PRItòoRSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 289 (8995)
TRST, četrtek, 12. decembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi.
KLJUB PIČLIM KONKRETNIM REZULTATOM
Ugodni odmevi ob zaključku
Zasedanja evropskega vrha •*,0OT^'re organičnega levega centra
Preprečitev svetovne recesije v ospredju prizadevanj deveterice
PARIZ, 11. — Po dveh dneh večkrat žolčnih razprav se je v francoskem glavnem mestu zaključilo zasedanje na vrhu evropske deveterice. Hkrati je to bilo zadnje srečanje na vrhu, saj se bodo odslej taka posvetovanja imenovala zasedanja evropskega sveta. Po prvih reakcijah kaže, da so vladni poglavarji raznih evropskih držav v glavnem zadovoljni s potekom pogovorov. Dosegli so vrsto sporazumov dokajšnje važnosti za Evropsko gospodarsko skupnost. V prvi vrsti naj tu omenimo ustanovitev posebnega sklada EGS za nerazvita o skupni borbi
bilanci, da svojo
področja, dogovor proti inflaciji in brezposelnosti ter zagotovitev, da bodo ponovno proučili britansko zahtevo po obnovitvi Pogajanj o njenem pristopu k go-»podarski skupnosti.
Predstavniki evropske deveterice so poverili francoskemu predsedniku Giscardu D'Estaingu nalogo, naj prepriča ameriškega predsednika Forda, s katerim se bo sestal čez nekaj dni, o potrebi po spodbuditvi evropskega gospodarstva, če hoče preprečiti splošno recesijo na svetovni ravni. Recesija je bila sploh osrednji predmet pogovorov na zasedanju. V sklepnem sporočilu je tudi poziv h konkretni akciji, da bi preprečili splošno gospodarsko recesijo ter da bi spet zagotovili stabilnost evropskega gospodarstva. Gre za boj, ki je danes še bolj pomemben kot je boj proti inflaciji.
Časopisje vseh članic EGS se danes ukvarja s potekom srečanja na vrhu. V Veliki Britaniji podčrtujejo, da je premier Wilson v glavnem dosegel, kar je hotel, se pravi ponovno proučitev britanske pritožbe, češ da so prispevki k skupnemu proračunu za Veliko Britanijo odločno previsoki in da prekašajo njeno finančno zmožnost. S tem dogovorom so preprečili hudo krizo v sami gospodarski skupnosti. Sklenili so namreč, da bodo proučili mehanizem, s katerim naj bi se izognili temu, da bi morala ena od držav članic prenašati preveliko finančno breme. Gre za kompromis, ki je obenem znatna koncesija s strani Francije, ki je doslej še vedno odločno nasprotovala londonskim zahtevam.
Sporazum o energetskem vprašanju ni popolnoma zadovoljiv, saj so si nekatere članice pričakovale več. Večina evropskih držav je namreč upala, da bo Francija pristopila k predlogu, ki ga je izdelal ameriški zunanji minister Kissmger o sodelovanju na energetskem področju med Združenimi državami, Japonsko in EGS. Francoski predsednik pa je vztrajal pri svojem predlogu o konferenci, ki naj bi se je udeležile države proizvajalke, države potrošnice in države v razvoju. O tem se bosta Giscard D’Estaing in Ford domenila konec tedna na srečanju, ki bo na otoku Martiniki.
O skladu za razvoj nerazvitih področij smo že obširno pisali, naj omenimo še, da so se članice EGS domenile, da bodo države, katerih plačilna bilanca je aktivna, skušale Pospešiti notranje povpraševanje ter ohraniti visoko raven zaposlenosti. To bo omogočilo državam s primanjk-
ljajem v plačilni pasivo zmanjšajo.
V svojih izjavah ob povratku v London je britanski zunanji minister Callaghan dejal, da se pogajanja odvijajo po predvidevanjih in da bo ministrski predsednik Wilson v prihodnjih tednih sklenil, ali je umestno razpisati ljudsko glasovanje o britanski udeležbi v EGS. V britanskih političnih krogih ocenjujejo rezultate srečanja na vrhu kot vzpodbudne za bodoče odnose med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Odmevi v Franciji so tudi v glavnem pozitivni, če izvzamemo pisanje glasila KP Francije «L’Humanite», ki pravi, da so sklepi sestanka na vrhu še bolj omejili francosko avtonomijo. Možnost, da bodo kmalu volili evropski parlament s splošnimi volitvami pa naj bi še bolj omejila
francoski vpliv, saj bi francoski poslanci v tem parlamentu bili v manjšim.
Kissingcr v Bruslju
BRUSELJ, 11. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je prispel sinoči v Bruselj, se je danes pogovarjal o ciprskem vprašanju s turškim in grškim zunanjim ministrom. Kissinger se bo udeležil zasedanja ministrskega sveta NA TO, ki bo jutri in pojutrišnjem na sedežu atlantske zveze.
V pogovoru s šefom turške diplomacije Esenbalom sta obravnavala tudi ukinitev ameriške pomoči Turčiji v pričakovanju premostitve zastoja v pogajanjih za Ciper. Pogovor je bil, kot sta izjavila oba državnika, zelo koristen.
Kar zadeva sestanek z Grkom Bit-siosom je v ospredju pogovorov bil sklep grške vlade, da umakne svoje čete iz vojaške organizacije at lantske zveze.
SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA PSI
5 let nekaznovanega De Martino ne verjame v možnost fašističnega nasilja
Odnose med PSI in KD je treba postaviti na drugačne osnove - Razprava o Berlinguerjevem poročilu na seji CK KPI
RIM, 11. — Pod predsedstvom senatorja Nennija se je danes v nekem rimskem hotelu začelo zasedanje centralnega komiteja PSI, na katerem je imel uvodno poročilo tajnik De Martino. V uvodu je De Martino poudaril zelo pozitiven obračun rezultatov, ki jih je strankina politika rodila v zadnjih dveh letih; pri tem je omenil izide zadnjih volitev, ki so po njegovem mnenju kljub sorazmerno majhnemu številu volivcev pokazale na jasen način. da naraščajoče število državljanov zavrača hegemonijo krščanske demokracije, medtem ko uživa PSI vse večjo podporo. Volitve so tudi razočarale socialdemokratska pričakovanja, na splošno pa so pomenile premik volivcev na levo ter še enkrat pripisale PSI preminenten položaj.
Glede političnega dogajanja v zadnjih mesecih je De Martino opozoril na sklep socialističnega vodstva iz 19. septembra, s katerim so socialisti zahtevali globoke spremembe
vladne usmeritve. Kot odgovor na to zahtevo pa je prišla pobuda posl. Tanassija, ki je proglasil konec levega centra in predlagal predčasni razpust parlamenta in nove volitve za okrepitev centrističnih pozicij. Prišlo je do vladne krize, ki je bila nedvomno najtežja v povojnem času. Reševanje krize je otežkočilo tudi dvoumno zadržanje KD. ki sicer ni nikoli osvojila stališča socialdemokratske večine, vendar pa se ni niti odločno izrekla proti možnosti razpusta parlamenta, pač pa je to možnost uporabila za pritisk na socialiste, da bi privolili v obnovitev organičnega levega centra v pogojih, ki bi ne bili v skladu z zahtevo po spremembi usmeritve.
Glede končne rešitve krize je De Martino ugotovil, da je omogočila socialdemokraciji, da je menjala stališče in da je privolila v sestavo Morove vlade, ki jo je še dan prej označevala kot nevarno odprtje do komunistov. Formula, s katero je bila rešena vladna kriza, pa je o-
..................................................................um.umili..
PRIPRAVLJENOST NA POGAJANJA S SFRJ ZGOLJ TAKTIČNI MANEVER DUNAJA
KOROŠKI SLOVENCI NEGATIVNO OCENJUJEJO IZJAVE AVSTRIJSKEGA KANCLERJA KREISKEGA
V Celovcu odločno zavračajo trditev, da so Slovenci razbili pogovore v kontaktnem komiteju - Avstrijski kancler je priznal, da si dunajska vlada ne prizadeva, da bi uveljavila zakon o dvojezičnih krajevnih napisih
(Poseben dopis)
CELOVEC, ILi—r .Avstrijski zvezni kancler dr. Kreisky je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da ima Avstrija velik interes do dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo. Izrazil je tudi pripravljenost Avstrije pogovarjati se z Jugoslavijo o vseh odprtih vprašanjih, bodisi na ravni zunanjih ministrov bodisi na ravni predsednikov vlad, če bi Jugoslavija izrazila željo po takšnih pogovorih.
Kancler Kreisky je tudi dejal, da za Avstrijo ne more biti dvoma, da mora izpolniti obveznosti iz državne pogodbe. To velja tudi za gradiščanske Hrvate, kajti, kot je dejal Kreisky, državne pogodbe ni mogoče modificirati v tem smislu, da bi se lahko prizadeti določilom manjšinske politike odpovedali. Ta del izjave avstrijskega kanclerja se nanaša na razcep med gradiščanskimi Hrvati, le-ta se je v zadnjem času še poglobil zaradi znane izjave socialističnega župana Robaka, ki ga imenujejo hrvaški vindišar, in pa intervencije poslanca Prop-sta, češ da gradiščanski Hrvati ne želijo formalne izpolnitve avstrijske
državne pogodbe. Kot je znano Hr-vaškiirakademski klub in Hrvaška kulturna zveza odrekata socialističnim županom pravico, da bi govorili v imenu hrvaške manjšine na Gradiščanskem.
V nadaljevanju svojega izvajanja je kancler Kreisky dejal, da manjšine v Avstriji niso diskriminirane in je v dokaz te svoje trditve navedel tako imenovani kontaktni komite. Kje drugje v Evropi — je dejal — se je celotna vlada pri-pripravljena vsaka dva meseca pogovarjati s predstavniki manjšine? V zvezi s tem je kancler Kreisky izrazil obžalovanje, češ da je manjšina pokazala malo pripravljenosti za pogovore in da je zapustila kontaktni komite, ne da bi premislila, kako se bo spet vrnila za zeleno mizo. Vendar pa je po besedah kanclerja Kreiskega avstrijska vlada slej ko prej pripravljena nadaljevati te neposredne pogovore.
Kancler Kreisky je tudi zanikal, da bi avstrijska vlada zastopala stališče, da želi Jugoslavija z zaostritvijo vprašanja narodnostnih manjšin v Avstriji odvrniti pozornost od lastnih notranjepobtičnih
...........n.....H*»..mini............
Podelitev nagrad AVNOJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov je danes na slovesni seji odbora za nagrado AVNOJ izročil to najvišje družbeno priznanje Jugoslavije letošnjim dobitnikom nagrade, med katerimi so
trije Slovenci: dr. Srečko Brodar, Ciril Kosmač in prof. dr. Božena Ravnihar. Na slovesnosti so bili med drugim navzoči člani predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič. predsednik zveznega izvršnega sveta Džerral Bi-jedič, številni delegati skupščine SF RJ, člani zveznega izvršnega sveta,
dosedanji dobitniki AVNOJ, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade, družbeno-političnih organizacij in mnogi kulturni in javni delavci.
B. B.
(Na sliki: dobitniki nagrad AVNOJ in gostje med svečanostjo v Beogradu)
problemov. Pač pa je k trditvam jugoslovanske note, da Avstrija' tolerira teroristično dejavnost proti Jugoslaviji dejal, da se je lahko Jugoslavija pred kratkim, ko je zelo pozno zvedela za obstoj stalinistične skupine in za njeno dejavnost, sama prepričala, kako težko je zvedeti za določene aktivnosti
državi.
Ob koncu je kancler Kreisky dejal, da so pri vsaki manjšini močne tendence po asimilaciji in da je končno tudi Avstrija sama produkt zgodovinskega asimilacijskega procesa.
Koroški Slovenci ocenjujejo to na prvi pogled vzpodbudno izjavo kanclerja Kreiskega kot taktični manever, s katerim bi si želela avstrijska vlada vsaj do prihodnjih parlamentarnih volitev pomagati iz težav, v katere je zabredla v notranji in zunanji politiki, zaradi neizpolnjevanja državne pogodbe in nenehnega popuščanja nemško -nacionalističnim silam.
V Celovcu poudarjajo, da so koroški Slovenci že ob avstrijskem odgovoru na jugoslovansko noto pozdravili pripravljenost po bilateralnih pogovorih z Jugoslavijo, ki jo izraža avstrijska nota. Tudi sami so vedno pripravljeni, kot enakopravni partner, sodelovati pri pogovorih, ki bi naj prispevali k sprejemljivim rešitvam manjšinskega vprašanja. Žal pa vrsta dejstev in tudi sama izvajanja kanclerja Krei-skega vsiljujejo prepričanje, da gre pri zadnji kanclerjevi izjavi res samo za taktični manever.
Kancler Kreisky je sicer dejal, da se Avstrija zaveda svojih dolžnosti v zvezi z državno pogodbo, vendar pa ni v ničemer koregiral trditev iz nedavnega avstrijskega odgovo-na jugoslovansko noto, v katerem je rečeno, da uživata slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji popolno enakopravnost in vsestransko zaščito ter da so vsa določila avstrijske državne pogodbe izpolnjena, razen določila o dvojezičnih krajevnih napisih. Priznal je celo, da si Avstrija trenutno ne prizadeva, da bi zakon o dvojezičnih krajevnih napisih uveljavila. Prav tako pa kancler Kreisky tudi ni odstopil od nameravanega ugotavljanja manjšine.
če misli Avstrija še naprej vztrajati pri teh stališčih, potem so kakršnikoli pogovori že vnaprej nemogoči, poudarjajo v Celovcu, kajti ni se mogoče pogovarjati o tem, ali naj Avstrija izpolni državno pogodbo ali ne, in v kakšni meri, ampak se je mogoče pogovarjati samo o praktičnih oblikah pospeševalne manjšinske politike, ki bi bile sprejemljive za obe strani vendar le na bazi popolne izpolnitve člena 7 državne pogodbe, brez ugotavljanja oziroma preštevanja manjšine.
še posebno negativno pa so koroški Slovenci sprejeli trditev kanclerja Kreiskega, da so oni razbili pogovore v kontaktnem komiteju. Kancler Kreisky dobro ve, poudarjajo v Celovcu. da so bili koroški Slovenci prisiljeni prekiniti sodelovanje v kontaktnem komiteju zaradi sklepa treh strank o ugotavljanju manjšine, predvsem pa zato, ker ti pogovori niso dali pozitivnih rezultatov pač pa so služili avstrijski vladi kot pretveza pri zavlačevanju reševanja manjšin-
skega vprašanja. Kancler Kreisky pa teh upravičenih razlogov koroških Slovencev v svoji izjavi sploh ni omenil.
ZVONE ZORKO
Karamanlis orisal program svoje vlade
ATENE, 11. - Grški ministrski predsednik Karamanlis je v parlamentu orisal program svoje vlade. V zvezi s ciprsko krizo je dejal, da gre za vprašanje, ki je bistvenega nacionalnega pomena za vse Grke in da je zato treba temu vprašanju posvetiti posebno pozornost. Govoril je tudi o umiku grških čet iz NATO ter dejal, da je do tega sklepa prišlo, ker je zveza dokazala svojo nezmožnost, da prepreči Turčiji vojaški poseg na Cipru. Karamanlis je tudi govoril o hudi gospodarski krizi, v kateri se Grčija nahaja že vrsto let ter s tem v zvezi dejal, da si bo njegova vlada prizadevala, da bi zagotovila razmah grškega gospodarstva.
mogočila tudi krščanski demokraciji, da se je izognila težki konfrontaciji in da je ohranila formalno enotnost, čeprav je jasno, da se kriza v KD nadaljuje, kot dokazuje tudi njena nesposobnost, da bi opravljala jasne izbire. Tajnik PSI je dal «realistično oceno» rešitve vladne krize in dejal, da so socialisti podprli tako rešitev ob upoštevanju položaja države in pretečih nevarnosti, vštevši nevarnosti predčasnega razpusta parlamenta. Po drugi strani pa je De Martino priznal, da niso bili doseženi cilji, ki si jih je PSI začetno zastavljala, ali pa so bili doseženi v najmanjši meri. Socialistični voditelj je tudi dejal, da bo treba veliko inteligence, odgovornosti in pozornosti, da bi preprečili, da bi se parlamentarna večina, ki nima nič organičnega, sesula ob prvem udarcu, ne da bi se mogla lotiti hudih problemov države.
Glede odnosov z drugimi političnimi silami je De Martino poudaril potrebo po nadaljevanju sodelovanja med socialistično stranko in KD. češ da je tudi zadnja kriza pokazala, da je ohranitev tega odnosa še vedno vitalne važnosti za italijansko demokracijo in da bi bila huda napaka, če bi ga prekinili. Glede vprašanja enotnosti levice pa je tajnik PSI ugotovil, da po dvanajstih letih levega centra obstaja veliko vzrokov za razočaranje, da pa kljub temu ni mogoče izbrati pobtike, katere cilj bi bil nujno frontalen spopad, ki bi potisnil na desno celotno KD in njeno ljudsko bazo. To bi bila zgodovinska napaka, je dejal De Martino. Problem je torej drugačen, je nadaljeval tajnik PSI: treba je ustvariti nove odnose s KD, nove metode v izvajanju oblasti in večji vpliv socialistov na izbiro smernic in na vsakodnevno življenje vlade in javne uprave. Potre-ben je dogovor, ki^ naj temelji na sintezi recipročnih prispevkov in na enakopravnosti, ne pa na demokr-ščanski hegemoniji, kot se je dogajalo doslej.
Glavna težava pri tem pa je notranji položaj v KD in dejstvo, da ta stranka nasprotuje vsakršni spremembi v sistemu oblasti, ki ga je sama ustvarila. Tako se danes de-mokrščanska politika, ki io je tudi Morova vlada osvojila, kot je bilo nujno, premika v smeri rekonstrukcije anahronističnega organičnega levega centra, namesto da bi poiskala nove oblike za razvoj pobude, ki bi ustrezala potrebam države. Na koncu svojega posega pa je De Martino še pozval centralni komite, naj določi datum vsedržavnega strankinega kongresa, ki bo moral okrepiti enotnost stranke
Danes se je nadaljevalo tudi zasedanje CK KPI z razpravo o Ber-linguerjevem poročilu. Na govorniškem odru so se zvrstili med drugimi Pecchioli. bolonjski župan Zan-gheri in Galluzzi.
(Na današnji dan pred petimi leti je peklenski stroj v banki na Trgu Fontana v Milanu ubil 16 ljudi)
Pet let mineva danes, odkar je 12. decembra 1969 v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu eksplodiral peklenski stroj in ubil 16 nedolžnih ljudi. Pet let, odkar italijanski preiskovalni stroj še ni odkril krivcev in jih postavil pred sodišče. Pet let, v katerih Trg Fontana ni ostal osamljen dogodek v strategiji napetosti, enkratni izbruh mračnjaštva, pač pa je bil le člen v dolgi verigi krvavih a-tentatov, s katerimi skušajo prevratniki pahniti Italijo v kaos, ki naj botruje odločnemu preokretu na desno.
Atentati na vlake pri Reggio Ca-labrii in Gioii Tauro, bombi na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, atentat pred milansko kvesturo, umor a-genta Marina, pokol na Trgu della Loggia v Brescii, atentat na brzec «Italicus», vrsta terorističnih izpadov v Savani pričajo o zločinskem stopnjevanju fašističnega nasilja. In seznam bi bil lahko še daljši, če bi se spomnili vseh prevratniških dejanj in našteli tudi primere, v katerih je morilcem naklep spodletel le za las.
Pet let nasilja, pet let sodnih preiskav in pojav še zdaleč ni zatrt, če vlada in politične stranke še vedno postavljajo na prva mesta programskih izjav, obvez in zahtev «neizprosen» boj proti terorizmu in prevratništvu. Državna telesa, ki so po ustavi zadolžena za obrambo demokratične ureditve in za varnost državljanov, se ne morejo ponašati z velikimi uspehi v boju proti črnemu terorizmu. Veliko več je namreč demokratov, ki so v tem času plačali z zaporom in celo z življenjem svoj antifašistični boj, kot pa fašistov, ki so plačali za svoje zločine. Od vseh odkritih teroristov so bili doslej obsojeni le štirje: Nico Azzi, Mauro Marzorati, Francesco De Min in Giancarlo Rognoni, ki pa je pravočasno utekel v Švico. Vsi ostali, od Frede in Venture do Bertolija čakajo v zaporu na proces, če že niso bili izpuščeni na začasno svobodo ali se niso izognili aretaciji s pravočasnim begom v tujino.
Kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam pa so si nekateri pogumni demokratični sodniki (žal ni nobenega takega tudi v Trstu, kot dokazujejo zelo pogoste oprostilne razsodbe proti znanim tržaškim škvadristom). le utrdili pot do resnice in z neizpodbitnimi dokazi pokazali, da ima politični terorizem izključno fašistični pečat. Tako sta treviški sodnik Stiz prej in milanski sodnik D'Ambrosio pozneje pribila Franca Freda, Giovannija Venturo in njune pajdaše na zatožno klop zaradi vo kola v Kmečki banki m Trgu Fontana.
Kljub doseženim uspehom pa je pot ugotavljanja resnice še zelo naporna in posuta z ovirami, ker so v krogih, ki imajo vzvode oblasti v rokah in fc* so dovolili fašistom. da so razpredli svojo mrežo nasilja in atentatov po vsej državi. prepričani, da je najbolje, če z odlašanjem utišajo in spravijo v pozabo škandal sodelovanja neka-
lll■■■■Il■lrl■lll■ll■llll■lllll■l m iiniiii im l lini   iiiiiiiiiii        
ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA FEDERACIJE CCIL, CISL IN UIL
0 poteku združevalnega procesa mora odločati sindikalna baza
Soglasno poudarjena potreba po preprečitvi notranjih razkolov
RIM, 11. — Nesoglasja, ki obstajajo v sindikalni federaciji glede poteka združevalnega procesa, je nemogoče reševati z ustvarjanjem večin in manjšin znotraj federacije. Nasprotno je treba, da sami delavci odločajo, ali hočejo imeti enoten sindikat, kakšen naj bo ta sindikat in kdaj ga je treba uresničiti. To so bili v bistvu zaključki dvodnevne razprave na zasedanju glavnega sveta federacije CGIL, CISL in UIL. Vsi današnji posegi so potrdili, da nihče noče zaostrovati sporov v federaciji: sam generalni tajnik UIL Vanni, ki je najbolj odločen nasprotnik sindikalne združitve v kratkem roku, se je v svojem današnjem nastopu izognil polemičnim ostrinam, čeprav je potrdil — v nekoliko omiljeni o-bliki — svoje teze. Vanni je postarii poudarek na vprašanju avtonomije sindikata, vsekakor pa je podprl predlog, po katerem je treba odpreti najširšo debato o vprašanju enotnosti med delavsko bazo.
Danes je govoril tudi generalni tajnik Lama, ki je predvsem poudaril potrebo, da glavni svet federacije zavzame taka stališča, ki bodo razumljiva za delavce in za javno mnenje, pa tudi odprta prispevkom iz baze, ki naj pripomorejo k reševanju sedanjih težav. Lama je govoril tudi o političnem položaju in ugotovil, da je sestava Morove vlade omogočila rešitev
dolge in nevarne krize.
Tudi predstavnik enotnega sindikata kovinarjev FLM Trentin, ki je sicer med najbolj odločnimi zagovorniki čimprejšnje združitve, je izrazil mnenje, da ni potrebno, da bi na seji glavnega sveta glasovali in ustvarjali večine, pač pa da je treba sprožiti «ustvarjalno preverjanje» v vseh strukturah sindikata, ki naj razpravljajo o različnih hipotezah glede načina vodenja združevalnega procesa in sin-
dikalne politike.
Ob zaključku razprave je spet spregovoril tajnik CISL Storti, ki je imel včeraj uvodno poročilo v osebnem imenu, in zahteval, naj bi o njegovem poročilu glasovali. Po precejšnjih diskusijah pa so se dogovorili, da za sedaj ne bo glasovanj. Pač pa so ustanovili devetčlansko komisijo, v kateri so po trije zastopniki vsake sindikalne zveze, ki naj pripravi skupni dokument o zaključkih debate.
terih javnih funkcionarjev z desničarskimi prevratniki. Z nezaslišano razsodbo, pravim juridičnim izrodkom, je kasacijsko sodišče spomladi prekinilo proces proti Pietru Valpredi pred catanzarskim porotnim sodiščem in združilo sodni postopek proti milanskemu anarhistu s postopkom proti pripadnikom prevratniške celice iz Venela. S to razsodbo je vrhovno sodišče postavilo na isto raven Valpredo ter Fredo in Venturo in s tem dejansko oživilo zloglasno teorijo «nasprotujočih si ekstremizmov». Pri sklepanju je sodišče povsem prezrlo različno težo dokazov proti Valpredi in proti Fredi in Venturi in dejstvo, da so med nedokončano obravnavo v Catanzaru branilci milanskega anarhista zrušili šibke temelje obtožnice
Minilo je komaj šest mesecev in stroj zaviranja sodnih postopkov je spet stekel, tokrat za preiskavo o prevratniškem rovarjenju Vetrov-niče in o spodletelih poskusih državnih udarov «črnega princa» Valeria Borghese ja in njegovih pajdašev. Rimski preiskovalni sodnik dr Fiore je sprožil spor o pnsto mosti. da bi se polastil tudi preiskav. ki jih v Padovi in Turinu vodka dr Tamburino in ar Violante Razlog je tokrat, češ da so preiskave tesno povezane in se delo sodnikov križa, kar pa re predvsem posledica pomarAkania koordinacije med delom raznih italijanskih sodišč. V teh dneh smo tudi priča naravnost mrzlični dejavnosti rimskih sodnikov ki skušajo ustvarili v prestolnici dvojnik pa-dovske preiskave, da bi tako dokazali, da gre pristojnost njim.
V tej akciji so našli mogočnega pokrovitelja v generalnem pravdni-ku pri kasacijskem sodišču, ki se je pred nekaj dnevi izrekel za združitev preiskav in je v vsem osvojil izvajanje rimskih kolegov. Ni to mesto, da bi se spuščali v analizo zavitih pravnih argumentacij, s katerimi je pravdnik zagovarjal «pravico» dr. Fioreja. da vodi združeno preiskavo in ki se zdijo vsekakor šibke, ne gre pa prezreti dejstva, da je rimsko sodno telo najbolj okužen del zarjavelega stroja italijanske pravice. Najbolj eklatanten dokaz je bil primer generalnega pravdnika pri prizivnem sod šču dr. Carmela Spa-gnuola, ki je v intervjuju z urednikom tednik'' «Il Mondo» obtožil svoje kolege korupcije in podrejenosti politični oblasti. Svagnuolo je sicer demantiral intervju, demanti pa je izzvenel neprepričljivo in navdihnjen z vrha. Zadeva je bila rešena na način, ki je že svojstven za režimske škandale v Italiji: rimski pravdnik je bil povišan in odstranjen, odmev škandala pa utišan.
Toda prav krčevita obramba reakcionarnih sil in polena, ki jih te mečejo pod noge demokratičnim sodnikom, so dokaz, da so D’Ambrosio, Tamburino, Violante in drugi napredni sodniki zadeli v črno in da so v razpletanju «črne mreže» le korak od samega vrha prevratniške centrale («General Miceli — je pred časom poudaril dr. Tamburino — je le člen zelo dolge verige.») Dolžnost vseh demokratičnih sil je. da jih v tem kočljivem trenutku za italijansko demokracijo, brezpogojno podprejo. To so dolžne žrtvam fašističnega nasilja, zlasti pa so dolžne to bodočemu rodu. da mu ne bo treba še enkrat z orožjem reševati državo izpod fašističnega jarma.
VOJ1MIR TAVČAR
Minister Dr Mila sprejel veleposlanika Pavičevlca
RIM, 11. — Minister za zunanjo trgovino De Mita je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika Miša Pavičeviča. Med dolgim in prisrčnim razgovorom je bila opravljena široka analiza trgovinskih tokov med obema državama, s posebnim poudarkom na izmenjavo na obmejnih področjih. Preučeno je bilo tudi stanje uresničevanja glavnih načrtov v okviru pogodb o so delovanju med Italijo in Jugoslavijo.
liiiititititiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiilliiliimiiiiiiiiMuiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiin
Po zaključku evropskega srečanja na vrhu ugotcvljajo politični opazovalci, da so bili doseženi nekateri konkretni rezultati, med katerimi omenjajo v prvi vrsti ustanovitev evropskega sklada za nerazvita področja. Poleg tega so Francozi privolili v ponovno proučitev britanske zahteve po novih pogajanjih za pristop Velike Britanije k EGS. Zaradi tega pišejo londonski dnevniki, da so v Parizu zabeležili njihovi predstavniki pomembno zmago.
Medtem ko se na seji CK KPI nadaljuje razprava o Berlinguerjevem poročilu, se je včeraj sestal tudi CK PSI. Tajnik De Martino je med drugim govoril o političnih perspektivah in ocenil kot «anahronistično» demokrščansko Željo po obnovitvi organičnega
;	Kf>;: .. :S
DANES
levega centra. Po De Martinovem mnenju je treba najti nove poti, ki bodo bolj ustrezale potrebam in zahtevam države.
Komisija za finance in zaklad-ništvo je včeraj sklenila na svoji seji, da se ponovno odpre rok za priznanje statusa partizanskega borca za bivše borce na Tržaškem, ki so se borili v inozemstvu. Sklep je zelo pomemben za številne naše bivše partizane, ki so sodelovali v vrstah NOV in POJ.
V Celovcu v krogih koroških Slovencev ocenjujejo v glavnem
negativno zadnje izjave kanclerja Kreiskega na njegovi tiskovni konferenci. Izražena pripravljenost Avstrije na pogovore z Jugoslavijo o položaju slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji naj bi bila zgolj taktični manever dunajske vlade. Obenem zavračajo koroški Slovenci trditve Kreiskega, čei da so razbili pogovore v okviru kontaktnega komiteja.
Boj afriškega črnskega prebivalstva je zabeležil včeraj pomemben uspeh: rodezijski predsednik Jan Smith je sporočil, da je bil dosežen soorazum med vlado in osvobodilnimi gibanji Rodezije za prenehanje gverile. Politični zaporniki bodo izpuščeni na svobodo, začele pa se bodo priprave za sklicanje ustavne konference.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
v.
12. decembra 1974
KOMISIJA ZA OBRAMBO DOKONČNO ODOBRILA ZAKON
Spet odprt rok za priznanje statusa partizanskega borca
Rok bo, po objavi v Uradnem listu, odprt za šest mesecev ■ Priznanje za borce iz Furlanije-Julijske krajine, ki so se vojskovali v tujini - Izjava predstavnikov VZPI-ANPI Calabrie in Kende
Senatna komisija za obrambo je dokončno odobrila zakon, ki za šest mesecev ponovno odpira rok za vlaganje prošenj za priznanje statusa partizanskega borca. Ponovnega šestmesečnega odprtja roka se lahko poslužijo bivši borci, ki so italijanski državljani in ki so med osvobodilno vojno prebivali v Furlaniji - Julijski krajini ter so se borili v tujini, in sicer v italijanskih ali tujih enotah.
Dejansko je senatna komisija za obrambo ugodila soglasno izraženi zahtevi bivših borcev s Tržaškega, Goriškega in drugih pokrajin naše dežele, ki se že več let bore za priznanje statusa partizana.
Predsednik VZPI - ANPI Arturo Calabria nam je s tem v zvezi dejal: «Odobritev tega zakona pomeni dosežek, za katerega se naši partizani zavzemajo že celih šest let. Upajmo, da bo s tem rešeno vprašanje moralnega priznanja borcem iz Furlanije - Julijske krajine in še posebej s Tržaškega, med katerimi je velika večina Slovencev. Na to moralno priznanje čakajo že trideset let.»
Calabria nam je še dejal, da bo partizansko združenje VZPI - ANPI nudilo bivšim borcem vse informacije in pomoč glede prošenj, da so pa — po zakonu — že vložene prošnje spet veljavne.
Pokrajinski podpredsednik VZPI -ANPI Vladimir Kenda pa nam je izjavil sledeče:
«Ponovno odprtje roka za vlaganje prošenj za priznanje statusa partizanskega borce je zelo pomembno za stotine in stotine bivših partizanov na Tržaškem in Goriškem. Pripominjam pa, da gre za pravico, ki je prejšnji zakoni niso v polnosti spoštovali, bodisi zaradi zavite oblike v kateri so bili objavljeni (Palamarov odlok iz leta 1956), ali pa zaradi razmeroma kratkega roka, kot ga je predvideval zakon iz 1. 1968. Na vsak način izražamo svoje zadovoljstvo nad tem dosežkom. Hkrati pa menim, da bi morala enotna komisija za priznanje partizanskih kvalifikacij v Rimu pohiteti s svojim delom, ker je bil njen dosedanji tempo zelo počasen ter se dogaja, da mnogi naši bivši borci, ki so vložili prošnje v zakonitem roku leta 1938, pa še vedno čakajo na priznanja.»
Program dela deželnega sveta
Novoizvoljeni predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je sklical sestanek načelnikov svetovalskih skupin, s katerimi se je dogovori! o programu dela deželnega zbora pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Načelnike svetovalskih skupin je Pittoni najprej pozdravil in jim zagotovil, da bo njegova skrb največja valorizacija dejavnosti deželnega zbora. Zatem je povedal, da je deželni svet sklican za torek. 17. decembra, ko bodo na dnevnem redu vprašanja in interpelacije. Zatem se bo deželni svet sestajal vsakodnevno do, najkasneje, 21 decembra. V teh nekaj dneh bodo svetovalci razpravljali in verjetno odobrili devet zakonskih osnutkov. Najvažnejši so osnutki o prevozih in bolniški oskrbi skladno z državnim zakonom 386, ki prenaša na dežele glavno breme upravljanja bolniške oskrbe
Drugi zakonski osnutki zadevajo urbanistiko, ureditev dela deželne u-prave, jamarstvo, zdravstvo, šport in regijsko združevanje občin na deželnem ozemlju.
Pittoni in drugi člani deželnega predsedstva se bodo danes srečali na poslovilni slovesnosti z dosedanjim predsednikom deželnega sveta dr. Berzantijem.
in v
Povračilni obisk prefekta Di Lorenza pri gen. konzulu Renku
Vladni komisar prefekt dr. Di Lorenzo je včeraj dopoldne vrnil obisk novemu generalnemu konzulu uri in ki ga bo vodil tajnik zdru
SFRJ v Trstu Ivanu Renku. Srečanje v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata je potekalo v prisrčnem razgovoru. Prefekta je
spremljal njegov šef protokola.
Včeraj dopoldne je gen. konzul Renko bil na vljudnostnem obisku pri predsedniku tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassiju.
Zasedanje o pobudah zadružništva proti draginji korist potrošnikov
V soboto priredi deželno združenje ARCC v prostorih videnske trgovinske zbornice na Trgu Venerio zasedanje na temo: «Pobude zadružništva v korist potrošnika in proti draginji ter za reforme». Zasedanja, ki se bo pričelo ob 15.
žen ja Alberto Pertoldi, se bo kot gost udeležil tudi predsednik združenja potrošnikov iz Emilije, Vale-rio Valeriani.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA POKRAJINSKEGA SVETA
TREBA JE USTVARITI NOV NAČIN ODLOČANJA
V razpravo so posegli svetovalci: Dragan ;KD), Paniz-zon (KPI), Pampanin (PLI), Juriševič (KPI) in Gozzi (KD)
Tržaški pokrajinski svet je sinoči nadaljeval razpravo o proračunu pokrajine za prihodnje leto, ki kot vsi ostali proračuni krajevnih ustanov izkazuje hud primanjkljaj ter odraža stvarno krizo krajevnih financ. Razprava se bo nadaljevala še danes, zaključila pa se bo v četrtek, 19. decembra, ko bodo spregovorili načelniki skupin, katerim bo odgovoril predsednik Zanetti, nato pa bo glasovanje o proračunu ter o raznih predloženih resolucijah.
Na sinočnji seji je prvi spregovoril demokristjan Dragan, ki je obširno obravnaval šolsko problematiko zlasti v zvezi s pooblaščenimi odredbami.
Za KPI je svetovalec Panizzon zelo obširno analiziral politična nasprotja, ki prihajajo do izraza v italijanski družbi, saj se po eni plati zaostruje kriza kapitalističnega sistema in produktivnih sektorjev, po drugi pa je Italija podrejena nadnacionalnim odločitvam. Svetovalec je podčrtal odgovornost Krščanske demokracije za tako stanje, saj je KD ustvarila sistem drobnih in velikih klientel. Iz orisa splošne gospodarske in politične kri-
niiiiiiiiiiiiMiiiiitiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l||||lll|llll||
SINDIKATI O NAMERAVANEM ZVIŠANJU PREVOZNIH TARIF ACEGAT
Najprej prevozit i konzorcij in zaščita ogroženih slojev
Delavske organizacije zahtevajo predvsem okrepitev prevoznih storitev za Kras in odročna področja - Olajšave za delavce, upokojence, brezposelne in dijake
Vprašanje Acegatovih tarif, predvsem tarif za prevoze, je spet na dnevnem redu in vse kaže, da jih namerava občinski odbor v Trstu odobriti in predložiti v najkrajšem času občinskemu svetu v ratifikacijo. S tem v zvezi je že v proračunski razpravi posegel svetovalec Kocjančič (KPI), ki je dejal, da njegova stranka odločno nasprotuje poviškom cene voznega listka.
Svoja stališča so občinskemu odboru pojasnili tudi sindikati, točneje sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL prejšnji petek. Federacija je svoje vodstvene organe spet sklicala za danes zjutraj, ko bodo preučili nastali položaj in zavzeli dokončno stališče. Vsekakor izhaja iz razgovorov, ki smo jih imeli s sindikalnimi voditelji, da prepuščajo organizacije vso politično odgovornost za podoben ukrep, če bo sprejet, občinski upravi, katero pa so seznanili s svojimi zahtevami, ki v bistvu ustrezajo pričakovanjem velike večine delavcev.
Gre predvsem za prednost, ki jo je treba dati ustanovitvi prevoznega konzorcija. Sindikati odločno nasprotujejo vsakemu povišku tarif do trenutka, ko bo ustanovljen prevozni konzorcij in v tem okviru rešena nekatere pereča vprašanja prometne povezave z okolico. Krasom in tistimi mestnimi področji, kamor se delavci vozijo na delo.
Na preprost način povedano, sindikati se ne strinjajo s tem, da bi najprej določali tarifno politiko prevozne službe ACEGAT, nato pa se lotevali njene reorganizacije, saj bi v takem primeru ostajalo konzorciju le malo pristojnosti, še manj pa možnosti resničnega odločanja.
Probleme prevoznih storitev za Kras, okolico in odročna področja
so za delavske organizacije prvenstvenega pomena in zato menijo, da jih mora občina rešiti takoj z odločno okrepitvijo obstoječih prog. Znano je, da je ACEGAT še pred nekaj tedni zagrozila, da bo zaradi težke finančne krize prisiljena skrčiti nekatere storitve. S tem se sindikati ne strinjajo in zahtevajo, naj se sploh ne govori o krčenjih preden bo ustanovljen konzorcij.
Kaj pa tedaj? Sindikati menijo, da mora medobčinski konzorcij za javne prevozne storitve smotrno reorganizirati vse prevozne storitve na pokrajinskem ozemlju, lahko se pri tem govori tudi o prilagojevanju tarif obstoječim potrebam, toda nikakor ne na račun «socialnih elementov» prevozne storitve. V preprostih besedah povedano, sindikati zahtevajo, naj tarifni poviški nikakor ne zadevajo tistih kategorij prebivalstva, za katere je prevoz «socialna storitev», to pa so delavci, upokojenci, brezposelni delavci in dijaki. Slednjim mora prevozni konzorcij nuditi ustrezne olajšave, glede katerih sme biti obstoječe stanje «najvišja meja», nikakor pa ne odskočna deska za nove poviške.
Sindikati so tržaški odbor opozorili tudi na nujnost, da se nekatere olajšave ohranijo in med temi predvsem «zeleni karton», se pravi izkaznica za 12 dnevnih voženj po olajšanih tarifah.
To so, torej, zahteve sindikalnih organizacij, ki dajejo prednost vprašanju medobčinskega konzorcija, ki se je že letos poleti zataknilo iz nerazumljivih vzrokov prav v okviru tržaške večinske koalicije. Sindikati poudarjajo v ta namen svojo avtonomijo do političnih strank, zahtevajo pa, da jo zaščitijo interesi kategorij, ki jih kot taki ne-
■iiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVA OKROGLA MIZA V «SLOVENSKEM KLUBU»
Kraševcem je treba omogočiti, da bodo lahko živeli in delali na svoji zemlji
O urbanistični ureditvi Krasa so govorili: časnikar Bogo Samsa, arhitekt Darij Jagodic, občinski odbornik Rafko Dolhar in svetovalec Stojan Spetič
V Slovenskem klubu je bila v torek zanimiva in živahna okrogla miza o urbanistični ureditvi Krasa, o kateri so govorih novinar Bogo Samsa, arhitekt Darij Jagodic, občinski odbornik dr. Dolhar in občinski svetovalec Stojan Spetič.
Bogo Samsa je v uvodu orisal razvoj tega vprašanja od odobritve tržaškega regulacijskega načrta in obveze, da se sestavi podrobni regulacijski načrt ter sedanje priprave za prvo fazo. ki bo pomenila peri-metracijo vasi in spremembo obstoječih normativov. Že ta postopek zahteva odločen politični pritisk, še zlasti pa je važen usklajen politični pritisk, da se doseže harmonična urbanistična ureditev Krasa v korist domačega prebivalstva. Zato se je Bogo Samsa zavzel za usklajevanje stališč in za izdelavo skupnih predlogov, kar pa še ne pomeni enotnega nastopa ter dopušča svobodno politično akcijo vsem čini-teljem.
Arh. Darij Jagodic je orisal nemogoče stanje, ko na primer vaščan ne more niti popraviti stranišča, ki je še vedno na dvorišču in nadaljeval, da se to lahko delno reši z normativi. Bistvo pa vidi v drugačnem pristopu k urbanističnemu reševanju, ki ne • sme več izhajati iz klasičnega določevanja con, temveč mora temeljiti na norih oblikah, ki bodo ščitile domačine. Stara oblika se je izkazala za neustrezno, ker je praksa pokazala, da so se na razpoložljiva zem-
ljišča naselili v 80 odst. primerih tujci in so samo 20 odst. izrabih domačini. Tu pa je tudi bistvo narodnostne zaščite.
Bistvo problema je tudi v tem, kaj narediti na Krasu, saj se ne sme reševati samo stanovanjskega vprašanja, temveč je treba v okviru podrobnega regulacijskega načrta proučiti ekonomski razvoj in ugotoviti, kaj bomo na Krasu sploh naredili.
Dr. Rafko Dolhar je dejal, da izvira precejšen del sedanjih težav iz nejasnosti, kje sploh vas je in iz norm, ki so neustrezne. To plat vprašanja bo mogoče rešiti v pričetku prihodnjega leta z določitvijo novih norm, za kar obstajajo obveze občinske uprave in zaradi česar je tud: bil časovno povezan podrobni regulacijski načrt za Kras s podrobnim regulacijskim načrtom za zgodovinsko središče.
Za prihodnost pa sta pred nami ponovno dve fazi in ie treba zagotoviti nadaljnji razvoj kraškega naselja. Pri tem pa je resnična težava. kako omogočiti domačinom naraven razvoj, da bo to v skladu z zakonom in da se preoreči izigravanje. Treba pa je tudi predvideti bodočnost celotnega kraškega področja. na katerem hočemo živeti in delati.
Stojan Spetič je ugotovil, da je bila do sedaj politična volja slaba, kar izhaja iz izrednega zavlačevanja nujnosti dosedanje trde borbe in priti-i skov kot tudi iz dejstva, da se je
Kvestor na obisku pri preds. dež. sveta
Novoizvoljeni predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je sprejel na vljudnostni obisk tržaškega kve-storja dr. Leonarda Musumecija.
bilo treba upreti neustreznemu zakonu o kraških rezervatih, itd. Spetič je zastavil osnovno vprašanje, komu Kras služi in če je samo spalnica za prebivalce, ali pa mora biti tudi živo področje, kjer se življenje v celoti odvija. Spetič se je strinjal z nujnostjo obeh faz in torej z reševanjem perečih vprašanj okrog pe-rimetra, toda tudi z nujnostjo podrobnega regulacijskega načrta, ki pa mora biti izdelan ob sodelovanju z neposredno prizadetimi Kraševci in torej celotne interesne skupnosti. Kraševci so že dah dah velike žrtve in zato morajo prejeti odškodnino.
Važen je tudi obstoj gorskih skupnosti, ki bodo novo demokratično sredstvo načrtovanja in pri katerih bomo imeli Slovenci več vpliva.
Med številnimi poslušalci je bil tudi jugoslovanski konzul Srečko Kovačič, v imenu skupnosti za obrambo slovenskega Krasa, ki obsega pet primorskih občin pa je prisotne pozdravil inž. Valič. V živahno razpravo so posegli dr. Berce, Volk, Bole, dr.
Šalamun in drugi. Lucijan Volk je opozoril zlasti na javnosti že znan dokument strokovnjakov, ki ga je pripravila Kmečka zveza že leta 1968 za Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA) o perspektivah kmetijstva v tržaški pokrajini s posebnim ozirom na izbire za njegovo va- • Občinska uprava sporoča, da bo lorizacijo V zaključku je disku- občinski bazen v nedeljo 15. decem-skusija izzvenela v ugotovitev nujnosti j bra odprt za občinstvo samo od 13. usklajenega političnega pritiska, da ure dalje, ker bo v njem v dopol-se omogoči Kraševcem, da bodo lab- j danskih urah vrsta tekmovanj v ko delali in živeh na svoji zemlji. 1 plavanju.
posredno ščitijo in to so družbeno izpostavljeni sloji prebivalstva. Razumljivo je, da bi negativna reakcija tržaške levosredinske koahcije izzvala pri sindikatih ustrezen odgovor, zato smo prepričani, da razprava o tarifnih poviških ne bo tako lahka, še manj pa preprosta. Sindikalna federacija pričakuje predvsem odgovor občinske uprave, od gibanja, ki se bo po tem ustvarilo med delavci, pa bo odvisno, kakšen bo rezultat tega «razgovora na razdaljo».
Raiws zjutraj proces zaradi prvega atentata na svetoivansko šolo
Prvi bombni napad na svetoivansko slovensko šolo bo danes zjutraj glavna tema sodne razprave proti Antoniu Severiju «Panchu», skoraj tridesetletnem ne povsem prisebnem fašistu, ki že več let sedi, ker ga je tržaško sodišče spoznalo za krivega, češ da je klevetal «kamerade» Neamija, Bressana in Ferraro, da so avtorji atentata. Ker je Severi med prvo razpravo (obsojen je bil na šest let ječe, nekaj pa jih je preživel v kriminalistični umobolnici) priznal, da je ura «timerja» bombe, ki na srečo ni eksplodirala, bila njegova, ga je tožilec d’Onofrio medtem obtožil sodelovanja pri atentatu. Bombo so fašisti nastavili na okno svetoivan-ske šole na predvečer obiska tedanjega predsednika republike Sa-ragata v Jugoslaviji.
Toskansko mesto Lucca pa bo te dni prizorišče drugega procesa, v katerem so na zatožni klopi tržaški fašisti, ki so avgusta lani z nožem hudo ranih sedemnajstletnega raznašalca hsta «l’Unità». Obtoženi so poskusa umora. V toskanskih zaporih so zaprti Gianpaolo Scarpa, Dagnor Nohch, Allessandro Smoilis ter tajnik «Avanguardia nazionale» Remo Viezzoh, ki so ga iz tržaške jetnišnice prepeljah v tamkajšnje zapore, ker ga bodo zaslišali kot pričo. Odsoten, ker je p« odkritju Fumagalhjeve teroristične organizacije MAR v Milanu, kateri je pripadal, bo Claudio Scarpa. Trenutno — tako zatrjujejo — je v Venezueli.. Obtožen poskusa umora, toda na svobodi, je Roberto Zuppello, prav tako član «Avanguardie nazionale», sicer pa sin pred kratkim umrlega policijskega funkcionarja.
ze je svetovalec prešel na obravnavo konkretnega programa tržaške pokrajine in pri tem dejal, da je pokrajina dokazala važne realizacije na poti napredka in preosno-ve, da pa so pri tem tudi prišla do izraza notranja nasprotja v večini. Ta del svojega poročila je svetovalec zelo podrobno utemeljil z orisom reforme psihiatrične bolnišnice in skrbi za osamljene ter han-dikapirane. Zaključil je, da komunisti ne morejo glasovati za proračun zaradi ostrih političnih nasprotij, ki jih ločijo od sedanje večine zlasti glede načina upravljanja. To prihaja do izraza že v odnosu do pokrajinskega sveta, ki ga v resnici kličejo, da potrdi sklepe, ki jih je prej že odobril pokrajinski odbor. Nezadostne so pobude v odnosu do dežele, ki je v določenem smislu tudi centralistična in do države, kot so še zlasti nezadostne pobude za obrambo tržaškega gospodarskega potenciala.
Za liberalce je svetovalec Pampanin ugotovil, da je deficit pokrajine dosegel štiri milijarde in pol in da bodo pasivne obresti znašale 800 milijonov. To pa pomeni, da javni u-pravitelji ne morejo več nuditi kvalitetnih in količinskih uslug, ki jih pričakuje prebivalstvo. Proračun sicer prikazuje dokaj točno sliko, v njem pa — po mnenju liberalnega predstavnika — ni nobene pogumne pobude, da bi pospešili postopke in se otresli parazitskih in nepotrebnih izdatkov.
Za KPI je Juriševič podčrtal, da se svetovalska skupina ni izrekla proti štiriletnemu načrtu, temveč da se je vzdržala, ker pričakuje od tega načrta mnogo in ker je od realizacije tudi odvisna ocena dela pokrajinske uprave. Nato je kritično ocenil nekatere pojave v socialnem skrbstvu.
Za KD je še spregovoril svetovalec Gozzi, ki je izhajal iz analize povsem novega skrbstva za «izključene», ki je ustvarilo tudi povsem nov politični odnos do tega vprašanja. Pokrajina že tri leta vodi novo in pogumno politiko, ki so jo omogočile stranke leve sredine in katero je - včasih tudi kritično — podprla KPI, medtem ko desnica kratkovidno še vedno govori o «aseptični» in nevtralni znanosti, ki služi sami sebi.
Iz te konkretne razprave je svetovalec prešel na splošno razpravo o političnih odnosih, ki so se ustvarili na povsem nov način v onih organih, kot so to krajevne konzulte, mestni odbori itd., kjer so v prvi vrsti prisotni ljudje in to revnejši sloji in kjer prihajajo do izraza ljudske težnje. Gozzi je v tej zvezi podčrtal, da je treba najti «nov način, kako se dela politika» in to takšen, da bodo lahko prišle do izraza vse težnje in vse potrebe še predno se o nečem odloča.
ABONMA GLASBENE MATICE
Orkester RTV Ljubljana drevi v Kulturnem domu
Glasbena matica nam bo drevi nudila v Kulturnem domu že četrti koncert svoje sezone 1974-75. Nastopil bo veliki simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha in s solistom hornistom Jožetom Faloutom.
Tako orkester kot dirigent in solist so zanesljivo jamstvo, da bomo tudi tokrat deležni kvalitetnega muziciranja, kar je za koncerte, ki jih posreduje GM, že pravilo. Orkester RTV Ljubljana je doslej nastopil v našem mestu dvakrat. Prvič v prvi abonmajski sezoni GM, drugič pa za Tržaško koncertno društvo v gledališču Rossetti. Obakrat je potrdil svoj ugled ne le v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem in evropskem merilu in strokovna kritika ga je zelo dobro o-cenila. Prvič pa se nam bo orkester, ki ga sestavljajo v veliki meri mladi instrumentalisti, predstavil z dirigentom Munihom. Marka Muniha smo doslej poznali bolj kot dirigenta akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» in ga cenili po njegovih pevovodskih kvalitetah. Vemo pa, da se je tudi kot orkestralni dirigent že zelo lepo uveljavil. Jože Falout je hornist evropskega, če že ne svetovnega slovesa. Nastopal je že z najboljšimi evropskimi in ameriškimi orkestri in vsem vabil niti ne utegne ustreči. Tudi v našem Kulturnem domu smo ga že poslušali in njegovo izvajanje nam je ostalo v spominu kot enkratni umetniški dogodek.
Spored drevišnjega koncerta bo obsegal Kogojeve «Bagatele za orkester» v Srebotnjakovi priredbi. Mozartov koncert za rog in orkester ter šoštakovičevo Simfonijo št. 1 v F-duru op. 10. Zanimiv spored, v katerem bo orkester lahko prišel do polne veljave.
Zborovanja KPI
Tržaška avtonomna federacija KPI prireja jutri, ob 19. uri v g!; v-ni dvorani v Ul. Madonnina 19 javno razpravo na temo: «Huda kriza bolnišnic v Trstu — perspektive za katinarsko bolnišnico — konvencija med univerzo in bolnišnico». Govorila bosta član pokrajinskega tajništva in član upravnega sveta bolnišnic Claudio Tonel ter predstavnik pokrajinske zdravstvene komisije dr. Sergio Minutino.
Sekcija KPI pri Sv. Jakobu prireja jutri, 13. decembra, ob 20. uri, na sedežu v Ul. S. Zenone 10 zborovanje, na katerem bo o sedanjem gospodarskem položaju v državi govoril senator Silvano Ba-cicchi.
Millerjev ^Crogiuolo» v Bole bife vi režiji
Ansambel tržaškega Stalnega gledališča se pod vodstvom znanega gledališkega in televizijskega režiserja Sandra Bolchija pripravlja na uprizoritev dela Arthurja Millerja «Il Crogiuolo». V zvezi s temi pripravami je Balchi dal za širšo javnost nekaj izjav o razlogih, ki so narekovali izbiro tega dela ter o načinih, s katerimi se je dela lotil. Aktualnost Millerjevega dela s številnimi vprašanji, ki jih odpira, je po Bolchijevem mnenju namenjena v prvi vrsti mlajšemu občinstvu. Poleg tega je minilo že dvajset let od prve uprizoritve tega dela v Italiji in v tem času so se razsežnosti marsikaterega problema spremenile. «Il Crogiuolo» obravnava v bistvu problematiko «lova na čarovnice» v širšem pomenu besede, ali z drugimi besedami potencirani strah v nas in izven nas, da bi lahko bili zaradi političnih ali moralnih obrekovanj zapleteni v vznemirljive sodne procese, kakršne srečujemo pri Kafki.
Millerja je navdihnil resnični dogodek iz 17. stoletja — skuvina deklic ameriškega mesteca Salem si izmisli neki čarovniški dogodek, ki zaplete v spiralo strahu in groze celotno skupnost ter se zaključi z obsodbo 72 ljudi, ki jih zažgejo na grmadi.
Da bi vnesel vzdušje groze na oder ter prepričljiveje ustvaril dialog z občinstvom je Balchi dal drami nekakšen surrealističen pečat ter zreduciral scenografijo na bistveno. Scenografijo je namreč pripravil Sergio D’Osmo, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Lino Traisi, Ludovica Modugno in Franco Mezzora.
PROMETNA NESREČA V MILJAH
Svetovalec Donadel laže poškodovan
Miljski občinski odbornik in deželni svetovalec Galhano Donadel je postal sinoči v bližini svojega doma žrtev lažje prometne nesreče. V Kolaričevi ulici ga je namreč povozil 19-letni Diego Marassi iz Kolaričeve ulice 17, ki je upravljal avtomobil vrste fiat 1100 R. Donadel si je najbrž zlomil kost v levem stopalu, poleg tega pa je za-dobil več udare: / na obeh nogah. Okreval bo v 10 dneh.
Sestanek komisije za deželno knjižnico
Pod predsedstvom svetovalca Mar-tinisa se je sestala posebna komisija za nadzorovanje knjižnice deželnega sveta. Po predsednikovem poročilu o delovanju knjižnice v preteklih dveh letih, se je razvila razprava, v katero je poseglo več svetovalcev. Poudarili so, da je treba knjižnico ojačiti in posodobiti, da bodo svetovalci lahko vedno pravočasno in podrobno obveščeni o vseh vprašanjih, ki zadevajo delovanje deželnega sveta.
Upokojenec utonil v morju
V bližini pomola Audace so včeraj dopoldan tržaški gasilci potegnili iz morja truplo 76-letnega upokojenca Francesca Hervatina. ki je najbrž padel v vodo v noči od torka na sredo. Ob prvem pregledu je namreč zdravnik Rdečega križa ugotovil, da je mož utonil le nekaj preden so našli njegovo truplo.
Hervatin, ki je živel v Ul. Bàtterà 22, ni imel na sebi nobenega dokumenta in mu zato niso mogli takoj ugotoviti imena. Spoznala pa ga je njegova sostanovalka, 81-letna upokojenka Celestina Flego vd. Ciak, ki je tudi povedala, da je bil zadnjič doma v torek zjutraj.
Uspešen vlom
v Miramarskem drevoredu
Krznena plašča iz nerca in antilope, usnjena potovalna torba, 200 tisoč lir v gotovini in dragocen nakit, to je bil plen stanovanjskih miši, ki so tokrat obiskale stanovanje družine Foschi v Miramarskem drevoredu 129. Tatovi so svoj podvig o-pravili v torek popoldan, ko je bil Sergio Foschi na delu, njegova žena Clara pa pri starših. V stanovanje so vlomili s pomočjo izvijača, nato pa so vse prostore dodobra razmetali in izginili s plenom, katerega vrednost znaša približno dva milijona in pol. Sam krznen plašč iz nerca velja namreč milijon lir.
Skupščina komunističnih uslužbencev Acegata je izglasovala resolucijo, v kateri izraža nasprotovanje uslužbencev proti povišku tarif prevozov, obenem pa zahveta čimprejšnjo ustanovitev pokrajinskega konzorcija za javne prevoze.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità so odprli razstavo del slikarja Irenea Ravalica. Razstava bo odprta do vključno 19. decembra.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 12. decembra
ALJOŠA
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.45 — Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 15.26 Jutri, PETEK, 13. decembra LUCIJA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,8 stopinje, najnižja 8,4, ob 19. uri 9,8 stopinje, zračni pritisk 1008,3 rahlo pada, brezvetrje, vlaga 93-od-stotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, padavine 5 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 11,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. decembra 1974 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Francesco Gregorio, 75-letni Vittorio Indrigo, 86-letni Giovanni Boschin, 86-letni Mario Francovich, 67-letni Narciso Pizzin, 78-letni Adolfo Pilla.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec ttel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1974/75
Četrti abonmajski koncert Danes, 12. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana
Dirigent: Marko Munih Solist: Jože Falout - rog Spored:
M. Kogoj - A. Srebotnjak:
Bagatele za orkester W. A. Mozart:
Koncert za rog v Es-duru, št. 3 D. Šostakovič:
Simfonija št. 1 v F-duru, op. 10 Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
PAVEL GOLJA
JURČEK
Pravljica v 4 dejanjih s prologom V torek, 17. decembra ob 15.30
Uredništvo mladinske revije
GALEB
obvešča vse naročnike, da bo
NAGRADNO
ŽREBANJE
v TOREK, 17. DECEMBRA, OB 17.30 V KULTURNEM DOMU po predstavi mladinske igre
JURČEK
Uredništvo vabi vse tiste naročnike, ki niso še poslali dopisnic, naj to čimprej store, ali naj jih prinesejo v Tržaško knjigarno.
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
vabi na predavanje TARASA KERMAUNERJA
Moje osebno srečanje z Edvardom Kocbekom
v soboto, 14. decembra, ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma.
PREDAVANJA KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza priredi vrsto predavanj o temi:
«Kaj moramo vedeti o davkih»
ki jih bo imel dr. Stanislav Oblak po tem razporedu: danes, 12. decembra ob 19. uri pri Josipu Perčiču v Saležu št. 43; jutri, 13. decembra ob 19. uri v prosvetni dvorani v Lonjerju.
Vabljeni vsi kmetje in vaščani! Tajništvo Kmečke zveze
PD «Kraški dom» z Repentabra priredi v občinski kopalnici v Repnu, 13. t.m. ob 20. uri predavanje Bruna Križmana
POTOVANJE PO KUBI Predavanje bo ilustrirano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
BALETNA ŠOLA
Srečanje staršev in otrok s koreografinjama bo jutri, 13. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu.
Uprava SSG
PD «RDEČA ZVEZDA» iz Saleža priredi danes, 12. t.m., ob 20.30 v telovadnici osnovne šole v Saležu predavanje Bruna Križmana
POTOVANJE PO KUBI
Vabljeni!
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127: 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste.
wss
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
jrnsr - ULICA F FILZMO ® 61AAG
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Gledališča
SSG
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v TRSTU gostuje jutri, 13. t.m., ob 19.30 v Postojni s predstavo Ivana Cankarja: «Za narodov blagor».
VERDI
Jutri ob 20. uri prva predstava Puccinijeve opere «La Bohème». Dirigent Gianfranco Masini, režija B. de Tomasi; v glavnih vlogah bodo nastopili K. Ricciarelli (sopran), J. Carreras (tenor), R- R2" zo, A. D'Orazi, F. Furlanetto in L» Rolli.
STALNO TRŽAŠKO GLEDALIŠČE
V času od 13. do 17. decembra si bodo v tržaškem Avditoriju sledile predstave D. Fabbrijevega dela «Inkvizicija» (režiser D. D'Anza, scene in kostumi S. d Osmo). NastopaU bodo V. Sanipoli, W. Maestosi, M. VanJ nucci in G. Biavati, in sicer v okviru Sodobnega italijanskega gledališča,
S. Solchi končuje v Trstu priprave za uprizoritev A. Millerjevega dela «Topilnik» (scenografija S. d’Osmo, kostumi M. Monteverde). Drama bo v našem mestu na sporedu šele v. februarju, poprej pa bo Stalno tržaško gledališče nastopilo v Gradezu,-Pordenonu, Gorici, Vidnu in drugi -središčih v naši deželi in notranjosti Italije.
Kino
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
665.50 1540,— 251,10
146.50 267,60
37,60
36.50 36,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
La Cappella Underground 19.00—2130 «La notte del furore». George L. Scott in Richard Basehart.
Ariston 16.30—22.00 «Ogni nudità sarà proibita». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «La mafia lo chiamava il Santo, ma era un castigo di Dio». Roger Moore in Rosemary Dexter. Barvni film.
Excelsior 16.00 «La poliziotta». Barvni film, v katerem igrajo Mariangela Melato, Orazio Orlando. Renato Pozzetto, Mario Carotenuto
Grattacielo 16.00 «Codice d amore o-rientale». Piera Vivarellija. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18-letom.
Fenice 16.00 «Amore amaro». V glavni vlogi Lisa Castoni. Barvni film-
Eden 15.30—22.15 «La montagna sacra». Režija Alexander Jodorowsky. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Un uomo, una città», barvni film, igra E. M. Salerno, prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «L'erotomane». Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Milano odia: la polizia non può sparare», T. Milian m H. Silva. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «A muso duro», barvni film. igra Charles Bronson.
Impero 16.30 «Chi te 1 ha fatto faie»-
B.	Streisand. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Carnalità». Femi Benussi. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La brigata del diavolo». William Holden. Barvni film.
Ideale 16.00 «Il teatro della morte».
C.	Lee. Barvni' film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.30 «Serpico». glavni vlogi Al Pacino. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Stephane, una moglie infedele». S. Audine. Barvni film. Prepovedano mladini pod • e •
Astra 16.30 «I due assi del guantone». Franco Franchi m 1 grassia. Barvni film-	dei
Mignon 16.00—22.00 «La § mondi». Barvni fHm- .	„„ c„iar.
Radio 16.00 «Unico indizio una pa gialla». Barvni film-	,.
Volta-Milje 17.00 «Le monache Sant’Arcangelo». Anne Ve p p0. Lue Merenda. Barvni hm1' vedano mladini pod 18. letom.
B
Šolske vesti
Roditeljski sestanek na državnem učiteljišču A. M. Slomšek v bo v soboto, 14. t.m., ob 17-30- a dnevnem redu bo tudi poročilo o novih zbornih organih, ki bodo zace i delovati že to šolsko leto. Starsi «o vabljeni, da se sestanka poinoste-vTno udeležijo.
Ravnateljstvo
Razna obvestila ^
Združenje staršev otrok osnovne šole «Oton Župančič» in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine vljudno vabi na letošnji prvi skupni večer, ki bo danes, 13-decembra 1974 ob 20. uri v solskih prostorih v Ul. Caravaggio 4. Pavla Kolarič bo prikazala «SV. IV'AN V PRETEKLOSTI». Po predavanju se bodo prisotni pomenili o bližnjih šolskih volitvah.
Izleti
ŠK Kras priredi v soboto, 14. t.m-ob priliki odbojkarske tekme C liž® Brusegna — Kras, izlet v Padovo. Vpisovanje pri D. Kreševič, Zgonik 49 ali pa na telefon štev. 22-91-20-SPDT prireja v nedeljo, 15. decembra, izlet po Krasu. Odhod z Opel» ob 9.30 (pri tramvajski postaji), P10" ti Repentabru, Colu, na Volnik, Sent-lenari, v Samatorco in Križ.
Prispevki
V	počastitev spomina nepozabne mame ob 20-letnici smrti darujejo Rico, Jelica in Vlasta 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Emila Da-neva darujeta Gizela in Nini Sedmak (Križ št. 221) 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 5.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Karla Bana darujeta družina Štoka 5.000 lir in družina Rupel 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin Silvestru Rauberju — Vetu darujeta Emilija in Angel Vremec 3.000 lir za PD Tabor in 3.000 lir za &D Polet.
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
12. decembra 1974
KRATEK RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM BRANKOM JAZBECEM
Tržaški Mladinski krožek usmerja svoje napore v kulturno izobraževanje mladine
Predavanja morajo poslati bistvena komponenta krož-kove dejavnosti • V januarju otvoritev nove dvorane
Branko Jazbec
«že ob svojem nastanku si je Mla-“Mski krožek iz Trsta zadal dva poglavitna namena: z rekreacijo združevati delavsko in študirajočo mladi-no in gojiti kultumo-vsebinsko dejavnost. Danes so naši nameni popolnoma isti.
V	treh letih delovanja Smo na obeh Področjih želi različne uspehe. Plesov, ki so glavna razvedrilna dejavnost, se je v prostorih Dijaškega doma udeležila četrtina naše tržaške mladine; kolikor obstajajo v tej dejavnosti problemi, so ti le občasnega organizacijskega značaja. Predavanje in seminarji, čeprav raznovrstni in aktualni, pa niso pritegnili zaželenega števila obiskovalcev. Vendar pa velja prav v to dejavnost koncentrirati naše napore, ker nam n° le ta dejavnost, če bomo uspeh vanjo vključiti zadovoljivo število mladih, pričala o uspešno opravljenem delu in o njega smislu.
Krožek seveda goji tudi druge raznovrstne dejavnosti: vse pa težijo k temu, da bi si ustvarile krog obiskovalcev, v katerem bi vsi sodelovali med seboj in se obenem izpopolnjevali v poznavanju slovenskega izrazoslovja na raznovrstnih področjih, kar je drugače skoraj nemogoče, saj imajo na razpolago v glavnem le italijansko čtivo.
Idealno bi torej bilo, da bi vpeljali plese v svoj dokončen tir m da bi se nato posvetili ostalim dejavnostim In tem priključili čim večje število
mladih.»
Tako nam je predsednik, akademik Branko Jazbec, na kratko označil tJ.avne kai aktenstike Aiiadinskega krožka, ki stopa letos v svojo četi> 10 sezono.
Mladinski krožek je pričel s svojo dejavnostjo, ki je bila že tedaj ločena v sobotne plese in predavanja, v Gregorčičevi dvorani v sezoni 1971-72. Vendar pa se je kmalu nato preselil v mladinski center «Srečko Kosovel» v W. Ginnastica, kjer ima še danes svoje prostore.
Pomemben datum v kratki zgodovini krožka predstavlja 26. maj 1973, ko so se člani zbrali na 1. občnem zboru ter začrtali nadaljnje delo. Po lem občnem zboru je postala dejavnost krožka bolj redna in bolje organizirana. Pokazali so se prvi uspehi. Predvsem kar se tiče udejstvovanja Posameznih odsekov. Nobenega dvoma ni. da predstavlja najuspešnejšo plat krožka folklorna kupina «Stu ledi», ki
imela prav pred kratkim voj krstni celovečerni nastop v Kulturnem domu. Predvsem v zadnjem času pa so tudi ostali odseki kot fotokrožek, disco klub, odseki za izlete, zabavne večere in predavanja dosegli pomembne rezultate
V	okviru fotokrožka, ki ga vodi Fabio Smot ak, deluje ožja skupinica, ki ima na razpolago dobro opremljeno temnico za razvijanje in tudi fotografski aparat. Kljub maloštevilnosti Pa je skupina precej aktivna, saj je do sedaj že pripravila nekaj razstav v Dijaškem domu. «Naš namen je, — nam je dejal Fabio •— da gojimo eksperimentalno estetsko fotografijo in da se v tem čimbolje izpopolnimo. Obenem pa stalno zbiramo fotografsko dokumentacijo dejavnosti našega krožka.»
Ponos disko kluba je odlična aparatura. Pa tudi diskoteka, ki jo člani stalno dopolnjujejo, je precej bogata. Disco klub je do sedaj organiziral več zanimivih predavanj o glasbi, vendar pa ta niso uspela, ker je bilo število poslušateljev prenizko.
Odsek za predavanja ima za sabo bogato delo, ki pa žal ni vedno naletelo na ustrezne in pričakovane rezultate. Odsek je organiziral celo vrsto predavanj izobraževalnega, potopisnega, pohtičnega, književnega in socialnega značaja, od katerih so bila nekatera nadvse zanimiva in izčrpna. Manjkala pa je glavna komponenta za uspeh: publika. Odziv je bil največkrat maloštevilen, nekajkrat celo porazen. Jasno je torej, da je treba najti nov način, ki bi privabil več mladih. S tem se strinja tudi predsednik krožka Branko Jazbec, ki nam je jasno povedal, da bo vnaprej vodstvo usmerilo svoje napore prav v to dejavnost, ki mora postati glavni faktor izobraževalnega dela krožka.
Nedvomno so imela zimovanja, ki jih je krožek pripravil dvakrat zapo-red v Bohinju, več uspeha, étevilni udeleženci so bili nadvse zadovoljni z uspešno združitvijo rekreacijske in kulturne dejavnosti. Poleg smučanja pomenijo namreč ta zimovanja srečanje z nekaterimi slovenskimi osebnostmi. Tako je prvič udeležence obiskal Mitja Ribičič, drugič pa Tone Svetina.
Zabavni večeri, oziroma plesi so do sedaj odigrali važno vlogo za krožek. Na njih se namreč zbere veliko mladine, ki očitno čuti potrebo po taki zabavi. Zgrešeno bi torej bilo zanemarjati tovrstno dejavnost, ki lahko v prihodnosti veliko pripomore k čimve^ji enotnosti krožka.
Izmed ostalega bi omenih še seri-
jo filmov, ki so jih vrteli v Dijaškem domu, nekaj gostovanj Slovenskega a-materskega gledališča in seminarje, ki so bili posvečeni nekaterim važnim vprašanjem socialnega in političnega značaja.
Letošnja sezona se je kot običajno pričela s sobotnimi plesi, poleg tega pa je bilo v Mladinskem krožku že prvo predavanje. O astronomiji je govoril ljubljanski gost dr. Dominko in tokrat lahko rečemo, da je bil odziv številnejši. Tudi obiska tržaškega astronomskega observatorija, za katerega je poskrbel pobudnik za predavanje Boris Udovič, se je udeležilo lepo število mladih.
Kakšni pa so načrti krožka za najbližjo prihodnost? «Predvsem bi povedal, — nam je dejal Jazbec — da bomo v zelo kratkem času dobih novo dvorano, ki bo služila v prvi vrsti za predavanja in pa tudi za osta le dejavnosti. Nedvomno je to pomembna pridobitev, s tem pa bomo vsaj delno razbremenili Dijaški dom Ne smemo namreč pozabiti, da nam je Dijaški dom do sedaj veliko pomagal pri našem delu. Dvorano bomo odprli januarja in v njej se bo lahko zbralo približno dvesto ljudi.
V načrtu imamo tudi tesnejše sodelovanje z ostalimi mladinskimi or-ganizacijami (tudi tistimi iz matične domovine) in tu mislim predvsem z goriškim Mladinskim krožkom.
Sicer pa mislim, da moramo še vnaprej gojiti tiste dejavnosti, ki so se do sedaj pokazale za pozitivne, Jasnost idej, požrtvovalnost, tovarištvo, strpnost, doslednost in globoka zavest o naši narodni pripadnosti pa morajo ostati še nadalje gesla našega kolektiva.»
S. KAPIC
V DUHU DEMOKRATIZACIJE ŠOLSTVA
Na vseh slovenskih šolah na Goriškem začetek razprave o pooblaščenih odredbah
Prizadevanja za samostojni deželni okraj za vse slovenske šole ■ Stiki med Goričani in Tržačani
Nfl POBUDO DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA
Dijaki trgovskih zavodov bodo pisali o zadružništvu
Nalogo bodo pisali tudi dijaki slovenskega zavoda «Ž. Zois» Jutri v Verdiju javna manifestacija o zadružništvu
«Pomen in vloga zadružništva, tako iz družbenega, kot iz gospodarskega vidika» — na to temo pripravlja deželna služba za zadružništvo vrsto pobud z namenom, da bi razširila idejo zadružništva pred-
.usem m^ študjiajočm gladino. V
tem okviru no priredila javno manifestacijo, na kateri bosta govorila deželni odbornik za kulturne dobrine Mizzau ter deželni svetovalec Zanfagnini (PSI), ter nagradni pismeni natečaj za dijake trgovskih tehničnih zavodov v Trstu, meč katerimi je tudi slovenski trgovski tehnični zavod «Žiga Zois».
Javna manifestacija bo jutri, 13. decembra, ob 9. uri, v mali dvorani gledališča «Verdi». Manifestacije, ki ji bo predsedoval deželni odbornik za zadružništvo Mauro, se
VABILO
vsem borkam in borcem briško-beneškega odreda Vse borke in borci briško-be-neškega odreda vabimo na proslavo in tovariško srečanje ob 30. obletnici ustanovitve odreda. Jubilej bomo proslavili tako, da bomo 14. decembra 1974, ob 10. uri, odkrili spominsko ploščo na hiši v Gradnem. kjer je bil ustanovljen odred. Ob 13. uri bo v zadružnem domu na Humu pri Kojskem tovariško srečanje vseh borcev odreda, ob 17. uri pa bo družabni večer s kulturnim programom, prav tako v zadružnem domu na Humu pri Kojskem.
želja odbora je, da se tega jubileja udeleži čim več bork in borcev odreda.
Posebnih vabil ne bo.
Pripravljalni odbor
NAŠA IZREDNA RAZSTAVA
bo odprta samo še v nedeljo, 15- decembra neprekinjeno od 9.30 do 19.30
VSAK OBISKOVALEC DOBI POSEBNO DARILO. Obiskovalci in kupci sodelujejo pri žrebanju 15 BOGATIH NAGRAD
Žrebanje 7. 1. 1975
(f§
DARVVIL

TRST Trg Sv. Antona 4 I. - It. • lil.
IZKORISTITE POSEBNE POPUSTE
do 20% pri vseh draguljih z žlahtnimi kamni
20% pri vseh ročnih urah DARWIL iz 18 Kt. zlata
do 10% pri vseh ročnih urah DARWIL
Aut. Min. 4/157429 od 30. 11. 1974
bodo udeležili poleg dijakov in njihovih profesorjev tudi predstavniki in funkcionarji šolskega skrbništva ter deželnih zadružnih organizacij. Ta konferenca bo dejansko osnova pismene naloge o zadružništvu, ki jo bodo nato pisali dijaki četrtih in petih razredov trgovskih tehničnih zavodov. Med temi bosta, poleg omenjenega slovenskega zavoda «Žiga Zois», še tehnična zavoda «Gian Rinaldo Carli» in «de San-drinelli». Naloge bo ocenjevala posebna komisija, ki jo bo imenovala deželna komisija in kateri bo predsedoval deželni odbornik Mauro. Nagradili bodo šestdeset najboljših nalog. Nagrajeni dijaki bodo prejeli 75 tisoč lir.
Deželno odbomištvo za zadružništvo je istočasno sklenilo, da bo nagradilo tudi diplomsko tezo na tržaški univerzi na temo zadružništva. Nagrada znaša pol milijona lir.
Navodila Acegata proti zmrzovanju vode v ceveh
Uprava Acegata je sporočila vrsto nasvetov potrošnikom vode v zimskem obdobju. Lastnikom in upravnikom hišnih blokov Acegat svetuje, da zavarujejo glavni števec in ventil osrednjega priključka z žak-Ijevino in žagovino. Primerno je tudi, da se pravočasno ugotovi, ah glavni ventil v vhodu poslopja pravilno deluje, in da se tako lahko hermetično zapre pritok vode v notranje cevi. V primerih izrednega mraza je treba izprazniti vse cevi tako, da se odpre «zimski odtok» ali pa najnižja pipa v poslopju. Ko je mraz mimo, se lahko spet odpre glavni ventil, da voda priteče v cevi in do pip, pri tem pa je treba odpreti glavni ventil zelo počasi in omogočiti, da se zrak iz cevi izteče skozi odprte pipe vseh stanovanj.
V primeru, da so posamezna stanovanja povezana z osrednjim sistemom števcev vode, se ob hudem mrazu lahko odpre pomožni iztok za vodo, vendar je treba takoj obvestiti Acegat, ki mora namestiti nov pečat. Vsaka nepravilna uporaba «zimskega odtoka» in vode, ki se od tam izteka, bo kaznovana po predpisih.
Za preprečitev zmrzovanja vode, kar bi poško ' >valo cevi, ki bi počile zaradi ledu, svetujejo tudi posameznim notrošnikom, naj obvarujejo števec v stanovanjih s krpami. V primeru izrednega mraza pa naj zaprejo glavni ventil in odprejo vse pipe, da se voda odteče, v stranišču pa naj potegnejo vodo, da se izprazni posoda.
KRZNA
SUFER ElJCGANTNi MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVKJ
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Viale XX
TEL 796-301 Settembre it 16/111
V teh dneh potekajo na vseh šolah, tudi na slovenskih, sestanki, na katerih šolski zastopniki opozarjajo starše na pooblaščene odredbe, ki določajo, da šole upravljajo sveti, ki jih bodo sestavljali starši, profesorji ali učitelji, pomožno osebje in na višjih srednjih šolah tudi dijaki.
Taki sestanki so bili doslej v sko-ro vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Učiteljice so staršem, ki so se sestankov povsod udeležili v velikem številu, razložile demokra tični pomen novega zakona ter tudi nakazale področja, na katerih bodo imeli bodoči sveti pristojnost. Čeprav ni še prišlo do formalnih volitev, te bodo namreč januarja in februarja, so ponekod starši že predlagali razrednega zastopnika. Skoro povsod prihaja do ozraza težnja, da bi morali na slovenskih šolah sestaviti enotne liste, ne da bi v volilni boj posegale različne skupine.
V zvezi s tem se je sestal v torek zvečer tudi šolski odbor. Seji so prisostvovali zastopniki raznih manjšinskih organizacij, Sindikata slovenske šole in političnih strank. V teh dneh so imeli goriški zastopniki šolskega odbora stike s tržaškimi kolegi in prišlo je do koristne izmenjave mnenj, tako glede zahteve po samostojne' i okraju za vse slovenske šole v deželi kot glede vprašanja enotnih list. Poudarjena ie bila potreba, da se akcija vodi enotno v deželnem merilu. Na torkovem sestanku so določili delegate, ki bodo vodili pogovore s Tržačani, ter komisijo, ki bo skrbela za potek volilne propagande na vseh šolah.
Tudi uvodni del roditeljskega sestanka na srednji šoli «Ivan Trin-ko» v Ulici Randaccio je bil posvečen temu vprašanju. Izredno velikemu številu staršev, so do kraja napolnili kletno telovadnico, je pooblaščene odredbe obrazložila ravnateljica prof. Simčič-Lojkova, nato pa so se starši porazdelili po razredih, kjer so se s profesorji pogovarjali o učnih uspehih dijakov. Posebni sestanek pa je bil za starše z Vrha, kajti v voznem redu za večerne vožnje atobusa iz Gorice na Vrh je prišlo do spremembe, ki ne prija šolskemu pouku.
ob naši meji. Lansko leto tega turnirja ni bilo zaradi pomanjkanj’a finančnih sredstev, saj je bilo treba ob vsakem srečanju šahiste tudi pogostiti. Letos so to oviro odpravili in kaže da bo turnir postal tradicionalen za šahovske krožke in naše dežele in Slovenije.
Kot smo uvodoma rekli, je prvo kolo šahovskega turnirja bilo Gorici, in sicer na sedežu kulturnega krožka «Stella Matutina». Na svečanosti, na kateri je bil prisoten tudi deželni odbornik za zdravstvo dr. Tripani, je goriški župan De Simone v svojem govoru podčrtal prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, ki veže ljudi ob meji.
Ob koncu prvega kola zaseda prvo mesto ekipa iz Trsta, drugi so šahisti iz Idrije, nato sledijo ostale ekipe.
Zakon o prosti coni sprejet v senatu
Predsednik trgovinske zbornice Lupieri nam je včeraj sporočil, da je šesta senatna komisija sprejela predlog zakona senatorja Martine o podaljšanju zakona o prosti coni za eno leto. Zakonski predlog so sprejeli soglasno. Sedaj ga bo senator vložil tudi v poslanski zbornici, kjer pričakujejo, da ga bodo prav tako hitro sprejeli.
Pričel se je drugi šahovski turnir «prijateljstva»
V nedeljo se je v Gorici pričel drugi šahovski turnir «prijateljstva», na katerem sodelujejo šahisti iz naše dežele ter iz bližnje Slovenije, tekmuje pa šest italijanskih in šest slovenskih ekip. Na letošnjem turnirju, ki bo enkrat mesečno in vsakokrat v različnih krajih, nastopajo ekipe iz Nove Gorice, Pirana, Tolmina, Idrije, Sežane, Ilirske Bistrice Gorice. Trsta, Vidna, Pordenona, Tržiča in Čedada.
Tumir «prijateljstva» je bil pred dvema letoma organiziran z namenom, da bi prišlo ob šahovskih deskah do tesnejšega sodelovanja in prijateljstva med ljudmi, ki živijo
Požar v trgovini:
30 milijonov lir škode
Iz še neznanih vzrokov je sinoči okoli 19. ure v trgovini z oblačili «Piccola moda» na Verdijevem kor-zu 68, nastal velik požar, ki je povzročil okoli 30 milijonov lir škode. Lastnica trgovine je Vanda Garo-vello por. Moncaro.
Nekaj minut pred zaprtjem trgovine je v njej pričelo goreti in vsa prizadevanja gospodinje ter uslužbencev, da bi ogenj pogasili so bila zaman. V nekaj minutah je bila že vsa trgovina v ognju in plameni so ogrožali še ostala stanovanja v prvem nadstropju. Goriški gasilci so v dveh urah pogasili požar.
V	soboto koncert praških glasbenikov
V	tem tednu si kulturne prireditve v Gorici sledijo kot na tekočem traku. Po koncertu dua Pahor - Slama v Slovenskem mladinskem krožku se je v gledališču Verdi začela italijanska gledališka sezona. Danes bomo imeli kar dve slovenski gledališki predstavi, matinejo za naše otroke in večerni nastop ljubljanske Drame. Poleg nedeljskega koncerta okteta Gallus iz Ljubljane napoveduje goriška občina za soboto še gostovanje dveh klasičnih glasbenih skupin iz Prage. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku bosta ob 21. uri nastopili skupini «Canticum propense» in «Camerata nuova». Na sporedu bodo imeli v glavnem stare češke pesmi ter nekatere pesmi i-taliianskih skladateljev, ki so jih našli v čeških glasbenih arhivih. «Canticum pragense» je vokalna skupina, sestavljena iz štirih pevcev, «Camerata nuova» pa igra na stara glasbila.
Tedenskega programa je torej kar precej. Morda lahko dodamo, da i-majo v petek zvečer v gledališki dvorani v Solkanu še nastop ljubljanskih baletnih solistov, pa bo kulturne hrane vsak dan in za vsakogar.
VČERAJ DOPOLDNE NA ŽUPANSTVU V GORICI
Srečanje odbornika Moiseja s predstavniki Glasbene matice
Zastopniki Glasbene matice in Glasbene šole so odbornika za kulturo seznanili s svojim delom in s potrebami
4 V dvorani pokrajinskega sveta bo 19. decembra ob 16. uri tiskovna sindikalna konferenca. Na njej bodo zastopniki sindikalne federacije prikazali hud gospodarski položaj na Goriškem, kjer je že 2.000 delavcev v dopolnilni blagajni.
Razmere v goriški Glasbeni šoli so bile predmet pogovora na županstvu v Gorici med predstavniki občinske uprave ter Glasbeno matico. Pogovora so se udeležili občinski odbornik za kulturo Francesco Moi-se, predsednik Glasbene matice Dušan Hreščak, ravnatelj Glasbene šole dr. Gojmir Demšar, tajnik šole Franko Vecchiet, profesorja na Glasbeni šoli Silvan Križmančič in Ivan Miniozzi ter predstavnik SKGZ Gorazd Vesel.
Na sestanku, ki je nastal na pobudo SKGZ, je občinski odbornik Moise najprej seznanil delegacijo z občinskimi prizadevanji, da sanira razmere v Scuola di musica in hkrati pokazal zanimanje za delovanje tudi v Glasbeni šoli. Predstavniki Glasbene matice so ga nato podrobno seznanili z vsemi dosedanji prizadevanji za javnopravno priznanje Glasbene šole ter zlasti poudarili njeno pomembno vlogo pri glasbeni vzgoji tako visokega števila pripadnikov naše skupnosti, s čimer objektivno veliko prispeva li kulturni rasti občanov. S tem v zvezi so bile, denimo, navedene tudi številke o neprestanem porastu števila gojencev (letos okoli 130), o učnem osebju in o prostorih, v katerih poteka glasbeni pouk. S tem v zvezi je bilo zlasti poudarjeno, kako skrajno neprimerni so prosto ri za glasbeni pouk v Gorici, kjer obiskuje šolo 75 gojencev.
Odbornik Moise, ki se je o zadevi predhodno pogovarjal tudi z županom De Simonejem, je pokazal zanimanje za življenje Glasbene šole ter nakazal nekatere možnosti, da bi mimo reševanja vprašanja publicizacije te ustanove, ki presega pristojnosti občinske uprave (Glasbena šola s tem v zvezi vodi pogovore na vsedržavni ter deželni ravni, prav tako pa tudi na občin-
ski v Trstu) hitro zadostili nekaterim konkretnim potrebam, da se šola ne bi več dušila v takšnih težavah kot se sedaj.
Predstavniki Glasbene matice so odbornika seznanili z uvedbo koncertnega abonmaja, ki ga ob sodelovanju dveh prosvetnih zvez leto* prvič prirejajo tudi v Gorici, naaar je odbornik Moise načel pogovor o možnosti novih pobud na glasbenem področju, ki bi jih bilo mogoče izvesti s sodelovanjem kakor tud. z angažiranjem glasbenikov na širšem območju.
Na sestanku, ki je potekal v duhu odkrite izmenjave mnenj ter v znaku prisrčnosti, so predstavniki Glas*-bene šole povabili odbornika Moiseja na ogled šolskih proštov v Ul, Malta, obenem pa so se obvezali, da ga bodo podrobneje seznanili z življenjem šole ter ga ob tem seznanili tudi z njeno dolgoletno tradicijo kakor tudi z vlogo, ki jo ta ustanova odigrava pri vzgajanju kadrov ter s tem pri rasti naše glasbene kulture.
filili III lil IM Ml II lllllll M UH IIHIII Ul       MIMIIIMIMIMIIMIMMII
SVETOVALCA SANZIN IN CHIARION O MANJŠINSKI KONZULTI
Prek manjšinske konzulte se Slovenci pojavljamo kot nosilci svojih potreb
Predlogi, da se v prihodnji mandatni dobi vključijo v konzulto tudi Slovenci, ki se udejstvujejo v sindikatih in v strankah
Preden so občinski svetovalci v Gorici izglasovali manjšinsko konzulto, o kateri smo poročali včeraj, sta predstavnika KPI in PSI pojasnila stališči strank.
Svetovalec Italo Chiarion (KPD je uvodoma dejal, da je bila stranka vedno naklonjena ustanovitvi konzulte, ki bi občinskemu svetu nakazovala številna vprašanja, ki zadevajo narodnostno manjšino v Gorici. Ker je prišlo do velikega razmaha v času od odobritve resolucije s strani velike večine svetovalcev o potrebi konzulte (štiri leta) ter odobritvijo pravilnika, je stranka kasnitev večkrat kritizirala. Preden so bili izvoljeni njeni člani, je spet poteklo več mesecev, tako da komisija, izvoljena tik pred zapadlostjo mandatne dobe občinskega sveta, ne bo mogla učinkovito nastopiti.
Svetovalec Chiarion je kritiziral tudi počasnost, s katero se je svet loteval realizacije te zadeve, kakor tudi bojazljivost občinskega odbora, kadar je bila beseda o vprašanjih Slovencev. Ni prvič in tudi zadnjič ne, ko podčrtujemo pomanjkanje točnih in stvarnih pobud na tem področju. Svetovalec je dejal, da se izteka petletna mandatna doba, v kateri občina ni rešila nobenega od vprašanj, ki zadevajo vasi, niti tako majhno vprašanje, kot je vaška to-
ponomastika,
glede katere
smo
njanje vsega, kar je ustvaril, je najgloblja tragedija, ki ga silno pretrese. Ugotovitev, da je ustvaril rod egoistov in slabičev, ki mu na koncu vzamejo še dom, s čimer dokončno uničijo vse njegove življenjske napore, ga naredi za resigni-ranega starca, ki bo svoje preostale dni preživel strt in zagrenjen.
«Vanjušinovi otroci» v Gorici v gostovanju ljubljanske Brame
Drevi ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču gostovala Drama slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z delom Sergeja A. Najdenova «Vanjušinovi otroci». Gledališko delo so pripravili veliki umetniki iz Sovjetske zveze. Režijo je vodil narodni umetnik Sovjetske zveze Andrej A. Gončarov, scene in kustumi so Nikolaja N. Epova, glasbeno spremljavo je opremil zaslužni u-metnik Sovjetske zveze lija Meero-vič, asistent režije je Anatoli A.
Sergejev. Gledališki večer so pripravili Stalno slovensko gledališče v Trstu, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete ob sodelovanju EMAC.
Ta dvodejanka v štirih slikah nas postavlja v veliko rusko družino, kjer otroci odraščajo, postajajo samostojni, s tem pa kot novi ljudje izstopajo iz prejšnjih okvirov. To dozorevanje opazujeta oče in mati, ki sta vse življenje posvetila svojim potomcem. Najdenov nam z različnim čehovljanskim pristopom razkriva fine medčloveške vezi, ki postajajo vse krhkejše, dokler se ne pretrgajo.
Ljudje v drami so negotovi, odvisni od hipnih vzgibov svoje notranjosti; slabotni, kot so se ne morejo upirati notranjim protislovjem. Razkol se prenaša tudi navzven, na svet.
To razpadanje, ki ga stari Vanju-šin gleda z lastnimi očmi, to izgi-
MLADINSKI KROŽEK GORICA
bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 18. uri v prostorih Pro Loco, v Pasaži na Verdijevem korzu, odpri razstavo slik briškega rojaka
prof. VLADIMIRA KLANJŠČKA
Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA SPZ	ZSKP
GORICA
priredijo v okviru koncertnega abonmaja v nedeljo, 15. t.m., ob 16.30 v dvorani goriškega muzeja Attems koncert
OKTETA GALLUS
iz Ljubljane
Na sporedu so narodne in umetne pesmi naših in tujih avtorjev. Vstopnice in abonmajske izkaznice bodo v prodaji pol ure pred koncertom pri vhodu v dvorano.
večkrat zahtevali dvojezičnost. Za uresničitev teh predlogov ne bi bilo potrebno kdove kolikšno-. junaštvo, zadostovala bi dobra politična volja
—	ki pa je ni bilo. Ni dovolj poudarjati načel — kot to počenjajo predstavniki krščanske demokracije
—	če teh načel potem ne uresničujejo.
Svetovalec Chiarion je nato izrazil nezadovoljstvo stranke glede predloga odbora o sestavi pravilnika, zlasti glede tistega člena, ki se nanaša na sestavo konzulte. Prav glede te točke je KPI predlagala spre-minjevalne predloge in zahtevala vključitev predstavnikov sindikalnih in političnih sil, v katerih se udejstvuje tako pomemben del Slovencev, zlasti KPI, ki v Gorici in v pokrajini zajema največ Slovencev. Teh predlogov — je nadaljeval Chiarion — niso sprejeli zaradi odpora SDZ, ki se je zbala za tisto hegemonijo nad Slovenci, ki je ni nikoli imela. SDZ je nadalje postavila v dvom ustanovitev same konzulte, ko je zahtevala doziranje števila članov konzulte na podlagi idejne pripadnosti: ta princip KPI zavrača. Ker je obstajala objektivna nevarnost, da bo odobritev pravilnika in ustanovitev konzulte odložena za dolgo dobo (tudi določene sile v občinskem svetu so delovale v tej smeri) so komunisti — je de jal Chiarion — umaknili svoje predloge, zavedajoč se, da je poglavitne važnosti ustanovitev konzulte, kot je sklenil občinski svet. S tem pa vprašanje ni bilo odstranjeno z dnevnega reda. Svetovalec Chiarion je formalno znova predlagal takšen pravilnik, ki bi zagotovil izvolitev tudi predstavnikov delavcev in političnih sil. Svetovalec se je zavedal, da tega predloga ne bo mogoče uresničiti v sedanji kratkotrajni mandatni dobi, ampak v prihodnji. Odvetnik Peter Sanzin (PSI) je svojem govoru dejal, da je bila ustanovitev konzulte za Slovence v Gorici temeljna točka programa, s katerim so socialisti v preteklosti sodelovali v goriški občinski koaliciji. Svetovalec je izrazil pričakovanje, da bodo izvoljeni člani posvetovalnega organa upravičili zaupanje, ki ga ob izvolitvi svetovalci polagajo vanje. Izvolitev takšne konzulte je edini primer v Italiji ter je zaradi svoje originalnosti in svojih namenov vreden, da ga posnemajo tudi drugje. Z izvolitvijo tega posvetovalnega organa se krepi in širi sfera demokratičnega soočanja, predvsem pa se prek te konzulte Slovenci pojavljajo v prvi osebi kot nosilci svojih vprašanj in svojih potreb. Gre za izvirno obliko demokratičnega prispevka, ki ga na takšen način naša skupnost daje splošnemu demokratičnemu napredku, v katerem vidi pogoj za reševanje svojih odprtih vprašanj.
Tudi v letu 1975 v Steverjanu festival narodno zabavne glasbe
Prihodnje leto, 7. in 8. junija, bo Steverjanu 5. zamejski festival
narodno - zabavne glasbe, ki ga prireja domače Slovensko katoliško prosvetno društvo «Franc B. Sedej» ^ansamblom «Lojzeta Bledeta». Te dni so objavili razpis. Za sodelovanje na festivalu se lahko prijavijo slovenski narodno - zabavni ansambli iz domovine in zamejstva; organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče. Komisijo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva; ta bo podarila nagrade
150.000	lir za najboljšo melodijo,
100.000	lir za najboljšo izvedbo,
50.000	lir za najboljšo pevsko skupino ali najboljšega solista, 50.000 za najboljše besedilo, 100.000 lir bo nagrada revije «Stop» iz Ljubljane ki jo bo podelilo občinstvo; na razpolago bodo tudi nagrade revije «Antena» iz Ljubljane in pokali, ki jih bodo dale ustanove ter organizacije. Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na festivalu v Steverjanu.
Prijave je treba poslati najkasne je do 15. marca 1975 na naslov «SKPD F. Sedej - ANS. L. Hlede» Trg Svobode 6. 34070 števerjan San Floriano (Gorizia - Italy). prijavi morajo biti točen naslov in naziv ansambla, osebni podatki vodje ansambla, osebni podatki vseh članov. Istočasno morajo ansambli poslati gradivo dveh skladb v di’eh izvodih, s katerim bodo nastopili v Steverjanu, besedilo in kratko zgodovino ansambla.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Pavel Golia
JURČEK
Pravljica v štirih dejanjih s prologom
Scena:
DEMETRIJ CEJ Kosturra:
MARIJA VIDAU Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:
MARIO URŠIČ
Danes, 12. decembra, ob 10. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI
Prosveta
V klubu «Simon Gregorčič» na Korzu Verdi 13 je vsak dan, od 11. do 12. ure, odprta razstava o 200-letni< ci obvezne šolske naredbe na Slovenskem.
Slovenska prosvetna zveza vabi prebivalce Jamelj na prikazovanje filmov goriškega kinoamaterja Miladina Černeta o potovanju po deželah jugovzhodne Azije. Filme bo predvajal v hiši Jožeta Pahorja - Smolčta jutri, 13. decembra, ob 20, uri.
Prosvetno društvo «Skala» v Gabr-jah vabi v petek 13. t.m. ob 20. uri v osnovno šolo, kjer bodo predvajali slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni».
Prosvetno društvo «Oton Župančič» In športno društvo «Juventina» v štandrežu vabita otroke in njihova starše na filmski popoldan, ki bo v nedeljo ob 16.30 na sedežu društva v štandrežu.
NAROČITI SC NA
PRIMORSKI DNEVNIK
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Sergej A. Najdenov
VANJUŠINOVI OTROCI
(drama)
Prevedla :
Nuša Bulatovičeva Scena in kostumi:
Nikolaj E. Epov Glasba :
zaslužni umetnik RSFSR Rja Meerovič Asistent režije:
Ana tol A. Sergejev Lektor:
Mirko Mahnič Režija:
narodni umetnik RSFSR ANDREJ A. GONČAROV (Deti Vanjušina)
Danes, 12. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma in abonma red G • tržaški)
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo danes, 12. decembra, ob 18. uri v risalnici učiteljišča. Ulica Croce 3. roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole obvešča, da bo roditeljski sestanek v nedeljo. 15. decembra, ob 9.30 v šolskih prostorih.
Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni na sestanek.
Kino
Gorica
VERDI 10.00 nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z Gobovo pravljico «JURČEK».
20.30 gostovanje Drame SNG iz Ljubljane z Najdenovo dramo «Vanjušinovi otroci».
CORSO 16.30-22.00 «Il cittadino si ri-bella». F. Nero in B. Bach. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00—22.00	«L’a-
mante». M. Piccoli in R. Schnei-der. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «Slam! Colpo forte». J. Brown in J. Pace. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Il clan del quartiere latino». M. Ronet in M. Malfatti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 20.30 Gledališka predstava «Non si paga, non si paga». EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'arrivista». Barvni film.
PRINCIPE. 17.30-22.00 «Fatti di gente per bene». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Užiška repumika», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kocka je padla», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Salzburška zveza»- ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA «človek, katerega je težko ubiti», ameriški barvni film ob 20. uri.
RENČE «Peter in Tilka», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G» rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tri. 29-72.
OEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, U-lica Cosubch, tel. 72-480.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
12. decembra 1974

BREZPOSELNOST V ZR NEMČIJI
Schmidtovo obračanje gospodarskega krmila
Brezposelnost narašča hitreje kot so pričakovali, janua-rja ho verjetno že prespgla milijon ljudi - Prizadetih je tudi 115 tisoč tujih delavcev, med temi 15 tisoč Jugoslovanov
Najnovejši podatki o naglem naraščanju brezposelnosti — konec novembra je bilo v ZR Nemčiji nad 800 tisoč brezposelnih, kar predstavlja tri in pol odstotka od skupnega števila zaposlenih — silijo Schmidtovo vlado, da ne izgublja več časa, da ne izgubi več niti enega dne in da čimprej sprejme že davno pripravljene ukrepe poživitve zahodnonemškega gospodarstva, da bi tako pozno na pomlad število brezposelnih spet začelo padati.
Brž ko se vrne iz Pariza, kjer prisostvuje sestanku na vrhu Evropske skupnosti, torej razgovorom o uskladitvi politike «deveterice» glede vprašanja borbe proti brezposelnosti, inflaciji itd., bo kancler Schmidt objavil svoj novi gospodarski kurz ter pokazal, za koliko stopinj bo obrnil ekonomsko krmilo ZR Nemčije. Schmidtova koalicijska vlada liberalcev in socialdemokratov bi vsekakor imela sprejeti ukrepe, ki bodo spodbudili za-hodnonemško industrijo in zmanjšali število brezposelnih, ne da bi ti obenem ogrozili že doseženo raven stabilnosti ter odprli vrata novemu naraščanju inflacije.
Na nocojšnjem koncertu v Kulturnem domu, na katerem bo nastopil simfonični orkester ljubljanske RTV, bo kot solist nastopil Jože Falout, znani solvenski virtuoz na rogu
stoji na stališču, da bi ta vsota morala znašati dve milijardi mark,
Friedrichs pa meni, da bi zadostovala milijarda 300 milijonov.
Schmidt bo prav gotovo napravil vse, kar more, da bi zahodnonem-ško gospodarstvo — ki je še vedno močno — v najkrajšem času ponovno prišlo v fazo polnega zaleta in da bi brezposelnost najprej splahnela, zatem pa se umaknila v okvir normalnih meja. Tak razvoj — s kakršnim bonska vlada računa enkrat okrog prihodnje pozne pomladi, na poletje in jesen 1. 1975, ko bodo začeli delovati o-menjeni ukrepi — bo izjemne važnosti tudi za tuje delavce v ZR Nemčiji, saj je zdaj med njimi že okrog 115 tisoč brezposelnih, med temi 15 tisoč Jugoslovanov. Strah zahodnonemške javnosti pred brezposelnostjo in negotovo gospodarsko bodočnostjo predstavlja zdaj za koalicijsko vlado socialdemokratov in liberalcev v ZR Nemčiji poglavitno in najbolj nevarno tveganje.
...........................................................................................Hlinili........n
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Spoznanje, da je število brezposelnih že preseglo 800.000 in da še naprej narašča — tako da predsednik urada za delo v Niirnber-gu, Stingi, računa z nad milijonom brezposelnih v januarju in februarju — vsekakor ni prijetno ne Schmidtu ne njegovi socialdemokratski stranki, ki se je zdaj znašla pod silovitim pritiskom lastne baze ter sindikatov, postavljajočih zahtevo, da se nujno prepreči nadaljnje naraščanje brezposelnosti. Zakaj število brezposelnih je zdaj večje kot kdajkoli v zadnjih petnajstih letih, v kratkem pa utegne preseči najvišji odstotek brezposelnosti, zabeležen odkar ZR Nemčija obstaja.
Dasiravno je to posledica svetovnih ekonomskih težkoč in zavestne, odločne protiinflacionistične politike bonske vlade, torej ne neke neogibne ter neozdravljive gospodarske krize, se socialdemokrati vendarle zavedajo, kako je zanje politično nevarno, če bi se pri delovnih ljudeh ustvaril vtis oziroma občutek, če bi začeli razmišljati, da je do velike brezposelnosti prišlo prav v času socialdemokratske vladavine.
Istočasno Schmidtova vlada želi obvarovati to, kar je z določenimi žrtvami in tveganji dosegla v borbi proti inflaciji, za stabilizacijo cen in okrepitev vrednosti marke, tako da ima danes ZR Nemčija najnižjo stopnjo inflacije od vseh zahodnih industrijskih dežel (manj kot sedem odstotkov). Za zahodnonemške državljane, ki se inflacije boje vsaj kot brezposelnosti, je namreč važno, da ostanejo cene obrzdane in se ne poženejo znova kvišku (novembra je podražitev znašala manj kot sedem odstotkov). Prav s tem v zvezi se je pretekli teden kancler Schmidt, v razgovorih z ameriškim predsod-nikom Fordom v Washingtonu, zavzel za uskladitev gospodarskih politik ZDA in ZR Nemčije v okvirih skupno postavljenega cilja, da se istočasno izpodbijeta tako brezposelnost kot inflacija, kar ni lahko. Bonski vladi je namreč znano, da lahko vodi tako politiko samo, če stopajo Amerikanci in za-hodnonemški partnerji po isti poti, če se bitka proti brezposelnosti in inflaciji vodi koordinirano.
Kancler Schmidt je prepričan, da bo po vvashingtonskih razgovorih in pariških dogovorih lahko z večjo gotovostjo do neke mere obrnil krmilo bonske gospodarske politike, z občutkom, da si je zavaroval bok ter odstranil nevarnost, da bi v svoji gospodarski politiki ostal osamljen, kar bi dolgoročno bilo nevzdržno, ker bi ZR Nemčija sama dolgo tega ne zmogla.
Čeprav posameznosti vladnih u-krepov niso znane, je povsem jasno, kakšna bo njihova vsebina. Bonska vlada želi spodbuditi za-hodnonemško industrijo, da bi ponovno več investirala, da bi s tem celotno gospodarstvo pospešilo svoj ritem, še zlasti pa, da bi se začela ustvarjati «delovna mesta za jutri». S tem v zvezi je pričakovati oziroma je govor, da bo uvedla posebne premije za vsako novo vlaganje (gre za sedem in pol odstotka državne premije).
Pravijo, da še obstoje razlike med ministrom financ, Aplom (socialdemokrat) in gospodarskim ministrom Friedrichsom (liberalec), glede vsote, ki bi jo bilo treba dati na razpolago gospodarstvu. Apel
iMiiiniiiiiikiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiMimiiiiimiim
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Računajte izključno z lastnimi silami. Družinske razmere uredite tako, da ne bo trenj.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši interesi so v nevarnosti. V čustvenih zadevah vse v najboljšen redu.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaši novi načrti ne bodo uresničeni, S potrpežljivostjo boste odgovorili dvomljivcem.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Več realizma v poslovnih zadevah. Ambicije bi vas znale privesti v težave.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Utrujeni boste in zato vam bo šlo delo slabo od rok. Zadoščenje v krogu svojih domačih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsestranska dejavnost in možnosti uspeha. Ne nasedajte podtikanjem.
Pri Prelcu v Merišcu stara oljarna miruje
Stoletja stare tradicije * Živ muzej ■ Spomini kamnoseka Salica
Momjanščina je v vsej Istri tisto področje, kjer se je oljka se najbolj ohranila. Momjanščina je pravzaprav še vedno en sam velik oljčni nasad. Seveda ne gre za nasade industrijskega obsega, kakršne zasledimo na primer v južni Italiji, v Španiji in ponekod drugod po svetu, toda tudi tu, na majhnem področju Momjanščine je veliko oljčno zelenih zaplat, ki dajejo kraju posebno lepoto, posebno v tem času, ko je vsa priroda ovita v puščobno sivo-rjavo barvo pozne jeseni. Še več, prav sedaj, ko je priroda sicer bolj mrtva kot živa, oljčni nasadi zaživijo. Momjanski griči so polni ljudi, mladih in starih, ki so na delu pri pobiranju oljk. Obiranje oljk ni prijetno delo. Toda tudi če veje mrzel veter, tudi če se okoli drevja vije vlažno mrzla megla, so na oljkah in pod oljkami stari in mladi, celo otroci, saj so dnevi kratki, sredi decembra pa je v Istri najprimernejša doba za obiranje oljk, kajti prav v tem času istrska oljka dozori.
V teh dneh v momjanskih gričih vzdušje spominja na tisto razpoloženje, ki je v teh krajih vladalo skozi stoletja, le da je bilo nekoč še veliko več oljčnih dreves, kot
je bilo nekoč na podeželju tudi veliko več ljudi. Če pomislimo, da je še pred kakim desetletjem prišlo od 200 - 300 oljčnih dreves na družino in da je na tem področju živelo do petkrat več ljudi kot jih živi danes, nam račun pove, da je bilo nekoč oljčno bogastvo na tem področju veliko in da sta zato oljarni ali po domače torkli v Momjanu in Merišču imeli dela za vso zimo.
Oljarna v Momjanu je bila last grofov Rota in je danes v razsulu. Od nje so ostali le zidovi. Oljarna v Merišču, ki je last Antona Prelca, pa je še vedno dobro ohranjena pa čeprav ne obratuje več.
Vrata velike oljarne v Merišču so verjetno za vedno zaprta, kajti modernizirana oljarna v Bujah zadošča ne le za Bujščino, pač pa za velik del hrvaške in slovenske Istre.
Vrnimo se v Merišče. Anton Pre-lac je že nekaj let prenehal z delom. Zato zdaj v mrzlih zimskih nočeh lahko počiva, vtem ko je pred leti bolj malo spal, ko je njegova «torkla» delala tako rekoč noč in dan, vsekakor sleherni dan do pozno v noč. On in vsa njegova družina so se trudili, da
....	unum iimiiiiiiiimmmiiuumi n lin Hlini iimuini mn ni nuni in iiiit.iniiiiiiiimn
Najnevarnejši šport je popularni nogomet
SONN, 11. — Sicer se zdi ne-Tjetno, vendar je tako. Nogomet ivzroča veliko več telesnih po-odb kot boks. Se več, boks je ed tistimi športi, ki pravzaprav htevajo še najmanj žrtev oziro-a telesnih poškodb. Do teh ključkov so prišli v nemških za-irovalnih družbah, ki so temu trezno pripravili temeljito štu-jo. Gre za statistične podatke o m, koliko telesnih okvar prinaša poprečju sleherni šport, poklicni i diletantski. Neverjetna za-jučna ugotovitev je ta, da je iks, pa naj gre za poklicnega i diletantskega, še najmanj ne-iren, vtem ko je med vsemi orti najbolj nevaren nogomet.
Podatki, ki so jih zbrale zahodnonemške zavarovalne družbe, u-poštevajo zahodnonemške razmere, kar je logično. Prav tako je logično, da se upošteva večje število nogometnih igralcev, v primerjavi z veliko manjšim številom boksarjev. Toda upoštevajoč vsa ta dejstva, ugotavljajo, da je nogomet najbolj ne-

«•
| TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
I Sprejmite nasvete, ki vam jih bo dala resna oseba. V družini vlada napetost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Načrti so pravilni, zato vztrajajte pri njih. Odkrili boste neko spletko.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Preden greste na pot, dobro premislite. Preveč ste zahtevni, zato v družini nekaj šepa.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V nevarnosti je poslovno sodelovanje. Družinske razmere postajajo prijetnejše.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo veliko dela boste imeli. Prijetne ure v novi družbi.
RIBI (od 20.2. dd 20.3.) Neki tekmec vas skuša spodnesti, pa mu ne bo uspelo. Popravili boste hudo napako.
varen, boks pa najmanj nevaren šport.
Kar zadeva zavarovalne posledice incidentov na igriščih je nogomet petkrat bolj nevaren kot katerikoli drugi šport, kajti od vseh incidentov in telesnih poškodb, kar so jih v lanskem letu zabeležili na vseh športnih prireditvah v Zahodni Nemčiji, jih je na incidente na nogometnih igriščih odpadlo nič manj kot 59,9 odst., na drugem mestu je z 10,8 odst. rokomet, na tretjem mestu je lahka atletika z 10,5 odst. poškodb.
Praktično ga ni športa, kjer bi ne prišlo do telesnih poškodb, pravijo zahodnonemške zavarovalne družbe. Toda v lanskem letu se ni oglasil v zavarovalnih družbah niti en edini boksar, ki bi bil zahteval odškodnino za poškodbe, ki jih je zadobil med nastopom.
Še bolj kot gornji podatki so zanimivi še drugi podatki, ki jih je zbrala že omenjena anketa. Po teh podatkih, je vsak peti državljan Zahodne Nemčije član katerega športnega kluba. V celoti se ukvarja s kakim športom dva milijona zahodnih Nemcev. V letu dni se je med športnimi prireditvami poškodovalo 54 tisoč športnikov. V .glavnem je šlo za manjše poškodbe. Dr. Karl Heinrich Hagedom, primarij oddelka za športno medicino v Ellersenu, je v zvezi s tem rekel: «Vsako leto v naši bolnišnici opravimo okoli dva tisoč operacij na kolenu. Logično, da gre za nogometaše, ki se poškodujejo na igrišču.
Toda tudi smrtne žrtve beleži šport. Lani so v Zahodni Nemčiji imeli več takšnih primerov in sicer po enega mrtvega na vsakih 30 tisoč aktivnih športnikov. Kar se pa tiče hujših telesnih poškodb, velja naslednji podatek: na 5.784 športnikov pride po en težek invalid na leto. Največ športnih incidentov imajo v Zahodni Nemčiji v aprilu in maju, in sicer zaradi pomanjkanja atletske priprave, ter v septembru in oktobru po zaključku poletne sezone.
bi delo opravili čimprej, da bi predelali čimveč oljk, da bi kmetje ne čakali in izgubljali časa, ko pa je na kmetih dela vedno na pretek. Na dvorišču njihove o-Ijarne so se zbirali okoli ognja kmetje iz sosednih vasi in čakali, kdaj bodo njihove oljke predelane.
Čeprav oljarna ne obratuje več, je v njej ostalo tako, kot je bilo tedaj, ko je še delala. Vsi stroji, vse orodje stoji na svojem mestu kot bi čakalo, da se bo delo ponovno začelo. V tej danes mrtvi oljarni so po srečnem naključju ostali ohranjeni znaki dejavnosti, ki je bila značilna za ta področja, sledovi stoletja dolge tradicije. Tu se vidi, pravzaprav le nasluti, kako je v preteklosti konj poganjal veliki mlinski kamen, ki je mlel oljke, tu so o-hrgnjene še oljenke, t.j. svetilke ria "‘bije. Svetilke iz bleščeče medi, ki so jih polnili z gostim domačim oljem, v Prelčevi oljarni pa je razviden tudi napredek o-Ijarn v sodobnejšem času, kajti tu je tudi prigrajen prostor za parni kotel, tu je novi «kalan-der», ki je zamenjal starega, kamnitega, v katerem je kamen poganjal konj, tu je nova, sodobna stiskalnica itd.
Vse to je tu mrtvo, nepremično, prevlečeno z rahlo plastjo prahu, spominja pa na dejavnost vse Momjanščine, na dejavnost, na katero so bile povezane še druge aktivnosti. V bivšem hlevu Prel-čevega doma so na primer veliki, zelo veliki «kamni». Gre za «kamne» za olje in moko, za tako velike «kamne», da se človek vpraša, kako je možno, da jih je izklesal človek, kako je možno, da so jih iz Kremenja pripeljali na vozovih v Merišče. Z izdelovanjem «kamnov > se je ukvarjala kamnoseška družina Salič iz Kremenja.
V Kremen ju sta bila nekoč dva velika kamnoloma in kamnoseštvo je bilo v družini Salič tradicija. Tudi sam Samuel Salič, ki še vedno živi v Kremenju, nadaljuje z družinsko tradicijo, le da ne kleše več «kamnov» za olje, pač pa izdeluje znamenja in spomenike ter nagrobne kamne za pokopališča sosednih krajev. Pravzaprav je Samuel Salič poslednji kamnosek v Kremenju. In ker je že v letih, zna povedati marsikaj zanimivega o kamnoseštvu v teh krajih. Nekoč so imeli veliko dela s klesanjem velikih «kamnov» za olje in moko, pa tudi manjših korit ter koritc za prašiče in živino, pa tudi «stavbnih elementov» kot so stopnice, ograje za «baladurje», nadalje «grla» vodnjakov, za pragove in podboje vrat in za okenske okvire.
Oljarji, da se vrnemo spet v «torklo», so potrebovali tudi veliko vrv. drobne vrvi za izdelavo «šport», ki so jih uporabljali pri stiskanju zmletih^ oljk.
V	Prelčevem hlevu v Merišču je še veliko tega vrvja in nasiriič e je naneslo, da je kustos pazin-skega etnografskega muzeja^ naročil pri Prelcu eno takšno «Sporto» za svoj muzej, kajti na vsem širšem področju ni našel niti e-nega primerka tega nekoč tako rabljenega, pripomočka. Žal so ne le v Merišču in na Momjanščini, pač pa tudi marsikje drugje nepoučeni ljudje, predvsem mladi, odvrgli marsikateri dragocen zaklad, ki jim je ostal od prednikov. Kljub temu pa se tu in tam odkrije kak vreden predmet, ki govori o preteklosti teh krajev in njihovi tradiciji.
Morda pa to ne bo le tradicija.
V	zadnjih časih se opaža, da se
gojenje oljk na Momjanskem o-življa. Bližnja preteklost je značilna po tem, da je oljka dosegla svoj najnižji padec. V zadnjih letih pa smo priča novim nasadom. Ljudje začenjajo ponovno ceniti oljko. Morda tudi zato, ker je olje vedno dražje.	T. F.
ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 šola
12.30	Protagonisti: De Gasperi pod policijskim nadzorstvom
12.55	Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
13.30	DNEVNIK
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.10	Prigode: STO METROV STRAHU
18.45	Protagonisti: De Gasperi pod policijskim nadzorstvom
19.15	Ital. kronike
20.00	DNEVNIK
20.40 SINDIKALNA TRIBUNA
21.15	Zgodbe o morju: GLAS
Po delu Nestora Ungara sta scenarij pripravila Tito Carpi in avtor dela
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.00	Ženski spust za svetovni pokal Prenos iz Cortine d’Ampezzo
18.30	Tedenska oddaia o judovskem življenju
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Zlata doba ameriškega musicala
Tretje nadaljevanje oddaje z naslovom Zlata doba ameriškega musicala bo prikazala najbolj znan hollywoodski par, to sta Fred Astaire in Ginger Rogers. To dvojico bo občinstvo videlo pravzaprav v filmu «Hočem plesati s teboj»,
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	V obrambo . ..
Mario Luži in Galerija akademije v Firencah Kriza, ki jo doživljajo italijanski muzeji, bo na preprost način prikazana v primeru galerije umetnostne akademije v Firencah. Zadevo bo prikazal florentinski pesnik Mario Luži. Pomanjkanje osebja, pomanjkanje sredstev za primerno u-reditev razstavnih dvoran, pomanjkanja varnostnih sistemov in še marsikatero podobno pomanjkanje so značilnosti današnjega zadevnega problema, zaradi katerega velikanska bogastva italijanskih muzejev in galerij niso na voljo občinstvu, saj smo letos poleti, sredi turistične sezone, ko je obisk galerij največji, bili priča nepojmljivemu dogodku, da so zapirali umetnostne galerije, ker pač niso te imele dovolj sredstev na razpolago
21.25	VČERAJ IN DANES
Paolo Ferrari se bo nocoj srečal s Tinom Carrarom, Paolo Quattrini in Armandom Celsom. Carraro je sodeloval pri TV uprizoritvi številnih romanov in literarnih del, prav tako je znana Paola Quattrini, ki je velikokrat sodelovala tudi z Armandom Celsom 22.35 ANTIGELO
Današnja oddaja bo obravnavala vprašanje ogrevanja, toda ne več na tradicionalen način. Govor bo o ogrevanju z vročim zrakom, ki naj zamenja vročo vodo. Gre torej za centralno gretje, toda ne na vodo pač pa na zrak
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 14.10 TV šola: Pripravljamo proslavo, Zgodbe o pogumu, Od Jesenic do Kobarida, Nemščina
9.35	in 15.35 Francoščina
17.35	Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
18.15	MOZAIK
18.20 Svet v vojni: JAPONSKA
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	M. Vitezovič: DIMITRIJE TUCOVIČ
21.05	Kam in kako na oddih
21.15	Monitor: Beograd mesto na rekah
22.00	IMPULZI, balet na glasbo Igorja Kuljarida,
22.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	RiSàriké ia otroke	' ' '
20.15	DNEVNIK
20.30	«Svetišče», igrani film z Yvesom Montandom
22.00 Zabavnp-glasbena ; oddaja J -"»I	•-
8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi;
IZ TRŽAŠKIH GALERIJ
Livio
Rosignano v Tribbia
Čeprav sledimo tržaškemu likovnemu življenju zelo dolgo in zelo od blizu, dvomimo, da bi naše mesto kdaj doživljalo tako intenzivno dobo, kakršna je sedanja. Med vrsto galerij in razstavišč, ki jih ima naše mesto, je že cela vrsta takih, ki se lahko pohvalijo z visoko ali celo zelo visoko ravnjo. In prav te dni je v nekaterih izmed teh galerij nekaj razmeroma visokokvalitetnih razstav. In vendar bi med temi izbrali razstavo, ki se nam zdi vredna posebne pozornosti, kajti tržaškim ljubiteljem umetnosti se predstavlja s svojimi kakovostnimi deli tržaški likovnik. V mislih i-mamo razstavo v galeriji «Rettori - Tribbio 2» v starem mestu, na Starem trgu, kjer od sobote razstavlja tržaški slikar Livio Rosignano.
Če smo njegovo zadnjo razstavo mogli oceniti kot razstavo «v kavarni Tommaseo», ker je večina slik prikazovala razne momente iz te znane stare tržaške kavarnice, bi mogli sedanjo Rosignanovo razstavo imenovati «razstavo malih ljudi». Pravzaprav je Rosignano vedno slikar Tnalih ljudi, vsakdanjega življenja preprostega človeka nekdo je celo rekel, da je njegova umetnost sama poezija, ki govori, rekli bi raje toži nad nič kaj veselim našim vsakdanom. In tudi posamezna njegova dela na sedanji razstavi so tožba nad neveselim dnem preproste stare ženice, ki se ovija v star šal, ki je menda le v svojih barvah, torej na sliki topel in ne v resnici, nad vsakdanjim dnem starejšega možakarja, ki ne ve, kam s svojim časom, celo s samim seboj in se malomarno opre na o-grajo, nad veselim dnem 'dveh prijateljev, delno vinskih bratcev, ki si ob gostilniški mizi s kozarcem v roki krajšata čas, nad vsakdanjim dnem dveh gospodinj, ki se s težkima torbama vračata s trga, z vsakdanjega nabavnega sprehoda do Ponteroša, da bi nahranili družino, nad vsakdanjim dnem tolikerih malih ljudi, ki jih srečujemo ali točneje, ki se srečujemo sleherni dan na cesti, pa se v tem smislu niti ne opazimo.
Z naštevanjem motivov bi lahko nadaljevali še dolgo, saj je Rosignano pripravil za sedanjo razstavo kar obilna dva ducata del. To pa je veliko in to iz dveh razlogov. Predvsem Rosignanova dela niso «kar vržena» na platno, pač pa izdelana in dodelana, pa čeprav se na prvi pogled zdi da temu ni tako. Z druge strani pa je sam likovnik rekel, da se je zadnje čase lotil manjših olj, ker velikih ne zmore. Preveč ga namreč fizično utrudi veliko olje. Zato imamo na sedanji razstavi v galeriji «Tribbio» le kakih pet ali šest večjih rekli bi njegovih normalnih olj, vse ostalo pa so manjša in celo zelo majhna olja, zato pa pravi biseri, ki bi jih lahko strokovno ocenilo le pero likovnega kritika, vtem ko mi le opozarjamo na zelo preproste, vsakdanje, hkrati pa zelo lepe tople prikazane motive.
Rosignanova razstava v galeriji «Tribbio» bo trajala do 27. t.m.
BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI
TV-15
Str. 5 Silvo Teršek:
MOJEMU NARODU SEM POTREBEN
Str. 8-9 Iz Montgomeryjevih spominov:
OD ALAMEINA DO BERLINA
Str. 16 Janko P er at:
PUŠČAVSKE BITKE
Prejeli smo
VITA CECOSLOVACCA. Italijanska izdaja ilustriranega mesečnika češkoslovaške socialistične republike. Izdaja revijo ustanova Orbis, tiska pa državna tiskarna v Pragi. Številka vsebuje med drugim članek o važnosti ekonomskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo pri socialistični gradnji češkoslovaške republike, članek Voda in življenjsko okolje in članek o stikih s svetovno kulturo.
NA FILMSKIH PLATNIH
Richard Lesler:
«The Three Musketeers»
Majhen komercialni uspeh je doživela v Italiji nova filmska verzija Dumasovih mušketirjev verjetno zaradi slabe reklame. Gre za film Richarda Lesterja «The Three Musketeers (The Queen’s Diamondsh (I tre moschettieri — 1 diamanti della regina, 1973), kar je le prvi del dvodelnega filma, katerega drugi del ni gotovo, da bo predvajan pri nas spričo neuspeha prvega. In to čeprav je «cast» sestavljen iz skupine znanih igralcev: Oliver Reed, Raquel Welch, Faye Du-naway, Michael York, Geraldine Chaplin, Charlton Heston, Chisto-pher Lee, Jean-Pierre Cassel idr.
Lester, katerega režijo takoj spoznamo, je izbral adaptacijo, ki ni ne čista parodija ne resna. Izbral je tako rekoč «formalno» adaptacijo, saj je njegova režija vedno zelo iznajdljiva in stalno gradi vsakovrstne izrazne momente. Najbolj pa morda preseneča to, da se zgodba razvija tako rekoč sredi vsakdanjosti, sredi ljudi, ki delajo in jim je malo mar za osrednio zgodbo «herojev». Lahko rečemo, da gre za zavesten in inteligenten kompromis med nujnostjo spektakla in potrebo po prikazovanju protiheroj-skega napora, ki je v dejanju, v nasilju, v življenju protagonistov
Just Jaeckin:
«Emmanuelle»
Videli smo francoski film Justa Jaeckina «Emmanuelle» (Emmanuelle, 1974), preden so ga v Italiji zaplenili. Ne bomo ponavljali, da je ta, kot vsaka druga oblika cenzure, odvratna in da to nima nič opraviti s kritično oceno filma. V tem primeru se splača tudi opozoriti, da je bila italijanska verzija že porezana in na koncu celo moralistično spremenjena.
Kolikor lahko sodimo (saj so razlike glede na izvirnik nebistvene, medtem ko je menda precejšnja razlika glede na pomemben roman Emanuelle Arsan z istim naslovom), je film čisto negativna operacija, že sama na sebi precej reakcionarna, tudi kar se tiče spolne komponente Predvsem pa gre za kratkomalo prazen film, ki ne posreduje ne kolikor toliko verjetne zgodbe in niti erotičnega vzdušja. Protagonistka Sylvia Kristel (poleg katere igrajo Marika Green, Alain Cuny, Jeanne Collatin, Christine Boisson idr.) še kar lepa, a povsem neizrazita.
«.'» •* 4 4. ■. w-LiJ
Robert Aldrich:
«The Emperor of the North Pole»
Precej pozno je prišel tudi do tržaške premiere ameriški film Roberta Aldricha «The Emperor of the North Pole» (L’imperatore del Nord, 1973, igrata Lee Marvin in Ernest Borgnine).
Aldrich je dosti zanimivejši režiser, kot meni kritika: morda ne ohranja vedno istega nivoja, toda njegovi najboljši rezultati so med najbolj presunljivimi. Posreduje nam nasilje kot nam ga le še nekaj drugih režiserjev, Fuller, Sie-gel, Peckinpah... V Aldrichu pa je morda nasilje še najbolj abstrahirano, tako da preoblikuje vso realnost, brez Fullerjevih liričnih momentov, tudi ni le «komponenta» kot pri Sieglu in nima intelektualistične Peckinpahove variante.
Pričujoči film se nam zdi manj oseben kot veliko drugih režiserjevih del. Dejstvo pa, da je njegova zgodba zelo enostavna in da kratkomalo temelji na režiserjevi iznajdljivosti (kot tudi seveda na igri in na običajno izvrstni fotografiji, polni senc, Josepha Bi-roca) predstavlja menda za Aldricha čudovit eksperiment. Historični okvir zgodbe se nam pač zdi manj zadet kot v kakem «Gris-som Gang», toda «notranjost» zgodbe in predvsem, kako nasilje preobrazi osebe same, je posebne prepričljivo.
TRST A
7.15. 8.15. 13.15, 14.15, 19.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Guido Pipolo; 19.10 Ital. gladališče v Ljubljani; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport, 20.35 J. Dobreski:	«Samota»; 21.20
Skladbe davnih dob.
KOPER
6.30.	7.30, 12.30, 14.30, 16.00. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 1C.10 Šola; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.30 šola: 16.45 Poje E. Fliser; 17.00 Mladinski klub 18.00 Male skladbe; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Cankarjev «Martin Kačur»; 22.00 Plesni ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 7.25 - 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.25 Izbran spored; 13.00 četrtkov tednik; 14.40 Nadaljevanka; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in o-perna glasba; 19.30 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Sindikalna tribuna; 22.15 Koncert.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Popevke;
10.35	Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govomi spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 človek v noči.
Ili PROGRAM 8.30 Koncert; 10.00 Chopinove skladbe; 12.20 Na sporedu je Menotti; 13.00 Glasba skozi čas;
15.20	Klavičembalo; 15.30 in 19.40 Wagnerjev «Tanhàuser»; 17.10 Flavtist Zanioni; 18.00 Francoske; popevke; 18.35 Lahka glasba; 19.25 Literarna oddaja.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Fašizem in ljudska fronta: 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 14.40 Mehurčki; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 prof. France Novak; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz opernega arhiva; 18.05 Kulturna kronika:
18.20	Produkcija kaset; 19.50 Lahko noč, otroci! ; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Žlahtni Ježkov humor; 21.40 Lepe melodije:
22.20	češkoslovaška glasba; 23.05 J. Jesenin: Pesmi; 23.15 Paleta popevk.
															
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Pokrajina se tudi naslednjega dne ni spremenila. Zaman sta dečka iskala vode. Pričela sta od žeje omagovati. Žvečenje koke jima ni več moglo pomagati. Tudi lama je legla in žalostno ždela poleg prav tako žejnega Ku-nija, ki je neprenehoma molel jezik iz gobca. In vendar je bilo treba dalje. Bojan je kljub izčrpanosti vlekel za seboj lamo, Zoran pa cvilečega Kunija.
Do onemoglosti izčrpani so naši popotniki prispeli šele tretjega dne zvečer v dolino, po kateri je žuborel potok, ki ga je obraščalo bujno grmovje in drevje. Vsi štirje so hkrati planili k vodi in si pričeli gasiti žejo. Tam sta dečka tudi postavila šotor za prenočevanje in si skuhala večerjo s poslednjo zalogo, ki jima je bila še preostala od zadnjih napornih dni.
Okrepljena sta se dečka naslednje jutro prebudila, pa se tudi brž zavedela, da bo prejšnjo neznosno žejo zamenjala lakota, če se jima naglo ne posreči najti kar koli užitnega. Po kratkem pomenku sta zato sklenila, da skrbno preiščeta okolico. «Kakar je stiska največja, pomoč ni daleč», je dejal Bojan. «Obupati ne smeva, kajti potem bova res umrla v tej neizmerni samoti.»
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
12. decembra 1974
POKAL UEFA
JUVENTUS KLJUB PORAZU PROTI A JAKU NAPREDOVAL
Tudi Velež v višjem kolu - Napoli in Pairtizan izpadla
AMSTERDAM, 11. — Juventus se Je v Amsterdamu v tekmi z Ajaxom kljub porazu z 2:1 uvrstil v višje kolo, ker je doma zmagal z 1:0 (Soli na tujem pa štejejo v prime-ruT enakega števila točk dvojno).
Italijani so se odločili za obramb-no taktiko, kar jim je omogočala Prednost iz prvega srečanja v Turinu. Ajax je takoj ostro napadel in lahko rečemo, da je začetne pol ure povsem prevladoval na igrišču. Nizozemci so diktirali hiter tempo ’Sre ter so z odločnimi akcijami spravljali goste v težave. Italijani 50 nato le uspeli nekoliko uravnovesiti igro, ki je nekaj časa potekala pretežno na sredini igrišča, vratarja pa nista bila preveč zaposlena. Prvi zadetek je padel v if>. min., ko je Miihren našel nekri-ifiga Blankenburga, ta pa je poslal žogo brez težav v mrežo.
Ravnovesje sil se je kolikor to-uko nadaljevalo tudi v začetku dni-Soga polčasa, po golu, ki ga je Damiani dosegel iz 11-metrovke v 67. mm., pa se je ponovno začel pritisk Nizozemcev. Že precej utrujeni gostje so se branili sicer neko-hko neurejeno, vendar so tako ali drugače (na težkem igrišču in v uožju) le uspeli zadrževati nasprotna napadalce vse do 90. min., ko Je izid znižal Miihren, vendar pa fa zadetek ni mogel več vplivati na napredovanje Ajaxa.
* * *
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Mostarski Velež Je danes s požrtvovalno in borbeno igro pred 35.000 navdušenimi gledal-m v povratni tekmi tretjega kola tekmovanja za pokal UEFA, premagal angleško moštvo Derby Counti s 4:1 (2:0) in se kvalificiral v četrtfinale.
To je do sedaj največji mednarodni uspeh Veleža. Mestarci so se zavedali, da si lahko le z napadalno igro zagotovijo udeležbo v nadaljnjem tekmovanju, ter so od samega začetka tudi tako igrali.
Že v 14. min. je Primorac (iz e-najstmetrovke, zaradi napake, ki jo je zagrešil eden od nasprotnih igralcev nad Vukojem), dosegel vodstvo. v 29. min. je Pecelj z ostrim strelom presenetil vratarja Derbyja, ki mu je pred tem uspelo odbiti nevaren strel iz kota, v 51. min. je vladič tretjič prisilil angleškega vratarja, da pobere žogo iz mreže. Angleži, ki so se skozi vso igro hrabro borili, so v 58. min. s Hechtor-jem zmanjšali rezultat na 3:1. S tem je bil rezultat izenačen z rezultatom iz prve tekme.
če bi se tekma s tem rezultatom končala, bi morali igrati še dva podaljška. Temu so se vsekakor hoteli izogniti igralci Veleža, ki so napeli v'se sile in vrstil se je napad za napadom. V razburljivem finišu je
Stani Sosič (Gaja)
j 5 minut pred koncem igre eden od J igralcev Derby Countija v 16-metr-skem prostoru odbil žogo z roko. Nizozemski sodnik je že drugič pokazal na belo točko, s katere je Ba-jevič neubranljivo dosegel odločilni četrti gol.	B. B.
• * •
KOLN, 11. — Beograjski Partizan je v Kòlnu zdržal le en polčas in tako svoje tesne prednosti iz domače tekme (1:0) ni zmogel obdržati. Tekma Koln —- Partizan se je namreč po prvem polčasu končala brez golov, v drugem polčasu pa jih je domače moštvo doseglo kar 5, Jugoslovani pa le enega.
Ob enakem številu točk je torej skupno razmerje v golih 5:2 v korist Nemcev, ki so tako napredovali v višje kolo, Jugoslovani pa so izpadli.
* * «
OSTRAVA, 11. - Napoli je v Ostravi igral proti Baniku na zelo težkem igrišču. Prav od začetka tekme je namreč močno deževalo in igrišče samo je bilo tako razmočeno, da je bilo na robu uporabnosti. Jasno je, da so se na takem igrišču bolje znašli domačini, vendar pa so kljub temu prvi prišli do zadetka Italijani. Landinijev strel je vratar Michalik odbil, do
žoge je prišel Ferradini, ki je s m*al švedskega kralja».	Zanemarjanje mladinske atletike
........................................................................................................
NOGOMET
precej stranskega položaja potresli mrežo. To je bilo v 40. min. p.p.
Do izenačenja je prišlo v 81. minuti, prav ko je Napoli napenjal vse sile, da bi povišal svoje vodstvo. V protinapadu je Slany privedel žogo pred nasprotna vrata in uspešno streljal.
Napoli je iz tega tekmovanja izpadel, ker ga je Banik v prvi tekmi premagal z 2:0.
MELBOURNE, 11. — Teniški «Turnir učiteljev» («Masters Tour-nament») v Melbournu se je začel z velikim presenečenjem: Argentinec Guillermo Vilas je premagal Avtralca Johana Newcombeja v samih dveh setih (6:4, 7:6). Treba pa je pripomniti, da se Newcombe ni mogel temeljito pripraviti za ta turnir, saj je komaj okreval zaradi številnih poškodb.
Ostali izidi:
Borg — Parun 3:6, 6:3, 10 8
Nastase — Ramirez 6:4, 2:6, 6:3
Orantes — Solomon 6:1, 6:1
ANCONA, 11. — Jutri se bo v športni palači v Anconi pričel finalni del teniškega turnirja za «Pokal švedskega kralja».
ATLETIKA
PREDLOG STROKOVNJAKOV
Ukrepi za izboljšanje jugoslovanske atletike
Kakovost med mladinci upada ■ Rešitev bi bila v atletskih šolah
Po prodornem uspehu vrhunske jugoslovanske atletike na evropskem prvenstvu v Rimu so se v SFRJ oglasili tudi glasovi proti sedanji organizaciji atletskega dela.
Najvažnejša je gotovo študija, katero sta napisala zvezni kapetan državne reprezentance Krešimir Račič in tajnik AZJ Miloš Veličkovič.
Študija daje zelo kritično oceno o jugoslovanski atletiki, navaja vzroke zastoja in ukrepe, katere bi bilo treba nemudoma spremeniti v stvarnost.
Študija sloni na podatkih o uspehih jugoslovanskih mladinskih reprezentanc med evropskimi mladinskimi prvenstvi zadnjih 8 let ter na balkanskih igrah za mladince iz zadnjih treh let. številke s teh prireditev jasno kažejo padec učinkovitosti mladih jugoslovanskih atletov in atletinj. Račič in Veličkovič podkrepljujeta svoje trditve tudi s porazi v meddržavnih srečanjih in z najboljšimi rezultati v državi, ki so v nekaterih panogah nevarno upadli.
Kot logična posledica te mladinske slabosti je vedno manjši dotok izkušenih atletov v članske vrste, s posledicami, katerih ni treba posebej omenjati.
V 9. KOLU 3. AMATERSKE LIGE
Slavje vodečih enajsteric Doberdobci so presenetili
Sovodnje na predzadnjem mestu - Poraza Brega in Olimpije
Izidi devetega kola zimskega dela prvenstva so potrdili premoč vodečih ekip, ki so utrdile položaj na lestvici.
Na Goriškem je leader lestvice Villesse po zmagi nad Sovodnjami povišal prednost nad zasledovalci, saj izven Fossalona so vse ekipe remizirale. Fossalon je namreč nepričakovano klonil v Doberdobu Mladosti, kateri je zamenjava trenerja koristila.
Na Tržaškem se je v skupini O na vrhu lestvice ustvarila trojica, v kateri je spet Aurisina (odpravila je Breg s £0), ki je od samega začetka glavni favorit za končno zmago. Položaj je poboljšal tudi Union, ki je zmagal nad L. Rocol. Omeniti velja še prvo točko Esperie SL na račun Bar Veneta (tretji zaporedni pozitivni nastop).
V	skupini P se nadaljuje zmagoslavje enajsterice Op. Supercaffè in Edile Adriatica, ki sta z lahkoto odpravila nasprotnika, medtem ko sta GMT in Inter SS v medsebojnem srečanju remizirala in s tem zaostajata. Tudi kvotirana ekipa Don Basca je po nepričakovanem porazu proti Edilcolor (prva zmaga) sedaj praktično odrezana od boja za prvo mesto.
V	skupini Q je prišlo do delnega spodrsljaja vodeče ekipe De Ma-cori, ki ima sedaj le dve točki prednosti nad Barcolo, slednja je sicer s pičlo zmago odpravila Olimpijo, ki je zastreljala celo enajstmetrovko in je s tem porazom zdrsnila na spodnji del lestvice. Dobro se je odrezala Gaja, ki se je po zmagi
Roianesejem vrinila na tretje mesto lestvice.
SKUPINA N
IZIDI
Falco - Staranzano 2:2, Fogliano -Poggio 1:1, Sovodnje - Villesse 0:1, Romana - Lib. Monfalcone 0:1, Mladost - Fossalon 2:0, Torriana B -Vermegliano 1:2.
LESTVICA
Villesse 14, Fogliano 12, Staranzano 11, Poggio in Falco 10, Fossalon 9, Mlad; t 7, Romana in Vermegliano 5, Sovodnje 4, Lib. Tržič 2, Torriana B izven konkurence.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.)
Staranzano Mladost, Falco - Fogliano, Vermegliano - Sovodnje, Li-bertas Tržič - Torriana B, Villesse - Romana, Poggio - Fossalon.
SKUPINA O
IZIDI
Aurisina - Breg 3:0, Domio - Baxter 1:1, Bar Veneto - Esperia SL 1:1, Lib. Rocol Union 0:1, Lib. S. Marco - Acconciatori 6:0.
LESTVICA
Domio, Aurisina in CGS 13, Lib. S. Marco 11, Breg 9, Union 8, Baxter
7,	Lib. Rocol in Bar Veneto 5, E-speria SL 1, Acconciatori 0.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.) Acconciatori - CGS, Union - Lib. S. Marco, Esperia SL - Lib. Rocol, Baxter - Bar Veneto, Breg - Domio.
SKUPINA P
IZIDI
Don Bosco - Edilcolor 0:1, Lib. Opčine - S. Vito 1:1, Fiamma - Edile Adriatica 0:3, Ginnastica - Op. Supercaffè 2:5, Čampi Elisi - Zaule 0:1, GMT - Inter SS 1:1.
LESTVICA
Op. Supercaffè 15, Edile Adriatica 14, GMT 12, Inter SS in Don Bosco 10, Zaule 9, Ginnastica in Lib. Opčine 7 Campi Elisi, S. Vito in Edilcolor 5, Fiamma 1.
SKUPINA Q
IZIDI
Gaja - Roianese 2:1, De Macori -Lib. Prosek 1:1, Pellicana - Virtus 2:2, Olimpija - Barcola 0:1, Samp-vito - Lib. S. Sergio 1:1
LESTVICA
De Macori 14, Barcola 12, Gaja 10, Primorec, Lib. Prosek in Virtus
8,	Lib. S. Sergio 6, Olimpija 5, Roianese in Sampvito 4, Pellicana 3.
PRIHODNJE KOLO ,15. 12.)
Lib. S. Sergio - Primorec, Barcola - Sampvito, Virtus - Olimpija, Lib. Prosek - Pellicana, Roianese - De Macori.
B. R.
KOŠARKA
Olimpija, Jugoplastika, Crvena zvezda in Zadar so se uvrstili v polfinale jugoslovanskega košarkarskega pokala.
Olimpija si je napredovanje priborila šele po podaljških, saj se je tekma v regularnem času zaključila pri neodločenem izidu 91:91.
Izidi
Željezničar — Olimpija	98:100
Rabotnički — Jugoplastika 91:110 Crvena zvezda — Vojvodina 106:90 Radnički — Zadar	76:91
ima (po trditvah Račiča in Velič-koviča) izključno gmotne vzroke. Sistem denarne pomoči klubom sloni namreč na vrednotenju vrhunskih dosežkov atletov, ki so seveda člani. Nobena važnost se ne polaga na tiste organizacije, ki skrbijo v glavnem na množičnost, čeprav le zaradi pomanjkanja visoko specializiranega trenerskega kadra. Isti problem je tudi pri honoriranju trenerjev, ki pridejo do ustreznega zaslužka le z vrhunskimi rezultati svojih varovancev, nikakor pa ne zaradi števila atletov za katere skrbijo.
Vse to daje večjim klubom povod, da si dobre atlete tako rekoč kupijo. Manj potrosijo za preselitev atleta iz drugega mesta, kot da bi enakovrednega dobili iz vrste nekaj desetin lastnih naraščajnikov.
Glede finančne podpore predlagata Račič in Veličkovič nov sistem, ki bi ovrednotil predvsem mladinsko delo. Sestaviti bi bilo treba lestvice v zveznem, republiškem in tudi občinskem merilu ter jih primemo upoštevati.
Temelj nove atletske politike bi morale biti atletske šole, ki bi skrbele že za osnovnošolske otroke zgolj v pedagoškem smislu. V teh šolah bi se morali otroci naučiti pravilno teči, skakati in metati. Klubom bi nato v tekmovalni dobi ne bilo treba odpravljati osnovnih napak in zamujati časa. Do tega predloga sta strokovnjaka prišla zaradi vedno pogostejšega pojava mladih tekmovalcev z že dolgim atletskim stale-žem. V Evropi so namreč po mnogih državah močno razvili prav atletske šole, ki dajejo klubom že obdelan človeški material.
Prihodnje leto bodo mladinske balkanske igre v Karlovcu. Že za to priložnost bi bilo treba sprejeti nekaj nujnih ukrepov in zasnovati resne trenerske programe za vse kandidate. Račič je omenil tudi možnost, po kateri bi gostitelji, Jugoslovani, lahko na teh igrah ostali celo brez ene same zlate kolajne.
k. b.
AVTOMOBILIZEM
PARIZ, 11. — Jean Lue Lagar-dere, predsednik avtomobilske hiše Matra, je najavil, da njegova avtomobilska hiša ne bo več sodelovala na raznih tekmovanjih. Svojo odločitev je utemeljil, češ da je njegova firma v ekonomskih težavah, poleg tèga pa je tudi nasprotna novim mednarodnim pravilom. La-gardere je nato pojasnil, da so še minimalne možnosti, da bi Matra sodelovala vsaj na dirkah formu-
Na poskusnih vožnjah na dirkali- _____________ ________________________
šču v Watkins Glenu se je smrtno - le 1. To pa bodo odločili na skupni ponesrečil avstrijski pilot Konig. j seji čez dvajset dni.
Derbi Bon — Polet: Rado Race skuša «napolniti» openski koš
ATLETIKA
Pet Tržačanov od Bazovice do Reke
Skupina petih tržaških dolgoprogašev bo v nedeljo na dokaj svojevrsten način proslavila konec treningov v letošnjem letu. V čast staremu letu bodo pretekli čedno razdaljo 74 km od Bazovice preko obmejnega prehoda na Pesku do Opatije. Iz Opatije bodo podaljšali še do Reke in se nato vrnili v Opatijo. Ta varianta bo potrebna zaradi točnega števila kilometrov. Lahko bi tudi spremenili mesto starta, Bazovica pa jim je draga, ker se tam v glavnem odvijajo njihovi redni treningi.
Skupino bodo sestavljali: Claudio Sterpin (šofer Acegata), Andrea Calò (občinski delavec), Armando Germani (delavec ladj. Sv. Marka), Aldo Novacco (bolničar) in Mario Pollanz (pristaniški težak).
Peterica je v nedeljo opravila generalko in v strnjeni skupini pretekla 43 km. Zaradi lažje kakovostne razlike med tekači ta edinstveni tek ne bo tekmovalni, ker hočejo priti na cilj vsi skupaj.
Tek bosta kot oporišče spremljala dva avtomobila s hrano in rezervnimi dresi. Avtomobila bosta tudi merila kilometre. Ko bo dosežen 74. bo tek končal in atleti se bodo vrnili v Trst.
Start iz Bazovice je predviden ob 7. uri. Celotno pot bo skupina o-pravila v nekaj manj kot 6 urah.
K. B.
HOKEJ NA LEDU
V jugoslovanskem hokejskem prvenstvu na k ’u je Kranjska gora odpravila zagrebško Mladost 8 13:0.
iiiiiii..................
hRliHLUM— V DEŽELNEM FINALU MLADINK
NABREŽINKESO ODLIČNO BRANILE S VOJE BAR VE
Osvojile so 3. mesto - Posebno so se izkazale
v
Skorkova, V. Legiševa, Kraljeva in Antonijeva
Na kratko smo že poročali o zaključnem turnirju deželnega odbojkarskega finala mladink, ki je bil v nedeljo v Sacilu. Nastopile so 4 ekipe (vsaka je igrala z vsako), med katerimi je bil tudi Sokol.
Sokol se je najprej pomeril s Corridonijem. Naša dekleta so se zavedala, da je nasprotnik zelo nevaren, zato so zaigrale tako, kot le redkokdaj. Lepo so gradile, zaključevale ekcije in branile vse, kar se je dalo braniti. S tako igro so vodile z dvema ali tremi točkami naskoka do dvanajstice. Tedaj pa so nasprotnice nekajkrat ostro napadle in tudi nekaj dvomljivih sodniških odločitev je pripomoglo, da so Nabrežinke zgubile set. Vse-
Proseško Primorje je tudi v nedeljo proti Ederi ostalo praznih rok in tako postaja položaj te naše enajsterice na prvenstveni lestvici od kola do kola nevarnejši
kakor je bil to, po našem mnenju, najboljši set turnirja. Corridoni je zelo dobro kril igrišče in je Sokolu vračal napad za napadom. Zgubljeni set je Nabrežinke precej zmedel in v drugem so zbrale le šest točk. Za Corridoni lahko rečemo, da je bila to zanj daleč najboljša tekma in je nato v nadaljevanju turnirja precej popustil.
Drugo tekmo so Nabrežinke odigrale proti PAV Despar, ki je že prej gladko zgubil tekmo proti Li-bertasu iz Pordenona. Naša dekleta so nasprotnice nekoliko podcenjevale, zato so zgubile drugi niz. Pri stanju 1:1 pa se je Sokol razigra! in v odločilnem setu so Vi-denčanke zbrale lè 4 točke.
Za vse igralke je bil popoldanski nastop prava kalvarija. Skoraj vse so bile utrujene, teda kljub temu so se ekipe odločno pognale v boj za točke.
Ekipo Sokola je čakala verjetno najtežja tekma turnirja, saj je bil Libertas iz Pordenona glavni favorit za zmago. Ker pa Nabrežinke niso mogle več računati na prvo mesto, so zaigrale v tem srečanju sproščeno. V vrstah Libertasa je v prejšnjih tekmah odlično igrala zlasti Danielejeva, katero pa je uspelo škerkovi često ustaviti in tako je Sokol nasprotnicam odvzel njihovo glavno orožje. Po zelo slabem začetku je uspelo Nabrežin-kam zbrati v 1. setu 12 točk, v nadaljevanju pa so naša dekleta zaigrala odločnejše. Vida Legiša je igrala iz niza v niz bolje in je nasprotnice spravljala v zagato zlasti s tolčenimi in plasiranimi žogami. Najpomembnejše pa je to, da se je Sokol odlično znašel prav v najbolj kritičnih trenutkih ter je dva seta osvojil z izidom 16:14.
Na končni lestvici je bil 1. (le zaradi razlike v točkah) Libertas PN, 2. Corridoni in 3. Sokol, 4. o a je bil (brez točk) Videnški Despar.
Končna lestvica vsekakor ni nerealna, z nekaj več športne sreče pa bi bil Sokol prav lahko tudi na prvem mestu. Za naša dekleta je predstavljal veliko oviro pod iz tartana, na katerega niso navajene.
Vse Sokolove igralke moramo za
nastop na tem turnirju pohvaliti, poleg prej omenjenih pa moramo opozoriti tudi na konstantno igro Kraljeve ter na izredno požrtvovalnost Sonje Antonijeve.
Še nekaj besed o sodnikih: razen mladega Tržačana Tomizze ostali niso bili na ravni tega finala.
Rezultati tekem
Corridoni — Sokol	2:0
(12, 6)
Libertas — PAV	2:0
(6, 7)
Sokol — PAV	2:1
(11, -12, 4)
Libertas — Corridoni	2:0
(7, 9)
Corridoni — PAV	2:0
(2, 14)
Sokol — Libertas	2:1
(-12, 14, 14)
Sokol je nastopal s temi igralkami: Antoni, Kralj, Vida in Lia legiša, Paškulin, škerk, Zandomeni in Petelin.
PRIJATELJSKA TEKMA V TRSTU
Zmaga Olimpije proti Darwilu
V torek sta se v telovadnici v U-lici della Valle v prijateljski tekmi spoprijeli ženski ekipi Darwila in ljubljanske Olimpije. Ljubljančanke, ki nastopajo v prvi zvezni jugoslovanski ligi, so zanesljivo premagale varovanke trenerja Marija, ki so v drugem polčasu povsem popustile. Olimpija — Darvvil 64:40 (27:23) DARWIL TRST: Trani 10, Vici 3, Stocco 1, Leprini 4, Salvador 4, Riccardi 7, Angelomè, Adami 7, Bran-cia 2, Cragnolin 2.
OLIMPIJA LJUBLJANA: Vuleta 8, Štoka 10, Guberinič 6, Hribar 2, Radonjič 5, Hočevar 4, Oven 9, Stopar 2, Peršin, Homar 14, Jelenc.
Sodnika: Mengotti in Franco iz Trsta. Prosti meti: Darwil 10:28, Olimpija 4:8. Gledalcev približno 50.
Znani tržaški nogometni trener Ettore Trevisan bo odslej treniral Pordenone, ki nastopa v D ligi.
---- Janko Perat
UMIRAJOČI
___O AS	« =.
Da, ljubim ga. Ta resnica, ki se mi je odkrila v tem trenutku/ je bila vseobsegajoča resničnost sedanjosti. Ostro je razmejevala preteklost in sedanjost. Preteklost je baila odmaknjena daleč, daleč, prihodnosti pa še ni bilo.
Zakaj tako podrobno opisujem to najino pot? čemu vse te podrobnosti v dnevniku, ki so mu namenjeni le najtišji izlivi mojih čustev? Hočem si zapomniti, želim ohraniti spomin na sleherno podrobnost te najine prve poti, ko sva bila sama, spomin na trenutek, ko sem spoznala, da ga ljubim in da je ta ljubezen brezupna.
Bolečina mi spet stiska srce. Ljubezen je zahtevna. Ljubezni potrebujem, ne samo ljubezni otrok, ampak tudi ljubezni moža. Kar je v meni, ni le hotenje, ampak mnogo več. To je nekaj drugega. To je ljubezen, če sem si kdaj česa želela, je bila ljubezen, ki je do danes nisem spoznala. Izgubila sem že vero, da ljubezen res obstaja. In vendar sem si je neprestano želela.
Ali France ve, kaj je ljubezen? Je kdaj pomislil nanjo, verjel v pravo ljubezen? Ali pa je obupal in si ne upa preko ovir tradicije in družbene konvencije? Kaj pa je pravzaprav družbena konvencija, da smo ji tako pokorni? Morda mi je le prijatelj?
Toda zame v ljubezni ni prijateljstva. Samč ljubezen je lahko. In jaz ga ljubim. Zaradi ljubezni, zaradi te ljubezni ga hočem rešiti. Rešiti ga hočem navkljub tistim, ki naju ovirajo, da France ni samo moj. Popeljati ga hočem na pot resnične ljubezni.
Spet sem se zazrla v njegov obraz. Molčal je in gledal na cesto.
Ta obraz je bil zdaj razgaljen kot odprta knjiga, čeprav sem ga gledala samo v profilu. In kljub naporom, da bi ljubezen prikril, sem jo v tem obrazu brala.
Vse predolgo čakaš in iščeš in si želiš resničnega, polnega življenja. A ko pride, si se mu že odpovedal. Vendar je prišlo, ko nisem več upala, da je kaj takega mogoče.
Ko bd mogla svoje prekipevajoče misli vsejati v njegovo dušo! Besede ljubezni, o katerih sem že mislila, da so za vselej umrle. Saj sva oba doživela brodolom in sva zdaj sama na obrežju. Toda, ali je rešitev?
Oči so me zapekle in na ustnicah sem začutila sol. Ne, ne smem jokati. Ne sme videti mojih solzà. K sreči se je večer začel prelivati v noč in v avtu je postajalo vedno temnejše. Samo bliski naproti vozečih avtomobilov so vdirali v temo, vse dokler naju niso oblile luči mesta.
Zakaj se vračajo želje, ki sem si jih bila že izruvala iz srca?
September 1962
Čas, ta prekleti čas, beži. Še preden se zaveš, je dan in je noč, in potem je že jesen. Kmalu bo prišla zima in za njo spet pomlad. Midva pa izgubljava dneve in mesece in leta, medtem ko se slepo iščeva. Uhajajo nama trenutki, ki bi bili lahko večnost, ljubi moj.
Zakaj ne znaš, zakaj si ne upaš na pot? Glej, vrata so ti odprta in miza pogrnjena. Ti pa tega ne vidiš. Slep si, moj ljubi. Med nama ni več uganke, kajti ti si jaz in jaz sem ti. Ti to veš in bi rad prišel, vendarle ne prideš. Zakaj ne? S
silo ne moreš ničesar uničiti, si rekel, ničesar, razen samega sebe.
Preteklost pa td ostane. Ostanejo spomini. Vse ima vzrok in začetek v preteklosti. Vsi hodimo po poti, ki jo je zaznamovala preteklost, s te poti ni mogoče zaiti. Preteklost nas ne zapusti in bolečina ostane. Toda nekje mora biti bistvo harmonije, pravi smisel življenja. In midva sva ga našla. Ko bi le ti hotel, ko bi se le mogel iztrgati tistim puhlim vezem, ki jim praviš čast in ugled.
Vem. Družba ne bo obsojala tebe, če prideš k meni. Družba vedno obsoja le žensko. Le ona je kriva, le ona zasluži prezir, če ljubi brez zakona 'ali zakonu navkljub. Vedno je bilo tako in tako je tudi danes, v času enakopravnosti. To je družbena konvencija, močnejša, strašnejša kot katerikoli zakon.
Toda jaz sem z družbeno konvencijo opravila. Sama hočem odgovarjati za svoja dejanja. Pozno, zelo pozno je prišlo spoznanje, da je ljubezen najvišji zakon. So stvari, pri katerih ne sprašuješ za črno. Vse bom sama plačala. Ljubezen brez kompromisov, ljubim brez vrnitve, ker vem, da je to moja prava ljubezen in bo umrla s poslednjim utripom mojega srca.
XIII
TJAŠINA PISMA
Ljubi,
ali so Tvoji strahovi res močnejši do moje ljubezni? Je mar danes samo še spomin, kar je včeraj bila resnica? Sva se res le za hipec ujela v istem ritmu duš, srca in telesa, zato, da si rečeva: Sanjala sva prečudovite sanje?
Ali veš, ljubi, kaj je strah? Veš, kako sem govorila otrokom, kadar so njihove očke begale za sencami? Povedala TU bom.
Vem, da brez sonca ni svetlobe, vendar hočem goreti z vsem žarom svojega življenja, z vsem, kar je v meni, da TU preženem strahove iz slehernega kotička Tvoje duše. Izgoreti hočem, da spoznaš resničnost besed: ljubim Te.
Ljubljeni, edini,
ne morem spati od skrbi, da sem te mučila. Zadnjič sem se trpinčila ob misli, kako naj Ti dokažem, da Te ljubim, kako naj Ti prikličem sence preteklosti, da boš toliko svetleje videl sedanjost.
čutila sem, da so Tvoje oči temne od valov razburkane notranjosti, vendar nisem uganila, odkod je prihrumel vihar, ki jih je povzročil.
Ljubljeni, slepa sem od žarke svetlobe Tvoje ljubezni. Kar naprej iščem vzroke Tvoje žalosti. Vzroki so v temi, ki je izven nje. Tema me straši.
Trpim ob misli, da Ti ne dajem dovolj, da so v moji preteklosti še stvari, ki Te begajo. Nisi dojel, da je vse neznansko daleč, da sem lani potegnila pod zaključki svojega življenja debelo rdečo črto. Takrat še nisem vedela, da se bom spet oprijemala življenja. Tedaj mi je bilo le še dolžnost. Prepričana sem bila, da ni vredno živeti zato, da ješ in spiš. Vedela sem, da ne spadam nikamor, saj ne znam plesati v cirkuški areni, niti hoditi po vrvi. Vratolomnih akrobacij se nisem mogla nikoli naučiti. Zaprla sem se v svoj svet, živela v njem začarana kot Trnuljčica. Cvetice so spal^ in ptice in voda. Trnje je preraslo vse, kar je bilo v meni lepega. Minila so tisočletja. Potem pa si prišel Ti, moj princ. Trnje se je umaknilo, cvetice so spet zadehtele in pesem logov se je glasila kot nikoli prej.
Zakaj sem ubranost prebujenja kalila s prastarimi zgodbami? Zakaj Ti vedno povzročam samo bolečine? Ko Te ven dar želim ljubiti, ljubiti iskreno, kakor tudi zaslužiš!
(Nadaljevanje sledil
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: ppllefna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	12. decembra 1974
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali 9 j 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
DANES NA DUNAJU PREDSTAVNIKI 13 DRŽAV
CENE NAFTE IN ODNOSI Z ZAHODOM NA KONFERENCI MINISTROV OPEČ
S prvim januarjem bo verjetno začel veljati novi sistem cen, ki naj M bil ugodnejši za državne petrolejske družbe
DUNAJ, 11. — Jutri se bo začela na Dunaju 42. redna konferenca ministrov organizacije OPEČ (organizacija držav, ki pridobivajo Petrolej). Konference se bo udeležilo 13 držav članic. Glavna točka dnevnega reda zadeva izvajanje s 1. januarjem 1975 novega enotnega sistema cen petroleja. Kljub raznim nesporazumom in tudi sporom bo ta novi sistem prav gotovo začel veljati, ker je bolj enostaven kot prejšnji. V krogih OPEČ pa poudarjajo posebno, da bo novi sistem ugodnejši za potrošnike, ker bo skušal znižati dobičke zahodnih petrolejskih družb.
Po do sedaj veljavnem sistemu so petrolejske družbe imele večje dobičke. Po novem enotnem sistemu, ki ga je predložila gospodarska komisija, in o katerem so razpravljali na svetu guvernerjev, naj bi se cena surovega petroleja tako izoblikovala: 10,35 dolarja za sodček petroleja (dosedanja cena 11,65 dolarja). Po novi ceni naj bi šlo 9,74 dolarja državam, ki pridobivajo petrolej, 11 stotink dolarja za proizvodne stroške, 50 stotink dolarja za zaslužek zahodnih petrolejskih družb (doslej okoli 93 stotink dolarja). Tej vsoti pa bo treba dcdati še neki določen odstotek v zvezi s stopnjo inflacije. O tem bodo sklepali na konferenci ministrov. Nekateri člani OPEČ pred-
AMIN NA RINGU
Priznati si moramo, da bi bilo brez generala Amina življenje včasih pusto, vsaj za nas, ki živimo izven ugandskih meja. Preden je postal predsednik Ugande in general, je Amin služil kot narednik v britanski vojski, še prej pa se je izživljal na ringu. Znano je tudi, da je ugandskim boksarjem, ki so se lani udeležili svetovnega prvenstva za amaterje, svetoval, naj se poslužijo posebne taktike: nasprotnika naj knockoutirajo kar v prvih sekundah dvoboja. Ob odprtju medafriškega prvenstva v boksu je ugandski predsednik hotel dokazati pravilnost svoje teorije. Njegov nasprotnik je bil tehnični trener ugandske ekipe, ki morda ni strokovnjak za boks, je pa vsekakor zelo pameten človek, ki dobro pozna muhe svojega predsednika: v drugem krogu se je vdal «očitni» nasprotnikovi premoči.
POROČIL SE JE TRI DNI PRED...ROJSTVOM
Nemogoče, a vendar res, če verjamemo temu, kar piše v uradnih dokumentih: ko je 51-letni Giuseppe Prestigiacomo prosil za kopijo kazenskega lista, je presenečen odkril, da se je poročil tri dni pred rojstvom.
Prestigiacomo je imel pred dvajsetimi leti sitnosti s pravico zaradi tihotapljenja cigaret. V njegovem osebnem listu, ki je bil priložen sodnim aktom je pisalo, da se je rodil 22. julija 1941, čeprav je takoj nato sledil pripis, da se je poročil 19. julija istega leta. Napaka je bila očitna, toda sodnik se za take malenkosti ni zmenil in odločil: kar nam sporoča občina, je sveta resnica! Tako je bilo tudi z razsodbo potrjeno, da je Prestigiacomo res čudo med čudesi, saj, če nas spomin ne vara, ni še nikamor uspelo oženiti se tri dni pred rojstvom.
primeru izrednih okoliščin, ki bi zahtevale sklicanje izredne konference ministrov. Določitev cen za daljše razdobje bi pomenilo pomemben prispevek za stabilizacijo celotnega svetovnega gospodarstva ter veliko uslugo zahodnim industrijskim državam».
Na jutrišnji konferenci bodo med drugim razpravljali tudi o predlogih perzijskega šaha, da bi zunanji ministri upoštevali tudi cene drugih surovin, ko bodo sklepali o ceni surovega petroleja.
O sodelovanju organizacije OPEČ na mednarodni konferenci o energiji, ki jo je predlagal francoski predsednik Giscard D'Estaing, je Hene dejal, da so ti predlogi zelo zanimivi posebno v zvezi z dvemi dejstvi: 1. namen držav potrošnic, da znižajo potrošnjo petroleja in 2. njihov sklep da poiščejo in izkoriščajo druge e-nergetske vire. Hene je dejal, da zahodne države ne bi smele izločiti iz tega procesa državi, ki proizvajajo petrolej. «V tem smislu — je dejal Hene — bi bil predlog za začetek resničnega dialoga med državami proizvajalkami petroleja, državami po-trošnicami in državami v razvoju ne samo potreben, temveč zaželen. Francosko pobudo bi morali vsi podpreti ter je ne omejiti le na petrolej, temveč razširiti tudi na druge surovine in na gospodarske odnose med državami potrošnicami. Tak dialog bi utegnil pripeljati do stvarnih rezultatov.»
Henejev mandat bo potekel konec tega leta. Novi generalni sekretar OPEČ naj bi postal neki predstavnik Nigerije. Hene kandidira sedaj za generalnega tajnika «Unido» (Organizacija OZN za industrijski razvoj). Če ga ne bodo imenovali na to mesto, se bo vrnil v Alžirijo.
lagajo, da bi zvišali ceno surovemu petroleju za 3,5 odst. v prvem trimesečju 1975. Pri tem naj bi u-poštevali 14-odstotno inflacijo v celem letu. To povišanje so bili sprejeli že na konferenci ministrov v preteklem septembru.
V intervjuju, ki ga je generalni tajnik OPEČ Hene dal avstrijski časopisni agenciji APA, je visoki funkcionar izjavil: «Novi mehanizmi določanja cen petroleja, o katerih bodo razpravljali na konferenci ministrov, bodo omogočili neodvisnim potrošnikom ter še posebej državnim petrolejskim družbam možnost, da bodo prejemali od organizacije OPEČ petrolej po cenah, ki bodo nižje od tistih v lanskem letu. Upamo, da bodo te družbe prenesle to znižanje cen surovega petroleja na trg z znižanjem cen dokončnih proizvodov.»
Hene je nadalje izjavil, da v krogu članic OPEČ ne obstaja noben dvom glede potrebe po zvišanju petrolejskih dohodkov držav proizvajalk. Obstajajo le sporna stališča glede sredstev in poti za dosego tega cilja. Nadalje je menil, da ne obstaja nobena nevarnost, kot trdi jo nekateri tuii zahodni opazovalci, da bi se OPEČ v prihodnjem času razbil. Vsaka taka bojazen je odveč, med drugim tudi zato, ker bodo države članice (kot je to storila Saudska Arabija) prevzele stoodstotno kontrolo nad črpanjem petroleja.
Ko je odgovarjal na razna vprašanja je Hene deial: «Ne moremo še določiti novih tržnih cen petroleja. Ne more pa se izključiti, pravzaprav je skoraj gotovo, da bodo vene doiočene ne samo za eno trimesečje, temveč morda za pol leta, «li pa celo za eno leto, razen v
Funt šterling v škripcih
TONDON, 11. — Kljub naporu angleške osrednje banke, da bi zavarovala funt šterling, je britanska valuta danes doživela hud padec na vseh mednarodnih denarnih borzah. Ošibitev šterlinga je posledica sklepa Saudske Arabije, da ne bo več sprejemala britanske valute kot plačilo za nafto. Saudski minister za petrolej Jamani je sporočil sklep svoje vlade po nekajdnevnih pogajanjih s predstavniki mednarodnih petrolejskih družb. Angleška o-
srednja banka je kupila na tržišču znatne vsote funtov šterlingov, da bi podprla svojo valuto, a ves trud je bil zaman.
Padec funta šterlinga. je imel znatne posledice tudi na londonski borzi, kjer so vse delnice izgubile na vrednosti. Po oceni lista «Financial Times» predstavlja današnje poslovanje londonske borze negativni rekord vseh časov.
RIM, 11. — Danes zvečer je v Rimu umrl Andrea Mariotti. sin predsednika socialistične poslanske skupine. Predsednik PSI Nenni je v imenu stranke izrazil poslancu Mariottiju svoje globoko sožalje.
PO SPORAZUMU Z OSVOBODILNIMI GIBANJI
Jan Smith je popustil: konec gverile v Rodeziji
Izpustitev na svobodo afriških političnih zapornikov in sklicanje ustavne konference
SALISBURY, 11. — Rodezijski ministrski predsednik Jan Smith je sporočil danes zvečer po radiu, da je bil dosežen sporazum z osvobodilnimi gibanji za prekinitev sovražnosti na področjih, kjer divja gverila. Ta prekinitev naj bi bila prvi korak za sklicanje konference o bodoči ustavni ureditvi države ter za izpustitev afriških političnih zapornikov.
Današnje sporočilo je zelo zanimivo v večletni zgodovini rodezijske države. Kot je znano, je Rodezija že pred leti izstopila iz angleškega «Comonwealtha», ker ni hotela sprejeti londonskih tez o ureditvi te nek-
danje angleške afriške kolonije. Jan Smith in njegova vlada sta vseskozi izvajala pobtiko «apartheida» ter totalne izključitve črnskega prebivalstva iz političnih dogajanj dežele. V Rodeziji so se v teli letih ustanovile razne osvobodilne organizacije, kot so «ZAPU» in «ŽANU». Obstajala je tudi neka manjša organizacija, in sicer «Frolizi». Vse te tri organizacije so sedaj sklenile, da bodo pooblastile «ANC», ki je edina rodezijska črnska organizacija, ki ji je dovoljeno delovanje v državi, da jih zastopa.
Kot smo že pisali, je bila prejšnji
.............................................
ZASKRBLJUJOČ PORAST NESREČ NA DELU
Tok visoke napetosti ubil tri delavec na dvorišču topilnice
Smrtna nesreča v obratih Itaisider v Bagnoliju pri Neaplju - Statistike INAIL
BERGAMO, 11. — Trije delavci so danes izgubili življenje na delu. Nesreča se je pripetila v neki topilnici grodlja v kraju Sala Di Ca-lolziocorte v dolini San Martino. Kraj leži na meji med pokrajinama Bergamo in Como. Delavce je ubil električni tok.
Do nesreče je prišlo okoli 12. ure. 40-letni Giovanbattista Paggi iz Ville d’Adda ter 47-letni Giuseppe Vaisecchi sta prejela nalog, da očistita neko premično lestev, ki je bila nameščena na dvorišču topilnice. V podjetju dela okoli 45 ljudi. Iz neznanih razlogov je kovinsko ogrodje premične lestve nenadoma zadelo ob električni vod visoke napetosti, ki je napeljan zraven tovarne in ki dovaja e-lektrični tok podjetju ter služi tudi za druge potrebe kraja. Takoj po stiku je oba delavca zadel močan električni tok ter ju vrgel na tla. Na pomoč jima je priskočil 39-letni Michele Alvaro, ki je prav tako omahnil. Prva dva sta bila že mrtva
•iiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiimiii
VČERAJ ZJUTRAJ V SREDIŠČU TURINA
Spodletel poskus ugrabitve 14-letne turinske deklice
Bliskovita reakcija žrtve je zmedla bandita, ki sta zbežala
TURIN, 11. — Laura Valvassori, 14-letna hčerka nekega gradbenika iz Alpigiana, je srečno ušla ugrabiteljem, ki so jo napadli pred šolo. Dekle se je kot običajno pripeljalo v mesto z očetom, ki se je ustavil nekaj desetin metrov proč od zasebnega zavoda «Faa di Bruno» v Ulici Le chiuse. Komaj se je gradbenik odpeljal, se je dekletu približal «fiat 124» svetle barve, iz katerega je planil zakrinkan moški, ki je skušal potisniti Lauro v vozilo. Deklica pa je bliskovito reagirala in s svojim odporom zmedla napadalca. Začela je kričati, kar so ji dala pljuča in se ruvala z ugrabiteljem: dekle med drugim že nekaj mesecev zahaja v zasebno telovadnico, kjer se uči veščin juda. Naj si je moški še tako prizadeval, da jo spravi v avto, je moral naposled odnehati, saj je med ruvanjem zgubil krinko, Laurino kričanje pa je medtem vzbudilo pozornost duhovnika, ki poučuje v zavodu «Faa di Bruno». Bandita sta kaj kmalu uvidela, da se bo zanje slabo izteklo, če je ne odkurita takoj. «Zbeživa,» je zakričal pajdašu moški, ki je bil za volanom. Ugrabitelj je planil v avto, ki je odbrzel in zginil brez sledu.
Duhovnik in sošolci so pospremili upehano Lauro v šolo, od koder so obvestili policijo in družino o spodletelem poskusu ugrabitve. Dekle je nato odšlo z očetom na kvesturo, kjer so jo agenti kriminalističnega oddelka dolgo časa zasliševali. Kaže, da so preiskovalci na podlagi Laurinega opisa sestavili zelo podroben identikit ugrabiteljev, ki naj bi bila stara od 30 do 40 let.
Laurin oče Aristide Valvassori je lastnik srednje velikega gradbenega podjetja. Po dogodku je v pogovoru s časnikarji izjavil, da ima nekaj prihrankov, nikakor pa naj ne bi premogel tako visoke odkupnine kot jo običajno zahtevajo ugrabitelji.
Medtem še vedno ni bil rešen dramatičen primer 18-letnega študenta Luigija Dage iz Oristana. ki je bil ugrabljen pred 166 dnevi. Kot je znano je fant pred nekaj dnevi poslal krajevnemu listu pismo, v katerem je sporočal, da so ga ugrabitelji «obsodili» na smrt. ker družina ni plačala zahtevane odkupnine. Zastopniki družine Daga, ki so doslej vodili pogajanja z ban diti, so jib zato javno pozvali, naj
ponovno stopijo v stik z družino. V pozivu poudarjajo tudi, da bo Luigi-jev oče skušal zbrati še nekaj denarja za odkupnino, dodajajo pa, da kljub največji vnemi, ne bo mogel zbrati veliko več od tega, kar je že izplačal.
Pogajanja med družino Daga in ugrabitelji so v slepi ulici že nekaj tednov, kajti banditi niso verjeli, da jim je Luigijev oče izročil vse svoje imetje in so zahtevali dodatno odkupnino. Kaže, da je družina Daga doslej izplačala v raznih obrokih od 25 do 45 milijonov lir, ugrabitelji pa naj bi zahtevali sto milijonov.
Medtem pa uspešno napreduje preiskava o ugrabitvi Giovannija Serre, mladega posestnika, ki je bil osvobojen po 92 dneh pogajanj proti odkupnini 45 milijonov lir Javni tožilec iz Nuora dr. Giuseppe Fodde. ki vodi sodno preiskavo, je v tej zvezi podpisal zaporni nalog za Giuseppa Pirasa in Pasquala Stoccbi-na, ki sta med drugim obtožena poskusa ugrabitve dr. Vincenza Lodda. Pri napadu na zdravnika se je med žrtvijo in napadalci vnel oborožen spopad, v katerem so bili ubiti dr. Loddo, njegova žena, njegov brat in njegov vnuk ter eden od banditov. Piras, ki je na seznamu desetih najnevarnejših italijanskih banditov, je odgovoren še za vrsto drugih ugrabitev, do katerih je prišlo v zadnjih dveh letih na Sardiniji.
Za ugrabitev Serre so bili doslej aretirani štirje posestniki iz vasi Dorgali, v kateri naj bi mladi posestnik spoznal svoje paznike.
Banditi odnesli «trinajsto plačo» smetarjev v Ostii
RIM, 11	- Trije zakrinkani in
oboroženi roparji so danes dopoldne vdrli v urad občinske palače v Ostii in odnesli 13. plačo mestnih smetarjev, okrog 31 milijonov lir v gotovini Banditi so z orožjem v roki prisilili uradnike, da so jim izročili denar. Nato so pobegnili s fiatom 124, ki ga je nato policija našla nedaleč od občinske palače.
Popoldne so agenti priprli dva od treh domnevnih roparjev. Gre za
preden so ju namestili na rešilni avto, Alvaro pa je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Samo eden od teh delavcev je samski, druga dva sta poročena ter imata eden enega otroka, drugi pa tri.
Neka druga huda smrtna nesreča na delu se je pripetila predvčerajšnjim v obratih Itaisider v Bagno-liju pri Neaplju. 25-letni tehnik Lorenzo Lombardozzi, ki je bil poročen ter oče nekajmesečnega otroka, je zlezel pod velik žerjav na osem koles, ki tehta več kot deset ton. Tehnik je nameraval popraviti neko okvaro. Nenadoma so popustile zavore na stroju, ki je nesrečnega tehnika popolnoma zmečkal. V tem primeru je šlo za človeka, ki je bil zaposlen pri nekem zunanjem podjetju, kateremu je Itaisider zaupal določena dela.
Prav v teh dneh je ustanova INAIL (Istituto Nazionale Assicurazione Infortuni Lavoro) objavila statistiko o nesrečah na delu. Od januarja do marca letos je izgubilo življenje 564 delavcev kar pomeni 189 smrtnih primerov v enem samem mesecu, ali šest na dan.
Že več let se število smrtnih primerov na delu, ali zaradi dela, stalno veča. V prejšnjih letih je bilo poprečje dva mrtva na dan, letos pa se je ta številka povzpela na šest.
Iz statističnega poročila INAIL je razvidno, da je bilo od januarja do marca letošnjega leta prizadetih 333.039 delavcev zaradi nesreč na delu, ali pa so zboleli zaradi poklicnih bolezni. Zaradi nesreč na delu je bilo prizadetih 321.144 delavcev od katerih 279.533 v industriji ter 41.561 v kmetijstvu. Poklicne bolezni so zadevale 11.195 delavcev. Poprečno naraščanje nesreč na delu znaša okoli 10 odstotkov v odnosu na prve tri mesece v letih 1971. 1972 in 1973. Lani je bilo 268.337 nesreč na delu. od katerih je bilo 363 smrtnih. Če primerjamo letošnji podatek z lanskim, lahko ugotovimo, da se je število smrtnih primerov skoraj podvojilo.
Sektorja, ki sta najbolj prizadeta zaradi te tragične verige smrti na delu sta industrija ter še posebej gradbinstvo. Od že omenjenih 567 mrtvih v prvih treh mesecih, 442 je bilo industrijskih delavcev, 125 pa kmetijskih.
Ti podatki kažejo, da se število smrtnih primerov v industriji veča, ne povejo pa, zakaj se to dogaja. Če pa pregledamo razne okoliščine v katerih prihaja do teh tragedij. potem lahko ugotovimo, da je temu kriva skoraj nečloveška organizacija dela, ki jo sedanja družba vsiljuje delavcem. Izredno veliko število smrtnih primerov na delu gre na rovaš delavcev, ki so zaposleni pri podjetjih, ki imajo v zakupu dela v velikih industrijskih obratih. Prav tak je bil primer nesrečnega tehnika v Bagno-liju pri Neaplju, kjer je njegovo podjetje imelo v zakupu dela v I-talsiderju. Po večini gre za manjša podjetja, ki sprejemajo naročena dela ter jih skušajo opraviti s čim manjšimi stroški. Pri tem pa seveda ne gledajo na delavčevo varnost. V gradbinstvu je položaj tudi zelo resen. Gradbinci morajo opravljati dela s temoom, ki presega njihove moči, a poleg tega delajo v nemogočih razmerah, kjer ni poskrbljeno za njihovo varnost.
Prihodnje leto konferenea na vrhu latinskoameriških dr/av
cucho pri Limi, kjer so bile pred 150 leti dokončno poražene španske armade, so podpisali predstavniki Peruja, Venezuele, Bolivije, Paname, Argentine, Kolumbije, Čila in Ekvadorja. Perujska vlada, ki je dala pobudo za konferenco, je povabila na sestanek še predstavnike drugih sedmih držav, ki pa so odklonili vabilo.
Podpisniki v deklaraciji obsojajo vsakršno obliko kolonializma, se zavzemajo za gospodarsko in družbeno sodelovanje ter poudarjajo nujnost zmanjšanja stroškov za oboroževanje in povečanje napora za gospodarski in socialni napredek. Na konferenci so tudi načelno sprejeli predlog venezuelskega predsednika Pereza, da bi prihodnje leto sklicali latinskoameriški vrh v Caracasu.
Pet mehiških policistov ubitih v spopadih z roparji
CIUDAD MEXICO, 11. — Dve skupini mestnih gverilcev sta včeraj i-stočasno napadli in oropali dve banki mehiške prestolnice. Med ropi so se banditi spopadli s policijskimi a-genti in jih pet ubili. Po prvih izsledkih preiskave kaže, da gverilci pripadajo marksistični organizaciji «23. september», ki je glavno gibanje mestne gverile v Mehiki.
spo-
Atentat v Tel Avivu
TEL AVIV, 11. - PoUcija je ročila, da je danes zvečer eksplodiral peklenski stroj v neki kinodvorani v središču Tel Aviva. Po prvih vesteh je atentat zahteval eno smrtno žrtev in 30 ranjenih. Policija in gasilci so obkolili celotno področje.
Napad na turinski sedež SIDA
TURIN, 11. — Skupina zakrinkanih in oboroženih mož, ki so po mnenju policije pripadniki samozvane organizacije «rdeče brigade», je danes popoldne okrog 17. ure napadla sedež avtonomnega sindikata delavcev avtomobilske industrije SI DA. Napadalci so pretepU ljudi, ki so jih našli v uradih in so pomazali stene z napisi proti avtonomnemu sindikatu.
teden v Lusaki konferenca, ki jo je sklical tanzanijski predsednik Njerere in ki so se je udeležili državna poglavarja Zambije in Botswane Haun-da in Hane ter rodezijski predstavniki. Prejšnjo soboto se je konferenca razbila zaradi rodezijske nepopustljivosti. Pozneje se je zvedelo, da je v spor posegla tudi Južna Afrika, ki je skušala posredovati. Omeniti je še treba, da sta bila na pogovorih v Lusaki tudi dva politična zapornika iz Rodezije, in sicer voditelj ZA PU Jošua Nkomo ter čast. Ndaba-ningi Sithole, ki je leader osvobodilnega gibanja ŽANU.
Danes je Jan Smith nenadoma sporočil, da je bil dosežen sporazum z osvobodilnimi gibanji za prenehanje sovražnosti. To pomeni, da so rodezijski belci vsaj načelno sprejeli tezo o nujnosti pogajanj z črnskim prebivalstvom v vidiku nove ustavne ureditve države. Jan Smith je v svojem radijskem nagovoru skušal pomiriti svrie bele pristaše, trdeč, da bo vlada na vsak način strogo izvajala vse predpise glede varnosti in da bo poskrbela za nadaljnji razvoj sedanjih oblik pobtičnega in socialnega življenja. Predsednik je še izjavil, da je prejel zagotovila, da bo gverila v Rodeziji takoj prenehala in da se bo ustavna konferenca začela brez preliminarnih pogojev. Zato je Smith ukazal, naj takoj izpustijo na svobodo vse afriške politične voditelje.
Medtem sporočajo iz Lusake, da se bosta že jutri vrnila z letalom v Rodezijo Nkomo in Sithole. Skupaj z njima se bo vrnil tudi škof Abel Muzores, ki je leader organizacije «ANC», to je rodezijskega osvobodilnega gibanja «Afričan national coun-cil».
Poplave na Češkem
1 -:.C<V
I 'X
češke reke so v zadnjih dneh narasle in prestopile bregove zaradi likega dotoka vode z gora, kjer se spričo visoke tempera Na sliki: prizor iz mesta Most
niiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiimiiimiiiiiii*<>>*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii»iimi|i|ll'i|lllllllllll>l>I>>1
Y ZVEZI Z BORGHESIJIYIM POSKUSOM DRŽAVNEGA IIDAKA
Rimski preiskovalni sodnik zaslišal bivšega poveljnika policije Vicarija
Vicarijevi izsledki o zasedbi Viminala v ospredju pogovora
oJ pogovorov omenjenih
in obveščevalcev obveščevalne sbtó
be.» Kar zadeva atentat na brz «Italicus» pa dekle pouda J •	. z
rekla le materi, naj ne potuje^ vlakom spričo tedanjega tentatov.	, iuiar.
Kar pa zadeva sestanke v M ^
zollovem uradu Ajellova tr . nikdar sumila, da bi zadevah pre;
vratniško rovarjenje. Le enK
aretaciji generala Micebja naj £
ji polkovnik Mar70ll07aZraaUdPi geneima sitnosti s pravico žaram g rala Malettija. ne pa zaradi o
ga šefa obveščevalne sluzbm ^
dala je tudi. da se s^m na brze« zanjo v zvezi s pokolom	n_
«Italicus», ker meni, da s° za ker tat odgovorni grški fasist n ve, da ima tesne stike z Gr J •
Šest Italijanov aretiranih v Podkorenu, ker so imeli ponarejene osebne dokumente
KRANJSKA GORA, l1-" X'.
slovanski obmejni stražniki nes priprli na mejnem Pf^odu Podkorenu šest italijanskih Ijanov, ki so potovali s tremi cedesi z milansko evidenčno . co. Kaže, da so bile vse tri ^ ce ponarejene, poleg tega_ P aretirani Italijani ’mel*.’aZ.ne njo0 kumente, zaradi česar jih se . identificirali. Kaže tudi. da so bi ponarejene prometne knjižice tre. avtomobilov. Verjetno bodo Italija ne. ki so trenutno v zaporu, nekaj dnj izgnali iz Jugoslavije n jih izročili italijanskim obmejni oblastem.
RIM, 11. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Fiore in javni tožilec dr. Violante, ki vodita preiskavo o poskusu Borghesejevega državnega udara, sta danes zaslišala bivšega poveljnika policije Angela Vicarija in bivšega rimskega kvestorja Giuseppa Parlata, ki je bil medtem povišan v podpoveljnika policije.
Vicari, ki je prispel na sodišče skrivaj, da bi se izognil časnikarjem, je bil zaslišan kot priča in prizadeta stranka. Ko so v noči od 7. na 8. december prevratniki zasedli radijski center Viminala, so se pripravljali, da ugrabijo Vicarija in ga onesposobijo, komaj bi prišel ukaz, naj nadaljujejo akcijo po predvidenem načrtu. Bivši poveljnik policije se je rešil, ker se je Borghese iz še neznanih razlogov premislil in ukazal svojim «četam», naj se umaknejo.
Na ukaz tedanjega notranjega ministra Restiva je Vicari začel preiskavo o zasedbi ministrstva, toda, kot je pred časom povedal v nekem intervjuju, ni mogel v tem pogledu ugotoviti nič točnega.
O zasliševanju bivšega poveljnika policije ni bilo moč izvedeti ničesar, je pa vsekakor začetek novega kroga zasliševanj, ki naj bi zadevala predvsem domnevni načrt za ugrabitev predsednika republike Leoneja, medtem ko je bil na oddihu v Castelporzianu. Kot je znano je v poskus vpletenih več ljudi, od katerih so nekateri kot Salvato-
re Drago in major karabinjerjev Salvatore Pecorella že dalj časa v zaporu.
Kot Vicarijevo je bilo tudi zasliševanje kvestorja Parlata strogo tajno. Kljub temu pa se je izvedelo, da so sodnike zanimali predvsem rezultati policijske preiskave o prevratniških poskusih v decembru 1970. Kot je znano je zaradi te preiskave sodstvo izdalo vrsto zapornih nalogov in začelo preiskavo, ki pa je kmalu obstala. Minila so tri leta preden je rimsko sodstvo ponovno začelo preiskavo, ki je še v teku.
Tednik «Epoca» pa bo v svoji prihodnji številki objavil intervju s Claudio Ajello, mlado uradnico obveščevalne službe, ki naj bi nekaj dni pred atentatom na brzec «Italicus» govorila o morebitni eksploziji bombe na vlaku. Ženska je bila v službi pri polkovniku Marzol-lu. častniku obveščevalne službe, ki je bil obtožen politične konspi-1 racije v okviru preiskave o prevratniškem delovanju Vetrovnice. V uradih SID, kjer je delala Ajellova so se večkrat sestajali Nicoli, stotnik La Bruna, polkovnik Romagnoli in odvetnik Maurizio Degli Innocenti, ljudje, ki so vsi kot priče ali kot obtoženci vpleteni v preiskave o prevratniškem rovarjenju. «Bolj kot moje telefonsko besedičenje o morebitnih bombah — trdi v tej zvezi dekle — sodnike verjetno zanima, če sem kaj ujela
uiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
TISOČ VOJAKOV IN POLICISTOV NAPADLO RANGUNSKO UNIVERZO
Bitka okrog U fantovega trupla
Agenti odnesli truplo bivšega generalnega tajnika OZN z uni-verze in ga zakopali v majhnem mavzoleju v središču mesta
RANGUN, 11. — Okrog tisoč vojakov in policijskih agentov je danes ponoči naskočilo rangunsko u-niverzo, kjer so študentje v nedeljo pokopali U Tantovo truplo. Napadalci so se polastili posmrtnih ostankov bivšega generalnaga tajnika OZN in jih odnesli v mavzolej, ki ga je družina zgradila v središču burmanske prestolnice.
Študentje so ugrabili U Tantovo truplo v četrtek, ko je sprevod pogrebcev že zavil proti občinskemu pokopališču. Odnesli so ga na univerzo, kjer je bilo truplo štiri dni izpostavljeno na parah v osrednji hali, nato pa so ga v nedeljo zvečer zakopali v mavzoleju, ki so ga
LIMA, 11. — Ob koncu tridnevne konference v Limi so predstavniki osmih držav Latinske Amerike podpisali tako imenovano «deklaracijo ; začeli graditi na kraju, Kjer je ne-iz Ayacucha». ki poziva vse drža- koč stal študentovski dom. Uiira-"1-letnega Amedea Sgaramella in J ve Latinske Amerike naj se zavza bitov trupla so opravičili z dejstvom. 19-letnega Massima De Angelisa, ki i mejo za gospodarsko in družbeno da burmanska vlada ni dovoli siesta se vdala policiji po krajšem o- emancipacijo celine. Deklaracijo, ki | vesno počastila svojega velikega boroženem spopadu.	Ije bila poimenovana po kraju Aya- sina, ki je deset let vodil Združene
narode.
Ko so vojaki in policisti vdrli na univerzo, je bilo okrog U Tantovega mavzoleja zbranih okrog pet tisoč študentov in budističnih svečenikov, ki se niso uprli nasilju. Vojaki so jih kljub temu napadli s soizilnimi bombami in jih razpršili, nato pa so jih aretirali. Na pol dograjeni mavzolej so porušili z rinežem (buldožer).
Napad, katerega se je udeležilo pet vojaških bataljonov in deset policijskih vodov, se je začel okrog polnoči, ko so oddelki v popolni bojni opremi obkolili vseučilišče Okrog 2.30 (po krajevnem času) so vojaki vdrli v poslopje, ne da bi se jim študentje uprli. Kaže, da je bilo vsaj tri tisoč ljudi (po večini študentov in budističnih svečenikov) priprtih, medtem ko ni še točno znano število ranjenih, Ko so vojaki vdrli v univerzo, so študentje, ki so
se zakleU, da bodo rajši umrli, kot da bi izročili U Tantovo truplo, obstopili mavzolej in zapeli državno himno.
Nasilje nad študenti je povzročilo ostro reakcijo rangunskega prebivalstva, ki se je že navsezgodaj zgrnilo na ulice, da bi odločno protestiralo proti vladnemu ukrepu. Manifestanti so zažgali tri policijske avtobuse in vojaki so spet posegli s solzilnim plinom in z orožjem. Obračun spopadov je bil nekaj desetin ranjenih. Manifestanti so se nato razpršili po ulicah in uličicah rangunskega središča, kjer si opustošili vrsto trgovin.
Spričo hudih incidentov je vlada na podlagi člena 144 kazenskega zakonika prepovedala vsakršne manifestacije v središču mesta Kljub izrednim represivnim ukrepom pa je napetost v burmanski prestolnici še vedno zelo velika.
«IMios» leti proti so"1,11
RT CANAVERAL, 11. -znanstveniki so danes izstrelil kozmodroma na Rtu Canaveral ne ški satelit Helios. Izstrelitev je D u« predvidena že za prejšnjo n(*rs Aj a so jo morali odložiti zaradi vare na raketi.
Satelit Helios, ki tehta okrog kilogramov, bo krožil okrog naše!L sonca. Perihelij bo oddaljen le milijonov kilometrov od zvezde, k pomeni, da bo satelit prvi človes objekt, ki se tako približa Sonc • Helios bo obletel zvezdo v 192 “(J6 in bo krožil po tirnici s fantasticn hitrostjo 241.000 kilometrov na ura Načrt Helios, ki sta ga finansiran ZDA in ZRN, bo stal 240 milijonov dolarjev in predvideva čez eno le izstrelitev še enega satelita. Postaj bo zbirala predvsem podatke sončnih vetrovih, magnetnem pou ter kozmičnih žarkih in prahu. Heii je med drugim opremljen s posebno napravo za merjenje magnetneg polja, ki so jo pripravib v italijanskem laboratoriju v Frascatiju.