St. 3f3i Trsti sredo 12. novembra 1913. Tečaj XXXV! IZHAJA VSAK DAN taril »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Polemične 8ter. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih iob&kr.rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ISini, Dombergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OSLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20.K, vsak. »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po a stot. beseda, naj-»ar.j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. PlafJjlvo In toŽljivo v Trstu. " Hf-------- Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. „F edinosti j* m*if NAROČNINA ZNAŠA mm celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na m«- ročbe brei doposl&ne naročnine, fle uprava ne ozira. ■eveialM m n*4«ljak« lsftaaj« „EDIIOSTI" atas« i um mU Ut® Krom 5-20, ta p»l UU Krom 3 CO. Vri dopisi naj se pošiljajo na urodniftvo lista. Nafranke- vana pisma te ne sprejemaj« le rokopisi ta ea vračajo. Naročnino, oglase lu reklamacije je pošiljati o a upravo Utrta, UREDNIŠTVO: ulici Glorglo Galattl 20 (Narodol des). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laat-i* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, ▼pisana zadrug. « omejenim poroštvom ▼ Trato, nlioa Giorgio Galatti štov. 30. Poltno-hfanllnl?nl ra?un Jtev. 841-652. TELEFOfl It IVSfc Naš položaj in naše delo. Shod političnem tfrušfoa „Edinosti" dne 9. t m. V tržaškem mestnem svetu, [e nEdalJeval dež. poslanec dr. Wilfan v svojem govoru, smo zapotljenS vsestransko. Scdelujemo pa seveda tudi pri stvareh, ki so za okolico podrejene, 12 občino pa velike važnosti. Delamo, da bi doseg!!, kolikor se da doseči, so pa v rescfcl le drobtinice, ki ]ih dobivamo. Da bi raogli zastaviti delo v velikih potezah, da bi dosegali velikih stvari za naš narod, tega zadoščenja pa nimamo, L?ihko bi se v drugih razmerah dosegalo marsikaj, ker bi nam pomagali pri tem zmožnost, zrelost našega slovenskega življa, trudimo se, a veliko se vendar ne da doseči. Zato pa bo v tem pogledu gotovo še dofgo vrsto let naše poročilo suho, prazno. Naša občina stopa v težko krizo. Preveč so izdajali, preveč trošili in prav tako delajo tudi še seda), čeprav se nahaja občina zares v stiskah. Občina nima denarja. V občini vladajoča laškoliberaina večina je hotela s tekočim letom zvišati občinske davke, da bi si opomogla, toda vlada jo je opozorila, naj raje zdravo gospodari, štedljivo gospodari, preden zopet poseže davkoplačevalcem v žep. Bliža se proračunska razprava za prihodnje leto in tu bo proračun gotovo zopet skrčen. Biii pa moramo vendarle pripravljeni, da zopet določijo večje zneske za svoje srednje Šole. Razširiti hočejo svoje srednje Šole na nekdanjem Basevijem zemljišču, petem šole pri Sv. Ivanu, pri Sv. Vitu, a za nas gotovo ne bodo imeli niti besede. Vlada je že začela pritiskati na občinsko upravo, toda vse njeno delo Je le polovičarsko. Ne upa se prijeti zla pri korenini. Zna pač pritiskati pri dokiadah, pristričl še zna proračun; ne zna pa zbirati grehov občinske in državne uprave, ki sosezagreŠalidoiga leta sem, in pa postavitinanjihovo mesto nekaj novega* Namestnik je izpregovoril lepo besedo, da Trst ne pripada samo Ital!|anom, temveč vsem avstrijskim narodom, je že prav, da bi pripadniki vseh avstrijskih narodov smeli tu dobivati svoj kruh, toda Še nekaj bi bil moral reči t Će |e stvar taka, potem morajo zavladati pri nas v Trstu enake razmere, kaker v drugih avstrijskih mestih, v Celovcu, v Gradcu, na Dunaju, kjer imajo domačini, Nemci, vse pravice domačinov in fih tudi vlada brani v teh njihovih pravicah. Reči bi moral, da v Trstu domači prebivalci niso le Italijani, ne le samo Nemci, temveč tudi Slovenci! Pričakujemo torej od vlade, da to enkrat prizna in se tudi ravna po tem. Vidimo pa, da vlada ne ravna tako, vidimo da mi nimamo tistih pravic, kakor vsi drugi, vidimo celo, da nas tu □ i t i k o t t u jcev nočejo upoštevati. Opozarjamo namestnika na razne poštne, sodne urade, na urad samega na- PODLISTEK. Hrvatsko pevsko društvo „Kolo" d Zagre&a. H koncertu v soboto, dno 15. novembra igi3 v našem ,.Narodnem domu". Vsem starejšim Tržačanom js še v dobrem spominu veličastno narodno slavje ob priliki nazvlt|a zastave .Slovenskega delavskega podpornega društva" v Trstu L 1882. pri Sv. Ivanu. Pri tej priliki je prvič prihitelo v posete h tržaškim Slovencem zagrebško hrvatsko pevsko drultvo „Kclo" in s 34 pevci visoko povzdignilo slavnost. Takrat je navdušila hrvatska pesem naše ljudstvo, zbrano pri Sv. Ivanu, a danes po preteku 34 iet bo mogočno zaoriia iz grl vrlih „Kolašev" v srcu Trsta — v ponosnem našem „Narodnem domu". * * * Kar je pevski zbor „Glasbene Matice* v Ljubl|ani Slovencem, to Je „Kolo" Hrvatom. Ustanovilo se je koncem I. 1862. z namenom, da v takratnih žalostnih in usode-polnih Bachovlch časih z navdušeno pesmijo vzbu|a in druži Hrvate. Hrvatje, kruto tlačeni, od Dunaja sem je pihal nemški veter in po „Musikvereinu" Je odmevala po Zagrebu nemška pesem. Mladina, zbrana v zboru „Musikvereina", Je zahtevala hrvatske in sploh slovanske zbore; ker pa uprava ni hotela temu ugoditi, se Je ustanovilo hrvatsko mestništvenega svetovalca, na polfeijske, pristaniške oblasti, kjer se nahajajo gospodje, ki nas ne le ne poznajo, nas nočejo poznati, temveč ki bi nas hoteli utopiti v žlici vode. O kakem slovenskem duhu v teh uradih ni ne duha ne sluha 1 Čas bi bil, da se mi tržaški Slovenci navzamemo neke navade. Začeli so nas namreč pitati z očitanjem, da naš patrijeti-zem ni najčistejši, in vsak Izmed nas Irna najbrž nekje zaznamovanih po več črnih pik. Začeti so nam očitati, da smo veleizdajalcl. Če se Je torej že začela ta lepa igra v Avstriji, da kar po cele narodne skupine sumničijo kot veleizdajalce, obrnimo tudi mi sulico in recimo: vi slavni uradi, ve državne oblasti, ki vas plačujemo, da varujete državo, ki ste plačani cd nas, da varujete zakone, pred katerimi smo vsi ravnopravni, ki dajo državi stalnost in zagostavljajo mir med naredi in ljudstvom; ali ste vi patrijotični ? Ali Je to patrijotično, kakor delate vi v Trstu? AU je to patrijotično, da nas ns pošti žalijo zaradi našega Jezika, da nas telefonske gospodične šikanirajo, da nas prf pristaniški oblasti preganjajo od sobe do sobe, preden dobe človeka, ki zna govoriti z nami v našem Jeziku? Ali Je to patrijotično, da na sodišču ni niti enega slovenskega napisa, temveč samo italijanski in da bo morda v novem poslopju prav tako? Vprašujemo le: kdo daje več patri-Jotizma: mi, ki plačujemo in mirujemo na vse krivice, ki se nam gode, ali vi, ki nam ne dajete pravic, ki nam gredo po zakonu, na katerega ste prisegli, in nas tako gonite čez mejo? Zadnje ljudsko itetje Je vsaj približno pokazalo recntčno število nas Slovencev v Trstu in na podlagi tega števila tudi zahtevamo pravic, ki nam gredo. Gotovo Je, da so se k slovenskemu občevalnemu jeziku priznali le Slovenci, ne pa Italijani, in prav tako gotovo je, da med onimi 60.000 ni niti enega, ki bi ne bil Slovenec. Č? je to torej resnica, potem Je vlada dolžna, da revidira svoje delovanje. Mi nočemo, da bi se kršile pravice koga drugega, hočemo pa pravic, ki nam gredo, in vlada Je dolžna, da reši to vprašanje. Pravične končne rešitve zahtevamo In vlada Je dolžna, da uredi to stvar. Naj le govori namestnik o Trstu, da pripada vsem avstrijskim narodom, naj se zahteva od nas, da bodimo patrijotični; toda hočemo pa tudi, da so pred vsemi patrijotični gospod|e z zlatimi ovratniki, ki so plačani zato, da sopatrijotfe, in kot taki tudi spoštujejo zakone in naše pravice. Pa še nekaj. V mestnem občinskem svetu se Je vršila šolska debata, v kateri so slovenski zastopniki dokazovali pevsko društvo ki si Je na predlog poznejšega župnika Ivana Kučeha nadelo ime „Kolo*. Že 26. novembra 1.1862. je prhe-diio mlado „Kolo" svoj prvi koncert v „GradjanakoJ strijeljani" in megočno Je odmevala kot prva točka sporeda od vrha Zagrebške gore — Slemena naša »Naprej zastava Slave 1* Od takrat Je nastopiio „Kolo* nad tisočkrat in zmagoslavno je poneslo slovansko pesem od Zemuna do Triglava, pa tja d->II do Dubrovnika. Bilo pa je tudi že parkrat v slovanski Pragi in v Plznu. Delovanje „Kola" se deli v dve dobi. V prvi dobi, to je do 201etnfce obstanka „Kola*, Je bil glavni namen JruŠtva, vzbujati narodno zavest in gojiti slovansko, osobito pa slovensko-hrvatsfco vzajemnost. Ni Je bilo skoro naredne slavnosti na Hrvatskem, da je ne bi povzdignilo „Kolo* s svojo navdu-šeao pesmijo. Pa tudi na Slovensko Je prihitelo rado. Dokaz temu poseti v Ljubljani, Brežicah, Trstu Itd. Leta 1875. Je hotelo obiskati raj Kranjske — Bled, a takratna ljubljanska vlada mu Je to prepovedala?! Čim dalje bolj pa Je silila v društvu na površje struja, ki je stremila po kolikor močno visoki umetniški dovršenosti tako glede izbora koncertnih komadov, kakor glede njih izvajanja. Vedno pogosteje se prikazujejo na koncertnih sporedih imena svetovnih ia slovanskih glasbenih velikanov. Tako (e nastopila za društvo druga doba in „Kolo* Je postalo prvo hrvatsko pevsko pravico Slovencev do slovenskih šol. Italijani so skušali ovreči te dokaze z zaničujo-čirni argumenti, sccijalni dere krati pa so zavzemali svoje navadno stališče, po katerem naj bi ostala cela koza in zelje. Padla je tudi beseda o italijanski univerzi in prav danes se vrši o te) stvari shod v Poiiteama Rossetti, kar nam daje priliko, da izpovemo svoje stališče napram temu vprašanju. Pravimo torej, da se nam zdi ta zahteva, kolikor je kulturna, kolikor bi ta nova naprava odgovarjala kulturnim petrebam Italijanom, popolnoma upravičena. Saj bi s tega stališča priznavali pravico do ljudskih in srednjih šol, celo univerze tudi Turkom v Londonu. Toda vsaka taka zahteva se mora presojati v okviru vseh drugih razmer. Tako pa, če upoštevamo, da Italijani v Reziji tamošnjim Slovencem prepovedujejo celo slovenske molitvenike, da Nemci na Dunaju ne dovoljujejo čeških šol, da Prusi odganjajo Poljake z njihovih zemljišč in mučijo njihove otroke: potem Je treba taka kulturna vprašanja, kakor je italijansko vseučilišče, razpravljati le v zvezi z drugimi. Zahteva Italijanov po univerzi Je potemtakem sicer pravična ; toda če pa v istem Trstu, kjer naj bi bil n|egov hram najvišje znanosti is vede, Se v tem Trstu hoče ta narod odrekati slovenski pari pravico, da bi slovenski otroci smeli s svojfm učiteljem govoriti v svojem jezikn, da bi se mogli učiti v svojem slovenskem Jeziku: potem mu cd-rekamo tudi ms pravico do najvišjega učili-šča. Ko od nas prejemajo davke, vse, a ko mi zahtevamo zase n a | -elementarcejšo kulturno pravico, da ne bi doživljala slovenska mati, da se |ej dete odtuji, pa nam tisti, ki seda| razgretih glava manifestirajo za svoje na|viš|e učilišče, odgovarjajo z — ne: potem Je njihova zahteva italijanske univerze nemoralna, hinavska, potem se moramo mi Slo venci v imenu kulture in m orale upirati t e | njihovi zahtevi. Strinjamo se sicer z laško vseučiliško zahtevo, upiramo pa se nje uresničenju v zahtevanem kraju in času z ozirom na itali|ansko k r i v I č n o s t. Ko bo danes izzveneval akord navdušenja z njihovega shoda, naj se Čuje vmes tudi glas slovenskega tržaškega avtohtonega prebivalstva proti tem krivičnikom in hinavcem, ki zlorabljajoč svoje kulturne zahteve, zatirajo naš mladi narod, ki se hoče razvijati brez škode za druge! (Odobravanje!) Prehajajoč h koncu Je nato izjavil govornik, da se bo pač morda zlorabljalo ono, kar je rekel trdega, da se mu bo očitalo, da seje razdor. Toda to ni res, temveč hotel je le, da bi se vsi oni, ki so sposobni za delo, tudi pritegnili k delu. Današnja naša enostavna organizacija ne zadostuje več vsem zahtevam modernega časa. Dela Je preveč za sedanje sodelujoče moči; zato pa bo tudi potrebno, če hočemo ohraniti narodu čilost in ono probojno silo, ki Jo mora imeti v svojem beju, da pritegnemo k delu vse sile. Treba je združenja vseh moči, društvo za prirejanje umetniško dovršenih koncertov. Kot tako je bilo „Kolo" vodnik v pevskih zadevah in ustanovita Je „Zvezo hrvatskih pevskih društev", katero |e skoro izključno samo vodilo do I. 1897. Večinoma na njegovo inicijativo se Je ustanovilo širom hrvatske zemlje preko 100 pevskih zborov, katerih večina Je prvi svoj arhiv prejela od „Kola". Leta 1884. si Je postavilo „Kolo" skupno s „Sokolom" lasten dom v Zagrebu, 1. 1885. pa si Je ustanovilo ženski zbor. Z mešanim zbore m se je lotilo „Kolo" največjih svetovnih del in Izvajalo Je od I. 1891. naprej sledeča dela: Verdi: „Requlem" (6 krat); Mascagni: „Cavaleria Rusticana" (v obliki koncerta 3krat); Rossini: „Stabat Mater" (2krat) ; dr. Dvcr&k: „Stabat Mater" (2fcrat); Mrtvaški ženin" (2krat), „Te Deum" (2krat); Perosi: „Vstajenje Lazarjevo* ; Beethoven : IX. sircfonifa (Škrat); Weiss: Trfumfator (2stat) ; Klička: „Pogreb na Keriku" ; P. Hartman: Sv. Frančišek (2krat); Fibich: Pomladanska romanca ; Handel: Allehija ; Haydn: „Stvar|enje" (3krat); Za[c: „Prvi greh" (3krat, „Stabat mater" (3!?ra»), »Oče naš" (2krat). Poleg tega pa Je nastopilo Kolo" dvakrat pred. Nj. Veličanstvom cesarjem, in parkrat pred drugimi člani vladarske rcdblne. Vselej Je bilo deležno za precizno izvajanje laskavega priznanja in najvišje zahvale. Pa tudi literarno Je delovalo „Kolo". Že leta 1863. Je začelo Izdajati zbirko hrvat- ker Jih tudi vse zahteva naloga, k! jo 'ma vršiti naš narod v iej novi vsžni pczlciji. I kje so še potem one Lkupne višje nakge, ki so nam jih zapustili naši stari, naloge, ki jih je še treba udejstvitf, kje je še zedinjena Slovenija, kje zedinjena Jugoslavija ? ! In dobre so te nalege, čeprav so stare I Italijani, ko v 20 letih niso dosegli zedlnjen|a, nlro prenehali z delom, temveč so ga nadaljevali. Srbi so delali enako In so tudi dosegli svoj uspeh. Pri nas pa Je vse drugače. P r i nas vsaka nova generacl|a, ko prihaja z gimnazije, z vseučilišča, prinaša novo modo, nova načela in zaraetuje vse, kar so storili in ukrepali njihovi predniki. Drugi narodi so delali na to, da bi se združili, mi pa hočemo biti le Tržačani, GorUanl, Kranjci in nam Je Slovenstvo, Jugoslovanstvo v pravem pomenu besede v resnici le — fraza! Ce bi imeli pri nas v resnici pred očmi vedno isti cilj, isti, da se tako reče, — državotvorni cilj, potem bi pač ne pogrešali ki jih po- šiljamo v Gradec, na Dunaj, v Prago kot up naroda, ki pa se vračajo v domovino kot strup naroda l (Burno pritrjevanje!) „Morda mi kdo," |e rekel s pov-zdfgnjenim glasom govornik, „z a m e r J a te besede (Viharno ploskanje), kakor se mi Je očitalo od tistih, ki smo Jih vabili k delu, pa niso hoteli oriti, da sem jih potem r a z ž a 1 i 11 Poreče se morda, da bu|skam. Prav Je! Hujskam, premišljeno hujskam in to z namenom, da javnost sama pritisne na svojo mladino, da pride na delo! Ne spimo, temveč se zavedajmo svoje pozicije, in s tem za k' ljuČnjem svoje besede /" Po živahnem odobravanju, ki Je sledio governikovim izvajan|em, je povzel za besedo g. E r n e s t V o 1 a r i č, ki Je, sam delavec, pozivijal zlasti delavstvo, naj si obdrži te lepe besede govornikov v svojih srcih. Dela Je treba ;n delavstvo naj se trdao oklene političnega društva, ki vodi to delo. Prtde pa naj na delo tudi inteligerca, zlasti tista, ki doslej ni delala drugega, nego kritizirala po kavarnah in gostilnah. Ml hočemo delati, je rekel, ne pa krivično krlifzi-rati, da potem izgubljajo volio za delo še tisti, ki bi sicer radi delali. Zato pa tem bo'j odobravamo delo tistih, ki v resnici delajo in Jim izrekamo zaupanje. Bog jih ohrani! Slava jim I — Predlagal Je zaupnico državnima poslancema dr. Rybafu in dr. Gregorlnu ter vsem deželnim poslancem in občinskim svetovalcem. Predsednik dr. Slavik Je dal zaupnico na glasovanje in Je bila sprejeta soglasno. Nato je zahvalil zborovalce na lepi ude?ežbi in zaključil shod s povabilom na občni zbor političnega društva in željo, da bi se ga udeležili vsi kot društveni člani. Kupujte Nar. kolek! sklh umetnih zborov pod Imenom »Milovan". R3zplsavalo je nagrade za najboljše skladbe hrvatskih skladateljev In izdalo je v dveh izdajah zbirko izbranih hrvatskih in slovenskih zborov ped imenom „Kolo". Za svoje narodno in kulturno delovanje Je prejelo od raznih strani laskava priznanja in na hrvatsko slavonski gospedarski razstavi v Zagrebu I. 1864. in L 1891. ter na mite-ni|ski razstavi v Budimpešti l. 1896. častne diplome. Lanjfko leto 1912. Je hotelo praznovati „Kolo" svojo SOletnico. Od vseh strani širnega slovanskega ozemlja so se priglasila pevska društva, da veličastno proslave pet-deset letnico vrlih „Kolašev" in da navdušeno manifestirajo za slovansko pesem. A zopet so nastopili na Hrvatskem žalostni časi fra s teškim srcem je moralo „Kolo" odložiti svečanostno proslavo. Mirno, a vredno sebe pa Je proslavilo „Kolo" svolo 50letnico s slavnostnim koncertom, na katerem |e fz.a-|a»o slavno delo beneškega skladatelja Woif-Ferralja: „Novo življenje" in za slavnost komponirano Anton Aićelovo „Hrvatsko rapsodijo" za zbor, soli In orkester. Danes Je „Kolo" v 54. letu svojega obstanka. Z mirnim srcem zre na svoje dosedanje delovanje. Vzbujalo In vzbudilo je svoj narod in mnogo Je pripomoglo, da stoji danes na tako viioki kulturni stopnji med Jugoslovani. Jasno mu Je pa tudi začrtana pot v bodočnost: V kulturnem de!u le moč naroda In ponos Slovanstva. K. M. 3 Stran II. .EDINOST14 št. 313. V Trstu, dne 12. novembra 191 J. Domače vesti. Občni zbor polit. druStva »Edinost" se bo vršil drugo nedeljo, dne 23. t. m. cb 10 dopoldne v veliki dvorani „Narodnega doma". Volilni odsek, ki ima nalogo, do teda] sestaviti listo odbornikov, ki naj se na občnem zboru predlaga, sestavljalo sledeči gg.: dr. Jas. Abram, Fran Kravos, I. Bolonič, Sorn, Breraic, Ferdinand Ferluga z Opčln, posl. Negode in Miklavec. Vsak član polit, društva, ki ima glede bodočega odbora kukšno željo ali kak nasvet, naj se obrne do enega izmed gori omenlenis gospodov. Smrtna kosa. Včeraj Je preminula gospa Antonija M a r t e I a n c, glava-rica mnogobrojne narodne rodbine „Pri Jar|«* v Barkovljah. Potrti rodbini naSe so-žalje 1 Znak nove ere. V Kninu v Dalmaciji se Je zgodilo nekaj, kar kaže v bengalični luči sedanjo ero, ki drastično označuje duha, s katerim Je prežet sedanji režim, V Kninu |e namreč neki orožnik na Javni ulici strgal nekemu učitelju... sokolski znak, češ, d a s o taki znaki po zakonu zabranjeni! Kako že pravi tista narodna pesem ? ! Izvedel sem nekaj novega L. Doslej nismo nič vedeli o eksistenci kakega zakona, ki bi prepovedoval ravno soiolske znake. Saj dan danes nosi malone vsak drug člo vek, ki ga srečujemo, kak društveni znak, na da bi to vznemirjalo kak Javen organ in ne da bi se bila doslej dogodila kaka nesreča za interes države! Človek res že ne ve, ali naj bi se držal Jemo in se jezil, ali pa naj bi se... zskrohotal I Pa res ni brez drastičke ko mike, če vidimo, kako javni organi sktbe za varnost države... s snemanjem sokolskih znakov na Javnih uticah, in kako so v svo;i patrijotični službeni vnemi umerjeni, da vrše veliko delo, ko posezajo po — tuji privatni lasti ! Ali, kar je, — je! Tu ne koristita ne veselost, ne začudeno zmajevaaje z glavo. Neizmerna državniška... modrost visokih no-siteljev sedanjega režima v Avstriji vidi v sokolskih znakih nevarnost za dtživo, ki nam Je dan le omejen pcdložniški razum, Je usojeno le — pokorjenje. Torej pokorimo se, da se cam kje na ulici ne prigodi coram populo kaj neprijetnega. Samo to prošnjo bi si dovolili v svoji pcdiožaiški udauosti: da bi namreč mogočne oblasti objavili tisti zakon, ki prepoveduje nošenje sokolskih z c a k o v ! Potem se bomo že kako tolažili s tisto znano staro resnico, da je le majhen korak od velikega do — smešnega! Resna stvar pa Je veLdar-le, če snemanje sokolskih znakov na Javni ulici po 'javnih varnostnih organih postaja — znakom nove ere !! Rauberblatti. Iz Gorice nam pi- šejo: »V soboto, 8. t. m., bo sem v knjigarni na goriškem državnem koiodvoru kupoval časnik, pristopil Je neki železniški uradnik in zahtr.a! od prodajalke: ,Qe-bens mir a Rauberblatti". Radoveden sem bii, kateri je ta tako počaščen list. No, prodajalka mu Je izročila „Edi nest". Nekdo mi Je povedal, da S2 kliče ta gospodič Lukan". Ni radi brezpomembne osebice tega Lukma, da oporočamo Javnosti ta slučaj. Nesramnost takega čioveka nas ne dosega. Omenjamo tega dogodka za to, ker je to znak, v kakem duhu vzgaja režim na naših državnih železnica svoje udane. Kajil po imenih, ki Jih ti ljudje dajejo slovenskim lisic m, smemo sklepati, kako cenijo panger-mani na državnih železnicah — naše i J u d s t v o ! Rauberblattlnu odgovarja logično: raubervols i Ne smatramo torej tega Lukana odgovornim za zagreŠeni surovi šnsut na škodo slovenskega imena, ampak odgovorni za tako podivjanost ia nesramnost so oni, ki te ljudi vzgajajo k fanatizmu in sovraštvu. To bedi še posebej povedano tudi g. Gslambošu. Ta si:er sam na sebi ne posebno znamenit dogodek bodi v novo oiozorjenje naši državnozborski delegaciji, da ne odneha, dokler se ne jčlstijo temeljito Škandalozne razmere na državnih železnicah. Italijanski tečaj se otvori danes, dne 12 nov. Vsi oni, ki so se že priglasili, naj se snidejo danes na Acqjedottu 20, II. ob 7.30. Novi učenci se sprejemajo še vedno. Ker se je že doslej prijavilo zelo mnogo članov, zato se začne pouk takoj. Že danes se določijo stalne učne ure. Podružnica CMD v Rojann priredi običaj J vsakoletni Miklavžev večer za rnale ia velike otroke dne 7. decembra t. I v prostorih „Konsumaega društva* v Rojanu (pri cerkvi) z edino točko, nastopom sv. Miklavža s sijajnim spremstvom. Po na-sUnu Miklavža se vrši prosta zabava. Začetek ob 4 30 popoldne. Radovoljni darovi, ki so namenjeni za hraro revnim otrokom, obiskujočim družbeni vrtec, se hvaležno sprejemajo. — Darovi, namenjeni otrokom in odraslim, se bodo sprejemali v družbinem vrtcu, ali pa v gostilni „Konsumnega društva". Pripravljalni odbor za sprejem zagrebškega pevskega društva „Kolo" prosi vljudno vsakogar, ki ima svežih cvetic na razpolago ia bi jih hotel pokloniti za pozdrav zagrebških gostov, naj jih |b!agovoli oddati v Slovanski Čitalnici (Nar. dom) tekom sobote. Zagreblko »Kolo" v Trstu. Zanimanje za prihod ia koncert tega uglednega hrvaškega pe?skega društva je začelo prodirati v čimdalje širše kroge. Naša tozadevna prva notica fe bila sprejeta v vieh slovanskih krogih Trsta in okolice z velikimi simpatijami. Posebno veliko je pričakovanje na koncert v soboto zvečer v Nar. domu. Predvčerajšnjim smo koma| priobčili spored koncerta in cene za sedefe in vstopnice, ia do včeraj popoldne so bile že razprodane lože in skoraj polovica sedežev. Bojimo se, da bo velika gledališka dvorana Nar. doma za ta koncert skora| pretesna. Na vsak način naj si oni, ki se nameravajo udelež ti koncerta, preskrbe takoj listke. Udeležaiki z dežele, ki mislijo priti na koncert lahko vpošljejo po poštni nakaznici znesek za zaželjene sedeže blagajniku g. Mahkoti (Trst, via Piccardi 28), ki Jim proti povračilu poštnih stroško7 pošlje dotične listke ali Jih pa shrani do koncerta. — Cene sedežev so razvidne iz včerajšnje „Edinosti*. V razstavnem oknu knjigarne G^renjčeve je razstavljenih več slik in sicer pevski zbor „Kola" in slike njegovega kapelnika Aadeia ter solistov gosp. Vuškovića in Low^zynskega. Pripravljalni odbor za sprejem Kolašev je določil, da bo poleg sprejema na kolodvoru še slovesen pozdrav gostov med koncertom. Ni še popolnoma definitivno določena ura prihoda zagrebških gostov. Prvotno je bil določen prihod na 5.30 zvečer v soboto z osebnim vlakom južne železnice. Ne vemo pa, če se morda ne izpremeni ta ura prihoda. Na vsak način jo sporočimo, čim bomo točno znali, ker se namerava marsikdo udeležiti sprejema. Ker pride tudi okoli 40 gospa in gospodičen pevk — KoIaŠIc, se udeleži sprejema tudi več tu kaJŠnjih slovanskih gospa In gospodičen. Kakor čujemo, se pripravljajo tudi po raznih krajih ob progi Južne železnice od Divače sem, da prisrčno pozdravijo zagrebške goste na kolodvorih Divača, Sežana, Opčine, Prošek, Nabrežina, GJjan in Miramar ter ob progi v Barkovljah._ Slovensko gledališče v Trstu. Prošlo nedeljo ste bili v našem gledališču dve predstavi. Popoldne je bilo poskrbljeno za zabavo našim malčkom: igrala «e |e „ P e p e 1 k a *. To so se pač iskrila očesca malim gledalcem, ko so gledali lepega Krasnoslava in ljubko Pepelko in ročice so ploskale, da so skoraj začele boleti. To je bila enkrat res „hvaležna pub'ika", ki se £e tako prisrčno smejala vsakemu skoku in vsakemu nedolžnemu dovtTpu. „Ah, ali je bilo smešno!" — so pripovedovali malčki. Vse drugo je biio lepo in dobro, samo hudobna Siblla in njeni hudobni hčeri niso ugajale. Imele so sicer lepe obleke, celo rdeče, a bile so vzlfc temu — grde ! Dobra Je bila celo stara Vafparga. Najlepša je bila seveda Pepelka, tudi tedaj, ko Je bila v črnem plašču. „Ej, pa sem videla, da Je imela zlato obleko že spodaj, še preden Jej jo je dala Valpurga," Je rekla mala gledalka. „Pa vešl Gjdba ni nič igrala takih pesmic, ki jih znam Jaz. Ali ni bila nobena slovenska? Veš, celo tisto italijansko „luno" so igrali, slovenske pa nelM Silno „smešni" so bili gospod Dragutinović (tega v poznajo), ki je hotel v copatah na ples, pa Žolna in Kobilca pa Pu?man ter kralj, ki Je muhe lovil. Kraljič pa Je bil prav gotovo tista „gospodična", ki je bila Mjeija v „Morali gospe Diilske". Med „dobre« spada tudi „berač", ki pa |e bil gospod Toplak. Škrateljčki seveda tudi pridni. Prav dobro je tudi bilo, da je Pepelka odpustila svoji mačehi in njenima hčerama. — Tako mali. Pripomnimo naj, da je pokazala gdč. Kavčičeva v uiogi Pepeike precej igralskega talenta in bi biio želeti, da bi jo videli več krat na našem odru v primernih ulogah. V nedeljo zvečer je bila premijera We-brove romantične opere „ČAROSTRELEC". Priznavamo prav n-di prizadevanju našega gledališkega vodstva, da bi nudilo občinstvu čim največ novega; toda v naših razmerah Je pač stvar taka, da se to prizadevanje le pretežko spravlja v sklad z drugim prizadevanjem istega vodstva, da bi biio namreč ono „Čim največ novega" tudi vedno — dobro, ker manjka za to i potreb nih moči i potrebnega časa. In tako se potem dogaja, da prihajajo na oder stvari, ki niso dovoj temeljito pripravljene, a končna posledica te pre.eiike hitrice je — neuspeh, kakršnega moramo, žal zabeležiti tudi glede na nedeljsko operno premijero. „Carostrelec" je delo, v katerem se je Weber popolnoma otresel italijanske šole, ki je skoraj ediaa vladala v Nemčiji par desetletij pred začetkom 19 stoletja in tudi še par desetletij pozneje, in je ustvaril nekaj samorastlega. Nemci smatrajo „Freiscbiitza" za najbolj pristno nemško opero vse do Wagnerjevega „Nibelungearinga*. Gotovo Je, da „Čarostrelec" daleč prekaša vsa ostala Weber]eva dela in da Je skladate!) vili van) velik de| svoje ustvarjajoče sile. Nemci pri Sevajo to opero klasičnim glasbenim delom Opera sama zahteva dobrih moči in to prav tako v solih, kakor v zboru, kateremu Je določena precej velika, ne prelahka naloga, pravi glasbeni komentar solom. Velike za-hte?e stavi dostojna uprizoritev tega dela tudi v sceničnem oziru, posebno v drugi sliki drugega dejanja, v „Volčjem brezdnu". „Čarostrelca" so uprizorili pri nas po prvotni partituri, brez predigre, ki kakor znano ni Webrova, in Je blia dodana oper pozneje. Resnica je, da Je delo s predgro precej lažje razumljiva, ne izgublja pa brei nje tudi ničesar na svoji lepoti. Po ouverturi, za katere dobro umevano in izrazito izvajanje Je občinstvo izreklo svoje priznanje kapelniku g. Poliča z obiteim odobravanjem, nastopa mešani zbor s svojih uvodnim zborom, «J so ga peli res dobro. Čuti je bilo prav prijetnih tenorskih glasov, in celo oni nagajivi „he, he, he," v žinsklh sekundah z vpadaječimi roiklml glasovi so se posrečili prav dobro. Eiako se je tud dobro držal zbor v sledečem teiCctu. Prtce< brezizrazen Je bii nato oni začetni zbor v „Volčjem brezdnu". Poznejšega enoglasnega zbora divjih lovcev ni biio čuti. Prav ljubka |e bila narodna pesem o deviškem vencu Naravnost mučen pa je bil v zadnji sliki zbor lovcev in ie za fzpoznanje boljši za ključni zbor. Na vsem se je videlo, da je prišla opera, vsaj za zbor, veliko prezgcdij na oder, da so pevci psč znali začetne zbore, pozneje pa da jim je man|kaio vsega, not In teksta. Čina dalje pr ti koncu, tem slabše. Manjkalo je va), vaj in še enkrat vaj, in gledališkemu vodstvu bi prav toplo priporočaH, naj s takimi prisiljenimi, a ne naštudiranimi stvarmi ne prihaja na oder. Res Je, da pri nas nimamo sredstev za take glavne izkušnje, kakor jih Im jo na večjih odrih, kjer se lahko oplli, kar je še neugla-jenega, a zato naj se da kapeiniku več časa, da bo mogel z zborom, ki ima čas za vaje samo v večernih urah, tiaštjdirati stvar tako, da ne bo potem polcma iia odru pred občinstvom. Upamo torej, da ta resna beseda nI bila izgovorjena zastonj. Glede solistov se moremo s prav majhnimi izjemami izraziti le pohvalno in tu gre gotovo prvo mesto gospici F r i t z e v i v ulogi Agate, ki se je izkazala i g asovco i interpreta ti vno kar najbolje in to prav posebno v veliki ariji v drugem dejanju, v ka teri je dovedla svoj d^bro šolani, primeroma dosti Jaki in vseh legah prijetno z-enečl glas do polne veljave. Precej z jatna višma jej ni delala nikake težave. Ugovor je bii jasen. Splošno, Jako lepo izvedena uloga v vsakem pogledu. Enako priznanje gre tudi gospici L e-puševi v ulogi Anice, ki zahteva dobre, rutinirane pevke, z gibkim, prožnim glasom, precejšnjim obsegom in nemalo vztrajaostjo. Njena pevska uloga je največja, tudi kolikor toliko kolorirana, in reči je treba, da Jo Je izvedla Izredno dobro. V g ci Lepuševl imamo moč, za katero nas bodo, ob primernem njenem nadaljnjem pevskem študiju, gotovo zsvidali drugI večji odri. Posebej naj omenimo arijo in duet v drugem delanju, poz ntjši tercet, in potem romanco ia arijo v tretjem dejanju pred prihodom drež c. Proza je pri g.ci Lepuševi pač res precej nerazumljiva, a odpraviti se da z vztrajno vajo tudi to. Maksa je pel g. Dura in to v polno našo zadovoljnost. Res je, da ni to tenor bog zna kake sile, ima pa v nižjih legah, kakor smo že rekli, prav prijetno baritonsko barvo, ki pa v višji legi dDbiva značaj mehkega liričnega tenorja. Priznati mu je treba izborno šolo. Za veliko arijo, ki zahteva v vsakem pojedu dobrega pevca, mu gre vse priznanje. Prav dober je bil tidi v tercetu z Agato in Ajico v prvi sliki drugega dejanja, dočiin naj bi bil v recitativu v „Volčjem brezdnu* nekoliko IzraznejŠi. V igri bi želeli nekoiiko več življenja. V pevskem oziru prav dober Je bil g. Rum pel j v ulogi Ktšparja in mu gre pohvala zlasti za njegovo pssem in arijo v prvem dejanju. Težka Je Kašparjeva naloga v „Volčjem brezinu" in g. Rumpeij Jo je izvršil hvalevredno. Priporočali bi mu pa glede kretenj, da bi se odvadil onih predolgih korakov. Svojo malo ulogo puščavnika Je pel g. Primožič izborno. Pohvalno naj še omenimo Kilijana (g. Požar), g. Bordona v uiogi kneza Otokar|a in pa v ulogi nadgozdarja Kuna g. Perlča, ki Ima sicer obsežen, sono-ren bas, ki mu pa manjka uglajenost, Šola. Ulogo Samiela je izpolnil g. Dragutinović. Da ni bilo one neprilike z zborom, bi bila opera dosegla prav lep uspeh; zato pa upamo, da se ta nedostatek odpravi do reprize in da bomo tedaj slišali opero tako, kaker si je želimo, res dostojno. V sceničnem oziru Je biia opera uprizorjena prav čedno, celo tudi prizor v „Volčjem brezdnu*. Režiji vse priznanje. — r. ♦ • ♦ V četrtek zvečer ob 8.30 se ponovi sijajno uspela klasična tragedija Viljema Shakespeareja „OTELLO". Ker le mnogi niso videli tega klasičnega dela, ga |e stavila intendanca zopet na repertoar. Tragedija Je dosegla pri svoji premijeri vel-k us^eh ter pri občinstvu in krit;k> obilno priznanje. Predstava |e izven abonomenta. Vstopnice In sedeži so v razprodaji pri inevoi gl-dališfci b'agajnl v „Narodnem lomu" (glavni thod). Društvene vesti. „Zveza jugoslovanskih železničarje ^" Driredi v nedelj j, dne 16 i. m , v pro t r h „K^nsumntga d uštva v R j mu točno ob 4 30 popoldoe vcseifco s ^etkra, igro ia plesom. Pevske tučke tz aja diuS;veni ibor. Pri plesu in rrel točkami svlra rojanski 5 ram 11 oktet Igri „Z mu eni vlak* bo nudila obilo sm^ha Z\ ob :no udtltžoo se na|- Ijudneje prlDonča cdbor. Prvo prirorsko vf jaško veteransko društvo * Fistu ctS'ar F an J si j l g h in za-ilužuh d uštvetifcov z tit!e*ami It obuva lom. Proioje v katerih more bili na edr-ia starost in sjel dotičiega otro*s, se sprtje-Tiajo do 20 novembra v društveni pharrii, ulica GeU št. 12, 1 C. k major Keršovrml |e zi zgoraj imenovano ustanovo po-iarh K 10. Pevsko društ/o „Trst" Ima d^ne* zvečer ob 8 30 p'»sko vajo za mešan zbor. Slov akad fer. društvo »B l^n", Danes ob nivadnl url sestanek! P»>ino$te-vilna udeležba potrebna. Od7or. izr. delavska organizacija. Zveza ju?osiov3uskih pekovskih pomočnikov prr^di v petek ob 10 dop^ldie važen shod v društvenih prostorin NDO, ul. Sv. F.ško, v Galiciji pa noče napraviti miiu in reda. S iirgkhova izvajanja so vzbudila med Ouhi splošno nezadovoljstvo^ ker so se krila popolnoma z utemeljevanjem, s katerim Je Fsvedia vlada„ znani cesarski patent, ki je ustanovil na Češkem upravno komisijo. Zbornica Je s 16 g asovi večine in sicer s 202 proti 186 sprejela predlog, da naj se otvori o odgovoru grofa S iirgkha debata. Še včeraj se je zatrjevalo, da se bo našla večina, ki bo odklonila češko zahtevo in N-rr>cl so delovali z mrzlično naglico na to, bi zbr?Ii koalicijo strank, ki bi strmoglavila češki načrt. Vlada sama Jim Je poni p gala pri tem poslu in se |e še danes dopoldne pogajala z Italijani in poslanci S. L. S., ki Jih |e skušala pridobiti za to, da bi se ali absentirali od glasovanja ali pa glasovali kar direktno proti češkemu pred logu. A situacija se Je kar na mah spreme nila, ko se |e izvedelo, da groze češki agrarci z obstrukcijo, če bi bila debata odklo njena. To bi pomenilo močno ojačenje rusinske obstrukclje in parlamentarna usoda finančne reforme bi biia s tem zapečatena. Via da se Je zato premislila in protidebatca koalicija je razpadla Za debato so glasovali vsi Slovani In del Italijanov, del krščanskih socijalcev in celo več nemških nacijonalce pa se je pri glasovanju odstranilo iz zbornice. Debata se bo vršila futri. Načelniki strank se zjedinijo najbrže za t. zv. dnevne paralelne seje, tako da se bo na eni raz-praviialo o finančnih predlogah, na drugi pa se bo vršila debata o Siurgshovem odgovoru na češko interpelacijo. Sicer postaja nervoznost med strankami vedno večja in splošno se označujejo izgled finančne reforme Jako slabo. C?lo v „Nat o-nalverbandu", ki sicer vedno drvi čez drn in strn za vlado, vlada Čudio razpoloženje Na današnji seji „Nationa verbanda" se jt namreč o Wolfovem predlogu, d3 naj Nemci toliko Časa ne pripuste rednega zasedanja delegacij, dokler ne bo rešena finančna rt-f jrnid, razvila Jako burna debata. „National-verband" se Je napram javnosti preveč obHgiral fn tako se nahajajo sedaj Nemci v sleci celici, iz katere ne vedo Izhoda. Seja Je bila tako burna, da se je dr. Gross za hvalil za predsedništvo „National verbanda" in so ga komaj pregovorili, da Je pozneje svoj sklep preklical. Zbornica Je zborovala do poznih večernih u/. Koncem seje se Je razpravljalo o nujnosti t. zv. učiteljskega predloga. V dvo rani Je biio videti veliko štetilo belih brošur, ki fih je poslala poslancem kranjska učiteljska zveza. Knjiga Je nenški prevod ziane brošure „De|anja govore", v katerem so opisale vse krivice, ki jih mora prenašati kranjsko napredno učiteljevo od strani vladajoče večine v deželi. Brošura Je vzbudila med pos-anol veliko pozornost in Je došla v zbornico ravno v pravem trenotku, ko se (e razpravljalo o učiteljskem predlogu. V naslednjem podajamo sejno po-roč ilo: Današnja seja se Je pričela ob 3 popoldne. Zbornica je nadaljevala specijelno debato o zvišanju davka na žganje ia je govoril generalni govornik kontra, socijalist G r o g e r. G oger je protestiral proti Junktimu med finančnim načrtom In službeno prag matiko in Je izjavil, da so socijalisti zlasti proti zvišanju davka na žganje. Posl. Oiesnickyj, Rusin, je pripovedoval v stvarnem popravku, da je bil govor poslanca Kurytow.cza na zadnji seji oosfanske zbornice nezaslišana provokacija, ruska demonstracija v avstrijskem parla mentu in težsa žalitev Rusinov. Govornik •e obširno polemiziral z izvajanji posl. Kurylcwlcza. Naglašal je tudi nujno potrebo poljsko-rusinske sprave. OIesnickyj Je govoril do 6 45 zvečer, nakar Je ministrski oredsednik grof Siurgkh odgovarjal na interpelacijo glsde uvedbe upravne komisije aa ĆeŠkem. Posl. S t a n č k Je predlagal otvoritev debate o odgovoru grofa Siiirgkha In sicer poimensko glasovanje. Posl. S t e i n w e n-d e r Je izjavil, da bo „Nationalverband" glasoval proti predlogu. Pri poimenskem glasovanju Je bil predlog sorejet z 202 proti 186. Nato Je bila seja v svrho vpisa govorniške liste prekinjena. Po zopetni otvoritvi Je govoril posl. Neunteufel k nujnemu predlogu posl. Pacherja glede »boljšanla učiteljskega položaja, za njim •>osI. Wiist, nakar Je bila razprava prekanjena in so sledila vprašanja na predsednika. Ob 9 30 zvečer Je bila seja zaključena. Prihodnja seja Jutri ob 10 dop. Jamo priznanje. Zavarovalnici „Croatii" radi priznavamo, da je škodo na naši zgradbi hitro in vestno precenila, ter nam likvidirano odškodnino v celem zavarovanem znesku kulantno izplačala. Kranjci ca, dne 10. oktobra 1913. Anton in Terezija Zgonc. I Potrtim srcem naznanjamo podpirani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša preljubljcnu uiati, stara mati in tašč* Antonija Martelanc ud(Wa gostilničarja in pusestnlka pok. Jarja M rtelanc danes, 11. t. m., ob 5 zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 03. letu svoje st rosti mirno v (lospodu zaspala Pogreb preblage pokojnice bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 'J predpoldne iz hiše žalosti (pri Jurju) v cerkev, kjer se bo ob krsti brala sv. maša zadušuica in potem na barkovljansko pokopališče. BARKOVLJE, dne 11. novembra 1913. Mihael in Angelj Marte an*, sinova. — Marica Martelaie por. Terč'f, An'ea Marte- lane por Cjak, Alojzija por. Manela e in Anrela MarteUi , hčere. — Antoni a Martelane roj. Besednjak, sinaha. — Ant.m Terčič, I*an Cjak in IVrdo Ma telane, zetje. registrovana zadruga i neomejeno zav. Ljudska hranilnica ln posojilnica u Trstu sprejema lirauiioe »loge I 0 in jlit * brt>8r na Krasu. Dr. PECSIK (Dr. PETSCHNIGG) TRST, VIA S. CATERINI1 STEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 In špeeljallst za Eožue ln rodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7V,. ■sanBaanasBMMMBHMa Sinser Co. flel. flr za šivalne stroje Trst, Corso 20, ulica Carlo Ghega 13. Popravila strojev vseh vrst, strokuvnjasko in najceneje. — Brezplačen pouk v šivanju, vezanju in krpanju. Šivalni vzorci ln ceniki zas onj. Avtoriziran elektrotehniški mehanik Vittorio Ban Tret' SS^SSf0 22' PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luči, motorjev, električnih zvoncev, tehjonov in strelovodov. Bogata zaloga svetiljk ia mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. Poseban oddelek za popravila v preelzijski mehaniki. Stran IV. „ED1KOST" St. 313. V Trstu, dne 12. novembra 191*. Seja klubovih načelnikov. DUNAJ 11. (liv.) Klubovi načelniki so na svoji današnji večerni seji sklenili, da naj se ne vrle paralelne seje, ampak naj bo jutri politična debata o odgovoru grcfa Sliirgkha na češko interpelacijo in sicer do 3 popoldne, nato pa nadaljevanje razprave o finančni predlogi. V četrtek sa| to ve* dan politična debata, zvečer pa posebna seja, da se izvolijo delegati. V petek zopet ves dan politična debata. Na ta način se hoče zbornica izogniti rusinski obstruk-ciu in pridobiti na času, ker se prlčno jutra 00 va pogajanja med Rusini ia Poljaki, Delegacije. DUNAJ 11. (Izv.) V četrtek zvečer se bo vrSila posebna seja poslanske zbornice, da se izvolijo delegati. Za Dalmacijo bo najbrže izvoljen Srb Baljak, Istra dobi topot slovanskega delegata dr. Laginjo, za Kranjsko bo izvoljen skoro gotovo dr. Susterilč, za Štajersko 3e ni odločeno in negotovo Je tudi za Goriško, ki bi morala imeti to pot slovenskega delegata. Proračunski odsek« DUNAJ 11. (Kor.) Proračunski odsek Je danes nadaljeval razpravo o poročilu pcd-odseka glede Južno - ameriške paroplc-vitbe. Posi. S t a p i n s k i Je opravičeval svoje delovanje za splošno izseljevanje iz Galicije, posebno v Kanado, ker Je gospodsrsko-politični položaj na Gališkem naravnost obupen. Upa, da bo trgovinsko ministrstvo nadaljevalo svojo dosedanjo politiko glede paroplovbe. Posi. grof L a s o c k i je izrazil svoje obžalovanje nad dovolitvijo koncesije „Ca-nadian Pacific", ker bi Avstrija iste ugodnosti in prednosti dosegla lahko pogodbenim potom s kako družbo, katere delniška glavnica bi bila v avstrijskih rokah. Obžalovanja vredno {e zlasti izseljevanje v Kanado, ker gre tu za trajno naseljenje in |e vsak povratek v domovino popolnoma izključen. Grof Lasockl bo nadaljeval svoj govor na jutrišnji seji. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Predsednik Be$thy naznani začetkom seje, da je danes potekel izključitveni rok za poslanca Justha in Abrahama, nakar je bila reforma porotnega sodišča sprejeta v tretjem čitanju in se je pričela razprava o reformi tiskovnega zakona. Poročevalec Hegedus Je priporočal sprejem predloge. Tekom njegovega govora ]e došla opozicija v zbornico. Dr. V a s z o-n y (demokrat) |e ostro napadal vlado, češ da hoče uničiti še zadnji ostanek sedanje svoboščine. Orcf A p p o n y i Je poudsrjal, da v očigled sedanjim razmeram v parlamentu sploh ni umestno, da se sklepa o tako važnem zakonu. Zdi se, da hoče večina ravno sedanli trenotek dobro porabiti, ko opozicija ne more razvijati normalnega delovanja. Predsednik pokliče govornika k redu. Nato Je dr. Vas zon y v štiri ure trajajočem govoru ostro kritiziral posamezne določbe predloge. Ob tri četrt na 3 popoldne ga (e predsednik pozval, na) konča svoj govcr. Vaszocy Je naglašal, da |e zatiranje časopisja zelo težek in nevaren problem. ŽasoptsJS t?9 preživelo vse one, ki hcčejo zatreti njegovo svobodo. Ob četrt na 4 popoldne {s bila razprava prekinjena in se nadaljuje jutri. Sporazum med Grško in Turčijo. Uspeh posredovanja ministra Jone^ca. Atene 11. (Izv.) Turški mirovni delegati so ae zbrali popoldne v grškem zunanjem ministrstvu na konferenco z grškimi delegati, na kateri se je razpravljalo o kompromisnem predlogu rumunskega notranjega ministra Take Jonesca, ki je zadnje dni povodom svojega prihoda v Atene, živahno deloval za dosego spo razuma med Grško in Turčijo. Na konferenci je bil taktično dosežen popolen sporazum v vseh glavnih vprašanjih. — Nekatera postranska sporna vprašanja bodo odkazana po» sebnemu razsodišču. Še zvečer se je vršila nova konferenca, da se redigira definitivna mirovna pogodba med Grško in Turčijo. Konvencija bo predložena zaključni konferenci, kjer se pogodba brezdvomno odobri. S tem je spor med Grško in Turčijo poravnan in mir zasiguran. Izven pogajanj je ostalo vpraša nje Egejskih otokov, o katerem bodo odločevale velesile. Bosenska kriza. DUNAJ 11. (Izv.) Sarajevski advokat dr. Dimović se Je danes odpeljal z Dun8|a. Pogajanja z vlado niso dovedla do nlkakega definitlvnega pozitivnega rezultata. Vlada le Dimovičev program vzela na znanje in izjavila, da ga bo deloma podpirala. Zahteva pa, da si piidobi Dimović potrebno parlamentarno ozadje in da postavi pri nadomestnih volitvah v srbski kuriji, kjer je sedaj Izpraznjenih 13 mandatov, svoje lastne kandidate. Šele v slučaju, če bi srbski volile! odobrili njegov program in izvolili njegove poslance, bi se pogajanja zopet nada- ljevala. — Na Dunaju se mudi seda| predsednik boseoskega sabora dr. Mandič. Utrdba Božedarlca pripade Srbiji. BELGRAD 11. (Kor.) Srbsko-bolgarska komisija, ki Ji Je bila poverjena ureditev spornega vprašanja glede utrdbe Božedarica, je določila, da pripade utrdba Srbiji. □□□ c □ d c a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□ on— DP D MALI OGLASIa se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink. —□□ □□□ □ □ a a □ □ □ □ a a a a □ □ □ □ □ □ aaa Pridna deklica prihranka se želi poro- Č ti b samostojnim obrtnikom a!i državnim uslužbencem. Fonudbe pod „SieČen dom" Gorica I. 2669 Pn«nnil!ft»i«i 30 let fltara z 10.000 K dote UUSputllUllCl se želi; seznaniti z uradnikom v državni službi. — Ponudbe pod „Rafaela 7" Gorica I. _2670 11 rim; o 50 l€t 8tara 8 55,C00 K premoženja, se UuOVa želi seznaniti z inteligentnim uradnikom. Resne ponudbe pod „P r i j e t n a j e s e nu, Gorica I. 2611 Odda vrata 13. mala sotica za enega gospoda pri SO slovenski dražini. Barriera Stv. 33, 2672 O ■ Jon poSten, dobroznani gostilničar išče go-rriUOll Btilno v najem z gotovo kavcijo. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 26o7 fijj^ postelja poStenemu mladeniču, ulica U Od a S6 Solitario §t. 16, vrata 22. 2658 Odda se takoj meblirana soba v ulici Belve-dere 57, IV. nad. _2652 Šivalni stroj z garancijo K 68. - Poročna _ _ soba, moderna, trpežna z marmerjem, z ogledalom, z majonikom, kron 320-—. Stolice, prešivane kože, ogledalo. Cene nizke. Ulica Rapicio 8, I. n., deano. 2661 luon finrmolr (mbI. RibariČ) priporoia m-I v CII UCI IIICIV :: lego vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. PoSilja tudi na dom. Tnst, ulica Squero nuovo 15, Telefon 2273 (2403 Novo delavsko konsumno društvo v Trstu. Članom Novega delavskega konsumnega društva se naznanja, ker se izredni občni zbor ni vršil dne 1. novembra radi nezadostnega števila članov, da se vrši II. izredni občni zbor 21. novembra 1913 ob 8 zvečer v društveni gostilni, Škorklja S. Peter 97 s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika. 2. Volitev 1 člana odbora. 3. Volitev 3 članov nadzorništva. 4. Slučajnosti. Ker je dnevni red velike važnosti, se nadeja velike udeležbe. Ako bi ne bilo zadostno število članov, se vrši občni zbor uro pozneje ob vsakem številu članov. ODBOR. belo L vrate, lastnega pridelka, na drobno po SO stot" na dom po 72 Btot. liter, na debelo po dogo voru toči Ivan Vodopivec, Trst. ul. Gialia 6t. 36. 2668 Vipavsko vino HfinLo 8tarega od 12 do 14 let> is IStem UtJlsKd bi raznašal okolo. Trgovina klobukov K. Cvenkel, Corao 28. 2577 druStvo Zatolmin odda na dražbi izvrstno čajno maslo po dogovoru dne 11. novembra 1913.__2594 Mlekarsko ynL Hnonn BOba a hrano Be odda tak°J Pri meDlirand mali družini v ulici Commerciale 9, III. n., vrata 33. 6627 Lozer Ivan, klepar delavnico s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov IzvrSnje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane št 34. — Svoji k svojim I 2440 AMT0N BARUCCA MIZARSKI MOJSTEft Trst, fA\ti Saa franccsco tfjfJsski 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Hm ieljo se menjajo pasovi In zm&ti ■litij za nali* dal« Ia m «• bali kackaraaM :: MESNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST --r TELEFON Stv. 16-08. = trg: Sv. Ivana Stv. 6. - Prodaja miso iz lastne klavnice na debelo in drobno. Na drobao goveje: sprednji deli po K 1*44 in 1 60. Zadnji deli po K l176 in 1'9 2. Na debelo po dogovoru. ■=< Mesnica je vedno dobro preikrbljena s teletico prve vrste, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča Tomaž Zadnik. ^ Ljudska udarna 1 BOGOMIL PIN01 M Trst, nllca Vlncenzo Belllnl it 13 gf SI (laisrofl tntn it. iatcia umi) Bogat Izbor ur, verižic, orratnlh verižic, uhanov, pr-stanov, zapestnic itd. ; S Konkurenčne cene. £ ^ SOOBOĐSlEaEIiaOOBiaĐkl TVRDKA Francesco Bsdmir TRST TRSI ustanovljena leta 1878 ]e preložila svojo trgovino šiya!nih strojev biclkljev In pridevkov z mehanično delavnico vred i* ulice Ponterosso Štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. t_- - •> i*' • \ s ' i I . ><' ■ & \ € J* Jr % đjgm SflSiii pr* VELIKA ZALOGA LEZN Trst, ul. G. Carducci 26 IMl Sledilni (Sparherd) vseh oblik in velikosti iz litega železa in iz blehovine v veliki izberi