SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplač&n 15 gld., za pol leta 8 gld., za žetrt leta 4 (ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za de trt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiijan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlelja; v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove uliee St. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 179. V Ljubljani, v sredo 7. avgusta 1895. Letnilc XXIII. Črne bukve kmečkega stanu. 9. Zvezne države v severni Ameriki. (Dalje.) č) Rane ameriških farmoveev in njihov propad. Tudi v zveznih državah propada kmet. Tudi tam se vrše tiste žalostne neprostovoljne izpre-membe, katere vidimo pri nas vsak dan pred svojimi očmi, izpremembe, vsled katerih se izgublja vedno več posestnikov, dokler ne potone pod gladino javnega življenja mej množico, ki se vpošteva le v svoji celoti, katere posamniki se pa ne štejejo več. Ni stalni dom in vse druge ugodnosti, ki smo jih naštevali in opisavali, ne morejo ustaviti propada amerikanskega farmovca. Zgodovina vsacega dne nam kaže, da izgubljajo farmovci svoja posestva in postajajo najemniki ali celo delavci. Stopnjujoč se množi ta siloviti prevrat v lastništvu. Leta 1880 do 1890 se je pomnožilo število vseh [aremskih najemnikov za 26-38 odstotkov, tako da je leta 1890 število najemnikov znašalo 34-8 odstotkov, tedaj več nego tretjino mej vsemi poljedelskimi družinami. Ostanimo pri tem dejstvu. Gotovo je, da prejšnji lastniki niso navlašč in prostovoljno ostavili svojih farem in jih raje začeli obdelovati kot najemniki ali pa celo ločili se od njih in odpotovali z družino po svetu — iskat dela. Kje je torej vzrok? Morda zemljiški dolgovi? Poglejmo ! Leta 1S80 se je zadolžilo 370.984 zemljišč, leta 1889 pa 525.094. Prvo leto je znašal napravljeni dolg 342,566.477 dolarjev; leta 1889 pa se je napravilo dolga za 585,729.719 dolarjev. Vsako leto se je povprek pomnožilo šte- vilo dolžnikov za 4154 odstotkov, svota hipotek pa za 70'98 odstotkov. V imenovanem desetletju se je intabulovalo dolga na 4,758.268 farem (622,855.091 &krov). Leta 1880 je znašalo število zastavljenih akrov 42,743.013; 1.1889 pa 70,678.257, torej za 65*36 odstotkov več. Dne 1. jan. 1890 je bilo 2,203.061 faremških hipotek v znesku 2,209,148.431 dolarjev ; obremenjenih je bilo 273,352.109 akrov. V 30 najznamenitejših poljedelskih zveznih državah znaša zemljiški vknjiženi dolg 1267 odstotkov vrednosti. Vseh obdelovanih akrov v 41 državah je bilo obremenjenih 26-28 odstotkov z zemljiškimi dolgovi. Največji odstotek nosi Kansas (6032), za njim Nebraska (54-73), potem južna Dakota (51-76 odstotkov). Vsak obdelani aker je povprek po vseh državah obremenjen z 808 dolarjev. Povprečna obrestna mera, katero morajo f a r -movski dolžniki plačevati svojim upnikom, znaša 7-07 odstotko v.*) Navedimo še kak primer iz posamnih držav! V Illinoisu se je izvzemši čikaško grofovino zvišal leta 1870 do 1880 dolg za 8'2 odstotkov vse svote ; število dolžnikov pa za 22 odstotkov; od leta 1880 do 1887 se je dolg pomnožil za 19 odstotkov, dolžniki pa za 12 odstotkov. — Vrednost zemljišča je zrastla mej letom 1870 do 1880 za 24 odstotkov, mej letom 1880 do 1887 pa samo za 10 odstotkov.**) To so žalostni pojavi. Zemljiški dolgovi rastejo, toda ti morajo imeti tudi svoje vzroke. Dokler si teh vzrokov ne razložimo, ne moremo *) J. L. Franz. Zur Agrarfrage in den Ver. Staaten. Neue Zeit 1894/95, št. 28, str. 51, 52. **) Jannet o. e. str. 603, nikakor umevati propadanja kmečkega stanu v zveznih državah. Prav na kratko lahko označimo te vzroke z besedo kapitalizem. Amerikanska farma je prav za prav velika tvornica in kot taka je v vedni odvisnosti od kapitala in vsled tega tudi od špekulantov. V nekaterih državah se je naselilo mnogo ljudij in si pridobilo svoj stalni dom, hoteč samo se obogatiti. Ko je preminolo pet let in ko je zemlja postala dotičnikova lastnina, jo pa, kolikor je mogoče, drago prodaja novim priseljencem. Kupnina se sme uknjižiti tudi na stalni dom. Špekulant potem takem odnese seboj svojega naslednika gotove denarje in poleg tega ima še znatno svoto dolga vpisanega na njegovem zemljišču. V Oed Westu t. j. v Illinoisu, Michiganu in drugih sosednjih državah često prodajajo farmovci, ko so se obogatili, svoje farme. Večinoma si morajo kupci vzeti kaj na posodo. Prejšnji lastniki pa gredo v mesta živčt zložno kot kapitalisti. V mestu otvorijo kako banko, v družbi z drugimi ustanove kako obrtno podjetje, prično kako večjo trgovino i. t. d. Posebno dobro se je izplačevalo posojilo na farmah še do zadnjih let. V najskrajnejših zapadnih krajih so plačevali farmovci po 2, časih po 3 odstotke na mesec; 8 ali 10 odstotne obresti so pa še sedaj zelo navadne. Kapitalisti so s posojili sicer zelo pomagali farmovcem zboljšati zemljo, toda vkljub vsemu zboljšanju ti često niso mogli plačevati svojih dolgov in so raje vso farmo prepustili upniku; sami so se pa preselili drugam. Vzlasti do 1. 1885 so razne zemljiško-kreditne banke, katere so vstanavljali tudi inozemski, posebno angleški kapitalisti, kar silile farmovcem denar. L. 1887 in 1888 so bile slabe letine in tedaj je mnogo farmoveev vse skupaj pustilo in — odšlo za boljšo srečo. Odtod izvira toliko zapuščenih farem, ka- LISTEK Ubinam gentium sumusl (Kulturne črtice.) (Dalje.) II. To so gotovo jako lepi iu radostni pojavi probujenega cerkvenega duha in novega verskega življenja. Pa vkljub temu trdimo, da je cerkveno in društveno stanje pri nas tudi sedaj žalostno. Kako to? Evo vam dokazov. 1. Presvitli gospod nadpastir vkljub svoji dobri volji ni prost ravno v tem, kar je za naše cerkveno in društveno življenje največjega pomena. Ne more slobodno po svoji Volji nastavljati vrednih duhovnikov na najvišja mesta nadškofije. Zato ne more vspešno in blagonosno upravljati svoje nadškofije, ker mu ravno v tem meče neprestano polena pod noge — visoka naša vlada, in ta je, da ne rečemo kaj gorjega, vsa liberalna, k temu pa še mažaronska, to se pravi protinarodna. Sedaj je minulo že celo leto, odkar je zasedena nadškofijska stolica, a ni jeden novi kauonik ni imenovan, dasi je praznih 14 mest med njimi celo „stallum praepositi ma-joris". Kedo bi dvomil, da tu peša cerkvena uprava, da to zlo škoduje duhovščini i ljudstvu ? A zakaj niso še sedaj imenovali novih kano- nikov? Razlog temu je prav za prav časten in pohvalen za nadpastirja ali radi tega nam nič manj škodljiv. Vlada hoče take kanonike, kateri bodo šli ž njo čez dru in strn. Imela bi rada take ljudi, kateri bi bili z dušo in telesom udani današnjemu političnemu zistemu in verni pristaši današnje ma-žaronske stranke, katera je baš na krmilu. Vse jedno ji je, kakšno je preteklo življenje teh mož. Nadškof pa hoče, zvest svoji dolžnosti, nastaviti može, kateri so v resnici vredni takove časti in sposobni po znanju iu po uzornem življenju za tako visoke in znamenite službe v cerkveni upravi. Od tod nespo-razumljenje, odtod odlašanje imenovanja. Jeden nadškofov kandidat je vladi nevšečen, ker je baje preveč Jezuit", drugi, ker je političen opozicijonalec, tretji, ker premalo stori za mažaronsko politiko in na svoje podložnike premalo pritiska v duhu te politike, ali sploh za to politiko nima dosti zaslug ; četrti, ker je odločnega značaja, petega zopet so od neke strani oklevetali in mu marsikaj nami-slili i. t. d.*) A to lahko razumemo, če pomislimo, *) Kavno ko smo to pisali, smo zvedeli, da so se dogovorili in sporazumeli na obeh straneh za šest kanonikov — našli so ..kompromis". No, pa tudi ta vest Be ne vresnifuje, ampak Sujemo, da hoče nadškof ta spor predložiti Nj. veličanstvu za rešitev, kar bi bilo najpametneje. 0 tem Vam naznanimo drugikrat. O. p. da hoče današnja država imeti cerkev nekako v svoji lastni režiji, da ji bode višji policijski inštitut, da bi brzdala prostost brez lastne slobode, brez samostojnosti. Moderna država hoče biti sama „in omnibus omnium potens". V takih razmerah je težko biti nadpastirjem; gotovo ni taka služba dandanes „opus bonum", ampak „arduum", gotovo „marty-rium". III. Ker sedanja liberalna vlada stavi nadškofu takove neprilike v cerkveni upravi, zato se ne čudimo, da je še slabše v drugih stvareh, o katerih misli država, da ima ona izključno pravico , to je osobito v našem šolstvu. Na tem polju je žali bože v osebi sedanjega vladn. predstojnika za bogočastje in nauk dr. Izidora kršnjavega, zmagala liberalna proticerkvena tendencija vladina. Med drugim so zasluge sedanjega uaučnega predstojnika sledeče. On ima na duši: 1. Da je od šole, nekega deželnega zavoda, med ,,medvedjem" na čisto brutalen in popolnoma nepravičen način odstranil, namreč odpustil vnetega duhovnika, doktorja bogoslovja, kateremu je bila sama vlada prisiljena dati sijajno spričevalo požrtvovalnega delovanja v šoli; odstavljen je bil edino zato, ker je strogo izvrševal naredbe sv. cerkve. C/ f terih njihovi, po oderuštvu nastali lastniki,"kapitalisti velikih mest, ne morejo oddati v najem; od tod žalostno dejstvo, da marsikje pada vrednost zemljišču. Tako n. pr. je vrednost zemlji mej atlantskim morjem in Alleghani gorovjem do Ma-rylanda padla za najmanj jedno tretjino. In ker je sedaj že skoraj nemogoče dobiti prostega zemljišča v rodovitnih krajih, zatorej izvira od tod tudi to, da bivšim farmovcem, ki jih je kapitalist izgnal z njihovega posestva, ne kaže druzega, nego vzeti si kako farmo v najem, ali pa — iti mej delavce. (Dalje Bledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 7. avgusta, Aussee in lil. Časnikarski težaki ugibljeje, kaj sta sklenila avstrijski vnanji minister, grof Golu-howski in nemški kancelar knez Hohenlohe ob sestanku v Aussee in kateri namen ima rumunskega kralja obisk pri našem cesarju v Išlu. Vsa poročila pa kažejo, da časnikarji ne morejo prodreti v tajnosti. Gotovo je, da se nemški in avstrijski državnik nista razgovarjala o vremenu ali lovu, in da je bilo vzhodno vprašanje več ali manj predmet njunih pogovorov. Na Balkanu vre po vseh državicah, Makedonci se gibljejo, v Rumuniji opozicija z vsemi kriplji dela proti trodržavni zvezi. In ravno vsled tega je večjega pomena navzočnost rumunskega kralja v Išlu. Ru-munija je postala bolj ko vsaka druga balkanska država važen član v evropskem koncertu, stoječ na straži mej vzhodom in zahodom na mostu iz Rusije v Carigrad. In gotovo je Nemčiji na tem, da Ru-munijo pridobi kot zaveznico v mogoči vojni proti Rusiji. Uradni listi seveda zatrjujejo, da temu obisku ni treba pripisovati nobenega pomena. Občinske volitve na Dunaju. Da so bližnje volitve v mestni zastop na Dunaju velikega odločilnega pomena ne le za državno prestolnico, ampak tudi za državo sploh, kaže javno mnenje, katero izražajo glasila raznih strank. Rok za volitve pa še sedaj ni določen. Antisemitje žel6, sklicujoč se na zakon, da bi se volitve vršile še ta mesec, liberalci zopet pritiskajo vlado, da bi volitve razpisala v septembru, ko bodo njihovi prepeličarji večinoma že iz kopališč in zabavišč na deželi. Zadnja „Reichspost" zatrjuje, da rok za volitve še ni določen, a skoraj gotovo bodo volitve razpisane začetkom septembra. Liberalci na Dunaju že zgubljajo upanje, da si pribori večino v mestnem zastopu, vsled tega velika potrtost v vsem liberalnem taboru, kajti Dunaj je bil za liberalce najtrdnejši temelj delovanja. Ce tu zgubč tla pod nogami, sesuje se vsa stranka, kar pa moramo želeti z državnega in ožjega narodnega stališča. Socijalno - demokratično gospodarstvo. V Hamburgu so ustanovili ondotni socijalni demo-kratje velikansko pekarijo, ker so s tem menili klubovati drugim takim podjetjem, ki so navadno v kapitalističniit propisaia ob lednem z dopolnilno pristi.jbin» tudi gl'ba. Rekurzom se ui ugodilo in tudi upravuo sod.šče je pritožbo neutemelieuo zavrnilo. Dunajska zbornica se je obrnila ua visoki ministrstvi za trgovine in finance s prošuio, da bi se potrebno vkreuilo, da bi se § 24. omenjenega zakona v tem smislu premen'1, da bi se moralo na vsak, od stranke doprinešen dokaz ozirati in da bi finaučna oblastva če le potem, ko se je ta dokaz dovršil, odločevala, (e ima veljati ali ne. Ker bo pa premembo te postavne določbe najbrže še le po daljšem času moč doseči in z ozirom na to, ker, kakor je iz zgornje razlage razvidno in kakor je visoko upravno sodišče priznalo, § 24. prepušča fi lančnim oblastvom popolno svobodno presojo dokazov, se je dunajska zbornica obrnila na imenovani ministerstvi z nadaljno prošnjo, da bi se delovalo na to, da finančna oblastva dtbe iz višjega mesta navodilo, da v tak h slučajih postopajo s strankami uslužneje in jim ne jemljejo mogočnosti, v § 24. omenjeni dokaz zares doprinesti, ker, če bi tako navodilo izdalo vis. c. kr. fiuančno ministerstvo, bi bila nevaruost, ki tiči za kupčijstvo v § 24. zak. z dne 8. marca 1876, oziroma v porabi tega zakona, odstranjena. Ker je ta prošnja utemeljena, predlaga odsek: Čestita zbornica naj se z jednakima prošnjama obrtne na visoki c. kr. ministerstvi za trgovino in finance. Zbornični svetnik Karol Luckmann podpira odsekov predlog in priporoča, da se vsprejme še nastopni nasvet: Zbornica naj se obrue na vis. c. kr. ministerstvi za trgovino in finance s prošnjo, da se v krajih, kjer ni c. kr. davčnega urada, pooblaste c. kr. poštni uradi, da smejo prekolkovati iz inozemstva došle menice, nakaznice in čeke. V krajih, kjer imajo in-dustrijci promet z inozemstvom kakor na Jesenicah, Javormku. v Kropi, na Savi, v Kamnigorici, je to posebno potrebno. Industrijci dobe v plačilo menice, nakaznice ali čeke in stranke, predno jih morejo rabiti, morajo prej na menice potrebne kolke prilepiti in te davkariji obliterovati dati. To provzroča stroške in s tem se trati čas. Stranka ne more razpolagati s svoto in ima še izgubo pri obrestih. Kolek za čeke ali nakaznice znaša večkrat le 5 kr.. trateuje časa in obresti pa provzročajo večkrat več goldinarjev škode, ne glede na to, da se z zneskom ne more razpolagati. Pri glasovanju se v«preimeta ooa <>re( • 11» i. 7 avgusta (Nova stolica na ljubljanskem bogoslovja.) C. kr. naučno ministerstvo |e na tuka|snem bogoslovju vstanovilo siolico za fundamentalno teologijo in to mistično filozofijo. podplati, ki se vlože v obuvalo. Ti podplati se pa najložje napravijo v dveh izvodih, — jeden za levo in drugi za desno nogo — iz jednega lista, „N. N.", ker je njegova oblika povsem primerna. Vsak list tega časopisa treba je štirikrat upogniti in na sredi pretrgati. Taki podplati se pa morajo menjavati vsako jutro. — Izvrstno priporočilo, ker si mora do-tičnik naročiti več proizvodov, ako se hoče ravnati po tem navodilu. *V N e a p o 1 j u. Anglež pride na svojem poto vanju po Italiji v Neapel ter si tam najame vodnika, da ga vede na znamenit ognjenik Vezuv. Ko prideta iz mesta in vidita pred seboj goro, vpraša Anglež vodnika: .Kajne, to je Vezuv ?J ,D», gospod," odgovori vodnik. .Prosim vas, povejte mi, ob kateri uri pa zopet začne bljuvati?" * Pred sodiščem. Predsednik: .Zatoženi ste, da ste hoteli ulomiti vdržavnozborsko poslopje. Kaj imate odgovoriti na to?" .Nič druzega ne", gospod sodnik, „uego to, da aem hotel še jedenkrat otvoriti državni zbor". * Ugoden predlog. Dva voznika sedita v krčmi pri vrčku piva. Ko sta si odkrila vsak svoje težuje, pravi prvi svojemu tovarišu : .Ti, narediva stavo, kdo itmej naju več spije." .Tega nečem," mu odgovori drugi, .ampak drug predlog: jaz pijem in ti plačuješ; kdo bo najdalje zdržal." Profesorjem te stolice je imenovan č. g. dr. J a n e z Ev. Krek, ki je bil že sedaj docent filozofije na tem zavodu, (Umrl) je sinoči v Mekiuab po dolgi in mučui bolezui c. kr. vladui tajnik iu voditelj okr. glavarstva v Črnomlju g. Josip R i h a r, v 39 letu svoje dobe. Blagi pokojnik, ki je v najlepših letih zatisuil na veke oči, ie bil — to smemo naravnost nagla-šati — žrtva svojega poklica. Marljiv kakor bučela je bil kot dijak na srednjih in višjih šolah; kot uraduik je bil vesten, rekli bi, prevetren, kajti delal ie, kar je uam večkrat potožil, tudi za druge, katerim delo ni šlo rado izpod rok. in tako si je pri delu nakopal bolezen in prezgodnjo smrt. Blag je bil njegov značaj, dičili sta ga skromnost in Ijudo-miiost, in kar je še več: svojega verskega in narodnega prepričanja ni se bal kazati. Iskal je zdravja na otoku Krku in zadnji čas se je preselil k svojemu bratu v Mekine, kjer ga je strla kruta smrt. Bog mu daj večni mir in pokoj, nam pa več takih uradnikov ! (Sprememba vredništva.) Včeraj je naš glavni vrednik, č. g. Andrej Kalan, za nekaj časa odpotoval. Z današnjo številko je prevzel odgovorno vredništvo g. Ivan R a k o v e c. (V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji) je bilo v preteklem mesecu 87 bolnikov, od teh je ozdravelo 39, zdravje se zboljšalo 12, umrli so 4, neozdravljen se je odpustil 1. — Ker čujemo, da letos tej za Dolenjsko prepotrebni bolnišnici dohajajo le neznatne podpore, — prosimo usmiljena srca, naj se spominjajo pri svojih darovih revnih dolenjskih bolnikov. (S Svetja pri Medvodah) 5. avgusta: V nedeljo 4. avgusta popoludne ob 4. uri se je zbralo nad 300 ljudi, večinoma posestnikov, v naši vasi, da so poslušali zelo zanimivo predavanje gosp. okr. živinozdravnika iz Ljubljane, Falekovskyja. Gospod živinozdravnik nam je podal v resnici prav veliko dobrih in koristnih nasvetov in naukov glede živinoreje in domačega zdravljenja živine. — Županstvo mu zato izreka v imenu cele občine, kakor tudi vseh poslušalcev najtoplejšo zahvalo. (Iz Mokronoga) se nam piše: Naša čvetero-razredna ljudska šola je sklenila šolsko leto dne 30. julija. Običajnega tiskanega ^letnega poročila" letos šola ni izdala radi tega ne, ker je lansko vsled slike mokronoškega trga ia obširnega spisa veliko veljalo. S tem so se prihranili šolski občini oni novci, ki so se lani preveč izdali v ta namen. Začetkom šolskega leta je bilo 313 šolo obiskujočib otrok (s ponavlialci vred); med letom jih je umrlo 11; koncem šolskega leta je pa bilo 307 otrok. Z.i višji razred oziroma oddelek je bilo v vsakdanji šoli sposobnih 126 nesposobuib pa 99 otrok; ne-izpr*š»u>h je ostalo 9 otrok. Na te| šoli so poučevali p leg nadiičite.lja in >oditelia še jeden verouči-telj, jeden učitelj in dve učiteljici. S pouavljaluo šolo je bil v zimskem tečaju v zvezi tudi kmetijski tečaj po jeduo tedensko uro. Kakor pet let poprej tako so dobrotniki in podporniki „šularske kuhinje" tudi letos s svojimi mesečnimi doneski pripomogli, * Ž e zaseden. Oče kara svojega sina, ker je tako slabo dovršil šolsko leto. „Ti lenuh, torej si zopet zadnji v razredu. Ali mi ne moreš jedenkrat narediti tega veselja, da bi bil na prvem mestu ?" Sinček pa jokaje odgovori: .Prvi prostor je že zaseden !" * Dober migi jej. Žena: nLjubi možiček, daj ee vender naslikati, kadar bodeš imel priložnost." .Cemu vender?" .Samo zato, da te bodem večkrat videla, ker te ni nikdar doma." *Bogat dijak, kateremu ni potreba hoditi f dijaško kuhinjo, je Wal. S. Hobart, slušatelj Mar-vudskega vseučilišča v Zveznih državah amerikanskib, kajti njegova mesečnina znaša 100 000 gld. * P r e m e te n s i n ček. „Cigav si dečko?" .Očetov!" „Kako se pa zovejo tvoj oče?" „Tako, kakor jaz i" .Kako te pa kličejo k jedi ? Neko ime imaš vendar le I" .K jedi me nič ne kličejo, ker že čakam pri mizi." ♦Zapozneli igralec v kavarni: .Natakar, koliko je že ura?" .Ravno polnoč je odbila." „No, tega bi si ne bil mislil, da tako naglo čas pohaja! Moja soproga me čaka doma s kosilom". — Gospa kara slikarja, da jo je naslikal preveč staro. .Da milostna, tako delam veduo, ker potem ostanejo slike dalje časa podobne*. da je dobivalo v hudi zimi opoludne 59 vnanjih otrok gorko jed. Ta lepa, koristna in dobrodelna naprava pospešuje vrlo dobro in redno šolsko obiskovanje. — V ta namen so darovali: Visokorodni g. baron Ludovik Berg 4 gld. 50 kr.; gospod Ivan Deu 50 kr.; gospica Amalija Donati 1 gld. 50 kr.; g. Jožef Errath 1 gld. 50 kr.; gospa Jožefa Hočevar s Krškega 9 gld.; gospica Ludovika Košenini 90 kr.; gospa Marija Kummer 2 gld. 40 kr.; gospa Marija ModriBjak 2 gld.; gospa Otilija Pfeiferer 3 gld.; g. Frančišek Penca 50 kr.; gospa Jožefa Pogačar 2 gld.; gospa J. Putschnik 1 gld. 70 kr.; gospa Marija Ravnikar 1 gld. 50 kr.; č. g. Jan. Rihtaršič 6 gld.; g. Jože Rohrmann 2 gld.; gospa Amalija Rosina 4 gld.; gospa J. Sbil 3 gld. 50 kr.; gospa Roza Šircelj 1 gld. 20 kr.; gospa Neža Tekavčič 80 kr.; gospa Terezija Tomschitz 10 gld.; gospod Karol Tomšič 2 gld.; č. g. Janez Virant 4 gld.; g. Edvard Vohinc 1 gld. 50 kr.; gospa Mar.Wudia 2 gld.; moštvo si. žandarmerijske postaje 50 kr.— Hrano 80 dajali: Gospa A. Bizjak 2 otrokoma, gospa M. Oirar 1 otroku, gospa K. Jeriček 1 otroku, gospa gospa F. Ktžičuik 1 otroku, gospa M. Majcen trem otrokom, gospa R. Majcen 2 otrokoma, gospa J. Pa-novič 2 otrokoma, g. Fr. Penca 1 otroku, gospa A. Pleteršek 2 otrokoma, gospa Fr. Povše 3 otrokom, gospa J. Sirk 2 otrokoma, gospica C. SimončiC 2 otrokoma, gospa R. Sircelj 1 otroku, gospa N. Tekavčič 1 otroku, gospa J. Tomšič 1 otroku, g. A. Tratar 3 otrokom, gospa J. Umbergar 1 otroku in gospa M. Zupančič 1 otroku. — Za .narodno šolo" so darovali: gospica A. Donati 50 kr., gospa V. Rosina 2 gld. in g. nadučitelj 50 kr., za kar je šola dobila mnogo raznega šolskega blaga za revno šolsko mladino. — Vsem tem blagim dobrotnikom in pod-pirateljem šolske mladine bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala: Bog povrni! Bog jih ohrani od prvega do zadnjega še nadalje naklonjene ubogi šolski mladini! —r. (Iz Nove Oselice.) Leto 1895 si bodemo gotovo vsi dobro zapomnili. Po zimi bil je sneg tu visok — 1-89 metra, zmerjen na mojem dvorišču, ne morebiti v kakem zametu. Strašna je bila noč od 14. do 15. aprila, ko so se gibali temelji zemlje. Poškodovana je bila tudi tukajšnja župna cerkev sv. Janeza Nep. Komisija je določila šest do sedem vezij in nov šipovnik, kar je že vse dodelano in tudi sicer popravljeno, kar je bilo potrebnega. Bolj nego ta nezgodna noč prestrašilo me je jutro 5. avgusta. Ravno za župniščem treščilo je zjutraj v drvarnico, krito s slamo. Da ni začela goreti in ob jednem tudi hlev — obvarovati bi bilo nemogoče župnišče in v največji nevarnosti bila bi farna cerkev — zahvaliti se je sreči v nesreči, da je bilo vse od strašnega naliva namočeno, da strela ni imela svoje ognjene moči. Pokazala pa je vendar svoje sledi. Zaroda kokošjega, kar ga je zbežalo pod streho, je usmrtila 23 komadov, lepo število; precejšnji koš ubite kuretnine, dobro namerjen, bil je lisicam od-menjen za južino. (Iz Hrenovic) 5. avgusta: Nocoj zjutraj ob l/,2. uri treščilo je v hlev posestnika Janeza Santelj v Goričah in najedenkrat je bilo v ognju vse njegovo poslopje in hlevi njegovega soseda Turka. Ljudje iz bližnjih vasi so prihiteli pomagat, Hruševci prišli so z brizgalno, tako tudi Krašani in delali so za žive in mrtve, da so ogenj če tudi z velikim naporom omejili. Vse je pomagalo, kar je kdo mogel, kazala se je v resnici v djanju krščanska ljubezen do bližnjega. Marsikateri je tvegal svoje življenje, le da bi svojemu bližnjemu pomagal. Toliko britkeje pa nas je presenetilo obnašanje načelnika postojinske požarne brambe. Ko je že ogenj kolikor toliko po-jenjeval, prišel je z nekaterimi tovariši. Prav razveselili smo se nove pomoči, pa zmotili smo se. Gosp. načelnik mi pravi kar naravnost: .Danes smo pokazali hvaležnost hrenoviški županiji. Pri 13 požarih smo že gasili — pa nikoli nam županija ni hotela nič stroškov povrniti, danes smo pa pustili brizgalno svojo v Hrašah. Na vprašanje, kaj se je le iz nesrečnih prišel norčevat — odgovori, da mora svoje orodje, namreč hraško brizgalno, nadzorovati. Potem, ko je šfl Hrašane dobro ozmerjal, čemu v tako nehvaležno vas, kakor Goriče, hodijo gasit in jim zažugal, da bodo 20 gld. kazni plačali, jo je popihal — zakaj prevroče mu je postalo, ko je opazil, kako razjarjeni so ljudje zavoljo obnašanja njegovega. Ker je ta gospod sicer pristaš zavedne nilrodne stranke, sem radoveden, bo li .Slov. Narod" tudi tega tako hudo prijel, kakor je zadnjič gosp. kanonika pošto-jinskega zavoljo tistega pogreba in če bo .Rodoljub" ki tako rad kakega duhovna slabosti raznaša, tudi za tega gospoda iuiel kako ostro besedo. Pa pustimo to. Oba gospodarja, katerima je škoda naredila več ko 6000 gld. škode, sta vsmiljenja vredna. Zavarovana sta pač — a zavarovana pri „Siavijiy, katera se je pri nas I. 1889. umazano pokazala. Obema tema revežema pogorelo je tudi dne 26 julija 1889 in zastopnik .Slavjje" jima je hotel vsak ogorek, kateri je še ostal, vmčuniti. Tako jednemu vsa osmojeua in ogorena hišna vrata, katera je za prvo silo vender le še nataknil, drugemu pod. ua katerega je žerjavica padala, p» vender do čistega pogorel ni. In tako bo, bojimo se, naredila „Slavi|au tudi sedaj. Graška vzai. družba pa se je bila pri nas vsaj I. 1889 prav kulantno pokazala, škodo je vso povrnila, ne glede na to, če je kak ogorel tram še ostal ali ne. Rad bi reveža priporočil vsmiljemm srcem — a kaj, saj imajo tako v Ljubljani iu okolici obilo pomuči potrebnih. Nt sv. Rešme Telo popoludne blagoslovili smo tu tri podobe, namreč Lurške Matere Božje, sv. Antoua puščavnika in sv. Alojzija, zadnji dve smo slovesno peljali v Landol, kjer smo jih p >8tavili v cerkev sv. Nikolaja. Napravil jih je is cementa g. Josip Grošeli v Selcih prav lepo. Od dne 21. do 30. junija vodila sta čč. gospoda patra Doljak Franc in Jakob Verhovec iz družbe Jezusove sv. misijon. vdeležba je bila posebno proti koncu prav obilna. Obhajanih je bilo 2550 vernikov. Na sv. Petra in Pavla dan smo imeli procesijo s sv. Rešnjim Telesom, toliko ljndij je bilo pri procesiji, da morebiti še ne toliko, kar hrenoviška fara obstoji. Pokazalo se je tudi uovo nebo (bal dahin), katerega je preskrbela gosp. Ana Hofbauer v Ljubljani v vsej svoji lepoti. Po sklepu sv. misi-jona so prišli občinski možje z obema velikima županoma načelu se gg. patrom zahvalit za trud, ka terega so z nami imeli in za lepe nauke, katere so nam dajali. Dne 9. julija bila je v Hrenovkah kanonična vizitacija in g. župnik hrenoviški je v družbi jeduajsterih sodubovuov, mej njimi 5 bivših in sedanjih kapelanov gledal ,Abrahama". Letos smo si hoteli napraviti nove zvonove. Ne vem. če ima še kaka fara na Kranjskem tako slabe zvonove kakor v Hrenovicah. Veliki zvon tehta kakih 13 stotov in je iz 1. 1680 v laškem Vidmu je bil vlit. Manjša dva sta pa še slabeja. Pa šmentani potres nam je tudi pri zvonovih račun zmedel; mislili smo tndi za zvonove prositi pri roiakih, posebno pri nekdanjih duhovnikih in učiteljih hrenoviških, sedaj pa —. Ako bi vender le kdo za naše pogorelce ali pa za zvonove naše tiščal kak krajcar, kar pošlje naj ga ; prav hvaležno ga bomo vsprejeli. (Brzojavna postaja v Begunjah) z omejeno službo se je odprla 5. t. m. (V St. Lovrencu ob Temenici) se je vsled odloka c. kr. ministerstva za uk in bogočastje ziste miz ivalo mesto duhovnega pomočnika. (Občinske volitve v kopeli radgonski.) Dne 4. avgusta t. I. je bil županom izvolien gosp. Ivan Rantaša, njegovim svetovalcem pa Franc Lenartič in Jožef Svetonja. Volilna borba je trajala Čez pol leta ter je naposled vender dobila slovenska stranka venec zmage. (Toča) je po nekaterih vaseh viniške župani je dne 30. pret. m. naredila škode 10.000 gld, (Strela) je 3. t. m. ubila posestnico Mirijo Zarrl. Nienega moža. kateri je bil na njivi je omamila, njun 3-letni sinček pa je ostal popolnoma nepoškodovan. (V Lurd) gre 24. t. m z Dunaja neka družba, med njimi več duhovnikov skozi Iuomost, Buchs Maria E nsiedeln, Genf, Lion ter ostane v Lurdu pet dnij. Nazaj gred6 obiščejo Paray le Mon>al. Potem pa v Švici vsakdo pretrga pot, kjerkoli boče. Cena je z Dunaja v Lurd in nazaj za III. razred 110 gld. Ako bi bilo udeležencev za celi vlak, bi stalo popotovanje le 75 gld. Podpisani se bo romarjem pridružil v Feldkirchen u ali Buchs-u ter vabi Slovence, Bosebno duhovne brate, da bi se mu pridružili ter to nemudoma naznanili, da pošlje imena udeležencev na Dunaj. Popotovanje bi trpelo 14 do 16 dnij. Legat c. in kr. kapelan v Lipici. stile * (Is celovške škofije.) Petdesetletnico mašništva praznuje vč. g. Iv. Majrič, župnik v Saksenburgu. Tem povodom ga je imenoval mil. knezoškof Itn. šk. duh. svetovalcem. — Gosp. K. Sivic ostane v Šmarnu ; na mesto njega grč č. g. Al UmUuf za kaplana v Volšberk. (Is Celovca), dne 5. avg.: Namestnikom žu pana je izvoljen z 21 glasovi od 24 I. Neuner, ki prej ni hotel sprejeti te časti, ker je bil pri prvem glasovanju dobil le 14 glasov. — Kap je zadela dne 2. t. m. v neki tukajšnji gostilni 43-letnega odv. pisarja J. Pečnika. Obležal je takoj mrtev na tleh. — Odbor kor. hranilnice v Celovcu je sklenil, da bode začenši s 1. januv. 1896 znižal obresti hip. posojilom ua 4'/» odstotkov io hran. vlogam na 36/10 odstotkov. (Koroške novice.) Utonil je dne 21. julija v Smartnu na Tbolici pri kopanju llletni pastir M. Umšaden. Slovensko planinsko društvo je zaznamovalo pot od Liubelja do Bleda. Pot vodi najprej do Zelenice, odkoder je krasen razgled, in od tod h kranjskim kočam ter na Bled. — Osnovala se je zveza koroških zasebnih uradnikov. Pravila je deželna vlada že potrdila. — Hišo za turiste na Vel. Zvoniku je letos obiskalo že 1234 tujcev. * # * (Amerikanske novice) V britski Kolumbiji razsajal je gozdni požar okoli mesta Victoria, kier imajo spravlianega nitroglicerina 80.000 funtov. Vse prebivalstvo je bilo v strahu, če pride požar v mesto. — Odbor okrajuih zastopnikov sklenil je, da se od mesta „P.leiz" odloči poseben del mesta, ki naj se imenuje „Buh", p> dobro znanem misijonarju duhovniku veleč. I. F. Bubu. ki je sedaj generalni vikar v Duluthu. — V Leadulle je bil umorjen F. Bukovic iz Nestoplevasi, fara Semič na Dolenjskem, in sicer je bil ustreljen od ueznanega zločinca na pragu lastne hiše. — Letina je v Ameriki letos prav dobra in nekateri se zelo pohvalijo. — V mestu Topeka zadel je mrtvoud starega moža tako, da m mogel nič jesti. Živel je brez vsake jedi in pijače 68 dni. * * * (Dar) Za Jeranovo dijaško mizo je daroval neimenovan duhovnik — Poljanec — 5 gld. (Ljubljansko gasilno društvo.) Iz mestnih krogov se nam poroča : Odbor ljubljanskega gasilnega društva je minole dui prejel od nekega nemškega društva z Dunaja večjo svoto „zur Vertheilung an wilrdige und anlasslich der Erdbebenkatastrophe thittig ge-Wesene Mitglifder". Znani nemški kolovodje tega društva pa so doposlani denar razdelili le med člane nemškega kalibra in vse slovenske gasilce so pustili na cedilu. To strankarsko postopanje ni lepo in zasluži odi čno grajo. Dotični gospodje vedno nagla-ša|o, da je društvo na »nevtralnem stališču", in vendar pri vsaki priliki kažejo nemškutarsko zagrizenost, dasi iščejo podpore tudi od narodnih zastopov in krogov. — To je breztaktnost. ki more škoditi društvu. — Take razmere so pač mogoče le v Ljubljani ! (Dve baraki) bode zgradila južna železnica na Reseljevi cesti, v katerih bodo prezimovali železnični delavci. (Mestna ljudska dvorazreduica na Barja) je bila minoli mesec dozidana, postavljen je tudi že strešni stol. Ob ugodnem vremenu bode poslopie povsem pripravljeno do prihodnjega šolskega leta. — Te dni podirajo poslopie vojaškega preskrbova-lišča. Doslej še ni gotovo, ali bode vojni erar mestni ibčini odstopil ta prostor za primerno ceno. Kakor čujemo, ie zahtevana cena naravnost pretirana, osobito z ozirom na sedanje pomanjkauje denarnih sredstev. (Ponočni izgredi.) Skoraj vsaki dan mestna policija zasači nekaj ponočnih razgrajalcev, ki popivajo po zakotnih krčmah ter pozno v noč kričč po mestu. Pretekli ponedeliek zvečer je bila na Karlovski cesti divja robuka. Ob 11. uri sta mestna stražuika S tar in Suhadobnik v krčmi št. 19 opozorila krčmarico, da je ura 11. iu treba i;ostiln> zapreti. I. Snoj iz Lip, Jakob Skrabu in Fran Trček iz Črne vasi so se dlje časa upirali, iu ko pridejo na ulico, prično kričati. Na večkratni opomin redarja hočeta vse tri odvesti v zapor. Pr čel se je boj, pri katerem je bil stražnik Sitar zelo pi ŠKodovan. a tudi Trček s sablio ranjen na roki; Skraba je ubežal. Snoja so zaprli. Vsi trije razgrajalci so ovadeni sodišču. (Razpisane službe.) Davčno ravnateljstvo za Kranjsko razpisuje 4 mesta davčnih ofici'-jalov z letno plačo XI razreda. Služba diur-nista je razpisana pri c kr. sodišču v Kočevju. (Policijska kronika.) Od ponedel ka (5.) do torka (6 t. m.) aretovala je mestna policijska straža 5 oseb : 1 zarad hudodelstva javnega nasilstva, 3 zarad razgrajanja in kalenja ponovnega miru in 1 zarad pre-topka železniških predpisov. Tatvina se ni policiji ta dan nobena prijavila. (Popravek.) Č. g. Leopold Picigas je katehet v Idriji, ne v Ljubljani, kakor se je včeraj po pomoti poročalo. Društva. (Družbi s v. Cirila in Metoda) so od 20. junija do 20. juliia t. 1. darovali: Neimenovan domoljub iz Idrije 100 gld.; si. ženska podružnica v Pnačini po gosp. tajnici Alojziji Mozetirt 100 gld. S tem dar^m je postala si. podružnica vrlih rudo-Ijubkin že v drugo pokroviteljica naše družbe. Iz Postojine je poslal blag. tamošnje podružnice g. G Pikel 42 gld 50 kr.; 19 gld. je udnirie, 10 gld. ustanovnine požrtvovalnega g, poš l »telja, drugo je Ciril - M-todiiski dar. Darovali so: Preč. g. dekan in častni kauonik J. H.ifstetter 10 gld., č. gosp. kaplan J. Brešar in Božidar Seber po 1 gld., Kg. F. Gaspari, R. Seber, S. Primožič, M. Seber in I. Ružička po 1 krouo. — Velč. g. J. Virant, župnik v Mokronogu je poslal 22 gld. 50 kr. udnine ta-mošnie podružnice in 5 gld. kot dar g. nadučtelja A. Pavi-iča iz St Ruperta, mesto venca na grob r»inemn bratu J. Pavčiču, nadučitel u v Lašičah. — Gosp. Autou Trevn iz Jesenic je poslal 10 kron namesto venca ua grob gospe Alojzi|e Jeglič, c. kr. davk*rja v Idriji. — G. F. Habjamč pri gosp. Jurai v Ptuju je daroval 2 kroni kot Cril-Metodijski dar. SI zadnji zah.ali zuamovani donesek 10 gld., ki jih le poslal gosp. Avgust Drukar, je bil nabran v nabiralniku pri g. Golarju v Krauju, oni dar 8 gld., ki jih je poslal g. dr. Vilfan iz Radovljice, pa v nabiralniku pri g. Fr. Kunstelju v Radovljici — Prisrčno se zahvaljujoč požrtvovalnim darovalcem jav-liamo slo en*kemu občinstvu, da bode odslej d r u ž-bino blagajništvo priobčevalo izkaze družbi došlih daril vsaki teden v obeh Lublianskib dnevnikih, vsakih 14 dnij pa v časnikih : Novice, Edinost, Mir in Domovina, ki so doslej dolgo vrsto let prinašali vse vodstvene družbine zahvale in s tem družbi posebno veliko koristili. Priobčevalo pa bode družbino blagajništvo darila v dnevnikih vsaki teden, da darežljivi domoljubi in požrtvovalni pošiljatelji tem preje zsedo resnično prejetev doposlamh darov in njih vzgled tem preje vzbudi posnemalcev. V to pomozi Bog! — Zahvaljujoč se zvestim darovateljem in našemu vrlemu časopisju, prosimo še krepkejše podpore v bodoče 1 Vodstvo družbe sv. C rila in Metoda. Telegrami. Dunaj, 7. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjev odlok z dne 5. avgusta, vsled katerega se razpusti gališki deželni zbor in se odrede nove volitve. Išl, 7. avgusta. Rumunski kralj in kraljica sta odpotovala danes v Inomost. Do kolodvora ju je spremil zunanji minister grof Goluhovski. Reka, 6. avgusta. Na lloydovera parniku „Espero" se je vnel ogenj, katerega so pa s pomočjo hidrantov kmalu zadušili. Budimpešta, 6. avgusta. „Bud. Cor." poroča, da se je podal notranji minister Perczel v Išl. Belgrad, 6. avgusta. Poročila o nameravani preosnovi zunanjega ministerstva so popolno neosnovana. Dalje je tudi neresnično, da se je pozval nov sekcijski načelnik. Pariz, 6. avgusta. „Figaro" objavlja pogovor z nekim višjim častnikom, ki trdi, da so po izjavi vojnega ministra pretirana poročila o zaprekah, ki se stavijo vojakom na Madagaskarju. Minister meni, da bodo vojaki lahko dospeli pred jesenjo v Tanarivo. Bruselj, 6. avgusta. Poroča se, da bode predložil vojni minister Brassine zbornici načrt zakona o vojni preosnovi. V tem načrtu se zahteva pomnožitev armade, kar pa zbornica radi ogromnih novih stroškov ne bode tako naglo odobrila. Kaesel, 6. avgusta. Danes se je vršila velika slavnost v spomin bitke pri VVortu. Slavnosti se je udeležila cela posadka; zastave in topovi so bili okrašeni z nebrojniini venci. Hongkong, 6. avgusta. Danes po noči so pokopali trupla pri Ku-čengu umorjenih kristijanov. Govori se, da so izvršili roparji v bližini Fu-ču-a zopet nove napade. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzornih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-■vlla od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, kriiasta. vzorSasta, dimasti itd. (ok. 210 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne ln oarlne proato na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni po to v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 c. In kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-10 3 Umrli so: V bolnišnici: 8. avgusta. Neža Valjaveo, delavka, 19 let, jetika. 4. avgusta. Marjeta Pirnat, gostija, 82 let, črovesni katar. 5. avgusta. Andrej Pogačar, delavec, 42 let, oedema cerebri. Tujci. 4. avgusta. Pri tUonn : Zirinn, Engelbrecht z Dunaja. — Jenko iz Belgrada. — Medved iz Maribora. — Dugulin iz Ajdovščine. — Christl iz Žatca. — Zavodnik iz Žužemberka. — Krieger iz Gradca. — Kern iz Linca. — Rismando iz Rovinja. — Preue iz Prage. — Kazančič iz Zagreba. — Struppi, Benco, Simoni, Doff-Gotta iz Trsta. — Dejak iz Pulja. — Schwalb iz Novega Jičina. — Hilty iz Zagorja. — Gircljan iz Gorioe. Pri Maliču: Schreiber, Bober, Geiringer, Resch z Dunaja. — Apreut iz Bazovice. — Klobučar iz Trebnjega. — Bloch iz Prage. — Radi s Štajerskega. — Tonncich iz Trsta. — Globočnik iz Kranja. — Jandani iz Pariza. Pri avstrijskem caru: Babuder, Bolle iz Trsta. — Pečnik iz Kamnika. Pri Lloydu: Parth iz Sangerberg-a. — Willher iz Gradca. Tržne cene v Ljubljani dne 7. avgusta. gl- kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 6 50 Špeh povojen, kgr. . — 6 d Rež, „ . . . 5 30 Surovo maslo, „ . — 80' Ječmen, „ . . . 5 30 Jajce, jedno . . . — 8. Oves, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . e — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — b2 Koruza, „ . . . 6 — Svinjsko „ „ . — 70 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . 11 — Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 11 _ Golob..... — 15 Fižol, ., . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 70 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 1 78 Mast, „ . . _ 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 40, Špeh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 5 — Meteorologično poročilo. c ca O Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 6 9. zvečer 732-8 17.4 si. zah. jasno 7 7. zjutraj 2. popol. 733-9 7338 13 8 19-8 si. ssvzh. sr. sever oblačno del. ja3no 00 Srednja včerajšna normalom. 480 1-1 Prijateljem in znancem naznanjamo užaljeni vest, da je Bog v svoji nerazumljivi modrosti poklical v boljši svet gospoda Josipa Rihar-ja, o. kr. vladnega tajnika ln voditelja okrajnega glavarstva v Črnomlju, bi je v torek, dne 6. avgusta, ob 8. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, prejeraši večkrat sv. zakramente, v 39. letu svoje dobe, mirno zaspal v Gospodu. Pokop drazega rajnkega bode v četrtek, dne 8. avgusta, ob 10. uri zjutraj na pokopališču v Me-kinah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več župnih cerkvah. Drazega pokojniki priporočamo v molitev in blag spomin. V M e k i n a h, dne 6. avgusta 1895. Julija Rlhar roj. Hagyar. soproga. — Irma, hči. -- Uršula, mati. — Frano, Leopold in Matevž, bratje. — Marija, sestra. Eksekutivne dražbe. Mihaela Habjana iz Mal. Vrha (terjatev 470 gld.) posestvo (4900 gld.) dn6 24. avgusta in 25. sept. v Ljubljani. Jos. Lavričevih naslednikov iz Grad. Lazov (radi terjat »e 200 gld.) posestvo (2970 gld ), pritiklina (5 gld. 85 kr.) in zemljišče (400 gld.) dne 27. avgusta in 27. sept. v Litiji. Andreja L u ž a r j a iz Lahinje posestvo (721 gld.) dne 6. sept. in 9. okt. v Črnomlju. Jos. Letnarja iz Suhadol posestvo (4605 gld., 160 gld. in 150 gld.) dne 21. avg. in 21. sept. v Kamniku. Ant. V i r a n t a iz Nov. Mesta posestvo (14.400 gld.) s postavno pritiklino dne 16. avg. in 20. sept. v Novem Mestu, Pr. H e r z o g a iz Ravnega zemljišča (120 gld ) dne 24. avg. in 25. sept. na Krškem. Jož- S i n j u r j a iz Dob zemljišča (2906 gld.) dne 22. avg. in 19. sept. v Zatičini. temperatura 17'9°, za 1-7° pod Priporočilo. Gospod Ivan Kres ar, pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta, naredil je za župno cerkev v Pomjanu v Istri novo monštranco Delo je res lino, a primeroma jako ceno. Zato si podpisani šteje v prijetno dolžnost, da vsem svojim sobratom duhovnom po Istri priporoča g. Kregarja za vsa cerkvena enaka dela. Saj v Istri in v Trstu nimamo moža te stroke, ki bi bil naš, toraj držimo se tudi v tem slučaju načela: „Svoji k svojim !'' 13****************K Največja izbera najboljše kakovosti $ srajc za gospode, ovratnikov, manšet. Josip Tomšič, župnik v Pomjanu. Najnovejše raznobarvne kravate, srajoe za hrlbolazoe, prof. Jager-perllo. obuJkl(Socken), mrežasti telovniki, žepne rute, najraznovrst-nejše rokavloe itd. 412 9-6 b po najnižjih cenah "•H v trgovini z lišpom, modnim blagom in drobnino K. Reeknagel v LJubljani, Mestni trg št. 24, nasproti rotovžu. Konjski cvet (pomnoženi restitucijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm Milna klm za živino, za konj'e rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-iioni večinoma po hlevih, ako živinče ne more Jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 25 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. M ■^Silli. domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj, naši naročniki in čitatelji Slovenca" blagovolijo uvaževati, WMmMMWmWM Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld, nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. TJradne Ci in trgovske s firmo priporoča KAT'. TISKARNA! v Ljubljani. Josip Tomec j s usnjar in zaloga usnja ;: v Ljubljani Streliške ulice £ J priporoča preč. duhov- ;5 ;; ščini in slav. občinstvu i: J trpežno doma strojeno j; usnje za vsakovrstno :! porabo, po Dizki ceui. S 5 3 ■ .. ■ i................... ■ ■ 0! 0 t 01 0 iš 01 o t 0" opcooccooooocoooooooocoooooooo tancm Urne z » o najboljše kakovosti, dobiva se pri 3. Q Melti ^ "-"S tovarna za firnež G*-" 5 Q v Ljubljani, Sv. Pcti-a cesta. ° A llustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za 2. ^ dom zastonj in franko. i P V SV Prodaja na debelo in drobno. Q oc>oooooooooooooooooooo i Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 [j se priporoča v najkulantnejše izvrševanje [j] i vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor i | modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. | If JT Cono niiBke. "**_... | Valentin Aocetto m zidarski mojster » v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna poprav-ijanja, vzidavanja in postavljanja lončenih Sledilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. ia Janez Dogan mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. | Matija Horvat f 5 čovljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra cesta 32 ^ 6 priporoča so pročast. duhovščini in slav. občinstvu £ £8 v naročanja raznovrstnega ££ gc obuvala 'Bs L •J katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga 39 od najpriprostejše do najflnejSo oblike. 86 Valentin Subie podobar ln pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklh del z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC 5 kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko J priporoča se prečast. duhovščini in slav. J občinstvu za izdelovanje _ kipov iz lesa in kamena. novih $ J oltarjev iz lesa in marmor-cementa J Sv vsakojakera slogu; dalje v prenavljanje Š starih oltarjev in drugih predmetov /.»g»- { tavljajoč kar namatačnejšo i/.vršitev in nizko, delu primerno ceno. - JE£L «» 4f 9 svečar v Gorici, Voščarna Prodajalnica Solkanska cesta 9, Goapodska ulica j priporoča veleč, duhovščini, oerkv. oskrb-1 ništvom ter si. občinstvu garantirene pristne , čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za i pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ' ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, J okrašeni in preprosti po najnižji ceni. wvvvwvv«A^wvvvwvvww IAAAA.A.A0AAAAi Alojzij Zor man trgovina z moko v Ljubljani, Florijuuske ulice št. priporoča vsakovrstno moko po različni' ceni. otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago-, tavl.ia uljudno postrežbo. ivvvvv Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Mcnjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras >Vien, I. Bezirk, tefansplat* Nr. 11, Partcrre želi se takoj ali s 1. septembrom v najem vzeti. Ponudbe pod »skladišče" upravmštvu tega lista. 473 3-2 ti s pohišno opravo se odd& v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 3, v III. nadstropju, iu sicer 2 prav prijazni, zra5ni in svetli sobi. Več o tem se izve istotam. 477 3—3 St. 7103. 479 3—1 oddal Razglas. Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni delavnici 50.000 do OO.OOO ukoreničenih cepljenih ameriških trt in sicer za bela vina: kraljevina, beli burgundec, zelen, grganja . rulandec, rizling italijanski, moslavina, rudeči španiol, zelenika in plaveč; za črna vina: portugalka, modra frankinja, črni burgundec, črna lipovščina in lovrenček. Trte se bodo oddajale po 7 (sedem) gld. za sto (100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojih vboštvo je dokazano po izjavah županstva. Vinogradniki, kateri žele kupiti trte ali jih dobivati brezplačno, naj se zglasč pri svojih županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najdalje do 15. septembra t. 1. ter naznanijo, ali in koliko sveta že imajo pripravljenega za nasaditev trt, koliko trt, katere vrste iu ali jih žele dobiti že jeseni t. 1., kar najbolj kaže, ali še-le spomladi 1. 1896. Županstva in kmetijske podružnice morajo potem vse prošnje predložiti deželnemu odboru najdalje do 30. septembra t. L, ker se na pozneje vložene prošnje ne bode oziralo. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 27. julija 1895. China Serravallo z železom od najslovitejSih zdravniških autoritžt, kot: dvorni svetnik profesor dr. Braun, dvorni svetnik prof. dr. Drasche, prof. dr. dvorni svetnik vit. pl. Krafft-Ebing, prof. dr. Nlonti, prof. dr. vit. Mosetig-Moorhof, prof. dr. Neusser, prof. dr. Schauta, prof. dr. Wein-lechner, najboljše priporočen. Nepogrešljiv za oslabele in prebolele. Slast pospešujoče sredstvo utrjuje živce, zbolj-šuje kri. Srebrne kolajne: XI. medicinski kongres v Rimu 1894. IV. farmacijski in kemijski kongres v Napolju 1894. Zlate kolajne: Razstave: Benetke 1894, Kiel 1894, Amsterdam 1894, Berolin 1895. Nad 300 zdravniških laskavih ocen. ferruginosa 1 Fcbbr if u go -Rir ns t ifc u t n t P i. jftUorjnitnlaS*«*^ t:rti:nciBuLi C^^r.i« ^rJijTjrjbtltl iJtfttA i^ditkl aZina.^ uiuum (g,i mui/. Kmai&PMALLo To rr; IRltSJi-j To odlično okrepčujoče in oživljajoče sredstvo jako radi uživajo radi prijetnega okusa osobito otroci in ženske. Dobiva se v steklenicah po litra a gl. I 20, in liter i gl, 2 20 v Ljubljani v lekarnah: M. Manletschlaeger, pri zlatem orlu, na Prešernovem tr?u 2, pri lekarnarjih J. Mnjr in Ubald pl. Trnkoczj'. Lekarna SERRAVALLO v Trstu en-gros razpošiljalnica in zaloga medicinskih stvarij. —b Ustanovljena 1848. -t-—497 (23—2) pr Delavke od dopolnjenega 14. leta in višje starosti vsprejmo se takoj za odbiranje papirja. — Pismene ponudbe pošljejo naj se ravnateljstvu papirnice v Gratwein-u pri Gradou na Štajerskem. 472 3—3 jjfcRazlične rastline, Rorenine^ 66 43 luBje in semena Kupuje ijg —1 lasne 9 i Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove nadvojvodinje Štefanije. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. atST Kapljice kanjene na pavolo ln dejane v votel zob takoj i -j olajšajo bolečine. 588 50—39 I usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osobno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustano-vljera 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili, Velespoštovanjem cfina cfflofGauer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1870 Dunajska borz a. Dne 7. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4_J5 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. S&varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka Knlantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba MERCC B" Ulolizeile it. 10 Dunaj, Miriahilferstrasse 74 B. JUT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kuranih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popotni varnosti naloženih (flavnic, izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.