Poštnina plačana f eotovfnL Leto X, St. 101 Lfiabljana, sreda 1. maja 1929 Cena 2 Din Upravriltvai UuMJaea, Preiemova * M. Totefea »t. >123, 1123, 1124. 112«. 112«. baeratal oddelek: Uubtjan*. Preierno* afica 4. Telefon it, 2492. Podroiaica Maribor i Aleksandrova ccm it. 13. Tetefoo bL 456 FodraMca Celje: Kooeoov« ofica tt I. Telefon te. 190. Ka&ud pri pote. tek. ssvodili: Ljubljana I*. 11.842; Praha dtio 78.180: VViea Nr. 105.241. Ob udeležbi kralja, članov vlade, diplomatskega zbora in velike množice naroda so ga včeraj popoldne položili k zadnjemu počitku Čačak, 30. aprila p. Danes popoldne so položili ofo udeležbi skorai nepregledne množice občinstva, predstavnikov oblasti in zastopnikov raznih organizacij k večnemu počitku telesne ostanke vojvode Stepe Stepanovča. Izza burnih vojnih dni Čačak še ni videl tolikih množic, ki so se danes kljub skrajno neugodnemu vremenu zbrale v njegovem okrilju, da izkažejo zadnjo čast nesmrtnemu vojskovodji, s slavo ovenčanemu borcu za osvoboienje in ujedin.ien.ie ve!;ke Jugoslavije, vojvod-' Stepanoviču. Že od včeraj opoldne je bil Čačak podoben velikemu mravljišču, a vedno znova so prihajale na vozovih. avtomobilih in z vlaki nove de-putacije. da se poklonijo manom nesmrtnega sina naroda. M mo odra v čačački cerkvi, kjer je na visokem z venci in šopki obs-utem katafalku počivalo truplo velikega pokojnika, so ves dopoldne romale v strnjenih vrstah mnogotisočglave množice. Zlasti mnogo ie bilo priprost;b seljakov in se-Ijakinj. ki so prihiteli od blizu in daleč, da še enkrat pogledajo v obraz onemu, ki jih je v najljutejš:h borbah bodril in katerega ime jim ie.bilo v najtežjih časih tolažba in nada. Minister vojske in mornarice general Hadžič je bil že od včeraj v Čačku, danes zjutraj pa so prispeli še ministri Uzunovič. dr. Srskič. dr. Korošec, dr. Drinkovič in dr. Frangeš. zastopniki vseh pri naši vladi akreditiranih držav ter številne deputaciie iz notranjosti države. Posebne delegacije so poslal«? zavezniške vojske, tako Češkoslovaška. Francija in Anglija. Nepregledna ie bila vrsta rezervnih oficirjev, članov Narodne Odbrane in predstavnikov raznih drugih patriotskih orga-n:zaclj in korporačij. Posebno številno ie bilo zastopano tudi Sokoistvo. Začetek pogrebnih svečanosti je bil določen za 2. popoldne. Ob mrtvaškem odru so se zbrali oficijelni zastopniki in pokojnikova rodbina; poleg vdove, hčerke, zeta in vnukov, tudi 77-letni brat pokojnega vojvode, priprost še-Ijak iz Kumodraža. pri Beogradu, kjer gospodari na očetovem posestvu. Točno ob 14. se je pripeljal z avtomobilom iz Topola Nj. Vel, kralij v spremstvu dvornega maršala Dimitri-jeviča. Na vhodu v cerkev ga je pričakovala duhovščina in general:teta. nakar se je kralj takoi podal pred oder, kier ie nekaj časa nemo in globoko gi-njen zrl na mrtvega vojskovodjo, ki mu je v to1;k;h bitkah zvesto in hrabro stal ob strani. Kmalu za tem ie prispel na čelu mnogoštevilne duhovščne patrijarh Dimitrije. ki ie opravil cerkvene obrede. Na levi strani odra so stali kralj, ministri in pokojnikova rodbina, na desni strani oa od-^anc' tui'h d>r?av. generalni štab in ofeirski zbor. Po končani obred:h je imel patrijarh Dimitrije ginljiv govor, v katerem se je poslovil od ookoinka. *tav!iaioč ga za vzgled še poznim generacijam, ki jim bo vojvoda Stepanovič svetal vzor rodoljubne in patrirtične ■ požrtvovalnosti. Ko ie patriarh končal svoj govor, ie kralj oristopil k pokojnikovi rodbini ter ii v Drisrčnih besedah izrazil svoje sožalje. Poslovilni govor ministra generala Hadžiča Med grobno tišino, ki jo je prekinjalo le zata.ieno ihtenje. so dv;gnili krsto vojni min;ster general Hadž:č. admiral Priča, šef generalnega štaba general Milovanovič in arrrrjski komandant Mitrovič ter io ponesli 'z cerkve. Oficirji so krsto noložili na topovsko lafeto ter 'o r>rrekri!;. r državno zastavo. Preden je sprevod krenil proti pokopališču. je izpregovorii v slovo Stepi Stepanoviču vojni minister general Hadžič. V daljšem izbranem govoru je najprej orisal pokojnikove neprekosljive vojaške vrline in neprecenljive zasluge, ki si iih je priboril vojvoda Stepanovič v svoji 50letni. skoraj neprestani borbi za narodno in državno osvobojenje in ujedinjenje Zato predstavlja njegova smrt nenadomestljivo izgubo ne samo za jugoslovensko armado, marveč za ves jugoslovenski narod. ki raztužen plaka ob njegovem grobu. Ime vojvode Stepe ostane za vselej uvrščeno v vrsto naših najzaslužnejših vojskovodij in naših največjih mož. Veličastna žalna povorka Nato je krenila žalna povorka izpred cerkve proti pokopališču. Na čelu so korakali z godbo kraljeve garde oddelki voiske. njej so sledile dolge kolone razn h deputacij. Skoraj iz vseh občin Srbije in mnogih drugih krajev države so bila navzoča posebna odposlanstva. Pred krsto so nosili vojaki pokojnikova odlikovanja, nato pa so sledili venci in šopki, med katerimi sta se zlasti odlikovala venec kralja in venec Narodne Odlbrane. Za krsto je stopala našpreje rodbina, nato pa kralj, člani vlade, predstavniki tujih armad, gene-raliteta. uradništvo. oficirski zbor. meščanstvo in oddeiki vojske. Povorko je zaključka skoraj nepregledna vrsta se-Ijakov in seljakinj v pestrih narodnih nošah. Ob grmenju topov so položili vojvodo Stepo v grob Na pokopališče so prinesli krsto k grobu člani Narodne Odbrane in predstavniki rezervnih oficirjev. V kapeli je opravit patrijarh D:mitrije običajne molitve, nakar so s'?di!i žalni govori. Prvi ie govoril v imenu čačanske Narodne Odlbrane odvetnik Ljubomir Ko-r-dič. za njim pa v imenu centralnega odibora Narodne Odbrane general Co-lovič. Sledir so nato še govori zastop-n;kov invalidov, udruženja rezervnih oficiriev, sarajevsfke mestne občine, čije častni član je bil vojvoda Stepanovič. V imenu Sokolstva so govorili dr. Dragan Purič. za Aeroklub pa polkovnik Vlaiič. Po končanih govorih je izstrelila pešadija in artilierija častne salve, med tem pa so člani Narodne Odbrane spustili krsto v grob. Ves narod je zaplakal. ko so prve grude zabobnele na krsti. Ginljiv je b:l prizor, ko so člani Udruženja rezervnih oficirjev sesuli v grob vrečo zemlie s Cera. kjer je izbojeval vojvoda Stepa znamenito zmago 1. 1914. Bila je skoraj zvrhana gomila, ko so zadnji pogrebci pristopali k grobu in polagali z golimi rokami grude črne prsti na grob. Povratek kralja in vlade Pred odhodom je kralj še enkrat izrazil sožalje rodbini in se nato z avtomobilom odpeljal nazaj v prestolnico. Zvečer so se s posebnimi vlaki odpeljale tudi razne deputaciie in delegacije votske. mnogo iiustva pa je ostalo še v Čačku. da jutri še enkrat opravi tiho pobožnost nad grobom nepozabnega in nesmrtnega vojskovodje. Zadnja čast Beograda vojvodi Stepanoviču Beograd, 30. aprila p. Za časa pogreba vojvode Stepanoviča v Cačku le tudi v Beogradu počivalo vse delo. Ob 2. so trgovci zaprli vse svoje trgovine, a tudi v kavarnah }e docela zamrlo življenje. Za nekai časa ?e bilo ustavljen hidi tramvajski promet, tako da je tudi prestolnica izkazala zadnjo čast voivodi Stepanoviču. Nova pogodbena osnova Male antante Po inicijativi našega kralja se bo sklenila skupna pogodba mesto dosedanjih posameznih - Temu bo sledila popolnoma nova politična orijentacija Bukarešta, 30. aprila, g. Iz dobro informiranega vira se izve, da bo jugoslovenska vlada na željo kralja Aleksandra predlagala pri obnovitvi pogodb, ki tvorijo Malo antanto, naj bi bila na mesto dosedaj obstoječih medsebojnih pogodb, sklenjena skupna pogodba med vsemi tremi državami Uresničenje tega predloga pa bi popolnoma spremenilo dosedanji položaj, ker bi se pojavila popolnoma nova politična orijentacija. Tako bi Češkoslovaška prevzela glede Bolgarije obveznosti, ki jih sedanje pogodbe z Jugoslavijo in Rumunijo ne vsebujejo. Ker bi uresničenje tega predloga zadelo tudi v drugih ozirih na težave, menijo, da bodo medsebojne pogodbe zaenkrat podaljšane in da bo mogoče izvesti jugoslovenski predlog šele pozneje. Verouk ostane obligatoren predmet v osnovnih šolah Diference obstojajo le še glede aprobacije učnih knjig Beograd, 30. aprila, č. V zadnjem I nih šolah. Nasprotstva pa obstojajo še su sn. kaknr /nanr, nmv/vciuvni in glede učnih knjig. Ministrstvo prosvete času so. kakor znano, pravoslavni Ln katoliški cerkveni krogi bili jako vznemirjeni vsled vesti, da bo v novih šolskih zakonih verouk izločen iz učnega programa ter prepuščen kot strogo verska zadeva posameznim cerkvam, da ga izven šole uredijo, kakor smatrajo za potrebno. Katoliški m pravoslavni episkopat sta pokrenila skupno akcijo. da ostane verouk kot bistveni del učnega načrta. Tudi velik del javnega mnenja je bil za to, da se v vprašanju verouka postopa s skrajno delikatnosl-jo. Kakor se sedaj iz cerkvenih krogov doznava, je minister prosvete sporočil, da ne misli na ukinjenje verouka kot obligatnega učnega predmeta na osnov- stoji na stališču, da pripada odobritev učnih knjig za verouk ministrstvu pravde kot resornemu ministrstvu za cerkvene in verske posle, episKopat pa smatra odobritev takih kniig kot pravico cerkve odnosno cerkvenih oblasti ter pripušča le pregled državne obia-stnije s tehničnega pedagoškega in splošno državnega vidika. Zdi se. da v tem vprašanju katoliški in pravosiav-ni krogi niso povsem edin;. Pravoslavni so popustljivejši, katoliški vztrajajo odločno na svojem stališču. Prič^ku-e se pa, da se bo tudi tu našla kompromisna rešitev. Uspešen potek jugoslovensko-rumunskih pogajanj Skoro v vseh vprašanjih dosežen sporazum preko praznikov odgodena Pogajanja so Beograd, .10. aprila p. Ministrstvo zunanjih del ie nocoj izdalo naslednji komunike: Rumunsko-srbsko-hrvatsko-slovenska konferenca, čije naloga je ureditev vseh še nerešenih vprašanj med obema državama, je danes odložila večino svojih del zaradi počitnic preko velikonočnih praznikov pravoslavne cerkve. Redne seje večine podkomisij so odgodene do 10. maja. Izjemo tvori podkomisija za ureditev vprašanj rumunskih in srbskih šol in cerkva v Banatu, ki bo nadaljevala svoje delo. Del članov ru-munske delegacije ostane v BeogTadu, kjer bodo nadaljevali svoje delo tudi tekom velikonočnih počitnic. Ostali člani rumunske delegacije bodo izkoristili praznike, da odpotujejo v Bukarešto in da prejmejo od svoje vlade še neke dopolnitvene instrukci-cije. Dosedanje delo konference je rodilo prav povoljne rezultate, zlasti ako se vpo-števa kratek čas njenega dosedanjega delovanja in pa z ozirom na obilico vprašanj, ki se nahaiajo na dnevnem redu. Nekatera vprašanja so že bila v definitivni obliki urejena, dočim obstoja za preostala vprašanja na podlagi dosedanjega naglega poteka pogajanj, mnogo nade, da bodo oo 10. maiu t. 1. na zadovoljiv način rešena. Ker se je doslej že razpravljalo o vseh vprašanjih, je J bil dosežen principijelni sporazum glede osnov skoro vseh konvencij, ki bodo med obema državama zaključene. Zlasti pa so docela završene naslednje konvencije: Konvencija o pravni pomoči v civilnih in kazenskih stvareh, konvencija o dolgovih in terjatvah v bivših avstro-ogrskih kronah, konvencija o preprečevanju dvoine obdavčitve z neposrednimi davki, konvencija o pravici pridobivanja in o zaposlitvi delavcev, konvencija o zavarovanju delavcev, konvencija o bolniškem zavarovanju, konvencija, ki se nanaša na železniški promet in končno konvencija o varstvu in vzdrževanju mejnikov in ostalih znakov, ki sIužiro razmejitvi. Nadalje so rešena tudi načelna vprašanja glede ureditve medsebojnih odnošajev med bivšimi administrativnimi ie-dinicami, ki so bile razdeljene na obe strani državne meje na podlagi trianonske mirovne pogodlbe in protokola o razmeiitvi z dne 24. novembra 1923. Za tem ie dosežen sporazum glede osnovnih načel konvencij, s katero se ureja razdelitev in izmenjava arhivov, konvencija o pokojninah, in o razdelitvi pokojninskih fondov v bivših upravnih edinicah, ki leže na obeh straneh državne meie. (tarnate anala bom«m » Dia. M Inoseratvo 40 Dku Ur«W*tvoi Ljubil«. KnaAtora afcca L Telefon itev. 3122. 3123. 3124. 3125 ia 3126. Maribor: AJetaandrora eeata 13. Telefc* te. 440. Cefle: Koceoova d 2. Tetete« itev. 190. BofcopM m m «r*&>). . Ocfeai po tarif«. Ljubljana, 30. aprila. Po letošnji dolgi m trdi zimi. kakor jo redko beležijo stare kronike, prihaja pomlad počasi in s pogostimi regresi-jami. Okrutni severnjaški bog zime nerad izroča svoje žezlo Vesni. Rožnik, tradicijonalni mesec rož, poetičnih sanjarij, mlade ljubezni in izletniških piknikov na zelenih tratah, je že tu — a se ondan bi bil zeleni Jurij skoraj v zadregi, kako naj spleza na ozelenele breze. Dih severa se predolgo igra z mladostnimi, razkipelimi silami juga. Trdovratno priliva hotenju po rasti in cvetju svojo težko in hladno vzdržnost. Prirodni zakon, trd in neizprosen kakor vse, kar je dano iz večnosti za večnost, veleva, da vsaka ekstremna sila prehaja tem hitreje v neko povprečno stanje, čim intenzivnejši je bil njen zalet in razmah. Največji vrtinci, najsilneiša valovanja potrošijo največ svoje energije za to. da se čim preje razbijejo ob lastni silovitosti in zgoščenem odporu tujih teles. Priroda ustvarja ekstrerne, ker jih potrebuje za polno razvitje svojih sil. toda interes višjega življenja, interes organičnega razvoja, jih izključuje, zato se nikdar ne drže predolgo. Njih umik je počasen, trdovraten, kakor umik ledenih sil, ki so se nakopičile v letošnji ekstremni zimi. Toda umakniti se morajo. Napredek življenja ima svoje žarišče na neki osrednji točki: v skrajnost segajo samo njegovi žarki. Tudi v socijalnem življenju velja ta prirodni zakon. Hočeš-nočeš se uveljavlja v vsej zgodovini človeštva. Velika idejna, socijalna in politična gibanja, ki so se po neki notranji nujnosti najprej zaletela v ekstrem, so se vsek-dar umirila na svojem osrednjem žarišču. Ekstremi sodelujejo pri ustvarjanju človeštva, niso pa njegovi oblikovalci. Vse idejne in politične revolucije, izhajajoče iz strastnega zaleta k nekemu novemu cilju, so se naučile od pri-rode, da se njihovi uspehi odločajo samo na sredini. Revolucijonarci podirajo staro in utirajo nova pota, toda njihova enostranska silovitost nujno ubija revolucije. Konservativna večina predela po svoje gradivo, ki so ga vrgli med liudi vulkanski temperamenti. Vsaka lava se ohladi, vsaka življenju namenjena ideja prilagodi povprečni ljudski večini. Dokazovati to dejstvo bi pomenilo ponavljati n. pr. zgodovino povojne Evrope. Jasno kot pri fizikalnih poizkusih se kaže, kako se je ta prirodni zakon suvereno apliciral na vse pokre-te, ki so v zadnjem desetletju razgibali množice. Ruska revolucija je že zdavnaj odbrusila svoje ekstrerne in sedanji politični boji v sovjetski državi niso nič drugega kot prilagojevanje konzervativni srednji razvojni liniji. Če trde pristaši zgodovinskega materijalizma, da je sedanje nazadovanje delavskh re-volucijskih gibanj v Evropi znak nove premoči, ki si jo je pridobil svetovni kapitalizem, je na drugi strani dejstvo, da je nazadovanje socijalno-reformne zakonodaje v evropskih državah tudi posledica ruskega ekstrema. Če se že revolucijsko ustvarjena družba nujno pomika v sredino, na linijo ohlajene umerjenosti, je naturno, da je v starih državah ta pridodna reakcija še večja. Ni osamel zgodovinski primer, da se morajo na ekstremih razbite sile ponovno vrniti na svoje izhodišče, da odtod prodirajo iznova. a bolj previdno in z boljšo politično strategijo. Letošnji prvi maj stoji v znaku tega umikanja. Ne pri nas in ne že v mnogih evropskih državah nima več nekdanje kričave in vzvihrane podobe. Žarišče socialnega življenja se je že pomaknilo v sredino. V ospredje stopa podrobno, smotreno socijalno delo namesto programatičnih in organizatoričnih zaletov v skrajnosti. Ekstremi izgubljajo simpatizerje tudi tned^ delavstvom. Razkroj komunizma na Češkem je samo eden najbližjih primerov. Od burnih manifestacij se vrača še včeraj vznemirjeni svet k tihemu in solidnemu delu. Tudi naša država je v znaku odpora proti ekstremizmu. Čelo desetletje dragocenega časa, ogromne množine energij smo potratili s tem, da smo skušali kar največ idej in pokretov zaostriti do skrajnosti, ne oziraje se na to. ali je nam to škodljivo ali koristno. Desetletna bilanca je — kaj pa da — pokazala poleg nespornih aktiv tudi težke pa-sive. Potrošili smo mnogo energij, ki bi izpremenjene v fizikalne in gospodarske, lahko zgradile vse manjkajoče prometne zveze in pomaknile naš splošni napredek znatno dalje. Skrajni čas je, da začnemo ustvarjati novo družbo, ki bo umnejša, gospodarnejša od prejšnje. Naš kardinal-ni problem ni samo državnopraven in državno-administrativen, marveč tudi socijalen. Mi potrebujemo boljšo družbo poleg boljše države, aktivnejšo zasebno inicijativo, smotrenejšo organizacijo na narodno-gospodarskem, socijalnem, prosvetnem polju. Tudi tu se moramo zavarovati pred potrato delovnih energij in pred ozkoglednim se- pariranjem. Naši interesi so silno povezani med seboj, naša domovina je hiša, ki se šele gradi. Dokler ne premagamo sedanje socijalne primitivnosti, se bomo vedno vračali z linije nanredka v splošno nazadovanje. Vsi naši socijalni programi so Sisifovo delo. dokler nimamo trdno zgrajene države i,n dobro organizirane družbe. Ali je mogoče kateri raš stan iztrgati iz skupnih tal? Naše delavstvo je po ogromni večini na pol kmečko: mnogi n-iegovi problemi so tudi problemi kmečke večine in z njo vred cele družbe Prav tako je naš obrtnik mali človek, katerega interesi so zelo blizu interesom delavca. A na drugi strani .ie naša industrija v početkih m v svoji celoti ni tip čiste- t ga kaoitaliz-ma, temveč nredstavlia v i mnogočem kompromis dela in kapitala. Socijalni nroblemi v našem narodu nimajo onih iz ogromnih nasprotstev med delom in kaoitalom izv?rajočih ostrin, kakor v industrijskih državah Evrope in Amerike. Pri nas je velik del bede samo posledica primitivnih delovnih metod in le-te posledice kulturne zaostalosti Več kulturnega napredka — več gnoja v zemlji, več strojev na polju. Ve? civilizacije — več kruha. Več kruha — manj socijalnega nezadovoljstva. Ogromen mrtvi kanili leži v zemlji, a kdo naj ga dvigne? Silne količine energij so v naših liudeh. toda kai iih veže. kaj uničuje? Primitivnost misli in dela. nri-mi+ivnost razmer (ki pa so vedno v ljudeh). Ni treba mednarodnih proeramov. da se opazi sociiaHi nroblem .iugosloven-skpga naroda. RacijonaHzaciia dela ter 1 kulturna, zdravstvena in etična po-I vz^Va našpt^n človeka — to po^avie socijalnega žMien;a se ne Ha rešiti s pranori In gesli. Zani i® treba "amff-npga. solhtnera 'n trezneea dela. Tn pravera sr>omladne«ra. majniškega navdušenja, dobre volje in uvidevnosti. Kraljev prihod v Zagreb Beograd, 30. aprila, p. Kakor doznava vaš poročevalec iz vladnih krogov, odpotuje Ni. Vel. kralj dne 13. maja v Zagreb. Neresnične vesti o odhodu poslanika Šebe Beograd, 30. aprila p. Že nekat dni se je govorilo, da je češkoslovaška vlada odpo-klicala svojega predstavnika v Beogradu poslanika §ebo in da bo v kratkem imenovan njegov naslednik. Poslanik Šeba je danes pooblastil vašega poročevalca, da to vest demantira kot docela neresnično. Poset grške mornarice v Jadranu Atene, 30. aprila, g. Grška mornarica bo letos poleti obiskala italijanska pristani« šča ob Jadranu Rimska vlada zastavlja, da bo italijanski narod sprejel grško eskadro 7. velikim veseljem. Verjetno je, da bo gr* ška eskadra pri tej priliki obiskala tudi ju« goslovenska pristanišča ob Jadranu in vt» nila s tem obisk za poset jugoslovenske mornarice na Krfu, ki je bil napovedan za mesec maj. V Milanu obsojeni jugoslovenski trgovec Beograd. 30. aprila. V Milanu je bil vče» raj obsojen od tamošnjega sodišča trgovec iz Bitolja in bivši radikalski poslanec Ale« ksa Aleksič na poldrugo leto ječe. ker je obdolžen. da je ogoljufal neko italijansko tvrdko za večio vsoto. Njegov svak Bur» cugi in soobtoženi trgovec Scipioni. oba z Reke, sta bila obsojena na 3 leta ječe. Afera Gabrijela Šmita vrnjena v Zagreb Državno sodišče se je proglasilo za nekompetentno. Beograd, 30. aprila, p. Razprava proti zagrebškemu mesarju Gabrijelu Šmitu je trajala sinoči do 11. ure zvečer ter je bila po govoru državnega pravdnika in zagovornika zaključena s tem, da bo danes izrečena razsodba. Zvečer ob 6. je bila publicirana odločitev. Sodišče se je proglasilo za nepristojno za presojo te zadeve ter je vrnilo predmet sodnemu stolu v Zagrebu, ki naj uvede redno postopanje pred rednim sodiščem. V motivaciji svojega odloka naglaša sodišče, da je pristojno samo za kazniva dejanja nanašajoča se na poglavje 9. srbskega kazenskega zakonika in za dejanja oo čl. 1., 3.. 13., 17. in 18, zakona o zaščiti države. Po poteku glavne razprave pa se sodišče ni moglo prepričati, da je obtoženec zagrešil eno izmed teh dejanj, ki bi imelo obeležje citiranih členov in zakonov. Zato je sodišče sklenilo, da se vrne vsa zadeva rednemu sodišču v Zagrebu. ne da bi se nadalje spuščalo v vprašanje, ali je obtoženec zakrivil dejanje. ki ie predmet obtožbe in ki bi spadalo pod pristojnost rednega sodišča. Davčna blagajna v Prelogu izropana Pretog ▼ MedTimnrhi, 80. aprila, č Nocoj so neznani tatovi vdrti v prostore davčn^ca urada ter odnesli pol milijona Din v gotovini. ... VTUTROt Št. 101 Sreda 1. V. 1929 Priprave za novi obrtniški red Uveden bo splošno sistem svobodne obrti in dvojne usposobljenosti - Redukcija vajeniške učne dobe Beograd, 30. aprila r. V ministrstvu trgovine in industrije se živahno pripravlja gradivo za novi ednotni obrtniški zakon, ki ga simatra vlada za' nujen. Računati je. da bo zakon gotov in uveljavljen že meseca maja. Zakon bo slonel na načelu svobodne obrti. Koncesijski zakon bo odpravljen. Splošno bo izpeljan princip dvojne usposobljenosti i za pomočnika i za mojstra. Učna doba bo dve ali triletna ter bo torej za nekatere obrti in pokrajine reducirana. (Pri nas velja minimalna triletna učna doba.) Po dveh letih bo pomočnik moj^el napraviti mojstrski izpit in s tem pridobili kvalifikacijo za samostojnega obrtnika. Posebna kva- Posvetitev škofa dr. Rozmana Zagreb, 30. aprila, r. Kakor doznava »Nar. politika«, bo novi ljubljanski škof-koadiutor dr. Gregor Rožman, ki je bil prideljen ljubljanskemu škofu dr. Jegliču, posvečen šele meseca julija. Do konca junija bo novoimenovani škof vršil še profesuro na ljubljanski univerzi (bogoslovna fakulteta). Po eni verziji bo škof dr. Rožman posvečen v Rimu, po drugi pa od nadškofa doktorja Bauerja v Zagrebu. Vprašanje ljubljanskega proračuna Beograd, 30. aprila, p. Vesti, da je ljubljanski proračun že potrjen, so preuranjene. Proračun bo šele te dni predložen ministru financ v odobritev. Uspeh Ite Rine v Beogradu Beograd, 30. aprila p. Nocoj je odpotovala gdč. ida Kravania, ki ie prisostvovala v BeogTadu vprizoritvi svojega prvega filma »Erorikon« z budimpeštanskim brzovlakom v Berlin- kjer bo zopet sodelovala pri snemanju novih filmov. Na kolodvor jo je spremilo več sto oboževateljev. Njen nastop v kinu Kolarac ie bil vrlo uspešen. Napredek naše rudarske produkcije Slovenija producira več kot eno tretjino vsega jugoslovenskega premoga. Beograd, 30. aprila č. Generalna rudarska direkcija je zbrala in uredila podatke o rudarski produkciji v letu 1928. Iz teh podatkov je razvidno, da je rudarska produkcija v tem letu napram letu 1927, zelo napredovala. Nazadovanje izkazuje samo produkcija svinčene in cinkove rude, anti-mona, bftksfta, marmorja in mlinskega kamna. Podrobni podatki so naslednji: Črni premog 357.472 ton (1927: 298.141), ru-javi premog 3,666.030 (3,484-925), lignit 1.028.378 (778.120), pirit 64.273 (56.604), bakrena ruda 327.793 (288.040), železna ruda 439.481 (335.899), svinčena ruda 94.15S (100.747), cinkova ruda 1.150 (1.667), bromova ruda 16.678 (11.592), antimonova ruda 1.075 (1.162), manganova ruda 2.660 (1.075). marmor 1.839 (3.070), mlinski kamni 980 komadov (1.095). mavec 1.170 (1.064), asfaltni kamen 535 (142), solna voda 3.518.263 (3,390.750), zemeljski plin 930.391 (603.946). Od celokupne premogovne produkcije odpade na Slovenijo rujavega premoga 1,703.333 (1.739.672), lignita 125.748 (126.717), črnega premoga 518 (339) ton. Vprašanje državnih tvornic za svilo Beograd, 30. aprila č. Ministrstvo poljedelstva in vod se pogaja s skupino inozemskih kapitalistov ,ki so stavili ponudbo, da prevzamejo v zakup dve državni tvor-tiici svile od 3 tvornic svile, ki so last države. Te tvornice se nahajajo v Pančevu, Novem Sadu in Kaniži. Tvornice predelujejo svilene kokone, ki se pridobivajo v Vojvodini. Produkcija svilenih kokonov v Južni Srbiji se ne predeluje doma, temveč izvaža preko Soluna v inozemske tvornice. Čeprav naše tvornice polno obratujejo, je vendar proizvodnja padla na eno tretjino predvojne produkcije v Vojvodini. Vzroke za to nazadovanje je treba iskati v splošni upravi državnih podjetij, kakor tudi v pomanjkljivi tehnični ureditvi. Inozemski kapitalisti so pripravljeni prevzeti navedene tvornice v svojo upravo ter jih preurediti na docela moderni osnovi. Ministrstvo proučuje sedaj te ponudbe in stavlja zaenkrat kot glavni pogoj, da pri eventualni oddaji državnih tvornic inozemskim kapitalistom zajamči popolno zaposlitev domačega delavstva in nameščencev. Ako inozemski kapitalisti odklonijo to bitno zadevo, bo ministrstvo reorganiziralo državne tvornice svile v lastnem delokrogu ter izvršilo v najkrajšem času temeljite preosnove. Konferenca težke železne industrije Osjek, 30. aprila, č. Na pobudo osješke železolivame se bo vršila 15. maja v Beo* gradu konferenca predstavnikov težke že« lezne industrije. Na tej konferenci, ki se je bodo udeležili zastopniki težke želez* ne industrije iz Ljubljane, Zagreba, Voj* vodine in še nekaterih krajev Slovenije, bo* do razpravljali o korakih, ki bi jih bilo treba ukreniti v zaščito in pospeševanje domače železne industrije. Na konferenci boclo sodelovali tudi zastopniki ministrstva za rude. Tudi majske veselice so prepovedane Osijek, 30. aprila, č. Tukajšnja policija je danes? prepovedala poleg običajnih majskih povork, zborovanj in manifestacij tudi vse zabave in veselice, ki so jih za jutrišnji dan napovedale posamezne delavske organizacije. Gostovanje zagrebške Viktorije v Sofiji Zagreb, 30. nprila. r. SK Viktorija je povabljena v Sofijo, kier bo gost SK Leva. Viktorija odpotuje v Sofijo 3, maja. lifikacija vajenca ne bo predpisana odnosno se ne bodo stavile za nobeno obrt posebne zahteve glede prediz-obrazbe. Zelo različna so bila mišljenja glede knjigotrštva in tiskamištva, ki sta dosedaj spadala v večini države med kon-cesijonirane obrti. Ta omejitev sedaj odpada in bi po usvojenem načelu bile tudi ti dve obrti svobodni. Z ozirom na to. da se bo event. ipak izkazala potreba praktične korekture načela svobodne obrti pa bo v novem zakonu ministru trgovine dano pooblastilo, da potom posebne uredbe ipak lahko za posamezne obrti uvede sistem koncesije. Službeni kurzi za maj Beograd, 30. aprila, č. Minister financ jc določil za maj naslednje službene tečaje: Napoleondori 218 Din, turške zlate lire 247, angleški funti 276.30, dolarji 56.85, kanad* ski dolarji 56.55, zlate nemške marke 13.50, šilingi 8, zloti 537, 100 francoskih frankov 222.30, 100 švicarskih frankov 1095.50, 100 italijanskih lir 298, 100 nizozemskih goldi* narjev 2286, 100 rumunskih Iejev 33.75. 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1515.30, 100 švedskih kron 1518, 100 norve* ških krcn 1516, 100 pezet 830, 100 drahem 273.55, 100 češkoslovaških kron 168.50. Žrtve katastrofe v splitskem kamnolomu Split, 30. aprila. 5. Šele danes so rešilni oddelki mogli izpod ogromnih ruševin zem* Ije izkopati trupla ponesrečenih delavcev v kamnolomu Majdam. Policija je aretirala inženijerja Zempelja. S tem je v zaporu že tretji član obratne uprave. Delavstvo je še vedno silno razburjeno zaradi težke kata* strofe in so morali danes orožniški oddelki izprazniti in cernirati poslovne prostore in zgradbo podjetja, da bi se ne ponovil sinoč* nji poskus, ko so hoteli delavci in člani rodbin ponesrečenih šiloma udreti v uradne prostore ter linčati uradništvo. Zagrebški tramvaj in 1. maj Zagreb, 30. aprila, č. Nameščenci za* grebškega tramvaja so pred dnevi sklenili, da tramvaj 1. maja ne bo obratoval. Danes je policijska direkcija pozvala predstavni* ke tramvajskih nameščencev, da tramvaj mora jutri obratovati, ker 1. maj ni praz* nik in bi sicer morala postopati proti na* meščencem, ki ne bi prišli v službo. Zato je izvršni odbor tramvajskih nameščencev imel danes sejo in izpremenil svoj prvotni sklepa Frane Josefove* grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. nega pravdnika. Ob dvojnem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, naj še mnogo let ribari, goji jerebice ter si množi zasluge. — J. F. Smrt dobrovoljca Ljubljana, 30. aprila Po daljšem trpljenju je preminul g. Fran Turk, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pokojni je bi! rojen 17. novembra 1891. v Idriji iz ugledne rodbine Turkove. Dovršil je v Idriji realko, nato pa odšel na Dunaj študirat eksportno akademijo. Sredi študij je I. 1913. moral k vojakom, kjer je ostal še po vojni do I. 1921. Kot poročnik je prišel v italijansko ujetništvo, kjer se je javil k dobrovoljcem in odšel z drugimi tovariši na solunsko fronto. Po vojni je služboval do 1. 1921. v Makedoniji. Tekom vojne je bil ranien in vsi štrapaci so mu zdravje močno omajali, tako da se sedaj po operacjii slepiča ni mogel opomoči. Pokojnik je bil vedno idealen narodnjak, kot tovariš dober in uslužen, kot človek pa vedno skromen. V privatnem življenju je mnogo študiral, zanimal se je posebno tudi ^a stanovske organizacije. Bil je tudi dolgoletni urednik glasila privatnih nameščencev »Organizator«. S pokojnim zapušča zopet eden že itak redke vrste naših dobrovoljcev! Blag mu soomin. preostalim naše iskreno sožalje! — Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Proslava treznostnega tedna Na pobudo Jugoslovensikega saveza trezne mladine, čisar Drednik ie znani abstinent in bivši narodni poslanec dr. Milan Kostič iz Zernuna. ie odredilo prosvetno ministrstvo tudi za letos proslavo treznostnega tedna na vseh osnovnih in sredniih šolah naše domovine. Ta proslava se ie vršila oficijelno s predavani v šolah samih deloma pa tudi izven njih in sicer s prirejanjem slavnostnih akademii. kakršne so bile v Ljubljani celo tri. O dveh ie »JurtTo« že poročalo, tretja oa se ie vršila na ženskem učiteljišču, ki ie bila sicer naiskirom-nejša. ali najvažnejša glede na to. da so se oiunačile tudi devoike enkrat iavno nastopili v boi proti alkoholovemu sovragu. Društvo »Treznost« pa ie priredilo za svoie odrasle člane in oriiatehe abstinenč-nega pokreta slavnostno zborovanie. na katerem ie imel znanj pisateli br. Cerkveni.k slrvnostni eovor. v katerem ne izrazil posebno veselje, da smo vzbudili mladino, ki se je dvignila v boi proti naiihuišemu narodovemu sovražniku. Na naših šolah obs'to!a sedai žp več proti-alholnih orgatiizacii. izmed katerih so nai-močneiši »krožki« in »kola«. To dejstvo nekatere vodilne šolske faktorje sicer moti. kar pa ie do moiem skromnem mneniu nepotrebno, ker zasledujeta obe oTganizaciii isti r/!emeniti cili — popolno iztreznsien ie na51 za naroda. Zato naj le obsrtočata obe vrsti organizacij na šolah in nai tekmujeta medsebojno: odločilni faktor i i pa naj to delovanje nadzorujejo in pazijo, da ne prekoračita svojih mej. Največje zasluige za razširienie treznostne id&ie med šolsko mladino ima vsekako ©i-satelj Cerkvenik. ki tako požrtvovalno vodi tedenske protialtooholne kurze. Teh se iih vedno udeležuie povprečno do 50 diia-kov(ini). Tako je naša mladina, vsai kar se tiče Ljubljane, precei poučena in zelo borbeno razpoložena proti zahrbtnemu delovanju alkoholnega neprijatelia. Odločilni faktor i! so že pokazali v naši državi nravi smisel za to bort>o. ko so izjavili, da se hočeio ozirati pri podeljevanju novih mest za Dri* hodmie uradnike predvsem na prosilce — abstinente. Tako ie prav: zakai. ako hočemo. da bo naš narod trezen, moraio biti naiprej njegovi voditelii. — R. Horvat st. Kdor ljub?, ta trpi! To trdi božanska Do/cres del Mic v veiefi-Imu ljubezni in bridkega razočaranja (Predana žetta Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA Aprilsko vreme in vegetacija Ljubljana, 30. aprila. Za slovo ie preobračal april vreme po svoji muhavosti in vihravosti.. Naglo so se zadnje dni menjavali vremenski pojavi. Po pustem deževju so se popoldne oblasti začeli razganjati. Jutranja vremenska poročila so zabeležila to-le zanimivo vremensko poročilo: Bohinjska Bistrica 9. deževno; Kranjska gora (kjer je zadnje čase bila jutranja temperatura še pod ničlo) +5. deževno. Jesenice 8, deževno; Tržič 12, oblačno; Kamnik 12: Ljubljana gl. kol. 12, deževno; Celje 12, oblačno: Brežice 9, deževno: Dravograd 8. oblačno: Maribor gl. kol. 12, oblačno: Ljutomer 15. oblačno: Kotoriba 10, oblačno; Št. Janž na Dolenjskem 13. oblačno: Novo mesto 11. oblačno! Kočevje 9, deževno in Rakek 4, deževno. Za 1. maj pa se zvečer obeta boljše vreme. Aprilsko hladno vreme še vedno ovira razvoj vegetacije. Ponekod je postal zaradi mraza krompir nekaliiv. Na sadju mrzlo vreme še ni napravilo nobene posebne škode. Dobro kažejo hruške in iabolka. bati se je za črešnje in breskve. Po vinogradih trte večinoma slabo odganjajo. Zaradi nestalnega vremena zastajajo tudi razna pomladanska poljska dela. O stanju posekov v drugi polovici aprila smo prejeli iz nekaterih krajev kratka poročila. ki so v splošnem zadovoljiva. V ljubljanski okolici so pšenica, ječmen, rž in oves dobri, sadje dobro, travniki prav dobri. Saditev krompirja se je pričela. Poljska dela ovira deževno vreme. V krškem srezu ie pšenica zelo dobra, iečmen dober, rž in oves sta zelo dobra, sadje dobro, livade zelo dobre, nožni krompir posejan, setev koruze se pričakuje. Vinogradi so slabi. V brežiškem srezu so vsa žita zelo dobra, a vinogradi slabi. Zimske pozebe trt 50 odstotkov, sadje dobro. V črnomaljskem srezu so vsa žita dobra, tudi vinogradi razmeroma dobri, sadje slabo. Pismo slovenskega izseljenca iz Francije Lens, 25. aprila. Čeprav je »Jutro« priobčilo že več dopi« sov iz Francije, vendar smatramo za po» trebno, da se oglasimo tudi izseljenci v Lensu, da tako utrdimo že itak rahle vezi, ki nas še vežejo z domovino. Živimo v Pas de Calaisu. industrijsko najbolj razvitem predelu Francije. Tujec, ki pride v te kraje, ne bi nikdar verjel, da so bile pred par leti tu še same razvaline, kjer danes stoje cve> toča mesta z živahno trgovino in ogromno industrijo. V tem ogromnem človeškem vr* venju ni čuda, če se posamezen človek čuti slabotnega in stremi, da se nasloni na čim večj število sebi enakih. Posledica tega je živahno društveno delovanje v različnih smereh. Tako imamo Slovenci že več podpornih društev, ki je od njih najmočnejše tu v Lensu. Društvo ima namen podpirati svoje člane v bolezni, zlasti zato, ker smo tu v bolezni še slabše preskrbljeni kakor v do* movini. Po možnosti pa društvo podpira tu* di nečlane Slovence, če jih zadene nesreča. Poleg tega skrbi društvo tudi za izobrazbo svojih članov in ima v ta namen čitalniški odsek, ki je zbral žc lepo število knjig raz* lične vsebine. Ker pa tukajšnji Slovenci zc« lo marljivo čitajo in so skoraj vse knjige vedno izposojene, društvo pa nima dovolj denarja, da bi si nabavilo vse. ki so nam potrebne in nas zanimajo, zato prosimo slo« vensko javnost, da nam po možnosti pri* skoči na pomoč. Vsaka knjiga je dohrodoš« la in vsakemu darovalcu bomo globoko hvaležni. Društvo ima tudi pevski odsek, ki se pod vodstvom agilnega pevovodje Štefana Laz* nika prav lepo razvija. Tudi dramatični od« sek nam je priredil že nekaj uspelih iger v splošno zadovoljnost vseh Slovencev. Kar smo omenili za čitalniški odsek, velja tudi za pevski in dramatični odsek, in gotovo se bo našel kdo. ki bo poslal vsaj malo pod« poro. Darove sprejema društveni predsed« nik Pepelnjak Ivan, Rue Luxenbuorg 19, ~-A r Brezupno jc Ce 6iavobol vsled -Por. on^ogo^e ^ do dei° >n življenj« se Povrne. — Fosse 2, Lens Pas dc Calais. France. Ker je delovanje društva v resnici živah« no, pričakujemo, da bodo pristopili tudi ti« sti Slovenci, ko dosedaj stoje še ob strani. H koncu omenjamo še tole: Živimo v dr« žavi, ki je z Jugoslavijo v najboljših prija« teljskih odnošajih, zato le želimo, da se na« ša država dogovori s Francijo o ureditvi naših socijalnih razmer, kakor so to že dav. no storile Poljska, Italija in Belgija. Kraljev jelen iz Like prepeljan v Krmo Vili SO ga v [1CM Ilicv Ui " ,---- ' .. :------r. Nedavno so seljaki sklenili, da jelena poklonijo kralju Aleksandru. Kralj je poklo* nitev sprejel in prejšnji teden poslal v Korenico nekega svojega lovca, da nagradi seljake in jelena odpremi v Slovenijo. Slika predočuje seljake, ki so jelena prijeli in ga gojili, pred odpravo jelena iz Korenice. Zdaj se jelen, težak 300 kg, že prav živahno sprehaja v kraljevih loviščih v Krmi. kjer je zopet našel svobodo in tovanšijo Otroci zadavili tovariša Maribor, 30. aprila. Včeraj proti večeru so se v Pekrah pri Mariboru na travniku ob potoku igrali otroci. Najstarejši med njimi je imel 17 let. Igrali so se volka. Med igro pa so se sprli in tudi dejansko spoprijeli, kakor je pač med vaško mladino navada. Mikastili so se in lasali v splošno zadovoljstvo nezainte-resiranih, ki so jih bodrili in podžigali k junaštvu. Šala Pa .ie prešla meje, ko sta 12- in 15-letna dečka vrgla 17-letnega Ivana Lešnika na tla in ga pričela daviti. Maščevalnost nerazsodnih otrok je imela strašne posledice Ivan Lešnik, sin železničarja iz Peker, se je ko sta ga tovariša izpustila, komaj dvignil s tal, se naslonil na bližnjo hruško in se onesvestil. Priskočila je njegova 20-letna sestra Elizabeta, ga dvignila in odnesla domov. Bratec pa ji je med potjo v naročju umrl. Pripomniti moramo, da Lešnik, čeprav najstarejši ni bil med prekrsko deco. ki se je igrala tokrat na travniku, najmočnejši. Bil je slabotne narave in šibke rasti. Ra-zun tega pa ie imel golšo, kar je bil bržčas glavni vzrok, da je podlegel poškodbam, ki jih ie izzvalo stiskanje njegovega vratu. Orožniška postaja v Studencih je uvedla preiskavo in zaslišala udeležence. Jutri bo komisija obducirala truplo in dognala, v čem tiči glavni razlog nenaravne smrti mladeniča. Dogodek je vzbudi! v vasi in okolici splošno pozornost in sočutje. Neznana samomorilka v Ljubljanici " Ljubljana, 30 aprila. Prebivalce Štepanje vasi in okolice razburja zagoneten dogodek. Dne 25. t. m. okrog 9. so opazili korakati po vasi neznano mlado žensko, ki se je večkrat ustavi-vila. naposled pa ubrala pot na pokopališče. Tam je ostala dalje časa. hodeč počasi od groba do groba. Parkrat je mlada neznanka krčevito zaihtela, a nato zopet postala resignirana. Ljudje so mladenko opazovali, vendar je ni hotel v njeni žalosti nihče motiti. Neznanka je ostala na pokopališču dobre pol ure .nakar ie zavila v smeri proti Fužinam, krenila počasi proti Ljubljanici in na bregu pričela slačiti površni plašč. Sedla je končno na tla, si sezula čevlje ter odvrgla rdeč pas. nakar je stopila tik k bregu, zakrilila z rokami in se hipoma pognala v kalne valove nara-stle Ljubljanice. Valovi Ljubljanice so samomorilko takoj pokopali pod seboj in je voda neusmiljeno pogoltnila življenje obupane dcvo.ike. Ljudje, ki so prej njeno početje opazovali od daleč, so sicer hiteli k obrežju reke. vendar razen odložene obleke za neznanko ni bilo več sledu... O dogodku je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki je shranila samomorilkino zapuščino z brega ter nemudoma uvedla poizvedovanja. Ugotovilo se je. da obupanka ni doma iz ta-mošnjega okoliša. Morda je prišla iz mesta? Kdo bi vedel, kje jo pogrešajo? Samomorilka je bila srednje velike postave, dobro razvita, bledega podolgastega obraza, kostanjevih las. Površnik, ki ga je pustila na bregu Ljubljanice, je sive barve in znotraj obrobljen s črnint klotom. Plašč je imela prepasan z 2 cm širokim rdečim pasom, obuta pa je bila v že po-nošene in na prstih zakrpane nizke čevlje na zadrgo. Narastla voda njenega trupla še ni naplavila. Kriminalno! Vcknapeto! Senzacijonalni proces Drama posiieta po resničnem dogodku. V glavni vlogi Jtfagda Sen a Umor s.;ar«ga slikarja. Njegova mlada žena težko osumljena. Obtožena in pred poroto. Obdolžitve in sijajna obramba. — Predstave ob 4.. ',46., '/:8. in 9. uri. Mladini neprimerno! Telei. 2124 ELITNI KINO MATICA Da najboljši je to znaj j u COLOMBOce/lončaj Milijonski razred je tn Dne 7. t. m. prične žrebanje drž. razredne loterije in bo trajalo ves mesec. Pravica do obnove srečk traia samo do 5. t. m., od tega dne dalje pa ima vsak prodajalec pravico srečke prodati novo priglašenim igralcem, na kar opozarjamo vse posetnike naših srečk. Težki tisočaki bodo zopet izplačani na naše srečke. Zato se naj oni, ki hočejo poskusiti svojo srečo, takoj napote v našo hranilnico, kjer je nekaj srečk na razpolago. Naši igralci bodo, kakor vedno, po dnevnem časopisju obveščeni, katere pri nas kupljene srečke so bile izžrebane. Domače vesti * Važno opozorilo. Priložili smo položnice nekaterim naročnikom za poravnavo naročnine za maj ali pa eventualnih zaostankov. Prosimo jih, da blagovolijo to storiti že prve dni meseca zaradi reda in točnosti. V primeru, da bi kdo položnice ne prejel, naj piše upravi, ki bo takoj poslala drugo. — — Uprava »Jutra«. * Zahvale kralju za najvišje odlikovanje ljubljanske univerze odpošiljajo še nadalje razne slovenske korporaciie in društva. Predsednik društva »Pravnik« g. dr. Danilo Majaron je poslal brzojavko, ki n. pr. navaja: »Društvo »Pravnik« pod čigar praporom so slovenski pravniki v pretekli dobi čvrs'o pripravljali pot univerzi v Ljubljani, se za ta čin visoke naklonjenosti Nj. Veličanstvu iskreno zahvaljuje in ga zagotavlja resnične udanosti. Prav lepo zahvalo je nadalje iz Ljubljane poslalo tudi Kolo jugoslovenskih sester. * Živahne priiave podeželskih društev za Prosvetni dan ZKD. Tajništvo Zveze kulturnih društev v Ljubljani je prejelo že lepo število prijav naših podeželskih kulturnih organizacij, ki hočejo biti zastopane po svojih delegatih na prosvetnem dnevu v Ljubljani v nedeljo dne 5. maja. Tako bodo med drugimi prišli delegati iz Krania. Jesenic, Radovljice, Škofje Loke. Tržiča, Višnje gore, Koroške Bele, Blok, Preserja, Novega mesta, TrbovelS, Hrastnika. Radeč pri Zid. mostu itd. Samo ob sebi se ume, da bodo obilno zastopana tudi ljubljanska, v ZKD včlanjena društva. Inicijativa za prosvetni dan je padla tedai na rodovitna tla. Skrbimo, da bo takšen tudi moralni uspeh. Nedeljski Prosvetni dan naj pomeni nov mejnik v razvoju našega Ljudsko-izobraže-valnega dela! * Kongres učiteljev telovadbe se je vršil v Beogradu v dneh 28. in 29. aprila. Udeležilo se je kongresa 66 učiteljev telovadbe iz vseh pokrajin naše držav. Kongres je razpravljal o zvišanju plač telovadnim učiteljem ter sprelel tozadevno resolucijo. Živahna je bila debata o ustanovitvi visoke gimnastične šole, ki naj bi se pripojila kaki medicinski ali filozofski fakulteti. Za predsednika zveze je bil izvoljen Ante Tadič iz Smedereva, za podpredsednika Giorgje Ilič iz Beograda in Ferdo Krizmanič iz Zagreba. Za tajnike so bili izvoljeni po eden iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. * Slovenec prvak v oficirski šoli. V konjeniški rezervni oficirski šoli v Zemunu ie položil izpite kot prvi v rangu g. Jurica Za-dravec, sin našega odličnega veleindustrijca g. Jakoba Zadravca v Središču. Iskreno čestitamo obema! + Stnrfna kosa. V Ljubljani je včeraj umrl ugledni ljuiblfianski trgovec in posestnik g. Fran F a b i a n. tast odvetnika g. dr. Fetti-cha. Zvesto vdan svojemu podjetju in družini se ni nikoli širše udejstvoval v javnosti in prav zaradi svooega mirnega značaja užival vsestranski ugled. Marsikomu ie izkazal dobroto, da levica ni vedela za desnico. Splošno je znana njegova družina po veliki naklonjenosti napram vsaki dobrodelni akciji. Pogreb blagega pokoinika se bo vršil danes ob 16. s Krekovega trga 7., k Sv. Križu. — V splošni bolotci v Ljubljani je preminul g. Franc T u r k. uradnik OUZD in rezervni poroenik-dobrovoljec s solunske fronte. Pokojnik, i e bil rodom iz Idrije., Pogreb bo 2. maja ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin žalujočim naše iskreno sožalie! * Kdo ve, kaj bo z našimi hčerkami, učiteljicami volonterkami? V nadi. da bodo pri nameščanju imele prednost, kakor se jim je od merodaine strani oblSubilo. so nekatere že od septembra brez najmanjše nagrade zaposlene po raznih šolah. So to večinoma hčerke državnih nameščencev in slabše si-tuiranih družin. Mnoge se voziio ali hodijo peš po več km do svojega mesta vsak dan ob vsakem vremenu — pa od nikoder nič, ne nameščenja, ne nagrade. Ni čudno, da se iih loteva resignacija na svoie mladostne ideale, ki so jih gojile leto osorej. ko so se javile k zrelostnemu izpitu. Reklo se je, da bodo z novim drž. proračunom vse nameščene: proračun je tu, ne pa nameščeni e teh sirotic, ki se žrtvujejo brezplačno v blagor slovenske dece. Vrhu vsega ie pa še leto izgubljeno. Ali res ni mogoče zadevo spraviti v red? — Več staršev takih volon-terk. + Slovenska Matija objavlja. Zaradi na-stafih tehničnih zaprek bo mogoče začeti z razpošiljatviio letošnjih knjig takoj po nedelji, 12. maja. Ker prihajajo vprašanja, ali pristop za letos še mogoč in ker poročajo poverjeniki, da si obetajo po izidu knjig še nadaSnjo pridobitev novih članov, je morala Slovenska Matica te okoliščine upoštevati pri določitvi naklade; zato je pristop še mogoč. Članarina za 4 kniige (dve znanstveni ln dve leposlovni) znaša 50 Din. * Smrt starega hribovskega župnika na Janfiah. V ponedeljek popoldne ie umrl 71. "eviio nri I Medved mannfaktiira. * Najnovejše damske obleke in bluze priporoča tvrdka Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra ces'a 11. ()22 * Olja za razkuževanje stranišč, pissoir-jev itd. ima stalno v zalogi tvrdka »Che. motečima«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 619 * KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Sirn-fen Dob^vn se v 'ekarnah. 357 * »ZACHERLIN«. Olel oglas!_593 W e e k e n d brez gramofona je dolgočasen, zato si krajšajte proste ure doma, v naravi, pri s o 1 n č e n 1-u itd. z .motfjnii priročnimi gramofonskimi kovčki in malimi Radio ploščami, ki igrajo razne plese in na-peve, ravno tako dolgo kot 25 om. €9ison]$ell penkala-£on9on Zastopstvo i" samoprodaja IV. BONAČ, LJUBLJANA Zahtevale cenik! i POZOR! Kdor hoče sobno slikarijo po najtno-! dernejših vzorcih in prvovrstno IzvrSitev. se bo ■ oglasil le pri J, MARTINCU krel P Ks Starž). — N3r0I.il a sprejema Poljanska cesta 5t. 20 ali pa Tavčarjeva sl 5t 12 Cen* solidne. Iz Ljubljane u— Odhod generala Miljutina Nediča. Komandant dravski divizije general Miljutin Nedič, ki je imenovan za pomočnika armij-skega komandanta v Skoplju, je včeraj izročil vodstvo dravske divizije pomočniku komandanta brigadnemu generalu Dragomi-ru Popoviču. General Nedič, ki si je pridobil mnogo simpatij ne samo v Ljubliani, marveč tudi pri obmejnem prebivalstvu, ostane še nekaj dni v Ljubljani. Dan prihoda novega komandanta generala Save Trip-koviča še ni znan. u— Predavanje g. Koraneka z Dunaja. Opozarjamo, da se bo pred dnevi naznanjeno predavanje »Jesen v WaIIisu« vršilo 2. maia ob 8. zvečer v kinu Matici in ne kakor prvetno nameravano v dvorani hotela Uniona dne 3. maja, ki je ta dan oddana za koncert Glasbene .Matice. n— Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani ie poslala rodbini vojvode Stepe Stepanovi-ča naslednji brzojav: »Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani Vas naproša, da blagovolite sprejeti povodom smrti velikega vojvode Stepe Stepanoviča izraze našega nai-iskrenejšega sožalja.« Nedelja, 5. mala, Stadion, Dunajska cesta. Veliko skakanje konj čez zapreke (Conoours hippique.) Prvovrstna prireditev. Godba. Krasni konii. Začetek ob 3. uri popoldne. StoliSča 4.— in 8.— Din. Sedež Din 20.—. Kolo jahačev in vozačev. u— Koncerti. Spored koncerta pevskega zbora Glasbene Matice, ki se bo vršil v petek, dn 3. maia ob 20. v unionski dvorani: 1.) Lajovic Anton: 41. in 42. Psahn za tenor solo, mešani zbor in veliki orkester. 2) Ba-ranovič Krešimir: Tri pesmi za bariton s spremijevaniem orkestra: a) Pozdravlienje. b) Me daš. c) Kum Martin. 3) Gotovac Jakov: Dubravka. Pastirska suita za orkester in mešan zbor v 8 stavkih. Koncert dirigira operni ravnatelj Mirko Polič, sodelujejo Svetozar Banovec, (tenor) Pavel Grba (bariton), operni orkester pomnožen s člani orkestralnega dr. Glasbene Matice in gojenci drž. konservatoriia. — Gospa Pavla Lovšetova, koncertna in operna pevka priredi po povratku iz Amerike svoi prvi samostojni koncert v Ljubljani v sredo, dne 8. t. m. z izredno interesantnim programom. Pela bo izključno le skladbe, ki iih ie spoznala tekom svojega 6 mesečnega bivanja v Severni Ameriki. To so razne angleške, zamorske in indijanske pesmi, vse globoko občutene in tudi melodijozne. — Svetozar Banovec uživa glas enega najboljših slovenskih tenoristov. V slovenski operi je kreiral celo vrsto prvih tenorskih partii vse z velikim uspehom. Izvrsten je tudi kot koncerten pevec. V petek bo pel na koncertu pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani tenorsko partijo v La.iovčevem »Psalmu* v ponedeljek pa priredi v Filharmonični dvorani samostojen večer slovenske narodne in umetne pesmi. Predprodaia vstopnic za vse tri koncerte v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Danes dne 1. maja ob 20. bo prva repriza Bitke v drami za red C. — Druga repriza »Cigana barona« bo v operi danes ob pol 20. Cigan baron je bogat po prekrasnih Straussovih melodijah, posebno se odlikujejo ansambelske scene in nastop zbora Predstava je izven abonmaia. — Theodor & Comp kot izven predstava bo v četrtek 2. t. m. — Opera bo še pred svojim odhodom na turnejo v Dalmacijo najbrž v torek. 7. t. m. izvedla izvirno opero Črne maske. u— Francosko predavanje v Ljubljani. Gospod profesor Masset, lektor na univerzi v Beogradu, bo predaval 2. maia ob četrt na 22. v dvorani Francoskega instituta v Narodnem domu. Naslov predavanja: »Ver-haeren«. največji belgijski pesnik, ki se poslužuje francoskega jezika. Člani in prijatelji Francoskega instituta in prijatelji Francije prisrčno povabljeni! u— Predavanje Filatellstlčnega kluba. Danes ob 8.30 se bo vršilo v gostilni Cin-kole zanimivo predavanje o rablienih in nerabljenih znamkah. Predava! bo višiji državni pravdnik dr. Graselli. Filatelisti in ljubitelji znamk dobrodošli.! u— Kino »Ljubljanski dvor« Je 1. maja prešel v roke oblastnega odbora »Udruženia vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast«. S tem se bo odpri nov vir dohodkov v korist vojnim žrtvam — samopomoč vojnih invalidov se javlja na vseh poljih. Zaradi prevzema bo kino do sobote 4. t. m. zaprt in bo prva predstava 4. t. m. Odličen okus pokaže dama. ki nosi plašč, complet ali obleko samo iz modne trgovine F. LUKIČ, Stritarjeva ulica 9. (foinnan&ka darlia v veliki izbiri po znižani ceni L. V1LHAR, urar, LJUBLJANA Sv Petra cesta 36 OPEKARNA Jo le Oražem ml. Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano proizvaja 5574 priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike u— V društvu »Soča« bo v soboto 4. maja v salonu restavracije »Pri levu« ob poi 21. zadnje predavanje v tei seziii. Ta večer bo predaval naš odlični predavatelj ravnatelj trgovske akademije g. dr. L, Bolim o gospodarskih odnošajih med Evropo in Zedinjenimi državami. K temu prvovrstnemu in zanimivemu gospodarskemu predavanju vabi društvo najvljudneje vse člane ter vse odbornike in prijatelje društva k polnoštevilni udeležbi. Po predavanju bo nasitopil društven: pevski zbor. Vstop prost. u— Nova mestna hiša na Poljanski cesti. Mestni magistrat objavlja, da sprejema prošnje, dodatke k prošnjam, pojasnila in spremembe le do 8. maja 1929. Po 8. maju vložene prošnje, ali spremembe prošenj za dodelitev stanovanja na Poljanski cesti mesm: magistrat ne bo upošteval. Stranke naj vsa pojasnila ali spremembe vlože pismeno in naj opuste vsako osebno intervencijo tako pri občinskih svetovalcih, kakor tudi v stanovanjskem uradu. Po gornjem terminu bo komisija pričela s pregledovanjem prošenj. u— Ljubitelje pristnih perzijskih in orientalskih preprog opozarjamo, da se je že pied meseci v Ljubljani na Sv. Petra cesti naselil Mušan Mutevelič znani poznavalec in strokovnjak v orijentalskih preprogah, ter otvoril trgovino s pristnimi orientalskimi preprogami pod firmo: »Teheran«. Ta tvrdka je preskrbela že številne uprav krasne in dragocene pristne perzijske preproge našim znanim ljubiteljem teh krasnih dekoracij po prav povol.inih ccnah. Ni torej treba nasedati raznim potnikom-slepariem, ter naj se interesenti raje v primeru potrebe obrnejo na navedeno tvrdko. ki ima svoi sedež v Ljubljani in se jim zato ni treba bati prevar u— Tržne cene govejega mesa od 1. maja dalje. Tržni cdsek občinskega sveta je odobri! naslednje cene govejemu mesu: I. vt-ste zadnji del s privago 20 Din. prednji pa 18 Din. II. vrste zadnji del 18 Din, prednji pa 16 Din HI. vrste zaduši 14 Din, prednji pa 12 Din. u— Zaine obleke In plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. Iz Celja 81 Celjska redakcija »Jutra* ima telefon sie* vilko 190, ponoči v nujnih zadevah st 191. e— Koncert slavnega Zikovega kvarteta bo v Celju 2. maja na kar ponovno opozar-jamo Celjane, e— Sožalne brzojavke mestne občine. V imenu mesta Celia je odposlal včeraj župan g dr. Goričan povodom smrti velikega vojvode Stepe Stepanoviča tri sožalne brzojavke in sicer Narodni Odbrani v Beogradu, ministru vojske in mornarice in mestu Cač-ku odnosno pokojnikovi rodbini. e— Poroka. Poročil se bo danes v celjski župni cerkvi novinar g. Rado Pečnik z gdč. Pavlo Gračnerievo iz Celja. Mlademu paru naše iskrene čestitke! e— Iz obrtno-nadaljevalne šole. Celjska obrtno-nadaljevalna šola bo priredila pod vodstvom svojih učiteljev 5. in 6. maia razne poučne izlete, in sicer na Falo, v Ruše, v Ljubljano in v Kranj. Sklep šolskega leta 1928-29 bo 12. maia z razdelitvijo šolskih naznanil v telovadnici mestne osnovne šole. e— Na naslov mestnega magistrata. Te dni je bilo vloženo na sresko poglavarstvo uradno vprašanje, oziroma prošnia celjske policije, naj se vendar že enkrat uredi pereče vprašanie določitve enotnega časa za izpraznjevanje greznic v mestu. Svoiečasno je bilo dovoljeno izpraznievanje greznic v času od 1. aprila do 31. oktobra le od 22. do 5. ure zjutraj. Zdaj se ta določba že več let ne respektira in se izjprazniujejo greznice ob strašnem smradu sTedi mesta ob vsakem dnevnem času. Gnojnica se razliva po travnikih in vrtovih sredi mesta, kar daje Celju čisto vaški značaj. Nai se že napravi tudi tu red. e— Občinska davščina na vozila v okoliški občini. Celjska okoliška občina bo pobirala za koledarsko leto 1929. občinsko davščino na vozila v sledeči izmeri: od dvovprežne konjske kočije v zasebni posesti 200 Din, od osebnih avtomobilov letnih 1000 Din, od tovornih avtomobilov enako po 1000 Din, od motocikljev pa letnih 300 Din. Vsak lastnik je dolžan svoje davku zavezano vozilo prijaviti županstvu od 1. do 15. mala. Vsako kasnejšo prodajo ali nakup vozila pa je prijaviti v 14. dneh. e— Obnovite srečke Drž. razredne loterije. Opozarjajo se vsi lastniki srečk Državne razredne loterije, ki so jih kupili v podružnici »Jutra« v Celou. Kocenova ulica 2, da jih čimprej obnove za zadnii in največji V. razred 17. kola, ker se bo vršilo žrebanje že v pni polovici maia. e— Anketa za regulacijo Savinje. V ponedeljek dopoldne je bila sklicana v Celje na mestni magistrat ožia anketa glede skorajšnje regulacije Savinje in njenih pritokov oziroma glede odstranitve raznih ovir, predvsem financi.ialnih. ki so se pojavile v zadnjem času v tem velevažnem vprašanju. Anketi ie predsedoval mariborski oblastni komisar g. dr. Leskovar, navzoči pa so bili: hidrotehnični referent mariborske oblasti, gerent okrajnega zastopa g. Levstik, sreski poglavar g. dr. Hubad, za celisko mestno občino župan g. dr. Goričan, obč. od'b. g. dr. Vrečko in ravn. g. Brinar, g. inž. Pri-stovšek in nadsvetnik g. Šubic. za okoliško občino celjsko župan g Mihelčič in podžupan g. Kukovec z 1 obč. odbornikom ter končno veččlanske deputacije zainteresiranih občin Teharje, Škofje vasi in Petrovč. Doslej ie zbranih za izvršitev regulacije 8 in pol milijona Din, potrebno je pa še najmanj 1,500.000 Din, ki nai bi iih prispevala država. Ako bi država tega ne storila, bo pač treba omenjeni znesek dobiti od priza-detih ustanov, ki doslei še niso ničesar utrpele v ta namen. e— Smrtna kosa. V Zg. Hudinii je umrla v ponedeliek 29. aprila 52 letna posestnica Antonija Kračun, v celjski javni bolnici pa 17 letni Mirko Pohaiač, kolarski vaienec iz Trnovelj. Iz Maribora u ,;hr.Tska redakcija »Jutra* ima telefon Mar,D številko 440 pogojnega odpusta kazni, ki ga po starih predpisih kaznenci iz Slovenije in palmacije niso poznali, so po novem zakonu izvrševanju kazni postali sedaj deležni rudi naši obsojenci. Na predlog komisije, ki je imela v torek sejo pri ministrstvu pravde. je bil dovoljen pogojni odpust kazni prvikrat tudi 20 kaznencem mariborske kaznilnice, ki so bili obsojeni od prečan-skih sodišč, ker so prestali dve tretjini odnosno polovico kazni ter so se v kaznilnici lepo vedli. Večina jih je iz Slovenije, ostali iz Dalmacije. Na pogojnem odpustu morajo živeti v kralu, katerega jim je določilo ministrstvo tako dolgo, kakor bi sicer trajala nhbova kazen. Ako se želijo iz važnih razlogov preseliti, morajo poprej iaviti pri občini. Ako med odpustom izvrše kako novo kaznivo dejanje, pa ministrstvo pravde odredi, da se moraio vrniti v kaznilnico in odslužiti ves ostanek pogojno jim odpuščene kazni. _ 3. maja Koncert gospa Lovšetova Union ob 20. Neralič Maribor a— Beograjski trgovski akademiki v Mariboru. V četrtek 2. maia bo prispelo v Maribor pod vodstvom svoiih profesorjev 50 slušateljev in slušateljic trgovske akademije v Beogradu. Mariborski trgovski akademiki bodo prirediii svojim tovarišem na čast ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer na katerega so vabljeni vsi naši pridobitniki in priiatelii trg. naraščaja. Dijakom ostalih mariborskih zavodov pa je dovoljen vstop le proti vabilu. a— Dečja počitniška kolonija. Mariborska mestna občina bo poslala tudi letos gotovo število okrepčila potrebnih siromašnih otrok na Pohorje in k morju. Starši, oz. varuhi otrok nai se v ta namen zglase do 15. ma;a v mestnem socijalno-političnem uradu, Rotovški trg 9. od 8. do 12. ure. a— Obrtna zadruga izvoščkov. voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru naznanja, da ie veliki župan mariborske oblasti odobril spremembo pravil, katera stopijo v veljavo namesto dosedanjih. Po tei spremembi ostanejo vse osebe, ki v mariborski oblasti izven Medmuria izvršujejo prosto ali koncesiionirano obrt izvoščkov voznikov prevažanja oseb ali tovorov z avtomobili člani gornje zadruge, ki se odslej imenuje Zadruga prevozniških obrti za mariborsko oblast v .Mariboru. Oni, ki so bili doslej včlanjeni v drugih zadružnih organizacijah nai imenovani zadrugi nemudoma prijavilo vse podatke za izpolnitev potrebnih članskih in pripadniških imenikov. a— Prihodnia redna seia občinskega sveta mariborskega bo 14. maia ob 18. a— Pomladek Rdečega križa ima v sredo 1. maia svoi materinski dan in priredi v ta namen ob 20. akademijo s sodelovanjem mariborskih šol. Na sporedu bodo petje, dc. klamaciie in recitacije. Slavnostni govor bo imel g. dr. Jeraj. Vstopnine ni. pač pa se bodn sprejemali prostovoljni prispevki v prid počitniške koloni.ie na moriu. Občinstvo vabi, da poseti prireditev v čim več: cm številu. Iz Kranja r— Gostovanje g. Janka v opereti »Mam: selle Sitouche«. V četrtek dne 2. maja bo gostoval na kranjskem odru v Narodnem domu g. Vekoslav Janko, član ljubljanske kraljeve operd(r Nastopil bo v opereti .».Mamselle Nitouche« v vlogi poročnika Champlatreja, s katero je že v Mariboru in Celju dosegel krasne uspehe. Opozarja* mo občinstvo, naj ne zamudi te redke pri* like tega gostovanja. Že po skušnji sodeč, ki jo je imel g. Janko s tukajšnjim ensam* blom, bo opereta v četrtek dosegla vpri« zoritev, ki bo nedvomno prekosila dosedaj nje. Začetek bo točno ob pol 21. uri. Iz Kamnika ka— Romarsko cerkvico v Tunicah nad Kamnikom, ki je na velikonočno nedeljo po požaru mnogo utrpela, so pričeli te dni popravljati. Zidarska dela je prevzela tvrd* ka Seršen iz Ljubljane. Upajo, da bo cer* kvica restavrirana do praznika sv. Ane v mesecu juliju. Škoda je bila ocenjena na pol milijona Din in se bodo stroški krili deloma iz že nabranega denarja in pri* spevkov v lesu. ka— Športno gibanje v Kamniku. Pretek« li teden so se vršili sestanki v svrho usta* novitve nogometnega kluba v Kamniku. Mladine, ki bi gojila to panogo športa, je dovolj, težje pa je vprašanje igrišča, brez katerega je seveda nemogoče uspešne delo* vanje. »Kamniški športni klub«, ki ima v svojem odboru vplivne ljudi bi se moral energično pobrigati za primerno igrišče in tako vsaj nekoliko upravičiti delavnost svo* jega dolgoletnega obstoja Ako pa ni od* bor zmožen večje delavnosti, kakor jo je pokazal do sedaj, naj prepusti mesto mlaj* šim močem, ki bodo z veseljem in ambici* jo prevzele to nalogo nase. ka— 25letriico svojega obstoja bo slavil letos pomladi kamniški »Sokol« z javnim nastopom in razvitjem lastnega prapora. Izdelava prapora jc bila poverjena znani ljubljanski tvrdki Neškudla. Narodne mo* tive za prapor je narisal slikar Makso Ko« želj. Iz Litije 1— Lep film ljubljanske ZKD. V nede« ljo in ponedeljek je nudila ljubljanska Zveza kulturnih društev našemu občinstvu lepo in plemenito zabavo. V kinu »Draga« se je predvajal film »Med divjimi zvermi v afriški džungli«. Zanimive in poučne sli* ke so našle dovolj hvaležne publike. Po otvoritvi našega stalnega kina »Drage« v novem poslopju je dobila ljubljanska ZKD pridno članico, ki bo obdržala slične po* učne filme stalno na svojem programu. V bodoče pa si želimo kak film iz planinske* ga življenja. i— Lep dan našega delavstva. V nedeljo dopoldne je prišel v Litijo dlegat OUZD g. Bole, ki je zbral v predilniški dvorani nad 200 delavcev. Pretežna večina je bila iz predilnice, prišli pa so tudi rudarji iz Sitarjcvca. Predavanje g Boleta o zdravju in higijeni je bilo živahno aklamirano. Zal, da se zaradi defekta v elektrarni ni mogel odvrteli film o higijeni. Eno uro pred pre* davanjem je imel g. Bole sestanek z obrat* nimi' zaupniki, kjer so obravnavali razne delavske težnje. Taka zborovanja, ki raz* gibajo delavsko miselnost, toplo pozdrav* ljamo. Iz Zagorja z— Seja občinskega odbora se je vršila v soboto popoldne. V davčni odbor so bili soglasno izvoljeni gg. Viktor Miiller, Albin Grčar in Ivan Bajcar, namestnikom pa: Ivan Hrastelj, Matija Drolc in Josip Ran* cinger. Dovoli se prenos gostilniške kon* cesije v novo hišo gostilničarju Francu Lo* vraču na Selih. Prošnji za kritje pogrebnih stroškov po umrli Mariji Leskovšek se do* voli 500 Din Rešenih je bilo več prošenj za podporo. Odobrena je namestitev Fran* ca Čebularja za dostavi jača uradnih spisov. Sledila so poročila finančnega in stavbnega odseka, pri katerih se je vršila živahna de* bata. Sprejet je bil predlog, da občina po* novno napravi vlogo na žel. direkcijo v Ljubljani, da dovoli ustavitev nočnega br* zovlaka. z— Nov vozni red, ki bo maja uveljav« Ijen, ie zopet upravičeno razburil prebival* stvo zagorske doline, ki ostane še naprej brez nočnih vlakov. Vsi okoliški občinski odbori in gospodarske korporacije bodo po« novno zaprosili žel. direkcijo, da bi se ustavljal nočni brzoviak, kakor se v Litiji in Trbovljah. Iz Trbovelj t— Cerkveni koncert. Program I. cerkve« nega koncerta, ki se vrši v nedeljo 5. maja ob 4. popoldne v trboveljski cerkvi, je na» slednji: 1. Dr. G. Krek: Slavnostna pred* igra za orgije; 2. G. F. Haendl: Largo za orgije in godalni orkester; 3. NV. A. Mo« zart: Ave verum, za tenor solo, gosli in orgije; 4. dr. A. Dolinar: Ave Maria, za tenor, solo. gosli in orgije; 5. St. Premrl: Marija, dobrotno ohrani dom in rod, za mladinski zbor, orkester in orgije; 6. H. Sattner: Evharistični tron, za mladinski zbor in orgije; 7. R. Schuman: Večerna pe* sem. za gosli in orgije; 8. Ch Gounod: Ave Maria, za gosli in orgije; 9 H. Sattner: Roža Marija, za mladinski kvartet, orkester in orgije; 10. Becker, op. 20: Adagio, za go* sli in orgije; 11. H. Sattner; Marija, kako si lepa, za mladinski zbor. orkester in or* glje; 12. M. Rožanc: Magnificat, za sopran solo, orkester in orgije; 13. Vodopivec: Himna Kristusu Kraliu. mladinski zbor. or* kester in orgije. — Nastopi mladinski zbor in 20članski orkester Na orgije igra dr A. Dolinar. Dirigenta: gg Mihael Rožanc in Anton Ridanovič Tenor solo poje g. Bru* no Diermaver iz Hrastnika. t— Plazovje. V soboto popoldne sta se utrgali na hribu za Goropevškovo hišo na Lokah dve veliki skali in pridrveli z veli* ko silo v Goropevškovo hišo Ena se je za* letela v vrata in se je v njih zaiezila, druga pa se je zaletela v zid. ga predrla in se ustavila tik ob postelii. ki ie -tala v sobi ob zidu K sreči ni nihče ležal na postelji, ker bi ga sicer ubilo V nevarnosti ie bil upokojeni rudar Zemljan, ki je prav v mo* mentu, ko se je utrgala skala, prišel iz hiše. — Drudi plaz se je utrgal v nedeljo po no* či v bbžini cementarne tam, kjer teče rud* niška železnica Utrgale so se štiri velike skale in zasule progo Tudi pri tem plazu ni bilo človeških žrtev. Iz Slov. Bistrice sb— Oživljeni pevski zbor čitalnice Par let sem nismo imeli v Slov Bistrici pevske* Sa zbora Ta nedostatek se je vedno in ob vsaki priliki neprijetno občutil. Sedaj ie prevzel mesto pevovodie g. upravitelj Mi* los Tajnik. Pevske vaie se vršijo nh sre* dah zvečer pri »Beogradu«. Pevska Bistri* ca vkup. da bo tudi pri nas čuti lepo slo« vensko pesem! sb— Izlet Naši gasilci nameravajo poča* stiti Florianovo nedelio s skunnim irietom na vrhniški vrh s končnim ciliem: Bukov* nik. Tam se pripravlja za izletnike veliko presenečenje, seveda samo ob lepem vre* menu. Zahvala. Podpsano županstvo se tem potom naitopleje zahvaljuje 'tovarni motvoza in vrvarni, d. d., Grosuplje pri Ljubljani, katera nam ie izročila za prizadete pogorelce ob katastrofalnem požaru na Gatini pri Grosupljem večjo količino vr^ar-sikih izdelkov, to ie štrang. vrvi za seno. uzd itd. in to v priznano dobri kvaliteti, za njihovo lastno uporabo. Zarad' tega se imenovani tovarni v imenu prizadetih pogorelcev naitopleje zahvaljujemo i« upamo, da bo sledilo temu zgledu mnogo dobrih src. Grosuplje, dne 20. aprila 1929. 639 Občinski urad Grosuplje. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Liubljani. 30. aprila 1929. Višina barometra 308 8 m .................................. ............................. Kraj Cas Opazovanja I iubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik S koplje Split 8. 7. Barom. 757 0 751.4 757 0 7£9'2 75fc-2 763-2 758-1 Temper. 13 16 16 16 15 16 17 > ZJ & > 80 M) 70 70 60 60 Smer vetra in brzina v m ra sek. SE 8 S\V 4 ESE 8 SE 14 mirno mirno *o r: i 10 9 10 7 9 8 ♦<«MI»M>MtMMIM< Padavine Vrsta Dež Dež t mm do 7. ure 0-3 60 mirno Solnce vzhaja ob 4.52, zahaja ob 19.3, luna vzhaja ob 1.3, zahaja ob 8.43. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 16 C, najnižja 12 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Na zapadu in jugu oblačno in bolj hladno; sem intja tudi padavine. Na vzhodu morda še lepo, toda zelo negotovo. Šport SK Grafika : SK Svoboda Danes ob 16.30 se odigra na igrišču SK Ilirije trening=tekma med goriimenovani« ma kluboma. SK Svoboda zavzema trenutno vodilno mesto v I b razredu, dočim je Grafika vo« d lt a v II. razredu. O dobri formi SK Svo* boce pričajo njeni uspehi napram ljubljan* skim p-vorazrednim klubom, katerim je prav opasen nasprotnik. SK Grafika pa vedno bolj kaže, da se bo moralo tudi z njo računati v bodočih se« zonah. Njeno moštvo sestoji iz igralcev, ki so se z uspehom udejstvovali že v dru* gih klubih in predstavljajo danes zelo res« nca nasprotnika. V predtekmi nastopi SK NatakaT proti rezervi Grafike. Predtekma se prične ob 15. Obe tekmi se vršita le v slučaju ugodne« ga vremena. SK 01ympija (Zagreb) : Amater (Trbovlje) SK Danes dne 1. maia se odigra v Trbovljah prijateljska nogometna tekma med Hrvatskim športnim klubom 01ympdja iz Zagreba io tamoš-rajim Amaterjem. Prvo gostovanje zagrebških športnikov bo vsekakor za Trbovlje redka senzacija zlasti zato, ker bodo gostje nastopili s svojim kompletnim I. moštvom ter se bodo sigurno potrudili, da predvedeto čim lepšo in fair igro iti da s tem dokažejo svoio dobro formo. Tekma se prične ob 15. uri na igrišču SK Amaterja. Motociklistične dirke v Zagrebu Štrban izboljša svoj lanski rekord V nedeljo je I. HMK priredil na dirkali« šču v Černomercu motociklistične dirke, ki so izborno uspele. Prisostvovalo jim je pri* bl;?no 8000 gledalcev. Rezultati so bili naslednji: I. Dirka novince\>: 6400 m: 1. Novak (I. HMK) na Arielu .500 ccm v 4:53.4, 2. Geber (IHMK) na Motosacoche 350 ccm 5:19. 3. Crnokrak (IHMK) na BSA 500 ccm 5:21. II. dirka, otvorjena za vse vozače, ki še niso dobili nograd brez razlike jakosti mo* torja. 8000 m: 1. Sovič (IHMK) na Harlev Davidsonu 1000 cm 6:27, 2. Crnokrak (IHMK) BSA 500 ccm 6:50.8, 3. Gieber (iHMK) na Motosachoche 350 ccm 6:50.8. III. dirka motorjev do 250 ccm: 6400 m. 1. Stieger Werner (Motoklub Celje) na Pu* chu 250 ccm 5:41. 2. Družinec (IHMK) na BSA 250 ccm 5:46. 3. Schulz (Gradjanski) na Puchu 250 ccm 6:26. IV. dirka: 12.000 m. 1. Zorčič (Gradjan* skij :ia Zenithu 350 ccm 8:56.2, 2. Gieber (IHMK) na Motosacoche 350 cm 9:26.8, 3. S-svečanec (IHMK) ria BSA 350 ccm 10:05. V. glavna dirka motorjev do 500 cm. 20 krogov, 16.000 m. Pri tej dirki je Štrban iz* boljšal svoj lanski rekord od 33 sekund na 32.8. Zanimivo je, da se mu je to posreči« lo v 16. krogu. Na cilj so prispeli; 1. Štr* ban (IHMK) na BSA 11:20.6, 2. Novak (IHMK) na Arielu 500 ccm 12:3.6, 3. Sott« ler (Gradjanski) na FN 500 ccm 12:16.2. VI. dirka turističnih motorjev brez raz* like jakosti: 12.000 m. 1. Sovič (IHMK) na Harlev Davidsonu 1000 ccm 9:58.6, 2 Črno* krak na BSA 500 ccm 9:59.2, 3. Turjak (IHMK) na Arielu 500 ccm 10:47.6. Vil. dirka motorjev do 1000 ccm: 25 kro* gov. 1. Štrban na BSA 14:28.2, 2. Uroič (IHMK) na BSA 15:30. 3. Novak (IHMK) na Arielu 16:2.4. Organizacija dirk je bila izborna, tako da ni prišlo do nobenih incidentov. SK Svoboda. Za trening tekmo, ki se vrši danes v sredo ob 16.30 uri na Iliriji, naj bodo ob 16. uri v naši garderobi sledeči: F u gina, Zore, Habiht, Boncl. Batič. Gabršek. Sušnik, Okru-pa, Koser, Miloša vlievič. Breznik, rez. Jaksa, Drnovšek. Sušteršič. — Načelnik. ASK Primorje. (Hazena.) Danes v sredo ob 18.30 obvezen sestanek vseh hazenašic na igrišču ob Dunajski cesti. Sprejemajo se t-udi nove članice. — Načelnik. SK Natakar poživlja vse igralce, da se danes ob 14. uri zbero pri Kačiču zaradi trening tekme s SK Grafiko ki se vrši na prostoru SK Ilirija. V slučaju slabega vremena tekma odpade. — Načelnik. Službeno Iz LNP. — Danes v sredo ob 21. se bo vrši! v kavarni Evropa važen sestanek s klubi ljubljanskega I. B in II. razreda, ki se naprošajo, da odpošljejo na sestanek po enega zastopn:ka (po možnosti predsednika). Dnevni red: Izivedba prvenstvenih tekem I. B in II. razreda. — Današnja seja poslovnega odbora bo v kavarni »Evropa« ob 19.30. Tajnik II. Gospodarstvo Razvoj pletiljstva kot domače obrti V zadnjih letih se je pletiljstvo kot domača obrt v zapadnem delu naše dtžave. predvsem ■v Sloveniji, izredno naglo razvilo. Deloma pod jplivom visokih zaščitnih carin, deloma pa pod uplivom mode se je povpraševanje po pleteninah v naši državi znatno povečalo. Po podatkih, ki jih objavlja »Jugoslovenski tekstilna vest nik«, imamo v naši državi že okrog 420 domačih pletarn, ki iroatjo 1—5 strojev. Vse pa kaže. da se bo to število še povečalo, kajti zastopniki tovarn za pletilne stroje delajo še vedno prav dobre kupčije. Konjunktura za to domačo obrt je bila Midi preteklo z;mo prav ugodna, vprašanje pa je, kaj bo v bodoče, če bo potreba po pleteninah zaradi novih modnih smeri nazadovala. Okroglo računano stoji v domačih pletarnah v naši državi okrog 1000 strojev, ki predstavljajo vrednost 6 do 8 milijonov Din. Kam potem s stroji, ki predstavljajo tako visoko vrednost. Čujejo se že glasovi, da bo ta obrt v kratkem ogrožena in da je pričakovati pre-o-kreta. V koliko so te trditve dejansko upravičene, je težko presoditi, ker nihče ne more vedeti, kakšne smeri bodo v bodoče obveljale v modi. Ni pa izključeno, da pride v nekaj letih do krize, ki bo za domače pletarne gotovo občutna, če ne bo mogoče nafti zaposlitve v izdelovanju drugih pletenin. Je pa še drug moment, ki ga ie tudi treba vpoštevati. Že danes opažamo neko napetost med domačo pletiljsko obrtjo in med industrijo za pletenine. Domače pletarne imajo cenene delovne moči, večinoma učenke, in rim je mogoče prodajati svoje proizvode po prav nizkih in konkurenčnih cenah. Kakor čujemo, so se v zadnjem času pričele po deželi raztresene pletarne združevati, da sku-pno prodajajo svoje izdelke neposredno veletrgovcem in trgovcem. S tem pa delalo plet;lni industrij^ prav občutno konkurenco Zdravo tekmovanje je sicer dobro, toda. kakor se zatrjuje, v pletiljstvu konkurenčne razmere že niso več zdrave. V industrijskih ^bratih je produkciia obremenjena z različ-limi stroški, katerih domače pletarne nima!o Visoki davki. socia'ne dejatve in drugi stroški, ki so zvezani z industrijsko produkcijo, povzročajo. da izdelki industrijskega podjetja v mno-g:h primerih ne morejo več konkurirati z izdelki domačih pletarn. Zato se čujejo glasovi, da bi bilo treba urediti vprašanje podeljevanja koncesij in učne dobe. kajti dogaia se. da prodajalci strojev vzemaio v učenje kunovalke strojev za dobo 2 do 3 tednov in jih nato odpuščajo kot izučene in samostojne pletilie. Take pletilje prevzemajo potem delo doma za vsako ceno. samo da s« vadijo v delu in da so zaposlene. Seveda izdelki pri takih razmerah tudi ne morejo biti brezhibni, vendar pa znatno n'žie cene šlkoduiejo tudi cenam prvovrstnih" in brezhibnih proiizvodov. Črne io se tudi pritožbe, da te domače pletarne pošiljajo svoie blago trgovcem z malimi stroški potom železničarjev al! svo »cev. kli se pogosto sami bavV" s nlr*;li-sitvom, kar seveda še poostrnie konkurenčne razmere. Te morda nezdrave konkurenčne razmere pa so na drugi strani '■nz^mliive. č" ™o. mislimo. Wi-o težak ie danes bol za vsa^dnni" kruh. Ko.nf-iloti. k? irvnnaV) iz tega so zato vsekakor znak časov, v katerih živimo. — Vprašanlp dobave železniško^n mofT'-iala za ibolišanie pa.«pp"> protnor znano, je nabava železniškem materiala, lokomotiv in vagonov najn";nei=« no»r°bn naše prometne politike. Ce našptra vo^neara parka do jeseni ne bomo oonravili '"n nolnili in ?e se ne bodo izvršila n" Vinin"i5o in vrstici ie. ki so potr°bnf> 7n ^nvor^nic nr°-vozne kapacitete naših železnic, to-inj borni imeli v izvozni seziji morda š" v^ni prometni zastoj kakor lani. Naša Hržavn je lan' v septembru sklenila s prodamo o^onJzariio nemškega železarskega kartela »Stabliminn Fxnort G. m. b. H.' nredpogodbo 7.a dobavo železniškega materijala v vrednosti 100 ">i-lionov mark (1.35 milijarde Din) na po 11 sn npsfr pili novi važni momenH V zvezi ■> vpru"^ njem valorizacije srbskih predvojnih posojil pa_ so za realizacijo tega načrta nastale nove težkoče. Francoske tvrdke so stavile prav ugodne ponudbe, le vprašanje kreditiranja bi bilo težavno, dokler ni rešeno vprašanje valorizacije srbskih posojil. Po vesteh nemških listov je soditi, da je nemški železarski kartel propadel in da bo naša vlada počakala, da bo rešeno vprašanje srbskih predvojnih posojil, kar nam bo omogočilo, da se pri tej veliki dobavi noslužimo renenega francoskega kredita. Kakor znano, se bo že v početku maja vršila pred mednarodnim razsodiščem v Haagu razprava o tem predmetu, ki bo prinesla končno razčiščenje položaja. = Nov polet v razvoju dalmatinske cementne industriie. Kakor znano, je v Dalmaciji močno razvita cementna industrija. Ta razvoj je v najožji zvezi z ugodnimi produkcijskimi okolnostmi Sirovina, t. j. cementni lapor, odnosno bavksit. se pridobiva iz ogromnih in obsežnih ležišč, ki se razprostirajo od Trogira do Makarske tik ob obali. Prevoz sirovine do tvornic povzroča le majhne stroške, izdelek pa je mogoče nakladati neposredno na ladje. Cenen pomorski prevoz pa omogoča plasiranje cementa v daljnje pre-komorske države. Tudi prvovrstna kakovost dalmatinskega cementa je pripomogla, da se je izvoz razvil v skoro vse sredozemske in južnoameriške države. Po začasnem zastoju se je izvoz cementa lani zopet dvignil in je dosegel 374.000 ton v vrednosti 133 milijonov Din. V okolici Splita obratuje pet tvornic cementa. ki producirajo skoro izključno za izvoz. V dveh tvornicah je investiran italijanski kapital, v ostalih pa francoski in le v eni manjši pretežno jugoslovenski kapital. Kakor poročajo iz Splita, je zanimanje inozemskega kapitala za ustanovitev novih tvornic v zadnjem času prav živahno. V prvi vrsti nameravajo ustanoviti nove tvornice Belgijci, ki imajo v lastni državi že prav močno razvito cementno industrijo in ki opažajo, da jim dalmatinski cement povzroča na inozemskih tržiščih prav močno konkurenco. Kupili so že večji kompleks zemljišča in se sedaj pogajajo s splitsko občino zaradi zgraditve tvornice. ki nai bi proizvajala letno 40n.000 Ion cementa. Investirati nameravajo okrog 100 milijonov Din. Tudi naši južnoameriški izseljenci se pripravljajo, da v bližini Splita zgradijo novo tvornico cementa, zanimanje pa je opažati tudi med drugimi inozemskimi kapitalisti. Kakor smo že svoj čas poročili, namerava tudi novoustanovljena družba >Se-fiedt. ki je prevzela obrate sSufidac, zgraditi veliko novo tvornico cementa. Razvoj dalmatinske cementne industriie bo gotovo ustvaril dalmatinskemu ubožneinu prebivalstvu nove možnosti zaslužka, poleg tega pa bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju naše trgovinske mornarice. Senčna plat tega razvoja je e^ino ta. da bo lo tudi novi obrati te važne dalmatinske industrije v rokah inozemskega kapitala. r= Navodila za uporabo odredb trgovinskih pogodb z Itnli;o, Grčijo iu Avstrijo. V »Službenih Novinah« od '29. aprila so objavljeni trije razpisi finančnega ministra z navodili zn uporabo odredb trgovinske pogodbe z Ita lijo. trgovinske pogodbe / Grčijo in naknadnega sporazuma k trgovinski pogodbi z Avstrijo. = Tvornica za dii5ik d. d. v Rušah. Na seji upravnega odbora, ki se je vršila 27. aprila in kateri* je predsedoval predsednik dr. Fran \Vindischer. jo bila odobrena bilanca za leto 1928.. ki izkazuje 12.1 milijona Din kosmatega dobička (napram 10.7 milijona Din v 1. 1927.). Po odpisih v višini 30 milijona Din (1. 1927. 2.0) in po odbitku stroškov in davkov znaša čisti dobiček 2.8 milijona Din. iz katerega ba družba izplačala 10 % d i viden do, t. j. '20 Din na de'nico dani 18 Din). Občni zbor se bo vršil IG. t. m v Mariboru. = Stanie Narodne bankp 22. aprila.'(Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 15. aprila.) Aktiva: kovinska podlaga 3033 (— 49). posojila na menice 13<3o.9. na vrednostne papirje 247.7. skupaj posojila 16136 (—27.8), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) ."13.3 (— 49.7); pasiva: obtok bankovcev 50581 (_ 70.4). žirovne obveznosti napram drživi 157.7 11.5). v,tale žirovne obveznosti 4 '5.8. ostale obveznosti no raznih računih 417.2. skupaj ostale obvenosti 863.0 (_ 0.4). — Iz gornjega izkaza je razvidno, da je obtok bankover ponovno nazadoval in dosegel izredno nizko stanje, komaj nekaj nad pet milijard Din. To nazadovanje je v zvezi z zmanjšanjem posojil in z oddajo deviz za kakih 50 milijon.>v Din. = Prva albanska privatna banka. Te dni je bila v Tirani ustanovljena prva albanska privatna banka pod imenom Albanska trgovska banka. Pri delniški glavnici od 1 milijona zlatih frankov je močno udeležen italijanski kapital. Doslej je imela Albanija kot bančni zavod samo Narodno lanko, ki je bila prav tako pred leti ustanovljena s ponučio italijanskega kapitala. = Nadaljno poslabšanje naše trgovinske lii-lance z Avstrijo. Iz podatkov o avstrijski zunanji trgovini za prvo tromesečje t. 1. je razvidno, da se je z dodatno konvencijo k jutro-slovensko - avstrijski trgovinski pogodbi, ki je bila lani sklenjena, letos 10. januarja pa uveljavljena, ponovno poslabšala naša trgovinska bilanca z Avstriio. Naš izvoz v Avstrijo je namreč znašal" 24.7 milijona šilingov (I. tromesečje 1928 30.9), naš uvoz iz Avstrije pa 32.9 milijona šilingov (36 3). Ker je naš izvoz v večji meri nazadoval kakor naš uvoz, se je pasivnost napram lani ;>ove-cala od 5.4 na S.2 milijon i šilingov. = Dobave. Dne 13. maja se bo vršila nri komandi III. armijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave pohištva za ureditev oficirskega doma v Skoplju. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za 101.) — Dne 13. maja se bo vršila pri komandi I. divizije konjeniške artiljerije v Slovenski Bistrici licitacija glede dobave živil (paprika, riž, fižol, krompir, čaj, kava. ječmen, zdrob in sladkor). (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprej -ma do 9. t. m. ponudbe glede dobave 40 mu rezanega lo>-a, štafelnov in lat. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do I7: t. m. ponudbe slle.le dobave ca 12.000 komadov vijakov ter glede dobave ca 500 m motvoza. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; 14. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3000 komadov raket. "(Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 30. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Velika je bila potreba v de-vizi na London, ki je nonovno za malenkost popustila na 276.15. Nekaj več potrebe je bilo tudi v devizah na Dunaj, ki je prav tako popustila od 7.9973 na 7.9918. Na zagrebškem efektnem tržišču je dan°s Vojna škoda pod vplivom nazadujočih tečajev v Beogradu popustil;! za več točk. Za aranžma se je prvotno kakor včeraj trgovala po 420, kasneje pa je popustila na 417: za kasa je bila zaključena po 419. za maj po 422 in za december po 44S — 445. V koliko je to nazadovanje posledica baisse - špekulacije, odnosno napetosti na evropskem denarnem trgu. je še težko presoditi. Investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 87. Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki v Praštedioni po 850, v Unionbanki po 2-vpraševanju dvignile za 5—lo grošev. Pomladanski izlet v Mestni log in nazaj ob Ljubljanici na centralno postajo Kar čez noč se je posvetila trava smaragdno zeleno, ki očem tako dobro de. Še po pisarnah se plaho odpirajo okna, če ni starega notri. Po cestah pometa veter prah, da bije oster pesek po zobeh smejočih se deklet, zmrzniena starost si pa pred njim pokriva oči in grabi za klobuke, da jih pomlad ne odnese s plešastih glav. Španski bezeg že odpira zeleno brstje in kmalu bo vse zadišalo po sladkostih, skritih pod grmovjem, iz Mestnega loga prinašajo otroci povesile motnordečih korčkov, najlepšega okrasa našega barja, teh lepih domačih tulipanov, ki v šopku šume, kakor bi bili papirnati. Sahovke pravijo v mestu tem cvetlicam in parčki jih hodijo kaj radi nabirat mimo že z nežno solato posejanih vrtov, ki so tako dekorativno položeni med hišami Krakova in Trnovega in okoli Kolezije tja čez Gmajno do še golili topol in v rezkem vetru drhtečih brez Mestnega loga. Oblak nad Krimom je bil že ves rdeč, solnce je bilo že za Rožnikom in še je švignil po cesti parček na motorju. Okoli ušes mi je švrknil njen razposajeni smeh. Z motorjem je pač lahko,-da se še do večerje vrneta domu. Ce je prinesla domu šopek, ne vem. Temačno je biJo že in hladno, da se rožice niso več videle natanko. Taki-le mladi imajo pa ostre oči in jim ni treba preobuvati nogavic in natikati copat, če se vrnejo z vlažnih travnikov Mestnega loga. Le kalužnice jim žare skozi večerne meglice kakor cekini, raztreseni ob komaj slišno mrmrajo-čih potočkih po jarkih ob cesti in po mejah, izpeljanih iti vrezanih v mehko zemljo kakor z ravnilom. Rdečegrla taščica žvrgoli v grmu tako rahlo in nežno in tako, tako sladko. Komaj se sliši med šumenjem suhega hrastovega listja in žuborenjem vodic po jarkih. Pomlad je celo na njihovem dnu, vse zeleno je in migljajoče, da kristalni valčki hite, kakor po zelenih, z bleščečo svilo vezanih blazinah. Časopisi pa z debelimi črkami na prvi strani oznanjajo nove valove mra-a. Vrag vas vzemi, novičarji, v prati-ko poglejte in sedite z vročo punco na motor, pa v Mestni log! Ne brez ga-k>š, da nam ne napoveste povodnji. Ob Ljubljanici leže čolni s trebuhi navzgor. Na novo so prebarvani lepo rdeče in zeleno, da se blešče v solncu in. zrcalijo kakor vihrajoče zastave v poskakujočih valčkih vode. Te živo-rdeče zastave in one nežno sinje, ki padajo z neba na vodo, pa strižejo navzkriž in povprek prve lastavice od jutra do večera brez uspeha. Uboge lastavice, vi pomladi ne boste naredile. To moč ima za meščana le duh po naftalinu in bencinu in pa odprti kanal na vseh štirih koncih in krajih. Tudi ti imajo svoj duh, ki je tako značilen za našo ljubo glavno mesto Ljubljano, dolgo vas. Kakor vsaka vas svojo mlako imeti mora, tako se mora skozi vse naše mesto vleči napol suha struga Ljubljanice s svojimi dišavami. Tam vzdržuje mlake govedo v prospeh svojega zdravja, tu v prospeh tujskega prometa in zdravja občanov. Struga in bregovi mlaktiže že prav bujno zelene in dokazujejo, kako bohotno je razvit v Ljubljani čut za ne-skvarjene pokrajinske lepote. Triglavski narodni park, ah, kaj. na svetu nista nikjer flora in favna tako varni pred uničujočo človeško roko, kakor v naši slikoviti Ljubljanici. Še bolj varni so menda edino-le zastopniki mestne inteligence in oboževatelji prirode, ki se z izletov vračajo s polnimi naročji zadnjih ostankov z vsemi postavami zavarovanega Blagajevega vol-čina skozi prijazno se smehljajoče špalirje varuhov postav vseh kategorij in barv. Še na veliki ponedeljek sem se vozil z -Vrhnike z zalo gospodično. V naročju je držala šopek čudovitih bla-gaik, da ji je omahovala roka. Ali bila je res fletna in tudi prepovedane rožice so dišale tako lepo, da sem čisto pozabil na bencin in naftalin. Pre- vzela me je pač pomlad poleg mene. Kakor rečeno, sta prav ti dve bla-godišeči tvarini pravi znanilki mestne pomladi, ki se razširjajo iz odprtih omar skozi odprta okna po cestah in kavarnah, da se človek počuti kakor med samimi nagačenimi ptiči ali med samimi najtežjimi pridobitniki. Vendar pa vsak gospodič, ki diši po naftalinu, še ni ptič, in tudi vsak kavalir v oblak bencina zavit, še ni lastnik avtomobila, temveč ima le z naftalinom varno konservirano in z bencinom očiščeno lansko letno obleko na sebi. V listnici na prsih pa čuva listič bel. ki priča, da je naftalinjena sedaj zimska suknja v človekoljubnem zavodu v Prečni ulici, v žepu je pa razlika med zimo in pomladjo, ki jo zna ta zavod tako točno izračunati. S tem obratnim kapitalom popelje kavalir svojo dehte-čo damico, vso novo in prelakirano, na deželo. Seveda z avtomobilom, ker se z vlakom vozijo samo še zastonj-karji. Železnica je po veliki noči kar ob ves kredit. Če bo šlo tako dalje, bo Figovčev Matevž v kratkem eksceleu-ca, toliko avtobusov ima pod seboj. Sam. čisto sam vse regira in dirigira, da mu visi glava do kolen, ko se onemogel zgrudi v veži na stol in sladko za dremlje. Za vso Kranjsko ima v glavi vse vozne rede, ki niso nikjer drugod še zbrani. Naš prvi hipolog je danes tudi prvi strokovnjak za avtomobile. In najvplivnejši ter najobjektiv-nejši svetovalec, kar se tiče raznih avtomobilskih tipov in mark. Samo Fu-šar iz Loke ga ni ubogal, pa je kupil raje Ringlot namesto Furda. Če bi bil vzel vsaj Ševijot! Pismo iz Koroške Celovec, 28. aprila. Koroška socijalno demokratska stranka je priobčila poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Lani so pri občinskih volitvah soc. demokratje v 21 kmečkih občinah prvič nastopili s svojimi listami in so pridobil 95 mandatov s 5572 glasovi. Poročilo naglasa »pohod soc. demokracije v kmečko vas«. Število članov stranke je na-rastlo od 17.360 leta 1927. na 20.121. Lokalnih organizacij je 152. Pri volitvah leta 1928. je štela soc. demokracija 60.749 glasov. Organiziranih soc. demokratov pa je bilo samo 17.360! Soc. demokratsko politično časopisje ne uspeva ,ali ženski list »Die Unzufriedene« je narastel od predlanskega leta do lani od 263S na 3731 izvodov in list »Die Frau« od 4941 na 5630. Mladinske organizacije obsegajo 1017 članov, predlanskim jih je bilo 1070. Socijal-na demokracija je tudi med Slovenci zelo razvita. Večje vaje avstrijske zvezne armade se bodo vršile letos tudi na Koroškem. Iz Brucka pridejo oficirji iz tečaja strojnih pušk začetkom julija na dva tedna na strelne vaje na Košuto. V svrho vojaškega izvežbanja izvrše vse brigade v to svrho potrebne vaje. Šesta brigada se bo vežba-la od 19. do 31. avgusta v prostoru Celovec - Beljak - Dravska dolina. Polovica tretje brigade prisne v Št. Vid na Žili in se bo vežbala pri Št. Vidu, Beljaku in južno Vrbskega jezera. Med tretjo in šesto brigado bodo strelne vaje pod vodstvom poveljnika tretje brigade okoli Celovca. To so prve večje vojaške vaje na Koroškem, odkar obstoja zvezna armada. V Beljaku hočejo postaviti spomenik Tomažu Košatu .ki je proslavil koroško pesem pred svetom. Pravijo, da bo odkrit spomenik morda že letošnje leto, če bo dosti darov. Pa to ni prav verjetno. Za elektrifikacijo turške železnice se je zavzel deželni zbor v svoji zadnji seji. Samo še ta važna gorska železnica vozi s paro. Promet narašča. Storijo se pri zvezni vladi in železeniški direkciji koraki, da se doseže potrebna elektrifikacija. V času plebiscita se je svečano napovedovala gradba vzhodne železnice. Potem so pa pozabili na njo. Inženjer Pichler se je v deželnem zboru izrekel sicer za štedenje, katero narekujejo z Dunaja, soglaša z elektrifikacijo turške železnice, toda držati se mora tudi dana beseda! Gostilne in kavarne ne smejo od sobote opoldne do ponedeljka opoldne ne pred prazniki in po praznikih točiti žganih pijač. Trgovcem pa je prodaja žganih pijač v tem času dovoljena. Na Štajerskem so to naredbo že odpravili, sedaj jo razve- ljavijo najbrže tudi v koroški deželi. Z ljudskošolskinii knjigami imajo ljudje prave križe in težave. Lnkrat naročijo učitelji staršem, da naj kupijo te iu te knjige, ali ko se to zgodi, pridejo v rabo druge. Ce bi bila ta stvar v redu. bi mlajši otroci lahko rabili knjige starejših otrok, tako pa ni mogoče. Koliko stanejo starše ljudskošolske knjige prav po nepotrebnem! Za nekatere predmete pa sploh ni knjig na razpolago. Učitelj napiše nekaj na tablo in učenci prepisujejo včasih prav, včasih napačno. Pouk v ljudski šoli ni za nič. Opravičene so pritožbe o nazadovanju ljudske šole v deželnem kulturnem svetu, samo ne zaležejo nič. V Kazazah pri Dobrlivasi so sprejeli v domovinsko zvezo neko Nemko, tujko, brez vsakega pomisleka, odklonili pa so sprejem slovenskemu prosilcu, ki je domačin. delaven in skrben gospodar ter je že od svojega rojstva v občini. Pa trdiio Nemci, kako da so pravični in spravljivi napram Slovencem! Dijaško Proslava desetletnice ustanovitve ljubljanske univerze Naša mlada univerza — Alma mater Ale* xandrina — obhaja letos svoj prvi jubilej: preteklo je deset let. odkar je ustanovljena. To jc najlepša prilika, da pokaže naši jav* nosti svoje delo in svoje uspehe, ki so pre« kosili kljub vsem težkočam vse pričakovan nje. Rektorat univerze pripravlja svečano pro« slavo jubileja v sredi junija. Ob tej priliki namerava izdati jubilejni zbornik, ki naj c!a vpogled v administrativno uredbo uni* verze in pokaže vse uspehe, ki jih je naša univerza že v prvem desetletju svojega ob* stoja dosegla na znanstvenem polju: pa tu* di vse težave, s katerimi se mora boriti. Ve* seli nas, da je največja skrb — skrb za sam obstoj naše univerze — odslej odstranjena, za kar gre zahvala vladarju, ki je pokazal svojo naklonjenost in priznanje ljubljanski univerzi tudi s tem. da je prevzel pokro* viteljstvo proslave. Zato bo mogla naša uni* verza ob prihodnji desetletnici dati vsemu jugoslovenskemu narodu še ugodnejši obra* čun o svojem delu. Nič manj slovesna ne bo proslava, ki jo pripravljajo sami akademiki. Ta proslava se bo vršila v okvirju »univerzitetnega te* dna«, ki bo prirejen v prvi polovici junija, tako da bo tvorila proslava rektorata nje* gov slavnostni zaključek. Naše dijaštvo ho* če ob tej priliki pokazati javnosti svoje dosedanje življenje in delo v vseh onih pa* nogah, s katerimi se študentje bavijo v okviru svojih študij in izven njega, ter za* interesirati najširšo javnost za veliko važ* nost in pomen naše najvišje kulturne insti* tucijc. S tem hoče doseči čim tesnejše sti* ke z vso javnostjo, ki naj bi bila univerzi in študentom ob vsaki priliki močna opora, brez katere je vsak večji razmah silno otcž» kočen. Program študentske proslave obsega kul* turno * propagandne, športne in zabavne prireditve, pri katerih bodo sodelovali sami študenti. Pričakovati je tudi precejšnjo udeležbo njihovih kolegov ,z beograjske in zagrebške univerze. Ob tej priliki se bo na univerzi vršila slavnostna skupščina Sveta slušateljev ljub* ljanske univerze in ciklus predavanj o štu* dentskem življenju na univerzi. Pripravlja se tudi razstava strokovnega in kulturnega udejstvovanja študentov, ki bo prirejena v Jakopičevem paviljonu. Da seznanijo širšo javnost z življenjem na univerzi, nameravajo naši študenti skli* cati slavnostno zbofoviinje v Unionu. Aka* demski pevski zbor bo priredil koncert, pri katerem bodo najbrže sodelovali tudi aka* demski pevski zbori iz Beograda in Zagre* ba. Akademski diletantski odsek tudi že pripravlja gledališko predstavo: igrali bodo neki komad iz študentskega življenja. Najbolj pregledno pa bo prikazano de* janje in nehanje našega dijaštva v brošuri, ki jo bo izdal ob tej priliki Svet slušate* ljev ljubljanske univerze. Vsa ta propaganda za našo univerzo bo razširjena tudi na deželo in ostale pokra* jine naše države, in sicer potom radia, pre* davanj in tiska. Tako bodo na zagrebški in beograjski .univerzi imeli naši akademiki primerna predavanja. Najbolpe, najtrafnejse, zato 13 najcenejše! življenje Dozdaj so se le manjše skupine visoko* šol cev obiskovale med seboj, a ob tej pri* liki bodo prvič v večjem številu visokošolci dveh starejših univerz posetili in s svojo prisotnostjo pozdravili 10*Ietnico najmlajše univerze. Dejstvo, da se prvič sestanejo v večjem številu visokošolci vseh plemen in pokrajin, da iskreno in bratsko navežejo stike med seboj in to ravno v Ljubljani, daje proslavi poseben značaj in nudi nam jamstvo, da bodo spoznani med seboj slož* no delali za svetlo bodočnost naše mlade kraljevine. Jasno je, da tako velikega obsega prosla* ve ne morejo organizirati akademiki iz last* nih sredstev, ker jih nimajo. Brez dvoma bodo poklicani faktorji in širša javnost, za* vedajoč se pomena take proslave in iz lju* bežni do univerze in najmlajše inteligence, podprli moralno in gmotno njihovo hvale* vredno stremljenje in to tem bolj, ker bi eventualni prebitek te proslave služil osno* vanju »Fonda siromašnih visokošolcev ljubljanske univerze«. Univerzitetno udruženje SHS za Društvo narodov 22.-24. aorila se ie v Beotrradu vrši! sestanek širše uprave tega udruženia. Prisostvoval, so delegati akademskih klubov za DN iz Beograda. Zagreba in Liubliane. Ugotovljeno ic bilo Dredvsem. da v udru-žeti.iu vlada popolno sosrlasie. Delovunie sekcij ie bilo intenzivno in ie bilo v Drvi vrsti ljubljanskemu klubu dano pri-znanie za njegovo nastoianie dede reorganizacije udruženja. Ugotovljeno ie bilo nadalje. da so prilike v liublianskem in beograjskem klubu normalne: v Zagrebu se prilike približujejo normali. a unati ie. da bosta Skoplie in Subotica v kratkem zboli-šala svoie udejstvovanie. — Pri tem se ie klubom priDoročal način dela liublrianskega kluba v seminariih. Po nredloeu dr. Milica iti Aluieviča je bil sprejet načrt o tekmovanju članov udruženia za literarno naara-do Mednarodne univerzitetske federaciie za DN: če delo ne bi odgovarialo zahtevam za to nagrado, nagradi dotično delo udruženje s tem. da ga izda na lastne stroške. S tem ie Dodana članom Doedinih klubov možnost udejstvovania tudi izven ozkih klubskih meja. Julija in avgusta t. 1. se bo vršil v Ženevi mednarodni naučni tečai. na katerem bodo predavali odlični poznavalci mednarodnih problemov univerzitetni profesorji in politiki vseh večjih narodov. To Dot bo kurzu prisostvoval v imenu udruženia podpredsednik ljubljanskega kluba Branko Ahiicvič. Ljubljanskemu klubu je poverjeno izda* janje »Bulletina« na francoskem jeziku v imenu vsega udruženja. »B ulletin« bo i z* hajal 3 — 4 krat letno, finansiralo ga bo udruženje. Najvažnejši sklep tega sestanka je bil, da se odpošlje k letošnjemu zasedanju skupščine Društva narodov v Ženevo 30 akademikov, in sicer po 10 članov akad. klubov za DN iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Ekskurzijo bo finansiralo udru* ženje. Namen ekskurzije je praktično upo* znanje delovanja DN, katerega skupščina bo za nas tembolj zanimiva, ker bo po vsej priliki izvoljen v Svet DN naš zunanji mi* nister kot predstavnik Male antante. Slič* ne ekskurzije je priredilo predlanskim ee* škoslovaško udruženje ob priliki izvolitve g. Beneša, lani pa rumunsko ob priliki iz* volitve g. Titulesca. Naša ekskurzija bo krenila na pot zadnje dni avgusta, trajala pa bo predvidoma 14 dni. Odbor Akadem* s kega kluba za DN v Ljubljani opozarja člane na to ekskurzijo; opozarja pa že se* daj, da bo izbiral le med onimi, ki vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti napram klubu, zlasti z rednim obiskovanjem klubovega se* minarja. Posebna komisija (Živojinovič, Beograd; dr. Novkovič, Zagreb; Alujevič, Ljubljana) je izdelala načrt za revizijo statutov. Važ* na je rešitev, da se izvestni posli morejo prenesti iz centrale na poedine sekcije udruženja in da imajo v širšem odboru Beograd. Zagreb in Ljubljana po 2 glasa, Skoplje in Subotica pa po en glas. Na novo se je osnoval nadzorni odbor 3 članov, ki nadzoruje poslovanje ožje uprave in poedi* nih sekcij." Za predsednika nadzornega od* bora je bil izbran predsednik ljubi j. kluba Zajec, za člana pa dr. Nikola Frangeš (Za* greh) in Ljubomir Živojinovič (Beograd): novo ožjo upravo pa tvorijo: predsednik dr. Milenko Milic, podpredsednik Ibrahim iki.šič, generalni tajnik Mirko Avakumo* vič, blagajnik Bura Todorovič. Kongresa Mednarodne univerzitetske fe* deracije za DN avgusta v Ženevi se bo udeležilo naše udruženje s številnejšo dev legacijo, v katero bo odposlala vsako od treh glavnih sekcij (Ljubljana, Zagreb in Beograd) po 2 delegata. Prihodnji sestanek širše unrave L'niverzi* tetskega udruženja SHS za DN se bo vršil v septembru v Ženevi. Našim risarjem Kdor nam pošlje najboljšo ilustracijo k -P°daj stoječi pesmici, dobi nagrado v vrednosti od Din 50,— do Din 300,— M srednji in veliki Civilisti in vojniki jKož celo, ki nosi sivo brado Had uživa JKirim čokolado Spomladanski veliki koncert Glasbene Matice Dne 3. maja nastopi pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice s celovečernim sporedom. ki obsega daljše skladbe, pri katerih sodeluje celoten operni orkester, pomnožen z nekaj člani konservatorijskega orkestra in dam orkestralnega društva Glasbene Matice Koncert vodi operni ravnatelj gosp. Mirko Polič, ki zastopa pevovodjo Mateja Ilubada. Spored obsega kot glavno točko Lajovčev »Psalm« za tenor, zbor in orkester. nadalje Golovčevo scenično muziko k Gunduličevl tDubravki v za koncert prirejeni formi suile ter tri Baranovičeve samospeve za bariton in orkester. Tenorsko partijo v Lajov-cevem Psalmu poje naš najboljši koncertni tenorist gosp. Svetozar Banovec. ki mu mo-ram na tem mestu priznati, da je on za razširjanje novih, modernih in najmodernejših slovenskih samospevov storil od vseh koncertnih pevcev največ. Slišal sem na skušnji »Psalmt in »Du-bravkor. Lajovčev Psalm je bil izvajan prvič leta 19-22. pod taktirko gosp. X. štritofa z velikim umetniškim uspehom. Sedaj se izvaja drugič. Takrat sem prišel na koncert iz Celja in je bil način, kako je Lajovie to stvar napisal, pri nas Slovencih čisto nov t"r je poslušalce in kritiko zanimal v glavnem kot novost. Name je napravil mogočen dojem. Mirno lahko trdim, da je to prva slovenska večja skladba, ki je tehnično popolna. Sedaj bomo poslušali Psalm v dobi. ko nam La-jovčeve harmonije, njegova arhitektonika m instrumentacija niso več problemi, tem bolj bomo mogli uživati globoko občutje, s katerim je delo napisano. Pri skušnji sem ugotovil, da je Polič pevske partije kakor tudi orkester prav temeljito in slogu primerno naštudiral in bo Psalm danes tudi manj ru-11 ii i ran emu poslušalcu lažje dostopen kot leta 192*2. Posebno pa še onim. ki so !ia slišali. Harmonsko operira Lajovie precej c eept-akordi in celotonskimi harmonijami, kar daje delu gotovo bizarnost. Melodično čutim iz dela mnogo domačega, slovenskega. _ v pevskih partijah, zlasti v tenorjevem solu nam razodeva globoko toplino in prisrčnost. Ritmično so pa zanimive zlasti medigre, nekatere prav razposajene in groteskne. Instrumentalno se je poslužil Lajovie največjega aparata, ki pa le na nekaterih mestih zazveni v celoti. Ta mesta so nekaki dramatični viški v skladbi. V splošnem pa prevladuje ne/.nost v melodiki in instrumentaciji. Najlepše mu zvenijo mesta z lesenimi pihali in harfo, posebno omenjene ritmično kapricijoz-ne medigre. Dosti dolgo smo morali čakati na drugo izvedbo Psalma, tem bolj nam bo dobrodošla! Gotovčeva »Dubravka« je priložnostna skladba bolj lahkega in prikupl.iivega značaja. Gotovac je z izvrstno instrumentacijo poskrbel. da vsa priprostost ostane vendar zanimiva od začetka do kraja. Baranovičevih samospevov ne poznam, po drugih njegovih delih sodeč bodo prav poseben užitek. Prepričan sem. da bo koncert kljub letošnji suši imel poset. ki ga po svojem velikem formatu zasluži. Slavko Ostcrc. ANACOTPAST a .vffkTDPrRA 3iiisn>|0 ofaiotuod a{joqfnu uisj ud 3s;q U3az; un^\ up 'a:;quzod -jsn T3U3f!S:l[ -{ 9J3fH01 3SEA U3ZCA Of3Z Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda. 1. maja: Bitka. C. Četrtek, 2.: Theodor & Comp. Izven. Petek, 3.: zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20-Sreda, 1. maja: Cigan baron. Izven. Gostuje g. Iličič. Četrtek. 2.: zaprto. Petek, 3.: zaprto. Sobota, 4.: zaprto PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek. 3. maja ob 20.: Grof Luksemburški. Gostovanje Mariborčanov. »Stilmondski župan« v Celju (Poslovilna predstava gosp. Rogoza.) Po dolgem presledku je ljubljansko Narodno gledališče v petek, dne 26. aprila zopet gostovalo v Celju. Uprizoritev Maeter-linckovega »Stilmondskega župana* je bila obenem zadnji celjski nastop v Prago odhajajočega umetnika gosp. Rogoza. Drama je odru docela dorasla in zelo učinkovita. Režija gosp. C. Deberca je svojo nalogo brezhibno rešila. Gosp. Levar je podal umetniško izklesan lik stilmondskega župana. Njegova igra je bila naravna, v vseh nijansah skrbno izvedena in stopnjevana do silnih dramatskih viškov zlasti v drugem in tretjem dejanju. Moj- strsko kreacijo je nudil tudi gosp. Rogoz kot poročnik Helmer in izvrstno diferenciral notranji boj med vojaško disciplino in dolžnostmi do rodbine. Dovršen v igri je bil gos*). Kralj kot stari Ivlaus. Priznanje gre tudi gdč. Miri Danilovi'v ulogi Izabele. Gg. Gregorin. Jerman, Jan in Pahor so bili povsem na mestu. Scenerija je bila zadovoljiva, gledališče razprodano. Gosp. Rogoz je prejel lep šopek v znak simpatij, ki jih je užival med celjsko gledališko publiko. R. P. Antonin Dvorak » ob 251ctnici njegove smrti. Pred 25 Ieli je umrl eden najjačjih čeških komponistov, Anton Dvorak. To obletnico ne slavijo samo Čehi, ampak tudi glasbeni zavodi vseh kulturnih narodov. V Pragi se izvajajo v ciklusih vsa njegova dela: komorna, orkestralna in gledališka. Predvsem je go.ijl Dvorak simfonijo in komorno glasbo. Držal se je klasične forme; pri njem je opažati manj romantičnih vplivov kot pri Smetani. Že s svojimi prvimi opusi se je krepko zasidral v narodni glasbi, podobno kakor Smetana. Prav zaradi tega je bil ves vpliv \Vagnerja na Dvoraka brez škode, celo na korisl Dvorakovi tvorbi in češki glasbi sploh. Nekako v novoromantičnem smislu je napisal svoje simfonične slike po Lisztovem načinu. Vse so še danes prav priljubljene točke na orkestralnin koncertih po vsem svetu. Največ se izvaja : Poldnevnica«, »Golobček« in . Vodnik - (Povodni mož). Bolj v klisicistieni smeri so držane simfonije in komorna dela. Od njegovih devetih simfonij je najboljša »ameriška«, ki nosi naslov »Iz novega sveta«.-Koncert za gosli z orkestrom ter komsert za violončelo z orkestrom sta po svoji formi ter nenavadno spretni' obdelavi solističnega parta reprezautivna ter imata oba čisto posebno mesto v svetovni literaturi. Od trinajstih godalnih kvartetov jih je dobra polovica stalno na sporedu vseh kvar-tetnih udruženj. Manj znane so njegove suite in serenade. F-mol trio se odlikuje po globoki čuvstvenosti. Svetovno slavo so mu prinesli njegovi slovanski plesi za orkester, kjer se idealno spaja narodni ritem in metodika z dovršeno kompozicijsko in inštrumentacijsko tehniko. Dunajski komponist Joh. Brahms, ki je že tedaj imel svetoven sloves, je pomagal Dvoraku v tujino. Poleg Brahmsa so mu bili zelo naklonjeni tudi vodilni dunajski in nemški kritiki, esteti in kapelniki. Celo protiro-mantični Edvard Hanstiok, ki je negiral Wagnerja, je Dvoraku priznaval častno mesto med svetovnimi komponisti. Kot dirigenta sta ga uveljavljala vagnerijanca Hans Richter in Hans Biilow.. Po uspehih doma in v Nemčiji je imel uspehe še v Angliji; naposled je vzbudil pozornost v Ameriki in bil imenovan na čelo Narodnega konzervatorija v Newyorku. Iz lastnega nagiba je Dvorak pozneje resioniral na to mesto ter se vrnil v Prago, kjer je ostal ravnatelj konzervatorija do smrti. Od njegovih desetih oper se igra največ Rusalka. Na čeških odrih izvajajo seveda vse. Tudi v vokalni glasbi zavzema Dvorak odlično mesto. Poleg krajših samospevov, dvospe-vov in zborov omenjam celovečerno kantato (balado) »Mrtvaški ženiiK, >Requiemc, »Sve- to Ljudmilo« (oratorijjTe Deumc, maše in dr. Prirodo opeva Dvorak v ouverturi »V pri-rodic, na vesele strune udarja v »Karnevalu. Pomembna je tudi njegova ouvertura >Othello«. Narodno zavest prebuja in opeva v >Hininusc, »Dedičih Bele gore< in »Hu-sitskir. še nebroj manjših skladb ima Dvorak. V vseh je invenčno samonikel, tehnično na višku. Kot pedagog je vzgojil večjo gardo mladih skladateljev, od katerih zavzema Josip Suk eno najodlicnejših mest med sodobnimi Čehi. Slavko Ostere. »Nova Evropa« razpravlja v 8. številki o vprašanju vojne krivde, o svetovni vojni, o Društvu slovenskega znanstvenega ujedinje-nja, o razpadu avstro - ogrske vojske in koncu vojne na italijanski fronti in dr. Zanimivo gledališko pismo iz Ne\vyorka je prispeval T. M. Petrovič. V »Socialni misli« z dne 1. maja je izšlo več zanimivih člankov, tako n. pr. »Za slo-bodnu i zdravu štampuc (Vitomir Korač), »Crkveni ili grad.janski brake (A. Kovače-vič). »Bolest i zanimanjem (dr. Zeljko Halm). »Film u današujoj Rusiji« (Ka Mesaric) in dr. O modernih umetnostnih smereh je objavil naš sotrunik Ka Mesaric v izdaji zagrebške revije »Socialna misao« informativ. knjižico »Snijerovi moderne umjetnosti«. Kdor se hoče poučiti o najnovejših umetnostnih pojavih in problemih, bo našel v tej knjigi lahko uniljivega. kramljajočega informatorja »Venae«. književni omladinski list. ki ga urejuje Jeremija Zivanovič, je objavil v 8. številki pesmi Božidara Kovačeviča, St. Be-ševiča, BI. K. Rističa, A. Ivanoviča in drugih. Stoja V. Živadinovič je zastopan z odlomkom povesti »Sastanak u palanci?, zanimiv je potopis Aleka Konstantinova >I)o Čikaga i na-tragr, takisto članek prof. Miličevica".,Volite Francusku!« »Običaji in verovanja srpskog naroda« so zlasti za naše kraje zanimivi. Obilen je mladinski del. >Venac- je dobro urejevali časopis: naša mlada bo iz njega, najlepše spoznavala srbsko življenje. Vaelav štech. češki pripovednik, bivši ravnatelj gledališča v Brnu. ie slavil te dni sedemdesetletnico. Najbolj na glasu je njegov roman »Greh gospe Hvrover. Memorial The-atre so bo imenovalo novo gledališče v Sha-kespearjevem rojstnem kraju Stratfordu. Te dni so bili položeni temelji. Adolf Weismann. ki je umrl te dni na par-niku iz Marseille v Palestino, kamor so ga povabili na predavateljsko turnejo, je bil eden prvih nemških muzikologov. Njegovi spisi se štejejo med najboljša dela o muziki, kar jih je izšlo v zadnjem desetletju na Nemškem. Zlasti slovita monografiji o Chopinu in Verdiju. Weismann je bil bojevnik za najmodernejše smeri v muziki. »Von Kerenski zu Lenin« je naslov obsežnem spisu Michaela Smilga - Benaria, ki je izšel v založbi Amalhtea. Obravnava najzanimivejšo dobo novejše ruske zgodovine. ko je revolucija prehajala iz meščanske smeri v komunistično. Dogodki, ki jih opisuje Smilg-Benario na osnovi najobsežnejšega gradiva, so edinstveni v svetovni zgodovini, zato knjiga ni zanimiva zgolj zaradi ruskih zadev, marveč je važen prispevek k obče-človeškim političnim vprašanjem. — S tem v zvezi bodi omenjeno, da je pravkar izšla v nemškem prevodu znamenita -Zgodovina Rusije« prof. M. Pokrovskega. Svoj o izredno bogato zalogo vseh vrst svile, Gafeor tudi drugega najmodernejšega letnega blaga e279 priporoča tvrdka Franc K s si v. Souvan USTAXOVLJEXO 1835 LJUBLJANA, Mejili trg št. S4 Dopisi ŠT E PANJ A VAS. V prijazni in lepo okrašeni dvorani g. Anžiča v Štepanji vasi je prejšnjo nedeljo popoldne priredilo pevsko društvo »Sava' svoj prvi koncert. Zbor, obstoječ z nad dvajset pevcev, je naštudral v dobi treh me-seccv, kakor je omenil v pozdravnem nagovoru g. podpredsednik Ropič, lepo število pesmi. Na (.-ygraron so bile skladbe Adamiča. Prelovca, Oč. rsa, Jereba in drugih. Zbor je rešil svojo ji. zelo pohvalno in smemo pričakovati še vcj enskih uspehov. Glasovi so ubrani in čisti; p- '«$:. dasi zadostlio številni, malo plahi; dr,!;: basi močni in čisto doneči — enako te-n- - . Želeti bi bilo le. da bi bil pesmi kvarteta ■t:. ' »-.•'<'tni zbor in bi na ta način prišle pesni p^jpolitejše veljave. Vse priznanje gre tniadcnn ln vrlemu pevovodji, ki je zastavi! jnn. truda in volje, da je v tako kratkem Času d- se-jel tako lep uspeh. Ljudstvo ni šte-'.'. ::>!;: I)- v starosti 32 let g. Franjo .M;;»trk. p-dpreglednik finančne kontrole, kj je vlu/h- -val na tuk. oddelku skoro 6 let. Blagi pokojnik je n I mirnega in plemenitega značaja. :»k:e:s" prMjablJcn pr: svojih predstojnikih, kale- r aidi med prebivalstvom, kjer je užival kot pravičen vesten uslužbenec, a tudi kot kremeni: napreden in so-kulski delavec, splošni ::;'cd. S smrtjo texa plemenitega moža je zlasti r-J.-t; ru: udarec Sokolu, ker je z njim izgubil raškovit;eva nliea 27. Telefon 55-87. Ganz Naslov za brzojavke: <; a x z Urez posebnsga naznanila. Obfiina LjuMjana Mestni oogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin. brat, svak in stric, gospod Franc Turk uradnik OUZD in rez. poročnik dobrovoljec iz Solunske fronte. dne 30. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 2. maja 1929 ob 4. uri pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Idrija, 30. aprila 1929. Žalujoče rodbine Turkova, Jerebova, Mastnakova, Mlakarjeva. Živi karpi se dobijo dnevno pri Ferdinand Greiner, Maribor Gosposka ul. št. 2. m o tocikil p JU novi modeli dospeli! V zalogi pri: ?avel Štele, tiubljaaa, poljanska c. PRESELITEV Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil mojo krojaško obrt iz Slomškove ulice 1 v Pražakovo ul. 10, pritličje FRAN IGLlč modni krojač za dame in gospode Ljubljana. Avtopromet Ljubljana - Vevče naznanja, da se izdajajo s 1. majem 1929 mesečni vozni listki samo uslužbencem ter tedeniski vozni listki za delavce. Vozne listke izdaja sprevodnik avtomobila. Udobna vožnja z najmodernejšim komfortnim avtobusom svetovno znane znamke AUSTRO-FIAT. • • im XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X X X X X X *XXXXX*XXXXXXXX VLAHOV ELIXIP, li zdrsni želodec, * R. VLAHOV odlikovan na vseh svetovnih izložbah. Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJ! Prispela so nova kolesa nemških tovarn po najnižjih cenah. — JAMSTVO i LETO! V speci.ialni trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK — Marijin trg 8. Brezhibna postrežba! Največja snaga! \ . kakor meva ' >• r nest« T H , v„cm ,„r, »stre- ^-sstSar Zmerne cene! Brezhibna postrežba! BiiKovo in hrastovo drva suha in polsuha eventualno tudi same okroglice. Kupim za dobavo junij — julij — avgust vsako množino. 52i6 a Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini. Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob priliki naše težke izgube za poklo-njene krasne vence in cvetke, za številno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem znancem in prijateljem, kakor tudi železničarski godbi in pevskemu društvu »Drava« za čaščeče spremstvo našo najiskrenejšo zahvalo. Maribor, 30. aprila 1929. Rodbine KOROŠEC, DRAXLER, KRAJŠEK. Št. ad 35273/28. 6275 Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih. tesarskih, krovskih, mizarskih in kleparskih del ter instalacijo vodovoda za mestno kopališče ob Savi pri Ježici. Tozadevne podatke ie dobiti v mestnem gradbenem uradu do 2. maja 1929. Ponudbe je vložiti do 3. maja 1929 ob 11. uri dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 30. aprila 1929. Priporočamo Ifam Piich hi so uedno najboljša! Dobe se po solidni csni, ftsdi na obrobe le pri fordki IGO. VOH, Ljubljana — (Politični mcmcoH spadaio nn.-d na ipriliutolieneiše čtivo v vseli literaturah. Sem spada dr. Vošniakova knjiga U borbi za ujedinfe-nu narodnu drzavu ki ie izšla za božič in e ston interesant-na in z ozirom na pravkar se vršeče spremembe veleaktualna. Jako elegantno opre;nlie-na kniisra obsega 410 strani in vella broširana Din 12«).—. v platno vezana Da Din 140.—. Naroča se v £ ti ji $ ar tli ISisGcvne zadruge r jGjttbljatti, (Prešernova ulica Si --vA. ■'' " □□□□Lil. !□□□□□□□□ Žimo cvilti in druge potrebščinr kupnjte veijno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever tapetništvo, Marijin trg 2. ki vas najbolje in najee nejše postreže. 1 Vreče nove ln rabljene rseb VTat tel 'ito za embalažo ima redno » ta log Mirko Mlakar Ljubljana. Slomškova 11 Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli Zahtevajte od 5vojega trgovca det prodaja ~T . originalno p,gohanafcpatent~moho pri kateri bo sicer nekoliko manje zasluzil pac pa besle vi bolj zadovoljni 5 5Vojim kruhom in pecivom. KOLESA DtKKOPP in drugih na boljših sve(ovnih znamk marsikaj v Vaše raz vedtilo. — Velika zaloga vseli v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah. I-JRAHOFOM COLOIBIA, ODKO\ in drugih najpopolnejših tvrdk SI V Al,M MTKOJ1 1)1 It KOP I*. JI IX EK V A najboljši v materijalu in najlepši v opremi ritODAJA SK TUDI XA OBKOItK'. — Priporoča se JEHNIK" JOSIP BANJA! LJUBLJANA, LJUBLJANSKI DVOR, Pražakova ulica štev. 19. Za deco, zaostalo v razvoju, slabotnih kosti, za odrasle, ki so slabotni, je mesto ribjega olja prava slaščica. Jemlje se tudi poleti s slastjo. pognala nova drevesa, iz lave ieklo, prožno in nezlomljivo, burjam kljubujoče. In viharje izzivajoče. Kako drag je Jakopiču motiv »pri klavirju«! Slika ga neštetokrat kakor breze in Križanke, ki se slišijo orgle iz niih v njegovo stanovanje, kier jih je slikal. Ti njegovi trije motivi ga vabijo vedno i znova, ker se ob njih tako lepo sanjari. Fantazija splava v višine, kjer zvene tudi pečine kakor Memuonov kolos v žarkih solnca. Sama muzika in najglasnejša je nema, mrtva »samota«. Kdo je ta kolos, ki doni v solncu? AH priroda. aH umetnik? Vse njegove simfonije s Save so le varijaciie istega motiva, ki se izpreminia, kakor se izpreminja luo na njih. »Pomlad na Savi« je harmonija v zeleni, »Jesen na Savi« v rdečc-vijoličasto-modri. »Sava* na sredi med obema, »Večer na Savi« pa je mirna pesem solčnega zatona. Isti motiv, tako podobne slike, da bi jih človek zamenjal, pa vendar čisto drugače odmevaio v srcu. Solnce na sliki »Kopajoče se deklice« ie kakor eksplozija, ki vnema vse oblike in barve, kakor na »Trnovskem pristanu«. V tem osniu se tajajo barve, se demateriializirajo in izpreminia.i o v snov. ki ni ne plin in ne zvok. v ono, kar še nima imena in ne formule. V Riharda Jakopiča. Ante Gaber. (Radio® Izvleček iz programov: Četrtek. 2. maja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas. ba. * 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. * 17: Jonny jazz*band. * 18: Antologija slovenske lirike (ravnatelj Bratina). * 18.30: Razvoj letal* stva (dr. Rape). * 19: Ceščina = 19.30: Rak maternice (ga. dr. Soss). * 20: Pevski večer g. Batističa! « 21: Koncert radio=orkestra. 22: Poročila in napoved časa. — ZAGRLB 13.15: Reproducirana glasba. * 1 / .30: God* ha za ples. * 19.30: Prenos iz Prage. * 21.30: Poročila. * 21.40: Prenos inozemskih postaj. BEOGRAD 12: Napoved časa in reprodu* cirana glasba. * 12.30: Gospodarske in borz* ne vesti. * 13.15: Poročila. * 19.30: Preda, vanje in prenos velikonočnih obredov iz cerkve. « 21: Poročila. » 21.10: Nemška li» teratura. — PRAGA: 16.30: Popoldanski koncert. * 19.15: Poljska glasba. * 20.15: Pomladanski koncert orkestra, zbora in so* listov. * 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 16.45: Dvorak: Dunkv, za klavir, vijolino in čelo. * 19.10: Prenos programa iz Prage. * 20.15: Orkestralen koncert * 21: Sonatni večer. — VARŠAVA 17.55: Koncert solistov. * 20: Koncert godbe na pihala. * 23: Lahka glasba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. * 16: Koncert kvar* teta. * 20.: Koncert pevskega zbora. * Or. kestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Orkestralen in pevski koncert. = 20.05: Dramski večer. * 21.30: Koncert orkestra mandolin. « Godba za ples. — FRANK* FI 'RT 16.35: Koncert Dvofakovih skladb. 19.30: Operetni večer. = Pevski koncert. —-LANGENBERG 17.45: Mladinski koncert orkestra in zbora. * 19.30: R. Straussova opera »Rožni kavalir«. * Večerni koncert lahke godbe. — STUTTGART 16: Popol* danski koncert. * 20: Koncert "odbe na pi* bala in pevski večer. — BUDIMPESTA_ 10: Prenos iz univerzitetne ccrkve. * 17.20: Koncert madžarskih pesmi. * 17.40: Orke* stralen koncert. * 20: Dramski večer. * 22.25: Koncert voiaške godbe. — TOU* LOUSE 20.30: Koncert dunajske glasbe. < 21: Pevski večer. * 21.30: Iz Rossinijeve opere »Viliem Teli«. * 21.45: Godba za ples. — LONDON 19.45: Klavirski kon. cert. * 20: Orkestralen koncert. * 23.30: Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. * 20.45: Simfoni« čen koncert (skladbe Resp'"hija). — STOCKHOLM 21.45: Koncert Dvofakovih skladb. Kupujte „Zvezdanko"! P§0 00D V starih izkopinah najdemo sledi, ki pričajo, da se je že v davnih časih pes pridružil človeku, da je bila to ena izmed prvih udomačenih živali. Poleg človeških kosti najdemo pasje lobanje, razne kipe, predstavljajoče pse, in drugo. Pa tudi v zgodovini najdemo psa omenjenega pri vseh starih narodih. Povod, da je človek gojil psa že v sivi davnini, je bila gotovo neomejna pasja zvestoba, ki je prešla tudi v pregovor pri najrazličnejših narodih; Zvest kakor pes. Ovčarski psi V kolikor se je dalo ugotoviti in kar je tudi samo ob sebi razumljivo, je človek psa najprej porabljal kot čuvaja posebno za čuvanje čred. Med najstarejše pse spadajo ovčarski psi ali ovčarji. Izmed ovčarjev je pri nas najbolj znan nemški ovčar, ki ga vidimo o vsaki priliki po ljubljanskih ulicah. Kljub temu, da je teh psov največ v Ljubljani, je med njiimi prav malo lepih. Večina naših nemških ovčarjev je križana z raznimi drugimi pasmami, kar zeta slabo vpliva na obliko, kakor tudi na primerno barvo psa. ovčarji so zelo nadarjeni psi in iih v zadnjih letih kaj dobro uporabljajo za policijsko službo. Poleg nemških ovčarjev poznamo pri nas prav lepega psa kraškega ovčarja. Kraški ovčar je nekoliko manjši kot nemški, zelo močan ali vendar eleganten in živahen. Kakor že pove ime, je domovina kraškega ovčarja Kras, torej slovenska in hrvatska pokrajina. Ker se pa ljudem dopade vedno kaj tujega, bo'j kakor naše domače, kljub temu, da je naše boljše in lepše, kaj radi zamenjajo do rnace dobro blago za slabo tuje. Tako je bilo tudi z našimi kužoni. Gojili so tuje vrste, dočim so domače zanemarjali. Na naše lepe pse so nas opozorili šele tujci. Angleži danes plačujejo ogromne vsote za lepe kraške ovčarje, ki jih pa najdemo v večjem številu le še na Balkanu. Dobermani Za podobno službo za čuvanje in za osebno varstvo, kakor tudi v policijske svrhe uporabljajo tudi dobermane in. njim podobne »Rott\veilerje«. Dočim so pri nas dobermanj poleg ovčarjev Lovski psi Ker so nemški ovčarji na pni pogled nekoliko podobni volku, ki pa ni posebno lepa žival, jih pri nas imenujemo kratkomalo volčje pse, volčjake. Kljub temu, da nemški ovčarji med katerimi najdemo tudi popolnoma črne, niso niti v najmanjšem sorodstvu z volkovi, da v njih ni niti trohice krvi divje zveri, čitamo dnevno v insera-tih: prodam čistega volka in podobno. Ljudje si ne dajo dopovedati, da imajo neke vrste volčje pse samo na severu Eskimi, ki jih uporabljajo za vožnjo. Pa tudi v teh je kri tako močno pomešana s pasjo, da so popolnoma izginile zverske lastnosti. Sicer so že večkrat in to tudi v zadnjih letih poskušali križati volkove s psi, a niso dosegli nikoli nič posehnega. Šele po sedmem, osmem ponovnem križanju, je uspelo tu pa tam vzgojiti žival, ki ni bila zavratna in nevarna. Nemški precej navadni psi, imamo v Sloveniji samo dva »Rott\veilerja«. Dobermanov v splošnem tudi nimamo posebno lepili. Ali sorazmerno najdemo vendar boljši materijal, kakor med nemškimi ovčarji. Tudi pri dober-manu je še vse preveč neprimernega križanja in to celo z drugimi pasmami. Poleg omenjenih vrst prištevamo k ta-kozvanim športnim psom tudi doge, bernhardince, buldoge, bokserje in manjše vrste špice, pinče, podganarje, itd. itd. ' Lovski psi, braki in hrti Človek je uporabljal psa tudi v razne druge svrhe. Spoznal je izboren pasji vonij in njegov prirodni nagon za zasledovanje živali. Pričel ga je vaditi za lov. Prvotno ie imel lovski pes nalogo žival vloviti in. jo držati, dokler se ni približal človek in divjad usmrtil s sulico ali podobnim orodjem. Ko se je razvilo strelstvo, je pes človeku žival priganjal. Podil jo je, dokler jo ni prignal pred strelca in zasledoval za-streljeno divjad. Najznamenitejši je bil gotovo lov na močnega divjega merjasca. Strašna je bila borba med psi in besno živaljo. Merjasec je sekal na desno in na levo Angleški seter ter z dolgimi ostrimi čekani paral trebuhe psom. ki so mu zastavljali pot. V poznejši dobi je človek gojil tudi lovske pse po uporabi. Brzonoge hrte je uporabljal za lovljenje divjadi, posebno v velikih ravninah. Za izsleditev in za zasledovanje so bili najuporabnejši braki. Jamarji Ker se živali skrivajo tudi v podzemskih rovih, je bilo treba za tak lov vzgojiti posebnega psa. S križanjem različnih pasem je uspelo ustvariti kri-vonogega jazbečarja, ki zleze v prav nizke ozke rove. Poleg primernega trupla pa je bilo iiotrebno v jamarju vzgojiti tudi njegov značaj, kajti lisico in jazbeca ni posebno prijetno napasti v temnem podzemeljskem rovu, ker preti tudi nevarnost, da se rov zasuje. Za tako podzemsko delo je potreben pogumen in oster pes, ki se ne da tebi nič meni nič ugnati v kozji rog. Za lov pod zemljo pa uporabljajo prav uspešno tudi vitke Tokster.ier.ie. ki v drznosti in pogumu še prekašajo majhnega jazbečarja. Prav stara pasma so gotovo tudi barvarji, to so psi. ki posebno dobro slede po krvi. Dober barvar najde po krvni sledi mrtvo divjad po preteku enega dneva ali še več. Ptičarji Največji uspeh je človek dosegel v pasjereji z vzgojo raznih vrst ptičar-jev. Znano je namreč, da vsaka žival, ko začuti kaj nenavadnega, kakor drugo žival, ki jo hoče napasti, trenutno postoji. To lastnost je človek s križanjem pasjih ras izpopolni! in sicer na psih, ki so imeli dobre nosove za ptiče. Take pse so gojili v prv; vrsti Angleži in Nemci. Angleži so vzgojili razne pointerje in seterje. Nemci pa več vrst ptičarjev, ki se razlikujejo bolj po dlaki, kakor pa po obliki. Tudi uporabljivost med angleškimi in nemškimi je precej različna. Dočim ptičarji lovcu žival pokažejo, uporabljajo za lov na perjad tudi take pse. ki žival prepode. Za te vrste lov so posebno uporabljivi majhni španijeli, ki se Kratkodlaki jazbečar Dolgodlaka jazbečarja ne strašijo nobenega trnja. V nobeni goščavi ni žival pred njimi varna, prepode jo iz najnedostopnejših skrivališč. Kolektivna razstava « Riharda Jakopiča Kakor bi prišel med same svoie prijatelje, tako se mi zdi na Jakopičevi razstavi. Čeprav je v njej zbranih čez 120 njegovih del, vendar jih ie še vedno premalo. Tega in onega znanca pogrešamo, ki bi lahko še mnogo povedal o Jakopiču. Se prav važni stebrov in mejnikov njegovega delovanja manjka, ker za vse pač ni dosti prostora v paviljonu, ki ga je slovenski umetnosti Jakopič postavil in nosi po mojstru svoje ime. Tudi paviljon torej spada k razstavi kot eno najpomembnejših del. Razstava nosi sicer ime, da ie kolektivna, v resnici pa ni, ker ne kaže dovoli jasno umetnikovega razvoja. Prva doba do in okrog razstve na Dunaju ie premalo jasno izražena. Kje so dolge serije Križanskih cerkev in Brez, ki bi pokazale, kolikokrat je Jakopič slikal isti motiv, da ie študiral na istem objektu izpremembe barve in luči ob vsakem dnevnem in letnem času ter ob najrazličnejšem vremenu. Potem bi gledalci videli, s kakim trudom se 5e Jakopič prebil do pestrosti svoie palete in do barv, ki žare kakor plameni. V teh plamenih so vendar zgorele oblike teles, dreves, stavb in oblakov, ki so bile za prejšnjo dobo še potrebne kot nosilci barv. Danes snopovl barv in luči švigajo in ližejo po platnu sami brez opor kakor ogenj ali v vetru raz-piliani oblački v večerni zarii. Kakor te po nebu vihrajoče in žareče koprene. tako plapolajo in se vnemaio barve na zadnjih Jakopičevih platnih. In barve zvenč kakor Elove harfe rahlo ali pa done kakor čudna, neznana nam muzika iz vsemira. Zares čudna ie ta muzika harmonij, ki io ne slišimo z ušesi, pač pa vidimo z očmi. In še najbolj takrat, ko zapremo oči in jo čutimo po vseh žilah. * Že davno se trudijo ljudje raznih strok, kako bi glasbene tone in barve glasov izrazili s slikarskimi barvami. Dosegli so že tudi nekai uspehov, da lahko že cc!o točno označujejo razne odtenke barv s številkami kakor višie ali nižje tone. Ali ta teorija je brezbarvna in siva in — ne doni. To je sama matematika in znanost. Jakopičeve barve so pa prava glasba, tisti čudežni stik ekstremov, k:er se muzika pre« tapl.ia v slikarstvo in slikarstvo odzvanja v muziki. Dolga je bila pot do sedaniih izrazov, čeprav sc že iz najstarejših del čuti stremljenje. Skoraj blede so še prve breze na »Jesenskem motivu« in mrzlo je še solnce na »Brezah v solncu«, sedaj so pa žive bakli e. »Večerna pesem« je motiv vse Jakopičeve muzike Primerjajte napredek pod rdečim senčnikom gorečo luč na tei sliki, potem pa v zahajajočem solncu žareče skale Kamnitnika na »Oračih«. Močnejši ie odsev solnca na skalah, kakor ie bila prei luč sama, Kamnitnik ie bil pa takrat v primeri s sedanjim še hladen, kakor ie na »Kamnitniku pozimi«. Tu so tudi najljubši znanci z razstave na Dunaju pred 25 leti. Patron tedanje razstave. vedno enako občudovani »svetnik«, .ie zopet dobri duh izložbe in ga umetnik skromno imenuje s študijo za sliko Evangelij sv. Marka L. 8. Da. barve tega svetnika so Jakovičev evangelij, mnogim razodetje. Ker je ^svetnik« tu. zato tako težko pogrešam »Izgubljene duše«, prednika »Slepca«, »Družine« in »Selitve*. Tudi v teh slikah done strune, mehke ir> plakaioče. kakor na »brezah v jeseni«, ki so pred četrt stolefia najbolj iasno izražale Jakopičevo razbolieno srce. Same stoje vrh griča v mrzli jesenski rneeli. n;kamor ni raz^e^a. vsenaoVrog le vlažna megla in mraz. duša umetnikova pa plapola v pla-m0n:h obima in tvnania. ViVor croniio iesen-sk; viharji veie "motnih brez sem in tia br"? prp<;tnr:ka. dandanes zv';n burii šibka drevesa pod mogočno »sipino«. Ali »sinina« ni več meglena, temna in mrka. kakor so breze na griču. Megh) ne zastira več pogleda, vse ie iasno i«-"Ptnikovim očem. Plameni so razstopili griček v spreminjajočo se grudo, v ogromen draguli. prelivajoč se v do sedai še ne videnih barvah in harmonijah. S plamenom so zaplapolale nežne breze in zgorele, izpod sioine so pa Maurice Renard: Človek z nožem List, ki ga boste čitali, so nedavno tega našli v neki zapuščini med starimi papirji. Kdo ga je bil napisal? Čeprav smo z vso vnemo skušali dognati, se nam ni posrečilo. Na eni strani je imel številko 176, na drugi pa 177 ter je bil brez dvoma del rokopisa s spomini nekega duhovnika, dvorskega kaplana in pozneje izpovednika v kraljevem polku. Pa to ni niti toliko bistveno. Glavno je, da je zgodba vredna čitanja; taka je bila sodba onega drugega neznanca, ki je listič iztrgal iz rokopisa, ostalo pa nemara vrgel v ogenj. Naj čitatelj sam presodi, ali je storil J prav. I I Načrtom gospoda maršala je bila j temna deževna noč čudovito ugodna. Hodili smo nepretrgoma vso noč in o prvi zori so bile čete pripravljene za boj. Bili smo pičel topovski streljaj od sovražnika, ki ni'niti slutil, da smo tako blizu. Utaborili smo se na brdu v gozdni jasi. odkoder smo razločno videli vrsto šotorov, za njimi jarek, ki je oklepal mesto, in naposled nesrečno mesto samo. ki .ie tako hrabro prenašo'o dolgo oblego in ki smo ga bili prišli odrešit. Tedaj ie zatrobil rog. Ton gospoda Argentierra je zagrmel in naši bataljo- ni so se jeli v prekrasnem redu pomikati po brdu nizdol. Udarili smo na sovražnika, ki ga je naš napad presenetil v spanju; na brezglavem begu se mnogi niso utegnili niti obleči. Zasledovali smo jih brez usmiljenja; tako je bil zapovedal gospod maršal. Vedel sem tudi. da je imela drhal najemnikov, ki so krili naše zadnje čete, nalogo, da za nami pobijejo vse in ne prizanesejo nikomur — prav tako, kakor je bil pred dnevi storil sovražnik z našimi ranjenci. V jarku so se bolje držali. Branitelji so bili budni in oboroženi. Toda oble-ganci, ki so slepo bežali na vse strani, so jim prišli za hrbet in tako se je vršil boj le še na zapadni strani mesta, to je na nasprotni strani, kakor smo bili napadli. Odpravil sem se čez polje, ki je bilo posejano z mrtveci. Vzlic dežju so šotori s plamenom goreli. Vse okoli so begali preplašeni konji brez jezdecev; pod;rali so opotekajoče se voiake. teptali trupla in se spotikali nad njimi. V jarku, kamor sem skočil, se mi je odprl tako strašen prizor, da ga ne morem popisati. Vendar sem premagal prvi strah: sioomnil sem se svoje službe in šel med ranience. da jim nomi-dim tolažbo vere. V jarku so ležali sami sovražniki, izvzemši neketra serža-na francoske garde, ki pa je bil že mrtev. Tisto minuto sem se zavedel, da ljudi ne smem razlikovati ne po uniformi ne po deželi, ki jim je domovina. Potegnil sem izpod halje ponižen križ in se sklonil k smrtno ranjenemu sovražniku. Z drobtinicami njihovega jezika, ki sem se jih bil priučil, sem se za silo sporazumel z onimi, ki so bili še toliko pri moči, da so me mogli poslušati. Vsem sem rekel, da bodo kmalu okrevali. toda nekateri so kot dobri katoličan vendarle želeli, da jih odvežem grehov. Eden od njih mi je med obredom izdihnil na rokah. Med tem. ko sem opravljal pobožno opravilo, sem od nekod začul šum. Obrni;] sem se in zagledal orjaka, enega tistih najemnikov, ki jim je gospod maršal naložil ono strašno nalogo. Oborožen je bil z nožem in je opravljal svoj posel temeljito in hladnokrvno. Dve izmed njegovih žrtev sta bili že izdihnili. Ogorčen nad takim početjem sem planil k njemu in ga prosjj. naj neha, lioteč mu dokazati vso grozovitost njegovega ravnanja. Toda on me je pogledal mrzlo ko zver: — Abbe. je rekel, to ni vaša stvar. Jaz se tudi ne vtikam v vaše posle. Izpovedujte, kakor vas je volja, to meni nič mar. Delajte, kakor vam je zapovedano. mene pa pustite pri miru! Vsak po svoje! Nikakor ga nisem mogel ukloniti. Zaman sem ga opominjal, zaman rotil. Oborožen samo z znamenjem Odrešenja, sem se zastonj trudil, da mu zaprem pot. — Brž, abbe, je zarenčal. Naprej, po poslu! Vedel sem: prej bi me bil ubil kakor bi se mi umaknil. Kaj sem hotel storiti? Nadaljeval sem izpovedovanje. Trej)ečoč. ves slab. bledejši od ranjencev, nad katerimi sem se sklanjal, sem jecljal molitve in govoril bodrilne besede, trudeč se predvsem, da s haljo zakrijem krvnika, čakajočega za menoj, da po podelitvi odveze opravi svoj krvavi posel. Tako sem prišel do nekega hrvatskega oficirja, ki je onemogel ležal v jarku. Njegov oklep je bil razbit, obleka raztrgana in roka mu je krvavela. Ko me je zagledal s križem v roki, se je nasmehnil, in tedaj sem v njem spoznal barona, ki je bil pred dvema letoma spremljal hrvatskega poslanika na dvor. — O. je vzkliknil malone veselo. Dobrodošli. gospod abbe: kakor da vas .ie Bog poslal! Ni hudega; v rami imam kroelo in eno v nogi ter me vražje skeli; če bi mi dobili kako nosilnico ali vsaj pomagali, da se oprem na vas... Tako govoreč se je nesrečnik hotel nosti viti na noge Ne brez notranjega odpora sem ca potisnil nazai v jarek, da ne bi videl mojega strašnega tovariša. Srce mi je divje razbijalo. — Ka.i vam je, gospod abbe? Ali bolje. kad je na meni tako strašnega, da me tako čudno gledate? — Gospod, sem zamrmral ves prepa-del. gospod, vaše rane so hujše, nego si mislite... — Kako pravite? Zdi se mi. da se enemu izmed naju blede. Bog in bogme. mislim, da sem... — Brate, sem mu rekel s šibkim glasom, od vročice ne veste, kaj govorite... — Tako mi Krista! je za vpil. Rečem vam. da bom bolj zdrav ko vi, še preden minejo trije tedni! Toliko da se nisem onesvestil. — Pri istem Kristu, ki se nanj sklicujete. vas zaklinjam, da se spravite z Bogom. Naj mi bo oproščeno, če pre-črno presojam vaše stanje! Pa tudi, če niste ranjeni na smrt — zakaj bi se branili razgovora z Bogom? — Nai bo! je pristal ranjenec z glasom. v katerem je zvenelo več zdolgočasenosti nego spoštovanja. Sklonil sem se še niže k niemu. In on je začel govoriti Sodniku preko njegovega služabnika. Toda bolj od njegovih besed — odpusti mi. Gospod! — mi je med pokanjem mušket in bojnim krikom in ječanjem umirajočih šumel v ušesih dih onega drugega, ki ga je minevalo potrpljenje ... Naročila, ist, ur« dopi&o,. Uco£i*jt, nalili, oglasou, jt, padahs na, Oglasno od, daluk -Jedra,', hubljasuu Vrišv^unja+.TaL st. i^gi JLalc, oglasi,, ho slu ijjO u posrrj£oualnj* in, rocgal, na, ncuncAA, občinstva uraJta. bzsusla 30 pcw- — Naj manjši zstasak Vin, 5--. Vristojbtna, za, šifrvduif- Vjv pristojbinji vposla> to obanasn t naročilom,, jo- ■ otr n, oglasu n*. prtobcua Čtkovu, račun, pošbtt, Kra rulnoct (fubljana.šl n841 _______t 1. Elsner, Opekarska cesta št. 32. 11094 Tapetnika res zmožnega delavca in vajenca sprejme takoj Rudolf Sever, Marijin ' trg štev. 2. 11689 Dva učenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem za takoj. — Maslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11708 Klepar, pomočnika spre me takoj Ignac Tome. Mengeš. 11705 Kontoristinjo popolnoma zmožno strojepisja. slovenske, srbohrv. in nemške korespondence, kakor tudi knjigovodstva, iščem za Ljubljano. Prednost z večletno prakso. — Pismene oferte z navedbo rojstnega kraja, starosti, dosedanjega službovanja in zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost«. 11722 Spreten kurjač za krožne peči (Ringofen) se išče. Oferte na naslov: Brača Grauer, Cakovee. 465-M Trgov, potrika manufakturista. ki bi obiskoval privatne stranke, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »rin nastop«. 1121o Še enega potnika manufakturne stroke sprejmemo za obisk privatnih strank v Ljubljani Fiksna plača in provizija. Ponudbe na oglasni odilelk »Jutra-pod »Takojšen nastop«. r 11360 Potnika sprejme dobro uvedena tovarna kem. izdelkov Po nudbe z referencami na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kemija«. U470 Plačilni natakar za kavarno, se sprejme v trajno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod značko »Plačrni natakari. 466-JI Kavarn, blagajni-čarko in natakarico sprejme Velika kavarna v Mariboru. 467-M Uradnico tudi začetnico, z znanjem emščine in italijanščine sprejme takoj večja tvrdka v Ljubljani, Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11726 2 Nemško konverza cijo ln pouk nudi izobražena gospa po 10" Din od ure. Foljanska cesta 13/11, levo. 11414 Francoščino in nemščino poučuje učiteljica. Gre tudi na dom (izprehode). Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Temeljito«. 11433 Nemščino angleščino, francoščino, ita lijanščino in klavir pouču je diplomirana učiteljica v Kolodvorski ulici št. 11 — pritličje. 11631 Slovar Muret-Sandere, angleški — šest letnikov »Zvona« in druge knjige prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11638 it A žmJ Gospodična več let zaposlena v trgovini, želi primernega mesta, event. gre tudi kot slugi-nja k večjemu podjetju. — Ponudbe na oglas, oddelek »•Jutra* pod »Pridna in poštena«:. 11346 Vrtnar z dolgoletnimi izkušnjami ter vešč vseb vrtnarskih strok, išče službe ali dela. Naslov v oglas, odd »Jutra«. A A >■ Izurjena pletilja z več stroji sprejme vsako delo na dom Naslov v oglač. odd. »Jutra« 11520 Kot zastopnika g stalno plačo in provizijo sprejmem agilno značilno in trezno osebo s kavcijo 20 do 25.000 Din Ponudbe s podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »25.000 kavcije«. 11623 Portrete i» pokrajine po fotografijah izvršujem v poljubni velikosti v oljnatih barvah Cene nizke. Napiačilo nepotrebno. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Slikanje« 11677 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 23. In glej! čudež se je zgodil! S strašnim treskom in ropotom se je zaletel avto gospoda Kozamiirnika v tram in Janez Ribif, ki se je bil nanj naslonil, je sfrčal skozi odprta vrata naravnost v mitnico. »Kam pa ie?« je pomislil. Zaposlitve želi 30 let star bivši jugoslov. podoficir, skrajno zanesljiv in pošten, z odličnimi referencami, zmožen slovenskega, srbohrvatskega. nemškega in italijanskega jezika. Vsestransko verzi-ran ter deloma tudi v trgovini. prosi zaposlitve in-kasanta. podvornika. sluge, skladiščnika, vratarja ali kaj sličnega. Sprejme tudi mannalno, fizično delo eventuelno v tovarni ali pri firmi. Cenj ponudbe prosi na upravo »Jutra* pod »skrajno zane«lj.iv I«. 11620 Mesto blagajničarke išče gospodična Nastopi lahko takoj. Ponndbe na upravo : Jutra« pod »Marljiva 140«. 11616 Zadel je Jaka srečko v loteriji, v oglasih malih vprašal po kupčiji. In danes? Krasno mož ima graščino, lenari, ljubi, srka fino vino. Mesto v trgovini z mešan, blagom iščem za mojo hčerko, najraje na deželi. lina 2 razreda meščanske šole in veselje do trgovino. Ponudbe na naslov: Jos. Poljanec, Zbelo-vo pri Poljčanah. 11633 Kot varuhinja k 1—2 otrokoma celodnevno ali samo za nekaj časa dnevno gre starejša, inteligentna in zanesljiva gospodična — perfektna v slovenščini in nemščini. — Dopise na oglasni oddelek iJutra« pod šifro »Veselje do dece«. 116S7 Kontoristinja začetnica, s štirimi meščanskimi šolami, išče primernega mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11697 Službo sluge ali kaj sličnega sprejme inteligenten, mlad mož, vojaščine prost, zmožen vsakega dela. pošten in zanesljiv. Dopise na oglasni odilelek »Jutra" pod šifro »Pošten sluga 59«. 11659 Šofer trezen, mlad samec, zmožen popravila, želi službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Siguren vozač.— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11727 Hotelska sobarica samostojna, išče službe. — — Cenjene ponudbe na podružnico -Jutra« v Mariboru pod »Izvežbana«. 470-M Radi selitve poceni prodam stensko uro. omaro, mizo, otroško posteljo (belo) ter posteljo za služkinjo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11379 Razno: Benciu-motor, gnojnični voz stiskalnico za seno, tovorni avto, diro na vzmeteh, ple-tilni stroj, železne blagajne slamo, vreče, razne steklenice. sidra (Anker) in kopirne prešo. plinski avtomat, proda Franc Stupica, železnina v Ljubljani. Go-sposvetska cesta 1. 115 Žaganje T vsa.kl množini po znižani ceni prodaja parna žaga V Scagnetti. 9929 Odpadke od parketov. bukove m hrastove, za kurjavo do stavlja po nizki cenj na dom V Scagnetti. parna žaga t Ljubljani, za go renj.-klm kolodvorom 108 Boliše, revno dekle z 2 V2 leta starin) otrokom, išče službo k usmiljenim ljudem, ali k samostojnemu gospodu. Razum? se na vsa hišna dela in zna tudi kuhati. Govori nemško, slov. in hrvatsko. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11675 Šivilja izurjena v izdelavi oblek, kostumov in perila, išče službo pomočnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11684 Službo natakarice event. gospodinje ali sobarice iščem. Vajena sem tudi kuhanja: skrbna in poltena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Zanesljiva in varčna«. 11654 Modistka začetnica išče mesta. Pismene ponudhe pod značko Modistinja« na podružnico Jutra« v Celja. 11630 Knjigo vodinja samostojna in z večletno prakso, zmožna vseh pisarniških del- isčs službo v Ljubljani. Eventuelno samo poldnevno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« rvtd Samostojna in zanesliiv.n moč«. 11566 Sposoben organizator amostojen korespondpnt ln knjigovodja, z višjo trgovsko naobrazbn in n cmletnn prakso v indmtrri in figovim. išče mesta. Pnpisr na ogla-ni oddelek »Jutr-'« pod šifro »Xa poskušnin«. 11721 Puhasto perje razpošiljam po ^ovzetiu najmanj S Kg po Din 3? kg — Izkoristite oriliko dokler traja zaloga — L Bro»ovlč Zagreb. Ilica 82 Kemična Sist-ilnica oerja 1SS Preklje fižoV*ve in hmeljove. 3—5 m proda več. tisoč »Livada«, Celje-Gaberje. 11650 Pozor! Vsaka, gospodinja si lahko z majhnimi stroški skuha izborno kremo za čevlje, katera je mnogo cenejša nego kupljena. Vse snovi se dobijo v drogfriji ali trgovini. Recept stane 10 Din. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Krema«. HS28 Športni čoln na Ljubljanici prodam. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čoln«. 11145 Železne cevi ia vrtne ograje, namotn stebričkov dobavlja po Din 4 za kg tvrdka Mihael Omahen, Višnja gora. 1164-1 Brusnih, kamnov raznih vrst. kakor tudi Kergamo, več tisoč tornadov po jako ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11642 Linoleum preprogo 4X2. eUktr. stropno sve ritko, mizo In 4 stole, vse za jedilnico, komplet, limi-valno garnituro, karnise ln druge malenkosti poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11712 Amerikanske trte različne vrste. R. Portalis. ima več tisoč kakor tudi črnino za hrajde naprodaj Franc Stergar. posestnik, Ruperče. p Sv. Marjeta ob Pesnici. Cene no dogovoru. 463-M Zapravljivček s tremi sedeži, dire, vozovi. vinte, truge, vozna plahta, komati, pr.-ne opreme, sedla in luksuzne sani naprodaj na Dolenjski cesti št. 72. 11701 Otroška posteljica kompletna, železna, belo emajlirana in 2 nočni omarici poceni naprodaj v Florijanski ulici št. 28/1. 11688 Remscheidske žage jarmeuice in veneeijanke tvrdke I. Cloulli Remschei 1 ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Liubljana. Kolodvorska ulica 28. 120 Gonilna jermena la češko blago tvrdke F. Polickv Varomer ima stal-no v zalogi Rudolf Deržaj. Ljubljana. Kolodvorska ul. št. 38. 120 2 zdrava vin. soda po 7 hI in 1 za 4 hI naprodaj v restavraciji »Pod Skalco«, Ljubljana, Mestni 1—2 abonenta sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11719 Posestvo ki obsega 4 orale, hiša s kletjo v Klečah št. 73 Polčanah prodam za Din 60.000. 469-M Lokal na prometni cesti, primeren za obrt ali trgovino, event. z lepim stanovanjem v hiši. se takoj odda Naslov v ogl. odd. »Jutra« 11390 Lokale trgovsko pisarniške oddam na Miklošičevi cesti št. 18 — Poizve se istotam v 1 nadstropju. 11491 Dvoriščni lokal oddam za delavnico ali skladišče. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 11663 ZACHERLIN I staroznano, najučinkovitejše in najcenejše sredstvo za uničevanje bolh muh, moljev, stenic, ščurkov itd. — Pristen samo v originalnih steklenicah in škatljicah.--— trg 11. Pristen med kupuje A šarai.on v Ljub ljaai. 11570 Bordonale 8/10 in 10/12 od 6 in 9 m kupim vsako množino. Ponudbe na ogla-ni oddeiek »Juira« pod šifro »Eordo-uali«. 11129 Voz za prevažanje mrličev -že rabljen, ki je fe uporaben, kupi podružnica Sv. Janez. Naslov s ceno na: Franc Resnian, Boh. Jezero 11644 Mize za gostilno in vrt. dobro ohranjene kupim. Naslov: Rudniška restavracija, Tr- 11723 bovlje. Avtomobila Fiat, Tvpe 301 in 509. v najboljšem stanju naprodaj po ugodni ceni — »Alko«. Ljubljana. Kolizej. 11131 F. N. motorno kolo 350 ccm s. v., doseže hitrost do 90 km na uro. porabi 2 in pol I bencina na 100 km in stane samo Din 12.700. — Oglejte si ga brezobvezno pri tvrdk;th n Kenda. Ljubljana. A Rremec, Celje, J Gustin-čč. Maribor. 10403 Kdoi prodaja al) kupuje AUTO na] ee obrne na naslov Karo! Camernik Liubljana Uuuaitka cesta 36 fjugo Auto telefon 2236) m vpo šljs oopis voza kakršnega želi orodatl ali kaniti Pri tem posredovanja se aaj holj varujejo Interesi oro dajalca io knpca 25 Prva oblast. koncec,l]onirana šoferska šola Camernik. Ljubljana (Jugo-avto) Dunajska cesta 36 telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktič ne vožnje na različnih mo dernih avtomobilih, s pri četkem vsakega prvega 254 Harley-Davidson 1200 ccm. s prikolico, skoraj nov. naprodaj na Tržaški cesti 47. Ljubljana. 11680 Ford avto z električno razsvetljavo, dobro pnevmatiko, davka prost, pripraven za mesarja. peka aM slično. ugodno prodam, event. zamenjam za les ali drugo blago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11645 Vsakovrstno zlato kupuj* po najvišjih cenah Č e r n e — Juvelir Ljubljana, Wotfova ulica 3 38 Spalnico popolnoma novo. iz mehkega lesa. hrastovo emajli-rano, za 2400 Din proda Maru, Dunajska cesta 9 11666 Omaro za obleko novo. iz mehkega lesa — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11700 11674 Decimalno tehtnico rabljeno, kupim. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra« 11720 »'r Družabnika iščem v svrho ustanovitve radio trgovine. Strokovnja ki imajo prednost Organizacija že uvedena in lokal na razpo'ago Ponudb« z navedbo višine kapitala na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobr3 kupčija«. 11561 Tihega družabnika aH družabnico s 10m rekel, da more samo ona postati naša voditeljica. Jaz, don Ruy Gornez, vojvoda Ca-strandki, grof MayaMiski, markiz Algavanskj in vlastelin mnogih drug h krajev, oropan svojih imen in naslovov po zločinskem tri-bumaiu, ki se imenuje .Sveite oficij', se ji-klanjam in kličem: živela naša kraljica!'« Pri teh besedah je vojvoda Castramsiki prikleknil. In ker je stroga španska etiketa vsakomur pod smrtno kazinijo prepovedovala, da bi se dotaknil kraljice, se je sklonil s čelom do tal pred Favstinimi nogami. Mogočen vzklik mu je odgovoril: »Živela kraljica!« Favsta je sprejela to navdušeno pcklcmitev, ne da bi trenila z očmi. Samo nasmehnila se je. Obenem pa je pomislila, kako lahko si napravi iz vseh teh navdušencev sužnje, ki se bodo dali z veselem pobiti zanjo. V ta namen je nenadoma vstala in z očarujočo ljubkostjo vzdignila vojvodo s tal. »■■Ne daj Bog.« je dejaJa, »da bi ležal eden naših najboljših in naijzivesteiših podanikov v prahu pred našimi nogami.« S pravo kraljevsko kretnjo mu je ponudila roko v poljub. Nato 6e je vrnila v svoj naslanjač in resnobno nadaljevala: »Kadar bo sedel naš soprog na prestolu svojih očetov, bomo odpravili vsa prestroga etiketna pravila. Vladarica smo in se tega tudi zavedamo, c berem pa smo žena in kot talka ne želimo, da bi smatrali l-judi, ki se nam približajo, za zločince.« Z visokostno lindcmilostjo je pokazala na može, ki so jo bili pra vikar pozdravili: »In ti naj bodo prvi odvezami etikete. Oni nam bodo vedno najdražji in naibolj dobrodošli v naši bližini.« Med prisotnimi je nastal delirij radosti. Dolgo ni bilo slišati drugega kakor brezumne vivate. Nato je vse udrlo proti ploščadi in sleherni je h-ctel biti prvi deležen časti, da se dotakne kraljice. Ta ji je poljubil konec orevlja, drugi rob njene obleke, tretji je pritisnil uistnice tja, kamor je bila postavila nogo — in tisti, ki so bili najlbolj pcgnnni, so ji pclinblljali konce prstov, katere jim je ne-sknbno in milostno prepuščala, zamišljeno kriveč usta v nasmeh, ki je izražal md preprostega do najfinejšega, ir. ipračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovnrna dvokole? in otroških vozirkov Liubliana. Karln\.kn i-mta l 48.50 Zahtevajte 58 Din BREZPLAČEN CENIK odličnih švicarskih ur na obroke ali pro t plačilu. Cene znižane. Odlične ure od Din 38, 49, 5S. 69, 89 in naprej. OTPLATA K. D. S. BEOGRAD, Kralja Petra 64 — Pritličje. Dvokonfčne zobotrebce lepo ročno izdelane in polirane kupi v vsak: množini Augusto Fini - Bologna (Italia) Prosimo najnižjih in povzorjenih ponudb. Posredovalci izključeni. 5530-a Prodaja posestva „Mihajlovac j« •C in Glasom rešitve beograjskega trgovskega sodišča št. I01.S61-2S se bo prodalo na javni licitaciji veliko nepremično imetje kotfkurz-nega dolžnika Antonija Ditranka v Beogradu, nazvano »Mihajlovac«. ki ima velike nove stavbe, pripravne za restavracije, tovarne, sanatorije, letovišča rje in drugo, a zemljišče obsega okrog 10.000 m', pripravno za parceliranje in prodajo. Diven razgled, takoj poleg dirkališča »Dunav. kola jahača«. Licitacija se vrši 8. maia t. 1. v kavarni »Mihajlovac« pričenši od 8. ure predpoldne do 4. ure popoldne. Ocenjena vrednost im-etia po popisu znaša SOO.OOO Din, a kavcije pri licitaciji je treba položiti v iznosu 10 odstotkov (80.000 Din) v gotovina ali državnih papirjih. Eden od imtabuliranih upnikov bi sprejel kupca za dolžnika, ako on ne želi, di bi takoi položil ceio kupno ceno. Pojasnila je zahtevati pismeno od Jugoslovenskega Rudo!! Mosse d. d. Beograd pod broj >206«. Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti 1/4 do I 30 k. s. stalno v naši zalogi v j Ljubljani. — Obrnite se na- i Zastopstvo Škodovih Zavodov v Ljubljana. Selenbttrgora ul 7. Telefon 5»»««. 97 Kupite hZLE kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do 24, zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatl.iic in številke do 25, zadenete FORD-AVTO Ležalne sto Povodom otvoritve našega zastopstva v Jugoslaviji hočemo oddati veliko število nesmrtnih dil Edmunda Vlireda Brc h ni;:, in vsak bralec tega lista, ki nam v pošlje tekem lit dni spodaj priloženi izrezek, dobi zastonj celotni eksemplar naše izdaje MS TIERLEBE^ v nemškem jeziku — 36 zvezkov obsega 6500 strani. Samo za zavojnino in anončne stroške zahtevamo povrnitev 6 Din za zvezah. To klasično delo živaloslovia tvori za vsakega prijatelja narave neizčrpen vir potika, bodrila in zabave, množeče človeku znanje. Od raziskovalca, topločutega, napisano iz življenja za življenje: živali, družice človeka v prijaznem in sovražnem smislu, ki tvorijo del njegove u?ode. njih širili, čudežni, vedno mični svet, vse nam predeči Breiini v pestrih, točno po naravi podanih slikah. Brehmovemu spisu ne moremo slediti drugače kot z največjo pozornostjo in zanimanjem. (Kakih denarnih zneskov zaenkrat ni treba vposiati.) s "> i po 140 Din po povzetju 150 Dir nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7. Ponudbe veljajo le za odrezke, ki se vpošljejo tekom 10 dni CJutestlbes-s* ■ naložba CHRISTENSEN & CO., WIEN, Zastopstvo: G. MAUTNER, Zagreb, Gunduliceva ul. 8. IZREZEK Podpisani želi grat^s (Brehmovo »Živije= nie živali«) Brehms Tterleben in želi po« bližja pojasnila glede vpošiljatve Ime: _ Cesta; Bivališče: Zadnja pošta: 12 Sreda 1. V. ! 929 D* Rihard Jng ne ordinira več v vojaški bolnici, temveč v Marijanišču Poljanska cesta štev. 28, pritličje, desno vsak dan od pol 11. do 1. — Telefon štev. 3168. Vrtne klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. y Dunajska cesta 35. /-v« • 5516 Objava. Uprava državnih monopola razpisuje: 1. ofertalnu Ucltaclju za nabavim jedne meha-ničke inštalacije za izgradu beskrajnih pantlika xa potrebe casaremih nrašina upravnih fabrtka Uirvana.. Licitacija te se cdržati na dan 29. maja 1929. 2. u kanceiariji uprave državnih monopola a 14 časova prepodne. U slovi i bliža obavešitenja možu se dobiti u Vanoelariji industrijskeg odeijenja svata: g dana od 10 do 12 časoma prepodne. I/ kancelarije industrijsko« odeljenja — uprave državnih monopola N. M. Br. 5531 od 16. aprila 1929. godine. VI. 0§je§ki velesejem in Gospodarska izložba ^£E59H9MBB9BflK9HHKflBB9HHHk od 4. do 12. maja 1929. nmBHHHHV Posetniki potujejo z železnico in parobrodom za polovično ceno. Biago, namenjeno za razstavo, uživa 50% popusta od normalne tarife. Legitimacije za potovanje za polovično ceno dobijo se v vseh. tudi malih mestih, pri denarnih zavodih, občinah, železniških postajah in trgovcih. 5-. 10 a Razpis službe direktorja Društvu »Putnik« v Beogradu, Ko-larčeva br. 1, je potreben za Centralo direktor. Ponudbe vposlati do 1. junija t. 1., z naznačenjem kvalifikacije, dosedanjega službovanja, znanja tujih jezikov, referenc itd. Ponudbi je priložiti prepise uveren.ia o dosedanjem službovanju, a tudi naznačiti. na kako plačo se reflektira. Reflektanti morajo biti državljani SHS z regulirano vojno obvezo. Nečisto kri katar v želodcu in nervoznost i(«;o „Sigmargy " pa* Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenika DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škatiji (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-čen. a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatli uveril o vrednosti tega leka. Odobreno z rešenjem Ministarsfeva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpoš.ljatvi 2-din. znamke: JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču) Iščemo rabljen DIESELHOTOR v dobrem stanju od cirka 150 Ks tra nega učinka. ^Navesti p us-toleranco". Oferte je poslati na Rudarsko združbo ,,Litija" L'tlja, Sloveti!ia. 5547 Na mnogobrojne aaših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu. P. n. lekairna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 2 Javljam Vam, da mi Vaš FIGOL ugaja, a istotako moji obitelji. Deca moje sestre takisto pije FIGOL iti se je docela okrepila. Meni FIGOL tudi za tek dobro stori, ker prej v pisarni nikdar nisem imela teka, a sedaj je izvrsten in sem pridobila 6 kg na teži. Radi tega vsakomur p*ri» poročam FIGOL, kdor hoče, da bo zdrav in debel. Želim Vam srečen Božič in Novo leto. S pozdravom Dragica Sočo, poštna uradnica. Brčko, 23. decembra 1926. Razen za gori navedeno bn-Iezen je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t. j. žek)dcu 'm črevah ter ž njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola. brezspanja i,n hemeroidov. Figol proizvaja in razpošilja proti povzetju lekarna dr. Semelič v Dubrovniku 2. Cena: 3 stekl. 105 Din, 8 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din St o ewer trednji pisalni stroj za potovanje in pisan no, konstrukcija in materijal prvovrstna Plačilne olajšave. £u*L iSofaga, Hfuhfjatia, šelcrthurgcva ulica stav. 6 Telefon štev. 2980 tirat ooMhavg* a»tmnll». Obiics Ljubljana M ti in, pogrebni zavod ANA FABIAN naznanja v svojem imenu in v imenu otrok MARIJE poroč. DR. FETTICHOVE. FRANJE. IVKOTA in ALME ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest. da nas .ie naš presrčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod Fran Fabian trgovec in posestnik danes ob >> 4. uri zjutraj po kratki, a nručni bolezni, previden s tolažil; sv. vere, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 1. maja t. I. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Krekov tre št. 7, na pokopališče k Sv. Križai, kjer se bo položilo truplo blagopo-kojnikovo v rodbinsko grobnico k večnemu poetku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi Sv. Nikolaja dne 2. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 30. aprila 1929. Chevrclet Six je navdušeno sprejet kot najrazkošnejši voz pri nizki ceni! V/hevrolet s štirimi cilindri je bil po svoji precizni mehanični izdelavi in po svoji lični zunanjosti že preje užival večji sloves kot vsak drug voz nizke cene. Lahko je torej umljivo, da so bili ljudje povsod začudeni, ko so culi, kakšen senzacijonalen napredek je dosegel Chevrolet, a mu pri tem praktična cena ni bila povišana. Vest, da so povsod sprejeli Chevrolet kot velik in razkošen voz nizke cene in je sedaj opremljen z motorjem s 6 cilindri, je vzbudila navdušenje med motoristi, kar je brezprimer- no celo pri najbolj naprednih in modernih industrijah. Ta preureditev je dovršena, ker so inženjerji General-Motorsa dosegli pri zadnjem modelu Chevroleta najvišjo stopnjo sile, ki jo sploh more dati 4 cilindrski stroj. Da bi se dosegel še večji napredek, boljša sila, ie bolj ekonomična uporaba bencina, je moral Chevrolet postati šestcilin-derski voz. Takšna izprememba — pri stari ceni — bi prekoračila sredstva vsakega lastnika tovarne razen največjih od vseh, General Motorsa, te orjaike avtomobilske ustanovitve, ki izdeluje deset različnih osebnih vozov in tovorne avtomobile. Samo neizčrpnim sredstvom te organizacije je eahvaliti, da je Chevrolet Six izdelan po tako nizki ceni kot je sploh možno. Poskus z novim Cbevroletom, Id ima ravno tako skrbno izdelano karoserijo, kakor tudi motor, bo uveril tudi vsakega neveščaka, da se noben drug voz ne more primerjati i njim glede nizke cene. Preizkušnja vožnja, ki jo napravi z Vami vsak zastopnik Chevroleta, Vam pokaže, kaj samore novi voz izvesti! Opremljen z motorjem i šest cilindri — z novimi karoserijami Fishera, ta novi Chevrojet nima voza, ki bi se lahko meril ž njim. CHEVROLET SIX CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALL - LA SALLE CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI VOZ - a M. C TOVORNI VOZOVI KAROSERIJE FISHERA PROIZVODI GENERAL MOTORSA \\flJTE! BINKOŠTNfl VELEPRODAJfl 22 APRIL J. GROBEINIK H M A I LJUBLJANA • M£STNI TRG 22 • LJUBLJANA I Vam nudi dobro blago oo K a m g a r n Športni Seviot po Dm 89 po Din 52 - - 99 . . 60 » . 109 . , 74 . . 130 , , *5 - - 150 . , 98 . . 180 . . 120 - . 19J . . 155 AngleSki štof od 260 do 350 Damsko voino: Pupelin po Din 45 Kasha , , 75 Modno , » 80 (a plašče , . 120 Rps . , 150 Couvercoa , 160 Svilene rute cd 48 do 105 Din I Svile: Umetna po D.n 24 Rožaste , . 27 Tnane » , 38 Foulard „ . ?5 Crepp de Chine enobarvni in ro^asii od Din HO napiej sledečih cenah: Couvercoat po Din 85 . 110 . . 135 . . 150 . . 180 . . 220 naifin. kvalitete Pralno blago: Molinos po Din J 30 Belo blago. , 7'-£0 Tiskovine , . 9 » Cefirji B , 10*. Oxfordi , . 12"« Kioth . „ 17-- Preproge • Pred« postai«nik! ZASfORl IN ŽEPNI ROBCI 8t3 Razen tega pa popolnoma tatlonj on nakupu vo ne nega blaga do 400 Din — 6 robcev; do H09 Dn — ostanek za otroško obleko pri vetjem nakupu pa po dogovoru do 10% vrednosti I Oglejte si! Prepričajte se! ' XMN Creiujt O-vom R.vtj.a Izda,, « ■> -tr« AUoti Za N^ us^uc d. d .o. U^uarja t rane JezeršcL. ln^uu del je odgovot« Aloj*, Nu** V« t Ljublj.nL