni direktor civilne bolnišnice dr. Luu gi Marchesini, prof. Cazzola, prof. Banchieri in zdravnik transfuzijskega središča dr. Martinelli. Za delovnega predsednika so prisotni izbrali Alberta Battija; predlagal )• Izvolitev volilne komisije, k( so jo sestavljali naslednji krvodajalci:	Bruno Princi, Edgardo
Stanzani, Pietro Tartaioli ter skru-tinatorji Adolfo Fogar, Fausto Santin in Marino Sorbatelli.
Najprej je spregovoril predsednik Uria Mulloni Remo, ki je uvodoma komemoriral umrle krvodajalce v zadnjih dveh letih. Podrobno je opisal delovanje v tem obdobju ter omenil velik napredek, ki ga je dosegla zveza v Gorici. Med drugim so odprli podružnico v Gradiški. Število krvo. dajalcev se je v zadnjem obdobju zvišalo od 383 na S33. ki so kri podelili kar 1.497-krat; odvzeli
V TOREK, 10. DECEMBRA bodo člani
Slovenskega
okteta
priredili koncert v Avditoriju v Trstu. Ob tej priliki bo priredila Slovenska prosvetna zveza avtobusni izlet y Trst. Odpeljal bo izpred kavarne Bratuš ob 18.45 ter peljal po naslednji poti:	pevmski most,
Podgora (ustavil se bo pred konzumno gostilno), Standrež (trg pred cerkvijo), Sovodnje (trg pred cerkvijo), Gabrje (trg), Palkišče, Jamlje. Ker se bo priče) koncert točno ob 20.30, avtobus na postajališčih ne bo čakal Na povratku bo prevozil isto pot, da bodo udeleženci lahko izstopili.
Vožnja v obe smeri ter vstopnica za parter stane 600 lir.
Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. Predstavniki prosvetnih društev, od koder bi bilo več prijavljencev, naj pravočasno pridejo na SPZ, da rezervirajo sedeže v avtobusu.
VERDI. 17.00: «La mano sul fucile», P. Fogliano in G. Fortunato. Italijanski film. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 16, 19 in 22: «55 giorni a Pechino», C. Heston, Ava Gard-ner in David Niven. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.15: «Avamposto Sahara», C. Baker in Peter Van Eick. Ameriki film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Sexy proibitissimo». Barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 7,4 stopinje ob 13. uri, najnižjo 5,8 stopinje ob 4.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 87 odstotkov.
so jim 374 litrov krvi.
Predsednik je poudaril, da navzlic velikemu napredku Zveze krvodajalcev še vedno ne more zadostiti potrebam naše pokrajine ter je zato pozval prebivalstvo, naj se pridruži solidarnostni ak. ciji za reševanje človeških živ-Ijenj.
Predsednik Uria se je zahvalil oblastem, ustanovam in meščanom, ki so na najrazličnejše načine pomagali pri delu in napredku zveze. Se prav posebno pa se je zahvalil darovalcem krvi, ki so pokazali toliko dobrosrčnosti in solidarnosti s pomoči potrebnimi bolniki.
Ob zaključku je spregovoril rag. Giuseppe Olivo, ki je prebral finančno poročilo. Vsa poročila so prisotni odobrili soglasno. Volitev za novo vodstvo so se udeležile 104 osebe. Novi izvršni svet je sestavljen iz naslednjih članov : Uria Mulloni Remo, Aldo Fabbro. Luciano Michelli. dr. Annibaie Be. viglia, Giovanni De Savorgnani. V kolegij referentov so izvolili naslednje osebe: inž. Marcello Bal-docchi, col. Mario Colombo in rag. Giuseppe Olivo; v razsodišče pa prof. Salvatora Banchierija, odv. Evelina Rodeniga in barona 'Carla Leventzova; Na prihodnjem sestanku izvršnega odbora si bodo člani podelili delo.
Natečaj
za šolskega zdravnika
Zdravstveni urad goriške občine je razpisal natečaj za službo enega šolskega zdravnika za go-riško občino. Prošnje je treba predložiti v uradu pokrajinskega zdravnika najkasneje do 14. t.m. Vse podrobnejše informacije dobijo prizadeti na občinskem zdravstvenem uradu v Gorici, Ul. Mazzini 7.
Epidemija influence in otroških bolezni
V zadnjih dneh in tednih se je v Gorici in bližnji okolici precej razpasla epidemija influence. Občinski zdravnik dr. Gregorig nam je s tem v zvezi zagotovil, da je epidemija bolj blagega značaja in ni do sedaj predstavljala take nevarnosti, da bi bilo treba zaprositi za pomoč posebnega inštituta za proučevanje bakterijev iz Padove. Influenco spremljajo bolečine v grlu ali pa v črevesju. Zdravstveni organi pazljivo sledijo njenemu razvoju in so sprejeli vse potrebne ukrepe.
Tudi v otroških vrtcih beležijo zadnje dni velike praznine zaradi bolezni otrok, V vrtcu v Ul. Della Rocca šo ugotovili več primerov škrlatinke, v Sovodnjah pa tudi nekaj primerov oslovskega kašlja. Nekaj dni je od skupnega števila 35 otrok prišlo v vrtec samo po II. Tudi v tem pogledu pra-vij.o zdravniki, da gre za običajni sezonski pojav, ki je značilen za jesensko in zimsko dobo.
Danes praznik gasilcev
Danes proslavljajo gasilci svoj praznik. Gasilski dom bo za občinstvo odprt od 9. do 12. ure ln od 15. do 18. ure. Letos ne bo običajne prireditve ob dneva sv. Barbare, na kateri bi gasilci pokazali svo. jo spretnost in pogum pri skokih s stolpa. Razstavili pa bodo priprave, ki jih uporabljajo pri svojem
delu. Zlasti zanimiv bo ogled elektronskih aparatov, prenosnih radijskih sprejemnikov in oddajnikov, ki Jih je poslalo generalno ravna-telstvo protipožarne obrambe iz Rima.
Na dopoldanskem delu bodo prisotni predstavniki oblasti/ Na programu Je čitanje povelja osrednjega ravnateljstva, izrekli bodo zahvalo za trud, ki so ga gasilci vložili v reševalno akcijo pri Vaion-tu, zelo verjetno pa bodo podelili posebna odlikovanja najstarejšim gasilcem.
SINDIKALNA KRONIKA
Jutri 24'urna stavka tekstilnih delavk
Delodajalci se nočejo pogajati na podlagi enotnih zahtev sindikalnih organizacij
Jutri, 5: decembra, se bodo tudi goriške tekstilne delavke pridružile vsedržavni stavki 350.000 tekstilnih delavk v državi, ki so jo proglasila vsedržavna vodstva tekstilnih strok CGIL, CISL in UIL. S stavko, vodstva sindikalnih organizacij protestirajo proti Zvezi tekstilnih industrijcev, ki se na sestanku za obnovo vsedržavne delovne pogodbe 27. novembra letos ni hotela pogajati o enotnih sindikalnih zahtevah mezdnega in normativnega značaja. Sindikalisti so zahtevali zvišanje mezd za 20 odstotkov, izplačilo 10 odst. za nevpeljano akordno delo, dveletne periodične po-
..............................................ihiimimihiiiiihmii
SESTANEK IZVEDENCEV V NOVI GORICI
Razgovori o regulacijskem načrtu med Gorico in Novo Gorico
Uskladiti nameravajo oba načrta zlasti na stičnih točkah
Jutri 5. t.m. ob 18. uri bo v prostorih ObLO v Novi Gorici sestanek tehnikov občine iz Nove Gorice s tehniki goriškega županstva. Sestanku bodo z goriške strani prisostvovali geom. Lupieri in inž. Gentilli in še morda en izvedenec za javna dela. Novo Gorico pa bodo predstavljali glavni mestni inženir Skolaris, inž. Stepančič in še en občinski tehnik. Ob tej priliki bodo proučili mestna regulacijska načrta obeh sosednih občin in se pogovorili o tem, kako bi ju čimbolj uskladili povsod tam, kjer pride to v poštev in je v korist obeh občin.
Kot znano so priprave za gori-ški regulacijski načrt že toliko napredovale, da se je izkazala potreba po takem sestanku in uskladitvi obeh načrtov. V Novi Gorici pa so že pred časom odobrili splošen regulacijski načrt, ki je bil tudi razstavljen na vpogled in so bile o njem javne debate. Sedaj se razvija mesto že po smernicah tega načrta.
Sestanek je torej v tem pogledu nedvomno zelo koristen in potreben tar bo nadaljnji pozitiven prispevek pri plodnem sodelovanju obeh sosednih občinskih u-prav, ki sta že imeli več sestankov tudi glede ureditve mestne kanalizacije na obeh področjih.
Razdeljevanje blaga proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je do konca tega meseca v teku razdeljevanje blaga
Klub «Simon Gregorčič»
Večeri ob sredah
Dr. Gojmir Demšar bo danes, 4 decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13 (poleg prosvetne dvorane), predaval
0 VERDIJEVEM ŽIVLJENJU IN DELU
Predavatelj bo zavrtel tudi nekaj glasbenih vložkov iz Verdijevih opusov. Ker ves kulturni svet letos proslavlja 150-letnico rojstva Giuseppa Verdija, bo ta večer predstavljal delež Slovencev na Goriškem k slavljenju tega velikega glasbenega ustvarjalca.
proste cone za potrošnike iz Sovodenj. Vsak upravičenec dobi po en kg in pol sladkorja na odrezek štev. 48, po 200 lir za kg, dalje po 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek štev. 47, po en liter semenskega olja in po 200 g masla pri svojem trgovcu.
Trgovci in skupnosti naj prevzamejo potrebna nakazila na pristojnem uradu trgovinske zbornice.
Pošten deček
Včeraj Je 13-letni Elio Foggiani, ki stanuje v Gorici, Ul. Madonnina del Fante 15, našel na neki gori.ški ulici moško zapestno uro. Ne da bi se kaj pomišljal, je fant odšel na urad mestnih stražnikov in tam izročil uro z namenom, da poiščejo njenega lastnika. Faggiani je s tem svojim dejanjem dokazal, da je tudi med mladino živ čut poštenosti.
viške, ustanovitev nagrad za povečano storilnost, podaljšanje počitnic na tri tedne za vse delavce, skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko itd. Vrhu tega je še cela vrsta zahtev po bolj človeških odnosih do tekstilnih delavk in mater. Zelo pomembpi sta zahtevi po reviziji kvalifikacij ter ureditvi sindikalnih pravic v podjetju. Stavka zadeva obrate v Podgori, Ronkah in v Sovodnjah.
::::X:a^vXjjvXvXj¥:::X:: '■'jitìrZsik kwt/kÌ/Ì	SffŽffiiiiiiiiii |||	f/S p>f	ffljjr	c3f mm	JCtìPi: efr	SRJHjL £9jR::
NOGOMET DANES	VČERAJ NAJAVLJEN POTEK PROGE					
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV (osmine finala)
Real Madrid . Dinamo Bukarešta (v prvi tekmi 3:1)
Borussia - Dortmund - Benflca (1:2)
Milan - Norrkoeping (1:1)
Monaco - Inter (0:1)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
(osmine finala) Olympiakos . Lyon (1:4)
Celtic Glasgow - Dinamo Zagreb POKAL SEJEMSKIH MEST (osmine finala)
Juventus - Atletico Madrid Roma - Belenenses EVROPSKI POKAL NARODOV (četrtfinale)
Luksemburg - Danska
Prihodnji Tour za 300 km daljši
Start v Rennesu, cilj v Parizu
PARIZ, 3. — Prireditelja Toura, «L’Equipe» in «Le Parisien Libere», sta danes najavila progo 51. izvedbe kolesarske dirke po Franciji, ki bo od 22. junija pa do 14. julija prihodnjega leta. Po sedanjih podat, kih sodeč bo prihodnji Tour za kakih 300 km daljši od prejšnjega. Kolesarji bodo morali celo na Puy de Dome, kjer bo cilj predpredzadnje etape. Se prej pa bodo morali preko Galibiera in Restefonda nà Alpah ter Tourmaleta in Aubisqua na Pirenejih. Etape so naslednje-
22.	junija: Rennes-Lisieux (225 km)
23.	»	: Lisieux-Amiens (207 km)
Prijeti goljufi ki so izkoriščali nesrečo v Vaiontu
Policija je odkrila dve skupini oseb, ki so izkoristile tragedijo pri Vaiontu za svoje osebne koristi. Dva goriška šoferja, 35-letm I Arrigo Zuppel iz Gradiške in 31- , letni Odorino Bertogna, ki za neko podjetje iz Zagraja zbirata še uporabne predmete na področju Vaionta, sta po izkopanju motornih delov, gum in podobnega materiala, najdene predmete shranila in jih potem odpeljala proč. Sodijo, da sta s svojim nepošte nim delom aretiranca zaslužila blizu enega milijona lir.
Pri podobnem poslu je policija zalotila še dva «redovnika», ki sta krožila po naši deželi z namenom, da bi zbrala denar za ponesrečence v Vaiontu. Malopridneža sta Tržačana, in sicer 37-letni Gabriele Giansanti iz Ul. Flavia 6 in 45-letni Vittorio Gre-gori od Magdalene Spodnje. Kapucinski obleki sta si sposodila pri nekem samostanskem pazniku, češ da ju rabita za gledališko predstavo. Sprva sta, oblečena v kapucinsko haljo, zbirala sredstva za reveže, potem pa za ponesrečence v Vaiontu. Ker so darovalci pričeli sumiti v njuno poštenost, so obvestili kvesture vseh treh pokrajin, ki so goljufa kmalu odkrile.
IIIMIMItlllllllllllllllMHIIIIIItlllllimillllllMIIIIIIMItlHIHIHIIIIIIIIIIHIIMIMIIIIIIItllllllllllllMIIItimiHIHIIIIIII
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Oproščen šofer vojaškega toyornika ki je smrtno poVozil kolesarja
Odvetnik civilne stranke je pozval na odgovor, nost obrambnega ministra, ki pa se ni javil
V zvezi s prometno nezgodo, ki se Je zgodila 11. februarja letos na križišču Duca d’Aosta in Ul. Alfieri, je goriško okrožno sodišče popolnoma oprostilo šoferja vojaškega tovornika, ki Je pri tej nezgodi do smrti povozil mladega Uga Benedetta.
Nesreča Je takrat pretresla vso javnost, saj Je bilo znano, da jè 20-letni fant s svojim delom preživljal bolno mater. Bil je znan tudi v športnih krogih in kot natakar neke goriške restavracije, kjer Je delal dve leti.
Tisti dan se Je Benedetti vračal domov s kolesom na kosilo, ker je stanoval na Trgu S. Rocco št. 7. Blizu Ul. Alfieri ga je vojaški tovornik 14. polka pehote, ki ga je vozil 23-letni Altiero Bennati povozil s svojimi levimi kolesi, ko je vozil v Isti smeri kot Benedetti, ter je hotel zaviti v Ul. Alfieri.
Zaradi smrti Benedettlja Je bil Bennati, ki živi v Cortoni v pokrajini Arezzo, obtožen nenamernega umora. Zastopnik družine umrlega, odv. Blessi pa je predložil poziv za zaslišanje obrambnega ministra, ki civilno odgovarja pri tej nesreči. Ker včeraj ni prišel k razpravi niti minister niti kak njegov zastop-
nik, ga je zagovarjal državni odvetnik Stipo.
Iz policijskega zapisnika izhaja, da Je šofer dal potrebne svetlobne znake za okret na levo in da so bile zavore pri kolesu pomanjkljive. Po zasliševanju prič je zastopnik civilne stranke zahteval, naj sodišče prizna odgovornost obtoženca In odgovornost ministra za obrambo ter zahteval 6 milijonov odškodnine, od katerih 2 milijona takoj.
Državni tožilec pa Je zahteval popolno oprostitev obtoženca, ker da dejanje ni kaznivo. Do Istega zaključka je prišel branilec odvetnik Demot. Tako je bil obtoženec opro, ščen s polno formulo.
Predsednik sodišča dr. Storto, zapisnikar Daldone.
Miklavževanja na Goriškem
Prosvetna društva priredijo tradicionalna miklavževanja v svojih prostorih. V četrtek ob 19.30 bo prišel Miklavž v prosvetno dvorano v Sovodnjah, kjer bodo obdarili šolske otroke. Za obdaritev otrok I ln odraslih vaščanov bosta poskr- | beli tudi prosvetni društvi v Stan-1 drežu in v Pevmi.	|
niiiiiiiiiiMaiMiiiMMnHiiiHminMHmmiiiitMiftiiiMiiiiHiitimiitiiiiiniiiiimiiiiiiiHfiiimnHmniMHiHiiiiii
PO ZMAGOVITEM DVOBOJU V SYDNEYU
laradi taks Mazzinghi v sporu z davčno upravo
Italijan trdi, da bi morali Avstralci obdavčiti organizatorje
SYDNEY, 3. — Italijanski boksar Sandro Mazzinghi, ki je včeraj zmagal v povratnem dvoboju z Američanom Ralphom Dupasom in tako ohranil svetovni naslov srednje junior. kategorije je tokrat zgubil prvo rundo s predstavniki avstralske davčne uprave.
Italijan, ki bi se moral danes vr- _____ - ----------------------—-
niti domov, Je odložil odhod v Rini	SMUČANJE_______________
zaradi spora v zvezi s plačanjem
taks. Ta spor obstaja v tem, ker CERVINIA, 3. — Clan italijanske ni bilo določeno kdo bo plačal da- smučarske reprezentance Felice De vek. Avstralski davčni uslužbenci so | Nicolò, ki je bil včeraj na lzbir-zahtevali od Mazzinghlja, ki Je za 1 nem tekmovanju v veleslalomu pr-dvoboj dobil 4400, nič manj kot 1616 šterlingov. Italijan je takoj odgovoril, da so organizatorji odgovorni za plačilo taks, vendar se je predstavnik oiganizatorjev uprl temu mišljenju s pripombo, da pogodba z Mazzinghijem ne predvideva, da bi bila njegova nagrada o-proščena taks Po mnenju tega predstavnika bi morali to vprašanje rešiti sporazumno italijanski prvak ln avstralski davčni predstavniki.
Mazzinghiju so ponudili nagrado, od katere so odšteli vsoto, ki naj bi jo moral plačati, vendar sta Italijan ln njegov prokurator zavrnila ponujen denar, prepričana, da bosta dosegla sporazum.
Izvedelo se Je, da je avstralska davčna uprava znižala zahteve na 1000 šterlingov, ker je priznala Maz. zlnghijU Stroške, ki jih je Imel s treningom ha avstralskih tleh. Italijan se ni zadovoljil niti s to rešitvijo in je vprašal odvetnike iz Syd-neya, če lahko vztraja pri zahtevi, da plačilo taks gre na račun organizatorjev.
24.	» :	a)	Amiens-Forest (199 km) b)	okoli Foresta ekipno na kronometer (21,5 km)
25.	n :	Forest-Metz (280 km)
26.	» :	Metz-‘Fribourg sur Bri», gau (239 km)
27.	» :	Fribourg-Besangon (200 km)
28.	» :	Besangon - Thonon les Bains (218 km)
29.	» :	Thonon les Balns-Brian-gon (247 km)
,30.	» :	Briamgon-Monaco (232 km)
1.	julija:	a)	Monaco-Hyeres (163 km) b)	Hyeres - Toulone na kronometer (18 km)
2.	» :	Toulone-Montpellier (232 km)
3.	» :	Montpellier - Perpignan (174 km)
4.	» :	Perpignan - Andorra (164 km)
5.	» :	ODMOR
6.	» :	Andorra - Toulouse (190 km)
7.	» :	Toulouse - Luchon (182 km)
8.	» :	Luchon . Pau (197 km)
9.	a :	Peyrehorade-Bayonne na kronometer (40 km)
10.	» :	Bayonne - Bordeaux (130 km)
11.	»	Bordeaux-Brive (213 km)
12.	» :	Brive-Clermont Ferrand s ciljem na Puy de Domu (239 km)
13.	» :	Clerjnont Ferrand - Orleans (310 km)
14.	» :	a)	Orleans - Versailles (119 km) b)	Versailles - Pariz na kronometer (25 km).
V petek 13. t.m. bo ob 2030 v dvorani stadiona «Prvi maj»
4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	Poročila
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
4.	Diskusija
5.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
vi, si je danes med treningom v slalomu zlomil gleženj leve noge.
Tekmovalec bo moral nositi kakih 40 dni mavec, zaradi česar je skoraj gotovo, da se ne bo mogel udeležiti zimske olimpiade v Innsbrucku, ki se bo začela proti koncu Januarja prihodnjega leta.
Na Isti progi se je poškodoval tudi trener avstrijske ženske reprezentance Herman Gamon, ki si je prav tako zlomil gleženj leve noge.
ZA TOKIJSKO OLIMPIADI) 1964. LETA
Atletska reprezentanca
(in košarkarska)
glavna skrb Američanov
CHICAGO, 3. — Odgovorni predstavniki atletike, ki so se zbrali v Chicagu ln košarke, ki so imeli sejo v Kansas Cityju, so določili mehanizem za izbiro članov obeh reprezentanc, ki bosta predstavljali ZDA na tokijski letni olimpiadi.
Za sestavo atletske reprezentance-
bodo najprej izbrali po 13 atletov za vsako od 17 panog. Ti bodo povabljeni na izbirno tekmovanje, ki bo 3. in 4. julija prihodnjega leta v New Yorku. Med temi bo prvih šest atletov v panogah na prvenstvu NCAA (National Collegiate Athletic Association), isto število prvoplasiranih na prvenstvu AAU j (Amateur Athletic Association) ln prvi v vsaki panogi na vojaškem | prvenstvu. Vojaško prvenstvo bo 5. in 6. junija, prvenstvo NCAA 19. In 20 junija, tekmovanje AAU pa od 2. do 7. iunija.
Predstavniki atletskih zvez so javili, da bodo lahko povabili tudi druge tekmovalce, če bodo niihovt nastopi zagotovili zadovoljive dosežke.
Zmagovalec vsake panoge new-yorškega tekmovanja bo postal avtomatično član olimpijske reprezen. tance. Drugo izbirno tekmovanje bo 12. in 13, septembra v Los Angelesu. Na miting bodo povabili najmanj pet najboljših predstavnikov v vsaki panogi. Zmagovalec in dva druga atleta na tem finalnem tekmovanju bodo prišli v državno
moštvo, katero bodo dokončno sestavili pred odhodom v Tokiu, ki bo okoli 1. oktobra.
Kasneje bodo določili datume in kraje izbirnih tekmovanj za deseteroboj in hojo na 20 in 50 km. Izvedelo se je, da je bil Robert Gie-gengack z yalske univerze Izbran za trenerja ameriške atletske olimpij-ske reprezetnance.
Za sestavo košarkarske reprezentance bodo povabili na Izbirno tekmovanje 8 moštev z 12 igralci. Izbirno tekmovanje bo od 2 do 4. a-prila na broocklynski univerzi. Iz 96 prisotnih igralcev bodo člani tehnične komisije izbrali 12 najboljših, ki bodo skupno trenirali in bodo Imeli še pred odhodom na Japonsko številne pripravljalne nastope.
KOŠARKA
MILAN, 3. - Po obvestilu PIBA bo Simmenthal nastopil v tekmah za evropski pokal proti Antwerpsu v naslednlih dneh: 19. t. m. v Ant. werpsu, 23. januarja 1964 pa v Milanu.
AgathaChristie: DESET
ZAMORČKOV
s,. SLO JE...
«Se ml je zdelo, da boste to vprašali, gospod. Izak Morris je umrl osmega avgusta ponoči. Zaužil je preveliko dozo nekega uspavalnega sredstva. Preiskava ni mogla dognati, ali je o za nesrečen slučaj ali za samomor.»
Legge Je rekel počasi:
«Ali bi radi vedeli, kaj mislim o tem, Maine?»
«Mogoče lahko kar uganem, gospod.»
Legge je rekel:	,	x
«Zdi se mi, da je prišla ta Morrisova smrt nekam preveč
o pravem času.»
Inšpektor Maine Je pokimal. Rekel Je:
«Sem si mislil, da boste kaj takega rekli, gospod.»
Legge je udaril s pestjo po mizi in vzkliknil:
«Cela zadeva je fantastična — nemogoča. Na golem, skalnatem otoku najdemo deset mrtvecev — nekdo jih je umoril — ne vemo pa ne kdo, ne zakaj ln ne kako.»
Maine je zakašljal. Rekel je:
«Veste, nekaj pa vendarle vemo. Vsaj vzrok nam Je nekoliko znan. Neznani norec si je vtepel v glavo, da bo zastopal pravico. Poiskal je deset ljudi, ki Jih roka pravice ni mogla doseči. Ce so bili zares krivi ali ne, to ni tako važno —»
Legge je dejal ostro:
«Mislite, da ne? Meni se pa zdi —»
Umolknil Je. Inšpektor Maine je spoštljivo čakal. Legge je vzdihnil in zmajal z glavo.
«No, kar nadaljujte!» je rekel. «Za trenutek se mi je zdelo, da sem našel rešitev tega problema, samo za trenutek! Kar nadaljujte, prosim!»
Maine je nadaljeval:
«Deset ljudi Je bilo obsojenih na ta način na smrt in nad vsemi se je izvršila smrtna obsodba. Gospod Owen je opravil svojo nalogo. Potem pa je enostavno izginil z otoka — brez sledu...»
Legge Je rekel:
«Tako je! Izginil Je brez vsakega sledu... Kakor da bi se razblinil v zrak. In vendar mora obstajati nekje rešitev te uganke.»
«Vi mislite torej, da, če mož ni bil na otoku, potem ga tudi ni mogel zapustiti, in kakor vse kaže, res ni bil nikoli na otoku. Ostane nam le ena možnost, da Je bil eden izmed desetih.»
Legge Je prikimal.
Maine je rekel resno:
«Tudi na tb smo mislili in smo vse preiskali. Za začetek naj vam povem, da nam je marsikaj znano, kar se Je zgodilo na Zamorskem otoku. Vera Claythorne Je pisala dnevnik; prav tako Emilija Brent. Stari Wargrave Je zapustil nekaj beležk — suhih, stvarnih, a popolnoma jasnih. Tudi Blore si Je beležil svoje vtise Vse te beležke se ujemajo med seboj. Smrt Je nastopila v tem vrstnem redu. Marston, gospa Rogers, Macarthur, Rogers, gospodična Brent, Wargrave. Po njegovi smrti piše Vera Claythorne v svojem dnevniku, da je Armstrong odšel ponoči iz hiše in da sta šla Blore in Lombard za njim. Blore ima še eno beležko. Samo tri besede: «Armstrong Je izginil.»
«Ce vzamemo vse to v obzir, se ml zdi, da lahko najdemo pravd rešitev tega problema. Armstrong Je utonil, kakor ve-
ste. Če upoštevamo to, da je bil Armstrong blazen, potem si lahko mislimo, da je pobil vse ostale in je nato skočil s skale v viharno morje, da bi napravil samomor, ali pa mogoče, da bi splaval na kopno.
«To bi bila dobra rešitev problema — ln vendar je nemogoča. Predvsem imaino tu poročilo policijskega zdravnika. Prispel je na otok trinajstega avgusta zjutraj. Ugotovil je le to, da so bili vsi mrtvi že najmanj 33 ur, verjetno pa še mnogo več časa. Bolj natančno je njegovo poročilo, ko govori o Armstrongovi smrti. Njegovo truplo je moralo biti osem do deset ur v vodi, preden ga Je voda splavila na obrežje. To bi kazalo na to, da je Armstrong skočil v morje v noči med enajstim in dvanajstim — in povedal vam bom, zakaj. Našli smo mesto, kjer je voda splavila truplo na obrežje, med dvema skalama — in tam smo našli ostanke obleke, las in podobno. Morje ga je splavilo tja ob plimi enajstega tega meseca — to je okrog enajstih zvečer Potem se je vihar nekoliko polegel in ob naslednji plimi ni voda več dosegla tako visoke točke kakor prej.
«Mogoče boste rekli, da Je Armstrong spravil s sveta one tri, še preden je skočil v morje. Toda zgodilo se je nekaj, kar govori prati temu. Armstrongovo truplo je nekdo zvlekel daleč nad črto, ki Jo morje doseže ob plimi. Tam je ležalo lepo položeno na tla.
«To nam torej dokazuje eno stvar. Nekdo je bil na otoku še živ po Armstrongovi smrti.»
Umolknil je, potem Je nadaljeval.
«Enajstega tega meseca zgodaj zjutraj je bil položaj torej takle. Armstrong je «izginil» (utonil je). Ostanejo še trije ljudje: Lombard, Blore In Vera Claythorne. Lombarda je nekdo ustrelil. Njegovo truplo je ležalo pri morju — blizu Armstrongovega Vero Claythorne smo našli obešeno v njeni spalnici Biorovo truplo je ležalo na terasi. Lobanjo mu je prebila težka, marmornata ura, ki Je gotovo padla z okna
nad njim.»
Legge je vprašal:
«S čigavega okna?»
«Z okna Vere Claythorne. Sedaj pa si oglejmo vsako stvar posebej! Recimo, da je najprej Filip Lombard spustil marmornato uro na Blora — potem Je omamil Vero in jo obesil. Končno Je šel dol na obalo in se ustrelil.
«Toda če je tako, se moramo vprašati, kdo mu je potem odvzel revolver? Kajti revolver smo našli v hiši — v sobi sodnika Wargrava.»
Legge je rekel:
«Ali Je bilo kaj prstnih odtiskov na njem?»
«Da, odtiski prstov Vere Claythorne.»
«Toda. človek božji, potem —»
«Vem, gospod, kaj hočete reči. To, da je morivka Vera Claythorne... Da je ustrelila Lombarda, nesla revolver v hišo, vrgla marmornato uro Bloru na glavo in potem — se je obesila
«Vse izgleda, kakor da se je res tako zgodilo. Na stolu v njeni sobi smo našli sledove morske trave, podobno kakor na njenih čevljih. Izgleda, da je stopila na ta stol, sl položila vrv okrog vratu in odbrcnila stol.
«Toda stol n1 ležal prevrnjen na tleh. Našli smo ga ob steni z drugimi stoli, kamor ga Je bil nekdo skrbno postavil. To Je storil nekdo po smrti Vere Claythorne.
«In tako nam preostane še Blore. Vendar pa ne morem verjeti, da bi — potem ko je ustrelil Lombarda in prisilil Vero Claythorne, da se je obesila — šel veh in si s pomočjo vrvi ali na kak drug način spustil težko marmornato uro na glavo. Moški ne delajo samomora na tak način — in potem mislim, da Blore ni bil take vrste človek Poznali smo Blora — in vemo, da ni bil človek, ki bi stremel za tem, da se zadosti abstraktni pravici.»
(Nadaljevanje sledi)
...... vo. rKS1 UL MONTECCHI b a TEI .EKON «3 HO* IN ih 63» - Poštni predaj 559 - POIIMU7NKA WIKIIA: Ulica S Pellico lil, Tel S» K* - UPRAVA:	rttSI - UL SV FRANČIŠKA tt 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 55t Ur - Vnaprej: četrt-
nalil ur ’ noiletna 4500 lir celoletna 840«' Ur - SFRJ: v tednu 20 dni mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 40 dii. lem. 1920 din polletno 9(W din. četrtletno 480 din - 'OS'ni tekoči račun Založništvo tr*A*kegi iskt Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, L"	~ ,	21 928 tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani 600 14 «to 88 - (MIMMI: (.ene ot-iisov Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150. ftnančno-upravm 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda - Vsi oglasi se naročalo pri upravi. -
Stritarjeva utic L	•	Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst