Tedenske novlc^. t Dr. Lovro PogaČnik. Dne 5. septembra je y Ljubljani v najboljši moški dobi y starosti 40 let po kratki bolezni mirno v Gospoda zaspal dr. Lovro Pogačnik, predsednik orlovskih organizacij v Sloveniji in državni poslanec. Rajni je bil neumorno delaven in ljubeznjiv zDačaj, ki je posyetil vse svoje moči za dobrobit doiuovine. Bil je načelnik Slovenske Ljndske Stranke v najviharnejši dobi. v dobi razsula stare Avstrije Z njim je legel v hladni grob zvest učenec nesmrtnega dr. Kreka, njegova blaga duša je pa, kakor trdno yerujemo, združena nad zvezdami z duševnim velikanom in njegovim učiteljera — dr. Krekom. Tridesetletnlta škofovanja našega prevzviše- nega gospoda knezoškofa se je v Mariborn proslavila veličastno in izpodbudno. Na preddan praznika sy. Mihaela, y nedeljo 28. aept. 1909, je bila popoldne y stolnici pred izpostavljeaim NajsyetejSim molitevna ura za yisokega jubilanta, zye6er pa je ubrano zvonenje oznanjalo slavnost prihodnjega, aa lavantinsko škofijo tako pomenjjjjiy»g:a dn«ya. Do« 20. aeptombra je oli 10. ari predpoldne premilostljivega nadpastirja pri slovesnem vhodu v stolnico pred škofijsko palačo pozdravila šolska mladina, na kar je vladika v krasno z zelenjem in s cvetjem ozaljčani stolnici slnžil pontifikalno sveto mašo s Te Deum, katere eo se udeležili gospodje dekaci iz cele škofije ter v izredno obilnem številu drngi duhovniki in pobožni verniki. Po službi božji se je stolni kapitelj z vso uavzočo duhovčino poklonil presvetlemu gosp. knezoškofu in mu izrekel po gospodu stolnem proštu čestitke ter izročil kot njih vidno znauienje dragocen, umetniškc izdelan naprsni križ. Popoldne se je duhovčina pri skapnem obedu zbrala okrog svojega nadpastirja. Kakcr izvemo, je sveti oče papež B e n e d i k t XV. prezvišenemu jubilantu poslal lastnoročno podpisano izredno pohvalno pismo z zelo dragocenim odlikovacjem. Poroka- V Št. Ilju y Slov. gor. se je dne 5. t. m. vršila poroka g. Josipa Bračko z g. Dorico Plevnik. Poročal je ženinov brat domači žnpnik c. g. Evald. Gostje so zložili na priporočilo g. kaplana Šafariča za revne slov. vseučiliščnike 90 k. Kmet Mirko Bauman pa je nabral za kmečko zvezo 50 K. Novoporočencema obilo nebeškega blagoslova! Svatje, zbrani v gostoljubni hiši g. župnika v Selnici po nasvetu g. učitelja Zacherla zložili vsoto 172 K. Od tega volila dobijo enake deleže: inariborska in ptujska dijaška kuhinja in podporno društvo Jjutomerskih šol. Melik mladinski fabor se vrši 12. oktobra prf Veliki nedeiji. Spored: ob pol 10. uri dopoldne pridiga za Marijine družbe in slovesna sv. raaša. Po maši zborovasje zunaj cerkve. Popoldne po Aečernicah priredijo domača društva igro s petjem in godbo. OkraitiemU ZastOPU Sv. Lenart v Slov. gor. Zadnjič sem prehodil peš cesto od Ptuja do Sv. Lenarta. In kaj sem našel? Cesta je, če izvzasnem del skozi vas Biš, lepša v lenarškem kakor v ptujskem okraju, mostovi pa so desetkrat siabši. Le poglejte oba mosta v Bišu! Les je že popolnoma strohnel; čudno, da se nista že davno podrla. 0 pesniškem mostu pa sploh ne govorim, to je podrtija, pa ne most. Zganite se vendar! Ako so v ^tujskem ckraju v enem mescu post&vili popolnoma nov betonski most, bi vendar tudi v lenarškem okraju vsaj v teku celega leta mogli popraviti to pesniško podrtijo. Pač.ni resne <volje! Za nadpOŠtarja v Slov. Bistrici je imenovan tukajšnji poštar Ivan Ortbaber. Cestitamo! Med. niiiv. dr. BclesiaV Bart se je preselil in ordinira v ženskih in drugih boleznih vsak dan od 11.—12. in od 15.—16. ure izven nedelje v Čelju, Miklošičeva ulica št. 6. (Milistan) zdravljenje z neosalvazanom. Stranka gnilih jajC Iz Brežic nam pišejo: Nedeljski shodi y Posavju so pokazali, da v Sloveniji ne obstaja ravno rudeče nasilje, ampak tudi ,,samostojno" nasilje, ki menda nič ne za•ostaja za prvim. Po nekaterih va^eh vlada taka silovitost, da se pošteni in razsodni ljudje kar »a dan ne npajo. Vse nasilje izhaja iz Globokega, kjer žnpaauje ,,olikani in dostojni" novodobni f,samostojni" kmet Urek. Najlepšo oliko in svobodoljubMOst so pokazali ,,Samostojni" na Pišecah in na Dobovi. Komaj je na Pišecah kmet In deželni poslanec Vrečko iz Ponikve shod imenom Kroečke Zveze otvoril, so začeli nahnjskani pristaši ,,Samostojnea tuliti in razbijati. Prevpili so ysako besedo Vrečkovo. Tolpa se je kmaln dejansko lotila obeh govornikov Vrečkota in dr. Ogrizeka, ju suvala in obmetovala z gjni limi jajci in obdelovala s pestmi. Ko sta videla g-ovomika, da se ju banda vedno siloviteje loteva — dr. Ogrizeka je udaril eden banditov z nekim trdim predmetom po glavi — sta zapustila zboroyališče, med tem ko so se Urekovi banditi vsnli po njgu in ju grozili pobiti na tla. Navzoči župan globoški, ki je shode ,,Samostojnew radi ,,bolezni" -odpovedal, je lahko ponosno gledal na syoje globoške oprode, ki so se tako y kratkem povzpeli do take olike pod njegovira vodstvojin. Urekovi Dobovčadl so hili sicfr tudi oi W8amostojoih voditeljev" nahujskani, da razbijejo shod govornikoma župnikn Kranjcu in StauoTnikn, vendar so sc pa pokazali v primeri 7 Urekoviroi najbližjimi prista^i, ki so bili y Pišecah, še kot dosti dostojnejše. Ti so sicer talili in frozili, a dejansko se lotili niso noboriega. Bili so ysaj toliko pametni, da so raje aapmm _-»royališče. Tsdi t Kap^Uk sta iutla dobovžka govornika popoldan shod, na kojemje bi!o navzočih dokaj Urekovih pristašev. Ti sa m pa dali pola^oom toliko dopovedati, da so govornika poslušali in konečno tudi glasovali za p edlagane rezolucije: za takojšni razpis volitev, odpravo vinskega davka, določitev davka prostegn najmanjšega zneska 10.000 kron, takojšnje sklicanje pokrajinskega zbora in versko nravno šoisko vzgojo. Če tudi povsod Diso prišli naši govorniki do besede, toliko je pa kumek Uxek s svojimi ,,samostojnimi gnilimi jajci" in nasilnimi p«-'3tmi dosegel, da je mogoče pošteno posavsko ,i!'dstvo spoznalo, kaka svoboda ia olika ga čaka pod okriljem kmeta O3rečujočih ,,8amostojjn:b" nasilnežev. Tudi nemčarji so se vedno boriii proti poštenim Sloveneem z gniUoni jajci ia kakor gnila jajca niso teh osrečila, tako bodo tudi ,,8amostojni" v gnilih jajcih segoili. ,,SamOSto)na(t boža liberalce in socialiste, a je v boju edino le z krščansko kmeSko stranko. Berite glasilo te stranke ali pa poslušajte govorni<e ,,Samostojne". Zadnja številka tega lntft udarja samo po Kmečki Zvezi, a niraa besede proti Hberalnim in socialističnim protiverskim ia protikmetskim nakanam. Mermolja, Drofeaik in Krek se bijejo po svojih prsih: Tudi jaz sem katoJičan! Tudi mi smo za vero! A njih boj velja edino krščanski stranki. Saj vemo od kod to! Bogati liberalni advokatje, verižniki in vojai dobickarji na tihem zalagajo Samostojao straako. To so pravi očetje Samostojne. Zategadelj imajo wSamostojoi" zamašena usta in si ne upajo udariti po liberalcih in socijih. Zapeljani kmetje bodo pra\r kmalu spoznali prijatelje od Samostojne. ,,PtUJSit$ list" jn UČfteljStVO. Opo^arjamo V36 somišljenike, da je ptujski odvetaik dr. Tone Gosak v posebni okrožnici pozval vse učiteljstvo, 6» n?vj na vsak le mogoč način ra^širja ,,Ptujski list". Zato bo zdaj marsikateri učitelj, ki se je vprege! v jarem JDS, to je Jug»slovanske Demokratske, nekd^j Liberalne, poznej Narodae Stracke, prišel s prijaznlm smehljajem k našim pristašem, A^abit jih na naročbo ,,za krajovne razmere tako važnega lšsta". Nib5e se naj ne da zmotiti! ,,Ptujski List" ni nas Iist! Ustanovili so ga mladi ptujski advokatje samo zato, da dela zgago med našim ljudstvom, da razširja liberaluo mišJjenje in pomaga niestnim gospodom do gospodstva nad slovensko okolico. Ima prav iste namene kakornekdaj ,,Štajerc", samo drugo lice in drugo barvo. Ako vas torej kdo vabi ali ¦p.iti na naročbo, odklonite list uljudno češ: Imamo že ,,Slov. Gospodarja". BfZOj^Vne pristOJbine za Inozemstvo. Vsled odloka ministrstva za brzojav se od 22. sep^. naprej pri brzojavkah v inozemstvo ne šteje in ne zaračunava za ysako brzojavko po ena beseda več, kakcr je dejansko število besedi in se s tetn razveljavlja neka prejšnja začasna odredba za to 86 pa plača za vsako brzojavko v inozsmstvo poleg redne pristojbine zapravo število besedi še pribitek 3 kron. Pri pOŠtntm Siradll Dolenja Lendava (Prekmarje) s« je otvorila 18. septembra telefonska centrala za krajevni in medkrajevni telefocski promet. !zŽP??«aniC kmetskga ljudstva. Dobivramo žtevilne pritožbe, da v Rengovem mlinu na Brega pri Ptaju jemljejo kmetom, ki pripeljejo žito v mlin 32f/o žita kot merico (malnino). Plačila v denarju sploh ne marajo jemati. To je krivica in izsesavanje. Obrnili smo ae na politično oblast, ki mam je dala zagotovilo, da bo proti vsem mlinarjem, ki tako oderuško nastopajo proti kmetom, postopalo z najsirožjimi kaznimi. Ko dobimo informacije, bomo obvestili naše Ijudi, koliko sme mlinar pravzaprav računati za mletje. Vse one pa, ki jim je Reogov ali kak drug mlin odvzel 32% žita, prosimo, da takoj naznanijo tajniku Kmečke zveze vse podrobnosti. Kmst se mora celo leto mučiti na polju in sedaj bi mu rad odvzel kar eno tretjino žita za delo nekaj ur. Nezaslišano! Kmečka? Zveza. Shodi Slovenski Km«SK« Zrtzt dne 12. oktobra: po rani božji sliižbi: S t. Ana v Slov. gor. (dr. .luvan, Z«bot), S v. Renedikt v Slov. gor. (dr. Leskovar. Gomilšek). po pozni božji službi pri Nigori (dr.Leskovar, Gomilšek), po yo¦ernicah na Rtki pri Htiah: gostilna g. Lebe (GoIm, Kljun, Florjaiiiii, Stupan), M. S n e ž n a. Mipw »M (2*b«t, <tr. J«tm). Sk«4 pci Sv. fceiiar- Im v Slov. gor. odpade. Zaupnike po vseh krajili prosimo, da agilirn.jp za obilno udeležoo in pripravijo polrebno za ustanovitev krajevnib odborov. — Glede siiodov v P o s a v j n, ki se vršijo v nedeljo 12. t. m. lip, vefi !:rajih, do skiepa uredništva nisrao dobili vS|'oreda. Siiodi se vršijo, kakor je dolofiilo tajništvo KZ v Gelju. — Dne 12. t. ra. po rani božji služb: pri V e 1 i k i N e d e 1 j i (Marko Krajnc), R e m š n i k. V nedeljo dne 19. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši pri nas.javni shod KZ. Govoril bo bivši nnš, nam Irajno v spominu ostali kapian, g. Golec in urednik g. Zebot. Kmetje. ta dan vsi na &hodl Naše geslo naj bo: Z Bogorn v boj za narod in naSe krnelske pravice! S h o d a Kmefke'Zveze v Svec;ni in Sv. ¦Jariju ob Posnici dne 5. t. m. sta jiokazala, da jo yse obmejno slovensko ljudstvo na straHi Kmečke Zveze. Na obeh shodih je bilo več sto kmečkih in delavskih zborovnlcev. ivmefika Zveza ne seje razdora in sovraštva med naše ljudstvo, temve6 nam pridiguje staro kršftansko bratoljubje, ki naj vlada med vsem; stanovi ..ia kmotiii. Gospodarsko povzdigo našega Ijudstva, lioi-o ugoioviti z gospodarsko organizacijo iii dobrimi zakoai, ki jih bodo sldepali novi poslanci. Na nbeh shoiUi je govoril načelrsik okraj. zastopa dr. vie obciojiii) tJiOvensko Ijudstvo nastrani KrnoCko Zvezo. Krnjeviii odbori dobro delujejo. Sv. Antoa v Slov. gor. Pri nas se je vršil po rani službi božji v nedeljo shod KZ. Shodu, ki je bil obojespolsko nad vse hvalevredno dobro obiskan, je predsedoval domačin kmet Jakob Rojc. 0 ciliih KZ in njej naspi-otnih organizacijah je govoril urednik J. Golec. Po zborovanju se je osnoval krajevni odbor K. Z. Sv. Trojica v Slov. gor. Po poznem opravilu v nedeljo je zborovala pri nas na prostem pred cerkvijo K. Z. Shod je otvoril in vodil domačin kmet. 0 na menu KZ je poročal nrednik Januš Golec. Osnoval so je krajevni odbor KZ za trojičko župnijo. Zborovalci so protestirali enoglasno proti protiverskemu šolske mu zakonu. Vse Slovenske gorice so kot en mož v taboru KZ. V i d e m o h S a v i. Shod KZ je bil lepo obiskan. Navzoči so bil inajodličnejši možje cele župnijo. Predsedoval je župan Miha Planinc. Govorila sta: kmet Ivan Hlebid. in urednik Zebot. Ustanovil se je kmjevni odbor KZ. Predsednik odbora je župaa Planinc. Možje — zaupniki bodo razširili organizacijo KZ po vsej župniji. Posavje ni izgubljeno! Imamo odJicne somišljenike! Le dela je treba! S h o d i KZ v R a j h e n b u r g u in V i d m u so se vršili riad pričakovanje ugodno. Na obeh shodih je bilo velikansko navdušenje za Kmečko Zvezo. \ sc je enoglasno obsodilo novo Samostojno Kmetijsko Su anko, ki seje posebno v Posavju med naše. vrlokržfiansko ljudstvo razdor in prepir. V vseh treh župnijah so izvolili odborp Kmečke Zveze. Podčetrtek. Poiitieen sliod KZ. zadnjo nedeljo pri JVL Pajku v Imenem se je radi velikega štovila udeležencev vršil na prostem. Političen položa.;, gospodarske razmere, strankarske razlike in odnošaje. kulturnobojne načrte v državi so razlagali in pojasnevali govorniki: nadrcv. Pušenjak, dr. Ogrizek, župnik Bosina, hrvašlci bogoslovec Komerički, ki jo zlasti mnogoštevilnim Hrvatom razložil potrebo in u-. pravičenost riašega ujedinjenja, ki ga oni ne moreio umevati. Shodi ob Sotli so nujna easovaa potreba. Dasi je shod trajal nad tri ure, so ljudje vztrajali, tudi oddaljeni od Sv. Eme, iz Olimja, Bu5. Tudi iz )mečkih vrst samili je govoril Ivan Pošivavšek iz 0Jimja in navduševal vse k složnemu, skupnemu dolu v smislu naše stranke, v okrožjn KZ. Ustanovil se jc krajevui odbor KZ, da uredi podrobno krajevno organizacijo. Sklenile so se resolucije za Jugoslovanski klub. za splošno. enako volilno pravico, tudi za ženske, za- vržavne in pokrajinske volitv«. resolucije proti neopraTičenim davkom. proti uovem šolskem zakonu in carini in sploh zoper vse kulturnobojne na(>rte in namene liberalniii s\obodoinislec«r. Na shodu so bili tudi taki, ki niso bili nikdar naši in morebiti še danes t srcii niso. a dobro, da so priSli. So vsaj slišali — resnico. Shoi se j© rršil mirno in dostoi»o. ,,Vsegajekriva Kmečka ZT«za!" (¦lasJLo SamostOjue Kinelijske Stranke j« naenkrai ;irišlo do prepri^r.iija, da je vsega, kar se je med "»¦ojsko zgodilo fmdega. kriva KmoSka Zveza. Slov. (jospodar in Kmočita Zveza sta rekvirirala živino, žito in druge pridelke. Da so padli fantj* in rnožje ria bojiščih vsega (ega je kriv Slov. Gospodar io Kmečka Zveza. Tako pridigujejo v Kmetijskem Listu veliki novodobni preroki Mermolja, Urek in Drofenik. Cudimo se, da Mermolja ni zapisal v Kmetijski list, da sta SIot. Gospodar in Kmečka Zveza kriva, da so Ttalijani pregnali Mermoijo iz Vertojbe. V bodoče bo glasilo laži — Kmetijske stranke menda tudi priSlo do iznajdbe, da sto Slov. Gospodar in Kmečka 7;veza kriva povodnji, toče, nalivov, peronospore, kuge-slinovke, rde<5ice in svinjske kuge, in vseh drugih bridkosti. To je luč resnice Mermolja — Urek — Drofenikove stranke. V svojo stranko sprejemajo nemSkiitarske glavarje, ki so bili med vojsko po veliki vefiini rekvizilorji živine, kateri so pri mešfanih in bogataših pustili pnlne hleve, pri ubogih sloven•skih kmetih pa so rokvirirali do zadafjega repa. V, -Samoslo.iai Kmetijski otranki imajo vso tiste špiteljne, ki so za Judeževo grošc lagali davf-.uim obla^tira, da imajo slovenski kmetje in obrtniki veiiko dohodke. V Samostojni Kmetijski (Btranki imajo celo ljudi, ki ki so romnli leta 1917 pod Ornigovira poviljstvom aa Dnnaj L' etsaa^u proteslirat proti ustaaovitvi Jngo^aitijt. S«t. Orospodar in -kutffcft Zr»_a pa sta bili pred rojsko ia med vojsko edina, ki jt brSBila m a% zavzeinala /a rmš? ksietsto l.i*!dstTO; | \ | Doplsl. St llj V Sl. SOr Jareninski Mermolja, ki seje bratomorjni boj in politično sovraštvo med naše kmetsko ljudstvo s svojo samostojno kmetijsko stranko, je napisal dolg članek y svoj Kmetijski list. V članka je vse polno neresnic in zavijanj. Možu, ki je to pisal, se vidi, da mu je še danes žal, da mu ljudstvo ni dovolilo širiti njegov liberalni ovinkarski evangelij sovraštva in negloge. Pozabil pa je Mermolja napisati, da je bil ediuo naš Žebot njegov rešitelj, da ga ljudstvo ni liačalo. Saj ga je sam prosil zaščite, kar je Žebot tudi storil. Mermolja trdi, da bi nam bil odvzel oziroma zapeljal celo župnijo v svoj tabor. E, mož iz Vertojbe, kdo vam pa bo to verjel! Oe mislite, da je tisti edini človek v naši župniji, ki se navdušuje iz gole častihlepnosti (ker bi rad nekaj postal) za vašo stranko, merodajen za celo župnijo, se bridko motite. Le pridite zopet zboroyat! Poskusite še enkrat svojo srečo! Naše obmejno kmetsko in delavsko Ijudstvo, ki je vse organizirano v Kmečki zvezi, že desetletja brani svojo rodno grudo pred nasilnimi tcjci. Premagalo je Sudmarko, šulferajn in Švabe, tudi naše wSamostojne" se ne boji. Namazani ste na shodih in v »kmetrjskem listu" sicer kot veliki »kmetski prijatelji", kot ^vzor—narodnjaki" in če treba tudi kot ,,verni kristjani". A slovensko Ijudstvo ve, da vas pošilja med nas iiberalna stranka, da imate v svoji sredi voditeije nemškutarjev, ki so hodili k cesarju Karlu na Dunaj, da so vas najeli vojni dobičkarji in da bi yi radi naše yoditelje, ki so organizirali naše kmetsko ljudstvo že davno in ga vodili proti vsem njegovim sovražnikom. Žebota hočete tožiti, ker smatrate, da je on ljudi nagovarjal, naj razbijejo vaš shod. Le poskusite srečo! Shoda nismo razbili, ampak vas nismo marali poslušati, ker nosite bratomorni boj in bakljo prepira med vrste krščanskega slovenskega ljadstva. Žebotu pa smo celo zamerili, da se je zavzel za vas. Očitali smo rau, da je tudi on za »Samostojno*. Ljudska sodba je bila y Št. Uju nad Samostojno tako naglo izrečena, ker yas že naprej poznamo. Poremo vam: kmetskega in delavskega ljudstva yi ne boste imeli za norca: Gomja SV- Kungofa. Občni zbor kmetijske podrnžnice Št. Jurij ob Pesnici, ki obsega žnpnije: Gomja in Spodnja Sy. Kungota, Sv. Jorij, Sy. Križ in Svečina ima v nedeljo, 12. oktobra ob 3. uri y gostilni Klampfer syoj občni zbor. Govori pot. očit. Goričan. Kmetje, vdeležite se y velikem številu. SV. Bolfenk V SIOV. gor. Že dolgo nam je na jeziku, enkrat pa inoramo yendar Tprašati naša krčmarja, zakaj stane ravno pri njih pivo 4 K en liter? Pri Sy. Lenartu ga dobiš po 3 K in yendar je iz Maribora do Sv. Lenarta 5 nr; pri Sy. Trojici tudi ne stane več kot 3 K in pivo se mora voziti 6 ur daleč. Od Ptaja do Sv. Bolfenka pa je samo 2 in pol ure in pivo stane 4 K. Ali ni 1 K pri litru dorolj yelik dobiček zn krfimarja? Kako že pojemo? wBogatin požrešen yla5i vkup blago, men' je zadovoljnost ljubša ko zlato". S». Trojica V SIOV. gpr. V sredo, dne 8. okt. obbaja vlč. g. P. Nikolaj Meznartf, žnpni upravitelj pri Sv. Trojici, 50 letnico syoje redovDe . obljnbe, torej zlat redovniški jnbil^j. Čestitamo gospcdu jubilantu iz srca k izredni milosti! — Bog ga živi in ohrani še mnogo, mnogo let! PolGn.dk' Tutaj jeuairl dne 3. oktobra rečkrat previden s ay. sakramenti za uaiirajoče g. Jurij Lovrec, trgovec, ,<*ostilr»čar ia posestnik, v 72. letu srojega živijenja Ni raorebiti me«ta, vasi in hiše na Spodnjem Štajerskeii, kjei* ne bi ikUi pozaali tega moža po svoji prijaznosti in značajnosti. Bil je yrl katoličan, navdušen za vse dobro in sveto; bil je dober oče in soprog, inoder gospodar, gostoijuben in darežljiv, dolgoleten zvest bralec in nftročuik vseh slovecskih katoliških listov in časnikov. Kako je bil povsod spoštovan in priljubljen, je pričal lep in ganljivpo greb r nedeljo dne 5. oktobra, katerega je ndeležilo vkljub ra&i uri — ob šestih zjutraj — izredno veliko Ijudi od blizu in daleč. Vse je odkritosrčno žalovalo za rajnim očetom in prijateljem ter mu želelo večni mir in pokoj, ki ga gotovo že uživa pri Bogu in Mariji, za katere svetišče na Polenšaku se je toliko trudil in žr tvoval. CelJG. Dne 17. septembra so sklenili zborovalci Kmečke Zveze za celjsko okolico na svojem shodu v Celjn med drugimi resolucijami tudi nastopni dve: 1. Protestirajo proti samovoljnemn postavljanju tržnih cen za kmetske pridelke od straai celjskega mestnega magistrata na celjskem trga in pozivajo mestnega gerenta, da to sramoto za kmečki stan nemndoma odpravi. Kmečki stan je vedno pripravljen k pravičnemu in pametnemu sporazumu z dragimi stanovi, uikakor pa ni voljan prenašati, da bi ob času, ko vsak stan sam določuje cene svojih žuljev, ravno kmetom določevali cene ne kmetje in še celo brez sporazuma s kmečkimi organizacijami. 2. Pozivajo vlado in njene organe, da se bojo mestne mitnice povsod, osobito tudi v Celju kot zastareli ostanek srednjeveške dobe odpravile in odprle kmetu neoviran promet z mestom. Ti dve resoluciji sta se med drugimi poslali celjskemu mestnemu magistratu, nakar jje mestni sosvet v zadnji svoji seji dne 24. pr. m. predlagal in prosil vlado za dovoljenje odstranitve celjskih mitnic, ker ima občina pri njih itak izgubo. Glede sramotnega postavljanja cen pa ni bilo ne daha ne sluha. Vprašamo mestni sosvet, ali hoče tudi napram nam kmetom postopati pravično in ukine svoje izdane odredbe maksimalnih cen? Žalostno je gledati, kako stopa mož postave po trgu ter skrbno pazi, da kmečka ženica ae proda za vinar dražje, drngih pa ne vidi, kateri svojevoljno nastavljajo cene. Zato odločno zahtevamo, da se tudi napram nam postopa pravično, ker smo v demokratični državi, drugače bomo tudi mi ubrali druge straue, Sramotiti se ne pustimo več! '<¦«•».$Łl ,-"i*'iŠJŠ&^ POIlikVa Ob j. Ž. Tukajšnji ob5inski odbor in krajni šolski syet sta imela 28. septembra skupno posvetovanje o načrtu novega šolskega zakona. Soglasno sta z ogorčeujem obsodila protiljudski in proticerkveni načrt Sestavil se je oster skupni protest, ki se vpošlje na vižje mesto. Ljudstvo je razburjeno in pravi: Kdo je dal ^Prosvetnennu odboru" pravico, reformirati 1 j u d s k e šole brez ljudstva, šole, katere je ljudstvo zidalo in katere ljudstvo vzdržaje? .$t S^ Ponikf/a Ob j. Ž. Tnkaj strašno gospodari kuga-slinovka. Skoraj vsi vaščani imajo bolno vso govejo živiao. Jesensko delo je ta, treba je orati, voziti poljske pridelke, delavna živina pa je bolna. Delo zaostaja, zdravljenje bolne živine vzeme skoraj ves delavni čas, par goved je tudi že podlt glo bolezni. Za kmeta obupne razmere! VelGHSS- Na posredovanje delavskega tajnika Vekcslava Zajca, se bode otvoril 15. oktobra novi vlak proga Dravogr^ad -Celje, ki bode vozil ob 8. nri dopoldne iz Dravograda in pride v Celje pol 11. uri dop., kedaj bode popoldne vozil nazaj, še nl natauko določeno in se bode odredilo šele zadnje dni. En tak vlak je bil neobhodno potreben, posebno za cno Mi-slinjsko dolino, ker ni bilo nobenega vlaka dopoldne proti Celju. RogaSka Slatina. Kopališka sezona je minila, le pojedini gostje in pa invalidi, ki imajo tukaj dve hiši, še ožlvljajo Slatino. — Ne)jubo namje sicer, vendar moramo ob tej priliki omeniti našega g. nadpoštarja. Slišali smo že davno o njem razne pritožbe, a smo molčali, ker nebi radi delali nikomar krivice. A iraa^aio dokaze, da je ta gospod silno neuljadeu z gosti in tadi s tistimi poštaimi nastavljenci, Id mu niso po volji. Država mu daje lepo plačo, vrh tega ima zastonj stanovanje v državni hiši, in sicer prar prostorno ter še druy;e ngodnosti; dela pa prav malo. Če bo imela naša država več takih uradnikov, bo slabo. Za kopališčnega ravaatelja ia občiaskega predstojoika imamo dva draga, dobra moža, in rendar hoče g. nadpoštar uprizoriti nekako strahovlado na Slatini. To si bomo mi odlofino prepovedali. Od kod ima on tako oblast? če je pri liberalni stranki, zato še ni nič posebnega. Drojno dejstvo se nam le zdi prereč dudno: prrič, da so uekateri, ki se smatrajo za izobražene, tako neverjetao boječi in$lilapčev8ki; drugič, ka-ko sploh more obstojati ta takozvana demokrat-ska stranka, v kateri niti dva ^somišljenika" nimata niti približno istih misli. čas bi že bil, da bi vladal enkrat mir na Slatini. Pripomnimo še, da je vzelo g. nadpoštarja na muho glasilo njegove lastne stranke, wNova doba", prej ko mi. To naj zadostaje za danes! S KorOŠke. V prostem času podam malo sličico naše nove SHS države in popišem delovanje slovenskih vojakov, ki se nahajamo na Koroškem v gorovju ob meji Avstrije. Tukaj čuvamo mejo in ob enem delamo orožne vaje v narodnem smislu. Orožnavaja je v srbsko-hrvaškoslovenskem jeziku. Malo težko se umeje, pa Slovenec se hitro privadi vsemu. Po končanivojni razbite Avstrije smo se zedinili z brati Hrvati in skupaj z Srbi v državo. Sedaj osvobodeni od tujcev Nemcev, ki so zakrivili innogo gorja in zatirali naš slovenski narod, tirali nas na fronte, rekvirirali in mučili na razne načine, teh ne zabimo nikoli. Sicer so se že posušile soize mnogim vdovam, materam in nevestam, ali nam pa ostane kal bolesti v trajen spomin. Ljuba nam je naša zemlja, za njo živimo, delamo in umrjemo. Naše geslo je: vsi za enega in eden za vse! Zato tudi branimo dom in čuvamo naš dragi zaklad, steber naroda slovenskega. Ob raeji SHS se oahajajo tadi takozvani tihotapcinemčurji, ki nam tihoiapijo z živino in prodajajo razna živila za visoke cene, tem nemškim ptičem, ki niso nikoli siti. Romajo kar traaiomakonji, krave, voli in ovce v izlakano Avstrijo.Kdor ujame takega lumpa, je pošteno poplačan, dobi nagrado. Tukaj letijo tisočaki, ali žalibog, ker je žep raztrgaa mi ne ostane več kot šestdeset vinarjev na dan. Saj bo ta dva meseca preteklo kmalu. Zato pa dragi doraačini, dasiravno nas zelo pogrešate pri vašem prevelikem delu,potrpite, saj kmalu pridemo spet nazaj. Želimo pa, da nas dobrovoljno sprejmete, y vaše do-move. Ve6 domačinov nas je skupaj od blizu in daleč, ki se šalimo in kratkočasimo. Štejemo večkrat dneve, kedaj bomo odložili svojo vojaško obleko, ki nam pristoja dobro. Vsem ostalim pa, ki so š-3 doma, in niso skusili jugoslovanske vojaške suknje, želimo vse dobro in pričakujemo, da tudi vi pridete in nas nadomestite. Mnogobrojne pozdrave vsem domačinom žeaam in nevestam, želimo vojaki pri 45. pešpolku 2. stotn^a.