DELAVSKA POLITIKA v rvvv A V 4 fnTl ¥ ■T T% k fin nnOT W\ ¥7»C* ttr /A a mA itu ¥/* T TV ,X mrrm rin vr v w v mT >*V vu ^-v *«« . IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOi OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečna Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uvravat Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavsko zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — NetrmMrana pisma se ne sprejemajo. — Malt oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, mali oglasi. Id služilo v socialno mo m oso delavstva ta a a m s i č c a c e **> usaka bcssuDs IHm A so Žtev. 75 * Maribor, torek, dne 4. julija 1939 * Leto XIV Dežela, ki sedaj znižuje davke, je Švedska Na Švedskem vladajo že več let socialisti in kmeti. Saj smo že večkrat poročali, kako spretno in pametno vodi švedska svojo socialno in gospodarsko politiko. Svojo politiko vodi vlada po določenem načrtu. V nekaj letih je uvedla popolno socialno preskrbo za delovne sloje in kmete. Nekaj časa so kapitalisti godrnjali, toda politika se je obnesla tako dobro, da danes na Švedskem ni nezaposlenosti in življenjske razmere so na takem višku kakor morda v rtobeni drugi državi. Švedska je demokratična država in vlada sodeluje z vsemi strankami z izrecnim poudarkom, da se mora v državi izboljšati splošni položaj, predvsem kmetov in delavcev ter v ta namen država votira milijonske zneske v te namene, to je, za socialno skrbstvo in za Povzdigo gospodarstva. Razumljivo, da je prebivalstvo zadovoljno in da tam vlada red, kakor nikjer drugje. Finančni minister je predlagal znižanje davkov celo na velika gospodarstva. — Rekel je, naj se gospodarstvo lažje razvija, zato znižamo davke. Država ima dovolj dohodkov za svoje socialno skrbstvo. Dostavil je, če bi bilo potrebno zvišanje davkov med letom, bi to bilo le v obrambne namene, pa se vlada s svojo politiko silno ogiblje. — Najhujši nasprotniki vlade, kapitalisti, sedaj sami hvalijo modro vladanje sedanje vlade, ki je spravila državo v tako ugoden gospodarski in politični položaj. Deloma je vzrok tega blagostanja na Švedskem tudi zunanja trgovina. Na švedskem imajo najboljšo železno rudo in jeklo, ki ju Švedska prav mnogo izvaža, ker države rabijo železo in jeklo Za oboroževanje. Lani je Švedska izvozila po morju 13 milijonov ton železne rude in še 277.000 ton žlahtnega jekla in železa. Konjunktura pa se še vedno dviga. Mezde so od lani na letos avtomatično porasle za štiri odstotke in še naraščajo. Prav zanimivo je, kako rase ugled Švedske v inozemstvu. Tujci nalagajo , “ s!vo.j denar, države svoje zlate zaloge kakor nekdaj v Švici. Sami Švedi pa delajo gospodarsko in ne nosijo več svojega denarja v inozemstvo. Vse prebivalstvo se tudi čuti v svojih službah popolnoma varno. Preskrbljeno je kadar dela in kadar nima dela ter kadar ne more delati. Švedska želi ostati popolnoma nevtralna, ce bi nastala vojna, kakor je velika nevarnost, da tudi najboljša dobra volja ne pomaga. Švedi ne govore o tej nevarnosti, vedo pa, da je v vojni velika nevarnost, ki lahko zaplete tudi njo vanjo ali vsaj oslabi nje sedanji ugodni gospodarski in socialni položaj. J^ržava je sicer bogata in ji vsaka malenkost ne more škodovati, vendar bi Pa daljša kriza utegnila poslabšati sedanji socialni in gospodarski položaj, M,ala država Švedska si je v povojni *°ala pridobiti ugled, mednarodno Veljavo in dvigniti življenjski stan-dard na višino, ki je drugje ni, ker v*ada dela in deluje z narodom, z interesenti, ki so v državi najbolj potreb-ni socialnega in gospodarskega spošto- Vanja. ^iidir volitve v Angliji l>^.e bodo mednarodne razmere dopu-- razpiše angleški predsednik j, a,oberlain volitve že letos na dan Rovembra. Tell« ežka preskušnja la mir V nemškem načrtu je nedvomno ir Gdanski Tega mnenja so mednarodni politiki in tisk demokratičnih držav. Za Klajpedo pride sedaj na vrsto Gdansk, o katerem trdijo Poljaki, da je njih neposredna pot do morja in iz prometni ozirov za Poljsko velike važnosti. Poljska zaraditega izjavlja, da tega ozemlja ne odstopi. Obljubili sta ji varnost mej še Anglija in Francija; vrše se pa še vedno pogajanja s tretjo zaščitnico poljskih meja, z Rusijo. Prezreti pa ne smemo pri tem angleških povdarjanj, da se tudi gdansko vprašanje lahko reši s sporazumom. Iz tega bi sklepali, da Poljska pristaja na mirno rešitev, vendar ne more odstopiti svojega življenjskega prostora, v katerem imajo vso svobodo lahko Poljaki in Nemci. V pokrajini so Nemci v manjšini. Priprave Nemčije za ‘akcijo proti Gdansku so zbudile v tisku ognjevito in nervozno polemiko, ki je največkrat povsem propagandističnega značaja. Tako pravi italijanski list »Resto del Car-lino«, ki opominja Poljsko, da naj ne zavzema izzivalnega stališča, ker sicer ni izključeno, da bo brisana kot neodvisna država z zemljevida Evrope. Žal Gdansk pretresa živce ! nam je, da moramo povedati resnicp, ker fašistična Italija, tako pravi list, je vedno spoštovala Poljsko in gojila z njo prisrčno prijateljstvo. Odgovorni faktorji v Varšavi naj za časa pomislijo na to, ker bi ne želeli, da Poljska zaradi njih kratkovidnosti izgine z zemljevida. J V Londonu in Parizu presojajo polo-, žaj resno ter izjavljajo, da so se odločili, da do pičice izpolnijo obveze, ki so i jih dali Poljski. Glasilo delavske stran-j ke »Daily Herald« pa sluti nevarnost, da se akcija v Gdansku prične že te dni. I Iz Londona poročajo, da je angleški poslanik v Berlinu dobil nalog, da obišče kanclerja Hitlerja ter mu izroči noto, v kateri baje Angleži napoveduje-lio, da bi smatrali nasilno zasedbo Gdanska za vzrok, da Velika Britanija izpolni Poljski dane obveze. Prav istega mnenja je tudi Daladier, predsednik francoske vlade. ! S prav isto napetostjo opazujejo evropske dogodke v Zedinjenih državah. Iz New Yorka poroča Stefani, da je j Roosevelt pripravljen v sedanji krizi [posredovati v Evropi v zmislu poziva, ki sta ga nedavno poslala Hitler in Mussolini Rooseveltu. To posredovanje, če ga interesenti sprejmejo, bi utegnilo odgoditi trenutno krizo ali jo za-| enkrat celo popolnoma odpraviti. Vprašanje je le, če sta Hitler in Mjur,solini še J istega mnenja, kakor sta bila takrat, ko sta sporočila željo Rooseveltu. V Londonu in Parizu se posvetujejo i o situaciji. Mjaenja so, da je nemška zahteva po priključitvi Gdanska končno dobila konkretno obliko. Gdanski senat, ki je nacistični, namerava z ozirom na spontano izraženo voljo javnega mišlje-j nja v Gdansku (mestu) proglasiti priključitev svobodnega mesta Gdanska Nemčiji. S tem sklepom bi se akcija pospešila, dočim so prej v Londonu pričakovali, da se akcija utegne izvršiti šele v enem ali dveh tednih, j Anglija in Francija sta svoje stališče | glede obvez do Poljske sporočili še v soboto poljski vladi, zagotavljajoč jo, da bosta smatrali tako akcijo za casus belli (vzrok vojne). ! Vznemirjenost in nervoznost je torej opravičena. Izbruh vojne med Nemčijo in Poljsko bi le težko mogel ostati loka-: len, ker bi nastale nove mednarodne komplikacije z neznanimi posledicami. Holandske skrbi V Holandiji so izredne razmere »povzročile krizo vlade. Gre za to kako kriti povečane izdatke za oborožitev in obrambo ne samo evropske posesti, ampak tudi Holanske Indije, ki je na surovinah najbolj bogata kolonija. Holandska čuva nad izlivom Rena, ki je mejna reka med Francijo in Nemčijo. Merodajni krogi računajo s tem, da bi v slučaju spora napadalec utegnil nastopiti tudi proti Holandski. Za ta slučaj je že vse pripravljeno. Meja je utrjena, morsko obrežje posejano s topovi, razen tega pa morejo vojaške oblasti v kratkem času poplaviti velike dele dežele in onemogočiti prodiranje vsake še tako moderno oborožene vojske. Na Holandsko Indijo so že pred dalj časa špekulirali japonski vojaški krogi, zato mora Holandija zavarovati tudi to svojo posest. V kratkem bo vlada oddala naročilo za gradnjo štirih velikih križark, od katerih bo stala vsaka 70 milijonov holandskih goldinarjev ali 1.660 milijonov dinarjev. — Ako pomislimo, da je doslej ves državni proračun znašal komaj 700 milijonov dinarjev na leto, potem si lahko pred-očimo kako ogromni so izdatki za gradnjo gigantskih vojnih ladij. Pravijo, da niso izključene spremembe v vladi in vstop socialnih demokratov v vlado, ker se meščanske stranke ne morejo zediniti glede financiranja oborožitve, zlasti ne glede obdavčitve kapitala. Pripravljenost Sovjetske Rusije Veliki manevri vojske in mornarice. Iz Rusije poročajo o velikih manevrih | v Črnem morju in pri Kronstadtu v Bal-sovjetske vojne mornarice pri Vladivo- tiškem morju, stoku v Tihem oceanu, pri Sebastopolu | « • • Pogajanla v Moskvi Se niso zakljuiena računajo pa, da je sporazum v načelu | dakcijo. Ko bo tudi ta dogotovljena, bo sprejet in da gre smo še za njegovo re- i vsebina sporazuma objavljena. Amerika se kuia v brisi za Evropo Le izjemna pooblastila — nevtralitetni zakon ostane pa v veljavi. Roosevelt je želel, da reprezentacij- se smejo oskrbovati vojujoče se države ska zbornica razveljavi nevtralitetni za- le z aeroplani, zabranjuje se pa prodaja i kon. Proti razveljavljenju je glasovalo vsega drugega orožja in municije. po burni debati 200 poslancev, za raz- j Roosevelt je s tem doživel jak mora-veljavljenje pa le 188, V smislu sklepa;len poraz. Negrlnov prihod v Mehiko V Mehiko je prispelo veliko število španskih emigrantov na ladji »Sinaia«. Ne čelu beguncev se nahaja bivši ministrski predsednik Španije, Juan Negrin. Ko so Španci stopili z ladje na mehiška tla, jim je ljudstvo napravilo prisrčen sprejem ter z ovacijami pozdravljajo Negrina. Pri sprejemu sta bila navzoča generalni tajnik mehiških delavskih organizacij Lombardo Toledano ter ministrski predsednik mehiške vlade dr. Ignacio Tolez. Ta je imel lep nagovor na republikanske begunce ter je med drugim takole govoril: »Mi vas ne sprejemamo kot brodolomce, s katerimi mora imeti človek usmiljenje, ampak kot junaške in neustrašene branilce demokracije. — Vlada in mehiško ljudstvo Vas sprejema kot zastopnike nesmrtnih pravic človeške svobode.« S Um računale v Rimu In Berlinu! V Rimu pravijo, da je os Rim—Berlin j Anglija in Francija zaposleni na Daljnem v stanu postaviti na bojišče 25 milijo- vzhodu in se ne bosta utegnili preveč nov oboroženih ljudi. Razen tega sta | zaplesti v Evropi. Usoda Španskih beguncev v Franciji Preselitev v novo taborišče. Od februarja dalje je bila večina španskih beguncev v taboriščih ob obalah Sredozemskega morja. Razmere v teh taboriščih niso bile ugodne zlasti, ker je bilo vse polno pomanjkljivosti v higijenskem, sanitarnem in socialnem oziru. Zdaj so pa francoske oblasti končale vse priprave v preselitev beguncev, ki jih je še okrog četrt milijona, v novo taborišče Bacares, ki leži severno od Perpignana. V tem novem taborišču so življenjske razmere bolj zdrave in ugodne. Begunci spijo v prostornih barakah, poti (ned posameznimi poslopji so razsvetljene in uvedeni so tudi odvodni kanali. Begunci imajo skuipno kuh.injg, lasten poštni urad in bolnico. Dnevno poskuša priti okrog 100 beguncev ilegalno nazaj v Katalonijo. Veliko je pa tudi takih, ki potlem, ki so prišli ilegalno v Španijo, pridejo nazaj ilegalno v Francijo, Štirideset odstotkov beguncev ni hotelo podpisati prošnje, da se jim bi dovolil povratek v Španijo, 60.000 jih prosi za naselitev v Mehiki, 8000 mož se je pa prijavilo za vstop v francosko tujsko legijo, nekaj sto st je pa odzvalo ruskim povabilom in vstopilo v rusko armado. Urejevanje deviznih vprašanj med Jugoslavijo in Bo'garijo. V Sofiji se vršijo med zastopniki Jugoslavije in Bolgarije razgovori za ure-^ ditev deviznih vprašanj in plačilnega prometa med obema državama. Pomen bitke na Kosovem pollu Cenimo svobodo, ki jo zopet imamo. Doma i*% pa Balkan je doživel pred 550 leti na Kosovem polju težak poraz v vojni s Turki. Tudi v tisti dobi je bil na eni strani dinamizem Turčije, na drugi strani pa razrahljanost nekdaj mogočnega srbskega carstva, kriva, da so Srbi izgubili svojo svobodo skoraj za petsto let. 1 1 ' h Turki so prišli v Evropo 1354. Polagoma so zavzemali balkanske pokrajine. Leta 1382. so vzeli Sofijo, 1386. Niš in 1387. Solun. Turške čete so potem par stoletij plenile in ropale po Bosni, Hrvaški in Sloveniji ter dvakrat prišle celo pred Dunaj. Srbsko carstvo je bilo v dobi prihoda Turkov v Evropo že oslabljeno. Razni deželni knezi niso bili sposobni, da bi čuvali deželo, ker so imeli razne spore. Kljub vsemu temu je knez Lazar 1386. premagal Turke ob Toplici in 1388. Vulovič pri Bileči. Sultan Murat I. se je zaraditega odločil za energično vojno proti Srbom in Bosancem. V Plovdivu je zbral vojsko 100.000 mož. Vojska je bila dobro opremljena ter je krenila na Kosovo polje, kjer so se postavili v bran Lazar in njegovi prijatelji. Kosovo polje je namreč važno križišče cest in prehodov na Balkanu. Srbi so imeli vojsko, ki je štela le 35.000 mož. Boji so se razvili dne 28. junija 1389. ob 8. uri zjutraj do opoldne ob reki Lab, kjer je bil prehod čez reko s srbske strani zaradi strmine jako težak. Srbi so z uspehom odbijali | napade ter so prišli v opasnost, ko skrajna krila niso mogla središču pravočasno nuditi podporo. Med bitko je knez Miloš Obilič celo prebil turško krilo in odjezdil v tabor Murata kot begunec, tam pa bliskovito zaklal sultana Murata. Obiliča so Turki seveda pobili in razglasili za sultana Murato-vega sina Bajazita. Obilič je storil to, ker so ga njegovi nasprotniki dolžili, da namerava izdati svoje rojake. Bajazit je odredil, da napade Srbe tudi turška rezerva, ko je spoznal položaj. Neugodni položaj srbske vojske je onemogočal nadaljnjo borbo in Srbi so se jeli umikati. Lazarja in nekaj drugih voditeljev so Turki ujeli in pomorili, druge pa odgnali v sužnost. j Balkanski Slovani so v tej bitki iz-I gubili svojo neodvisnost zaradi svoje nesložnosti in zaradi dinamične turške j premoči. Stoletja so se potem borili za i svojo svobodo po tej nesreči. Svobodo so končno izvojevali in ceniti jo morajo jre le Srbi, ampak vsi balkanski narodi, ker je tudi danes dinamizem pojav, ki želi svobodo narodov kakorkoli uničiti. Spomin na bitko na Kosovem polju, kjer so se balkanski narodi obupno borili za svojo neodvisnost, je opomin narodom, da sta neodvinost in svoboda vrednota, za katero je treba žrtvovati, predvsem pa ostati enoten in solidaren, j Srbi so se takrat borili za svobodo, borili se bodo tudi danes za svobodo ' države in državljanov doma in mi z I njimi. Novi davek za Narodni obrambni sklad V smislu člena 19. finančnega zakona 1939-40 se uvaja s 1. julijem 1939 za dobo desetih let, to je do 30. junija 1949 »narodni obrambni sklad«. Ta davek je poseben prispevek. Plačujejo ga pravne in fizične osebe na neposredne davke prejšnjega leta, oziroma istega leta, če so šele obdavčeni. Obdavčeni niso davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in vojnica. Istega leta se predpiše davek tudi na pridobnine, s katerimi se ne obremenjujejo v davčni glavni knjigi, davku na dividende in na rente ter na službene prejemke. V teh primerih se pobere ta davek z rednim davkom. Višina tega posebnega davka (par nižjih stopenj) je: Pri višini davka (v dinarjih): od — do 10 do 20 do 50 do 10 25 50 75 )d 75 do 100 od 100 do 150 >d 150 do 200 >d 200 do 300 od 300 do 400 od 400 do 500 1.50 4.50 10.— 15.— 20.— 30 — 40.— 60.— 80.— 100. itd. Osebe z otroci (3 do 4) plačujejo ta rispevek po prvi nižji stopnji, kakor jim. gre; s 5 otroki pa za dve stopnji nižji. Osebe nad 30 let, ki niso oženjene. ali vdovci in oženjeni brez otrok plačujejo za eno stopnjo višji prispevek. Od službenih prejemkov se plačuje ta prispevek s polovico zadevnega povprečnega zneska prispevka. Doklade se na ta prispevek ne smejo nalagati. Kazenske določbe veljajo iste kakor za druge davke. Od tega davka se votira vsako leto din 350,000.000 obrambnemu skladu, (za vojsko), ostanek pa gre v državno. blagajno za delno kritje po 6% držav-1 nemu posojilu za javna dela in državno j obrambo. Od zbranih sredstev s tem j skladom se porabi v proračunskem letu 1939-40 din 150,000.000 za pokritje proračunskih materijalnih izdatkov v razdelku ministrstva za vojsko in mornarico. Izšla je že tudi izvršilna naredba finančnega ministra. čiščenje v slovaSkj armadi. Šajno Mach. slovaški propagandni minister, napoveduje, da se : bo pričelo v kratkem z velikim čiščenjem v slovaški armadi. Iz vojske bodo odstranjeni vsi Judje in pa tisti elementi, ki se nikakor nočejo odreči svojim »starim nazorom«, ki so pogubni novemu redu. Br. Maček in združena opozicija. »Hrvatski dnevnik« piše o razmerju Hrvalske seljačke stranke do združene opozicije. Združena opozicija zameri dr. Mačku, da se ni držal postopka pri reševanju vprašanja sporazuma, kakršen je bil določen v protokolu sporazuma od 8. oktobra 1937. Na ta očitek s strani združene opozicije odgovorja »Hrvatski list«; »Ko se je ta sporazum sklepal, se ni moglo misliti, da bodo v decembru 1938, torej 13 mesecev po tem sporazumu, skupščinske volitve, a najmanj s čemer se je moglo računati, je bilo to, da bo te volitve izvedel dr. Milan Stojadinovič in to po starem volilnem zakonu. Ideja sporazuma, katero je sprejela Samostojna demokratična stranka in združena opozicija, v volilnem boju ni bila poražena. Za njo so se izjavili tudi drugi politični faktorji in izrazili željo, da so pripravljeni razpravljati s predsednikom drjem Mačkom o vseh vprašanjih, ki prihajajo v poštev. S tem, da je dr. Maiček sprejel to po: nudbo, se ni izneveril bloku narodnega sporazuma, ker formiranje tega bloka ni izključevalo sodelovanje drugih, ki pokažejo dobro voljo za to, zlasti ne tistih, ki so v stanju, da ako hočejo, lahko uresničijo te rezultate dogovora in ga oživotvorijo. Res je tudi, da je ta drugi partner (ministrski predsednik Cvetkovič) predložil nov postopek, toda postopek ni cilj, ampak saitno sredstvo . . . Tudi mi Hrvati bi raje videli, da bi se mogel izvajati postopek, utrjen v sporazumu od 8. oktobra 1937, toda ako to ni bilo mogoče in tudi sedaj ni mogoče, potem politiki, ki računajo s stvarnostjo in ako jim je do uspeha, ne morejo enostavno zavreči drug način postopka.« Iz prednjih izvajanj je razvidno, da je dr. Maček sprejel kot bazo za rešitev vprašanja sporazuma drugačen način postopka kot pa je bil dogovorjen med njim in združeno opozicijo. Ne bi dvomili, da bi se bila združena opozicija dala prepričati o pravilnosti dr. Mačkovega gledanja, ako bi se bil dr. Maček z njo poraz-gov.oril. Nesreča je bila v tem, da niti pred sam začetek razgovorov, ko se je vršilo v "Beogradu posvetovanje združene opozicije v navzočnosti odposlanca dr. Mačka, ni bilo govora o tem drugem postopku, ampak je narobe dr. Mačkov odposlanec sprejel na znanje sklep, storjen na dotičnem posvetovanju, ki je predvideval postopek, kakor je 'bil dogovorjen v sporazumu od 8. oktobra. V krogih združene opozicije je nastalo začudenje, ko se je videlo, da je dr. Maček krenil brez vsakega predhodnega obvestila na drugo pot. V tem je jedro nesporazuma med združeno oopzicijo in dr. Mačkom, kar pa še ne znači, da bosta šla združena opozicija in dr. Maček v bodočnosti ločena pota. Prepoved uvažanja našega denarja. Finančni minister je prepovedal uvažati naš denar iz inozemstva. Najvišja vsota, ki jo sme prinesti potnik preko meje v našo državo, znaša din 5000 v stodinarskih bankovcih. Prepoved uvažanja lastnega denarja so izdale v teku zadnjih let tudi nekatere druge države. Namen tega ukrepa je preprečiti spekulacijo na inozemskih borzah. Odslej namreč ne bo v inozemstvu nihče več kupoval dinarjev in jih potem v ve-j likih množinah ponujal naprodaj, kar ima za posledico padec tečaja, ako Narodna banka ne | odkupi ponudenih dinarjev v zlatu. Finančni | minister upa, da bo s tem ukrepom zaščitil ne samo tečaj dinarja, ampak tudi zlati zaklad naše Narodne banke, oziroma njeno posest na tujih valutah, kot so funt šterlingi, dolarji, franki itd., katere je morala Narod, banka doslej šteti za nakup na tujih borzah ponujenih dinarjev. Iz Delavske zbornice. Novi upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani je odpovedal šestim nameščencem in na-meščenkam službo, in sicer enemu referentu, dvema dopisnikoma in trem nameščenkam. — Zakonski načrt o volilni reformi v Franciji je na zaključnem zasedanju sprejel francoski parlament s 329 proti 234 glašovi. Med Francijo in Španijo se vrše pogajanja za sklenitev novega sporazuma. Angleška delavska stranka je naslovila apel na Nemce, v katerem poziva nemški narod, da naj svoje napore usbieri v pravcu . bhranitve svetovnega miru, pri čemer sme računati na pomoč angleške delavske stranke. Delegacija angleške delavske stranke je prišla v mesto Gdansk, da še na lastne oči in ušesa prepriča o položaju. 1000 vojnih letal mesečno bodo po napovedi ministra za letastvo lahko izdelovale v bodoče angleške tovarne letal. Turški minister o prijateljstvu s Francijo. V turškem parlamentu je govoril minister zu: nanjih del o prijateljstvu Turčije s Francijo z ozirom na vojaški sporazum, ki je sklenjen med obema državama; rekel je: Tistim, ki dvomijo v turško-francosko prijateljstvo, morem dati samo en nasvet, da naj se nikar ne poskušajo uveriti o solidarnosti tega prijateljstva. Tak poskus bi mogel izpasti zelo pogubno za nje. Med Anglijo ia Zedinjenimi državami je bil dosežen sporazum' glede skupnega nastopa in vojaških ter političnih ukrepov v zaščito pravic velesil na Kitajskem. Kitajska išče nadaljnje kredite v Angliji. V London je prispel bivši kitajski finančni minister Sung, svak maršala Čangkajšeka, ki se bo pogajal z angleškimi finančnimi krogi o nadaljnjih angleških kreditih Kitajski. Cerkvene vesti iz Nemčije. V Gracu nameravajo ukiniti bogoslovno fakulteto na tamkajšnji univerzi. V Godesbergu ob Renu so pa ukinili tamkajšnjo jezuitsko gimnazijo, ki je imela 1500 gojencev. Veliko posestvo opatije Klosterneuburg pri Dunaju je državna oblast zaplenila in razdelila med več tisoč najemnikov. Manevri italijanske armade. Havas poroča, da se bodo letošnji manevri italijanske vojske, ki bodo 'imeli nenavadeno velik obseg, pričeli 4. julija. Največji obseg bodo manevri zadobih v mesecu avgustu, in sicer v Padski nižini. Zarotniški proces v Lissaboni. V glavnem mestu Portugalske, Lissaboni, se je pričelo sodno postopanje proti 65 obtožencem, ki jim očitajo, da so sodelovali pri zaroti polkovnika Paiva Conceiro, ki je bila že leta 1934. 40 hektarjev zemlje, ki je bila doslej v židovskih rokah in se jim odvzame, bodo sedaj dodeljevali novim lastnikom. Že poprej so razlastili v sudetskem ozemlju posestva, ki so jih imeli žid,i in jih dodelili samo Nemcem, četudi je bila zemlja v mešanih okrajih. Češki listi povdarjajo sedaj potrebo, da pridejo posestva na Češkem, če se bodo vzela Židom, samo v češke noke. C. Nordhoff in J. N. Hall: 75 HURIKAN Potem pa sem mu prečital listo, ki sva jo bila dan poprej sestavila s Tavijem na kosu orumenelega papirja, na kateri je bila dolga vrsta imen onih, ki so postali žrtve katastrofe. Za vsakim imenom je zapisal opombo .disparu’, in njegova roka ni vztrepetala niti takrat, ko je napisal: De Laage, Hermina, Anamarija. Na otoku so bili trije člani rodbine Matokia in de Laage je vnesel med obe imeni Tarangijevo ime ter ga zabeležil kot pogrešanega. Ko je bilo žalostno delo končano, je rekel de Laage: »Ljudi, ki so se odpeljali na Motu Tongo ne morem zaenkrat vpisali. Tja moramo, čim bo kapitan Nagle spravil svoj stroj v pogon. »Bojim se pa, da ni nihče izmed njih ostal živ,« sem niu odgovoril. »Na naše znake z dimom nismo dobili odgovora.« »Upamo še vedno lahko. Ako ne bo stroj popravljen do danes popoldne, se bom odpeljal tja s čolnom na jadro.« De Laage sc je popraskal predno je nadaljeval. »Ko smo ugotovili, da se približuje orkan, sem poslal svoji ženi pošto, ali mi morete... ali mi morete povedati, ako je moje sporočilo dospelo?« Povedal sem mu o povratku fregatue ptice po prestanku hurikana. De Laage je mirno poslušal; z rokama si je podpiral glavo in zrl pred se na mizo. Četudi ni niti najmanj pokazal, sem vendarle vedel, da je sedel pred menoj mož s 'strtim srcem ... Ravno sem se nameraval posloviti, ko se je prikazal Tavi na pragu kajute. Na tla je postavil nabasano polno od dežja in morske vode popolnoma premočeno vrečo za kopro. De Laage je dvignil glavo in pogledal trgovca. »Hotel sem Vam to takoj prinesti,« je rekel Tavi. »Moj sin Tajo je našel to vrečo. Ah Fongov denar je v njej.« »Napravili ste prav,« je pokimal guverner. »Ali Fongov denar, ste rekli?« Tavija, ki je v svojem življenju videl toliko sveta, guverner ni nikdar tikal. »Da, gospod guverner. Imel je navado, da je spravljal svoj denar v vreči, katero je hranil v nekem zaboju pod svojo posteljo. Tajo jo je našel v neki mlakuži. Mislim, da ni ostalo ohranjeno drugega kot kovanci.« Na zahtevo de Laageja je Tavi izpraznil vsebino vreče na tla. Nehote mi je stopila pred oči podoba Ah Fonga. kako se z drugimi vred oklepa vrvi, s katero je bil privezan čoln in ki jo je do polovice že odplavila voda, neposredno pred tem predno se jo potopil. Bil je edini Kitajec na Manukuri in je bival tam že za časa, na katerega so se spominjali samo najstarejši ljudje, ko je bil kruh na otoku še nepoznana hrana. Kolikor je bilo znano, Ah Fong ni imel sorodnikov, toda kot vsi Kitajci v pregnanstvu je tudi on sanjal o tem, da se bo na svoja stara leta vrnil v domovino, v kateri je nameraval preživeti zadnje dni svojega življenja v miru in udobju, potem pa leči k počitku v domači grudi. Zelja bi se mu bila skoro izpolnila, da ni pridivjal hurikan; starec je nameraval ob prvi prihodnji vožnji odriniti s Katopuo iz Manukure. Ne bi si mogel človek zlepa predstavljati žalost-nejšega spomina na življenje polno težav in dela. kot ga je predstavljal ta kup denarja, ki je ležal pred nami. Vrečo z zakladom bi bilo gotovo odplavilo, da ni bila obtežena z drugo, ki je bila polna bakrenega in srebrnega drobiža. Skrbno razdeljeno po raznih vrečicah smo našli zavojčke bankovcev indo-kitajske banke, v vrednosti po pet, dvajset in sto frankov. Vse skupaj je predstavljalo sedaj obupno mešanico; od vsega kar smo rešili po katastrofi, se mi je zdelo to še najkoristnejše in najuporabuejše. Toda guverner je imel "veliko spoštovanje do denar-ia, posebno do tujega, ki mu je bil zaupan v varstvo. Posamezne bankovce je pustil skrbno ločiti drug od drugega in posušiti, raztrgane pa zlepiti ter je pozneje oddal celotni znesek državni blagajni v PaP' teeji. Premoženje Ah Fonga je znašalo več kot osem tisoč frankov. Kaj se je potem zgodilo s tem denarjem mi ni znano. Popoldne istega dne, ko smo našli denar, je odjadral de Laage v čolnu na Motu Tongo, ker strm na Katopuji še ni bil popravljen. Z njim je šel san Kauka in štirje mornarji z jadrnice. Jaz sem se m ral posvetiti ranjencem, Tavija pa je za čas svu odsotnosti poveril guverner z nadzorstvom nad oi stošenim otokom. Gledali smo za čolnom, dokler ni bil vidteti 1l£l obzorju samo še kot majhna točka. , (Dalje prihodnjim TRBOVLJE Denuncijanti so na delu. Na nedeljskem predavanju se je zglasil tudi nek tukajšnji manjši trgovec, ki je bil upravičeno silno razburjen nad nekim neznanim zaplotnjakom, ki ga je denunciral pri TPD, češ da ima v trgovini shranjene ukradene stvari, baje orodie TPD. Slednja je pismo izročila orožništvu, ki so napravili nato pri uglednem obrtniku hišno preiskavo, katera pa je bila seve brezuspešna, ker je mož poštenjak in se ie hotel nek zaplotnik le osebno na ta način maščevati. Upati je, da bo TPD sama ravnotako odločno obsodila rovarjenje takšnih temnih elementov in pismo izročila obrtniku, da si bo mogel poiskati pisuna in ga tirjati na odgovornost. Za letovanje naših delavskih otrok. Občinska uprava Trbovlje, kjer županuje naš delavski župan s. Klenovšek, ie darovala 8000 din. Trboveljska premog.okopna družba pa tudi 8000 din za letovanje otrok cementarniških delavcev Ha morju. Tem potom se delavstvo cementarne najlepše zahvaljuje za denarne zneske. — Tudi g. dr. Čečeljskemu gre hvala, ker je šel obratnim zaupnikom yseskozi na roke, da se je kolonija organizirala. Otroci so odpotovali pod vodstvom gl. obr. zaup. s. Češnovarja dne 28. junija v Bakar skupaj s kolonijo Bratovske skladnice in Društva za varstvo otrok, katero je pa vodil s. Alič. Obilo zabave in veselja že-, limo našim malčkom. Vrnejo Se 19. julija. Ponovno se bodo vršile volitvne obratnih zaupnikov v Cementarni dne 21. julija. Pri volitvah, ki so se izvršile dne 12. maja, je dobila : lista Zveze rudarjev Jugoslavije vseh 6 zaupnikov. Ker pa s,o bile tudi te volitve razveljavljene, upamo, da bode tudi na ta dan delavstvo pokazalo komu zaupa. JESENICE Zaposlitev brezposelnih pri planiranju.. Kakor je znano, je KID pred 10 tedni odpustila zaradi pomanjkanja dela večje število delavcev, med njimi starejše in mlajše. Večina teh delavcev je še danes izven KID. Da odpomore vsaj delno pomanjkanju teh ljudi, oženjenih mož in mladih fantov, je Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko začela s planiranjem svojega zemljišča »Stan in dom« pod Mežakljo na Jesenicah. Na tem zemljišču je v odseku, kjer je športni stadion, ob strani velik hrib, ki je poln skal in kamenja-apnenca. Apnenca pa potrebuje mnogo KID, ki to kamenje odkupuje za svoje apnenice. Denar, sprejet za kamen, si pa razdelijo po odbitku socialnih dajatev in davka delavci, ki so pri planiranju zaposleni, med seboj ,po napravljenih urah. Vseh delavcev, ki so na ta način zaposleni, je zdaj trenutno 17 in ker ie v hribu zelo mnogo apnenca, je računati, da bodo ti brezposelni zaposleni do jeseni, to je skupno vsaj tri do štiri mesece. S tem svojim korakom je Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko napravila lep primer, kako naj se pomaga brezposelnim delavcem in pričakovati je, da bo vse delavstvo našega okraja znalo ta njen korak čim najbolj ceniti in bo zadrugo z obiskom njenih prodajaln, gostiln in kina podprlo, da bo lahko prispevala še v naprej taka in slična dela v prospeh vsega kraja. V zvezi s planiranjem tega zemljišča je predvidena tudi regulacija znane ceste Podkoren—Bled, ki je na Jesenicah pod Mežakljo vzgled kakšna cesta biti ne sme, vendar bomo o tem podrobneje poročali takrat, ko bo stvar urejena. Občni zbor DKD »Enakosti«. 18. junija t. I. se je vršil občni zbor DKD »Enakosti«, prvi po zopetni vzpostavitvi dela, po eno in polletnem Prisilnem počivanju. Občni zbor, ki ie bil zelo dobro obiskan, ie imel svečano obliko in ]e Pevski osek Javornik zapel pred otvoritvijo »Delavski pozdrav«. Občni zbor so pozdravili zastopniki vseh sodružnih ustanov in organizacij ;z JesenjC) s Koroške Bele in iz Gorij. 0 poročili^ predsednika, tajnika in blagajnice kaKor tud; revizorjev se ie vnela živahna de-o11.a' j.,1 j® kazala smernice dela v bodoče, ri v o i vah so Kil, izvoljeni v odbor: Stražišar m n ' / %.Anton* Štravs Pavel, Stražišar M alka, dr. Štempihar, Stržina Franc, Benedičič ran , blak Alfonz, Seračevič Angela, Guze > ’ pCr, °yk Mici za Jesenice, za Ja- vornik Pa/erk° Vencelj, Šmit Janez in Kelih Franc. Želimo, da se ,DKd „Enakost<< zdaj v poletnih mes Pripravil na čimbolj uspešno delovame na lesen m v zimski sezoni. KRANJ Potrpežljivost ie lepa čednost, zato smo mi blovenci večkrat kar prelepi, če nas pa, ta lepota mine — ' • « . . , f ( no! — potem se nam pa še tako lep obraz ne zasmili! Tudi f 1 1 • 'n Schmellingu zdravniško spričevalo m zacelilo bunk in pravični kadi tam v daljni Ameriki, je oprostil ubogega zamorca vsake krivde in kazni z motivacijo, da odgovarja za tiste grde črne lise oni, ki izziva! V torek zvečer jih ie pošteno, a zasluženo izkupil nekdo, ki v tovarni že dolgo igra z vednostjo in privolitvijo gospodov ravnateljev! — vlogo, na katero s prav posebnim Poudarkom opozarjamo naše oblasti. Da tudi vodstvu tovarne svetujemo prav resno, naj si hri izberi svojih ožjih sodelavcev in svetovalcev poišče ljudi, ki poznajo naše razmere, °hvladajo naš jezik in se po javnih lokalih ne °hnašajo, ne govore in ne pojejo tako, da to izziva naš narod! Naše domače šolstvo producira danes nadomestka za take ljudi na hretek. Ce tovarna sama ne bo v kratkem poskrbela za red v tem oziru in obenem vpeljala udi v pisarnah in v knjigovodstvu jezik, ka-. foga predpisuje naša ustava — to je srbski, vatski ali slovenski — potem bo naša jav-tuH u* I Glavne prireditve so bile v soboto in nedeljo. Prireditve športnega značaja so se vršile na igrišču SK Železničarja. V soboto zvečer je bila bakljada in pohod na Slomškov grob. Bakljade se je udeležilo okrog 700 uniformiranih. V slavnostnem sprevodu v nedeljo dopoldne je korakalo več tisoč ljudi. Motil pa je sprevod silen dež, ki se ie vsul v trenutku, ko je povorka dospela do slavnostne tribune. Na slavnost so prišli: minister za telesno vzgojo Cejovič, poštni minister Alti-parmakovič, gradbeni' minister dr. Krek, minister brez portfelja Snoj, minjister pravde dr. Ružič in minister za šume in rude Pantič ter ban dr. Natlačen. Pokrovitelj tabora je bil kralj Peter, ki je poslal svojega odposlanca bri-gadnega generala Čedo Stanjloviča. ' Dogodivščina na vlaku. Pred tremi tedni se ie vlak, ki pripelje iz Zagreba v Maribor ob 22. uri, med postajo Zidanimost in Rimske toplice, na progi nenadoma ustavil. Potniki, kakor je v takšnih primerih navada, so izstopili na obeh straneh iz vagonov. Pisec teh vrst, kateremu je promet vlakov znan, se ie takoj spomnil, da mora v istem času privoziti potniški vlak iz Maribora proti Ljubljani. Opozoril ie potnike na nevarnost in ko sta dva takšna radovedneža komaj vstopila, je že pridrvel omenjeni vlak, ki bi ju bil gotovo povozil, posebno, ker je že bila noč in ker strojevodja tega vlaka ni mogel slutiti, da bo stal protivlak na odprti progi. Vzrok ustavitvi vlaka na progi v tem slučaju je bil morda prvi in edini. Nek potnik se je slučajno nahajal na čelni strani voza stare madžarske tipe, pri vratih, kjer se nahaja naprava za silno zavoro. — Vsled slabe proge in tildi vozovne garniture se je voz naenkrat prav močno zagugal in bi bil dotični potnik najbrže padel na vrata in strl šipo, ako se ne bi bil v tem hipu nevedoč uprl na napravo zasilne zavore in s tem povzročil zaviranje vlaka. Ko so sprevodniki dognali vzrok ustavitve vlaka, so zavoro zopet spravili v red, nakar je vlak vožnjo nadaljeval. Od prestrašenega potnika pa so seveda morali zahtevati, kakor je prepisano, din 500 kazni. Pobotali so se pa tako, da so se zadovoljili z njegovim naslovom, on pa bo prosil direkcijo državne železnice za milejšo kazen, ker ni namenoma povzročil zaviranje. Kakršno stalšče bo zavze-'a direkcija k temu zelo redkemu slučaju, nam ni znano. Vsekakor so tu krive razne okolšči-ne: Vi - - , , ‘ * " ' * Dopust za delavstvo v Mariborski livarni. Po dogovoru z zaupnki je lastnik Mariborske livarne g. inž. Pengg pristal na to, da dobe delavci v letu 1939 naslednji plačani dopust: 2 dni po enoletni službi, 3 dni po dveletni službi, 4 dni po štiriletni službi in 6 dni po šestletni službi. Plača se dopust po povprečnem temeljnem zaslužku na uro na podlagi zadnjih 3 mesecev pred nastopom dopusta. Nastop dopusta določa obratovodja. Nadalje je g. inž. Pengg izrazil željo, da bi nai med delavstvom vladalo prijateljstvo, ker od tega bo imelo samo kori: sti delavstvo in podjetje. Delavstvo ie vest o dopustu zelo razveselila in bode gotovo tudi vedelo zahvalo g. inž. Penggu in obratovodstvu za ta socialni napredek. — Več delavcev. Tiskovni sklad Za tiskovni sklad je zbral ob priliki predavanja s. Tratnik din 81.25. Iskrena hvala. Posnemajte Za take stvari pač ni treba vzbujati zanimanja pri tujcih. Prijatelj našega lista nam poroča: Preteklo soboto sem naletel v kupeju br-zovlaka na dva gospoda, od katerih edbn je bil j Anglež, ki se je vozil iz Ljubljane na angleški tečaj v Maribor, drugi pa je bil, kolikor sem mogel ugotoviti, nek uradnik. Uradnik se je razgovarjal z dotičnim Angležem in mu pri oknu kupeja razkazoval našo ljubo domovino. T.o se pravi, o njej vedel bore malo, zato pa neverjetno veliko o gradovih, ohranjenih in neohranjenih in o vseh mogočih grofovskih rodovnikih. Vabil ga je, da naj si ogleda to graščino, pa zopet ono tam itd. Angležu se je videlo, da mu stvar preseda, očividno ga niso zanimali toliko razni naši gradovi in podrtije, ki krase našo domovino in spominjajo na najbolj žalostne čase naše narodne zgodovine, ampak ga kot praktičnega človeka interesira kaj drugega, o čemer pa mu zgodovinar ni znal povedati ničesar. Ako hočemo res koristiti naši narodni stvari in obenem tudi tujskemu prometu, potem razkazujmo tujcem lepote naše zemlje, opozarjamo jih na nje, govorimo jim o našem ljudstvu, o narodni zgodovini, pa ne o zgodovini grofov in baronov, ki so se priklatili k nam ko ve od kod. še manj o gradovih, ki so tako po svoji zunanjosti, kakor tudi notranjosti popolnoma tudi našemu narodnemu čustvovanju in pojmovanju in ki hranijo med svojimi stenami samo tisto, kar utegne pričati in govoriti proti nam. Pomnožitev manjšinske šo!e. Letos se ie za i naslednje šolsko leto vpisalo nenavadno ve.iko . število otTok za manjšinsko šolo, tako da bosta od jeseni naprej 2 razreda, medtem ko je bil sedaj že precej časa vsled pomanjkanja otrok samo 1 razred. Zanimivo pa je, da število otrok v manjšinski šoli niso pomnožili Mariborčani, ampak otroci od drugod, zlasti iz Kočevja priseljenih starišev, ki so prišli semkaj v razne službe z izredno visokim številom otrok. V Kamnik! »Grafika« se bo udeležila proslave delavskega kulturnega društva »Solidarnost« v Kamniku dne 8. in 9. julija. Popelje se tja z modernim avtokarom v soboto, dne 8. julija ob 14. uri. Ima še par sedežev na rapo-lago in se prosijo interesenti, naj se javijo v upravi »Delavske Politike«, ali v prostorih poverjeništva, Frankopanova ulica 1-1. Vožnja stane 80 din tja in nazaj. PTUJ i Veletrgovec Din 200.— za » Vzajemnost«. V pondeljek se je vršila proti tukajšnjemu veletrgovcu z deželnimi pridelki, g. Rechnitzerju Mehmedu, prej Mavru, neka razprava radi žaljenja časti, ker je neko gospodično žalil. Zastopnik žaljene gospodične, dr. Reisman, je zahteval, da daruje g. Rechnitzer v slučaju poravnave v znak sprave Din 100.— za tu-kašnje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«, ker se g, Rechnitzer sedaj 'preseli nekam v južno Srbijo in je v Ptuju likvidiral svojo veletrgovino ter prodal hišo, in bi bilo zato popolnoma primerno, da se ob tem svojem odhodu spomni domačega ljudstva vsaj z malenkostnim zneskom, ko si je tukaj napravil tekom let milijonsko premoženje. Vendar se je g. Rechnitzer upiral, da je to preveč iin je končno pristal, da ie vendarle dal za »Vzajemnost« vsaj Din 200.—, S takimi zneski se tuji bogatini poslavljajo z milijoni od naših krajev. G. Rechnitzer je zadnji čas tudi prestopil v turško vero in se baje misli naseliti v Skoplju. Njegovo hišo je kupila »Posojilnica«. Zanimiva civilna pravda iz Ptuja. Pred okrožnim sodiščem se ie vršila v 'Petek razprava v nenavadni tožbi neke trgovčeve hčerke iz Ptuja proti tamošnjima veletrgovcema z dteželnimi pridelki, Adolfu in Bernardu Rech-nitzerju, na plačilo zneska Din 64.000. Tožnica je v pravdi navajala, da je Rechnitzerjema za njuno tvrdko Adolf Rechnitzer skozi 13 let opravljala doma v pisarni svojega očeta vso korespondenco, za kar sta ji baje lastnika obljubila skozi vsa leta čedno nagrado, toda dobila je vsega skupaj le enkrat 2 oranži in ob drugi priliki nekaj sladkorčkov. Sedaj pa sta Rechnitzerja veletrgovino zaprla, hiši v Ptuju prodala, starejši Mavro Rechnitzer je prestopil iz izraelitske cerkve v mohamedansko in se prekrstil v Mehmeda ter hočeta oba zapustiti Ptuj in se preseliti v Skoplje ter nato v Kanado. Korespondenco pa je opravljala v večjem obsegu, ker je znašal obrat toženih veletrgovcev letno okrog 2 milijona in ceni tožnica nju-1 no premoženje po govorjenju Ptujčanov na preko 20 milijonov dinarjev. Vsled tega zahteva za vseh 13 let mesečno vsaj polovico tega, kar bi morala tožena plačati v Ptuju uradbici, to je vsaj din 400.—• in znese to za 13 in pol let din 64.000. Tožena Mehmed' in Bernhard! Rechnitzer, ki je še ostal v židovski veri, pa sta ugovarjala po svojem zastopniku dr. Kieserju Karlu, subst. r. Bučarja, da je bilo tožničino delo malenkostno in sta ji zato že predi tožbo ponujala samo din 4000.—. Pravda sc bo nadaljevala po sodnih počitnicah in bomo o tej zanimivosti ob priliki še kaj poročali. V Ptuiu vzbuja pozornost dejstvo, da si stari ptujski trgovci, tudi nearijci, ne izbirajo zastopnikov med tamošnjimi domačini. Mehmed Rechnitzer je zatrjeval sodniku, da ie že 40 let trgovec pri nas, toda državnega jezika se še ni naučil nobenega. i I I : - I *' CELJE Pevske vaje »Vzajemnosti« se bodo vršile danes s pričetkom ob 20. uri. Zadnjič opozarjamo pevce, da redno posečajo vaje. Zamudniki in neredni pevci, to je zadnji opomin! Vaje ianfaristov se prično v sredo 5. julija ob 20. uri. Vsi priglašeni člani pridite sigurno. Teoretične vaje bodo samo še štiri. Okrog 15. julija prispo instrumenti. Kdor ne bo imel dobre teoretične podlage, bo od praktičnih vaj izločen. Naročnike našega lista, ki so potrebni kakšnih nasvetov, navodil, sporočamo, da pridejo v upravo lista v »Delavski zbornici« med poslovnimi urami in to od 9. do 11. ure dop. in 5. do 7. ure zvečer. Pri tej priliki nasvetujemo vsem: Pridite takoj kakor hitro rabite nasvet, ne pa takrat, ko je mogoče zadeva že zastarela in rok zamujen! Zaostankarji, poravnajte naročnino! Prihodnje dni se bo zglasil pri vas inkasant. Pripravite denar in ne pošiljajte ga proč z izgovorom, naj pride drugič. Njemu ni mogoče obiskati več sto naročnikov na en dan in to samo okrog prvega v mesecu! Kdor pa želi, lahko tudi osebno poravna naročnino v naši upravi v Celju. Hvaležni vam bomo, če nam prihranite nepotrebna pota, ker lahko ta čas porabimo koristneje.' KOČEVJE Pomanjkanje dela pri kočevskem rudniku je čez dalje več.ie. V mesecu juniju smo imeli samo petnajst delovnih dni, v mesecu juliju jih sigurno ne bo več nego devet. Kdo je temu kriv? Ne vemo, ali nismo kot delavci enakovredni člani jugoslovanske države? Ali smo mi krivi, da leži rudnik v Kočevju? Ali nismo delavci Slovenci? Zakaj potem toliko gorja? Obljubljeno nam je bilo izboljšanje produkcije za-500 ton, a debili smo za mesec junij samo 100 ton naročil. V juliju in avgustu bomo torej delali komaj devet dni! Gospodje, poglejte in premislite, kako naj družinski očetje preživljajo s takim zaslužkom svoje velike družine! — Rudarji. GUŠTANJ Mezdno gibanje v jeklarni grofa Jurija Thurnskega d. d. Guštanj-Ravne je bilo minuli teden zaključeno z lepim uspehom. Sklenjena je bila nova kolektivna pogodba, s katero so povišane temeljne mezde za 5 odst. ter popravljene postavke za akordne plače. Podaljšan je bil tudi letni plačani dopust od 4 na 6 dni ter dosežene še nekatere druge ugodnosti. Z novo kolektivno pogodbo se .zviša vsota plač na leto- za din 3003)00 Pridobitve, ki jih je delavstvo doseglo potom svoje kovinarske organizacije SMRJ, so materijalnega in moralnega pomena za delavstvo, ki se naj še trdneje oklene svoje delavske organizacije. Razno Jules Verne v moderni izdaji. Newyorški agent Norman C. Lee hoče biti prvi človek, ki bo napravil pot okoli sveta v normalnem potniškem letalu. S specijalnimi letali bi taka vožnja ne bila nič novega, toda s potniškimi letali je mogoča šele odkar so stavljena v promet letala »Yankee Clipper«. Lee je nastopil svojo pot v zapadni smeri iz New Yorka čez San Frančiško in bo prispel v Evropo 11. julija, ko bo od tu odletel prvi ameriški »Clipper« s potniki proti Ameriki. Lee bo plačal za vožnjo 500 dolarjev. Zato pa bo res PTvi »Phineas Fogg«, kakor ga ie naslikal Jules Verne v svojih fantastičnih romanih, čigar pot okoli sveta v osemdesetih dneh je vzbudila nekoč še mnogo večjo senzacijo, kot pa dvajsetdnevno potovange gospoda Lee v »Clipperjih«. Na taki vožnji okrog sveta pristaja letalo v Honolulu, Bankongu, Amsterdamu, Parizu in Marseillu, kjer bo Lee 'dosegel letalo Marseille—Lissabona—Azori—Nevv Yerk. Istočasno pa se poda na pot okrog sveta v potniškem letalu neka |\meričanka, ki pa upa, da bo potovanje zaključila v 16 dneh. Razdalje kmalo ne bodo igrale nobene vloge več. Pot okoli sveta bo postala to kot ie sedaj nekoliko daljše potovanje. Ko še bo letenje tudi pocenilo, bo nazadnje — razen pilotov in ostalega osobja, ki se že sedaj vozi s takšnimi letali — lahko tudi kakšen proletarec mislil na tako potovanje, u - -• -• * - 1 Počastitev dr, Beneša. Univerza v Princeto-nu je 'podelila bivšemu predsedniku Čehosto-vaške republike dr. Benešu častni doktorat. — Ista univerza je povabila znanega nemškega pisatelja Thomasa Manna, ki živi v emigraciji, da bo prihodnji semester na njej predaval. Bo'gerski dijak ustrelil tri profesorje in nato naredil samomor. Iz Sofije poročajo, da ie neki dijak zato, ker ie pri izpitu padel, ustrelil z revolverjem tri svoje profesorje. Po storjenem dejanju je diijak napravil samomor. Širjenje japonske »kulture« med Kitajci. Japonci se ne zadovoljujejo samo s tem, da osvajajo kitajsko zemljo ter mečejo bombe na uboge Kitajce, ampak ustanavljajo V novo zasedenem kitajskem ozemlju polno beznic in igralnih lokalov, da bi na ta način uničili zdrav kitajski narod. prepoved. Italijanske oblasti so prepovedale uvažati in razširjati v Italiji znam dnevnik »La Croix«, ki ie vodilno glasilo francoskih katoličanov Kot vzrok prepovedi navajajo, da list preveč črno piše o položaju katoliške cerkve v Nemčiji. Izgon poljske časnikarice iz Nemčije. Nemške oblasti so izgnale poljsko žurnalistinjo e-leno Hlinsdorl, ki je bila deset let dopisnica za »Ilustrovani Kurver Coazienv« in za list »rod-chirazv«. Kako ie z rudarsko zaSiito? Predavanje v Trbovljah Za minuli praznik, v četrtek, dne 29. junija t. 1. je prijavila podružnica Zveze rudarjev v Trbovljah predavanje o najnovejši zakonodaji glede .zaščite rudarjev, ker je bilo prvotno rečeno, da se bo ta dan praznovalo. Tri dni pred predavanjem pa so naenkrat razglasili, da bo kljub prazniku delovnik in žal predavanja vsled tega ni bilo več mogoče preklicati. Kljub temu pa se je predavanje izvršilo tako, da smo lahko z njim povsem zadovoljni. Pokazalo se je zopet, da je rodilo stvarno delo organizacije, naših funkcijonarjev in zaupnikov ter razširjenost »Delavske Politike« v zadnjih letih svoje pričakovane uspehe pozitivnega ustvarjanja. Čeprav je bilo po dolgotrajnem deževju najkrasmejše vreme in imajo naši ljudje mnogo smisla, pa tudi potrebe za obiskovanje lepe narave, so naši naročniki lepo napolnili dvorano »Delavskega doma«, ko je s. Pliberšek otvoril predavanje ter pozdravil naša dobra znanca, predavatelja, ss. dr. Reismana in urednika Eržena iz Maribora ter zastopnika upravne oblasti iz Laškega. Predavatelja, ss. dr. Reisman in urednik V. Eržen sta se nato obširno pečala z vprašanjem ali se je naša socijalna zaščita posebno glede rudarjev v zadnjem času res zboljšala in v koliko, ali pa morda poslabšala? Sprememba zakonodaje glede zaščite rudarske mezde v bolezni z letošnjim finančnim zakonom, kakor tudi tolmačenje delodajalcev § 221 obrtnega zakona o plačevanju mezde v času orožnih vaj je navzočim dovolj jasno pokazalo, kako si v resnici stojimo dandanes. Poslušalci so morali vsekakor pritrditi izvajanjem in opozo-ritvi predavateljev, kako bo šlo naprej s: to našo socijalno zaščito, če delavstvo ne bo stalo na straži za svoje tako težko priborjene I pravice. Saj na »Kranjskem« niti ne prizna vajo več zaščite rudarske mezde pred rubežem^ ampak jo upniki v Zagorju brezobzirno izterjavajo,^ tako da imamo tam že nešteto prav kričečih slučajev bede, ko so upniki pri tisnili na zadolžene očete številnih rodbin, 2e samo razlaganje gornjih danes perečih rudarskih skrbi je izčrpalo ves dopoldan, tako da sta si morala predavatelja pridržati raz laganje nove uredbe o rudarski borzi dela, preskrbi rudarjev v brezposelnosti, za prihodnji obisk. Razpoloženje pri predavanju je bilo resno in pozornost na višku. Rudarji se pač zavedajo, za kako resne stvari gre pri vprašanjih današnje zaščite po zakonu. Pa tudi sodružice so bile lepo zastopane in nadvse zadovoljne s predavanjem, kakor vedno, kadar je na dnevnem redu vprašanje, ki briga končno predvsem gospodinje rudarjev, ki morajo voditi gospodarstvo s> skopo odmerjenim zaslužkom. _ Med nabiranjem naročnikov »Delavske Politike«, katerih se je priglasilo zopet 10 novih, pa je bilo najbolj razveseljivo, da se je sodr. Lukač Franc, ki je že naročnik, sam odiočil, da daruje din 10 za tiskovni sklad »Delavske Politike«, potem še dva sodruga po din 5 in din 4 in s. K. din 10, nakar pa se je takoj ponudil en sodrug, da »posodi« svoj klobuk za dalnjo zbirko po dvorani, pa tudi sam je položil »svoj dar na oltar« in sodrug Tratnik je končno prinesel v klobuku din 81, ki so jih s ponosom in radevolje darovali naši zavedni sodru-gi, ki vedo, kaj pomeni dandanes delavski časopis za njihov vsakdanji kruh. Bil je zopet lep naš dan v Trbovljah, pa sodrugi so rekli: »Kmalu zopet na svidenje!« KAMNIK Nadvse podučen zaključek mezdnega gibanja v »Titanu« Kakor smo poročali že zadnjič, se je vršilo v tovarni »Titan« d. d. mezdno gibanje za zvišanje plač in dosego drugih ugodnosti za delavstvo. Dve razpravi v tovarni in ena pred sreskim načelstvom v Kamniku so bile brezuspešne. To pa delavstva ni motilo, ker se je dobro zavedalo, da so dani vsi pogoji za dosego zmage: dobra konjunktura v tovarni in popolna solidarnost delavstva. Zato je delavstvo mirno pričakovalo v pondeljek dne 18. junija vesti, ki mu jih bodo prinesli njegovi zaupniki z razprave. In vest je prišla še pred 12. uro, a ta vest je bila taka, da je ni nihče pričakoval, saj se je glasila, kot je povedal glavni zaupnik vsemu delavstvu: »Mezdna razprava prekinjena brez uspeha, ker je zasto,pnik (katerega pa str. org. SMRJ in JSZ, ki sta zastopali delavstvo, nista vabili) referent g. Preželj zahteval, da se mora razprava prekiniti, ker predstavniki tretje organizacije ZZP, ki je v tovarni, niso na razpravi navzoči. Nato je poklical telefonično predsednika iste. Pravi delavski zastopniki videč nastalo situacijo, so dokazovali oblastnemu zastopniku, da je zahteva g. Prezlja povsem neutemeljena, ker obe navzoči organizaciji predstavljata 98 odstotkov delavstva, ki ju je pooblastilo z lastnoročnimi .podpisi. Vendar ta dokaz ni bil sprejet, ker je g. Preželj trdil, da se je mišljenje delavstva v tovarni znatno spremenilo. Kdo mu je to povedal ne verno, morda zastopnika podjetja, s katerima je konferiral sam pred razpravo in ju med razpravo ponovno klical iz razpravne dvorane na trenuten razgovor, ne da "bi bil vzel s seboj sploh kakšnega zastopnika delavstva. ‘Podjetje, videč nastalo situacijo, je vztrajalo pri svojem odklonilnem stališču, dasi je kazalo v začetku razprave, da bo nekaj nudilo. Vsled nastopa g. Prežlja se je razprava preložila na pondeljek 25. junija. Strokovna tajnika s. Šovljanski in tov. Rozman sta zahtevala, da se opoldne med odmorom skliče delavstvo tovarne, katero naj pove, kdo naj ga zastopa in po zahtevi delavstva se naj dela ter razprava popoldne zaključi. Zastopnik oblasti je pa to odklonil ter zahteval, da mora biti sestanek redno prijavljen vsaj 48 ur preje. In res je bil sestanek sklican in prijavljen za četrtek 21. junija po končanem delu. Prežljevi prijatelji videč, da svobodni strokovni organizaciji sklicujeta sestanek, so takoj storili isto in sklicali svoj sestanek ob isti uri y »Katoliškem domu« v Kamniku računajoč na veliko udeležbo, kar naj bi jim služilo kot dokaz o njih moči pred oblastjo. Njihovega sestanka pa se je udeležilo od 38U zaposlenih delavcev v tovarni rpci in piši 22, med temi dva člana .1SZ, ki sta bila poslana, da ipreštejeta navzoče in poročata. Vse ostalo delavstvo pa je šlo na sestanek, ki sta ga sklicali SMRJ in JSZ, kjer je delavstvo navdušeno manifestiralo za svobodne strokovne organizacije in jima ponovno izreklo svoje zaupanje. Strokovna tajnika, kot drugi govorniki izmed delavstva, so bili v svojih poročilih o poteku pogajanj večkrat prekinjeni z velikim pritrjevanjem ali medklici, s katerimi je delavstvo dajalo izraz svojemu ogorčenju. Videč, da s sestankom niso uspeli, so šli pobirat med delavstvo podpise in jih baje dobili 10, vsaj tako se je šušljalo, vedeti ne moremo, ker jih do danes še niso nikjer pokazali. V nadaljevalni razpravi dne 25. junija je podjetje po daljši borbi (kateri je prisostvovala tudi ZZ1), drugače bi se ne vršila), pristalo na 3 odstotno zvišanje plač in akordov. Naši zastopniki videč, da podjetje v nastali atinosfri ne bo dalo več, so zahtevali, da se skliče delavstvo, katero naj samo odloča, ko mu bodo strokovni tajniki pojasnili situacijo. Takoj nato je zahteval g. Preželi od oblasti, da se tajnikoma SMRJ in JSZ na tem sestanku ne sme dovoliti beseda, temveč, da bo govoril on. ....—........a. ................... Vrnivši se zaupniki so takoj sklicali delavstvo na dvorišče. Tega sestanka so se udeležili razen preje omenjenih strokovnih tajnikov SMRJ in JSZ še podjetje, sreski podnačelnik g. Vadnjal ter g. Preželj in str. tajnik ZZD g. Luzar iz Ljubljane. Ker s. Šovljanski in tov. Rozman nista sme-sla govoriti, g. Preželj ipa se je premislil, je povzel besedo glavni zaupnik, kateri je raztolmačil delavstvu nastalo situacijo in dal na glasovanje sprejem ali odklonitev 3 odst. povišanje ponudeno od strani podjetja. Pri prvem glasovanju se ni dvignila nobena roka. Nastala je mučna tišina. Nato je govoril zastopnik oblasti ter prigovarjal delavstvu, da naj se premisli in sprejme 3 odst., ker je boljše nekaj kot nič. Nato so se slišali medklici: Ako podjetje ne da več, še tega ne maramo! To je beraška miloščina ne povišanje plač itd. I oložaj je postajal vedno bolj napet. Delav-ou?iie- zallteval°’ da govorita strok, tajnika SMRJ in JSZ, a to ni bilo dovoljeno. Ponovno glasovanje tudi ni rodilo uspeha, ampak šele tretje glasovanje, ko so pričeli razumnejši delavci, videč, da ni drugega izhoda, prigovarjati sodelavcem, naj dvignejo roke. Končno je delavstvo mrmraje sprejelo predlog s trdno voljo, da mezdno gibanje v resnici še ni končano, temveč samo formalno prekinjeno ter da bo šlo kmalu spet v boj, ko popolnoma očisti svoje vrste plevela. Pripomniti moramo še. da se je zagrozilo zaupniku SMRJ na razpravi s sodnim zasledovanjem, ker je v razburjenosti nazval ne-koga s hudičem, g. Preželj pa je rekel glav-nemu zaupniku, preden je poročal delavstvu na zadnjem sestanku: »Pazi kaj boš govoril, da ti ne bo škodovalo.« To je potek mezdnega gibanja v tovarni »Titan«, obenem pa opozorilo vsem svobodnim strokovnim organizacijam, da se bodo vedele pripraviti v sličnih slučajih. — Družnost! Zavedni delavci. Zadnje vesti Tujska sezona v Dalmaciji je slaba, kakor poroča »Avala«. Zadnje čase odhaja vedno več tujcev, prihaja jih pa zelo malo. Največ obiskovalcev je Nemcev, Čehov nič, Francozov in Angležev malo. Čilski socialisti pripravljajo državni udar, kakor poroča nemški tiskovni urad. Čilski socialisti baje zatrjujejo, da je položaj v Čili tak kot v Španiji 1. 1937. ‘ Poljska vlada pripravlja noto za gdanski senat. Poljska vlada je proučila sedanje stanje v Gdansku in bo te dni izročila noto gdanske-tnu senatu. Mandžursko - japonske čete so napadle mongolske, da se s tem maščujejo radi stalnih na-pftdov mongolskih čet. Neprevidnost motociklista povzročila strašno nesrečo. V nedeljo dopoldne se je pripetila na železniški progi med Ljubljano in Št. Vidom strašna železniška nesreča. 31 letni plejilec Franc Debevec je s svojim motornim kolesom zapeljal ipreko železniške proge v trenutku, ko j® Pridrvel vlak, ki prevaža kopalce v bližnje Kleče. Na motornem kolesu je sedela' tudi Debevčeva spremljevalka, 20letna natakarica Ivana I lankova. Ob trčenju z lokomotivo je nesrečnica padla pod kolesje lokomotive, ki jo je dobesedno zmlelo, Debevec pa je priletel ob nek drog in obležal s smrtnonevarnimi notranjimi poškodbami. Zatiranje delavskih strokovnih organizacij na Madžarskem. Pod pretvezo, da porabljajo strokovne organizacije denar v »počitne namene« so jih madžarske oblasti začele zatirati. Strokovne delavske organizacije so dobile 39 komisarjev, ki naj njihovo delovanje »nadzirajo«. IčaUceU Mnenje sodruga o zakonu. Sodrug B. A, iz Lesc nam piše: Čital sem v našem listu v kotičku sodružic članek »Ne kregaj se z usodo.« Članek je naslovljen vsem onim, ki trpe zaradi nesporazuma med zakoncema. K temu vprašanju bi rad še jaz povedal svoje mnenje, ki bo oprto zgolj na splošna opazovanja, kajti s svojo ženo se popolnoma ujemam in vsa čast njej. Po mojem mnenju je pač glavni vzrok vseh nesporazumov v tem, ker moški, ko je še mlad, še vedno premalo prevdarno izbira in si ne poišče žene, ki bi mu res odgovarjala. Zdi se mi, da se začne večina nesoglasij v zakonu pri denarnem vprašanju. Kakor hitro začno padati s strani žene očitki, češ, premalo zaslužiš, za svoj denar sem morala kupiti to in ono, saj si me hotel imeti, sedaj pa skrbi zame itd., zakon ne more biti več srečen. Zlasti žena. ki se poroči z možem proletarcem, ki nima niti svoje strehe, ne sme nikoli dopustiti, da pride do takega obračunavanja, ker je potem nujna posledica zgrešen zakon. Tudi ne sme žena nikoli očitati možu1, zakaj plačuje za organizacijo, zakaj gre zopet na sejo ali sestanek, nasprotno mu bo pomagala in ga vzpodbujala, da bo redno obiskoval vse sestanke, saj bo tudi ona lažje gospodinjila, če si bo mož priboril boljši zaslužek. Prava zavedna žena ve, da je pravica na strani tistih sodrugov, ki se bore za boljši kos kruha, ki se strokovno in politično izobražujejo. Kadar bodo žene svoje može silile na sestanke in ‘predavanja in se jih tudi same udeleževale, potem bosta mož in žena res prava proletarca, oba enakih misli. Mož bo spoštoval ženo, žena pa moža, ki mora skrbeti za nio in za vso družino. Naše sladkorno vprašanje. Sladkorno vprašanje je eno izmed! najbolj perečih vprašanj naše ljudske ‘prehrane. Nujna zahteva narodnega zdravja, ki jo je treba vedno znova poudarjati, je ta, da se naj brez odloga znatno znižajo cene sladkorju. Ogromni dobički, ki jih spravijo v žep delničarji sladkorne industrije, gredo na rovaš širokih ljudskih množic, ki trpe pomanjkanje na tako važnem hranivu kakor je sladkor. Zato se tudi ne smemo čuditi, če je kljub vsem ukrepom saharin pri nas zlasti na deželi še vedno tako razširjen. Če se zavedamo, da je pri nas po- razno veliko delavcev in delavk, kojih celotni I dnevni zaslužek ne znaša več kakor 15 din, kolikor stane kilogram sladkorja, nam postane takoj jasno, zakaj si mora takšen človek svojo vodeno jutranjo kavo sladiti ,s saharinom namesto s sladkorjem. Škode, ki je utrpi pri tem narodno zdravje, ne morejo odvrniti vse lepe besede o higijeni. Še slabše je, ako tvori taka kava delavčevo hrano še opoldne in zvečer, kar ni tako redek slučaj, saj živi zlasti mnogo delavk ob tako nepravilni in nezadostni prehrani, Tudi kmetje, ki morajo tako pod ceno prodajati vse svoje pridelke, ne zmorejo denarja za tako nezaslišano drag sladkor, da o brezposelnih niti ne govorimo. Na ta način rušijo »> *•••**•»>«- visoke cene sladkorja po eni strani telesno zdravje naroda, po drugi strani pa duševno, ker zavajajo nešteto ljudi s tihotapljenjem in uporabljanem saharina v kaznjiva in nenravna dejanja. Zato ne smejo žene, zlasti še matere in gospodinje, nikoli pozabiti tega najvažnejšega vprašanja naše prehrane in se morajo vedno znova in ob vsaki priliki zavzeti za njegovo pravično rešitev. Obiranje lipovega cvetja. Sedaj je čas, da si pripravimo lipovo cvetje, ki nam pozimi s takim uspehom nadomešča ruski čaj. Neverjetno pa je, s kakim vandalizmom se spravijo včasih ljudje nad lipovo drevo. Cele veje odsekajo in šele potem na tleh oberejo cvetje. Takega početja ni mogoče dovolj ostro obsoditi. Taki kratkovidni1 brezvestneži pač ne pomislijo na to, koliko škode napravijo narodovemu premoženju, saj veja ne zraste v enem dnevu, ampak rabi leta. Potem se tudi ne smemo čuditi, če postajajo naše lipe vedno bolj gole in okleščene in se tudi vedno bolj množijo nesreče, ker manjka toliko vej, na katere bi obiralec lahko stopil. Zato čuvajmo naše lepe lipe in očirajmo previdno njih cvetje, da ne bomo pri tem poškodovali niti najmanjše vejice. Delavski pravni svetovalec Tombola Vprašanje: Udeležil sem se neke tom- bole in sem tombolo tudi zadel. Moral bi dobiti prvo tombolo obenem z nekim drugim igTalcem, ki je istočasno zadel tombolo. Prireditelji tombole pa so stvar uredili toka, da so med vsemi, ki so zadeli tombolo, žrebali in po žrebu razdelili tombolske dobitke, pri čemer pa sem jaz vsled neugodnega žreba dobil najmanj vreden dobitek. Oškodovan sem radi tega za precejšnji znesek. Ali lahko zahtevam razliko? O d g o v o : Če ste dobitek sprejeli, bo verjetno obveljalo, da ste prjstali na žrebanje in na izid tako, da naknadno ne morete zahtevati ničesar več. Sicer pa voditelji tombole niso postopali pravilno, če so žrebali med vsemi, ki so zadeli tombolske dobitke. Upravičeni bi bili žrebati, kvečjemu le tam, kjer sta dva igralca istočasno zadela isto tombolo. Če sta torej prvo tcmho'0 zadela istočasno le Vi in še neki drugi igralec, bi se pravilno mog'o žrebati le med Vama dvema za prvi in drugi tombolski dobitek. Odvzem junca (Brezno) Vprašanje: Kuoil sem junca in se s prodajalcem dogovoril, da mu ga plačam v 2 me- ( ^ secih. Sedaj pa je prodajalec naenkrat prišel i s ter mi junca odgnal. Kaj naj ukrenem? I* Odgovor: Prodajalca lahko tožite na vrnitev junca. Plllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllll 1 LJUDSKA |SAMOPOMOČ | v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. J Zavaruje » pogrebnino zdrave = osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do H največ din 10.000'— in j za doto mladoletne od 1. do 16. do H največ din 25.000'— plačljiva ob dovr- §f šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO 1 IN BREZOBVEZNO POJASNILA Zastavljalnico W. REHM Maribor, OregorlMeva ul. 6. . 19*9 «lne Začetek ob 9. url dop. JConzumno društvo za Jffežiško dolino Poštni predal štev. 3. Telefon interurban št. 5. reg. z. z o. z. v Prevaljah Poštni ček. račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centralno skladi!Se v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Crna 1, Crna 11, Sv. Helena, Guštanl, Muta,-pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini- Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Lian društva lahko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadruga V slogi Je moč, v delu rešitev! Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor lir žen v Mariboru.