Cieló Usto . . fH $©- 3*«! leta . . <^.«01 leta , .Mesečin» . . n tinti® j Avstriji Celo leto . . K &4mam&zne številke #* fO viwarìev. :: amr V četrtek diri® :2Q. langusta, db Moiri .20; minti zjutraj, j,e papež Pij X. izdahnil svojo plemenito dušo. Se nekoliko prej je rekel prelatom, ki so štali o-koli njegove postelje: „Vodja božja se naj zgodi, mislim, da je sedaj kkjnsee.! “ Potem je zaprl-oči — Za večno. ^Vèjika-,.nesreča j® zadela katoliško cerkev in neizmerna žalost se nam vsiljuje v naša.sšrca. Na vseh straneh bojni grom.. Bajoneti in krogle govorico. Bojno vrvenje postaja vgdiio večje in 'širnejše. In ; tudi daljni Vzhod si hoče ob tej priliki «tešiti .-svoje požirljive želje. Vse je v. orožju iu .z orožjem, raz kariero teča obilna človečka iri, «e sekajo pota- za bodoče čase. In ko vse misli in govori in rdela za voj-: sko, je tam daleč proč ođ bojnega hrušča in ‘trušča, mogočen in velik mož vzdihoval in molil in, z a, m i r. Bil je sv. Oče Pij X. 'A ni ga več vijni . . .i Truden si je vlegel i k. večnemu delu, -upehan po velikih skrbeh, neumornem delu jin srčnih imo-llitvah. Doživel je v svojem llleinem vladanju .mnogo ; žalosti in bridkosti, sovražniki katoliške - cerkve za njegovega papeževanja niso postali ne milejši in ne ,manj številnejši, njih intrige ne manj zvite, in le remo .veselje ter zadoščenje je imel sv. Oče za vse to: ■vedno večjo ljubezen in zaupanje vernegk; katoliškega sveta. .Ko je živel in vlajdal Leo XIII., je šel po kar tol iškem svetu dih veličastva in sijaja- In vsakemu katoličanu je bilo, fcaiKor da bi'yik atom velikega duha Leonovega tudi v njem. A prišel je Pij X. in dal ;je katoliškemu življenju in mišljenju drug značaj, — -objemati nas je začel dih globoke pobožnosti in svete ljubezni. Vsakdo je čutil, da vlada našo cerkev svet mož, katerega vodi pri vsem1 njegovem dejanju in nehanju le goreča ljubezen do Boga in do trpečega človeštva- Omnia restaurare in Christo! Vse prenoviti v Kristusu, - bil je radi tega njegov življenjski motiv. In pri -tem prenavljanju katoliške cerkve v Kristusovem duhu je bilo «gotovo njegovo največje delo, ko je položil nož na boleno mesto v katoliškem svetu in ta nevarni in -gnoji» tvor, imenovan modernizem, odrezal od katoliškega telesa in ga vrgel na smetišče svetpvnih zmot in pr.eVar. Mi sodobniki ve^kosti in dalekosežnosti jega -orjaškega dejanja niti ne razumemo, -mi ga le slutimo. A zanamci si bodo z občudovanjem in spoštovanjem pripovedovali, kako je ta tihi, pobožni, dobrodušni papež, Pij ‘X., v' katerem ni bilo sicer nič bojevitega, izvršil z nfajvečjo preciznostjo in nagtostjo toi velikansko operacijo. V njem je bila prava ljubezen do Boga, ki vse premore! In ko je kakor skrben sejaivec njivo räzoral in povsod položil semena za prenovljeno življenje v Kristusu, šel je in umrl, da dobi pri večnemu Sodniku pravično plačilo za svoja dobra delia. Mi pa žalujemo za dobrim očetom in se hvaležno spomlin j amo njegove Skrbi in ljubezni do nas. ... ' Zadnji dnevi in ure. Rim, 19. avgusta. Papeževo zdravstveno stanje, katero zadnji čas splph ni bilo dobro, se je v pretekli noči poslabšalo. Sv.. Oče je imel nemirno noč. Ko So ga dianesv predpoldan obiskali njegovi zdravniki, .so sklenili v sporazumu z njegovim državnim tajnikom Merry del Valom, da bodo izdajali dvakrat na dan poročila o 'Zdravstvenem stanju papeževem. V Vatikanu je povzročila bolezen veliko vznemirjenje in potrtost..' f s $,;:S V -a Rim, 19. avgusta. Proti 11. uri predpoldan se je bolezen • še poslabša]'». Na t@ so mu zdravniki dar li injekcije in proti J42. uri popoldne je sv. Očetu zopet odleglo. Kardinali, ki so bili pozvani v Vatikan, so zopet odšli. Rim, 19. avgusta. Zakristan vatikanske palače je šel k papežu, da mu podeli s v. popotni-c o. Osebni papežev tajnik Bressan moli v sosedni sobi z menihi avgušfmci. Razven kardinalov so prihiteli v palačo tudi avstro-ogrsH poslanik, bavarski in drugi pri papežu nastavljeni zastopniki tujih dr- Rim. 19. avgusta. Ob S. uri popoldne se je izdalo zdravstveno poročilo : Vsled bronchitis se je stanje spodnjega levega krila, p 1 u č naglo poslabšalo. Ob 1411. uri so se prikazali nevarni znaki sočne slabosti, tako da je bilo življenje sv. Očeta v nevarnosti. Ob 142, uri je papežu odleglo, čeprav še splošno stanje ni boljše. Ob 3. uri je temperatura znašala 39.5, srčni udar neenakomeren 130, 'dihanje 50. Rim, 19. avgusta. Ob 5, uri popoldne: Ljudstva na Petrovem trgu je vedno več. Vse glejda na okna papeževe bolniške sobe v drugem nadstropju. Okna zakrivajo zastori. Protokolni notar papeževe palhČe je poklican v Valfikan. Rim, 19. avgusta. 'Zvečer se je brzojavilo tujim vladam: Sv.i Oče je zelo nevarno zbolel.. Njegovo stanje je žal brezupno. Rim, 19. avgusta. Ob 8. uri zvečer: Stanje papeževo nespremenjeno resno. Nastala je tudi še k o m p 1 i k a c i j a z ledvicami. Sv. Oče je vedno dobro razpoložen. Rim, 19. avgusta; Ko mu je’ msgr. Zampini podelil p o s P e d n g e sv, olj e, si je bil gjv. Oče o svojem položaju na jasnem in Je hotel spregovoriti. Njegov obraz je odseval svete askeze. Zaprl i je o-či in z umirajočim, pojen^jočijm gllasom je izprego-voril: „.Božja volja se naj zgodi, mislim, da je konec Rim, 20. avgusta. Proti 1 uri 10 minut stapa-, peževa zdravnika, dr. Marchiafäva in dr. Amici u-gotovila, da jo sv. Oče v z ad! n'j ! h z d i h i j a -j i h. Poslali so po kardinale držatvnega tajnika Me- rry del Vala, Misciatelli in Bisleti. Merry del Val in Bisleti sta ga našla že mrtve g ». Pri papežu so bili; oba zdravnika ter sestra in nečakinja papeževa. Brat papežev in nečak pridet» komaj danes. Komornik katoliške cerkve kardinal Della Volpe pride danes iz Emole v - Rim. * *■ * V. ! Otroška doba. Zibelka je Piju X. tekla na Beneškem, tej lepi severnoitalijanski pokrajin^ M pa jo je Avstrija v-kljub svoji slavni zmagi pri Kustoci po nesrečni vojski s Prusi leta 1866 morala Italijanom odstopiti. Severozapadno od slavnega, sredi v, morju na otokih zidanega mesta Benetke, ležita v notranjščini benečanski večji mesti Tirevizo in Vičenca, skoraj: sredi med obema pa vas Rijeze, rojstna vas našega sv. očeta. Prebivalci cefje pokrajine, ki je skoraj sa-ma ravan, so bolj revno ljudstvo. HiŠjica z nekaj nji* vami in vrtom je premoženje večine družin. Vendar pa ravno v Rijeze lepa snaga v vsem, tudi v obleki pri moških in pri ženskah; poslednje so navadno bolj temno oblečene, s priprostim ovratnim robcem, in kadar so praznično opravljene, jim pokriva glavo črn pajčolan. Hišico z malim poljem sta imela tud Janez in Marjeta Sarto, roditelja Pija lXj. Ime Sarto pomeni sicer krojača, a . prostih urah skušal s čevljarstvom še kaj poleg tega pa je kot občinski sluga služil n. eno avstrijsko „cvancgarco,“ Izobilja torej i znala., pač pa je pozneje, ko je prišlo več cut gledala dokajklrat skrb resno skozi okno. V tej hiši je bil dne 2, junija 1835, ob 11. uri dopoldne’, rojen deček, ki je drugi dan pri sv. krstu dobil ime Giuseppe Melcbiore — Jožef Melhior; via* dala je pač radost v priprostom domu, a komu bi se bilo takrat sanjalo, da iz tega otroka postane kedaj škof, kardinal, patrijarh in eden največjih papežev, ki bo nastopil vlado z velikim geslom: „„Vse prenop viti v Kristusu!“ Mali Pepo, tako so ga doma nazivali, pa ni bij! dolgo brez tovaršije: ! čez manj kot dve leti je dobil bratca Angelo (izgovori Ancijželo), potem pa po, vrsti šest sestric, kojih najstfarejši je bilo ime Roza, naj1-mlajši pa Aha. Krepko se je razvijal Pepo in bistri očesi, ki sta zrli iz rudečeličnega obraza, sta pripali o bistrem umu dečka. Ko je obiskoval domačo šolo, je njegov učitelj Gecherle, rojen Nemec, hitro spoznal dečkovo nadarjenost; zato je začel skupno z domačim župnikom Don Fusarini stariše nagovarjati, naj pošljejo sinka v šole. Dobri župnik sam je fantka pripravljal, da je mogel prestati sprejemni izpit, in tako je Pepo Sarto leta 1846 postal Študent. * * V duhovniškem stanu. Leta 1858 je študent Sfa|rto končal vse svoje srednješolske in bogoslovne študije ter dne 18. septembra sprejel sv. mašniško posvečenje. Meseca novembra pa je že nastopil mladi don Giuseppe svojo prvo službo. Leta 1867 je bil Jožef Sarto ime ^an za župnika v Salsanu, leta 1875 za kanoni! vizu, leta 1884 za škofa v Mantovi, leta 18! nalom in kanonikom v Benetkah, In od tu vedla Previdnost božja v Rim, na prestol Na prestolu sv. Petra. Celi svet se je zganil, ko se je raznesla vest, da umira veliki papež Leon XII!.. 'Zvečer dne 20, julija 1903 se je zgodilo, kar je bil ta duševni velikan par dni poprej napovedal : JOldpotujemo v večnost.“ K izvolitvi vrednega mu naslednika se je, kakor drugi kardinali, podal tuđi patrijarh Sarto v večni Rim. Benečani so se bili v velikanski množici z-brali, da se od priljubljenega nadpatetirja poslove, ko jé odhajal k tako važnemu delu. Pač mnogim se je vsiljevala že misel, da .ga ne bodo več videli v svoji sredi. Da bi utegnil biti izvoljen za papeža, na tó je sam gotovo najmanj mislil. Pač je v svoji veseli nar ravi večkrat v ljubeznjivi šali o tem i govoril. Takjo Inserat! alf oznar-iRss se računijo po 12 vmaijt-v od čredne petitvrsn; : pej večkratnih oznanilih velik ::: popust „Straža“ izhaja v poa-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vr&iajß. Z uredništvom se mor« govorna vsak dan od 11.—12. um depeM. ^rod&ifttvo in npr« vršiš tvo: Maribor «Uta s. = Telefon St. 113. Neodvisen političen —..... i.! slovensko ljudstvo. je nekoč opazil, da mu je rudeči pas že Cisto obledel in je pripomnil: JŽe vidim, da se zmirom bolje bližam papeštvu“ (papeška oprava je namreč čisto bela). In ko je postal patrijarh, se je pošalil, rekoč: „Doslej sem bil 9 let kaplan, 9 let župnik, 9 let kanonik, 9 let škof; zdaj ostanem 9 let patrijarh in potem menda 9 let papež.“ ) Da...pa resno na to ni_ mislil, se vidi iz tega, da si je vzel vozni listek v Rimi za tje in za nazaj. In množicam, ki so se ob odhodu zg|rinjale krog njega, je dejal: „Hitro bomo opraviti ter bomo kmalu zopet imeli novega: „Petra v ječi.“ Slednjič pa je ginjen jim zaklical: „Živ ali mrtev pridem — upam! — kmalu zopet med vas.“ Volitev papeža se vrši s posebnimi slovesnostmi in z veliko resnobo.. Vsi volilciHkardinali se podajo v Vatikan — tokrat jih je bilo došlo 62 — kjer ostanejo popolnoma ločeni od zunanjega sveta,, da se tem bolj vestno z molitvijo pripravilo. Vsak dobi svojo sobo s priprosto opravo. Voli se pismeno 1 z listi tako dolgo, da se združi idvetretjiniska večina glasov na eno ime. S strahom je opazoval kardinal Sarto, da je število glasov zanj proti zadnjemu vedno bolj naraščajo ter je s solzami v očeh zatrjeval, da ne more sprejeti takšnega bremena, češ, da ni vreden, da nima duševnih,in telesnih zmožnojsiti za to; odgovorili so mu, do mora biti pripravljen, tudi umreti iza blagor cerkve, če ona od njega t'o žrtev tirjft> ^ Pri zadnjem glasovanju dne 4, avgusta 1'903 je dobil že 50 glasov. Ko ga torej kardinail-Hekan Oreglia vpraša, ali sprejme izvolitev, odgovori: ,jCe ni mogoče, da bi šel ta kelih mimo mene, ne ha bi ga izpil, — naj se zgodi volja Gospodova.“ Kakor blisk se je raznesla radostna vest o izvolitvi novega namestnika Kristusovega po Rimu in na trgu pred cerkvijo sv. Petra je bilo zbrano nad 25.000 čakajočega; ljudstva, • ko je ob 5Ü2, uri kardinal Macchi iz balkona sv. Petra I slovesno oznanil: „Naznanjam vam veliko veselje, imamo papeža: prečastitega in presvetlega kardinala Jožefa Sarto, ki si je pridal ime Pij X.“ Komaj' so v sveti tišini izzvenele te besede, so bila vsa srca polna navdušenja; množica je z brez- končnimi ovacijami sprejela to vest in navdušena radost se je polastila takoj celega Rima. Apostolsko delovanje. „Vse prenoviti v Kristusu“, to je smatral novoizvoljeni sv. Oče za svojo življenjsko nalogo.; Za to se je njegovo delovanje gibalo v tej smeri: z apostolskimi pismi je uredil cerkveno petjei, se trudil za ustalljenje cerkvjenih razmer ma francoskem, obsodil pročodriipsko gibanje, ustanovil posebno komisijo za proučevanje sv pisma in preosnovo cerkvenega prava, in leta 1907 je izdal — gotovo njegovo največje delo — ' slovito okrožnico „Pascendii Dominici Gre-gis“, namenjena za uničujoč blisk ! in tresk za modernizem. Kaj sedaj? Sedaj se takoj začnejo priprav© zal konklave, v katerem se iz/vrši izvolitev, novega papeža. Skrb za to ima sedanji camerlengo, kardinal della Polpe, rojen leta 1844 v Raveni na Italijanskem, Velika težava, priti pravočasno h konklavom, bo posebno zaj izvenitalijanske kardinale radi vojake. Japonska napoveduje vojsko. Nemci zmagujejo proti Francozom in Belgijcem. — Jtvstrijci zavzamejo srbsko mesto Obrenovac. — Različne novice o avstrijski križarki „Zenta”. Tudi Japonci hočejo vojsko. Listi so ob izbruhu vojske razširili vest, da Japonska grozi Rusiji za hrbtom in da mobilizira proti njej svojo armado. To domnevanje pa se je sedaj pokazalo kot. krivo. Mi smo že v „Straži“ dne 14. avgusta pisali, da je Japonska zaveznica Anglije in da sta obe državi v slučaju vojske vezani po posebni pogodbi, Veljavni do 1. 1921, druga drugo podpirati. Nekaj časa se je Japonska delala, kot bi hotela biti v sedanji vojski nepristranska, a sedaj je pokazala svoje karte. Angleška je naznanila, da je prišel sedaj ugoden čas, da se lahko polasti Japonska lepe in dobdčkanosne nemške pokrajine na Vzhodnem Kitajskem, Kiau-Cou. Japonska je ubogala Anglijo in je res te dni padla Nemčiji — ne Rusiji — za hrbet in ji je stavila nesprejemljive zahteve. Japonska stavi Nemčiji ultimat. Berolin, dne 19. avgusta. (Uradno,) Wolffov časnikarski urad poroča: Japonski poslanik v Bordimi je po naročilu svoje vlade izročil nemškemu zunanjemu ministru noto, v kateri zahteva japonska vlada od Nemčije, z ozirom na svojo zvezo z Anglijo, da Nemčija takoj odpokliče svoje vojne ladje iz Japonskega in Kitajskega morja. Ako tega Nemčija ne stori, zahteva Japonska do 15. septembra razorožitev teh ladij. Nadalje zahteva japonska vlada, da Nemčija brezpogojno izroči japonskim oblastim celotno ozemlje (naselbino) Kiau-Cou v Vzhodni Aziji, ki jo ima Nemčija od Kitajske v najemu. Nemčija mora do nedelje, dne 23. avgusta, te japonske pogoje sprejeti brezpogojno. * * ♦ Iz Berolina se poroča, da so v tamkajšnjem japonskem poslaništvu po noči dne 19. t. m. delali celo noč v vseh pisarnah. Vidi se, kot bi se poslaništvo pripravljalo na’ odhod iz Berolina. Poslopje poslaništva je vse zastraženo po močnem, policijskem oddelku. Japonski vseučiliščniki so že zapustili Berolin. * * • Kiau-Cou je nemška naselbina v pokrajini San-tung na Kitajskem. Ta pokrajina meri 552 kvadrat-nih kilometrov ter leži na kitajskem polotoku. K nemški naselbini, katero je vzela Nemčija s pogodbo z dne 6. marca 1898 v najem na 99 let, spadajo tudi o-toki, ki ležijo v bližini morske ožine Kiau-Cou. Naselbina ali ozemlje, ki je ima Nemčija v najemu, ima 200.000 prebivalcev, med temi je samo kakih 5000 -Ev-ropèjóev. Varstvo had temi naselbinami ima nemška mornarica, ki ima stalno več ladij v Kitajskem morju. Kot guverner je navadno nastavljen kak pomorski častnik nemške mornarice. Ko so Kitajci dne 7. novembra 1897 umorili v bližini Santunga več katoliških misijonarjev, je vzela Nemčija kristjane v pokrajini Kiau-Cou v svoje varstvo in je sklenila s Kitajsko najemninsko pogodbo. Skoro gotovo pa Nemčija ni bila namenjena, svojo naSèlblno kedaj zopet vrniti Kitajski, ker je Kiau-Cou ena najlepših in najbolj cvetočih nemških naselbin. Kiata-Cou je zelo rodovitna pokrajina ter ima že cvetočo industrijo in velike, bogate rudnike. Japonsko-anglešM sporazum. Rotterdam, dne 20. avgusta. (Uradno.) List „.Nieuwe Rotterdamsche Courant“ priobčuje angleški komunike s sledečo vsebino: Angleška in japonska vlada sta sporazumno sklenili potrebne korake, da si varujeta svoje interese na daljnem Vzhodu ter da se obenem zavaruje celokupnost (integriteta) Kitajske. Japonci ne smejo svojega delovanja razširiti čez Kitajsko morje proti Velikemu o-eeanu v večji meri kef zahteva, varstvo japonskega,-brodoplovstva. Nadalje ne smejo Japonci seči po azijskem morju na zahodni strani Kitaskkega morja in tudi ne na suho zemljo razun onega ozemlja navzhod-no-azijskem kontinentu, ki je zasedeno od Nemčije. Japonska pripravljena. Listi priobčujejo z uradnim dovdljenjem sledečo vest: Japonska pripravlja ekspedicijski kor s 500.000 možmi. Nemške vojne ladje v vzhodni Aziji. Nemški listi „Grazer Volksblatt“, „Grazer Tagblatt“ in „Tagespost“ poročajo dne 29. t. m, z uradnim dovoljenjem: Nemčija ima v vzhodni Aziji veliko majhnih in tudi obsežnih naselbin. Ena najvažnejših je KiamCou ob južni obali Kitajske. Da varuje to posest, ima Nemčija tamkaj močne vojaške garnizijo, vrhu tega ima tam močan oddelek nemškega vojnega brodo v j a, kateremu poveljuje nemški podadmiral grof'Spec. Vzhod-no-azijsko nemško vojno brodovje šteje tnenotno te-le vojne ladje: Križarke „Scharmhorst“, „Greisenau“, „Emden“, „Nürnberg“, „Leipzig“ ter spremljevalni parnik „Titania“. Nadalje topniöarke „Iltis“, „Jaguar“, „Tiger“ in „Buchs“, rečne topniöarke „Tsingtau“, „Vaterland“ in „Otter“ ter torpedni čoln „S 90“, skupaj 14 vojnih ladij. Amerika hoče, da ostane Kitajska nevtralna. List „New-York Herald“ poroča iz Vašingtona: Akoravno še med Japonsko in Nemčijo vojska ni u-radno proglašena, hoče ameriška vlada podvzeti korake, da se varuje nevtraliteta Kitajske. Sev. Amerika med dvema ognjema? Združene države Severne Amerike so hotele v sedanji svetovni vojski ostati nepristranske. Sprejele ■so pod svoje varstvo tudi Avstrijce in Nemce v Rusiji, Franciji in Angliji. Severna Amerika je želela, da bi se svetovna trgovina med Ameriko in Evropo vzdržala s tem, da bi trgovske,ladje plule pod nevtralno ameriško zastavo,. Sedanje vmešavanje Japonske v svetovno vojsko je pravzaprav le šahova poteza zoper Severno Ameriko. Zaveznica Japonske, Anglija, kateri je znano, da stremijo Združene države po angleški Kanadi v Severni Ameriki, je z vmešavanjem Japonske spravila Severno Ameriko med dva ognja. Kajti če se sedaj postavi Severna Almerika na stran trozveze zoper tripelentento, jo primeta 'Anglija in Ja- ponska. Skoro gotovo bo pa ohranila Severna Amerika kljub izzivanju Anglije in Japonske mirno kri in se v sedanjo vojsko ne bo vmešavala. Japrniei ts©ie|© na ICitalsIta. Tri japoske križarke so se prikazale pri Laj-Cu-fu. Iz priprajv, ki so jih delale, se da sklepati, da hočejo izkrcati vojaške čete. Guverner v Kiau-čou. Upravitelj nemške naselbine Kiau-čou je brzojavil berolinsJd vladi: Pojtrjujem, da sem obvestilo o japonskem ultimatu sprejel. Mi bodemat izvrševali svojo dolžnost dl q( najskrajnejših mej! Sijajna avstrijska zmaga pri Valjevu. Ko sano napovedali Srbiji vojsko, so se začele avstrijske čete po načrtu vrhovnega vojnega povelj-ništva zbirati ob srbski meji, lTioda': niso naenkrat nepremišljeno in hlastno vpadle v sovražno ozemlje, ampak previdno so preiskovale, kako je z najmanjšimi žrtvami mogoč prehod na srbska tla. In za to smo čitali najprej o junaških pohodil^ mejnih straž ob’ Donavi in Drini, kako so hodile motit in rekog-nosciraj sovražnikovih postojank,; < Ob enem so naši napadi na Belgrad hoteli ugotoviti, kako močna i© posadka v tem mestu in ali je dovolj varno, pustiti Belgrad nezavzet za hrbtomi, Vspeh ! je bil, da so močnejše naše čete pustiße Belgrad ob strani,/ belgijske posadke se torej ni treba bati. Potem so naše čete začele prestopati mejo. Zaporedoma smo dobivali poročila, da smo dobili v rake srbska obmejna mesta Sabac, Ložnica, Obrenovac pin Požarevac. Potem se je začelo prodiranje v kotu med Sabacem in Ložnico v notranjost srbske kraljevine. Pred Valje-vem so se nam postavile vi bran srbske čete, da nam zabranijo prodiranje. Naši in Srbi so se poprijeli Bitka se je nehala s sijiajjno zmago Avstrijcev ter s popolnim porazom Srbov. Vspeh vsake bitke je tem sijajnejši, ako so zmagovalne čete še dovolj podjetne in neutrujene, da lahko takoj izrabijo bitko ter preganjajo sovražnika. (Tudi to vrlino so pokazale avstrijske čete, kajti poročilo pravi, da so naši vje-li mnogo Srbov ter veliko vojnega1 plena in da so -bežečim Srbom z a petami. Nekateri sklepajo iz najnovejših brzojavk, da )'e bržjčbne že tudi Valjevo naše in da nam je pot v Kragujevac — odprta! Kako daleč so prodrle že čete, ki so 1 zavzele Obrenovac, koje mesto je z železnico zvezano z Va£-jevim, in čete, ki so zavzele Požarevac, od koder drži pot v dolino Morave, o tem Še ni poročil. Iz vsega tega pa je razvideti,1 kajko previdno, premišljeno in načrtoma nastopa naše vrhovno vojno poveljstvo. Niti ene kaplje avstrijske krvi noče brez potrebe žrtvovati za zemljo, na kateri/ so se vzgajali sarajevski morilci. Sedaj bodo tudi oni zadovoljni, ki skraja niso mogli dobiti dovolj hitro taktih novic z bojišča. Sedaj se pač ne gre za novice, ampak za vspehe. In te nam pridobila naše poveljstvo dan za dnevom s svojim modrim vodstvom. Valjevo leži kakih 35 kilometrov od bosanske meje. Mesto so Srbi zadnjm leta dobro utrdili. Uradno poročilo o bitki pri Valjevu se glasi: Dunaj, dne 16. avgusta (Uradno.) Boji ob Drini, o katerih smo že poročali, so se včeraj, v soboto, dne 15. avgusta, končal z odločilno zmago naših čet, katere so vrgle sovražnika, ki je razpolagal z veliko vojno silo, v smeri proti mestu V a 1 j e v o. Naši so vjeli mnogo Srbov ter so dobili veliko vojnega plena, 'Avstrijska armada je bežečemu sovražniku za petami. Naše čete so prot; enako močnemu sovražniku, ki se je nahajal v močnih postojankah, se bojevale z občudovanja vrednim junaštvom. Posebno pa zasluži varaždinski pešpolk št. 16, da se ga pohvalno omeni. Častniki in moštvo, dasiravno v težavnem položaju, je šlo s staroznanim, neprimernim junaštvom, ki je lastno cesarju vedno zvestim Hrvatom, v boj po zmago. Podrobna poročila o poteku teh bojev in o zaplenjenih zmagovalnih znamenjih, še Sledijo, Junaštvo hrvaškega pešpolka št. 53. Budimpešta, dne 18. avgusta. (Uradno.) Iz Zagreba se poroča: Baron Skr-leo in zagrebški župan sta dobila včeraj od poveljnika o. in kr. pešpolka št. 53, polkovnika Sinnerja, z bojišča brzojavke, v katerih naznanja polkovnik, da se je tudi zagrebški polk boril z občudovanja vrednim junaštvom ter dosegel velike uspehe. Radostno poročilo o junaštvu domačih hrvaških vojakov se je takoj razglasilo po celem mestu s posebnimi lepaki. Baron Skrlec je nato obiskal soprogo polkovnika Sir-, merja. Obvestil jo je o veselem poročilu ter ji je izročil 1000 K za podpore družinam vpoklicanih rezervistov^___ 'fte Bolgarska pred vojsko s Srbijo? Neba polslužbena vest trdi, da je Bolgarija izjavila po svojem poslaniku na srbskem dvoru, da se Bolgarija nahaja v vojnem stanju s Srbijo, — Ne ve še še, če so se na meji, bb kateri je zbrana bolgarska popolna vojska, že pričele sovražnosti. Kralj Peter beži iz Niša. Princ Jurij ranjen. Vedno dobro poučena .„SüdlslIaRvische Korrespondenz“ poroča iz Niša: Kralj Peter je prispel s svojim spremstvom v Vranjo in se tamkaj' nastanil. Kraljevič Aleksander ' je prispel z vojaškim spremstvom v Kragujevac. Princ Jurij, ki vsak dan inspicira belgrajške trdnjave, je bil pri eni teh inšpekcij, pri katerih ga je spremljal njegov adjutant, lahko na glavi ranjen. Nemci začeli korakati. Do sedaj so se Nemci držali defenzivno, iz-vzemši zavzetja Liitticha, boje mesto so potrebovali, da jim je prehod skozi Belgijo omogočen. Toda mobilizacija je gotova, čete so razpostavljene in sedaj slišimo, da so Nemci začeli korajkati», da so v ofenzivi. Najprej seveda proti sovražnikom v Belgiji, kajti tam, Je za sedaj glavna /vojna zadača Nemcev. V Alzaciji je še nemška armada v defenzivi — kakor kaže bitka, pri Weileru. .•j- * * Berolin, 19. avgusta. (Uradno.) Peta francoska kavaflerijsfca divizija je bila danes pri Pervezu, 'severno od N a m u-r a, od nemške kavalerije popolnoma poražena/. Njene izgube so velike. Bavarske in bađčnske* čete so pri Weileru (v Spodnji Alzaciji v Vogezah) premagale 55. francosko infanterijsko briuado, ji prizofdjale velike izgube, in jih pognale čez Vogeze nazaj. Berolin, 20. avgusta. (Uradno.) Nemške Čete so porazile Belgijce/pri TSrlemontu. Zaplenili smo eno poljsjko baterijo, eno težko baterijo, eno zashtvo in vjeli 500 belgijskih vojajcov V bitki pri Pervezu je pa zaplenila naša konjenica 2 topova in 2 strojni puški. : . •..'-V . , ....... • ... , Zopetni zmagi . Nemcev pri T/irlemontu in Pervezu, torej v okolici druge velike belgijske trdnjave Namur, označujeta, 'da poeti poslednji iste/ usoda, kaitera je zadela belgijsko trdnjavo Lüttich. Ko pade močna trdnjava Namur, bo nemškim četam' odprta pot na dve strani: proti Parizu in pa proti B r u)s e 1 j u. Ker pa Bruselj ni utrjeno mesto, se bo moralo brez odpora udati in zmagonosne nemške čete bodo stale pred zadnjo in naj,večjo belgijsko trdnjavo Antwerpen, ki je sedaj/ glavno opira-lišče belgijsfcé armade in kamor se je preselil beh gi j ski dvor in vlada, « * * Tirlemont, v flamskem narečju Thiemen, leži v belgijski provinci Brajbant in je I važno železniško križišče prog Bruselj—Lüttijch in RamijJliers—Moll. Mesto je oddaljeno komaj kakih 40 lemi vzhodno od Bruselja in šteje okrog 20.000 prebiValcev. Mesto Pervez leži med trdnjavo Namur in mestom Bruselj, je od poslednjega oddaljeno kakih 40 km in je važna železniška postaja’ proge Namur— Bruselj. Mesto šteje 6000 prebivalcev. Resnica o Lüttichu. Berolin, 17. avgusta. Preskrbovalni’, mojster1 nemške armade pred Lüttichom pl. Stein je izdal sledeče uradno poročilo: Skrivnost bojev pri Lüttichu sie je odkrila. — Došla so poročila, katera pravijo,, da so francoski o-fieirji in menda tudi moštvo ' bili poslani v Lüttich, da izurijo belgijske čete, Kako je treba braniti trdnjave. Pred izbruhom sovražnosti ni bailo proti temu nobenega ugovora. A takoj, ko se je zatčela vojska, je vmešavanje francoskih oficirjev v Lüttichu sumirati kot kršenje nevtrali)tete. Nemška armada je morala hitro nastopati Takoj so vrgli Nemci nemobili-zirane polke na mejo in so od tam odkorakali proti Lüttichu. Sest slabih brigad (ki so štete okroglo 50 do 60.000 mož) mirovnega stanja, nekaj kavalerije in artilerije je zavzelo trdnjavo Lüttichs Še le tam so te brigade ojačili z mobiliziranim moštvom. Pritegnili so v Lüttich še dva druga polka in mobilizacija je bila izvršena. Francozi in Belgijci so bili prepričani, da je pred Lüttichom 120.000 Nemcev, Kateri/ pa radi težav glede dovažanja živeža ne morejo naprej. Kako so se motili! Presledek, katerega' so napravile nemške čete pri svojem napadu na Lüttich, je imel popolnoma — drug vzrok! Sovražnik se še bo prepričal, da je naša nemška armada dobro preskrbljena z živežem in ob enem tudi dobro pripravljena za bojni pohod. — Francozi niso poznali naših težkih napadalnih sredstev in so se čutili v utrdbah Lüttfiicha popolnoma varne. A že potem, ko so nemške čete s svojimi najslabšimi .topovi svoje težke artilerije obstreljevale posamezne utrdbe, so se iste takoj udale. Posadke, ki so še preostale v tem ognju,. so si s predajo rešile življenje^' Utrdbe, katere jo -nemška težka artilerija obstreljevala/, so bile v kratkem času spremenjene v kup razvalin, pod katerimi je ležalo na stotine mrtvih Belgijcev in Francozov. Nemške čete sedaj že uravnfavajo razvaline in jih pripravljajo/ i za zopetno brambo. Trdnjava Lüttich ne bo veJč služila sovražnim načrtom, ampak bo le oporna točka — nemške armade. Zakaj Nemčija ni izkoristila svoje zmage pri Mühlhausnu? Iz nemških uradnih poročil je sedaj razvidno, iz katerih vzrokov ni mogla Nemčija izkoristiti zmage pri Mühlhausnu. Nemške čete so se še le zbirale, to je, ^mobilizacija še ni bila popolnoma gotova, ko jih je napadel poldrugi francoski armadni zbor. Nemške čete niso bile nič številnejše, kakor v mirnem času, in vkljub temu se jim je sijajno posrečilo, da so odbili napad Francozov. Ce bi se pa bila Nemčija spustila v kako dalekosežno podjetje in bi hotela z zasledovanjem sovražnika popolnoma izkoristiti zmago pri Mühlhausnu, bi se utegnilo pripetiti, da bi bila s tem spravila svojo mobilizacijo v — nered. Vse drugače je bilo pri Lüttichu. T/ukaj Je trebalo hitrega dejanja, kajti z razmeroma majhnimi žrtvami se je obetala zmaga in tvsled tega pridobitev utrjenega mesta, Z zavzetjem Lütt/icha si je zasigura’,a Nemčija opirališče, kjer lahko sedaj nemoteno izpopolni svojo mobilizacijo. Vse drugačne so pa bile te razmere po zmagi pri Mühlhlausnu. Popolno izkoriščanje te zmage bi bilo zahtevalo dalekosežnih podjetij, za ka/tera pa še Nemčija ni bila popolnoma pripravljena. Dogodki na morju. Kaj je s „Zento.“ O majhni križarki „Kenta“ unajdho poročilo priznava, da so jo sovražne ladije odrezale od njenih avstrijskih tovarišic in da nadalnjih poročil o njej. ni. Vsakdo seveda ugiba, kaj je ž njo, „Neue Freie Presse“ piše: Da ni nobenih poročil več o „Zonti“, s tem še. ni rečeno, da se je potopila, Vedno še nam preostaje upanje, da je utekla v kako nevtralno pristanišče, Iz vojne prakse je že znano, da so jambori kmalu odstrel eni in ž njimi/ tudi brzojavni aparati. „Grazer Volksblatt“ pa ugiba tako-le : Bržkone je bila „Zenta“ pri blokadi črnogorske obali zaposlena ih sicer kot zadnja ladij a na jugu. Ko je vstajala jutranja, zora, zapazile so avstrijske ladije proti zahodu dim, ki je kipel proti nebu iz 16 francoskih oklopriic ih križark. Bržkone so po noči ob italijan- ski obali prišle v Adrijo ter namjeravale priti severno od naše blokadne črte ZJa to so zjutraj prekrižale morje in hotele nalšim blokadnim ladijam odrezati pot v dalmatinska pristanišča. IThda avstrijske ladije so pravočasno opazile nevidnosti in so brez vsake škode utekle proti severu. Le „Zenta“ kakor najjužnejša ladij a je prišla v ogenj, ki so ga bruhale s polnim parom prihajajoče francoske I^ßlie.. Toda križarka „Zenta“ je sicer majhna, a pogumna!. Takoj je začela odgovarjati na sovražne strele iz vseh svojih topov. Posrečilo se ji je, kakor sovražna/ poročila sama priznavajo, da je nekatere nasprotne ladije poškodovala, Toda končni izid med eno našo in 16 nasprotnimi lta/đijami ne more biti dvomljiv. Po izven avstrijskih poročilih je „Zenta“, ko se je četrt nrd junaško branila, i zgipila v morskih valovih. Na krovu je imela 305 mož. Jadransko morje zaprto za trgovske ladije. Pristani/ški urad v Reki uradno razglaša, da Je do preKUda/ ustavljena plovb/a avstrijskih trgovskih parnikov, jadrnic, obrežnih trgovskih ladij in bark v Jadranskem morju. Tudi ribiški čolni in ribiške barke ne smejo na odprto morje. Avstrijski parnik zajet. Pri Quebeku v Kanadi so zajeli avstrijski trgovski p'a/rnik „Ida.“ Kapitan je ugovarjal, ker mu še o izbruhu vojske ni bilo nič znapega. Anglija začne z Avstrijo vojsko. Nemški listi poročajo suhoparno iz Londona/ z dne 14. avgusta: Angleška admiraliteta je zaukazala, da se naj začnejo sovražnosti z AvstrojOfgrsko. Angleško brodovje v Adriji. Ankona, 11. avgusta. Laški list „Corriere della Sera“ poroča,: Kapitan parnika „Brindisi“, ki je priplul v Bari, pripoveduje, da je pri Pescara zagledal oddelek angleškega brodo vj a. Bilo je 5 oidopnic in 10 torpedovk. Pescara leži ob vzhodni italijanski obali, vzhodno od Rima, v isti visočlni kot Dubrovnik. Turčija kupila dve nemški bojni ladiji. Turška vlada ba/zglaša uradno, da je Kupila o-be nemški bojni ladiji „Goeben“ in „Breslau“ za svoto 80 mili|jonov. Obe vojni ladiji sta pripluli dne 13. avgusta pred Carigrad Križarki M Goeben“ in „Breslau“ sta, kakor že znano, napravit Angležem in Francozom1 v Sredozemskem morju veliko preglavic. Bombardirali ‘da francosko obrežje, v Algiru, potopili ali Vsaj hudo poškodovali francoske ladije za prevoz vojaštva in 1 se konečno zatekli v nepristransko italijansko luko MeH sino. Odtod se jima je vkljub zasledovanju. angleških in francoskih vojnih ladij posrečilo, da sta neopaženo zapustili luko ter pripluli dne 11. avgusta v, luko Nogaro, ki leži ob Vhodu v Dardanele. V Noga-ri sta se križarki preskrbeli s premogom in sta, nato odpluli proti Carigradu, kjer so jih Turki kupili. V turških vodah so ju sedaj prekrstili in sicer križarko „Goeben“ na ime h,iJa/vouz sultan Selim“^ križarko „Breslau“ pa na ime „IMidili.“ Nakup obeh nemških križark je povzročil' v Carigradu velikansko navdušenje. * • * * „Goeben“ je križarka s 23.000 tonami in vozi z brzino 28 mil v eni uri. Oborožena je z 10 topova ka/« libra 28 centimetrov, z 12 topovi kalibra 15 centim., in z 12 manjšimi topovi kalibra 8 centimetrov. — ..Breslau“ je križarka s 45i50 tonami, vozi z ' brzino 27 morskih mil v eni uri in je oborožena z 12 topovi kalibra 10 centimetrov. Posadka wGoebena“' znaša 1013 mož, posadka/ križarke „Breslau“ pa Samo 373 mož. V Črnem morju ima Rusija dve linijski ladiji, in sicer „Ivan Slatoust“ in „,Svijatol Jevstafi“, vsaka po 13.000 ton, križarko „JPanteljeimon“ s 12,800 tonami in oklopno križarko jRotislav“ z 9000 tonami.: Vse te ruske vojne ladije vozijo komaj z brzino 15— 17 mil v eni uri. Oborožene so s štirimi velikimi topovi. Nadalje Še ima dve brzi križarki, vsaka po 6800 ton, ki vložita z brzino 23 mil v eni uri in sta oboroženi vsaka s 34 topovi, Poslednji dve križarki prištelvajo k najboljšim ruskim vojnim ladijam v Črnem morju. * * * Francosko časopisje protestira zelo odločno proti temu, da je 'Turčija kupila obe nemški križarki „Goeben“ in „Br/eslau“ in pričakuje, da se bode angleška, francoska in ruska vlada protivile 1 takemu postopanju Turčije. Francija he more priznati križarki „/Goeben“ in „ßrespau*1, M sta bombardirali o-be francoski križarki „Bona“ in „Philfippeville“, kot last Turčije. Toda to francdsko-angleško-rusKo vznemirjenje je velika komedija in čudno je, da si upajo . resne države sploh ž njo pred javnost. Saj ve vendar vsak otrok, kako je postopala angleška, vlada z obema drednautoma „Resehadie“ in („Sultan. Osman*, ki sta se ravnokar dogradila na angleških ladjedelnicah za Turčijo. Anglija jih je Eratkomalo zaplenila. Turčija pa je. nemški k/riž&rki poštenim potom kupila in zares smešno je, ako hoče sedaj trojni sporazum Tiurčiji narekovaju, kaj sme in Česa ne sme nakupovati. Dve nemški križarki pripluli v Severno morje. Berolin, 20. avgusta. (Uradno.) Majhni nemški križarki „Strasburg“ in „Stralsund“ sta pripluli y južni del Severnega morja. Ob južnem angleškem obrežju se je zapletla križarka „Strassburg“1 v boj z dvema angleškima podmorskima čolnoma, kaltera sta se po kratkem obstreljevanju potopila* Križarka „Stralsund“ je pa bila v boju z več angleškimi torpednimi rušilci. Dva angleška torpedni rušilca je težko poškodovala. Neki nemški zrakoplov je priletel do Skagerraka.. Pri tem se je dognalo, da se ob nemški morski obali ne nahaja nobena sovražna vojna liadija ter d'at je nevtralna pomorsica trgovina neovirana. * * ^ * Skagerrak je morska ožina v Severnem morju, ki loči Dansko od Norveške. Ožina je 250 kjm dolga in 100 km široka. Vožnja skozi Skagerrak je vsled silnih in pogostih viharjev precej nevarna. Punt na črnomorskih ruskih vojnih ladijah. Pomorščaki na ruskih vojnih la|dijah v Črnem morju so se spuntali. Punt postaja od dne do dne še večji. Pomorščaki so na več ruskih! vojnih ladiiah planili po častnikih in jih pomorili. Uporniki so se tudi polastili neke ruske vojne ladije. V velikem pomorskem in trgovinskem mestu v Črnem morju, v iOV desi, so izbruhnili velikanski požari. Vlovljen ruski parnik. Splitsko „Naše Jedinstvo“ poroča, da je bil v južni Dalmaciji vlovljen in zaplenjen neki ruski pay-nik, ki je bil nakrcan z žitom. Župian v Blatu, iKun-jašič, je izposloval, da je oblast prodala Blačanom za 100.000 K tega žita, Francoske luke minirane. Ladije, ki prihajajo iz Algira in 'Tunisa, poročajo, da je v tamošnjih francoskih kolonijah odrejena mobilizaicija in da je že mnogo francoskih vojakov prepeljanih v Francijo. Francoske in angleške vojne ladije neprenehoma križarijo blizu obale in vsi važnejši kraji so zaprti z minami, tako da je potnim ladij am syioboüen samo majhen kamnal, skozi katerega morejo voziti. . med iztočnim in zavidnim Slovanstvom* išlo je do svetovne vojske, o kateri se je že .—^U. ut poprej gdvorilo. Neverjetno se je zdelo pa svoj čas, da bode iz besede nastalo dejstvo, pred katerim sedaj stojimo. Zapletene so zares ’ že v prvih treh tednih, odkar je Avstro-Oigrska napovedala Sr’ biji vojsko, da si pridobi z orožjem zadoščenje za vedno vznemirjanje in izzivanje, skoro vse evropske države med seboj in so potegnile za seboj tudi že mogočne velesile drugih delov sveta, kakor Ameriko in Japonsko. Sedaj ko se je premjaknil kamen od strani Av-stro-Ogrske, ko je na to zarožljal z orožjem ves, svet, uvažujemo tem bolj velepomenljijvi stavek: „Ce bi v sredini Evrope ne bilo Avstro-Ogrske, ki združuje dele vseh narodov, ki se stikajo v monarhiji, bi io morale ustvariti evropske velesile,“ Božja previdnost je pred stoletji in stoletji zbrala v srediini Evrope v celoto razne pokrajine, v katerih prebivajo skoro vsi evropski narodi. Navdušenje med temi narodi, ki hitijo vsi ramo ob ramii v vojsko proti sovražnikom, jamči nam veselo bodočnost v skupni državi. Av-stro-Ggrska, katero je utrdila naša priljubljena cesarska rodovina slavnih Habsburžanov, stoji mogočno med vsemi velesilami in ima vpliv na vse važnejše svetovne pojave. Za to je le dolžnost vseh narodov, da se medsebojno sprijaznijo, opustijo malenkostne domače prepire in s tem večjo požrtvovalnostjo in edinostjo branijo in krepijo od božje previdnosti ustavljeno mogočno stavbo v sredini evropskih dr- IV ... Zares, izbruhnila je svetovna vojska! Združi- V raznih si nasprotujočih držafv v tej vojski je ne-aj samo po sebi umevnega. Vezi, ki so bile pripra-Ijene v mirnem času, so sie ohranile tudi v nevar-osti. Trozveza! stoji nasproti ' trojnemu sporazumu Rusiji, Angleški M Francoski). Vse druge v vojsko apletene države so le priveski obeh velikih sku-tin. Ce pa uvažuješ početek vojslkje, če premišljuješ n prevdarjaš vzroke tega spora,, ki je edini v sve-ovni zgodovini, Če premišljuješ predpriprave Srbov. ;i so netili že vedno prepir čez svoje mele v našo Avstrijo, če nadalje pomisliš, da jie Rusija takoj posegla vmes in nastopila grdo proti Avštriji v trenutku, ko vsak kulturni narod mora obsojati države, ki s svoje pomočjo odobrujejo najostudnejši čin Srbov, strašni umor najpriljubljenejšega prestolonaslednika, se ti morajo odpreti oči, da glddajš dalje v preteklost in v zgodovinski razvoj slovanskih plemen in narodov v Evropi. Jasno je, da bi ne prišlo do svetovne vojske* če bi se Rusija ne bila vmešavala v zadeve, ki tičejo le Avstro-fCgrsko in Srbijo. ' Mi bi bili sami našeškali Srbe, jih prisilili, da bi delali pokoro, in si zasigurali mär na jugu, kaiterega že država tako dolgo pogrejša. ¥,mešava®je Rusije v tem: trenutku1,, ko. j® po&e-. gla z: orožjem, Avstro-Ogrska nad Srbi in z. odločnostjo iskala pravice, nadalje pripravljalni napadi na monarhijo, že leta 1908 in v dobi balkàpskib vojsk od strani Srbije in Rusijo nam odpirajo liste svetovne zgodovine in / odkrivajo vedno'bolj rastoči boj med zapadnim in iztočnim' slovanstvom, med katoličanstv om in p ra vosi a v jem i raz n ih slovanskih plemen. Pravoslavje je bilo od nekdaj najviečji, brezobzirni zatiralec katoličanstva. Zgodovina nam kaže žalostne vzglede razširjajočega se pravoslavja med balkanskimi Slovani. Rusija kot naslednica Bizanca ter pred-stavtiteljica in zaščitnica pravoslavjla/, je s kruto roko držala slovanske narode, ki so se ji morali na Balkanu izročiti na milost in nemilost in jih odvračala od Rima in zapadne kulture. \ Slovenska plemena,i združena v Avstro-Ogrs-ki, to so Slovenci, Hrvati, Cehi, Slovaki, Poljaki, so tisočletja verni sinovi katoliške cerkve, so tisočletja zajemali zapadno kulturo 'in so že vsled teh dveh glavnih zgodovinskih dejstev od nekdaj največji nasprotniki slovanskih plemen z Močno kulturo m pravoslavno vero. Vsled vkoreninjene razlike med tema skupinama slovanskih plemen je nalstajala vedno večja vrzel med njima in sovraštvo, ki je hujše, nego med drugimi narodi. Dokazov pač ni treba za to dejstvo. Znano je dovolj, s kakim navdušenjem so šli slovenski mlafdeniči v vojjsko, želeli so si le iti v prve vrste nad pravoslavne Srbe. Veliki srd Hrvatov do Srbov ni od danes, temveč je zgodovinski utemeljen, Poljaki so od nekdaj največji nasprotniki Rusov ; trdijo celo, da nimajo na svetu nobenega sovražnika, razun Rusa. Vise to izvira, kakor smo že zgoraj omenili, iz dveh glavnih vtirov. Avstro-Ogrska je činiteljica zapadne kulture in katoličanstva slovanskih narodov, ki so združeni v njej.- Bila je vedno Rusiji najbolj na poti, kot katoliška država, ker je. branila pravoslavju, da ni moglo prodirati med katoliške Slovence, Hrvate, Cehe, Slovake in Poljake. Slutilo sie je že dolgo, da mora priti prej kot slej do spopada zaradi teh glavnih vprašanj, ki so sedaj dozorela, To vedo dobro vsi slovanski narodi, ki so že od nektlhj po svojih zastopnikih poviaarjali, da hočejo biti združeni z drugimi narodi v monarhiji pod habsburškim žezlom. Zato so pa šli vsepovsod z vnemo, 'navdušenjem v boj proti vsem sovražnikom svoje širne! domovine. Borili se bodo kakor levi v dobri zavesti, da so zvesti državljani, da se bije boj katoliSajnStva proti pravoslavju, r kulture proti izbruhom trinoštva in hlapčevstva Za katoliške avstrijske SloVaiue je torej ta vojska sveta vojska, ki mora dovesti Avstrijo do popolne zmage in za vselej oprostiti avstrijsko slovanstvo strahu pred žugajočim in grabežljivim pravoslavjem Srbije na jugu in Rusije na vshodu. Proti Rusiji in Angliji. Rastoča napetost med Turčijo in Rusijo. Dunajskim diplomaltlčnim krogom so došla poročila, ki pravijo, da se je,v zadnjih dneh razmerje med Rusijo in Turčijo zelo poostrilo. Ruska vlada se pritožuje, da je zbrala Turčija obl rusko-turški meji v Aziji veliko vojaštva in da je položila veliko min v Črnem morjiu. Vrhu tega je Še pa pokupila Turčija nemški križarki ,„Erbeben“ in „Breslau“, kar smatra Rusija kot prelom dardanelske pogodbe!,: ker sta bili omenjeni vojni ladiji last nemške vojne mornariške uprar ve. Carigrajski prebivalstvo občuduje obe nemški križarki, ki sta sedaj prekrščeni na ime ^Sultan Selim“ in „Midiii.“ Vse carigrajsko prebivalstvo hiti gledat omenjeni dve ladiji in se ne more zadosti načuditi, da se jima je vkljub velikanskim težkočam posrečilo, nepoškodovani uteči zafeleldolvamju angleških in francoskih vojnih ladij v Sredozemskem morju. Upor Perzije proti Angliji in Rusiji. Po vsej Perziji je nastalo močno gibanje, ki je naperjeno proti Angliji in Rusiji. Gibanje je tako silno, da utegne priti v najkrajšem času do javnega upora proti zaŠčitnici Pedzije, proti Angliji in Franciji. Po vseh večjih mestih v severnem delu Perzije se zbirajo prostovoljne čete. Govori se, da bode v najkrajšem Času po celi Perziji ! razglašena „sveta vojska“ proti Rusiji.. Prebivalstvo Perzije zahteva, da se nemudoma sklene tesna zveza mied Perzijo in Turčijo. Ce se pomisli, da obstojajo med Perzijci in Turki velika, nepremostljiva verska nasprotstva, je nastalo gibanje v Perziji za trenotni položaj Rusije in Anglije značilno. V angleški Indiji vre. Med mohamedanskim prebivalstvom v Vzhodni Indiji je silno zavrelo, ko se je zazvenelo, da je Anglija napovedala Avstriji in Nemčiji vojsko, da si je osvojila tri za Turčijo na Angleškem zgrajene vojne ladije in da pritiska na Turčijo, da bi odprla Dai’-danele za. prehod ruskih vojnih ladij iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Ponekbd je že prišlo do javnih uporov 1 inj le z velikim trudom se še posreči angleškim oblastim, da pravočasno udušijo upore domačinov. Turški agitatorji hodijo po deželi in ljudstvo jih sprejema povsod z veuiikim navdušenjem. Angleška vlada ni v stanu, da bi odposlala iz Vzhodne Indije v Egipet toliko čet, kolikor jih zahteva angleška vlada v Londonu, ker jih rabi krvavo v domači deželi. Podkralj indijski se je vrnil iz svo- je poletne- rezidence r Kalkuto. Vrše se,- vdak dan posvetovanja med njimi in vojaškimi poveljniki.. Angleška. oklopna ladija „iSwiftsure“ (12.000, ton) ter tri manjše križarke so. odplule iz Bombaja neznano kam. Nova balkanska zveza. Turški minister Talaat Bei je oficijelno obis-kap, Bukarest in Sofijo;. V poučenih krogih, se zatrjuje, da je toj potovanje veljalo ustanovitvi nove balkanske zveze med Rumunijo, Bolgarijo in Turčijo-. — Turčija čuti,, da bo prišila z Rusijo v konflikt in zaradi tega si hoče kriti svoj hrbjet nasproti Rumuniji in Bolgariji. Ob enem pa je Turčija dala Bolgariji tudi zagotovilo, d'a j|0 ne bo; ©vikala v njenem postopanju nasproti Srbiji. Med Sofijo, in Carigradom, je izginila vsak;« napetost. Tildi med Rumunijo in Bolgarijo. Pred kratkim še smo; čitali o; hudih spopadih na meji, sedaj pa se nam poroča, da se .je bolgarsko in rumunsko vojaštvo, na meji slovesno pobratilo-. — Dandanes živimo pač hitro in razmere se po, bliskovito spreminjajo-. Odstop ruskega carja? Neki nemški list je prinesel senzacijo® ein o kombinacijo, da bi mogel biti ruski car odstavljen, ali pa, da bi se sam zahvalil. 1 Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, sedanji generalisimus ruske vojske, je z arce 1 vojskfo na svojo roko. Ako se vrne vojska zma-gonosno v Peterburg, moglo bi se zgoditi, da odstavijo sedanjega carja in da velikega (kneza Nikolaja Nikolajeviča postavijo na njegovo mesto. Petrograjski mestni načelnik izginil. Dosedanji mestni načelnik v Petrogradu, general Draczewsky, je brez sledu izginil. Novi načelnik je knez Obolensky. Govorice razlagajo različno, zakaj in; kam je izginil prejšnji načelnik. Pravijo, radi nemilosti pri carju, radi’ špijonaže, radi delavske stavke itd. Nekateri hočejo vedeti, da je ustreljen, drugi da je bolan. Bolgarski general Dimitriew poveljnik 1 Odese* Bivši bolgarski poslanik v Retrogradi!, general Radko Dimitriew, je s carjevim dekretom imenovan za poveljnika vojnega kora v Odlesi. Rusi zapustili Finsko. Dnevnik „Dagen“ v Stockholmu poroča, da so Rusi Finsko ravno tako kakor Rusko Poljsko Zapustili. Ruske čete so izpraznile celo Finskp in niso niti poizkušale, da uvrste rezerviste in novince v rusko vojsko. Kakor v Ruski Poljski, tako tudfi na Finskem ruska mobilizacija ni uspela. Preje nego so pa še ruske vojaške čete odšle, so zažgale in uničile stražnice in skladišča na finskopšiviedski meji. Poljaki se organizirajo za boj. Prostovoljne čete Poljakov. Krafkovo, 16. avgusta. Po vseh širnih deželah, koder prebiva številni, 21 milijonov duš broječi poljski narod, je zavladalo velikansko veselje, ko se je zazvedielo, da korakajo avstrijske in nemške čete. v boj proti krutim zatiralcem poljskega n ar Oda, proti Rusom. Na Ruskem Poljskem živi okrog 11 milijonov Poljakov, katere pa Kruto zatira ruska vlada v narodnem in verskem o-ziru. V, narodnem oziru so popolnoma brezpravni in njih jezik je izključen iz vseh. šol in iz vseh uradov. Se huje se jim pa godi v verskem oziru. 'Poljaki so verni katoličanih njih zatiralci Rusi pa pravoslavni. Ruskla vlada zapira poljske katoliške škofe in katoliško poljsko duhovščino in jih pošilja v pregnanstvo v Sibirijo. Nobeden katoliški škof na Poljskem ne sme brez dovoljenja ruske vlade občevati z Rimom in nobenemu katoliškemu škofu ne dovoli ruska vtojda, obiskati in se pokloniti vrhovnemu poglavarju kato’ liške cerkve v Rimu. Položaj katoliške cerkve na ruskem Poljskem je tako žalosten, kakor menda v malokateri drugi državi na svetu Ni torej' čudo, da je sedaj završelo po vseh ' poljskih deželah, naj se dvigne ves poljski narod proti, svojemu Stoletnemu in krutemu zatiralcu. Tudi Poljski klub je imel danes pod predsedstvom dr. Leo sejo, ki je bila jako dobro obiskana. Dr. Leo je pozdravil zbrane v dal|jšem govoru, v katerem je naglašal, dia je začela za Poljake nova do- ba. On da je prepričan, da prinese sedanji moment novo, srečnejše stališče, Med živahnim odobravanjem je razvijal potem dr. Leo v dalljšlem govoru naloge, ki jih ima v tem težkem položaju spolniti zastopstvo dežele, V imenu parlamentarične komisije je potem dr. Leo stavil predloge, ki se nanašajo na u’ stanovitev jednotne, javne, narodne organizacije in na ustanovitev poljskih legij v avstro-ogrski armadi. Na predlog poslanca dr. Ozajykowsfcija. so bili vsi predlogi sprejeti brez vsake debate med viharnim o-dobrävanjem. Po kratkem presledku je bil sklenjen oklic, podpisan, od vseh Slanov; predstojništva in Poljfekega Huba, ki se glasi: „Poljaki! Prišla in odbila je ura, v pričakovanju katere so tri generacijo našega naroda v hu- (tem in brezupnem boju: z- rusko premočjo izkrvavele, ura, katere se je ves narod v vročih molitvah spominjal. Vsa Evropa je v vojni. Po vseh širnih deželah poljskih bo svetila krvava bojna baklja najsil-nejšega boja, ki se je kedaj bojeval. Da bran« svoje dežele, pošlje AvstroeOgrska močno armado na Poljsko . proti ruskemu zatiralcu. V tej grozni hudi uri smatra Poljski klub za svojo dolžnost, v svesti si svoje odgovornosti, da pokaže svojemu narodu smer v mišljenju in delovanju, da ga privedle do boljše in lažje bodočnosti. Poljski klub, s katerim se v tej zgodovinski uri združujejo vse druge poljske stranke, vam kliče: Poljaki! Na delo v svesti si vaše vzvišene dolžnosti ! Napnäje vse svoje moči ! V tem času, ko se Evropa s: krvjo pretvarja, ko se oprošča svojih spon preteče; ruske nasilnosti, lahko pridobimo veliko'. V takem trenutku mora narod dok(azaiti, da živi in dà hoče živeti, da se trudi in hrepeni po tem, da si ohrani' prostor, ki mu je ga davno odkazal Bog in dà istega tudi. pred sovražnikom obrani. Poljaki! Klonite se z zaupanjem in samozavestjo vodstvu Poljskega kluba in stopite v narodne organizacije, ki jih je ustanovil Poljski klub. Poljaki ! Bojujte se za boljšo bodočnost in v neomajni veri vanjo. V bo;, za obrambo svobode in vere očetov! In proč z vsakim dvomom! Proč z vsfako jezo in stopite v vrste, da žrtvujete kri za domovino! Amen!“ — Nato je podal dr. Leo natančno poročilo o svojih konferencah z merodajnimi osebami na Dunaju. Poročilo in debata ste strogo tajni, Nd predlog dr. Germana je vzel Poljski klub poročilo predsednika na znanje in mu izrekel zahvalb in priznanje. Nato se je razpravljalo; o celi vršiti odredb z ozirom na vojni položaj in glede olajšlatv gospodarske bede. Nato je imel Poljski klub novo sejo, ki ji je prisostvovalo tudi več članov razpuščenega galijškega deželnega zbora. Sklenjena je bila Združitev vseh obstoječih poljskih organizacij v narodni komite pod vodstvom dr. Lea. Narodna vlada Poljakov na Ruskem Poljskem. Na Ruskem Poljskem se je ustvarila poljska narodna vlada, ki je že izdala lastne bankovce in ki sedaj objavlja na poljski narod ta-le oklic: Poljski državljani! Razglašamo vam sledeči oklic narodne vlade: V Varšavi se je ustanovila narodna vlada. Vsi Poljaki so dolžni, da se podvržejo tej uradni moči. Za poveljnika vojaških sil' je bil imenovan državljan Pil-sutzki. Vsi državljani so dolžni, da ga brezpogojno ubogajo. Narodna vlada, Varšava, dne 3. avgusta 1914. Ni a r o d n a v 1 a d a! Odbila je ura odločitve. Poljska je prenehala biti suženj, hoče sama odločevati o svoji usodi, sama si hoče zgraditi svojo- bodočnost tako, da vrže na tehtnice dogodkov svojo lastno oboroženo moč. Kadri poljske samostojne armade morajo zasesti zemljo kraljestva Poljskega in so prevzeli nalogo, da za dobrobit poljskega naroda branijo s poljsko krvjo napojeno zemljo. Kadri prevzamejo to sveto zemljo v imenu višjega poveljstva narodne vlade. Celemu narodu hočemo streti njegove okove in ustvariti vsem ljudskim plastem pogoje za reden napredek. Z današnjim dnem se mora vse ljudstvo v enem taboru pod poveljstvom narodne vlade združiti. Izven tega združenega tabora bodo stali le izdajalci, s katerimi hočemo brezpogojno postopati. Višji poveljnik poljske armade: Jožef Pilsutzky. Kje se bo vojska odločila. Vojska se bo odločila na Francoskem in pa na Ruskem. Boji na morju bodo postranskega pomena. Vojska Francije in Angleiške proti nam ne pomeni bogve kake važnosti. Naša država uvaža itak malo žita prèko morja; angleškega, premoga pa imamo za enkrat dosti. Meje z Anglijo in Francijo nimamo. — Francoske in angleške bojne ladije bodo v Adrijo jako težko prišle in če bodo, bodo tudi avstrijske storile svojo dolžnost. Ž Angleži se prav za prav Avstrija ni nikdar še vojskovala, pač pa se je že večkrat s Francijo. Za časa cesarja Karola V. v španski vojski za pre-stolonasledstvo, za časa revolucije Napolena I., m leta 1859i, ko so Francozi skupno z Lahi Lombardijo vzeli. Moratorij ali odložitev plačil. Piše 'dr. B. Izšel je potom cesarske naredbe novi moratorij dne 14. avgusta 1914, katerega glavne določbe so sle deče : 1. Moratorij, to je odložitev plačila, se tiče sa-1 mo privatnopravnih denarnih terjatev; izvzete so ter daj vse obveze iz jajvoih naslovov;, na primer: pia* čilo davkov, pristojbin, prispevkov za javne namene* doklade, dalje pa tudi obveze, katere ni treba v denarju poravnati, na primer izpolnitev pogodb, izročitev stvari itd. i : : , ‘ ; S 2. Pred 1, avgustom 1914 nastale terjatve je treba plačati še le 1. oktobra 1914; ako pa takja ter-,jatev zapade v času med 1. avgustom 1914 in pa 30, septembrom 1914, potem se rok za plačilo podaljša za 61 dni od dneva dalje, ko poteče rok za plačilo. Ta določba velja tudi za menične dolgove in za denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, tedaj tudi za plačilo zavarovalnih premij- 3. Plačilo sledečih terjajtefcr ni odloženo: a) terjatev iz službene ali mezdne pogodbe, to je: plača poslom, privatnim uradnikom, obrtnikom, delavcem, zdravnikom, odvetnikom, notarjem, sploh vsem osebam, ki dajo na razpolago svoje delo proti plačilu ; b) najemnine in zakupnine; c) obresti od terjatev, ki so vknjižene na posestvih, ki so v najem ali v zakup dana, Če tudi samo deloma; d) planilo alimentacij, to je za oskrbo otrok, in starišev itd.; e) plačilo zavarovalnih svot iz življenjskih polic "do zneska 500 K, za slučaj zavarovanja za smrt v vojski celi zavarovalni znesek,i pri ' zavarovanju drugih strok k večjem znesek 400 K. (Zavarovalnico morajo te zneske izplačati); f) obresti in vrnitev glavnice državnih dolgov, ali od države garantiranih obvez (država jamči za sodne depozite). 4. Terjatve iz tekočega računa pri bankah na akcije se morajo izplačati! vsak mesec le do višine 3% svote, ki je obstojala 1. avgusta t. 1., najmanj pa, 400 K, drugi kreditni zavodi! (zadruge itd.) morajo izplačati mesečno najmanj' 200 K, ‘k večjem; pa 2 % terjatve iz tekočega računa, Rejfajznovke morajo izplačati 50 K na vsak tekoči račun ; večje, kakor ravno navedene zneske, iz tekočega računa se mora plačati, če upnilc dokaže, 'da denar rabi za plačilo mezd, plač, najemnin, davKov in drugih javnih bremen. Dalije se mora vsak mesec plačati najmanj 5A terjatve iz tekočega računa, če upnik dokaže,, da denar potrebuje za nadaljevanje svoje obrti. Od terjatev iz tekočega računa pa se mora plačati celo 50%, ako hranilnice aji kreditne zaidruge dokažejo, da potrebujejo denar v svrho vračila hranilnih vlog ali dolgov iz tekočega računa. 5. Od hranilnih vlog, ki so vložene pred 1. avgustom t. L, se mora izplačati tekom vsakega meseca pri bankah in hranilnicah najmanj po 200 K, pri drugih kreditnih zadrugah najmanj 100 K, pri Rajf-ajzenovkah pa najmanj 50 K; tkao se je na račun vlog izplačalo po 1. avgustom, to se ima všteti v ravno navedene zneske. 6. Vladal je upravičena potom naredbe napraviti nadaljne izjeme od splošne odložitve plačil, 7. Ako se plačilo teh terjatev vsled te naredbe odloži, potem je trebla; v času • odložitve plačati po stavne ali po pogodbi pris|toječe višje obresti. 8. Doba odložitve plačil se ne Slej e v dobo zastaranja in v postavne roke, v katerih se ima kako tožbo dvigniti. 9. Tožbe, s katerimi se zahteva plačilo odloženih terjatev, se ne nadaljujejo do 1. oktobra 1914, ra-zun če toženec zahteva nadaljevanje postopanja; ako se je že pred 1. avgustom vršil privi narok ali sporna razprava, potem se pravda nadaljuje, toda v razsodbi se ima rok za plačilo določiti z dnevom, ko poteče moratorij., Po 14. avgustu t. L vložene tožbe za plačilo terjatev, katerih plalčdo je odloženo, se zavrnejo. 10. Eksekucija v izterjanje ali v zavarovanje terjatev, katerih plačilo je odloženoi, se med moratorijem ne sme dovoliti; že 'dovoljene eksekucije se ne smejo izvršiti. Že tekoče eksekucijsko postopanje se ne sme nadaljevati, izvzemši prisilno upravo in prisilni zakup (sekvestracija). Z eksekucijo že izterjane zneske se mora razdeliti. iZačasna odredba, to je: shramba premičnih stvari, tudi) denarja,1 prepoved prodaje premičnih stvari, ali prepoved izterjanja terjatev se proti dolžnikom sme dovoliti, a(ko so podani postavni pogoji, to je, dokazana nevarnost za terjatev upnika. (Po tej cesarski naredbi je dovoljeno, da se izvršijo vsakojaki vpisi ,V zemljiški knjigi,, inta-bulaeiije, predznambe in izbrisi na podlagi dovoljenja strank.) Določbe te cesarske naredbe veljajo za vse denarne terjatve proti Kateremu koli; za one osebe, ki po poklicane pod orožje, pa je izterjanje Še bolj o-težkočeno : in sicer veljajo določbe cesarske naredbe od 29; julija 1914. Glede oseb, ki so pod orožjem, se ima vsako sodnijske postopanje |V civilnih pravdnih zadevah pretrgati ; s posebno naredbo se bode določilo, kedaj se sme sodnijsko> postopanje1 zoper take osebe zopet začeti. Ako ima taka oseba kako tožbo vložiti v tlem času* potem se dotični rok samoobsebi podaljša za čas*, dokler je oseba pod orožjem. ,Te določbe veljajo tudi za tožbe in eksekucije, ki že teko. Posebno se opozarja, da gori navedene določbe ne veljajo za kazenske zadeve in tudi ne za zapuščinske, kuratelne' in varuške zadeve,' katere tečejo naprej, kakor pred moratorijem. Moratorij obsega Še druge določbe, ki' za veliko javnost niso tako važne. Vojno stanje in sklepne obveznosti. Med trgovci in obrtniki vlada mnenje, da vojno stanje že samoposebi razveljavi vse sklepne, do- bavne in prevzemne obveznosti. Ali temu pa ni tako ampak so vse sklepne obveznosti v veljavi kljub vojnem» stanju, akb se ni že naprej dbločilo v sklepu, da se vojna smatra za „višjo moč“ (vis major ali pa kriza ma,ggiore), katera razveljavi aili prekine sklep. Ako pa se to ni določilo v sklepu, pa je sklep veljaven brez ozira na vojno stanje. Borzne določbe nikjer ne govorijo, da vojno stanje razruši sklep,, pač pa poznajo prometne ovire. Sklepne obveznosti se podaljšajo za toliko časa, dokler trajajo prometne ovire. Vsled vojne in mobilizacije so nastale prometne ovire in ni možno dobiti moke od zunaj. Obveznost dobave prodajalca se prekine za toliko časa, dokler se ne bo vršil promet za civilne pošiljatve. Trgovci in obrtniki naj pregledajo sklepne pogoje in če v sklepu ni govora o prekinjanju ali uničenju sklepa po vojni, naj zahtevajo moko po sklepnih cenah. Seveda zamorejo zahtevati moko le tedaj, kadar železnice zopet prevažajo civilne pošiljatve. Povdarjamo še enkrat, da borzne določbe nikjer ne govore o vojni kot uničevalcu in prekinjeval-cu sklepnih obveznosti, ampak poznajo le prometne ovire. Vojna sama na sebi tedaj ne razruši sklepnih obveznosti. O vojni kirurgiji. Na kliniki profesorja Hochenegga na Dunaju je začel te dni profesor Alfred Exneij predavati o vojni kirurgiji, torej o predmetu, ki je aktualnega pomena ne le za zdravnike po poklicu, ampak tudi za pomožno osobje, torej sanitetne čete, da bo z razumevanjem izvrševalo odredbe zdravnik^. in da jim ne bo morda celo škodovalo. Še več: pri lahkih poškodbah si more ceto ranjenecj sam nadeti prvo obvezo. Moderna izkustva iz zadnjih balkanskih vojsk pričajo, da je ravno ta prva obveza največje važnosti za ves potek zdravljenja. Le pozdravljati je torej s hvaležnostjo, da se razširja čim več pouka o tem predmetu med široko javnost. A ravno ta predavatelj je kakor malo drugi poklican v to ne le kot znanstvenik, ampak tudi še vsled dejstva, da se je udeležil kot zdravnik zadnje balkanske vojne, kjer so bila že v akciji moderna o-rožja in si je mogejl n'aerati veliko izkustev., V nasprotju s starimi nazori smatramo danes vsako rano) kot primerno inficirano. Ker se pri 80 odstotkih poškodb po krogljah malega kalibra more konstatirati tako perfektno ozdravljenje! kakor v o-peraoijski dvorani, 1 je velike važnosti. Ida se zdravljenju ran posveča povečana poz more le malo podpirati telo, tea Tu prihaja najprej V poštev abso pri težkih poškodbah, kar pa del magljive težave, dočim se pri la mir doseza že s tem, da se roko potem je še važna, da ima izločevanje iz rane (sekret) vedno odprto pot. Proti temu se, žal, mnogokrat greši s tem, da se obveze puščajo predolgo, ne da bi jih razvezali. V j dveh, treh dneh — posebno Še, öfi je vroča temperatura — se taka obveza posuši in sekret ne more več odtekati1, Najhujša pa je sekundarna infekcija in tu more zdravnik mnogo storiti. Tu so na primer infekcije po zraku, prahu itd. Proti temu pomaga le prav hitro zavezanje. Ce se te zgodi še Lei kasneje, polem je paziti na to, da se ne vrši( v vozovih, ki so služili za prevažanje živine ali slame, 1 ker' sicer lahko nastopi okuženje tetanus' (omrtvličnega krča). Seveda mora biti obvezni materijal desinfeciran. ITiu bodi omenjeno neko mnogo razširjeno Krivo mnenje. V vsaki rani so talli. |T|eh ni možno odpraviti iz nobene rane; k večjemu, da bd hoteli uničiti vse tkanine s takozvano kaiiterfeacijo. Ali temu se raje odrekamo. Lysol, karbol, sublimat itd., tudi ne koristijo proti mikrobom. Zato ne bomo tlačili v kanale rane kar cele metre jodoformove vate, ampak jih pokrijemo s sterilno gazo ali vato* jo pritrdimo in jo bomo skušali držati pritrjeno, hli jo tudi obnavljali, da se ne bo sekret zastajal. Ravno v tej točki se je in se Še mnogo greši. ;Tamponilra (zamašuje) se rana z vato in se zašije celo črez. Huda pogreška! — V nekaj dneh že lahko nastopi mrzlica vsled rane. Nadaljna težka pogreška je sondiranje -ar d* bi ugotovili, je li notri kroglja ali kaka fra tu se more z 80 odstotki verjetnosti napoved kundarno infekcijo. Vse to je sicer že povedano v službe ministrstva; iz leta 1909 ! pod naslovom: , vojno-kirurgičnemu delovanju na bojnem pol leitung zur kriegs-kirurgischen Tätigkeit auf dem Schlachtfelde. Hof- und St'aatjsdruckerei.) To je naj-moüerneje, kar imamo o tem predmetu. In povdarjati je, da so gori označene pogreške direktno prepovedane, tako da se more zdravnike celo vojaško-kazen-sko klicati na odgovor. Cesar Franc Jožef iL na Dunaju. Odkar se je vrnil cesar iz Išla nazaj na Dunaj, je (začel po svoji stari navadi živeti. Gesar zgodaj vstaja, se nekoliko izprehodi, nato se pa ,vsed!e iza päsalno mizo, koder dela do poznega večera. Cesar dela z občudovanja vredno svežostjo in se ne utrudi; njegovo zdravje je izborno. Nasproti svoji okolici se je izrazil, kako ga veseli, ker so se tako izborno izvedle vse vojaške pripravfe, Rekel je: „Zelo ine veseli^ ker se je mobilizacija izvedla, v tako vzornem redu in ker so vpoklicanem tako navdušeno in točno hiteli pod orožje.“ Odlikovania za junaške čine na južnem bojišču. . Sarajevo, 18. avgusta. (Uradno.) Načelnik bosanske, deželne vfejde, — armadni poveljnik feldcajgraojster Potiorek — je na podlagi cesarjevega dovoljenja podelil odlikovan*a sledečim bojevnikom: Srebrno kJ o 1 a j, n o z a hrabrost I, v r sit e: poveljniku orožniške postaje v Gjurgjevaou Andreju Janka, kateremu se je vsled njegove hladnokrvnosti posrečilo, odbiti napad neke srbske čete, ki je štela 50 mož, na kosamo !ii