ŠEST KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Skupna prizadevanja ob »toči« problemov
Na pobudo krajevne skupnosti Golo-Za-potok je ohčinslut konferenca sodalistične zveze org&nizirala sestenek predsfavnikov krajevnifa skpnosti Goio-Zapotok, Ig, Iška vas, ŽeKmlje, Rob in Škofljica, da so se pogovorifi q problemih, ki so enaki v vseh teh knijevrtih skupnostih m se dogovorili, da v teh vprašanjih nastopajo enotno.
Izkazalo se je, da je večina problemov vezana na komunatao vprašanje. In če želi-mo, da se bodo vsaj nekatera vprašanja v naslednjem srednjeročnem obdobju zares realizirala, oziroma problemi odpravili, je potrebno usklajevanje in v srednjeročni plan uvrstiti res le tiste naloge, za katere bomo z eotovostjo lahko rekli, da so ure-sničljivi. ¦
Na Viču, pa čeprav smo izrazito kmetijska občina, nimamo servisne delavnice za po-pravilo kmetijskih strojev. Kijub nekaterim prizadevanjem, da bi takšno delavnico odpr-li v KS Iška vas, rezultatov žal še vedno ni.
Drugi skupen interes je rarvoj pospeše-valne službe.
Tretji je proMem prometne povezave, krajevne poti so slabe, avtobusnih zveaPpa ni dovolj. In z razmišljanjem o ukinitvi nekate-rih avtobusnih zvez še bolj oddaljujemo člo-veka od njegovega delovnega mesta in mu s tem, so poudarili predstavniki KS, kratimo pravico do dela.
Tudi preskrba oziroma trgovinska mreža ni na zavidljivi ravni. V KS Golo-Zapotok pride na enega prebivalca nekaj manj kot 0,5 kvadratnega centimetra prodajnega pul-ta, število prebivalcev pa se z novogradnja-mi še veča. Pri tem pa ne vztrajajo ria iz-
^radnji svoje trgovine - naj bo na Igu ali v Skofljici, pravijo.
Na zelo nizkem nivoju je tudi teiefonska povezava. V KS Rob so naprimer že izvedli 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur v ta na-men. In tam, to pa je v vseh teh KS kjer je toiikšen interes Rrajanov in tudi njihova pri-pravljenost sodelovanja, družba ne sme za-pirati oči in teh prizadevanj prezreti.
To so največji problemi, ki kar puhtijo, zanemarljivi pa niso tudi ne ostali: varstvo okolja, zazidalni načrti, bendnski senis, prohflem pitne vode in vodovoda nasptoh, električno omrežje, javna razsvetljava, po-kopali&e in mrUška vežica, (ki je najbolj pereče v Iški vasi), poimuijkanje detovnih mest.
Skratka, problemov je kot toče, katere bo torej realno tudi mogoiče odpraviti?
O tem bodo še razpravljali, še se bodo skupaj vsedli in zadevo pretehtali. Ne bodo pa modrovali sami, na pamet, ampak se bodo sestali z nosilci posameznih dejavnosti.
Takšna organiziranost krajevnih skupno^ sti prav gotovo ne bo ostala brez vidnih rezultatov.
Realizacija problemov, ki so življenjskega pomena za krajane so tudi predpogoj večje aktivnosti krajanov na področju družbeno-političnega delovanja. To so potrdili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki so deja-li, da Ijudi za konkretno delo ni težko dobiti, da pa je seveda težje takrat, ko hočemo krajane zbrati za sestankovanje, še posebej za takšno, ki nima oprijemljivih rezultatov.
NINA ČOŽ