v i % f 1 s List 11 11 I »• C o A m v • lecaj XLVI1I I m Uajaje vtako sredo po celi p61i. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. aa četrt leta 90 kr pofiiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. r Ljubljani maro\ja Obseg: Turčanijev valjar. Črtica o kmetovalčevem izobraževaDji. III. Bazne reči Zemljepisni in narodopisni obr»zi. Naši dopisi. NoviČar. Vprašanja in odgovori .1 a Gospodari^ke stvari. Turčanijev valjar. Po močnih nalivih, po katerih je vroče vreme in dolgotrajna suša, naredi se po novo obdelanih njivah z vezno (težko) zemljo skorja ali skralup. Kaleča rastlina ne more niti prodreti skozi skorjo niti je dvigniti ter mora poginiti, ker ji manka zraka. Dosedaj je bilo nekoliko možno zdrobiti skorjo 'M • tako, da niso poškodovale se rastliae, in sicer z lahkimi branami in z zobatimi valjarji, a pri prevlačevanji so se deli skorje odtrgali in obrnili ter odkrile mlade se kaleče rastline, ali pa celo odtrgale. Orodje, katero skorjo v resnici drobi, ne da bi « seme odkrivalo ali mlade rastlinice rvalo, orodje, katero ko- zemljo ne rahlja » ampak jo tudi rahlo pritiska r k F r r r L Podoba 1. i t vlage in svetlobe. Kadar je tako, moramo v drugič sejati. Druga setev ima pa razen izgube denarja in časa tudi še druge slabe nasledke. Seme namreč vzkali ob žasu, ko je v zraku in v zemlji uže malo vlage, vreme vroče ter se je vže izlevilo na milijone mrčesov, ki nadlegujejo nežno rastlinice. reninam, ter ob enem tudi izvrstno odkopuje, to orodj je novo nija. ml j in c. kr. privilegovani valjar Turča , posestnika v Egyhäzszegu na Ogrskem. Izdeluje je samo tovarna E. Kühne-ja v Wieselburgu na Ogrskem. To orodje je sestavljeno iz šestih klinastih valjarjev ki so pritrjeni v železne okvire ter tako med saboj povezani, da se vsak za se premika. (Glej podobo 1.) > f/ VvC ^^ "N'T Ji r. ■ Iv •1 I i * t ir • P » » > i ^ t A • • • » i- k. ■ V •• ' ( ■■ •v i • «. > % 4 •t t / / • f '9 • m'4 - i. K ' . ^ • • • 5 •■ « • 1 • • s - ' - « • X C- .T ^ 82 • > i' .1 > k Vsak valjar je 34 % dolg in 15 « • debel ter ob- ca pripravoera kraji) moral bi biti primerao velik šolski stoji iz grodljevih obročev, po katerih so po 32 dolgi vrt kot bisivtu šulnki del. Tamkaj bi videli otroci, kako na zelea- jadaem vrtu itd. Naj jim razlaga učitelj še tako dobro, jekleni klici pritrjeni. Pod vsakim valjarjem je naprava, se zvršujejo opravila v drevesnici, sadovnjaku^ ki ostrgava kline. Podoba 2. kaže en valjar obrnen. Da k se morejo posamezni valjarji obtežiti, prirejeni so tako da je lahko na nje uteži ali kaj drugega položiti. če jim ne more ob enem razkazovati, pouk ne bode imel zaželenega uspeha. Zato mora biti šolski vrt pole cr Ö Šole Široko je orodje 105 dolgo 170 % in težko in pa dobro urejen in oskrbovan. Ne bode naj pa na 200 šolskem vrtu vse mogoče, ampak to ker utegne ie Za vprego zadostuje en kooj. Med vago in orodje otrokom v življenji koristiti, kakor: drevesnica, oddelek dobro dejati meter dolgo verigo, da se ob more dvigati prv Ija Na da mogoč del oral ne za z< leujad (če ne zadostujejo počivajoči deli drevesnice), cvetice okusno urejene > greda za strupene rastline, delati, bodisi ako skorjo treš ali pa Orodj skorj a je dela tako le: dvigajo, Mali klini pavaš. prodirajo kozi sploh za raaoj znate škodljive pa tudi koristne rastline, — v obče: kar je važno za dotični kako sadno drevo ne ker omenjena priprava drgne 3 od njih in jo drobi zemljo ter pritiska h koreninam. Zrak in vlaga prihajata do rastline, katera vsled tega hitro in močno raste. Valjar rabi pa tudi izvrstno za prvo okopovanje, ker ž njim je lahko po čez ne in da po bi dolgem voziti, poškodovali rastline. Turčanijev valjar stoji pri E. Kiihneja v Wiesel- burgu 105 gld. , Prav živo priporočamo to orodje našim imovi-tim kmetovalcem, ki imajo dela skorjo zem katera iim pomladi s SVOJO kraj. Deklicam bilo ustreženo s posebno poukom,^ kako je pridelovati zelenjad in oskrbovati cvetice, drugo pa bilo za dečke veče važnosti. Tudi za primerno zbirko učil (učnih pomočkov) bi bilo skrbeti, kar se samo ob sebi razume. Utegnil mi kdo ugovarjati, da takega pouka ne smemo pričakovati od « ljudske šole, češ: kje pa naj se učitelj stroRovno izobrazi? Toliko vendar ne moremo zahtevati od njega ! Prvi hip bi si človeku kaj če ke težko zdelo d mnogo preglavice, a tudi podružoice. Podoba 2 m katere so v krajih z vezno emlj 1 9 opozarjamo na to koristno in pri 'Ce se znano dobro orodj drugačoa. prirodoslovja, zemljepisa poleg drug 9 godovi 5 geometr Črtica o kmetovalčevem izobraževanji III. (Konec.) vse te vede pomožne kmetijstvu? predavaj v tem smislu! priroaopis aj se torej rudninstva. rastlinstva in živalstva vzame naj se ono, kar je važ za kmetijstvo (oziroma tudi obrt), a uredi naj se Tak prehodi so posebno dobri proti koncu ko sistematično, in dosežena bodeta dva nameca ob enem se otroci že učili kmetijstva. Mislim, da je od do brez večega uapora. Tako je tudi s prirodoslovjem. 12. leta zadosti časa, da si pridobe otroci splošne omike, zeniljepisji se prav lahko razlaga. kje se uspešneje kar je zahtevati od ljudske šole. In ako bi se poučevali na gori omenjeni način, položil bi se jim ob enem trden pečajo s to ali ono stroko kmetijstva, obrta in kupčije, a v zgodovini naj se dokazuje 5 kako 80 stanovi temelj za strokovno (kmetijsko) izobraževanje. Zadnji vplivali na razvoj in blagostanje ljudstev in držav, in čas poučevalo naj bi se kmetijstvo z ozirom na domače razmere, kolikor dopušča razvoj šolske mladine. Naša „ponavljalna šola" preosnovala naj bi se ,,kmetijski na-daljevalni tečaj". Tako poučevani otroci prinesli bi iz ljudske šole nasprotno, kako državni in narodni neredi ovirajo, urejene razmere pa pospešujejo kmetijstvo i. t. d. Nekoliko se v tem smislu že sedaj stori, lahko bi se še mnogoveč. in to prav zelo olajšalo „nauk o kmetijstvu", Cvetice tu zato navajam, ker si težko mislim slovensko marsiKako zrno več, katero bi v poznejšem življenji ka- hišo, kjer bi dekleta ne imela cvetic. Ako jih človek ne vidi, misli, da ljudje nimajo blagega srca. Zato se mi prav zdi, ako vi- lilo in dajalo mnogoteren sad. Pri vsakem šolskem poslopji (katero bodi vedno šolski vrt tudi lepšajo. dijo deklice na šolskem vrtu, kako je vzgajati cvetice. Sicer pa • • r • • kateremu oaj t - določili Da učiteljišči toliko ur, da bi • •• • • bilo moči razložiti v&ega, ne samo D C k ^^ ^^ ; do { JasDO je tudi ) da imel biti šolski vrt pri uči Vprašanja in odgovori. - -s Vprašanje 55. Lansko vino je bilo zelo slabo ter se teljišči — izobraževališči ljudskih učitelj vzor se J edaj ne da očistiti Izkušal sem z beljako in z žolčj ti kak je urejevati in osljrbovati šolske vrte. Velikega uspeha bila iželatioo), a cič ne pomaga, skoraj da je neužitno. Kako aredba da bi * učiteljski ga vsaj toliko popravil v katerem bodo pripravniki poučevali v tistem jeziku, iLorali sami otroke poučevati. Koliko časa se pogubi po nepotrebnem z iskanjem tehniških izrazov, česa bilo treba, ko bi se ne predavalo v tujem jeziku. Nezadovoljnosti učiteljskih pripravnikov 9e nam ni pitnö ža dom in družino ? (A oziroma očistil Tr. v da bilo Odgovor Da se vino ne čisti, ali pravimo ne da čistila ne vzprejme J prihaja od tod, ker je v njem premalo čreslovi Dodenite vinu tanina ga v i» bati ako se učiteliišče tako uredilo Sai m svedoči lekarni doboste), in sicer na hektoliter 10 do 15 gramov, utem čistite vino z enoliko množico žolča, kolikor ter epo število učitelje „kmetijski tečaj ki se radovolj ko leto ste vzeli tani za njih ( požrtovaloost in ljubeze do Vprašanje 56 Uže dvakrat sem zasadil češpljev kmetijskega pouka. Radovolj no žrtvuj po tr ted svojih počitnic, da poslušaj) po šest ur na da davanja o kmetijstvu. Zato se pa tudi že začenj 1 pre prika drevj je P po zelo brežnem a solnčnem obronku. Vselej se dv leti prav dobro raslo, a v tretjem letu se vselej posušilo. Kaj utegne biti vzrok? (M v S.) zovati lu in tam lep Trije tedni pa nikakor ne mo- Odgovor Ni m mogoče iz teh kratkih vrstic rejo dostovati da se nadomestil to 1 česar manga. Vašega pisma posneti vzroka ndar pa mislimo da Zato je treba, da stj preosnujejo tudi učiteljišča, ako ho- utegne griva biti preplitva in presuha zemlja. Morda čemo pričakovati od ljudskih šol Razne reci. % * Grme od bodočega grozdjiča, kateri so bili lansko leto polni gosenic, moraš sed g nekaterikiat okopati ter deželi večega uspeha, jma kdo izmed čitateljev o tem kaj izkušenj. Prosi poročil. Vprašanje 57. Ali je z ruskim lanenim semenom domačim? Kedaj ga je sejati drugače ravnati nego z in ali redkej ali gostej nego domače seme? (Ž. v na Št.) Odgovor: ruskim lanenim semenom se ravna poškropiti z gnojnico in milnico, da zatreš vse ličinke, gg^^^r z domačiin. Priporočamo Vam pa lan, zlasti ruski 9 * Kumare, melone J fižol ? delaš na nastopni nači prav krompir zgodaj: td lahko pri- gosteje sejati, ako hočete pridelati fino laknastega. Vsak lončar ti Ruski lan pri nas navadno nekaj dni pozneje zon. uredi cvetličnih loncev, ki pa naj bodo in zgoraj oži nego spodaj Podstavi loncem deščice ali kai Vprašanje 58. Imam zelo lepo žrebe od cesarskega žrebca, veliko kega, napolni jih s prstjo in vsad 5 zdravo in čilo. Le nekaj ga kazi, ima rom tam je toliko toplo da seme rastline, katere bi rad pridelal. Lonce hrani potem , jyj __morejo rastline rasti, mraz pa ne more do njih. Kadar postane na planem primerno toplo vsej vanje j^^j^reč kodrasto grivo in rep, ki mu oboj tudi slabo raste Rep nič ne izpremeni > in kadar se ni več bati mraza, pa presadi rastline od drgnenja sicer pričel postajati lepši, griva se pa Tukajšni zvedenec pravi, da to prihaja trdijo, ker ima žrebe uši Drugi zopet na grede, in sicer v jamice Iz loncev pa rastli pre da je konj takega rodu Ker bi bilo žrebe drugače zelo sadiš a ko podstavo odmakneš in rastlino z vso zemlj lepo v pripravlj jamico vložiš. Taka presaj rastlina v raste potem hitro. rad bi V.) Odgovor vedel 5 kaj je vzrok kodrasti grivi. (Fr. S * Mlada drevesa, katera so oglodali za.ci, je iiaj- -evesna lubad še oglo- drgnenja ako Kodrasto grivo in rep konj tudi dobi od konj ima tako grivo ga srbi a mnogo uže od narave Če ima bolje tako le zdraviti: Ako ni d dana ok;og in okrog rešimo še vedno lahko taka dre vesa in to toliko laže, kolikor manjša je rana. Najboljša je pa zato navadna cepilna smola, katera je tudi mrzla tekoča. Cepilno smolo si lahko sam narediš. Vzemi navadne čevljarske smole, katera bodi kolikor mogoče čista srbečice, to lahko vidite ta neprilika, in Plemeniti ) griva pomoči kodrasta je pa žrebetova mati konj uši, ali če se drgne od snaženjem se lahko odpravi ob enem rast žimi pospeši. Kodrasta , in tedaj ni nič pa je lahko tudi konju prirojena konji imajo vedno znak ponavadnjih konj gladko če Žimo, imela tudi lepo žimo in je oče bil cesarski razgrej jo na ognji in kadar jo odstaviš, prilivaj jej po- vendar se lahko primeri, da dobi žrebe kodrasto lagoma na vsak kilogram smole 10 dekagramov špirita. ^^^^^ ^^p^ ^^^ ge pogostokrat pokažejo na mladiči Ta smola je tekoča, in s čopičem moreš hitro in dobro vse rane zamazati. Sploh je to mazilo najboljše za vsakovrstne rane. Ako smola s časom otrdi, napraviš jo zopet tekočo, če ji doliješ špirita. lastnosti njegovih starišev iz drugega, tretj člena Zaradi kodraste grive ni konj nič manj raben pač pa kazi lahke konje. Cesarski žrebci kodraste zime pleme, 5 m po krajih J ne smsjo imeti koder je lahko konjsko kodrastih živali tudi ne obdarjajo Pri težkih »» _ * < pincgavskib konjih pa kodrasta žima pomeoa,'ker ti kooji i tako oiso plemenite nima , nikakega priroda sama zavirala Avstralca ••/ . ' ... 'v v 4. > * 7 » m # da se ni mogel doko pati do pastirja |q poljedelca. Edina domača žival katero Vr>ra^anje rad še 59 Imam pol •v hektara veliko njivo zpremenil t bila ^vs^ pes (dingo), ki je lisici močno podoben v travnik. Zemlja je pusta Od sesavca^ nahajamo tu posebno vrečarj kremenica, njiva leži ob bregu proti severu, in sicer imajo na trebuhu vrečo, "v katerej nosijo mladiče. Avstralec jih kakih 800 ^ nad morjem. Blagovolite mi odgovoriti: mnogo lovi radi hrane. Spomina vreden je tu še čudo- Katera travna semena in koliko bi jih moral sejati na ^^^^ kljunaš; sesavec je to ižjega ustrojst ta prostor? (J. T. v Cr Odgovor: Travnih pri ka V.) Ptičev, žeiv m tudi vseh vrtnih semen doboste popolnoma svežih in Lenarčiču na Vrhniki kalivih pri gosp. Josip kateri Vam bode tudi prav rad povedal, koliko in katerega semena rabite za svoja tla Vprašanj 60 Namenil sem si saditi na njivo ) katero sedaj izpremenim v travnik, sadno drevje. Zemlja sama ta zemlja po mojem terem se je gobec razvil kot ptičji kljun, in drugih nižjih živalij je v Avstraliji dosta. Tudi rastline ni v Avstraliji nobene, katero bi mogel človek vzgajati, da ga hrani. Avstralec je radi slabe in neredne hrane slabo razvitega telesa. Zelo je mršav, nevisokega stasa, debalih in zabreklih usten in sploščenega nosa. Koža mu je na- je rjava in sviščasta. Ker vadno temnorujava ali črna > in izpiravanje njegovo mnenji ni pripravna za mlado drevje, prosim pouka, kako drevje saditi in kedaj v Kol.) ? da bode potem dobro uspevalo? (J Odgovor rahla in gorka. V tako zemljo drevje saditi je najboljš Iz popisa posnemamo, da je Vaša zemlja zelo zoprno. Las je črnih in po nekoliko kodravih. Av t stralci hodijo radi blagega podnebja brez obleke in v hladnejših krajih se ogrinjajo po zimi s kožami, njihova moda je to, da si glavo lepšajo s peresi, zobovi ali repom kake iivali, da si tetovirajo telo in je na- samo Vaa jeseni druge Ako je zemlja slaba nasuti je okoli korenin mažejo s prsteno boj Stanovanja avstralčeva so naj rodne ali pa kompostne prsti. V slabi zemlji jednostavnejša, ki si jih misliti moremo. Skriva se v priporočamo Vam potem vsako leto drevju gnojiti, in podmole, votline, potika se po gostem grmovj sicer ali. mu po zimi pognojite z gnojnico ali pa natrosite jeseni okoli debel gnoja, katerega pomladi proč pograbite ter zemljo okoli drevja okopljite. votlih drevesih. Ako si vendar, postavi kolibo od siiorje drevesne. Hrana avstralčeva je zelo slaba, je m po radi jo . i i (Dalje prihodnjič.) vse, kar se samo jesti dade. Njemu se nič ne gabi se nasladjuje s podganami, netopirji, gošaricami, kačami, pticami, črvi in gosenicami. Hrano navadno opeče, ali na snažnost nič ne gleda. Podučne stvari jednostavnim načinom življenj je v najožjej Zemljepisni in narodopisni obrazi zvezi tudi ta okolnost, da Avstralec nima pravega orodja in orožja. Nož in sekiro si napravlja od kremena, s Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje.) 156. Avstralec. Ni ga naroda na izkej emlji J kateri takim orodjem seka drevje in reže meso. Za lov ima dolgo kopje, in na vrhu kopja naveže ali nasadi ojstrih zob od katere živali, in s tem ribe ubija, dočim za zver zabije na kopje ostre ribje kosti ali trd kamen. Da se Avstralec ni bolje razvil, temu ni on sam toliko kriv, kolikor priroda, kajti ni neumen. Ob takih stal na tako okolnostih ni se on se ve da mogel duševno razviti, ali stopnji naobraženja, kakor stoji Avstralec Ta narod bode gotovo preje ali slej do celega izginil s površja zemlje, ker ne more kratko in malo dohajati kulture, katero so mu Evropejci prinesli. Pri prastanov-nikih avstralijskih se najbolje vendar pokazuje v svojem jednostavnem življenju veliko urnost buja. vidi napredek in razvoj navezan na zemljišče, na katerem stanuje, in na okolico, katera ga obkoljuje. Avstralija je v velikem Oceanu na južnej strani pod ravnikom. Ondi je poletje, ko imamo mi zimo in __g narobe. Podnebje je podobno onemu v južnej Španjol skej. rope. Obale niso posebno vdrte, in plovnih rek ima zelo in prebrisanost. Glad je glavna in edina spod-ki Avstralca na delo vodi. Kedar se je nasitil, potem ne pozna drugega dela, kakor spavanje. Avstralec koliko je človeški strada ali lovi, je ali spi. Kedar ima obilne lovine, no spravi je za prihodnji dan, ker on ne ve„ kaj se pravi skrbeti za drugi dan. On ti je, kolikor vau) gre, in česar sam ne more pod streho spraviti > pomagajo mu bližnji sosedje. Ples je edina zabava, ki jo Avstralec še pozna, ta ples pa ni drugo kakor divje skakanje, ki pri Cela Avstralija je samo za šestinko manjša od Ev- polnej luni traje vso drago noč. malo. Notranjost Avstralije je velika in žalostna pustinja v obitelji. Oženi se tolikokrat in samo obale so prikladne gospodarstvu. življenje avstralčevo se suče poglavito samo ) kolikor žen se upa pre rediti, ali radi siromaštva ima navadno Avstraliji bilo ne živali, katero človek po dve, tri mogel ukrotiti in kot domačo žival rediti Žena je možu prava robinja. Mož poje najboljše kosove In tako jo lovine, a žena mora od daleč sedeti pa čakati na slabe 4 4 85 t)8tanke. Ako je pitveč dcce, zlasti deklic, pobijejo jo Iz koj po rojsteh. Mrtvece svoje navadno zakopljejo, kopljejo jamo, mrtveca zamotajo v skorjo in posade v jamo, potem ga pokrijejo z vejami in prstjo, da ga ne svetu. Ali rastline ni prikladna poljedelstvu, tem bolje pa živinarstvu. Kar se tiče množine in lepote cvetja, ima Avstralija prvo mesto za Kapsko, katera ima najlepše cvetice na vsem morejo divji psi izkopati in požreti. Samo po nekodi plodov Pa avstralijske ne še starejše ljudi na grmadi sežigajo. Ako žena na porodu drugo posebnost razvijajo hranivih ima Avstralija Če ^mrje, sežgo jo z živim detetom. Ime mrtvečeVo ne sme ostalih delov primerjamo rastlinstvo in živalstvo avstralijsko z onim nobeden v misel je z drugim zameniti vzeti, in če ima kateri isto ime, mora ta, prikazujejo se nam avstralijske oblike mnogo starejše. Vidi se nam kakor da se nahajamo v • -'i Verski nazori avsti^alčevi zelo slabo razviti Ve prastarem svetu, ki^ je v poprejnih geologijskih dobah fujejo samo na hude duhove, kateri človeku vsak zleg k iü bolezen napravljajo. Druge kake vere ne poznajo. Ni- po ostalih krajih živel in izumrl. Med sesavci v Avstralij zlasti vrečarje, kateri so se na pojavili uže v jurskej formacij ahajamo zemlji majo podob, katerim bi se klanjali, nimajo duhovnikov, je iako podobno onemu Rastlinstvo v Avstraliji Mesto duhovnikov imajo čarodejnike. kateri morajo s svojim čaranjem uničiti upliv hudih duhov. Odkar so se l)elci v Avstraliji naselili, od takrat menijo Avstralci, da v belcih oživeli njihovi predniki, in da se vsak črnec dobe ki je pri nas raslo Avstraliji razlikujemo tri razne oblike tercijarne # slano pustinjo, grmovje in gojzde 80 JO smrti spremeni v belca. kakem državnem urejenju Avstralcev ni da bi zinil. Po več rodbim ima navadno enega glavarja, no njegova moč je zelo neznatna. Razodeva se največ na čredam avstralijskih gojzdih rasejo največ evkalipti, ki V gojzdu stoji evkalipt od evkalipta so v rodu z mirtami precej oddaljen, in ker pod njim ne rase malo drevje zato je v takem gojzdu dosta planote, na katerej se ob deževju razvija bujna tratina, bogata paša premnogim vojski, Avstralci jo vodijo pojedina plemena in rodbine. Ker tudi nimajo imetja in posesti, zato se vojskujejo zlasti orhidej navadno samo takrat, kedar jim je bila ženska ugrab posejana je z najkrasnejšim cvetjem. Cvetnati svet pa je kratkega življenja. Nahajamo pa tu liliaceje, to je take rastline, kakor ob Ijena, mrtvec izkopa 1 ali pa če menijo, da je ta ali čebulah suši pod zemljo nadaljujejo življenje svoje v gomolih EvKaliptov gojzd nas oni iz druge rodbine katerega urekel, pa je radi tega nenavadno razdelbo svetlobe in sence obolel, ali celo umrl. je kakor mrtvo izredno Perj iznenadja z in Avstraliji so samo mala plemena, a vsako pleme obrn ni položeno ploskama evkaliptu temveč je jgovori drugače. No vsi ti jeziki so si po nekoliko podobni, niso pa podobni nobenemu drugemu jeziku zunaj Avstralije. Jezik jim vrlo ugodno zveni, pa je zelo siro- >j gori s svojim robom. Radi tega s j ga solnce ue prijema tako, in ob največjej vročini vode izpari mnogo loašen. V njem se pokazuje cela duševna slika avstral čeva. Svoja zapažanja zna ti slikovito narisati, ali zato ne pozna nobene besede za pojmove, katere si človek nekoliko No radi tega so ti gojzdi brez sence, kar nas najbolje iznenadja. Po rečnih dolovih (nazivajo jih creek), kateri niso močvirni, pa imajo pod zemljo dovelj vode, tam je goj>zd -z duševnim premišljanjem stvarja. t In to je mala slika človeka, ki stoji na prvej stopnji človeškega razvoja. Človek je to, ki živi samo od danes do jutri, ki ne zna, kaj je obleka, kaj je urejena hiša. raznoličnejši. Evkalipti brzo rasejo in se po tegnejo do nenavadne višine. Na vsem svetu je to naj višje drevo. Ob deževju se pokažejo veliki cvetovi. Na slabej zemlji zrase evkalipt komaj po 7 do 10^ visok -ki pozna samo glad in nič drugega. Ima na novej Gvi- mu taRo podobne evkalipti v družbi rasejo trnjeve akacije, katere so > LCJl ? na avstralijskem in da jih prvi hip skoro ni moči raz- j «divjih narodov, ali ti vsi stoje po nekoliko višje od Av skem Otočju tudi drugih ločiti. Imajo ozko perje in živo cvetje. Razen tega drevj stralca. Papuvanci na novej Gvineji grade si hiše, imajo v tistem razredu rasejo po Avstraliji jako čudne kazuarine, katere stoje » domačega prašiča in psa, imajo palmo; tudi po nekoliko močvirnej > kakor naše vrbe, topoli in breze Na zemlji rasejo razne palme po 18 do 24 kupčujejo. Malajci na azijskih in avstralijskih otokih so visoke, drevesaste praproti, potem cedre, bombaževci in uže mnogo bolje razviti od Papuvancev. Priroda jim je razno drugo drevje najkrasnejše oblike. Zelo nenavadne dala raznih koristnih rastlin in živalij. Imajo urejena oblike v avstralijskem gojzdu so lesnate trave. Naše stanovanja, kupčujejo in tudi s poljedelstvom se ukvar- trave so male, drobne jajo Med Malajci stoje najvišje Javanci. Oni so se v 9 stebla dočim trave avstralijske imajo svojej kulturi, poljedelstvu in trgovini uže do dobrega često proti vrhu na dvoj približali kulturnim narodom ^ednej dotiki po 3 do 5, pa tudi po 10 ^ visoka, katera so razcepljena in na vrhu nosijo azijskim, s katerimi so v gosto grivo dolgega in ozkega perja Avstralijski z grmovjem 157. neprijazen, in zato tudi za skriti kulturo svet je suh neprikladen m To Rastlinstvo v Avstraliji. t Avstralija ima svoj rastlinski svet; samo z Indije je nekoliko tropskih rastlin priselilo. Zemlja v Avstraliji grmovje seza človeku do vratu in je tako gosto, da se tažko skozi prodira. Na tem svetu rasejo vrlo razne vrstne rastline, največ mirte, akacije, proteaceje i. Pa vsega tega grmovja perje je trdo, sivo in skoro brez • v 86 « p sijaja; spominja nas lovorik, oleandrov, a često tudi vresja. Pojedine vrste je težava razločevati, dokler se 11. cvteje ne pokaže. In vse to cvetje je vrlo ki'asnih boj J ali brez duha. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeoa » izvršiti ta zakon. (Dalje prihodnjič.) • j t ? . . J PolitičDe stvari. ■ * * i ^ 3 . . v deželnega zbora kranjskega. i- % • 4 ^ -r Tisza odhaja. Veliko pesov je zaj(^,eva smrt" pravi pregovor, kf se zopet potrjuje glede ogerskega ministerskega pred sednika Kolomana Tisze. Petnajst let je Koloman Tisza v gospodaril na Ogerskem neomejeno, odkar je odložil kot « ; i vodja skrajne stranke svojo tigrom o kožo. Vse kar se . je tam godilo .minulih 15 let, bilo je njegovo delo: vo- • • • . . . . " litve v državni zbor, vse narodno, gospodarsko, notranje^ S katerim se nekatera določila deželnih zakonov ^^ unanje politično postopanje v Ogerski, kar je imelo z dne z dne 29. aprila 1873. L dež. zak. št. 22, in Ž količkaj pomena, sme se imenovati njegovo delo. dne 9. marcija 1879.1. dež. zak. št. 13, prenarejajo ) Prav tako tudi razmera med našo avstrijsKO država oziroma dopolnjujejo. i« prihajale so iz rok Tiszovih. Še odKar je pri na» (Konec.) Učiteljem, kateri 80 nastopilo ministerstvo Taaffe-jevo, more se govoriti o bolj samostojnem ravnanji tostranske vlade. Tisza ni nikdar prikrival svojega sovraštva nasproti kot stalni učitelji na jedni Slovanom, in unanja politika njegova obračala je naj- letno plačo gre razven za ter isti jednorazredni ljudski šoli z vrste zadovoljivo službovali deset let konitih starostnih doklad, še osobna doklada 50 gld se pri odmeri pokojnine IV. ojstrejo ost proti Ruski, kar se lahko tolmači iz dogodb 1848. Zato pa so bili Madjari vedno tudi pri naj ) ki ne všteva ugodnejših razmerah naše države, zvesti zavezniki Nemške,, celo takrat, ko smo mi imeli vojsko z njo. Nasproti vo- svet ) Priznanje te osobne doklade izrečie deželni šolski jaštvu branil je Tisza sporazumno z deželnim odborom. vse izgrede madjarskega šovi-se na dogodbo Jansky-jevo. Nasproti nizma, spominjamo pa moramo biti pravični odhajajočemu ministru. da je^ Kadar se pn 0 razvrstitvi učiteljskih služeb po toliko pomenljivo zboljšal gospodarske m izrekoma « določilih tega zakona uvrstila kakšna učiteljska služba v menj založeno plačilno vrsto, gre sedanjemu imetniku te učiteljske službe prejšnja višja plača in isti prejme višji znesek kot dopolnitveno doklado letne plače. prometne zadeve svoje domovine, da ga v tej stvari ni dosegel nihče pred njim in ga bode teško tudi kedo za « • nji * . Ti je hladnokrvna ki si je med svojimi ».. « . 's Tistim učiteljem; (učiteljicam) na javnih občnih pristaši in tudi nasprotniki, pridobil toliko veljavo, da. je njegova beseda obveljala vedno in povsod. protislovje zapletel se je pri svojih izjavah glede ljudskih šolah v Ljubljani, kateri so imeli pri začetku veljavnosti tega zakona pravice do višjih nego v zgornjih in določenih službeno starostnih doklad in sta narin, ostane ohranjena ta pravica in prejmo isti višji znesek kot dopolnitveno doklado. Določil deželnega zakona z dne 30. aprila 1886. 1., , o opravilnih dokladah, katere so pri domovinskega zakona, kateri se ima premeniti, resnično, samo zavolj osebe Košut-ove. To protistovje nakopalo mu je toliko britkih napadov od strani opozicije, da bi bila desetina njih že zdavnej vsakega drugega moža pripravila do odstopa - Tisza pa je stal sred vseh nepretrganih napadov, kakor skala in ko se je že majalo vse krog njega, on se še ni ganiL dež. zak. štev 11 odmeri pokojninskih užitkov vštevne 5 ne dotika se ta zakon. 10. Ta zakon stopi v veljavnost z začetkom prvega solnčnega leta, ki pride po njega razglasitvi. Sadaj pa je vendar nastopila posledica neizogibna: « Tisza odhaja toda samo od ministerskega sedeža, ne pa od političnega delovanja. On namerava ostati vodja liberalne stranke, z katere pomočjo je do sedaj vladah Nadalje hoče odgovoren ostati stranki in bode dokler mu ta ostane zvesta, dejansko zapovedava vladi. tem zakono u so razveljavljeni 18., 22. ) 30. ? Zadnje dni obrnila se je stvar v toliko, da baje 33., ^34., 37., 38. in 67. zakona z dne 29. aprila 1873. Tisza sam odločno odklanja vodstvo liberalne stranke leta, dež. zak. št. 22, dalje 38. in 39. zakona z dne državnega zbora, da pa samo ob sebi hoče v njegovi marcija 1879, L, dež. zak. št. 13, po vsi svoji vsebini, sredi in svoj vpliv izkoristiti v toliko, kolikor mu to nadalje 58 prvega in 22. in 33. zadnjega zakona, pripušča in naklada njegova osebna veljava brez mini v kolikor se isti tičejo podučiteljev (podučiteljic). sterskega dostojanstva • r I t i i , ^ ■ • Glede Tiszovegä naslednika kaže se, da prevzame11cesar deželi dal Rravičoega. ia skrb^a^ S\rojega aa predsedništvo ministersko tlelski minister grof skoraj gotovo sedanji polj mestnika. p a r v, ki je bil svoj čas državnem zboru imeli so slovenski državni 1 nčni minister. Szapary je 58 let stir, spoštovan v poslanci po posebni deputaciji pomenljiv pa zaupen •državnem zboru, ne da bi bil ravno priljubljen. Kot go- razgovor z vlado, in videti je, da so se razpravljale vornik je le srednje veljave, pač pa kot uradnik, pravijo da zna, kadar treba poRazati se velikega gospoda. J vse pereče šolske zadeve. zaupen y > pac deležnikom ni Ker mogoče je bil razgovor objaviti kaj od Imenovala 80 se dalja še imena grof Teleki, sedanji onega, krog česar se le na drobno vrtil dolgotrajen minister notranjih zadev, grof Czaky, sedanji naučni razgovor. Eno stvar pa je, kakor šegavo tudi, omenil minister, Szilagi pravosodni minister in pa skupni naučni minister Gautsch v budgetnem odseku 1 namreč nčni minister K ki • « r bi bil morebiti najspret- zadevo kranjske gimnazije. Rekel je namre i približno cejši za to mesto, toda ravno za Kallay-a bila bi velika to le: Kar zadeva zopetno ustanovitev gimnazije v težava, najti mu primernega naslednika, kot ministru za Kranj i, mi je opomniti, da je za letos odločena usta-Bosno in Hercegovino. noo. Morebiti bi bil ta mož še naj pravičnejši nasproti Slavanom na Ogerski, toda ta last novitev nove nižje gimnazija v Ljubljani. Od vspeha tega nest daj ni iditi odločilna, v prvi vrsti, ampak vse kaže na to, da si cesar izbera moža, ki bode bolj pri prvega (to koraka bode odvisna rešitev prvega vprašanja gim Kranjske.) iateljske razmere hotel gojiti z Avstrijsko in ki bode Radi priznamo, da je poduče 900 učence na I da bo^j pristopen : Videti je, ime grofa Czak proge grofa Taaffe-j btevam cesarjevim se je s tega ozira imenovalo tudi ki j katolik in pa bratra jednem zavodu nemogoče, in vsaj po trikrat toliko učencev kakor prvotn mogoče podučevati uspešno tako malo, kakor s preobiln da s paralelkami, ki imajo [ razredi ni so- številom suplentom. Toliko pa endar že zdaj in pred daljnimi skušnjami sprevidi tudi le nekoliko razumen 1 i Kadar bode novo ministerstvo zbrano, in pričakuje nestrokovnjak, da 900 učencev popolnoma zadostuje to še v teku tega ted J □anil bode Ti držav za dve « w # • f VIŠJI lil za eno nižjo nemu zboru ministersko krizo in pa ostavko vsega ustanovitev ministerstva, par dni kasneje pa se zbornici predstavi novo ministerstvo, katero mora nekako svoj program. naznaniti zbornici primeroma višje m a 1 e gimnazije v visje gimnazijo , Kranji lu , da povrnila # stroške njenega vzdržavanja bogato Glede tega se zagotovlja, da novo ministerstvo ne bode preminjalo dosedanjega programa vladnega, glede vprašanja pa, kater^^ pravno A povod odstopu Tiszovem, terstvo zbornici naznaniti, edložiti načrta novega z vse sijajnišimi učnimi vspehi, kakor so pa pri sedanjih razmerah mogoči. Treba torej, da minister to vprašanje v roko vzame z odločnejšo dobro voljo. — Katoliško politično društvo imelo nedeljo dne t. m. svoje minulo prvo javno zborovanje po ustanovnih volitvah. redutni dvorani zbralo se ]e liftvii ^ samo zato ne ? ker se krog 600 deležnikov. Predsednik političnih ozirov položaj ne zdi zdravil je zbrane zauimivem z živahnopohv^lo sprejetem nagovoru J v katerem je naglašal naloge in pri vsi tej borbi dosegla to, ministerskega predsednika, pa se spolni tudi vtemeljena želja cesarjeva, Opozicija bode toraj da se znebi neljubega nasproti da se Košutu na ljubo lu pa . I stranki na ljubo njegovi protiavstrijski ne bode spremenil tamošnji zakon o potrebo takega društva, že v ta namen da se dejansko širi staro naše geslo, z novega sprejeto soglasno v klubu arodnih poslancev v zadnjem zasedanji deželnega zbora. Kot prvo točko za razgovor v shodu, razpravljal Po v t domovinstvu. je gosp. poslane pošlje g ploski naglašal |e_govornik o nasvetu namreč, da se od- versko narodno k i -vr sedal Naši dopisi. Iz Ljubljane. političnem položaju govoril je gosp. poslanec Žituik, obrta pa poslanec gospoda marca t. 1. barona bode o prošoji glede uredbe stavbenega Klein. Seja trajala je nad dve uri. — Iz oporoke umrlega hišnika Zhiik-a , ki preteklo deset deželnega v Ljubljani umrl minuli teden, poroča današnja Laib. J)redsednika dežele kranjske imenovan gospod baron Ztg. u J da je volil za dobrodelno ali občekoristne namene Andrej Winkler. köiov^_jä041e krog 40.000 gld. med drugimi za sirotišnico „Marijanjšče u enm^e in rA^mßre rad priznal. dežela na^ rojstnem ani 12.620 ubožno ustanovo Idriii J umrlega » za Lichtenturnovo hvaležnosti, ako sijajno p r a-I i sirotišnico, za ljubljanske uboge, za tukajšnjo Franči z n u J e dan > katerega je pred 10 leti milostivillškansko cerkev in pa revne iz bolnišnice odhajajoče vsa « # 88 kemu namenu po delskih Vincencija, zavetišči malih 2000 gld., društvu katoliških roko pomočnikov 1000 gld., ženskemu društvu 8V. otrok otroški bolnici , , vfbtvA, utiuda.1 üüinici in cerkvi na Rožniku po 500 gld., ljudski in študentovski knhmji 200 gld. svoje politično mišljenje pa je označil , da je za nakup hiše za otročji vrt nemškega chulvereina volil 5000 gld. mogoče misliti na take še neugodne predloge, vendar pa je dal predlog Vašati-jev na glasovanje in zbornica, tekoma pred sklepom seje iznenadena je vendarle odklonila predlog, glasovi. toda z enakimi glasovi 82 zoper 82 Ogerska dognana v teku Pravijo, da bode ministerska kriza tega tedna, da se bodejo v nedelja uradno proglasila imena novega mioisterstva, v katerem Novičar iz domačih Dunaja in tujih dežel bode predsedniStvo in notranje zadeve imel grof Szapari poljedeljsko ministerstvo > pa prevzame grof Beti Budgetni odsek je sredi posveto vanja državnega proračuna in je večji del proračuna naučno ministerstvo dognal za svak skupnega finančnega ministra Benjami poročajo, da se je glavni boj > šavali so poslanci po marsičem Ministra Gautsch-a popra ali Listi prevzame grof Szapati Kallaya boril poleg predsedništva na drugem mestu po ministerstvo zato, tudi ročamo kaj je odgovoril glede zopetne ustanovitve nazije v Krauji. gim notranjih zadev ali ne. Liberalna stranka s Tiszom zahtevala je baje druzega lastnega ministra za notranje zadeve. Szapari pa je zahteval za se tudi Letos je prvič odgovoril tudi povoljnejše višjih razredov realke v Stajer-ju glede področje ministerstva notranjih zadev » volitvah ker je ta pri ker je v prvi razred najpomenljivejäi, in kakor se sedaj čuje, je te šole vstopilo izredno veliko število učencev (46) poljskem klubu vedno hujše vre zavolj s to zahtevo tudi zmagal tega ker se glasovati Češka nemški konservativci Centrum-kluba upirajo za odpis Poljskega zemljiško odveznega dolga. Videti da gališki poslanci ne bodo dolgo premišljevali preskc Mladočehi stavljajo se bolj in bolj v hujskajo proti je i nasprotje z obema strankama dežele Staročehom vseučilišnike, ki so napravili prof. Tomeku Kvičali in Brafu ma čj godbe Cesarski namestnik levičarjem, ako si gospodje Ebeuhoch ne premislijo o pravem čiti Fuchs in drugovi Brandis in grof Thun prepovedal je nadrobno prodajo „Narodnih času m ne listov pregledajo neizogibnih posledic razpada sedanje državno Nemška zborske večine Nasprotje med ostarelem Včeraj zborovala je zbornica poslancev in sprejel Viljemom Bismarkom in pa delaželnim knezom^ samozavestoim cesarjem se je brez razprave vladni predlog gled nastalo je baje toliko, da se ne bode dala mestnikov na Dunaji nadaljevala v Pragi in v Lvovu, potem cesarskih na- rešiti drugače, kakor z odstopom Bismarkovim To po razprava o zakonu glede odškodovanj se je po krivim obsojenih. Pri tej priliki govorila sta tudi slo venska poslanca Hren in Vošnjak plošni razpravi Ta je govoril že v temu zakonu, pa predsednik odtegnil menja popolni prevrat dosedanje nemške politike v prvi vrsti one notranjih zadev. Bolgarska vlada ne misli proglasiti nezavisnosti. se Turčija ne ozirala na njene želje in rau je besedo, kakor se je pokazalo in kakor je včeraj priznal predsednik sam po krivem Predsenik dr. Smolka če kneza akcija ne riznala Zato Stambulov premoder. Vsa diplomatična je bolj volilni manever, kajti bližaj se nove je namreč g. Vcšnjaka klical k stvari odvzel besedo. mu je konečno volitve za sebranje, katerih se bode baje udeležila vsa Prepričal pa se je, da je takrat, ko opozicija predsednik odvzel besedo mu dejansko govoril prav stvari, zato pa je v včerajšnji seji predsednik pripoznal svojo zmoto, prosil govornika v tem poravnana pravici žaljen za zamero in stvar je s Gospod Vošnjak je namreč žugal po Žitna cena v Ljubljani 26. februvarija 1890 po samovoljnim ravnanji predsednikovim, da Hektoliter pšenice domače 6 gold 66 k odloži svoj mandat, ako se mu ne da zadostenj bodnja seja je v petek in na dnevnem redu provizorij za mesec april in maj 1. Pri- je budgetni 7 gold 55 kr. banaške^ kr tursice 5 gold 87 kr rži 4 gold. 71 kr soršice 4 gld J včerajšnjega dnevnega reda. Koncem potem pa nadaljevanj ovsa 3 gold. 09 kr ječmena 4 gold. 39 kr ajd 5 gold 20 k Vašati, decemb da naj se na dnev seje predlagal je 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov Kromp minulega leta stavlj red dene njegov dne tiskovnega zakona predlog o premembi Listom odvzela pravico prodajanja zavolj tega, ker je vlada p Nar V K ran j i Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Oves 2 gold. 60 kr Rrž 4 gold. 55 kr Predsednik se toliko ugovarjal je temu predlogu rekoč da važnih nerešenih predmetov 9 da 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr J ečmen Ajd 4 gold 22 k Sen edaj ni 44 kr 2 gold kr Slama 100 kilogi Špeh 1 kiiog Odgovorni urednik Gustav in založba Blasnikovi nasledniki