Leto XXII. M BF% 0/*	Iftf*	MJTŠ	|	1	||M Številka 77.
Naročnina za Jugoslavijo:	H	jjjl&BMBF bL	1»	V»jfw	^$S	BlPMBk,	H	H	H	H	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- «8«	.SHB	■fflKIa	.JŽ.K	BiH	»St,	BB	KSk	|M||	H	BK	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za'/.leta	§§« KB	^KBgSjfSF	■■	HV	wfe.	Bal	■	Big^F Ba 25-52. Uprava: Gregor.
90 din, za ‘n leta 45 din,	člčeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis	za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo	nlci v Ljubljani St. 11.953.
Izhaia Ji^rSS__________________________ Ljubljana,	sreda	12.	julija	1939	Cena	St	1*50
Soiidarnost Baikana
Y dnevih živahnega mednarodnega političnega in gospodarskega posvetovanja za bodočo ureditev zvez in odnošajev med narodi je naloga, govoriti o vedno prisrč-nejših stikih med Jugoslavijo in Bolgarijo najbolj priljubljeno in razveseljivo opravilo za vsakega sodelavca pri zboljševanju naših življenjskih razmer in pogojev. Blejski dogodki tega tedna so vlili vsem ljudem, zlasti v Sloveniji, novega upanja v zvesto bratsko sodelovanje na podstavi skupnih narodnih, kulturnih in tvarnih interesov. Da je bilo to upanje že v vsem našem delovanju in pripravah, to so pokazale že neštete skupne manifestacije v zgodovini in v neposredni sedanjosti. Tako so se poleg pakta o večnem prijateljstvu pojavljali vedno in vedno razločnejši skupni nastopi, so se poglabljali stiki med našimi narodi in med organizacijami, kakor so bili vedno krepki med najza-vednejšimi posamezniki.
Ti stiki med našim in bolgarskim narodom, prav tako pa tudi med vsemi narodi na Balkanu so bili vedno naravno močni, pristni, spontani in še tembolj so morali postati krepki med našima predstavnicama, obema slovanskima državama — kljub vsemu, kar ju je v dolgih dobah nevarnega zadelo oziroma prehodno celo ločevalo. Zgodovinar bo moral nekoč celo reči, da so bili ti stiki med nami in Bolgari najsilnejši vprav takrat, ko so bili na obzorju se zbirajoči dogodki in trenutki najnevarnejši in so grozili z velikimi udarci razdrobiti mladi napredek, mlado novo civilizacijo na Balkanu.
Slovenci bomo vedno smeli z neko primerno skromnostjo nezadovoljenega naroda reči, da smo na tej nezatajljivi skupnosti z biatskim bolg. narodom imeli svoj delež in da smo veliko pripomogli tudi k sedanjemu in nedvomno še boljšemu razumevanju, kakršno mora postati v toliko resnobnejših časih meso in kri. Posebno pa se smejo in se morajo šteti za zaslužne pri tem velepomembnem in dalekosežnem prijateljstvu naši gospodarski možje in naše organizacije, predvsem zveza slovenskega trgovstva, ki so omogočili, da je popularnost jugoslovansko-bolgarske gospodarske zveze našla daleč do nas v osrčju Evrope pripravljenih tal in da je po delu za carinsko unijo pridobila še bolj tvarne oblike.
Lanski trgovski kongres v Ljubljani, čigar gostje bolgarski trgovci so se počutili pri nas doma, je bil nedvoumen dokaz tega krepkega občutja bližine, ki mu danes glasno pravimo jugoslovansko-bol-garsko bratstvo. Vprav zato pa ima za nas še tembolj razveseljiv pomen novica, ki prihaja z Bleda °t> zaključku diplomatskih prijateljskih razgovorov in ki npm najavlja tudi širokopotezne in odločne priprave za ureditev in za poglobitev gospodarskih stikov med prizadetima državama.
Dasi nam naši dosedanji skupni uspehi Bolgarske in Jugoslavije še povsem niso dali pravilnega upoštevanja in pravega gospodarskega rezultata, mirno in neomahlji-vo upamo, da bomo tem stikom mogli dati potrebno vrednost in še večji pomen. Naša prijetna dolž-
nost je, da v tem letu znova in še razločneje povemo naše želje, predvsem pa, da ugotovimo napredek, ki sta ga v teh dneh skupnih prijateljskih manifestacij pokazali vsa jugoslovanska in bolgarska javnost tako glede pojmovanja naših prijateljskih zvez ka-
Veliki primanjkljaji državnega proračuna v Zedinjenih državah so postali normala, odkar je izbruhnila zadnja svetovna kriza in so bili potrebni orjaški programi javnih del, da bi se omilila brezposelnost. V 1. 1938. določeni kredit za ta dela se je porabil doslej v višini 3.060 milijonov dolarjev. Sedanji proračun daje za javna dela še 870 milij. dolarjev. Dela obsegajo nove ceste, tudi avtomobilske ceste, mostove, vodovode in nasipe. Za sanacijo železnic se ustanavlja posebna družba, da jih odkupi in oddaja nato v zakup. Velik je tudi pomen načrta za elektrifikacijo in nadaljuje se podpiranje farmarjev oz. naseljevanja na deželi.
Vendar je določenih iz istega kredita celih 500 milijonov dolarjev za posojila inozemstvu, da bi se povečal izvoz ameriškega blaga. 200 milijonov se razdeli šele v 1. 1940. in sicer z dolgoročnimi in kratkoročnimi posojili. Države-neplačnice dolgov ne dobe kredita.
Pri popularizaciji javnih del se je utrdila prikladna teorija o »prezrelem gospodarstvu«, ki ne potrebuje več oz. ne more več vpijati kapitala in nima toliko novih investicij, da bi požirale zmogljivost velike industrije. Ta teorija se je poživila po objavi novih podatkov »narodno-gospodarskega odbora« (TNEC). Po primerjavi z narodnim dohodkom so znašale investicije med 1. 1923. in 1929. po 19'2 odstotka, padle v krizi 1. 1933. na 6%, se dvignile 1. 1937. naglo na 19.2 in spet lani padle na 15-2%. Za zaposlovanje vseh delavcev bi se morala investirati letno vsaj cela petina narodnega dohodka. Iz tega so sklepali, da ne kaže čakati na zasebniško iniciativo, marveč da mora država sestaviti nov proračun izdatkov. Zboljšanje pričakujejo od javnega pospeševanja šele v prihodnjem letu, kar je tudi v zvezi z novimi predsedniškimi volitvami. Videti pa je, da se je Unija precej naučila tudi od Anglije, ko je uvedla omenjene izvozne kredite.
Ameriško gospodarstvo pa se še doslej ni moglo rešiti brezposelnosti. Še vedno je brez dela in zaslužka 9 milijonov ljudi. Če je ta statistika zanesljiva, pomeni, da tičimo še globoko v krizi. Upoštevati pa se mora, da Rooseveltova vlada naravnost umetno uvaja višji standard zaposlencev in istočasno ko se zvišujejo mezde uveljavlja odredbo o 40 urnem tedniku, ki ga zahtevajo delavski, zlasti Le-wisovi sindikati. Od 1.1929. do 1938. se je povprečna mezda zvišala za 23%, ker so pa cene zelo padle, se računa to znižanje z 49 odstotki. Vendar pa je skupni zaslužek padel proti istemu letu za 18-5%. V Angliji se mezde niso toliko dvignile, zato je pa skupni zaslužek večji že za 20%. Delovni
kor tudi glede zanimanja za tesnejšo, popolnejšo ureditev gospodarskega stika in sodelovanja.
V dokaz, kako veliko delo je delo za uspeh takšnega sodelovanja med odločujočima balkanskima državama in kako bi mogla še narasti v skupnosti dopolnjevana
čas je zdaj omejen na 44 ur, ni pa verjetno, da bi se mogel še zmanjšati, če se noče še bolj zmanjšati rentabilnost investicij, ki jo je režim kapitalu že doslej tako zelo znižal. In seveda dotok zlata iz Evrope tudi čedalje bolj onemogoča vso rentabilnost neaktivnega kapitala.
Zunanja trgovina Amerike
V trgovinski bilanci drugega četrtletja je ameriška vlada računala s padcem presežka v primeri s konjunkturnim izvoznim presežkom lanske pomladi. Vendar pa se ni pokazalo takšno poslabšanje in sicer zaradi boljšega izvoza blaga ter manjšega uvoza nego je bil v načrtu, čeprav je bil ta uvoz v maju najvišji po 1.1937. Za drugo polovico je gotovo, da bo izvozni presežek še večji.
Prvih pet mesecev skupaj je unija izvozila za 264 milijonov več ko uvozila (lani 542). Padec izvoza za 14% proti lanskemu je bil predvsem posledica slabših cen za krmo in za bombaž. Izvoz izdelkov je le malo nazadoval, kar si je treba razložiti že z večjim izvozom strojev in letal. Zedinjene države so imele veliko korist od oboroževanja že s tem, ker se je ta-
V št. 71. smo prikazali stanje mednarodne trgovine z mehkim lesom. Danes prinašamo poročilo po listu »Internationaler Holz-markt« o mednarodni trgovini s trdim lesom:
Dobri posli s hrastovino
Približno dva meseca je, kar je po hrastovini zelo Veliko povpraševanje na mednarodnem tržišču. Kupca sta v glavnem Anglija in Švedska. V Angliji je hrast itak vedno precej priljubljen, ne samo v pohištveni industriji, marveč zlasti tudi v notranji arhitekturi. S S hrastovino obložen prostor predstavlja še vedno višek izbranosti in odličnosti. Povprašuje se najbolj po prvovrstnem mizarskem blagu večjih širin. Cene tega blaga so se v zadnjem času zvišale za približno 10%>. Svetlo blago ima še vedno prednost in pri tem je zrcalni rez v ospredju zanimanja.
Takorekoč moderna je postala hrastovina na Švedskem. Prvovrstni hrastov rezani les se proda sproti; glavni dobavitelj je Poljska. V prvem četrtletju tega leta je uvozila Švedska 2704 m3 rezane hrastovine iz Poljske. Poljska je sploh največji evropski dobavitelj rezane hrastovine, kajti od celokupne količine prvega četrtletja tega leta v višini 41.870 m3 odpade več kot polovica, namreč 22.135 m*,
njuna zunanja in notranja moč, naj nam zadostuje za začetek izredni pomen, ki ga pripisujejo blejskim diplomatskim razgovorom in njihovim rezultatom najbližji in celo daljni sosedje, med katerimi nam je s tem omogočeno tudi — uveljaviti svoje mesto.
koj dvignilo povpraševanje po določnih vrstah ameriškega blaga, drugod pa takoj odpadla že močna konkurenca prizadetih držav. V tem pogledu vodi seveda industrija motorjev in letal, ki je samo v maju izvozila za 38 milijonov dolarjev (30% več ko lani) teh vojnih predmetov in delov. So pa še nekatere panoge, ki tudi hitreje napredujejo. Izvoz strojev je bil v petem mesecu s 44 milijoni že za 2 milijona dolarjev boljši ko v lanski konjunkturi. Močno pa je padel izvoz surovin oz. kmetijskih pridelkov. Izvoz žita se je zmanjšal od 124 na 53 milijonov dolarjev in izvoz surovega bombaža od 109 na 62. S tem se je sestava ameriškega izvoza občutno spremenila. Delež gotovih izdelkov se je v izvozu povečal od 50 na 56%, medtem ko je delež surovin padel od 18 na 14 in delež nepredelanih živil od 10 na 5%. Sestava uvoza se je v tej dobi le neznatno spremenila, znatno le pri surovinah od 29 na 31°/o. Uvozilo se je več kavčuka, kositra, lesovine, papirja in kave. Seveda je vrednost manj narasla kot količina, ker so bile cene že znahio nižje ko lani; po uradni sodbi je narasel uvoz po količini za 20, po vrednosti pa samo za 12%.
na Poljsko; nato sledi Jugoslavija z 8895, Francija s 4860, Rumunija s 3880 in prejšnja Čehoslovaška s 1100 m3.
Prekomorski hrast prihaja prav tako v precejšnih količinah na trg, zlasti iz Sev. Amerike. Ponudbe japonskega hrasta danes niso tako velike kot sicer; pri tem pa postavljajo Japonci višje cene, tako da so posli na različnih evropskih odjemališčih zelo skromni, zlasti ker se je japonsko blago običajno kupovalo najbolj poceni.
V splošnem se dobro prodajo remeljni za pohištvo; ponudbe so le majhne. Kot abnormalnost na tržišču hrastovine pa moramo omeniti, da se je v zadnjem času lahko kupila jugoslovanska hrastovina ceneje kot poljska, in to celo pri cil severne luke; čeprav je jugoslovanska kvalitativno boljša kot poljska.
Dobro povpraševanje po drugih listovcih
Tudi po različnih drugih listovcih, ki so bili že celo vrsto let zanemarjeni, se v zadnjem času dobro povprašuje. Zlasti se išče jasen, posebno trdnejše kakovosti; čeprav se ne more govoriti o velikem pomanjkanju blaga, vendar zadeva izpolnitev takojšnjih partij na velike težave.
Brest, ki je bil skozi leta popolnoma zanemarjen, se v zadnjem času prav tako precej zahteva; ker produkcijski krogi niso mnogo pazili na rezanje tega blaga, je često prav težko dobiti nekoliko večjih mer.
Posebno poglavje na trgu listnatega lesa je les za furnirje. Poljska ima že vrsto let posebno politiko v svojem izvozu jelše, deloma stalno menjava izvozno carino, deloma daje izvozne ugodnosti. Naravno je, da skušajo najprej preskrbeti poljsko industrijo vezanih plošč s to surovino. Šele po pokritju poljskih potreb z jelšo se dopusti izvoz preostalih količin. Tudi iz Jugoslavije se zelo težko dobi to blago.
O tržišču okoumfeja je v tej zvezi težko govoriti, ker ubira ta posel svoja pota; opozarjamo na tozadevna izvajanja dobrega poznavalca ing. F. Cermaka, Pariz »O položaju tržišča z okoumejem« v isti izdaji z dne 10. jun. t. 1.
Najbolj občutljiva je bukev
Med vsem listnatim drevjem povzroča bukev še vedno največ skrbi proizvajalcem. Čeprav je bukev skoraj edini listovec, ki raste v Evropi v večjih, čistih in strnjenih nasadih, in njen les predstavlja prav dragoceno surovino kljub vsem tehničnim pomanjkljivostim, se vendar eksploatacija bukovine najslabše izplača in tržišče z bukovino ne more iz svojih težav.
Po obdelavi ostane le malo bukovine. Od preostalega rezanega lesa se proda na mednarodni trg le boljše blago, medtem ko se manjvredno blago skoraj ne more prodati. Upoštevati je še treba, da sta dva trga, ki sta bila izrečna odjemalca za slabše kvalitete, namreč Italija in Španija, v zadnjem času zelo malo kupovala; Italija zaradi svojih teženj po avtarkiji, katere so bile podprte s pričetkom lastne produkcije bukovine v Kalabriji, in Španija zaradi državljanske vojne. Zaradi pomanjkanja odjemalcev za manjvredne proizvode rezane bukovine je prišla zlasti jugoslovanska produkcija v velike težave.
Posebni proizvodi listovcev
Tržišče s frizi in parketi trpi največ zaradi tega, ker zaostaja privatna gradbena delavnost v skoraj vseh evropskih državah za državnimi javnimi deli. Široki frizi, katerih izdelava je v vseh produkcijskih državah le skromna, se še prodajo, ozki frizi pa nimajo dobrega tržišča in so jim cene zbite.
Posli z dogami za sode so v zadnjem času malo bolj živi. Angleški trg je sprejel večje količine dog, tudi Nizozemska je pokupila precej tega blaga, prav tako Nemčija, tako da je tržišče z dogami bolj čvrsto.
Mednarodna trgovina z železniškimi pragi ni zelo zadovoljiva. Mnoge železniške uprave so skrčile svoj investicijski program na minimum in privatni nakupi železniških pragov postajajo redkost. Tako piše te dni velika jugoslovanska firma z železniškimi pragi, da so izgledi za te posle zelo slabi, ker se povsod opravljajo samo državni nakupi tega lesa.
Za mnoge vrste lesa in tudi za železniške pragove se pričakuje za letos še znaten odjem, ker so se pričela dodatna trgovinska pogajanja, pri katerih se bo les upošteval kot važen izvozni predmet.
Gospodarsko
Zedinjenih
Teoriia o prenasičenosti s kapitalom in praksa
Mednarodna s trdim
IB
Črna boria
Dr. Ante Ciko iz Splita je objavil v »J. Lloydu« članek pod gorenjim naslovom, v katerem navaja sledeče zanimive predloge proti izrodkom sedanje devizne in valutne zamenjave:
Delavnost tihotapcev valut in deviz (črnoborzijancev) je v zadnjem času tako krepka, da so proti njim vsi ukrepi pristojnih faktorjev malo učinkoviti. Zdi se, da so niti črne borze tako razpeljane in organizirane, da ob sedanjih okoliščinah — glede zakonitih sankcij — nobena stvar ne more ustaviti njenega razvoja v škodo naše domače valute. Najbrže še ne mislimo uvesti kazenskih predpisov, kakršne imajo druge države. Ne bomo tu razpravljali, zakaj je pač tako.
Vendar so sredstva, ki bi jih bilo treba uvesti, da se doseže pravi namen. Znano je, da iz krajev, odkoder so priseljenci, dospe-vajo domačim velike količine čekov in valut. Nad tem ni pravega nadzora. Valute in čeki (teh več) prihajajo v navadnih in priporočenih pismih. Vemo, da so predpisi za oddajanje odprtih pisem zaradi poštne kontrole, da li ne gre naš denar v tujino. Nasprotno pa pri nas ni predpisa za kontrolo pisem, ki prispevajo iz inozemstva, kjer bi se dalo ugotoviti, ali ni uvožena v državo kakšna tuja valuta ali deviza. In vendar bi bilo to zelo važno. Če bi naša država uvedla tak način kontrole z odpiranjem pisem pred pristojnimi organi, ki bi zneske vpisovali v posebne kontrolnike, potem bi dobili natančen pregled o vsem takem dotoku deviz in valut iz tujine, zlasti iz čezmorskih dežel. Vedelo bi se tudi, kdo je prejel ta plačilna sredstva oz. kje so. Pošte bi obveščale Narodno banko o tem, pri izročitvi pisma s tako pošiljko bi pošta opozorila imetnika, da mora te vrednosti v določenem roku (recimo v treh mesecih) menjati pri pooblaščenem zavodu, ker bi bil sicer kaznovan in pa da mora prinesti pošti o tej zamenjavi potrdilo. Ta potrdila bi končno dobila Narodna banka za natančni razvid. Kdor tega ne bi uredil, mora prositi banko za podaljšanje roka in podati razloge za to. Za kogar bi se pa ugotovilo, da je menjal pri kakem nepooblaščenem zavodu ali nepooblaščeni osebi, tega bi zadela občutna kazen. Pod pretnjo še hujše kazni bi se zahtevalo od njega, da pove ime nepooblaščenega kupca, ki bi se nato enako kaznoval. Da se prepreči izigravanje tega predpisa na pošti, naj bi bil vsak uradnik-krivec takoj odpuščen iz državne službe.
S takšno strogo proceduro bi se gotovo kmalu izločila črna borza glede teh pošiljk. In teh je največ, Razen tega je pri nas dosti ljudi, ki prejemajo vsak mesec plače ali pokojnine iz inozemstva in ki živijo samo od tega, nihče pa jih ne vpraša, kako dobe dinarsko valuto.
Seveda pa je takšen ukrep upra vičen šele tedaj, če naj se z njim res onemogoči delo »črnoborzijan cem«. Uverjen sem, da bo to važ na naloga deviznega odbora in de viznega ravnateljstva pri Narodni banki, ki sta bila pred kratkim ustanovljena. Kajti če se bo pošto palo tako kot v nekem primeru (nekje sredi Dalmacije), ko je bil neki večletni obrtni član črne bor ze kaznovan samo z globo 120 di narjev, čeprav se mu je dokazalo, da je izmenjal ček 40 angleških funtov, potem so vsi ukrepi iluzorni, da ne rečemo smešni.
Že v 24 urah
barva, plesira in komifno anali obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlollka srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REIC1
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
NewYork v	1939.
Mesto, ki ie postalo osrednie tržišče sveta
Letos se vrši v New Yorku svetovna razstava, in največji razstavni predmet je, po besedah župana La Guardie, New York sam. New York je največje mesto Amerike in poleg Londona največje mesto sveta. Stoji na ozemlju, ki so ga belci 1626. leta kupili od'Indijan-cev. V tistem letu je stanovalo tam 200 belcev. Ko so dotlej še holandsko mesto zasedli Angleži (1664.), je štelo okrog 1000 prebivalcev. Leta 1760. jih je bilo 14.000, 1790. že 49.000, 1860. že 1,175.000, na začetku tega stoletja 3,437.000, leta 1920. 5,620.000 in leta 1939. se ceni prebivalstvo mesta samega na ,500.000 duš. S prebivalstvom okolice vred, mestnega okoliša, pa jih je več ko 12,000.000. To ogromno mesto je svetovno središče denar-stva, plovbe, oblačilne industrije, tiskarstva, založništva in razne trgovine na debelo. Njujorške banke imajo vlog v vrednosti 17.617 milijonov dolarjev in so lani opravile čekovni promet nad 163 milijard dolarjev, to je 53% celotne vsote ameriškega čekovnega prometa. Skoraj 9000 ladij, domačih in tujih, je pristalo v njujorškem pristanišču 1938. leta. Njihov promet je dosegel 43% vrednosti vse ameriške inozemske trgovine. Vrednost industrijskih izdelkov (med katerimi zavzemajo izdelana oblačila 30%) se je cenila 1937. leta na 3.962 milijonov dolarjev ali '5% vrednosti vse ameriške industrijske proizvodnje. Večina knji-gotrštva, časnikarstva, tiskovnih agencij, radio-družb ima svoje središče v New Yorku. Trgovinski promet na debelo je znašal v letu 1935. skoraj 10 milijard dolarjev ali 22% vsega ameriškega prometa. Celotni dohodek New Yorka e znašal 1. 1937. 6'2 milijarde dolarjev ali 10% narodnega dohodka USA, medtem ko znaša delež prebivalstva le 6%.
Mreža 125 pomorskih prog se steka v New Yorku. Investicije v plovne posle znašajo v New Yorku samem nad 900 milijonov dolarjev in plovba zaposluje 300.000 oseb. Okrog 35% (po vrednosti) ameriškega izvoza gre skozi New York, in sicer v glavnem avtomobili, hladilniki, radijski aparati, pisalni stroji itd. New York pa sprejema tudi še okrog 50% ameriškega uvoza in velik potniški promet.
Mednarodni borzni promet
Na Broadwayu in posebno Wall-streetu je središče svetovnih financ. »Curb« borza n. pr. ima 550 rednih članov, 1.116 kupčijskih zaključkov dnevno, obseg poslovanja je bil 50 milijonov delnic po povprečni ceni 15'58 dolarja za delnico. Najbolj živahne so bile družbe Electric Bond and Share, Aluminium Co., Niagara Hudson, in Ford of Canada, poleg manj znanih letalskih in petrolejskih družb. Na Wall Streetu je First National Bank — Prva narodna banka, ki ima posle večinoma s korporacijami in ne sprejema rada vlog pod 25.000 dolarjev. (Po večini so vloge nad 100.000 dol.) Delnice te banke se prodajajo po približno 1.700 dol. in banka ima več delničarjev kakor vlagateljev V istem okraju je Njujorška efektna borza, ki opravi letno nešteto blagovnih zaključkov s skupno vrednostjo okoli 41 milijard dolarjev. Obseg kupčij je nekako sedemkrat večji kakor promet Curb-ske borze in obe skupaj opravita nekako 90% vseh borznih kupčij v Zed. državah. Vendar dandanes ne dosegata niti ene tretjine tistega kupčijskega obsega kakor leta 1928. in samo polovico višine 1. 1937. Borza ima 1.375 članov in okrog 620 borznih firm, v katerih so člani partnerji. V bližini je Chase National Bank, največja Zed. državah, z 2.500,000.000 dol rezerv. Na Wall Streetu je tudi privatna banka Brown Bros. Har
riman in Co., ki je uvedla potniško kreditno pismo. National City Bank, druga po velikosti, ima 73 filialk v mestu in 71 filialk v inozemstvu in afilirana z njo je City Bank Farmers Trust Co., prva in največja trustna družba na svetu, ki upravlja posestva v vrednosti približno 1.500,000.000 dolarjev.
V New Yorku je tudi bombažna borza z letnimi transakcijami za 35,200.000 bal, ki ima torej enako velik promet v tem blagu kakor Liverpool in petkrat toliko kakor New Orleans. Tu je tudi sladkorna, kavna in kakavna borza, borze za kovine, kavčuk, surovo svilo in kože. Ribji trg proda okrog 400 milij. funtov rib na leto. Ladje, ki oskrbujejo ta trg, lovijo do 250 milj daleč in izostajajo od 12 ur do deset dni.
Tudi zavarovalni posli so koncentrirani v New Yorku. L. 1938. so se cenili v New Yorku celotni dohodki zavarovalnic proti ognju in nezgodam na morju na 961 mi-jonov 500 tisoč dol., za zavarovanje proti nezgodam na 913 milijonov 500 tisoč dol. Aktiva vseh državnih zavaroval, družb, vštevši življenjsko zavarovanje, znašajo tu nekako 24 milijard dolarjev.
Industrijski razvoj mesta
V New Yorku je zelo stara usnjarska industrija. Firme so večinoma specializirane: za gornje usnje, podplatno usnje itd. Prodaja usnja na debelo in usnjenih izdelkov je prinesla v New York leta 1935. 35 milijonov -dol. in je zaostajala le za Bostonom. Med najvažnejše industrije mesta spada tekstilna. 90% tekstilne industrije, s tovarnami doli do Texasa in s polmilijonskim delavstvom ima svoje središče v New Yorku. Letno se tu proda okoli 8 milijard
štirjaških yardov blaga. New York ima tudi posebno borzo za pohištvo. Nekako ena tretjina vseh kupčij s pohištvom (na debelo) v Ameriki se sklene v New Yorku, v vrednosti 155 milijonov dolarjev letno. Nekako 1.500 majhnih delavnic z 9.500 delavci izdeluje nekako 85% ameriške kožuhovine v vrednosti 133 milijonov dol. Seveda je N. Y. tudi središče za prodajo avtomobilov. Samo avtomobilska trgovina zaposluje ok. 15.000 ljudi in proda letno nad 30.000 novih avtomobilov v vrednosti 25 milijonov -dol. New York je središče uvoza diamantov in drugih dragocenih kamnov in središče izdelovanja platinskega nakita. Prodaja dragocenega nakita v N. Y. je prinesla 1. 1935. nekako 150 milijonov dol. (v vsej državi 240 milijonov dolarjev).
Tisk in reklama
New York ima 44 gledališč, ki donašajo letno nekako 15 milijonov dol. dohodka. Od 525 splošnih mesečnikov, objavljenih v Z. D., jih izhaja 350 v N. Y.; v skupni nakladi 67,000.000 iz celotne cirkulacije 100 milijonov. Sploh je tiskarstvo in založništvo po velikosti druga industrija N. Yorka (izdelovanje oblek je prva), v celotni vrednosti se ceni na pribl. 500 milijonov dolarjev letno. V N. Yorku izhaja 22 angleških dnevnikov s skupno naklado pribl. 5,500.000, 14 trgovinskih dnevnikov s skupno cirkulacijo okoli 100.000 in 29 dnevnikov v ostalih jezikih s skupno cirkulacijo 600.000 izv. Ne smerno pa pozabiti reklame, ki je izdala preteklo leto 1.530 milijonov dolarjev, od katerih je skoraj polovica prišla iz New Yorka. New York -sam ima okrog 181 priznanih oglaševalnih agencij.
(Po »Fortuni«, julij 1939.)
Osebe	in
Nič ni bolj značilnega ko nezadovoljstvo zaradi prevelikega vpliva, ki ga dobivajo poldržavni denarni zavodi pa tudi druga centralizirana pridobitna podjetja. Znano je, da so ti zavodi pobirali največje zneske vlog takrat, v časih največje denarne krize, ko je bilo vse naše denarništvo popolnoma brez opore prepuščeno zamrzovanju terjatev. Takrat se ni priznalo na važnih mestih, da je zasebno in tudi samoupravno denarništvo potrebno smotrne, predvsem nagle podpore in pomoči. Še manj se je seveda hotelo rešiti to vprašanje pomočjo tistih zavodov, ki so bili dolžni skrbeti za stanje kredita v državi in za vzdrževanje in ohranitev zaupanja v narodno gospodarstvo. Ni pa bilo mogoče doseči niti nikako zboljšanje. Na vodstvu teh milijardnih zavodov so bili očividno sami najneizprosnej-ši centralisti, o katerih danes javnost ne najde več mile sodbe. Vprašanje je le, ali se more miselnost ljudi tako spremeniti, da ne bi postal vsakdo centralist, če vidi za svoj zavod tolikšne koristi, kot mu jih nedvoumno nudi uglajeni odtočni žleb že tradicionalne-centralizma. Glede vpliva vo dilnih osebnosti v glavnih zavodih je poučno, kar je zapisal te dni »Jug. Lloyd« ob odhodu doseda-njega glavnega ravnatelja Poštne hranilnice dr. Nedeljkoviča. Članek: »Vrlo potrebna sprememba« pravi med drugim:
G. dr. Milorad Nedeljkovič je bil tisti, ki je po žalostnih dogodkih 1. 1928. začel trobiti parolo amputacije hrvatskih krajev in v člankih napadal Hrvate, tako da je moral te članke celo v organu dr. Stojadinoviča nekako ublažiti Kot direktor Poštne hranilnice je odkrito zapostavljal hrvatske pridobitnike in zadružništvo ter se s tem celo bahal. On je uvedel v
bilanci PH prakso, po kateri se ni moglo nikdar izvedeti, katere kraje in koga favorizira hranilnica pri svojih kreditih ter od kod je ta ustanova dolgo vrsto let do bivala največ denarja. Svojo hrva-tofobijo je izražal nemoteno tudi politiki namestovanja, odpiranja podružnic, odvzemanja čekovnih računov (Trg. komori) itd. Ker je bil hkrati v upravnem odboru PAB-a, je jasno, da je to lahko tam še bolj gojil in da svojemu gibanju (Agr. misli) omogoči širjenje s pomočjo drž. institucij, ki bi sicer morale biti daleč od kakršnega koli politiziranja.
Ob vsem tem ni čudno — pravi člankar — da je bila novica upokojitvi direktorja sprejeta povsod, zlasti pa na Hrvatskem, velikim odobravanjem in z upanjem, da pride poslej v državno Poštno hranilnico duh tolerantnosti, enakopravnosti in depolitizacije. Na koncu opisuje pisec spre membo in naglaša vrline novega generalnega ravnatelja dr. M. Markoviča, ki je objektiven in izvrsten strokovnjak, kar daje jamstva za konsolidacijo v tej važni državni gospodarski ustanovi.
Politične vesti
Na blejskem posvetovanju r
bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Kjoseivanov ter naš zun. minister dr. Cincar -Markovič sprejela sledečo skupno izjavo o mednarodnem položaju 1. Obe državi bosta v svojem in teresu nadaljevali politiko sodelovanja v duhu pakta o večnem prijateljstvu; 2. v najkrajšem času se sklene večje gospodarsko zbližanje Jugoslavije in Bolgarske; 3. interesu obeh držav in miru na Balkanu ustreza najbolj politika neodvisnosti in nevtralnosti; 4. potreb no je, da obe vladi nadaljujeta politiko dobrih in prijateljskih stikov s svojimi sosedami.
Uradno poročilo naših državnikov s posvetovanja na Bledu je zbudilo na Bolgarskem veliko navdušenje. Za sprejem predsednika vlade dr. Kjoseivanova se vršijo velike priprave. Udeležili se bodo sprejema tudi naši telovadci. Tisk poudarja voljo obeh držav, da se Balkan popolnoma uredi. Razgovori na Bledu so poglobili stike z bratsko Jugoslavijo.
Daladier in Bonnet sta včeraj sprejela nemškega poslanika grofa Welczka.
Poleti 100 angleških težkih bombnikov na dolge razdalje, do Bor-deauxja in nazaj, so se izredno dobro posrečili. Trikotno progo 1400 km so preleteli v 4 urah in v raznih višinah. Prihodnjič bodo vaje nad južno Francijo. Naglaša se, da so te skupne vaje dokaz Popolne solidarnosti obeh armad.
14. julija bodo pri francoski pa-Z&L? parizu sodelovali tudi an-
rnornarji, pehota in letala.
° ^namberlainovem zadnjem govoru in Izjavi o Gdansku se je pričela med Anglijo in Nemčijo močna polemika o tem, kdo je poslabšal položaj in zakaj nemški tisk ne poroča o tem važnem govoru. Anglija — pravijo v Londonu je podprla Poljsko šele potem, ko .e bilo jasno, da bi se ta tudi sama borila. Zmaga nad Poljsko bi Nemčiji omogočila vsak napad.
Sovjetska Rusija je v petek proslavila 2301etnico bitke pri Poltavi, kjer je nekoč Rusija premagala najmogočnejšo švedsko vojsko.
Nemški poslanik v Burgosu von Storer je izročil španskemu notranjemu ministru generalu Sunnerju veliki križ nemškega orla.
Proces proti bivšemu ministru Besteiru v Madridu je vzbudil veliko _pozomost, ker bo od te sodbe razvidna bodoča politika proti republikanskim socialistom.
Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana so sprejeli ob prihodu v Barcelono z velikimi častmi. Z njim potuje več višjih uradnikov. Namen tega potovanja je, da bi se dosegla priključitev Španije k vojaški zvezi Rim-Berlin.
Nemčija je vpoklicala pod orožje več letnikov. Minister dela Selte e preteklo nedeljo v nekem svo-em govoru opravičil te vpoklice, češ da ta ukrep ne predstavlja nič posebnega, ker bo večina vpoklicanih zaposlena pri delih ob žetvi.
Sovjetsko-poljska pogajanja Za vojno zalaganje Poljske s surovinami in orožjem se nadaljujejo ne glede na uspeh angleško-ruskih pogajanj o varnostnem paktu. Japonska poročila iz Mongolije poročajo, da se njihova ofenziva nadaljuje čez velika močvirja. Oglasilo se je sovjetsko topništvo, ki je uničilo tudi neko bolnico. Sestreljenih je bilo enkrat 40 in enkrat 12 ruskih bombnikov, izgubili pa so Japonci samo po enega.
Kitajske čete so izvedle nagel napad proti ojačenim japonskim kolonam in jih spravile v velik nered. Pričakuje se velika bitka v šansiju.
Kitajci so v močni ofenzivi pri
Nankingu, kjer se jim je posrečilo vzeti nazaj tudi mesto Džjen Tao in pretrgati cesto proti Šanghaju.
V šansiju so Japonci bombardirali tudi naprave angleških misij. Pogajanja glede Tiencina pa Japonci tudi še nadalje odlagajo in groze še z blokado francoskih koncesij v raznih večjih mestih.
Japonski stranki Sejukaj in Sejto sta izdali poziv za ostro 'nastopanje proti Angliji.
Čuenlaj, ugleden zastopnik čun-kinške vlade je dejal v neki izjavi, da je kitajska narodna enotnost uspela zagotoviti Kitajcem končno zmago že v prvem letu in da bodo prešli v tem letu od malih zmag k velikim zmagam.
Vsi tuji državljani na Južnem Tirolskem so dobili ukaz, da morajo v 48 urah odpotovati. Glede pogodbe za preselitev Nemcev še ni bilo uradno izdano nobeno pojasnilo.
Vsi 2idje in inozemci na Slovaškem morajo do 29. avgusta letos registrirati svoje nepremičnine in podjetja, ker bodo sicer kaznovani s kaznimi do 50.000 kron in zaporom.
V Chileju je policija zaprla mnogo zasebnikov in častnikov zaradi sumljivih zvez in priprav.
V Mehiki je policija slučajno odkrila veliko tajno skladišče orožja, kamor se je dovažalo z avtobusi.
Slavni nemški letalec stotnik Wille se je smrtno ponesrečil pri akrobatskih vajah na mednarodni tekmi v Bruslju.
Bivšega dominikanskega poslanika Tolentina so v Barceloni aretirali. Bil je pa takoj po preiskavi izpuščen. Dominikanska vlada bo pri španski vladi ostro protestirala zaradi kršitve poslanikovih pravic.
V Albaniji ;je pričela; delovati domača fašistična stranka, ki izdaja tudi svoje glasilo »Fasizml«,
Manevri angleškega brodovja se ne bodo mogli vršiti v določenem obsegu, ker mnoge nove ladje še niso gotove.
Denarstvo
Tečaji državnih papirjev
Finančni minister je določil za državne papirje in obveznice sle deče nove tečaje:
2 y, % vojna škoda po 1000 din 500, 7% posojilo iz 1. 1921. din 100, 4% agr. iz 1.1921. din 60,
4% agr. iz 1.1934. din 60,
6% begluške 90, delnice PAB din 250, dalm. agrarne 90,
6% gozdne 80,
7% slabil. pos. 100.
Tečaj za zadnje našteto posojilo je 100 fr. frankov = din 222'45.
Promet Poštne hranilnice
Poročilo PH za prvo polovico leta se je dopolnilo z izkazom lepega napredka v juniju. Število vlagateljev je narastlo za 3.958 na 551.737, vsota vlog za 36 milijonov na 1.265'2 milijona dinarjev.
Čekovni promet izkazuje 52 novih računov, vsega torej 25.942; njihov promet je dosegel 8.135-7 milijona dinarjev. Gotovinski del tega prometa se ceni na 56 odstotkov. Vloge čekovnih računov znašajo 1.604‘6 in so narastle za 5-8 milijona din. Skupno so vloge znašale pri PH dne 30. junija približno tri milijarde dinarjev.
železniška tečajnica
Od 1. julija velja na postajah za tuje valute sledeče razmerje dinarja:
nizozemski gold. 23,90, n. marka 17,95, švicarski frank 10,10, madž. pengo 12,85, lira 2,37,
Kč 1,53, lev 0,55, drahma 0,41, zlati frank 14,50, zlot 8,42, fr. frank 1,23, b. frank 1,53, lej 0,35.
V solunski svobodni coni velja nradni valutni tečaj grških državnih železnic.
*
_ Evropske države so pričele pošiljati velike množine zlata v Ameriko, da bi si zagotovile poznejšo redno dobavo vojnih, potrebščin. Doslej je bilo poslanega na ta račun za več ko eno milijardo dolarjev zlata.
Mirovni blok razpolaga že doslej s 6280 milijonov dolarjev vrednim zlatim zakladom, to je trikrat več ko antanta leta 1914. Skupno z Rusijo ima v oblasti dve tretjini svetovne proizvodnje zlata. Nevtralci® države — stare — pa imajo 2290 milijonov dolarjev zaklada.
Na Daladierovo ime pošiljajo Francozi velike prispevke za obrambni sklad.
Ameriški finančni minister Mor-gentau je izjavil, da je zadovoljen s podaljšanim pooblastilom. Nakupi srebra po 7111 centa za unčo se bodo nadaljevali.
Ceno tujega srebra je ameriška •državna blagajna zdaj že tretjič znižala in sicer od 38‘5 na 38 centov.
Avstralska vlada je povečala svoje vojne kredite letos na 32 milijonov funtov.
530 milijonov dolarjev državnega dolga je odplačala Kitajska vlada v zadnjem letu; to ji daje velik ugled pri zapadnih državah in dokazuje neuspeh japonskega napada.	______
Konkurzi
Odpravljen je konkurz trgovca Rudolfa Zorca, ker je bila vsa masa razdeljena.
V stečajni stvari Bergodca Odo-rika — »Beko« v Ljubljani se za upravnika mase postavlja namesto obolelega odvetnika dr. Ažmana odvetnik dr. Albin Smole.
Konkurz tvrdke ing. Vrečko d. z o. z. v Ljubljani je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa.
Ustavljena je po § 56., t. 2. por. zak. poravnava Franje Pristov, zas. v Ljubljani.
Končan je poravnalni postopek zas. uradnika Petra Beneša v Mariboru.
Naša trgovinska pogodba
2
Dodatek je vključil	v spo
900, 1200, izdelki iz klobučevine 150, surova konjska žima prosto, z drugim 40, perilo po preji in 160 odstotkov dodatka, delno 120 oz. 100°/o, moški klobuki opremljeni 2'20 din kos, ženski klobuki okrašeni 6, umetno cvetje 6000 in 3000, dežniki svileni 7 kom, z držaji, okrašenimi, svileni 6, ostali 4’50, svilena obutev q 1.200, jermeni za prenos sile 160, sedlarski izdelki 250, 450, torbarski izdelki 300, 450, natega 180, kavčukova obutev 160, listi mehkega kavčuka 150, izdelki iz kavčuka 180, 200, 400, pozamen-trija 150, plošče za zagoščevanje 100, lesna moka surova 3, pluta 10, zavojni papir 15, tiskarski papir 2, modni žurnali 70, lakasto usnje 300, igralne karte 250, fotografski papir 200, pisemski papir 200.	(Dalje prih.)
Ta teden je bil objavljen v državnem uradnem listu novi, dopolnilni trgov, sporazum z Nemčijo, s katerim se priključuje staremu sporazumu deloma snov naše stare pogodbe z bivšo Nemško Avstrijo, deloma pa so sprejete nove carinske postavke in oprostitve.
Med starimi določbami za ozemlje Vzhodne marke je postala krošnjarska pravica veljavna tudi za Nemčijo. Krošnjarji izdelkov naše hišne industrije bodo smeli potovati z osebno legitimacijo in ne bodo plačali nikake takse za vizum. Druga določba ugotavlja vzajemne pravice naših dvolastnikov na severni meji.
Carinski dodatki
Dodatni protokol B se v nekih točkah spreminja in določa pogoje za carine prosti uvoz semena, pogoje največjih ugodnosti za nemško pivo in opisuje carinske predmete. Spremembe carinskih postavk pa vsebuje priloga A.
V nemški carinski tarifi so sledeče važnejše spremembe (v oklepaju dosedanja stopnja):
Seme rdeče detelje 9 (9) mark, konoplja, očiščena, močena itd. prosto (prosto), povrtnina presna: dinje (3), česen: od 1. julija do 31. januarja 2 (2), od 1. februarja do
30. junija 7 (7), grozdje v zabojih do 15 kg od 1. avgusta do 30. novembra 7 mark, orehi 2 (2), češnje, višnje 4 (4), sveže siive prosto, suhe slive 10 (10), samo za količino 88.000 q od 1. avgusta do
31. julija, oprosti se sveža paprika, sirkovina — (—), listnati les kakor leta 1937. v Avstrijo prost, doge q 0'30 (0'30) mark.
Ugodnostna carina za konje velja samo za pasmo in za konje iz savske in dravske banovine (Mur-insulaner), kokoši 6 (6), zaklane 20 (20), fazani, jerebice 30 (30), ribe 30 (30), novo 20 mark za trapi-stovski sir, posteljno perje prosto, enako kože, novo je za bučno olje v sodih 4 marke, črno vino 20 mark, sardine 30 (30), kalcijev karbid prosto (po uvozu v Avstrijo 1936), lesni špirit prost, ekstrakti za strojenje prosto (uvoz v Avstrijo 1937), grebenena konoplja prosto, posoda 18 RM (uvoz Avstrije 1937), zobotrebci 15 mark, isto žeblji za čevljarstvo na roko kovani 20, ostali kovani 15 mark za 100 kg (140% vsega izvoza v Avstrijo 1. 1937.).
Jugoslovanska tarifa se spreminja, oziroma ima nove oprostitve za: plemenito priznano semenje prosto (prosto), cvetice z lesenim steblom 15 (15), rižev škrob zavoji do 1 kg 40 (40), nova je postavka za kandis sladkor 30 zl. din, dalje peneča vina razen šampanjca 250, bonboni 140, svileni bonboni in karamele ne polnjene 140, neomenjeni 180, kosovo maslo 29, gorčica 50, ekstrakt za juhe 100 din; ovomaltin 60, kocke in konserve za juho 120, mleti pesek razsut ali v vrečah 0‘10, kreda v naravni barvi, mleta ali prana 1‘80, mavec žgan, zmlet in barvan 1*80, sveče in svečice iz voska 120, ostala mila vseh vrst in oblik 100, navadno črno loščilo v zabojih 24 in 20, ostali v zavojih za nadrobno prodajo 125, drugače 75; amonijev bikarbonat 10, ferosilicij itd. 5, galuni 5 din za do 10.000 q; natrijev nitrat surov 5 zl. din do 10.000 q, vodno steklo trdo 4, tekoče 2; ogljikova kislina tekoča 20, pasta bakren klorid 12, mlečna kislina 25, lepi za gosenice 40, nova je postavka 10 din za krvni albumin; zdravila 230 din, železaste mineralne vode 8 din nespremenjeno; kromove barve 25, pigment in lak barve 25, črnilo 60, oljnati firneži 50, firneži za lak 80, oljnati kit 12, bombažna vata kard. 25 din, enonitna bombažna preja do št. 12 surova
20, beljena 30, barvana 35, do 29: 25, 35 in 40, nad 29 do 50: 30, 40, 45, nad 50 : 35, 45, 50, bombažna preja dvonitna: do št. 12: 25, 35, 40, od 12—29: 30, 40, 45, od 29 do 50: 35, 45, 50, nad št. 50: 40, 50, 55; sukanec 70, 90, 110; gladko tkivo 80, til 400, bobine 300, v določni dolžini 500, bombažne nogavice 400, 560, bombažne rute 400; strojne čipke 900, vezenine na bombažni tkanini 1200, 1000; trakovi 220, 80, 282 80, 293, jutna preja večnitna do št. 7: 5 oz. 10, nad št. 7: 7 oz. 14, pasovi, cevi 85, 314, volnena nit 100, 150, pogrinjala iz odpadkov 120, koci 200, volnene tkanine 280, žamet 450, rokavice 550, robci in šali 550, lesna volna 5, goste svilene tkanine 1800, pol-svilene 800, pletene svilene rokavice 2200, šali 1800, 2400, navadni
Povpraševania	p
v tujini
285 — New York City: Klej, zmlet in v ploščicah, iz kože in kosti.
286 — Pariz: Toporišča za metle deb. 16, 18, 20, 25 mm, bor, smreka, sirk za metle do 80 cm, kuhinjska posoda iz lesa in emajlirana, kovinska, sita, škatle za sir, kovinske tobačnice itd., magnezit, žel. oksid, hematit.
287 — Rim: Loj za deglicerini-zacijo.
288 — Rotterdam:	Rezanica sladkorne pese.
289 — London: Oljnate pogače.
290 — Manila (Fil.): Išče zveze z izvozniki.
291 — Hamburg: Ponuja se zastopnik za mleto papriko.
292 — Rotterdam:	Hmelj za čezmorske dežele.
293 — Berlin: Konoplja.
294 Curih: Sulfurno olivno olje.
295 — Wattignies (Lille): Rezanica sladkorne pese.
296 — Lille: Konopljo išče zastopniška tvrdka.
297 — Montevideo: Rezana bukev, jelka, bor, zdravilne zeli, sardele in sardelna mast, oreh, slivovka, žganje iz višenj, marelic, breskev, malin, paprika.
298 — London: Konoplja.
299 — Koloveč u Psznč: Sirkova slama (do 2 vag.).
300 — Tel Aviv: Zastopniška tvrdka išče zvez z našimi tekstilnimi tovarnami za različne izdelke iz svile in bombaža.
301 — Aleksandrija: Zastopnik vsega našega izvoznega blaga.
302 — Buenos Aires: Hrastovi sodi za vino.
303 — Amsterdam: Les in predelane kože.
*
Interesenti naj se z navedbo številke ter kraja obrnejo na »Informacijski oddelek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« (Oba-
veštajni otsek Zavoda za unapre-djenje spoljne trgovine) v Beogradu, poštni predal 818.
Cenik
za izvozno	zavarov
(Nadaljevanje.)
162. koža surova 750,
162.a koža surova žrebci 3.500,
163. koža surova goveja 1.000,
164. koža surova svinjska 1,750,
165. koža surova kravja 1.000,
166. koža surova volovska 1.000,
167. koža surova telečja 2.300,
167. koža surova telečja z glavo in nogami 1.600,
168. koža ovčja bela 2.800,
168.a koža ovčja črna 3.300,
169. koža koštrunova 4.80o’
170. koža koštrunova (heb.) 100 kosov 70 kg q 3.700,
171. ovčja koža 1.800,
171.a ovčja koža ostrižena 2.200,
172. kozja koža 2.300,
172.a koštrunova koža 2.200,
173. telečja ustrojena nebarv. 5.700,
173.a goveja isto 4.700,
174. jagnečja isto 6.600,
174.a jagnečja ustr. barv. 8.100,
175. jagnečja polpredelana 3.300,.
176. koštrunova ustr. nebarv. 8.600,
177. ovčja ustr. nebarv. 4.600,
178. kozja ustr. nebarv. 5.600,
179. zajčja kos 7,
180. dehurjeva kos 90,
181. jazbečja 60,
182. divje mačke 80,
183. veverice 8,
184. volčja 70,
185. lisičja 130,
186. kune 1000,
187. samsara 600,
188. vidre 450,
189. goveja suha q 1.700,
190. volovska suha q 1.900,
191. telečja suha q 3.300,
192. konjska suha q 1.500,
193. svinjska suha q 2.000,
194. volna oprana 2.600,
195. volna neoprana 1.700,
195.a kratka volna neoprana 1.200, Sveže ribe, sladkovodne:
196.a kečiga, smuč, som q 1.700,
197.b šarenka idr. 700,
198. morske ribe v sodih 500,
199. morske ribe sveže 2.000,
200. raki rečni 1.600,
201. raki morski 2.700,
202. drva 18,
203. drva nacepljena 22,
204. drva nacepljena, hrast 18,
205. jamski les 30,
206. jamski les smreka 25,
207. lesno oglje	60,
208. lesno oglje	(odpadki,	prah)	28,
209. stavbeni les m3 rezan, jelka, smreka, brinj (deske, letve ddr.) 470,
210. isto žagano pod 2'5 m 320,
211. isto tesano (hlodi 8/8 do 28/30) 315,
212. isto okroglo (jarboli, koli, stebriči) do 25 cm pr. 400,
213. debla jelka, smreka 25 pr. 320,
214. borov st. les, rez. 600,
215. borov st. les. tesan 520,
209. do 215. iz	Slovenije	10%	ceneje
216. bukev rez.	parjena 780,
217. bukev rez.	nep. 580,
217.a bukev za toporišča 1—1'4 m 280,
218. bukev rezana neobr. 400,
219. gaber, hruška, češnja, rezano, tesano 550,
220. isto debla 400,
221. bukev neparjena deske do 105 cm 600,
222. testoni bukev do 2'50 m 350,
222.a testoni hrast do 2'5 m 1.100,
222.b bouls hrast 1.400,
223. stavbni hrast, rez. obr. 2.050,
223.a isto neobrobljeno 1.400,
224. isto merkantil 1.450,
225. isto okroglo merkantil 850,
226. isto okroglo 1.800,
227. isto slavonski 3.000,
228. hrastovi pragovi kos 100—155 din 17, kos 156—165 din 21, kos 166—185 din 25, kos 186-225 din 32, kos 226—235 din 35, kos 236—245 din, kos 246-270 din 70, posebni m3 din 1.500,
229. bukovi pragovi 18—2*4 m din 38,
230. bukovi pragovi 2’4—2'7 m din 42,
230.a borovi pragovi od 2'6 m 54,
231. stavbni rezani oreh idr. plemeniti les za tono 2.500,
232. orehova debla m3 2.500,
233. stavbni rezani: lipa, brest, javor m3 775,
234. stavbni jesen rez. 1.200,
235. bukova debla do 75 cm pr. m3 250,
236. bukova debla nad 75 cm 380,
237. stavbni brest, jasen, javor, hlodi 850,
238. krasto ve doge q 120,
238.a bukove doge 100,
239. brzojavni drogi 7—9 m dolgi kos 100,
239. brzojavni drogi 9—11 m 150,
240. jančevi stavbni hilodi m3 600,
241. isto pod 55 cm pr. 440,
242. les za palice q 200,
242.a les za celulozo 105 cm dolg, do 24 cm šir. m3 200,
243. lub q 100,
244. šiške 350,
245. gozdni plodi — žir 100.
Zunanja trgovina
Svileni izdelki za izvoz
Iz Maribora se čuje, da namerava tekstilna tvornica Hutter in drug v Mariboru sezidati poleg dosedanjega obrata še tovarno za svilene izdelke, v kateri naj bi bilo zaposlenih kakih 300 delavcev. Blago bi se večinoma izvažalo. Pogoji za to so dani, vendar se, kakor zatrjujejo, rentira izvoz le velikim podjetjem, ki lahko izdelujejo na večje množine. Zamisel tega podjetja je treba le pozdraviti, ker se s tem zmanjša brezposelnost v Mariboru.
Trgovinska pogajanja Italije z Balkanom
Glede novega sestanka jugoslo-vansko-italijanskega gospodarskega odbora se poroča, da ne bo na Bledu, ker želi Italija, da bi bila v Rimu osredotočena vsa njena pogajanja za poživitev stikov z Balkanom. Kot dan sestaiika se navaja 25. julij. — Kakor je naš list že objavil, predlaga Italija povečanje našega prometa in naj bi naš izvoz že v drugem letošnjem polletju dosegel vrednost 20 milijonov lir.
Tik pred tem sporočilom pa so bila končana v Rimu trgovinska posvetovanja z Romunijo. Tudi s to državo želi Italija dvigniti promet na dvakratno množino dosedanjega. Hkrati se bo trgovinska pogodba razširila na albansko območje, da bo obsegla italijansko-albansko carinsko unijo. Romunija izvaža v Italijo največ rudninskih olj, koruze; oljnate plodove, les in pšenico. Kupuje pa od nje največ bombažne preje, bombažnega blaga, riža in volnenih tkanin. Klirinški saldo je pasiven za Italijo do konca junija za 50 milijonov lir. Vendar je letos že v prvem četrtletju povečala svoj izvoz, podobno kot v našo državo.
Glede italijanske aktivnosti na Balkanu je važno omeniti še posebej njeno resno prizadevanje za ureditev albanskega gospodarstva. V tej zvezi je zanimiva tudi novica, da se pripravlja v Rimu načrt za neposredno železniško progo (trajekt) z Albanijo, ki bi docela spremenil sedanje poti prometa.
*
Pocenitev prevoza za opeko se
je uvedla in velja zdaj od Celja do Prevalj a prevoz 100 kg 3T0 din, Žalca 3, v St. Ilj iz Celja 3 din od 2. julija dalje pri količinah nad 15 ton.
Za izvoz suhe robe v inozemstvo
ambulantnim obrtnikom ni treba potrdil o zavarovanju valute. (Odločba min. za finance št. 33.772/VIH z dne 7. junija 1939.)
Premog iz Kreke bodo preskusili v Varešu glede uporabnosti za koks. Poskusi na Madžarskem so že uspeli in je zato dobil premogovnik izvozno naročilo za 70 vagonov premoga.
Izvozna kontrola za prodajo lesa v Francijo naj bi se po predlogu nekih Interesentov popolnoma odpravila, tako, da bi ne bile več potrebne niti dovolilnice, ki so dejansko že nekakšna kontrola.
Glede izvoza našega lesa v Nemčijo sporoča lesni odsek po podatkih iz Narodne banke z dne 27. junija, da znaša naš skupni kontingent za tromesečje julij— september 30,550.000 RM. Od te vsote odpade na les 2,749.500 RM.
za Bohinj in za Maribor. Prerešetali so se tudi nekateri starejši predlogi. Upamo, da je anketa podala dovolj umestnih predlogov. Ce bi se tako preiskali vzroki večnih pritožb za vse proge, bi uprava gotovo spoznala, da brez splo-
Obseg jugoslovanske kovinske industriie
Ta znesek se utegne spremeniti le za toliko, kolikršna bo razlika med kontingentom in izvozom od dosedanjega tromesečja.
Cene za žito stare letine v protektoratu so po 1. juliju t. 1. znižane in sicer za lansko pšenico (kleno, 79 kg/hl) na 183, za lansko rž (70 kg/hl) na 140 in za lanski oves (48 kg/hl) na 128 Kč.
46°/» uvoznega premoga je letos prvo tretjino leta Italija uvozila iz Anglije, ostalo pa iz Nemčije in Belgije.
Umetno svilo spodriva čedalje bolj lesna volna. Leta 1929. je dosegla svetovna proizvodnja umetne svile 434 milijonov liber, 1937. leta že 1.198 mil., lani pa samo še 990 milijonov. Najbolj je padla na Japonskem, v USA, v Angliji, Franciji, a tudi v Italiji. Volna iz lesa pa je zrastla od 7-2 mil. liber v 1. 1929. na 619 mil. 1. 1937. in na 951'8 milijona liber lansko leto.
Največ je izdelajo Japonska, Nemčija in Italija, ki so s tem že drugič dokazale svojo gospodarsko iznajdljivost in si pomagale iz stiske.
Jugo-Celik je prodal Romuniji,
Madžarski, Ceško-Moravski in Nemčiji 3 milijone ton železne rude, katero mora izvoziti v petih letih.
Precej so pa naročile tudi domače tvrdke, jeseniška KID in topilnica v Capragu. Cena za rudo znaša 120 din tona Prijedor, medtem ko je veljala doslej samo 93 din, kar daje skupno razliko 80 milijonov dinarjev. »Jug. Kurir« je uverjen, da pozneje ne bomo več izvažali rude iz Ljubije, ker se bo Jugo-čelik spopolnil za izvoz izdelane kovine. Državi je dal doslej že 2700 vagonov tračnic in materiala.
Novi rudnik mangana pri Skop-lju je pričel dobavljati izvrstno 35% no rudo tvrdki »La Dalma-tienne« v Šibeniku za predelavo, ker daje boljši feromangan ko tuja ruda iz Južne Afrike, Indije in Grčije.
Prodaja bakra je dosegla v juniju v USA rekordno višino 66.341 -ton.
Ukrajinski svet je ustanovil novo tovarno za izdelovanje naravnega kavčuka iz rastline koksagis. Tovarna bo veljala 5 milijonov ruto-, .	-___, . „ ____
ljev in proizvajala letno 300 ton )e ljudstvo povsod navdušeno spre-kavčuka	jemalo.
Cene mleku in mlečnim izdelkom Na predvečer godu Nj. Vel. kralja je določilo madžarsko kmetijsko I Pet*"a bo vsa Budva svečano raz-
S u”f S&S5S cSL la S
gram smetane (32 % tolšče) Je do-| TOj&g*
šne modernizacije železnic pri I noma so bivši republikanski vojaki,
nas ne bo več šlo. Dobiti bomo katerim so bile nove razmere do-,	.	.	.	cela	neznosne,
morah za prevoz delavstva in tu- Qb dveletnici kitajske vojne oz.
ristov motorne vlake, kolodvore svojega napada poroča Japonska o
pa — pričenši z ljubljanskim — doseženih uspehih: Japonci nadzo-
brez skoparenja in če treba tudi ru^° 4000 km obale in vse plovne
1	J	I	rnlro	no	rn/ii	rrloonn	nncrn	m	70
nanovo urediti.
O pridobivanju kovinskih rud v naši državi je pred kratkim poročal angleški strokovni list >The Metal Bulletin« tudi sledeče podatke:
Glede bakra prevladuje francoska družba Borskega rudnika v vzhodni Srbiji, ki pridela letno 400 tisoč ton surovega in 12 tisoč ton elektrolitičnega bakra. Južno od Bora je pričela iskanje rude družba Alatinski, razen nje še neka češka družba, ki pa nima uspeha. V svetovni proizvodnji bakra proizvaja naša država 1,75%.
Delež našega svinca pa znaša 4,2% svetovne proizvodnje in stojimo takoj za Nemčijo. Proizvodnja cinka dosega 2,5%, največ iz Trepče in Kopaonika, ki cenita svoje zaloge še na skoraj 4 milijone ton ter izvažata največ v Belgijo. Trepča je odprla topilnici v Zvečanu in Šabcu, ki začno drugo leto delati. Rudniki Srednjeevropske družbe se nahajajo blizu nemške meje (!).
Glede antimona je Jugoslavija v Evropi na prvem mestu. Največje
ležišče te rude je pri Ložnici.
Lastnica je Montania d. d. z mo-1 to, da so jih Madžari derno topilnico iz 1. 1938. z letno »osvobodili«, kakor je dejal v za-
reke, pa tudi glavne ceste in železnice, uničili so 2.500 sovražnikovih letal in 26 vojnih ladij. Vojna bo trajala do 1. 1941. — Glede žrtev pa dopolnjujejo v Londonu podatke z ugotovitvijo, da je bilo doslej ubitih in ranjenih nad en milijon japonskih vojakov.
Brodyjeva stranka Slovakov in Rusinov na Madžarskem je slovesno manifestirala v zahvalo za
končno
zmogljivostjo 1200 ton kovine. Angleška družba Podrinje koplje v bližini, Lisanjski rudnik pa v srednji Srbiji in na jugu z moderniziranimi napravami za 900 ton letno.
ključnem govoru grof Teleky, pred sednik budimpeštanske vlade.
Nemško-italijanski načrt za preselitev Tirolcev obsojajo angleški listi načelno in naglašajo, da pomeni ta ukrep dokaz za oster konflikt med narodoma. V knjigi Mein Kampf je avtor še posebno nagla
Železna ruda ima dosti ležišč sil, da se morajo Nemci za ta kos (do 200 milijonov ton), pridobiva svete nemške zemlje boriti do v i u j t . u-” Ar\ j konca. In Andrej Hofer je bil sim-se pa slaba ruda: v Ljubiji 40 do bol nemštva. Pa tudi vprašanje
53%na, v Varešu 60%. Upravlja Gdanska pridobiva zdaj še večjo
ta dva rudnika Jugočelik in se po- jasnost, ker se vidi, da velja tu
rabi skoraj vsa ruda doma.	ofenzivno	merilo.
Pomorski predor pod Bosporom
Krom in mangan sta v obilici in nameravajo napraviti Angleži za
So n,- nrnvp i7rnho	nri <4nm zavarovanje svoje redne železniške
»e m prave izrabe, razen pri bara- zy€ze z ^dijo Jpredor bi tekel 35
jevu, ki vso državo oskrbi z man- metrov pod. morskim dnom.
ganom, kakor angleška družba Zgorel je parnik »Roma«, ki je
Alatinska pri Skoplju s kromom, peljal 814 Židov v Palestino. Vse
potnike je rešila italijanska kri-
Za boksit je Jugoslavija izvozni- žarka »Fiume« (Reka).
ca in se cenijo njegova ležišča na V liverpulski luki je zgorel nizo-
00 miliionov ton razširien ie no zemski parnik »Tapaneli« in sumi-9U milijonov ton, lazsirjen je po ^	^ podtaknili irski te-
Dalmaciji, Hercegovini, Bosni in roristi, ki so povečali svoje delova-
Črni gori. Domača družba izdeluje nje tudi z bombnimi napadi v Lon-
v majhni tovarni aluminij z letno donu.
gove in stavbeni les in prav pri tem se vidi silen padec. Tako smo 1937. izvozili pragov v količini 135 tisoč ton, lani pa samo dobrih 75 tisoč in stavbenega lesa 30-8 tisoč ton ter 15.554 ton. Močno je upadel tudi naš izvoz živine, kač-kavalja, posode, kalcijevega cia-namida; dvignil se je izvoz cementa in sicer od 10.384 na 21.465 ton. Najbolj nestanoviten je izvoz živine, ki se bo moral bolje organizirati.
Uvoz iz Egipta v našo državo obsega manj predmetov, med katerimi so na prvem mestu bombaž, na drugem riž, dalje staro železo, gumi arabikum, čebula. Narašča uvoz starega železa, če-čebule, bombaža. Mogli bi pa iz Egipta kupovati še več teh predmetov, posebno bombaža. S tem bi se omogočil tudi večji izvoz na to tržišče, kjer velja svobodna devizna trgovina in kjer konsum ustreznih naših izdelkov še vedno narašča. Katero blago bomo mogli prodajati, se vidi iz gornjih navedb. Trgovinska pogodba iz leta 1927. oz. 1935. omogoča večjo iniciativnost naše zasebne trgovine z Egiptom. Za to bi se pa morale zboljšati dosedanje trgovinske in prometne zveze.
Radio Ljubljana
zmogljivostjo tisoč ton.
Doma in po svetu
Nj. Vel. kralj Peter je obiskal na svojem potovanju ob dalmatinski obali mnoge kraje, kjeT ga
lntaj	ni i	nod	državnim	z	velikim zanimanjem. Pojavil da
ločena	na 1	pengo,	pod	državnim	razdelitev na
nadzorstvom proizvedenemu pres- ?e je nov načrt za lazoentev na ‘ Zj	■> T>enae sfcin province, namreč Srbijo,
nemu maslu pa na 3 penge. Bosn0j Hrvatsko in Slovenijo. Hr
vatska inteligenca bi bila takoj Izvoz mesnih izdelkov bolj pritegnjena na višja upravna
mesta, kakor je bil že imenovan »Jugosl. Kurir« poroča, da se je Za novega ravnatelja poštne hra->Uprava Meso-Saveza« v Beogradu nilnice Hrvat. Izčrpno se pečajo odločila za osrednjo organizacijo nadalje s Stojadinovičevo akcijo v..	- j „	„	proti vladi m generalu Živkovi'"1
izvoza naših mesnih izdelkov v Motodirke na Jezerski vrh
Francijo in Italijo. V Francijo se vzporedni izleti bodo 16. julija, bo oddalo največ gnjati in ostalih Proga meri 4300 in Je že zaslovela »praških« izdelkov. Italija se za- f.a S°rske hitrostne dirke. Prijav-•	,	i .	i	•	ljem so najodličnejši domači športnima predvsem za slanino. Doslej ^iki z moJtorji ra^ih	Za
so le cene za nas se prenizke, izletnike pa sprejema prijave av-Upanje je, da se to zboljša. Orne- tobusna pisarna Putnik v Ljub-njena	uprava	naglaša,	da bo ta	U^ni in v vseh mestihter naBledu.
„:x. i	t	•”	’	v .v. ,	O novih angazmanih naših din-
nacin centralizacije uspesnejsi ko gentov in 0pirnih pevcev poroča
prodaja po ločenih tvrdkah in tvor- včerajšnja beograjska »Politika«. V nicah.	Beograd nameravajo vzeti razen
 	ravnatelja Poliča tudi Gostiča in
Francla.
Anketa za ureditev	Ljubljanski mestni svet bo ob-
. ,	,	ravnaval na današnji seji razen
gorenjskega voznega reda poročil iz vseh odsekov tudi najem
Tujskoprometna druš„a so pri- CSnSfnSSh Sito" redila v nedeljo na Jesenicah po- Zagrebška občina je dobila pri svetovanje z domačimi prometni- SUZORju posojilo, iz katerega bo mi činitelji o boljši ureditvi pro- porabila 30 milijonov dinarjev za . n t j	ii	nove gradnje šol in socialnih na-
meta. Zastopana društva so poslala prav &Za novo kanalizacijo je do-
več predlogov. Predvsem pa je bi- ločenih 6 milijonov, za sejmišče lo koristno, da so sprožili tudi pol milijona, za bolnico 2 in pol vprašanje preskrbe boljših, novej- ^gn^ar£šag^anija iŽm. ših vozil. Zadnje čase motijo to daJ1Je ysega 160 milijonov. P0^1 važno progo tudi vztrajne zamude so zadovoljivi, za kar se ima Za-nemških Vlakov, kar bi se s pri- greto zahvaliti svojim 5%nim bla-
merno intervencijo morda dalo gajniškim zapisom v zvezi s n-a	Ti	ji	verzijskim posojilom DHB iz 1. 1934.
odpraviti. Večina predlogov pa se Kongres mešcanskošolskih učite
je nanašala na zveze in na delav- ijev je bil letos v Nišu.
ske vlake.	Izšel je nov pravilnik za držav-
Predsedoval je sestanku inspek- no prometno osebje.	.
i T.	j	•	I Zaradi nrotidrzavnega delovanja
tor Dolenc. V svojem uvodu je je bi^razpuščena mldžarska či-
sporočil željo zčlezniške uprave, talnica v Subotici.
da se vozni red prikroji potrebam Najboljša vina v Jugoslaviji pri-
te tujsko važne in precej indu-1 deluje nedvomno sevemovzhodna
stri iške nokraiine ker bi se s tem Slovenija. Pred vojno so bila znana atrijske pokrajine, Ker m se s lem	srednji	Evropi	in	še	daleč
podprl tujski promet in bi se la- v svetu Da so ostaia & vedno prav
hko ustreglo zahtevam potnikov, tako odlična, kakor so bila nekoč,
Ravnatelj Tujskoprometne zveze ko smo jih še na veliko izvažali, bo
dr Žižek ie nnndaril nntreho da izpričala letošnja velika vinska po-dr. Zizek je poudaril potrebo, aa kušnja ob pTillkl yxn. mariborske-
se promet pospesi. V zvezi s tem ga	^	5	13. avgusta. Nu-
so bili v večini predlogi, da se ne- dila bo vinskim trgovcem, gostilnl-
kateri odhodni časi spremene. Iz- čarjem in restavratorjem tudi naj
rabiti bi se morali pametneje brzi producenti^0 ^ direktni stik
vlaki. Poskrbeti je treba tudi za I proti šušmarjem so ostro nasto
boljše zveze z drugimi progami, | pili obrtniki na svojem zborovanju
Mestna podjetja v Gdansku so
odpustila večino poljskih delavcev, uprava pa rekvirira mnogo zasebnih vozil.
Naših kmetijskih delavcev je zdaj zaposlenih v Nemčiji 15 tisoč, po-,	„ . leg njih pa še 40 tisoč Slovakov,
v Splitu. Združenje splitskih, brac- 37 tisog Italijanov, 12 tisoč Makih in hvarskih obrtnikov je zlasti džarov in mnogo Bolgarov ter Ni-protestiralo, ker je bilo od okoli zjozemcev
400 njihovih prijav proti šušmar- 395.000 Cehov bo podrejenih jem le nekaj pozitivno rešenih, nemškim upravam v mestih, kjer Nastopili so tudi proti temu, ker je samo 180.000 oseb nemške na-jim oblasti niso dovolile ustano- rodnosti.
vitve Fonda obrtniškega združenja, Dopisnik pariškega »Joumala« iz katerega naj bi obrtniki dobivali Robert Guyon ie bil izgnan iz Ita-pomoč za primer bolezni, one-1 pje zaradi telefonskih poročil moglosti, starosti in smrti. Pač pa I maršalu Badogliu.
so osnovali Zadrugo za kredit siro- /a nezanesljive višje nemške mašnim obrtnikom.	častnike in uradnike deluje poseb-
Tovarno za nikotin bo zgradila no koncentracijsko taborišče št. 14 uprava monopola v Nišu poleg 0 katerem se govori, da je izredno tamkajšnje tobačne tovarne. Stroji strogo zastraženo, za tovarno se dobavljajo doma, v slavnostnih dneh ameriške razen nekih posebnih delov, ki so neodvisnosti je bilo v Newyorku naročeni v Nemčiji. Ker je ljub- 612 prometnih smrtnih nesreč, ljanska tobačna tovarna že do se- Hoover, bivši predsednik USA in daj izdelovala tobačne ekstrakte, nekdanji socialist Th. Norman sta bi bilo treba zgraditi to tovarno v napadla v svojih izjavah Roose-Ljubljani in ne v Nišu.	velta,	češ da vede njegova poli-
»Industrijski kurir« z dne 8. ju- | tika naravnost v vojno.
lija 1939 št. 15 poroča, da so industrijski krogi na Hrvatskem vedno bolj v skrbeh zaradi vedno živahnejše akcije Hrvatske delavske zveze, ko nastajajo vedno novi pokreti in akcije za povišanje plač. Te
Dobave - licitacije
Poštna direkcija v Ljubljani raz-
akcije, piše »Kurir«, smatrajo kot.	  in	30
■ - ker se čuti | pisuje _dobavo 11 litozelemlh+m w
jroženo industrije in institucij
neupravičene zlasti še, ker se cuai^uj*	ter	91
hrvatska' industrija Ogroženo od železnih pokrovov z okviro	m
industriie in institucij z drugih zelezmh traverz, 1-30 m
Naprodaj jc 95 ha velik gozd
ali pa les na panju takoj ali pozimi. Kje, pove Kmetska posojil-1 Ljubljani.
Ste mi! ukrepu S v poročilu I mestne klavnice, kjer se tudi dobe j-----------------------------------
navaja, da so se vodila pogan ja P0* ■> • proti ata devet dni in da so bili zastopniki	PRODAJA
delavcev vse drugo prej, samo ne Začasna drž. uprava razlaščenih l opekarski delavci in niso hoteli ru-1 g0zd0v dravske banovine v Ljub-ti vzdrževati v pečeh ogenj za ca- jjani proda na javni dražbi dne sa pogajanj. Nasprotno pa so za- 27 julija v Rogatcu 4175 prm bu-stopniki delavstva trdili, da so Dni kovjb drv franko Rogatec, Sv. Rok pogoji dela v opekarnah neclove-1 in ški in so navajali, da je en delavec
—_________ doigih z d^ktao FOgodbo^na^n
Velika stavka opekarskega de- 21. julija t. 1. F°f.	..
delov države.
ega ae-	»• *•	- v,,: in-  v rvi.
lavstva v Beogradu je po poročilu načrt pokrovov p opekarske sekcije zbornice konča-	^glavarstvo	v	Ljubljani
na in sicer tako, da	razpisuje	dobavo	1.500 ton premo
delavcem izplačana mezda m so|razp^aJe	.	,, „r h
bili vsi odpuščeni, s čimer se- srna- govega zdroba ah grahovca z.
+xn Jr, in +,vrii Da lotrtiniA SATAnO I mCStnO KldVIlILO. ^UIIUUUC je po
Četrtek 13. julija: Ob 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Predavanje za telesno vzgojo — 20.00: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 20.15: Prenos iz Fribourga: Beethovnov festival — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek 14. julija: Ob 12.00: Naše pesmi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00 in 19.00: Napovedi 19.30: Zanimivosti o izseljencih (Jože Premrov) — 19.40: Julij v naših gorah (Janez Gregorin)
— 20.00: Paganini: Sonata XI, sonata XII (plošče); gosli igra Tossy Spiwakovsky — 20.10: Kaj bi morala vedeti vsaka žena o zavarovanju (ga. Vida Peršuh) — 20.30: Večer jugoslovanske glasbe. Sodeluje Marijan Rus, član dunajske drž. opere; spremljata prof. M. Lipovšek in Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota 15. julija: Ob 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Telesna vzgoja in šport (gdč. Zlata Pirnat)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Beseda h kongresu Kristusa Kralja — 19.40: Knez Ivo Sembe-rijski v zgodovini in legendi — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Bolgarska lahka glasba (plošče) — 21.00: Prenos iz Italije: Mascagni: Amica — 22.00: Napovedi, poročila.
A. Šarabon
UUBLJANA
Trgovina z Egiptom
Obisk zunanjega ministra Jahia paše je zadnje dni osvežil pri nas
v 6 mesecih izdelal preko milijon opek za kar pa je dobil komaj I 2.80fl’ din plačila; mezde so se gibale od 8 do 25 din dnevno.
Tovarna cementa »Split« ^ i1	.	.	iznint	«katerim ima-
Majdanu je podpisala novo kolek- zanimanje za Egipt, s katerim ima-
tivno pogodbo z zastopnico delav-1 mo že znaten trgovinski promet.
stva Hrvatsko delavsko zvezo, po y našem izvozu je Egipt na dvaj-
kateri se zvišajo delavske plače do I „„tem mestu (med 97 državami) J
25 odstotkov in po kateri mora llvo711 Da ie na devetnaistem podjetje dobaviti letno po eno v uvozu pa je na devetnajstem
obleko za vsakega delavca.	I	mestu. Promet se je gibal doslej od
Velika eksplozija vojnega mate- j povprečno 70 do 105 milijonov din I riala v Španiji bhzu Sala man ke je jetn0 jn je Lil saldo za nas vedno , zajela velik del okolice. Ubitih je I bti .	i	1CW7	t	a_
bilo 30 nad 200 ranjenih. Uničen aktiven, posebno pa v 1.1937 La
je ves kraj Penaranda. Po drugem ni pa je nas izvoz po nekaj letih | poročilu je mrtvih 300 oseb. VeTjet- dviga spet padel na 40 milijonov no je, da je bila eksplozija e o l	ko >e uvoz cej0 narastel od
WSt£'.™Uteektoec tete um,	na 39-7 milijona dinarjev in
se pričakuje, da bosta Churchill in je presežek skoraj izginil.
Eden že prej stopila v angleško I Nedvomno so možnosti trgovine
vlado.	,	fino	n	h	i	c«	U Egiptom še zelo velike. Izvažali I
Asturski rudarji v Španiji so sel se	„ .	.v,
uprli in se branijo v gorah. Veči-1 smo mu predvsem zelezmske pra-1
Uioi kolonljalne robe Veletrgovina s Špecerijo
Hlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodč
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon St. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Ivo Grahor, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mi