8 65^ 60100200 PRI OSREDNJA KNJUNICA P.P. 126 66001 KOPER SKI DNEVNIK J^Ina plačana » gotovini "ob. Dostale 1 grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 191 (9799) TRST, petek. 19. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa. italijanska vlada uradno zahtevala izročitev nacističnega zločinca Tudi po aretaciji Kapplerjevih stražarjev še nepojasnjene okoliščine bega iz Italije Povsem očitno, da je bil avto, ki so ga lzsledili pri Tridentu, zgolj lažna ded - Nemška vlada vztrajno molči RIM — V okviru preiskave o pobegu nacističnega zločinca Kap-6j*rj.a Iz rimske vojaške bolnišnice Celio so včeraj aretirali karabi-jj rja' ki sta bila na straži v ponedeljek ob eni uri, ko je Annelise Ol^Pler odnesla iz bolnišnice kovček, v katerem naj bi bii njen mož. jo “ karabinjerja, podčastnika Falsa in karabinjerja Pavoneja dolžila da nista opravila svoje dolžnosti, kot bi morala, da se nista nam-«e PrcPr'čala, ko sta nastopila svoj turnus, ali je Kappler še v sobi ali jp' •‘“leg tega ju dolžijo, da sta sprejela vino in hrano, ki jima jih va Kapplerjeva žena, kar je strogo prepovedano. Kar zadeli« P,rv!' “btožbo, ni popolnoma jas- '------- »L N bi oba karahin.jer.ia dose- & tudi Dl * »vojo stražo, pregledala Kap- i„. J^Vo solin sni in vlnpinpn kot. te|- ‘,,UI de *’• "Polnoči, ko sta za-- ~'a >z uradnih poročil, pobegnil evo sobo, saj je zločinec, kot taik* v,‘ uri*dnih poročil, p J.'1* ob 1. uri po polnoči, is.„# i logično bi bilo, da bi u- *nega pomanjkanja vestnosti pri “vljanju s ^injerja, ki javljanju svoje dolžnosti obtožili sta začela svojo It,. *0 “b 6. uri zjutraj. Če bi ta-Ue Poiskala Kapplerjevo sobo. bi «i v*y^a' da nacističnega krvnika, e“ in bi morda še utegnili biv-C9 Pikovnika še nekje ustaviti, Dq 9v sc tudi to zdi malo verjet-or’ sPfičo natančnosti, s katero je VL9*1'barija, ki je izvedla ta podri Predvidela vse podrobnosti, to ?tem postaja čedalje bolj jas-132 °9 Je prisotnost Hertzovega fiata bj pr> Tridentu lažna sled, ki naj od ““Vrnila pozornost preiskovalcev giDil^Pične smeri, v kateri sta iz-l«,, 9 Herbert Kappler in njegova Hal ^nnedse- Najbrž so stvari poiti Je takole: organizatorji pobega o u?nes Je že malokdo, ki dvomi Pts; ' da je pri organizaciji imela v,,]0 vmes tudi nemška obvešče-tj . služba, so si morali zagotovi-kiw.trierno časovno obdobje, v ka-»it«/1 .bi Kappler dosegel varno sl, vaiišče ali pa odšel z italijan-ie/j? 0Zernlia- Zato je bilo najbolj-dvj 9 kar se da zamešajo štrene: te; ..“lana nacistične tolpe sta to-i^la v rdeči fiat, ki bi ga vsa tkat; ^ka policija takoj začela i-*kor hitro bj odkrili, da je zginil iz bolnišnice, in se Pri vsem tem se še vedno ne ve, kje je sedaj nacistični zločinec Kappler. Neizpodbitno naj bi bilo, da je nekje v Zahodni Nemčiji. kot so potrdile tudi tamkajšnje oblasti, ki pa nočejo povedati, kje je, ker se bojijo morebitnih atentatov. Medtem so uradno izro čili italijansko zahtevo po ekstra-diciji nemškemu zunanjemu ■ ministrstvu, ki jo bo sedaj posredoval ministrstvu za pravosodje. Nato bodo zahtevo izročili pristojnim o-blastem v deželi Niedersachsen, kjer naj bi se skrival Kappler. Zahodnonemške oblasti so Da ponovno poudarile, da italijanski zahtevi ni mogoče zadostiti, saj to izrecno prepoveduje čl. 16 nemške ustave. Pri vsej zadevi najbolj preseneča arogantno pisanje nemških časopisov, tudi tistih, ki veljajo za napredne. Nepojmljivo je že ta, da nudi zahodnonemška vlada potuho nacističnemu zločincu ter jemlje dejansko nase del odgovornosti za nacistične zločine v drugi svetovni vojni, da pa ji pri tem daje prav tudi tako imenovani demokratični tisk pa je res škandal. Bonski «General Anzei-ger* npr. označuje partizanski a-tentat na Nemce v Ul. Rasella v Rimu. ki .je sprožil nemško repre- , —- ™ ---------j'- —-—-• šalijo, ki se je zaključila s ppko- p‘9na nacistične tolpe sta to- iom v Ardeatinskih jamah, v bist- vu za zločin. »Frankfurter Rundschau*, ki velja za levičarskega, pa piše, da je Italija imela večkrat možnost, da osvobodi Kap-plerja in tako najde humano reši tev, tega pa ni storila, ker je raje poslušala (sic) partizanske organizacije, židovske skupnosti in, nezaslišano, celo komuniste. Pri tem, ko je že govor o humanosti, človek nujno pomisli na humanost, ki so je deležni v zaporih Zvezne republike Nemčije levičarski poli tični ujetniki. Pri vsem tem zvezna vlada u-radno molči: zanjo afere Kappler ni. (if) l^ako, teatjp9 v najbolj logični smeri, k ' »rennerju. Ko sta videla, da V89, stvar na dobri poti, sta se htw,9. ravnati tako, da bodo avto (19 ‘Jivo našli. Zato ga nista mo-*^k!*iti kar tako nekje, temveč 'i, - s° včeraj ugotovili preiskoval-H« vijak na črpalki za olje, Hla k sta po nekaj kilometrih o-%0r arez °lia. zaradi česar je Hi .'^Povedal in sicer prav pri i^ncinski črpalki. e tudi, da nista odpotovala iz fej:’ kamor sta se odpeljala s ti n-,.1- takoj, se pravi z vlakom, s,j0 v Munche . ob 8.45, temveč Hoj ,.'Mvček, ki sla ga imela s H bi Jn ki ni bil tisti, s katerim %j>*na odnesla Kappler.ja iz bol-:■ to 'Izbočila v varstvo na postavk , '1® v mesto. Odpotovala sta ^ iz 'ekspresnim vlakom, ki odri-u- . na 0’° U 03. Pri tem se , j°. zakaj sta tvegala in o-: gou daliji toliko časa, ko je bilo k Ka„P°’ da so v Rimu odkrili, da I bdei])8 'e bilo njuno potovanje ^ avto mnogo časa kasneje. c> iu‘i',®ot odveč, saj so preiskoval- AerPler “zginil. dou pa organizatorji pobega, “ti, ali. da so izredno učinko-h Ista 0 m°f?li predvidevati, da bo Je t.V?- tako Pouasi potekala, čud-• 1°' da mehanik, ki sta mu Callaghan gre v Bonn LONDON — Predsednik britanske vlade Callaghan bo kmalu uradno obiskal Bonn, kjer bo 9. in 10. septembra imel pogovore z zahodno-nemškim kanclerjem Schnvdtom. O-bisk spada v okvir občasnih posvetovanj med obema vladama. Zadnje srečanje je bilo januarja letos v Londonu. KER SO SE UPRLI PREŠTEVANJU POSEBNE VRSTE Danes na Dunaju proces proti trem mladim Selanom Nande in Marjan Olip (er Florijan Jug so obloženi, da so med jezikovnim popisom sežgali kopico popisnih lističev - Slovenska delegacija jutri pri VValdhcimu Avtomobil vrste fiat 132, ki ga je najela Kapplerjeva žena in ki so ga v sredo našli v bližini Tridenta (Telefoto ANSA) DUNAJ — Pred deželnim sodiščem na Dunaju se bo danes dopoldne začel prvi v vrsti procesov proti slovenskim koroškim aktivistom, ki so morali na zatožno klop le zato, ker so branili svoje narodnostne pravice. Obtoženci na današnjem procesu so trije fantje s Sel, ki so novembra lani med zloglasnim preštevanjem v znak protesta odnesli volilno žaro in zažgali kopico popisnih lističev. Gre za brata Nan-deja in Marjana Olipa ter za Florijana Juga. Državno tožilstvo jih dolži, da »so zavestno-in z nasiljem preprečili izvedbo jezikovnega popisa*. Proces bi, kot smo poročali, moral biti v Celovcu, na zahtevo branilcev pa je bil sodni postopek dodeljen dunajskemu sodišču. V obtožnici se javno tožilstvo o-pira na 267. člen volilnega zakona, to tolmačenje zakonskih določil pa je povlečeno za lase, kajti le malokdo, razen seveda avstrijskega tožilstva, bi lahko primerjal popis manjšin v Avstriji z običajnimi političnimi ali upravnimi volitvami. Preštevanje posebne vrste je bilo le ena od tolikih protimanjšinskih nakan, za katere so se odločili pristojni avstrijski organi na pritisk domačih šovinističnih in neonacističnih sil in prav zaradi tega brez vsakršne zakonske osnove. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllflllHlliHIIII■HIIIIIIMIM>lllllll^llllllllllnlllllllllll||||||||||||||||||||||||||l||||||||||^|||||||||||||||||||||■||||||||H|||||||||•|(|||H||||||||||||||||||||||||l||||||f||||llll||IIIIIIIIIIIIIIIIIU KONČAN POLITIČNI DEL OBISKA PREDSEDNIKA TITA V SOVJETSKI ZVEZI Za sovjetsko-jugoslovanske razgovore značilno «vzajemno spoštovanje stališč» Pomembna spodbuda za napredek dvostranskega sodelovanja na nezamenljivih načelih beograjske in moskovske deklaracije iz let 1955 in 1956 - Nevarnost afriškega zapleta za svetovni mir - Podčrtan pomen sestanka o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu in priznanje politiki neuvrščenosti za odnose v svetu MOSKVA — Jugoslovansko - sovjetski uradni pogovori pod vodstvom državnih in partijskih voditeljev Tita in Brežnjeva, so se končali z včerajšnjim srečanjem dvojice državnikov in njunih sodelavcev. Tanjug poudarja, da so po-, govori minili v «delovnem in prijateljskem vzdušju* in da so jih z obeh strani ocenili kot «uspešne in koristne*. Za izmenjavo mnenj o aktualnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja, o širokem krogu mednarodnih vprašanj in o razvoju komunističnega, delavskega in n: pred nega gibanja v svetu, je bilo značilno 'vzajemno spoštovanje stališč', kakor poroča jugoslovanska agencija. Tanjugovo poročilo o nadaljevanju jugoslovansko - sovjetskih pogovorov na najvišji, ravni je bolj izčrpno kot o prvih pogovorih in navaja precej stališč, ki so se izoblikova la na drugem delovnem srečanju Tito - Brežnjev med sedanjim obiskom jugoslovanskega predsednika v Sovjetski zvezi. Tako Tanjug na začetku navaja ugotovitev iz pogovorov, da bo tudi to srečanje dvojice državnikov, tako kot prejšnja, pomembno spodbudilo napredek jugoslovansko - sovjetskih odnosov in sodelovanja na meddržavnem in tudi na medpartijskem področju, za to pa so dobri in solidni temelji. V razgovorih so naglasili in potrdili znana načela o medsebojnih odnosih, vsebovana v prejšnjih dokumentih, kot sta beograjska in moskovska deklaracija iz 1955. in 1956. leta. Podčrtali so, da so ta načela «nezamsnljiva podlaga* za uspešen in vsestranski razvoj bilateralnih oo-nesov in sodelovanja. Tudi v včerajšnjih pogovorili so -Hil ■'Jena uai niz, ni laKoj od-J v Hertz v Rimu, če že j v8g.''n<;deljek, na veliki šmaren, foShiiV torek' bo je bil navaden Tudi to je organizatorjem J tla j , bfakrižato račune. Dejstvo, v fiatu pustili kakih deset 'Ho f|nj1 zadnjem sedežu, tudi ne Hi! “^azovati, da se je Kappler Kehi a avtom, če ne prav v Aj.^u Poti. 'v tu.000 lir, stane sedaj 30.000 lir - Le cena kavbojk se med oblačili ni bistveno znižala ske pi govine vabijo v teh dneh priložnostne kupce, katerih v Trstu ni malo, z mamljivimi, prepričujočimi, raznobarvnimi napisi in nalepkami kot so »sezonsko znižanje cen*, »priložnosti za ugoden nakup*, »izredni popusti od 20 odst. do 80 odst.* in drugimi, ter s tem najavljajo, da se za trgovce že bližata jesen in zima. Slednji morajo namreč že sedaj poskrbeti za blago, ki bo šlo v prodajo v jesenskih in zimskih mesecih, zaradi česar morajo sedaj prodati čimveč poletnega blaga, ki jim preostaja v skladiščih. Sezonska razprodaja je torej ena izmed najučinkovitejših načinov, da še iznebijo odvečnega blaga in da na njem še kaj zaslužijo, kajti zavedajo se, da bodo razni proizvodi, o-blačila, kroji in modeli prihodnje leto že izven mode in da ne bi $li zato kaj prida v promet. Tudi moda ima namreč ‘ srvoje zakonitosti: kar je sedaj moderno in aktualno je lahko že čez nekaj mesecev zastarelo in odveč. Tržaški trgovci na drobno, ki jih je v Trstu malo morje, se tega dobro zavedajo, zato pa usmerijo v sezonsko razprodajo mnogo truda. Izložbe trgovin z oblačili, prodajaln s čevlji in drugimi obutvami, trgovin s preprogami, torbicami,, klobuki »našemijo« in natrpajo z napisi, ki govorijo o skoraj neverjetnih cenah, da bi si tako pridobili čimveč kupcev. In število kupcev se je po mnenju šefa strežbe ene izmed veleblagovnic v središču mesta res povečalo. Mnogo je tržaških gospodinj, ki izkoristijo sezonsko razprodajo, da si kupijo zaželeno po zmernejših in bolj dostopnih cenah, v teh dneh pa se je povečalo tudi število jugoslovanskih kupcev. Kako pa se ne bi, saj so znižane cene oblačil, čevljev in drugega blaga v nekaterih primerih res mamljive. Oglejmo si jih nekaj. Moška obleka ki je še do pred kratkim stala 85.000 lir, stane sedaj 30 tisoč lir; žensko obleko, za katero je bilo treba prej plačati 35.000 lir, dobite sedaj lahko za 13.000 lir; moški jopič, ki je stal prej 65.000 lir stane na razprodaji le borih 10 tisoč lir; cena ženske bluze se je znižala od 14.000 lir na 4.000 lir; cena moških čevljev je padla v nekaterih primerih od 30.000 lir na 14.000 lir; .ženska poletna torbica, ki je prej stala 29.000 lir, stane sedaj 19.000 lir, prav tako pa so se znižale ponekod cene zaves, preprog, brisač, prtov in še drugega blaga. Edino pri kavbojkah smo opazili, da se cena ni bistveno znižala. Znižala se je sicer pri kavbojkah iz manj kvalitetnega blaga, vendar pri pravih «jeansih» je ostala cena kljub razprodaji, malodane jsta. To pa je tudi razumljivo. V Trstu je povpraševanje po kavbojkah zelo veliko in tudi kavbojke so že pridobile sloves univerzalnega oblačila, ki gre v prodajo pozimi in poleti. Prav zaradi tega pa se trgovci ne bojijo, da bi jim kavbojke ostale v skladiščih, da jih ne bi prodali. Zato pa jim tudi ne znižajo cene. Sezonska razprodaja pa je, kljub temu da omogoča kupovanje po znižanih cenah, tudi lepa priložnost, da spoznamo vsaj približno za koliko so trgovci navili cene posameznim modelom blaga; kajti jasno je, da imajo, kljub prodaji po znižanih cenah, pri vsakem prodanem proizvodu nekaj dobička. Tako si lahko še najbolje zamislimo kolikšna je razlika med realno vrednostjo proizvoda in prodajno ceno. odst. v prvi polovici letošnjega leta). Tranzit čez Trst in jugoslovanske luke je lani dosegel skupno 376.518 (v prvi polovici letošnjega leta 131.434) kub. metrov in je lani v primeri z letom 1975 narastel, medtem ko je v prvi polovici letošnjega leta popustil za okrog 26 odst: Italijanski uvozniki in tržaški o-peraterji so v zvezi z nabavljanjem rezanega lesa avstrijskega izvora naglasili, da se njihovo poslovanje v zadnjih letih odvija precej težavno, in sicer v prvi vrsti zaradi valu-tarne politike, ki jo Avstrija izvaja tudi na tem področju. Prisotni so poudarili, da je cena kubičnega metra avstrijskega mehkega rezane ga lesa, blago neocarinjeno in dostavljeno na italijansko - avstrijski meji, narastla v poprečju od leta 1969 do konca letošnjega marca s 1.031 na 2.047 šilingov, to je za 83,9 odst. oziroma .skoraj na dvakratno višino, cena izražena v lirah pa je poskočila- s 24.872 na 105.500 lir, to je za 25,45 odst., ali skoraj na trikratno višino (pri tem je tečaj avstrijskega šilinga narastel s 24,1 na 51,5 lire za šiling). Severna Italija je zaradi tega v zadnjem času močno skrčila uvoz avstrijskega blaga, skupne nabave pa so se kljub temu povečale, in sicer zaradi večjih naročil rezanega lesa v Srednji in Južni Italiji, kamor prihaja čedalje manj blaga iz Jugoslavije in Romunije. Tudi za letos zato predvidevajo, da bo italijanski uvoz mehkega rezanega lesa iz Avstrije dosegel 2,200.000 — 2,300.000 kub. metrov. Kar zadeva lesno trgovino čez tržaško pristanišče, so na srečanju navedli, da je'ta postavka v lanskem letu dosegla 207.226 ton. medtem ko je znašala v prejšnjem fetu 109.132 ton. V čezmorje so lani iz Trsta opremili skoraj dvakrat več lesa kakor v letu 1975: odvoz je namreč znašal 92.588 ton, leto poprej pa 82.474 ton. Največ lesa v tranzitu je bilo avstrijskega izvora, najvažnejše namembne čezmorske dežele pa so bile po vrsti Saudova A-rabija, Združeni arabski emirati, Jemen, Libija in Somalija. njem, dokler ni poginil. Medtem sta tudi večkrat udarila ženico, nakar sta zbežala. Za nasilnežema je stekel mimoidoči moški in tudi njega sta zlikovca pretepla in ranila. Policija je pozneje izsledila Ciguia in Bellema ter ju aretirala. Okrog polnoči, pa se je skupina treh, doslej še neznanih, nasilnežev znesla nad 34-letnim delavcem Lu cianom Guštinom, ki stanuje v Ul. Bergainasco 22. Guštin se je vozil z motornim kolesom vrste tomos po Ul. XXX. oktobra, ko se je pred njim kar naenkrat pojavila trojica nepridipravov in ga hotela zaustaviti. Pri tem je nesrečni Guštin ne rodno padel na cestišče, trojica pa se je oddaljila, potem ko ga je še nekaj časa zasmehovala. Delavca so prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo moral zaradi udarca v desno ramo in v hrbet zdraviti približno mesec dni. Kužek in delavec žrtvi mladih nočnih nasilnežev Mladi pobalini so se v noči med sredo in četrtkom spet »proslavili* z dvema nizkotnima dejanjema. Najprej sta dva, pozneje so jih prepoznali za 22-letnega Walterja Ciguia in 24-letnega Giampaola Bellema, iztrgala priletni ženici majhne^ ga črnega kužka, ga vrgli parkrat v zrak in pustila, da je padel na tla, nato pa sta kruto skakala po Kopel si ( zanimanjem ogledujejo znižane cene proizvodov P f Marini in Jožku Antoniču se je rodil prvorojenček ALEŠ Člani SK Devin iz srca čestitajo srečnim storžem, malemu Alešu pa želijo vso srečo v življenju. I VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina. ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli čeprav že prodane) 31. avgusta, najkasneje do 6. septembra trošarinskemu uradu občine v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od sto tisoč do milijona lir. Tajništvo KZ bo članom izpolnjevalo prijave do 3. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze Shod vespistov v Miljah bientirano v Braziliji, kjer skuša skupina anarhistov ob koncu XIX stoletja ustanoviti tako družbo, ki bi se razvijala brez vsakršnih re presivnih spon. Oba filma sta za tržaško občinstvo novost. Vespistom iz cele Italije se ponuja edinstvena priložnost, da pred ob činstvom razigrano in sproščeno do kažejo vozniške sposobnosti in drz nosti. Za nedeljo, 4. septembra, je «Vespa ‘Club Trieste* organiziral mednarodno srečanje vespistov Severnega Jadrana, ki bo potekalo v miljskem »Italijanskem mladinskem centru* v UL Battisti 17, .Pričakovali je tudi udeležbo vespistov iz Avstrije, Švice, Nemčije, Velike Britanije in Norveške. Ob 11. uri bodo v sprevodu šli iz Milj po nabrežju do Lazareta, ob poviatku pa si bodo ogledali baziliko sv. Ermacore in Fortunata. Po kosilu bo nagraje vanje. Zainteresirani ljubitelji tega nevsakdanjega športa so naprošeni, da se za ustrezne informacije obrnejo na sedež »Vespa Club Trieste* v Ul. Cisternone 21, vsak petek od 21 ______________________________ do 23. ure. on VČERAJ no NEDELJE, 28. AVGUSTA Na Gradu sv. Justa serija francoskih filmov iz 70. let Predvajali bodo skupno 22 filmov sodobnih francoskih režiserjev Včeraj zvečer so na Gradu sv. Justa slovesno predstavil', revijo «Francoski film sedemdesetih let», ki jo organizira avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova s sodelovanjem «Cappelle Underground». Na predstavitvi je prvi spregovoril posl. ing. G. Tombesi, predsednik letoviščarske in turistične ustanove, ki je orisal pomen take filmske revije in poudaril, da se v zadnjem francoskem filmu srečujete visoko kulturno sporočilo in ljudska umetnost, kar bo seveda predvsem vidno pri predstavah. Take pobude, je še dodal posl. Tombesi, je treba prav posebno negovati in spodbujati. Predstamik «Ccppelle Under-ground... ki je poskrbela za izbor filmov, je dejal, da so letos obrnili pozornost na režiserje, ki so v svetu manj znani, a prav zaradi tega imajo določeno vrednost, saj mladih francoski.1 režiserjev ni še zajci val komercialnosti. Na reviji bodo predstavili več smeri francoskega filma. To seveda ni popoln prikaz sodobne filmske ustvarjalnosti v Franciji, je pa kolikor toliko izčrpen pregled tcvrstnega umetniškega sporočila. Na koncu je spregovoril še filmski kritik Jean Pierr" Leancolas, ki se je organizatorjem zahvalil za priložnost, da lahko prikažejo našem: občinstvu francoski ljudski film, ki je v Italiji r. :lo znan. Revija ru pomeni tudi odskočno desko za morebitno diskusijo o francoski kinematografiji. Danes ob 21. uri bosta na Gradu sv. Justa dve predstavi. «Sourenirs d’en France» režiserju Andreja Te-chinčja, ki prikazuje kako se osebna življenjska zgodba vključuje v gospodarsko razmerje razrednega boja zadnjih štiridesetih let v Franciji. Drugi film je «La Cecilia* Jea-na-Louisa Comollija, ki bo svoje delo sam predstavil. Dogajanje je am- MIRAMARSK1 1'ARK: «Luči In zvoki« Predstavi: ob 21.00 «11 sogno imP* riale di Miramare* (v italijanščini); ob 22.15 «Der Kaisertraum von M1' ramar* (v nemščini). Prevoz z me tornim čolnom od pomola Audace do grljanskega portiča ob 19.50 21.20). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. . Ariston 21.30 »Gli ultimi bagliori « un crepuscolo*. Režija Robert A* dricht. Burt I-ancaster, Richard Widmark. Barvni film. Mignon 16.30—22.00 «Godzilla». F*'1' tastični film. ' Nazionale 16.30 »Canne mozze*. AnU* nio Sabato. Prepovedan mladini P*® 18. letom. Barvni film. ' Grattacielo 16.00—22.00 »La stanza del vescovo*. Ugo Tognazzi, Ornej^ Muti. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. . Excelsior 16.30 »Vizi privati e P® bliche virtu*. Prepovedan mlad8" pod 18. letom. Barvni film. . „ Feniec 16.30 «11 gatto dagli occhi « giada*. Corrado Pani. Prepovj* mladini pod 14. letom. Barvni f* Eden 17.00—22.15 «La polizia e scon-fitta*. Marici Bozzuffi, RiC^ Salvino. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Ritz 17.00—22.15 »Kaput Lager - u ultimi giorni delle SS». Prepoved mladini pod 18. letom. Barvni *' Cristallo 16.30 »BestialiU*. E. M- ^ lerno. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. , Aurora 16.30 »Professione assassu10' Charles Bronson. BarCni film- j| Capitnl 17.00 »La dottoressa sotto lenzuolo*. K. Schubert. Prepoved® mladini pod 18. letom. Barvni * Moderno 16.30 «Beniamino». BafV film. . , Eilodrammatico 16.15 «La mode ^ Prepovedan mladini pod 18. Barvni film, Ideale 16.30 «11 serpente a soriafS Glen Lee. Barvni film. j Inipero 17.30 «Catastrofe*. Barv" film. m Vittorio Venelo 17.00 «Un cadaver* . troppo*. I/oa Massari, Michel quet. Barvni film. .. 0 Astra 16.30 «Herbie — il magfO0 sempre ' piu matto*. Walt P18 Razna obvestila Zgoniška občinska uprava obve ^ da bo sprejela v začasno služb0 5. septembra 77 dalje, za šolsko 77-78, vzgojiteljico v občinskem u škem vrtcu. Zainteresirane mo predložiti prošnjo na navadnem P8^ ju na občinsko tajništvo do 12; 17. avgusta 77. Podrobnejša pol85 na tajništvu občine. fgtl. SPZ obvešča, da je nova t® ska številka 767303. Kontovelski in proseški komunisti vabijo jutri, 20. t.m., ob 20. uri na Kontovel na prvo srečanje pri mlaki V goste pridejo mladi domači umetniki besede in zvoka. BANCA Dl CREDITO Dl TRlEs' TRŽAŠKA KREDITNA BANk S. P. A. TROT - ULICA F. FIL.ZI 10 - ' 'IBS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 8.1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar ^ Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 879" 860-' 1530-" •s; S5 789" 352" 139" 189" 160" vseh tujih valijl Čelno trčenje terjalo 3 ranjene Včeraj malo pred 21. uro se je n: nevarnem križišču med trbiško cesto in Ul. Brigata Casale pripetila prometna nesreča, pri kateri so bile tri osebe ranjene, hujšo škodo pa sta utrpela avtomobila, ki sta bila skoraj popolnoma uničena. Najhujše je bil ranjen 49-letni Santo Carli iz Gropade št. 20, ki se je peljal v fiatu 126, v katerega je trčil mercedes nemške registracije, ki ga je vozil 37-letni Michel Kelberg in v katerem je sedela tudi 25-letna študentka Brigitt Fick. Dinamika trčenja je dokaj nejasna, čeprav so karabinjerji mnenja, da nemški avto ni upošteval prednostnega znaka in čelno trčil v fiat 126, ki je prihajal iz nasprotne strani. Trčenje je bilo silovito saj je mercedes popolnoma razbil sprednji del fiata. Na kraj sta nemudoma prihitela rešilca Rdečega križa in gasilci s premičnim žerjavom, ki so imeli precej dela pri odstranjevanju razbitin avtomobilov s cestišča. Carlija, ki je utrpel udarce v rebra, v glavo in poškodbo leve roke, so sprejeli na kirurškem oddelku tržaške bolnišnice s prognozo okrevanja v 40 dneh, medtem ko so Fickovo sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zaradi pretresa možganov zdraviti približno 10 dni. Kelbergu pa so zdravniki dali samo prvo pemoč in ga nato takoj odslovili. Novi urnik škedenjske ambulante za injekciji' Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo obvešča, da so v teh dneh spremenili urnik ambulante za injekcije,' ki ima sedež v Ul. Ronche to 77. Ambulanta bo odprta ob de lavnikih od 8.30 do 10.30, vse uslu ge pa so brezplačne. Včeraj-danes Danes, PETEK, 1», avg»st" LJUDEVIT Sonce vzide ob 6.10 in «t0 U>' 20.07. Dolžina dneva 13.57. "jj.lT* na vzide ob 11.09 in zatone 0 Jutri, SOBOTA, 20. avgu*1 SAMUEL rStid* Vreme včeraj: Najvišja temP*. ud 26,7 'stopinje, najnižja 21,9, oh „ 26,7 stopinje, zračni tlak nenavadno ustaljen, vlaga 65-°°'j srd nebo 9/10 pooblačeno, veter na uro vzhodnik, morje r . °,-pidi*' bano, temperatura morja 24,2 s ROJSTVA IN SMRT* fr*1" Dne 18. avgusta 1977 se 3e J jju*' rodilo 9 otrok, umrlo Pa J® UMRLI SO: 52-letna Ang®8.. pr zosi por. Stefani, 83-letna rech .............. MafjV vd. Tomasini, 85-lctni ,|„ci^ Binetti, 91-letna Giovanna vd. Castellani, 75-letni Carlo \ 75-letni Carlo Čendak, 78-letn' Drudi, 73-letni Giuseppe Da«8 DNEVNA SLUŽBA LEKA1*1'1 (od 8.30 do 20.30) j F Largo Piave 2, Borzni trg * ramarski drevored 117. Ul- 20 (od 8.30 do 13. in od 16. U, Trg Ospedale 8, Istrska 111 NOČNA SLUŽBA I.EKA^ (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8. Istrska ulic* ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovane® in ENPAS od 22. do 7- ufe' št. 732-627. LEKARNE V OKOLIC* tel ____ a i nnn i paTfl* 21H rije • 225-596: Nabrežina: tel. 4””j 2l3' Boljunec: tel. 228-124; BaMF^' __6-165: Opčine: tel. 211-001: t®; tel. 225-114; Božje polje • Zg°r.. 226-165; Opčine: tel. 211-001: 200;J|l3^: sljan: tel. 209-197; Žavlje: Milje: tel. ''71-124. Milje: tei. /1-1^4. P° e l. Jerica daruje 10.000 .lir center v dijaškem domu 5- 19. avgusta 1977 SLOVENSKA GODBENA DEJAVNOST Godba na pihala «Parma» iz Trebč po krajšem premoru spet nastopa V vrste godbe vstopilo tudi 23 novih mladih članov POLOŽAJ V TEKSTILNI TOVARNI PRI SOVODNJAH Sindikat FULTA vabi delavstvo 29. avgusta kompaktno na delo Delavci naj ne upoštevajo odločitve ravnateljstva o dvotedenski dopolnilni blagajni • Podaljšan dopust na račun prihodnjega leta Tokrat z vlakom v Vransko Trebče so vas, ki ima zanimivo Wturno življenje in mnogokrat izsto; z nekaterimi nepredvidenimi Mijami. Trebenci so tudi zelo po-°sni ljudje in na vseli poljih^ se krojijo v ^ z drugimi, s kakršno-i5> kulturno ali drugačno pobudo. č®'' pestro življenje vasi spada tudi na pihala, ki je po nekajlet-premoru spet oživela, i^adba na pihala »Viktor Parma* Trebč je nastala v letu 1913. S ^Prernenljivim uspehom so Treben-i1 'Stali vse do prve svetovne vojne, j® s° svojo dejavnost prekinili. Pred ./jSo svetovno vojno je bil kapelnik ie be učitelj Benčina, po vojni pa t Vzsl taktirko v svoje roke D. J"'.). temu je nasledil pozneje Toni j°‘ina. Leta 1961 je prevzel vadbe Uof- Grgič, ki na je kmalu odstopil ..tedi mnogih obveznosti. Obveznost e''el j a godbe je nato prevzel D. |KfSad vse do leta 1973, ko so glasbi-9 'febenskih godcev utihnila. jL^elos so se trebenski godci spet thr?li in prvi nastop, so imeli za 1. 3’ ko so igrali budnico po vaseh. i ato so nastopili na prazniku špor-(. v Trebčah, kjer so doživeli velik l^h. Pobudnik preroda godbe je Kr .Požrtvovalni domačin Marcelo Jul ki mu je pomaga! današnji jtesednik Doro Možina. Ustanovili l ‘hdi odbor, ki naj bi godbo vodil L *i je tako sestavljen: predsednik bi j • Možina, tajnik Milan Čuk, j/Sajnik Enzo Kralj, gospodarja pa ^ Marčelo Kralj in Jože Cibic. CJdba je v svoji zgodovini sode-0La'a na raznih vaških praznikih, *hodih za 1. maj, udeležila pa Kopru, na današnji zasedbi nastopa tudi eden izmed ustanoviteljev iz leta 1913 Viktor Kralj, ki je tudi edini preživeli godbenik iz tistih časov. Kapelnik prof. Gruden je dejal, da nima velikih problemov, saj so godci dobri in marljivi. Edini problem so glasbila, za kar primanjkuje denarja. Repertoar obsega simfonične skladbe, operete in seveda koračnice, se- umil ^minili mn iiiiniiiiiiiiiiiHii milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiivvtiii V POLETNEM CENTRU V MAVHINJA1I Pozitivna izkušnja vključevanja handikapiranih otrok v družbo Trenutno je v eenlru 18 prizadetih otrok, skupno z njimi pa živijo otroci iz Mavliinj in sosednjih vusi Vključevanje handikapiranih v družbeno stvarnost: pekoč problem, ki ga nista italijanska zakonodaja in družba še pozitivno rešili. Večkrat se namreč dogaja, da handi-kapirani otroci nimajo vstopa v normalne šole in se ne morejo posluževati drilgih družbenih struktur, kar vsekakor negativno pogo juje njihov vsestranski razvoj. V zadnjih letih pa se predvsem napredne krajevne uprave, spričo splošne demokratične rasti italijanskega naroda, trudijo, da bi imeli tudi handikapirani dostojno vlogo v družbeni realnosti, tako da se ne bi čutili več osamljeni ali pa kot nepotrebna teža družbi. Primer vključevanja handikapiranih v družbeno stvarnost se v teh dneh uresničuje v poletnem centru v Mavhinjah, ki ga prireja odbomištvo za socialno skrbstvo tr žaške pokrajine v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino. Lepo Sindikat tekstilnih delavcev FUL TA je zavzel zelo ostro stališče do | enostranske pobude lastnikov tovarne «Ma.nifattura Goriziana* pri So-vodnjah, ki so tik pred poletnimi počitnicami najprej samovoljno podaljšali dopust delavstva, zatem pa še napovedali dopolnilno blagajno za 222 delavk in delavcev. Ustrezne | sklepe so sprejeli včeraj zjutraj na sestanku med člani tovarniškega | sveta sovodeiijske tekstilne tovarne in tajništvom enotnega sindikata tekstilnih delavcev. Sestanek je bil na sindikalnem sedežu CISL v Ul. Roma. Ob zaključku so izdali tiskovno poročilo, ki velja istočasno kot obvestilo za vse delavstvo te tovarne. O kroniki dogodkov smo že pisali, vendar je prav, da stvar nekoliko obudimo. Prve dni avgusta je okrog 400 uslužbencev te tovarne (380 delavcev in 20 uradnikov) šlo na običajni tritedenski poletni dopust. V tovarni se je-delo ustavilo. Dan pred odhodom na dopust je ravnateljstvo javilo, da bodo dopust podaljšali za teden dni do 27. avgusta. Ta dodatni teden naj bi vzeli kar na račun dopusta v letu 1978. Svojo odločitev je ravnateljstv u-temeljilo z nujnostjo ustavitve proizvodnje, ker ''re blago, ki ga proizvajajo v tej tovarni, trenutno tež* ko v prodajo. Delavstvo je bilo seveda nejevolj-da bi čim uspešnejše opozorili nase. no z odločitvijo, nekaj dni pozneje Razveseljivo je, da se je v godbo ^ sindikati dobili še pismeno obve-vpisalo 23 novih mladih članov, ki stil0, da bo 222 delavk in delavcev pridno vadijo pod vodstvom Aleksa poslanih v dopolnilno blagajno za Kalca. Tako se Trebencem ni bati za nadaljnjih 15 dni. Zainteresirani naj naraščaj in so lahko vzgled tudi dru- h, nat0 dobili ustrezna pismena ob-gim, saj glasbena vzgoja razvija v vestila. V sporočilu ravnateljstva ni mladini estetski čut in nudi mnogo b>j}0 rečeno, kdo bo poslan v dopol-osebnega zadovoljstva. | nj]no blagajno, niti za koliko ur na teden. Seveda so bili vmes dopusti in zato ni prišlo do stika med sindikatom in ravnateljstvom, da bi se stvari razčistile. Na včerajšnjem sestanku so bili prisotni skoro vsi člani tovarniškega sveta. Ugotovljena je bila resnost položaja in na koncu sestanka so soglasno sklenili, da se zavrne takš no nastopanje delodajalcev. Doslej ni noben delavec v tovarni dobil pisma z obvestilom o dopolnilni blagajni, sindikat FULTA pa je vseeno odločil, da morejo delavci, ki bi dobili ta pisma, vseeno priti na delo v ponedeljek, 29. avgusta. Tisti, ki delajo običajno v prvi izmeni, naj gredo v tovarno že ob 6. uri zjutraj, tisti, ki so zaposleni v daj pa pripravljajo nov program, Dč Simone je obiskal ljubljanskega župana Goriški župan Pasquale De Simone si je prejšnji dan ogledal Ljubljano, kjer sta ga sprejela predsednik ljubljanskega mestnega sveta inž. Tone Kovič in podpredsednik istega sveta Stane Vrhovec. Na sestanku je bil prisoten tudi župan iz Celovca Leopold Geggenberger. Trije župani so preučili možnost širšega sodelovanja med mesti. To sodelovanje se že nekaj let uspešno odvija na športnem področju pa tudi na drugih. Zlisti so se v'Ljubljani zavzeli, je rečeno v tiskovnem poročilu goriškega županstve, za širše sodelovanje med Ljubljano in Gorico. Ob tej priliki si je goriški župan ogledal ljubljanski klinični center, ki ga prištevajo med najmodernejše v Evropi in ljubljanska predmestja, kjer so že zgradili ali so še v gradnji na tisoče stanovanj. jje tudi dveh tekmovanj v Ko| nUrat so Trebencem priskočili Holm tudi člani drugih slovenskih vij ■ Predvsem s Proseka in Konto-st(wi G°dba »Viktor Parma* je nanj ("'a tudi na reviji godb v Postoj-'n Požela dober uspeh. Dih^nes šteje trebenska godba na «tv!! a članov, ki igrajo pod vod-0rfl kapelnika Ernesta Grudna. V m1ll umHiMHiHHm ■■ imnumu mmimn nmimm milili 1111,1111,111 iiiuiiiiiiiiitintiiiiiimii urejeno šotorišče na zemljišču, ki ga je dala na razpolago uprava dčvinsko-nabrežinske občine, že na prvi pogled dokazuje, da je tu živ- ,-,. .. ....... ljenje mladih gostov poletnega ccn-1 popoldanski izmeni ali v tako imeno. tra prijetno in kot nam je pove- vani dnevni izmeni, pa naj bodo v dala prijazna mlada animatorka, tovarni ob 8. uri. Takrat jim bodq predvsem usmerjeno v to, da Se sindikalisti povedali l.aksen je polo! handikapirani otroci ne čutijo o- žaj. Ob tisti priliki bo tudi skupšči samljene, ampak, da skupno z dru- na delavstva zavzela stališče, ki ga gimi otroci doživljajo enake stvari bodo sindikalisti branili na sestanku kot ostali. Trenutno je v poletnem z delodajalcem na sedežu zveze in-centru 18 prizadetih otrok, skupno dustrijcev. Ta sestanek je že napo z njimi pa živi 7 dečkov in deklic vedan za 29. avgust ob 10.30. Vse-iz Mavhinj, da ne govorimo o ti- kakor pa so nam voditelji sindikata slih, ki prihajajo vsak dan v cen- tekstilcev povedali, da v nobenem ter iz .sosednjih vasi in preživijo primeru ne bodo sprejeli popolne tukaj del dneva. dvotedenske dopolnilne blagajne. V dvajsetih dneh so otroci, skup- Položaj je kot vidimo precej resen no z animatorji, obiskali več zani- To tembolj, ker je kriza prizadela mivih krajev naše okolice in od pov- celotno tekstilno industrijo. V pod sod so odnesli pozitivne vtise, saj gorski predilnici je že znano, da bo je za mnoge to prva izkušnja pre- 800 delavk in delavcev septembra in zivljanja počitnic daleč od take oktobra v dopolnilni blagajni t ' dni imenovanih specializiranih zavodov, | tedensko, kjer so večkrat razmere slabe in neprimerne za pravilno vključeva beneški dnevnik NA POBUDO ŠTUDIJSKEGA CENTRA NEDIZA *DOLENJEM TARBIJU VČERAJ začetek letovanja otrok ^Toviteljstvo nad «Mlado briezo* je prevzel zdravstveno-psiho-®*lagoški Konzorcij videmske pokrajine - Sodelovanje RK Slovenije Delavci «PIastic Julia» zasedli Trg republike Včeraj smo •-oročali o presenečenju, ki ga je pripravil lastnikUržiš-ke tovarne »Plastic Julia* Tazi Bo-nezzi svojim uslužbencem. Ob povratku s petnajstdnevnega kolektivnega dopusta so namreč ugotovili, da je iz tovarne izginilo nekaj strojev. Kdaj in kako se je to zgodilo za zdaj še niso uspeli ugotoviti. Lastnik Tazio Bonezzi si je, kljub te- mu, da je po mnenju dobro informiranih krogov v velikih finančnih težavah, privoščil dolg dopust v za zdaj neznanem letovišču. Delavci so se tako znašli naenkrat brez dela. kajti odpeljani stroji so bili nujno potrebni za normalno proizvodnjo. V odgovor na provokacijo so včeraj zjutraj zasedli glavni trg v Tržiču, kjer so postavili šotor ter vrsto transparentov s katerimi opozarjajo javnost na nesramno dejanje. Včeraj so tudi -oslali telegram goriškemu združenju kidustrijcev ter zaprašili za sestanek, na občini na so se pogovarjali s komisarjem Laroso. Medtem si v političnih in sindikalnih krogih zastavljajo vprašanje, kako je moglo priti do takega razvoja dogodkov. Delavci menijo, da je krivdo iskati v nesposobnosti lastnikov oziroma lastnika. Pomerili so sc v zvonjenju Poletje se izteka, izteka pa se tudi vrsta poletnih prireditev po vaseh in v mestu samen. V torek se je končal osemdnevni praznik v Podturnu. V pritrkavanju in zvonjenju se je namreč pomerilo kar o-sem ekip z Goriškega in tudi iz Slovenije. Zmagali so tekmovalci iz Budanj na Vipavskem, drugo me sto pa je pripadlo ekipi iz Domžal, medtem ko so zvonarji iz Vileša zasedli tretje mesto. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Srečko Šuligoj, kanalski dekan, Jožef Makuc ter Mario Drossi. Skupina slovenskih otrok z Goriškega je včeraj zjutraj z vlakom odpotovala na nekajdneven letovanje v Vransko pri Celju. Skupaj z vrstniki s Tržaškega in drugih krajev bodo v prijetnem razpoloženju preživeli še nekaj dni počitnic pred začetkom pouka. Na sežanski železniški postaji jih je tik pred odhodom dohitel na." fotoreporter Mario Magajna in nanravil gornji posnetek. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence družinskega izleta v Trbovlje 21. t.m., da bo avtobus odpeljal po sledečem voznem redu: Travnik ob 5.00, Pevma trg pred spomenikom ob 5.05, štandrež ob 5.10 in Sovodnje ob 5.15. Priporoča se točnost. ................................................ OD 8. DO 11 SEPTEMBRA LETOS ŽE ŠESTNAJSTIČ Trinajst zborov iz devetih držav na letošnjem tekmovanju Seghizzi 4 Zamejske zbore bo zastopal «Valentin Vodnik» iz Doline, jugoslovanske pa « Vinko Jedut iz Zagreba - Letos prvič zbor iz SZ Trinajst zborov iz devetih ev-1 ghizzi*, ki je postalo že tradicio-ropskih držav bo sodelovalo letos nalno. Prireditelji se letos bolj kot Danes na Oslavju začetek briškega praznika Danes zvečer se «Na borjaču* na Oslavju prične štiridnevni briški praznik, ki ga prireja domače prosvetno društvo «Naš prapor*. Nocoj ob 20. uri imajo v programu tekmovanje v briškoli, zatem pa ples ob zvokih domačega ansambla «Unho*. Praznik se bo nadaljeval jutri zvečer, ko bo ob 20. uri nastopil slovenski zabavni ansambel »Veseli planšarji*. Prireditve bodo tudi v nedeljo in ponedeljek. Na prazničnem prostoru bo deloval dobro založen bife, vse dni bo odprta tudi razstava briških vin. na šestnajstem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »Seghizzi*, ki bo v našem mestu od 8. do 11. septembra. Med tukajšnjimi zbori bo nastopil, edini med slovenskimi v zamejstvu, »Valentin Vodnik* iz Doline, Jugoslavijo pa bo zastopal zbor »Vinko Jedut* iz Zagreba. Prvič bo na letošnjem tekmovanju sodeloval tudi zbor iz Sovjetske zveze in sicer «Dziedc-nis* iz Rige. Sočasno s tekmovanjem bo tudi. od 6. do 8. septembra, tradicionalno mednarodno srečanje o pevskih zborih, ki bo v dvorani deželnega avditorija v Ul. Roma. To so v kratkem najzanimivejše vesti o letošnjem tekmovanju »Se- •lllll•l^•lH•••l•llHll»••»l••l•llllllmlllllll•lll»lll•»»l«llml,••l•lllnll,ll,l••ll,,ll,,,,l,,•,,,,||H«,l•Hl•,»,*,,,*,,••,•,,,, V 9 t W:^er®j popoldne so prispeli v Do-"del .- ?rb‘j beneški otroci, ki se Natejejo letošnjega kulturno re-kfpptiskega letovanja Mlada brieza. ^Ok n° vel'ko število prijavljenih o-trjj, tead 120), katerim je treba N*?' še vzgojitelje in predmetne tiari' ter večjo skupino beneških Na Cev- ki pomogajo tako pri tiN^škem kot predvsem pri teh-^ganizacijskem delu, je po-velike organizacijske pro-saj je zmogljivost vasi glede Vm^išč in oskrbe dokaj skromna. ^vilo prikolic, ki jih na poje j'®01 področju trenutno ne rabijo, N Sl'° problem prenočišč in obe-W počilo uporabo večjih posti k.Površin za pedagoške dejavno-bi',K' bodo stekle že danes. Poleg N a slovenskega jezika in zborov deja5 Petja, ki sta že tradicionalni otjUvn°st! na tem letovanju, bodo ^ v 'et°s imeli tudi širšo glasbeni z?0''? s poukom'nekaterih glas N0c'lani beneškega gledališče pa Viia| 2 nekateremi skupinami raz-tajj ,tudi gledališko dejavnost v No m smislu, kar pomeni, da °teoci aktivno spoznali gleda-W|Z Vseb vidikov. Tudi likovna otroci 1)0 'etos širša, saj se bodo iih da Seznanili z vrsto tehnik, ki \Cn°s v šoli le redko uporabljajo. Ni 'e dejavnosti bodo razvijali 1 ittio drugem delu letovanja, ki bo v let!n?rn »Barčica moja* potekalo n, jv^šču Rdečega križa Slovenije 0^'em rtiču *eVM°Vn' smisel Mlade brieze pa. k of Qstaja isti kot prejšnja le-'tovu*' naj globlje spoznajo oko-terem živijo, in naj poglobijo, ?5ia V° sebi in 0 vsem, kar jih ob-n sj bo popoldanski program, 8® bo zastavila vsaka skupina posebej, usmerjen k vzpostavljanju stikov z lj idmi v vasi ter raziskovanju načina življenja, navad življenja, materialne kulture, pa tudi ljudskega slovstva in drugih značilnosti življenja. Gradivo, ki ga bodo zbrali v Tarbiju, pa bodo otroci še dalje obdelovali tudi na Debelem rtiču. Glede sestave udeležencev, ki so povečini iz Nadiških dolin, delno pa tudi iz zahodne Benečije, ki jo je potres huje prizadel, velja omeniti, da je mnogo otrok, ki so se Mlade brieze udeležili že prejšnja leta in da skoraj vsi dobro obvladajo beneško narečje, marsikdo pa tudi nekaj osnov knjižne slovenščine, kar bo v veliki meri olajšalo pedagoško delo. Tudi krajevno zastopajo otroci vso Benečijo, saj se je letos udeležba razširila tudi na kraje, kjer prejšnja leta ni bilo toliko zanimanja za te pobude. Ta razširitev je izredno pozitivna in vzpodbudna potrjuje pravilnost izbil, za katere se je v svojem delu odločil študijski center Nediža ob sodelovanju z drugimi beneškimi društvi. Pomembno priznanje temu delu pa je tudi po krovi tel jat vo zdravstveno psihope-dagoškega konzorcija videmske pokrajine na eni strani ter sodelovanje Rdečega križa Slovenije na drugi strani. * Lahko si 1 želimo, da bi študijsk’ center Nediža s svojimi mladimi sodelavci, ki jih je iz leta v leto več. tudi letos, kljub začetnim teža vam, izpeljal pobudo, ki je toliko bolj zahtevna zaradi 25-dnevnega tra janja, tako uspešno k§t prejšnja le ta. Beneški mladini pa želimo, da bi se na letov*niu č'm hoti nočuti la in odnesla domov vrsto pozitivnih vtisov. nje handikapiranih otrok v družbo. Kraška hiša, izvir Timave. Ribiške naselje, Zgonik, razne jame in kme-1 tije, vse to so kraji, ki so si jih [ teh dneh ogledali otroci, poleg i tega, da hodijo redno na kopanje | štarancan. V primeru slabec.n vremena pa otroci' najraje rišejo, I delajo intervjuja z registratorji, | čistijo šotorišče in vse te' rekreacijske dejavnosti niso same sebi namen, ampak so usmerjene v srni-slu ciljev, za katere so priredili | poletni center. Tudi vaščani iz Mavhinj so zelo | dobro sprejeli to hvale vredno po- Nič koliko razprav o dodelieva hudo tržaške pokrajine, saj že od nju ljudskih stanovanj, o sestavi vsega začetka aktivno sodelujejo s prednostnih lestvic, o počasnosti poletnim centrom in to tako občil gradnje kakor tudi nasprotovanja teno, da se je posebno med otroki razlastitvam zemljišč za ljudske in gosti poletnega centra razvila gradnje na osnovi državnega za prava tovariška vez, ki bo gotovo kona št. 167 z dne 18. apriia 1962 trajala tudi v prihodnosti. Prejšnji je bilo slišati v zadnjem času. ponedeljek so namreč organizirali predvsem glede razlastitev, ki so v taboru «praznik krompirja*, do- do zdaj na žalost potekale v glav-tem ko so otroci cel teden prosto-' nem na škodo slovenske zemlje, voljno pomagali kmetom pri na- Pred dnevi je goriška občina ooia-biranju krompirja in pri drugih vila obvestilo, najbrž, da b; zado-delih' na polju. Tisti večer je bilo stila tudi zakonskim določilom, da v šotorišču vse živo: poleg vašča imajo pri dodelitvi zemljišč za ljud tiov je bilo namreč tudi mnogo ske gradnje prednost gradbene v.a-staršev in prebivalcev sosednjih druge in posamezniki, bivši last vasi. otroci pa so pekli krompir in niki razlaščenih parcel. To določa klobase in seveda poskrbeli tudi za državni zakon št. 865 z dne 22. ok dobro počutje. Poleg Mavhinjcev tobra 1971. sodelujejo pri poletnem centru tu- Prosilci pa morajo izpolnjevati CESTE (Centro educazione spe- pogoje, ki so predvideni za udelež ciale), ki daje na razpolago avto- bo-na natečajih za dodelitev ljud hus za prevoz otrok na kopanje, skih stanovanj (da nimajo lastnega kra-evna sekcija ZŽI - UDI in ta- stanovanja in da družinski dohod je -borniki Rodu modrega vala. ki so ki ne presegajo zakonsko določene in dali na razpolago zložljiva ležišča, kvote) medtem ko bi se v okviru sode- Občinska uprava bo prosilcem, lovania z drugimi krajevnimi orga- ki pa morajo imeti stalno bivališče nizacijami gotovo naredilo kaj več. v občini, odstopila zazidalne nar Poletni center v Mavhinjah torej cele. obvezati pa se bodo morah pomen, odlično izkušnjo in odločen da bodo v roku enega leta od u-korak naprej nri vključevanju han- daF koncesije zateU z erad j . riikapiranih otrok v družbeno real- ^k za iV w nost. torei pobuda, ki po sme osta- I ece nepr • , knlko- ti osam'jena, ampak vključena v tos. Prošnje m i : široko akciri nri. kateri bi sodelo- vanem PaPtom mi opremlje e in organi- Javo iz katere izhaja da prosilec izpolnjuje vse pogoje, ki veljajo za dodelitev ljudskih stanovanj. va'o vse napredne sile zacije, • Miljski župan VViller Bordon je I sklical danes ob 20.30 javno zborovanje. na katerem bodo razpravljali o problemih prečiščevalnih naprav za odplake pri štramarju. Javno zboro-1 \anie bo na trgu v Ul. Flavia pri štramarju. OBVESTILO GORIŠKE OBČINE Pri ljudskih gradnjah prednost razlaščencem Do 15. septembra rok za predložitev prošenj ■ Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, ki so predvideni za udeležbo na natečajih za ljudska stanovanja nadaljuje. Te dni so v tovarni ob novili proizvodnjo, delavci pa so takoj začeli z vrsto razčlenjenih stavk. V sredo so za krajši čas prekinili delo ter medtem uredili nekatere higienske naprave v tovarni, ki so bile skrajno zanemarjene. Včeraj pa so se eno uro vzdržali dela ter med tem časom priredili tudi sindikalno zborovanje. Na posodo knjige dijakom v Doberdobu Doberdobski župan Andrej Jarc je zainteresiranim staršem nižje-šolskih dijakov na področju dober-dobske občine poslal naslednje pismo: «Kljub neuspelemu poizkusu, da bi starši nižješolcev povrnili šolske . knjige, je občinska uprava sklenila, da bo za šolsko leto 1977 1978 poskrbela knjige dijakom prvega razreda enotne nižje šole. Starši dijakov prvega razreda naj zato ne kupujejo knjig, razen tistih, ki niso na priloženem se-’ znamu. Knjige ki bodo čimprej na razpolago v občinski knjižnici, bodo dijakom dane na posodo in jih bodo ob koncu šolskega leta morati vsekakor vrniti v dob em stanju. Dijaki drugega in tretjega raz reda bodo kot vsako leto prejeli podporo v znesku, ki ga bo predlagala ustrezna komisija in ga bo nato odobril občinski svet ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. V upanju, da je to le prvi korak za smotrnejšo uporabo finančnih sredstev, se zahvaljujemo tistim, sicer maloštevilnim staršem, ki so se odzvali in so vrnili knjige, vsetn ostalim pa se priporočamo za prihodnja leta.* Nadaljuje se sindikalna akcija v podjetju SAM Sindikalni sporv med zaposlenimi in upravo podjetja SAM Detroit se kdajkoli soočajo s finančnimi teža varili. Razne dotacije so namreč ostale na isti ravni kot lani, stroški za organizacijo tekmovanja (najem dvorane, prenočišča, vsa o-skrba za udeležence, stroški za tisk, itd.) pa so se precej povečali. Zato so skušali prireditelji nekoliko zožiti število udeležencev in med zbori iz Italije naj bi jih bilo kar sedem iz naše dežele. S tem bi se precej znižali stroški organizacijskega značaja. Kar trije deželni zbori na so odpovedali. To so zbori »Melodiae* Trsta, «Vox Julia* iz Ronk in «Ermes Grion* iz Tržiča. Prav tako je odpovedal svojo udeležbo nemški zbor iz Marktoberdorfa. zamenjal pa ga bo zbor učiteljev iz Iasija v Romuniji. Prireditelji so imeli veliko prošenj, morali pa so omejiti število udeležencev. Kot smo že omenili, se bo pevska manifestacija pričela 6. septembra s simpozijem o zborovskem petju, v četrtek. 8. septembra, pa se bo pričelo tekmovanje zborov, ki se bo zaključilo, po že ustaljeni praksi, v nedeljo zvečer V ocenjevalni komisiji bodo Ceeilia Seghizzi iz Geriče, Fosco Corti iz Arezza, Giorgio Kirschner iz Rima. Arrigo Benvenuti iz Firenc. Pietu Pezze iz Vidma, Rado Simoniti iz Ljubljane, Georgij Rohev iz Sofije. Sieglind Dimsi iz Celovca, Hein-rich Poos iz Berlina in Vlatislav Novak iz Pardubic v ČSSR. Sodelovali bodo torej goriški zbor »Ars mušica*, «Valenlin Vodnik* iz Doline, »Polifonica friulana Toma-dini* iz San Vita a Tagliamento. »Coro polifonico turritano* iz Porto To-resa na Sardiniji in »Cantori dj Assisi* iz Assisija. Iz drugih držav pridejo «Kammerchor» iz Lienza v Avstriji, «Komomy sbor* iz Bratislave na Češkoslovaškem, «I-e madrigal de Lyon» iz Fran cije, »Vinko Jedut* iz Zagreba za Jugoslavijo, »Echo* iz Lublina na Poljskem, zbor učiteljev iz Jasija v Romuniji, »Diezdonis* iz Rige v Sovjetski zvezi, «Szolnoki Kodalu eorus* iz Szolnoka na Madžarskem. Ljubitelji zborovskega petja nodo torej spet prišli na svoj račun. To bo letos edina med važnejšimi prireditvami goriškega septembra, saj ne bo, prav zaradi že omenjenih finančnih težav, tradicionalnega folklornega tekmovanja. Morda bo Pro loco priredila teden nrei le manjše srečanje strokovnjakov področja folklore in morda pride tudi do parade krajevnih folklornih skupin. Konec septembra pa bo še srednjeevropsko kulturno srečanje, ki pa ni namenjeno širši publiki, marveč ie peščici kulturnikov. tembra. Poleg predavanj, ki bodo namenjena idejnopolitičnemu izobraževanju mladincev ter splošnemu informiranju o manjšinski problematiki, bodo na seminarju predvajali tudi dva filma s puljskega filmskega festivala. Novoustanovljeni filmski krožek iz Gorice na-nverava predvajati film »Hajka* in »Dokumentarec o Titu*. Mladinci in mladinke, ki se nameravajo udeležili seminarja se lahko še danes in jutri vpišejo na sedežu Mladinskega krožka v Gorici (Dijaški dom), Ul. Montesanto 84 — tel. 83495 — pri Davidu So-solu v jutranjih urah, ter na sede-ZSŠDI (Ul. Malta 2 žu ZSŠDI (Ul. Malta 2 — Gorica tel. 2495). Podroben program seminarja in ostale podatke bomo še naknadno objavili v našem dnevniku. V Novi Gorici najboljša voda v Jugoslaviji Kot znano dobršno količino vode, ki jo porabimo v Gorici, dobavi vodovod Mrzlek v Solkanu. Vodo mora dobavljati skladno z določili mirovne pogodbe z Italijo iz leta 1947. Povprečno dobavijo Gorici okrog 8 tisoč kubičnih metrov vode dnevno. Tolikšna količina zadošča, kot menijo strokovnjaki Goriških vodovodov v Novi Gorici, za dnevne potrebe okrog 20.000 prebivalcev Gorice. Naj ob tem poudarimo, da je po strokovnih analizah voda iz Mrzle-ka — črpajo jo iz velikih globin pod strugo reke Soče — najboljše kakovosti v Jugoslaviji. Pri tem u-poštevajo temperaturo in kemično sestavo vode. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Monica Arcangeli, Marco Pellegrino, Anna Priamo, A-driana Zona, Maja Humar, Alessan-dra Schettino, Dario Ferrarese, Daniele Compagnone, Matteo Collini. Giuliana Bellini, Alessandro Cumin, Federico Fazan, Giulio Puntin, Tizia-no Gentile, Manuela Chessa. UMRLA STA: 67-letni invalid Bruno Tommasi in 60-letna gospodinja Maria Grendene por. Cuzzit. niiiiiniiimimtitmiiiiiHiiHiiMiiiiiiiuiHHMiiiiiiiiiNimiiNfiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiimiiiiiimiiiittnmiiiHMini« ZAPOSLOVANJE MLADIH V GORICI 85 OD STO MLADIH ŽELI DELO V URADIH Nobeden noče kmetovati - Od 438 jih je v Gorici kar 376 zaprosilo za mesto uradnika, po možnosti v javni upravi k julri vpisovanje za seminar MK Še danes je odprto vpisovanje za seminar, ki ga tudi letos prireja Mladinski krožek. Že šestič se bo seminar vršil v Mladinskem domu v Bohinju in sicer od 8. do 11. sep V občinskih uradih za zaposlovanje v goriški pokrajini so 12. avgusta objavili prednost.ie lestvice posebnih seznamov za mlade nezaposlene in tiste, ki iščejo prvo zaposlitev. V goriški občini se je prijavilo do sedaj 438 mladih, od teh je kar 376 zaprosilo za uradniško mesto. Zelo m:.lo je takih, ki zaposlitev iščejo v produktivnih dejavnostih, skoraj vsi si namreč želijo za-paslitve v terciarnem sektorju, po možnosti v javni upravi. Med vsemi, ki iščejo delo ne najdemo niti enega, ki bi želel kmetovati, le nekaj je takih, ki bi sprejeli tudi zidarsko mesto. Zelo malo je tudi takih, ki bi bili pripravljeni sprejeti delo, ki ni v skladu z njihovim pridobljenim zna njem. 54 od nji-i, pa bi bilo pripravljeno tudi obiskovati izobraževalni tečaj, oa bi se prekvalificirali. Gornji podatki niso e dokončni, sa; še vedno sprejemajo prošnje zamudnikov, tudi prednostn,. lestvica ni do končna, ker imajo mladi nožnost, da vložijo pritožbe glede uvrstitve na prednostne lestvice. To morajo storiti najkasneje do 11. septembra na pokrajinskem uradu za delo, Ul. Crispi 9. Kljub temu. da bo prišlo do raz nih majhnih sprememb lahko 1) se daj vidimo, d„ je goriška mladina reagirala na zakon o mladinskem zaposlovanju podobn< kakor so to storili po celi Italiji. Približno 85 odstotkov si želi dobiti zaposlitve v uradih, skoraj nihče ne želi delati v tovarnah ali pa v takih poklicih, ki zahtevajo tudi fizični trud. Zveni skoraj ironično, da ob taki situaciji podjetja n« morejo najti delavcev, obrtništvo pa hira, smo namreč \ krepki duhovni, ne samo gospodar ski krizi. Kino (,orica VERDI 17.30—22.00 »Un borghese pic* colo piccolo*. Alberto Sordi in Shelley Winters. Barvni film. CORSO 17.30 — 22.00 «Tre donne*. Sissy Spaceck in Shelly Duvall. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Killer elite*. Jean Caan in Robert Du-Vall Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. V1TTORIA 17.30-22.00 «11 trucidato-re e lo sbirro*. Thomas Milian. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRAI-E Zaprto. - Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Emanuelle In America*. EXCELS!OR 18.00-22.00 «Gli ultimi giganti*. LETNI KINO MARCELL1ANA: 20.30 »Ci risiamo, vero Provvidenza?* i\om filtrira in okolica SOČA »Kako skriti mrtveca* (franc.) ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Zagrizi kroglo* (amer.) ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Homo eroticus* (ital.) ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Ul. Rastello 52, tel. 83349. OEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Kepubblica 26, tel. ,72341. DOPIS IZ BEOGRADA Pospešeno za 160 km avtoceste Profesor klasičnih jezikov - botanik BEOGRAD — Ker je Jugoslavija v svojem naglem vsesplošnem razvoju zanemarila gradnjo cest in prometnic v primerjavi z drugimi deželami razvitega sveta, mora sedaj pohiteti. V ta namen so lani organizirali po posameznih republikah nabiranje sredstev v obliki posojila in samoprispevka in se je pri tem izkazalo, da povprečen občan dobro razume potrebe, ki jih vsiljuje razvoj dežele. Povsod so ljudje vpisali nenavadno velika posojila. Pri tem se je dobro izkazala tudi SR Srbija, ki je namesto 3 milijard zbrala obilne 4 milijarde dinarjev za gradnjo cest in za regulacijo dolnjega toka Morave. Potreba po infrastrukturah se kaže tudi v nagli gradnji, v pospešenem izvajanju načrtov, tako da bodo kot kaže, pri gradnji 160 km avtomobilske ceste bratstva in e-notnosti tako pohiteli, da bo cesta nared že dve leti pred rokom. Gre za cesto bratstva in enotnosti od Beograda proti jugu, proti Nišu, vendar pa ne gre za en sam nepretrgan odsek, pač pa za tri odseke na isti cesti. Začnimo od začetka. Do obletnice osvoboditve Beograda, torej do 20. oktobra letos bodo dogradili 9 kilometrov ceste od Sur-čina do Beograda. Do konca leta pa bodo dokončali tudi odsek od Beograda do kraja Unčari južno od Beograda. Ta odsek je dolg skoraj 43 km, tako da skupno z 9 km že omenjenega odseka tvori 52 km avtomobilske ceste. Ta cesta bi morala biti dograjena prihodnje leto, pa bo že letos, to se pravi, da bodo prihranili leto dni. Na drugem odseku in sicer od kraja Unčari pa do Batočine proti jugu pa bodo cesto začeli graditi že letos in ne šele prihodnje leto. Gre za odsek, ki bo dolg 72 km in ki ga bodo izročili prometu že konec prihodnjega leta. To se pravi, da bo tudi odsek prej dograjen kot predvidevajo splošni načrti. K temu je treba dodati še obvozno cesto okoli Niša v dolžini 14 km in še neke druge odseke v skupni dolžini torej 160 km, ki bodo vsi nared konec prihodnjega leta. Ker je prvotni načrt predvideval, da bodo vsi ti odseki dokončani konec leta 1980, pomeni, da so dejansko dela tako pospešili, da bo 160 km avtomobilske ceste dograjenih dve leti pred rokom. Kakor poročajo z gradbišč, se zdi da so gradbeniki, od vodilnih do preprostih delavcev dojeli pomembnost teh del, kajti dela se vršijo s polno paro in na nekaterih odsekih delajo noč in dan, da bi ne zamujali rokov. Sicer pa je pri tem treba povedati, da je delo skoraj ■stoodstotno mehanizirano. Na odseku od Beograda do kraja Unčari, torej na odseku, ki je dolg nekaj nad 42 km, je 97 odstotkov dela mehaniziranega. Vedeti pa moramo, da bi ne bilo prav nič nenavadnega, če bi kje rok tudi prekoračili. Vsak pritiran optimizem je tu odveč. Ta del avtomobilske ceste bo namreč najtežji. Gre za pravo avtomobilsko cesto, torej za po dva kolovoza na vsaki strani, katerima je treba dodati še zasilna pasa in zeleno vmesno »bariero* in vse to bo grajeno na neverjetno težkem ilovnatem terenu, kjer je drsenje tal ob vsakem večjem delu tako rekoč o-bičajno. Strokovnjaki pravijo, da je odsek Beograd - Unčari «izjemno težak teren s številnimi drsišči, s terenom, ki je v stalnem premiku, zaradi česar bo treba od primera do primera iskati ustrezno tehnično rešitev*. Trenutno se z nekim takšnim primerom ubadajo na odseku med Vrčinom in Malim Požarevcem, kjer «opravljajo sedaj najtežja, najdražja in najbolj zapletena dela na vsej trasi*. In vendar so v vodstvu gradbenih del optimistično razpoloženi in trdijo, da bodo tudi ta dela ob roku dokončana. Na filmskih platnih POLETNE REPRIZE Profesorja Umka poznajo menda vsi tržaški Slovenci, saj je med nami preživel veliko let. Nekoč je latinščino in grščino poučeval v Mariboru, po osvoboditvi pa je prišel v Trst, kjer je nekaj let tudi poučeval, nakar je bil upravnik dijaškega doma. Pred nedavnim je slavil svojo sedemdesetletnico. Ves svoj prosti čas pa Umek prebije v planinah, koder išče razne botanične redkosti. Ko smo se nedavno srečali z njim v hribih, nam je navdušen pokazal malo sončnico ali točneje rumeno astro, ki je zelo redka zvrst. Povedal pa nam je, da imamo tudi svetlo modro in še mavrično astro, ki pa je izredna redkost. Na sliki prof. Umek z rumeno astro. (Slika in tekst Edi Šelhaus) Tudi letos, kot vsako poletje, se v premierske kinodvorane vračajo starejši filmi. Kot smo že lani povedali, je žal vedno manj del, ki se po dolgih letih vračajo pred gledalce; največkrat gre za novejša dela, ki so doživela precejšen uspeh in ki se jih gledalci še dobro spominjajo. Vtis imamo, da distributerji od leta do leta manj verjamejo v zanimivost starejših filmov kot takih, v njihovo sposobnost, da bi pritegnili širšo publiko. Nudijo ji zato le starejše filme, ki že tni-majo starosti*. Kako to mislimo, bomo ponazorili s primeri filmov, ki so zadnje čase prišli iz različnih razlogov do riedicije. Največ je filmov, ki nimajo veliko let in ki prihajajo iz dobe «velike ga uspeha*. Tako npr. Sam-perijev «Malizia*. Blierova francoska komedija «/ santissimi* (ki je, vendarle komaj prvič prikazana v integralni verziji) itd., do manjših primerov, kakršen je Domenica Paolelle film (podpisan Paolo Dominici) «Le monarhe di Sant' Arcangelos (Arne Heywood, Omella Muti, Martine Brochard, Muriel Catala, Claudia Grapi). Sledijo (Umi, ki so taka rekoč tvedno novi*, gre za velike u- iiiiniiiiNiHauliiniiMMifiiumuniiiTCiniiuiiiimiuiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiHiNiNHNi KAJ PRAVI O TEM MEDICINA IN KAJ VSAKDANJA PRAKSA Čeprav biti «levak» ali «Ievičar» danes ni več to, kar je bilo včeraj Strokovnjiakli trdijo, da imajo «Ievičarjii» še kako prednost pred «desničarji» - Svetovna organizacija «diskrimimiranih» «Ievičarjev» Ko smo se v preteklih, prazničnih dneh sprehajali po skoraj zares praznem Trstu in pasli radovednost po izložbenih oknih, so se nam oči ustavile na neznatni malenkosti, ki pa nas je presenetila. V izložbenem oknu sicer zelo znane tvrtke za otroško opremo in potrebščine, smo opazili jedilni pribor za »levičarje*, torej za otroke, ki uporabljajo bolj levo kot desno roko. Zadeva se nam je zazdela čudna, saj je šlo vendar za tvrtko, ki bi ji zares ne mogli očitati rta-zadnjaštva, nasprotno, doslej je dala na trg goro zelo dobrih in pametnih otroških «novotarij». In čeprav smo 'vedeli, da sodobno zdravst.vo že več let-poudarja, da »levičarji* ali «levaki» prav nič ne zaostajajo za »desničarji*, smo se lotili spet male analize in prišli do zanimivih rezultatov, ki so nas še bolj podkrepili v prepričanju, da »levičar* ni prav nič posebnega, pač pa neznatna igra prirode, ki je pa dolgo greriila prizadetim življenje in jim ga ponekod greni še danes, ko pa tu in tam še vedno velja mnenje, da je «levičar» ali «levak» manj vreden človek, saj tako govori tudi jezik, ko pa na primer v francoščini besedo «gau-che* prevajamo lahko «levi» ali pa tudi »nespreten* ali celo »neroden*. v italijanščini pa sinistro pomeni lahko »levi* in tudi »nesrečen*. Kaj pa pravi o levakih znanost? Pri človeku ne bomo ugotovili samo te razlike — pravi znanost — razlike v prikladnejši uporabi levice ali desnice pač pa imamo pogosto opravka z ljudmi, ki so popolni «leviearji» in popolni »desničarji*, poleg teh dveh skrajnosti imamo tudi pollevičarje in poldes-ničarje. Popolni levičar je levičar ne le v roki. pač pa tudi »v ušesu, očesu in v stopalu*, druga ugotovi- Pogoji za prostovoljno plačevanje prispevkov samostojnih delavcev Vpr.: »V vaši predzadnji rubriki ste obširno pisali o ugodni možnosti, da kmetje, obrtniki in trgovci doplačujejo prostovoljne prispevke za dopolnitev delovne dobe. Mene bi vsekakor zanimalo to plačevanje, vendar ne vem, če imam pravico. Ko sem delal kot vajenec v neki avtomehanični delavnici, niso plačevali zame prispevkov, razen zadnjih treh let in pol. Nato sem se 'postavil na svojo roko' in kupil avtome haničnb delavnico. Od takrat ie minilo že osem let. Se da kaj narediti?» KG Po razsodbi ustavnega sodišča lahko tudi samostojni delavci — kmetje, obrtniki in trgovci —. ki so sicer obvezno zavarovani pri enem izmed omenjenih samostojnih pokojninskih skladov, dobijo od INPS avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov pri splošnem obveznem zavarovanim da si zagotovijo minimalno delavsko pokojninsko dobo. Tako si pridobijo pravico do anticioi-rane starostne upokojitve 'kar 5 let prej), imajo višjo minimalno pokojnino in uživajo zdravstveno oskrbo INAM. Vendar bivši zavarovanec pri splošnem obveznem zavarovanju ' (kot nodrejeni dela vec) mara uveljavljati vsaj 5 let zavarovalne dobe ali pa vsaj eno leto zavarovalne dobe v zadnjih petih letih. Na podlagi ^podatkov, ki jih na- vajate v vašem pismu, ne izpolnjujete ne enega ne drugega izmed dveh pogojev. Tri leta in pol zavarovalne dobe bi bilo dovolj, ko bi minila le štiri leta od prekinitve podrejenega delovnega razmerja. V danih pogojih pa nimate nikakršne možnosti, da bi lahko dosegel od INPS izstavitev avtorizacije za prostovoljno plačevanje prispevkov. , SOCIALNA POKOJNINA JE OSEBNEGA ZNAČAJA Vpr.: «Te dni je umrla moja žena, ki je prejemala socialno pokojnino. Rad bi vedel, če imam pravico do družinske pokojnine na podlagi njene socialne pokojnine.* B.C. Socialna pokojnina ne temelji na opravljeni zavarovalni dobi, temveč je. kot nam pove beseda sama. socialna pridobitev v ko rist tistih članov družbe, ki nimajo delovne dobe, da se 'im zagotovi sicer skromni osebni do hodek. Vendar je ta ookojmna strogo osebnega značaja in nika kor ne daje vdovcu oziroma vdovi , pravice do družinske pokojnine. Očitno ne morete zahtevali dru žinske pokojnine, pritičejo pa vam dozoreli in neizplačani obroki ženine pokojnine, za kar morate vložiti poseben zahtevek. tev znanosti je v tem, da je »levičar* po navadi bolje grajen od «desničarja». Raziskovanja so tudi pokazala, da je «levičar» ali «le-vak» pogosto bolj trmast kot »desničar*, da se težje prilagodi družbi, da je bolj impulziven. Nadalje kaže, da so «levičarji» bolj nagnjeni k jecljanju, da kot otroci često mokrijo v posteljo in včasih težje berejo, vendar to že ni toliko njihova napaka, pač pa posledica zgrešene vzgoje konservativnih staršev ali vzgojiteljev. Včasih se je mislilo, da je »levičarstvo* dedno in to neposredno, po starših ali pa po kakem predniku, danes pa menijo, da je to le posledica nekih okvar v živčnih centrih, do katerih pa da je prišlo v času poroda. . Kadar pa se RWti*«levaki» vrši pritisk, da bi se njihova «napaka» popravila v »normalno* stanje, v »desničarstvo*, pride često do hujših fizioloških motenj v njihovem organizmu in sicer do ulkusa, do živčne napetosti, do visokega krvnega pritiska itd. S proučevanjem leve in desne »hemisfere* možganov so znanstveniki prišli do zanimivega odkritja: «morebitni konflikt signalov, ki izhajajo iz mozga in gredo skozi tako imenovani »dominans*, more pripeljati do resnih živčnih okvar in do poznejših hujših bolezni*. Pri »levičarjih* oz. »levakih* je bilo ugotovljeno, da pride pri njih pogosteje do teh «konfliktov» v živčnih centrih, vendar tudi »desničarji* lahko doživijo take »konflikte* z vsemi ustreznimi, včasih tudi hudimi posledicami. V začetku smo rekli, da v nasprotju z znanostjo obstaja na svetu še vedno veliko predsodkov proti «levakom*. Ti predsodki temeljijo na starih seveda zgrešenih «spoznanjih». da je «levičar» manj sposoben od «desničarja». Še danes v določenih krogih smatrajo, da je «levičar» manj vreden od desničarja. To se pravi, da smo kljub znanosti še vedno nekoliko v zaostanku, vendar pa smo napravili kak korak dalje, kajti nekoč so menili, da »levičar prinaša nesrečo*. In vendar «leviearji» niso tako redek pojav. V ZDA na primer je nad 25 milijonov ljudi, ki pišejo z levico. To se pravi, da je v ZDA nad 10 odst. vseh prebivalcev «levakov* oziroma »levičar- jev*. Ker niti v ZDA ni življenje »levičarjev* prav lahko glede na stare in nove predsodke, so se organizirali v veliko organizacijo, ki je povezana s svetovno organizacijo »levičarjev*. Člana te organizacije sta bila tudi Gerald Ford in Harry Truman, torej dve osebnosti, za kateri ne bi mogli reči, da nista v življenju uspeli. Pa tudi Nelson Rockefeller je »levičar*. Oče mu je v otroških letih vezal levo roko za hrbet, da bi moral deček vedno unorabljati desnico. Zato veliki bančnik danes nekoliko jeclja, in težko na glas bere. Pustimo uspele in neuspele »le vake* in se vrnimo k pojaVu kot takemu. Znanstveniki tolmačijo »levičarstvo* in »desničarstvo* začenši z »organiziranostjo* živčnih centrov v možganih. Kakor je znano, leva hemisfera možganov kontrolira funkcije desne strani telesa in v tej hemisferi nahajamo centre za govor in za analitične in racionalne sposobnosti človeka. Desna hemisfera možganov pa «dirigira» levo stran telesa. Desna stran mož ganov pa je »specializirana* za e-mocionalni razvoj osebnosti, za fantazijo, za intuitivno doživljanje itd. To je pri «normalnem» človeku. Pri »levaku* pa se vse to do gaja kot »v ogledalu*. Točneje, pri njih je normalni «model* »desničarja* preobrnjen in v večini primerov so nagnjeni k difuzni in šibkejši organizaciji živčnega sistema, ki po mnenju nekaterih pogo- juje slabše prilagajanje v življenju. Kot smo rekli, je v ZDA vsak deseti državljan «levak». Verjetno bo tudi drugod po svetu razmerje enako ali vsaj približno enako, vendar trenutno ne razpolagamo z ustreznimi podatki. Med »levičarji* pa je približno 60 odst. pravih, resničnih ali če hočemo 100 odstotnih «leviearjev», 40 odstotkov pa je le delno levičarskih, le da se odstotek levičarstva pri njih težko meri. Psihologi se zadnje čase posebno intenzivno ukvarjajo s tem vprašanjem in prihajajo do spoznanja. da «levičar» doživlja svojo »normalno evolucijo*, ki se kaže v večji sproščenosti ali v večji napetosti, odvisno pač od ambienta, v katerem živi. Nadalje so zdravniki u-gotovili, da je otrok do svojega tretjega leta levičar in desničar hkrati, od tretjega do šestega leta pa se v njem »levičarstvo* do konca razvije. Če pa v tem času in tudi pozneje otroka in doraščajoče-ga dečka s prisilo napravimo »normalnega* torej «desničarja», bomo v njem ustvarili vrsto zlih posledic, ki mu bodo škodovale skozi vse življenje. Fre •iiiiiMiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiimiiiiMniiiiiiiifii V Budimpešti je umrl pisatelj Tibor Dery BUDIMPEŠTA - Včeraj zjutraj je umrl madžarski pisatelj Tibor Dery. Bil je star 83 let in je veljal kot eden največjih sodobnih realističnih pripovednikov. Tibor Dery je bil močno politično angažiran pisatelj in je okusil tudi zapore v času Rakošija. priti kateremu je izrazil svoj odpor v romanu «Niki, zgodba nekega psa», leta 1956 pa se je udeležil tudi tedanje vstaje budimpeštan-skega ljudstva proti stalinizmu. Zato je bil obsojen na štiri leta zapora. ki jih je izkoristil tudi za to, da je v jelnišnici napisal svoj roman «Gospod G. A. v mestu X», ki je izšel leta 1964. Tibor Deri/ se je že v svojih mladih, študentovskih letih opredelil za delavsko gibanje in po propadu revolucije, ki jo je 1919. leta organiziral in vodil Bela Kun, je moral v izgnanstvo. • V izgnanstvu je sodeloval v številnih literarnih revijah, seveda naprednega značaja, leta 1934 pa je napisal roman «Nedokončana fraza*, ki je izšel šele devet let pozneje. Nato je napisal tudi roman v dveh delih ((Odgovor*, ki je izšel prvi del leta 1968 drugi pa štiri leta pozneje. Gre za roman o dogajanjih na Madžarskem v letih od 1928 do 1948. Kakor smo rekli, spada Tibor Dery med realiste, vendar se je preizkušal tudi v drugih stilih in načinih izražanja, leta 1926, ko se je iz izgnanstva vrnil v domovino, je prinesel s seboj tuji surreali-zem. vendar se je doma kmalu spet vrnil v svoj prvotni stil. spehe režiserjev, ki so znani tudi najširši publiki: Disney («Pinoc-chio»), De Mille (izvrstni «San-sone e Dalila»), Hitchcock (lani «Intrigo internazionale*, letos pa se. žal. ni vrnil noben njeaov film). To velja tudi za večje spektakularne uspehe, kot je Wy-lerjev «Ben flur*. pred katerimi jei tudi navaden gledalec prisiljen odkriti veliki profesionalni nivo starejših filmov. Velja pa tudi za posebne žanre, ki so danes uspešni. kot je znanstvena fantastika; povrnila sla se tako Louriev «Gorgo» in mojstrovina Metro Goldwyn Mayer družbe «11 planeta proibito» (1956) z režijo Freda McLeoda Wilcoxa. Imamo nato reprize celih ciklusov. kot je bil pred nedavnim tisti, ki so ga posvetili Jamesu Deanu. Tega pojava «revivalov». ki ima vsaj to zaslugo, da nudi spet možnost gledanja starejših filmov, je v Italiji manj kot drugje, še najmanj pa v Trstu, kjer tudi Torijevi filmi nimajo velikega uspeha (pojavil pa se ie Maria Coste film cAmanti latinic). Tako ni k nam, še prišel ciklus z Don CamilUm in Peppo-nejem, ki ga je distribucija Ci-neriz predlagala v večjih mestih kot nekakšen dokument o «pred-hodnikih zoodovinskeoa kompromisa». V Trst pa je prišel le ciklus pokojnega mojstra honakong-škega «kung fm, Brucea Leeja. Ta žanr nas žal ne navdušujt preveč, saj je sorodnost z «mu-sicalom», ki bi jo lahko zasledili v teh filmih, nedosledno izpeljana do skrajne abstrakcije, s katero bi lahko postali zanimivi. Nazadnje imamo skupino starih filmov, ki jih distribucija prikazuje, kot da bi bili novi. Skrajni primer je Pollackovo mojstrovina «Questa ragazza e di tutth (This Propertg Is Comdemned), iz 1966. leta, v kateri sta nastopala, poleg Natalie Wood, tedaj še malo znana Robert Redford in Charles Bronson, scenarij pa je napisal danes uveljavljeni režiser Francis Ford Coppola (po delu Tennesseja Williamsa) Pri novi verzij’ so v naslovih zbrisali letnico proizvodnje, zalo da bo ob činstvo mislilo, da gre za nor film. No. rledicija pa ie vseeno ena od najbolj hvalevrednih. Podobno velja za film, Padlega Metzgerja vTIiercse and Isabel-le» ki se je spet povrnil kot eden tolikih sedanjih erotičnih filmov. Gre pa za film iz 1968 leta. s trnobelo fotografijo (ki jo pred filmom «upravičuje» neverjetni napis, češ da bi bili v barvah erotični prizori preveč dražljivi!). Film spada še v «klasično» erotiko. Ici ne temelji le na prizorih golote in se nam je danes zdel zelo zanimiv, tudi v odnosu z nadaljnjim razvojem žanra. Zanimivo je npr., da je zgodba psihološko zelo verjetna, da je režiser prav tako pazljiv, na, lepoto fotografije kot na le poto protagonistk (Essy Persson in Anna Gael) itd. Nazadnje še rledicija filma, za katerega ostane letnica proizvodnje boli nedoločena, tokrat na na svoj način opravičeno. Zdi se nam pravzaprav, da je film Seraia Leone ja ,»11 colosso di Rodi» (l. 1961. Rory Calhoun. Lea Massa-ri. Mabel Karr) najbolj posrečena letošnja riedicija. Film ie pravo presenečenje ki ni nrav nič nevredno nadaljnjih Leone jevih režij v ivesternih, sai se pravzaprav tu najjasneje izraža ((katastrofalni* pristop k žanru, ki ga bo Leone vedno gojil. Film je presenetljiv, ker daje vtis, da so ga res napravili danes kot nekakšen kritični komentar k seriji filmov o katastrofah. In to ni vse. saj gre za izredno boaatn in lepo izdelano delo. S. G. ŽENEVA — Žc neštetokrat smo podčrtali zelo nevaren Mijav, da dežele v razvoju in sploh ves siromašni svet postaja čedalje bolj odvisen od razvitega, bogatega sveta. Pri tem je še najbolj žalostna ugotovitev, da se prepad med bogatimi in revnimi veča, da bogati postajajo čedalje bolj bogati, revni pa čedalje bolj revni. Res je, bogati svet se je odločil pred leti, da bo siromašnemu svetu pomagal. Določena je bila tudi kvota, za katero se je našel tudi primeren ključ, da bo namreč razvita oz. bogata de žela odštela svoj prispevek' nerazvitemu svetu v odnosu na svoj nacionalni dohodek. Toda če ,-:mo pred dnevi mogli z zadoščenjem ugotoviti, da je na primer Norveška svoj prispevek in svoj odstotek še povečala in če prav tako z zadovoljstvom ugotavljž mo, da so Švedi, torej ena naj bolj bogatih dežel iAa svetu prav tako pripravljeni dati še več kot je bilo določeno in sklenjeno, moramo žal za večina razvitesa sveta ugotoviti, da ne daje niti ene tretjine tega, kar bi moral dati in na kar se ie obvezal in zato je cesto v -težavnih razmerah nekaterih dežel pomoč iz teh sred štev le nekakšen »Blažev žegen*, kot bi rekel naš človek. Zato ni nič čudnega, da se nerazviti svet iz leta v leto vedno bolj pogreza v dolgove, 'ki seveda pogojujejo njegovo notranjo in zunanjo politiko, da ne govorimo o socialnih razmerah v posameznih deželah, kjer je življenjska raven iz leta v leto nižja in ki ne kaže napredka, sai ori-'rodni prirastek prebivalstva sproti »požre* ves tisti dohodek, ki bi moral biti uporabljen za nove naložbe, za dvig proizvodnje, za izboljšanje kmetijstva skratka za napredek v ekonomiji teh dežel. PO) podatkih, ki jih je zbrala in pred dnevni objavila organizacija UNCTAD, torej organizem Združenih narodov, ki se ukvarja s problemi mednarodne trgovinske menjave in razvoja, so dežele v razvoju, iz katerih pa moramo odšteti petrolejske dežele. dolgovale bogatemu svetu ob koncu lanskega leta 179 milijard dolarjev, če ne bo in ker ne bo prišlo do temeljitejših sprememb, se bo, po računih UNCTAp. ta že danes ogromen dolg do konca prihodnjega leta povečal na 253 milijard dolarjev. To pa je vsota, ki ne zaskrbljuje le dolžnike, pač pa tudi upnike, saj bi morale države —■ upniki v prihodnjem letu oddeliti nič manj kot 25% svojih dohodkov n izvoza samo za kritje svojih dozorelih obveznosti, torej za plačevanje dolgov in obresti. Če pa nri tem vemo. da te države v splošnem več uvozijo kot izvozijo in to predvsem zaradi dejstva, ker so io v glavnem države, ki izvažajo cenene surovine, uvažajo pa dra- ge stroje in jo zato skoraj vedno njihova zunanja trgovinska bilanca pasivna, je skoraj nemogoče pričakovati, da bi nekega dne dosegli tisto ekonomsko raven, ki bi jim omogočila, da bi odplačali dolgove. Sicer je res, da v poslovnih krogih ugotavljajo krčenje razlike med vrednostjo izvoza in vrednostjo uvoza v nekaterih deželah v razvoju, prav tako računajo, da se bodo cene osnovnih prehrambenih artiklov letos znižale, predvsem žitaric zaradi zelo bogate /letine, toda vse to je mnogo premalo, da bi občutneje vpli valo na primanjkljaje v zunanjih trgovinskih bilancah teh dežel. PETEK, ITALIJANSKA TV Prvi kanal Prepad med revnimi in bogatimi se iz leta v leto še poglablja Konec prihodnjega leta bo revni svet dolgoval bogatemu žc 253 milijard dolarjev 13.00 Musič Amerika - Glasbena srečanja: TULLlO DE Pl-SCOPO 13.30 DNEVNIK 18.15 Kdo je na vrsti? 18.40 Superstar: ARETHA FRANKLIN 19.20 GLYNIS BREZ PRIMERE, film Telesne straže 20.00 DNEVNIK 20.40 ČLOVEK, KI SE VRAČA OD DALEČ, prvo nadalj. Po romanu Gastona Lerou-xa je scenarij za nadaljevanko pripravil Claude De-sailly. Prvo nadaljevanje: Jacques in njegova žena Fanny živita že povprečno življenje, kakršno jima omogoča Jac-quesov brat Andre v svoji tovarni na Ile de France. Jacques in Fanny imata majhno stanovanje v tovarni. Ob neki priložnosti povabijo nekaj prijateljev na bratov «grad». Med temi sta tudi notar St. Firmin in njegova mlada žena Marta, ki jo tovarnar Andre rad vidi. Nekaj dni po sprejemu Andre nepričakovano obišče brata in svakinjo in jima pove, da bo odpotoval, med njegovo odsotnostjo pa naj bi brat prevzel tovarno in naj bi se oba preselila v bratov grad, da bi pazila na njegova otroka. Andre odpotuje, Jacques pa se preseli v grad, toda. 21.35 PING PONG 22.10 Ponovno na sporedu TEATRO 10, glasbena od da ja Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Komorni koncert 18.15 Programi za mladino Aimarov ladijski dnevnik 18.30 DOMA NI NIKOGAR, film 18.45 DNEVNIK 2 - Športne vesti 19.00 DOSSIER MATA HARI tretje nadalj. 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Jim Allen: Dnevi upanja 1924: ČUDEŽ Smo v tretji epizodi TV na-. dal.jevanke, ki govori o prvi svetovni vojni in njenih posledicah. Tretje nadaljevanje govori o «čudežu», ki se začne leta 1924, ko angleški laburisti prvič pridejo na oblast. Philip, ki je znan kot levičar, je izvoljen v angleški parlament. Njega - in _icno Sarah volivci pošljejo v .London, d« zastopata proletariat. Za nekatere stare delavce je to uresničenje dolgoletnih, že* ija, v Londonu pa ni vse tako enostavno. Sarah se tu sreča z ženami drugih poslancev, ki pa jim ni tako pri srcu dobrobit proletariata, pač pa iim brni po glavi bolj mondeno življenje. 22.05 Gino Paoli v Avditorij A, 22.55 Album - Slike včerajšnje Italije Ob zaključku DNEVNIK 2 Zadnje vesti AVGUSTA 1977 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.55 Vaterpolo: JUGOSLAVIJA ■ ROMUNIJA 18.30 OBZORNIK 18.45 Po brazdah partizanskih ladij j 19.15 Profesor Baltazar, risank« 19.25 Glasba z obrobja, serija 19.45 Od vsakega jutra raš'e dan: SELE 20.30 DNEVNIK 21.05 D, Guardamagna: 1 KRIŠTOF KOLUMB, nadall-V novi nadaljevanki bodo gledalci spremljali življefll® Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko in umrl v prepričanju, da je orišel v Azijo; osnovni namen njegovih štirih potovani Atlantik pa je bil poiskan krajšo pot v Azijo. Točna letnica Kolumbovega rojstva ni znana: rodif se je okfw leta 1450 v Genovi, kjer le preživel mladost. Nemiren duh in ljubezen do mori3 sta ga odvrnila od doma-Potem ko je bil nekaj časa na Portugalskem, je prise/ leta 1485 v Španijo; tu sku ša pregovoriti dvor. da da posadko in ladje za _ Potovanje, katerega cilj bi bl' la Indija. Krenil bi ob 7f. hodni poti ter tako skraja1 potovanje. Pridobil si je naklonjenost kraljice Izabe; in 3.8.1492 je odplula 1 pristanišča Palos s trenji ladjami proti zahodu sku pina 90. pomorščakov. 22.05 Od glave do pete 23.30 DNEVNIK 23.45 ENOROKI POLICIST Iz serije \ Policijske zgod^ Kot pove že naslov serife, ge bomo ob petklj. navduševali, ali pa tudi ob samostojnih filmih — kfl minalkah. Med njjmi je skupen le naslov, sicer P so različni režiserji in igra ci v vsaki zgodbi. Za z3 četek so izbrali film roki policist — zgodbo^ mladem policistu, ki mu m eksploziji nekega pekiensl^ ga stroja odtrga roko. vztrajnostjo se spet usP£ sobi in postane uspešen P"-licist z eno roko. 0.35 Evropsko prvenstvo v vanju Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 ŽIVETI ZA UBIJAN.JF. ce lovečemi film 23,10 Plavanje, evropsko prv®" ., stvo Zagreb 20.30 DNEVNIK .2 21.00 Čas in sanje, zabavnogl® bena oddaja 22.15 SERPICO, serijski film 23.00 DNEVNIK 23,20 Rousseau in Balzac SVGA 18.25 Evropsko prvenstvo v P vanju - u. 19.50 Poletni programi za m 20.45 Živa gorovja, dok. odcWa gorovja, 22.00 Ura. kraj. podbuda tektivka TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00,.18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah: 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Gradovi na Goriškem: Grad v Gradiški; 18.20 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festival-bar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Ansambel Jimmy Rusca; 12.05 Glasba po željah; 12.40 Izletnik; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz. . 14.40 Mini juke-box; 15.(K) Popoldanski koncert; 15.30 Italijanski zbori; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Naši otroci in mi; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.00 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Tops-pops; 19.35 Naši zbori pojo; 20.30 Crash; 21.00 Glasovi in zvoki; 21.35 Party; 21.55 Kako se počutiš?; 22.35 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.(K), 12.00, 13.00, 15.00, 18.00. 19.(K), 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranja glasba in pogovori; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.00 H<>% wood med mitom in *"'jlnoS ■' 11.30 Glasbeni realno^ program; Drugi zvok; 13.30 Glasba z^'ja; no Šali; 14.05 Vzgojna w- f8 14.30 »Most v San Luos Rey»- ^ dijska igra; 15.05 Glasbeni P,; grami; 15.30 Govorni pr°6ia.j; 16.15, 18.05 E. .1.State con f. 18.35 Srečanje z VIP; 19.20 Vecff>i ni programi; 20.10 «Dvojni “‘"m ........... mva Ep Eolt. H s °®( N: S sto. •tteši S "leti S ‘Hjj radijska igra; 20.30 --- «OFF»; 21.05 Glasbena od0"|,. 21.35 Glasbene beležke; 23.05 ^ ko noč. SLOVENIJA # 6.00, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, jL)' 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00. 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Dan®lri) vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 jutro, otroci!; 8.20 Beseda na,jrf našnji dan; 9.08 Glasbena n1® go-ja 10.05 Berislav Kosier: B top; 10.20 Parada orkestrov: ^ Iz glasbene tradicije jugosl® ^ skih narodov: 11.40 Turistični j,; potki; 12.03 Po Talijinih P°.V]9 13.10 Z orkestri in solisti; uf Kmetijski nasveti; 13.40 P,t’Lu> godbe vam igrajo; 14.20 glasba; 14.30 Priporočajo vasfl-^ 14.50 človek in zdravje; ‘ n Glasbena pravljica; 15.22 metniki mladim .poslušalcem!.. Glasba po željah; 16.30 NapotfV turiste; 16.35 Glasbeni inter j,, zo; 16.45 Naš gost; 17.00 ‘‘gjfl ljak»; 19.05 Mesta prijatelji! O, Zabavna glasba; 20.35 Lahko ^ otroci!; 20.45 Minute s Marnji ,J kvintetom in Vokalnim I Gorenjci; 21.00 Stop pops 20: -j^ii; OflHnin n mnrin in nOlHOT^ Afr Oddaja o morju in pomors^ jo- 23.20 Besede in zvoki iz lož® ,j# mačih; 00.05 Literarni nokt > temu boste dosegli svoj ciEj' fi> izrekajte prenagljenih OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izgubili boste zaupanje v poslovnega tovariša. Pazite, da ne izgubite tudi prijateljstva. BIK (od 2t. 4. do 20. 5.) Doseženi uspehi bodo upravičili vlože ne napore. Nove okoliščine bodo zahtevale, da se odpravite na neko potovanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) S pogajanji in dolgimi razgovori ne boste opravili nič. Zelo prijeten večer v družbi. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) V svojih poslovnih odnosih bodite danes previdni. Vaš optimizem vam bo pomagal, da se boste izkopali iz nevšečne situacije. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Brani- Horoskop te svoj položaj, ki se vam izmika. Proučite svoje odnose z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Da nes je dan primeren za sprejetje nekaterih važnih odločitev. Dajte raje prednost razumu in ne srcu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.-) Po daljšem premoru vesti o pozabljenih prijateljih. Uredite pereče probleme v svojem družinskem krogu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Podpore od svojih sodelavcev danes ne boste prejeli, kljub račun najmlajših. „n j2- STRELEC (od 22. 11. do 2»; & Več načrtnosti in dosledno®• vas ne spodnese. Ihtavi ^o J.) KOZOROG (od 21. 12. do Pazite se pred lastno nostjo. ker bi vas ta drago stati. V nekem čust odnosu ne zahtevajte preve.š V Sodelavci vas bodo spravili^ gato. Neugodno razpolože J v družinskem krogu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) nekonstruktivno vzdušje, kUu,ji# katerim nasprotovanjem. ' ni bo vladalo razumevanje* h E D E E N P P P J, H (1 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 14. EVROPSKO PLAVALNO PRVENSTVO V JOENKOEPMU Borut Petrič odličen peti M* 400 m prosto je mladi jugoslovanski plavalec včeraj dvakrat izboljšal lugoslovanski rekord - Sovjet Aleinik najboljši v skokih v vodo (stolp) p KoPING — V tretjem dnevu TokSo Podelili šest novih naslovov, in jj?' ste bili najuspešnejši NDR Mi:...’ ki sta osvojili po dve zlati Kaf ^RN in ČSSR -a po eno i>etl«Prei ie na 100 m hrbtno prese- % Zmagal Rolko (ČSSR) Ita sio pBlSso Pa Je zasedel osmo me hi. 0 Predvidevanju je na 400 m pred n° zmagala Tauberjeva (NDR) C.^akinjo Kahlejevo. Na 200 m cit*'* pa je morala Polla-lijjj Prepustiti prvo mesto roja-Haji, 1‘iebigovi. Italijanka Cinzia Pazzo je bila odlična šesta in i rekor^m H izboljšala držav- zadnji je bil na sporedu finale % .Prost, i za moške. Nastopil je ki!‘“-letni Kranjčan Borut Petrič. Prah V Predtekmovanju v jutranjih 1^! Obeležil drugi najboljši čas. ij 3'S1 je tudi državni rekord kar Vs j' kar je bilo veliko presene-f dneva. lesl'Palu je zasedel odlično peto ln je s časom 3'58"23 ponovno ftw.| a' državni rekord. Petrič je • ayal prvih 200 m hitreje kot •'‘tekmovanju. Bil je na tretjem ln vse je kazalo, da bo lahko ktjt Po kolajnah. Toda prav ta-(j, u? teu začele primanjkovati mo tet, 2° dfi je prispel na cilj kot kgj “ je vsekakor izreden uspeh iti« mladega plavalca, saj je bil tu j, o Pa listi najmlajši. Poudariti ,i!i \rn°ram°, da je v treh discipli-*ter je doslej nastopil kar triki« 'zboljšal državni rekord, to-‘a več kot štiri sekunde. Vaterpolisti so včeraj počivali. Do konca tekmovanja manjkajo še tri kola, največ možnosti za končno zmago pa iijia Madžarska, ki ima točko prednosti pred Jugoslavijo. Slednja se bo danes srečala z Romunijo, jutri z Nizozemsko, zadnjo tekmo pa bo odigrala proti Španiji. letošnjem evropskem prvaku pa bi morala vsekakor odločati nedeljska tekma med Madžarsko in Italijo. Italijanski vaterpolisti so doslej zaigrali s spremenljivo formo: dobrim tekmam so sledile slabe, tako da od njih lahko pričakujemo še kakšno presenečenje. To bi seveda koristilo Jugoslaviji, ki pa si ne sme v preostalih treh tekmah dovoliti niti najmanjšega spodrsljaja. pl“' rlas- IZIDI F ŽENSKE ! T "?Ie 400 m mešano: 1. » ‘«ie s K*uber (NDR) C!e (NDR> >te ________ it F®vtes (VB) iS (šve.) 1 S ^ina (SZ) CS> (Dan.) ioiw; ‘S 0' „ C ra1*!; pOl' ečf S i°-S K 5** v? 1s i”! 00 % fj t i Rolko , (ČSSR) presenetil KOLAJNE z EP 77 s b NDR 8 6 3 ZRN 5 1 3 SZ 4 5 3 V. Britanija 2 0 2 ČSSR 1 0 0 Nizozemska 0 3 2 Italija 0 3 1 Madžarska 0 1 1 Danska 0 1 0 Švedska 0 0 2 Švica 0 0 2 Romunija 0 0 1 i 200 m metuljček: ! P nbig 1 ifc* (NDR)- < (NDR) Je'lack (NDI 'Ct!ler'(VB) ^tePazzo (It.) italijanski rekord) MOŠKI I " (tev i ^ 100 m hrbtno: C (CSSR) S&zte (Madž.) '•fij'nb«čh (ZRN) Qt) J ^200 m prsno: , Caen (ZRN) ( C?rov (SZ) 'S 400 m prosto: (JeJ Rusin (SZ) evropski rekord) nnman (ZRN) 4'45”22 4'5(1”70 4'54”95 4’58”85 4’58”87 5'03”15 2’12” 77 2T5”14 2’15”45 2T7”40 58”3o 58"4R 58”63 59” 90 2’16”78 2’18”24 2’21”05 2’22”42 3’54”83 & 11" »‘S 5U* iStfj.) ob" ju h 2-> lf v v nje f, V Zmagovalci ep n sio „ moški In«? mpiuljček: Kraus (ZRN) llo '* te prosto: ZRN (Oo J** Prsno: Morken (ZRN) 20q 1,1 mešano: Kesenko (SZ) (#0 I? Pr°sto: Nocke (ZRN) 200 (tehtno: Rolko (ČSSR) tka"1 Prsno: Morken (ZRN) 8tr.i a' Hoffmann (NDR) ift ^leink (SZ) te Prosto: Rusin (SZ) 2%. ŽENSKE 2% "J Prosto: Thufner (NDR) te prsno: Bogdanova (SZ) ška teetuljček: Pollack (Nem-2fX| a demokratična republika) 40o hrbtno: Teiber (NDR) Stojte Prosto: Thiimer (NDR) V,: Schopke (NDR) Vt’ PJ. """ • zv 1^'ika Britanija) J1 mešano: Tauber (NDR) \^teetuljček: Fliebig (NDR) IC Pl- pos.: Cox (VB) Pl. pari: Cox - Holland 3'56”46 Strohbach (ZRN) 3'57"42 Petrič (Jug.) 3!58”23 (nov jugoslovanski rekord) 3. Pfutze (NDR) 4. Včeraj dan počitka DANAŠNJI SPORED ZRN - SZ Romunija - Jugoslavija Nizozemska - Madžarska Španija - Italija V skupini B pa je stanje po 4. kolu naslednje: Grčija 8 točk, ČSSR in švedska 5, Bolgarija 4, Poljska 2, Francija in Velika Britanija brez točke. Umetnostno plavanje V umetnostnem plavanju so oddali tudi drugi naslov. V tekmovanju ženskih parov je zopet slavila Velika Britanija, potem ko je s Coxovo zmagala že med posameznicami. IZIDI 1. Cox - Holland (VB) 2. Gluvers - Englen (Niz.) 3. Baur - Meyer (Švi.) 'V Hoffmann tokrat le tretji Včeraj so skakalci opravili še zadnjih šest skokov z 10-metrskega stolpa. Po prvem dnevu je vodil Hoffmann (NDR), ki pa včeraj ni skakal najbolje. Prvo mesto je moral prepustiti Sovjetu Aleiniku, ki je na končni lestvici prehitel rojaka Ambartsumiana; Hoffmann pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Italijan Rinaldi je bil šesti, njegov rojak De Miro pa osmi. KONČNI VRSTNI RED 1. Vladimir Aleinik (SZ) 542,31 2. Ambartsumian (SZ) 541,35 3. Hoffmann (NDR) 532,11 4. Stajkovic (Av.) 519,22 5. Vegard (Nor.) 455,22 6. Rinaldi (It.) 431,85 7. Doit (ZRN) . 429,27 8. De Miro (It.) 419,10 9. Grove (Av.) 418,44 V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI V GORICI Triestina tesno zmagala Pro Gorizia je nudila gostom dober odpor ■ Oba trenerja še v težavah Pro Gorizia — Triestina 0:1 (0:1) PRO GORIZIA: Zuppichini, Tonut, Cirello, Bartussi, Acquavita, Marte-lossi, Favero (Brunetti), Santoste-fano (Zanetti), Blasig, Urizzi, Omiz-zolo (Bisiac). TRIESTINA: Bartolini (Valsecchi), Fontana, Lucchetta (Del Frate), Po-litti, Tercovich (Fabris), Salvadori, Andreis, Mitri (Berti), Dri (Muje-san), Franca (Marcato), Marcolini. STRELEC: Marcolini v 7. min. p.p. SODNIK: Fontana iz Tržiča. GLEDALCEV: 1.500. V prijateljskem srečanju, ki sta ga ekipi odigrali v sredo zvečer v Gorici, je Triestina z minimalno razliko premagala Pro Gorizio. Končni izid pravilno odraža stanje na i-grišču, saj ni nobena od obeh ekip posebno zablestela. Tržačani pa sp zasluženo zmagali, ker so znali bolje izkoristiti priložnosti, ki so se jim nudile v napadu. Po tem, kar smo videli na igrišču, je očitno, da čaka tako Tagliavinija kot -Valenti-nuzzija še težko delo pred pričetkom nogometnih prvenstev. Številne zamenjave, ki sta jih oba trenerja o-pravila v drugem polčasu, pričajo, da trenerja še iščeta najboljšo postavo. Tržačani, ki so s prikazano igro razočarali navijače, ki so prišli v Gorico, so pokazali, da je sredina igrišča najbolj ranljiva točka cele ekipe. Edini, ki je zadovoljil trenerja in gledalce, je bil napadelc Marco-lini, strelec edinega zadetka. Pro Gorizia je na splošno izpolnila pričakovanja, čeprav se je poznalo, da novi igralci niso uigrani. Najboljši med domačini so bili nedvomno U-rizzi in napadalec Blasig ter Omizzo-lo. Tekma se je pričela ob premoči gostov, ki so že takoj v začetku zadeli prečko z Andreisom, nato pa je Marcolini z močnim strelom premagal mladega vratarja Zuppichinija. Po zadetku so pobudo prevzeli domačini, ki so z Urizzijem brez težav nadzorovali sredino igrišča. Le spreten poseg tržaškega vratarja Bartoli-nija je preprečil zadetek. V drugem polčasu se je Triestina podala odločneje v napad in večkrat spravila v zagato goriško 0-brambo, ki pa se je vsakokrat izmazala. Pro Gorizia je bila v tem delu nevarna z nekaterimi protinapadi Bartussija, toda igralec je kar trikrat sam sredi nasprotnikovega kazenskega prostora zapravil ugod no priložnost. Končni izid se tako ni spremenil, kar ne zadovoljuje ne tržaških navijačev, ki so računali na izdatnejšo zmago, ne goriških, ki so spričo poteka srečanja upali na neodločen izid. VESLANJE DO 28. AVGUSTA Od jutri v Amsterdamu 6. svetovno prvenstvo AMSTERDAM — Jutri se bo v Amsterdamu pričelo šesto žensko in moško svetovno prvenstvo v veslanju. Tudi v tej disciplini bi morali zastopniki Vzhodne Nemčije žeti levji delež kolajn, in to v obeh konkurencah. vsem zasluženo zmagal. Odlično sta smučala tudi Kuralt in Koželj, ki sta se uvrstila na 4., oz. 5. mesto. VRSTNI RED VELESLALOMA 1. Križaj (Jug.) 2’43”72 2. Plank (It.) 2’46”13 3. .Papangelov (Bolg.) 2'46”35 4. Kuralt (Jug.) 2’46”52 5. Koželj (Jug.) 2'46”53 Delovanje ZSŠDI NOGOMET DREVI NA PROSEKU (19.30) Prva tekma Primorja Prosečani bodo igrali s Partizanom iz Petiovca SMUČANJE V ARGENTINI Bojan Križaj pred Plankom BARILOCHE — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju Argentine je Jugoslovan Bojan Križaj osvojil prvo mesto v veleslalomu pred Italijanom Plankom. Križaj jč bil zanesljivo boljši v obeh spustih in je tako tudi po- ZSŠDI obvešča, da je nova telefonska številka 767304. ZSŠDI obvešča, da bo sestanek med odborom Bora in Krasa ter ZSŠDI 19. t.m. v ob 18. uri. Frančiška 20 Danes s pričetkom ob 19.30 bo na proseškem igrišču prvi uradni nastop Primorja, ki bo odigral prijateljsko tekmo z ekipo Partizana iz Petiovca pri Osijeku, ki igra v jugoslovanski slavonski ligi. To je prva preizkušnja za trenerja Giovanninija, ki bo v današnji tekmi lahko poslal na igrišče tudi nekatere nove nogometaše. Trenutno ima potrjeni trener na razpolago nad ! dvajset nogometašev, ker pa vsi niso najbolje pripravljeni, saj so nekateri opravili šele nekaj treningov, je za današnjo tekmo Giovannini sklical 16 igralcev. Postava, ki bo danes igrala proti Partizanu, torej ni znana. Verjetno bodo v današnji tekmi nastopili vsi mi ne bo igrala najboljša postava. Važno je, da igralci opravijo dober trening in da zaigrajo nekateri novi nogometaši, ki so letos ojačili Primorje. Že v nedeljo. 21. t.m., ob 17.30 bodo Prosečani odigrali prvo tekmo na turnirju v Pierisu proti ekipi San Pier dTsonzo. V torek pa čaka «rde-če-rumene* prvi nastop na «Puntar-jevem memorialu*. Tudi zaradi tako pestrega sporeda prijateljskih tekem in turnirjev je trener Primorja pustil na počitku nekaj igralcev. Proseški navijači zelo nestrpno pričakujejo današnjo tekmo, da bi videli na delu letošnjo pomlajeno ekipo Primorja. Prav zaradi tega je pričakovati, da se bo okoli proseške- sklicani igralci. Sam trener Primor- ga igrišča zbralo veliko število navija nam je rekel, da v današnji tek- jačev in simpatizerjev H. V. -C* . Nogometaši Primorja so se te dni vestno pripravljali za današnji nastop proti Partizanu iz Petiovca OSME VSEUČILIŠKE IGRE V GLAVNEM MESTU BOLGARIJE Danes start tudi v atletiki Italija in Jugoslavija sta včeraj zanesljivo zmagali v odbojki in košarki - V sabljanju veliko presenečenje: Italijan Dal Zotto izločen Prvo zlato te 8. univerziade je šlo SZ. V bolgarski prestolnici so namreč Sovjeti osvojili prvo mesto v ekipnem tekmovanju moške gimnastike, predvsem po zaslugi odličnega Andrianova, olimpijskega zmagovalca v Montrealu. Lestvica se je ustalila po predvidevanjih. Drugi so bili namreč Japonci, tretji pa novopečeni reprezentanti Kitajske. Poleg gimnastike je bilo včeraj še sabljanje, košarka in odbojka. V glavnem so bila to kvalifikacijska srečanja. Pozitivni so bili uvodni nastopi tako za Italijane kot za •splave* v odbojki in košarki. Nasprotniki pa so bili vsekakor prešibki. Italijanom ni šlo vse po olju. V floretu za posameznike (sabljanje) je Dal Zotto po dobrih uvodnih potezah občutil nenadno slabost in tako s težavo zaključil srečanje, ki je pomenilo njegovo izločitev. Ta športna prireditev pa bo prešla že danes s tekmovanji na izredni tehnični ravni v atletiki v svoje ključno obdobje. VLADIMIR GRADNIK IZIDI GIMNASTIKA Moški (ekipno tekmovanje) 1. SZ 171,60 2. Japonska 170,15 3. Kitajska 169,20 4. Bolgarija ’ ■ 167,80 5. ZDA 165,75 SABLJANJE Moški (uvrščeni v 3. kolo) Hirano (Jap.), Roča (Šp.), Roman kov, Femenko, houziev (SZ), De Nogaret, Cerboni (Fr.), Blaschka (Ant.), Lang, Mark (ZDA), Petrus, Kuki (Rom.), G. Kovacs, I. Kovacs, Somodi (Madž.), Ilaerter, Beherens, Guitze (ZRN), Taddei, Bellone (It.), Dana (Lib. Koziesovski, Robak, Mertevvinz (Pol.). ODBOJKA MOŠKI L skupma — Bolgarija - Egipt 3:0; Mehika - Belgija 3:0 2. skupina — SZ - Kuvvait 3:0 3. skupina — Italija Nizozemska 3:0; Kuba Sudan 3:0 4. skupina — Jugoslavij - Kanada 3:0; Japonska - Alžirija 3:0 5. skupna — ZDA - Libanon 3:0; ČSSR - Grčija 3:0 6. skupina — Južna Koreja - Tuni zija 3:0 ŽENSKE 1. skupina — Poljska - Francija 3:0; Bolgarija - Švica 3:0 (15/3, 15/0, 15/8) 2. skupina — Brazil - Kanada 3:0 3. skupina — Italija - Nizozemska 3:0 4. skupina — Japonska - Alžirija 3:0 5. skupna — ZRN - Mehika 3:0 6. skupina — Kitajska - Mongoli ja 3:0. KOŠARKA Ženske LR Kitajska - ZRN 67:62 (33:31); ZDA - Madžarska 76:66 (35:31)- SZ - Rojnunija 94:50 (47:20). Moški Nizozemska - Irak 139:72 (73:35); Madžarska - Sirija 84:41 (36:9); Turčija - SAR 69:50 (33:25); Poljska Kuvveit 136:20 (72:13); Izrael. - Danska 97:40 (46:23); ČSSR - Kongo 116 proti 65 (60:28); Italija - Sudan 99 proti 56 (42:26); Kanada - Grčija 71:43 (42:23); Kuba - Japonsk 144 proti 66 (62:25); Jugoslavija - Senegal 92:58 (48:29). NOGOMET Juvenfus — Madžarska 3:1 (1:0) JUVENTUS: Zoff, Cuccureddu, Gentile; Furino, Morini, Spinosi Causio (B'anna v 60. min.), Tardelli Boninsegna (Virdis v 60. min.), Be netti, Bettega (12. Alessandrelli, 13 Cabrini, 14. Franciscja, 17. Verza) MADŽARSKA: Guidar (Mesza ros v 46. min.); Martos, Balint Toth, Zombori, Kereki; Pusztai Muller (Rab v 46. min.), Kovacs (Fazekas v 46. min.), Pinter, Va radi STRELCI: v 10. min. Balint (avtogol), v 58. min. Boninsegna, v 60 min. Causio, v 67. min. Kereki. Italijanski prvoligaš Juventus je brez večjih težav premagal sicer solidno madžarsko reprezentanco v prijateljski tekmi, ki je bila pred vsem odlična preizkušnja za nakupe turinskega kluba. nove Vne 24. oktobra ob 8. uri je napadla iz rajona vasi \ Pri Tolminu. S šibkejšo kolono je vdrla in napredo-2 ^ Poti proti vasema Gabrje in Kamno Istočasno S dru80 močnejšo kolono prekoračila Sočo in je sko-C*QVira™ korakala po cesti proti vasi Idrsko in v t>f(u.Vu megle ravno tako neovirano nadaljevala prodor lsl.^obaridu. Vse italijanske posadke četnih in bata-\ in hitro razbite. Tako je na levem bregu Soče P°stojank, ki so zapirale dolino Soče, so bile pre- , ^ vaseh Gabrje, Selišče in Kamno, na desnem bregu Volčah in Idrskem. Italijanska artilerija je molčala \ ®labo reagirala. Ob vsem tem dogajanju se italijan-Cte’ razmeščene po položajih na pobočjih Matajurja Ji f^rata, niso niti zganile, da bi prešle vsaj v ognje-^C°tinapad, kar bi bilo nujno i:i naravno. Pot proti ''ie j lc*a je bila tako odprta. Neodločnost in pomamkali1 0Ciative poveljnikov nižjih enot sta omogočala glav-fVi 1 ^ divizije, da je že okrog 15. ure prodrla do * a do mraka do prenočišča pri Robiču. Tako ^vizija v desetih urah prebila italijansko črto in prodrla 25 km v globino in Zaledje italijanskega bojnega razporeda. V višini vasi Kamno se je od te divizije odcepila manjša kolona (dve četi) in se napotila proti vasi Livek. Eni četi je poveljeval tudi poročnik Rommel, poznejši nemški general v drugi svetovni vojni. Pred Livkom so to kolono zadržali italijanski bersaljerji, ki so branili položaje pri Golobih; tu je ostala celo noč. Druga manjša kolona je že od vasi Gabrje zavila v gozdno pobočje Senice Pod hribom Hlevnik (kota 876> je pri vasi Foni naletela na močno italijansko obrambo, toda jo je že ob 10. uri dopoldne razbila in napredovala proti grebenu Kolovrata. Nemška alpska divizija je čakala pripravljena za napad na črti tolminski grad (Kozlov rob) - Kozaršče. 24. oktobra ob 8. uri je prodrla skozi italijanske položaje pri vasi Volče in se od tu z eno kolono (desno) vzpela na greben Kamenica in osvojila vrh Lešje (kota 571). Dalje je napredovala po grebenu proti utrjenemu hribu Hlevnik (kota 87b) in proti koti Na gradu (kota 1114). Trd, toda uspešen boj je trajal ves dan. Druga (leva) kolona se je odcepila pri vasi Volče in se usmerila proti grebenu Bukova Ježa in najprej osvojila močno utrjen vrh Špik (kota 732). Tu je tudi prenočila. S padcem Špika je bil osvojen eden ključnih položajev italijanske obrambe v gorskem masivu Ježe. Skupina Berrer je bila razporejena v rajonu mostišča pred Sv. Lucijo, in to na črti od Kozaršč proti jugovzhodu do vrha Cvetje (kota 588). Njena divizija št 200 je levo od prej omenjene alpske divizije prodrla skozi Čiginj in južpo od njega. V naletu je razbila in prekoračila prve italijanske položaje in se vzpela po strmem gozdnatem pobočju Jesenjaka. Presenečeni in osupli italijanski branilci so se neorganizirano in šibko upirali, tako da je bil vrh Jesenjaka (kota 835). kmalu zavzet. Od tu je divizija usmerila glavni napad proti vrhu Ježe (kota 929) in Bukove Ježe (kota 865). Ta rajon je bi) od vseh najbolj utrjen in tudi branilci (brigadi -Spezia-in «Taro») so uspešno kljubovali napadom do noči. Noč je ustavila borbo in enote obeh strani so prenočile na položajih. I. avstrijska divizija iz skupine Scotti je pri vasi Selo naskočila in prodrla skozi italijanske položaje, razporejene nad potio. Eno napadalno kolono je usmerila na greben Rute in vrh Žiblje (kota 606). Kmalu sta bila osvoiena Tudi vas Srednje je kmalu potem padla V roke napadal cev. Druga leva kolona pa je napadala Grad (kota 687). Na tem vrhu in po grebenu so bili zelo utrjeni italijanski položaji, ki so jih branili bataljoni alpinske skupine. Po srditih borbah so bili do mraka zavzeti. Enote 1. avstrijske divizije so prenočile na osvojeni črti, pripravljajoč se, da naslednjega dne napadejo zelo utrjeno oporišče GIo bočak (kota 806) pri vasi Kambreško. Tu so bili hudi boji, v katerih se je ta divizija iz doline Soče prebila sko zi dve utrjeni črti, razbila elitne italijanske alpinske eno-le in zajela okrog 4.600 Italijanov in zaplenila 77 topov. 9. NA ITALIJANSKI STRANI Na celem masivu Kolovrata, od Livka do Ježe in Glo-bočaka, so že prvi dan bitke 24. oktobra avstrijsko - nem ški napadalci z energičnimi naskoki in hitrimi prodori tudi najmanjših enot tako presenetili branilce, da so se samo kratkotrajno resneje upirali, in še to le na posameznih mestih, medtem ko so mnogi iskali bešitev v umiku ali predaji. Kakor že pri Žagi, Kobaridu in na drugih sektorjih fronte, so se tudi tu v italijanske enote vgnezdiii pesimizem, negotovost in nezaupanje, zato so tudi te bile ravnodušne do vsega. Kazalci morale so neusmiljeno in naglo padali proti ničli. V rajonu od Ježe (kota 929) do Kolovrata so zasedale položaje enote 19. italijanske divizije v sestavu XXVII. korpusa, ki mu je poveljeval general Badoglio. Komandant te divizije general Villani, je pred ofenzivo rekel svojim vojakom- «... če bo treba, bomo tu vsi padli!* Pri tem je podcenjevalno govoril o avstrijskem sovražniku. Zanašal se je na moč zaporednih utrjenih črt, zato je to hribovito utrjeno cono imel za neosvojljivo. Poleg tega se je preveč zanašal tudi na pomoč brigad iz rezerve, ki pa so bile, kakor se je pokazalo, same potrebne pomoči, predvsem moralne. Končno te rezerve niti niso prišle na položaje. Manjkalo je za to pravih in odločnih povelj, iniciative in poveljniške hrabrosti. Vsi so nenaj čakali in želeli, največ pa konca vojne. Zelo utrjeni rajon Ježa - Globočak je bil steber tamkajšnje obrambe. Nič manj važna nista bila Kolovrat in Mataiur (kota 1643). Vsi skupaj pa so zapirali dohod iz doline Soče proti Čedadu. Ob padcu le teh je bil pohod v furlansko nižino samo še vprašanje časa. To je bil glavni razlog, da so Avstrijci in Nemci sem usmerili glavni sunek z močjo, ki ni poznala kompromisa. Komandant XXVII. italijanskega korpusa general Badoglio je bil že nekaj dni prej seznanjen s točnim dnem in načinom avstrijsko - nemškega napada. V inštrukciji in povelju si je zadržal pravico do ukaza za artilerijsko obstreljevanje na napadalca, kar je pomenilo, da je morala do sprejetja tega povelja artilerija molčati. Ker pa je avstrijsko - nemška artilerija pretrgala večji del telefonskih zvez, baje ni mogel dati tega povelja (?) in je italijanska artilerija deloma molčala, četudi je napadalec že zavzemal vrhove. Izgovor na čakanje povelja je brez vrednosti. Vsakdo in na vsakem mestu je bil dolžan, da po svoji iniciativi stori vse, kar so zahtevale o« koliščine. Uredništvo, uprave, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 fP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorice, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNI Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 19. avgusta 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 . Oglasi Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, 'viiina 43 mm) ob lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm 'd*in* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eli upravi. Iz vs« pokrajin Italije pri SPI. i t član italijanskeI *zda ia zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska trst založnikov fieg in I I .. se h drufllh DANES ZAČETEK 1DRA VNIŠKIH PREGLEDOV Petra Krause vztraja pri gladovni stavki Neapeljski župan Valenti izrazil sodstvu zaskrbljenost naprednih sil zaradi počasnosti postopka Tragedija ob Presleyevem pogrebu NEAPKI.J — Čeprav je pristala na zdravniški pregled italijanskih znanstvenikov, Petra Krause nadaljuje s protestno gladovno stavko proti ravnanju italijanskega sodstva in zlasti proti dejstvu, da je italijanska pravica klonila grobemu izsiljevanju Švice. S sklepom itali-jansko-nemške anarhistke, ki je od ponedeljka zaprta v kaznilnici v Pozzuoliju, je časnikarje seznanil njen zagovornik odv. Francesco Pi-scopo. Odvetnik se je skupno z radikalno poslanko Adele Faccio ter zdravnikoma dr. Pirom in dr. Menegozzo srečal včeraj popoldne s Petro in jo skušal prepričati, naj se odpove gladovni stavki ter naj pristane na zdravniške preglede, ki jih je odredilo neapeljsko sodišče. Pravnik je namreč zelo zaskrbljen zaradi Petrinega zdravstvenega stanja, ki bi sc z gladovno stavko lahko nevarno poslabšalo. Prigovarjanje pa je bilo zaman. Anarhistka je kot rečeno pristala na zdravniške preglede, vendar pod pogojem, da bodo izvide opravili v kaznilnici v Pozzuoliju, ne pa v bolnišnici Carda-relli. Obenem je sklenila nadaljevali z gladovno stavko. »Ko sem prišla v Italijo — je poudarila — sem upala, da me bodo izpustil na prostost in si bom toliko opomogla, da bom septembra lahko prisostvovala procesu v Ziirichu. V protestni akciji bom vztrajala, dokler bo italijansko sodstvo klonilo izsiljevanju Švice in me obdržalo v ječi. Absurd pa je, da medtem ko se temu izsiljevanju ne upira, ne sprejema zdravniških spričeval švicarskih zdravnikov*. Ko*, kaže, bodo zdravniki, ki jih je imenovalo neapeljsko sodišče, začeli z izvidi že danqs dopoldne, zaključno poročilo pa naj bi oddali predvidoma v ponedeljek. V vsakem primeru bo morala torej Petra odsedeti v ječi do tega dne, verjet-n» pa tudi dalje, spričo kronične počasnosti italijanske birokracije iti sodstva. Ta počasnost pa je iz zvala reakcijo neapeljskega demokratičnega javnega mnenja, ki u-piavičeno trdi. da bi bilo vsakršno o* d'ašan.je Petri lahko usodno. Vlogo glasnika neapeljskih naprednih sil si je prevzel župan Maurizio Valen-zi. ki se je včeraj dopoldne sestal z glavnim pravdnikom in mu. kljub spoštovanju avtonomije sodstva, pordečil zaskrbljenost meščanstva zaradi počasnosti zdravniških izvidov. (vt) se potem zavedeli, da nekaj resnice, v sicer skrajno zapletenem Stor-tonijevem pripovedovanju, le mora biti. zato so preiskavo poverili obveščevalni službi SID. Predvsem so pred Stortoni jevo hišo v Firencah mnogi očividci opazili lažno karabinjersko alfetto. ki je bila, kot kaže, vse prej kot popolno zamaskirana. Poleg tega so lažni karabinjerji plačali cestnino na avtocesti sonc;, ob izhodu pri Rimu, česar pravi karabinjerji ne bi storili nikoli, saj bi bilo dovolj, da pokažejo službeno izkaznico. Zato je dogodek ostal v spominu tudi državnemu blagajniku. Sedaj gre ugotoviti, kaj je za vso zadevo in zakaj so Stortonija sploh odpeljali v Rim. Časnikarjem, ki so hoteli zvedeti kaj več od romunskega veleposlaništva v Rimu, so povedali, da Radu Nicolescu, človek o katerem naj bi romunski agenti spraševali Stortonija, ni fizik, temveč kovinarski delavec, njegovo hčer pa so pred časom obsodili zaradi potepanja in prostitucije. Še več, otrok, za katerega Stortoni trdi, da je njegov, naj bi bil, kot trdijo na romunskem veleposlaništvu, v resnici manjši bratec Nicolette Ni-colesc.u. (if) Ugodna turistična bera RIM — Po najnovejših statističnih podatkih sodeč velja tekoče le-v turističnem smislu za rekord-Turizem naj bi namreč doprinesel plačilni bilanci prebitek, ki je kakih 1.500 milijard lir višji od-lanskega. Dejansko naj bi letošnji znašal nad 3,580 milijard lir, in to prvi vrsti po zaslugi povečanega dotoka ameriških letoviščarjev (13 I sto vseh tujih turistov). KINŠASA — Te dni je zairsko vojaško sodišče obsodilo na smrt generala Mampo Salamaya pod obtožbo, da je spomladi vodil upor »katanških borcev* v pokrajini Saba, ki naj bi se ga udeležili najemniki iz Angole. Agee izgnan tudi iz Francije Delovanje bivšega agenta CIA naj bi škodilo odnosom z nekaterimi državami zaveznicami PARIZ — Philip Agee, bivši a gent CIA, ki je s svojo znamenito knjigo opozoril svetovno javnost na spletke ameriške obveščevalne služba proti demokratičnim vladam vsega sveta, je bil včeraj izgnan iz Francije z utemeljitvijo, da bi njegovo preteklo ali sedanje delovanje utegnilo škoditi dobrim odnosom med Francijo in nekaterimi njenimi za veznicami. Agee je bil ustavljen od policijskih agentov v Boulogne sur Meru in pospremljen na belgijsko mejo. Kaže. da se bivši agent namerava nastaniti na Nizozemskem, saj so belgijske oblasti že dale poluradno vedeti, da bi Agee lahko o-stal v državi le kot turist in da mu n.- bi dale dovoljenja za bivanje. Agee je moral po objavi svoje knjige zapustiti ZDA in se je zatekel v Veliko Britanijo, kjer je nadaljeval svoje študije o tajni dejavnosti CIA. To pa ni bilo po godu Angležem, ki so ga izgnali iz države. Agee si je za bivanje izbral Francijo v prepričanju, da bo tu lahko nadaljeval svoje delo, toda očitno se je zmotil. Zgolj bujna domišljija ali vohunska afera? RIM — Zadeva o domnevnih ro munskih vohunih, ki naj bi ma, krožili po vsej Italij. oblečeni v kara; binjerske uniferme in z alfetto, ki je bila na moč podobna karabinjerskim, postaja čedalje manj jasna. Naj v skopih obrisih obnovimo dogodek, o katerem piše v svoji zad-•nji številki tednik »Panorama*. Konec maja naj bi lažni karabinjerji odpeljal, s seboj florentinskega pleskarja Roberta Fioionijč ter ga v neki rimski vili, v kateri je bilo mnogo portretov romunskega pred sodniku Ceausesca, zasliševali vso noč. Od njega so namreč hoteli vedeti, ali namerava Radu Nicolescu. skrivnosten romunski fizik, s čigar hčerjo je Stortoni imel leta 1975 sinčka, zaprositi za politično zatočišče na Zahodu, točneje v Gičij Da bi vsa zadeva bila še bolj nejasna so mu diugo jutro privedli v sobo Rada Nicolesca in ga vprašali, ah ga pozna, kar je Stortoni potrdil. Zatem so ga odpeljali nazaj v Firence ter mu zabičali, naj nikomur ne pove nič o tem uogodku. Ker p- od Nicoleseove hčere Nicolette ni več p ejel nobene vesti je vse povedal karabinjerjem. Slednji so najprej mislili, da je možakar- vse izmislil, vendar- so I ■* A PO PISANJU PARIŠKEGA «LE MATIN», KI JE PRIOBČIL USTREZNO GRADIVO LUČiim REVELLI-BEAUM0NI PRODAJAL OROŽJE BRAZILIJII 0 zadevi naj bi bil poučen tudi Umberto Agnelli - Vodstvo turinskega podjetja vest zanika Cb velikanski udeležbi ljudstva so sinoči v Meinphisu pokopali slovitega popevkarja Elvisa Presleya. Guverner Tennesseeja je ob tej priliki proglasil dan žalovanja'. Pred pogrebno svečanostjo je brezveste,n voznik zavozil v množico pokojnikovih oboževalk: dve je do smrti povozil, nadaljnje štiri pa so bile huje ranjene (Telefoto ANSA) AMERIŠKI VELEPOSLANIK PRI IZRAELSKEM PREMIERU BEGINU Odločen protest vlade ZDA zaradi naselbin v Cisjordaniji VVashington pa se upira vsaki spremembi resolucije 242 VS OZN navzkriž z zahtevami PL0 TEL A7IV — Ameriški veleposlanik Samuel Lewis se je sestal včeraj z izraelskim ministrskim predsednikom Beginom, kateremu je sporočil »negodovanje* VVashinatona zaradi izraelskega sklepa, da se osnujejo tri nove judovske naselbine na zasedenem ozemlju Cisjordanije. B:gin je odvrnil, da sklep ne nasprotje normam mednarodnega pra va icr je pripomnil, da je Ml ta sklep že .prejet od prejšnje laburistične vlade in da je nova vlada Tragedija sicilskega handikapirauca PALERMO — Karabinjerji palermske ligi je so včeraj popoldne v vasici Villabat pri Palermu našli handikapiranege otroka, ki so ga starši, točneje mati in očim, dejansko prepustili samemu sebi. Nesrečneža so nemudoma odpeljali v otroško bolnišnico v Palermo, kjer so ga sprejeli, na zdravljenje, oba brezvesineia, pa so aretirali in prijavili sodišču. S primerom nesrečnega otroka, 9 letnega Girolama Militella j - o-roinike seznanila neka ženska, katere imena niso sporočili, da jr. ne bi po nepotrebnem izpostavljali morebitnin represalijam. Ko so možje postave vlomili v borno kolibo, kjer sta stanovala mr ti in očim havdikapiranega Girolama, 29-letna Giuseppe. Quartaro in 41-letni Giuseppe Cavarretta, dvojice ni bilo d'.ma. Otrok je ležal na pogradu sredi umazane in temne čumnate, na in moker od urina. Na tleh ob pogradu je bil razmo čen kos kruha, po katerem je od časa do asa hlastnilo majhno ščene, edini vrijatelj in varuh malega Girolama. Zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju otroka je v svoji znanstveni suhoparnosti prav tako presunljivo kot gola kronika dogodka: Girolamo Militello. ki ne zna govoriti in hoditi, ker ne more koordinirati gibov, je podhranjen, urin in blato pa sta mu razjedla kožo na notranjem delu stegen, kar mu povzroča hude bolečine. valstvo palermskih predmestnih in okoliških naselij. Kot je poudarila proj. Elda Pucci, primarij palerm ske otroške bolnišnice, bi se morali meščani in javni upravitelji zamisliti ob tem primeru, ki je tudi -osledica kroničnega pomanjkanja spec'alist’čnil^ naprav in struktur za zdravljenje handikapiranih otrok. «Rojstvo prizadetega otroka kot je Girolam — je priaomr.ila — poruši v družini vsakršno ravnovesje, in vsi nimajo dovolj telesne moči ter moralne in državljanske zavesti, da lahko prenašajo tako breme.» K temu gr dodati še eno grenko ugotovitev: Giusepp. Quartaro in Giuseppe Cavarrett že plačujeta svoj dolg s pravico in z družbo. Njuno ravnanje s handikapi-ranim sinom ni v nobenem primeru opravičljivo, pa čeprav so zaostalost, beda, ignoranca, težave, na katere sta naletela v vsakodnevnem življenju, brez dvoma o lajševalne okoliščine. In poudariti gre tudi, da njuna aretacija pome ni najbrž lakoto za preostalih pet otrok, ki jih imata. Pr< > tako kriva kot onadva pa je tudi družba, v kateri živita in predvsem tisti, ki so s svojo zgrešeno zdravstveno politiko preprečili nastanek posebnih strokovno usposobljenih zavodov za zdravljenje prizadetih o-trok. Vsi ti, ki e ne morejo sklicevati na nobeno olajševalno okoliščino, pa bodo lahko mirno živeli, ne da bi jih kdo kazensko preganjal: ip vprašanje sploh je, Do tu skop kronistični zapis pri- če bodo čutili moralno dolžnost da ■ - • ’ ” vsaj nekoliko pripomorejo k iz- boljšanju položaja, (vt) mera, ki je posledica skrajne bede in ignorance, v katerih živi prebi- poskrbela pred dvema dnevom; samo za njegovo izvajanje. Na včerajšnjem srečanju je veleposlanik Lewis poudaril, da ZDA ne bodo sprejele nobene spremembe resolucije št. 242 vr.-nostnega sveta OZN ter da bodo postavile veto glede vsakršne spremembe. Pozneje se je zvedelo, da je ameriški veleposlanik Lewis izročil pre-mieru Begb.u na omenjenem srečanju pismo predsednika Carterja, v katerem ta izraža »globoko negodovanje* Washingtona zaradi izraelskega sklepa, da se osnujejo tri nove .?■ z^edeAem ozemlju Cisjo-dar.ije. Lewis se je s-ečal z Beginom že pred dvema d ne vonja in ob tisti priložnosti mu je cošredbval Carterjevo pismč, v katerem ameriški predsednik paziva premiera izraelske vlade, naj izvaja zmerno politiko v južnem Libanonu, kjer Iz.ael očitno podpira kristjane v njihovem boju proti muslimansko - palestinskim silam. Današnjemu srečanju med ameriškim veleposlanikom in izraelskim premieram je prisostvoval tudi izraelski zunanji minister Moše Dajan. Vest o novih izraelskih naselbinah v Cisjordaniji so kritizirali tudi v ame riškem državnem tajništvu, kjer pravijo, d je ta pobuda povzročila začudenje in presenečenje, ker je prišlo do nje v trenutku, ko se A-meričani vzema r za uresničenje na Bližnjem vzhodu trajnega miru. Predsednik Carter je že v svoji ti skovni konferenci 29. julija opozoril Izrael, naj ne sprejema podobnih pobud, ker bi te zavirale zavzema nja za mimo rešitev problema. Ministru Beginu pa je na pogovorih v Washingtonu izrazil svojo zaskrblje nost zaradi morebitnii izraelsl ih pobud glede utrditve njegovih položa jev na zahodnem bregu Jordana. V tem smislu je tudi sedaj glasnik a-meriškega zunanjega ministrstva Hodding Carter izjavil, da je Izrael s tem svojim korakom postavil hude zapreke za mimo rešitev vprašanj. Glasnik je še dodal, da je I-zrael sprejel omenjene ukrepe ne da bi o tem obvestil ameriško vlado. Izvršni odbor organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) pa medtem I v posebngm sporočilu obtožuje ame j riško politiko na Bližnjem vzhodu,! češ da zanemarja neodtujljive pravice Palestince; in rabatskii sporazum, ki priznava organizaciji PLO zakonito predstavništvo Palestincev. Vsa ta vprašanju pa bodo predmet morebitnih pogajanj, ker Ameiikan-ci trdijo, da ne bodo odstopali od resolucije št. 242 varnostnega sveta OZN, v kateri pa se zagotavljajo I-zraehi «priznane in vame maja», medtem ko se o Palestincih govori le kot o »beguncih*. PLO in drugi a-rabski predstavniki zahtevajo spremembo omenjene resolucije, Izrael pa se boji, da bi do te spremembe prišlo, ker se pač noče- v nobenem primeru pogajati s predstavniki Palestinskega osvobodilnega gibanja. Prav v tem je odgovor na vprašanje, zakaj so Izraelci sklenili, da bodo naseljevali še naprej področja v Cisjordaniji in tudi v Gazi. Ukrep izraelske vlade glede novih naselbin v Cisjordaniji je obsodil tudi generalni sekretar OZN Wald-heim. Iz Tripolija sporočaj'' da je predsednik Ge;.afi pozval libanonskega PARIZ — Dnevnik «Le Malin* je priobčil včeraj dokumenta, glede katerih zatrjuje, da sodita v »dosje* o nedavni ugrabitvi predsednika avtomobilske družbe Fiat-France Luchina Revellija - Beau-manta. Iz njih je razvidno, da se Revellijeva dejavnost v odnosu do iatiskoameriških držav ni omejevala samo na prodajo potniških avtomobilov in traktorjev, temveč je zajemala tudi dobave orožja, in to z blagoslovom vodstva matičnega podjetja, se pravi bratov Agnelli. Marca letos je • Revelli-Beaumont odpotoval v Rio de Janeiro. da bi se pogodil glede omenjenih dobav. Predno je zapustil Pariz, in sicer 7. marca,' je pisal podpted-sedniku turinskega Fiata Umbertu Agnelliju ter mu nadrobno obrazložil namene in cilje obiska v Braziliji. V posebni noti mu je predočil potrebo brazilskih oblasti, da bi razpolagale s čim večjo količino najsodobnejšega orožja «spričo strateškega položaja Brazilije, raz-tegnjenosti njenih meja s politično šibkimi deželami, posebnih značilnosti • njene avtomobilske, žele zarske in kemijske industrije, nujnosti pospeševanja izvoza zaradi ne ugodnega položaja na gospodarskem in zlasti energetskem področju* ter nazadnje spričo »svojevrstnega oblastniškega aparata Brazilije, ki se razvija v nacionalistične smeri*. Gre torej za zgovorne trditve, ki jim gre prišteti Revellijevo u-gotovitev, da je Fiat do Brasil brez dvema načelno pripravljena sodelovati z najvišjimi vojaškimi oblastmi na področju proizvodnje vojaškega materiala, tako tudi z uporabo že obstoječih obratov druž be Fiat. Revellijeva nota se zaključuje s trditvijo, da bi na ta način Fiat mnogo pridobil na u-gledu v Braziliji. Na koncu — tako piše pariški dnevnik — je zapisano: «Dobro». Sledita začet niči U.A., ki ju francoski list pripisuje Umbertu Agnelliju. Drugi dokument, ki ga je objavil «Le Matin*. izgleda kot. osmjtek poročila, namenjenega .vodstvu turinskega Fiata. Iz njega je razvidno, da se je Revelli Beaumont 30. marca sestal s sledečimi brazilskimi osebnostmi: generalom J. Pe-reiro, ki ie predsednik tovarne vojaškega materiala Imbel; generalom A. Jerpo, ki načeluje visokemu vojaškemu organizmu in admi- postala glavna dobaviteljica orožja latinskoameriškim in arabskim ter afriškim državam ob Atlantiku, zato je ta čas najbolj primeren za ustrezna pogajanja (med Italijo in Brazilijo, op. ur.). Italija naj bi dobavljala Braziliji orožje in ji obenem pomagala pri njegovi izdelavi. Posebno pozornost posvečajo Brazilci italijanski tovarni vojaške opreme Oto - Melara (zlasti, kolikor zadeva topove), ki je ravno sedaj vpletena v mednarodno afero o dobavah orožja rasističnemu režimu Južnoafriške unije kljub ustrezni prepovedi OZN, sicer pa zadeva njihovo povpraševanje predvsem strelivo, kemijske eksplozive in vojaška vozila. V lurinskih krogih so seveda takoj reagirali na pisanje pariškega lista in pojasnili, da je Revelli kot podpredsednik družbe Fiat do Brasil le posrednik med Brazilijo in turinsko tovarno, kolikor zade- polni*1' družb** va možnost razvoja raznovrs1 medsebojnih industrijskih Fiat .zanika, da bi bila — vpletena v dobave orožja BraZI,^' češ da gre morebiti le za «kraj ne pobude*. Tudi sicer nai k* rinsko podjetje ne izdelovalo jaških vozil, marveč . le poseb vozila, ki jih potem druge t°varo. po uvidevnosti spreminjajo i*1 1L. urejajo. Pojasnilo Fiata se z8 čuje z ugotovitvijo, da sp sti, ki jih omenja pariški sedaj še v študijski fazi*. W PRAGA - «Rude Pravo* čuje odprto pismo Vlaste Gab*™ ve Zludkynove soprogi amer*8* j predsednika Carterja s prošnjo. ^ Rosalyn posreduje pri možu, ^ doseže razveljavitev razsodbe 8 ^ fornijskega vrhovnega sodišča, kateri se Vlastina hči in sin * sta in Bedrich) ne domovino, torej na smeta vrni« Češkoslova ITALIJANSKA SODNIKA ZASLIŠALA GRŠKE PRIČE Monselles in Daniela v še hujši zagati Kanadčanka Elizabetha Nevvtonova pobija Monsellesove izjav« predsednika Sa~kisa, naj posreduje ra]oni j. Arando, pomočnikom vo-v zvezi z boji z južnem Libanonu, ^je glavnega štaba vojaških sil. (vk) 1 Nota omenja, da bi rada Brazilija KRF — Italijanska sodnika, namestnik rimskega tožilca Santacro-ee in preiskovalni sodnik Stipo, sc vračata domov potem ko sta na otoku Krfu prisostvovala zaslišanju nekaterih prič v zvezi z znanim ropom v turističnem naselju «Club Meditarrenee* v katerega sta zapletena rimski publicist Monselles in njegova prijateljica Daniela Val-le. Oba, kot je znano, sta sedaj v priporu v Rimu. Na podlagi priče-zgoditi, da bi italijanske sodne poslušala na Krfu, bi se utegnilo zgoditi, da bi italijanske sodnike oblasti obtožile Monsellesa in njegovo prijateljico sodelovanja pri ropu. Monselles in Daniela V'-»Jle sta podala v zaporu v Rimu nekatere izjave, ki pa se ne strinjajo j najnovejšimi izsledki. Najbolj je rimskega časnikarja in dekle pokopala izjava Kanadčanke Elizabethe Me-heret. Newtonove, stare 39 let, ki z možem in 15-letnim sinom skoraj stalno živi na jahti v tamkajšnjih .....mm.............................. Nacionalizacija pekarn v Madridu grških vodah. Ženska je sP° ^ Monsellesa že nekaj dni pri9-,js(r drugim je izpovedala, da je pU) ga dne (se pravi takoj opazila, da je bila Monsell ■ f jahta pripravljena na odhod, .filiala je še, da se je nenadoma 8^ podil z veliko naglico neki a,t ol| je obstal pred Monsellesovo -ja j^ili škripanju zavor. Iz avta so i** ^ trije moški, od katerih je ml krvav po obrazu. Skočili so na to, nakar je t.a odplula z naj. |,j naglico. Ženska ni opazila, kdo od treh prišlekov gror-u sellesu. Poudarila pa je, da : ^ vsi trije obrnjeni proti odPjr n« morju, tako, da bi jih nmc prepoznal. dfi Pred grškim in italijanskim nikom sta pričevala tudi brat,a. sta silis in Spiridion Gerengou, a .jia opravljala že prej razna P*’P ^fina Monselleso jahti. Oba s*a kala, da bi se zadržala s -a^bjia. rjem v nekem baru ter sta P^j it da sta ga le srečala, ko je P pristanišča. ,$\ Pred sodniki je pričal tudi K' ()> luški poveljnik, ki je P°jaS‘\n'ilii>'' Monselles ni prijavil imen P01^ j« s katerimi se je pripeljal in . jv premestil jahto v bližino ^s> pa. Nadalje ni najavil točnega odhoda. Poveljnik Zarouki )e prepričan, da je bila Mom^. prepuščena vloga voditelja Sodniki so zaslišali tudi ra j^rfU. lja nekega hotela na otokn ^-rgn' ki je dokazal, da je-nden cozov, ki so oropali »Club j*'* ^ ranče za eno noč zapustil -^liter spal v njegovem hotelu- m janska sodnika sta osebno P (y|i) dala hotelsko prijavno knjif>°' De Spinola se lahko v vrne v Švico ŽENEVA - Bivši predsednik gen. Ribeiro j* la se lahko vime v Švico- j git sklenila zvezna vlada, ki le,e s*1 brila njegovo prošnjo (podP‘ jo tudi lizbonske oblasti). i*| Spinolo so Švicarji, kot zt?a jjjV*1 gnali aprila lani, ker se fl>' s politiko, tako je med f določenimi Ika' j **'<’ - , * > pr1,.* * it* . n, umi n mm i mn,um,mm, mmmmml m <""lll""""lll"l V SEVERNIH PREDELIH SILOVITA NEURJA, NA JUGU Pfl POMANJKANJE VODE ZARADI DOLGOTRAJNE SUŠE Zračni vrtinec opustošil okolico Cremone Ujma zahtevala smrtno žrtev in dvajset ranjenih - Samo v kraju Spino cTAdda za milijardo lir škode CREMON/ — Včeraj so divjala v severnih predelih Italije silovita neurja, ki so prizadela predvsem Lombardijo in Toskano. Žal je ujma zahtevala tudi človeško žrtev, a več oseb je bilo ranjenih zaradi zračnega vrtinca. Ta je z neobičajno silo zajel kraj Spino D'Adda, ki leži ob pokrajinski cesti št. 415 med Milanom in Cre-mo. Občanka Francesca Leoni (53 let) je v telefonskem pogovoru z milanskim uradništvom tiskovne a-gencije Ansa med drugim povedala, da je zračni vrtinec razsajal kakih pet minut. Vrtinec je odnesel stre1 he večjega števila ondotnih poslopij, pri tem pa je bilo zaradi padanja opeke in kosov cementa poškodovanih nič koliko avtomobilov, da ne govorimo o razpočenih okenskih šipah. Najhujšo nesrečo pomeni seveda zrušenje cementnokovinske lope, pod katero se je nahajala mehanična delavnica. Izpod ruševin so ognje-gasci nekoliko pozneje potegnili truplo komaj 17-letnega Antonia Bocca-larija iz Boffalore d’Adda pa tudi hudo ranjenega 50-letnega Gianma-ria Ferrettija, ki je le malo poprej prišel v delavnico dvignit popravljeni tovornjak. Resno je ranjen *udi še mehanik Mario Gjurri, medtem ko je njegov pomočnik Mario Raimondi Cominesi zadobil lažje poškodbe. Zračni vrtinec, ki je dobesedno opustošil krajevno pokopališče in zaradi katerega je bilo ranjenih nadaljnjih 21 oseb (med temi huje 6-letni Stefanu Nazzari, ki mu je na glavo padla opeka), je povzročil vsega za približno milijardo. lir gmotne škode. Občinska uprava je takoj po ujmi odredila nastanitev 30 družin, ki so zaradi vrtinca o-stale brez lastne strehe, v prostorih krajevne osnovne šole. Hudo neurje je zajelo tudi območje jezera Maggiore in toskanskega mesteca Prato. Ob vzhodnem nabrežju jezera je bil zlasti prizadet kraj Luino, le nekoliko manj pa pas tik ob švicarski meji. Prišlo je do hudih povodnji, ki so jih povzročile narasle vode hudournikov, kot tudi do zemeljskih usadov oz. plazov, ki so marsikje onemogočili avtomobilski promet med državama. Voda je v Luinu preplavila tudi pritlične prostore trgovin in javnih lokalov pa tudi sodnije, pri čemer k sreči niso bili poškodovani arhivi. Več turističnih krajev je bilo povsetn izoliranih,-a pobesnelo vo- dov je - je podrlo številne rečne mostove. Prizorišče ujme si je med drugimi ogledal prefekt iz Varese-ja dr. Vitelli, ki je ugotovil, da je gmotna škoda velikanska, da pa le ni bilo človeških žrtev, kakor tudi ne ranjenih. Podobno je bilo na območju Pra-ta v florentinski pokrajini, kjer- so našteli še zlasti mnogo strel. Ena od teh je zadela zvonil: cerkve sv. Nikolaja iz 3. stoletja, zaradi česar je zgrmelo v globino nič koliko kamenih podložkov, ki so znatno poškodovali parkirane avtomobile. Na podeželju £o strele povzročile več požarov v senikih, a neurja so splošno hudo prizadela kmetijske pridelke. Enako velj, za območje ob Com-skem jezeru, kjer. so. imeli.opravka tudi z debelimi zrni toče, ki je poškodovala celo strehe undotnih stavb da ne govorimo o avtomobilih in drugih vozilih. Prišlo je kajpak še do povodnji, ki so povzročile zastoje v cestnem in železniškem prometu ter razgnal iz kampingov tisoče domačih in tujih letoviščarjev. Voda je mestoma celo iztrgala iz ležajev žel miške tire. Medtem ko se torej prebivalci na severu borijo proti vodovju, prihajajo iz južnih krajev Italije zaskrbljujoče vesti o suši in pomanjkanju celo pitne vode. V Mesini so npr. mesto razdelili na dve polovici: prva bo vodo prejemala v dneh s koledarskim sodim številom, druga pa z lihim. Neznosna vročina, ali bolje žgoči sončni žarki so, kakor v preteklih dneh, povzročili vrsto požarov. (dg), j,,, . MADRID t- Včeraj zjutraj so madridski prebivalci še lahko kupili kruh, ker je pokrajinska civilna uprava sklenila nacionalizirati 16 največjih pekarn v mestu. Kot smo že.poročali, je prišlo v Madridu do ostrega spora med peki in državno upravo, ker ta ni hotela zvišati cene kruha. Peki so samovoljno znižali težo štruce kruha od 1 kg na 700 g ob isti ceni. Oblasti so reagirale s tem. da so aretirale voditelje združenja pekov, ti pa so odgovorili s splošno stavko. Pokrajinskim oblastem ni preostalo drugega kot da nacionalizirajo peko kruha. Ta bo baje zagotovila preskrbo prebivalstva v višini 75 odst. potreb. Na sliki: peki v nacionalizirani pekarni. vezal stike z ' ZR Nemčiji, ki naj bi mu • 0pi beli orožje j,n drugo potreb**0 irJ' mo za zrušenje novega, ‘jek«*1’; ličnega režima na Portugrt j Dovoljenje za vrnitev gre P okoliščini, da se je Spin°*a no odrekel vsaki politični £ LtfP sti — tako vsaj poroča sV tisk. KRAGUJEVAC — V avtomobilski tovarni’ Crvena zastava so pred kratkim začeli serijsko izdelovati po Fiatovi licenci potniško vozilo «zastava 101 super* z ojačenim motorjem 64 KS. Ta bo avtomobilu omogočil brzino do 146 km na uro ob bencinski porabi 8,25 litra za 100 km. Stilno bo vozilo precej podobno italijanskemu fiatu 128. Prvi kontingent 60 vozil je bil že rezerviran, do konca leto na naj bi tovarna izdelala nadaljnjih 10.000 enot. Nacistični bombni atentat v Parizu za; PARIZ — Bombni atentat- ^ terega si lasti odgovorno®1 ,e f nacistična »skupina Perne*'*'fi/’11, noči skoraj docela, uničil maršala Lecierca. Gre za (Jcjst*c’ osvoboditve Pariza izpod n se ^ nega jarma, čigar sponii*lU ^ jfi1 do Francozi poklonili čez sicer ob priliki 30-letnice smrti. ^ Omenjena novonacistična ' cj5t|C. je po nepojasnjeni smrti c),iP' nega vojnega zločinca J'1, Peiperja (14. julija lani)- a jz za glavnega krivca pok**1' 1943 v piemontskem mestec** / sicer pred tokratnim ’ate|llj celo vrsto drugih podobnih ^ pg tov. Peiperjevo truplo s° "ne razvalinami njegove sczfi« ^ ’ in nekateri še danes trdil0' gS\t^, en umorili bivši člani fra*1 a 4* oz. italijanskega odpornih* banja.