Št. 49.                                        V fforioi, v solmto dne 20. junija 1903.                                Letnik V.
l/.li:ij;i vs:i'- rn'k in Nohoto oh
11. in i |»r«'il|io'< us z;i mi'sto Irr ol, .'{. uri
I'iip. ;;;i de>.i\o Ak(» pail»1 na til (Jm v;i
pia/.nik i/.idi- dun prej ob (>. zveiVr. ttl;in<*
]>o [iosIi prcjcman ;ili v (iorii'i 11:1 ilom
pošiljaii ( rloli'tno 8 '\, pollctno \ K in
iVIrllrtno "i K. I'roilajani1 v (ioriri v t<>-
li;ik;irn;in Srluvurz V ttolskili ulimli.
,) i« I 1 c rs i I/. v Nunski' ulirali in I«»1-
1) a ii nu  Vi'i'tliji'vciii tck    išču po H vin.
GORICA
(Zjutnmj* i/,<i<!iij<O
Ircdništvo in upravnlfttvo se
nahajata   v   «\arodni   tiskarni»,
ulna  Vfttiirim   Ii. $t. 9.
liopis«* j>* nasloviti n;i iirfditiatvo,
o^lasf in iiuroöiuiio pa na upravniitvo
»(ioncf-«. ()(fla*.i s<- račuiiijo po pctit-
vrstali in bic»T ako s«* tiskajo 1-krat po
\'l vin.. 2 krat po 10 vin, B-krat p<>
h vin. Ako H** večkrat inkajo, rai*u-
nijo »I-  po pogodbi.
Izdujutelj in odgovorni  utdlnik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" mdgov. J. MaruSie).
Peterl.,kraljsrbski.
SrbiJH inm toroj zopet novega
kralja. Vnuk je to Onega Karndjordju-
vica, katerega imenujejo Srbi osvobodi-
teljern Srbov izpod lurSkega jarma.
Pa kukor Karadjordjevici, tako ho
ho horili tu'Jt Obrenoviri za svobodo svo-
jega naroda ; xato pa so se boii'i potornci
prvih in drugih vedno za prvenstvo in
bas zato je tudi zgodovina srbskoga na-
roda jako žalostna, kor jo ta boj za pr-
vonstvo neizrečeno skodoval razvoju srb-
ske države kolikor v moralnem, toliko
ludi v gmotnem oziru. Poleg tega pa so
zadnji Obrenovici popolnoma degeneri-
rali in a.bska dr/ava stala je že ob robu
propoda. L)a se pa resi ves arbski narod,
pravijo, da je bilo noobbodno potrebno
storiti to, kar se je izvrSilo zadnjo dni.
To pa pravijo vsi oni, ki bi riidi vsaj
nekohko olepsali grozodejstva, s katerimi
so čuteče srce nikakor no more sprijaz-
niti. Pa kar jo storjeno. jo storjeno in
prod loin dejstvom stoji zdaj ves srbski
narod, vai njogovi prijalolji in njegovi
sovrazniki, in pred loin dejstvom stoji
tilth novi srbski kralj Peter I., o katerem
zutrjujejo, da ni čisto nič kriv na tern,
kar se je zgodilo v Belemgradu v noči
öd 10. na 11. dan junija t. I. Za danes
nuui ne preostaje drugega, nego verjeti
takim zatrditvam ter k večjemu ae pri-
staviti, da Hog daj, da bi bilo take tr-
ditve resniOne, kajti le pod torn pogojem
bi zamogel vsakdo z navdusenjem po-
zdraviti novega kralja ter prieako-'ati od
njega za netsrecno Srbijo plodonosnega
dolovanja, na katero bi rosil tudi Ulago-
hIov z neba. llodisi leniu pa kakorkoli,
lo je in ostane gotovo, da tudi novemu
kralju ni posuta pot, po kaleri bo moral
boiliti, s cvetjem, marvec da se nahaja
na nji vae polno trnja, katero se bo dalo
odpraviti ie polagornu in z velikim tru-
dom. Novi kralj Peter 1. se nahaja v taki
dobi svojega življenja, v kateri je clove-
ski značaj popolnonia že dozorel do stal-
nosti ter ni pri njem nobena sprememba
več mogoča in o njem se pripoveduje,
da je jako resen, tresen in previden ter
objedne».i tudi blag človek. Ako so pa
v njem poosobljene vse zgoraj naštete
lastnosti, in ako je poleg tega res, da je
visoko izobražen, potem bi bilo v res-
nici pričakovati, da nastopi za brbijo
pod njegovo vlado srečnejsa doba, ter
da zavladata v nji jedenkrat vendarle
mogoče notranji mir in red.
Srbija je jako rodovitna dežela in
ima v Hobi vse pogoje, ki jo, pametno iz-
koriAčoni, lahko dovedejo do blagostanja. !
Neprostani dosodanji notranji nemiri in
akrajno zanenmrjena uprava bili so krivi, j
da se je Srbija nahajala zadiije časo v j
skrajno neugodnib gospodarskih razme- •
rab, a da se je po nji äirila nernorala, !
ki bi kmalu okužila ves srbski narod.
Zaradi tega bode pa moral novi kralj
najproj gledati na to, da popolnoma pre-
uredi notranjo srbsko upravo, da po-
boljsa gospodarske razrnere ter da pkusi
v srbskem narodu zopet oživeti moralni
Out, ki je prva podlaga vsakemu na-
predku. Srbsko ljudstvo udalo se je -.ad-
nji čas preveč lenobi. Bilo je skrajno
indolentno in vsled tega tudi apatično.
Nalnga novemu kralju bode, torej, da
oživi v srbskoin ljudstvu zopet veselje
do dola. da je obudi popolnoma k no-
vemu življenju. Ni dvoma, da se nahaja
v Srbiji še vedno mnoj<o mož. katere
preveva resnic'-na in neseliična ljubezen
do domovine in ki so tudi vsestransko
izobraženi, tako, da bode našel v njih
novi kralj v vseh panogah državne
uprave vrle pomagaOe in svetovalce.
Novi kralj naj se oklene takih moi brez
razlike na to, h kateri stranki so oni do
zdaj pripadali in ne uled* na to, ali so
bili oni bolj naklonjeni Obrenovicem ali
pa Karadjordjeviipm. Ako so to pravi in
J cisti rodoljubi in se bodo prepričali, da
I je novenvn kralja le na tern ležeoe^ da
, osreči srbski narod, pozabili bodo radi
na preteklost ter z navdusenjem delali
na to, da spravijo Srbijo zopet na krepke
noge ler da ji pridobe ugled pred zuna-
njitn svetom.
Glede zunanje poiitike pa gledati
bo treba na to, da bode srbska politika
ohjednem tudi slovanska politika. Naj-
nesrečn^jsa politika v Srbiji bi bila tista.
ki bila hotela iti na roko onim drzavam,
ki so Slovanom sovražne in ki bi rade
podjarmile ter si o.svojile slovanske zem-
lje, naj se pa te nahujajo kjerkoli, na
sevoru ali pa tudi na jugu Posebno se
namreč opaža in je tudi jako značilno,
kako se ilalijansko časopisje laska no-
vemu kralju ter kako vedno povdarja
njegovo sorcdstvo z italijansko kraljev-
sko družino. Vsakdo kmalu spozna, kam
pes taco möli.
Dogodki v Macedoniji stopili so
zadnji čas nekoliko v ozadje in to ravno
zaradi srbskih dogodkov, ki so se tako
nepričakovano in na tako grozovil način
zvri5ili. Ali dogodki v Macedoniji trajajo
ie vedno in bodo trajali Se dolgo, dolgo
časa, ko se bo v Srbiji le vse pomirilo.
In kakor vse kaže, dogodkov v Macedo-
niji ne bo prej konec, dokler ne pose-
žejo vmes druge velevlasti in dokler se
sploh ne bode izpodilo Turka z balkan-
skih dežel. Ko se bo pa to zgodilo, de-
lile si bodo plen druge države in ogla-
sila se bode takrat tudi Italija. Italija
ima pa strafen apetit tudi po nekaterih
slovanskih pokrajinah. Zato pa iače pov-
sod zaveznikov in stika po njih koder-
koli more. In takega zaveznika nadeja
se Italija. ua so dobili tudi v osebi srb-
skega kra'ja Petra 1, svaka njih kraljii e
Helene. Nadejamo se pa, da sp Italijani
v ti nadi jako motijo in da ne bode
novi srbski kralj nikdar šel na roko onim.
ki bi «tezali svoje roke po deželah, po
katerih bivajo Slovani, naj leže pa te
de/.ele kjerkoli in makar ob jadranskem
morju. Srbska vnanja politika mora biti
vedno slovanska. s tako politiko koristila
bode Srbija sebi in drugim Slovanom,
dočim bi s protislovansko politiko ško-
dila drugim Slovanom, a bi tudi sama
sebi pripravljala pot k poginu. 0 tern
mislimo. da je novi kralj srbski popol-
noma prepričan in da se jako varajo
oni.  ki o njem mislijo drugače.
Dogodki na Srbskem.
Kumungki krali Karol, ki je bil imeji-
telj 6. peäpolka srbskega, t. j. Onega, ki je
pomagal, da se je izvräil grozen amor
kralja Aleksandra in kraljice Drage, se
je ti časti odpovedal
Vse je radovedno. kaj bode počel
novi kralj z zarotniki. Anglija, Italija in
pa tudi Rasija pričakujejo od novega
kralja za gotovo. da bode zarotnike kaz-
noval. Anglija je nameravala celo odpo-
kücati ?vojega zastopnika iz Beligrada
ter pretrgati s Srbijo vsako diplomatično
zvezo. Kakor smo povdarjali že na drugem
niestu. zatrjujejo skoro vsi listi, da ni
imel Peter Karadjordjevic z zaroto nič
opraviti, in da ni o nji tudi ničesar vedel.
Koliko je resnice na teh trditvah, poka-
zala bode najbrže že bližnja prihodnost
in naj prej njegov nastop nasproti zarot-
nikom.
Novi kralj brzojavil je koj po svojem
imenovanju ruskemu carjo, našemu ce-
sarju in italijanskemu kralju ter črno-
gorskemu knezu. Naznanil jim je, da
vsprejme izvolitev ter jih prosi, da bi
vsprejeli naznanje njegovo izvolitev ter
mu sli na roke. Vsi so mu brzojavno
odgovorili ter mu tudi cestitali na izvo-
litvi.
Brzojavka ruskega ceäarja  novemu
srbskernu kralju so glasi: rKer sem iz-
vedel, da sta Van sonat in skup.scina sn-
glasno proklarnirala kraljem, polagam
valnost na to, Vašemu Veličanstvu izra-
ziti zelje, katere gojirn v bla^or Vase
osebe in Vase domovine Naj v vsem,
kar bodete delali v blagor svojega naroda,
Vas varuje Bog*4. Ta brzojavka je tako-
rekoč priznanje novega srbskega kralja
od slrani Busije in postavlja na laž one,
ki so trdili, da je Peter Karadjordjevic
sprt z Busijo.
Nekateri listi poročajo. da navdu-
šenje o priliki izvolitve novega kralja v
Srbiji ni splošno. in da se omejuje le na
meslo Beligrad in 3e tu da ni navduäenje
odkritosrčno. Listi poročajo celö, da je
v Kragojevcu vojaštvo udrlo v arsenal
in odneslo orožje in strelivo. katero je
razdelilo med narod. Vojaki in civilisti
so prirejali demonstracije ter vsklik"li:
..Zivela svobodna Srbija! Živela repo-
blika!" V nekaterih krajih da je došlo do
krvövih spopadov. Berolinska „Wossische
Zeitung" trdi. da je bilo v oni usodepolni
noči v Beligradu več oseb ubitih, nego
trdijo oficijelna poročila. Pred konakom
da je namree došlo do spopada med
vojaštvom in oroiništvom in da je na
obeh straneh padlo kakih 30 mož.
V Genfu so praznovali v ruski cer-
kvi izvolitev Petra Karadjordjevica arb-
skim kraljem s cerkveno slovesnostjo,
pri kateri ae je pela zahvalna pesem.
Novi kralj pripeljal se je v cerkev v
navadnem fijakarskem vozu. Slovesnosti
so se udeležili vsi v Genfu stanujoči Rusi
in Srbi. Viäji duhovnik pričakoval je
kralja pri cerkvenih vratih in ga pokro-
pil z blagO9lovljeno vodo. Na to je kralj
poljnbil križ. Proti konca je dahovnik
blagoslovil kralja, ki je klečal na tleh.
Ordonančni Častniki so že dospeli
v Genf ter pričeli opravljati svojo službo
pri kralju. Kralj odpotuje iz Genfa v
pondeljek in dospe v Beligrad t aredo
popoludne. Na Dunaju ae kralj prav nič
ne ustavi.
Neki zagrebški srbski list piše o
umorih v konaku sledeče: V konaku so
častniki kralja dve uri zaman iskali. ker
jih je adjutant Petrovic nalašč napačno
vodil Zarotniki so imeli le en polk za-se.
Ta polk je napravil kordon okolu konaka.
Skoro je okolu 80 kralju zvestih častnikov
z 200 možmi poskušalo prodreti skozi
kordon. Vojaki so postali razburjeni in
kričali: ,.Mi imamo tega dovo;!u „Mi
odkorakamo!'4 Zarotnike je prevzel strah,
ker vsak čas se je bilo bati, da se načrt
i;:jalovi, Zarotniki so za slučaj izjalovlje-
nega načrta si obljubili, da se vsi usmrte.
Ko so dve uri iskali kralja, obkolili so
Petroviča in mu dej^li: „Ako nam sedaj
ne poveš, kje je kralj, se usirelimo, a
najprej ustrelimo tebe!" — „Kaj hočete
s kraljem?'1 vprašal je Petrovic — „^ri-
siliti ga, da se odpove in ga potem pognati
preko Save'1, bil je odgovor. Petrovic je
peljal nato   zarotnike k nekim   skrivnim
LIÖTKK.
Nocoj je prav lep voeor!
Veseloi^ra. — l*i*ir«MliI Soški.
(»alj«.)"
Dirindaj; Ta čas je prav pri-
meren, in vi mi lahko kaj pametnega
aveLujete. Mialite si torej — (Tolče zopet
ob posteljo.)
Mirmidaj: (skoči iz postelje.)
Pravični Bog!
Dirindaj: Čemu ste zopet vstali?
Mirmidaj: (Proti občinstvu.) Kako
vprašanje! (Vzame suknjo in jo ogrne čez
nočni plaač, katerega je v temi oblekel.)
Dirindaj: Kaj pa počenjate z
mojim vzglavjem?
Mirmidaj: Meni je niraz! (Pri-
makne drug naslonjač k mizi. Oba sedeta,
Dirindaj v naslonjač zraven pe<5i, Mirmidaj
pa na drugega. Moj obema je pisalna
tniza.) Sedaj bodeva lahko imela prav
prijetno noß. —
Dirindaj:  (prižge   ob   sveči,   ki
jo je bil Mirmidaj postavil na mizo, Se
drugo svefo ter jo postavi poleg prve)
Pet sto kron bi dal, ako bi bil vže dan.
Mirmidaj: Jaz bi jih dal tisoč,
-~ če bi jih imel. «Vgasi eno svečo: v
tern se Dirindaj pripogne in vrže poleno
v peč.)
Dirindaj: Kakor sem vam vže
povedal, jaz sem oženjen.
Mirmidaj: Tega mi sicer niste
še povedali; toda ne de nič.
Dirindaj: Oženil sem se iz lju-
bezni. —
Mirmidaj: lmenitno, — intere-
santno! — Dalje!
Dirindaj: Najina ljubezen je
gorela z najčiatejšim plamenom. (Prižge
zopet svečo.)
Mirmidaj: Verjamem; a je kmalu
vgasnila. (Vpihne svečo; v tem vrže Di-
rindaj drugo poleno v peč) Kaj, še kurite?
Dirindaj: Posluäajte dalje. Mojo
Špelo je  snubil   še drug   snubač; a ona
je prisegla, da vzame mene, edino mene.
—  Nekega dne stopim pred njenega očeta
in, — kratko  pa   dobro:   Špela je   bila
moja žena, predno se je moj   konkurent
vrnil z daljšega potovanja.
Mirmidaj: C.astitam!
Dirindaj: Toda konkurent se je
vrnil, in tedaj je pričel   vrag   svoj   plea.
—   lmate-li vi aploh kak približen pojem
o ljubosumnoati? (Pograbi „hlapca-zajca*1,
da bi ga vrgel v peč.)
Mirmidaj: (pridrži mu roko ter
vzame „hlapca".) Oprostite, s tem si so-
zuvam jaz čevlje.
Dirindaj: Ljubosnmnost je nekaj
groznega. (Prime sveženj smodk in hoöe
ž njimi udariti ob mizo.)
Mirmidaj: (vzame mu smodke
in jih vtakiie v ponočno suknjo. Nato si
obriSe pot 8 čela.) Uuf!
Dirindaj: Kaj yam pa je ?
Mirmidaj: Nič, samo ves sem
moker.                                                          <
Dirindaj: Saj je gorko tukaj, —
kmalu boate suhi. —
Mirmidaj: Prosim, nadaljujte
vendar; kmalu bo dve čez polnoč.
Dirindaj:  Pred mesecem moral
sem odpotovati po opravkih, po-------—
toda to vam nič mar. —
Mirmidaj: Prav nič. — Preako-
Čimo potovanje. —
D i r i n d aj: Saj res! — Nameraval
sem ostati z doma vsaj dva meseca, ker
sem pa poprej vse opravil, pisal sem ženi,
kedaj se vrnem. Pismo sem poalal na
pošto po služabnikn, toda — (Vzame
nožič in se igra ž njim), čujte kako sem
nesrečen. —
Mirmidaj: (iztrga mu nozič iz
rok.) Kdor z nožem okoli hodi, z nožem
okoli pride!   —
Dirindaj: Služabnik je pozabil
pravočasno cddati pismo (vzame žepno
uro z mize in jo začne sukati na verižici)
ter je oddal Se-le na dan mojega odboda.
napadli.   Ko jo zapustil   sejo, bil   je ves
prepaden in bled.
V   pondeljek  je   dobilo   urednistvo
„Obzora" vladino   naredbo,   da se   i/.da-
janje lisla morn zauslaviti za toliko <:asa,
dokler  so   za lisl ne   poslavi   drugi  od-
Rovorni   urednik,   ker   dr.    Marijan   De-
renein da no  more biti  kukor   poslanec
odgovorni urednik, kor ho brez dovoljenja
sabora no more proli njomn   sod no  po-
stopati.    Vsled te^a je   odgovorno   ured-
niatvo „Obzora" vsprejel Teodor Grnkovič,
urednik „Prijatelja Naroda".
To dni so zaprli v Zagrobu Banja-
nina, urodnika „Novega Srbobrana," ker
je isli v svojom lislu pozival Srbe, naj
so složnn s 'llrvati borijo za avlonomijo
Banovii . Khuenova vlada je amalrala
to za motenje javnega miru in poilpi-
hovanjo naroila na uslajo, v.sle.l cesar jo
—   kukor reeono        Hanjanina zaprla.
Policija jo zopet iidrht v semenisco,
kjer je holela arelirali bognslovea Krge-
tika, ker je sumila, da inia brosure o
linano.ijelni (!) samoslojnosti llrvalske.
IJogoslovci so .so uprli polk-iji iri so pro-
pronli njibovo riuilalnje prodiranje. S»-le
roklor je dovolil preiskuvo, ki je pa bila
biezvspešna, nakarso policaji moj smehom
bogoslovcev odšli.
(lujo ho, da Icm. liugon pi. Klolms
po.tano vladni komisar.
V   Ilkoveu blizu Varaždina so kmeljf
bivsemu   ministru   Josipoviru.   katori  je
v budimpeštanski zbnrnici nodavno tcmu
ro.kel,   da so  nemiri na Mrvatskem saina
komedija, zapalili  gospodarsko   poslopjo,
v katerom je bilo nad 20OO con to v sena
in slamo. Dobro je bilo, da ni bilo vctra,
ker    bi    bila    sicer    pogorola    vsa   Jo-
sipnviiova    poslopja.   Na   mesto    požara
prisol je varaždinski   veliki    župan z ve-
likim šlevilom vojakov.   (V   Vara/.dinu je
bilo do sedaj   že  2000   vojakov,   le  dni
dospelo   so   tjakaj   iz   Maribora   še   štiri
stotnije.)   Vojaki  so sli po    hisHb,   da bi
kmeto  prisilili   na gasenje  požara,   a isti
niso  hoteli   vstati iz pc      j.  izgovarjajoc
se. da bi se tu^i njirn zazgale his>,   ako
bi sli gasit   požar na Josipovk'-evem po-
sestvu. Niti zvoniti ni botel   nihee v zvo
niku bližnje   cerkve   in niti  en  kmet   m
hotel dati svojega konja, da bi obeinsko
brizpilko poljali na kraj   požara.     Veliki
/.upan je   pretil   kmetoni z  naglo   soilbo,
a isti so inn odgovarjali, naj gasi on sain
se avojimj ljudmi,   ker   ^otovo   da ne bi
prišel ne on  ne ostali uradniki na mesto
požara.   ako   bi gorelo   poslopje   kakejja
kmeta,   a. zato,   ker gori   pri    madjaronu
Josipovicu,    da    so   vsi    madjaroni   na
nogab.
Boiioča polltika Srbije
Trgovski list ,.Trgovinski Glasnik"',
ki je glasilo sedanje začasne srbske vlade,
priobeil je to dni dolg članek, naperjen
proti pisavi dunajske ,.Neue freie Presse*',
ki je zadnje dni sikala sumo strup proti
Srbiji. Ta list pravi med drugim : Dunaj-
ski list, zaganjajoi; ho z vso silo proti
Srbiji, nehote izdaja sedanjo mnenje av-
strijakili državnikov, ki so se jako varali
v svojib namerah, ker ni.so nikdar pri
čakovali, da bi tako mirno zamogel za-
sesti srbski prestol Peter Karadjordjevic,
ki ne bo hotel nikdar biti avstrijski agent v
balkanskih zadevah, kakor so to bili
Obrenovici. Ni dvoma, da napoči sedaj
za Srbijo nova dot» v kateri pa ne bo
irnel na srbske zadeve nobenega vpliva
ne Dunaj, pa tudi ne avstrijska politika.
Srbom ostala sta jako dobro v spominn
avstrijska državnika Kewenbiiller in Bie-
Relbeben, ki sta vse storila, da bi le osla-
bila Srbijo. List zaključuje z besedami,
da se Avstrija od zdaj naprej ne bo
smela prav nič vtikati v notranje srbske
zadeve. Srbija približala se je Kusiji in
le od te pričakuje podpore.
Manifest novega srbskega kralja Petra I.
List „Journal de Geneve" priobčuje
manifest novega srbskega kralja do srb-
skega naroda. Ta manifest glasi se tako-
le: Božja milost in volja naroda sta
me poklicali na prestol pradedov. Iz-
javljam, da vsprejmem sklep ljudstva ter
da zasedem prestol. Smatram za svojo
prvo dolžnost, da se narodu zahvalim
za izkazano mi zaupanje ter izrekam
ob jednem nado, da bodo velevlasti pri-
poznale, da sem postavno zasedel srbski
prestol. To pa tembolj, ker je moj -na-
raen uvesti v Srbiji dobo miru, reda in
napredka. Izjavljam ter zastavljam v to
svojo kraljevo besedo, da hočem spošto-
vati vsakogar pravice, da hočem vse sto-
riti, da bodem pravi konstitucijonelen
kralj ter zaščitnik postave ter obrniti
vso svojo delavnost v blagor naroda.
Zato pozivljam s tern svojim manisestom
vse cerkvene prestojnike, vse državne
dostojanstvenike, kakor tadi vse vojaške
dostojanstvenike, da ostanejo na svojih
mestih ter jim priporočam, da vestno iz-
polnujejo svoje dolžnosti. Izjavljam, da
hočem pozabiti vse, kar se je tikalo moje
osebe in na vse,  kar   se je v tem  po-
gledu dogodilo v zadnjih 40 letih. V«ak
pravi Srb naSel bode v moji osebi zh-
ačitnika v gmotnem kakor tudi v moral-
nem oziru. Geslo moje družine je bilo
vedno: „Za krsj, e.anni i slobodu zlatnu!1
In H tem geslom, ki me veže po jedni
strani za armado, a po drugi ntrani h
pravoslavno cerkvijo, zasedem prestol
pod imenom: ,,1'eter I., kralj srbnki'.
I'rosim pa Boga, naj bi On blagoslovil
moj narod ter po.siljam vsem svoj kra-
Ijevi  pozdrav.
Državnozborske volitve na Nemškem.
Te dni so se na Nemskem vrAilc
državnozborske volitve, katere so za vlado
jako neutfodno izpadle, ker so pri njih
socijalni demokratje rnnogo mandatov
pridobili. Izid volitev je ta-le: Izvoljenib
je dolinitivno 213 poslancev in sicer jih
pripada contrumu 88, socijalcem r>4, kon-
servalivcom HI, Poljakom 14, Klzao.ijcem
(i, državni stranki ti, liberalnim nacijo-
nalcem f>, neodvisnim i, kmetskim zavez-
nikom 3, Danec I in jeden divjak. K
ožjirn volitvarn pride 122 socijalcev, of»
liberalnih nacijonalccv, 'M konservativcev,
24 svobodoniiselnih, Hi pripadajoOib dr-
žavni stranki, 11 svobodorniseinih, 10
neodvisne stranke, 8 I'oljakov, 8 Guellov,
(Skandidatov Ijadske stranke, 8 reforma-
terjev, <i kmečkih zaveznikov, "> antise-
mitov, 4 Klzaciji in jeden agrarec.
Oogouki v Macedoniji.
V  torek našla je turska straža blizu
bolgarske   meje   sedern   zabojev   in   dva
kovčpgti polna dinamit?, sest vozov patron,
107  ruskib   pusk   novejSega zistemn. dva
brzojavna   aparata,   vne   p  .no    dratu   in
trinajst   steklenic   zdravil.   I'oleg tega je
našla  stra/.a tudi razne listine,   več spe-
cijalnib    zcrnljevidov  in   več   poukov   o
porabi  dinumita.
Domače in razne novice.
»savin shod polit. drustva „Slopa"
v DoniluT^u. — Opozarjamo še je-
ilfiikrat na javni shod, katerega priredi
jutri pop. ob 4. uri na dvorižcu g. Alb.
Sin i go j a   v   Dornbergu   pol.   društvo
,.SIO^H".
Za „Solnki Uoin"je poslal naSemu
upravnižtvu Golja Josip, /.upnik v KoAbani
Id K   iravno tolikoza ^AIojzijeVižče").
Hvala!
I*r\o hx. obhajilo. — K prvemu
sv. obhajila je pristopilo danes 138učen-
cev in učenk ^Šolskega Üoma", Slo-
vesnost se je vrAilav kapiuinski cerkvi
pod vodstvom kateheta v ,.Šolskem Domu".
0. o. 1. e i e s I i n a. Pri sv. maši, ki se je
o tej priliki darovala, pele so prav lepo
ucenke vižjih razredov, pod vodstvom
preč. g. župnika Kokosarja. Te slo-
vesnosti so ae udeležili vsi ucenci in
ucenke ,.Solskega Üoma", kakor tudi vse
polno drugcga pobožnega občinstva, po-
sebno pa ntarisi učencev in uoenk, ki so
pristopili k sv, obhajilu. Vse deklire so
bile opravljene v belili oblekab. Učenri
in iit'ciiko imeli so vsi sveče, na katerih
so bili pripeli sopki cvetlic. Po dokončani
slovesnosti vrnili so se prvoobhajani v
„Solski Dour', kjer se jim je postreglo z
zajulrkom, katerega je preskrbel ka-
varnar g.  I'ecenko.
V  spomin te  lepe   slovesnosti,   do-
bili so prvoobhajanci lepe podobe.
l'orotno /asedanjc. — Pri pri-
bodnjem zasedanju vršile se bodo sledeče
kazenske obravnave in sicer: Dne 23. t.
in. vršila se bode obravnavu proti Alojziju
Helletiju, zaradi razpečavanja ponareje-
nega denara; dne 24. t. in. proti Leopoldu
Černigoju in tovarišem, ki so toženi radi
ubojstvu; dne 2o. t. m. proti gluhonemu
Josipu Berlotu, zaradi tatvine; dne 2t>. t.
m. proti Antoniji Hutar, zaradi detomora
in dne 27. proti Alojziju Kantuziju, ka-
terega toži odvetnik dr. Graziadio Luz-
zato, zaradi  obrekovanja potom  tiska.
llrnvnava ISooe. — Z Dunaja po-
ročajo laskim listom, da je sekcijski na-
čelnik Hoza poslancu Verzegnassiju naz-
nanil, da se je vlada odločila. da ustanovi
v kratkem dasu v Gradišču hidravličen
oddelek, ki se bode pečal z uravnavo
spodnjega toka Soče in pa z uravnavo
hudournika Tera.
Samomor. — V četrtek popoludne
okolo 4. ure so našli v Soči truplo 52
letnega izvoščeka in posestnika Mihaela
Kumarja, stanujočega v ulici Stračice. Po-
kojnik bil je vodeničen in ga je ta bolezen
strašno mučila. Vsled tega se je večkrat pri-
toževal nasproti svojemu botru krčmarju
g. Bensi ter mu dejal, da se hoče vtopiti.
Pred petimi leti vtopil se je tudi njegov
brat in o tem je pripovedoval, da jo o
njem sanjal ter da ga je v sanjah klical,
naj pride k njernu. Pokojnik hotel se je
vtopiti že pred 14 dnevi in je to povedal
baje svojemu spovedniku, ki ga je pa od-
vrnil od te nesrečne misli, pa le za malo
časa, kajti v četrtek dal se je prepeljati
na svoje zemljišče, nahajajoče se na sol-
kanskem polju. Tarn je pozdravil svojega
voznika in se od njega oddaljil. Okolo
21 ., popoludne pa uta zagledala v Suči
dva vrvarja plavajoče truplo nekega člo-
veka Truplo so kmalu potegnili b kraju
ter spoznali v njem zgoraj imenovanega
Mibaela Kumarja.
Strajk Alvllj konran. — V sredo
popoludne so se sefile na povabilo tu-
kašnjega rnagistrata v magistratnih pro-
storib šivilje delavke in delodajalke. irnel
je ž njimi opraviti magistratni podtajnik
g. Trevisan, ki bi pri tem poslu. kakor
pravijo, kmalu oglunil. Tako silno je bilo
namreč žlobodranje in kričanje klepeta-
vib šivilj Htrajkaric in delodajalk. Po
dolgem debatiranju, v katero so posegale
vse hkratu, je priälo med delodajalkarni
in šiviljami vendarle do sporazumljenja
in določil se je delavnik na 10 uri pri
sedaj obstoječih plačah. Objetlnern pa
se je vsprejel prvi majnik kot praznik.
Posebnih nezgod se ni zgodilo za časa
tega Strajka. Mesto je obvarovalo .svoje
mirno lice, le jedno „žrtev' je hotel
innoti tudi ta štrajk. V torek je irnelo
nase rnestno staresinstvo svojo sejo. V
ti seji je pa neki staresina. po imenn
Culot, zahteval, da se odpravi iz službe
nekega redarja, ker ni dovelj galantno
postopal proti neki sivüji. o kateri se je
bilo bati, da skoči neki delodajalki v
oči. Ker se ni pa šivilji sami redarjevo
postopanje zdelo tako hudo, kakor je je
opi.sal opienjeni meslni stareäina, ostane
najbrže pri tern, da bode redar 5e na-
dalje opravljal svojo službo ter da ne
bode treba zaznamovati pri tem strajka
nobene žrtve.
Izpred sodis^a. Dne 1T>. mar*a
sta se vradala okolu 7. ure zvečer brata
Anton in Josip Visintin iz Fare v Gra-
di^če. Hodila sta ob livi strani ceste
drug poleg drugega. Ne da bi ju sližala,
pripeljala sta se za njima s kolesi po
isti strani ceste tinančna stražnika Hu-
mar Hudolf in Schuppo Josip. Prvi z&del
je s kolesom ob Antona Visintina tako
rnočno. da sta padla obadva na tla. llu-
mar, ki je bil komaj nekaj korakov za
prvim kolesarjem, ni mogel ustaviti tako
hitro svojega kolesa in se je tudi on
prevrnil čez prejšnja dva. Brata Visintin
dala sta svoji opravičeni nevolji duäka,
kar se pa najhrže ni zgodilo v posebno
finem tonu, vsled Cesar sta stražnika po-
tegnila iz nožnio sablje ter nastopila
proti njima. Schuppo se je spravil na
Antona Visintina. katerega je večkrat
ranil na roki, ko se je ta branil pred
udarci. lluje pa je postopal Humar, vro-
čekrvni Dalmatinec, proti drugemu brata,
Josipu Visintiniju. Udaril ga je večkrat a
sabljo po glavi ter mu presekal celo klobuk.
Konečno se je Visintin zgrudil na tla in
Uumar ni še tedaj nehal, pač pa je ie
na tleh ležečega nabijal s sabljo. Zdrav-
niki so konstatirali, da je Humar priza-
dejal Visintinu več težkih ran. — Ha-
mar se je moral zaradi tega zagovarjati
pred tukajšnjim kot kazenskim sodiščem
zaradi zložina nevarne telesne poškodbe.
Ker sta brata Visintin, kakor tudi vse
ostale price potrdila vse ono, kar je
bilo navedeno v ohtozbi, je bil Humar
obsojen na h mesecev ječe. Drugi straž-
nik Schuppo pa pride pred navadnega
sodnika.
Imol   f?a   je   proved   pod    kipo
velikoiioOne praznike neki Emilij Mikuluš
iz Oslavja, zato pa mu ga ni hotel več
dali njegov oče krčmar. To pa je sina
tako razjezilo, da je začel kakor besen
vpiti in razsajati. Prišel je tja občinski
stražar, ki je hotel mladega Mikuluša
pomiriti in odstraniti. A mladi Mikuluš
ni bil s tem zadovoljen in prismolil je
stražarju jedno preko uses in sicer tako
močno, da je stražar videl vse zvezde.
Zaradi tega je stal te dni mladi Mikuluš
pred sodniki. Tožen je bil sicer radi zlo-
čina javnega nasilstva, a ker se je do-
kazalo, da ga je Kmelij Mikuluš v res-
nici imel preveč pod kapo in da ni ve-
del kaj dela, obsodili so ga le zaradi
prestopka na jeden mesec zapora.
Fantit\   ki je   dobro   zatVl.   —
Neki 11 letni fantie iz Bat V. M., priäel
je v sredo k nekemu zlatarju ter mu je
hotel prodati lepo zlato uro. Ko ga je
vprašal zlatar, kako je priäel do ure,
rekel je fantič, da mu jo je dala sestra
z naročilom, da jo proda, ker ji več ne
ugaja. Zlatarju pa se ni zdelo verjetno
to, kar mu je pripovedoval dečko, zato
je poslal po redarja. Redar je peljal
dečka na policijo Na policiji pa so dečka
komaj pripravili k temu, da jim je po-
vedal svoje pravo ime in je tudi priznal,
da je uro sestri ukradel. Pozvali so sestro
ter izrocili so ji mladega nepridiprava
in uro.
Roj debel. — Na Travniku, na ne-
kem drevesu blizu okrajnega glavarstva,
se je v pondeljek popoludne ustavil roj
čebel. Kasneje priäel je neki Baderjev
delavec. ter jih je spravil v panj.
Svilodnl trp v Gorici otvori se äe
le proti koncu t. m.
Ha/piNana no mesta dr/avno-
pravduih I'unkcijonarjev in sicer v
Kanalu, v (Jervinjanu. v Bovco, v Ajdov-
žčini, v Kobaridu. v Cerknem in v Tržicu.
Določene nagrade so tele: Za Kanal 100
K; za Üervinjan 200 K: za Bovec <>O K:
za Kobarid 60 K; za Cerkno .">0 K in za
Tržič 2S0 K.
X cared a   v   kaiitnoloinu.   —   V
kamnolomn gosp. (laharija v Nabrežini
se je zavalil velik kamen nn desno nogo
kamnoseka Josipa Hrajnika iz .St. Andreža
in ga tako rnocno ranil, da mora iskati
zdravniäke pomoč-i v tukajšnji bolnišnici.
Javni kinetiJHki shod \S\. Kri>u
na MpavHkem bode jutri 21. junija t.
I. ob 3 uri pop. na šolskem dvorisčn (ob
slabem vremenu pa v šoli). Na shodu
bode predaval g. Anton Štrekelj, po-
tovalni učitelj krnetijstva. Dnevni rod:
1. Poprirnimo sp zivinoreje. 2. Poletno
trtno oskrbovanje. Po predavanju bode
odgovarjal g. poročevalec na različna
vprašanja, ki jih bodelahko stavil vsakdo.
lia/delitev mrjascev in s \ ] 11. j
Vorksirske pasmi velike raSee. — C.
kr. kmet'j^ko društvo v Gorici razgla^a :
V svrho da se v naši deželi razširi Vork-
äirnko prašičjo pasmo velike ražčo. od-
dalo se bode dvojico omenjenih prašičev
pod sledecimi pogoji: l.Oddalo se bode
živali le v dvojicah, nikakor pa po-
samezne samce ali samice. 2. I^ročitev
se bode vrsila v Gorici pri c. kr. kme-
tijskem dru^tvu in njega odseku v Čet-
vinjanu. 3. Pri izročitvi se bode mo-
ralo plačati za vsako dvojico 30 kron
dru^tveni blagajnici. 4, Razdelitev se
bode določila so srečkanjem mtd pro-
silci. b. Prosilci se morajo zavezati :
m da ne pripuste živali k skoku pred 12
meseci starosti; h) da obdrže samca in
samico najmanj skozi 3 leta. od dneva
izročUve; '•! da ne pripuste samea k
skokn več kot dvpkrat na dan: </> da ne
tirjajo za vsak skok več kot 50 vinarjev
plačila. 6. hternu redilcu. kateri bode
dokazal. da je obdržal mrjasca čez tri
leta, po njega sposobnosti za skok, bode
se povrniio 15 kron. istotako kolikor je
predplačal za mrjasca. 7. V slučaju
da mrjasec postane nerabljiv za pleme,
brez zadolženja redilca. bode se temu
povrniio 5 kron za vsako leto nadalje-
vane reje, in sicer od dobe ko je postal
mrjasec nesposoben za pleme, naprej.
8. Redilec se mora zavezati, da se bode
strogo ravnal po zgoraj navedenih po-
Kojih. s tem da podpiše to pogodbo. —
Proänje se morajo vložiti pri c. kr. kme-
tijskem društvu v Gorici, v teku 25. ju-
nija 1903.
Tatvina v grški cerkvi v Trstu.
—    Zaradi   znane   tatvine   v   omenjeni
cerkvi, so bili   pred   tržaškimi   porotniki
Masutti, Tieni in Schwab.   Tatovi   so se
vedli pred sodiščem prav poetično    Dol-
žili so četrtega, ki jih je izdal. Masutti je
rekel:   „To ni postopanje   pravega   pri-
jatelja.   On   gre in   mi   ostanemo   kakor
Aida   in   Radames v   zadnjem   dejanju-'.
Tieni, ki se je spustil pri tatvini iz stolpa
po vrvi ter se pri tem na nod poškodoval,
je vzkliknil :   „0, moja mati!   l.lovek bi^
moral   imeti v žilah   kri  hijene ali leva
da bi svoje prijatelje na ta način   izdal
Mi trije smo žrtve  dolžnosti!"   Obsojen?
so bili Masutti   na 7 let,   Tieni nrt f> let
in Schwab na 6 let težke ječe.
Hrvatske ljudske  sole  v   Istri.
—  ltalijanska večina   v   istrskem   dežel-
nem   odboru   se  z vsemi   štirimi   brani
proti   vsaki   ustanovitvi   kake   hrvatske
sole, naj si bo ta   še   tako   potrebna.   V
deželnem   Šolskem   zakonu   za   Istro   je
namreč določeno, da mora   deželni   sol-
ski svet vsakokrat, predno ustanovi kako
šolo, vprašati za mnenje tudi deželni od-
bor. Ko se hoOe   ustanoviti  kaka   hrvat-
ska   ljudska   sola,   čakati   mora   deželni
šolski svet na odgovor*deželnega odhora
leta in leta in še le potem,  ko  je   dež.
šolski svet ponovno in  večkrat   celo   po
trikrat zahteval od deželnega odbora do-
tičen odgovor,  se   deželni   oddor   zgane,
a njegov odgovor je navadno negativen.
Tako je bilo tudi z ljudsko solo  pri   St.
Lovreču pri Labinju.   Deželni   odbor   je
namreč odlagal z odgovorom leto na leto,
a ko je koneöno vendarle odgovoril, bilo
je njegovo mnenje nasprotno ustanovitvi
omenjene sole. Ker je pa deželni   šolski
svet vkljub nasprotnemu mnenju  dežel-
nega odbora hrvatsko   ljudsko   šolo   pri
Št. Lovreču ustanovil   ter je za   dotično
mesto imenoval tudi učitelja,  se je   de-
Želni   odbor   branil   izplačevati   učitelju
plačo in se je sploh proti odredbi dežel-
nega šoldkega   sveta  pritožil pri  uprav-
nem sodisču. Deželni soiski svet pa seje
v tem slučaju osokolil in je nakazal uči-
telju pla<5o iz državnih   sredstev  za čas,
dokler ne  bode   reäena   ta   zadeva   pri
upravnem   sodiiču.   Zaradi   tega   hočejo
zdaj ltalijani kar iz kože skočiti.
vrfttiram. Potrkdl je na vrata in zaklical:
„Veličanstvo, odpriteM Nobenega odgo-
vora. „Odprite, Veiičanstvo", klical je
Petrov'c, „bolje je, da odprete, nego da
hi Vam razstrelili vrata z dinamitom".
Sedaj so se odprla vrata in bled kot
kreda stopil je ven kralj Alekaander brez
pokrivala, a sicer popolnoma napravljen.
S prosečim glasom je zajeeal: „dastniki.
ali ste mi nezveati ?u To so bile zadnje
njegove besede. Pod ätevilnimi streli se
je zgrudil, ker zarotniki niso imeli, da
reäijo sebe nobene druge poti. — Kraljica
Draga se je tresla; jokala je in upila:
^Gorje mi, gorje mi!** Bila je v spodnjem
krilu. Kot blazna je tekla k oknu ter
klieala na pornoc, od spodaj pa je nekdo
uslrelil in kraljiea se je zgrudila v ne-
zavest. Polkovnik Mašin jo je na to za-
bodel. Kordon 6. pešpolka se je na cesti
zaeel unukati. „Hitro tru|)la skozi okno!4
zaklical je polkovnik Mi sie Vrgli so trupla
škozi okno, v tem trenotku je pa zagr-
melo spodaj: „Zivto Karadjordjevic!' Za-
rotniki so pridobili mnogo, a za las
je manjkalo, da bi se naert izjalovit.
Srbski list pravi, da mu to sporoča oseba,
ki se je udeleiila zarote in je bila pri
nastopu častnikov navzoča.
Ni res, da bi bili zarubili premo-
ženje kraljičinih sester. Povrnile so se
jim celo dragocenosti, katere je vzela
polieija, ko se je delal invontar in ki se
cenijo  na kakih 30.000 frankov.
.Times" obžaluje. da Avstrija v če-
trtek ni udrla v Beligrad. Vsa tlvropa bi
ta korak odobravala (?).
Dop is i.
Iz Goriee. — V Gorici  se   name-
rava   napraviti   mehaniena   pr^arna   na
ime tvrdke Aüilio Dürtles & Comp.  Pri-
znavamo korist in ugodnost   mehaničnih
pekarn v krajih, kjer število prebivalstva
in   dejanske  razmere   isto   opravičujejo.
Nikakor pa ni potreba za napravo   take
pekarne v Gorici.   Izdelki goriäkih dose-
danjih pekarn so na najboljäem glasu in
lahko tekmujejo na daleč okoli z vsako-
vrstnimi pekarskimi   izdelki. — V Gorici
je sedaj 32 pekovskih mojstrov, ki imajo
33 peči v delu in še 8 peči na razpolago,
torej   vsega 41 peči.   Vsi mojstri   skupaj
imajo 41 prodajalnic za kruh na različnih
krajih   mesta, in  sicer   vsak   mojster za
«e, poleg tega pa je äe 9 podražnic. Vsi
skapaj  imajo 51 poročenih delavskih po-
močnikov, torej preživljajo takorekoč 51
družin   poleg   svojih,   skupaj  83  drožin.
Neporočenih pomočnikov imajo vsi skupaj
le 17 in 35   vajeneev.   Brezposelnih po-
močnikov ali le včasi najetih je navadno
okoli  20.  Plača  teh   delavcev je počrez
17 K 40 v na teden   ali 2 K 481,, v na
dan.   Dva pomočnika   dobivata po 12 K,
dva po 14 K, dva po 15 K, tri pa 16 K,
večina pa po 20 K na teden, kar je pri-
merna ugodna  delavska   plača.   Vse pe-
karne izdelajo dejanski  počrez približno
952 /.</ kruha na dan, in sicer 1981 ., /.</
tinega belega in 7931 ;2 k<j navadnega be-
lega in turšičnega knha za približno ceno
2480 K na dan. Zmožni pa so se svojimi
delavni in pekarnami speči vsak dan do
2300 hf/ t.j. 460 Av/ belega finega in 1840
/.¦'/ navadnega belega in turšičnega kruha
za približni znesek 5750 K.
Te številke jasno govore, da mesto
Gorica se svojimi 24.000 prebivalci nera-
eunajoč vojaštva, ki se samo oskrbuje s
kruhom, je popolnoma založeno s potreb-
ščinarni finega in vsakdanjega kraha, in
da bi z napravo mehanične pekarne do-
segli le po eni strani, da pride ob za-
služek skoro stotina   družin malih obrt-
nikov in delavcev, ki so se dosedaj po-
äteno prezivljali, in ki so tudi deloma
priAli do nekega blagostanja v mestu.
Blagostanje m a I e g a o b r t n i k a
pa je merodajno za blagostanje
vsakega m e s t a, ne pa kopičenje
velikega kapitala v rokah pur
i m o v i t n i k o v.
Z napravo mehanične pekarne bi
se le preložil zaslužek, katerega ima sedaj
v rokah okoli 100 druJ.in, na tezek dnevni
zaslužek desetine delavcev z izkljucnim
dobičkom na korist tvrdke Attilio Hurtles
& Com p.
JMoramo pa povdarjati äe eno stran
tega vpraäanja. Mehanična pckarna so
namerava napraviti u ulici Trieste mod
stanovanji drugih hiA na nekem dvoriaču
v pritličju v ozkih, nizkih in vlažnih pro-
storih. Dvorisče in prostori pekarno lože
skoro ra m pod ravnijo tržaSke cestt\
tako da v sltičaju deževja ploha preplavlja
vse notranje prostore in vse skozi dvo-
riščno greznioo. Obrtna oblast je vsled
tega pri ogledu na lieu mesta ukazala,
da se morajo prostori, ki so določeni za
skladišee. opažiti z lesom ob steni ter se
morajo napraviti na tleh legarji, tako da
ne bode prihajala moka v zalogi v dotiko
s tlemi in steno. Prostori tudi niso zračni,
nimajo oken in so le 3 »< visoki. Prostori
so torej poleg tega, da so vlažni tudi
zaduhli, in ker je sosedno stanovanje
proti posestvu g. Ivana Strechel-a brez
odprtin, tudi ni možno pravilno zračenje.
Obžalovanja vredno je, da je obrtna
oblast, in to je naša mestna oblast, do-
volila napravo pekarne na takem kraju.
Vemo sieer, da so gg. Attilio Dürtles i.
dr. jako priljubljene osebe pri mestnem
magistratu in so bili vedno steber dose-
danjega slabega gospodarstva v mestu,
ali vendar nam neče iti v glavo, da se
je brez ozira na male obrtnike in sploh
na prebivalstvo v Gorici dovolila naprava
takega konkurenčnega mehaničnega pod-
jetja. Prepričan: ?"tio, da bodo naši pe-
kovski obrtniki konkurenčni boj sprejeli
z vso eneržijo, izboljšali kolikor mogoče
svoje izdelke, stregli točno in si ohranili
odjemalce, kakor so jih imeli dosedaj.
Apelujemo pa tudi na prebivalstvo. naj
se ne da prevariti z nizkimi cenami na-
meravanih novih izdelkov, imajoč pred
oČmi, da se mali obrtnik da po kapitalu
prav lahko ugonobiti, kedar pa je ugo-
nobljen, trpe v drugi vrsti odjemalci sami,
ker so potem izročeni na milost in ne-
miloät velikemu kapitalu.
Politični pregled.
Oeželnl zborl.
Govori se, da se zasedanje držav-
nega zbora gotovo odloži že 27. tega
meseca in da se deželni zbori le meseca
julija snidejo na kratko zasedanje.
Državnl zbor.
V torek in sredo se je bavila po-
slanaka zbornica z zakonskirn načrtom
glede nedeljskega počitka, ki je bil z
malimi spremembami vsprejet v vseh treh
branjih. Tako je posl. Heilinger predlagal,
da se doda paragrafu 12. dodatek. da se
določbe glöde nedeljskega počitka raz-
tegnejo tudi na krošnjarje. Potem je zbor-
nica razpravljala o zakonskem načrtu,
tičočem se lokalnih železnic. Razni go-
vorniki so se oglasili v prilog okrajem,
katere zastopajo. Mladočehi so v ti seji
stavili nujni predlog, da se z ozirom na
sedanjo ministersko krizo na Ogrskem,
posvetovanja v nagodbenem odseku za
toliko časa zaustavijo, dokler se ne reši
ministerska kriza. Listi poročajo, da ne
bodo   samo  Mladočehi,   marveč ž  njimi
i
tudi Ju^oslovani  obstruirali proti  prora-
Cunskemu provizoriju, in i'a bodo Jugo- ;
slovani svojo obstrukcijo nadaljevali tadi j
pri razpravah o nagodbi z Ogrsko. Jugo-
slovani ne bodo tega storili samo zato,
ker so sploh proti novi nagodbi, inarvoč
tudi zaradi tega, da pokažejo svojo ne-
voljo proti dr. Körberjn, zaradi njegovega
nastopanja proti njim v zadevi hrvatskih
dogodkov. Obstrukcija obstajala bode v
tem, da bodo kolikor Mladočehi tolikor
tudi Jugoslovani prihajali pred zbornico
z nujnimi raznovrstnimi predlogi.
Dvoletna vojnška ilužba.
Zakonski načrl gledč dvoletne službe
je že izdelan, a predložen bode avstrij-
skemu in ogrskemu parlamenlu äe le
tedaj, ko postanejo na O^rskem normaine
razmere. Po tem zakonskem načrtu uved«'
so dvoletna vojaška služba 5(5 lo cez
nekaj let. Da se uvede dvoletna služba
je pa noobhodno polrebno, da so poprej
zviša ätevilo  novincov.
Iz češkegn kluba.
Češki poslanec Klolat>, Baxa Czerny
in Choc so poslali mladoeeSkemu klubu
spomenico, v kateri naglašajo, da se je
nudila zopet prilika, da se pokaže vladi
in javnosti ceäka opozicijonalna misel.
Obenern pa prosijo, da naj jih mlado-
češki klub podpira pr nujnih prodlogih,
ki imajo obstrnkcijski namen in iz-
javljajo, da i oni hočejo njihove obstruk-
cijske predloge podpirati.
Ministerska krlza na Ogrskem.
Ministerska kriza na Ogrskem ne
bo tako hritro resena, kakor so nekateri
pričakovali. Gros Stefan Tisza, kateremu
je cesar naročil, da sestavi novo mini-
sterstvo, priäel je v četrtek na Dunaj in
je povedal cesarju, da ni mogel dobiti
nobenega ogrskega državnika, ki bi hot<>l
stopiti v novo ministerstvo pod pogoji,
katere jim je naznanil. Ako dovoli cesar,
da se nekateri pogoji spremenijo, se po-
vrne Tisza zopet v Budirnpešto in po-
skusil bode z nova svojo sreco. GljI
Stefan Tisza ni na glasu visoko izobra-
ženega moža ali pa celö spretnega stro-
kovnjaka bodisi v koji panogi državne
uprave, pač pa je grof Tisza na glasu
brezobzirnega moža in takega pot»*«bujejo
zdaj na Ogrskem.
Dogodki na Hrvatskem.
V sredo  17.  t. m.  se  je,   kakor je
hilo  že   naznanjeno,   otvorilo   züs(»danje
hrvatskega    sabora.    Opozicijonalni   po-
slanci so namreč med sejo   stavili   neki
nujni predlog, katerega je pa predsednik
koj zavrnil,   češ,  da se morajo   po   pra-
vilniku    nujni   predlogi   naznaniti   pred-
sedniätvu pred začetkom seje. Vsled tega
je nastal strašansk vihar.   Opozicijonalni
poslanei   začeli   so namreč   na ves  glas
vpiti, nekateri so imeli s seboj male tro-
bentice in so začeli na nje piskati, drugi
so razbijali  po  mizah.   Predsednik *se je
zastonj  trudil, da  bi   napravil   mir.   Po-
slanei    žugali   so   mu  s   pestmi   ter   ga
strašno  psovali.   Vladni   pristaüü   bili   so
mirni. Predsednik je bil prisiljen pretrgati
sejo za četrt ure. Ko je predsednik zopet
otvorii sejo in so  se  začeli   čitati   došli
spisi^ nastal je zopet vihar, ki je pa pri-
spel do viska, ko je  vstopil   ban  v dvo-
rano.   Vladni pristasi pozdravili so bana
z živio-klici, dočim so opozicijonalci vpili:
Napravite   mu vislice!   Še le   čez   dolgo
časa postalo je nekoliko   mirnejše, tako,
da so se mogli došli spisi prečitati.   Po-
sebno   je   razburilo   opozicijonalne   po-
slance to,  da so   bili  celo   v   saborskih
prosturih nastavljeni  or?>niki z   nasaje-
nimi   bodali.   Poslanei  so proti taki od-
redbi burno protestirali ter zahtevali, da
se odslranijo orožmki. Vladni pristasi ao
stavili predlog, naj se nvede stroga pre-
iskava glede dogodkov na Hrvatskem ter
da naj so krivei strogo kaznujejo. Opo-
zicijonalci so vsprejeli ta predlog z zviz-
ganjem in z razbijanjem miz. Opozicijo-
nalci so pa stavili predlog, s kateriw
predlagajo izvolitev odseka 11 članov,
ki naj sestavi spomenico na kralja, s
katero se ga prosi, da se ustavijo vsa
proiskovanja proti k-iveem na zadnjih
dogodkih na Hrvatskem ler da se po-
milostijo vsi oni, ki so bili zaradi teh
dogodkov že kazriovani.
Tudi v četrtek bila je saborova seja
Hkrnjno burna in hrupna. Poslopje, v
katorem zboruje sabor, bilo je popolnoma
obkoljeno od vojaAtva. V notranjih pro-
storih poslopju bilo je vso polno policaj<^v
in na hodnikih • bili so razvrščeni orož-
niki z nasajenimi bodali. Vsakdo, ki jo
hotel dobiti vstopnico na galerije, moral
jo povedati svoje ime in naznaniti, kaj
da je. Soja otvorila so je med slrašriim
hrupom. Čitanje zapisuika projänjo seje
dalo je povoda k novim burnim priz.oroin.
Poslanei so kričali, da zapisnik no odgo-
varja resnici.
Vse je žvižgalo, vse je kričalo, vso
j<> tolklo po mizah. Predsednik jo bil pri-
siljen umaknili zapisnik. Potem je prod-
aodnik Giurgjevic omenjal dogodke v Sr
biji ter jih. obžaloval. Pri vi priliki po-
skočili so po koncu, kakor jeden mož,
vsi opoz:".ijonalni poslanei hkratu in za-
čeli so vpiti: Živila Srbija, ki se je otrosla
tirana! Z'vio srbski narod! Doli z tirani!
Posl. Barčic zavpil je: Ziyili naäa bračo
Srbi. koji klic so ponovili navdu^eno
vsi ostali opozicijonalci. Posl. Krank je
odločno protestiral proti temu, "l.i se na-
hajajo v saboru poücaji in orožniki. Nh-
čelnik kluba opozicijonalcev, Bresztyenski,
ponovno predlaga spomenico na kralja,
v kateri naj se ga prosi, da bi se izpu-
stilo iz zaporov in jeö nad 2000 hrvatskih
državljanov, in da se pomilostijo tadi ono
osebe, ki so zbežale v ltalijo.
Sekcijski načelnik v naučnem od-
delku, napadel je opozicijonalco ter jih
razžalil. Vsled tega nastal je zopet veli-
kanski hrup. Klicali so Kleinu: Molči
prodanre! Doli z tiranom' Doli z Heder-
varyjem! Posl. Tužkan, dr. Mazuranic in
dr. Vinkovic prijemali so vladne kimovee
jako ostro. Zato pa je zahteval načelnik
kluba večina grof hlrdödy, da se ti trije
poslanei izključijo iz petnajstih sej. To je
opozicijonalce tako razkačilo, da so po-
stali kakor hesni. Kričali so, žvižgali in
tolkli z nogami po tleh, da je bilo strah
in groza. Nekateri poslanei razbili so
celö stolice in začeli metati posamezne
kose v predsednika. Ker ni mogel pred-
sednik napraviti miru, zaključil je sejo.
Po ti seji zbralo se je na tisoče
meäcanov na Jelačičevem trgu in na Ilici.
Ko so se prikazali oni trije poslanei, ki
so bili izključeni iz 15 sej, pozdravila jih
je množica z navduSenimi živio kliei. V
tem trenutku pa je prišel mimo tudi na-
čelnik kluba saborske večine, grol'Krdödy.
Ko ga je množica zagledala, začela je
vpiti: „Doli z izdajalci, doli s prodanci!"
Krdödy-ja so obkolili orožniki in policaji
in so ga spremljali do voza, odkoder jo
je naglo odkuril.
Potem se je množica podala pred
stanovanja raznih madjaronskih poslancev
ter iim pobila okna. Orožniki in policaji
niso mogli množice razgnati, zato je mo-
ralo poseči vmes vojaStvo. Včerajšnja
seja je bila istotako jako burna. Pred-
sednik jo je moral zaključiti, ker ni pu-
stila opozieijo govoriti madjaronskim po-
3lancem. Opozicijonalci so bana   straSno
Mirmidaj: Oprostite, moja ura
ne spada v botaniko, — ni navadna
čebula. (Vzame mu uro in jo obesi na
steno.)
Dirindaj: Sedaj postajam pa vže
nervozen. —
Mirmidaj: Jaz tudi.
Dirindaj:   Kakor   besen   dirjam
na   postajo,   sedem   v   brzovlak   (vzame
škarje za papir in gestikulira ž njim) in
prisopiharn   domov   najbrž   v  svojo  ne-
srečo___(Škarje se mu zasade v raizo.)
Mirmidaj: Dovolite, gospod, vi
mi pokvarite vso mobilijo! —
Dirindaj: Oprostite, prosim! Raz-
burjen sem tako, — sanjalo se mi je
namreč mej potom — —
Mirmidaj: (V divji resignaeiji.)
Za božjo voljo, pustite sanje in potujte
dalje!
Dirindaj: Dobro! — Priaopihana
torej semkaj, — ena  r ra je od   tega —
Mirmidaj:   (v.;dahne.)  Ena ura,
— pa kakänal!
Dirindaj: Pridem pred avoje ata-
novanjo z veselo zavestjo, da born kmalu
v svojem dražinskem krogu. Pričnem
trkati, in trkam — trkam —¦ (Vdari besno
ob mizo.)
Mirmidaj: (prime ga za roko.)
Drago mi je, žal da, vže znano. (Vstane.)
Vaše pripovedovanje me je jako zabavalo.
Bilo je tako zanimivo, da sem bil ves
čas, kakor na trnju....
Dirindaj: Zakaj mi niso odprli?
— Ali ni moje žene doma? — če je ni
doma, gotovo ni dobila mojega pisma;
če je pa doma in noče — — — o Iju-
boBumnostll —
Mirmidaj: (leže zopet v posteljo.)
Sedaj pa malo počivajva, ker jutri ob
devetih moram biti v uradu. (Odmor.)
Dirindaj: (išče svršnik in se pri
tem uehote obrne proti oknu.) Skandal!
Mirmidaj: (plane kviäku.) Kaj pa
je vže zopet?
Dirindaj: Luč je pri njej!
Mirraidaj: Kje? (Vstane.)
Dirindaj: In neka senca.
Mirmidaj; Senca ni neyarna. —
Dirindaj: Senci se objemata.
Strašno, škandalozno! — Ah, gorje mi!
Zraka, zraka, — jaz umrjen! (0mahne v
naslonjač.) Vode, vode, kozarec vode!
Mirmidaj: (ponudi mu v naglici
nočno lampico,) Tu je voda.
Dirindaj: (požre enkrat in začne
kasljati in hrkati.) Vsi elernenti, gospod,
vi ste prismuknjeni, to je petrolej! -
(Vrže lampo ob tla.) Dajte mi orožja: kak
meč, handžar, puäko, top ali vsaj kak
kamon! (Sname žepno uro sö stene,
. odpre okno in jo zabrusi v okno ostran
ulice.   Čujo se žvenketanje razbite šipe.)
Mirrnidaj: Kaj ste pa vrgli tje ?
(Pogleda na steno.)
Dirindaj: Sam ne vem! — Smrt,
nezvesti kači, — smrt!
Mirmidaj: (zgrabi ga za roko.)
Kaj, — smrt! — To je bila moja ura. —
Dirindaj: Da. umreti mora
umreti — — —
Mirmidaj: Saj je vže — moja
ura, gotovo ae je razletela na kosoe.
Dirindaj: A tudi mojo sree je v
koseih!
Mirmidaj: Takoj dajte mi uro
nazaj!
Dirindaj: Gospod, povem vam,
doživeli boste nekaj nezaslišanega! (Hiti
proti vratom.)
Mirmidaj: Kje je moja ura ?
Diri n d aj: Tu imate mojo.
Mirmidaj: Ta ni moja.
Dirindaj: Moje maščevanje zah-
tova žrtev. — Kri mora teči! —
Mirraidaj: (vzame kljuö glavnih
vrat z mize.) Da bi le moja ne. — Tu,
prosim, imate ključ. — Toda pojdite,
odrinite, odlazite z Bogom! — —
Dirindaj: (žuga s ključem.) Čakaj,
zapeljivec!   — Eden   mora   obležati:   ali
jaz,   ali ti-----------(Zdirja  skozi   vrata
po stopnicah.)
Mirmidaj: (sveti.) Glejte, da ne
padete! (Čuje se velik ropot.) Pazite
vendar, pazite!
(Konec pride.)
..JaniJS" vzajemna zatarovalro za življeuje  in reote na Dunaju.
Podru/uin:                                           .Ventura:
Trst, Corsia Stadion 16.             Goriea, SemeniŠke uliee 3.
Posnetek:
Stanje zavarovanj s 1. Jan.   190*2 :UU»i9 pulir K   102.275.;*);") »\S(; ^lavnicc
Doluxlki l.nittü (kusmatil     .     .    .     N.70i>    „      ..     19.001'082-li7
tifitoiči>ti).....«.Ma   ,.    ,.      i5^8i;.(i2r)-;>2
:M;mjt> veije za  I. 1902.    .     .    .    iS.(U2    ,.      „   118/20:2.180'IS
1/daiki.........ti.089     ,.      ,.     1*^07.Of>tW{7
kon.rno stnnjo  ill.  d.v.   h»02.       -5--J.f»7K     ,.     ..    IO'h.2r>:>.12:V8l
| Teodor Slabanja,
I            srebrar,
I    v Gorici, ulica Moreli 12,
I  priporoea precast, dnhovščini za
izdelovanje   cerkvenih   posod   in
'  orodja.   Pripravo cerkveneca   o-
I  rodja   olajšuje   revnim   cerkvam
s tern, da daje  tadi   na   obroke.
I  Obroke si pa preč. p. n.   gospod
I  naročovalec   sam   lahko   določi.
Leop. Reja,
gostilničar Pri Golobir
na voglu ulioe Morelli
Priporoča pristna briska be-
la in črna vina. — Izborna
kuhinja postreže o vsakem
času z okusnimi mrzlimi in
gorkimi jedUi.
Zastopstvo za prodajo pra-
vega ljubljarcskega kislega
Äelja v zabojih od25 do 50 kg.
Za mnogobrojon obisk se pri-
poroča slav.  občinstvu   v   mestu
in na dozeli.
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 (;ORI('A  Via Giardino 8
nrinnrns'H
pristna    bela   ,
in črna   vina   /
iz   wipavskih,   '
furlanskih,
britkih, dal-
matinskih in
isterskih v i ¦
nooradov.
iJostavija na dom in razposilja po želoz-
.lici na vsi> krajc avstro-cgcrske mnnarhije T
sodih od  66   litrov   naprrj.   Na  zahtovo   poiilja
tudi uzurcr.
Ccne zmerne. Fostreiba  poitena.
Naznanilo.
Vdano podpisani naa-
natija p. n. obcinstvu, da
je prvvacl staro, vsetn do
bra anano gostihto
„Pritrehkronah"
v   Gorici,  Go'sposka ulica
št.  12, katcro jv po ttajuo-
vi'j'si/t   sahtcvah popolno
ma prenovil.
Toci   rasttovrsttta   do-
rn a ca   in  ptuja   vina   ter
Pilaensko  in Dreher jevo
\ pivo. Izborna kuhinja, toc-
\ na postrezba po amernih
[ cenah.
I Za mnogobrojno obi-
l skovanje priporoča se a
[ I'sent spoštovanjem
[        F. Baumgarten.
E                      gostilničar.
Tomaž Huala,
trgovec z lončarskimi, por-
celanskimi in steklarskimi
izdelki, v Gorici naTravniku
h. štev. 8, (prej Weidlich)
se pripuroča sl. občinstvii v nie-
Htii in na (le/eli y, za^otovilom
to ("lie in Holidue pustrežbc, upi-
raje se na svoje ohiliu» znaiijc
v tij stroki kot Tculetni utlu/.
txMit'c v tr^ovinah gg. Sturli
in Monari na Travniku.
Vse po najnizjih ceaah!!
Nova zaloga pristnih vin.
Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via della Croce) štev. 4,
priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo
zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja
na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov
naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. — Postrežba
poštena in točna.
\                     PRVA ZALOGA
*      cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
i                     Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
f             Dobi so bogata izbira pinnd, dalmalik, pluvial, humeral, rokctov
•    kv;ulr;itov, kolarjev l.co, prsnikov,  uiisalov, brcvirjev,  rilualov, diuruov  in
y    ncšlcvilno nabožiiih različuo fiiio vozauili knjiji, svoC'iiikov, križov, svclilnic,
kolihov, ciborjev se srobruo kupo.
\             Jediua zalog-a za colo Primorjo  kipov o  vsakovrslni vclikosti
:    in kvaliteti, uuiohiisko delo v roinaiiskc.n kartomi,  priporocljivih  posebno
1    za vlazne ccrkve.
;              Zaloga svoč  iz čistoga  čobclnoga  voska   kakor  tudi   mcsano
\    sxtl'C I. in II. vrste,  podi^b, vonrov, kri/C-ov in svctitij vsakovrslnili.
Lastna izdelovalnica palm   iz   uiiieluih   cvellir   in vsakovrstnih
1    drug'ih del spadajocih k bo^oi'astju, izvrsijo so vczeuja (nrami) najfincjsa
za zastnve, prcgrinjala i. dr.
Popravlja  so vsakovrstno   stvari za cono, —          --        __.=
= pri Kojej jo izključona vsaka konkuronca.
[                                Naročitvc sc izvršijo lonio in hitro.
I            WF"   Ob ncdcljah in praznikih jc prodajalnicn zaprta.  "^Bf
.            Z üdlifnim spoStovanjom                          AntQn j_ Vogrič_
sc odda pod zelo ugoduimi poqoji
cnouadstropiia hiša z vrtom ob §em-
pcterski ccsti v St. Petru pri (Joriei.
JNsataixcncjc se poizve pri ta-
mošmem Suparcstvu.
Deželno-kmetijsko
izsolana oseba.
Samec, rodom Slovenec, zmoien treli
dezelnih jezikov. želi si kakoršnekolislužbe
najraje v mestu ali pa na deželi.
Ponudbe je poslati na upravništvo na-
šega lista.
Jakob Miklus,
tr^ovpc z lesoin in oprko, zaln^a
vsakovrstnt'^a tr-lc^a in mehko^a
koroskoj,'H in kranjskOKH Icsa ter
poliistva, rakcv (trug), vinskih po-
sod, stiskalnicc za vino in smJjp
vsako volikosti
v Pevmi,
za Soškm mostom, p. Goriea,
priporoča p. n. občinstvu svojo
bogato zalogo, ter n;i novo olvor-
jenn
podružnico
na vorIu pri^odši od SoSkei»a
mosta proti Gorici v hiAi %. Ko-
parjji h. št. 42.
V delavnici se izdclujnjo vsa
v sodarsko in ko'arsko stroko
spmlajoča dela, in postre?,i)H /.
losom po  najnižji ceni.
Ivan Schindler. Dunaj HU.. Erdbergstrasse 12.
posilja 7TA" veliko let dobro znaii€k
Htroj(k vsukc vrnte za |>olj«MlHst vo.
Mline ZH sadje in ^rodzje, stiskalnico za sadje in
grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za
sono, mlatilnicc, villc, trijerjf, čistilnico za žito, lu-
ščilnic:<3 za koruzo, slamore^nico, stroj za rezanje
repc, inline za golanje, kotie za kuhanje klaj^, se-
salke za vndnjake in »,'nojnice, vodovode, žel. cevi itd.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah!  Havno   tako   vse   priprave za  kletarstvo:
medene   pipo,   sesalke za vino, Rumijpvf1! in konop-
Ijono cevi, gurnijevo ploeo,   strnj   za   točenje    piva,
i škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za  izde-
¦ lovanjft aodovke in  penecih   vin,   mline   za  disavo,
^ kavo itd.; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za
živino, tehtnice na drojj,   steberske tehtnice, narniz-
ne   tehnice,   de< imalne tehtnice;   želežno pohi^tvo,
železne bla^ajne, ^ivalno stroje vseh sestav,   orodja
in stroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače,  kle-
parje, sedlarje pleskarje itd.
Vse z veclehtim jamstvom!
' Po najnpstuejših pličilnih popjih, liäi na obroke!
Ccniki / vc(V| kot -KM) sllkami hrczpla^no.
. Prekupcem   in agentom  posebne prednosti!
JDopisuje se tudi v slovenskem |cziku.
Piše naj se naravnost:
Dunaj III7/ Erdbergstrasse Stev. 12.
„Krojaška##
###zadru(]a":
Gorica,
(«osposku ulica št. 7.
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega
blaga za spomiadansko in letno sezono,
kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist,
8atin, lefir, svilo za prati, Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po v8aFxi ceni in veliki izberi. — Nada-
jje ima bogato zalogo platna, Chif-
rona in prtenine, hlačevine, volnene
odejev kovtrov, bombaievine, žepnih rut,
robeev, ovratnikov, naprsnikovjin raznih
drobnin.
rreprogo, ^agriiijahi in po-
^riiijala to volne In bomba-
Ževilie. — Tudi se še niiznjanja
slavnemu ubčinslvu, da so raz-
pro<la vne od prejšnjiii
Hezon KaoHtalo Ma«;o po<l
IumIiio ceno.
mr Na zahtevo stranke
posiljajo se uzorci poštnine
prosti hitro in točno. "«¦
Konečno Me liaxiianja
Hlavnemu ob^iiintvu, da
ho cene tudi vneuiu no-
veiiiu blagu tako nizke,
da   He   ni   bati  nikate
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj se nucli rojukom v mestu
in na deželi prilika za pošteno
in solidno postrežbo!
Št. 49.                                        VGorici, v sol.oto dne 20. jimija 1903.                               Letnik V.
'¦'li:ij;i vsn1 Ti'll in Holtohi ol>
11. hi i |iii'il|iii|ilni' /;i ini'slo tcr ul, ,'i. ui i
|'i!|). /;i (li'/i-lo Ako p.'idc n.t l:i dn;v;i
pra/.nik i/.itlc <l:ui pn-j nd l> /.vnvr. Slam1
po pošti pri'ji'inaii all   v   (iurici  n;i dom
pOŠiljllll    CI'lulf'llK» H    \,   pojjt'tllO    i   K   ill
iVlrticlno 2 K.  I'ntil.ij.-i sc v (Jitrici v t<>-
liiiki'iriii'tn S c h w a r /   v  Šulskid  ulkali.
,1 »• I I »• is i t i.   v  Nunskili  tilirah in  I-1'
b ii. ii  n;i Vcnliji'vcm lckali.ščii p(> 8 viu.
irUiilbA
(Vimmtiw Jz<lnnj>.)
Ireiliiišt\u in ujirnvnifttio  s«*
nahajala   v   «\nroiln i   tiakarni»,
ulira Vt-tluriiu  Ii.  -51. 9.
I)opise je hasloviti na urodniAtvo,
oflahi' in nariK'iihid pa na upravniitvo
»(innre«. Ogla-ii ?,.• raeunijo po pHit-
vrstah in sicer ako «**• tiskujo 1-krat po
12 vm,, 2 krat po 10 vin., B-krat po
8 vin. Ako st- v»*čkrat tiskajo. ra^u-
nijo Bf po popoiibi.
Izdajalelj iii odgovorni urcdnik Josip MaruSu:.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marusie).
Peterl.,kraljsrbski.
Srbija   iiim   loiej   zopet   iiovo^a
kralja.  Vnuk je to oncga Karadjordje
vica.  katcrega  imcniijcjo   Srbi   osvobodi
teljom Srbov izpod tur.Ako^a janna.
I'a  kakor   Knradjordjevici.   tako   so
m(%  borili   ludi Obh'iiovici za svobodo svo-
jcgu  naroda :   :ato  pa ho sc borili potonici
prvih  in  dnigih vedno   za   prvenslvo   in
has zato je ludi zgodovina .srb.skf-^a   na
roila jako žalostna,  ker  it1 ta  boj za pr-
ven.slvo   nei/.rercno škodoval razvoju srb-
ske dr/ave   kolikor   v    inoralnp/ii,   toliko
ludi  v g.iiolnem oziru.  Poleg U.'^a   pa so
zadnji  Obrenovui   popolnonm   degeneri-
rali in srbska država slala je ze ob robu
propoda.   I>a se pa reM  ves arbski narod,
pravijo, da je bilo   ncobhodno   potrcbno
sloriti  to,  kar sc je izvr.silo   zadnje   dni.
To pa pravijo vsi   oni,   ki   bi   radi   vsaj
nekohko  olepšali grozodejstva, s kalerimi
sc tul"t"O srce nikakor  no more sprijaz-
nili. I'a kar je  storjeno,   je   storjeno   in
prcd  Icni  dejstvom stoji  zdaj   vcs   srbski
narod, v.si    njegovi   prijalclji   in   ujcguvi
sovrazniki,  in   pred   tern   dcj.slvorn   stoji
tudi  nuvi  srbski kralj  IVter I., o katcrcui
/.alrjujejo,  da ni eisto   nič   kriv   na lern,
kar se je zgodilo   v Belemgradu   v   noči
cd   10. na   11. dan junija I. I.   /a  dancs
nain nc preostaje drugega.   nego   verjeti
takim zalnlilvarn lor k  vecjemu   še   pri-
slaviti, da Bog daj, da   bi   b;le   take   tr-
dilve resnienc, kajti lc   pod  tern pogojem
bi zamogel   vsakdo   z    navdusenjcin   po-
zdraviti nove^a kralja ler pričakovali od
nj<\i,ra za   nesrečno   Srbijo   plodonosne^a
delovanja,  na katero bi  rosil  tudi blatfo-
slov z neba. Hc»disi   leniu   pa   kakorkoli,
tu jc in ostane gotovo,   da tudi   novemu
kralj ii ni  pCiuta pot, po  kateri bo moral
boditi, a cvetjcm, niarvec  da   se   nahaju
n:i nji vse polno tinja,  katero hc bo dalo
udpravili le polaj,ronia  in z   velikim   tru-
dorn. Novi  kralj Peter I. se nahaja v taki
dobi svojej^'a življenja, v  kateri je ciove-
ški znac'-aj  popolnonm že dozorel do sta!-
nosti ter ni pri njern nobena spreiiH^nba
več mogoea in  o   njern   se   pripoveduje,
da je jako resen, tresen in previden ter
objeilnerii    ludi   blag Olovek.   Ako   so pa
v njem poosobljene   vso   zgoraj   naštete
lastnosti, in ako je poleg lef,'a res, da je
visoko izobražen,   poteni   bi   bilo v res-
iiici   pricakovati,   da   nastopi   za   Srbijo
pod njegovo   vlado   srečnejša   doba,   ler
da zavladala   v   nji   jedenkral   vendarle
morose notvanji mir in  red.
Srbija jo jako rodovitna dežela in
.ma v Hpbi vne, poj^ojc, ki jo, parnetno iz-
kori.^reni, labko dovedejo do blatjostanja.
Nepreslani dosedanji notranji nemiri in
skrajno zan<!inarj(!na uprava bili ho krivi,
da hc jc Srbija nabajala zadnje č-asc v
Hkrajno neuijodnili gospodarskib razinc- :
rab, a da hc je po nji sirila nemorala,
ki bi kmalu okužila ve.s srbski narod.
Zaradi tc^'a bode pa moral novi kralj
Ii;iJPr(lJ K'l(idati na to, da popolnorna pre-
uredi nolranjo srbsko upravo. da po
t boljsa «ospodarske. razmere tcr da wkusi
v Hrbskern narodu zopet oživeli moralni
cMit, ki je prva podlaga vsakemu na-
predku. Srbsko ljudslvo udalo sc jc zad-
nji Oas preveo !cnrbi. Hilo je skrajno
indolrntno in vsled tc«:a tudi apatično.
Nal'^'a novemu kralju bode torej. da
oživi v srbskem ljudstvu zopet vcscljc
do dcla. da je obudi popolnorna k no-
vemu življenju Ni dvoma, da se nahaja
v Srbiji še vedno nino^o rnož. katere
preveva resnirna in nesebična ljubezen
do dornovine in ki so tudi vsestransko
izoltrazeni. tako. da bode našel v njih
novi kralj v vseh panogah dr.>.avne
upravc vrle poma^ac-e in svetovalce.
Novi kralj naj se oklene takih mož brcz
rHzlike na to, h kateri strnnki so oni do
zdaj pripadali in ne ylede ia to, aii so
bili oni bolj naklonjeni Obrenovieem ali
pa Karadjordjevi'-pm. Ako so to pravi in
' čisti rodoljubi in se bodo prepričali. da
, je novpmu kralju le na tern Ipžpčp. da
, osreci srbski narod, pozabili bodo radi
na preteklost ter z navduJenjem delali
na to. da spravijo Srbijo /.opet na krepke
n(»K'(' tPr da ji pridobe u^'led pred znna-
njim svelom.
Glede   zurwtnje   polilike   pa   ^ledati
bo treba na to, da bode   srbska politika
ohjednem   tudi   slovanska   politika.   Naj-
ncsrecnej^H politika v Srbiji  bi bila tista.
I  ki  bila  liütela iti na roko onim državam.
ki so Slovanom sovražne   in ki bi   rade
podjarmile tcr si o>vojile slovanske zem-
| ije, naj sc pa   te   nabajajo   kjerkoli.   na
! *everu ali pa tudi na juk'h.   I'osebno   se
namreč opaža in jo   tudi jako   znacilno,
kako se ilalijansko   ^asopisje   laska   no-
vemu kralju   ter   kako   vedno   povdarja
njojjovo sorodstvo z   italijansko   kraljev-
sko družino. Vsakdo kmalu spozna, kain
p(^s taco rnöli.
DoRodki v Maeedoniji stopili so
zadnji čas nekoliko v ozadje in to ravno
zaradi srbskih dogodkov, ki so se tako
nepričakovano in na tako grozovit način
zvr^ili. Ali do^'odki v Maeedoniji trajajo
se vedno in bodo trajali Se dol^o. dol^o
časa, ko se bo v Srbiji že ?se porninlo.
In kakor vse kaže. do^odkov v Macedo-
niji nc bo prej konec, doklcr ne pose-
žejo vmes drut;o velcvlasti in dokler se
splob ne bode izpodilo Turka z balkan-
skih dežel. Ko se bo pa to z^odilo, de-
'ile si bodo plcn dru>;e države in o?!a-
sila ac bode takrat tudi Italija. Italija
ima pa strašen apctit tudi po nekaterih
~iovanskih pokrajirmh. Zato pa isre pov-
soil zaveznikov in stika po njih koder-
koli more. In takc^a zaveznika nadeja
se Italija. da so dobili tudi v osebi «rb-
^ke^a kralja FVtra 1., svaka njih kraljice
Helene. Nadejarno se pa, da se Italijani
v ti nadi jako motijo in da ne bode
nnvi srbski kralj nikdar 3el na roko onim.
ki bi stezali svoje roke po deželah. po
katerih bivajo Slovani, naj leže pa te
dezele kjerkoli in makar ob jadranskem
morju. Srbska vnanja politika mora biti
vedno slovanska. s take politiko koristila
bode Srbija sebi in drugim Slovanom,
dočim bi s protislovansko politiko ^ko-
dila druk'im Slovanom. a bi tudi sama
sebi pripravljala pot k poginu. 0 tern
mislimo. da je novi kralj srbski popol-
noma prepričan in da ?e jako varajo
oni.  ki o njem mislijo drugače.
Dogodki na Srbskem.
Humunski krali Karol. kijebil imeji-
t-elj 6. pešpolka srbskega, t. j. onega. ki je
pomagal. da se je izvršil grozen uraor
kralja Aleksandra in kraljice Drage, se
jp ti časti o'ipover'al.
Vse je radovedno. kaj bode počel
novi kralj z zarotniki. Anglija, Italija in
pa tudi Rnsija prieakujejo od nore^a
kralja za gotovo. da bode zarotnike kaz-
noval. Anglija je nameravala celo odpo-
klitati svojega zastopnika iz Beligrada
tcr pretrgati s Srbijo vsako diplomatično
?.vezo. Kakor smo povdarjali že na drugem
mestu. zatrjujejo skoro vsi lists, da ni
impl Peter Karadjordjevic z j.aroto nič
opraviti. in da ni o nji tudi nieesar vedel.
Koliko je resnice na teh trditvah, poka-
zala bode najbrže že bližnja prihodnost
in naj prej njegov nastop nasproti zarot-
nikom.
Novi kralj brzojavil je koj po svojem
imenovanju ruskemu carju, našemu ce-
sarju in italijanskemu kralju ter črno-
^orskemu knezu. Naznanil jim je, da
vsprejme izvolitev ter jih prosi, da bi
vsprejeli naznanje njegovo izvolitev ter
mil sli na roke. Vsi so mu brzojavno
odgovorili ter mu tudi cestitali na izvo-
litvi.
Brzojavka ruskega cesarja   novemu
srbskemu kralju se glasi: ..Ker sem iz-
vedel, da sta Vas Hcnat in skupščina so-
glasno proklamirala kraljem, polagam
važnost na to, Vašemu Veličanstvu izra-
ziti žclje. katere gojim v blagor VaAe
osebc in Va3" domovinc. Naj v vsem,
kar bodete delali v blagor «vojega naroda,
\ras varuje Hop", 'la brzojavka je tako-
rekoc priznanje novega srbskega kralja
od strani Musije in postavlja na laž one,
ki so trdili, da je Peter Kara Ijordjevic
sprt z Hu«ijo.
Nekateri listi poročajo. da navdu-
senje o priliki izvolitve novega kralja v
Srbiji ni splo3no. in da se omejuje le na
rneslo Beligrad in 5e tu da ni navduSenje
odkritosrčno. Listi poročajo celo, da je
v Kragujevcu vojaštvo udrlo v arsenal
in odneslo orožje in strelivo. katero je
lazdelilo med narod. Vojaki in civilisti
so prirejali ^emonstracije ter vsklikali:
..Zivela «voLodna Srbija' Živpla repn-
blika!"' V nekaterih krajih da je došlo do
krvavih spopadov. Berolinska „Wossische
Zeitung4 trdi. da je bilo v oni usodepolni
noči v Beligradu več oseb ubitih. nego
trdijo osicijelna poročila. Pred konakorn
da je namrpč- došlo do spopada med
vojaštvom in orožništvom in da je na
obeh straneh padlo kakih 30 mož.
V Genfa so praznovali v raski cer-
kvi izvolitev Petra Karadjordjeviča srb-
skim kraljem s cerkveno slovesnostjo,
pri kateri se je pela zahvalna pesem.
Novi kralj pripeljal se je v cprkev v
nnvadnem fijakarskem vozu. Slovesnosti
so se ndeležili vsi v Genfu stanujoči Rusi
in Srbi. Višji duhovnik pričakoval je
kralja pri cerkvenih vratih in ga pokro-
pil z blagoslovljeno vodo. Na to je kralj
po'jnbii križ. Proti koncu je dahovnik
blagoslovil kralja. ki je klečal na tleh.
Ordonančni častniki so že dospeli
v Genf ter pričeli opravljati svojo službo
pri kralju. Kralj odpotuje iz Genfa v
pondeljek in dospe v Beligrad v sredo
popoludne. Na Dunaja se kralj prav nič
ne ustavi.
Neki zagrebški srbski list piše o
umorih v konatu sledeče: V konaku so
castniki kralja dve uri zaman iskali. ker
jih je adjutant Petrovie nalašč napauno
vodii Zarotniki so imeli le en polk za-se.
Ta polk je napravil kordon okolu konakp.
Skoro je okolu 80 kralju zvest'h častnikov
z 200 možmi poskušalo prodreti skozi
kordon. Vojaki so postali razburjeni in
kričali : „Mi imamo tega .dovo'j!*4 „Mi
odkorakamo!'' Zarotnike je prevzel strah.
ker vsak eas se je bilo bati, da se načrt
izjalovi. Zarotniki so za slačaj izjalovlje-
nega načrta si obljubili, da se vsi asm.ie.
Ko so dve uri iskali kralja, obkolili so
Petrovica in mu dejali: „Ako n«m s:Jaj
ne poveš, kje je kralj, se ustrelimo, a
najprej ustrelimo tebe!*' — „Kaj hočete
s kraljem"?>l vprasal je Petrovic. — „Drir
siliti ga. da se odpove in ga potem pognati
preko Save", bil je odgovor. Petrovu- je
peljal nato   zarotnike k nekim   skrivnim
USTKK.
Nocoj jo pmv lep vecer!
\>N«'l<»i^i'a. — Pi'iretlil Soški.
(I)ah>.)
1) i i* i n d a j:   Ta čas je   prav   pri
meren,   in vi   mi   lahko   kaj   pametnega
Bvetujete. Mislite si torej — (Tolče zopet
ob posteljo.)
M i r m i d a j: (skoči iz postalje.)
Pravični Bog!
D i r i n d a j: Čemu ste zopet vstali?
Mirmidaj: (Proti občinstvu.) Kako
vprašanje! (Vzame suknjo in jo ogrne čez
nočni plašč, katerega je v temi oblekel.)
D i r i n d a j: Kaj pa počenjate z
mojim vzglavjern?
Mirmidaj: Meni je mraz! (Pri-
makne drug naslonjač k mizi. Oba sedeta,
Dirindaj v naslonjač zraven peči, Mirmidaj
pa na drugega. Mej obema je pisalna
miza.) Sedaj bodeva lahko imela prav
priietno noč. —
jo je bil Mirmidaj postavil na niizo, se
drugo sveco ter jo postavi poleg prve)
Pet sto kron bi dal, ako bi bil vže dan.
Mirmidaj: Jaz bi jih dal tisoö,
— če bi jih imel. (Vgasi eno svečo; v
tern se Dirindaj pripogne in vrže poleno
v peč.)
Dirindaj: Kakor sem vam vže
povedal, jt»z sem oženjen.
Mirmidaj: Tega mi sicer niste
še povedali; toda ne de niČ.
Dirindaj: Oženil sem se iz lju-
bezni. —
Mirmidaj: Imenilno, — iniere-
sanlno! — Dalje!
Dirindaj: Najina ljubezen je
gorela z najčistejšim plamenoni. (Prižge
zopet svečo.)
Mirmidaj: Verjamem; a je kmulu
vgasnila. (Vpihne svečo; v teni vrže Di-
rindaj drugo poleno v peč.) Kaj,še kurite?
_n ; -: — -i - :- r»_ i w__«j—*-f — »*—•
je prisegla, da vzame menp, edino mene.
—  Nekega dne stopim pred njenega očeta
in, — kratko   pa   dobro:   Špela  je   bila
moja žena, predno se je moj  konkurent
vrnil z daljšega potovanja.
Mirmidaj: Castitam!
Dirindaj: Toda konkurent se je
vrnil, in tedaj je pričel   vrag   svoj   pies.
—   lmateli vi sploh kak približen pojem
o ljubosumnosti? (Pograbi „hlapca-zajca'1,
da bi ga vrgel v peč.)
Mirmidaj: (pridrži mu roko ter
vzame „hlapca".) Oprostite, a tern si se-
^,üvam jaz Čevlje.
Dirindaj: Ljubosnmnost je nokaj
groznega. (Prime sveženj smodk in ho5e
ž njimi udariti ob mizo.)
Mirmidaj: (vzame mu smodke
in jih vtakne v ponočno suknjo. Nato si
obriše pot s čela.) Uuf!
Dirindaj: Kaj vam pa je ?
Dirindaj: Saj je gorko tukaj, —
kmalu boste suhi. —
Mirmidaj: Prosim, nadaljujte
vendar; kmalu bo dve čez polnoč.
Dirindaj:  Pred mesecem moral
sem odpotovati po opravkih, po-----------
toda to vam nič mar. —
Mirmidaj: Prav nič. — Presko-
čimo potovanje. —
Dirindaj: Saj res! — Nameraval
sem ostati z ddma vsaj dva messca, ker
sem pa poprej vse opravil, pisal sem ženi,
kedaj se vrnem. Pismo sem poslal na
pošto po služabniko, toda — (Vzame
nožič in se igra ž njim), čujte kako sem
nesrečen. —
Mirmidaj: (iztrga mu nožič iz
rok.) Kdor z noiem okoli hodi, z noženi
okoli pride! —
Dirindaj: Slažabnik je pozabil
pravočasno  oddati   pisrno (vzame Žepno
ˇraticam. Potrkal je na vrata in zaklical:
„Veličanstvo, odprite!*1 Nobenega odgo-
yora. „Odprite, Velie&nstvo", klieal je
Petrovic, „bolja je, da odprete, net*o du
hi Vam razstrelili vrata z dinamitom".
Sedaj *o so odprla vrata in bled kot
kreda stopil je ven kralj Aleksander brez
pokrivala, a sicer popolnoma napravljen.
S prosečim glasom je zaječal: „Častniki,
ali ate mi nezvesti V* To so bile zadnje
njegove besede. Tod številnimi streli se
je zgrudil, ker zarotniki niso imelt. da
resijo sebe nobene druge poti. — Kraljica
Draga se je ires!a; jokala je in upila: i
„Gorje mi, gorje mi!" Bilajev spodnjem j
krilu. Kot blazna je tekia k oknu tor
klicala na p<jmoL, od spodaj pa je nekdo
ustrelil in kraljica se je zgrudila v ne-
za?est. Polkovnik Masin jo je na to za-
bodel. Kordon 6. peSpolka se je na cesti
zauel umikati. ,.Hitro trupla skozi okno!''
zaklical je polkovnik Mi Sir Vrgli so trupla
skozi okno, v tern trenotku je pa zagr-
melo spodaj: „Zivio Karadjordjevu!'" Za-
rotniki so pridobili mnogo, a za las
je manjkalo, da bi se nncrt izjalovil.
Srbski list pravi, da mu to sporoea oseba,
ki se je udeležila zarote in je bila pri
nastopu častnikov navzoča.
Ni res, da bi bili zarubili premo-
ženje kraljičinih sester. Povrnile so se
jim celo dragocenosti, katere je vzela
polieija. ko se je delal inventar in ki se
cenijo na kakih  30.000 frankov.
, Times" obžalujp, da Avstrija v Če-
trtek ui udrla v Beligrad. Vsa Evropa bi
ta korak odobravala (?).
D o p isi.
I/ (iorice. — V Gorici  se  name-
rava   napraviti    mehanicna   pekarna   na
inie tvrdke Attilio Dorfles & Comp.   Pri-
znavamo korist  in ugodnost   mehaničnih
pekarn v krajih, kjer število prebivalstva
in   dejanske   razmere   isto   opravičujejo.
Nikakor pa ni potreba za napravo   take
pekarne v Gorici.   Izdelki goriških dose-
danjih pekarn so na najboljšem glasu in
lahko tekmujejo  na daleč okoli z vsako-
vrstnimi pekarskimi   izdelki. — V Gorici
je sedaj 32 pekovskih mojstrov, ki imajo
33 peči v delu in še 8 peči na razpolago,
torej  vsega 41  peči.   Vsi mojstri  skapaj
imajo 41 prodajalnic za kruh na različnih
krajih   mesta, in   sicer   vsak   mojster za
se, poleg tega pa je še 9 podražnic. Vsi
skupaj imajo 51 poročenih delavskih  po-
močnikov, torej  preživljajo takorekoč 51
družin   poleg   svojih,   skupaj  83  družin.
Neporočenih pomočnikov imajo vsi skupaj
le 17 in 35  vajencev.   Brezposelnih  po-
močnikov ali le včasi najetih je navadno
okoli 20.   Plača   teh   delavcev je počrez
17 K 40 v na teden   ali 2 K 48'.., v  na
dan.  wva pomočnika   dobivata po 12 K,
dva po 14 K, dva po 15 K, tri pa 16 K,
večina pa po 20 K na teden, kar je pri-
merna ugodna   delavska  plača.   Vse  pe-
karne izdelajo dejanski  počrez približno
952 /.</ kruha na dan, in sicer 198V 2 %
finega belega in 7931 ., /.7/ navadnega be-
lega in turšičnega kuha za približno ceno
2480 K na dan. Zmožni pa so se svojimi
delavm in ppkarnami speči vsak dan do
2300 hj t. j. 460 /.7/ belega finega in 1840
/.7/ navadnega belega in tnršičnega kruha
za približni znesek 5750 K.
Te številke jasno govore, da mesto
Gorica se svojimi 24.000 prebivalci nera-
čunajoč vojaštva, ki se samo oskrbuje s
kruhom, je popolnoma založeno s potreb-
ščinarni finega in vsakdanjega kroha, in
da bi z napravo mehanične pekarne do-
segli le po eni strani, da pride ob za-
slažek skoro stotina   družin  malih obrt-
nikov in delavcev, ki so se dosedaj po-
Ateno preživljali, in ki so tudi deloma
priäli do nekega blagostanja v mestu.
H I a g 0 s t a n j e in a 1 e g a o b r t n i k a
paje merodajno za blagostanje
v s a k e g a m e s t a. n e pa k o p i ö e n j e
v e 1 i k e g a k a p i t a I a v rokah par
i m 0 v i t n i k o v.
Z napravo mehanične pekarno bi
se le preložil zaslužek, katerega ima sedaj
v rokah okoli 100 družin, na teiek dnevni
zaslužek desetine delavcev z izkljnčnim
dobičkom na korist tvrdke Attilio Dorlles
& Comp.
Moramo pa povdarjati Se eno stran
tega vprasanJH. Mehaniena pekarna se
namerava napraviti a ulici Trieste med
stanovanji drugih his" na nekem dvorišču
v pritlicju v ozkih, nizkih in vlažnih pro-
storih. Dvorišče in prostori pekarne leže
skoro 1 3 in pod ravnijo tržaške ceste,
tako da v slnčaju deževja ploha preplavlja
vse notranje prostore in vse skozi dvo-
rižčno greznico. Obrlua oblast je vsled
tega pri ogledu na lieu mesta ukazala,
da se morajo prostori, ki so določeni za
skladisče, opažiti z lesom ob steni ter se
morajo napraviti na tleh legarji, tako da
ne bode prihajala moka v zalugi v dotiko
s tlemi in steno. Prostori tudi niso zračni,
nimajo oken in so le 3 >n visoki. Prostori
so torej poleg tega, da so vlažni tudi
zadiihli, in ker je sosedno stanovanje
proli posestvu g. Ivana Strech !-a brez
odprtin, tadi ni možno pravilno zračenje.
Obžalovania vredno je. da je obrtna
oblast, in to je nasa mestna oblast, do-
volila napravo pekarne na takem kraju.
Vemo sicer, da so gg. Attilio Dörtles i.
dr. jako priljubljene osebe pri mestnem
magistratu in so bili veino steber dose-
danjega slabega gospodarstva v mestu,
ali vendar nam neče iti v glavo, da se
je brez ozira na male obrtnike in sploh
na prebivalstvo v Gorici dovolila naprava
takega konkurenčnega mehaničnega pod-
jetja. Prepricani smo, da bodo naši pe-
kovski obrtniki konkurenčni boj sprejeli
z vso eneržijo, izboljšali kolikor mogoče
svoje izdelke, stregli točno in si ohranili
odjemalce, kakor so jih imeli dosedaj.
Apelojemo pa tudi na prebivalstvo, naj
se ne da prevariti z nizkimi cenami na-
meravanih novih izdelkov, imajoč pred
očmi, da se mali obrtnik da po kapitalu
prav lahko ugonobiti, kedar pa je ugo-
nobljen, trpe v drugi vrsti odjemalci sami,
ker so potem izročeni na milost in ne-
inilost velikemu kapitalu.
Politiöni pregled.
Deželnl zbori.
Govori se, da se  zasedanje   držav-
nega  zbora   gotovo   odloži   že   27.   tega
meseca in dt« se deželni zbori že meseca
jnlija snidejo na kratko zasedanje.
Državni zbor.
V torek in sredo se je bavila po-
slanska zbornica z zakonskim načrtom
glede nedeljskega počitka, ki je bil z
malimi spremembami vsprejet v vseh troh
branjih. Tako je posl. Heilinger predlagal,
da se doda paragrafu 12. dodatek, da se
določbe glede nedeljskega počitka raz-
tegnejo tudi na kroänjarje. Potem je zbor-
nica razpravljala o zakonskem načrtu,
tičočem se lokalnih železnic. Razni go-
vomiki so se oglasili v prilog okrajem,
katere zastopajo. Mladočehi so v ti seji
stavili nujni predlog, da se z ozirom na
sedanjo ministersko krizo na Ogrskem,
posvetovanja v nagodbenem odseku za
toliko časa zaustavijo, dokler se ne reši
ministerska kriza. Listi poročajo, da ne
bodo  sarao   Mladočehi,   marveč ž njimi
t
tudi Jugoslovani  obstruirali proti prora- (
cunxkemu provizoriju,  in du bodo Jugo- |
sloviini svojo obstrukcijo nadnljevali ludi j
pri  razpravah 0 nagodbi z Ograko. J'jgo-  j
slovani ne bodo   tega storili   samo zato, •
ker so sploh proti novi  nagodbi, marveč  1
tudi zaradi  te^a, da pokažejo   svojo ne-
voljo proli dr. Körberju, zaradi njogovega
nastopanja proti njim v zadevi hrvatskih
dogodkov.   Obstrukcija   obstajala bode v
tern, da bodo kolikor   Mtadočehi   tolikor
tudi Jtigoslovani   prihajali pred zbornico
z  nujnimi raznovrstnimi  predlogi.
Dvoletna vojaska sluzba.
Zakonski nacrl gledr dvoletneslu7.be
je že izdelan, a predložen bode avslrij-
skeimi in ogrskemu pHrlamenlu äe le
tedaj, ko po»L\nejo na Ogrskem normalno
razmere. Po tern zakonskem načrtu uvede
se dvoletna vojaska služba še le cez
nekaj let. Da se uvede dvoletna služba
je pa neobhodno potrebno, da so poprej
zviša ätevilo novineev.
\i češkega kluba.
Češki poslauec Klofac, l'?axa Czerny
in Choc so poslali mladočežkemu klubu
spomenico, v kateri naglasajo, da se je
nudila zopet prilika, da se pokuže vladi
in javnosti čežka opozicijonalna misel.
Obenem pa prosijo, d;t naj jih mlado-
češki klub podpira pri nujnih predlogih,
ki imajo obstrukoijski narnen in iz-
javljajo, da i oni hočejo njihove obstruk-
ciJ9ke predloge podpirati.
Ministerska krlza na Ogrskem.
Ministerska kriza na Ogrskem ne
bo tako hritro rešena, kakor so nekateri
pričakovali. Gros Stefan Tisza, kateremu
je cesar naročil, da sestavi novo mini-
sterstvo, prišel je v c^etrtek na Dunaj in
je povedal ce^uiju, da ni mogel dobiti
nobenega ogrskega državnika, ki bi hot°l
stopiti v novo ministerstvo pod pogoji.
katere jim je naznanil. Ako dovoli cesar,
da se nekateri pogoji spremenijo, se p<>-
vrne Tisza zopet v Budimpesto in po-
skusil bode z nova s^ojo srečo. Grot'
Stefan Tisza ni na glasu visoko izobra-
ženega moža ali pa celö sprelnega stro-
kovnjaka bodisi v koji panogi državne
uprave, pač pa je grof Tisza na glasu
brezobzirnega moža in takega potrebujejo
zdaj na Ogrskem.
Dogodki na Hrvatskem.
V sredo 17. t. m. se je, kakor je
bilo že naznanjeno, otvorilo zasedanje
hrvatskega sabora. Opozicijonalni po-
slanci so namreč med sejo stavili neki
nujni predlog, katerega je pa predsednik
koj zavrnil, češ, da se morajo po pni-
vilniku nujni predlogi naznaniti pred-
sedništvu pred začetkom seje. Vsled tega
je nastal strašansk vihar. Opozicijonalni
poslanci začeli so namreč na ves glas
vpiti, nekateri so imeli s seboj malo tro-
bentice in so začeli na nje piskati, drugi
so razbijali po mizah. Predsednik se je
zastonj trudil, da bi napravil mir. Po-
slanci žugali so mu s pestmi ter ga
I strašno psovali. Vladni pristaši bili so
mirni. I'redsednik je bil prisiljen pretrgati
sejo za četrt ure. Ko je p^^dsednik zopet
otvoril sejo in so se začeli čitati došli
spi^i, nastal je zopet vihar, ki je pa pri-
spel do visika, ko je vstopil ban v dvo-
rano. Vladni pristaši pozdravili so bana
z živio-klici, dočim so opqzicijonalci vpili:
Napravite mu vislice ! Še le čez dolgo
časa postalo je nekoliko mirnejše, tako,
da so se mogli doäli spisi prečitati. Po-
sebno je razburilo opozicijonalne po-
slance to, da so bili celo v saborskih
prostorih nastavljeni orožniki z nasaje-
n.mi bodali. Poslanci so proti taki od-
redbi burno protestirali ter zahtevali, da
se odstranijo orožniki. Vladni prista^i so
stavili predlog, naj se uvede stroga pre-
iskava glede dogodkov na Hrvatskom ter
da naj so krivci strogo kaznujejo. Opo-
zicijonalci so vsprejeli tu predlog z zviA-
ganjem in z razbijanjem miz. Opozicijo-
nalci so pa stavili predlog, s katerim
predlagajo izvolitev odseka 11 članov,
ki naj sestavi spomenico na kralja, s
katero se ga prosi, da se ustavijo vsa
preiakovanja proti krivcem na zadnjih
dogodkih na Hrvalskem ter da se po-
milostijo vsi oni, ki so bili zaradi teh
dogodkov že kaznovani.
Tudi v cetrtek bila je saborova seja
skrajno burna in hrupna. Poslopje, v
katerem zbornje sabor, bilo je popolnoma
obkoljeno od voja?Stva. V notranjih pro-
slorih poslopju bilo je vse polno policajev
in na hodnikih • bili so razvrščeni orož-
niki z nasajenimi bodali. Vsukdo, ki jo
hotel dobiti vstopnicn na <^ lorije, moral
j(» povedati svoje inu» in naznanili, kaj
da jo. S'.jja olvorila so jo med slraänim
hrupom. Citanje zapisnikii prej^njf^ sojt^
dalo je povoda k novim burnirn prizorom.
Poslanci so kričali, drt zapisnik no odgo-
varja rosnici.
Vse je žvižgalo, vse jo kričalo, vso
jo toLlo po mizah. Predsednik \n bil pri-
siljen nmakniti zapisnik. Potoa« je prod-
sodnik Ginrgjevii oinenjal dogodke v Sr
biji ter jih obžaloval. Pri ti priliki po-
skočili so po koncu. kakor jedon rnož,
vsi opi^zicijonalni poslanci hkratu in za-
čeli so vpiti: Zivila Srbija, ki se je olrosla
tirana! Z'vio srbski narod! Doli z tirani!
Posl. Barčie zavpil jo: Živili na^rt bračo
Srbi, koji klic so ponovili navduSeno
vsi ostali opozicijonalci. Posl. Frank je
odločno protestiral proti temu, da se na-
hajajo v saboru policaji in orn?.niki. N^-
čelnik kluba opozicijonalcov, Bresztyenski,
ponovno prodlaga spomenico na kraljn,
v kateri naj se ga prosi, da bi se izpu-
stilo iz zaporov in jec nad 2000 hrvalskih
državljanov, in da se pomilostijo tudi ono
osebe. ki so zbežale v Italijo.
Sekcijski načelnik v naučnem od-
delku, napadol je opozicijonalce ter jih
raz/alil. Vsled tega nastal je zopet veli-
kan^ki hrup. Klicali so Kloinu : Molei
prodanec! Doli z tiranom! Doli z Heder-
varyjem! Posl. Tuškan, dr. Mazuranic in
dr. Vinkovič prijernali ho vladne kitnovce
jako ostro. Zato pa je zahteval nacelnik
kluba vočina grot Krdödy, da se ti trijo
poslanci irključijo iz petnajstih sej. To je
opozicijonalce tako razkačilo, da so pn-
stali kakor benni. Kričali so, žvižgali in
tolkli z nogami po tleh, da je bilo strah
in groza. Nekateri poslanci razhili so
celö stolice in začeli metati posamezne
kose v predsednika. Ker ni mogel pred-
sednik napraviti miru, zaključil je sejo.
Po ti soji zbralo se je na tisočo
možčanov na Jelačičevem trgu in na llici.
Ko so se prikazali oni trije poslanci, ki
so bili izključeni iz 15 sej, pozdravilajih
je nn.o/ica z navdušenimi živio klici. V
tern trenutku pa je priSel miiro tudi na-
celnik kluba saborsk« večine, grof Krdiidy.
Ko ga je množica zagledala, začela je
vpiti: „Doli z izdajalci, doli s prodanci!"
Krdödy-ja so obkolili orožniki in policaji
in so ga spremljali do voza, odkodor jo
je naglo odkuril.
Potem se je mno/ica podala pred
stanovanja raznih madjaronskih poslancev
ter jim pobila okna. Orožniki in policaji
niso mogli množice razgnati, zato je rno-
ralo poseči vmes vojaštvo. Včerajšnja
seja je bila istotako jako burna. Pred-
sednik jo je moral zaključiti, ker ni pu-
stila opozicijo govoriti madjaronskim po-
slancem. Opozicijonalci so bana   strašno
M i r m i d a j: Oprostite, moja ura
ne spada v botaniko, — ni navadna
čebula. (Vzame ma uro io jo obesi na
steno.)
Dirindaj: Sedaj postajam pa vže
nervozen. —
M i r m i d a j: Jaz tudi.
Dirindaj:   Kakor  besen   dirjam
na   postajo,   sedem   v   brzovlak   (vzame
äkarje za papir  in gestikulira ž njim) in
prisopiham   dornov   najbrž  v  .svojo   ne-
Brečo.... (Škarje se mu zasade v mizo.)
M i r m i d a j:   Dovol^e,   gospod,  vi
mi pokvarite vao mobilijo! —
Dirindaj: Oprostite, prot>'m! Raz-
burjen Bern tako, — sanjalo se mi je
namreč mej potom — —
Mirmidaj: (V divji resignaciji.)
Za božjo voljo, pustite sanje in potujte
dalje!
Dirindaj: Dobro! ~ Priaopiham
torej semkaj, — ena  ara je od  tega —
Mirmidaj:   (vzdahne.)  Ena   ura,
— pa kakäna!!
novanje z veaelo zavestjo, da bom kmalu
v svojem družinskem krogu. Pričnem
trkati, in trkam — trkam — (Vdari besno
ob mizo.)
Mirmidaj: (prime ga za roko.)
Drago mi je, žal da, vže znano. (Vslane.^
Vaše pripovedovanje me je jako zabavalo.
Bilo je tako zanimivo, da sem bil ves
čas, kakor na trnju-----
Dirindaj: Zakaj mi niso odprli?
— Ali ni moje žene doma? — Če je ni
doma, gotovo ni dobila mojega pisma;
če je pa doma in noče — — — c Iju-
bosumnost!! —
Mirmidaj: (leže zopet v posteljo.)
Sedaj pa malo počivajva, ker jutri ob
devetih moram biti v uradu. (Odmor.)
Dirindaj: (išče svršnik in se pri
tern nehote obrne proti oknu.)  Skandal!
Mirmidaj: (plane kviäku.) Kaj pa
je vže zopet?
Dirindaj. Lač je pri njej!
Mirmidaj: Kje ? (Vstane.)
Dirindaj: In neka senca.
Dirindaj: Senci se objemata.
Strašno, škandalozno! — Ah, gorje mi!
Zraka, zraka, — jaz urnrjen! (Omahne v
naslonjač.) Vode, vode, kozarec vode!
Mirmidaj: (ponudi mu v naglici
nočno lampico.) Tu je voda.
Dirindaj: (požre enkrat in začne
kašljati in hrkati.) Vsi elementi, gospod,
vi ste prismuknjeni, to je petrolej! --
(Vrže lampo ob tla.) Dajte mi orožja: kak
meč, handžar, puäko, top ali vsaj kak
kamen! (Sname žepno uro se stene,
cdpre okno in jo zabrusi v okno oslran
ulice.   Čuje se žvenketanje razbite šipe.)
Mirmidaj: Kaj ste pa vrgli tje?
(Pogleda na steno.)
Dirindaj: Sam ne vem! — Smrt,
nezvesti kaöi, — srnrt!
Mirmidaj: (zgrabi ga za roko.)
Kaj, — smrtl — To je bila moja ura. —
Dirindaj: Da, umreti mora
umreti-----------
Mirmidaj:   Saj  je  vže — moja
Dirindaj: A tudi moje sree je v
koscih!
Mirmidaj: Takoj dajte mi ura
nazaj!
Dirindaj: Gospod, povern vam,
doživeli hoste nekaj nezasliäanega! (Hiti
proti vratom.)
Mirmidaj: Kje je moja ura ?
Dirindaj: Tu imate mojo.
Mirmidaj: Ta ni moja.
Dirindaj: Moje maščevanje zah-
teva žrtev. — Kri mora toci! —
Mirmidaj: (vzame kJjuč glavnih
vrat z mize.) Da bi le moja ne. — Tu,
prosim, imate ključ. — Toda pojdite,
odrinite, odlazite z Bogom! — —
Dirindaj: (žuga s ključem.) Čakaj,
zapeljivec!   — Kden   mora   obležati:   ali
jaz,  ali ti------------(Zdirja  skozi   vrata
po stopnicah.)
Mirmidaj: (sveti.) Glejte, da ne
padete! (Čuje se velik ropot.) Pazite
vendar, pazite!
riapadli.   Ko jo zapustil   hojo, hil  jo   vos
prepadon in bind.
V   pondoljrk   jo   dobilo   urodnislvo
„Obzora"  vladino   naredbo,  da se   izda-
janje lisla inora /auslaviti za loliko casa,
dokler so   za list no   pnslavi   drugi   od-
govorni   urodnik,   kor   dr.   Marijan    !>«-
renein da no   moro bili   kakor   poslanoc
odgovorni urodnik, kor so brez dovoljonja
sabora no mono pro! I  njomii   aodno   po-
slopati.   Vslod toga jo   odgovorno   ured-
niätvo „Obzora" vsprojel Teodor Crnkovic,
urednik „Prijalolju Naroda'1.
To dni ho zaprli v Zagrobu Manja-
nina, urednika ,.Novoga JSrbubrana." kor
jo isti v svojom listu pozival Srbo, naj
so sloztif) R llrvati borijo za avtonomijo
Banovine. Khuonova vlada jo smatrala
to za molonjo javnoga miru iti podpi-
hovanje naroda na u--lajo, vsled c-osar ]o
— kakor recono         Manjanina zaprla.
Polieija jo zfipot udrla v somenišcV,
kjor je holela arohrati bogoslovca Krgo-
tika, k(M- je suinila, da ima hros"un* o
linancijelni ( ! ) samnstojnosti llrvatsko.
Mogoslovoi so so nprli polici|i in so pro
prerili njihovo nudwlnjo prodiranjo. Se-le
roklor jo dovolil preiskavo, ki jo pa hi la.
brezvspešna, nakarso policaji mej smch<im
bogoslnvcov  od.šli.
lluje ho, da fern, llugon p!. Klobu-
poslane vladni  komisar.
V  Ilkovni bli/.u VaraJ.dina ho krti**tj"
biv.šeinu   iiiinistru    Josipovirii,   katen   je
v budimpešlanski  7,lx>rnici nedavno tcmu
rekel,   da so  norniri  na Hrviitskeiii sama
komedija, zapalili   gospodarsko   poslopje.
v katerern jo bilo  nad 2000 centov scna
in slamo. 1)  bro je  bilo, da in bilo vetra.
kor    bi    ly..a    sice-    pogorela    vsa    .lo-
sipoviceva    poslopja.   Na   mesto   po:*arh
prišel jo varazdinski   voliki   župan z  vo-
likm   stevilom  vojakov.   |V Vura/.dinu jo
bilo do sedai   že   2000   vnjakov,   to   dni
dospelo  mo   tjakaj    iz   Maribora   3e   štiri
stotnije.i    VojHki   so  sli  po   hisah.   da  bi
kmete prisilili   na gasenje požnra,   a i-*ti
niso botoli   vstati  iz postelj, izgovarjajoe
se. da .-. sc tudi  njirn zaAgale hisV,   ako
bi šli i,'asit   pozar  na .lo*ipovirevem   p<>-
sostvu. Xiti  zvoniti   ni   hotel  niht-*» v zvu
niku bliinje   eerkvo   in  niti on kmot   m
hotel dati svojPga  konja,  da bi ohčinsko
brizgalko poljali  na krai   poAara.    \'oliki
iupan je   protil    kmotnm /. nnglo   sodbo.
a isti .so inn odgovarjali, na] gasi on stun
so Hvojimi  Ijudmi,   kor   j^otovo   da no bi
prišel ne on ne ostali uradniki na mesto
požara,   ako   bi  gorelo   poslopje   kakega
kmeta,  a zato,    kor gori   pri   madjaronn
Josipovku,    da     so   vsi    madjaroni     na
nogah.
Boiloča polltika Srblje
Trgovski list ..Trgovinski Glasnik",
ki jo ({lasilo sodanjo zac-asno srbsko vlade.
priobčil je to dni dol^j clanok, naporjon
proti pisavi dunajsk(» ,.Noii(. lreio I'rosso",
ki jo zadnjo dni sikala saino strup proti
Srbiji. Ta list pravi mod dru^im : Dunaj-
ski list, za^anjajoc- so z vso silo proti
Srbiji, nehnti' izdaja sodanjo mnenjo av-
strijskili drzavnikov. ki so so jako varali
v svojili namorali, kcr niso nikdar pri
čakovali, da bi tako inirno zamo^ol za-
senti srbski pro.stol Potor Karadjordjevic,
ki no bo hotel nikdar bili avstrijski a^ent v
balkanskih zadovah, kakor so to bili
Obrenovici. Ni dvoma, da napoči sedaj
za Srbijo nova doba, v katori pa no bo
imol na srbsko zadovo nobone^a vpliva
ne Dunaj, pa tudi ne avstrijska politik».-.
Srbom ostala ata jako dobro v spominu
avstrijska državnika Kowenbiiller in Hie-
Relbeben, ki ata vse storila, da bi lo osla-
bila Srbijo. List zaključuje z besedami,
da se Avstrija od zdaj naprej ne bo
sniela prav nič vtikati v notranje srbake
zadeve. Srbija približala se je Kusiji in
Je od to pričakuje podpore.
Manifest novega srbskega kralja Petra I.
List „Journal de Geneve" priobčuje
manifest novega srbskega kralja do srb-
skega naroda. Ta manifest glasi se tako-
le: Božja niilost in volja naroda sta
me poklicali na prestol pradedov. Iz-
javljara, da vsprejmem sklep ljudstva tor
da zasedom prestol. Smatram za svojo
prvo dolžnost, da se narodu zahvalim
za izkazano mi zaupanje ter izrekam
ob jednem nado, da bodo velevlasti pri-
poznale, da sem postavno zasedel srbski
prestol. To pa tembolj, ker je moj na-
men uvesti v Srbiji dobo miru, reda in
napredka. Izjavljam ter zastavljam v to
svojo kraljevo besedo, da hočem spošto-
vati vsakogar pravice, da hočem vse sto-
riti, da bodem pravi konstitucijonelen
kralj ter zaačitnik postave ter obrniti
V80 svojo delavnost v blagor naroda.
Zato pozivljam s tern svojim manifestom
vse cerkvene prestojnike, vse drzavne
dostojanstvenike, kakor tudi vse vojaške
dostojanatvenike, da ostanejo na svojih
mestih ter jim priporočam, da veslno iz-
polnujejo svoje dolžnosti. Izjavljam, da
hočem Dozabiti vsp. Irnr u> iö^b-ui« ^«;«
gledu dogodilo v zadnjih 40 l«tib. Vsak
pravi Srb naAol bodo v moji onobi zh-
nritnika v gmotnom kakor ludi v rn.oral-
noin oziru. Goslo moj« družino jo bilo
vodno: ,,Za krst oasni i slobodu zlatnu!'
In H tern goalom, ki mo vože po jedni
strani za armado, a po dru#i strani s
pravoslavno corkvijo, zasodorn prostol
pod imenorn: „Potor i., kralj srbski"'.
I'rosirn pa lioga, naj bi On blagoslovil
moj narod tor posiljam vsem svoj kra-
Ijovi pozdrav.
Državnozborske volitve na Nemškem.
To dni so so na Nom^kem vrsilo
dr/.avnozborsko volitvo, katoro so za vlado
jako neutfodno izpadio. kor so pri njih
sorijalni dcwnokratjo mno^'o niandalov
pridftbili. Izid volitov je l.a-lo: Izvoljonih
j«' dflinitivno 218 poslancov in sicor jib
pripada contrumu HH, socijalcern :">i, kon-
Horvativcom HI, I'oljakom 14, Klzaci.jcom
(i, ilržavni stranki ¦), liboralnim nacijo-
nalcom f), noodvisnim i, kmolskirn zavoz-
nikom ;l, Danotr I in jodon divjak. K
o/jim volitvam pride 122 socijalcev, 6f>
liberalnih nacijonaloov, H7 konsorvativcov,
2i- svdbodoniisolnib, Hi pr adajocih dr-
žavni htranki, 11 svobodomisolnih. 10
lu'udvisne stranko, H I'oljakov, 8 Guollov,
S kandidalov ljudsko stranko, H roforma-
icrjev, (i krnoc'kih zave/nikov, ."> antise-
mitov, I Klzaciji in jeden agraroc.
Dogodki v Macedunljl
V  torok na.šla jo turska .straža  blizu
bol^arsko   moje   sodem   zabojov    in   dva
kdvc'oga polna dinamita. ^est vozov patron,
1<)7 ni»kib   pusk   novojSoga  zi^toma.  dvH
brzojavna aparata.   vso   polno   dratu   in
tnnaj-t   stoklonic   zdravil.   l'ob'g  te^'a j<*
nasbi slra/.a tudi razne listino.   vc:i spo-
i-ijhlnib   zt-mljovidov   in   veO    poukov   o
porubi dinaiiiita.
Domače in razne novice.
-lavni sliotl polit. dnintva „Sloi;a"
\ Dornbor^u. -- Opozarjarno äe je-
'W'fikrat na javni shod, katorH^a prirodi
jutri pop. ob 4. uri na dvoriAeu g. Alb
Sinigoja v l)<»rnborgu pol. druätvo
..Sift,'«-.
Za „Solhki I)om"je poslal na.^omu
upravniAtvu Golja Josip. /upnik v Ko/bani
1<» K iravno  toliko zn wAlojzijevi.4ce" i.
livala!
Vr\o sv. obliajilo. — K prvomu
sv obhajilu je pnstopilo danos 1 M8 ucen-
cov in učenk ^Šolskoga Donia". Slo-
vexnost se jo vršila v kapiirinski cerkvi
pod v(»dstvom katoheta v „^olskern Domu",
i o. C e I e 8 t i n a. Pri sv. maäi. ki se je
o tej priliki darovala, pole no prav lopo
uconko viAjih razreduv. pod vr>dstvom
pree1. g. /upmka K o k o i5 a r ) a. To slo-
vo«<nosti so s»« udoleAili vsi uC-em-i in
uconko „Solskega Uoina", kaknr tudi vso
polno drugoga pobožnega nbčinstva, po-
sobno pa stariAi ucenrev in luonk. ki m)
pristupili k sv. obhajilu \'so doklifO so
bilo opravljono v jrhii oblokah. Ut-enn
in ui'onko imeli so vsi svoOo, na katenh
so bili [iripoti sopki cvotlii1. Po dokoni'ani
slovesnosti vrnili so so prvoobhajani v
„Solski Dour', kjer so jim jo postroglo z
zajutrkom, katoroga jo preskrbel ka-
varnar g. Peconko.
V  spomin to   lepo   slovosnosti,   do-
bili so prvoobhajanci lopo podobtv
Porotno /aNoilaujo. — l*ri pri-
hodnjem zasedanju vršile so bodo sledeOe
kazenske ouravnavo in sicer: \)ne 23. t.
m. vrsila so bodo obravnava proti Alojziju
Helletiju, zaradi razpecavanja ponarejo-
noga denara; dne 24. t. in. proti Leopoldu
Oornigoju in tovarišem, ki so toženi radi
ubojstvu; dno 2f). t. m. proti gluhonemu
Josipu ßerlotu, zaradi tatvine; dne 2ii. t.
m. proti Antoniji Hutar, zaradi detomora
in dne 27. proti Alojziju Kantuziju, ka-
terega toži odvetnik dr. Graziadio Luz-
zato, zaradi obrekovanja potom tiska.
Fravnava Soc>e. — Z Dunaja po-
ročajo laskim listom, da je sekcijski na-
čelnik Hoza poslancu Verzognassiju naz-
nanil, da se je vlada odločila. da ustanovi
v kratkem času v Gradišču hidravličen
oddelek, ki se bode pečal z uravnavo
spodnjega toka Soče in pa z uravnavo
hudournika Tera.
Samoinor. — V četrtek popoludne
okolo 4. ure so naäli v Soči truplo 52
letnega izvošdeka in posestnika Mihaela
Kumarja, stanujočega v ulici Stračice. Po-
kojnik bil je vodeničen in ga je ta bolezen
strašno mučila. Vsled tegaseje veekrat pri-
toževal nasproti svojemu botru krčmarju
g. Bensi ter rau dejal, da se hoče vtopiti.
Pred petimi leti vtopil se je tudi njegov
brat in o tem je pripovedoval, da je o
njem sar;jal ter da ga je v sanjah klical,
naj pride k njemu. Pokojnik hotel se je
vtopiti že pred 14 dnevi in je to povedal
bajo svojemu spovedniku, ki ga je pa od-
vrnil od te nesrečne misli, pa le za malo
časa, kajti v  četrtek dal se je prepeljati
voznika in so od njoga oddaljil. Okolo
21 , popoludne pa h!h zagledala v Soči
dva vrvarja plavajoc'o Iruplo nekoga člo-
veka. Truplo su kmulu potognili h kraju
ter Hpoznaü v njern zgoraj irnonovanega
MiliHola Kumarja.
Slrajk Ahllj konrnn. — V Bredo
popoludno so «e seAle na povabilo tu-
kasnjo^a magistrata v niagi«tratnib pro-
storib sivilje delavke in delodajalke. Imel
jo ž njimi ojiraviti magistratni podtajnik
g. Trovisan, ki bi pri torn poslu, kakor
praviio, kmalu oglusil. Tako silno je bilo
namroč žlobodranje in kričanjo klepeta-
vili sivilj štrajkaric in dolodajalk. Po
dolgprn dobatiranja, v katoro so poHegale
vse hkratu, je priälo med delodajalkami
in Siviljami vendarlo do Hporazumljenja
in dolod'il se je dolavnik na 10 uri pri
fedaj obstoječih plač-ah. O.bjednem pa
se jo vsprejel prvi majnik kot praznik.
Posobnib nozgod se ni z^odilo za časa
tega Atrajka. Meato je obvarovalo svoje
inirno lice, le jedno ».žrtev jo hotel
irneti tudi ta Strajk. V torek je imolo
na^e rnostno starednntvo avojo sojo. V
ti seji jo pa neki «tare.sina. po imenu
'lulot. zahtoval, da hp odprari iz sluzbo
nekoga rodarja. ker ni dovelj galantno
postopal proti neki .¦livilji. o kaLeri se je
bilo bati. da »koči neki delodajalki v
oOi. Kor so ni pa Sivilji sami roJarjpvo
postopan;e zdi'lo tako hudr.. kakor je je
opisal ornonjeni mestni stare^ina. ostane
najbržo pn tern, da bodo redar So na-
dalje opravljal hvojo slu/.bo ter da ne
bode troba zaznamovati pri ten» strajku
noboiu* žrtvo
I/.jirod M>di*ci. Dno l.*> mar'-a
nta se vracala okoiu 7. ure zvečer brata
Anton in Josip Visintin iz Kare v Gra-
diSče. Hodili sta ob lovi strani ceste
drug pr>lot; drujjega. Ne da bi ju sliSala.
pripeljala sta se za njima s kolesi po
isli strani ceste imančna »tražnika Ha-
mar 1'udoif in Schappo Jo«ip Prvi zadel
je 8 kolosom ob Antona \'isintina tako
rnočno. da sta padla obadva na tla. iiu-
mar, ki je bil komaj nekaj korakor za
prvim kolosarjprn. ni mo^ol u«taviti tako
iiitro »vojPtfu kolesa in se jo tudi on
prevrnil cpz pr^nja d?a Hrnta \'i*<intin
dala sta svoji opravičeni nevolji duäka.
kar se pa najbrže ni zgodilo v posebno
linem tonu, vsled česar sta stražnikapo-
tPk'nila iz noini< ?ablje ter nastopila
proti njima Schuppo sp je spraril na
Antona Visintina. katerega je večkrat
ranil na roki, ko se je ta branil pred
udarci Hujo pa je postopal Humar. vro-
čekrvni Dalmatinec. proti drugemu bratu,
Josipu Visintinijo. Tdaril ga je veekrat s
sabljo po clavi ter mu presokal celo klobuk.
KonPtno sp je Visintin zgrudil na tla in
Humar ni sp tedaj nehal. pač pa je äe
na tloh leže^o^a nabijal s sabljo. /drav-
niki so konstatirab. da jo Hurnar pri/a-
dejal Visintinu voC- težkih ran. — Ha-
mar «e jp moral zaradi tega zagovarjati
pred tukajsnjim kot kazonskim sodi.Ac'em
zaradi zložina nevarne tolesno požkodbe.
Ker sta brata Visintin. kakor tudi vse
ostalo price potrdila vse ono, kar je
bilo navodeno v obtožbi, je bil Humar
obsojen na f> meaei'ev ječe. Urugi straž-
nik Schuppo pa pride pred navadnega
sodnika.
Imel   tin je  preve^   po«l   kapo
velikonočne prazniko neki Kmilij Mikuluä
iz Oslavja, zato pa mu ga ni hotel vee
üati njegov oee krömar. To pa je sina
tako razjezilo, da je začel kakor besen
vpiti in razsajati. Prišel je tja občinski
stražar, ki je hotel mlade^ja Mikuluäa
pomiriti in odstraniti. A mladi Mikaluš
ni bil L, tem zadovoljen in prismolil je
stražarju jedno preko užes in sicer tako
močno, da je stražar videl vse zvezde.
Zaradi tega je stal te dni mladi Mikulus
pred sodniki. Tožon je bil sicer radizlo-
čina javnega nasilstva, a ker se je do-
kazalo, da ga je Kmelij Mikuluš v res-
nici imel preveč pod kapo in da ni ve-
del kaj dela, obsodili so ga le zaradi
prestopka na jeden mesec zapora.
Fantit\   kl je  dobro   začel.   —
Neki 11 letni fantič iz Bat V. M, prišel
je v sredo k nekemu zlatarju ter mu je
hotel prodati lepo zlato uro. Ko ga je
vprašal zlatar, kako je priäel do ure,
rekel je fantič, da mu jo je dala sestra
z naročilom, da jo proda, ker ji več ne
ugaja. Zlatarju pa se ni zdelo verjetno
to, kar mu je pripovedoval decko, zato
je poslal po redarja. Redar je peljal
dečka na policijo Na policiji pa so dečka
komaj pripravili k temu, da jim je po-
vedal svoje pravo ime in je tudi priznal,
da je uro sestri ukradel. Pozvali so sestro
ter izročili so ji mladega nepridiprava
in uro.
Iloj ^ebcL — Na Travnika, na ne-
kem drevesu blizu okrajnega glavarstva,
se je v pondeljek popoludne^^ustavil roj
Svllodnl trg v Gorici otvori so Se
le proti konco t. m.
KazpiNuiia ho inoHta dr/.avno-
pra\ilnili f'uiikcijonarjov in sicor v
Kanalu. v Cervinjanu, v Ilovcu, ? Ajdov-
ščini, v Kobaridu. v Cerknem in v Tržiču.
Določene nagrade so to lo: Za Kanal 100
K: za Červinjan 2i>0 K: za fiovo.c t><> K:
za Kobarid BO K; za Cerkno .">() K in za
Tržič 2S0 K.
I'a«lel je z murvinoga drovosa, na
katerem je rezal rnurrine vejo MuziČ
h'rnest iz St. Petra PoAkodoval si jo lovo
nogo tako močno, da so ga rnorali pre-
peijati  v bolni^nico.
Javni kinetijski shod vSv. Krr/.u
na Vlpavhkcm bode jutri 21. junija t.
I. ob 3. uri pop. na ^olskem dvorišču (ob
slabom vremenu pa v äoli.i. Na shodu
Ijodo prodaval g. Anton S t r e k e I j, po-
tovalni uOitolj kmotijstva. Dnevni red:
1. Poprimimo se živinorejo: 2. Poloino
trtno oskrbovanje Po predavanju bode
odgovarjal g. poročovaloc na r^zlicna
vpražanja, ki jih bodolahko stavil vsakdo.
Hazdclitcv inrjascov in svlnj
Vorksir^ko pa^ini \rlike raSrc. — C.
kr. km^tj^ko dru^tvo v Gorici razglasa:
V svrho da se v naši dožoli razširi Vork-
širnko praSičjo pasmo velike rašče, od-
dalo so bode dvojico omonjonih praAičev
pod sledečimi pogoji: l.Oddalo so bode
živali le v dvojicah, nikakor pa po-
Kamczne saince ali samico. 2. kročitev
se bode vr5ila v Gorici pri c. kr. kjne-
tijskem dra^tvu in njoga odseku v Čei-
vinjanu. S. Pri izročitvi so bodo mo-
ralo plačati za vsako dvojico HO kron
društvoni blagajnici. 4. Razdelitev so
bode dnločila so sredkanjern med pro-
silci. 5. Prosiki se morajo zavezati :
'U da ne pripuste živali k skoku prod 12
meaeci «taro«ti; /<) da obdrže samca in
samico najraanj skozi 3 leta, od dneva
izročjtve; c) da ne pripuste samca k
skoku več bot dvakrat na dan; <h da ne
tirjaio za vsak skok več kot 50 vinarjev
plačila. 6. Istemu rodilcu. kateri bode
dokazal. da je obdržal mrjasca čez tri
leta, po njejja sposobnosti za skok. bode
«e povrnilo 15 kron. istotako kolikor je
predplačal za mrjasca. 7. V slučaju
da mrjasec postane nerabljiv za pleme,
brez zadolženju redilca. bode se tomu
povrnilo f) kron za vsako leto nadalje-
vane reje. in sicer od dobe ko je postal
mrjasec nesposoben za plemo, naprej.
8. Bedilec se mora zavezati. da se bode
strogo ravnal po zgoraj navedonih po-
gojih. s tem da podpiše to potrodbo. —
Prošnje se morajo vložiti pri c. kr. kme-
tijskem druätvu v Gorici, v teku 25. ju-
nija  1903.
Tatvina v jjr^kl cerkvi v Trstu.
—     Zaradi   znane   tatvine   v   omenjeni
cerkvi, so bili   pred   tržaškimi   porotniki
Masutti. Tieni in Schwab.   Tatovi   so se
vedli  pred sodiščem prav poetično.   l)ol-
žili so öetrtega, ki jih je izdal. Masutti je
rekel :    „To ni postopanje   pravega   pri-
jatelja.    On  gre in   mi   ostanemo   kakor
Aida   in   Hadames v   zadnjem   dejanju"4.
Tieni, ki se je spustil pri tatvini iz stolpa
po vrvi ter se pri tem na nogi poškodoval,
jo vzkliknil :   „0. moja mati !   Olovek bi
moral   imeti v žilah  kri   hijene ali leva,
da  bi svoje prijatelje na ta nacin   izdal.
Mi trije smo žrtve dolžnosti!"    Obsojeni
so bili  Masutti   na 7 let.   Tieni na 5 let
in Schwab na 6 let težke ječe.
Hrvatske ljudske  iole   v   Istri.
—   Italijanska večina   v   istrskem   dožel-
nem   odboru   se z vsemi   štirimi   brani
proti    vsaki   ustanovitvi   kake   hrvatske
Sole, naj  si bo ta  še  tako   potrebna.   V
deželnem   äolskem   zakonu   za   Istro  je
namreč določeno, da mora   deželni   sol-
ski svet vsakokrat, predno ustanovi kako
šolo, vpraäati za mnenjo tudi deželni od-
bor. Ko se hoče  ustanoviti   kaka   hrvat-
ska   ljudska   sola,  čakati   mora   deželni
Šolski svet na odgovor deželnega odbora
leta in leta in še le potem,   ko  jo   dež.
äolski svet ponovno in večkrat   celo   po
trikrat zahteval od deželnega odbora do-
tičen odgovor, se  deželni   oddor   zgane,
a njegov odgovor je navadno negativen.
Tako je bilo tudi z ljadsko äolo  pri   Št.
Lovreču pri Labinju.  Deželni   odbor   je
namreč odlagal z odgovorom leto na leto,
a ko je konečno vendarle odgovoril, bilo
je njegovo mnenje nasprotno ustanovitvi
omenjene sole. Ker je pa deželni   šolski
svet vkljub nasprotnemu  mnenju   deJiel-
nega odbora hrvatsko  ljudsko   Solo   pri
Št. Lovreču ustanovil  ter je za   dotično
mesto imenoval tudi učitelja,   se je  de-
želni   odbor   branil   izplačevati   učitelju
plačo in se je sploh proti odredbi dežel-
nega äolskega  sveta pritožil  pri  uprav-
nem sodiaču. Deželni äolski svet pa seje
v tem slučaju osokolil in je nakazal uči-
telju plačo iz državnih   sredstev  za čas,
Jokler. ne. bode._rejena ^§w.%jjadeva   Dri
„Janus" vzajenma zavairolnica a zivljeuje in rente na Dunaju.
I'oilru/niri :                                                .VyiMituia:
Trst, Corsia Stadion 16.             Gorica, Semeniške ulice 3.
Posnetek:
Statijo  zavarovanj s  t. Jan.   100'J   IW.Wi1.)   polir   K   10^.27r>.r>;"> i-'St» .lülaviiirt»
Dohodki brutto (kuHiiati")     .    .    .     i».7(W     ..       ..     HUHU -OS2Ü7
Motlo^istn.....N.(WS    „       ,.     15,'J8(i.<i-2r)-;<*2
Stimjf  večje za I. l*.U)-2.     .    .    .   -i-S.t»l*2     ,.       ,.    I I S/itilM80-1S
l/datki.........tUKW     „       ,.     14,(>07.0r>(» H7
Korrno  s!arij«> HI.  <1<h\   HMVJ.        -i*J.r>7H     ,.       .,    10 »/J")"). I-2IV8I
Teodor Slabanja.
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoOa precast, dnhovščini za
izdclovanjo cerkvenih posod in
orodja. Pripravo ctirkven«»La o-
rodja olajšuje revnini corkvam
s tern, da daje tndi na obroke.
Obroke si pa preč. p n. gospod
naročevalec   sam   lahko   določi.
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Golobu
na voglu ulice Morelli
Priporočapristna briskabe-
la in črna vina.       Xzborna
kuhinja postrei        vsakem
I času z okusninu .^ralimi in
i             gorkimi jedüi.
Zastopstvo za prodajo pra-
vega Ijubljanskega kislega
zelja v zabojih od25 do 50 kg.
Za mnogobrojen obisk se pri-
porocä ?!av. občinstvu   v   mestu
in   na dcželi.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulic-n 8 (.OKU A  Via Giardino 8
priporoca
prisina    bela   «0L*>      briskih,   dal-
in črna   vina  /SmjBm    nratinatkih   in
iz   vipavskih,  T"»^    isterskih  vi
furlanskih,       ¦" if       nogradov.
Dostavlja m;i 'lorn in r;izpo3ilja po žclez-
.iici na. vat' krajf avstro-<-grrsk«' monarhije T
BodiJi od   f)8   litrov  naprcj.   Na   zahtcvo   poiilja
tmli uzorce.
Cene zmerne. Fostraiba  po&tena.
Xaznanilo.
I'tiano podpisatii miss-
nanja p. n.  obciiisivn, da
je prevsel staro, vscm tio-
bro a tin no gostihto
„Pritrehkronah"
v (jon'c't, (rosposka ulicn
it. 12, katvro jc p<> nnjno
iH'jsili zuhtcvah popohu)
ma prenovih
Tori razfiot'tsttta do
maca in fttttja riua tcr
Pihcttsko in Dreher jcvo
pivo. lzbortta kuhinja, toe-
na postrezba /><> zmernih
cenah.
Za mnogobrojno obi
skovanje priporoca se z
rsem spoštoviuijeni
F. Baumgarten.
gostilničar.
| Tomaž Huala,   !
|   trgovec z lončarskimi. por-   J
|   celanskimi in steklarskimi   j
)   izdelki. v Gorici naTravniku   |
j   h. štev. 8. (prej Weidlich)   1
}      si* pripuroeu sl. »)1m';,i  tvu v in»*-     i
I      stu  in  na (lc/»*li   /.   /a^iituviliiiii     j
I      torn»* in soliiliif postivžlM'. opi-      '
f        raj»' »»¦' !ia *tvojc   ultiliin   ziiiiijf       |
J     v tj  strnki k(»t  viM":lt'lni  u-lu/-    j
:     Immhm- v   tr^uvinah   gg.   Sturli
)   in Monari na Travniku.           j
Vse po najnižjih cenah!!        |
I
Nova zaloga pristnih vin.
Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via deila Croce) štev. 4,
priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo
zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja
na dom in razpošilja po žeieznici v sodih po 56 litrov
naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. -¦- Postrežba
poštena in točna.
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia Št. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira pianot, dalniiilik, [iltiviiil, linuicr;il, rokctov
kv;uir;itov, kolarjcv l.vo, prsuikov, misalov, brcvirjcv, riltialov, diuruov in
nešteviluo iKilnižuili razlinio fino vc/anili kiiji^", svi'C'iiikov, kri/ov, svcliluir,
kolihov, rihorjov se srobruo  kupo.
Jodina zalog-a. ssa colo Primorjo kipov o vsakovrslni vclikosli
in kvalitcti, umcltiiskc^ tlclo v roiiiauskem kaitonu, priporoi'ljivili posebuo
7a vla/ne cvrkve.
Zaloga sveč iz čistcga čobolnogn. voska, kakor tiuli nicšaiu'
svooo I.  iu II. vrstc, poih'b, vciircw kii/.rrv in  svclinj  vsaliovrstnili.
Lastua izdolovalnica palm w. uniotnili rveilic in vsakovrslnili
ilniiiili dol spailaJDčili k bo^orasljii, i/vrsijo so ve/nija (iir:imi) iiajfinejša
za  /astaw, pic^rinjala  i. dr.
Popravlja  so vsakovrstne   stvari za cono, --:—--..      ---------
=¦¦=-----------=                      ----------pn  Kojej jo izkljuöona vsak.-i U:>r.kuroiica.
NaiDritvc  so i/vršijo toruo in  liitn».
}/tfT   Ol>  iiodcljati in  jna/iiikili \v  jirtidajalnii'a  /ijnta.   "TJlJ'
Z oilliniiin spoštovanjv.Mn                                         »    4             T   it            «x
.                         '          J                         Anton J. Vogri^.
I      V «ajem
se odda pod ^do ugoduinii pogoii
tMioiindstropiia hiša z vrtoni ob Svm-
pcttTski eesti v št. jMru pri C^orici.
JVsataiuMicje se poiÄVt1 pri ta-
moSnjem *upanstvu.
^       ^        ^.       ^        a.       ^       a.        .^       ^.        ^       ^
Dezelno-kmetijsko
izšolana oseba.
Samen, rodom Slovennc. zihozhm treh
dezelnih jezikov. zeli si kakorsnnkoli sluzbe.
najraje v mestu ali pa na deželi.
Poniiribe je poslati na upravništvo na-
, šega lista.
Jakob Miklus,  (
tfu''>v»M'/.  lcsoiiiin  opi-ko,   /uIm^'h    I
vsaki»vr>lni'i»:i  Inli'^a in niehke^a
k'To-krj.i  Mi   kr;ui|^k('i;:i li'sa t«• r    ¦
pnlii;tva, r;ikcv ¦ tniiji, vin^kili [in-     ^
siui,  sti^kulnicc za  viin>   nt   sadjc    d
vsukr   vrlikit^ti                                               I
v Peviui,         /
za SoŠkm mostom. p. Gorica. J
priporura p.   n.   olirirntvu   ^vdjh
bdUato zalo^'n, ler na imvn otvor-   f
U'llM                                                                                                                               *
poclružnico        (
na     V('K'!u    pri-5tli|i|    nd    S'škt'L,':t
iiM»-ta   pruti   (Jörn   v  hiAi   ^    \-\\        I
-j:ir;:i   It    ^t.    i 2                                                                  *
\'    dt'lMViiii'i «;c i/d»1 ii jcjo v*a     i
v -(idarsko    in   to'ar.sk<»     siroko   %
spadajora   del»,   in    postr<*?.l-i    /.    *
li'snm   pn  najni/|i  cMiii                            I
J^^^m.        ^m^^*>       ^mt^^      «&      ^a^        .^mi^^        .^m^m^
Ivan  Schindler. Dunaj lll.ji, Erdbergstrasse 12.
l>osilja  7.v  vcliko \vi <lol»ro  s.nnnv
sti'oje Ysak«' > i*-*14" ia\ poljr<h'lsfvo.
Mime /a sadjc m Linidzjc, sli^kalnic«* za sadp' in
^ri'.ixdjc. <kro|iilni('fi, [)f.ljska orndja. stiskalnici' za
^•nn, mlalilnic", vitlc, trijerje, Oislilnicc za žito, lu
sčilniri» zu koruzo. slamonv.nifM, stroj za rczanj«*
reps, inlin«' za u'olanjc, kotlc za knhanjf klajf. s»>-
salke /Ai vndni.'ik'1 in ^nojnirc. vodnvndc,  /.«'I   rcvi ild.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah!   P.avno   tako    vs«   pripravc   za   kletarstvo:
rnedpiic   pip'1,   scsalkc  za vino, (,'iunijrvc  in   konop
Ijcnc ccvi, jjumijeve pločc,   slrnj   za    točenje    piva,
i skrinjo za led, stroj« za sladolod, priprave za izde-
* lovanjs» sodnvkc  in  ponočih   vin.   inline   za   diAavo,
I kavo itd. ; slroje za izdolovanjo klobas, tohtnice za
živino, tfthtnic«  na dro«.   steberskc tehtnifc»,   naniiz-
ne   tehnice.   dorimalne   tehtnice;   želežno   pohiSlvo, ;
žcleznft bla,u;ijne, šivalno strojo vscti sf^stav,   orodja |
in  strnje vsakf» vrsto, za ključavničarje, kovace, kle- i
parje. sedlarje ploskarje  itd.                                         |
ITse z 7H'clcttiim jamshuwt !             I
" Po najopflnejšil plilnil popjil, tnfli na oiroke1
(Vniki i. vcr kot -100 slikiimi hrr/plarno.
; Prekupcem   in  agentom  posebne  prednosti!
Dopisuje sc tudi v slovenskem jeziku.
Pise naj se naravnost:
Ihinnj III 11 Erdbergstrasse štev. 12.        j
r
„Krojaška**
}*&* w> <T> / ri 111  Ullrf
Gorica,
(«osposka ulica St. 7.
Ravno došle
so   zadnje  novosti   raznega   krojnega
blaga za spomladaisko in etno sezono,
i   kakor: Volne,   perkal,   Oksfort,   Batist,
satin,  Zefir,   svilo   za   prati,   Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki cer.i in veliki izberi. — Nada-
i   Me ima bogato zaloro   platna, Chif-
j   rona in prtenine, hlačovine, volnene
odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut,
robcev, ovratnikov, naprsnikovjin raznih
--------------                   /iVnhwin------------------------------
J*rei>nm<% za&Tinjala in po-
üi'iiijala i/ volnc in Ixnnba-
XOYIIIC. — Tudi so šo naznjanjn. ;
slavnemu občinstvu, d;i se ra/-
proda vne od prej-*njili
Hezon zuoHtalo B>lnj;o pod
IrhIjio ^reno.
¦W~ Na zahtevo stranke
pošiljajo se uzorci poštnine
orosti hitro in tonnn, -ma
Koncčno He iiaznaiija
Hlaviieiiiu občiiiHtvu, da
ho cene tudi vseniii 110-
veimi blagu tako nixke,
da   ne   ni   bati   nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj sc nudi rojakom v mestu
in na deželi prilika za požteno
in   Kolidnn   noslrežho 1_____