SLOVENSKA BCELA.

M c m «•« oklobrn 1 N 5 O.
Mlad nje rod nar dražji mi je.
Drago mi je jutro belo, Hladi danek, Ijubček zore; Svet povzdravlja ga veselo, Kadar vstaja iz za gore.
Drago mi je mlado leto, Pomladansko nježno cvetje; Glej prirodo krasno, sveto,! Cuj v zelenim ptičie pelje!
Draga si mi li, oj deva! Svit očes in cvet tvoj ličen; Rajsko v teb' se razodeva Duh mladosti, duh devičen.
Drago mi je vse, kar nada Še navdaja, kar ovije Si z dušečim vencem Lada, Vse to, vse to drago mi je.
Časten stopi v sveta sredo: Z »s I a v o" )u, tam z vražnim hrupam, Pred Klijn.no Ije z besedo: »Zdaj na versto pridti upam."
»,,0j le upaj, krepki narod, Niso prazne tvoje nade: Saj sta raj in slava zarod Duha in kreposti mlade.""
»»Kaj ne mogel bi doseči Rod navdušen za pravico, Za lepoto ves goreči, Ves goreči za resnico!""
Ze se vzdiga iz nižine, Na višavo, na višavo , Duh nebeški ga prešine, Ga venčaje z večno slavo.
Al med cvetjem nar krasnej je Pod nebesam je nar veči, — Ker del slavnih seme seje — Narod krepki, mlad , cveteči.
In jez tega sim naroda! — Kaka radost me prebliska, Kak ljubila me osoda, Od veselja serce vriska!
V kterem vre še kri mladosli, Gnavši v slavno ga življenje Ki še vkusil ni mlahko.sti Vkusil pa je navdušenje.
Sin sim Slave veličanske,
Svit nje tudi meni sije,
Rudi upe pomladanske —
Mlad n j e r o d n a r dr a ž j i m i j e!
P1 a n j a v s k i.
Arov in Zman*
(Narodna pripovedka.)
Spisal Janez T e r d i n a.
JSvet Jakob se še ni bližal, vender so bile že njive požele, sfern že omlačena in v podzemeljske skednje pospravljena. Uzrok vsega tega je bil napad Turkov , ki niso nikdar nasiteni leto za letom našo ljubljeno domovino nadlegovali. Prišli so večidel ob novini, ko je bilo tudi pri revni bajtici kaj dobiti. Ljudje so tedej svoje žito popred požinjali, preden se je podkev maometanskih mul še zaslišala. Kavno to se je tudi leta 1528 godilo. Goreče gromade so namreč v kratkem po vsili slovenskih krajnah novico povedale, da se Mehemet Kabdal, eden naj silniših turških vodjev, približuje in da s 30000 divjaki dolensko stran požiga in ropa.
Ko se naval sovražnikov za gotovo poz ve, se vzdignejo po Notranjskem in Gorenskem trume brambovcov kakor vselej, kadar je nevarnost pertila.
Mestjiini Ljubljane dajo pervi izgled serčuosti in domoljubja, tako da je vse vpiranje Turkov zastonj, se v frajma-novi al zdaj v lovševi jami vtaboriti. Gredo tedej dalej in do Save pridšim .«e nova drulial pridruži, ki je od lladec gori privihrala. Ta skupna armada, ki okol 40000 ne vernikov šteje, se zažene v bistriško dolino, da bi kamnek posilila, kamor je navadno zlahtnija iz krajnskega pobegnida in kjer so bili mašili plajši in druge drage cerkvene naprave skor i/, vsega Gorenskega pospravljene.,, To dolino je truma brambovcov varovala, kije bila med Cernučami in Dolom razpostavljena. Tedej se je moralo z orožjem iu bojem predreti. Dva dni in dve noči je praska terpela. Koj pervi dan bi bili kma-lo kristjani premagani, pa mlad slovensk junak Arov po imenu jih je s svojo serčnostjo rešil. Enako osodo so skor drugi dan Turki imeli, pa jih je mladi, poturčeni Bošnjak Zman zopet nadušil. Boj bi se bil tretji dan ponovil, če bi ne bili brambovci, kterih je bilo petkrat menj, odjenjali in se ua višavo potnaknuli, kteri se zdaj, ko je ondi prijazna cerkevca zidana , Goričica al turška gorica pravi. Ker pa tudi to ne zavaruje j gredo še bolj proti goram v terden grad Homec, ki je bil kake pol ure od Kamneka in Mengša na stermein griču, okol kterega je krog in krog bistra in globoka voda tekla, postavljen. Vender zamore v tej terdnjavi le 4000 mož prostor dobiti. Ostali gredo tedaj naprej in se po hosti poleg Kam-
neka razidcjo , kjer se jim dan na dan novi brambovci pridružujejo. Ti junaki so sklenuli Homcu, ko hi se jih le 10000 nabralo, na pomoč in v otelbo i(i, ker se je že naprej vedilo, da bo kahdal ta grad obloge!.	>
Med tem so Turki čez in čez po dolu palili, nektere vasi razsuli, nektere pa, ki so bile bolj vterjene, z davkom obložili. Le Mengeš so prazen najdli, ker so ljudje v rašiške gozde pobegnuli. Tako koračijo počasi naprej in se, kakor se je že popred uganulo, okoli Homca vstavijo. Le majhne trume so bile po bližnjih krajih razposlane, da bi se navada plenjenja tudi ob času obsede ne opustila. Poglavna armada pa pri Ilomru ostane; naredi taber, nasipe iu rove; nastavi topove in vse druge naprave doveršuje. • Na večer pervega dneva obsede pošlje Kabilal, poslanca v grad, da bi se posadka z lepo podala. t'e bi to storila , bi si bila življenja popolnoma svesta in bi se samo na Turško v jetnišlvo odgnala. Pri slovenskem vodju Ostervaru je bilo ravno veliko vojšakov, ko turški poročnik pride in tirjmje pašata napove. Grozoviten kohot po izbi zagromi, ko izgovori. »Velikodušen zares je tvo j paša", reče Ostervar. Potem pa v kratkem pogo je za-verže in veli, da ni več nevernikom treba, poslancev pošiljati. Sirove prostake pa besede Turka tako raz kači jo, da ga eden, ko se ravno čez dvor v taber podati misli, tako s kamnom na sence udari, da pri tej priči mertev obleži. Nek drugi mu glavo odseka, tretji jo pa med dve terti položi in tak močno r.iz zida zažene , da se v sovražno staniše pritaklja. Ta div-jakost Ostervara, ki je bil velikodušniši in žlahtniši od bornih kmetov takti razserdi, da na mestu zavkaže tri tnala na dvo-
v	v
riše privaliti in tiste tri hudobneže pripeljati. Cez vsako tnalo je padla glava enega. Tudi to se verlemu vodju še zadosti ne zdi. Vse tri glave reče v pert zaviti in jih da že omenjenemu junaku Arovu , da bi jih Turkom v zadostenje nesel. To je bilo sicer kar zlo nevarno, ker so bili neverniki o sinerti svojega poročnika po gadovo razkačeni. Vender pride Arov srečno brez nadlege do prednjih straž. Slaba bi se mu bila tu godila, ako bi ne bil glave pokazal in rekel, da jih v zadostenje pašatu nese. Ta pravičnost je bila Turkom zlo všeč. Povedo mu , da je paša tako razserden, da nihče pred-nj ne sme in mu reko , da na j gre k poveljniku Alitu , ki je za en čas namestnik Kabdala. Turki so majhno moč »gjav-rovw zaničevali, da še Arovu oči ne zavežejo. Prosto korači on skoz dolgo rajdo večidel židanih šotorov in kadar do posebno krasnega pride , mu tisti, ki ga je spremil, oznani , da sta pri Alitovem stanu in da zamore notri stopiti. On odgcrue
7*
prepogo in gre pogumno v šotor pašatovega namestnika. Zdelo se 11111 je, da je v krasno izbo, ne pa v vojaški šotor prišel. Vse se je zlata in biserjev lesketalo, vse je bilo za nar mehkuzniše življenje pripravljeno. Stan je bil predelan, zakaj imel je dva prebfvavca. V enem predelku je bil Ali, v drugem pa njegova hči lika, ki jo je (kar se pri Turkih dostikrat Zgodi) neizrečeno l jubil hi jo tudi na vojne sabo jemal. Bil je sicer lahkomiseln človek, ker je bil na Serbskem /rejcu in v keršanski veri podučen in je že v letih na Maometa prisegel. Pa občutek očetovske ljubezni da tudi divjaku nekoliko žlahtnosti in je tudi Alila mehkodušncga in vedno dobrotljivega ohranil. Ko Arov notri stopi , sta bila oče in hči tako v pogovorih , da ga nista ne ču-la ne vidila. On tedej obstoji in molče besede govornikov posluša.
Tedej reče Ali: »Kratko malo Zmanu od rečeš ?"
»Ne morem drugači, odgovori hči, on je poln zvijač, divji, živinski."
»Ne tako, lika! pravi oče, pri vojšaku se zvijače umnost, divjakost pogum, živinsko zaderžanje vojaški duh imenujejo. Vidim, da sim te preveč na tanko izredil. Na tako vižo si vender nar bolje in nar popred preskeihijena. Glej! Zman je pervi junak armade in te snubi. Preserčno te ljubim in tega majhnega povračila moje ljubezni mi ne smeš odreči."
lika pri teh besedah oči v tla pobesi, molči in žalost se jej na obličju bere.
»Ne zamerite oče! reče svobodni, odkritoserčni Arov, ki kmalo zapopade, za koga se ravna, nikar tako! pustite jo, naj voli sama. Toliko ste jo že podučili, da ne bo tacega zbrala, ki hi vam po godu ne bil."
Oče in hči ga zdaj pogledata. Bi se bil Arov v reči dru-zega Turka in ne v zadevo ljubečega očeta vtaknili, bi bil zlo naletel. Pa Alitu so zadnje besede tako dopadle, da kristjanu zraven sebe sesti veli in ga prijazno pobara, kaj ga k Turkom pripelje, potem ko so vender obleženi turškega poročnika vsmertili? Namesto odgovora razveže Arov pert in mu pokaže glave morivcov rekoč: »To je zadostenje našega vodja, za kri je tekla trojna kri." Obraz Alila se zdaj še bolj razjasni. »To pač to! pravi čez en čas, čakajte tu nemalo, da zadostenje pašatu neseni. Ta dar mu bo bolj všeč kot 1000 cekinov. To mu bo jezo nad vmorom nekoliko pogasilo."
Kabdalov namestnik se vzdigne in gre, in Arov in lika ostaneta sama.
»Bog vam plati, reče čez nemalo deklica , da ste me zagovarjali." Pri teh besedah vstre svoje čeme oči v Arova, nekoliko zarudi in zopet očesa k tlam pobesi.
»Ženski .'pol, pravi Arov, je pri vas res vsmil jenja vreden. Moškemu in ženski ji um dan. Pa le moški ga sme rabiti. Ženski pa ni dopuščeno, svoje misli imeti. Pri nas je to vse drugači. Oba spola imata ene in tiste pravice. Bog je ženski stan posvetil, ko je svojemu sinu žensko za inaVr izvolil."
Prijaznost najde povsod dobro mesto. Človeka le družina popači , pa po naravi je blag , zaupl jiv i:i odkritoserčen. lika je bila zgol naravna deklica, ki je kinalo proti Arovu tako odkrita in zgovorna, kakor da bi nje brat bil. Ona se z levo na svoj sedež nasloni , se proti Slovencu popolnoma oberne in njezno pravi: » Kaj ne, s to materjo Božjega sina Marijo menite. Tudi jest sini se od Jezusa in od matere Božje in od angeljčkov učila kako l judi varovajo in pri njih postel ji čujejo, ako spe. Ljubezen , sim slišala, ima vodilo vsacega človeka biti. Kako lepo bi bilo, da bi nas res ljubezen vezala, ljubezen pobratila. O škoda da sim mogla ta lep nauk pozabiti."
»Ste tedaj Turkinja! reče Arov z zavzetjem?"
»Kaj ne, otlgovori lika prilizljivo , da bi bil nauk od ljubezni boljši. Pa ne more drugači biti. Do sedmega leta so me oče od križanega učili. Potem so ga sami zatajili in jest simv le od Maometa zanaprej slišala. Nikar se ne zavze-mite! Žlahtno, dobro, pošteno, blago serce imam in ga bom vedno ohranila. Verjemite mi to, prijatel. Saj ravno to tudi jest od vas verjamem."
»Tako ljubezniva, si misli Arov in neverna! — Nar hu jši sovražnik, reče na glas, vam ne more žlahtnega serca odreči."
lika zarudi iu mu reče rahlo: »Bi bili vsi kristjani, kakor vi, bi gotovo tudi Turki tako divji ne bili, vas nadlegovati."
Pogovor terpi še nekoliko časa in ima tiste nasledke, ki jih je po naravi imeti moral, lika, ki je bila popred vedno le pri očetu in je le nekaj ostudnih , divjih Turkov vidila iu poznala, je popred le na enega človeka na svetu navisnost imela, in ta je bil njen oče Ali. Zdaj je pa mladega zalega občutljivega Arova spoznala. Njene misli, se ji zdi, so njegove misli, n jene vošila njegove, njeno dobro serce tudi njegovo. Domi-šlija jo popolnoma prevzame iu morebiti toljko bolj, ker je bil Arov sovražnik. Tudi tukaj velja tista postava, kakor pri nebeškem ognju, da se nar rajši nasprotne moči bližajo in vežejo. Ser-čni žar podpiše tudi okoljšina, da je bila ravno lika morana žena divjega Zmana biti. Ko zdaj tega Turka z Arovom pri-meruje, se jej razloček med njima tako grozoviten zdi, kakor med peklom in nebesaim. Arov, misli, je tista zvezda, ktero jej je osoda namenila, da se na viharni poli življenja na njo ozira.
Enaki občutek bi bil more biti tudi Arova prešinul, ako bi ga ne bila nevera deklice ostrašila. V. serca pa jo omiluje, da je pri Turkih njeno prebivališe in da ta blaga duša v živinski tovarsii zamreti mora.
Ali pride nazaj in naznani Arovu, da je bilo ravnanje kristjanskega vod ja pašatu zlo všeč, pa da so vender vsi daljni pogovori zastran preda je končani. Grad se bode s silo podati moral.
Slovenec se potem poslovi, se silno nad vsem čndcč, kar je vidil in slišal. Se bolj bi se bil čudil , ko bi bil navade Turkov vedil , in jih tukaj tak malo našel. Ne duha ne sluha ni tu vzhodne posiljenosti in sužnosti , ki se tudi v hišnih napravah razodeva. Vse je bilo svobodno m prosto, lika ni bila s tančico po obrazu zagernjena. In kakor tega tako tudi drugih reci vec ni keršanski odpadnik po Turkih posnemal.
Da z lepim ni nič opraviti, ste se zdaj obe armadi prepričale. Jako se tedaj ti in uni na boj pripravljajo. Tu in tam se rudeče bandero razpne v znamenje, da bo zdaj le prelivanje kervi razsodilo in veljalo. 4000 Turkov stopa po griču k napadu terdnjave. Ker je bila višava na eni plati posebno sfer-ina , ni tamkej nihče kvisko plezati mogel. Na drugi strani je bil grič bol j planoten. Torej le tukaj Turki jjori vihrajo. Velik pripomoček je bila teda j obsednim lega gradu , ker na eni plati ni zamoglo več kot 4000 sovražnikov naskočiti. Kadar Turki hlizo gradu pridejo, zagrome iz zidovja topovi in 1000 moz posadke skoz vrata na nevernike pade. Boj je silno ser-dit in dolgo terpi. Ko pa Arov sto novih vojšakov iz gradu pripelje in ž njimi strašno na Turke udari, se morajo vinak-nuti in nazaj ili. Zdaj prikorači tudi Zman z novimi vojaki in boj se ponovi. Celi dopoldne se nazadek in napredek od obeh strani verstita. Se le ko Arov turškega zastavnika od verha do tal preseka in mu bandero vzame, neha jo neverniki in v taber pobegnejo. Pa s tem dopoldnem tam ni še delo dokončano. Boj se dan za dan ponovljuje; kri teče v potooib; tem in unim se nezmerna škoda godi. Kjer je Zman zraven , večidel Turki, kjer pa Arov večidel Slovenci premagajo. Kader se pa Arov in Zman srečata in primeta, je praska boju dveh risov enaka, ki eden druzega razmesarjata. Nihče ne neha in ne odjenja, dokler ste obe trumi po grozovitni inorii na polo-v ico pomanjšane.
Med tem st> bojevanje tudi po okolici začne, ki so jo Turki ropali. Kjer jih je malo bilo, j« dostikrat na nje nategama truma brambovcov, ki je bila v zatišju skrila, planila in jih pokončala. To se je zgodilo pri Grobljah, kjer je toliko
r ■ *
neveruikov posekanih bilo, da so z njimi kristjani vodotoč, kakor je bil dolg in širok , napolnili. Ta vodotoč je bil po-pred skopan, da se je na pešeno zemljo voda spušala. Ker je pa grob Turkov postal, se zdaj ti kraji Groblje imenujejo. Tako se tudi lepi cerkvici pravi, ki je na tistim polju sozidana. Enaka se je Turkom pri Terziuju in Mengšu pripetila. Kjer je zdaj Terzinj, je bila popred gošava in zainoka. V gošavo so bili krist jani nalaš slo sodov vina privalili, sami so se pa v bič ju zainoke poskrili. Turki kmalo vince ovoha jo in so se ga hotli do dobrega naserkati, ostalega pa mulam naložiti. Veržejo tedaj sablje stran in se po liosti k sodom razidejo. Pa na mah plane jo Slovenci iz bič ja nad raztresene in jih ra-zun Hlabca nar manjšega Turka vse pobijejo. Mlabca so bili zato spustili, da je novico te morije svojim bratom prinesel. Po tej prigodbi se pravi ondotni vasi Terzinj al prav za prav Ter/.enj, ker so kristjani vina želeče Turke trezni pobili. vSe hujša se je Turkom v Mengšu godilo. Tu je nek kmet, Ščit po imenu, maoinetanskega vodja 7. zvijačo v vodnjak vergel, ker mu je rekel , da mu bo zaklad pokazal. Ta vodja je bil tako oster, da še svoji trumi po noči ni spati pustil. Ko je torej zgitiul , se ona vsa strudena vleže in spi. Lahkoina jo zdaj Ščit z majhnim številom brambovcov prepade in posablja. Ker so bili na tako vižo Turki po vaseh klani , so jim nove druhali od Homca na pomoč iti in jih namestite morale. S tim se je pa poglavna armada kar zlo oslabila iu zmanjšala, med tem ko streljanje iz grada noč in dan terpi in oblegavce pobija.
Obseda že zdaj več mescov terpi in Turki se prepričajo, da s silo ničesar ne opravijo , naj bi tudi leta nad višavo glave razbijali. Kabdal se je počasnosti grozno naveličal, pa sramotno se mu zdi, odjenjati, ko se je dela podstopil. Toraj je sklenul, svoj namen z umetnostjo doseči, ker se s kroglo in mečem ne da. Do zdaj so kristjani k vodi, ki je krog griča tekla, pit hodili in neverci so bili tako ošabni, da nikogar niso nadlegovali. Pa zdaj so bregove posedli iu brambovce ki so po navadi brez suma napajat prišli, polovili ali posekali, če so se v bran postavili.
Ostervar potem grajske vodnjake strebiti veli, ki so kmalo z nar boljšo in merzlišo vodo posadko previditi. Da bi se tega tudi Turki prepričali, jim ona veliko barigel vodnjašnice po griču spusti. Berš sklenejo oni, se te lahkomiselnosti poslu-žiti. Šii so proti gradu in so skor tik zidovja priderli. Med tem, ko imajo kristjani oči in roke v bor obernjene , so oni brez overe brizgavnico nastavili, iz ktere je smerten strup na grajsko dvoriše letel, da bi se vodnjaki zavdali. Ker ze dol-
go ni deževalo, so bile grajske pute zlo žejne, tako da zdaj željno kaplice strupa, ki na zemljo padajo, serkajo. Pri tej priči pa se stegnejo. To zapazite dve dekli, ki o tem naglo previdite, v kakšni nevarnosti so vodnjaki. Naglo prinesete deske, plahte in mervo in jih pokrijete. Ravno je bilo delo doveršeuo, ko ju strup, ki so ga neverci če dalje silniši metali , doseže. Bil je tako hud, da obe dekli, ko jih je poškropil , padate in tako slavno smert za domovino storite. Potem, ko je Turkom spodletelo, brambovce izžejati, so bili namenili, gradovje požgali in posadko z ognjem pokončati. Tudi žar so kakor popred sirup iz posebnih, kositarjaslih strug na streho terdnjave metali. Godilo se je to na več krajih en pot, tako da je bilo zvečer viditi, kakor bi bila streha z gorečimi vervini na struge pripeta. Od tod izvira tudi ime »turški ogenj" ki še zdaj v tistih krajih to pomeni , kar mi gotovo z menj slovensko besedo »raketi" zazuamovamo. Vender ni soraznik tudi z ognjem ničesar opravil. Zarjavca je vgas-nula , ko je na rušne padla , s kterimi so kristjani streho svojega poslopja zavarovali.
Pa veliko veči sovražnik od Kabdala pripravi vender v kratkem naj hujše nadlege kristjanom. Zmanjkalo jim je namreč živeža in glad jih začne gruditi. Al božja previdnost jim vender tudi zdaj pripomoček na roke da. Dva hlapca sta na dvorisu svoj zadnji del všena kuhala. Nad njima visi drog, kjer so repni olupki obešeni. Pripeti se , da en olupek doli ravno v lonec pade. Ko je jed skuhana, vidita hlapca , da tudi olupek ni tako slabega okusa. To povesta posadki, ki berš pripomoček porabi. Ker je bilo repnih olupkov zlo veliko v gradu, je bilo tedaj za dolgo posadki pomagano. Ravno s tem so se kmalo ljudje tudi po deželi živili jeli, ker so drugo hrano večidel Turki pokončali. O veliki noči že niso ljudje nobenih jedil razun olupkov imeli. Rekli so jim tedaj aleluja, ki še zdaj pri vsakem kmečkem gospodarju vsaj na Krajnskem o veliki noči na mizo pridejo.
(Konec sledi.)
Ogledalo imenitnih Slavenov*
v
v	S i m o n M i 1 u t i n o v i č.
C.
Oimon Milutinovič, imeniten serbski pesnik in eden pervakov slavjanskiga pismeustva, je bil 3 Kozoperska 1791 u Sarajevi
u Boznii rojen. Oče njegov je bil tergovec. Le z velikim trudain in med_ mnogoterimi nadlogami si je u Belimgradu, kamor so njegovi stariši zavolj kuge pobegnili , in pozneje na višji učivnici u Karlovcu nekoliko vednost in omike perdobil.
V letu 1806 je postal pisar pri deržavni pisarnici u Belimgradu. Tukaj je do leta lrtl-5 prebival. Ker je pa Serbska u staja pričela, je večidel u begu po svetu potoval. Zdaj je bil pisar serbskiga škofa, zdaj med beguni, zdaj clo vertnar pri nekimu Turčiuti u Vidiuu. Nekoliko časa je bil pri bratu kneza Miloša; potlej se je u Besarabijo vernil, svoje stariše obiskat. Razpertije serbsko-romanske, ki so takrat začele , so ga zaderžale u Serbijo se veraiti. Pa sreča mu je hotela, da ga je ruski car spoznal; ta mu je pomagal. Milost in blago-dušuost inoškovitarskiga samovlad a rja ste pesniku poinoček in čas podelile, pesništvu se s celim sercam mlati. Takrat je zložil Milutinovič svoje imenitno delo »S erbianka", nabera lepih pesem, u kterih je ustaja Serbljianov z veliko gorečjostjo in zgodovinsko zvestobo popisana.
U letu 182*) se je VI. u Lipnico na Saksonskim podal, kjer je ta pesmotvor (u 4 knjigah , 1821}) in tudi dve drugi pesniški zbirki, pod naslovam : »Nekolike pjesnice stare" ino »Z o r i e a" natisniti dal. Goreča I jubezin do domovine, toplina počutkov, izvirnost u podobah in izrazih vladujejo u tem krasnim pesmotvoru.
U Lipnici si je M. prizadeval, kar mu je u svojih vednostih pomanjkalo, še si pridobiti. Zavolj tega je pridno hodil u tainkajšno staroslavno vseučilišč učenike poslušat. U Lipnici je tudi nabero černogorskih narodnih pesem na svitlo dal.
Nar novejši delo Vlilutinovičevo je »Zgodovina serbskiga naroda v letih 1813 — 15", katere je tuili na Nemškim beli dan zagledala.
Pravijo, de se Milutinovič ni več u Serbijo vernul, ampak u Cernogoro podal, na skalovje svobode!v
J. 8. Iz Jadr. Slav.
M i h a A n d r e a š.
V resnici je to lepa stvar, ako je komu dano, vse kar je dobro , istinito in lepo hitro občutiti in zapopasti in zraven tudi primljene utiske zaderžali, pravi izraz za nje najti in u ser-cih svojih bliznih sočutje obuditi znati. Tisuč in tisuč ljudi se bori in poganja za to srečo, pa je ne more steči, in mnogi jo ima, o kterem bi nikdo kaj tacega ne mislil. Tudi naš dobri Miha Andreaš jo je imel, kteri se je sam iz sebe bez ptuje pripomoči toliko izučil in toliko prav lepih pesem složil,
— loe —
da ga po vsej pravici med naj boljše slovenske pesnike šleli zaino-remo. Njegov spomin živi še dan daitajšuji v vsili ondašnjih Slovencih, če ravno že gnjije trideseto leto na pokopališču pri Sent-Jakopu.
Miha Andreaš je bil rojen 28. septembra 1762 na Bistrici u zgornjem Rož ju na Koroškem. ^U svojej mladosti ni imel priložnosti v šolo hoditi; zakaj v Šent-Jakopu je še niso imeli in v Rožek je bilo predaleč. Tako je ostal bez uka in je inoral delati, kar so vsi drugi v vesi delali; namesto na šolsko klop je sedel za statve, da se tkanja nauči. Ko so mu leta učenja pretekle, se poda v Podgorjarii k nekimu verpčarju, da bi bi se v tem rokodelstvu še bolj izuril in zatim na Nemce (na nemško stran). Tu se nauči nekaj brati in prostonemško govorili, se spozna tudi s književnim jezikom , in se začne počasi tudi u slovenskem pisanju vaditi.
Temelj je bil položen. Pravo zvanje napreduje, če bi se mu ravno planine in pečine na pot stavljale. Tako je bilo tudi s našim prostodušnim tkavcem. Kakor drugi Tomaž Plat-ter je delal in tkal celi teden marljivo, bez da bi se bil tez kega dela naveličal. Vendar kader pride nedela ali drugi kaki praznik, ko so se drugi veselili, vesovali, se po ker-mah potikali, pijančevali in s kvartarni dtiarje zapravljali tedaj si je obrisal delavski prah svoje duše, vzel svoje bukvice v roke, bral, pel in pisal, kar so mu njegove misli in čuvstva nanesle. Tako je postal siromaškl selski tkavec pesnik, bez da je sam vedel kako. Seda j je vzel predmet iz vsakdanjega živlenja izdelavsi ga, kakor je naj bolj znal, prosto in serčno v narodnem duhu, sedaj je prepeval kako pobožno pesmico na slavo svojega stvarnika, kteri ga je s tolikim predstvom obdaroval, pred vsim drugim si je pa prizadeval, da bi predsodke, slabe šege in nepristojnosti svojega naroda odpravil.
Pa vtudi njegovo uho je bilo ravno tako čutljivo kakor serce. Oe se ravno nikdar ni mtizike učil, je vendar k svojim pesmam sam napeve skladal in sostavljal. Bil je tudi izversten pevec. Rad je ob nedelah in praznikih prepeval na porčehnah k slavi božjej in tudi v drugih poštenih družbah z nekterimi njegovih prijateljev; ja ši> zdaj povedajo, da je povsod, kamor so taisti prepevat prišli , vse svoja dela in posle pustilo, ter jih poslušat hitelo. Sploh pa zgornji Rozani še zdaj kot dobri pevci slovijo, kakor poslovica pravi : Rozan je pevec rojsui. —
Obžalovan od vsili, ki so ga poznali, je vmerl Andreaš 27. maja 1821 na plučnej sušici. Noben spomenik, noben kri-
žec nam sicer ne kaže mesta, kamor so ga pokopali; Vendar njegov duh živi v njegovih pes nah u ustih naroda iu se nmikov umiki jih hojo radi sprepevl jali. Večidel se morejo brati u Ahaceluovej shirki: koroških iu Štajerskih pesni. Drugikrat natisnjene pri g. Janezu Leonu v Celovcu.
B u 1 g a r i.
(K o n e c.)
»iulgnrski narod , o početku srednjega veka na glasu zavolj svojega junaštva, bogastva in tergovine, je bil sicer naj miro-Ijubuiši narod u cele j Evropi, iu vsi, ki ta j narod poznajo, hvalijo jednoglasno njegove miroljubne kreposti, njegovo po služnost, delavnost, veliko zmernost in opasuost: vendar kader se na ka j odloči, pokaže tu naj večo stavnost ia hladnokervnost u naj večih nevarnostih, ('e ga ravno med vsimi petimi narodi traškega polotoka naj bolj stiskajo in zatirajo, ga vendar še niso s robskim duhoin napolniti iu popačiti zailiogli ; kakor je I»il poprej tako je tudi sedaj Rulgar ponositegavpogleda , viso-cega iu lepega vzrasta, neokaljene poštenosti. Človek mu more bez svedokov naj večje zneske penezov poveriti, on jih hode zvesto na svoje mesto odpravil. Nekteri ga korijo, da pred Turčiuom derhti in trepeče ; Bulgar ne derhti iu ne Irepeče, temoc on ve, kakor vsaki razumni človek, da je tedaj naj pametnejše molčati in poslušati, kjer se človek zoperstaviti ne more.
Vendar so tim krepostim tudi nektere mahne pridružene: Bulgara nič ne more navdušiti, zato se njegova tromo.-tiu plilegma osobito očituje zraven njegovega soseda, živahnega in smelega Slavjana. On orje in koplje, kjer le more. On oskerbljuje Carigrad s hrano in on sam se peča v tej tergovas-kej iu pastirskej deržavi s poljedelstvom. Bulgara tako rekoč do živega derejo; kader več plačati ne more, mu otmejo njegovo posest je: s pobitim sercem se zdaj kam drugam preseli, nastanovi se tam in jame zemljo na novo kerčiti in obdelovati. Po nekem čudnem prirojenem nagonu Bulgar povsod zemljo obdeluje in Gerk jo s krasnimi poslopji in mesti okinčuje. Ta-ko se je godil« do sedaj, kmalo se bode pokazalo, kako se hode s tim narodom obemilo.
Bolgarske žene sn lihe, milostive in marljive, visokega in vitkega vzrasta; po Gerkinjali je ta naj lepša pasuiina žen v
evropejskej Turskej. Njihova materinska in sestrinska njeznost in ljubezen, ktero tudi popotnikom izkazujejo, mora vsakemu globoko v serci seči. Bulgar je mnogo tartarskih običajev pri-deržal. On si brije glavo kakor Tartar in pušča samo na temenu majheno kito, ktero u dva pranča prepleta; kakor oni, je tudi te vsigdar na konju. Vsaki in tudi naj siromašne ji Bul-g»r ima konja, kterega vsigdar jezdi, če bi ravno le dve- tristo kora-čajev od kuče iti imel. Pred kučo natika okostnice (skelete) konjskih in bivolskih glav na visoke preklje; i to mu je znamnje mogočnosti.
Devojke hodijo razoglave, ter si rade vence u lasje opletajo. Nevesta nosi belo kopreno ali kapo s širokim obšivoin in zverh temena nevene (Ringelbluinen) kot znak marljivosti, ali pa cvetečo rožico. Tako se vidi na starih spomenikih plamen ali cvet lotos na kopreui boginje Veste. Stareje žene, želeče minulo lepoto s novim kinčern nadomestiti, se lepotici jo s gmizaini in narokvicami, se propasujejo s pozlačenim bakrenim pasom in nosijo običajno na glavi kapo kacigi jednako, obnizano s piastri, parami*) in starinskimi penezi, ktere večkrat na njivah izorjejo. Mlade devojke vendar zamečujejo ova lepotičja in puščajo svoje krasne kodre, da jim niz ledja per-šijo; tu ti lasje so tako dolgi in gosti , da človek čisto verovati ne more , da jib je toliko bez vsih umetnih lekarij naraslo. One bi se mogle u svoje lasje uprav kakor 11 kikvo haljino zagernuti. Kader človek pervikrat u ovej barharskej zemlji tih lepotic ugleda, mnije da mu se je kaj prividilo; on se čudi njihovemu stastl, čudeč gleda devojko, ktera koperni po Balkanu kakor gazela po pustinji ali labud po gerškem jezeru. Dozdeva se potniku, da so one iz druzega veka i:i kader jih nagovori, meni, da bojo neme (mutaste) ostale; on se boji, da so zraven svoje veličanstvene lepote starinskih kipov tudi ravno tako hladne in beZČutne kakor oni. Vendar ko malo po malo zapazi, da v hladnem telesu ovih krasnih bitij živi duša , ktera zamore tudi nježno čutiti; tedaj ne more dru-gači, kakor o pervenstvu sumnjati, ktero si nase izobražene žene nad ovimi decami prirode prisvajajo.
Slikarji želeči gledati žive prilike Perugianovih slik , ali pa nježne kipotvore Fiesola in florentinske freske, naj se u Balkan podajo. \a žalost te lepi narod, kojeinu se slavjansko pleme tako rekoč že na licu čitati more , nima toliko poezi je v življenju kakor njegovi sosedi. Jediuo čuvstvo , ktero Bul-gara uzbuditi in ojunaeiti zamore, je neprestano budna Ijubo-mornost (Eifersucht), s ktero čest svoje žene občuva. V ne-
*) Para, jeden turški denar.
kterih severnih predelih si Bulgarkinje vselej z zastorom lica zagrinjajo, kader se imajo na polj e podati.
Kakor Slavjani sploh, tako si tudi Bulgari svoje bedno živlenje s milim petjem slajšati poskušajo. Zjulrej, ko grejo na polje, in zvečer, ko se s serpom v pasu dvoje po dvoje kakor v procesii domu vračajo , pevajo žene in moževi, za njimi na konjih jezdeči in polsko orodje noseči, jim odpevajo.
Težko je verovati, kako je te narod trezen in zmeren, zraven tega pa krepek in živahen. Bulgar se zamore po tri tedne s kruhom in žganjem živiti, ktero je seboj vzel in ne-potroši od penezov, kar je zaslužil, ne beliča. Siromak si to skuplja, da davek plača aH pa če je treba svoje mile otroke odkupi. Za daljši pot si vzeme včasi tudi kak kos mesa na soncu osušenega in tverdega kot kamen , vendar ktero pored tega ni zgubilo hranivost (hranečo moč); ali to je za Bulgara že slajščica. Tako posušeno meso se da gotovo po 25 let hraniti, bez da bi se pokvarilo. Doma se večidel s mlečnimi jedrni, s pasnljo (tižoloin), grahom in inaslinami hranijo; njegov kruh je iz turšične moke; njegova navadna pijača je voda , ktera mu mesto lekarije služi; vino si prihrani na praznike. Vsako premeno vremena on lahko prenese, in ni mu še na pamet prišlo, čuvati se pozimi od mraza in poleti od vročine. Na jesen, kader že leden vihar razsaja, spavajo oni jednako pred svojo luičo na ravno tistej prapogi, ktere so se mesca junija na cvetečej livadi poslužili.
V saki izt očni narod ima svo jo sveto reko, pokra j ktere se razširja. Tako so se tudi Bulgari okol Marice naselili, ktera je naj važnejša reka evropejske Turške in za mačedonskim Vardarom tudi naj daljša: uteka 11 Egejsko morje in pokazuje narodu prikladen pot in način za občenje z inostranimi narodi.
Ako se iz Carigradu k tej Marici obernemo, dojdemo v šestih miljah hoda v inestice Kamburgos in šest milj za njim leži mesto Silivrija s 3 - (5000 stanovniki , med kterimi je tudi mnogo Bulgarov : tako nam že nekoljko milj od Carigrada udarja na uho blagi, krasni slavjanski jezik.
(Poleg ilirskega.)
Omika in izobraženje Slovencev.
IV.
Omike in izobraženja Slovencev ni mogoče brez dobro osnovanili učilnic , in brez dobro sostavlenih šolskih knjig. Naše učilni-
ce morajo biti : slovenske in n a r o <1 s k e, to je : potrebam slovenskoga naroda in sedajnoga veka (časa) primerjene.
Od šolskih knjig po Slovenskem smo pa že u poprejšnem zvezku rekli, da bomo mi Slovenci vsi iz serca zadovolni, ako se do tistihmal , dokler boljših ne dobimo, Teržaške slovenske knjige u šole po celoj Sloveniji upelejo. Od naše visoke vlade pa vender pričakujemo , da bo ona za nas zveste in verne Slovence berž ko berž nove novemu času primerjene knjige priskerbela , od naših učenih in iskrenih spisatelev se pa terdno nadjamo, da se bojo toga važnoga opravila s veseljem poprijeli. Mislimo toraj vladi in spisatelem postreči, ako nekaj od u č i 1 i š n i h slovenskih knjig povemo.
Pred vsim naj tukaj stoji, kar naš slavni vlastenec in spi-satel Matija Majar zastran učilišnih knjig slavenskih u G. listu Slovenije od leta 1849 piše: vemo, da njegova beseda po celoj Sloveniji kej velja. >,Za slovenska učilišča, piše gosp. Majar , je sadaj naj potrebnejši, da si sostavimo učilisne knjige u složnim, uzajeinnim iu vseslavjanskim duhu. Uči-lišne knjige se bodo naiičuo in znanstveno (gelehrt und \visseu-schafllich) spisale, to se ve, saj imamo učenih mož u vsakim slavenskim plemenu in Cehoslaveni imajo že sadaj u svojem narečju knjig učeno in znanstveno spisanih blizo za vsaki nauk; to nas vse nič ne skerbi: in ako ravno bi izpervega bile nekake nesveršene, bi se lehko prav lehko pri drugim izdanju popravile — le to nas močno skerbi, da bi ne počelo vsako sla vensko pleme po sebi, od drugih od deljen o, si učilisne knjige je dn os t rano s p is o vati, centrifugalno od slavenstva se oddaljevati, ker bi si s tem utemeljili za vsigdar 14 do 1(5 slavenskih književnih jezikov i jezikičev in po tem 14 do Iti smešnih slavenskih literatur in literaturic, namesto jeduega velikega in cvetečega slovstva.
Mnogo in iskreno se je pogovarjalo in pisalo od sloge, svornosti in slaveuske uzajemnosti, sadaj pri spisovanju učilišnih knjig moramo u djanju složno in uzajemno misel skazati. Do sadaj so nam večidel naši neprijatelji in nesrečne okolno-sti branile, da Sla veni nismo mogli približevati in se složiti — mogoče nam je vendar še ostalo složiti se ; ako pa mi sadaj pri spisovanju učilišnih knjig po nesložnisn in neuzajemniin potu se obernemo, tedaj mi sami svoje slovstvo in narod razdelimo in za vsigdar raztergamo; naša pogreška bi se težko ka-daj alj nikadar več poravnati ne dala. —- Francozi so v po-slednih 50 letih ustav vladarja blizo dvajsetkrat spremenili — to je vsigdar nevarna in težka stvar, mnogo se kervi prelije, pa Francozi so pač tako storili. Učeni inoži izmed njih so se
pa tudi trudili svoj herdjavi in neprilični pravopis poravnati, jta to niso mogli dognali. Težko se ves ustav vladanja spremeni, pa še mnogo težje se pogreška storjena pri upelanju učilišč in učrlišnih knjig poravna.
Učeni inoži iz vsih slavenskih plemen naj se med Reboj posvetujejo, kako hi se učilišne knjige u složnim uza-jemnim in vseslavenskim duhu sostavile.
Slavenske učilišne knjige ne smejo hiti s a m o iz ne 111 š čine ali i t a I i a n š č i n e prestavljene — to hi bilo toliko, kakor da bi na vrata nekake pisarnice napisal: »slavenska pisarnica", in notri hi sedeli sami Nemci in nemškutarji, bi govorili in pisali samo po nemško — temoč mi si moramo složiti nove u slavonskim duhu, po željah in potrebah našega naroda.
Slavenske učilišne knjige morajo biti glede zaderžaja (Inhalf) popolna m a jed na k e za celo avstrijausko Slavijo; slovnice pa 4: jagoslavenska, českoslavenska , poljska iu ru-sinska.
N a u č ne izraze (technische Ausdriickc) u učilišnih knjigah morajo učeni m oži iz vsih slavenskih plemen uzajetnno ustanoviti. (Pogledaj moja: Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavonski jezik strano 49.)
Glede sloge in uzajemnosti so posebno važne knjižice za početna učilišča in med njimi naj važnejši: abecednik*), ali kakor S erbij i govore: bukvar (Abe,ceburhleiu) in slovnica (Spracblehre).
Predpise**) za pisanje moramo upeljati latinske in cirilske. Cirilski Slaveni naj se uče popred cirilsko, latinski latinsko iu potle cirilsko pisati.
*) Ze imamo prav izverstno bukvarje: »A h ec cd n i.c a za slovenske učence na deželi", spisal Gregor S o mer učitelj. Ta ahecednica se sme merili s vsako nemško, je mende perva slovenska , ki se more rabiti pri nazornem uku in p laško vanju, in podučuje mladino u prav lepih in koristnih rečih. Vse hvale je tudi vredna knjiga : »Mali Blaže u pervej soli." Le to je samo škoda, da nobena lih abecednic kar trohice nema od cirilice, kar bi se prav lehko popravilo. Tudi naš M. Majar je složil abecednico in jo vis. ministeriju poslal , ona že nekaj od cirilice ima. Bog daj, da bi ona dopadla in poterjena bila! —
**) Predpisov za slovenske učilnice imamo že tudi dosti s Od gosp. Janeza Levc-a, kteri so od v. ministerstva priporočeni, od Greg. Somer-ja od M. Majorja ild. Majerjovi nam najbolj dopadejo, ker so prav dober kup, ker imajo cirilico in posebno uecnikom potreben nauk, kako oni naj otroke spisovati učijo. Ti predpisi bi ne imeli pri nobenem učitelju menkali. —
Nemške , kanclaj in frakturske pisarije u slovenskih učili-ščih ne potrebujemo.
Pismena morajo biti, kolikor mogoče , p r i p r o s t a in j e d n o s t a v n a (einfach) bez praznih cifrarij (Schnorkeln).
Spisovanje*) (schriftliche Aufsiitze) se mora v dcželskih učiliččih podučevati več po primerih, kakor po pravilih; tudi ne preveč mehaniko, kakor u nemških učiliščih, postavim: aus-bilden und ervveitern der Siitze, kjer se uče kratko misel s prav mnogimi besedami izgovorili itd.
Računar na pamet (Kopfrechenbiichlein) je tisti od Dr. F. Močnika spisan in u Primorju slovenskim u učilišča upel-jan tako izversten, da ni nič potreba, kakor da se Slovenci glede tehničkih računarskih besed posvetujejo in sjedinijo.
Jugoslavenska slovnica**) mora biti kratka in obseči naj imenitnejša pravila podnarečja slovenskega, horvatskega in serbskega, da bode Slovencain, Horvatain in Serbljem, kolikor mogoče, zajedno všeč.
Čitanka***) bode nam potrebna trojverstna, namreč: čitanka za početna učilišča (Lesebuch), za nižji i za višji gimna-zium v(Sammlung schriftlicher Aufsiitze, Chrestomatia).
Čitanka za početna učilišča deželna i mestna mora biti tako slozena, da se iz nje mladina nauči vsako slovensko knjigo citati (brati), naj je spisana s latinskimi ali s cirilskimi, s tiskavnimi ali pisavnimi pismeni, — i da se iz nje naučinešto iz dogodovščine i iz zemljopisa u obče i od Slavenov posebi, nešto od gospodarstva , poljodčlstva, od živinoreje i od vert-narstva, bučetarstva, od naravoslovja (historia naturali), od sloge i uzajeinnosti slavenske , od pravic i dolžnostih ustavno-g i deržavljana i u obče od stvarih vsako mu deržavljanu po-
*) Kavno je u Celovcu na svillo prišel: »Spisovnik za Slovence" spisal Matija Majar. Ta knjižica ne bo obsegla celih 5 pol, in vendar bo učila Slovence vse sostavke spisovali, kteri so jim u vsakdanjem živlenju potrebni. Boljšega spisovnika še Nemci ne-majo; le u šole š njim! —
**) Vse potrebne lastnosti slovnice jugoslavenske ima: »Slovnica za Slovence", spisal in založil Matija Majar. Knjiga kratka, lična, dober kup, lahko razumljiva, in pisana u duhu vzajemnom; kakšna sreča , ako se u šole upelje!
***) Prav serčno je nas razveselilo slišali, da je »čitanka" za nižji gimnazij že dokončana i Bog daj, da bi bla sostavljena u duhu uza-jemnom, kakor s Majerjem vsi vlastenci želijo! Čitanka za ljudske šole nam žalibog še menka, alj prav izverstno imajo naši bralri Horvati, in naj hilrej bi jo ludi mi dobili, ako bi kaki slovenski vlastenec horvaško čitanko poslovenil, in s obzirom na nas Slovence le neklere reči prenaredil.
trehnih. V erozakonske stvari morajo u p oseb noj knjižici biti, med posvetne reči se ne imajo umešati, to bi se reklo: Sacra miscere profanis.
Čitanka za nižji gimnazium mora biti tako složena, da se mladina iz nje soznani s narečjem slovenskim, horvatskim i serbskim.
Čitanka za višji gimnazium mora biti tako složena, da se mladina iz nje soznani s ilirskim, ruskim, češkim i poljskim jezikom.
Tu hočem progovoriti samo , kako mora biti čitanka za nižji ^gimnazium spisana.
Čitanka za nižji gimnazium mora neobhodno sledeči dve vlastnosti imeti:
1.	mora biti tiskana s latinskimi i cirilskimi pismeni , s t is kavni mi (antiqua) i pisavnimi (k ur si v);
2.	mora ob seči u pervoj polovini s ostavke slovenske, u drugoj ilirske, to je, horvatske i serbske.
Te dve vlastnosti ste čitanki neobhodno potrebne, ste: conditio sine qua non! Čitanka za nižji gimnazium brez ovih dveh vlastnostih bi bila podobna mlinu brez vode , ptici brez perut. Ovo je za čitanko glavna stvar, vse drugo je le malenkost.
Slavenska mladina se mora neobhodno navaditi abecede i azbuke tiskavne i pisavne, da more vsako slavensko knjigo citati. Nam sadajnim Slovencem ne bode nijeden pameten človek zameril, da smo cirilice malo navadjeni. Mi nismo imeli slovenskih učilišč , malo kn jig; še slovenščine smo se morali, kakor lii rekel, le šiloma učiti, ker so se nam od mnogih stran zapreke stavljale. Vse drugače bode za napred. Ze u počet-nih iičiliščih se bodo učenci i učenke učili čitati u abecedi i cirilici. Kako gerdo bi moralo biti, ako bi dijak u gimnaziu moral sramotno obstati, da pri vsem študirovanju se še toliko naučil ni, da bi vsako slavensko knjigo saj čitati znal. Kako ničemerna i kukavna (miserabel) bi bila čitanka jednostrano sa-nio u latini ali samo u cirilici tiskana! Slaveni, koji cirilico lipotrebujejo , u Galicii, Bukovini, u Ugarskoj, Hervatskoj i u Slavonii morajo že od nekada po ukazu cesarskoin tudi u početnih učiliščih se učiti čitati i pisati s cirilskimi pismeni i zraven tudi s latinskimi; zašto bi mi ne mogli se obadvojnih pismen navaditi? — Nemci upotrebujejo svoja nemcčka pismena , i brez v se potrebe , kakor bi rekel za kratek čas , tudi latinska, gotička , kanclaj, fraktur i tako dalje ; zašto bi mi Slaveni ne mogli saj dva alfabeta zajedno upotrebovali, namreč : latinski i cirilski ? Nas k tonm sila sili, sila pak kola
8
lomi; slovstveno se Slaveni složiti i sjediniti moremo samo: ako se latinskih i cirilskih pismen dobro naučimo i navadimo.
Leliko se tudi cirilice navadimo. Kdor s latinskimi pismeni citati zna , spozna lehko u jednoj uri cirilska i u dveh urah lehko cita , kakor vel ja. Cirilski alfabet i čitanje s < iril-skimi tiskavnimi i pisavnimi pismeni se najde tudi u mojej slo-venskoj knjižici: Predpisi latinsko- i cirilsko-slavenski.
v
(Mfanka mora obseči u pervoj polovini sostavke slovenske, u drugoj ilirske, to je, liorvatske i serbske.
U čitanki našej morajo biti sostavki slovenski, ker je čitanka za dijake slovenske. To je naravno! Ovi slovenski sostavki morajo biti u pervoj polovini, po obče znanom pravilu nauko-slovnom: Vsaki nauk se mora početi od znanoga in napredovati k neznanomu; mora početi od ložejega i potle pristopiti k težjemu. Slovenščina j<> pak Slovencem vsakako znanejša i ložejša , nego (kakor) ilirščina.
U drugoj polovini mora čitanka obseči sostavke ilirske, to je, sostavke ilirskih (zagrebških) spisovateljev s latinskimi pismeni , i sostavke serbske (iz knjig Vuka Štefanoviča) s cirils-kimi gradjanskimi pismeni. — U početnih učiliščih , potle u čelom nižjem i višjem gimnaziu, to je , celih dvanajst Ičt samo priproste slovenščine se učiti, to bi pa vendar bilo predolgo. Po slovensko zna vsaki slovenski pastir, pogosto pravil-neje i gladkeje, nego študirani i na pol pončmčani Slovenci. Dvanajst Ičt poredoma samo domačo slovenščino mlatiti — prijatelji! to ne gre. Sto bi s v čl od nas mislil? U gimnaziu moramo vsakako še zvunaj domače slovenščine se naučiti tudi nčkteroga drugoga slavenskoga narečja. U čitanki za nižji gimnazium morajo biti sostavki slovenski i tudi ilirski. U učiliščih se po celoin svetu uče književnoga jezika , ne pak samo govora jedne deželice : za to se moramo tudi mi tako učiti, da bodemo znali s celim jugoslavenskim, ilirskim narodom govoriti, to je: mi moramo znati po slovensko, horvatsko i seib-sko. Kadar se toga naučimo, bodemo že tudi imeli jeden književni ilirsko-slovenski jezik. — Poglejmo na druge narode. Tirolec se u učiliščih ne uči govoriti i pisati samo po tirolsko, Švab ne samo po švabsko, Prus ne samo po prusko, Hanovera-nec ne samo po hanoveransko , nego vsi se uče jezika književnoga u vsih neinečkih deželah razumljivoga. Ako bi mi hoteli u čitanko samo slovenske sostavke uzeti, to bi bilo toliko , kakor da bi Solnogradčani si izumili Saminlung deutscher Bcispiele samo u narečju Pinzgauskim; ali da bi na dunajskoin vseučilišču začeli vse nauke razlagati u avstrijanskom govoru
— lis —
Hans-Jiirgelnovom. Mi se inoraino po čitanki soznaniti s govorom vsih Ilirov, Jugoslavenov.
U čitanki imajo biti sostavki u razrešenoin slogu (Prosa) i tudi pesme; u pervoj polovini knjige vsi sostavki slovenski; nekteri s latinskimi, nekteri s ciritskimi pismeni, nekoji s tiskavnimi, nekoji s pisavnimi.
Spisovatelj čitanke ne sine sostavke še le izumiti i spiso-vati, temoč jih le u slovenskih i ilirskih knjigah pojiskati i sbrati. Jezik mora ostati, kakor je u onih sostavkili, ker se ne sme kovati nekak nov jezik.
Samo to bi jaz želil, da bi se u slovenskih sostavkili upotrebovalo pisme e i c, u cirilskih namesto pismena i že pisme i s jednoj pikoj, i poslednič, da bi se mali jer (h) vsigdar po sebi, kako posebno pisme, upotreboval.
U drugo polovino čitanke bi prišli sostavki iz spisov ilirskih (zagrebških) spisovateljev s latinskimi tiskavnimi^ i pisavnimi pismeni i potle sostavki serbski iz knjig Vuka Štefanoviča tudi s tiskavnimi i pisavnimi ciriLskimi pismeni.
U uvodu bi prav bilo, da bi se povedalo nešto od sloga (Styl), vidi u knjigi: Pravila kako izobraževati ilirsko narečje §>. 68 do konca knjige.
Slovenski sostavki bi se uzeli iz Vertovcove kemije i vi-noreje, iz kmetijskih Novic, morebiti tudi iz Slovenije; tudi sostavek moj: Slovensko slovstvo, iz Drobtinc leta 184!); (po-pred bi ga pa moral še malo poravnati i silo božjo tiskarskih pogrešek popraviti, ktere so se podkradle). Morebiti bi bilo tudi iz pervih 19 paragrafov iz knjige : Pravila nešto prikladno. Potle pesme Tomanove i morebiti nektere i/, kmetijskih Novic i iz Slovenije. Iz nemškoga poslovenjene tu sem ne slišijo.
Ilirski sostavki s latinskimi pismeni bi se uzeli iz Danice ilirske, ktera je od leta 1836 do leta 1849 izhajala u Zagrebu; — iz knjige: Pogled u Bosno; u Zagrebu 1842; —• iz šest knjig: Kolo u Zagrebu i tako dalje. Pesme bi se uzele iz Preradovičeve knjige: Pervenci, u Zadru 1846; — iz Danice ilirske i tako dalje. Vsi serbski sostavki i pesme s ci-rilskimi pismeni naj se uzamejo iz knjig Vuka Štefanoviča.
U našo čitanko se ne smejo uzeti sostavci u staroslavenščini spisani, ne sostavci iz starih dubrovničkih, ne iz starih slovenskih spisovateljev, postavim: Trubarja, Dalmatina .... tudi ne iz na j starejšega slovenskoga spisa: Freisinger-Fragment.*) Za sto ne? Zato ker so ove stvari le za jezikoslovce , kteri preiskujejo, kakov je bil nekada jezik starih Slavenov. Naša mladina u nižjem
*) Po našem mnenju slišijo tudi li sostavki u čitanko za gimnazije. Vred.
giinnaziu s« mora pa učiti lo sadajnoga čistoga slovenskega, horvatskoga i serbskoga narečja, iz kojih nam bode procvetel književni ilirski jezik. Tudi Nemci nc sostave svojo čitanko: Sammlung deutscher Beispiele, iz staroga nemečkoga sv. pisma od Ulfila pisanoga, ne iz pesem: Niebelungen-Lied. — Sostavci u československom , poljskom i ruskom narečju tudi ne smejo se postaviti u ovo našo knjigo. Zadosti je , ako se mladina u nižjem giinnaziu le jugoslavenščine dobro nauči. Ako bi hoteli na jeden mah vsa sla venska narečja razlagati učencem, bi se jim morale nehoteč u glavi verteti. — Nekoji serbski spi-sovatelji pišejo neko s meso , ker med (»'po serbščino smešijo mnogo cerkveneslavenskih i ruskih slov — njihovih sosfavkov se ne sme uzeti u čitanko.
Blizo tako , kakorv je rečeno od naša čitanke , bi se imeli složiti tudi čitanki za Cehoslavene i za Poljake. Vsaka izmed njih mora biti spisana s latinoj i cirilicoj, i imeti dva razdela. U českoslavenskoj čitanki naj je jedna polovina po češko, druga po ogerskoslovensko; sostavkov iz knjig Kolarovih ne sme manjkati; on piše uprav čes k os I a veti s k i i zraven toga itiršciili verlo podobno. To je važno ne samo za (Cehoslavene, nego i za nas Ilire. , U poljsko;) čitanki naj ohse-že jedna polovina polske sostavke, druga pak . . , rusiuske? ali češke? — Kakor se bode Poljakom zdelo, prav — iz samih poljskih sostavkov vendar ne sme hiti sostavlena njihova čitanka.
Poslednie še jedenkrat ponovim :
Čitanka za Slovence u nižjem gimnaziu mora :
1.	biti tiskana s latinskimi i cirilskimi tiskavninii i pisavni mi pismeni;
2.	mora obseči u pervoj polovini sostavke slovenske, u driigoj ilirske.
To je glavna stvar, vse drugo je le malenkost.
Iu zdaj na koncu vprašamo: alj nimamo slovenskih šolskih knjig? Hvala Bogu, da temu ni tako!
Izvir in aziatska slarodavnosl slavonskih
ljudstev*
m.
Venetska i z r a s t1 i n a R i p a t o v e g a zaroda se je proti zapadli od izvirne gore obernila in poleg jnžnega oba'a Ponta Euxina razširila. Od Heniohov, na iztočnem robu čemega morja po Henioških gorah stanujocih, so se nekteri
rodovi odselili do za p a dri c strane Izea reke, ker starodavni zeniljopisoi ravno tako kakor na kaukazkih gorah H e-n i o h o v ime najdejo , in S u a 11 i so se daleč proti zapadu do Trapezu 11 ta naselili, ker jih nekteri tudi M a krone ali Vfokrone imenujejo. Dalej so nasejniki šli po obalu do Termodona reke, in tam .so se ž e 11 s k e letih rodov po Te-misirskem polju in bližnjem pogorju nastanile. Tim ženskam so A m a z o n e ali O 111 o ž ene pravili, ker so na persih eden ali pa obadva sesca odrezana imele in kakor inožki z sovražniki se vo jskovale. Kamor se je slavenski narod vselil, povsod se v starodavnosti Amazone ali omožene ženske najdejo: v Vin-delirii , na Ceskem , na Donu in Visli in nobeden drugi narod ne pripoveduje, da bi bile pri njemu ženske od mozov se ločile in same gospodarstvo vodile, ko ravno slavenski.
Skoliast Apollonove argonaulike piše H. 370, da so blizo D o j a-ških morebiti D olj ašk i h ravnin, ki so na Termodonu reki ležale, tri mesta, ker so Amazone stanovale. Likastia na Lika-stu ali Liku (Lelni) je bilo pervo , Teniisira na ustju Termodona drugo, Kali bi a na Henetu reki tretje mesto; tain so Alibi bili, kterim zdaj Kalibi pravijo in ki namesto srebra veliko železa imajo. To mesto so pozneje tudi Alope, Alabe, Aloa imenovali, aii basnoslovui sreberni grad , ki je potem jekleni grad postal. Potem takem so tri Amazonski rodovi bili; nar bolj proti iztoku ležeči je za sosede imel K a Ideje e v deželi, kterej se še zdaj Kuldir pravi, iu Kaldejei so se vsako leto enkrat z amazonskimi ženami družili ; sredin rod je sta loval na Termodonu reki iu tretji na Liku ali Lehu in je L' a f 1 a g o n i o imel za mejaško deželo.
V P a f 1 a g o n i i in okrog nje so pa v starodavnih časih tri rodovi prebivali. Pervi je rod H ene to v ali Venetov, ktere je, kakor Homer v Iliadi poje, Pilemon ali Plemen k trojanski vojski peljal, iz dežele, kjer divji mezgi prebivajo. Veneti so bili paflagonski rod in so po Ka-listenu na iztočnej strani reke Partenia stanovali. Mesto K it or um (Kotor) je njim slišalo, Kroinna (Grom nt) je pa po Nepotu , pri Pliniu VI. 3 blizo njih ležala in Pineus je Sesamo v središču od Venetov sozidal. Veneti so se drugim rodovom G o 111 e r o v e g a p o k o l e n j a, ko so v Malo Azio potovali , pridružili in, kakor Livius Der. 2. Lih. L r. 1, Homer Ilias, lib. 2. c. 5. in Herodot lih. 1. pag. 43 priča, v trojanski vojski proti Gre-k o m se vojskovali. Ivo so pa svoji ga vodja Plemena pri Troji zgubili, so se po razsutju Troje z vojskovodjam Ante-11 or 0111 čez jadransko morje peljali in se v G o r n e j
11 a 1 i i že davno prej kakor G a 11 i naselili; tam so mesta Ve ne ti o, Padovo, V e r o n o ali V e r n o, V i-cencio, Abesto, Aceto, O p i t e r g o , Beluno in Raven o ali Ravno sozidali, kar se iz Virgilia, Livia, Pli-nia in Jornanda zvedeti zamore.
Leti Ve neti ali Windi, kakor tudi drugi starodavni paflagonski rodovi so bili Gomeričani iz Ripatovega zaroda*) in so v Paflagonii na Lihu Amazone za sosede iineli; lete so se pa na Mokrone ali Sane mejile. Na zapadnej strani od Venetov so stanovali M a r i a n-d i n i (morebiti Morjandini, ker so na morskem obalu prebivali), po Ptolemeu kimerovi sini in potem tudi iz Gomero-v e g a d e b 1 a. Se dalje proti zapadu v notrajnej deželi na reki Zangaru (Zagor, Suhor) najde Ptolemeiis Z i h i a n e, C i h e , kteri so s C i b a m i ali C e b i na iztočnem obalu čeraega morja v r o d u bili.
Po tem takem so bili Eneti, Mariandini in Cigi vsi Ripatovega zaroda in so se blizo do Askanskega jezera razširili. V e n e t s k a i z r a s t I i n a Ripatovega zaroda je tedaj od Fazea reke do Bitinske meje segla, in ko so Ki-ni eri v Kimerii Taurici od Skitov ali C url o v iz svojih sfanišč pregnani, poleg iztočnega obala černega morja potovali, so se svojim sorodnikom pridružili. Tudi Amazone ali O mož ene so se jim pridružile in po sprednji Azii razširile , in imena mest, rek in vrelcov kažejo nam kraje, ker so se te možke žene nastanile. Tako najdemo Mazeuin v Bitimi, Rime v Eolii (Oholi), se je tudi Amezoniuin imenovalo, potem Mirina (M i r n a) v Eolii.
Od lete ver s te ljudstev Ripatovega zaroda so Veneti v G o r n e j 11 a I i i, R e k i i, na D u n a v i v V i 11 d e 1 i c i i, Noriki, Panonii svoj izid imeli, od kterih Polibius že 1H3 let pred Kristovim rojstvom piše: »Quod s u p e r e s t s p a t i u m d ei n d e a d a d r i a t i c m m sinu m a I i u s p o p u I u s I o n g e a n t i q u i s s i m u s o b t i n e b a t. V e n e t o s v o c a n t, s e r m o n e d i v c r s o a G a 11 i s u t e n-tes.» Lib. IS. c. 17. Od njih drtneštii den koj maj h eno
*) Konstant. Porphyrogeneta Them. I. 7 scer Paflasrone med reko Halis in Belemu stanujoče, egiptovski narod imenuje od Pi-nea, kteri ,je pervie v Paflagonii stanoval in sina imel Paflagona, od kterega je krajina ime dobila. To pak od tod pride, ker je P i-neus Keniškega ne pa Henetskega roda in po Jfesiodu sin Kasiopeje in Fenixa bil, kleli se je iz Egipta v Azio preselil in se potem 11 a m o v i ne pak J a pet o vi zarodbini prišteti ima.
kardelo več najdemo od jadranskega morja do Glini-ce reke, ktero se slovenski narod imenuje in kteremu nemški gospodi starodavno ime Windische dajo. Vindo-bona in Augusta Vindeiicorum bi se glasno smejale, ako bi cule, da ste nekdaj slovenske bile.
In tako sim, kolikor je mogoče bilo, izvir in razši-renje slavenskih ljudstev Goinerove korenine iu Ripatovega zaroda dokazal.
Uvod k splošnemu zemljopisu.
(Dalje.)
3. Zemlja se suče krog sonca.
Da se zemlja krog svoje osi verti, in kako da se verti, sim razložil. Postavite poinorančo na sonce, in vidili bole, daskorej polovica pomoranče je obsijana od sonca, polovica je pa v senci. Iz tega zapopadeš, kako postaja noč in dan na zemlji. Alj vunder še ne veš, od kod pride daljši alj krajši dan? od kod spomlad, poletje, jesen, zima? Od kod mraz ino vročina? Preden leto razjasnim, moram še en obroč krog pomoranče položiti.
Napravimo si podolgasto okrogel obroč, ki ima dve igli ali osi, in je veči kakor pomoranča. Daljši igla naj je dva čevlja dolga , ki seže od konca do konca obroča; druga malo krajši seže skoz sredo obroča pervi navprek, in kaze, kako širok da je obroč. Perva se imenuje velka, druga pa mala os. Leta obroč imenujejo zvezdogledi sončno pot ali eklipti-ko , in učijo , de je 131 miljonov milj dolga, in de se zemlja po nji vsako uro 15000 milj naprej dersa.
Položi konc tega obroča na ravno mizo, drugi konc pa podpri z terdno kakih 9 palcev visoko podporo, in imaš eklip-tiko. Na daljši os nekoliko od srede postavi nizko luč; rahlo primi zgornji alj polnočni konc poinorančne igle, de bo navpik visela. Stopi tako k obroči, de imaš konc obroča, ki na mizi leži, per sebi; konc, ki na podpori stoji, pred seboj. Zdej derži pomorančo na ekliptiko tamkej , kjer jo manjši igla na desni strani zadene, in imaš zemljo, kakor o sv. Matevžu v ekliptiki stoji. Ako pomorančo krog njene igle vertiš, vidiš, de je vedno n je polovica razsvetljena, nje polovica temna; alj noč in dan sta enako dolga na zemlji. — Dersa j poinorančo proč od sebe proti nar višini
koncu ekliptikc, in vidil boš, de zgornje alj polnočne polovice ponioranče je čez dalje menj , poldnevne pa čez dalje več razsvetljene. Kedar poinoranča nad podporo stoji , je velik kos krog njene polnočne pike vedno temen; in velik kos krog njene poldnevne pike vedno svetel, ako jo ravno krog igle vertiš. To ti kaže, de ima polnočna polovica zemlje o božiču nar krajši dan , ino poldnevna polovica zemlje ima poletje. Dersaj pomorančo nazdolj proti levim koncu krajši igle, in boš vidil, kako dan na polnočni polovici pomo-ranče alj zemlje raste; na poldnevni polovici pa dolj jemlje Kedar poinoranča na desnim koncu male igle stoji, je Marie oznanenje blizo, in spomlad imamo na zemlji. Od sv. Matevža do Marie oznanenja je polnočna pika ponioranče v vedni temi; in toliko veči okolica krog pike je temna, kolikor bližej je božič. Tedaj je na polnočni polovici zemlje, od sv. Matevža do Marie oznanenja dan krajši kakor noč; in toliko krajši , kolikor blizej polnočne pike dežela leži. Polnočna pika ima polleta dolgo noč. — Ako pomorančo naprej proti koncu dolge igle dersaš, je v polnočni polovici zemlje dan daljši ko noč; v poldnevni polovici je noč daljši ko dan. Tti kedar poinoranča na koncu ekliptike na mizi stoji, imamo kres na zemlji; naš dan je nar daljši, noč nar krajši. V poldnevni polovici zemlje imajo zimo; njih dan je nar krajši, noč nar daljši. — Ako poinoranča od spodniga konca daljši igle proti desnim koncu krajši igle gre, se na polnočni polovici dan krajša , noč daljša; na poldnevni polovici se temu nasprotno godi. Tedaj je od Marie oznanenja do sv. Matevža polnočna pika zemlje vedno svetla; dežele krog nje imajo toliko daljši dan, kolikor bližej pike ležijo. Poldnevna pika zemlje je pa vedno temna, in njene bližnje dežele imajo toliko daljši noč, kolikor ji bližej ležijo.
Ne sonce, ampak zemlja se tedaj suče po ekliptiki, alj sončni poti, ktero popotvanje v pratiki najdeš in sicer: jesen skoz znamnje ovna Y , junca ^, dvojčikov H ; pozimi skoz znannije raka gp, leva SI, device ttt*; spomlad skoz znamnje tehtavnice :£=, škorpjona ITI, strelca ; poleti skoz znamnje kozla vodnarja », rib K. — Ako si hočeš zmešnjavo razjasniti, poglej obraz 94 mojiga naravoslovja, v kteriin stoji sonce v sredi, zemlja pa v ovnu. Zdi se nam pa, de sonce v tehtavnici na nebu stoji, torej pravimo! kedar sonce v teh-tavnici stoji, imamo jesen. Vendar bi morali reči: kedar zemlja v ovnu stoji, imamo jesen. Ravno tako vidimo sonce v kozlu, kedar zemlja v raku stoji, in pravimo: kedar sonce v kozlu stoji, imamo zimo, namesto, de bi djali: kedar zemlja v
raku stoji, imamo zimo. \'a enako vižo si razjasniš druge napčine govore.
Čudno je vender, zakaj de je na zemlji nar bolj vroče, kedar nar dal je od sonca stoji; ino nar bolj mraz , kedar je zeml ja soncu nar bližej? Alj pomisliti je treb i, de sončni žarki bolj grejejo, kedar bolj na ravnost na zemljo padajo, kar se o kresu godi. Pozimi pa sončni žarki grozni krivo prida jo na zemljo, in zatorej malo zdajo. Tudi je poleti dalj i dan kakor pozimi, torej sonce naša dežele dalj i obsija ino bolj ogreje.
.Mislim, de ste me zastopili, kako se zemlja v 21 urah krog svoje osi verti, ino nam napravi dan ino noč; kako se zemlja v letu krog sonca suče, ino nam pernese dneve i t noči razne dolgosti, nam napravi štiri letne čase.
(Dalje sledi.)
Narodove pesni.
Je ličca perleteva Iz dežele Indije, Prav Icpu je zapeva (Od vinca svadkega.)
Le pijmo bralri vilice , Najino da voda sloji. Voda je Irodovična (Vince pa trod mori.)
Smo pili bralri vince, Smo zraven pa zadremali In lerdno smo zaspali (To uro dvanejsto.)
Dežela 111 d i j a.
K' je Jeziš tiijcmo rajžov S svojmi jogri (hanajsli, Jim je talenle lalov (Sliri tale la svata.)
Tomaža je poslavu V gvoboko Indijo, Cjer nikoli snjeg ne pade, i^Cjer nikoli dež ne gre.)
Cjer nikoli snjeg ne pade, Cjer nikoli dež ne gre, Je vendar vsako julro (.Stopnja povhena rose.)
Toliko sem slišal od te pe.-iti peli u Rožji. Pri Žili je ludi znana in še dalje gre, pripoveduje se namreč:
»Indija je verlo rodovitna in srečna dežela. Spečen in opražen vol tam po deželi bodi, u ledje je mu nož uboden, nad rogami nosi sodič sladkega vina, da more vsaki si pečenke odrezali in si vinca natočitiV' Srečna dežela Indija!
Pripovedke zilske.
Zakaj blišče? —
Hudič je nekoga dnu k Bogu stopil rekoč: Jaz čem vse ljudi na zemlji s gromom ubiti. — Le — je Bog djal, jaz bodem pa popred za-blisnul, da se bodo pokrižali in ne bodeš imel oblasti do njih. —
Zakaj nose duhovniki čeme nogavice (šlunfe) in zakaj je cesarski orel čern?
Dokler je bila obljublena, sveta dežela in sveto mesto Jeruzalem u oblasti kristjanov, so nosili duhovniki rndeče nogavice in cesarski orel je bil zlat. Ko je pa sveta dežela in sveto mesto Jeruzalem prišlo Turkom u roke, so začeli od žalosti nosili duhovniki nogavice černe in cesarski orel je od loga vremena čern. Kadar bodo kristjani te svete kraje od Turkov spet pridobili, bodo od veselja duhovniki zopet rudeče nogavice nosili in cesarski orel bode zlat. —
Zakaj pličice o veliki noči peti začno in po kresu utihnejo?
Judi so hoteli vsmilenoga Jezusa ujeti in umoriti. On je pak sel in se je u votli čmerčič (Maurachen, eine Schvvammgattung) skril. Ku-kovica je to vidila in kukovala: Kuku, kuku, Jeziš se je v čmerčic skru (skril); in je tako Jezusa izdala. Judi so zato prišli z ostrimi sulicami in so u čmerčič dregali. Od tega je čmerčič tako jamičast. Jezus je o veliki noči od smerti ustal in je pticam obljubil, da jih bode seboj ii nebesa uzel, kadar u nebesa pojde. Vse ptičice so se tega rado-vale in veselo sprepevlale. Ko je Jezus u nebesa šel, vse ptičice visoko, visoko za njim leto, na| dalje in naj višje je letel za njim žerjavec (seva, škorjanec, golibardie Lerche), tako da si je svoje perute osinodil pri soncu, kakor pri žerjavici, zalo se imenuje žerjavec. Pa za Jezusom u nebesa niso mogle. Jezus jim je obljubil, da jih bode o binkoštih u nebesa uzel in one so čakale in še sprepevlale. O binkoštih jim je obljubil, da jih bode ali o kresu u nebesa vzel, ali pa nikadar več. Ptici-ce so spet čakale in še sprepevlale, pa tudi o kresu jih ni u nebesa vzel. Sadaj so žalostne potihnule. — Zalo vsakega leta o velikonoči peli začno, ker se u nebesa veselo, po kresu pa žalostne omolknejo. Kukovica o kresu pri živom telesu s červiči zvre, ker je vsmilenoga Jezusa Judom izdala. —
Sveti Osvald.
U gornjem Rožju in pri Žili je od sv. Osvalda nekde prav lepa pesem. Meni so od te pesni sledeče pripovedovali u razrešenom slogu (Prosa):
»Sveti Osvald je bil puščavnik in je u gojzdu prebival tri in trideset let; je mu brada zrasla, da bi se bil lehko odel š njo. Tičica je perletela, tičica lep bel g o 1 o b č e k in je Osvaldu govorila: Oj Osvald moj jidi na domov. Na tvojih domili gospoda ni, da se bodeš oženil. Kako se bodem jaz Osvald oženil, ki ne poznam prave neveste? Jedna je sicer nevesta za me, pa je daleč za silnim morjem, lepa zamorkinja. — Lep perstan mi daj, oj Osvald, in ga nesem črez morje nevesti, lepej zainor-kinji. Sv. Osvald da golobčeku svoj perstan zlat, kteri se je svetil, da bi luč pri njem peržgal. Beli golobček leti visoko črez silno morje in nese perstan zlat u svojem kljunču. Huda burja se na morju vzdvigne in
golobčeku iz kljunca perstan izpade, golobček se za perstenom zažene in ga vjame pnpred , ko perslan morje zadoseže. Beli golobček se tako prene-beško ustraši, da se pri tej priči črez in črez poeerni. Zlati perslan srečno lepej nevesti zamorkinji pernese in se čem golobček k sve-tomu Osvaidu verne in od zamorkinje zakonski perstan prinese."
Sv. Osvald se česti za inogočnoga priprošnika u morskih nevarnostih. Mala se kakor verli vitez nad oblaki klečeč, pod njem silno morje in barka u hudoj burji. Naroki mu sedi čemi golobček deržeč u svojem kljunu perslan neveste zamorkinje. Nekteri krivo misle, da je ta černa ptica vrank — je pa le beli golobček, kteri se je od straha počernil. —
Književni pregled*
V f
vJitanka za pučke uči on i ce Pod tim naslovom je izišlo na dan v Zagrebu 1850 pri tiskarju g. Fr. Županu ilirsko berilo za narodne učilnice, spisal Peler Zoričič, učilel 111 vlastnik narodne mestne priv. učilnice. Pod naslovom so prislavljene besede: »Od deržave nadarena knjiga."
Obsežek naj polerdi, kako umetno je zložena ta knjiga , ki sloje 288 strani, razdeljenih v sledečih 16 poglavij:
1. Nauka o čoveku, 2. o licu zemlje, o suncu, mesecu ild.. 3. prirodopis, 4. pripovedke , basne i pesme, 5. zemljopis, 6. kratka povedi niča celog svela, 7. kralka dogodivšlina Stavjanah, 8. kratka dogodivština Hervatah, kralka povestnica Serbaljah, nešlo iz povvslnice ostalih ilirskih narodah, 9. o poljodelstvu i vertlarslvu, 10 o rukolvor-stvu (Technologie), 11. pravila čndorednog ponašanja, 12. kratak nauk o potrebah svakdanjeg života, 13. o deržavi, o dužnostih i pravicah njezinih članovah, 14. o dužnosli i zadači doinorodnog vojnika, 15. o pravoj ljubavi kersljanskoj, 16. o cirilskoj, azbuki (primer sa cčrkve-nitni pismeni i narodne poslovice poleg Vuka Stef. Karadžiča).
Vsa hvala in čast gre gosp. Zoričiču, ki se je v tej knjigi izver-slnega učitela in pisatela ilirskega obnesel. Pregledavši jo, sin le želel, da bi lo izverslno, »od deržave nadareno'' knjigo kdo, ki je zmožen in vlegne, berž berž ludi poslovenil; zakaj lake knjige nam je zdaj silno silno Ireba. Ker je ilirska »od deržave nadarena," bi ministerstvo lika golovo ludi poslovenjeno za narodne učilnice polerdilo. Verli rojaki, ki sle zmožni in vlegnele, nemudoma pero v roke! knjiga bode v veliko ko-risl zalegla premilej domovini, in delo se bode dobro splačalo. Da se pa dva lega dela ne lotita, naj bi per v i lolivec lo po »Novicah" in »Slo-venskej Bčeli" oznanil. — V Lju b I j a n i iina jo na prodaj po 48 kr. srebra g. Juri Lercher.
Jugoslavensko slovstvo. Ravno kar ste v Celju na svitlo prišle dve vesele igri za slovensko glediše: Dvoboj in Raztresene a. Prav izverstno ste prestavljene. Veljate 12 kr. sr. — Dobro znana velika pratika za novo leto 1831 je že na svitlo prišla. Prav lepih in koristnih podukov za kmetovavce nam prinese. Gena je jej 6 kr. sr. — Pri žl. Kleinmajerju u Ljubljani se ravno tiska slovenski kolendar za leto 1851. Spisal je ga znani slovenski pesnik Miroslav Vilhar. Razun navadnih reči nam posebno vnježne pesmice dopadejo, ki imajo naslove vsih 12 mescev. — Pri F r. Županu u Zagrebu se tiska nova knjiga "pod naslovom: Glavne črte književnosti srpske od dr. J. Subo-tiča. — Matica ilirska je sklenila na svoje stroške izdati: »Uzdasi M. M an dal ene in Psa 1 tir slo vinski od Gjorgjiča. — U Zeniunu se ravno„zdaj tiska: Povestnica Crnegore. Pridjane so jej tudi postave Cernogorcev, dane od slavnega vladika Petra I. leta 1796. Naročnina je 50 kr. sr. — Te dni je pri Fr. Zupanu u Zagrebu _ izišla knjiga: Naputak za one, ko j i uče citati. Sffisao Bogoslav Sulek. Ova knjiga obseže našemu jeziku naj prikladnišo melhodo, kako je treba cilali učiti, da se decatn šola omili in da učilelj svoj cilj doseže. Sve-zana stoji 24 kr. sr. Od te knjige se posebej dobiva: Mala čitanka za početnike za 10 kr. sr. — U Zagrebu je na svitlo prišlo: Na-ravopisje za poraba gimnazialnih učionicah u Hervatskoj in Slavonii. Cena svez. knj. 15 kr. sr. Berz »tiskom Ljud Gaja. — Slavni Vuk Stefanovič Karadžic je izdal: Pripovijetke starog i novog zakona. Cena je 30 kr. sr. — Pri Mehitaristah na Dunaju se tiska: Srbska slovnica od Daničiča. — Ravno tam se „pripravlja drugi natis: Srbsko-nemško-latinskega rečnika od Vuk Stefanovič Karad-žiča. — Ravno je prišel v Pragi na svitlo,zvezek čeških pesem, ki so tudi v ilirsko prestavljene pod naslovom: Sestero českvh pisni s ilirskyin pfekladem. V muziko jih je djal uinni in zlo izobraženi Horvat Vatro slav L i s in s ki. Dobe se te pesmi pri bukvoteržcu J. Pospisilu v Pratri. Zvezek zapopade sledeče pesmi: 1. VI t a v a (besede V. J. Piceka), 2. SI a-viček a starost, 3. Zavisi, 4. Matce (besede Pišeka), 5. Ma vlast (besede Vlastimile Rožičkove), 6. Poustevnik (besede Chme-lenskega). Te pesmi se smejo med tiste dela šteti, ki bodo enkrat, ko se pimnožijo, od slavenske umetnosti pričale. — V kratkem bode na svillo prišlo prevažno delo Petra Petroviča Njeguša vladatelja Crnegore: Lažni carili Sčepan Mali, historičesko zbitje izcrpljeno iz dokumeii-tah arhive Mletačke.
Cesko slovstvo. U Pragu je na svitlo prišla: Valka z Tatary basen epička v desili zpevieh od Ad. Vlčka. Dobi se za 1 gld. 12 kr. sr. — Ceski pesnik VVacek Kamenickv bo prestavljene Pefrarkove drame na svillo dal. Prav izverslno so menda prestavljene. — U Beču je izišlo prevažno delo: Pravnicko - poli-ticke nazvoslovi slovanskych jaziku v Rakousku. Nemecko - češke zvlašlni vydani. Cena mu je 1 gld. 24 kr. sr. Bog daj, da bi tudi druge izdanja imenoslovja na svillo prišle. — G. Klicpera je spisal novo zgodovinsko igro: London u Relehradu. — G. Venceslav Hanka je izdal: D a limito v o chroniko češko. Velja 24 kr. sr. — Gospod Hanka je dal v natis: Kralodvorski rokopis s prevodom poljskim , juino-ruskim, velikoruskhn, ilirskim, serbskim, slovenskim, gornjolužičkim,
nemškim in angleškim. Ruski zlo natanjeni prevod je nedavno že v Moskvi na svitlo prišel, od kodar je bil gosp. Hanka-u poslan. Seibski prevod pa je dogotovil ^Zlalojevič Petrovič, mladi serbski pesnik v Pragi.— Franc P i vod a, znani Ceh in slavni komposileur je spet dva napeva zlo žil, v kterih živi narodni duh veje in sicer za »Pjsen na mou vvlast" od Gašperja P i vod a, in za »Slovan" od Ferdinanda Kop p, perva je posvečena moravskemu ljudstvu, diuga pa češkemu rojaku Pišeku.
Polsko slovstvo. U Varšavi bo prišlo iz tiskarniee Orgel branda važno delo Maciejovvskega pod naslovom: Historia litera tury polskiej. — Lucian Siemienski, znani prevoditelj Kraljodvors-kega rokopisa in zdajni vredriik »Czasa" pozove poljske pisatelje, da mu pošlejo svoje spise, v verzih ali v prozi, iz kterih bo on , raz redivši jih, storil,album pod naslovom: »Grosz Vdovy czyli pamiatka požaru Krakov a." Cist dohodek lega se bo obernul za ponovljanje starodavnih cerkev in hiš. To delo bo zlo krasno, imelo bo tudi slike nekterih spominkov in okolic Krakovskih. — lT Vilni izdaja Maruszevvs-ki: Piesni ludu minskiego. Ta zbirka podava nam obraz prebi-\avcev tega kraja in njih šeg in običajev.
Rusinsko slovstvo, Prof. J. Holovackv pripravlja k tisku: historijo slovesnosti rusinske. — Gospodi Lavrovskv, Holo-vacki in Hušalevič so se poprijeli izdelovanja nemško - rusinskega ir. rusinsko-nemškega slovarja G. Horodecky bode izdal svoje rusinske pripovedke.
Z m e s«
Vseučilišče j u g o s 1 a v e n s k o.
Mnjke Slave o narode slavni! Jesi I' slavan, daj sada pokaži: Hilrorn nogoin umetnost boginja Vas je sviet okružila veče, A sad eto 'e na krajini slavskoj!
Vila ostrožinska.
Kto ne želi s čelom svojoin dušom, da mu oko vidi barem uteme-ljenje vseučilišča domačega'? U čijem serdcu se ne odmeva glas vapiju-čih u pustinji, koji sc željno oziraju po obljubljeno)" deželi? Silno dolgo več prosjači deca slavjanska kod tudjih učilnah, silno dolgo se je zadovoljila s drob-tuijicami, koje joj je tudja, mačohina ruka mesto č ver s loga hlebca mi-lostivo delili blagovolila, da mu um olrova, jerbo cvetja slavsko-ga 11 ven cu n e i m a. A kuda, kamo nas je dovela tudja brižljivost '( Da nijesmo po pravoj cesli koračili, nas je osvedočila vlastna, nas je prepričala i tudja nevolja. Mi smo zaostali na slazi napredka, a naši
vodje su zagazili u goleme zapletke. Treba dakle, da se obazremo po brat ji našoj, koja hrabro korači po cesti, koju bi si sama izabrala. Jedva mi okom vidimo berzo napredujuče bcele češke; sami pak tudjega spa.silelja očekujemo. Počnimo jur slavili domovanje vsim znanostim, u kojem se niudrice, blage sestrice, ne budu stidile stanovati; a vidili čemo, kako budu Vile umetnice iz vseh strani prilelale, da se po njih seme po seje u ravne poljane na okolo slermnoga Velebila, Fruške gore i hladnoga Balkana. Radi budemo napredovali u vsem, čto je dobro, krasno, istinito, onda toperv možemo rečli, da nam inali Slava od ra-dosti solze roni. Naša perva skerb neka bude, da nam se jezik izeisli u smislu vseslavjanskom tj da se tersimo lako pisali i govorili, kako nas uči sloga slavjauska, da postanu naši umotvori obče dobro vsih Slavjanah. Unuci pozni hočedu suditi naša dela i je odobravati, ako smo vsoni šilom tako radili, kako to zahteva ogromna zadača toliko ogromnoga naroda. Mi se imamo trudili, da se razna narečja i raz-rečja u jeden jedini književni jezik sliju, da prestanemo se kako naro-dičiče smatrali, no da smo Slavjani, jeden narod, jeden za vse, a vsi za jednoga. To pak čemo toperv onda postiči, kada se bolje sozna-niino s narečji severnoslavjanskinii, kada se i kod severne naše bratje ju-goslavensko narečje udomi. K lomu pak je vseučilišče, umetno ustrojeno, pervo sredstvo. Ovo če i naše telesne sile čudnovito jačiti; s telesnom šilom pak je živo skopčana duševna moč, koja je kod nas hvala Bogu! jošče vscjednako mlada, krepka, nepokvarjena. Ona nam pod uvetoin uzajemnosti obeta čudapolne proizvode i slavu do sada nevidjenu, dok drugi narodi u čainilu čame i svoje, čestokrat bolestne, plodove uživaju i, buduč da su svoje sile več razkomadali, miruju. Snaga naroda odvisi od sloge slovstvene. Blagor dakle vam, hrabri junaci na polju književnosti slavjanske, koji neprestano hitite za ovim ciljem! Na ovom polju čemo čversto napredovali, kada imademo domače vseučilišče, koje ustanovili budi naša najglavnija briga, jer o mladini visi buduča sreča naša. Osobilo je kod nas Jugoslavenah več najnuždnie, da se je-dnom probudimo, da več ozbiljno počnemo naslfdovati bratre Čese, koji nas u vsakoj slruci daleko nadkriliše, jer kod nas neima one gvoždene delavnosti i neverojetne uzlerpljivosli kako kod njih. — O moj rode!
»Kopaj rude duboke znanosti,
Znanstva blago obče dobro budi."
Radoslav Razlag.
Prijatelski dopis iz zlatne Prage.
Pretresajo razvitje narodov najdemo, da je Slovanski naj bolj pri-rodno postopal. Njegov sosed je še po lesih se skitavši i zverad lovivši si živeža iskal, kadar je že Slovan polje obdeloval, mirno v hramih prebival i pridelan hleb zavžival. Njegov sosed je je nevsmiljeno ine (druge) narode napadal, njih pridelke siloj otemal, nepoznavši nobene pravice ne zakona, kader je Slovan le svoje branil, se ptujega ne dotikal ter raji krivico terpel kot delal. Slovansko kmetijstvo, rokodelstvo i kupčija slove od nekdaj i najprej ined evropejskimi narodi. Da je v poznejših časih prestal napredovati, kakor je počel, so krivi ini vladoželni narodi, ki so ga z polja na bojišče silili, za svobodo mu sužnost podali.

Kako je tedej eeli narod prirodno napredoval i postopal k polrebnoj omikanosti, tako tudi naša mladina v učivnah prirodno postopuj od lo-žejega k težjemu, od znanoga k neznanomu. Kdor se spomni knig, ki so bile v starih učivnah mladini omišljene, najde, da se je proti temu pravilu ravnalo. Nekaj citati navučiti je bil jedini namen takovih slabi-karjev, na serce i razum se ni gledalo. Najenkrat je moralo dete na nadzemeljski svet stopili, o nadsmiselnih rečeh govorili, poprej ko se je očetovski dom poznavali naučilo. Ni ga skoka v prirodi, tedaj tudi ne v človeškem razvilju. Podam tukaj glavni načert za čitanke, ki bi se imeli mladini početnih šol omisliti, po svetu skušenih učiteljev:
Čitanka počni opisovali, kako slariši za svoje otroke sker-be, potem dolžnosti, katere odlod za otroke izvirajo. Tukaj pa,ne velja dolgo i široko modrovanje, veliko temnih besedi brez jedra. Cisto po domače spisane pripovedke naj kralke pravila i popise objasnijo. Mladini so starejši vse i največi dobrotniki, ljubezen do starišev jim je temelj ljubezni do Boga i bližnoga.
Zmerlivost se mora že mladini v serca vsaditi, zakaj ona je, kalera osrečuje pojedine ljudi, rodovine, narode; k temu jiamenu pa je potreba mladini telesne potrebe človeka jasno pokazali. Čitanka tedaj opisuj dalej: I »lesne potrebe človeka, živež, stanovanje, obleko ild.
Kar se pervoga tiče, naj se jasno popiše, kar človek navadno po-vživa v jutru, u pol dne, na večer, v spomladnem času, po leli , u jesen, po zimi; nadalej posodbo, kjer se jedilo zgotovuje, prihranjuje ild. Pridaj lukaj popis o zmernosti, o nasledcih nezinernosli u kratkih povedkah.
Pravila, kako se je treba pri kosilih zaderžati; popis o zahvalnosti,
0	molitvi pred i po kosilu. Ne menj imenitna telesna potreba je stanovanje. Popiše se naj, kjer so nekdaj za predavnih časov ljudje stanovali , zakaj i kako so prišli do danajšnih hramov ali prebivavnic. Poimenuj glavne 111 potem jednolljive dele hišne, iz česa, k čemu i kaki so. Pravlic poučnih o čisloli, redu, gostoljubnosti pridaj. Da bi se ničesar le poverhno ne vzelo, se ima vse navesti, iz česa se hrami slave; vsi rokodelci, kateri slavivo zgotavljajo; orodje, kleroga je pri stavenju potreba. Pripovedke o delavnosti i lenosti. Dalej popiši spisatelj čitanke glino, pesek, apno, stavno kamenje, železo, olovo ali svinec, les vsake baze, steklo ild. Kje se vse to dobavlja, iz česa in kako se k stavi-vu pripravlja.
Pri obleki počni s najpolrebnejšoj, klero mora v naših krajih vsa-kteri imeti; razdeli jo pa na zimno, letno; možko, žensko; pražno, vsak-dajno. Dale n. p. kako se pridela len i konople, česa je potreba, da dobimo platno i poslednič oblačilo. Pride se tukaj na terice, predice, tkavca , beliča, krojača; na suknarja, črevljarja ild. na rokodelce, kteri oblačilo zgolovujejo.
Tako bi mladina kratkočasno alj po stopnjah spoznavala največe i najbližejše potrebe.
Na dvoru je mnogoverstno orodje, to se naj razloži, iz česa je
1	k čemu. Tudi so tam kureta, hlevi, v njih domača živina, to se naj vse dobro popiše, posebno kar se užitka ali koristi tiče. Na to povesti, kako naj mladina s živinoj ravna. Delj od doma je kozelc, kjer je pale veliko reči, s kterimi moramo mladino soznaniti: orodje gospodarsko, slemen, sočivje.
V prt se naj tako popise, kakor so si ga skerbni zastopni gospodarji omislili. Tukaj se razklada, kaj je rastlina, drevo, tersje, zeleni-na, cvetlice itd. Ravno to so početki tega, kar učeni botaniko imenujejo i le tak zvanim modroslovcem potrebno najdejo. Da se pa o tein tudi u početnih učivnah z velikim užitkom učiti da, nam skušnje pričajo, le domače imena se morajo vzeli, ne tista latinsko-grajsko-arabsko-nem-ška. Na verlih so tudi ptice pevčice, koristne, škodlive, gomizi, plazi", ci, v ribnikih ribe, to vse naj je predmet naučovanja na početnih učiliščih.
O nebeških telesih, soncu, mescu, zvezdah; o rosi, mrazu, megli, oblakih, dežu, snegu ild. se naj tudi potrebno pove.
Popiše se naj človek i njega udi, smisli, kako za zdravo telo sker-beti in da smo to storiti dolžni. Nekaj o prednosti človeka pred zveri-noj, o duši človeškoj. Narodni običaji, narodne igre in drugi sostav-ki iz dogodivščine bi tudi neškodili, ako bi se modro podučenju pridali.
Poslednič se še prida popis o rodbinah, nje pojedinih udih, dolžnostih, pravicah. Polje je to zloj široko, ravnali se pa moramo po tem, alj pišemo za pervi drugi, tretji, alj daljni razred.
Kdo tako čitanko spiše, se našoj mladini i celoj domovini zloj prikupi i bližna prihodnost pokaže preveliko korist. Delo je obležno pa preimenilno, zakaj s tem se temelj polaga, na kateroga se ima cela daljna omikanost naslanjali, ter mladini o vseh napomenulih rečeh dobro ponetje (BegrilF) dajati.	Jernej Polčanski.
Pravi Slavjan.
Ne' tisti, kteri je naj prednji med Slavjani, naj veči in naj močnejši, temoč tisti, kteri ja za sveto iizajemnost in za zjedinjenost s drugimi brali naj iskrenejše vnot, kteri živlenje in samostalnost manjih in slabejih tudi ceni, samo te zasluži v naših časih slavo in »prelepo ime »Slavja na."
S m e š n i c a. »Juri!" reče neki gospod k svojemu slugu — vzdigni se, ter nesi to pismo na pošto! — »Ah gospod, ne morem, ker sim preveč bolan." — »Ak ni drugači / odgovori gospodar, »pojdem pa sam, daj mi samo tvojo škornje!"
Varimo se lakomnosti, ker je izvir mnogih strasti!
Pogovori vrednlstva.
G. M. M. u W. Serčno se vam zahvalimo za poslane narodove pe-sme in pripovedke; prav radi jih bomo u bčelo jemali. — G. J. V. u K. Vaše dve pesmi smo prejeli. Ali bi se perva ne dala maličkaj okrajšali, ker predmet ni posebno zanimiv 'i Drugo bomo v kratkem bčeli uverstili. — G. L. S. n. I). Vašo izverstno izvirno povest iz jugoslavenske dogodivščine si bomo za novo leto prihranili, ker bi nam sicer prostora po-manjkovalo bilo. Pesem bode prihodnjič natisnjena. — G. J. F. u K. Take in enake drobtince so nam prav po volji. — G. R. R. u W. Poslani sostavki so nas prav razveselili. — G. J. u G. Vaša pesem se nam sicer prav dopade, vendar prosimo, da bi nektere verstice popravili smeli. — G. P. u K. Misel vase pesme je prav dobra, le samo poslednjo verstico bi želeli , da jo maličkaj predelale. Smencaj debelo ste jo zarobili! —
K temu listu je pridjaua 4. pola spisovuika.
Odgovorni izdatelj in Tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr.