Političen list za slovenski narod. Pe polti prejemali velja: Za celo leto predpiai&n 15 ¡rld., za pol leta 8 &ld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 ¡rld. 40 kr. Y administraciji prejemali veljfi: Za celo leto 32 (¡M., za pol leta <> vid., za četrt leta I tfld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posilian velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo '< kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeni.ške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tvistopna petit-vrsla: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Scmeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 7 Ljubljani, v torek 17. septembra 1889. JL4et11i.lt XYIÏ. Italijanske zadevo. Prihoduji mesec se bodo v Italiji volitve v občinske in provincijalne zastope vršile, in sicer prvi pot na podlagi novo volilne postave, ki v Rimu samem pomnožuje število volilcev za 43.000. Liberalci se posebno trudijo, da bi v Rimu preprečili zmago katoliške stranke, pri tem jih pa, kakor samo ob sebi umevno, toplo podpira vlada, ki skuša spojiti vse liberalne elemente. Liberalci hočejo posebno s tem porušiti katoličane, da bodo glasovali za radikalne kandidate nasproti katoliškim. Katoličanom je v Italiji treba vedno večjega delovanja za svoj obstanek, kajti radikalizem že ponosno razširja svoji peruti po Italiji ter preti s svojimi ostrimi kremplji vsemu, karkoli je v zvezi s cerkvijo iu vero. Krščanstvo se vidi večinoma le še na starokrščauskih spomenikih. Na „monte Cassiao" požigajo prej od samostana podpirani meščanje ostauek gozda, kateri jim je še pustil dolgoprstni vladni sistem. V Rimu se vesele radikale!, da se je sin kraljevskega priuea krstil brez slovesuostij. Toda vlada je izzvala radikalizem zoper cerkev, obrača se pa ta sedaj zoper njo samo. Eden minister si ne upa v Brešjo k odkritju Garibaldijevega spomenika, drugi pa leži v Napol ju ranjen od kamna, kateri je vrgla radikalna roka. Kako napreduje radikalizem, opisuje prav živo nastopni dopis „Germanije" iz Rima: „Na vprašanje, ali je Crispi primoran, vstaj-nikom dajati koncesije, odgovoriti je težko. Da ima zadosti sredstev, ko bi hotel šiloma zatreti vse ue-postavnosti, to je gotovo; isto tako je pa nedvojno, da si ves srednji in kinetski stan želita miru in da bi z veseljem pozdravila odločno Grispijevo postopanje. Mislil bi si človek, da mora biti miuister-sketriu predsedniku lahko, vzdrževati red; toda pri tem moramo tudi še drug faktor v poštev jemati, iu to so lože ter od njih ustanovljena revolucionarna društva. Vsakdo ve, da je mlada Italija sad od prostozidarskega drevesa, sicer ne zrel, kajti ono, kar zori na tem drevesu, navadno niso kraljestva. Revoluci-jonarna društva se po velikih in malih mestih navadno ustanovljajo iz ljudij, ki ne morejo ničesa zgubiti, a v slučaji vstaje mnogo pridobiti. Pomenljiva so le v toliko, v kolikor jih vodijo lože; kakor povsod, tako tudi tukaj pet radikalnih sleparjev sto tako zvauih zmernih, miroljubnih meščanov drži v pesti. Prostozidarsko delovanje je tukaj tako, kakor drugod, le da ima določnejšo smer proti revoluciji. Nevera je ključ k republiki; uarodu vzeti vero, to je namen vsem onim bogokletnim dovtipom, ki se morejo v podobi in besedi zastonj videti iu citati ob cestnih vogalih in v izložnih oknih : ostudna zasmehovanja, laži in obrekovanja zoper namestnika Jezusa Kristusa, na videz znanstveni spisi o sramotnih činih papeštva, bajke o duhovnikih, katere objavljajo celo sicer resni časopisi dau na dan; vsak korak duhovnikov, ki ni temu ali onemu všeč, dobro jim je došel, kajti treba ga je le nekoliko drugače opisati iu povekšati, iu grozodejstvo katoliškega duhovnika jo gotovo. Da se vspešneje bije boj zoper vero, onečastuje se neprestano in javno nedelja; v tem daje zasob-nikom vzgled država sama. Premeteno zabranjujejo lože, da bi duhovnik ne deloval zasobno tam, kjer ne zadostuje njegovo javno službovanje. Če se zapazi, da duhovnik govori s kako ženo ali obiskuje koga druzega nego na smrt bolue ali sorodnike, preverjen sme biti, da bo drugi dan v liberalnih listih naše! umazan članek o svoji osobi z vsemi mogočimi sumuičenji. Vzlic temu, da se že „Mes-saggero" zadostno trudi zoper vero med narodom, ustanovila je loža še dva druga lista, „Satano", kateremu je nalog rovati zoper duhovščino ter ima stalno rubriko z napisom „Gesta pretini" (Junaški čini duhovnikov) — in da so takoj naprej že ve, kaj je obseg, natisnjena je pred naslovom sviuja — in „Crouaca Nera", ki naj se poteza za nižje duhov- t L» ¡K« Pisma is Italije. m. Kar je Pariz Francozom, to jo Milan Italijanom. To mesto ima uekaj posebnega na sebi. Vsa vna-njost jo elegantna. Mesto šteje krog 250.000 prebivalcev. Po mestu se voziš s fijakerji, ki imajo vsi cilindre, ali pa s tramvajem, ki jo prav dobro vrejen. Na deželo pa gredo tramvaji na par. Za deset cen-tezimov se peljem po mestu, kamor hočem, vstopim ali izstopim, kadar iu kjer hočem. Ne tako na Dunaju. Tovorniki pa imajo po Laškem vozove na dveh kolesih, tako visokih, kakor sem jaz, in o meni pravijo, da sem velik. Vprežejo pa osle, mule, konji', enega za drugim. Danes sem jih videl pet pred enim vozom. Najprvi je navadno osel. Mnogo trpi žival, pa mislim, da več vzdrži, nego naša. Pa pustimo te reči. Pojdimo rajši k sv. Ambrožu. Znano je, da je bil sv. Ambrož milanski škof, iu da je tukaj krstil sv. Avguština. Beremo tudi, da je sv. Ambrož cesarju Teodoziju odrekel vhod v cerkev, ker je zaukazal Tesalouičaue zaradi upora moriti Videl sem mesto, kjer se je to zgodilo. Pred cerkvijo je namreč velik velik preddvor za katehu- mene in očitne grešnike, iu tam je tudi Teodozij delal očitno pokoro, potem še-le je bil pripuščen k sv. daritvi. Cerkev je silno stara, pod velikim altarjom počiva sv. Ambrož, pa tudi sveta Gervazij in Pro-tazij. Poleg cerkve „Maria della Grazie" je obednica nekdanjega samostana, v kateri se vidi zadnja večerja od Leouarda da Vinci. To jo ineuda najlepša slika na svetu. Samo škoda, da zapada poginu. Ob enajstih v stolnico. Bil je namreč praznik Rojstva Marijinega. Mislil sem si: danes boš slišal lepo petje in videl ambrozijansko liturgijo, ki je bolj grški, nego latinski podobna. Ta liturgija je bila vpeljana po misijonarjih iz vzhoda, potem vre-jena po sv. Ambrožu, in se jo ohranila do zdaj. Rodovniki pa sa držti rimskega obreda. Kolikor sem mogel opaziti, vrši se sv. maša tako le: Škofa vodijo v cerkev, kakor pri nas. Pri vhodu v prezbiter obstoji. Ceremonijarji so pred altarjem obrnejo proti njemu in prično: Kyrie eleison. Škofovo spremstvo odgovarja. Potem še-le se podadô do altarja. Sledi kadilo. Ponlilikant vrti kadilnico v krogu. Glorija, kakor pri nas. Lst in evangelij so pojeta na prižnici na evangelijski strani. Prižnica je velika, celo spremstvo gré z dijakonom gori. Potem gredo vsi po darila, vrnejo se iu zdaj še le je „Credo". „Canon" je zelo tak, kakor pri nas. ništvo zoper višje in zaradi tega prijavlja umazane, seveda izmišljene zgodbice o prelatih. Kolika ironija! Oba lista izvirata in zajemata iz istega vira, toda množica tega ne opazi ter pije strup. O veronanku v šolah se niti govoriti ne more, tako da je velik del sedanjega roda neveren že zaradi nevednosti. Kar je med množicami še ostalo vere, skušajo popolnoma z neumnostjo ugonobiti. Izvrstno sredstvo! Oe hoče kdo v Rimu kupiti škat-Ijico žveplenk, staviti se sme sto zoper eno, da bo dolgo iskal, preduo bo dobil količkaj pošteno, razven ko bi mu bila sreča posebno mila. Gledališka in zabavna naznanila po cestnih vogalih imajo podobe, ki so menda po tako zvanih pikantnih fotografijah posnete. O nravnosti se mora pa naravnost molčati. Odkar je Crispi izdal novo prostitueijsko postavo, klatijo se viačuge javno po ulicah v veliki škandal vseh poštenih ljudij in posebno tujcev in romarjev. Vse prostozidarsko delovanje se vrši pod varstvom in vodstvom vlacle. Če pomislimo še poleg .tega, kolika revščina vlada po mestih iu deželi, če vidimo, kako so kinetski stan s prevelikimi davčnimi bremeni uničuje, ne da bi vlada v kateremkoli oziiu pomagala, kako se ti državni dohodki nezmiselno trošijo, kako vlada mirno gleda, ko srenje, posnemajoč vladni vzgled, zapravljajo denar za nagizduo spomenike in potratne veselice, smemo in moramo reči, če bo vlada ostala na tej poti, prišla bo k — revoluciji. Nikdo ne verjame, da je Crispi toliko bedast, da ne bi vedel sam vsega toga. Da Crispi žaga vejo monarhije ali vsaj pri tem mirno gleda, to je dognano ; toda nekoliko preveč premeteno se nain zdi, da Crispi na ravno tej veji sedi; mogoč«?, da se drži pri tem za drugo vejo zraven — republiko imeuovano. Saj jo Mazzini o njem rekel, da jo 1' uomo fatale in da bo zadnji minister italijansko monarhije." Pred povzdigovanjem pride iz zakristijo deset kle-rikov, ki imajo svečnike z visocimi, prižganimi svečami v rokah. Ti se postavijo pred altarjem v vrsto in ostanejo toliko časa, da je na altarji pričujoče presv. Telo. Potem odidejo. To mi jo bilo silno všeč. Po povzdigovanji so obredi prav kratki. Maše je bilo kmalu konec. Imel sem izvrsten prostor v prezbiteriju, katerega sem dobil po dobrotljivosti dveh duhovnikov. Ravno nasproti je kor z orgijami. Torej, kakošuo je bilo petje? Peli so samo moški. Žensko petje v cerkvi je vsaj v severui Italiji nezaslišana stvar. Peli so dečki sopran in alt. Imajo krasno glasove, izvrstno šolo, a petje ni cerkveno. Ponavljajo besede: Čredo iu unum Deum . . . Čredo et ressurrexit itd., kakor je že znano. Korala po Laškem ne znajo nič. Po samostanih pojo še koralno mašo, pa kako! Med vsakim stavkom pa zaigra organist tako poskočnico, da bi vsak, tudi največi nasprotnik ceciiijanstva na Kranjskem iz kože skočil, samo če bi potem mogel nazaj. Orgljanja torej kritiko vati ni mogoče. Žalostno, da na Laškem, pri viru katoličanstva, je v tej zadevi voda tako kalna. Vprašali so me potem so-bratje, kako mi je glasba kaj všeč. Odgovoril sem jim prav odkritosrčno in jih miloval. Pa oni no poznajo boljšega. Tisti več r torej povabim sobrate k orgijam, iu se jim predstavim za orgauista. kruli in delo. i. Vemo, da ne pišemo za socijalne demokrate, vendar je naša časnikarska dolžnost, da prepustimo zračne višave visoke politike državnikom in za njimi le sled pobiramo ter vedno glasneje razpravljamo po svojih močeh o „potrebah želodca", ker brez tega bi se ohladila in onemogla „glava in srce". Znano je še gotovo našim čitateljem, da so nedavno tudi v našem stolnem mestu nekateri obrtniki po vzgledu svojih tovarišev v llainfeldu razvijali svoj program in izražali svoje želje. Naloga naša sedaj ni, da bi rekli o programu v celoti „da" ali „ne", temveč konstatujemo, da je boj proti idejam brez-vspešen. Ko bi sila vedno in povsod zmagovala, gotovo ne bi bil svet doživel 1. 1848, kajti nobena vlada ne more primerno več knjig in časopisov prepovedati, več korakov storiti, kakor jih je storil Metternich. In ta mogočni Metternich je šel „rakom žvižgat", ideje pa, katere je on pobijal, zasele so ministcrske stole. Socijalnodemokratski nazori sedanjega časa sicer niso pametni niti koristni, vendar pa more med njimi prodreti zdrava reforma. Ti ljudje se sedaj prepirajo o programu, ki je brezvspešen, ker ni primeren času; dalajo si nasprotnike tudi tam, kjer ne bi bilo treba. Bistvo socijalne demokracije je v tem, da bi poleg političnega oblastva velike množice naroda (splošna volilna pravica vseh mož od 20 leta) ponehala vsa zasebna oblast in da bi imeli vsi enake deleže od dela. Med socijalnimi demokrati so večinoma industrijski delavci. Kakor znano, nekateri podjetniki zelo obogate, a delavci ostanejo le delavci, imajo malo plačilo, ako je slaba kupčija, so brez dela in kruha večkrat še zaprti zaradi vagabundaže. Naravno je torej, da si mislijo zboljšati stanje s tem, da bi bili sami podjetniki in si tako delili zaslužek. To idejo je že Lassalle poudarjal. V imenu prostosti in enakosti, tako je pisal, zahtevajte občno volilno pravico. Imeli bodete potem veliko večino ter si toliko naračunili iz žepov bogatinov, kolikor treba za dobro življenje. Lassalle je umrl, a program njegov se ni zvršil. V Nemčiji je vpeljana občna volilna pravica, in vendar imajo delavci le nekaj nad dvajset poslancev. Torej mora ta program biti pomanjkljiv, ker si ne pribori veljave. In to je tudi. Kakor ne bodeš ozdravil mrzlice, ako zalivaš žejnega bolnika z vodo, ravno tako malo moreš za-treti socijaluo revščino, ako pomagaš posameznim tovarniškim delavcem iu jim ugasiš žejo po večjem plačilu. Poleg teh tovarniških sužnjev je še več milijonov ljudi, katerim ne gre bolje. Mnoge vrste ljudi, ki so po vnanjem samostalni, odvisni so od drugih. Poglejte na ogromno množico naših zadolženih kmetov, na naše hirajoče rokodelstvo. S tem pa ne tajimo revščine po tovarnah. Potem jim zapojem koralni Čredo, responzorije, eno slovensko mašno, ene slovenske litanije itd. Vsem se je jako dopadlo, zlasti so jim bili všeč slovenski uapevi. Tudi sem jim naredil praeludium in jim povedal, da tako pri nas orgljamo. Priznati so morali, da je to slovesno, resnobno, cerkvi primerno. Potem me eden nagovarja, naj zaigram še koračnico. Gospodje, pravim, tukaj v cerkvi, kjer je pričujoče sv. R. Telo, naj igram „marš"? Pa kaj? Lah je Lah. Dejal je: Mi smo žive glasbe vajeni, ostanemo pri svojem. Slovenci! Glede glasbe, tudi cerkvene, nismo zadnji. Drugo jutro, ponedeljek 9. septembra, se peljemo po železnici štiri postaje proti Paviji. Tam leži Certosa (Karthause) di Pavia, nekdaj kartuzi-janski samostan, dandanes „nacionale". Na Laškem so najkrasnejši umotvori last narodova. Pa kako? Menihe zapodijo in kraljeve služabnike postavijo, na steno pa zapišejo: „Museo nacionale". V tej zadevi je na Laškem res žalostno. Ljudstvu ne morem kaj reči; prijazni so silno. Do danes mi nikdo še ni rekel žal besede. Ravno nasprotno. A vlada, ta ie popolnoma framasonska. Pregnala je redovnike iz zavetij, katere so si sami stavili, iu katere so sami okrasili z lastno roko. Eden takih umotvorov je „Certosa". Ko bi bila na Laškem le ona edina Ako hoče socijalna stranka imeti mnogo pri- j stašev, tega ne bode dosegla s programom socijalnih demokratov, ker vzrok socijalne bede leži globočje. Vzrok revščine po vsi Evropi je v prvi vrsti denarna kupčija ali gospodarstvo z obrestmi, dalje medsebojno nezaupanje in iz tega izvirajoče vedno oboroževanje. Menda nam tega ni treba obširneje opisavati, ker to smo na tem mestu že večkrat storili. In vendar soc'jalui demokrati ne zasledijo tega vzroka, morda zato ne, ker so njihovi glavni govorniki bogati židje ä la dr. Adler. Ravno židje bogate in bodo bogateli z brezmejno denarno kupčijo. Židovski denarni baroni zalagajo z denarjem države, katere potem izžemajo; židje zalagajo tudi armade. Niti približno ne moremo povedati, koliko imajo pri tem dobička. Znauo je še občinstvu, daje bila pred kratkimi leti pravda proti nekemu židovskemu zalagatelju v Bosni. V kratkem času je ta zvijač postal milijonar od tega, kar je dal iu česar ni dal. Židje imajo v rokah časnikarstvo, tako da je težko spraviti v javnost mneuje, katerega nočejo javno vedeti. Nam se torej zdi, da bogati židje revne delavce vodijo za predgorje na obrazu, katero v navadnem življenji imenujemo — nos. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 17. septembra. Notranje dežele. Tudi na Ulovavskem skušajo nekateri vroče-krvuiki poostriti nasprotje mej Staro- in Mladočehi — seveda na korist Nemcev. V nedeljo je prva številka novega časnika „Moravske Listy" izšla — bratca praških „Narodnih Listov." To mladočeško glasilo pred vsem pobija versko šolo. To zadostuje, Upajmo, da se bo že obstoječemu časopisju posrečilo, da zabrani večji razdor v narodnem taboru. — Deželni zbor bo v bodočem zasedanji obravnaval o 4odstotnem deželnem posojilu desetih milijonov. Hrvatski deželni zbor se ne bo dne 1. decembra t. 1. sešel, kakor se je to včeraj napačno poročalo, marveč dne 1. oktobra. Minister Tisza se je povrnil iz Ostende-ja. V kratkem se bodo pričela ministerska posvetovanja, po njih, in sicer pred deželnozborskim otvorjenjem, bo šel pa v Veliki Varadin poročat svojim volilcem. Pravda zoper Kokana, pisarničnega ravnatelja v ogerskem trgovinskem ministerstvu, ki je izneveril 25 tisoč gl. za lastne namene, 15.000 gl. pa z dovoljenjem predstojnikov v razne svrhe, pokazala je ogerske razmere v jako slabi luči. „Pester Lloyd" se bavi s to zadevo v uvodnem članku, v katerem pravi: Bati se je, da bo opozicija to pravdo porabila zoper Tiszo in njegovo vlado. Govori se, da bo ministerski predsednik sam svojim velikovaradinskim volilcem razložil nesposobnost in neprimernost dosedanjega upravnega sistema in potrebo novih pre-osnov. „Iz vsega sledi, da bo treba preosnove pri upravi na glavi in udih, poleg tega pa tudi reforme naših navad in načina, kako živimo. Kajti nobena preosnova ne bo zadostno trdna, ako se ne bo ž njo vred predrugačil tudi javni duh in nazori." Tuanje države. Potovanje srbske kraljice Natalije v Belgrad je slično onemu ruskega carja v Berolin. Listi se ž videti, splačalo bi se, potovati semkaj. Lahko rečem, da je le ena „Certosa" na svetu. Njen ustanovnik je vojvoda Visconti, ki je dal kartuzijanom veliko ustanovuino, s katero so morali menihi delo nadaljevati, potem pa obresti revežem razdeliti. L. 1542 se je jela miloščina že deliti. Prihodki pa so kljubu temu z vsakim letom naraščali in pod cesarjem Jožefom je bilo letnega prihodka 100.000 tolarjev. Samostan je tedaj zapadel znani osodi. Pod Ferdinandom je zopet oživel, a leta 18G6 so Lahi menihe izgnali. Če hočeš v cerkev, moraš sedaj plačati eno liro. Stavba je italijanske gotike, pa so primešani tudi drugi slogovi. Cerkev ima tri ladije in še po sedem kapel na vsaki strani, ki so pregrajeue s prelepim omrežjem iz bronsa. Najbolj smo občudovali altarne antipendije, t. j. prednji del mense. Tu je videti najlepših ornamentov iz različnega marmorja; vse je vloženo. So orijentalski ornamenti, pa tudi au-geljske glavice, prelepe cvetlice, na oglih tudi kak relief. Nad rnenzo pa podobe, ena lepša od druge. Ko pa stopiš v presbiterij, ostrmiš. Zdi se ti ue-mogoče, da je to delo dovršila človeška roka, vendar je res. V zakristiji vidiš oltarček, zrezljan iz kosti hipopotama. Iz cerkve pridemo na preddvor samostana. Od ondot se vidi krasota vnanje cerkvene arhitekture. Pa zdaj sledi še veči dvor, kjer se na- f njim na dolgo in široko bavijo, prijavljajo „konečno dognaue" vesti, vendar se pa ne izve nič gotovega. „N. Fr. Pr." se z dnem 14. t. m. poroča iz Belega-grada: Kraljica-mati bo jutri na carski ladiji „Eri-klik" iz Jalte v Odeso in odtod po železnici k svoji teti Morussyjevi v Besarabijo odpotovala. Od tam bo naravnost v Belgrad prišla. Tukaj se delajo za njen zasobni sprejem velike priprave. Kakor pravijo „Malo Novine", poslal je kralj Milan iz Karlovih Varov v tej zadevi ultimat. Da bi preprečil Nata-lijin prihod, ko bi ta ultimat ničesa ne dosegel, hoče kralj Milan to dni še enkrat priti v Belgrad. Obseg ultimata sicer ni znan, toda splošnje se sodi, da v njem preti kralj regentstvu in vladi. Namerava namreč baje vzeti svojega sina „zaradi slabotnega zdravja" za dlje časa na potovanje. Ta vest je vzbudila veliko pozornost, vendar je pa jako dvojljive verojetnosti. „Agence Balcanique" piše: Bolgarsko vlado in deželo je zadela velika zguba. Predsednik sobranja, Caharija Stojanov, je včeraj (dne 14.) umrl v Parizu, kamor si je šel ogledat svetovno razstavo. Vest o njegovi smrti je po celi deželi veliko žalost vzbudila, kajti pokojnik je bil steber narodne stranke, trdna podpora vlade, ter si je v bojih za bolgarsko samostojnost pridobil velike zasluge. Uzrok smrti ni znan. Truplo njegovo se bo prepeljalo v Sofijo. Tudi v dobro poučenih ruskih vladnih krogih ni nič gotovega znano o nameravanem potovanji prestolonaslednikovem v Pariz. Po splošnjem mnenji pa to potovanje nikakor ni neverojetno, kajti sedaj, ko je bil prestolonaslednik poprej pri nemških vojaških vajah, njegov pariški obisk nikjer ne more neprijetnega vtisa napraviti. — Skoraj neverojetno je, kaj počenja neka stranka, da bi preverila carja o neobhodni potrebi ruskega dejanjskega posredovanja na Balkanu. „Mosk. Vjed." pišejo: „Dolžnost Rusije je, da poseže v balkanske zadeve, katerim preti nova doba. Srbsko-bolgarske razmere se vedno bolj ostre in Avstrija ima vedno vojake pripravljene, da postopa zoper Srbijo, za katere samostojnost se je poprej potezala. Pri teh razmerah more vsako uro polom nastati in nezmisel bi bila, zanašati se samo na zdravo pamet Bolgarov in Srbov. Zadnji čas je že, da pokaže Rusija svojo odločnost in tako ohrani evropski mir (?!). To je tem potrebneje, ker sedanji sistem v Bolgariji uničuje njeno vero in blagostanje. Ves mladi rod se vzgojuje v sovraštvu zoper Rusijo. Trenotek je ugoden: Turčija ni še svojega dolga poplačala in Koburžan je razprt s svojimi častniki, ki zahtevajo spravo s carjem." — „Kreuzzeitung" dostavlja: Način, kako predrzno ta stranka stopa na površje s svojim „ceterum censeo", kaže, da težišče države ruske ni v Peterburgu, marveč v nemirnih in poželjivih rokah stranke, s katero ne bodo zapadue dežele nikdar dosegle spo-razumljenja. Pisava nemških, vladi bližnjih listov je zadnje dni postala nasproti Rusiji nekoliko prijaznejša, kar je gotovo v zvezi s prestolonasledni-kovim obiskom in vdeležbo vojaških vaj. Gotovo pa bi se nemško-rusko obzorje še bolj razjasnilo, ko bi prišel car sam v Berolin. „Italie", v teh zadevah navadno dobro podučen list, popolnoma prav omenja: „Nemčija še ni izgubila nade, da ne bi mogla opravičenim željam Rusije ustreči, ne da bi pri tem škodovala avstrijskim koristim; dokler pa ne splava ta nada po vodi, toliko časa ne bo Rusija sklepala pogodb s Francijo." Bolezen nemškega kanclerja je stara že trideset let ter nikakor ni vzlic velikim bolečinam nevarna. Profesor Schweninger, katerega so poklicali v Friedrichsruh, je že odšel na odpust v inozemstvo. — Volitve za državni zbor se bližajo; stranke se hajajo stanovanja kartuzijanov. Štiriindvajset jih je. V enem sem bil. Vsak menih je imel spodaj dve sobi, vrt z brajdo, zgoraj veči sobo; iz vsacega stanovanja mal dimnik iz kamina. Po hodnikih se vidi na arkadah najlepša dekoracija iz takozvane „terracotta". Pa kaj premore ta suhi popis I Treba je videti. Zatoraj svetujem vsakemu, ki pride na Laško, naj si pot tako vravna, da bo videl to krasoto. Popoludne sem natančneje ogledoval stolnico sv. Karola. O tej rečem edino, da je čudež sveta. Silno je široka, ker ima pet ladij. A nič manj visoka; samo da visočina radi silne obširnosti ne pade tako v oči. Na prvi pogled se zdi stolnica, kakor iz sladkorja. Pravijo, da ima 305 stolpičev. Povsodi mrgoli podob svetnikov in svetnic iz najboljšega marmorja. Po širokih granitnih stopnjicah se pride v cerkev. Prvi hip je popolnoma temno, potem še-le se oko razgleda. Cerkev je velikanska, široka, vendar tudi zadosti visoka. Njena dolžina je 148 m., širokost največ 88 vi. Posebne znamenitosti je podoba svetega Jerneja, križ sv. Karola Boromeja, ki ga je nosil po mestu za časa kuge, in pa sliko na velikanskih oknih. V kripti počivajo poleg sv. Karola tudi sv. Kancij s Tovariši, kjer sem se spominjal posebno Škocijancev. Sedaj pa v stolp. Pa počasi, kajti do vrha vodi ' 512 stopnjic. Stolp meri 108 vi. O kak razgledi na vse kripljo trtad i jo, da bi si pridobile več veljave, pred vsem pa narodni liberalci, ki bijejo krog sebe in kriče, da bi vsaj z ropotom nadomestili to, kar jim manjka notranje vrednosti. Belgijski kralj Leopold bo dne 15. oktobra osebno v palači akademij protisuženjski shod otvoril. Belgijski pooblaščenec, državni minister Lambermont, bo shodu znamenito in važno spomenico predložil. Druga poročila pa trdijo, da se bo shod do novembra preložil. Vse vlade, ki so podpisale generalne zapisnike berolinskega afriškega posvetovanja, dobile so vabila. Dosedaj še niso odgovorile. Kakor se poroča iz Hage, obrnilo se je zdraVje nizozemskega kralja zopet na slabo. Moči ga hitro zapuščajo. Štrajk angleških ladijetesarskih delaveev je končan. V nedeljo popoludne se je v Hydeparku zbralo do 50.000 oseb. Burns jim je v nagovoru čestital, da se je štrajk tako srečno dovršil, ob enem pa se je najprisrčneje kardinalu Manningu in lord-majorju zahvalil za odločnost in požrtvovalnost, s katero sta se trudila, da bi dosegla sporazumljenje. Toda komaj je ta štrajk dognan, pričel se je že drugi. Nad dvanajsttisoč krojačev je v Londonu odpovedalo delo. Dosedaj so imeli na dan delavskih ur 14 do 18, odslej pa jih hočejo le deset imeti. Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 13. septembra. Nepozabni ostanejo gotovo minuli dnevi v povestnici starodavnega mesta Ljutomišla. Toii slave in radostnega navdušenja skoro doslej staroslavno mesto ni doživelo v svojem ozidji, kakor te dni, ko je cesar dospel sem s sijajnim vojaškim spremstvom k manevrom. Korona vsega tega leska so pa cesarjeve besede, s kojimi se je laskavo izrazil o prekrasnem sprejemu in lojalni navdušenosti ljutomišelskih stanovnikov in iz okolice. V sredo ob 10. uri počela so se zbirati v ljuto-mišelski graščini odposlanstva mest, okrajev, učitelj-stva, društev, da se poklonijo vladarju. Ker bi bilo preobširno vse to na U m malem, meni odmerjenem prostoru opisati, omenim simo sprejem odposlanstva duhovščine kraljevegraške škofije, kojo je vodil viadika dr. Ha is. Slednii je izrazil imenom vse duhovščine radost nad tem, da Bog ohrani vladarja tako zdravega in svežega. Cesar mu odgovori, da ga veseli, ker vidi svečeuištvo okrog sebe v tako mno-gobrojnem številu. Na to se obrne k škofu samemu ter ga vpraša, kako se počuti; o njegovi prestali bolezni je tudi vedel, ni bil li letos v zdravišči v Gostinu, kjer sta se jednoč srečala? Škof Hais odgovori, da je bil letos na okrevanji v „Spindel-nriihle". Potem predstavi viadika posamične dostojanstvenike. Generalnega vikarja veleč. gosp. kanonika Prašingerja je cesar poznal vže iz prejšnjih časov, ter ga vpraša: „No, generalni vikarij, imate mnogo posla?" Kanonika Zimo vpraša, če često potuje. Odgovori mu, da spremlja vladiko po vseh njegovih vi-zitscijskiii potih in sam tudi mnogo potuje že 12 let. Z vsakim prisotnih duhovnikov izpregovoril je vladar nekoliko uljudnih besedij. Pozorujoč na prsih vi-sokomitskega dekana g. Matouške red, vpraša ga cesar, kakim povodom je bil odlikovan. Zadovoljno je čul cesar, da je dekan dobil red za svoje zasluge v vojaških lazaretih 1866.1. Hrudimskega dekana g. \V al te rja, kojega pozna cesar iz prejšnje njegove zaslužne delavnosti kot šolskega nadzornika, popraša o procvitanji mesta Hrudima, ter de, da izraža svoje najvišje zadovoljstvo, da seje mesto Hrudim v poslednji dobi močno povspelo in pro-cvelo, in da je osebito šolstvo na jako zadovoljivi stopinji. Tudi prisotne bogoslovce ogovoril je cesar uljudno, in sicer samo češki. Pripominjal jim je, naj bodo svojim predstojnikom ubogljivi in zlasti naj poslušajo glas svojega vladike. Govoreč pa k vsemu duhovništvu, zagotavljal je vse svoje cesarske naklonjenosti. Znano mu je, pravi cesar, da duhovščina spolnjuje svoje dolžnosti, ter izraža željo in na-dejo, da bode tudi nadalje goreče spolnovala svoje dolžnosti. Zlasti pa bodi duhovščine nalog, da miri protivja neblazih narodnostnih razprtij in se trudi z vsem svojim uplivom delovati v tej smeri, da obe narodnosti te dežele dospejete do zaželjenega in potrebnega miru. To dolžnost posebno polaga vladar duhovščini na srce in se nadeja, da bode v dosego tega miru po svojih močeh tudi pripomogla. Po-zdravši pa vse še najprijazneje, propustil je cesar na to odposlanstvo. Jutri se odpelje cesar k vojaškim vajam na Ogersko v Kysber, a manevri proti Svitavi in Jihlavi bodo pa še nadaljevani. Po dijaških slavnostih v Kromeriži na Morav-skem dne 7. in 8. septembra vršil se je v ponedeljek shod moravskega dijaštva v kromeri-ški strelnici. Na tem shodu bila je po živahni razpravi vsprejeta resolucija: Moravsko dijaštvo zbrano v 9. dan septembra ua shodu v Kromeriži poganja se za samostojno češko vseučilišče za Moravo ter zahteva, da se moravska univerza, odpravljena 1855 1. in 1870 1. ter preložena v Bukovino, zopet vrne Moravski, iz teh razlogov: a) Da bi se na Moravi na samostalnem vseučilišči akademični občani bolje pripravljali za bodoči poklic, bodisi za literarna dela, bodisi za občansko službovanje, nego se to godi na tujih univerzah. b) Pravičnost zahteva, da dežela naša, koja glede davka in razumstva svojega stanovništva ne zaostaja skoro za nobeno avstrijsko deželo, dobi ono največje duševno središče, koje bi delokrožje omike tako velike dežele kakor je Moravska privedlo k dostojni veljavi. c) Dijaštvo prosi češke univerze na Moravskem tudi radi tega, ker Morava, katere akademištvo je glede števila vseučiliščnikov na avstrijskih univerzah na tretjem mestu, mora doslej svoje akademične občane videti razprščene skore po vseh vseučiliščih, in še tužnejši pojav je to, da moravski revni vseučilišč-niki na mnogih krajih ne dobivejo ni dostatne podpore, vsled tega so premnogi ubožnejši, toda nadarjeni moravski dijaki odstrašeni od vseučiliščnih študij. d) Potreba univerze za Moravo bila je priznana z ministerskih mest, ko je bilo leta 1870 uradno sklicano moravsko in silezijsko dijaštvo, da ukrepa Kakor neki velehradski romar, tako sem tudi jaz tukaj hvalil Boga, da me je ustvaril, da vidim to krasoto. Pa če so božje stvari tako velikanske iu lepe, kako velik in lep mora biti še-le Bog! — Pot na vrh stolpa je prav varna. Nikjer nič lesa, sam kamen. Po strehi sem hodil, kakor po trgu. Na vrhu stolpa sva zapela slovensko Marijino: O Marija, naša ljuba mati, saj je „titulus hujus eccle-siae Nativitas B. M. Virginis". Pa glej, kako sva bila za to hvalnico Marijino poplačana? Komaj zapustiva vrh, že srečava gospoda in gospo, ki se nemški pogovarjata. Pozdravim ju in jima prigovarjam, naj le pogumno stopata naprej, ker je popolnoma varno. V tem hipu spozna gosp. P. pr . . . in mene ter vesel zakliče: „O kiiko iznenadenje, vrhu Karlovega stolpa srečati Slovenca!" —Bil je gospod profesor Podgoršek iz Karlovca su svojo gospo soprogo. Nekoliko časa se živo razgovarjamo, in s krepkim „živijo" se poslovimo. Na strehi je klop, iz katere se prelepo \idijo okraski. Oas se vedno urneje pomika. Turej zapustimo cerkev in hitimo skozi svetoznano galerijo „Vittorio Emanuele" proti domu. Po tej galeriji se človek lahko sprehaja o vsakem vremeuu. Ima pa podobo križa. Glavna proga je dolga 195 povprečna pa 105 m. Široka je 14'/2 m. Zvečer je največ ljudstva notri, kajti svetlo je, kakor po dnevi. V torek smo še obiskali pokopališče „Coemeterio monumentale". Zdi se mi, da vlada skuša povsodi, celo na pokopališči zatreti vsak spomin na krščanstvo. Zatoraj je pa tudi to pokopališče po celi osnovi bolj pagansko. Najdejo se velikanski portici, v resnici umetni spominki; vendar v vsem prevladuje gola človečnost, malo je idealnega v krščanskem smislu. Ondi tudi žgo mrliče, če kdo zahteva. Vendar moram priznati, da se nahajajo tudi krščanski spominki in da tudi v Milanu, kjer prebiva emaneipi-raui bogati svet, nahajajo se prav pobožni ljudje. Videl sem na pokopališči elegantne gospe, ki so z molkom v roki hodile po mirodvoru in glasno molile sv. rožni venec. Iu pri slovesni maši je bilo gotovo do 10.000 ljudij pričujočih. Rad bi bil še pogledal galerijo slik, ali kako drugo stvar, pa treba je iti naprej; in kaj lepšega se vidi v tej zadevi v Florenciji. Torej urno na kolodvor. Kolodvori so po Laškem vsi pokriti. Jako pripravno za vstop, kedar dežuje. Kondukterji so kaj prijazni iu pazljivi, da kdo ne vstopi v napačen voz. Kajti po štirje vlaki ob enem stojé na kolodvoru in odhajajo eden za drugim odtod. V božjem imenu torej dalje proti Turinu, od koder hočem zopet pisati, Z Bogom ! Milan 10. septembra. P. II. i o prošnji mesta Olomuca za povrnitev sroje univerze, koja je bila I. 1855 odvzeta, ker se pa radi tega ni uslišalo, ker je olomuški mestni zastop govoril edino o nemški univerzi na Moravskem, inače se pa nikoli naša Morava ni odpovedala svojemu zgodovinskemu pravu do univerze". Potreba češke univerze na Moravi priznana je bila vže za ministerstva Bachovega. V Olomucu cvela je poleg bogoslovske fakultete in bila založena pravniška fakulteta in kirurgična šola, toda nemško-li-beralna vlada je odpravila pravniško in kirurgično šolo, ter za to v C r n o v i c i h ustanovila nemško univerzo, koja jedva životari. Seveda, germani-zacija je morala imeti v najskrajnejšem konci širne Avstrije — svoje središče. Za Poljake, Rumunce in Rusine je ondi nemška šola petero kolo pri vozu. Na stotine nadarjenih moravskih mladeničev mora pobojevati vseučilišče na Dunaji, kjer se sčasoma premnogi potujijo ter postanejo mlačni. Veselo procvi-tanje naše univerze pa bodi vladi v izpodbudo, da se založi druga univerza, to je češko-slovanska na Moravi. Rad bi Vam še opisal prelepo cerkveno slavnost o položaji temeljnega kamna k češkemu „Slavinu" na višegradskem grobji, to je prekrasnega nagrobja za pokojne, za narod zaslužne češke može, kakor je v Parizu „Pantheon"; toda čas, ta je moj gospodar. Torej prihodnjič. Dnevne novice. (Iz Kranja) se nam poroča, da se je vpisalo do včeraj v četrti razred spodnje gimnazije osem dijakov; nekatere menda še pričakujejo. Podučevalo jih bode — če minister Gautseh kaj naglega ne ukrene — pet profesorjev. (Novo šolsko poslopje) pri čč. gg. uršulinkah blagoslovil je danes mil. g. stolni prošt Leonard Klofut ar ob obilni asistenciji. Pred blagoslov-Ijenjem imel je slovesno pontifikalno sv. mašo, katere se je vdeležilo mnogo prijateljev šole in pa gojenke notranje šole. Novo šolsko poslopje bode ustrezalo vsestranskim zahtevam in obsega štiri velike sobane, v katerih se bode naselila notranja nunska šola. (Premembe pri učiteljstvu.) Deželni šolski svet kranjski je v včerajšnji seji imenoval gosp. Frana Rak tel j a ravnateljem ua drugi mestni deški šoli. — Učiteljski kandidat g. Josip Novak je dobil začasno drugo učiteljsko službo na Dobrovi pri Ljubljani, kandidatinja gdč. Kristina Schuller začasno drugo učiteljsko službo v Boh. Bistrici. (Bogoslovske šole) v Ljubljani se bodo pričele dne 1. oktobra. Vseh bogoslovcev bode 103, eden sprejetih pa mora v vojake. — Naj nobeden novo-sprejetih, ako je vojak, ne zamudi naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu svojega sprejema v bogoslovje. (Javna tombola) bo v nedeljo — kakor druga leta — na kongresnem trgu. Dohodek določen je društvoma: za „oslabele delalce" in „rudečega križa". Po trafikah in raznih prodajalnicah dobijo se karteli po 20 kr. Blagi namen napeljal bo gotovo slavno občinstvo k nakupovanji kartel. Nekatere bo pa vabila igra zaradi bogatih dobitkov, kateri so razstavljeni v prodajalnici g. Karingerja. Kdor bi se hotel pečati s prodajo kartel, oglasi naj se pri g. Klein-u, lastniku tiskarne. (Županstva) se opozarjajo, da razpis c. kr. na-mestništva za Kranjsko z dne 24 novembra 1850, dež. zak. št. 566, določuje, da občinski uradi ne smejo kranjskega orla v pečatih imeti. (Sneg) Iz Tržiča se nam poroča, da je včeraj sneg naletaval in brila mrzla sapa. Brrr! — Mrzlo vreme zaradi burje nastopilo je včeraj tudi v Ljubljani ter atmosfero tako ohladilo, da je danes na jutro toplomer na ljubljanskem gradu kazal samo eno stopinjo nad ničlo. (Ogenj.) Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici se nam poroča: V nedeljo 15. t. m. po poludanski službi božji je začelo pri farni cerkvi plat zvoml biti. Gorelo je v Trnovem; pogorelo je posestniku Antonu Urbančiču, po domače Jadretu, gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem. Zgorelo je mnogo semi, zaloga vina, mnogo pridelkov itd. Hiša je ostala. Proti večeru je začela huda burja pihati; nevarnost je bila strahovita, (la bo vsa vas pogorela. Velikemu trudu ljudstva, posebno pa c. kr. žandarmerije se moramo zahvaliti, da se je ogenj pogasil in da ni veče nesreče. Ne ve se za gotovo, kako je ogenj nastal; pravijo, kakor več)idel drugod, da so tudi tu zapalili poredni otroci, kateri so se z ognjem igrali. Nauk za starišo in za župane, uaj> pazijo na otroke, kateri tako zgodaj smodke začenjajo zažigati. (Starinske stvari.) Na Marije Terezije cesti so delavci, ki polagajo cevi za vodovod, izkopali včeraj sedem rimskih grobov, pet celih in dva podrta v globočini dveh metrov. Eakve so bile večinoma iz euega kamna izsekane, zelo surovo izdelaue. Pokrito so bile s ploščami. V vsaki je ležalo človeško okostje, v dveh žensko, v eni moško, v eni mladeniško itd. Zanimivo je to, da v nobeni rakvi ni bilo pri mrličih ne igle, ne novca, steklenice ali kake druge malenkosti. Eno rakev s pokrovom in okostjem so prepeljali v deželni muzej. Iz druzih rakev so v muzeji shranili dvoje okostij in jedno glsvo. (V Gradcu) živeči umirovljeni major g. Andrej Komel pl. Sočebran je pred kratkim izdal knjigo, ki je namenjena našim slovenskim mladeničem pri vojakih. „Službovnik" obsega vse, česar je treba zuati vojaku. Na jedni strani je tekst slovenski, a na drugi nemški. Oni, ki ne znajo nemškega, lahko si premnogo pomagajo s to knjigo. Opozarjamo torej vso častito duhovšči no slovensko, gg. učitelje iu sploh vse narodnjake, naj bi vojaške novince opozorili na to knjigo. Na nas je, da knjigo razširimo in tako jeziku našemu pripoinoremo do veljave. Skušnje so pokazale, da nemščina sama še nima čudovite moči iu ne dela dobrih vojakov. Naravno je tudi, da morajo častniki poleg skupnega poveljnega jezika znati tudi jezik vojakov, katerim zapovedujejo. Vendar se prostaki ne bodo morali učiti nemščine edino le v ta namen, da bi jih častniki umeli. Mnogi gospodje črtijo slovanske jezike, ker nimajo veselja, da bi se jih učili. Tembolj nas veseli, da jo nedavno korni poveljnik fcm. baron Schonfeld na tukajšnjem kolodvoru priporočal neaktivnim častnikom: „Pridno se učite slovenščine, ker častnik mora znati občevati s svojimi vojaki." (Slovensko učiteljsko društvo) bode zborovalo dne 8. oktobra ob S. uri dopoludtie v društvenih prostorih. Raznoterosti. — Židje na Rusk'em. Kuska naučna uprava je, kakor znano, število židovskih obiskovalcev vse- učilišč do gotovega odstotka omejila. Toda to ui spravilo Židov v zadrego. Kdor no dobi dovoljenja za vpis, ta kar naravnost pristopi k evangelijski veri. Pa tudi vlada jo zadosti prebrisana. Pravijo namreč, da pripravlja postavo, ki bo omejevala tudi število protestantskih vseučiliščnikov. — Vihar ob severno-atlantskih nabrežjih je napravil velikansko škodo. Več ladij je razbitih, sedemintrideset oseb je utonilo. Telegrami. Meran, 16. septembra. Cesarica in nad-vojvodinja Valerija sta zdravi do.šli. Belgrad, 16. septembra. Po zasebnih brzojavkah jo včeraj Natalija iz Jalte v Odeso odpotovala. Pariz, 17. septembra. Novi manifest Boulangerjev poživlja k boju zoper skupnega sovražnika: oportunizem. Rim, 17. septembra. Občinski svet je z vsklikom sprejel predlog, po katerem so obsoja napad na Crispija ter so temu pošlje brzojavna čestitka. Načeloma sta se sprejela nasveta, da se bo trg, na katerem je zadnji pot v Rimu stanoval Oairoli, imenoval Cai-rolijev trg, ter da so bo Cairoliju postavil v Rimu spomenik. Vremensko sporočilo. C ct 0 Cas Stanje Veter Vreme j iMokrine , na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v min toplomera po Celziju 10 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 73S-3 738 2 789 6 6-0 12 0 61 Sl. SV7.ll. sl. vzll. jasno 0 00 Srednja temperatura S'lu za 5-S" pod normalom. Viuiiijska borza. (Telegrafično poročilo.) 17. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 si. 55 kr. Srebrna „ 5% „ 100 ., ., Iti «i, „ 84 4)0 „ 5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 M 10 „ Papirna renta, davka prosta...... 9» 55 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 013 Kreditno akeije .......... 305 25 „ 70 „ — os „ 47V, „ Raz|>i.s¡tua je služba cerkovnika in organista na Savi ob južni železnici do dné24. oktobra. Služba primerna in lahka. Prosilci iz orgljarsko šole imajo prednost. Sava ob juž. žel., dnó 10. sept. 1889. (3-1) Martin Molek, župnik. IOOOOOOOOOOOOOOOOI \ Svarilo. S tem naznanjamo p. n. občinstvu, I da smo gospoda i Antona Čok-a f zaradi nezanesljivosti iz našo službe f odslovili. Omenjeni gospod tedaj nima £ nobene pravico za nas zavarovanja ali P vplačila sprejemati. I («lavni zastoj) „Azientle" ■J V Ljubljani. a) lODOOOOOOOOOOOOODi Me; izdelovalen oljnatih barv, ti možev. lakov ^ in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X E^JES RsfiJseEsaB, $$ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Jr znano reelno tir.o delo in najnižje eene. Sk Posebno priporočilno /.a prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bloehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem iirneži najtineje naribane in bolise nego vso te vrste v prodajalnah. (14) ^ Ccnilvo i»j» znhtovanjc. K it v1» Hadenska kisla roda ob vznožji Slovenskih u-Icnnuh mokril, inalo-krvnosti, ¿enakih boleznih, slabostih itd. Stanovallšča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstvu : Kopališče Radenci blizo Ljutomera. . V* — okropčujoča pljuča 7. vinoin ali sadnimi šoki in ^ sladkorjem pomešana, jo Radonska kisla voda v občo priljubljena. Zaloga kisle votle pri : p'. Plautzu in M. Kasinor-jn v I ..j ■. i j.-m i. IiS I M. Gerber v Ljubije C <*ei°l>ei*) priporoča za šolsko leto 1889|90 kakor tudi vsakovrstno solsko pisalno in risarsko orodje. Izkazi o šolskih knjigah dobivajo se brezplačno, (5-3) Tuj ci. 16. septembra. Pri HaHču : Dr. Henrik Gintl, dvorni svetnik, z Dunaja. — Seidler in Feigel, trgovca, z dunaja. — Ar. Constantiner, c. kr. notar in Lewi iz Trsta. ¡Sinih organista is cerhim i je izpraznjena v Ambrusn. Nastop okrog sv. Mihela. j Prosto stanovanje, nekoliko posestva in bira. Prednost imajo j oženjeni cecilijanci. Izvrstno bi izhajal kakov rokodelec. Prošnje s spričevali podpisanemu uradu. Zupni urad v Ambrusu, pošta Žužemberk. St. 5588. Kazpi (3-3) Na deželni vino-, sadjerejski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — izpraznjenih je sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1880/90, katero so prične 1. novembra 1880. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kinetski sinovi, od katerih jo upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino-in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo so tudi: 1. Plačujoči učenoi, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje, in pa 20 gld. šolnine na leto; ¡11 2. eksternisti, ki zunaj šolo stanujejo 111 plačujejo šolnino. Lastnoročno pisano slovensko prošnje se imajo ij'a izročiti vodstvu deželne vino-, sadjorojsko in poljedelsko šole na Grmu pri Rudolfovem. Prošnjam priložiti jo rojitni list, spričalo dovršeno ljudske ali obiskovane srednjo šolo, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji h župnijsko spričalo o lepem vodenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je roverz ¡tli obvezno pismo starišev, oziroma oslerbnikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca. Od deželnemu odbora kranjske»». V L j 11 bij a n i. dne ">. septembra 188'.». Mnjattflj Matija Kolar. Odgovorni vrednik