ček. račun: Ljubljana St 10.6^0 is 10.544 za inserate; Sara levo šiv. 7563, Zugreb štv. 54.011, Prm-a-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva h. telefon J442
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziuiraj, ra/.en pnii<leljk» in dnevu po prazniku
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno 96 Din, za inozemstvo l20Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/lli
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2944 io 2050
Vprašanje stanovanjske
zaščite
Grandi se tolaži z izjavami
Amerika se ni za las približala Italiji - Revizionizem v krizi
Pred nedavnim smo v gospodarskem delu priobčili podatke o življenjskih stroških v naši državi, iz katerih je bilo razvidno, da je glede stanovanj naša država ena najdražjih v celi Evropi. Podčrtali smo tudi dejstvo, da se v splošnem najemnine niso znižale, dočim je na drugi strani dohodek skoro vseh stanov izredno občutno padel. Nujna posledica tega je, da občinstvo najemninsko breme ob padajočih dohodkih bolj čuti, kot ga je preje in da se vedno pogosteje javljajo glasovi, ki zahtevajo znižanje najemnin. Toda ta akcija je ostala le pri pozivih, kajti odziv je bil minimalen. Kakor smo nedavno čuli, je v Ljubljani od tisočev hišnih posestnikov znižalo svoje najemnine le 12, kar je minimalen uspeh. Zato se nam zdi potrebno, da znova podčrtamo važnost tega problema in pojasnimo nekaj vprašanj. Medtem se je i amreč tudi med glasilom hišnih posestnikov in glasilom državnih nameščencev začela debata o umestnosti sedanjo višine najemnin. Tako ena, kakor druga stran navajata tehtne vzroke, h katerim dodajamo бе nekaj misli.
Nesporno dejstvo je, da so danes najemnine v naši državi relativno previsoke. Ne rečemo, da to velja za vse hišne posestnike, toda odstotek visokih najemnin je gotovo znaten, ker se drugače sploh ne bi mogla vršiti polemika. Če preiskujemo vzroke tega stanja, prihajamo v prvi vrsti do zaključka, da je previsokim najemninam kriva odprava stanovanjske zaščite. Tako je vse prepuščeno prosti igri med povpraševanjem in ponudbo, v kateri je naravno, da so šibkejši sloji brez pomoči. Na drugi strani pa zopet ni nobene pravne omejitve za prekomerne dobičke. Zaradi odprave stanovanjske zaščite vidimo sicer, da je gradbena delavnost in število novozgrajenih stanovanj zelo narastlo. Toda kaj nam pomagajo lepa stanovanja z visokimi najemninami, če pa teh najemnin ljudje nc zmorejo. Zato vidimo, da so bile zidane predvsem stanovanjske palače, nismo pa dobili dovolj stanovanjskih hiš s cenenimi stanovanji. Ravno oni faktorji pa, ki so bili poklicani, da nam preskrbe slednje, niso imeli dovolj sredstev.
Ko iščemo vzroke visokih najemnin nam je preiskovati posebej vprašanje novih hiš in posebej vprašanje starih hiš.
Tudi v starih hišah so deloma najemnine previsoke. Upoštevati je treba namreč, da so te hiše večinoma amortizirane. Pred vojno jo bila obrestna mera nižja. Nadalje jih je bilo po potresu mnogo zgrajenih iz brezobrestnih posojil. Res pa je, da so danes davčna bremena in popraviini stroški višji kot pred vojno. A kljub temu je jasno, da najemnine v starih hišah nikakor ne bi smele presegati predvojne paritete.
Drug problem so nove hiše. Pri teh hišah je breme obresti znatno višje, kakor je bilo pred vojno. Na drugi strani so tudi gradbeni stroški višji. Pomisliti je treba, da je opeka danes v Ljubljani odločno predraga (kar je tudi slučaj v Zagrebu). Upoštevati moramo tudi, da so cene zemljišč vedno višje. Da so nove zgradbe drage, je eden izmed vzrokov tudi ta, da so potrebni za opremo hiše mnogi predmeti, ki jih uvažamo iz inozemstva, in ki so radi naših zaščitnih carin dražji, kot so bili prej. Sploh so gradbeni stroški, kar se tiče cen gradbenega materijah, všiji kakor pred vojno. Na drugi strani je pa davčna obremenitev novih hiš minimalna in tudi vzdrževalni stroški vsaj v prvih letih niso visoki. Vse to govori za dejstvo, da pri povojnih hišah ne smemo vzeli istega merila, kot za predvojne, kjer nam dobro služi predvojno pariteta.
Iz teh razlogov so razvidna tudi pota in načini, kako preprečiti previsoke najemnine. Seveda tu apeli in pozivi javnosti ter merodajnih faktorjev ne pomagajo dosti. Potrebno je, da se to vprašanje uredi s posebnim zakonom, saj vidimo, da fmajo še sedaj nekatere države zaščitne stanovanjske zakone. Poleg tega vidimo, kako so baš zadnje dni v Nemčiji radikalno prilagodili najemnine nižjim zaslužkom stanovanjskih najemnikov. Vsa gospodarska politiko mora iti za tem, da se vse gospodarstvo prilagodi osnovnemu faktorju sedanje krize, to je stalnemu padanju cen proizvodov. Zato je tudi pravično, da se znižajo cene industrijskim proizvodom, da se zniža obrestno breme v najrazličnejših panogah produkcije in trgovine in naravno je, da cene stanovanj ne smejo ostati ne-fzpremenjene. To je pravilna gospodarska politika ln obenem socialno pravična, ker ne dopušča, da bi se v sedanji dobi gospodarske krize bremena navaljevala Ie na gospodarsko šibkejše sloje, ampak tudi na kapital. S tega vidika jc potrebno, da se tudi breme stanovanjskih najemnin za najemnike zniža.
Imamo sicer zakon o pobijanju draginje, toda dvomimo, da bi se dale stanovanjske najemnine regulirati s trm zakonom, ki sicer drugače omogoča ureditev cen življenjskih potrebščin. To je še en argument več, da so naj s posebnim zakonom uredi stanovanjska zaščita, ki je nujno potrebna, da se cene stanovanj prilagode splošnemu padanju dohodkov. Knjli nikakor ne gre, da bi imel od tega padanja korist samo en stan na škodo drugih. Za-I<on naj bi se držal tehle načel:
1.	za predvojne hiše naj se postavi takozvana zlata pariteta, toda ne s 15-kratnim povišanjem, kot lo želijo posestniki, pač pa kolikor faktično odgovarja izpremenjeni denarni pariteti, torej 11-krat:
2.	za nove hiše pa uaj bi se določila maksimalna najemnina, preko katere bi cena stanovanj ne smela iti. To maksimiranje naj bi bilo okvirno, dn bi posameznim banovinam in krajem z ozirom na rnzličnost razmer bilo mogoče vse lo upoštevati.
«
Rim, 12. dec. Fašistični tisk se v zvezi s po-vratkom zunanjega ministra Grandija iz Vfashing-tona še vedno bavi <s vprašanjem odnošajev z Zdru. ženimi državami. Kakor znano, je podal Grandi v senatu silno laskavo poročilo o svojih uspehih v Washingtonu. Sprejel jc tudi časnikarje, katerim je izjavil, da se vrača iz Amerike j izvrstnimi vtisi, ki jih je dobil na sestankih z ameriškimi državniki, kakor s Hoovrom, Stimsonom in senatorjem Borahom; opozoril je posebno na »simpatični sporazum«, ki ga vsebuje vvashingtonski komunike. Skratka, Grandi je prikazal svoj obisk v zlatih barvah, da bi italijansko javno mnenje prepričal o prisrčnosti odnošajev med fašistično Italijo in Ameriko, ki so se z njegovim obiskom še bolj utrdili. Kakor vselej, je fašistični tisk še raztegnil in olepšal izjave zunanjega ministra s posebnimi komentarji, v katerih prepričuje italijansko javnost, da obstoji med Italijo in Ameriko še poseben načrt intimnega sodelovanja. Listi poudarjajo, da bo Italija vselej na strani Amerike, naj se zgodi karkoli. Naj pride nad Evropo kai koli, piše neki list, simpatije med ameriškim in italijavsk'm narodom ne bodo zginile in ta sporazum bo vplival, kakor blažil.-i balzam v boju vsega sveta proti tistim (Franciji), ki bi radi pogubili ves svet radi svojega brezmejnega egoizma. Značilno je, da so se te dni v italijanskih listih zopet pojavili strupeni članki proti Franciji. Francija se opisuje italijanskemu ljudstvu kot povsem izolirana država, ki si je nakupičila s svojim oderuštvom ogromne množine zlata ua škodo gospodarsko izčrpanim
narodom. Toda: »Vae solil« Gorje samemu, se tolaži drugi fašistični list,
Ti izbruhi nove jeze proti Franciji so razumljivi; saj sc fašistični tisk vedno znese nad Francijo, kadar doživi Italija kak diplomatski poraz. Dejstvo je, da ni Grandi v Washingtonu uspel. Verjetno jc, da je njegov nastop tu pa tam pri ameriških državnikih zbudil simpatije — za osebno zbližanje inozemskih diplomatov sc poteguje posebno minister Stimson, ki je Grandija tudi povabil v Washirgton — toda žc skupni komunike, ki je bil izdan po washingtonskih razgovorih in ki v resnici nič ne pove, priča, da je med Ameriko in Italijo ostalo vse pri starem. Še poročila iz nemških diplomatskih krogov, ki so pač intere-sirani na tem, da bi v resnici prišlo do tesnejšega sodelovanja med Italijo in Ameriko, ker bi to bilo le v prid revizijonističnim težnjam nemške zunanje politike, torej še poročila iz nemških virov se strinjajo s tem, da so Grandiju v Ameriki jasno povedali, da naj si Evropa pomaga sama, naj se sama sporazume in da je prav od tega medsebojnega sporazuma odvisno, v koliki meri ji bo Amerika pripravljena pomagati z znižanjem dolgov. Grandi se je podal v Ameriko poln meglenih načrtov o pomiritvi Evrope ter razorožitvi in ureditvi medzavezniških dolgov. Računal je tudi, da bo za hrbtom Francije pridobil Ameriko za novo akcijo v zadevi reparacij, za nekak drugi moratorij, in s tem ustregel Nemcem, toda v tem pogledu je doživel bridko razočaranje. Praktični Američani nimajo smisla za fantastične načrte, ka-
terih sc lahko oprime vroča italijanska domišljija Poleg tega pričajo posebno zsi 'nji dogodki, da se Amerika nikakor ne more \ nešavati v evropske zapletljaje, Hooverjeva politika vmešavanja v evropske zadeve, ki je rodila znan Ho-overjev moratorij, zadeva v ameriškem javnem mnenju na čedalje hujši odpor in predsednik bo z veliko težavo dosegel komaj ratifikacijo moratorija medzavezniških dolgov. O črtanju medzavezniških dolgov, t. j. dolgov evropskih držav napram Ameriki, ne more biti niti govora. Saj je cclo navdušeni revizijonist senator Borah odločno nastopil proti znižanju ameriških terjatev, češ da Evropa, ki se čedalje bolj oborožuje, ni vredna te usluge. Senator Borah jc s tem indirektno nastopil tudi proti Nemčiji; вај je znano, da bi bila Francija pripravljena znižati reparacije le pod pogojem, da Amerika privoli v znižanje medzavezniških dolgov. Amerika se torej prav nič ne razlikuje od drugih »egoistitnih« držav, ko gre za denar! Jasno je, da je s tem prišla tudi italijanska zunanja politika v težko zagato. Vsi velikopotezni načrti, četudi bi bili iskreni, danes nič ne pomagajo, ker so danes na dnevnem redu finančni in gospodarski problemi in leži ključ da zunanjepolitičnih uspehov v rokah tistih, ki lahko kaj dajo. Poleg tega je v VC'ashingtonu napravilo silno ugoden vtis sporočilo francoskega poelanika Claudcla, da jo Francija spričo sedanje gospodarekc stiske v Nem. čiji pripravljena znižati reparacije oziroma podaljšati moratorij v okviru Youngovcga načrta.
Ameriški senat pristane na moraforSj
Nowvork, 12. dec. tg. Državni podtajnik je le doseg«! zažcljeni sporazum z voditelji senata n inc-moranitu vlade, ki naj sc odpošlje tujim vladam. Vlada Združenih ilržnv v smislu tega inemoranda no bo smatrala dne 15. decembra, da so te države zamudile plačilo. Stimson ho tuje države obvestil o tem brez olicijelne note.
Poljski legijonarji v Italiji
Mučen vtis na slovansko prebivalstvo
Trst, 12. dec. Včeraj se je odpeljala v Milan skupina poljskih legijonnrjev, ki jo prispela v Italijo z namenom, da izroči ministrskemu predsedniku Mussoliniju po nalogu maršala Pilsudskega visoko vojaško odlikovanje. Odposlanstvo vodi bivši polkovnik Belina Prazmovvski, sedaj krakovski župan; med odposlanci se nadalje nahajajo trije poslanci dr. \Vojcjechovski, prof. Pochmariski in Madeyski, nadalje Edvard Kesczynski in major Morstin. Poljski legijonarji so se pripeljali preko Trbiža in že v Vidmu jiii je sprejel gen. Sani v imenu društva bivših italijanskih prostovoljcev. Iz Rima jo tudi prispel poseben odposlanec poljskega poslaništva dr. Kocieniski. Izredno svečan sprejem so pripravili legijonarjem italijanski bojevniki v Trstu. Na postaji so jih pričakovali prefekt, župan, divizijski poveljnik, pokrajinski fašistični tajnik, kvestor, predstavnik bojevnikov in zastopniki cele vrste fašističnih in drugih patriotičnih organizacij. Ta izreden sprejem je. vse občinstvo komentiralo v smislu, dn ravnajo oblastva in italijanski bojevniki po določenih navodilih od zgoraj; to jc pač znamenje. da ima vmes svoje prste zunanji minister, ki hoče (a obisk dobro izrabiti za določene namene italijansko zunanje politike. Vsa javnost je prepričana, da hočejo Italijani iz tega obiska skovati nekako protiutež Marinkovičevomu potovanju v Varšavo.
Predstavniki Trstu so poljske goste sprejeli z vzkliki: »Živela Poljska!« in »Živel maršal Pil-sudskik, nakar so Poljaki odgovorili z vzkliki Italiji in Mussoliniju. Tržaški župan Pitacco je priredil gostom svečan obed v poslopju sRevoltelle«; le malokateri gosli so deležni časti, da obedujejo v tej palači. Pri obedu je Poljake pozdravil župan v imenu Trsta, »teh vzhodnih vrat Italije, ki tvorijo jez pred navalom tujcev.« Dejal je. da nič no loči italijanskega naroda od poljskega in s posebnim poudarkom omenil, kako je med vojno »Polil ish National Comiteec (Poljski narodni odbor) v Rimu podpiral italijanske iredentiste v boju za I Jadran. (Sen. Pitacco je med vojno vodil iredenti-stično akcijo v Rimu.) Ob zaključku je Pitacco napil poljsko-italijanskemu prijateljstvu. Odgovoril mu je polkovnik Belina Praztnovski. Dejal je, da ga veseli, da je prav ta odrešeni Trst priredil Poljakom tnko lep sprejem, kajti to mesto, ki je trpelo pod Avstrijo, bo lahko razumelo veselje osvo-bojenja poljskega naroda. »Vi dobro veste, kaj pomeni znani »nekaj«; ta nekaj pomeni, da bi se vi morali odpovedati temu miičeniškemu mestu, kakor bi se mi morali odreči svobodni Poljski.« Toda k sreči je našla Italija svojega Museoilnija, ka- j kor Poljska svojega Pilsudskega. Nato je polkov- i nip Prazmovski poudarjal, kako je Pomorjansko poljsko in kako ga Nemci stalno ogrožajo; Poljaki so zgradili krasno pristanišče Gdinja, ki ga občuduje ves svet. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živel odrešeni Trst, živela velika Italija!«
Nalo je Poljake pozdravil poseben odposlanec italjanskih bojevnikov in sicer v imenu predsednika društva bojevnikov in organizatorja krožkov Tro Dalmazia«. poslanca Coselschi-ja. (Njegov oče se je pisal šc za Poljaka Kozelskega.) Coselschi, ki urejuje ludi najbolj protislovenski list »Volonta <!' Ita-lia), je naslovil na pojjsko legijonarje posebno poslanico, v kateri jih imenujo svoje tovariše. V po-
.ик^мимот™" .........— и—цмшиилв- ,«да
Pri tem določanju naj bi bili vprašani hišni posestniki in najemniki. Sodelovali pa naj bi tudi oni faktorji, ki imajo smisel za socialne potrebe in ki ; bodo znali med zahtevami obeh slruj najti pravo pot. —
To bi bil edini izhod, ker smo videli, dn pla-lonični apeli niso pomagali in za tnko važno vprašanje tudi no morejo doseči svojega cilja.	I
slanici poudarja, da je prijateljstvo med Poljsko in Italijo postalo že tradicijonalno in da pričakuje legijonarje v Rimu z velikim veseljem.
Legijonarji so položili venec pred vrata celico, v kateri je bil zaprt Oberdank, atentator na avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Nato so se odpeljali na bojišče in si ogledali doberdobsko planoto V Gorici jim je priredil župan Bombi v spremstvu prefekta tienga, fašističnega tajnika Avenantija in drugih fašističnih oblastnikov, zelo svečan sprejem. Navzo-čen je bil tudi poseben predstavnik dalmatinskih četašev : azzuri di Dalmazia«. Obiskali so Kalvarijo, kjer je padlo na tisoče in tisoče Dalmatincev in Bosancev, ki so branili slovensko zemljo. Tu so se izmenjali zopet pozdravni govori. Legijonarji so se odpeljali nato na Preval jiod Sveto goro, odkoder so jim italijanski častniki na podlagi strateških zemljevidov razložili potek najhujših bitk ob Soči.
Na slovensko prebivalstvo v Trslu, v Gorici in tudi na deželi je ta obisk, združen z napitnicanii zatiralcem slovenskega ljudstva, napravil silno mučen vtis.
Milan. 12. dec. Včeraj popoldne so z brzim vlakom ob 10.30 prispeli iz Trsta poljski legijonarji. Tisk jim posveča posebno pozornost. Na postaji so jih sprejeli predstavniki italijanskih bojevnikov in drugih patrotičnih organizacij z zastavami. Pozdravili so jih z vzklikom »Živela Poljska!«, nakar so Poljaki odgovorili »Živela Italija! Živel Ducek
Kriza na Madžarskem
Valko Karolvijev namestnik?
Budimpešta, 12. dec. tg. Sedaj so izstopili iz sanacijskega odbora tudi zastopniki krščansko socialno gosjiodarske stranke. Radi tega sta ponudila demisijo minister za narodno blagostanje in prosvetni minister, S tem se je položaj ministrskega predsednika Karohja zelo poslabšal. Danes se je zopet govorilo o krizi in o tem, da ho po eventualnem odstopu Krofa Knrolvja prevzel sestavo novega kabineta zunanji minister Valko. Kombinacije pas o zaenrakt še prezgodne. Grof Karol) i je namreč izjavil, da se s koraki drugih ne da omajati in da iina pred očmi samo intereso države. Izpraznjeni ministrski mesti lio takoj popolni).
Nova maši v Brlffradu
Belgrad, 12. dec. 1. Julri v nedeljo bo belgrajski nadškof dr. Rodič posvetil v subdijakonn g. Jožefu Avramoviča, ki bo bral svojo prvo sv. mašo v župni cerkvi Kristusa Kralja v Belgradu na praznik Novega leta. G. Avrnmovič, ki je deloma študiral v Franciji, je prvi domačin iz bclgrajske nadškofije, ki bo posvečen v duhovnika.
Seja gospodarske in socialne
sekcije
Belgrad, 12. dec. Danes narodna skupščina ni zborovala, ludi poslanski klub je zboroval po poedinili sekcijah, katere so si stnvile za nalogo, dn takoj sestavijo dnevni red, ki bi zajel nnjvnž-nejša vprašanja, ki stoje v ospredju državnih in zasebnih interesov. Gospodarska in socijalna sekcija sta obe nadaljevali svoje delo danes dopoMne. Zborovanje v gospodarski sekciji je vodil preds d-nik dr. Velizar Jankovič, ki jo predložil zelo zanimiv dnevni red, v katerem se je dotaknil vseh problemov sedanje gospodarske krize, kakor tudi vzrokov, ki so jo dovedli. Posamezni govorniki, katerih je bila dolga vrsta, so prinesli pred komisijo najvažnejše želje svojih volivnih okrajev ter istočasno tudi nasvete, kako bi se tem željam moglo najlažje ugoditi v sporazumu z vrhovno državno oblastjo. Nekateri izmed govornikov so bili mnenja, da je treba posvetiti posebno pozornost ludi naši trgovinski bilanci, za katero bi bilo važno, če bi se jo moglo sporazumno s primernimi vladnimi ukrepi napraviti aktivno. Drugi govorniki so naglašali polrebo v pasivnih krajih, medtem ko so nekateri podčrtavali potrebne olajšave v pogledu obdavčenja. Debata v gospodarskem odseku je pokazala, da se poslanci živo zanimajo ne samo za lokalne probleme svojih volivnih okrajev, ampak da imajo predvsem v vidiku državne intereso pri veliki akciji za olajšanje gospodarske krize in vsi so v dobri veri, da sc bo mogla kriza, ki jo čutijo vsi gospodarski sloji, uspešno rešiti le s solidarnim nastopom vseh slojev iz vseli okrajev in v sporazumu z ukrepi kraljevske vlade.
Socijalni odsek jp posegel v svojem dnevnem redu v najaktualnejša vprašanja v naši državi, katera je predložil sekciji njen predsednik dr. Sto-jndinovič. Predsednik je prosil navzoče, naj v oči-gled vnžnosli dela, katero bo vršila ta sekcija, lci je namenjena revnim in pomoči potrebnim državljanom, debatirajo slvarno in jasno ter v skladu z resnostjo jiredineta, katerega bodo obravnavali.
Govornikov se je prijavilo veliko število. Takoj v začetku je bila posvečena izključna pozornost prehrani pasivnih krajev. Govorniki so sporočili vsa kar jo centralna vlada neposredno ali posredno po banovinskih oblasteh že storila v prid prebivalstva v teh krajih. Nato so prišli na vrsto razni predlogi, kako bi se dovoz žita v imenovane krnje pospešil. Poslanci so izrazili predvsem željo, da jk> magajo v vsakem oziru vladi, da izvede svojo pomožno akcijo hitro in uspešno in je bilo treba te različne predloge, ki so se tekom debate pojavili, spravili v enolno rcsolucijo. Predsednik jc predlagal, naj se zbere ožji odbor, ki bi imel nalogo povedati o konkretnih sklepih, katere predlaga socijalna sekcija. V tn ožji odbor so bili izvoljeni Miloslav Stojadinovič. dr. Nikola Kešeljevič, Milovan Vrba in dr. Dragoljub JevremoviČ. Tajnik sekcije prof. Pavlič je bil izvoljen zn tajnika ožjega odbora, ki se je sestal popoldne, da natančno sestavi svoje sklepe, tako glede hitrega dovoza žita v pasivne kraje, kakor tudi gledo proučevanja tu-in inozemskega materijah za socijaluo zaščito in za uspešno pobijanje brezposelnosti.
Depulacija železničarjev
Belgrad, 12. dec. 1. Danes je prispela v Belgrad deputacija železničarjev, sestavljena iz gg. M. Juraka iz Maribora, Pečnika Stjepana iz Zagreba iu Kalčevičn Luke iz Suboticc z željo, da bo sprejeta pri prometnem ministrstvu. Delegacijo je vodil narodni poslanec prof. Alojz Pavlič, tajnik so-cijalne sekcije poslanskega kluba. Delegacija je bih sprejeta in je ostala z merodajaimi osebnostmi v prometnem inislrstvu v daljšem razgovoru glede zadev, ki se nanašajo na železničarje.
Dunajska vremenska napoved: Zn enkrat ni
pričakovati bistveno sprpmembe dosedanja vre-
Uredba o univerzah
Belgrad, 12. decembra. AA. Na podlagi £1. 41
zakona o univerzah je prosvetni minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta proglasil splošno uredbo o univerzah. Po tej uredbi eo univerze najvišje prosvetne ustanove za strokovno izobrazbo, zh pospeševanje znanetva in za pospeševanje jugoslovanske nacijonalnc kulture.
Univerze so avtonomna telesa in služijo svojemu namenu v mejah zakona o univerzah. Svojo nalogo izpolnjujejo preko svojih organov in pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom prosvetnega ministra.
Posebni nazivi univerz ee lahko podele na
predlog proevetnega ministra s kraljevim ukazom.
Glede zasebnega prava so univerze juridifne
osebe.
Univerze lahko sprejemajo tudi darila na podlagi darilskih pogodb in volila. 0 sprejemanju daril in volil odloča univerzitetni senat. Zadužbine in fonde univerz upravlja univerzitetna uprava.
Univerzo kot pravno telo — v kolikor gre za upravljanje njenih dobrin — predstavlja rektor, pri čemer se ravna po sklepih univerzitetne uprave.
Univerzitetna uprava sme za vso univerzo ali za posamezne fakultete juridično pridobivati in od. tujevati premičnine in nepremičnine.
Univerze se vzdržujejo iz državnega proračuna. Fakultete, ki tvorijo seetavne dele univerz, niso juridične osebe.
Rektor odnosno dekan samostojne fakultete je dolžan ob koncu vsakega šolskega leta predložiti prosvetnemu ministrstvu kot vrhovni nadzorni oblasti poročilo o delu, stanju in potrebah univerze odnosno fakultete.
Fakultetne uredbe predpisujejo: kako se ure-de posamezne fakultete, ali se posamezne fakultete dele na odseke ali skupine, kateri predmeti se predavajo kot glavni in kateri kot stranski, in kako se ti predmeti razdele glede na pouk in delanje izpitov, dalje načrti o izvajanju pouka na fakultetah, pravila glede skušenj, predpise o promocijah, prehodne odredbe za slušatelje in doktorske kandidate.
Fakultetne uredbe morajo vsebovati enake predpise za vse iste fakultete glede vpisavanja slušateljev, prijav k izpitom, izpitnih skuoin, izpitnega Teda in diplomskih izpitov, doktorskih tečajev in ocen, ne glede na to, ali so predmeti posameznih etolic povsem enaki.
Uredba predivideva te-le univerzitetne ob-
1.	rektor univerze,
2.	dekani fakultete,
3.	univerzitetni svet,
4.	univerzitetni senat,
5.	univerzitetna uprava,
6.	fakultetni svet,
7.	disciplinarno sodišče,
8.	razsodišče za slušatelje.
Rektorja voli konec šolskega leta univerzitetni svet za dve leti iz vrst svojih članov.
O izvolitvi rektorja se obvesti prosvetni minister.
Isti profesor sme biti največ trikrat po vrsti voljen za rektorja.
Kadar je rektor tako v drugič ali v tretjič izvoljen, lahko prorektor zahteva, da svet na isti seji izvoli tudi prorektorja.
Rektor lahko poda ostavko, ki pa jc univerzitetni svet ni dolžan sprejeti.
Na čelu vsake fakultete stoji dekan, ki ga voli dotični fakultetni svet za leto dni iz vrst rednih profesorjev.
O izvolitvi novega dekana ee pismeno obvesti rektor, lei poroča o tem prosvetnemu ministru.
Uredba navaja dolžnosti rektorja in dekanov, ki prav tako lahko podajo ostavko, vendar je fakultetni svet ni dolžan sprejeti.
Dekan ne more predati svojih poslov, dokler se njegova ostavka ne sprejme.
Univerzitetni svet tvorijo: rektor kot predsednik in vsi redni profesorji kot člani. Uredba zelo podrobno opredeljuje pravice in dolžnosti univerzitetnega sveta, ki voli rektorja, po potrebi pa tudi prorektorja. odubri ali zavrže izvolitev rednih in izrednih profesorjev, stavlja predlogo prosvetnemu ministru glede odstranitve rednih in izrednih profesorjev z univerze itd. Seje univerzitetnega sveta se sklicujejo po polrebi.
Univerzitetni »ena* sestavljajo: rektor kol predhodnik, prorektor, dekani in prodekani vseh faku ie! kot člani. Univerzitetni senat lahko sklene, da se na njegove seje povabijo tudi drugI zastopniki posameznih fakultet iz vrst rednih profesorjev. Univerzitetni senat sklepa med drufjim o letnih poročilih rektorja in dekana o delu in stanju posameznih fakultet.
Univerzitetno upravo tvorijo; rektor kot predsednik in dekani vseli fakultet kot člani. Univerzitetna uprava med drugim določa na podlagi predlogov fakultetnih svetov načrt letnega proračuna, odmerja vsote, ki pripadajo univerzi po proračunu, upravlja zapuščine in fonde univerze in vodi nad- | zoretvo nad vso njeno imovino, voli na predloge fakultetnih svetov asistente, dnevničarje itd.	|
Uredba razen tega ureja sistem pravic in dolžnosti fakultetnega sveta, ki ga tvorijo vsi rfdni in izredni profesorji posameznih fakultet. Predsednik fakultetnega sveta je dekan. Samostojni fakulteti v Skoplju in Subolici stojita pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom prosvetnega ministra. Njune oblasti so: 1. fakultetni dekan. 2. fakultetni svel, 3. sodišče za slušatelje. Dekan samostojne fakultete vnši razen rednih dolžnosti tudi rektorske funkcije, v kolikor to zahteva njegov položaj kot stareišlne samostojne ustanove.
Disciplinsko sodišče razsoja po tej uredbi o nerednoslili in disciplinarnih prestopkih profesorjev univerze, univerzitetnih docentov, zasebnih docentov, univerzitetnih strokovnih profesorjev, rektorja In univerzitetnih asistentov. Disciplinarni po-h pel; se lahko uvede na zahtevo rektorja ali na zahtevo preevetnega minislra ali pa na sklep tiste-p. fakultetnega sveta, ki mu profesor pripada. Disciplinarni postopek se lahko uvede tudi tedaj, kadar jn obdolženec oproščen obtožbe s strani redne-pa sodišča. Obtoženec ima pravico izbrati si zago-
i vornlke iz vrst profesorskega zbora svoje trniver-! ze. Razprava je ustmena in ni javna. Vendar lahko
na razpravo pridejo vsi stalni člani profesorskega
zbora.
Sodišče za slušatelje je po tej uredbi pristojno za razsojanje univerzitetnim študentom. V to razsodišče pridejo trije redni profesorji, ki jih voli ob koncu šolskega leta univerzitetni senat na leto dni. Slušatelji se sodijo po disciplinarni uredbi, ki jo predpiše prosvetni minister za vse univerze.
Stolice združujejo cele panoge znanosti; zato lahko posamezna stolica vsebuje več inedseboj sorodnih predmetov.
Na filozofskih fakuPetah je 36 stolic, na pravnih 17. Razen tega se na pravni fakulteti zagrebške univerze poučuje tripartitno privatno pravo, na pravni fakulteti belgrajske univerze šerijatsko pravo. na subotiški pravni fakulteti etnopolitika.
Na bogoslovni fakulteti je 14 stolic, na medicinskih fakultetah 29, na veterinarskih 17, na tehniških 32 in na poljedelsko-gozdarskih 20.
Nu univerzi poučujejo: 1. redni profesorji, 2. izredni profesorji, 3. univerzitetni docenti, 4. privatni docenti. 5. honorarni profesorji in honorarni učitelji, 6. lektorji, 7. univerzitetni strokovni učitelji. — Število učiteljskega osebja se uredi po zakonu o sistemizaciji. Profesorji in univerzitetni zavodi imajo lahko kot pomožno osebje asistente po upravičeni šolski potrebi, ki jo ugotovi fakultetni svet. Asistenti so lahko kol uradniki, oziroma uradniški pripravniki, volonterji in dnevničarji. Razen tega določa uredba tudi upravno in tehniško osebje univerz.
SLUŠATELJI
Vpisovanje slušateljev, ki prvič stopijo na univerzo, se vrši na dekanatu fakultet od 25. septembra do 5. oktobra in od 1. do 5. marca. Naknadno vpisovanje lahko uprava dovoli slušateljem, ki se prijavijo do vštelega 20. novembra, oziroma do 20. aprila. Vsak slušatelj je dolžan v začetku vsakega seme:-'-' in sicer od 1. do 10. oktobra in od 1. do 10. marca izpolniti v duplikatu semcstralno prijavnico. Indeks in dijaški list ter vse to predložiti dekanatu svoje fakultete. Po storjeni prijavi je vsak slušatelj dolžan vpisati v vpienico predavanja, ki jih želi poslušali, in vaje, ki so jih hoče udeležiti. število tedenskih ur ne sme bili manjše ol predpisanega minima. Slušatelji so dolžni redno prihajati na vpisana predavanja in k vajam. Profesorji so dolžni vršiti' nadzorstvo po svoji uvidevnosti in odklonili nerednim slušateljem podpis. — Vsak slušatelj lahko največ dvakrat vpiše isti ee-mester. Siromašni a marljivi slušatelji lahko dobo državno ali kakšno drugo podporo. Slušatelji univerz so lahko redni ali izredni. Kot redni slušatelji se sprejmejo osebe, z izpričevalorn o prestanem zrelostnem izpilu na srednjih šolah. Izpričevalo o zrelostnem izpitu na gimnaziji, realni gimnaziji in realki se ne more nadomestiti z nobenim drugim izpričevalorn. Glede na vrste zrelostnih izpitov in na značaj fakultetnega pouka se predpiše s fakul-tetnimi uredbami, za katera teh zrelostnih izpričeval so potrebni dopolnilni izpiti, če so potrebni, kateri so to in kako naj se opravijo. Osebe, ki nimajo izpolnjenih pogojev za redne slušatelje, se lahko po odobritvi fakultetnega sveta sprejmejo za izredne slušatelje, če imajo tako šolsko izobrazbo, ki jo predpisujejo fakultetne uredbe. Takim izrednim slušateljem, ki kasneje izpolnijo pogoje za redne slušatelje, se pod nobenim pogojem ne morejo šleti semestri izrednega slušateljstva v semestre rednega slušateljstva na nobeni univerzi. Slušatelji, ki so napravili zrelostni izpil na gimnazijah. realnih gimnazijah ali realkah zunaj kraljevine, sn lahko vpišejo na univerzo, če jim lo odobri fakultetni svet.
Dalje odreja uredba za univerzitetne slušatelje legitimacije, ki jih izdajajo tajniki fakultet in ki veljajo samo za tisli semester, ki ga ie slušatelj vpisal. Če slušatelj odide z univerze ali pa je disciplinarno kaznovan s kaznijo, ki ima za posledico izgubo univerzitetnega slušateljstva, se mu mora legitimacija vzeti.
Univerzitetni slušatelji se lahko med eeboj
združujejo;
1. v društva, ki jih zastopajo kot celolo. 2. v društva, v katerih člani izpopolnjujejo svojo izobrazbo v vseh panogah znanosti, ki se predavajo na univerzah, ali v umetnosti, se urijo v svobodni diskusiji iz vseh panog, ali se medsebojno moralno in materi,jalno podpirajo v stiskali ali ob bolezni, ril pa se telesno krepe. Slušatelji sp lahko združujejo tudi z namenom, da krope in širijo jugoslovansko nacionalno kulturo. Zato lahko obstoje tale društva: reprezentančna, podporna, kulturna, strokovna, umetniška in športna. Reprezentančna in podporna društva predstavljajo študente univerz,e kol celoto. Imenujejo 6c jugoslovanska in 'ahlto obstoji samo po eno na vsaki univerzi ali samostojni fakulteti, ostaja pa predstavljajo študente, združene v posamezni stroki. V reprezentančna društva se ne morejo vpisati kot člani slušatelji kot posamezniki, nego kol kolektivne enole. Reprezentančna društva vseh univerz in samostojnih fakultet se lahko združijo v skupno društvo. Prav lako se lahko študentska društva raznih fakultet v kraljevini Jugoslaviji združijo v skupno jugoslovansko društvo, če zastopajo isto stroko ali služIjo istim namenom. Vrhovno nadzorstvo na< 1 delovanjem takih društev ima prosvetni minister. Društva, ki jih univerzitetni senat ni priznal, rektor takoj ukine. Vsako društvo jo dolžno predložiti univerzitetni upravi pred svojo redno letno skupščino svoje lelno poročilo. Če bi predsednik društva dovolil, da se udeleže društvenih sej nečlani, ga univerzitetna uprava odstavi in odredi volitev novega predsednika. Če kdo povzročuje nered in preprečuje delo, je predsednik dolžan vzpostaviti red. pri čemer sme zahtevati podporo od univerzitetnih oblasti. Če delajo nered slušatelji, nastopi proti njim univerzitetna oblast z disciplinarnimi ukrepi, v hujših primerih pa jih kaznuje disciplinarno sodišče ali pa univerzitetna oblast z izključitvijo z univerze ali z Izgubo dveh ali treh semestrov. Če se društvo ne pokori odredbam trni-
Radie u Mašo hišo!
M 'tam od f0. dtecemb. i. L do 10. Jsnuar. 1932
prodajamo:
!. Trcelektronsht aparat „ R e! n a r f z "
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 18 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 200-— ter deset mesečnih obrokov po Din 160-—
I. ŠtirieteHtronsiii aparat „Reinarfz"
z visokofrekv. stopnjo (elektronka z zamreženo anodo) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem Hoppecke 36 ah z držajem, anodno batetijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 300-— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210«—
lana, tfliklssišCeiia c.5
verzitetnih oblasti, jih le-te takoj razpuste, proti članom uprave pa uvede disciplinaren postopek.
Slušatelji univerz, ki bi izdajali politične liste, ne morejo teh listov predstavljati in označiti kot organe dovoljenih dijaških društev na univerzi.
Prosvetni minister bo izdal glede univerzitetnih društev posebno uredbo, v ka cri bo podrobno predpisano vse, kar se tiče ustanavljanja društev, njihovem delit, o članu društev itd.
Če delajo slušatelji na skupščini ali drugače nerede, lahko rektor ukine predavanja na vsej univerzi ali pa na posameznih fakultetah najdelj za tri dni. O tem je dolžini obvestiti univerzitetni senat. Ukinitev predavanj do deset dni se lahko izvrši le na sklep univerzitetnega senata, za daljšo dobo kot deset dni pa je potrebno odobrenje pro- i svetnega ministra.
Prosvetni minister lahko tudi sam izda odlok o ustavitvi predavanj za več ko 10 dni. — Univerzitetni pouk je svoboden.
Profesorji so popolnoma svobodni pri svojem pouku in nihče jih zaradi njihovih znanstvenih razlag ne more klicati na odgovor. Slušatelji si svobodno izberejo predavanja, ki jih hočejo poslušati, skušnje pa smejo delati samo po določilih fakultetnih odredb. Skušnje lahko delajo samo na tisti fakulteti, ki ji pripadajo.
IZPITI
so na univerzah diplomski in doktorski. Vsi izpili se delajo pred komisijo, v katero pridejo redni in izredni profesorji in univerzitetni docenti. Roki za diplomske izpite v vsakem šolskem letu so lahko ob začetku ali koncu vsakega semestra, vselej po 14 dni. Doktorski izpiti se lahko vrše ludi izven rokov, določenih za diplomske izpite. K doktorskemu iapitu so pripuščeni samo tisti kandidati, ki so dobili diplcnio fakultete, ki je enakovredna kakor fakulteta, na kateri žele delati doktorski izpil. Podrobna določila o pogojih, pod katerimi se kandidati pripuste k doktorskemu izpitu, predpišejo fakultetne uredbe. Na podlagi diplom s tujih univerz se sme delali doktorski izpit šele tedaj, kadar so te diplome nostrificirane.
Doktorski izpit je sestavljen iz dveh delov: ustmenega in pismenega. Ustmeni doktorski izpit dela kandidat iz splošnega in posebnega dela .iste znancslne panoge, iz katere dela doktorat. Ko kandidat napravi ustmeni izpit, mora braniti disertacijo. Disertacija mora biti izročena najdelj lelo dni po iistmenein izpitu. Predmet disertacije si izbere kandidat vselej v sporazumu s profesorjem. Disertacija mora dokazali, da je kandidat delal po znanstveni metodi in da je sposoben samostojno znanstveno delovati. Kandidat je dolžan diet r taci jo branili. Ustmeni doktorski izpit Ivori polovico doktorskega izpita, izvršitev disertacije in nje hranitev pa tvorita drugo polovico doktorskega izpita. Oba dela izpita se morata napraviti na isti fakulteti. Doktorski naslov se izgubi z izgubo državljanskih pravic na podlagi sodne obsodbe, ali pa, če se po izvršenem doktoratu ugotovi, da predložena disertacija ni kandidatovo samostojno delo.
Nostrifikacija diplome tuje univerze se izvede po zakonu o nostrifikacijah. Fakultetni svet lahko pri nostrificiranju tujih diplom odredi dodatne izpite iz vseh tistih predmetov in vaj, katerih bistvo je v poznavanju narodnega življenja in narodnega znanetva. Te odredbe veljajo tudi za študente tujih univerz, katerih diplome so nostrificirane na domačih univerzah.
Na vsaki univerzi obstoji razen posebnih seminarskih in zavodskih knjižnic, ki služijo posebnim potrebam posameznih strok in predmetov, tudi splošna univerzitetna knjižnica, katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah.
Prehodna določila uredbe odrejajo, da bodo do sprejetja fakultetnih uredb veljale dosedanje fakultetne uredbe, v kolikor ne nasprotujejo predpisom zakona o univerzah in splošnim univerzitetnim uredbam. Če bi se glede veljavnosti katerih predpisov pokazale nejasnosti in neskladnosti, izda obvezno tolmačenje prosvetni minister.
Rektor, prorektor, dekan in prodekan se ne morejo odstaviti, dokler traja njih mandat, s svo-
jega položaja, razen če podajo ostavko ali so disciplinarno obsojeni.
Noben redni ali izredni profesor ne more imeti poleg svoje redue službe še kakšno drugo postransko meelo brez dovoljenja prosvetnega minislra.
Vsi honorarni profesorji in honorarni učitelji, ki jih razglusitev te uredbe dobi na teh položajih, lahko ostanejo na njih, dokler ne izidejo nove fakultetne uredbe. Mesec dni po razglasitvi fakultetnih uredb na dotični fakulteti, se morajo dati vnovič voliti, v kolikor je potrebno, da še ostanejo na fakulteti.
Asistenti, ki so prestopili iz druge stroke, v kateri so napravili državni strokovni izpit, preden so bili imenovani za asislente ali pa po imenovanju, so dolžni napraviti dodatni izpit, drugače takoj prenehajo biti asistenti.
Oni kandidati, ki so si že pridobili pravico, da smejo delati doktorski izpit po dosedanjih predpisih, ali pa so si to pravico pridobili leto dni po razglasitvi te uredbe, bodo delali doktorski izpit po dosedanjih predpisih še dve leti.
Absolvirani učenci pravoslavnega bogoslovja z odličnim ali prav dobrim zrelostnim Izpričevalorn se lahko po sklepu sveta bogoslovne fakultete univerze v Belgradu sprejmejo za redne slalatelja po pogojih te fakultete, vendar nimajo pravice prestopiti na druge fakultete. Ta odredba velja do vštetega šolskega leta 1940-1.
Absolvirani učenci učiteljiš? t odličnim al! prav dobrim učiteljskim zrelostnim izpitom ali učiteljiškim diplomskim izpitom se lahko sprejmejo za redne slušatelje filozofske fakultete, vendar samo v pedagoški skupini in brez pravice do prestopa v druge skupine fakupete. Ta odredba velja do vštetega šolskega leta 1940-1.
Absolvirani učenci šerijatsko-»odne lole se lahko vpišejo kot redni slušatelji na pravni fakulteti, morajo pa poprej napraviti izpit po programu, ki se določi z uredbo pravne fakultete, na kateri se predava šerijatsko pravo.
Vse pravno, tehnično, pomožno in ostalo osebje, ki se ponovno voli o priliki razglasitve zakona o univerzah, se mora dati ponovno voliti po določilih te uredbe.
Vsa društva slnšatcljev univere, ustanovljena pred razglasitvijo te uredbe, se morajo v roku tieh mesecev šolske dobe preurediti po določilih te uredbe. Društva, ki se po tem nc ravnajo, se razpuste. Društva pokrajinskega, verskega aH plemenskega značaja se takoj razpuste, njih imovina pa se bo likvidirala po določilih njihovih pravif.
Ta uredba dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«.
Proslava kraljevega
rojstnega dne
Ljubljana, 12. dec. AA. Kraljevska banska uprava drav. banovine razglaša: V četrtek, 17. decembra se bo obhajal rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kol državni praznik.
V	proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10 darovala v tuk. stolnici sv. Nikolaja slovesua pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna posem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja.
V	pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9, v evangeljski pa ob 10.
Islega dne bo sprejemal ban Dravske banovine od pol 12 dalje v banski palači (Bleivveisova cesta 10) poklonitve in čestitke.
V	šolah se pouk ne bo vršil in državni uradi ne bodo poslovali. Vse trgovinske in obrtne obratovalni morajo biti ta dan zaprte.
Gandi v Rt mu
Rim, 12. dec. A A. Semkaj je danes prispel vodja indijskih nacijonalistov Gandhi. V italijanski prestolnici bo ostal do jutri zjutraj. Ghandi se je nastanil pri italijauskem generalu Morrisu.
ČLANI AGITIRAJTE ZA KONZUM, DRŽITE SE SVOJEGA OGNJIŠČA, -PRIDOBITE VSAJ ENEGA ČLANA! Člani, ki pridobe do 15. januarja 1932 vsaj tri nove člane-odjemalce, dobe posebno nagrado.
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI reg. zadr. z omej. zav.
(DIVIDENDA)
se prične izplačevati dne 18. decembra v vseh naših poslovalnicah na sledeči način:
1)	Ta dividenda se vpiše na delež in deležno rezervo vsem onim članom, ki še nimajo polnoplača-nega deleža Din 25'- in deležne rezerve Din 200'-
2)	Kdor ima pri zadrugi bodisi tekoč ali zaostal dolg, se mu dividenda odpiše na dolg
3)	Vsem drugim članom se bo dividenda izplačala oziroma ob nakupu kot plačilo vpoštevala

,Slovenec' pred 50 leti
V	soliolo, 10. decembra.
Telegram »Slovencu«: Z Dunaja, '.). dec.: Pri požaru «ringteatru» jc do H zjutraj bilo 164 mrli-(ev v bolnišnico prenesenih, pa jih zmlraj ie vozijo, pravijo, da iz tretje in četrte galerije m nihče bil rešen. Se zdaj so notri veliki kupi mrliiev. Izmed znancev nihče pogrešan. Zborova seja je zato na jutri p-eložena.
Domače novice: Sv. Miki a v i. V četrtek opoldne se je v čitalnici delila obleka 40 revnim dečkom in 40 takim deklicam, ki so jo pripravile kot Miklavžev dar ljubljanske gospe, njim na čelu gospa Murnikova.
V	torek, 13. decembra.
Uvodnik: »Zakaj? Zuto!e: Mnozega pravega domoljuba navdajajo dandanes iestnlcrat zdva'a-joie ter obupne misli. 1'ovdarja v duhu, koliko naporov in žrtev je že zahtevalo naše narodno prebujenje, borba za naš obstanek. On sprevideva, da zanikajo nasprotniki vsa naša opraviienja, in kolikor več narodno zavednih stopa na dati, toliko bolj nam odrekajo li ljudje pravico do eksistence. Zakaj so ravno Slovenci od nasprotnikov vedno tako nazaj porivam?... Največja krivda, da nas vladajoče germansko nemško pleme tolikanj črli, je, da smo udje matere Slave... Tudi se slovano-sovražni liberalci in katoliški verni Slovenci nikd ir strinjali ne zamorejo. Nemško liberalno svojat in nje somišljenike grozno v oči bode zalo ozemlje Slovencev.
Požar v Ringtheatru: Z Dunaja 9. decembra: Strašna nesreča je zadela dunajsko prebivalstvo; sinoči je pogorelo na škotskem ringu gledišče *Burg-theaterin okoli '00 ljudi je pri tem požaru grozen konec storilo. Nedavno se je v tem gledišči skazo-vala francoska igralka Sara Bernhart, ki je vsaki večer skupila veliko tisoč goldinarjev ... Ni še dolgo tega, kar se je bila zgodila enako velika nesreča v gledišči v Nizzi. Ako se prav spominjam, bil je ludi tisti dan praznik Matere Božje. Ali ni to nekako pomenljivo znamenje za krščansko ljudstvo? Ako pride človek ob nedeljah in praznikih tukaj na Dunaji dopoludne v cerkev, vidi, kako malo ljudi se briga za lo, da bi zadostili cerkveni zapovedi, ako pa gre popoludne in zvečer v razne za razveseljevanje odločene kraje, se pa ljudstva povsod vse tare ... Za-ttonj zidajo zidarji, ako Gospod hiše ne zida in zastonj čujejo čuvaji, ako Gospod mesta nc varuje!
Domače novice: f Valentin Ji l e i w e i s. Tj Dunaja sc nam piše, da je 10. t. m. zjutraj tam umrl mlajši in zadnji še živi bral ranjkega. dr. Blei-u-eisa, gosp. Valentin Bleiireis. — Ustanovitev obrtne zadruge. V nedeljo popoldne so se na rolovžu zbrali obrtniki (kakih 150), da se ustanove kol zadruga in si izvolijo odbor. V odbor so bili voljeni: J. Horak. Ant. Klein, V. Čamernik, H. l/arisch, M. Kune, Fr. Мауег, V. Rudholzer, Schumi, Zupančič, Žitnik .. Upati hočemo, da bo novo društvo uradovalo v slovenskem jezil ne pa v nemškem, kakor se je izpočetka kazalo.
Tržaški sko$ pri Sv. Odeta j
Rim. 10. decembra. 1 Sv. oče je te dni sprejel v zasebni avdienci trfaško-koprskega škofa dr. Alojzija F o g a r j a. i V fašističnih krogih spravljajo avdienco v zvezo z j najnovejšim preganjanjem slovanske duhovščine ш» Primorskem.
Kariiativna аксца za .i- tjubljansho škofijo
Cf,
[ct> Vi počivate.
deluje „Henko" za Vas. Oprezno razkraja umazanino v perilu in Vam nadomešča težko in zamudno predpranje. Imeli boste poceni udobno pranje!
I
Kuho dolgo še?
o /Г
r b
IV. Seznam za hodne in stradajoče
(v dinarjih.)
Župni uradi: Lom 219, Preserje 148.50, Stira Loku 550, Poljane n. Skofjo Loko 190, Vel. Lašče 1.500, št. Jurij pri Grosuplju 110, Lesce 400, Zlato polje 80, Kropa 300, Šmartno pri Kranju 800, Mirna peč 62.50, Velesovo 3C0, Prečna 184, Dobovec 143, Dolenji Logatec 320.70, Metlika 374.85, Mavčiče 158, Preska 128. — G. Schiffrer, župnik v pok., Breg pri Kranju 120; neimenovani iz Ljubljane 10: križanski priorat v Ljubljani 500; dr. Aleš Ušeničnik, univ. prof. v Ljubljani lOCO; kapucinski samostan v škof ji Loki 200; gdč. Marija in Pavla Šerc 2)0; Neimenovana 100; ga. Milica dr. Orafenauerjeva, Ljubljana (dar umrle hčerke Bogomile) 100; Neimenovana po p. priorju Učaku 100; g. Zdešar, organist pri Sv. petru v Ljubljani 50; Kunaver Iv., Ljubljana 100; profesor dr. Ivan Grafenauer, Ljubljana 200: ga. Milica dr. Grafeauerjeva, Ljubljana 160; Štefan Jagodic, Ljubljana 100; g. Draksler, Dole pri Borovnici 100; Josip Stanovnik, Moste 30; Neimenovana 40; svatje ob poroki g. dr Slavka Bukovca zbrali 560; neimenovana oseba oddala tajno v Knritativni pisarni 400. Vsem darovalcem Iskreni: Bog plačaj!
B.
Dolžne se čutimo, da žc sedaj blage dobrotnike. ki imajo za našo dobrodelno akcijo toplo razumevanje in odprte roke, opozorimo na razveseljive znake, kako se zadnji teden vzbuja krščansko usmiljenje v Ljubljani.
Dobrotniki 7. dežele in iz Ljubljane so nam omogočili otvoritev kuhinje, v kateri dnevno prehranjujemo nad petdeset stradajočih. — Prihajati so začeli tudi darovi v obleki, s katero bomo reveže v najskrajnejši sili obvarovali pred mrazom. Podpiranje ubogih z nakaznicami Vincenc. družbe naravnost razveseljivo napreduje. — V najkrajšem "asu bomo mogli ubogim priskočiti na pomoč tudi s kurivom.
Priporočamo ponovno nabavo blokov z na-Knznioami Vincencijeve družbe.
Akciin Karitativne zveze je osredotočena v pisarni v Marijanišču. Tu se zbirajo darovi v denarju, obleki in živilih. Pojasnila daje pisarna tudi po telefonu št. 31-68.
Tihotapec s 30 k«* tobaka
Novo mesto, 11. decembra.
V četrtek, dne 10. decembra, so organi novomeške finančne kontrole —- podnadzornik g. Martin Petančič in podpreglednik g. Černe Alojzij — na novomeški postaji zaplenili on zaboj, ki je vseboval do 30 kg finega rezanega cigaretnega tobaka. Ugotovili so, da je bil zaboj s tobakom oddan nn železniški postaji Velika Kapeln-Babina kot brzovozno blago. Pošiljka je biln deklarirana kot slaro čevljarsko orodje.
Pošiljatelj kakor tudi prejemnik sta eno in ista oseba, namreč neki Mirko jovanovič, dočim je oošiljko hotel dvigniti pravi tihotapec Ivan Po-
»Zopet štirje mrliči — žrtve alkoholske podivjanosti.«
»Vse teče: voda, vino, kri.«
»Pesti, noži in koli v akciji.«
»Od sorodnika zaboden.«
I'o so naslovi v »Slovencu«.
V teku par dni — pet mrtvih . . .«
Bože mili! Bože milil .. .
In ti, Slovenija, molčiš? Se ne zganeš? Ne zakričiš od groze in sramu?! Spiš?... Ne, ne spiš, — veselice prirejaš, venčke in bale, in sc smejaš »norcem«, ki si gji ne privoščijo!
Kako dolgo — kako dolgo še?! Ali ni mrtvih že dosti? Ali je treba, da še vedno 17 letni fanta-lini padajo kakor žival — pod nož?m?l...
Kateri šc moralno čutite, — dvignite se! Dvignite se k odporu! Temu mora biti konec! Temu klanju! Tej sramoti! Konec!!
Tega ni mogoče vee gledati in poslušati! Kri naših umorjenih bratov vpi;e do neba. Ali nai ostanemo gluhi za to vpite? Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! Kdor ima kaj srca, naj se zgane! Naj se pridruži odporu proti tej naiodni sramoti! Vojska zoper to morijo se mora nadalje-
vati! Nadaljevati z večjo energijo in večjo vztrajnostjo kakor doslej — vse dotlej, dokler ne bo te sramote konec!
Brez odloga se mora začeti — letos, to zimo, takoj — in brez prestanka nadaljevati! Na celi črti, povsod, po vsej Sloveniji!
V torek 29, decembra bo v ta namen prvi letošnji sestanek. V Ljubljani v brezalkoholni gostilni (Union) ob pol 10 dopoldne.
Razgovor:
1 Kaj storiti proti pijanskim pretepom in pobojem, ki tako onečaščajo našo domovino?
2.	Kaj sploh proti sirovosti in divjosti med našim ljudstvom, ki za vsako malenkost pograbi po kolu in nožu?
3.	Kako izvršiti po celi Sloveniji priprave za IV. protialkoholni kongres, ki bo 21. februarja v Ljubljani?
Kdo pride?
Kdor nima polževe krvi in kamna v prsih. — Brez šale! Kdor malce misli in ima nekaj človeškega in narodnega čuta, bo vzhičen rekel: Kako dolgo še?! Temu klanju treba napraviti konec! Na noge — vsa dežela!
fficsf Jesenice izumro?
Jesenice, 11. decembra.
Vsa gornja Savska dolina stoji pod vtisom obvestila vodstva K1D na Jesenicah, da bo po zakonitem štirinajstdnevnem roku odpuščeno vse delavstvo, o čemer je ^Slovenec« že poročal.
Že zadnjič smo omenili, kaj namerava K1D. Rečeno je bilo takrat, da bo ta nevesela vest objavljena dne 10. decembra, toda zgodilo so je to še dan poprej. Delavstvo kar verjeti ni moglo tej novici ter nemo stalo in ogledovalo tozadevni razglas.
Danes ni drugega pogovora ua Jesenicah in vsej okolici, kakor le o tem najnovejšem ukrepu КП). Mali trgovci že napovedujejo, da bodo svoje prodajalne zaprli, ker na upanje ne bodo mogli dajati. Mlekarice pravijo, da ne bodo po 24. decembru več vozile mleka na Jesentee. Gostilne bodo zaprli, gledališča ustavijo svojo sezijo, kinu se ne izplača več obratovati, da, celo šole bodo baje za dalj časa zaprli ko druga leta o božičnih praznikih. Tako bo letošnji Božič zavladalo na Jesenicah pravo mrtvilo. Vse se bo bavilo z eno samo mislijo, knko preživljati svoje družine, ko ne bo zaslužku. Na iskanje dela drugod v današnjih razmerah pač ni misliti. Edino upan je je še, da KI D v zadnjem hipu svojo namero, tovarno zapreti, opusti, za kar pa je trenutno le prav malo upanja.
V naslednjih dneh se bodo vršila pogajanja z vodstvom tovarne, vršili se bodo shodi strokov-
nih organizacij, na katerih bo delavstvu sproti pojasnjen položaj.
Ljubljana, 12. decembra.
Upamo, da se bo v zadnjem trenutku našel kak izhod, da se rešijo Jesenice popolnega propada. Po j našem mnenju bi se ta stvar dala urediti, samo ; dobre volje bo treba. 2e davno smo si na jasnem, j da mora v sedanjih težkih časih vsakdo nekaj žr- I tvovati za skupnost.
Kaj naj žrtvuje delavec? če izgubi delo, žrtvu- j je vse I Ali ni to prevelika žrtev za enega? Ka j še le za 2000 delavčevi Tu gre za eksistenco 2000 družini Treba bo, da se žrtve sorazmerno razdele, da bo kriza premagana! Tudi K1D bi lahko nosila del žrtev, saj je včasih videla boljše čase in je leta 1929-30 znašal njen izkazani čisti dobiček 4,687.000 Din, leta 1930-31 pa celo 4,843.000 Din. Ko bi se KID za eno leto odpovedala vsemu dobičku in gospodje vsem dohodkom, bi ne žrtvovali vsega, ampak le del. In mnogo bi bilo pomagano!
V upravnem svetu Kil) so gospodje: Avg. We-sten, Avg. Praprotnik, dr. Milko Brezigar, Janko Jovan, C. Noot. 11 ja Panič, Jos. Pfeiffer, dr. Dinko 1'uc, dr. Fr. Windischer. V nadzorstvu pa so: inž. M. Šuklje, Fr. Tomič, Karel Detela.
Na te gospode sedaj apeliramo pred slovensko javnostjo v imenu človekoljubja in interesov socialnega reda, da storijo vse, da sc prepreči grozeča katastrofa jeseniškega prebivalstva.
Grozna smrt 2 letnega otroka
Ljubljana, 12. decembra.
Na Tržaški cesti se je danes v opoldanskih urah pripetil grozen in v dno duše pretresljiv dogodek, ki je skoraj vsakemu izvabil solze v oči. Prebivalci Tržaške ceste in bližnjih Gline pa so se zaradi njega silno vznemirili in se nikakor ne morejo znebiti težkega vlisa, ki ga je ta dogodek napravil nanje, saj so bili sami skoraj priče tej tragediji. Pri živem lelesu je danes dobesedno zgorel in se spremenil skoraj v ogljo majhen dveleten, nedolžen otrok.
Na Tržaški cesti 38 živi družina delavca Mihaela Cerneta, zaposlenega v Golobovi kemični tovarni na Tržaški cesli. Mati je okoli poldne odšla iz stanovanja, baje po neko reč v trgovino, doma pa je pustila svoja otroka, štiriletnega fantka in malo Mihaelo, rojeno 10. septembra 1929, sama. Otroka sta se v kuhinji najprej igrala, med igro pa je fantek stopil k štedilniku in odprl vratica. Iz štedilnika je planil plamen. Kako se je stvar odigrala, ne ve nihče, ali je ogenj najprej objel dekletce. ki je 6talo poleg, ali pa je ogenj zanetil zaboj s premogom. Dejstvo je, da sta otroka pričela obupno jokati in vpiti, ter dn so kmalu planili sosedje v kuhinjo.
Našli so malo dekletce vso v plamenih, kakor bakljo. Mati. ki se je vračala iz trgovine, je prav tedaj odprla vrata stanovanja in stopila notri. Pograbila je hitro dekletce, ga položila nn posteljo in pokrila z odejo, v zmedenosti mu niti ni pogasila ognja na telesu in je otrok gorel kar naprej. V tej silni zmodi se je vrnil domov še oče. Ta ni izgubil duševne prisotnosti ter je hitro skočil nazaj v tovarno in telefoniral po reševalni avto. V zmedi je med tem mati pograbila fantka, ki je kakor po naključju ostal nepoškodovan, ter pobegnila nezna-nokam.
Reševalni avlo je bil v minuti na kraju nesreče. Reševalci sami pravijo, da še nikoli niso lako naglo in tako vneto vozili z avtom. Saj je šlo 7,a življenje malega otročiča! Na Tržaški cesti — bilo je ob pol enih — pa jim je že prišel nasproti pred hišo obupani oče in nesel v naročju v odejo
lunič. Ko je imenovani Polunič hotel zaboj dvigniti, mu je finančna straža napovedala aretacijo ter ga izročila v zapore novomeškega sodišča.
zavito dekletce. Otrok je še dihal. Na telesu mu je zgorela povsem vsa oblekca, saj mu je bilo malo prej tudi telesce vse v plamenih! Kakor blazni so reševalci hitro obrnili avto in oddrveli z otrokom proti bolnišnici. Tik do bolnišnice je otrok še dihal in hropel, ko pa je avto zavil pred bolnišnico, je otročiček dihnil zadnji »Ah!< — in dušica se je preselila med angelčke.
Reševalni avto je nato trupelce odpeljal v Mestni dom. Tam jc mrtvo trupelce ogledal mestni zdravnik g. dr. Mis. Desna stran trupelca je bila kakor oglje. Otrok je bil grozno obžgan po vsem telesu, obraz pa mu je bil ves zogljenel. Nosek — košček oglja, enako lica, vse... Če je bilo še kaj spoznati nn obrazu potez, si mogel razbrati iz njih le grozne bolečine, ki jih je nedolžni otrok pretrpel'. G. Kačar, ki že dolga leta vodi telefonsko službo na reševalni postaji, nam je pravil, da v vsej svoji praksi še ni videl tako grozno obžganega trupla. Trupelce je nato voz mestnega pogrebnega zavoda prepeljal v mrtvašnico k sv. Krištofu. Otroka tudi prej ni bilo mogoče več rešiti. Kakor je ugotovil g. dr. Mis, je bilo trupelce obžgano nad dve tretjini.
Dogodek je pričela takoj preiskovati tudi policija. Hotela je zaslišali tudi mater. Te pa do popoldne ni bilo mogoče dobiti. Z malim fantkom je neznano kam izginila in ljudje se boje zanjo.
Ves dogodek je. kakor rečeno, silno pretresel ljudi in vsakdo pomiluje ubogega otročiča.
V stanovanju je pogorelo tu«ii nekaj pohištva, zaboj s premogom in en stol. Ogeuj so zadušili sosedje in pa oče sam.
Domžale
»Ugrabljene Sabinke« v Godlienem domu. Kdor iioče danes popoldne preživeti v dobrem razpoloženju, v veseli in neprisiljeni zabavi, naj pride v Godbeni dom, kjer ob 3 popoldne uprizori Ljudski oder iz Ljubljane izvrstno veseloigro »Ugrabljene Sabinke«. Zanimanje za to uprizoritev je veliko, zato naj si vsakdo preskrbi vstopnico že v predprodaji, da ne bo pred predstavo nepotrebnega navala, zlasti še, knr je pričetek ločno ob 3 popoldne.
i Ш

v.«

»o

»V*-
nO'





cA"
ŽeSezničar§eva tragedija v Zatogu
Ljubljana, 12. decembra.
V Zalogu se je danes odigrala tragična drama pridnega železničarja. V Zalogu je, kakor znano, večjn kolonija železničarjev, ki se po večini vozijo v Ljubljuio na delo. Preti časom je bil prestavljen v Ljubljano, na glavni kolodvor, sprevodnik Rudolf Tifer. Stanovanje za svojo številno družino je dobil v napol razpadli železničarski baraki v Zalogu.
Družina je v baraki trpela, ker je bila streha zelo slaba in je lil dež skoz njo. Tifer se je odločil, da streho sam popravi. Danes dopoldne se Je spravil na delo. Med delom, ko je streho pokrivab pa mu je na spolzki strehi spodrknilo in Tifer je padpl s strehe, ki jo bila približno 5 m visoka. Pri padcu se je močno poškodoval, glavno poškodbo pa je dobil na hrbtenici, ki se mu je najbrž/ zlomila ali nalomiln.
Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je.Tiferja pripeljal v bolnišnico. Tiferjeva poškodba je zelo nevarna. Tudi če bi ostal pri življenju, bo vedno za delo nezmožen.Prizadeta pa je poleg njega tudi njegova družina, ker tako ne bo imelo več skrbnega rednika.
Kaf je krivo katastrofe?
Celje, 12. dec.
V včerajšnjem »Slovencu« smo poudarili v odgovoru »Politiki«, da je po mnenju večine ljudi glavni vzrok nesreče ta, ker na nesrečnem križišču ni zapornic. Res je sicer, dn pri takih lokalnih železnicah navadno ni zapornic pri prehodih čel ceste, ampak pomisliti moramo, dn je ljubljanska cesta glavna prometna cesta, na kateri se vrši ogromen promet, tako, da je čudno, da se ne dogaja več nesreč na tem kraju.
Okoliška občina je že zahtevala od železniške uprave, da se napravijo na ljubljanski cesti zapornice, a brez uspeha, kakor je razvidno iz dopisa g. žuže. ki smo gn objavili v petek. V omenjenem dopisu pravi g. žuža, da je dala |>ovod tej zahtevi nesreča voznika, ki mu je vlak zdrobil voz. A ni to edina nesreča na mestu katastrofe.
Danes smo izvedeli, dn je leta 1922. doživel slično nezgodo avtobusni podjetnik Kotor z Vranskega, samo da takrat ni bilo človeških žrtev. Imenovani gospod je na veliko soboto 1922. leta vozil s praznim avtobusom proti Celju. Čez znano križišče je prišel okoli pol 9 zvečer baš v trenutku, ko je križal ljubljansko cesto osebni vlak. ki vozi zvečer iz Celja proti Velenju. V zadnjem trenutku je voznik obrnil avtobus toliko, dn gn je vlak udaril samo po zadnjem delu in ga vrgel nn travnik poleg ceste. Voznik se je k sreči suino potolkel, avtobus pa je bil zato tembolj temeljito zdelan. Lastnik je imel takrat škode okrog 18.000 Din.
Nnienostavnejše sredstvo, da se lake nezgodo za bodočnost preprečijo je. da se postavijo na tem tako prometni točki zapornice, kakor ljudje že davno zahtevajo.
V največji bedi še požar
Dobrna, 11. decembra.
Včeraj se je raznesla vest, da je požar popolnoma upepelil hišo Alojza Podpečann, malega posestnika v Brdcah, občina Dobrna.
Knkor imajo nekateri navado, tako je tudi Podpečan sušil lan kar v kuhinji. Napravil je pod strop v kuhinji počez lesene droge ter je nanje naložil lanu, da se posuši. Popolnoma mirno je zakuril v peči, dn je šel dim pod strop. Mož je nato odšel v sobo.
Iz peči je pa skočila iskra pod strop ter vnela lan, ki je začel seveda z velikim plamenom goreti. Ker je biln hiša popolnoma lesena, se je užgala ter v kratkem času do tal pogorela.
Škode Ima Podpečan približno 12.000 Din, a hišo je imel zavarovano le za '»00 Din.
Hud udarec je za Podpečana še zlasti to, ker je že itak nesrečen. Kraj Brdce je zelo siromašen, ker je tak o visoko v hribih, dn ze skoro ni6 ne zraste, ali še tisto, kar zraste, vzame toča in suša
ra o polnoči
Murska Sobota, 11. decembra.
V Bratoncih leži na mrtvaškem odru Krat-haker Štefan, fant 22 let. Opolnoči med torkom in sredo je poslal žrtev krvave žaloigre.
Neki Mlinnrič, ki je stal na ulici, je hipoma zaslišal besede: »to ti že nazaj zaslužim.« Čul se je odmev padca, v noč pa je izginila Človeška postava Na kraju se je kmalu zbralo več ljudi. Vse je obšla groza. Na cesti je ležal Krathaker v mlaki krvi. Bolestno je ječal. Previdno so ga spravili domov. Vse prizadevanje, dn bi fanta ohranili pri življenju, je bilo brezuspešno. V sredo zjutraj je bil mrtev. Pri obdukciji se je ugotovilo, dn mu ji napadalec prebodel srce.
Kako se je žaloigrn odigrala, se ne ve natančno, ker razen žrtve in nnpadalca ni bilo v neposredni bližini nikogar. Dejanja je bil obdolžen neki H. Jožef. Tn je izpočetka tajil, ker pn je dobil to noč tri bodljaje z nožem, je bilo vse izpričeva nje brezuspešno.
Žaioig
svetovno znana zobna pasta tuba Din. 13.— u okusni božični opremi skupno z I steklenico ustne vode fn 1 zobno ščetko Din. 49,—
Ljubljana
Kaj bo dane s
Drama; Ob 16 »Trije vaški svetniki«. Izven. Znižane cene. — Ob 20 »Zapravljivec«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15 »Židinja«. Izven. Znižane cene. — Ob 20 »Dežela smehljaja«. Izven. Znižane cene. Ljudski kino Vič-Glince: Ob 4, 0 in 8 drama
»Bela kueginj.v .
Delavska zbornica: Ob 20: : Cankarjeva proslava :. Drama: Hlapci«.
šišensko prosvetno društvo: Ob pol osmih zvečer drama »Vest«.
Nočno službo imata lekarni; mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta.
Kaj bo jutri? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta.
.šišensko prosvetno društvo: Skioptično predavanje; »Od Hochgallu do Dachsleina«. Predava g. prof. Janko Mlakar. Ob pol 8 zvečer.
Nočno službo imata lekarni: mr. Тгпкосгу ded. Mestni trg 4, iu mr. Kamor, Miklošičeva 20.
UKS l:
v modnih barvah in oblikah, razne trde klo buke (polcilindre) ter športne klobuke, športne in zimske čepico dobite v bogati izbiri
v speciialni trgovini klobukov
Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14
Cene nizke	Solidna postrežba
Sprejemajo se popravila
0 V proslavo 7001etnice sv. Elizabete priredi ženski krožek Krekove mladine pri frančiškanih danes 13. decembra v Rokodelskem domu predstavo: Sv. Elizabeta, zgodovinska igra v 5. dej. Začetek ob 5. Prijazno vabimo!
0 Vabilo na redni občni zbor Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje, ki bo 29. t. m. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Liubljani. Spored: Ćitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Volitev tretjine odbora. Volitev nadzorstva. Slučajnosti. — Načelstvo.
0 Pevcem »Ljubljane«! V ponedeljek ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona redna vaja celotnega zbora. — Pevovodja.
0 Ob 13 letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja priredi drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice svečano spominsko proslavo. K tej proslavi je vabljena vsa javnost in vsa društvu. Na sporedu so poleg deklamacij in recitacij pevske in glasbene točke ter drama »Hlapci« (prvo dejanje). So-pranski solo poie gna. štefi Korenčanova. Igra godba »Zarja« pod sprotnim vodstvom kapelnlka g. Franceta Dolinarja. Doknžite, da znate ceniti dela naših velikih luož in udeležite se spominske proslave polnoštevilno. Nabavite si vstopnice v predprodaji prod dvorano od 3 popoldne naprej.
0 Božičnim mestne občine. Seznami oirok, ki bodo letos pri božičnici obdarovani, so na vpogled vsem gg. okrajnim načelnikom v mestnem socialnem uradu med uradnimi urami do srede 16. decembra.
O Ljubljanske Vincencijeve konfcrence imajo danee popoldne ob 4 v konferenčni sobi v križankah redno zborovanje. Pred zborovanjem v križev-niški cerkvi večernice.
© Društvo slušateljev juridićne fakultete priredi v sredo 16. t. m. ob 5 popoldne v predavalnici itev. 00 na univerzi predavanje »Kriza prakiične jurisprudence« Predava g. A. Lajovic, sodnik ape-laci£>kega sodišča.
0 Javna ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani vabi vse cenjene abonente in prijatelje, da jo obiščejo sedaj za pia.Tnike v čim večjem številu. Knjižnica jim nudi proti minimalni odškodnini vse dobre knjige, ki izidejo pri nas in drugod. Svoje prijatelje izven Ljubljane opozarjamo, da jim izpceojuje knjige za 3 tedne, ne da bi zvišala odškodnino. Poučne knjige poeojujemo za 4 tedne. Odprta je knjižnica vsak dan od 9 do 12 in od 2 do 7.
Ш zdravje ic vredno ves kol 138- Din!
Pri ZiBERTU v Prešernovi ulici dobite snežke že
od 70 - do 260 - Dn.
© Letošnja kolonij,ilna razstava v Parizu je bila svetovni dogodek. Milijoni in milijoni iz vseh krajev držav so jo obiskali. V neizbrisnem spominu bodo ostati obiskovalcem krasni tempelj iz Angkora in številni drugi paviljoni. 0 tej svetovni zanimivosti bo predaval Franc Gabrovšek, ravnatelj Zadružne zveze na XI. prosvetnem večeru, ki bo v torek 15. decembra. Naslednji petek se namreč vrši koncert bratislavske Filharmonije v veliki dvorani Uniona in se je radi tega moral prosvetni večer odložiti na torek 15. decembra ob 8 zvečer. Na to predavanje vljudno vabimo vse one, ki jim ni bilo dano, dn bi tn razstavo obiskali, pač pa se jim sedaj nudi, da jo obiščejo s pomočjo skioptičnih slik.
© Mestno načelstvo v Ljubljani potrebuje za mestne urade in podjetja za leto 1932 ca. 150 be-ležnib, 180 stenskih in 50 skladnih koledarjev. Oferte in vzorce je predložiti do 19. t. m. ob 12 v mestnem ekonomatu, soba 12, kjer se dobe tudi eventualna pojasnila.
© Prosvetno druStvo Trnovo priredi v sredo, 16. decembra ob 8 zvečer v društveni dvorani Karunova ulica 14 svoj VI. prosvetni večer. Za ta večer je naprosilo društvo akad. slikarja gosp. Božidarja Jekaca, ki nam bo predaval o svojih vtisih bivanja v AmerikL G. predavatelj, ki je nedavno sam prepotoval vso Severno Ameriko, bo gotovo zadovoljil p, n. občinstvo 6 svojim predavanjem. Predavanje bo pojasnjeval film, katerega je predava'«lj snemal v New Yorku, Clevelandu in pri krasnih Niagarskih slapovih. Poleg filma pa bodo tudi plošče, ki bodo nudile pogled v ameriško glasbo. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje našega društva. — Odbor.
0 Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek zv. ob 8 zanimivo predavanje o potovanju gosp. predavatelja Vinka Zora, kar bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Vstopnine ni, zato vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
0 Someščani, ki še niste imeli prilike odzvati se oklicu »Pomožne akcije«, poslužujte ee »Nabiralnih darov« za »Pomožno akcijo«, ki so organizirane v vseh mestnih osnovnih iolah in na vseh glavnih mitnicah. Beda je čimdalje večja, pomoč je potrebna. Dvakrat kdor hitro d6,
© Slaba cestna razsvetljava. Bleiweisova cesta od muzeja do Nunske ulice je sila slabo razsvetljena. Ckl policijske direkcije do te ulice gori
samo ena svetiljka, na drugi strani ob ženski realni gimnaziji pa sploh nobena. Tudi podaljšana Šubiceva ulica ob tej gimnaziji je skoro v temi,
enako podaljšana Nunska ulica ob Supančičevi vili. Kar je plinovih svetiljk, pa gore tako slabo, da je joj, kar se opaža tudi na drugih krajih mesta, n. pr. na Jurčičevem trgu.
O Cestna ograja na cesti Za gradom, ki se' je letos malo popravila, ni dovolj varna, če hI se vanjo zaletel avtomobil, avtobus ali sploh težko vozilo. Prvič je prenizka, tako da bi strmoglavilo tako vozilo, če zndeno vanjo, naravnost po strmem bregu v Grubarjev prekop. Tudi železne traverze in stebriči, ki so vdelani v betonske podstavke, bi knkršenkoli močnejši sunek ne vzdržale. Resnična varnost se bo dosegln še le tedaj, če se ob tej cesti napravi soliden, obramben najmanj 30 cm širok in 1 m visok zid. Obenem bi se moral napraviti med njim in cestiščem vsaj 1 in pol metra širok pločnik, da ne bo Ireba broditi pešcem po cestnem blatu. Te vse je seveda zvezano s precejšnjimi stroški, a skrb za varnost oseb in imetja narekuje mestni upravi nujno dolžnost, da to izvede.
O Jugoslovansko kemično društvo sekrija Ljubljana vabi vse svoje člane in nečlane dipl. kemike na važen sestanek v sredo 16. t. m. zvečer ob 21) v gostilni Mrak na Rimski cesti.
© Dva ponesrečena dclavca. Včeraj je imela reševala postaja več žalostnega dela z reševaniem raznih ponesrečencev, o katerih poročamo na drugem mestu. Popoldne je prepeljal reševalni avto v bolnišnico še dva ponesrečena delavca. Že takoj zjutraj ob 8 je reševalni avto pripeljal v bolnišnico iz tobačne tovarne delavca Jakoba Trčka, starega 34 let in stanujočega na Brezovici št. 80. Temu je med delom v mizarski delavnici cirkularka odrezala mezinec in kazalec na desni roki. — Drugi ponesrečeni delavec je 67 letni Anton Mohar, zaposlen pri antimonski družbi v Trojanah in doma iz vasi Čemšenika pri Trojanah. Ta se je pred si-nočnjim vračal z dela v domačo vas, na spolzki cesti pa mu je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomil desno nogo. Včeraj so ga z vlakom prepeljali v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru prevzel reševalni avto in prepeljal v bolnišnico.
§M0fTvOBLAKE
Snlmtc
ВшцгНс Mre ш
v tovorni
ODS€h	л
u
R M
cene št. Ша g
4Mistr5ranI fr, Ш ins vzorci zaston}! №

12 TOVARNE DIREKTNO Na TELO TO JE POCENI, NOJ I VSI VEDOI
Marrhor
Zgradba delavskega azila v Mariboru
Poldragi rnilšfcn posojila za gradnjo — V azila spalnice in
ogreva! niče
•si ne zida Vaš sinko, če si želi zn Božič fotografski aparat
voiil'ftndfHevo iuftisarho
Sigurno ima več željn. kot mu jih pa morete izpolniti — a lo željo mu lahko u.-trežele Vogt-lii.jder.eva Jubilarka je prikladna kamera na zvite filme velikost 6 0 cm in stane v krasni božični opremi s 2 filmoma samo ИМјгс 49 —.
Kako vzradoščen in ponosen bo Vnš sinko na to darilo!
DROG KRI J A G R E G 0 RI C, L.TU ULJ ANA
Prešeruova ulica S.
© Važno predavanje za ljubljansko ženstvo.
V okrilju nedavno pričete serije predavanj Slov. kršč. ženske zveze se bo v sredo 16. decembra ob 8 zvečer v zeleni dvorani hotela Union vršilo drugo predavanje. To pot bo predaval »0 varstvu proti strupenim plinom« g. san. polkovnik dr. M. Justin. K temu zanimivemu predavanju vljudno vabi vse članice včlanjenih društev — ŠKŽŽ.
© Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela nenavadno mnogo ponesrečencev. Poleg drugih, omenjenih na drugih mestih, je prišel včeraj v bolnišnico tudi ing. Josip Mnstnak, obratni asistent rudnika v Zagorju. Ta je predvčerajšnjim padel na spolzki cesli in si zlomil desno roko. — N'a Bledu se je ponesrečil 21 letni strojnik Bernard Stanovnik iz Zagorice 5. Med delom mu je padla težka cementna cev na levo nogo in mu jo zlomila.
© Brezbrižnost hišnih posestnikov. Kljub opo-I zorilu, da morajo hišni posestniki čistili zasnežene I hodnike ter jih v slučaju poledice posipati s pe-j skom, se to včeraj in predvčerajšnjim ni povsod ; izvajalo. V eni najprometnejših ulic Ljubljane, v j Šelenburgovi, ee je v četrtek občinstvo zgražalo, 1 ker hodniki povečini niso bili posuti s peskom, i Če se je to dogodilo v Šelenburgovi ulici, si moremo mislili, da marsikje drugje tudi ni bilo boljše in tudi v resnici ni bilo. Hišni posestniki, vršite j svojo dolžnost!
© Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica S.	*
© Dobre in poceni nogavice dobite pri Ferdo Kobald, Miklošičeva cesln, palača »Grafika«.
Vrhnika
Malokdaj se oglosimo v Vašem dnevniku. Zdi se, kot dn smo kje na koncu sveta. Naš Cankar je prav dobro napisal, ko pravi: »Vrhnika prečuden kraj.« Ni mislil s tem na kraj sam, pač pa nn ljudi. Ne ve se ali so trŽani tnko ponosni na cel polk gostiln ali nn egiptovsko temo, ki včasih zavlada na onem koncu trga, drugič na drugem.
Na krizo, ki je zajela tudi naš kraj, ne reagirajo dosti niti gospoda niti delavci. Prvi si misli, jaz imam, ti pn išči, drugi pa molče trpe in upajo na boljše čase. Delavstvo ni knj posebno organizirano kljub temu, da 1 njemu preti siromaštvo in beda. Žalostno pri vsem lem je, da z redkimi izjemami ravno delavec, ko čuti kak dinar pri sebi, brzo nese istega na varno — v gostilno. Gostilna ne bo redila delavskega stanu, temveč izobrazba in ves boj za obstoj bo toliko časa ničeven, dokler se ne bo delavec, otresel te grozne kuge.
V Rok. domu bodo danes ob 3 popoldne in pol 8 zvečer predvajali lep in zanimiv film »Sen kresne noči«. V predprodaji se dobe vstopnice pri g. Jezeršku. — Prihodnjo sredo, dne 16. t. m., bo ob 8 zvečer predvajan nn prosvetnem večeru film odkritja Cankarjevega spomenika in obenem Carski aai.
Maribor, 12. decembra.
Ze nekaj let sem se poudarja v Mariboru potreba zgraditve delavskega zavetišča. Mnogo je o tem že razpravljal občinski svet pred dvemi leti, toda stvar je zastalu, ker se ni posrečilo osigurati I potrebnih sredstev. Vendar pa je takratna občin-I ska uprava nadaljevala z akcijo, da bi se tudi I Mariboru zasigurala zgraditev te prepotrebne institucije. Saj je bilo delavstvo v Mariboru napram drugim našim večjim industrijskim mestom česlo-krat zelo zapostavljeno, šele zadnja leta dobiva institucije, ki so poleg socijulne važnosti tudi na zunaj dokaz delavske samozavesti. V palači OUZD, ki se pravkar dokončuje tudi v notranji opremi, so dobile delavske organizacije svoj dom, te d:ii pa je prispela vest, da je rodila tudi akcija za delavski azil sad in da so sredstva za zgradbo zavetišča osigurana. Borza dela, odnosno ministrstvo zn socijalno politiko, podeli mestni občini v svrho zgradbe zavetišča brezobrestno posojilo v znesku poldrugega milijona dinarjev za dobo 25 let.
Podelitev posojila je vezana na pogoj, dn dn mestna občina brezplačno stnvbišče na razpolago ter vzdržuje in upravlja zgrajeno poslopje. Pogoji so vsekakor ugodni in brezdvoma je, da jih bode občina sprejela. Z gradbo novega delavskega zavetišča se bo predvidoma pričelo že na prihodnjo
□	Razstavo slikarstva in kiparstva otvnrjata danes naša Odlična umetniku S. Fras in I. Sojč. Dela so razstavljena v SojČevetn ateljeju v Raz-lagovi ulici 22 in sicer od danes naprej pa do dne 26. decembra. Razstava bo odprta celi dan. Vstop prost.
□	Prva božična drevesa na trgu. V znamenju bližajočega se božiča so mariborske trgovine. Rdeče barve Miklavža je zamenilo zeleno smrečje, pojavljajo se tudi žo jaslice. Na včerajšnjem Irgu pa so se lelos prvič pojavila božična drevesca. Pripeljanih je bilo 200 smrečic, ki so ee prodajale od 5 do 40 Din komad.
□	Grobovi... V visoki starosti 78 lel je ugrabila smrt zasebnico Marijo Schell. Pokopali so jo včeraj popoldne na magdalenski m pokopališču. — Blag ji spomin.
□	Slavnostna akademija ilrž. realne gimnazije. Na kraljev rojstni dan 17. decembra priredi drž. realna gimnazija v Mariboru slavnostno akademijo v kazinski dvorani z začetkom ob 17. Čisti dobiček prireditve je namenjen revnim učencem zavoda.
□	Holnndci — vzor! V petek zvečer je predavala v prostorih Prosvetne zvezp gdčna Gerra van den Boggard, Holandkinja. ki so mudi že nekaj mesecev v Sloveniji, da prouči nnše kulturne in socinln° razmere. Navzočih je bilo okrog 00 oseb, mpd njimi pomožni škof dr. Tonmžič, odvetnik dr. Leskovar, kanonik dr. Cukala in drugi naši vneti kulturni delavci. Predavateljica je v skoraj eno uro trajajočem predavanju pokazala delo holnnd-skih katoličanov in posebno njihovo strnjeno«! in enotnost. Podrobno je obdelala karitativno akcijo na Holandskem in smotrno izvedeno krščansko-so-cialno gibanje nn severu. Povedala je tudi nam Slovencem, kar nain gre, nnše dobre in slabe strani. Mlada, simpatična predavateljica, ki so jo poslušalci med predavanjem čceto s ploskom prekinjali, je zapustila prav prijeten vtis.
□	Prodaja blaga na carinarnici. V skladišču mariborske carinarnice se bo prodajalo v torek, 15. t. m., razno trgovsko blago. Pričetek prodaje ob 0 dopoldne.
□	Posestna izprememba. Hišo v Kettejevi ulici 25, last Ivunn in Roze Majer, je kupil obralo-vodja Rudolf Prelesnik zn 140.000 Din.
□	Iz mesarske zadruge. Izprn&evnlna komisija pri obrtni zadrugi mesarjev in preknjevalcev v Mariboru naznanja tem potom, do je položil mesarski pomočnik pri Romanu Brezočniku v Mariboru Ivan Klauž strokovno pomočniško preizkušnjo za mesarsko, obrt z odličnim uspehom.
□	Z roko v cirkulnrko. Od Sv. Jurija v Slov. goricah eo pripeljali v mariborsko bolnišnico 28 lel starega Žagarja Alberln Lorbeka. Zašel je z roko v cirkulnrko, ki mu je odrezal« nn levi roki palec in sredinec.
□	Pri Sv. Petru zasvetila prva žarnica. Elektrifikacija mariborske okolice se naglo razvija. Te dni se je zasvetila prva žarnica v Sv. Petru pri Mariboru, kjer se elektrlfikacl;eka dela dokončujejo. Kmalu bodo inieli elektriko napeljano tudi v občini Pivole pri Rndvanju. Priključek voda na glavno progo med Pivolami in ltadvanjem je že golov in dela bodo v nekaj dneh končann. Vsa elektrifika-cijsku dela izvršuje mariborsko mestno električno podjetje, ki bo s tem zaključilo svoj elektrifika-cijsiti program. V nekaj letih je to agilno podjetje izvršilo napeljavo elektrike v celotni mariborski okolici.
□	Poročila sla se dno 2. I. m. v Pragi gospod dr. lfans Grnf von Zedwitz in gospodična Marija Krnjcer, hčerka gospoda Josipa Кгајсегја, državnega upokojenca v Mariboru. Bilo srečno!
□	Smrt na meji. Poročali smo že o tragični smrti nepoznanega tihotapca, knterega je zadela amrtonosna krogia obmejnega stražnika nt. Veli-
pomlnd. Načrti se sicer ne bodo razpisali, vendar bi bilo umestno pritegniti zu izdelavo osnutka naše priznane strokovnjake, da bode nova stavba tudi arhitektonično zadovoljevala. Tudi vprašanje stav-bišča bo treba še rešiti. Na vsak način mora nova stavba stati kje v cent rumu mesta, ker zahtevajo to že interesi borze dela; primerni prostori bi so morda našli kje v bližini zgrudbe OUZD. Zavetišče bo služilo v glavnem namenu nuditi delavstvu, potujočemu in brezposelnemu dom, da ne bo prenočevalo in se potikalo po raznih šupah na periferiji. V zavetišču bodo spalnice, desinfekcij-ski prostori, ogrevalnica, v kateri se bo v zimskem času nudil prezeblim delavcem čaj; dalje dobi tu svoje poslovne proslore borza dela z dvema velikima ločenima čakalnicama za moške in ženske; umestno bi pa bilo preseliti sem tudi ljudsko kuhinjo. Kakega reprezentativnega poslopja sicer z svoto, ki je na razpolago, ne bo mogoče zgruditi, ker zaenkrat ne more občina radi štednje prispevati znatnejše svote, vendar se bo dalo napraviti zgradbo, ki bo svojemu namenu povsem odgovarjala. Mariborski občinski svet bo na svoji prihodnji seji sklepal o projektu nove zgradbe. Brezdvoma bo osvojil pogoje borze dela ter omogočil tako zgradbo socijalne institucije, ki je zlnsti za sedanja kritična leta za delavstvo največjega po mena.
ZobozdmiH dr. Зппш Leveč
se je preselil v Maribor in ordinira blizu glavnega kolodvora na Aleksandrovi cesti 10 (Krčevina).
kem BoČu. Zadet je bil na begu od zadaj, krogla je prebila prsni koš ter je izdihnil na mestu radi notranjega izkrvavljenja. Tihotapec se je nahajal v družbi petih tovarišev, katerim se je beg posrečil. Identiteto tragično preminulega se je posrečilo dognati. Prepoznal ga je orožniški postnjevodjn, ki ja ubitega osebno poznal. Je lo posestnik Rudoll Pur-ger, po domače Kovač iz Bistrice, občina Janževa goru 32. Nosil je preko meje nabasan nahrbtnik, v katerem so našli 2 kg kresilnih kamenčkov, 10 kg saharina, 1 kg lovskega smodnika in nove igralno kvarte. Včeraj se je vršilo raztelesenje ubitega. V komisiji so bili sanitetni inšpektor dr. Jurečko, zdravnik dr. Zorjan ter zastopnika okrajnega na-čelstvn in poveljstva obmejne čete.
□	Velika izbira električnih svetiljk in likal-uikov pri mestnem električnem podjetju, Frančiškanska 8.
□	Poledica. V Orožnovi ulici je padla včeraj na ledenih tleli 091etim Neža Valentova ter si zlomila desno podkoleno in si poškodovala desno roko pod laktom. Rešilni oddelek jo je prepeljal v splošno bolnišnico.
П Kaj je najlepše božično ilnrilo? Glej v današnjem oglasu tvrdke Pečar v oglasnem delu.
Rčudč«« novosti
Oglejte si našo specijalno izložbo z novim Telefunken Ra d ioa par:< tom T 340 HADIO-STARKEL, Maribor. Trg Svobode 6 Telefon 2685
□	Velik promet v policijskem zaporu je vladal včeraj. Kar 16 novih gostov je prenočevalo tam. Med lemi je bilo kar 11 beračev, katere je policija nalovila po mestu, ker so delali nedovoljeno konkurenco domačini mestnim revežem. Nadalje sta bila aretirana dva dolgoprstneža in sicej Ivan Š., katerega je zalotil stražnik ponoči, ko jo nesel vrečo raznega železja. Priznal je. da je te predmete ukradel; Antonija W. se je poleg beračenja udejstvovala tudi s tatvino, pa so jo pri peslu zalotili. Prijav je bilo 9, med temi 2 tatvini koles.
□	Sluilkosncdcži na vlomilskem poslu. V noči na soboto je bilo vlom'jeno v skladišče neke bra-njevko v hiši kavarne Temeni. Vlomilec je odprl vrala z mesarsko sekiro, katero je pustil potom na mestu. Privoščil si je raznovrstne dobrote za želodec, posebne škode pa ni povzročil.
□	Knj nnj vam dnje trgovec za Božič ali novo leto? Gospodarju koledar Kmetske zveze in gospodinji Gospodinjski koledar. Recite trgovcu, kjer stalno kupujete, da naj piše po nje Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
□	Radio aparate in sestavne dele, zvočnike, žarnice, drobni materijal, po nizkih cenah dobite v zadrugi Radio-Maribor, Miklošičeve 2.
□	Rabite nageljne, vence, šopke, kličite telefon 27-66 Vrtnarstvo — Jemec — Maribor.
□	V Mariboru pod Veliko kavarno. Glavni trg 1, dobiš veliko izbero cene manufnkture in odej. Oglejte si pred nakupovanjem pri GnjŠeku.
Nase dijaštvo
Tovnrišice pevke, udeležite se polnoštevilno vaje ženskega akad. pevskega zbora, ki bo v ponedeljek točno ob 19 v balkonski dvorani ua univerzi. — Od bo*
Dnevna kronika
Koledar
Nedelja, 13. decembra (3. adventna): Lucija, devica mučenica; Otilija, devica.	'
Ponedeljek, 14. decembra: S.nirldion, r;jit, Konrad.
$Ш!€Д1Ш!

Predno se odločite za nakup sinu k, palic. vezi itd. zahtevajte brezplačni zimsko-sportui cenik od tvrdke
mia $»vnM< - Kritni
CIvNB KR EZ :«>NKURENČN EI
Novi grobovi
■f1 V Ljubljani je umrla gdč. Ciuha Pavla, zasebniea, Poljanski nasip 12, sestra gosp. direktorja Mestne elektrarne Lojzeta Ciuhe, pisarniškega ravnatelja magistrata Viktorja, trgovca Jožeta in župnika Ferdinanda. Pogreb bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob pol 4 popoldne s Poljanskega nasipa 12 na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f1 V ljubljanski bolnišnici je v petek zvečer po kratki bolezni umrl župan g. Franc Peče k,
fnstilničar in mizarski mo:ster na Fužini pri Mirni, a župana je bil imenovan letos 1. decembra. Zapušča žalujočo vdovo, kateri naše sožalje, njegovi duši pa večni mir!
•f Na Vidmu ob Savi je umrl goep. Franc Vidmar, posestnik in bivši odvetniški eolicitator. Pokopali ga bodo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 10 na župnem pokopališču na Vidmu. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žaluiočim na*e iskreno sožalje!
+ V Kranju, Gorenja Sava, je ugledni rodbini Bernikovi neizprosna smrt ugrabila hčerko Cvetko. Pogreb bo v ponedeljek, 14. t. m. ob 10 dopoldne na šmarlinsko pokopališče pri Kranju. Blag ji spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno so-ialjel
Osebne vesti
— Z odličnim uspehom je pred vojaško izpitno komisijo napravil izpit za apotekarskega častnika g. mgr. ph. Josip Sušnik iz znane ugledne ljubljanske rodbine. Častitamo.
= Porečila sta se 12. t. in. v Celju gosp. Avgust llršič, trgovec, in gdč. Jožica Plansteiner. oba od Sv. Jurija ob južni železnici. Obilo sreče!
Cerkveni vestnih
Kongregarija za gospe pri sv. Jožeta Ima v torek ob 4 odborovo sejo, nato ob 5 svoj rodni ehod.
Kako poslanem dober godbenik
To breiplatno knjiiico poilje tovorna glasbil Memel ć Hero'd v Mariboru it. 102—B vsakemu prijatelju glasbe. bodut zatehvku nli izvetbnnemn. Zahtevaj'* kmiHen tokoi z narodno dopisnico!
,	Ostale vesti
—	Katoličani v Belgrada. Stara Srbija je bila, kakor znano, v predvojni dobi misijonska pokrajina katoliške cerkve. Takrat je štela bel-grajska cerkvena občina komaj 3000 duš. Takrat je za silo še zadoščala kapelica v Krunski ulici. Nagli povojni razvoj našega glavnega in prestol-nega mesta je pa v zadnjih letih izredno pomnožil število belgrajskega prebivalstva in že danes cenijo število katoličanov ua 30.000 duš. Umevno je, da mala kapela v Krunski ulici več ne zadošča verskim potrebam tolikega števila katoličanov, ki bo pa umevno še vedno naraščalo, in da je gradbn potrebam in dostojanstvu katoliške cerkve v Belgradu primerne katedrale nujna potreba. V dosego tega namena je dovoljena loterija, katere srečke se ie dobivajo. Več pove današnji oglas.
—	Vrhovni predstojnik salecijanrev. ki Je omrl v Turinu 5. t. m., je bil posebno naklonjen salezijanskim ustanovam jugoslovanske province. Ko so salezijanci zidali cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku in salezijansko sotrudstvo ni zmoglo velikih vsot, ki jih je zidava zahtevala, je g. Binaldi prevzel nase več kot tretjino vseh stroškov. tstotako je sam ljubeznjivo in skrivaj plačeval vse, kar je stala vzgoja salezijanskih bogoslov-ccv, ki so se do predlani vzgajali v osrednjem mednarodnem semenišču v Turinu. Sicer nikoli ni sprejet od slovenskih ustanov nobene podpore in nobenih prispevkov. L. 1926. je obiskal Slovenijo in jo ohranil v dobrem in toplem spominu prav do konca. Vsa čast temu vzornemu in blagemu duhovniku!
_ V današnjem »Ilustriranem Slovencu* je
pomotoma izpadlo, da je večino slik za to številko posnel p. V. Bavec, folograf v Rajhenburgu.
Odlikovanje domače tvrdke. Tvrdka A. Zem-ljak&N. Meenjajsva dr. z o. z.. Ljubljana, je bila odlikovana na VI. mednarodnem velesejmu v Solunu 7. zlato kolajno za svoje Izdelke, posebno za pnketirnno oplje znamke »SplendlU, ki so vzbudllt sploSno zanimanje.
—	»Karilas« nudi svojim zavarovancem sledeče ugodnosti: 1. stalno enaki mesečni prispevki;
2.	dvojno izplačilo v slučam smrti radi nezgode;
3.	brezplfčno sozavarovanje otrok; 4. odkup zavarovanja ali spremembe v plačevanja proeto zavarovanje; 5. popolno jamstvo Vzajemne zavarovalnice. »Karitas«, poemrtninsko zavarovanje, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
—	Na Mrzlem studencu je pršiča 15 cm.
—	Poznate slikane povesti Malo knjižnice? Vsaka povest samo 2 Din. Dobite jih v vsaki knjigarni. Doslej jc izšlo osem povesti. NaroČile zn božično darilo otrokom! Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	V Službenem listu kr. bnnske uprave dravske banovine št. 79 od 12. decembra je objavljen »Zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din*, dalje »Uredba o prejemkih civilnih državnih uslužbencev v nnravif, »Poslovnik za obča upravna oblastva«, »Popravka: v pravilih o opravljanju profesorskih izpitov in o opravljanju drž. strok.
Potnikom in izletnikom se p iporoča
gostilno ЈаШап"
v VELIKIH LAŠČAH.
I.epe sobe za tujce, vodovod in kopalnica, električna luč. Avtogara*a, prostorno dvorišče, hlev, senčnat vrC Dobra in cenena kuhinja.
izpita za uradniške pripravnike drž. mrednjih gledališč« in »Navodila za pobiranje bnnovinske trošarine za pnevmatiko*.
—	Prepovedana lista. AA. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjanje lista »Rude prave, ki izhaja na Češkoslovaškem, in list >Glasul minoritnilor«, ki izhaia v Romuniji.
—	Nove telefonske iveie. A A. Prometni minister je odobril direktni telefonski promet od Belgrada, Pančeva, Novega Sada, LJubljane in Zagreba do Trnave na Češkoslovaškem. Enota razgovora velja 4.05 zlatih frankov za razgovore Belgrad, Pančevo, Novi Sad—Trnava. 4.3.) zlatih frankov pa za razgovor Ljubljana, Zagreb—Trnava. Ta telefonska zveza je bila vzpostavljena 10. decembra. Dalje je prometni minister dovolil direktne telefonske razgovore mest Rimskimi Toplicami in Gradcem ter Dunajem. Razgovori so se pričeli 10. decembra. Triminutni razgovor Rimske Toplice—Orn-dec velja 2.70 zlatih frankov, Rimske Toplice— Dunaj pa 3.43 zlatih frankov. Istega dne je bil otvorjen tele Tonski promet med Radečami pri Zidanem mostu in Milanom v Italiji. Triminutni razgovor velja 3.15 zlatih frankov.
—	Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, leni-vost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku odstrani naravna »Franz-Josel« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Joset« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Sankalca zamenjal > iajcem. Včeraj zjutraj ee j« pripetila nenavadna nesreča na Jesenicah. | 10 letni dijak Jurij Fenz s Planine nad Jesenicami i se je sankal na hribu. Sklonjen nad sankami jih je
v počepni hoji pehal pred seboj. Mimo njega je švignil zajec, takoj nato pa je počil strel in Fenz se je zgrudil z okrvavljeno glavo. Dobil je strel šiber v glavo. Gozdni čuvaj, ki je strel oddal, se Je namreč »zmotile. Videl je zajca, ko je bežal, za njim pa sankalca. Mislil Je, da je aankalec lisjak, ki | se podi za zajcem ter jc ustrelil. Fenza so včeraj popoldne prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer j ga zdravijo. Njegovo stanje pn je kritično.
vabimo vas, obiecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite nhlačilnib potrebščin
za mal denar.
Trenehroiilr »skuje, oblek* perilo i. dr
A. Presker
Liuhilnnn Sv. Petra cesta 14
NI VEA-CREME.
Din S.oo do Din 22.oo
Pri neprijaznem vremenu
zahteva Vaša Loža še posebno skrbno nego z
NIVEA-CRENE
cJa ne postane hrapava in raslcava. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnefe. Toda tudi podnevi, predenj odhajate na prosto, lahko uporabljate Nivea Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo, tako da se koža prav nič ne sveti. Nivea Creme Vam da mladostni izraz. Izgledali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea Creme: najvišji učinek, cena nizka.
Jugosl. P. BjUrjdod & Co. d. i. o. j., Mariboi
—	Sedem starih božičnih pesmi. Za tambura-ški zbor priredil prof. Bajuk M. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. Priznani strokovnjak na tem polju. prof. M. Bajuk, je s to zbirko naredil veliko uslugo našim številnim tamburaškim zborom. Priredil jim je za igranje sedem najbolj znanih božičnih napevov: Sveta noč. Slava na višavi, Glej zvezdice božje, Pasttrci iz spanja, Angelsko petje, ZveliČar nam je rojen in Poglejte čudo se godi. Naša društva bodo s temi komadi dala božičnicam res pravo, božično razpoloženje. Segajte pridno po njih.
—	Slovenski Učitelj. Vsebina št. 11. in 12.: O zunanji organizaciji in notranji reformi šolstva na Dunaju. Olga Knez. — Pismu podeželskemu učitelju. Po A. Heinenu priredil Boris Grad. — Tri pedagoška predavanja o moderni osnovni šoli. F. Lužar. — Švicarsko šolstvo. Dr. 1. Sušnik. — Prvič pri pisatelju Podgorčanu. Ivan Hribski. — Nekaj velikih jubilejev iz zadnjega časa. F. Lužar. — Književnost. — Zapiski. — Odkod prihaja ime Durmitor. — Glasbena prilog« iina skladbe: Uspavanka Jezuščku, Uspavanka. St. Premrl; Gico lonce. A. Jobst.
—	VViiinrttm — vse tri knjige — i originalnimi harvanimi naslovnimi slikami, bodo najlejiše božično darilo našim dečkom. Dobite jih v vsaki knjigarni, po pošli pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Važno za trgovce!
Z novim letom pr čne i/.dn ati stari praktik v trgovsk' stroki gosp. Vnton ZniderŠK nov list pod imenom »DETAJL'ST«.
Kdor prodaja k 'kr-nokoti blago konsumentom, bo našel v »Detajltstu« mnogo dragocenih zrn.
Nas m čitateljern •Detajlisla«. najtopleje priporočamo.
—	V kratkem izide p. Mavricija Teraša — Tretji del »lnveoskt ascetike — »Po stezah res-nKne popolnostih. Knjiga obsvga približno 200 etra-ni in stane 24 Din, po pošti Din 1.50 več. Prodajalna Ničman, Ljubljana.
—	Prav lepa božična darila so knjige: M. Elizabeta O. S. Urs.: Iz moie celice, H. del, vez. 20 Din, broš. 15 Din. Nebeški dvor, ver. 30 Din. Na lističih je žrebanje za posamezne mcsece po 2 Din. S. Marta Chambou, broš. 10 Din. Dobivajo sc v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
—	Tvrdka klavirjev iu glasbil Vltenz Hraniti se nahaja sedaj na Aleksandrovi 7 v Ljubljani.
metov; kakor garniture za na mizo Itd. Ima tudi | v zalogi jaslice iu okrasje za božično drevesce. ] Predvsem pa priporoča kot najlepše božično da- t rilo Cankarjeve in Finžgarjeve zbrane spise, ki so na izbero v izredno lepi opremi, ali pa lepo mladinsko knjižico Iv a nčkov sveti večer.
— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira jn lika tovarna los. Relih.
—	Svoje dete vrgla v dimnik. V Zagrebu je služkinja Štefanija Rumich >rrgla svoje novorojeno dete v dimnik, kjer se je zadušilo. Zverinsko mater so odjieljnii v bolnišnico. Ko bo ozdravela, jo bodo izročili sodišču, kjer bo prejela zasluženo kazen.
—	Kratek stik preprečil vlom. V zagrebško trgovino z železom Bele Pollaka so ponoči vlomili neznani zločinci. Spravili so se takoj na blagajno, v kateri je bilo 10.000 Din. Odrinili so blagajno od zidu iu začeli vrtati. Delo jim jc šlo hitro izpod rok. Naenkrat je zavladala tema. Eden zločincev se je najbrže po neprevidnosti zadel oh električno žico in nastal je kratek stik. Ker vlomilci niso imeli s seboj ročnih svetilk, v teini niso mogli nadaljevati svojega dela in so morali Oditi praznih rok.
—	Avtomobil padel т Kolpo. V Sinku je neki
šofer peljal avtomobil h Kolpi, da bi ga opral. Ko je privozil do Kolpe, se je spustil v vodo, ki je precej globoka. Naenkrat pa je šoferju odpovedala zavora in avtomobil je zdrknil v še bolj globoko vodo in se s šoferjem vred potopil. Šofer je bil toliko prisotnemu duha, da je razbil steklo in prišel na površino vode živ. Ob steklu pa si je močno porrz.al roke in so ga morati prepeljati v bolnišnico. Avtomobil so j>o7.neje z velikim trudom izvlekli iz vode.
—	Banski »vet Trbaske banovine je sklican na i5. decembra. Poleg drugega bo razpravljal o proračunu banovine za leto 15182-38. Proračun znaša 50 milijonov dinarjev in je za 25 odstotkov nižji kakor letošnji. Zdi se pa, da bo jiroračun še bolj T.nižan.
—	Preprečen roparski umor. V roke policije v Iianja Luki sta padla nevarna zločinca 23 letni rezbar Mibajlo Hranitelj in 28 letni sobni slikar Franjo Kiifner. Policiia jo zvedela, da nameravati ubiti iu oropati gostilničarja Cedo Kovačeviča, ko ћо Sel zvečer iz gostilne. Na jvdiciji sta prizn la svojo namero in izjavila, da jima je lat, da nista dobila Kovačeviča v svoje roke, »v dveh minutah bi biln gotova z njim-. Kafner je bil ie pet let zaprt zaradi uboja.
Dr t. Matija v Polju. Danes ob 4 popoldne se l>onovj »Veronika Deseniškn«. Kino Poljo pa predvaja ob 8 zvečer »Seviljska kavallrja«, — V jionedeljek pa ie prosvetni večer v domu. Sfiored: L Filmska šaloigra. 2. Pelje. 8. Predavanje g. ku-rata Jalna o naših Karavankah. 4. Godba. 5. Burka v enem dejanju. Vabimo vse člane in prijatelje.
Vital Voduiek:
Nedeljske misli
Neštetokrat sem st želel kot otrok, da bi bil Uvel v letutovih lasih K v sem potluial zgodbe o Njem, sem premišljal, kako bi bilo lepo, tulil i tam, (isto ta m, toploto Njegove roke, Njegovega pogleda in Njegovih besed. Ko pa zdaj lelo za letom prebiram o Janezu Krsluiku tem ti zaželel tudi njegovih temnih jordanskih bregov.
To je moralo takrat kipeli ticljenje! Vse je drlo h Krttniku ob Jordanu. Ililo je nekaj novega, motnega. I.e to te praznile shodnice, kamor je vse ljudstvo dotlej zahajalo po uttaljenih navadah, dati to bile njihove duše rte polne pritakovanja. Za Nekom, Velikim — trludi bi te morali zanj bitati do krvi, trludi bi morali po kolenih za njim, po titto neshojenih polih.
Čudovit je moral bili Janez, da je razgibal tolike mnotire ljudi. On, ki jih Mi gladil, jih ni no-tiieval, ne ozdrarljal, ampak jili obsojal in jim oznanjena! pokoro, ostro pokoro in popoten preokret vtakdanjega, navajenega življenji. Slraten ogenj j« moral plamleli iz njegovih pridig, da je tkoro hipoma razmajal v te okorele jilasli judovskega ljudstva, ki je tako zrlo le pelo na zunanjosti in prijetnem snu o moti in tijaju. Se zbbr duhovnikov te je vznemiril. Projetorji jeruzalemske univerze, uradni zattopniki oblasti so ga ili potluial in tpra-ievat, kdo da je, da te drzne razburjati kot nekak voditelj in veliki duhovnik vrt narod. Duhovitim in oblati tla vendar morala zahtevali, da ostane vse prt tlarem, pri tradiciji. On pa je učil brez njihovega dovoljenja in posveten ja.
Janez pa je bil med njimi v resnici kakor lev, kn jim je odgovarjal z glasom, nenetim v puitavo in praznoto njihovih dni: »Gotpod prihaja. Veliki. Motni, po katerem hrepenite vi rsi. 1'ripravite m ti pot, odprite mu duieA že Janez turnega tebe po-prarlja in prehiteva: >Sredi med vami tloji, Ne-poznani.. .4
»Zrfi te mi, kakor bi zvenele te beteile v vso nnio praznoto i n puitavo: >Srrdi mi d vami. Nepoznani...» Mi bi te morda radi vrnili litotlelja nazaj ali pa bi hoteli litotlelja prehiteti, pa je On. naia lakota in nnia žeja, nai nemir in naie zarelje, tredi med nami. Treba je tamo nastaviti ustnice, natloni/i te ... Hadi bi obudili preroka novega lata, Krtlnika, Gromovnika, pa ne ti i tirno, koliko pre-roikega zreni med nat. Sanjamo o tudovitih tret-nikih, ki bi kakor Frantiiek preoblikovali trojo dobo, pa ne »putnamo svetega sredi med nami. O nepoznani, skrili llogl
Janezova adrentna beseda note izzveneli: Pri-prarite pot! T o ni lamo, da bi enkrat tkltnili roke. da bi kdaj pokleknili... Prerodili te moramo! Г nafe duie, v nate življenje mora priti nekaj novega, titto nevtakd'injega, velikega. Potem bomo zagledali nevidnega lit tpoziioli ficpomniicfln B0(1 (iy ki pat iiie in prihaja U nam, dan za dni'm.
Novomeški vlomilec - 3 teta robije
Novo mesto, 11. dTomhrs.
Oktobra meseca je »Slovenec* več poročal o drznili tatvinah in vlomih, ki Jih je neki zlikovec . izvrševal po novomeški okolici, zlasti po Žabji vasi | odnosno po Cikavi in Smolenji vasi pri Novem ; ineslu. Predrzni vlomilec je v Žabji vasi pri betein dnevu vlomil v hišo posestnika Franca Novaka, ki ' stoji izven vasi prt-cei na samoti. Malega osenilet-j nega sinčka Metodka, ki je bil edini varuh hiše, je pregnal, nalo pa zlezel skozi okno v hišo. kjer ' je odpiral predale raznih omar in pobral obleke, I celo balo hčerke Marije, dve uri, veliko ženskegn perila, hranilno knjižico, elasečo se na 1300 Din 1 ler 500 Din v gotovini. Razbil je tudi precej pohi-i štva. Culo i. nabranimi predmeti pa je moral na ; begu, ko ga je zasledoval cestar Hren Iz Cikave, ' vreči vstran, odnesel je le denar in hranilno knjižico. —
Naslednji dan se je zopet pojavil v bližnji Smolenji vasi. Takoj drugi dan sta hita po dnevi izvršena dva vloma. Pri posestniku Nageljnu, v či-L'ar hišo Je vlomilec prišel skozi okno, je v sohali vse premetal ter zopet pobral nekal obleke, perila, srebrno žepno uro in nekaj drobnarije, v skupni vrednosti približno 800 Din. — DrugI vlom je izvršil isti dan pri posestniku Sladeku Jožetu. Tudi v Slndkovo hišo je priplezal skozi okno, kjer ie tudi poskušal s kladivom in drugim orodjem odpreti razne omarine predale, kar se mu je deloma tudi posrečilo, vendar kaj posebnega ni na-
šel, zlasti ne denarja, katerega hi menda najraje imel.
Vlomil Je tinti v Ločni pri posestniku Kli-narju, kjer mu pa sreča ni biln preveč mila, zakaj odnesel je le 12 Din in nekaj malecn obleke, ker se je najbrž prestrašil Klinarjeve žene, ki jo je videl jirihajati proti hiši in jo je zato nemudoma popihal skozi okno. Se isti dan ca je kmntu po zadnjem izvršenem vlomu zasledujoče orožništvo prijelo in odvedlo v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kjer se je tudi ugotovila njegova identiteta. Predrzni vlomilec se piše Josip Roje, rojen I. 1901. v Dornbergu pri Gorici. Bil je brezposeln in se ie preživljal le s tatvinami in vlomi. Ilil je pa tudi celo tako predrzen, da je svoje nakradene predmete prodajal po Novem mestu samem, kjer je nastopal preoblečen. Zlasti je prodajal v Pelkovi krojaški delavnici, kjer je ponudil krojaškemu pomočniku Springerju Leopoldu sre brno uro, katera je biln last posestnika Nageljna iz Smolenje vasi, za 40 Din. Ure pomočnik ni hotel kupiti.
Pred preiskovalnim sodnikom jn vsa svoja dejanja odločno tajil. V petek 11. t. m. pa se je vršita pred novomeškim okrožnim sodiščem proti vlomilcu Rojcu razprava, pri kateri Je Roje vsa svoja dejanja priznal. Sodišče ка Je obsodilo na 3 leta in 1 mesec robije, po prestani kazni pa na iz^on iz naše drŽave ter na izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženec jc kazen brez ugovora sprejel.
— Priporočamo bogato zalogo čafa nove žetve, različnih daril in obeskov za božično drevo ter drugo sveže blago. Nizke ce.ne, točna postrežba. Špccijalna trgovina za živila, Jaš I Lesjak, Maribor, Ulica 10. oktobra.
—	RAZSTAVA zn šport in modo v nedeljo 13. dccembra cel dan v vseh trgovskih lokalih modne in športne trgovine za dame in gospode Z. Magdič, Ljubljana. Oglejte si sigurno! Ne zamudite!
—	Sadno drevje — vir dnbičk.i. Zajedavci uničujejo Vaše lepo sadno drevje. Sedaj v poznih jesenskih dnevih in lepi zimi poškropite in nama-žlte drevje z Arborinom, ki Vam zatre vse škodljivce. 1'ri večjem odjemu primeren popust. »C h e m o t e c h n a«, družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10 (nn dvorišču tvrdke A. A E. Ska-berne).
—	Božič in N'nv.i leto Vam nudi Nova založba v Ljubi mi ni (Kongresni trs) vsm-kršno izbiro prin'i rnih božičnih dRril bodisi šolski)« in pisarniških potrebščin bodisi drugih pred-
Novo mesto
вк I optično predavanje n Simonu Oregorčičn.
] V četrtek, 10. t. m., je Prosvetno društvo priredilo v Prosvetnem domu predavanje o Simonu Gregorčiču in se s tem spominjalo 25 letnice njegove smrti. V svojem predavanju, ki so ga izpopolnjevale skioptične slike, nas je predavatelj g. prof. I. Dolenc najpreje popeljal v kraje, kjer se je rodil, živel in umrl in iz katerih nam je pet •Goriški slnvček'. Zelo |iosre.čeno nam je nato pojasnil tudi nekatere njegove pesmi in čudovito točno opredelil razmerje dr. Mahnlča do pesnika. Prnvtako nam je dobro j>odčrtal stališče duhovnika, predvsem še pesnika Gregorčiča, dn njegove okolice in niegovega naroda. Predavanju je z zanimanjem sledilo številho občinstvo.
Jpsenice
Pokopali so v petek popoldne na jeseniškem pokopališču v rodbinsko grobnico gospo Sehrev-ievo, vdovo po |iokojnem posestniku Schreyu, ki je že skoro prrd desetimi leti, ravno ob fnsu z.".d-:i>ga mlsijona na Jesenicah umrl. Pripeljali so jo iz Ljubljane.
Poročila »e je na Brezjah hčerka tovarniškega ključavničarja Rdčna Kati Perhinik z g. Matijem j Covičem, zasebnikom iz Zagreba.
Petkovo vreme je bilo podobno aprilskemu. V četrtek jionečl jasno in in mirno, proti jutru sneg, pred poldne pa prava kraška burja, tako da je na strebl novozgrajene carinarnice deske od-j našalo. Pritisnil je hud mraz.
Murska Sobota
Obisk evangeličanskega škofa. V sredo zvečer se je pripeljal v M. Soboto jugoslovanski evangeličanski škof dr. Poj>p. Tukajšnji evangeli-čani so ga sprejeli slovesno. Pod njegovim predsedstvom se je vršil v četrtek in petek cerkveni zbor evangeličanov.
»Trije raški svetniki« so prišli tudi ▼ Soboti na oder. Igrani so bili r četrtek zvečer. Igralci so izvrstno podali svojo vloge. Igra se v nedeljo po-I novi.
Brez župana. Ker jo bit g. župan Benko izvoljen za poslanca, Sobota zaenkrat nima župana. , Za .imenovanje noveja župana vlada vnliko zani-1 manja
Velika poneverba v Strojnih tovarnah in livarnah pred sodiščem
Poneverbe znašajo nad milijon dinarjev
novi šef blagajne primanjkljaja radi njenega prikrivanja pri vknjiževanju ni mogel dolgo priti na sled. Vse to se je vleklo do aprila letošnjega leta, ko je novi šef blagajne odkril, da so bili nekateri računi v visokih vsotah ie plačani, pa nikjer vpisani. Na podlagi tega je prišlo do odkritja poneverbe, ki so je razmahnilo tudi na akviziterja g. J. Florjančiča, nakar je sledila aretacija obeh.
Obtoženka z mirnostjo zatrjuje, da je nedolžna, priznava sicer nerodnosti z vknjiževanjem, vendar stoji odločno na stališču, da je postala žrtev drugega izkoriščevalca.
»Za vsak poneverjeni stotak rada sprejmem deset let ječe. Zn'o sem mirna in Čakam pravice in zadoščenja za prestano trpljenje,« je zaključila svoj zagovor
Ker je bil naval občinstva pri razpravi čedalje večji, je sodnik odredil, da se razprava vrši odslej v sobi št. 79 (dvorana malega senata).
Drugi obtoženec, Josip Florjančič, zatrjuje v I svojo obrambo, da je vse prejemke, ki jih je dobival I na račun za tovarno, redno oddajal centralni bla-| ga.ini. Zneske je predajal slugi, ki jih je zanesel v i prostore tovarniške blagajne. Zato je prejel tudi od blagajne potrdila, katera pa so, kakor pravi na neznan način izginila. Pridržal pa da si je samo nekaj i »jurjev«, kar je storil v sili, ker ima, kakor pravi, za svojo provizijo in potne stroške pravico zahtevati j več, kakor pa je znašala vsota, ki jo je pridržal. Pi-I sarne, da ni mogel držali v popolnem redu, ker je j bil prezaposlen in je večkrat delal za štiri uradnike. Po teh zasliševanjih obeh obtožencev je sledila izpoved prič, ki so bile povečini uslužbenci Strojnih ' tovaren in livaren. Iz izpovedi prič je bilo spoznati, da je vladal pri upravi Strojnih tovaren velik ne-i red, tako da se nikakor še ni moglo točno ugotoviti j pravega stanja blagajne tekom cele dobe. Sedanji j komercijalni ravnatelj g. Stanko Sirca je glede i obtoženke Strikbercerjeve rekel, da je bila vestna i uradnici in da je bila tudi v privatnem življenju i skromna in ni bilo opaziti, da bi kje rnzsipavala ; z denarjem. Glede obloženega Florjančiča |e izjavil, j da je prišel utaji na sled, ko je tovarna tirinla eer-I kev v Čreti nad Vranskem, ki je odgovorila, da so I poravnali svoj dolg že po Florjančiču. Ko so radi ' tega zahtevali od njegn pojasnila, je ta izjavil, da je i denar sprejel, vendar pa ga je izročil blagajni takoj ; po prihodu v Ljuhllano. Na podoben način so prišli na dan tudi drugi slučaii in je vsota neplačanih ra-! čunov dosecrla vsoto 101 378 47 Din, od katere pa obtoženi ni podal nobenih potrdil, s katerimi bi dn-| kazal, da jih je oddal praviloma blagajni.
Po zaslišanju prič :e zagovornik obtožene Anice štrikborger g. dr. H. Tu m a zahteval, da naj se obtoženka takoj izpusti na svobodo, nn kar je pristal tudi zastopnik državnega tožilca dr. Fella-1 c h e r pod pogojem, da se obtoženki odvzame potni ; list.
Obtoženca Josipa Florjančiča je r.aeovarjal e. dr. Oblak, uprava Strojnih tovaren in livaren ie zastopana kot zasebnopravna udeleženka po gosp. j dr. K o r u n u.
Razprava je bila po teh zaslišanjih in predlogih prestavljena na ponedeljek, 14. decembra ob štirih popoldne in se bo verjetno končala šele v torek 15. t. m. zvečer.
Šah
Ljubljana, 12. decembra.
Te dni se je vršila pred sodnikom poedineem dr. Zelezingerjem razprava o velikanskih ponever-bih, ki so jib utrpele v zadnjih letih Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Mala sodna dvoranica št. 140 v tretjem nadstropju justične palače je bila v teku razprave nabito polna. Afera je namreč vzdignila v času, ko je bila odkrita, ogromno prahu in je sedaj za glavno razpravo velikansko zanimanje. Med občinstvom jo veliko število uredništva omenjene tovarne pa tudi pravih radovednežev ne manjka. Saj gre topot za miljonsko manipulacijo. Občinstvo se med razpravo zadržuie mirno in z napeto pazljivostjo sledi obtožnici, izpovedim obtožencev in iz-povedbam prič. Razprava je doslej potekala zelo dramatično.
Pred sodni stol je topot stopila 36 letna Anica Strikbergerjeva, ki ie bila uslužbena v Strojnih tovarnah in livarnah kot kontoristinja tor 56 letni Josip Florjančič, akviziter pri istem podjetju. Obtožnica, ki je silno dolga, dolži prvo ob-toženko, da je v dobi od 1.1929. pa do aprila 1. 1931. kot blauajničarka poneverila v 63 primerih 880 tisoč 800.28 Din, Josipa Florjančiča pa obtežuje obtožnica za utajo 191.378.47 Din, ki so v dobi od aprila 1928 do maja 1930 izginili.
Ko so privedli v sodno dvorano najprej obto-ženko Anico štrikbergerjevo, je ta prisrčno pozdravljala svoje prijateljice, ki so prišle na razpravo. Obraz obtoženke, ki je že osem mesecev presedela v preiskovalnem zaporu, je čisto miren, njene izpovedi so glasne in brer vsakega sledu razburjenja. Njena prva izpoved je bila;
»Jaz sem pri stvari nedolžna I«
Pri zaslišanju izpove obtoženka. da je bila že dolgo let hlagajničarka pri Strojnih tovarnah in livarnah. Že od 1.1922. naprej je začela opažati, da ji v stanju blagajne manjkajo nekateri zneski. Njen šef je bil še v tistem času g. Karel Go v e k a r. Ker ta njenih računov ni natančneje pregledoval, dasi je bil v prvi vrsti v to poklican, se za stvar ni zmenila. Ti primanjkljaji so se še večkrat pojavljali in se je stvar vlekla do dne, ko je bilo nenadno odpovedano njenemu šetu g Govekarju v marcu mesecu L 1927. Ko je zvedela za to odpoved, je obtoženka natančneie pregledala blagajniške račune in opazila, da ji manjka od 300—">00.000 Din. Ker se je bala. da bi ob odkritju tega primanjkljaja «ledil njej takojšen odpust, je začela primanjkljaj prikrivati na ta način, da je vpisovala že inkasirane zneske ponovno. Tako se je stanje v blagajni za nekaj časa popolnoma ujemalo s stanjem blagajniških knjig. Tega primanikljaja ni hotela tudi nobenemu izdati. Imela je na sumu tretjo osebo, kateri je vsak večer po zaključku blagajne in |>o končanih uradnih urah predala ključ od blagajne, da je ta udeležena in kriva primanjkljaja. Njen sum je opravičevalo dejstvo. da je našla večkrat, ko je vstopila zjutraj v kontoar, vratca ulavne blagajne odprta. Zanimivo, da ona izpoveduje. di blagajne m r."i leta nihfe iia/anfnejr prenledoi-al ne njen ie] g. K. Oimekar ne kak drugi (lan uprave Strojnih tovaren. Samo na ta način ni moelo priti na dan. da blagajna ni bila v redu.
Ko je odstopil v marcu 1.1927. njen šef, je bila kontrola blagajne točnejša in strožja, vendar tudi
Nam tz Rogaške Slatine mani nemški mojster Alfred Brinckinann je po blejskem turnirju postavil zanimivo listo sodobnih šahovskih mojstrov: prvi je dr. Aljehin, 2. Capablanca, S. in 4. Bogoljubov, Njemcovič, 5. Rubinstein, 6. Kashdan, 7. Stoltz, 8,—12. dr. Euwe, Flohr, dr. Tartakovver, dr. Vidmar, Sultan Khan, 13. Splelmann. Kot vidimo, je Brinckmann Spielmanna in Vidmarja precej slabo klasificiral, dočim je prvih pet mest mogoče zadol.
Odlična avstrijska šahovska revija »Wiener Schachzeitung« prireja stalno dobro zasedene ko-respondenčne turneje. Turnir se igra na la način, da si udeleženci pošiljajo poteze, navadno s pomočjo pošte. Tako je mogoče, da vsak igrale« ostane doma, in ker ima za vsako potezo časa vsaj en dah, mu je dana možnost, da vse poteze natančno preračuna. To se nam kaže tudi v kores-pondenčnih partijah, ki vsebujejo navadno izredno fine kombinacije in globoko pozicijsko igro. V pred kratkim končanem korespondenčnem turnirju, ki ga je organizirala Wiener Schachzeitung in je trajal več kot dve leti, je zmagal mladi avstrijski mojster Kliskases.
Danes prinašamo partijo Eliskasesa z Nemcem Seiboldoin, ki je trajala od aprila 1929 do februarja 1930.
Damski gambit.
Eliskates : Seibold
1. d4, d5; 2. c4, ев; 3. Sf3, Sf6; 4. Lg5, Sbd7;
5.	еЗ, c6. (Črni namerava igrati Cambridge-Springs varijanto, ki je popolnoma solidna obramba dani-skega gambita.) 6. Sbd2. (To je Capablancin sistem, s katerim se beli izogne Cambrigde-Springs varijanti, ki bi sledila na Sc3 (Da5). Toda črni sedaj zelo lahko izvede osvobodilno potezo c5.)
6.	... Le7; 7. Ld3, co! (S tem je dosegel črni izenačenje.) 8. Taci, cd4:; 9. Sd4. (Navadno se vzame tu s kmetom.) 9. ... Se5; 10. Le2, dc4:; 11.0—0, 0—0; 12. Sc4:, Sc4:; 13. Lc4:; Da5; 14. Lb4, Td8; 15. De2, eo. (Bolje je Ld7 in nato Tac8.) 1«. Lf6:l, IJ6:; 17. Dh5, g6; 18. Df3, Db6; 19. Sb5. (Inter-esanten manever s konjem, katerega hoče beli pripeljati preko e7 na d5.) 19. ... Kg7; 20. Sc3, Tab8. (Črni krije kmeta na b7, da bo mogel razviti tekača c8.) 21. Sd5, De6; 22. e4, Lg5; 23. Tc3, Dd6; 24. Tfdl, Le6; 25. Td3, Df8. (Črni bi moral že vzeti konja na d5, ker pride sedaj v velike težave.) 26. Lf3, Tbc8; 27. Dg3l, f6; 28. h4, Lh6;
29.	Sc7! (Začetek finih kombinacij, ki črno pozicijo popolnoma demolirajo.) 29____ Lb3: (Se najboljše, ker bi na Lg8 beli menjal tekače in na Kg8: igral Db3 + ter po menjavi stolpov prišel z damo na f7 z močnim napadom.) 30. ab3:, Td3:; 31. Se6+, Kf7; 32. Dd3:, De7. (Očividno črni konja ne sme vzeti.) 33. Sd8 +, Kf8. (Na Ke8 sledi Db6 + in na Kg7 Dd7!) 34. Dd5, Tel. (Črni hoče z menjavo olajšati svoj položaj.) 35. Tel:, Lel:;
30.	Sb7:, Lb2r; 37. h5l, Ld4. (Na gb5: bi prišel beli konj preko d6 na f5.) 38. SdO, Kg7: 39. Dc6. (Vzame črnemu c linijo.) 39. ... LbO: 40. b4, Kh6; 41. hg6:, hg6:; 42. b5, Dc7; 43. Se8, Df7. (Črni ne sme menjati dam.) 44. g3l, Kg5? (Bolje f5.) 45. Del +, Kg4. (Na Kh5 bi sledilo isto.) 46. Kg2! (preti mat); 46. ... Lf2:: 47. Dd1 +, Kg5; 48. Kf2:, f5. (Na De8: ga uniči Dhll) 49. Dd8 4- in črni se vda.
TVOR NIC A CIKORIje
tis*
Okusna in zdrava je
KOLlitSKA KAVA
Ljubljansko gledališčt
DRAMA
Začetek ob 20 Nedelja, 13. decembra: Ob 15: liti JE VASK1 SVETNIKI. Izveu. Znižuue cene. — Ob 20: ZAPRAVIJIVEC. Izven. Znižane cene. : Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. ! Torek, 15. decembra: DVE NEVESTI. Rod C Sreda, 16. decembra: Zaprlo. Četrtek, 17. decembra: VEST. Red A.
OPERA
Začetek ob 20
Nedelja, 13. decembra: Ob 15: ŽIDINJA. Izven. Znižane cene. — Ob 20: DEŽELA SMEHLJAJA. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. Torek, 15. decembra: LATERNA. Red E. I Sreda, 10. decembra: VIJOLICA 7. MONTMARTRA. Red B.
Četrtek. 17. decembra: KOŠTANA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Aleksandra I.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 13. decembra ob 15: ZEMLJA SMEHU A-JA. — Ob 20: ŽENITEV. Premijera. j Ponedeljek. 14. decembra: Zaprlo. Torek, 15. decembra ob 20: ZENITE V. Ab. C.
Cel?*
& Smrtna kose. V javni bolnišnici ie umrl v starosti 17 let delavec Hren Ivan od Sv. Tomaža v občini Šk^fjavas. — Naj v miru počiva'
£r Nov vodovodni red za mesto. Obči >ski od. bor mestne občine je spreiel na svoji seji v petek 27. novembra nov vodovodni red za mesto Celje, ki je občanom ra vpogled razpo ožen v času od 15. do 29. t. ra. pri tehničnem oddelku me^t-nega načektva med navadnimi uradnimi urami. Eventu-elne pritožbe se morajo vlagati na bansKO upravo v navedenem roku pri mestnem na':cl»tvu.
& Stric v toplicah. Krekova družina priredi da^es popoldne ob pol 4 r veliki dvorani Ljudskega doma veseloigro »Stric v toplicah*. Igra nam nudi obilo smeha in se more zaradi tega priporočati vsakomur, ki si želi malo eineha in zdrave zabave. Cene prostorom so jako zmerne Zato danes vsi t Ljudski dom.
& Nočno hkaruišlfo službo una v prihodnjem tednu od sobot* 12. t. m. do vključno petka IS. 1. m. leka.na »Pri Mariji pomagaj- na Glavnem trgu.
& Opereta »Dežela smehljiju« v Celju. M ari-borsko gledališče je sedaj že šcetkrat izvajalo Le-harjevo opereto »Dežela smehljaja« pred razprodanim gledališkem. Iz tega se da sklepati, da so operet« zelo dobro naštudirali in da je nje-no izvajanje jako dobro. Celjsko obiir^tvo za:lnje čase živahno poTrpraštije, ali sc re bi moglo tudi pir nas prirediti eno goe'.ovanie * to opereto. Naj bi mero-dajtu faktorji malo premišljevali o tem. — Celjan.!
rtu
D*ri1o. Tvrdka A. S^nčar in sin je namesto vernea pok. A. .luni, poklonila trg. gremiju 20"> Din — v svrho strokovne in splošne naobrazb trg. naraščaja v Ptuju.
Arctai-ija. Na Dunaju je bil aretiran Anton Hiiberman. trgover s s idjem iz. Ptuja radi goljufije. Izvabil je namreč nekemu trgovcu, Jugoslovanu na Dunaju, na goljufiv način znesek 14.000 Din. — Haberman je imel radi enakih deliktov že večkrat posla s sodiščem.
Težka telesna poškodba. V tuk. bolnišnico je bil prepeljan Alojz Topolnik, 22 let star, pos. sin iz sv. Jurjn na Sčavniei, s smrtnonevarnimi po:'-kodb;imi po celem 'rlesu, posebno p-t na glavi. Napaden je bil ponoči 10. na 11. t. m. "d treh fantov. Ta trojica ga je z latami prenilatila, da je obležal nezavesten. Pollinn je bil nujno preiskovalni sodnik, da ga zasliši, predno izdihne. Napadalci so zbežali, orožništvo jih zasleduje.
anjece
Marijina proslava, ki jo je priredila fantov-sVa tn dekliška mnrijanska kongresacija, je vzbudila iti poživila v srcih vseh obiskovalcev topla čuvslva do Brezmadežne. Spored prireditve je bil zelo pester. Otvoril je prireditev mešani zbor in lepo zapel »Večerni zvon«. Nato sta sledili dve deklanmciji in recitacija iz sv. pisma ob spremljavi harmonija in vijoline. Za tem je nastopil še moški zbor in zapel pesem »Kraljica angelov«. Končno je sledila igra v petih slikah, Marijina podoba. Vsa igra je zelo napeta in ganljiva. Marsikatero oko Je bilo solzno, Ljudje so s poživljajočo ljubeznijo do Marije odhajali od le lepe proslave na svoje domove.
KaMiškn izobraževalno drnštvn pripravlja za božične praznike veliko rimsko igro »Quo vadiš'. I ri kateri bo sodelovalo nad 50 oseb. Igra temelj;
na znani svetopisemski legendi, ko sta se zunaj rims';ega mesta srečala Kristus in »v. Peter in je sv. Peter vprašal Kristusa: »Quo vdie« (Kam gre.V.') Nadaljnji potek pokaže Igra sama, ki je v podrobnostih iako lepo zamišljena, da bo vsakega naravnost očarala. Zalo opozjirjnmo že danes vs ■ domačine in okoličane, da bodo imeli za bo-žičiK praznike v Katol. društvenem domu lep duhovni užitek, ki ga uitj nikakor ne zamudijo.
Ponikva
Pred kratkim nas je zapustil železniški uradnik g. Alojz Pavšar s svojo družino ter odšel na
svoje novo službeno mesto v Veržej. Obitelj Pavšar je bila zaradi svoje iskrenosti, poštenja in značajnosti, pri vseh priljubljena, zato je bilo tudi slovo grenko. Vk'jub razdalji, ki nas loči, si ostanemo zvesti prijatelji.
Naša mlekarna od 1. decembra ne obratuje več. Vzrok je zadnja denarna in splošna kriza. 7a mnoge bo težko, ker jim je usahnil ta edini vir pičlin dohodkov. Če bo šlo pri nas v tem pravcu naprej, bo v kratkem vse vzel parkelj.
Sadna rius ала. o kateri smo že |>oročnli, je uspela povoljno, Četudi je bila prirejena v malem ohseTu in že precej pozno. L'iidje so se zanimali za vse vrste jabolk, ki uspevajo pri nas. Okrog п<) vrst jabolk smo nnšteli. Zasluga na lej razstavi gre v prvi vrsti g. Slavku Žličrrju. absolventu šentjursko kmetijske šole. Na prihodnjo razstavo čez dve leti pa že sedaj težko čakamo. Dal Bog, da bi se gospodarske razmere do takrat zboljšale!
Gospodarska stiska je tudi pri nas velika. Ljudje nimajo denarja, prorMi pa nimajo ničesar. Mlekarna začasno ne obratuje več, davki so vedno večji. — ,kai bn, kaj bo,« vzdihujejo ljudje.
Občni zbor, One 0. decembra t. 1. je imelo Prosvetno društvo svoj redni letni občni zbor, na k iterem je b't izvoljen nov odbor z g. Franc Žli-čarjem kot predsednikom na čelu.
Merišhft doHnn
G listanj. Odpri roke. odpri srcel Naš g. župnik Josip Rehar organizira s tukajšnjimi ženami večjo nabiralno akcijo za naše siromake. Upamo, da žene, ki bodo trkale na duri v imenu siromašnih sester in bratov, ne bodo odšle praznih rok.
Cnirl je 11. t. m. po dolgotrajni bolezni Frane VVogel. posestnik na Tolstem vrhu. Naj v miru počiva I
Prenovljena kapelira. Dobor kilometer izven Gušlanja ob cesti proti lVavogiadu stoji nn naravni skali kapelica Brezmadežnega spočetja, ki ,|e bila v razpadu. Tukajšnja jeldarna io je prenovila, dobrotniki pa so pustili popraviti že ca. 250 i let staro sliko, ki popravljena ni izgubila na sla i rinski vrednosti, a je vendar ko nova. Večno luč , v kapeli oskrbujejo krščanske pospe iz Guštnnja.
Dravograd. Ob začetku trga teče potok »Mlinski tok/, ki pa služi za izpiranje stranišč, kar gotovo ni v skladu 7. zdravstvenimi predpisi. V trm potoku so nekdaj dravograjske perice izpirale perilo, a odkar je odrejeno, dn je potok za to. dn čisti stranišča, so perice brez javnega perišča in perejo doma, kar je povod, da večkrat zmanjka vode v vodovodu. Godla, ki ce kotali po potoku, se prežaga v Vernikovi žagi in premelje v f'nso-veni mlinu. Dober tek!
Juha šolarjem. Od prvega decembra do konca zimske dobe se deli v dravograjski šoli oddaljenim šolarjem dobra in tečna topla juha, kar je hvalevredno in se hvaležni šolarji zahvaljujejo gosiite-ljkvuu
Ruše
Pro'itnberknloena lipi deluje le s polno paro. Najrevnejšim otrokom deli vsak dan četrt litra to-1 lega mleka v šoli ob 10. Njena naloga pa je tudi, da poskrbi za najrevnejše jetične bolnike. Seveda bo to storila le v toliko, v kolikor ji bodo dopuščala gmotna sredstva Zato: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze« ti, ki imaš vsega v izobilju in podpri tudi ligo v njenem delovanju.
Prireditev. Kat. prosvetno društvo priredi zadnjo nedeljo pred božičem, dne 20. dec. t. 1. žaloigro v 5 dej.: Mlinar in njegova hči. K prireditvi že sedaj vabimo vse Rušane.
Čuden klopotec. Navadno zapoje klopotec ob veeeli vinski trgatvi, a pri nas se je og'asil. ko jo padla na zemljo snežna odeja. Ali pa sploh kaj poje? Kaj še! Klopoče, da je joj! Sicer smo pa radovedni, kaj bo ž njim. ko bo zapihala mrzla zimska burja. Toda o tem Vam gotovo sporočimo, g. urednik.
Radio
Trbovlie
OMirski proračun za prihodnje leto je razpoložen na ogled občanom. V primeri z letošnjim je povišan za približno en milijon dinarjev na 4.740.8CO Din. Letos j« bilo 78% občinskih doklad, 1 prihodnje leto so predvidene 101 %. Proračun bazira na petletnem gospodarskem načrtu, ki ga je izdelal gosp. Pavlin, ki hoče izvesti čim večje varčevanje. Poleg dok\ad so predvideni dohodki še iz občinskih podjetij s 154.000 Din. Glavne izdatke tvorijo redne potrebščine šol nad miliion dinarjev, za hrastniško šolo en milijon, druga iav-na dela 280.000, za obreeti dosedanjih dolgov okoli 800.000, uprava-nameJčenci blizu SOO.OOO, socialno skrbstvo 445.000 Din, ki so predvideni samo za redne izdatke, za otroško zavetišče na Vodah ni ničesar vnešenega. Razvidno tudi ni, na kak način mislijo odpraviti letošnji primanjkljaj nad milijon dinarjev, kakor je tudi vpraSanjc, če bodo navedene številke, odgovarjale dejanskemu stanju, saj je že letos bil primanjkljaj, kakršnega še na naši občini ni bilo, gospodarska kriza vedno resnejše ogroža vse gospodarstvo in s tem tudi davčno podlago občine. Radi krize se bodo tudi davkoplačevalci težko sprijaznili s povišanimi dokladami. TPD je baje že pristala na Pavlinovo petletko in s tem tudi na povišan proračun. Kako pa drugi mislijo, bodo povedali na proračunski seji.
iz raznih krajev
i
Hoče. V visoki otarosti 84 let nas je zapustila na Miklavžev predvečer bivša babica Ana Meglič roj. Ehrnreiter. Nad 40 let je z vso ljubeznijo izvrševala svoj poklic, svetila kot luč dobrega zgleda v bogoljubnem življenju. Vsa v Bogu zasidrana je kazala ludi v praktičnem življenju sadove pogostega prejemanja svetih zakramentov. G. Breznerju je nadomestovala gospodinjo in mater, dokler je ni nagla smrt vzela od dela. Bila je vzor pridne krščanske žene.
Slovenska Bistrim. Tukajšnja sirotišnica pri-pravlja svojo božičnieo, ki se bo vršila na praznik sv. Štefana dne 26, decembra ob 3 popoldne v gledališki dvorani holela »Belgrada«. Cisti dobiček je namenjen sirotam. — Pod voz je padla v Kolodvorski ulici neka ženn iz Nove vasi. Kolesa so .-la čez njo, ker pa je bil voz prazen, je odnesla le lažje poškodbe. Voznik jo je takoj prepeljal na i njen dom
Sv. Križ pri Kostanjevici. Obhajali smo pri nas sv. misij'on, od 29. nov. do 6. dec. Vodili so ga gg. lazaristi iz Ljubljane. Ves čas so se ljudje misijona pridno udeleževali, zlasti veličastna je bila sklepna procesija z Najsvetejšim. Bog plačni •"»soodom misiionariem za ves trud in delo.
Programi Radio-LiabHana t
Nedelja, 13. decembra: 8.00 Ing. Zidanšek: živinoreja 8.30 Kmetijski nasveti 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Dr. A. Levičnik: Kaj Je ljubezen? 10.30 Prol. E. Boje: Naše posebno stališče in konkretne naloge narod io obrambnega dela 11.00 Salonski kvintet 12.00 <"'a«, poročila, plošče 16.00 Dr. Fr. Veber, univ. prof., poroča o rezultatih 2. po-нкива eksp. fon. študije 16.15 Gdčna Lebarjeva: Dekliška ura (Moj doin) 15 45 Operetna glasba, pojeta gospa Levičnik in g. JelaČin s spremljevanjem salonskega kvinteta 16.30 »Izgubljeni sin«, opereta, pevski zbor »Zvezda« iz Most 20.00 Prenos iz uni-oneke dvorane: Gregorčičeva proslava 21 45 Pevski duetni večer: gdčna Majdii in g. Marčec, solista ljubljanske opere 22 00 Čas. dnevne vesli 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 14. der.: 1216 Ploife — 12.46 Dnevne veeti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.90 Salonski kvintet — 18.30 Prof. Pengov: Iz anatomije in fiziologije Človeškega telesa (Rospirato-rični koeficijent. Koliko beljakovin nam je treba?)
—	19.00 Dr. I. Burian: čoščina — 19.80 Prenoe opere »Fidelio« z Dunaja — 22.30 Čas in poročila.
Torek, 15. dec.: 11.30 Šolska ura: V zavrSni-ški elektrarni, reportaža — 12.15 Dnevne veeti — 1300 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček, radio-tetka — 18 00 Salonski kvintet: — 19.00 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina — 19.30 Dr. F. Veber: Eksperimentalno fonetična študija — 20.00 Prof. Andree: llvod v radiotphniko — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas in poročila.
Drugi programi»
Ponedeljek, 14. decembra:
Pelprad: 12.05 Radio orkester 20.00 Narodne
pesmi — 20.30 Violinski koncert — 21.00 Vokalni koncert. — Zasreh: 12.30 Plošče — 20.30 Proslava Augusta Senoe. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert — 17.35 Ogrska pesmi — 19.40 Večerni koncert — 21.50 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.80 Operni koncert — 19.30 »Fidelio«, opera — 22.15 1'lesna glasba. — Rim: 17.30 Prenos iz rimske filharmonije — 21.1*) Pestra poljudna glasba. — Milan: 12.00 Pestra glasba — 12.30 Pestra glasba
—	22.00 Komedija, pestra glasba. — Langcnbcri;: 13.05 Operni koncert 20.00 Večerni koncert — 22.20 Nočni koncert. — StuttKiirt: 19.35 »Stvarje-nje«, Haydnov oratorij — 21.-15 Radio gledališče.
—	London: 20.45 Orkestralni koncert — 21.56 Fil-hartnonični koncert. — Berlin: 19.46 Pesmi — 20.15 Nova lirika — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19.20 Češke pesmi — 21 (XI španska gliieba. — Toulouse: 19.45 Operetna glasba — 20.15 Koncert vojaške godbe — 23.30 Operetne pesmi — 23.45 Koncert simfoničnega orkestra. — Katoviee: 20.15 »Janekt. opera -- 22.35 Plesna glasba. — Trst: 12.30 Plošče — 21.00 Simfonični koncert.
Torek, 15. dec.: liclcrud: 12.05 Plošče 20.00 Komedija — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.(K) Radio orkester — 20.30 Violinski koncert Aurelije Pollermann — 21.30 »Otml-ca«, melodrama. — Budapost: 12.05 Radio orkester
—	17.25 Lahka glasba — 19.20 Prenos iz študija ] — 21.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 18.10 — 17.00
Orkestralni koncert ruskega umetniškega ansambla >Nowgorod< — 21-80 Haydnov godalni kvartet. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert — 21.00 Pester koncert — 21.80 Komedija, simfonična alasba. — Milnn: 21.04) Simfonični koncert. — l.angenherg: 13.05 Operni koncert — 20.00 IIaydnov koncert, sonata v E-duru. — Stuttgart: 200.00 Zabavni koncert -- 21.15 Pravljična igra — 23.00 Plesna glasba. — London: 20.00 Orkestralni koncert. — Berlin: 20.00 Simfonični koncert — 20.30 Besede v verzih« — 21.30 »Gasparone«', opereta.
Praga: 21.00 Brno — 21-30 Ciklus Haydnovih kvartetov — 22.20 Jazz. — Toulouse: 20.00 Koncert operetnega orkestra — 21.16 Koncert vojaške <«,„lhe — 9.1.45 Operne pesmi — 28. Aknrdpon —
Veliko zanimanje

ki io le vzbudile
jtiiiNtmitHiiMNiMiHtHMiMtiMtiiimiitiiiniHiMiHiiiHMHiMMiiMHMiiiUMiHMnHHiiuiiiHMHiMtnM м
■ ■IIMIIIlHIIIIIIIHIIIIIIMUIHHUItMIIIIMIaltlMtUIIIHIIMHIIIIHIHIMIIIIIIItlllllMIIIIIMMllllllHl
•iHMHNiMMaiiMutMMiiHHiiiHiiiiHiHitiiiHMiMHi
ZA ZGRADBO KAT
dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu v vseh krogih naroda že v prvili dneh
emisije, se pripisuje
neprimerni privlačnosti ogromnih dobitkov in vzvišenemu namenu
CENE SREČK: CELA Din 100-, POLOVICA Din 50-, ČETRT Din 25-
Glavni dobitek: Din 5,ooo.ooo'—
1. ma»a 1932
Sreftke orodaiaio
se bodo izplačali sledeči dobitki:
2 po D n 2,5oo.ooo . D n 5 000.000 2 po Din 5oo.ooo . Oin l.ooo.ooo 10 po Din looooo . Din looo.ooo 100 po D n I0.000 . Din 1,000 000
GLAVNA UPRAVA: Beograd, Ulica Jovana Ristića 20
PODRUŽNICA: Zagreb, Trg Kralja Aeksandra 8
vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi in cerkvene ustanove, dobrodelna društva itd.
Insolvence v novembru
Konkurzi		Poravnave
1900	1931	1930 1931
52	26	- 40
56	46	— 47'
123	40	— 47
40	27	57
73	54	20 93
86	80	18 48
DruStro industrijoev in veletrgovcev v LJubljani objavlja evojo statistiko insoivenc za mesec november in a tem za 11 mesecev t. i.
I« te statistike je razvidno, da je bilo meseca novembra v celi državi razglašenih 41 konkurzov iu 09 prisilnih poravnav, kar pomeni v primeri z oktobrom zvišanje števila poravnav, dočim se je število konkurzov zmanjšalo. V primeri z lanskim letom pa je letos število konkurzov in poravnav znatno viije. Posebno se pozna povišanje pri poravnavah.
Insolvenčna statistika je bila naslednja:
januar
februar
marec
april
maj
jimij
Ustanavljanje Zveze samoupravnih hranilnic
Ker so o ustanovitvi nove hranilnične organizacije pod nazivom »Zveza samoupravnih hranilnic kralj. Jugoslavije«, ki se je izvršila ua praznik dne 8. t. m. v Zagrebu, tudi naši listi objavili notočna poročila, smatramo za potrebno, <la ne bo napačnega tolmačenja, resnici na ljubo podati javnosti sledeče pojasnilo:
Na ustanovni skupščini nove organizacije je bilo izmed 57 v poštev prihajajočih hranilnic zastopanih posamezno samo 14 in že obstoječa Zveza jugoslov. hranilnic s sedežem v Ljubljani. Hranilnice primorske banovine se zborovanja sploh niso udeležile, izmed navzočih je imelo polnomoč-na pooblastila 11 zastopnikov, dočim je imel zastopnik Zveze jugoslovanskih hranilnic po sklepu Zvezinega odbora le nalogo, zborovanju prisostvovati, zastopati in pojasniti stališče hranilnic dravske banovine in o sklepih skupščine poročali.
Stališče, ki so ga zavzele hranilnice dravske banovine po številu 29, ki so vse včlanjene v Zvezi jugosl. hranilnic s sedežem v Ljubljani in katero stališče je vzdrževal na skupščini tudi njihov zastopnik g. Iv. Hiter, je bilo — na kratko povedano — to-le:
a) Hranilnice dravske banovine oslanejo še naprej članice Zveze jugosl. hranilnic s sedežem v Ljubljani, nimajo pa nič proti novi hranilnični organizaciji. b) Hranilnice dravske banovine predlagajo in svetujejo, naj se organizacija hranilnic v Jugoslaviji radi raznolikosti zakonov, nn podlagi katerih so se hranilnice v Jugoslaviji do sedaj ustanavljate, izvede po banovinah lako, dn se posamezne hranilnice organizirajo v banovinskih zvezah. te pa bi se združile v državno centralno zvezo s sedežem n. pr. v Belgradu. c) Hranilnice dravske banovine pristajajo tudi nn to, da bi njihova že obstoječa Zveza jioslala kol taka članica snujoče se zveze.
Ustanovna skupščina nove zveze je. vse te predloge odklonila ler vztrajala na toni, da niorn biti vsaka posamezna hranilnica neposredno včla-nje na v novi zvezi. S tem se je sedaj onemogočil Zvezi jugoslov. hranilnic vstop v novo zvezo.
Nova organizacija šteje trenotno le 11 članic,
julij	R2	58	24	51
avgust	29	33	10	44
september	24	43	18	40
oktober	31	49	21	65
november	36	41	25	69
Skupno je bilo v prvih 11 mesecih lelos razglašenih v celi državi 428 konkurzov v primeri s 532 v istem čnsu lani. Na eni strani je število konkurzov padlo, kar pa je pripisovati uvedbi prisilne poravnave. Prisilnih poravnav je bilo raiglaienib letos 607, lani Ш. Skupno je bilo torej letos 1035 insoivenc v primeri s samo titiS lani.
V naši banovini je bilo v novembru letos razglašenih 8 konkurzov (v oktobru ti) in Istotoliko poravnav (v oktobru 5).
Skupno je bilo v naši banovini po statistiki Društva razglašenih v prvih 11 mesecih t. 1. 01 konkurzov (lani v istem času t>3) in 84 prisilnih poravnav izven konkurza (lani 17). Skupno je znašalo število insoivenc letos 145, lani pa 80. jz tega je razvidno, da je število insoivenc v naši banovini naraslo bolj kot v drugih banovinah in celi državi.
od katerih se jih je izreklo 5 za sedež v Zagrebu. 4 za Belgrad, zastopnika Zagreba in Belgrnda pa sta se glasovanja vzdržala.
Vzrok, da hranilnice dravske banovine še niso vstopile v novo organizacijo, je predvsem ta, da jim nova Zveza po pravilih ne nudi takih ugodnosti, kakršne imajo v že obstoječi Zvezi Jugoslov. hranilnic, mnterijelno pa bi bile veliko bolj prizadete nego so v sedanji /vezi. Dočim namreč zniiša njihova skupna letna članarina zdaj okroglo ie 8800 Din, t>i morale v novi organizaciji plačati po proračunu, ki ga je sestavil »Kadili odbor*, letno okrog 100.000 Din in enak znesek prvo leto tudi še na vpisnini. Zn današnje težke čase bi bilo to preobčutno breme osobito za manjše zavode. Izrecno pa povdarjamo, da regulativne hranilnice, dravske banovine ne zasledujejo nikakih separatističnih stremljenj in da so vsikdar pripravljene lojalno in složno sodelovati z ostalimi na enaki ali slični podlagi ustanovljenimi hranilnicami v dosego onih velikih in gospodarsko važnih ciljev, -ti so jim že do sedaj vedno lebdeli pred očmi, I. j. pred vsem širiti smisel za varčnost, pospeševati delavnost in podjetnost ter podpirati s cenimi posojili iu krediti kmetijstvo, obrt in trgovino kakor tudi občinsko in zadružno gospodarstvo, čisti dobiček pa porabljali v občekoristne, dobrodelne in kulturne namene.
Francija pod tro'mim dumningom
Francija, ki jo zaradi njenega bogastva vsi zavidajo, je danes izpostavljena duntpingu knr s treh strani.
Prvi, v Evropi prav z.a prav edini poznani, j1 ruski dumping, predvsem na lesnem in žitnem polju. Ne glede na to, da zadeva francoskih, predvojni Rusiji posojenih miljard še ni rešeni, sov joti v Francijo pridno izvažajo. Vrednost iz Rusije v Francijo izvoženega blaga znaša lepo vsoto ttM milijonov frankov letno, dočim doseže francoski eksport v Rusijo, ki pa se itnk vsako leto manjši (leta 1020 200 milijonov, leta 1930 170 milijonov in tekoče leto predvidno komaj 50 milijonov Iran kov) komaj 5.0',! vrednosti uvoženega blaga. vraii cozi so seveda ogorčeni, bilo zaradi car-kih dolgov liilo zaradi razlike od 850 milijonov frankov rini-tiolj pa zaradi tega, ker ludi v trgovskih stikih н
sovjeti ue vidijo drugega kakor ruske politične eksperimente.
Drugi dumping, ki pa bo naši javnosti le malo znan, prihaja iz Nemčije. Vsled silne zadolženosti napram Angliji, Ameriki in Frauciji. so smatrali Nemci za koristno, organizirati industrijo — po ameriškem vzorcu — ua racionalni podlagi. Fasci-nirana od ameriškega primera, je Nemčija mislila, du bo s to racionalizacijo sama sebe rešila. Toda Nemčija je pri tem pozabila, da dela Amerika z lastnimi sredstvi, pa se je morala spričo pomanjkanja privatnega kapitala zateči zopet v inozem-, stvo po denar, če je hotela razviti produkcijski i program za izdelovanje v masi, kakor lo delu njen ameriški vzor.
To, da si je Nemčija izposodila denar v tu-i jini ter njena težnja, posnemati ameriške produk- ; cijske metodo, je bilo zanjo vsled zelo omejenega | notranjega konzuma, usodna zmota, ki se je tudi ie maščevala. Medtem ko preživlja na primer Amerika težko, lodn 7. ozirom na njeno veliko konzunmo moč iu ogromne kapitalije vendarle znosljlvo krizo, pa je v Nemčiji denarja nenadoma /.manjkalo, kur jo je prisililo, eksportirati čim več blaga za kakršnokoli ceno, samo dn obdrži potrebni denarni obtok.
Čeprav so bili s tem Nemci seveda najhujše prizadeti, pa so neugodne posledice občutili tudi Francozi, kar prihaja do vidnega izraza v omenjenem nemškem dumpingu: od leta 1927. dnlje je /.višala Nemčija svoj izvoz v Francijo za S5r;, dočim se je francoski izvoz v Nemčijo v istem času znižal za 40%.
Tretji, najmanj pričnkovai dumping pa je zadel Francoze v najnovejšem času s padcem angleškega funta. Padec funta, ki je razbremenil angleško industrijo velikega dela njenih obveznosti. avtomatično znižal absolutno vrednost delavskih mezd, brezposelnih podpor ter obligatornih dolgov, bo brezdvomno silno dvignil angleški izvoz (kar se je medtem tudi že začelo izvajati) ter ob-inein znižal uvoz v Anglijo.
Ni baš treba, da se dvigne angleški izvoz v Francijo. Francozi bodo občutili angleški dumping predvsem Indirektno v konkurenci /.a industrijsko proizvode, premog itd. Vsled tega menijo Francozi, dn cenitev, po kateri ho njihova letošnja bilanca pasivua zn 15 miljard, ni točna, ker je bila ocena napravljena, preden je funt padel. Pričakovati je tedaj — ako Francozi ne podvzamejo učinkovitih mer — da bo ta deficit avtomatično nstel iz dneva v dan.	Br.
i *
Gremij trgovcev v Kranju ima svoj redni občni zbor v četrtek 17. decembra ob 13 v restavracijskih prostorih Narodnigu doma v Kranju. V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo po pravilih čl. t7 vršil občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom eno uro pozneje brez ozira na število prisotnih članov. — Načelstvo.
Niikser Slnle Bank v likvidaciji. Po najnovejših obvestilih stopa Sakser State Bank v likvida-ijo. Status zaenkrat še ni znan, vendar po teh ■ i drugih vesteh ni sklepati na kake večje izgube ii obstoja upanje, da upniki ne bodo dosti izgubili.
Konkurz je razglašen o imovini trg. tvrdke
1'copold Pristavec, lesne trgovine v Preserju, in Uastlinske destilacije Triglav L. Pristavec, Jezero ■ i Ljubljani in o imovini Pristnvca Leopolda, tr-ovca. gostilničarja in posestnika na Jezeru 9, poda Preserje, kot osebno odgovor"*«" 1-^'nika omenjenih tvriik. Roki: 18. dec., 28. in 80. jan
Potrjeni poravnavi. Parth Josip, posestnik tn čevljar v Muti za 40% v 12 obrokih. Khrlich Karel, trgovec v Kaniži pri Pesnici za 50',''» v 12 mesečnih obrokih.
Ustavljeno poravnalno postopanje. Korošee Marija, gostilničarka. Gorenje pri ftmarlnent ob Paki, ker ni bila dosežena večina.
Odprava konkurza. Vodlak Elizabeta, trgovka v Polzeli (sklenjena prisilna poravnava).
lt:in(|UP de Frunre objavlja svoj izkaz za 4. december 1931, iz katerega je razvidno, da je zlati zaklad narastel na 07.953.0 milj. friinkov, obtok bankovcev na ravnotako rekordno višino K3.022 milj. frankov. Zlato kritje vseh obveznosti po vidu znaša že 00.20 odst.
Borza
Dne 12. decembra.
Denar
Devizni jiromel je bil la teden nekoliko viSjl, čeprav je borza jioslovala samo 4 dni. Skupno je dosegel skoro 11 milij. Din, v primeri z 10.8, 10.3, 14.9 in 14.7 milij. Din. V tečajih samih ni bilo znatnejših sprememb. London se je dobro držal in se je gibal stalno nad 180.
Tendenca za državne papirje je bila v prvi polovici tedna dokai stalna, dočim so v drugI polovici tedna tečaji bili radi padca dolarskih papirjev sl-ibejši in so zelo popustili. Begluške obveznice so prispele na 41. Vojna škoda je padla na 258, 7% Bler pa na 50. Promet je kakor običajno v besi majhen.
Curih. HclifiT.il » 00. Pariz 20.17, London 17.15, NeWyork 513.87, Itruselj 71.55. Milan 20.40. Madrid 4250, Amsterdam 207.30, Berlin 121.90, Stock-holm 93.75. Oslo 92.75, Kopenhngen 94. Sofija 3.72. Pritca 15.225, Varšava 57.50, Atene 6.60, Carigrad 2.60, Bukarešta 8.07, Helsimrfors 9.
Žilni trs
Novi Sad. Pšenica dbf. 79 kg 2% 255 zaklj., koruza bač. gar. kval. 58—60, ban. gar. kval. 56— 58, sr. gar. kval. 50—61. bač., sr. dec. iu jan. 62.50 —65 marec, april, maj 77.50—80, bač. sušena 74-75, sr. sušena 75—77.50, lian. sušena 70—72, bač. sušena okol. Šid 78 80. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 34 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slnlut. Promet živahen. Pšenica marec 13.70—14.81. zaklj. 13.76—13.77. nu j 14.64 15.20, zaklj. 14.64 14.66. rž marec 15.00— 16.20, zaklj. 15.81-15.83, koruza maj 16.31 — 17. zaklj. 16.25—16.28.
IViniiipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 61.875 julij 62.75.
Citirajo. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 54. maj 55.75, julij 54, dec 58, koruza marec 37, maj 39.50, julij 41.25, oves maj 25875. julij 24.625. rž marec 41.25, maj 42.625, julij 42.625, dec. 87 625.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Rodei.-stock, VoltftISnder, Welia, Certo itd ima vedno v zalogi
Jugoslovanska hniigarra v Liubffani Zahtevajte cenik1
БОМШПА »BI ШВША
■ nu
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moha Iz in ina fortfacs, BaCha lepoto
|€ stalno na 101061.
»»	m JJ иЦ^ jg _ Ti« »дг гд«
* .
•жжжж
M. DRENK
iel
H 3«
LJUBLJANA, Kongresni trg 7
m
Ustanovljena 1860
»▼, Л AVA * aVA AW„ iTt л Л AVa Л • AVi A?A Лл AVA нанвнннанннмнмштм isih nstm m
Ogromna izbera ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. 7.n smirna, perzijskein kelim pre- ^^ proge volna, blago in vzorci.	^^
Za hrokat-prtiče zlate čipke, vložki Ј^Ч in vsakovrstne vrvice.
Pre itiskarija, en t lan je, plisiranje, ^^ montiranje blazin, torbic itc.
Razstava mariborskih i likovnih umetnikov
Pred nedavnim se je obnovil nekdanji umetniški klub »Grohar« v obliki novouelanovljeuega kluba »Brazda«; »Brazda« je kaj kmalu zarezala v naše umetniške brazde ter se predstavila kulturni javnosti z razstavo v mali unionski dvorani. Za kulturni Maribor, ki takšnih priredb prav posebej pogreša, gotovo pomemben dogodek. Saj je že v pozabo tonila zadnja skupna razstava mariborskih likovnih umetnikov. Topot je razstavilo sedem, oziroma osem likovnih umetnikov, članov »Brazde«. Razstavljajoči umetniki imajo vsak zase svojo po-spbno noto v oblikovanju. Cotič v svojih osmerih razstavljenih oljih in akvarelih teži k prirodno nl-pinskim motivom ter je ustvaril samo eno izjemo v študiji »Kristus v templju«, ki deluje na prvi pogled precej učinkovito. Dominanten v svojih ljubkih tihožitjih je naš mariborski likovni starosla prof. Anton Gvajc. Ni čuda, če ljudje dobro vedo, kje ga lahko najdejo, če potrebujejo kakšno sliko. Skoraj polovica od 17 razstavljenih del so tihožitja. Ostalo mlinski (Brežice!), pohorski (Pohorska vi-gred. Listje rumeni itd.) in drugi motivi. Gvajc јл v svojem mojster in je v svoji umetnosti napram vsem najmodernejšim oblikovalnim strujnm ostal r tem svojem sakresankten. Karel Jirak iz Ptuja je razstavil samo tri olja in sicer »Slepca«, »Ribi-Se< in »Pred nevihto«. Kompozitorično bi mogel biti »Slepec« najmočnejši. Jirak je še v krogih mariborske kulturne javnosti malo znan; vendar si bo s svojim talentom mogel kmalu priboriti častno mesto med našimi umetniki. Snovno precej pestra so dela prof. Ivana Kosa. Tri olja, osem akvarelov in tri risbe. Kakor Trstenjak in Metan, tnko je tudi Kes v akvnrelni tehniki doma. »Pred nevihto' ie snovno in oblikovno med najmočnejšimi razstavljenimi d"li. Poleg lesa imajo pri Kosti prednost gozda! (Bukov gozd, Mrak v gozdu, Borov gozd) in Jesenski motivi. Ko* je r. obema portretoma (Portret otroka in Portret) izkazal preoel oblikovalne si'e na portretnem torišču. Prof Mežnn živi v gorenjski prirodnl lepoti (Goren;ska jesen. Bohinjsko j>zero, Grintover v snof?u itd.); črpa pa snovno iz Maribora in hližni* okolice (Pri treh ribnikih. Piramida. \tagdnlen«kn predmestje). Pri Mežanu prevladuje akvarel, v čemer kaže nekaj izvirnih prikazovalnih črt. Albert Sirk je prispeval 14 del, razen dveh akvarelov sama olja. S svoisko tehniko podaja številne skope) jske in sorodne motive (Ka'ana, Bistrenica-Makedonija). Z - Ladjedelnico ■ se vrača kakor za trenutek v svoje »mornarske in morske'. Njegove slike kažeio neko buj-no=t in polnost olinate oblnženosli. Trstenjak pa nastopa s svojo »Prlekijo«; n^kaj tega prleSkr<?a «mo videli že ob njegovi lanskoletni razstavi. Tr-ei"njnk je suveren v svoiem poslu. Samo ža'. <in nI več prispeval. Je mo*ter tudi v portretu (Por-trot otroka). Prof. Ravnikar sodeluj« pri razstavi « -"vofim osnutkom za spomenik kralja Petra. — ■ Brazda« s! bo s taktnimi razstavami pridobila na ugledu in upoštevanju. Na tej poli ji želimo obilo uspeha.
Razne soortne vesti
JNZ je na zadnji seji končnoveljavno določila termine tekem v L 1912. Program je bogat, vendar se ne bo igralo toliko tekem kot letos. Koledar izgleda takole: 24. aprila: Jugoslavija : Španija v Oviedo; t. maia: Jugoslavija : Portugalska v Lissaboni; 29. maja: Jugoslavija : Poljska v Zagrebu in ne v Splitu, kakor ie bilo prvotno namenjeno, 5. junija: Jugoslavija : Francija v Belgradu; od 25. junija do 3. julija: turnir /a balkanski pokal; 28. oktobra: Jugoslavija : Češka v Pragi. — To je prvič, da je izdelala JNZ program mednarodnih prireditev.
Dam« se igrajo tndnje tekme za državno prvenstvo. ki je v glavnem tc odločeno. Prvak ie BSK. Toda na drugo mesto lahko nrideio kar trije. Oradjanski, Hajduk in Concordija. Največ upanja ima Concordija, kajti proti Hajduku igra na svojem igrišču. Oradjanski mora v Belgrad, kjer bo težko zmagal. Zato bo drugoplasirani v državnem prvenstvu zmagovalec zagrebške tekme. Za predzadnje mesto se udarita Sašk in Mačva v Sarajevu.
Sezono bodo v Zagrebu zaključili г raznimi mednarodnimi tekmami. Prihodnjo nedeljo gostuje v Zagrebu Hungarija, teden dni jx>zneje pa zopet Spanci in sicer F. C. Madrid ali praška Stavi ja.
S tekmami za balkanski poka!, katere priredi JNZ v obliki turnirja, bo okoli 350.000 Din stroškov. Ta velika vsota bo krita deloma z vstopnino, deloma s podporami.
Za zdrave
!cpc ZODC
negovalno sredslvo — čisto, blago in izdatno, ka'ero prodre v vse razmake, odstrani z zob nnd!e/.no rumeno plast čisti in osveži usla a zobem daje biserni sijaj in belolo.

SAVON DENT1FRICE
*IS0 ISI-OTS
trn IUSMIC commnv tIMITla lonoom. IMGUtNd'.
2>a bo] ena darila i
Nalnouej.*i in n,./lepit domski zimski klobuki v reiilti Izbiri po globoko znižanih končnih seriisLih cenah pri
A. Stauber, mod isti nji Maribor, Ulica 10. ok obra
Nn noiw onelfana •spec-'alna trgovina talnih klobukov m pa/čolanov• po
različnih Lenuh.
Javna drn/.b»
V zapuščinski zadevi po Zorčič Amaliji roj. Plut, trgovki z ženskim perilom v Ljubljani, Stari trg st Ila, se vrši 14. decembra 1931 ob 3 pop. in sledeče dni v lokalu na Starem trgu st. II, javna dra/ba različnega ženskega perila, svile, čipk itd., oprave v trgovini, strojev za šivanje, entlanje, azu-riranje itd. ui različne stanovanjske oprave.
Stranke, ki iinajo pri tvrdki blago v delu. se prosijo, da dvignejo tega dne blago proli plačilu računa. — Notar kot sodni komisar: Anton Oalle.
k ie (as!
da si po najnižjih cennh nabavite razno najboljše manufakturno blago
J0S. S>rOJ, LJubljana
VroSereova nliea U.
Globoko znižane cene!
Velik hišni kompleks v Lutbllani
r nad 30 stanovanji, tovarniškimi prostori, več skladišč in obrtniških delavnic in garažami na prometnem kraju, v bližini cenlra na prodaj. Cista rentabiliteta pri današnjih nizkih najemninah čez I0"i letno. Ugodna prilika za naložbo denarja. Ponudbe jxk1 značko »Redka prilika« št. 14.605, na upravo >Slovenca».
Zahvala
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše dobre mamice, stare mamice, prababice in tašče, gospe
Hedvikfч Kaligar
nadnčiteljeve vdove
so nam bili v tolažbo zelo številni ustmeni in pismeni izrazi sočustvovanja.
Posebno zahvalo snro dol/ni prečastitemu g. župniku p. dr. Angeliku in g. dr. Volavšku, ki sta ii lajšala trpljenje, vsem onim, ki so našo nepozabno obsali s krasnim cvetjem, katerega je jaokojna tako ljubila ter g. upravitelju šole na Viču, učiteljstvu in šolski mladini za častno spremstvo pri pogrebu. Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v (ako častnem številu spremili na njeni zadnji poli.
Vse pa prosimo, da ohranijo pokojno v blagem sjx>minu! V Ljubljani, dne 12. decembra 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Л>'- ';}■' 'i*''4. "N K'tv f
-cA
Zahvala.
Za izplačilo pripadajoče podpore po smrti g. Terezije Prijatelj izrekam tem potom podp. društvu
£/u6ska samopomoč v Шатоги
najlepšo zalivalo in priporočam to obcekoristno društvo vsakomur najbolje.
Dol. Retie, dne 8. deeemb. 1931. Frančiška Gruden.
Zahvala
Podpisani izrekam najiskrenejšo zahvalo »Zavarovalnici Vardar« za podporo, ki sem jo prejel o priliki telesne poškodbe in priporočam >м! človekoljubno podjetje vsakemu v takojšen prist<jp,^kp še ni njega član.
Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 11. decembra 1931 Gassuer Otton, gostilničar in posestnik.

po Din 210 se dobe pri
GOSPODARSKI ZVEZI
Najboljše angleško in češko
sukno za ob'eke in plašče dobite po ceni pri tvrdki

I. N. Soštarč
Maribor
Aleksandrova c.13,vogeiCan4?rieveuL
Ali ste že poravnali naročnino?

PREMOGOKOPNA DRUŽBA OORENJAVAS naznanja prežalostno vest, da je njen družabnik, gospod
Franc Pečeh
župan občine in indostrijec
v petek, dne 11. decembra ob 10 zvečer, po kratki in mučni bolezni umrl v ljubljanski bolnišnici.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 11. decembra ob 10 dopoldne izpred hiše žalosti na mirnsko pokopališče.
Mirna, dne 12.decembra 1931.
ŽUPANSTVO OBČINE MIRNA javlja v globoki potrtosti pretresljivo vest, da je nenadoma umrl v ljubljanski bolnišnici v petek 11. decembra ob 10 zvečer gospod
Franc Pečeh
župan občine Mirna
Pogreb nepozabnega in uglednega moža sc bo vršil izpred hiše žalosti na mirnsko pokopališče v ponedeljek 14. decembra ob 10 dopoldne.
Pokojniku ohranimo trajen spomin!
Mirna, dne 12.decembra 1931.
OBČINA MIRNA.


Citateljem „Slovenca" za nedeljo
Viktor Pirnat:
Karta zija Pleterje
(Nadaljevanje.)
Beli samotarji so dali svetu znano zdravilno, krepilno in prijetno pijačo, ki jo poznajo danes vsi deli sveta pod imenom »Chartreuse« in ki prihaja ua trg kot »Zelenit, »Rumeni« in »Beli liker« ter kot »Vegetabilni eliksir«.
Slednji je pravo pravcato zdravilo pri omedleviei, nenadni slabosti, morski bolezni, želodčnih in trebušnih revščinah, mrzlici in se v sto drugih slučajih. Ljudje, ki so izpostavljeni telesnim naporom, kot turisti, častniki, misijonarji in podobno, ga ne morejo prelivali ti. Znameniti angleški raziskovalec Stanley je v Londonu javno izjavil, (la brez tega eli-ksirja ne bi bil nikdar prehodil Afrike. Eliksir je njega in tovariše neštetokrat rešil in jim pomagal, ko je vse drugo odreklo. Tudi na živino vpliva blažilno iu olajšujoče.
Vsi ti likerji so produkt posebne mešanice rastlin, listja, cvetja, korenin, semen in drevesnih skorij. Na stotine jih je. Mešane so tako prevejano, da tudi strupi delujejo le zdravilno, osobito krepilno za želodec. Alkohol za to se izdeluje v Fourvoirie-ju le iz najboljših vin.
Seveda so posvetnjaki kaj kmalu, že lela 1850., pričeli ponarejati likerje. A nihče jih ni dosegel. Za vsaj približni posnetek so bili stroški večji od originalne steklenice.
Da se ne moti samostanski mir, je po navodilu iz Rima prevzel prodajo likerjev generalni zastopnik v Voiron-u. Patentirane so bile vse etikete v Franciji, kot tudi v inozemstvu na ime Louis Garnier, kasneje 1871. leta je sledil Alfred Grčzier in slednjič 1894. leta Celestin Marij Rey. To so trije lastniki do početka dvajsetega stoletja. Nad sto ponarejevalcev je bilo med tem obsojenih. Tudi danes je težko dobiti pravi šartres. In vendar še zdaj nazivajo poznavalci rumeni liker ^kraljico vseh likerjev«.
Ob tričetrt na tri popoHne vabi pobožne menihe zvon k poslednji molitvi tistega dne, k večernicam; kmalu po večernicah gredo spat, da potem sredi noči zopet vstanejo k molitvi. Tako dan za dnem, leto za letom, dokler ne pride bela žena, ki se je beli mož prav nič ne ustraši. Ze v smrtnem boju še druži svoj slabotni glas s petjem okoli stoječih sobratov in s pogledom navzgor izdahne zadnjo molitev.
Spoštljivo ga umijejo bratje, potem ga oblečejo v redovno haljo, potegnejo mu oglav-nico črez glavo in njeno odprtino zašijejo. V prisotnosti cele samostanske družine ga po-lože na priprosto desko ter neso v cerkev, kjer ga pokrijejo s črnim mrtvaškim prtom, ki ga krasi velik, bel križ. Menjaje se čujeta pri njegovem truplu dva brata. Naslednji dan je velika črna maša za pokojnikom, ki za tem nastopi svojo poslednjo pot.
Pokopališče je sredi samostanskega dvorišča, katerega tvori obsežni četverokotnik križnega hodnika. Na nekoliko vzvišenem mestu, ki ga obkrožajo visoke in bujne ciprese, stoji mogočno razpelo iu ob obeh straneh bele poti se vrste črni grobovi s skromnimi lesenimi križci brez imen. Le pokopališče Velike Kartuzije na Francoskem krasi nekaj kame-nitih križev, ki nosijo imena tamkaj počivajo-čih kartuzijanskih generalnih priorjev. Pri vseh drugih kartuzijanih je šlo s telesom v grob tudi ime. Imena so zapisana v nebesih, pravi redovno pravilo. Desno od velikega križa čakajo vstajenja patri, levo bratje.
Tužno ječi zvonček, da se žalostno lovi jek po gorjanskih ložah, ko so čuden sprevod privije iz samostana proti cipresnernu gaju. Spredaj križ, za njim gorečo sveče in kadilo in blagoslovljena voda, pa pater prior, ki mu slede resnih, s kapucami zakritih lic, beli menihi, štirje gologlavi bratje z mrličem na no-silnici in zadnji beli in rjavi bratje.
V polkrogu se postavijo okoli zemeljske odprtine, ki med petjem psalmov sprejme vase, kar je njenega. Brez krste, le v meniški halji se vrača beli spokornik v naročje matere zemlje. Križ, ki ga je tolikanj ljubil, saj je živel z načelom: >Stat crux dum volvitur or-bis«, priprost črn križ mu krasi poslednji dom.
In nad njim se love zlati soinčni prameni, ki ne morejo do otrplega trupla. Živahni kri-latci čivkajo in prepevajo ter odgajajo svoje mlade družinico v gostih vejah temnih cipres, pošumevajočih večno uspavanko trudnemu samotarju; gorjanska divjad se oglaša in blisk in vihar, vesela pesem pastirčkova in otožni glas samostanskega zvona, vse to pa mu ne moti spanja. Tam doli je mir in pokoj, noben glas ne seže do njega, nobena želja mu ne teži srca.
Beli možje tam za belimi zidovi pa životarijo dalje in hrepene in si žele v ta tihi pro storček, ki jih združuje z njihovim Bogom, kateremu žive, živi mrtveci, po geslu: V življenju mrtev, po smrti živ.c
... v zatonu snidejo se vse poti In tam v naročju večnega molčanja sreč do zadnjih sc resnic dosanja.
(V. Mole.)
*
Spoznali smo žitje in bitje belih menihov, ozrimo se še nekoliko nn zgodovino njihovega reda, ki je bil v preteklih časih vse bolj poznan v naši ožji domovini iu bohotno razširjen v okviru ne baš velikega slovenskega ozemlja.
Ustanovitelj kartuzijanskega reda, sveti Bruno, je komaj šest let užival divjo samoto šartreske soteske, ko ga je papež Urban II. poklical v Rim kot svojega svetovalca. Pobož neniu samotarju brez dvoma to ni bilo všeč in po večkratnem moledovanju mu je bilo čez nekaj mesecev slednjič dovoljeno zapustiti papeški dvor in se znova umakniti svetnemu hrupu. Nazaj na Francosko bi bilo odveč. V Veliki Kartuziji ga je uasledoval kot prior
asketični menih I^nduin. Idejo pa je treba širiti, iskati novih pripadnikov.
Pa je Bruno našel odljudno divjo sotesko nekje sredi vroče Kalabrije in tam ustanovil drugo kartuzijo, ki obstoja še danes pod imenom >1л Tone«, Serra S. Bruno. — Tam je 6. oktobra 1101 tudi izdihnil, še prej pa je imel dolgotrajna posvetovanja z Landuinom, s katerim sta skupno utrdila stroga redovna pravila.
In baš to strogo, spokorno in vzdržno življenje belih samotarjev je mogočno vplivalo na tedanjo dobo. Red se je neverjetno naglo širil in 65 let po njegovi ustanovitvi smo imeli tudi Slovenci že svojo kartuzijo.
štajerski mejni grof Otokar I. je privabil bele menihe, ki jim je podaril dolino ob Žičnici pri Konjicah na bivšem Štajerskem. — Leta 1159. je pripeljal menih Beremund, po rodu angleški knez Cornevalski, iz Velike Kartuzije tja dvanajst menihov in štiriindvajset bratov (konverzov).
V Žički dolini so ustanovili kartuzijani dve redovni naselbini. 01) koncu doline je nastal »Gornji samostan'' s celicami za patre in s cerkvijo sv. Janeza Krstnika, najodličnejše-ga puščavnika, nižje doli so zgradili »Spodnji samostan: za brate, ki so vodili samostansko gospodarstvo. Imeli so tudi gostinjec — ho-
prenehala. Vzrok protestantovsko gibanje. — Nekateri menili je postal luteran in se, posnemajo Lutra, oženil ter odšel v širni svet. Drugi priorji so bili spet slabi gospodarji. Samostanu je grozila propast. Nadvojvoda Karol je leta 151И. odvzel menihom pravico razpolagati s samostanskim premoženjem in jim postavil svetnega oskrbnika. Po 31 letih se je redu posrečilo spet vzpostaviti pravo redovno življenje, kartuzija je vzcvela na novo, rastla, se večala, dokler ni njena zvezda '22. januarja 1782 skoro nenadno in za večno zalemnela. Med stotinami avstrijskih samostanov, ki jih je Jožef II. zatrl, je bila Žička kartuzija med prvimi. Prenehala je po 623 letnem obstoju.
Zadnji žički prior je bil Škofjeločan, pater Antelm Pintar, ki je vodil kartuzijo skozi dvajset let. Kot je začela, je kartuzija tudi sklenila z dvanajstimi menihi. Za odpravnino so dobili odpuščeni menihi po sto goldinarjev za ohleko in pohištvo ter po tri sto goldinarjev letne pokojnine. Odšli so večinoma v svoje rojstne kraje, kjer so delovali nadalje kot svetni duhovniki. P. Antelm se je naselil v Marilw>ru z 800 goldinarji letne pokojnine.
Država je obsežno veleposestvo z obširnimi in številnimi poslopji upravljala sama, kasneje ga je prodala. Nihče se ni brigal za strehe in zidovje je propadalo. Divna gofska cerkev, ki je nastala za cesarja Friderika, je danes žalostna ruševina. In ostalo zidovje enako.
Tam počivata prastarša slavnih Celjskih grofov, ki so bili toliki podporniki karluzijan-
Proćelje glavne cerkve.
spilal — za sprejemanje potnikov in lastno cerkev, posvečeno. Devici Mariji. Danes stoji na onem mestu Špitalič, ki že z imenom spominja na nekdanje kartuzijanske čase.
Kot o vsaki nenavadni stvari, so tudi o postanku žičke kartuzije nastale številne pravljice. Nemci so nazivali kartuzijo »Seitz-kloster« in ljudje so smatrali to za nerodno preimenovanje slovenskega »zajca« in so samostanu nadeli tudi ime »Zajčki samosUuK. Pravljica namreč trdi, da je vojvoda Otokar I. preganjal na lovu košuto izredne velikosti in barve. Seveda brezuspešno. Ves izmučen je zaspal pod košatim drevesom in v sanjah se mu je prikazal sv. Janez Krstnik in mu v božjem imenu ukazal, naj postavi v soteski, kjer je izgubil sled za košuto, samostan. Prebudil so je vojvoda in v tistem trenutku mu je skočil po lovcih preplašeni zajček v naročje. Ta dogodek je smatral kot višji migljaj, kako bodi samostanu ime.
Tako nekako smo prišli do prve kartuzije v naši pokrajini. Menihi sami so nazivali svoje selišče ob Žičnici »Dolina svetega Janeza«.
Tiste čase jo bila priljubljena navada, da so plemiči bogato obdarjali samostani Žička kartuzija se je s takimi volili kaj kmalu dvignila iz skromnih početkov na veleposestvo. Ni čuda. V celem vesoljnem nemškem cesarstvu je bil samostan edini svoje vrste. Užival je naklonjenost kronanih in vplivnih glav, ki so vstopale neredko tudi med redovne brate in za samostanskim zidovjem sklepale zemeljske račune.
Celo sedež generalnega priorja je bila žička kartuzija proti koncu 14. stoletja in mesto občnih zborov vsefta kartuzijanskega reda. Brat Bernard, ki je imel na znanem cerkvenem zboru v Kostnici veliko besedo, je bil leta 1424. prior žičke kartuzije, potem ko je prej načeloval osmini kartuzijani in slovel radi svoje učenosti in pobožnosti.
Turška nadloga, ki je loliko prizadejala slovenskim deželam, je tudi liho žičko kartuzijo spremenila v trdnjavo, ki so jo branili od samostana plačani poklicni vojaki. Pa še to ni dosti zaleglo. Večkrat so neverniki opustošili posestva kot tudi redovni hiši, marsikak menih je izgubil glavo ali pa vsaj osebno svo- , bodo, ki jo je zamenjal s tuiško sužnostjo. '
V 10. stoletju je kartuzija močno hirala in za tri desetletja (1564—1595) celo povsem i
skega reda, tam čakata vstajenja Ulrik Sone-ški in njegova žena Katarina Heunburška, poleg ustanovitelja kartuzije, mejnega grofa Otoka rja I.
Komaj trinajst let za Žičami je bila pri nas ustanovljena že droga kartuzijska naselbina v Jurjevem pri I-aškem. Krški škof Henrik je prepustil menihom svoja škofijska posestva v šentjuiški dolini. Okoli leta 1200. je v samostanu zmanjkalo belih menihov, kartuzija se je opustila in v poslopju so se naselili svetni duhovni. To pa je trajalo le nekaj leL ker že lela 1209. je štajerski vojvoda Leoj>old red zopet obnovil in poslej se je samostan nemoteno razvijal. Posebno Imgato sta ga podpirala grof Friderik Celjski in njegova žena Veronika Deseniška, ki je leta 1428. tudi našla tam svoj prezgodnji grob.
Tudi »Jurklošterr, kot so ga splošno nazivali, jc mnogo trpel po Turkih. Leta 1471. so ga popolnoma razdejali. Enaka usoda pa je takrat doletela tudi naše Pleterje in stiško opatijo ter še več drugih samostanov. Mekinj-ski samostan pri Kamniku so Turki oplenili in redovnice odpeljali v Orijent.
Enako je protestantovsko gibanje usodno poseglo v »Jurkiošter«. Moralno in gospodarsko propadajoča kartuzijanskn naselbina si je pomagala s sprejemanjem tujih redovnikov in odprla samostanska vrata mnogim ljudem dvomljive vrednosti, ki so tam le v sili iskali pribežališča, z razuzdanim življenjem pa še povečali nered in povzročili popoln propad.
Nadvojvoda Karel je hotel rešiti, kar so da, iu leta 1564. izročil samostan nunciju Ca-liariji Delfinu v upravo. Ta ga je oddal v najem Inocencu Moškonu. V samostanu ni bilo nobenega redovnika več, le dva kaplana sta sem pa tja maševala. Veliki kmečki punt ni šel mirno mimo samostanskih zidov. 1573. leta je udri vanj Ilija Gregorič s svojimi uporniki, in pobrali so vse, kar so še uporabnega našli.
Velika Kartuzija si je mnogo prizadevala, da bi dobila Jurklošler« nazaj, a zaman je bil vsak poskus, stvar je že preveč dozorela. Radi lako kočljivih zadev so bile tedaj celo vse štiri slovenske kartuzije v nevarnosti, da jih odpravijo. Pa se je l«iš v onem času mudil v Avstriji odposlanec papeža Klemena VII L, grof Jeronim Porela. Prišel je, da poravna spor med kartuzijani in jezuiti rndi nekih posestev. Skupno z zastopnikom Velike Kartuzije, Francem de Quintauo, ki je bil španski poslanik
na nemijkein dvoru, se mu je posrečilo ohraniti vsaj samostana v Zičah in v Bistri, Jur-klošter pa so dobili leta 1591. graški jezuiti za vzdrževanje semenišča. Slična usoda je doletela tedaj »udi Pleterje, pa o tem kasneje. — Leta 1773. je bil jezuitski red odpravljen, Jur-klošter pa se ni nikdar več vrnil v kartuzij-sko roke, ki so se 419 let sklepalo v njem k molitvi, in je danes žičkenm enako žalostna razvalina.
Kot na bivšem Štajerskem, smo tudi na nekdanjem Kranjskem imeli dve kartuzijan-ski naselbini, in to v Bistri pri Borovnici in v Pleterjah pri Št. Jerneju na Dolenjskem.
Ob izlivu rečice Bistrice v Ljubljanico, nekako sredi med Vrhniko in Borovnico, je leta 1260. nastal kartuzijanski samostan, ki mu je koroški vojvoda Ulrik Šponhajmski daroval velik predel zemlje od Podpeči ob Ljubljanici do Rakitne, Cerknice in Spodnjega Logatca. Po rečici je dobil ime Bistra. Knsneje je pridobil še mnogo posestev v Vipavi in v okolici Kopra na Primorskem. Zelo naklonjena sta mu bila Friderik Celjski in Veronika.
1426. sta mu podarila mnogo denarja in cerkvenih predmetov, posod in sličnega. Dala sta tudi postaviti tri nove celice in pri cerkvi lri nove stranske kore s posebnim oltarjem za ustanovljeno večno mašo Celjsko rodbine.
Turške napade je Bistra še precej srečno preživela. To pa se ne pravi, da bi jih ne bila občutila. Pa še prav bridko jih je občutila. Opustošena polja, razdejani domovi, odpeljani podložni kmetje. Prej bogati samostan jo moral prositi vlado za popust na davkih in desetini ter se je vzdrževal z miloščino.
Reformacija je tudi tja posegla zelo kvarno in skoro pogubno. Zacvelo so rožice protestantom pod priorjem Gregorjem, ki jo vodil kartuzijo med leti 1552 in 1564. Ta je bil v očilni zvezi z ljubljanskimi protestanti in je dejansko podpiral Trubarjevo književno podjetje. Ko je slednjič še prestopil k lute-ranom, je bil od službe odstavljen, zapustil pa je žal mnogo dolgov, ki bi bili postali samostanu kmalu usodni. Zidovje je propadalo, opustila se je samostanska šola, kar je imelo za posledico pomanjkanje redovnega naraščaja. Kmalu je ostal v kartuziji lo še prior z enim samim redovnikom. In to je trajalo več desetletij Nadvojvoda Karel je dal slednjič samostansko posestvo v najem. Spočetka je mislil na ustanovitev goriške škofije, ki naj bi ji bila bistriška kartuzija vir dohodkov, ko pa je ta načrt propadel, je odshivil redovnega upravitelja, patra Primoža Jobsta, in v samostanu so se naselili nasprotniki katoličanov, protestanti. Ti so si znali takoj pridobiti številna samostanska gospodarstva in se vgnezditi v njih. Tudi Pleterje je doživljalo v oni dobi slično usodo. V Bistri pa je poslej ukazoval vrhniški birt in posestnik Janez Hofiuann, zagrizen luteran. Velika Kartuzija pa ni pozabila svoje hčerke lam pod Ljubljano in prior Primož Johst je lela 1592. doživel radost, da se je spet vrnil z redovnimi so-brati v drago Bistro, kjer je ponovno vzklilo novo ineniško življenje. Cvelo je mirno in zadovoljno do leta 1782., ko je Jožef II. enako kot žičkini kartuzijanom dal vsakemu menihu dve obleki posvetnih duhovnov, opravo za sobo in kuhinjo ter tri sto goldinarjev letne pokojnine, samostan pa po 522 letih obstoja zaprl in zatrl. Danes je njegovo zidovje znano pod imenom »Galletova graščina«.
Sto devet in štirideset let je minilo, odkar je v Zičah in v Bistri odmevala sredi noči poslednja hvalnica Vsemogočnemu, lri sto šlirideset let je od tega že v Jurkloštru. Obe kartuziji onstran Save sta izginili, tudi Bistre ni več, živi pa najmlajša slovenska kartuzija doli pod Gorjanci, kartuzija Pleterje, koje ustanovitev pripada že koncu srednjega veka
J. Rugheimer:
Prišla sla na svo j račun
Dve uri sta bila sedela na razgledni strani Pullnianovcga voza, pogledala malo v kino in ravno še prišla prav k romantični smrti »Poglavarja Sierre Madre«, sedaj pa pretezata ude po klubskih naslonjačih v konverzacijskem vozu.
Pat Pearson je prevalil pol funta žvečil' nega gumija iz desnega kota ust v levega ter zazdehal. »Preklicani dolgčas!«
Jimmy Chester je apatično pokimnL »Ostudna proga,« je pritrdil. »Vsakih dvanajst ur po ena smešna postaja, drugače sama stepa. Prebedasto, ta »Southern Rail-way«. »Sunschino Line« teče po gorovju in ni pol toliko dolgočasna.« Jimmv Chester je zazdehal še bolj nego prej Pat Pearson. Potem je svoje noge udobno položil na nasproti stoječi klubski naslonjač, jše kvartati ne moreš. Bedasta proga.«
Molk. Vlak drdra po stepah Nove Mehike, v Puli manovih vozeh sumila oba mocočna ventilatorja in se kosata z žarečo vročino, ki pritiska. V enem kotu smrčita dva gentle-mana in žagata za stavo; njima nasproti momljajo štirje farmarji, ki so si potisnili klobuke globoko v zatilnik in se prepirajo c zadnjih tečajih bombaža.
Pat Pearson je nehal žvečiti gumi in zakinkal. Jimmv Chester prede še nekaj časa svoje misli o bedasto dolgočasnih razmerah nn tej progi, zaradi katerih bi stoodstotni Američan najraje skočil iz kože: potem pa še njega premaga dremavost.
Tudi farmarjem je pošlo veselje do po govorov in molče. Samo ventilatorji brne / nezmanjšano brzino v drdranje voza.
Tako potečeta dve uri. Zunaj se pokrajinska slika v tem ni izpremenila. Pesek in stepa se menjujeta med seboj, vedno le pesek in stepa. Vročina žari.
Iznenada se vrata Pullmanovega voza viharno odpro in med njimi se pokažejo trije
moški. Na obrazu imajo črne maske, oboroženi so do zob.
»Roke kvišku!«
Fannarska četvorica se prva pokori povelju. Njihove roke zlete v vis. kakor bi veljalo postaviti nov brzinski rekord.
Jimmy Chester se je takoj prebudil. Dregnil je Pata Pearsona v golen, da je ta bolestno vzkriknil in skočil kvišku.
»Napad... Človek božji!«
Patu Pearsonu je položaj v trenutku jasen. Njegove roke zlete kvišku, kakor bi jih bil sprožil.
Dva moža stopita v voz. Tretji stoji za stražo med vrati. Bil je to čelni voz, ki je tekel neposredno za prtljažnim vozom in imel samo en izhod. To je banditom njihov posel zelo olajšalo.
Oba maskiranca kreneta najprej k obema gentlemenoma. ki že davno več ne smrčita. marveč stojita z drgetajoči mi koleni in dvignjenimi rokami. Vlnk drdra z blazno naglico, ventilatorji vrešče. Pat Pearson poškili na zasilno vrvico na stropu.
Eden izmed banditov je sledil njegovemu pogledu. »Kar potegnite « je dejal smehljaje. »Osebje je premagano in zvezano. Vlak se ne bo ustavil.«
Pnt Pearson skomigne z rameni.
»Dajte svoje listnice!« veli sedaj bandit ukazujoče. Drug za drugim. Ob najmanjšem znamenju odpora bom streljal « Grozeče je vihtel revolver.
Jimmvju Chesterju je ušel po?'°d na okno. Ali naj bi človek poskusil skočiti na piano? Toda vlak drvi z blazno naglico.
Roparja jemljeta listnice po vrsti iz rok. Stvar se vrši čisto mirno, nihčp ne upa žu-gniti. revolver se niti za hip ne povesi. Pat Pearson je zadnji na vrsti. Besen pomoli roparju svojo debelo nabasano listnico in na tihem preklinja. Glasno si ne upa Vsi prihranki so šli k vragu. Lucifer vzemi Southern Railwayl
Vlak grmi in besni. Ventilatorji brne. Roparja sta s svojim poslom gotova in od-
preta vrata. V Pullmanu se jasno čuje drdra-
nje koles.
»Vsi ostanete na svojih mestih I« zagrmi
roparski glavar. »Vozove zaklenemo.«
Vrata se s treskom zapro. Slišati je, kako se obrača ključ. Nato tišina.
Farmarji so se najprej znašli. Začeli so glasno psovati in jadikovatl.
»Predpotopne razmere!« si je dal duška tudi Jimmv Chester. »Se more tudi samo na tej progi pripetiti, v tej pusti, dolgočasni pokrajini «
Poizkušal je odpreti vrata, ki so pa bila zaklenjena Osmerice zaprtih se je polastilo veliko razburjenje.
Dve uri pred postajo Corpus Christi se vrata Pullmanovega voza odpro. Režeč se črnski obraz se pokaže iz spalnega voza. Osem potnikov plane nadenj. Vprašanja lete po zraku. Črnec zmajuje z glavo in rokami. »Please come sleepingcar ...« deje samo. Osmerica razburjenih potnikov mu sledi v spalni voz.
Postelje so napravljene. Luči gore. Ventilatorji brne. Vse knkor ponavadi. Ali pa .. .?
Pat Pearson pogleda najprej režečega se črnca in potem na svojo posteljo. Hlastno poseže po lističu ki ga opazi na njej in čila: Nobenega dolgočasja na nrogi Southprn Rail-\vay Line! Senzacije! Doživljaji! Napadi! Rop! Prvovrstna izvedba polna resničnosti! Edina izprememba in zabava v južni stepi! Igra posebni oddelek Southern Railway! Štiri različne uprizoritve! Tisoči priznanj! Proga jamči vsakemu potniku, da prejme nazaj svojo lastnino!
Dajte se oropati! Od 50 dolarjev dalje! Na uslugo potnikom! Priporočajte, prosimo Southern Railway! To je najkratkočasnejša proga v vsej U. S. A.
Paul Ginisty:
Priča
Osip Dimov:
Dobrotnik
Prav mlado dekletce z narodnimi dolgimi rokami in plašnim pogledom nekoliko kratkovidnih oči. je odprlo vrata in vprašalo debelega gentleniana, ki je stal na pragu: sOprostite, gospod. Ali niste vi mister Johnes?« — »Da. to je moje ime « ie odgovoril debeluhar in spačil usta, da bi naravnal smotko med zobmi.
»Ali niste vi objavili oglasa, da iščete mlado pianistinjo. ki bi lahko vadil« na vašem glasovirju?«
»Sem linam prvovrsten glasovir od najboljše tvrdke v N«w Yorku, in na njem lahko vadite, kolikor hočete.« je ljubeznivo odgovoril mr. Johnes »Ali ste prosti zvečer?«
»Sem Koliko vam bom morala plačati im. uporabo glasovi rja?,'
»Nič.v je odgovoril debeluhar. -Glasovir c®in bo na razpolago popolnoma zastonj.«
lepa hvala!« je vzkliknilo vzrado-ščeno dekletce. jPrišla sem z dežele. V VVa-lerboroughu seni doma, in na kmetih nimamo glasovirja. Naselila sem se v mestu, da bi se izšolala. Imam učiteljico, a moja sredstva so preskromna, da bi si kje izposodila glasovir. Vaje pa so najvažnejša stvar, ke'-brez njih ne pridem naprej.«
»Kakor rečeno, vam je moj glasovir :ia razpolago, gospodična. Stavil vam bom samo en pogoj. Obljubiti mi morate pismeno, da boste vadili dnevno, in sicer vsak ve*«r od osmih do enajstih.«
»0, to bi bilo pa prenaporno. Bojim se, da bom opešala.«
»Mislil sem že na to. Ko se boste utrudili, se boste lahko okrepčali.« je takoj odgovoril uvidevni debeluhar. »Poklonil vam bom popolnoma zastonj kruh z maslom. Ce želite, boste lahko dobili dva izdatna kos» kruha. Ko boste jedli, boste lahko držali kruli z levico in v tem času igrali samo z desnico Ali pa za spremembo tudi narobe. Razen masla bo vam seveda na razpolago gnjat ali sir, kakor želite. Vse seveda popolnoma brezplačno.«
»Jako ste prijazni « je vzdihnilo dekMce. »Imam rajši gnjat Če vam to ne bo povzročilo preveč stroškov.«
Mri len kost!« se je prijazno nasmehnil debeluhar. »Kdaj pa ste pričeli igrati, gospodična?«
O pred kratkim. Odkar bivam v mestu. Samo tri mesece...«
»Hm. samo tri mesece... Dobro, to ni nobena zapreka!« ji je dobrohotno pokimal mr Johnes. »In kako sle napredovali? AH boste v stanju zaigrati katerokoli pesem9«
Igram ameriško himno in en tango. Razen !°ga igram še »Alelujo« Gospod župnik pri nas doma me je namreč učil orglati. Z nlelujo sem vedno zaključila nedeljsko maso. A pred vsem seveda moram izvajati vaje za prste «
»Izvrstno. Torej mi boste igrali vse to po vrsti Sicer je red zame brez pomena. Igrajte samo neprenehoma in zadosti glasno.«
>Dobro, ee že tako želite...«
»Na ta način se boste izučili za krasno pianistinjo. Vztrajnost je edina pot do uspeha ... A povejte, prosim, ali vas ne bo motila navzočnost drugih ljudi v sobi med tem, ko boste vedili? Razen mene bodo itamr^č redno pjslušale vaše vaje še druge osebe.«
»Koliko pa jih bo?«
"Prav mnlo Sa; veste, da ne stanujemo v velemestu. Računam približno na 200 oseb. Edino v nedeljo jih utegne biti malo več, recimo kakih 250 do 200 oseb. A prav nihče vas ne bo motil. Vi boste samo mirno igrali, vedno naprej.«
Dekletce je začudeno dvignilo nekoliko kratkovidne oči in vprašalo:
»Kje pa imate, prosim, te čudne prostore za toliko ljudi?«
Debeli gentleman je vzel iz ust ogorek smotke in odgovoril:
»V kinematografu, gospodična. Ta teden bom olvoril kinematograf. Prvi v našem mestu!«
Včasih se zgode stvari, ki so kakor naj-bujnejši roman. — — —
Septembrskega jutra 1802. leta so je na trgu irskega mesta Tullamore strlo kolo gosposki kočiji. Iz voza je stopil stasit gospod v vojaški uniformi, ki je bil nad nezgodo zaradi zakasnitve potovanja očividno zelo pre-padel.
»Da bi vrag te zanikarne poti,« se je hudo val polkovnik; »danes zvečer sem hotel
] izjavili, da sem vam takrat, ko ste dospeli £ ! ladjo iz Francije, nosil prtljago?«
Polkovnik Kinderney ga je začudeno pogledal.
»Tega človeka ne poznam,« je dejal neprijetno dirnen.
»O tem sem prepričan,« je dejal posmehljivo sodnik. »Kolika nesramnost! Obtoženec, molčite!«
»Samo eno vprašanje,« je silil Kellis, »ali
biti v Marlboroughu. Sedaj pojdejo vsi moji ( načrti po vodi.«
Obrnil se je na ljudi, ki so se zbrali okrog kočije: »Ali imate tu vsaj kako pošteno gostilno?«
»Gotovo gospod polkovnik,« je dejal debel majhen mož dobrodušnega obraza. »Ce milostljivi gospod dovolite, vam pokažem pot tja.«
»Kako naj le sedaj ubijem čas?« je dejal polkovnik kasneje svojemu gostilničarju. »Kaj zanimivega pa je videti v vašem mestu?«
Gostilničar se je s prstom potrkal na čelo, kakor da bi mu bilo prišlo nekaj imenitnega na misel.
»Nekaj bi že vedel, če bi vas, milostljivi gospod, zanimalo. Sedaj imamo porotne obravnave in danes bo obsojen velik zločinec!« — Tišje je nadaljeval: »Eden od tolpe glaso-Wtega kapitana Quiltyja.«
>Quilty? Od katerega polka?«
»Polka? Gotovo se norčujete, gospod? Saj vendar ni mogoče, da ne bi bili ničesar slišali o Quiltyju. tem glasovitem lopovu, ki že toliko časa rokovnjači po naši deželi in ga ni mogoče dobiti v pest.«
»Pri moji veri. da tega imena ne poznam Prihajam s celine.«
»A sedaj imamo v rokah enega njegovih pajdašev, nekega Kellisa, ki se bo moral pokoriti za ostale. Ali vas ne bi mikalo gospod polkovnik, prisostvovati njegovi obsodbi?«
»Eh. na take stvari nisem radoveden; in pa ves dan tako-le na miru presedeti... Sicer pa...« Zdelo se je, da si je polkovnik premislil. »Ce nimate tu nobenega drugega razvedrila, se bom moral pač s tem zadovoljiti.«
— — — Obtoženec Kellis je trdovratno zanikal vsako krivdo. Vedno in vedno znova je zagotavljal, da onega dne, ko naj bi bil storil zločin, katerega ga dolže — da je oropal potnika na cesti — niti ni bil na Irskem marveč v daljnem Doveru. Zatrjeval je svojo nedolžnost z najzgovornejšimi besedami: pri znal je, da je videz proti njemu, a trdil, da se je preiskava proti njemu vršila pristransko. Pa vse mu ni nič pomagalo, porotniki so potrdili njegovo krivdo.
»Obtoženec, ali imate še kaj pripomniti?« je vprašal sodnik.
»Ponavljani, da sem nedolžen,« je potrto vzdihnil Kellis. Nenadoma pa je dvignil glavo.
»O moj Bog,« je zdajci vzkliknil, »ali je mogoče? Ali naj se vendarle še izkaže resnica?«
»Kaj naj to pomeni?« je začudeno rekel sodnik.
»Bog sam mi je poslal pomoč!« je zaklical Kellis ves srečen in pokazal na polkovnika I<inderneya. Ta se je začudil in na-mršil obrvi. »Tamle,« je dejal Kellis, »je gospod, ki more potrditi, da sem bil na dan » zločina v Doveru... ali bi, Vaša milost, tu
ni pet tednov in tri dni od tega, odkar ste dospeli v Dover, milostljivi gospod?«
»Vsekakor je že več tednov od tega, kar sem bil tamkaj, a seveda ne nosim s seboj v glavi natančnega datuma o svoji vrnitvi na Angleško.«
»Ali se ne spominjate, da Vam je neki mož. ko ste stopili na kopno, pomagal pri prtljagi?«
»Kako naj se še danes spominjam na svojega nosača!«
»Takrat ste mi izkazali čast, milostljivi gospod, da ste izpregovorili z menoj nekaj besed,« je nadaljeval Kellis v nepopisnem razburjenju. »Pripovedoval sem Vam, da sem mornar in da sem se na korzanski ladji boril proti Franciji...«
»Temu gotovo nisem pripisoval nobene važnosti,« je nepotrpežljivo odgovoril polkovnik.
Kellis je hotel očividno uporabiti vso svojo zgovornost, da bi polkovniku osvežil spomin Njegove oči so žarele, ko mu je nujno dejal: »Takrat sem Vam pokazal, gospod, veliko brazgotino na svoji glavi in pri tem vzdignil svojo lasuljo.«
Obtoženec je napravil enako kretnjo in razkril svojo brazgotino. Polkovnik se je zdrznil. Njegov brezbrižni obraz je zdajci oživel.
»Res je,« je dejal, »tega se spominjam.«
>0 ti moj ljubi Bog.« je razburjeno vzkliknil obtoženec, »gospod polkovnik, pomagajte mi!«
Na obtoženčevem čelu so blestele ^кар-ljice potu, ko je s strahom in upom gledal polkovniku v obraz. »Če bi mogli, Vaša milost. natančno ugotoviti dan Vašega prihoda v Dover, sodišče ne bi moglo več dvomiti o moji nedolžnosti.«
»Tega ne vem več, a zapisano je v moji beležnici, ki se nahaja v mojem kovčegu.«
Gledalce je prevzelo veliko razburjenje.
Prekinili so sejo, da so poslali po polkovnikov kovčeg. Dan polkovnikovega prihoda v Dover se je popolnoma kril z dnevom, ko se je bil zgodil zločin. Polagoma se je spomnil polkovnik Kinderney tudi drugih okoliščin, tako da je mogel ugotoviti, da ni bil mož, ki mu je tedaj v Doveru oskrbel prtljago, nihče drugi nego Kellis. Na to je prisegel. Porotniki so se znova umaknili na posvetovanje in se topot enoglasno izrekli za oprostitev. Kellis je bil prosil
Poštno kočijo so do večera popravili in polkovnik je mogel nadaljevati svojo pot. Nekaj milj od Tullamoreja se je voz ustavil.
Ob cesti je slal mož, ki je stopil v voz. Bil je Kellis.
»Nu,< je dejal polkovnik, »ali ti nisem bil rekel, da ti bom pomagal iz zagate, če boš imel smolo, da te dobe v roke? Jaz svojih nikdar ne zapustim!«
»Sicer pa,« je smehljaje dodal, »svoji vlogi sva oba izborno igrala.«
»Kapitan, večno Vam bom hvaležen.«
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
NUDI PO IZREDNO USODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE prej
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA в IL NADSTROPJE
ЈшроИ svežega cvetja Ehsporl
Cvetličarna P. C ulic
LJUBLJANA :: Dalmatinova ulica 13, dvorišče, poleg hotela Štrukelj.
Cenjenemu občinRtvu in društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence — hitro in solidno.
CENE NIZKE!	POSTREŽBA TOČNA!
CERKVENE ZVONOVE
najcenejše, iz la brona, umetniško izvrJene, izdeluje samo
Ing. J. & K. Biihl, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine.
VATA
Tovarna vate Arbeiter, Maribor.
za odeje in v tablah vedno v zalogi
Ali ste ze po ravnali naročnino?
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
2 a dim o I Angleško sukno. Tirolski loden ttr raznovrstno modno in manufakturno blago v veliki izbiri dobite po ugodnih cenah pri
FRAN/O MA/ER, Maribor
O lav ni trg 9
Raznovrstno knjigoveške potrebščine: platno, nsnje, marmor papir, ilato, sukanec i. t. d
Vam nudim po najnižjih cenah
NA DEBELOI	NA DROBNO I
A. Janežič
Ljubljana, Florjanska ulica
Kdor rabi rnii KUPI |1ll nof-
ceneje pri tvrdki.
lilr ho lilahor
• Ljubljana • SloraSkov« ulica it. It
letel. štev. 2V47.
CENJENO OBČINSTVO
se vljudno opozarja na
DELIKATESO IN VINOTOČ
Cankarjevo nabrežje št. 5.
Postreženi boste z izdelki Prve ljubljanske izdelovalnice konzerviranega sočivja in rib, ter vsemi drugimi vrstami delikates. Toči se prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Postrežba točnal	Cene solidnel
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo calogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravile točno ln solidno
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Mateh & Mi kes, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj,
Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din.
HM
Mirko Kttnčič:
Cesta
(Iz zbirke: Izseljenci.)
Tonček na pragu stoji tih in sam. Mimo se vije široka cesta, bela in praznična kakor nevesta, vije se daleč — bogve kam!
Po tej široki cesti vsak dan roma Tončkovo hrepenenje, romajo sanje njegove v življenje lepo kot pravljica onstran poljan ...
O, pa se Tonček moti hudć. Po tej široki cesti v daljino kruha in sreče iskat z bolečino toliko, toliko jih je že šlo.
V vas se še nihče bogat vrnil ni. Našli v tujini so kruh — mrzel kamen, našli so srečo, varljivo kot plamen, ki sred noči zagori — in ga ni.
Tončku je vse varljiv pravljični vrt--
Kakor deroča, vrtinčasta reka testa široka se v daljo izteka — k rudnikom črnim, kjer žanje smrt.
Na tihe poljane,..
Na tihe poljane pripluli so sivi mrakovi, v samotne lesove prihruli so hladni vetrovi.
In sivi mrakovi so solnce nebeško zakrili in hladni vetrovi vse rože so pomorili.
In tihe poljane so plašno iz sanj zadrhtele, v samotne lesove so pesemce žalne zavele...
J. V.:
L'sjak Bedak
Lisjak Bedak in njegava žena Lisica Ved-nolačna sta živela s svojo družinico globoko v gozdu v skalnati duplini. Lisica Vednolačna se je vsak večer igrala z mladiči na prostem pred stanovanjem, lisjak Bedak pa je hodil na lov, da Je svoji ljubi družinici pripravil dobro večerjo. Kako veseli so bili vselej mladiči, kadar je prinesel ptiča ali zajčka, včasih celo hokošl Lisica Vednolačna je s svojimi kremplji lepo razsekala in razrezala plen, da ni nihče ostal brez deleža, tudi sebe — se razume — ni pozabila.
Pa se je nekoč zgodilo, da lisjak Bedak že tri dni ni prinesel ne večerje, ne zajtrka in ne kosila, malice pa lisičji rod itak ne pozna. Je bil lisjak Bedak, ne samo to, lisica je bila Vednolačna, še hujše pa je bilo to, da mladiči šo daleč niso bili Vednositi, kakor jih je krstil lisjak Bedak. Najmanjši mladič je dolgo čepel ▼ kotu in nič ni hotel jesti, baš zato pa je modri lisjak Bedak imenoval tako, a ubogi mladič je kmalu potem umrl, pač zato, ker ni jedel nič in jedel ni, ker je bil bolan. Lisjak Bedak pa je mislil, da je vedno poln njegov želodček.
A tri dni brez vsake hrane — zajčja dlaka! — to se pa tudi nekaj pravi! Na zadnji dve nogi se je vsedla lisica Vednolačna in lepo prosila svojega Bedaka:
»Lepo te prosim, ljubi možek, poskusi še enkrat, morda najdeš vsaj miško, meni se smilijo ubogi mladiči.« Potem ga je prijazno pobožala po licu.
»Bom poskusil.«
»Veš, ljubi Bedak, ne smeš biti taka ne-roda,c ga je še malo pokarala, »nekoliko previden moraš biti in zvit, kakor je naš rod.«
>Po pojdi ti, brezno lačno, če si boljša! — Ne, nič ne boš šla, ti se niti ne vrneš ne,< je pristavil in jadrno stekel in odletel med drevjem.
»Srečno! In veliko prinesi!«
Lisjak Bedak že ni slišal več teh besed. Že je bil sredi gozda in premišljeval v svoji modrosti, kako bi se maščeval za njeno sitnost. »Jaz ji že pokažem,« je modroval sam pri sebi, »ampak lako, da ji bom za vselej zavezal jezik. Vso svojo zvijačo bom porabil in prinesel, da, toliko bom prinesel, da se bomo tri dni vsi gostili. Tri dni skupaj!«
Stisnil se je k tlom in se kot senca potegnil na polje. Vrtil je oči na vse strani in opre-zoval po njivah, kje bi se kaj zgenilo, kje bi ▼ travi kaj zašumelo. Zvečerilo se je in zdaj bo najugodnejši čas. In ni dolgo čakal, da je res v deteljo priskaklal zajček Dolgoskokcc. Lisjak Bedak je komaj verjel svojim lokavim očem. »Ah, zajček, majhen zajček, Dolgosko-kec, ti moraš biti moj; veš, ampak majhen si, za tri dni ne boš, za en dan pa že. Moj pa boš!«
Tako je modroval lisjak Bedak in se nevidno in neslišno plazil proti mlademu Dolgo-■kokcu. Cisto blizu je prišel in ga nagovoril:
^Pober večer, zajček Polgoskokec, večerjaš?«	. , ,„
Polgoskokec jc ves prestrašen skočil po-koncu, ni vedel, ali je še živ ali je že nnpol pohrustan, prepozno je, njegove tačice so pa prešibke, da bi mogel lisjaku takorekoč iz gobca uteči.
»Oh, oh... tako sem se prestrašil, tako iem se... Pa, dn. gospod Lisjak, veče.ja. Kaj ee vam mara, ki ste že večerjali. Oh, tako sle me prestrašili.. .<
(Koncc prihodnjič.)
Jernejček in Rezika
Nekega dne sla bila Jernejček in Rezika sama doma. Oče je odpotoval z vlakom nekam daleč, mati pa je šla po opravkih v mesto.
Razen JernejČka in Rezike je ostal v hiši še nekdo: velik črn pes. Sultan mu je bilo ime.
Ko sta se Jernejček in Rezika nekaj časa skupaj igrala, je mala Rezika dejala:
>Oh, Jernejček, jaz sem se naveličala igrati. Solnce zahaja, vidiš, — to je tako lepo gledati! Na vrt pojdem. Pridem kar koj nazaj.«
In je odšla in Sultan z njo.
Jernejček je bil komaj osem let star, a že so mu vsemogoče muhe rojile po glavi. Kaj rad je dražil sestrico in jo strašil z roparji in cigani.
Tudi topot mu je šinila hudomušna misel v clavo. Spomnil se'je, keko lepo in Miecno« bi bilo, če bi Reziko prestrašil na kakšen posebno iznajdljiv način ...
»Ze vem, kako bom to naredil!« se je zdajci domislil in se jel veselo tolči ob kolena. »Hihilii, to 1)0 imenitno!«
Segel je z roko v peč, privlekel iz nje pest saj in se z njimi namazal po obrazu, da je bil črn in grd kakor parkelj. Postavil se je pred zrcalo in se ogledal v njem in se pačil na vse načine.
»Hej,« je prešerno vzkliknil, »hej, kakšen sem! Ali bo Rezika zakričala od strahu, ko me bo zagledala!«
Počepnil je *»» vezna vrata in pozorno prisluhnil in opre~">val, kdaj se bo Rezika vrnila.
In res. Nista pretekli dve minuti, ko je priskakljala Rezika iz vrta nazaj. Pred njo je mogočno koraral Sultan in prvi prestopil prag.
V tem hipu je Jernejček skočil iz svojega skrivališča in začel kričati s pošastno za-teglim glasom:
»Bu-bu-buuu!«
In kaj se je zgodilo tedaj, ojej? —
Sultan je grozeče zarenčal, pokazal zobe, se v mogočnem skoku pognal ra Jernejčka, ga zgrabil za prsi in podrl na tla. Potem je s prednjima tacama stopil nanj in ga ugriznil v ramo.
Jernejček je bolestno zastokal in se skušal rešiti iz strašnega pasjega objema. Zaman.
Bogve, koliko strahu in bolečin bi bil moral še pretrpeti, da se ni v tem usodnem hipu vrnila mati domov in potegnila razkačenega Sultana z njega.
Rana na .Ternejčkovi rami je bila tako huda in nevarna, da je morala mati poklicati zdravnika iz mesta. Ta je obvezal rano in ustavil kri, ki je curkoma lila iz njo.
Jernejček je nato odkrito povedal mami, kako je hotel prestrašiti Reziko — in kako je bil naposled sam prestrašen. In mama ga ni nič kaznovala za to porednost, kajti kaznoval ga je že Sultan dovolj...
M. Kepa:
Šepčev B'cžzk
govori v radio
Pravkar je mali Blažek izvrtal do dna svoj kovinasti lonček, napolnjen s sladko mlečno kašo. Sedaj govori v lonček. To je njegov radio.
Pst! — Poslušijmo!
»Hih-mih, kje htojih? — Ognili. — He boh peku. — Odo kohu. —- Kje liuhu? — Peč,
Jedu kalio? — .ledu. — linah hlico? — Ne. — Ulico pa polhi —«
Ko bo Blnžek lahko izgovarjal črke s. š. z in ž — tedaj boste tudi vi razumeli njegovo povest.
Pa ne l>oste čakali — evo vam prevoda:
»Siš-niiš, kje stojiš? — Na ognišču. — Se boš opekel. — Bom pa v vodo skočil. — Kje se boš posušil? — Na peči.
Ali b< š jedel kašo? — Jedel. — Ali imaš žlico? — Ne. Tedaj jo pa poišči!«
Lov na leve z morliiem
Na zanimiv način so nedavno ujeli Zamorci v Afriki velikega leva, ki je bil strah in trepet vse okolice. Raztrgal je te dva človeka in mnogo živine. Prebivalci one vasi nimajo strelnega orožja. F.dini mož, ki je v tej vasi imel puško, j« bil misijonar, a ga one dni ni bilo doma. Tedaj te je neka misijonska zdravnica ponudila, da jim pomaga leva uloviti.
Dala je zaklali vola in je vbrizgnila vanj veliko množino morfija (morfij je znan strup, ki zaužit v manjši množini učinkuje kot uspavalno sredstvo, zaužit v večji meri pa prinaša smrt). Domačini so nato položili vola kot vabo pred vas. Leva je res kmalu privabil vonj mesa. Splazil se je k volu in ga jel trgati. To pa je bilo zanj usodno: morfij je začel v njem učinkovati in lev je zaspal. Domačini, ki so vse to opazovali iz varnega skrivališča, so tedaj planili po njem s sulicami in ga usmrtili.
Ju*: a
Neki mornar sr je po dolgi vožnji čez morje napotil v mesto. Stopil jp v bližnjo gostilno in naročil krožnik juhe.
Po dolgem času mu je natnkar res prinesel juho. Bila je že povsem mrzla.
Mornar jo začel glasno zabavljati in se kregati nad natakarjem. »Kaj pa je lo?« je zakričal in pokazal s prstom na krožnik.
»Juha!« je kratko odgovoril natakar.
»Če je pa to juha,« je zarenčal mornar, »potom sem se jaz vse svoje življenje vozil po juhi in nisem nič vedel za to!«
Za bistre glave
Tinček, Tonček in razbojnik
Kakor grda pustna šema na osličku ropar drema.
Tonček hitro seže v žep, en, dva, tri — skoz cev leseno pihne krogljico jekleno staremu osličku v rep. Tedaj pa----
Halo otroci I
Izluhtajte к tej zgodbici kakSen posebno zanimiv in zabaven konec. Najboljši odgovor bo nagrajen z lepo knjigo. Rešitve poiljite najkasneje do fetrtka, 17. t. m. na naslov: Kotifkov striiek, uredništvo >Slovenca* v Ljubljani.
Rešitev zloženke
B - ana a - loja n - ima a - ta
u-h r - ekel a - ngel
z - iba l-enuh a • li t - ekel a - ko
m - čitelj r - iba a-v
Pravilnih rešitev je bilo topot 108. Za nagrndo izžreban je bil Jotkn Horrat, učenec V. razreda pri sv. Marjeti ob Pesnici. Dobi knjigo: Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha.
SOVA ZLOZENKA
Topol — zelje — oko — akacija — jug — ievelj — ednina — suknja — otrok — lev.
Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da bosle iz njih začetnih in končnih črk od zgoraj navzdol čitali dva znana pregovora, enega spredaj, drugega zadaj. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 17. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo ^Slovenca« v Ljubljani.
Ali sle ie naročeni na t
„Vrtec" in „Angelček"?
Otroci
Vida: »Teta, ali je Ivoja punčka /.e velika?«
Teta:: Da. Velika.'
Vida: Ali zna Ivoja punčka zakramente?«
Teta: ..Seveda jih zna!«
Vida: »Koliko?«
Teta: »Sedem.«
Vida: »No, toliko jili pa tudi jaz znam.«
STRICKOV KOTIČEK
224.	Predragi striček! — Pisal si, da imaš nas najmanjše najbolj rad. Zdaj Te imamo ludi me še rajši in bi Te rade poznale, kakSen si. Ali bi bili Požgančev oča hudi. če bi nas vsaj enkrat prišel obiskat v šolo? Pa naj še oni pridejo s Teboj, če hočejo.
1'rav lepo Te pozdravlja J a r u S k a Erzin, učenka 11. razr. v Lirhtenthurnovem zavodu v Ljubljani.
Draga Janiškn! — Rade bi me poznale, kakšen sem? Tej vaši radovednosti kaj lahko in rud ustreženi.
Takšenlc sem: Toliko in toliko sem star, toliko in toliko velik, toliko in toliko širok, sredi obraza imam nos, na nosu očala, pod očali oči, pod nosom usta, takšen sem in takSen bom ostal, dokler me ljuta gospa smrt ne pohrusta ...
Požgančev oča so pa tnkle: Na dveh krivih polenih — sodček, na sodčku — vedno žejno in lačno grlo, ki bi najrajši vse piške in vso vino na svetu požrlo, na tolstem vratu — balonček, na balončku — kljukast nos. ki v spanju poje in žvižga kot kos ...
Zdaj, ko sem tako rekoč svojo in Požgančevega očeta fotografijo v kotičku objavil, naju pač dobro poznate vse In vsi, zato bi bilo pač odveč, da bi ee vam Se v šolo kazat hodila, ali ne?
Lep pozdravček vsem Tvojim znankam in prijateljicam, Tebi pa najlepšega — Kotičkov I striček.
225.	Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz, mala .i*t<li<4 i* Beguni, bi se rada uvrstila med Tvo|«
kotičkarje. Zelo bi me veselilo, da bi me kakšen izmed njih kaj vprašal, ali mi pa slavil kakšno uganko. Pa tu li od Tebe, striček, pričakujem kakšnega vprašanja.
Sprejmi nebroj pozdravčkov od Tvoje Z d e n -ke Meden, učenke IV. razr. v Begunjah pri Cerknici.
Draga Zdenka! — Rada bi, da bi Te kdo kaj vprašal? Pa moraš biti res sila riodra in učena punčka, da si kaj takega želiš. Ali znaš prav na vsa vprašanja odgovoriti? O, potem sem iaz prvi, ki bliskovito izkoristim to priliko in Te vprašam:
1.	Kdaj se bo moj mošnjiček do vrha napolnil z žvenkljajočimi cekini?
2.	Kdaj bo na svetu tako dohro, da si bodi tudi berači zidali gradovo?
'f. Kdaj bo naša putka znesla takšno ogromno jajce, da ga bo milijon lačnih olrok dovolj za kosilo imelo?
4. Kdaj bo na svetu takšni vojna, da bodo morali odrinili na fronlo tudi debeluharji-bogatani?
."). Koliko solz bodo kotičkarji polotili, ko jim bom -'tdijo-zbogomk dejal in odromal na oni svet?
Na ta vprašanja mi odgovori, draga moja. in bom jaz Tvoji modrosti do zadnjega diha čast in slavo pel!
Pozdravljena! — Kotičkov striček.
226.	Dragi striček! — Torej si moje prvo pismo vrgel neusmiljeno v koš? Sem aa najbrž kaj polomila, ker sem Se precej nerodna pri sestavljanju takih reči. Veš, blagi slriček, za kakšno razposajeno igro sem bolj spretna I
Ali se tudi Ti tako jeziš nad slabim vremenom, kakor se mi otroci, ko moramo bili vedno v sobi?
Te ljubko pozdravlja Tvoja Petrina Ovir k , učenka III. razreda v Štorah.
Draga Petrina! — Kakor si zadnjo tiedsljo videla, Tvojega pisemca nisem vrgel v koš. Ri rad vedel, kako visoko si poskočila od veselja, ko si za iledala svoje prelepo ime črno na belem lisknno v mojem kotičku. Pa vendar itjsi skočila .al.o visoko, da si z nosom treščila ob luno in '.budila PožganČovega očeta iz preU-pih sanj,
Cez slabo vreme se pa nič ne p-iI '..Uljem. Čemu neki bi se pritoževal, ko je pa to »slHho vreme« tako lepo, da si lepšega želeti ne morem-'! Ni brozge snežene, ni blala nesramnega ?> dežja nadležnega — prek ruto krivico delaš vremenu! l.e glej. da se ne bo maščeval nad Teboj in Ti ,-. botro burjo kakšno takšno okoli ušes zagodel, da Ti bodo zmrznila in odpadla... Prebridko bi bila s tem prikrajšana očka in mama, ker bi Ti potem niko!:' več ne mogla na ušesih ure naviti!
Te prav tako ljubko pozdravlja Tvoj stari Kotičkov striček.
227.	Ljubi striček! — Do'go sem že mislil na Tobe, pišem pa Ti šele prvič.
Zdaj spom'adi jc pri nas lepo. Več':rat grenin z gospodom katehetom na goro, kjer se prav prijetno zabavamo.
Pridi si ogledat naš krnj, če ga Se iti"" vIiIpI! Pa Se Požgančevega očeta priženi s seboj. Bi rad videl, kako vleče svoje stare noge zn seboj, posebno pa bi rad videl, če je res tako star, kakor trdiS Ti.
Te pozdravlja čez hribe in doline Franc Kripej, učenec (?) razreda v .Slov. Konjicah.
Dragi Frane! — Zdaj — spomladi ... Oh, dragi moj, kje je že pomlad! Bodo moji kotičkarji mislili, da Si takšne čudne sorle ptiček, ki letnih časov ne pozua. No, jaz, ki predobro vem, da si mi to pismo pisal že zdavnaj, zdavnaj — ne mislili' lako hudo o Tebi ...
Kako Požgančev oča vlečejo svoje stare noge za seboj — bi rad videl? Tega ne boš mogel videti nikoli, kajti so Požgančev oča zdaj na luni, na luni pa se jim je treba samo malo pognati kvišku, pn Ti napravijo korak deset metrov dole — če sinemo-verjeti učenjakom, ki lo trdijo, čeprav še nikoli na luni niso bili...
Stari pa so Požgančev oča. stari — to mi lahko na besedo verjameš! Njih starost si lahko izračunaš, če Ti zaupno povem, da iinajo v krslncin listu zapisano, da so rojeni lela 1795. Da se to komu ne bo preveč čudno in neverjetno zdelo, moram kar koj pojasniti, da je tn letnica — tiskovna pomota: pravilno bi se moralo glasiti, da so rojeni leta 1803.....le ln že močno visoka starost, kaj?
Pozdrave čez hribe in doline Ti vračam in sem ves Tvoj — Kotičkov striček.
228.	Dragi Kotičkov striček! — Pridi kdaj v Šmartno! Boš videl, kakšno cerkev imamo. Se v Ljubljani nimate takšno. Kilor jo je videl, jo je pohvalil. Posvečena je sv. Martinu.
V nedeljo smo imeli žegnanje. Čc boš kmalu prišel, boš Se kaj Strukljev dobil. Torej le pridi, se boš dobro imel! — Te prav lepo pozdravlja C i -rila Oradišek, učenka (?) razreda v Sinnrt-r.em pri Litiji.
Draga Cirila! — Štruklje sem že zamudil — prehuda je lo kazen za mojo pozabljivosti Sem si Tvoje zapeljivo povabilo takoj po prejemu pisemca s kredo na klobuk zapisal. Pa je pesreča hotela tako (niti šlrukljov mi ne privošči vec nesreča nevoščljiva!), da sem oni klobuk še istega dne hočeš-nočeš izročil stricu vetru v dar. Ph! je dejal in ga je vrgel v Ljubljanico, kjer je ubogi klobuk prav gotovo utonil, če ga ni kakšen hraber ribič namesto ribe na trn^k ujel... Tako sem bil ob klobuk. s klobukom pa je šla rakom žvižgal tudi ona beležka. Mi je neznansko žal, a vse niC ne pomaga: štruklji se ne vrnejo več ...
Kar se Tvoje baharije tiče, pravim tole: takšne ccrkve, kot jo imate v Smartnem. » Ljubljani res nimamo: toda, draga moja, imamo zato lepših nič koliko. Saj je lepo, da si p«>-nosna na larno cerkev, toda toliko moraš pa ta gledati, da ne boš postala onemu možakarju еппка, ki si je sezidal majhno, majhno kočo in napisni nanjo z velikimi črkami: Nebotičnik!
Pozdravljena! — Kotičkov striček
229.	Preljubi striček! — Veš, pri nas imatne dve grlici, ki pridno valita. Če boš priden ludi Ti, dobiš mladiče.
Kratko je mojo pismo, pa drugič kaj več! — Pozdrav od Nade Prapor, učeni;e (?) razreda v Ptuju, j	Draga Nada! — Kratko je Tvoje pismo, lako
kratko, da ga skoraj nikjer nič ni. No, jaz imam Se vodno rajSi eno kratko pismo, kakor deset takšnih. ki se vlečejo v neskončnost kakor Večna pot v Ljubljani...
Orlici sta medtem že gotovo izvalili mladiče. Pa se ni treba bati! Ne bom te opominjal in sitnaril: >Obljuba dela dolg.'r Ne! Čn že ravno hočeš, da boš ostala mož-beseda, se pobotajva takole: nariši mladiče na papir in mi jih pošlji — pa bo v«e v redu i Bom prav tako zadovoljen s slikami od mladičev, kakor bi bil г živimi mladiči, katerih nimam kam dati...
Lep pozdrav! — Kotićkov striček.
Naš domač
J. K. — V. Belo poprhnjen jesik ne pomeni
ie nič hudega, opazujemo ga pri različnih boleznih, večkrat tudi pri zdravih ljudeh; močnejše obloge pa videvamo pri prebavnih in splošnih boleznih, nekatere so naravnost značilne. Človeku, ki je »malo slabokrven in tudi nekoliko živčno bolan*, kakor ste vi po lastnem mnenju, ni treba obračati posebne pažnje na jezik, pač pa nn splošno stanje.
K. K. — C. 0 negi rob, ki da je tako potrebna, dn ne pišem nič? Saj ne pišem še o sto in tisoč drugih stvareh, ki so tudi važne, ker ne utegnem vsega in ker odgovarjam samo na vprašanja, ki mi prihajajo! Sicer pa je bilo pisano na tem mestu o negi zob pred letom dni. Ali je boljša ta pasta ali druga, slana voda ali navadno milo, so vprašanja manjše važnosti. Ako hočete ohraniti svoje popravljene zobe do pozne starosti, kar je hvalevredno prizadevanje, pojdite v posvete k starim ljudem, ki imajo krepke in zdrave zobe. Po mestili ne dobite zlepa starega človeka, ki bi imel nsta polna svojih zob, zato pojdite kam v hribe. Tam je še mnogo ljudi, ki imajo svoje zobe v neoporečnem in zavidanja vrednem stanju. Morda ram kak hribovec izda skrivnost, kako je zobovje negoval, ?e se te skrivnosti zaveda, večinoma namreč se ne zavedajo tega zaklada in še manj načina, kako si ga ohranjevati. Zategadelj ponavljam splošno veljavno življenjeslovno resnico, da se ud ali organ s pravšno rabo ne obrabi, marveč okrepi, da torej delo ohranja organe in ude pri moči in zdravju. Glede zob je položaj zelo dvomen in skoraj obupen, i- ne vemo več prav, čemu jih imamo ln kako na ih rabimo. S krtačko v rokah prežimo pri dojencu na prve zobke, da jih začnemo ž njo obdelovati od vseh strani, drgnemo s praški, ma-žemo z dišečimi mažami (po vaše pastami) in raz-kužujemo z ne vem kolikimi znanimi, še rajše skrivnostnimi brozgami (»esencami«), dokler se ti nebogljeni negovanci ne začno od same nege kru-šiti in razpadati. Nato jih nosimo okoli vešč:>kov in strokovnjakov, da nam te pol mrtvece konzervirajo po pravilih svoje umetnosti, kar se končava redno s tem, da dobimo tretje in četrto in peto zebovje, ki se z njim izkazujemo kot kulturni, j higijensko izobraženi ljudje. Hribovec, ki ne pozna in priznava teh kulturnih pridobitev, daje dojencu. ko je začel mater grizti, krajec starega kruha, da napase svojo grizljivost na njem, kasneje mu od-bira v ta namen kako trše jabolko; sam teši ta prirodni nagon o večjih praznikih, da g'oda kakšno kračo, vsak dan pa pošten kos trdega kruha. Hribovci se nam po pravici smejejo in kažejo pri tem sijajne uspehe zobne nege!
B. P. — Lj. 0 mozoljih ali ogreih na obrazu je bilo že tolikrat pisano na tem mestu, da še dolgo ne bo več. Zakaj jih grdo zmerjate s požeruhi (»Mitfresser«), ko so tudi pri Nemcih samo krotki »sojedci« (»Mitesser«)?
M. M. — Lj. Glist mi nikar ne pošiljajte, saj jih poznam in tudi verjamem, da jih imate, le ču-itfm se še vedno, da si Jih ne morete odpraviti v vaših letih in vašem položaju. Preberite večkrat moj nasvet in ravnajte se po njem!
A. R. — D. Zivčua boleicn se vam navzlic operaciji (menda odstranitvi) golše ni zboljšala? Pojdite k strokovnjaku za živčne bolezni ali za notranje bolezni ali pa na kakšen tak oddelek v večjo bolnišnico. Morda je vaša bolezen t. zv. Bazedov, morda pa tudi čisto drugega izvora.
Pravni
Zgradarina. F. D. M. Zidnrskj pomočuik ima | malo kajžo z dvema sobama. Poleg zemljarine so j mu letos naložili tudi zgradarino, čeprav ni samostojen obrtnik, ampak le pomočuik. Ali je to pra- i vilno? — Zgradarina se mora v vaseh plačevati od takih hiš, ki niso last kmetovalcev, to je onih, ki se bavijo izključno le p kmetijstvom. Iz tega razloga mora tudi zidarski pomočnik plačevati rgra- i darino, ki ni v nobei zvezi s samostojno obrtjo. j
Tudi zgradarina. J. U. I). L. V vaši hiši, od katere plačujete zgradarino, izvršuje najemnik točenje vina, kar bo opustil koncem leta 1931. Bo li hiša leta 1932. prosta zgradarine? — Ce ste kmetovalec in se bavite izključno le s kmetijstvom, ter ■ bo hiša služila izključno vam in vašim kmetijskim delavcem za prebivanje, bo prosta zeradarine, dru- j gnče pa ne.
Odpis zgradarine. L. H. K. V dvostanovanjski hiši ste imeli eno stanovanje vrč mesecev prazno, pa vam davčna oblast ni odpisala davkov. Na vlogo, 1 ki ste jo v tej stvari vložili, niste prejeli odgovora. Kaj storiti? — Davku na dohodek od zgradb so zavezane zgradbe, ki so namenjene za prebivanje. Če stanovanje nekaj časa ni bilo oddano, se zglasite osebno pri davčni upravi, da vam pojas- 1 nijo, kako je z vašim davkom.
Poprava poti — občinska rubež. L. H. Občina vam je naročila popravilo neke poti in obenem določila znesek, ki ga boste morali plačati, če ne boste sami popravili pota. Vi ste delni znesek plačali, dočim ste ostali znesek odslužil z delom. Pot je prešla sedaj v upravo druge občine in je še pred tem prva občina na tej poti razstrelila neki klanec. Sedaj pa zahteva prva občina od vas plnčilo 8e ostalega zneska. Ali ima pravico zahtevati ta znesek? Ali ima občina pravico rubiti? — Ce ste oni del prispevka, ki ga občina še od vas zahteva, odslužili z delom, se proti zahtevku občine prito- ' žite. Pritožbo vložite pri županstvu in jo naslovite na okrajno načelstvo. V njej točno obrazložite kaj 1 in koliko ste delali na poti in navedite dokaze. Ko i bo plačilni nalog občine pravomočen, t j. v 14 dneh j po prejemu, če ni bilo pritožbe, bo občina lahko izterjala svoj zahtevek s pomočjo rubeži, ki jo bo : odredilo okrajno načelstvo. Občina brez sodelovn- j nja okrajnega načelstva vas pa ne bo mogla rubiti.
Neprijavljen mošt. J. ft. M. Finančna straža wm je zapečatila sod mošta, ki ste ga dobili od ' prijatelja za domaČo porabo in sedaj pričakujete | posledic. Vprašate, kakšne bodo posledice, kako bi j se i/.ognili kazni in če bi prošnja kaj zalegla in kam bi jo vložili. — O stvari ste hili gotovo zašli- i šani ali pa še boste. Če bo tinančna oblast smatrala. ! da ste zagrešili kaznivo dejanje in katero in če ' vas bo kaznovala, vam ne morem v naprej povedati. Če boste prejeli kazenski nalog, bo tam tudi pouk o pravnih lekih. Vložite tedaj pritožbo, če boste smatrali, da dejanje in kazen nista utemeljena. Prošnjo vedno lahko vložite n. pr. na finančno direkcijo.
Poškodba na veseliei. A. 0. V. Pred petinn leti vas je na neki veselici v »ali nekdo jiodrl na tla. Pri tem ste se poškodovali na nogi, vendar sprva niste na poškodbo pazili, ampak sle šele po sedmih tednih poklicali zdravnika. Zdravnik je usotovlL da ste prekaano prišli in da noge ne
\i zdravnik	!
Z. A. — K. Zimske kopeli ua prostem, ki ste jih začel rabiti j»o mojem nasvetu zavoljo utrjevanja, vnm ne gode prav. Verjamem, ker jih ne rabite prav. Moj prijatelj sc Je hodil kopat tudi jk> zimi vsak dan pred kosilom, kar som takrat omenil, danes poudarjam, da kopel p o kosilu škodi tudi poleti več kakor koristi. V vodo smete samo, če ste gorak, č« niste, se segrejte s hojo! V vodi ostanite toliko časa, kakor je bilo v tistem navodilu za utrjevanje povedano. Vsako pretiravanje škodi! Utrjevanje naj se vrši prav polagoma in nekako tipaje, kar telo prenaša z ugodjem, preko te meje ne!
I. L. — L. »Radio-komprese« niso brez vred- ! nosti, toda vprašanje je, ali naj se vaša Bolezen (naduha in vnetje rebrne mrene) zdravi z radijem. Menim, da je več drugih sredstev in cenejših bolj na mestu kakor to. Sicer pa re posvetujte s svojim zdravnikom, ki pozna vaše stanje.
S. S. — Z. Š. Grdo razvado opustite, razbolje-no domišljijo razpršite z resnim duševnim delom in telesnim utrjevanjem, pa jiojde menda brez zdravil, ako je le količkaj dejanske volje v vas!
L K. — Lj. 0 splošni iivčni razrvanosti in raz-drailjivosti je bilo letos že tolikrat pisano na tem mestu, da se ne more vsak mesec ponavljati, sicer se osmešim. Prebirajte >Slovenčevef nedeljske priloge, priobčene v prvih mesecih t. I.; tam najdete v?n. kar vprašujete. Mnogi mi poročajo, da so se okoristili z mojimi nasveti na svojo zadovolinost.
J. N. — A. Zdravilo proti pijanstvo, ki hi zanesljivo pomagalo v vseh primerih, ni znano in bržkone ne bo nikdar odkrito. O tem je bilo pisano 15. novembra, pnslužile se dane?« nasveta.
D. B. — R. Dober kis je zares redkost. Kar se prodaja po trgovinah kol vinski kis. je večinoma zredčena esenca in nekoliko 7. vinskimi dišečinami začinjena. Na kmetih se dobiva marsikje prav dober, okusen in zdrav, sadni kis.
V	našem gospodinjstvu rabimo lak sadni kis. ko nam t« jxiide, kupimo v vinski trgovini kakšno »rikasto' vino in napravimo iz njega kis. Način kisrnja je kaj priprost in vsaki gospodinji znan.
L L. — S. P. Takšno srčne napako, kakršno imate vi, bi si skoraj sam želel! Hodite lahko, opravljate tudi naporna dela brez težkoč, spite mirno, jeste vse in rad, godi se vam prav za prav izvrstno, le srčne kapi se boiite, ker vam je nekoč rekel zdravnik, da imate srčno napako lažje vrste. Vedeti treba, da se pojavijo večkrat manjše in hujše motnje pri srcu, ki popolnoma preidejo, zakaj mnogo srčnih bolezni je, hvala Bogu. ozdravljivih. Ce ste prestal vojaško služho brez neprilik, če vam je celo rentgenološki izvid pokazal, da je srce brez Izprememh, potem se že lahko pomirite in živite brez skrhi kakor človek 7. zdravim srcem!
F. J. — B. »Tiiberknlnina naduha« je kajpada resna zadeva pri možu, ki opravlja naporno službo desetletja brez pravega odmora. Izposlujte si, če mogoče, nekoliko več počitka. skrbite, da vam bodo noge tople, hodite redno na sprehod z zaprtimi ustmi in vadite se v globokem izdihavanju (na deset dihov po en globok izdih)! Pijle čez zimo ribje olje, spomladi pa pričnite z utrjevanjem. Morda najdete drugačno zaposlitev, kjer vam ne bi trebalo vdihavati toliko prahu? Ce še niste zaprl okna v svoji spalnici, pustite jo vsaj malo odprto vso zimo!
P. K. Študentu, ki se »bori« z instrukcijami in se noče podpisati — nič.
nasveti
niore več naravnati. AH bi mogli sedaj zahtevati od poškodovalca odškodnino, ker ne morete dobro hoditi? — Prvič ste napačno ravnali, ker ste poškodbo zanemarjali in morda s tem povzročili, da so posledice ostale. Drugič pa ni prav, ker šele po petih letih hočete odškodnino. Po postavi je namreč vsaka tožba za odškodnino zastarana v treh letih od tistega časa. ko je oškodovanec zvedel za škodo in zn poškodovalčevo osebo. L« če je škoda nastala iz hudodelstva, ugasne tožbena pravica po tridesetih letih. Tega pa v vašem slučaju ui, zato ne boste nič dosegli.
Žalitev t zaprtem pismu. F. S. T. O taki žalitvi smo ž? pisali ln smo tedaj povedali, da so se v nekem slučaju sodišča postavila na stališče, da žalitev, ki jo k<lo napiše in v zaprtem pismu pošlje žaljenemu, ni kazniva po kazenskem zakonu.
V	zadnjem času pa se je ta praksa opustila in je sodišče izreklo, da je tudi taka žalitev kazniva.
Bolniški stroški ia deklo. P. R. K. Ali mora knietski gospodar plačali bolniške stroške za deklo in za koliko časa? — Gosj>odar mora plačati stroške bolnišnice za deklo za štiri tedne, ako je službeno razmerje trajalo že pol leta; če pa je službeno razmerje trajalo že 14 dni, pa mora plačati gospodar bolnišnico za 14 dni.
Zakonski ladrlek. R. P. A. Neka posestnica je bila poročena z možem In sta imela sina. Ko pa je mož umrl, se je v drugič poročila. Ravno tako se je poročil sin, vendar je kmalu umrl in zapustil ženo-vdovo. Sedaj pa Je umrla tašča te vdove in njen preostali mož-vdovec se hoče poročiti z vdovo svojega pastorka. Ali je to dopustno? — Gori opisano razmerje je svaštvo in je zakonski zadržek. Radi morebitnega spregleda se obrnite na domačega župnika.
Ometanje »tedilniknr. M. V. G. V mestih z nad 4000 prebivalci so dolžni dimnikarji, da dimnike mesečno enkrat ometajo. Pod »ometanje dimnikov« pa spada tudi ometanje štedilnikov itd. Dimnikarski mojster, ki vas je naznanil, da ste mu zabranili ometanje, je storil le svojo dolžnost Prečitajte tozadevni jiravilnik za izvajanje dimnikarske obrti z dne 7. X. 1020 v »Uradnem listu« št. 108 iz lela 102&
Domača zadeva. A. B. T. Kot blagajnik raznih društev imate denar v zaklenjeni pisalni mizi. Kadar ste pa pozabili ključ v miznici, ste pa opazili. da je v vaši odsotnosti brskala žena po spisih j v upanju, da najde kakšno pismo od kakšne vaše ' firijateljice. Zdi se vam, da je dala žena ključ pi- | salne mize ponarediti. Ali je to kaznivo? Kako na- . praviti red V — Po § lfiO k. z. je kazniv, kdor na-pravi ključ za tujo ključavnico osebi, ki nima za to j opravičene potrebe, pa si more misliti, da se na-merja storiti s tem kaznivo dejanje. Za domače pohištvo je smel ključavničar po naročilu gospodinje napraviti ključ. Ker je treba zlo korenito ozdraviti, vam svetujemo, da opustite znanje s prijateljicami, lako da ne bo vaša žonn opravičena stikati za tozadevno korespondenco.
Sporna odškodnina. A. E. C. Pri napeljavi električnega daljnovoda se je napeljava speljala tudi skozi gozd, ki ga ima 20 posestnikov med seboj razdeljenega že skozi 40 let ter plačujejo tudi
davek od tega sveta, dasi ta svet ni Se na posameznike prepisan. Odškodnino za posekani les pa je od tvrdke. ki je napeljavo izvedla, sprejel le en lastnik, ki pa noče ostalim lastnikom izplačali delež na odškodnini. — Ce so res vsi posestniki skozi ■<0 let vživali goni, potem so vsi li sedaj upravičeni do sorazmernega dela odškodnine za pose. kuni les. Ha jva ne ho nadaljnih nesporaziimljeni, vam svetujemo, da uredite zemljekuiižno stanje že razdeljenega gozda.
kupnina v zlatu. A. D. V. D. Pred devetimi leti ste kupili od sorodnika tovrrno in dogovorili kupnino po kur/ni vrednosti zlate krone ter se zavezali to kupuiuo v treh letih izplačati v zlatu ali kurent vrednosti zlate krone. Če ne hi izplačali kupnine, pa ste se zavezali plnčevali 6% obresti v isti vrednosti. Kujinine doslej še niste plačali niti ni prodajalec še zahteval kake obresti. Vprašate, v kakšni vrednosti boste morali plačati kupnino in ra koliko let nazaj tudi obresti. — Ce vas bo pro-dajnlec terjal za kupnino, ki ste jo zgovorili v zlatih kronah, potem se bosta morala pač šele dogovoriti, kako boste te zlate krone poračunala, kajti zlata krona ne notira več na borzah. Ce sla pa oba mislila pri dogovoru na vrednost zlate krone po vrednosti zlatnikov, potem bo preračunjavanje enostavno. Obresti lahko zahteva prodajalec le za zadnja tri leta, ker so prejšnje že zastarane.
Advent in 'žena
»Matere so usoda mož!« — Mi, kar nas ie imelo mater, ki nas je učila sklepati roke in je hodila pred nami v spoznavanju večnih stvari, pravimo na to: Da!
V teh adventnih, predbožičnili dneh, ki naj nas spominjajo na čudo, ki se ie zgodilo v Betlobemu, in nas vodijo za Kristusom, nam je večna Mati zopet enkrat prav po-sebuo blizu. Ne bilo bi ndventa ne božičnega praznika brez mile bo/,je Matere.
Nobeno dogajanje se ne dotika tako globoko ženskega srca kakor advenino. Ravno za žene je ta čas svetega pričakovanja in sledeči božični praznik neusahljiv vir življenja. Veliko govorimo o hoji za Kristusom. 2ene naj pa vedo tudi o hoji za Marijo. Marija, čista žena, naj bo ženi ideal in vodnica na njenem potu. Ce bi šle vse žene po tem potu, bi postala zemlja domovina srečnih. Marija naj bo ženam vzor, kateremu naj se skušajo vedno bolj približati: čista mati!
Pa bi katera rekla: Kako bi mogle naše zvanje primerjati poslanstvu nebeške matere? Toda nli nismo vsi udje mističnega Kristusovega telesa? In ali ne pripadn ženam naloga, da porajajo ljudi, ki naj bi bili v resnici udje Kristusovega telesa? Kakšna odgovornost žena pred Bogom I Koliko bolesti in gorja bi bilo manj na svetu, če bi bile vse žene pravo matere, prevzete od ljubezni do človeštva, ki naj bi bilo podobno Bogu. Kako bi pač bilo pa zemlji, ako bi živeli na njej samo ljudje, spočeti v ljubezni, vzgojeni v najčistejši materini ljubezni, oblikovani po srčnih krepostih prave malere? Ce bi bilo človeštvo tako, potem bi bila družina božja delAvnica.
Cas nosi obraz svojega človeka. Na današnjem Času spoznamo mnogo mater, ki niso bile, kar bi iinHe biti: pripravljalke poti božjemu kraljestvu.
Adventni čns in božični prazniki žena! Marijina ljubezen nam je dala Zveličarja. Materina ljubezen naj da svetu ljudi, Iti naj bodo plemenite mladike na večno zelenem drevesu življenja. Žena bodi večna obnav-ljalka življenja. Zena naj obnovi svet. Hodi po Marijinih polili, da bo mogel mož hoditi no Kristusovih potih! — Ljubezen zmore vse. kjer [io umre ljubezen in gospoduje strast, tam se Kristus ne rodi. Sele tedaj, če bo žena hodila po Marijinih potih in v sebi sami spoznala tempelj, v katerem stvar ja Bog v svojo čast, se bo obličje zemlje obnovilo.
(F. F. Goldau.)
Jedilnih za december
(Dr. Krekova meSčansko-go^podinjska 5ol» v Zgornji SiJki pri Ljubljani.)
Ponedeljek.
Kosilo: 1. Mesni zavitki na goveji juhi. 1. Zavite svinjske zarebrnice in kisla repa s krompirjem. S. Mandeljev močnik (puding). — Večerja: Zajčja obara in žemeljni cmoki. Solata.
Torek.
Kosilo: 1. Jeterna Juha г ocvrtim grahom. 2. Govedina, pražen krompir, posiljeno zelje, 3. Klanca t i. — Večerja: Telečji rižot in solata.
Sreda.
Kosilo: 1. Rezanci na goveji juhi. 1 Mrzla kuhana riba s kisom in oljem. 3. Segedinski golaž s krompirjem. 4. Sirove palačinke. — Večerja: Zdrobova Juha. Svinjina In cmoki s solato.
Četrtek.
Kosilo: 1. Mesni narezek s tečnimi rezinami. 2. Golaževa juha. 3. Pečena srna, ril in solata s krompirjem. 4. Linška torta. — Večerja: Riževe klobase in kislo zelje. Čaj in šarkelj.
Petek.
Kosilo: 1. Ribja juha s praženimi Zemljami. 2 Sardine na poseben način prirejene (mariniro-no) s trdo kuhanimi jajci. 8. Kisla repa In tirolski cmoki. 4. Rumov narastek, sir, črna kav«.
Sobota.
Kosilo: 1. Telečja kisla Juha. 2. Biftck s krompirjem, v sopari kuhan močnik (puding) in špi-,i,iča. 3. Pečena raca in solata. 4. Penasie rei.lne, črna kava. — Večerja: Ribanri na juhi. Pečene jerebice, solata s trdo kuhanimi jajci. Punč in pecivo.
Nedelja.
Kosilo: 1. Tolčena kokošja juha. 2. Stisnjene klobase z oljem in kisom. 3. Pljučna pečenka, obložena s krompirjem in razno zelenjavo. 4. Pečena goska ln solata. 5. V kuhano sadje. C. Orehova torta. 7. Sadje. 8. Kava. — Večerja: Čista goveja juh« in žemeljne rezine. Zajčja pašteta s hlade-tlno (aspik) mrzla maslena omakn. Dunajske za-tebrnico in solata. Vkuhano sadie. Skrniceljni s peno. Punč s pecivom
Ob porodniški postelji
Moderna socialna zakonodaja se ni mo-kIh in se tudi lii izognila temeljnemu socialnemu dogajanju: porodu, ter je bolj ali inanj širokopotezno zaščitila materinstvo. Omotno je tudi porodnicam najširših krogov zagotovljen človeka dostojen potek otroške postelje. Obenem je pa žai naš čas pogreznil materinstvo v golo telesno dogajanje in pri negi porodnic popolnoma prezira duševnost. Ravno duševnost pa je pri porodnicah prav posebno občutljiva in sprejemljiva za škodljive vtise. Telesna bolečina mine s porodom in porodnica jo v najkrajšem času popolnoma pozabi; telo je kmalu zopet v normalnem stanju. Drugače je z duševnostjo. Zona se ves čas nosečnosti bolj ali manj jasno zaveda, da visi med življenjem in smrtjo, prevzema jo čut popolne onemoglosti nasproti močem ali zakonom, ki urejajo porajanje novega življenja. Potem pa je porod. Čudo življenja, tako silno nedoumljivo doživetje, da prevzame žensko dušo do zadnjih globin. (Saj celo dolgoletni, izkušeni zdravniki iu zdravnice priznavajo, da vsak nov porod, pri katerem pomagajo, z vedno novo, nezmanjšano silo doživljajo.) Tako je duša porodnice od vseh teh neposrednih doživljajev smrti in življenja do dna vzvalovana in pretresena, da se ne umiri in ne ustali niti oddaleč tako hitro kakor njeno telesno življenje. Slednjič pomenja posebno prvo materinstvo za ženo popoln preobrat v življenju. Brezskrbno deklištvo je nepovratno prenehalo, v njeno življenje je stopilo bitje, ki mil je s lem samim, da ga jo rodila, ga postavila v življenje, za vedno dolžnica z vsemi svojimi dušnimi in telesnimi močmi, z očetom soodgovorna zanj pred večnostjo in časnostjo. Te zavesti porodnica ne zmore v par urah in tudi ne v par dneh, marveč se more z njo spraviti, se ji notranje prilagoditi le polagoma.
Iz vsega tega je jasno, da je tisto, kar porodnica najbolj potrebuje, mir in pokoj, kar največja obzirnost, da se uteši njena duševna razbolelost, premostijo nastali prepadi, razjasne pota, dozori pripravljenost na službo in žrtve. Zato je bilo slaro babiško pravilo, da se mora porodnica dolgočasiti^- bistvu popolnoma pravilno, ker predpostavlja mir in pokoj okrog^otroške postelje. Nedvomno je veselje, vedno nova pripravljenost do materinstva, celo večja ali manjša ljubezen do otroka v veliki meri odvisna od toga, kako doživljajo matere otroško posteljo. Pokojno, blago ozračje je pa za porodnico tisto česar najbolj potrebuje, je zanjo, kar topla kopel j in čista postelj za utrujenega potnika, ki po dolgi in nevarni poti slednjič dospe na cilj.
Te misli razvija kot prispevek k >du^e-slovju otroške posteljo« nemška zdravnica dr. llirschmann-Wertheimer. Vredne so. da bi jih upoštevali po domovih in porodnišnicah. Po vernih krščanskih družinah je božji mir pa ljubezen in spoštovanje okrog matere in novorojenega deteta ob sebi umljiva stvar.
Neki raziskovalec je predaval o svojih doživljajih: »Nekoč sera zašel globoko v džunglo in naenkrat sem bil obkoljen od črnih divjak ov.€
»Za božjo voljo, kaj pa ste tedaj napravili?« je s skrbjo vprašalo več poslušalcev.
»Raziskovalec« se je ponovno ozrl okoli ter dejal: »Srepo sem bulil vanje toliko časa, da sem postal črn v obraz in potem so me I imeli za enega izmed svojih.«
Modne novosti
Moderno perilo.
1.	Kombinacija iz rožnate svile z život-kom iz čipk.
2.	Jutranja obleka iz rožaste kocaste vol-nine, uporabna tudi čez dan kot domača obleka.
3.	Domača obleka iz umetne svile, podložena z vato.
4.	Spodnja obleka iz pralne svile, zgora) okrašena s čipkami ali tilom.
(Odslej bomo prinašali menjaje enkrat ! jedilnik po starem načinu prehrane, drugič pa jedilnik po načinu nove prehrane, da kolikor mogočo ustrežemo vsein našim ao-spodinjam.)
1ШШЧ>.РНСИ)

Vsaka besed ^ 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Dm N<j|maniši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje La oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica2Din N<i|manjsi znpsekiODirj.Pri:^ibina ra iifroSDin Vsak oglas Ireba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjaniole,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3<t9.
Kontoristlnja j Natakarica
z m o ž n a knjigovodstva, pridna in poštena, dobi korespondence, stenogra- , službo v boljši gostilni in
Dekle
pridno in zanesljivo srednje starosti, želi službe za vsa hišna dela pri dobri krščanski družini. Nastopiti takoj ali s 1. ja
fije, strojepisja in vseh ostalih pisarniških poslov, z znanjem nemščine, dobi takoj mesto pri Šterk Ju-rej, Vinica, trg. z mešanim blagom. - Hnana in stanovanje v hiši. V po-
nuarjem. Ponudbe poslati	nudbi navesti dosedanja
na podružnico »Sloven.«	službovanja in točne pla Jesenice pod zn. »Pridno čilne zahtevke, dekle« št. 14.462.
Samostojna moč
za gospodinjstvo v trgovsko hišo se išče. Plača po
Strojnik
vešč vseh parnih in mo tornih naprav in izučen dogovoru. Ponudbe pu-ključavničar z najboljšimi slati na upravo »Slov.« spričevali in večletno pod zn. »Gospodinjstvo« prakso, siguren v vsakem :	št. 14.512.
popravilu, trezen in po- j	c~l «
šten, išče mesta za kjer- j	Sobarica
koli. Nastopi lahko takoj, mlada, spretna, s spriče-Pismene ponudbe na upr. vali, katera opravlja tudi »Slovenca« pod .Strojnik' vsa druga hišna dela in v
št. 14.491.
Kontoristlnja
E znanjem slovenskega, nemškega in srbohrvat-skega jezika, knjigovod-
pemoč kuharici, se išče za 1. januar. Ponudbe na: Uradniška menaža Jugo-tanin d. d., Sevnica.
Deklo
atva, strojepisja, sloven- 1 za poljska dela, staro 25 ske in nemške stenogra- J0 40 let, sprejmem. Po-(ije ter korespondence - nudbe na upravo »Slov.«
kavarni v Ljubljani. Na' slov po možnosti s sliko poslati upravi »Slovenca« pod »Natakarica« 14.488.
ia dume In gospi de z vpelj .v« strojnega pleturstva v hifit. Zajamčen /asiuick cn soo Шч шеве/по
išče službo. V. T., Maribor, Meljska cesta 1.
Absolventka
2-razredne trgovske šole iiče službo v pisarni, najraje v Ljubljani ali v bližini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Začetnica« št. 14.469.
Kmetski mladenič
vojaščine prost, sposoben za vsako kmetsko delo, išče službo. - Naslov pri podružnici »Slovenca« v Novem mestu.
Lesni manipulant
aamski, išče službo skladiščnika; zmožen vseh pisarniških del. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Vesten uradnik' št. 14440.
16-letno dekle
t dovršeno meščan, šolo, iiče mesta za zobotehni-iko vajenko. J. K., Ljubljana, Idrijska ulica 3.
pod »Dekla« št. 14.433. Restavratersko
službo na Boču odda uprava S. P. D., p. Podplat, le neoporečenemu ponudniku, ki bi oskrboval poleti proti nagradi tudi govedo. Je davkov prost, ima del skupička od alkoholnih pijač, zemljo in drva prosta, ostalo vse v svoji režiji. Stanovanje: 1 soba s kuhinjo. Kavcijo 5000 Din položi ob nastopu. Promet ca.
5000 planincev.
Katera gospodična j Sostanovalec
bi poučevala strojepisje | se sprejme v lepo sobo. in slov. stenografijo? — "
Stroja nimam. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod ■-Navedba cene« St. 14618
' Naslov pove uprava »S1.«
Stanovanje treh sob
z vsem komfortom odda takoj v Gajevi ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Stanovanje
3 sob, 1 soba primerna za lokal, se odda v najem. Javornik št. 153, pri g. Kunslelj.
Sobe s kuhinjo
za smučarje se oddajo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.381.
pod št. 14.601.
Stanovanje
v podpritličju: soba, kuhinja, shramba, elektrika, vodovod se odda s 1. januarjem. (Selo, Moste.) Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.571.
Prazno sobo
oddam v Marmonlovi ul. _št. 19.
Opremljena soba
s posebnim vhodom se odda 1 ali 2 osebama, takoi ali s 15. decembrom v Šiški, Podjunska ul. 15.
Elegantno sobo
solnčno. s posebnim vhodom oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14.623.
Sobo
poseben vbod, elektrika, parket, kurjava, v centru j J£ščeva mesta, oddam januarja. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.389.
Dekle
BSe ilužbo. Grem kot gospodinja. Vajena sem vse- ! lo snažna oseba. Nastop
Vajenec
poštenih staršev se sprejme. Slavko Omcjec, čevljarstvo, Št. Vid nad Lj.
Služkinjo
samostojno, katera zna kuhati, ki je že služila dali časa v eni službi in katera ima namen stalno ostati pri štfcičlanski trgovski družini v mestu na Gorenjskem - iščemo. Mora pa biti krš6ansko misleča, zanesljiva in ze-
Snho stanovanje
poleg cerkve, blizu tramvaja, tri večje sobe, predsoba, kuhinja in klet, primerno za večjo družino, takoj na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 14.269.
Odda se
ena ali dve lepi, prazni sobi v bližini cerkve sv. .	Jožefa. Na željo tudi so-
Stovenca« pod uporaba kuhinje. Poizve -- --- se pri hišniku, Zrinjskega cesta 7.
Podstrešna soba
opremljena se odda. Ko-ul. 14, Zelena jama.
Mesečno sobo
posebni vhod, za 2 osebi, oddam takoj. Resljeva cesta 30.
50.000 Din
posojila iščem. Ponudbe na upr »Garancija« št. 14.494.
gm gospodinjstva, kakor tndi gostilne. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 14.500.
Prodajalka
blagajničarka, vešča nemščine, išče službo v Ljubljani ali kakem drugem mestu. Vešča je tudi šivanja. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Skoro MJ.« »t. 14.561.
Kmečko dekle
srednjih let, vajena nekoliko kuhati, želi dobiti službo. Naslov v upravi »Sloven.« pod št, 14.597.
Hlapec
km«6ki sin, vajen konj in |fov«i« živine, išče službo za delo na polju ali v trgovini. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Priden in vesten« H. 14.604.
Iščem
večjo hipoteko - posojilo, vknjižba na prvo mesto. Sprejmem tudi vloge od ljubljanskih bank. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Dobre obresti« št. 14.483.
1. januarja. - Pisma pod »Poštena« št. 14.587 na upravo »Slovenca«.
Dekle
za vse, ki zna tudi kuhati, se sprejme k manjši družini. Ponudbe pod .Dekle' št. 14.613 na upravo »S1.«
Kleparskega vajenca
sprejme proti takojšnji primerni plači M. Janko-vič, splošno kleparstvo, Rimska cesta 19.
Služkinja
resna, poštena, samostojna, ▼ starosti 35 do 40 let, se sprejme k slovenski rodbini treh oseb za vsa hišna opravila in kuho v manjšem stanovanju v Zagrebu. Obširne ponudbe s priporočilom naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod št. 14508.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto) Prva oblast koncesionirana Prospekt št 16 zastoni Pišite oonjl
Jezikovni tečaji
srednješolske instrukcije, »Mentor«. - Informacije: Pražakova ulica 11, priti., od 17—19.
Službodobe
Majer in majerca
oženjena, brez otrok in zanesljiva, lahko dobita službo pri Kendovi grajski upravi na Bledu.
Sobarico
sa vsa hišna dela razen kuhe sprejmem. Ponudbe s natančno navedbo dosedanjih služb in zahtevo plače na podraž. »Slov.« v Novem mestu pod zn. »Trgovska hiša«.
Mesarski
vajenec
se takoj sprejme. KARL ZDOLSEK - Gabcrje pri Celju.
Trgov, pomočnica
se takoj sprejme na deželo. Prednost imajo one, ki posedujejo obrtni list. J. Rot&r, Križe na Gor.
Služkinjo - gospodinjo
veščo kuhanja in drugih hišnih del, išče s 1. januarjem 5 članska trgovska družina z otroci na deželi. Nad 22 let stare naj pošljejo svoj naslov na upravo »Slovenca« pod »Krščanska« št. 14.590.
Jezikovna šola
Gosposka ulica štev 4/1. Vsi moderni jeziki. Prvovrsten in najcenejši pouk. Otroške skupine.
Šivilje in krojači
Od 3.—23. januarja 1932 priredim
damski in moški
prikrojevalni tečaj.
Poučeval bom po najmodernejši metodi. Priglasitve sprejemam do
1. januarja 1932. Natančnejša pojasnila daje lastnik konces. strok, šoie Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. n. Krojni vzorci se izvršujejo po meri.
Mesečne sobe po 260 — 360 Din, s postrežbo in razsvetljavo -oddaja hotel »Tivoli.«
Oprem'jena soba
se odda enemu ali dvema solidnima gospodoma. — Černetova 9, Sp. Šiška.
Opremljeno sobo
odda na Vidovdanski c. št. 1, Mihael Korobov.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, pritikline, I. nadstr,, se odda Naslov v upravi »Slovenca« _pod št. 14.563.
Opremljeno sobo
parketirano, s posebnim vhodom, elektriko in postrežbo, oddam gospodu. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 14.562.
Stanovanje
dvo ali trisobno, prvovrstno, prostorno, kopalnica kuhinja, shramha, predsoba, klet, vodovod, elektrika, vrt, separirano, solnčno, mirno odam februarja ali marca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.627.
Mlin
ob glavni železnici, 5 minut do cerkve, 7 minut do postaje, stalna vodn, ua tri tečaje, dve stanovanji, se da z novim letom v najem. Vprašati pri Kunstler Franc v Litiji, i
Gostilna in mesn'ca
v občinski hiši, tik farne cerkve, ločeno ali skupno z inventarjem ali brez, se da v najem za dobo 3 let najvišjemu ponudniku. Pojasnila pri žunan-stvu Tržišče, Dolenisko.
Dva lokala
v sredini mesta se takoj I oddasta. Vprašali pismeno na upravo .Slovenca' pod »Lokal v mestu« št. 11525.
Sobo
s posebnim vhodom, veliko, pripravno za oisarno oddam s 1. januariem. — Poizve se: Borštnikov Irg št. 1, I. nad., levo.
Čevljarsko delavnico
z vsem inventarjem oddam v najem, ali pa tudi prodam po ugodni ceni. -
Starejšo hišo
enonadstropno, prodam za 95 000 Din v -sredini Ljubljane. Naslov v upr.
Vprašati: Franc Primožič, »Sloven.« pod št. 14.624. čevljar, Škofja Loka.
Pekarijo
radi družinskih razmer oddam v najem. Odkupnine zmožen in zelo podjeten pek ima prednost. Potrebni kapital 25 000 Din. Pekarija je 20 minut
od glav. pošte Ljubljana. ' enodružinska, komfortno Ponudbo do 19 decembra zidana, ob Stadionu, se
Manjšo gosti'no
ali stanovanjsko hišo, ki bi bila pripravna za čevljarsko obrt, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.467.
Vila z vrtom
.f Л M ULlJJLM
Vsakovrstno
pu naiviSlih cenah ČERNH luvelu Liubliana, VC'Mlom ulirs M 3
Neopremljeno sobo
solnčna lega, s souporabo kopalnice in telefona, oddam takoj. Gospejna ul. št. 7, stanovanje št. 7, v Mariboru.
Stanovanje
parketirana soba, kuhinja s pritiklinami se odda. -Vselitev lahko takoj. — Ciglarjeva 39, Moste.
Gostilna
v Ljubljani se takoj odda. Dopise na upravo »Slovenca« pod št. 14.438.
Lep lokal
v Gledališki ulici takoj odda Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
1931 pod zn. »Bodočnost« št. 14.559 na upr. »Slov.«
Več pisarniških sob
v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Lokal
v sredini mesta se odda s 1. januarjem 1932. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.496.
Krasen salon
za klub ali društvo se poceni odda v hotelu Tivoli.
Majhen mlin
na vodi, v okolici Celja
odda takoj ali tudi februarja Sliri sobe. plin v kuhinji in kopa'nici Mesečna najemnina 1200 Din. -Ponudbe na upravo »Slo-veaca« pod »Stadion« št. 14 522.
Stavbni prostor
ca. 20.000 m*, lep solnčni kraj, večje industrijsko mesto Gorenjske, naprodaj. - Obrniti se pismeno na upravo .Slovenca' pod »Redka prilika 1000«.
Malo posestvo
pri farni cerkvi, na križišču več cest, avtobusna postaja in blizu kolodvora — prodam Vse v dobrem stanju. Zemliiš&e ie pet minut od posestva. Pripravno za penzijoniste in obrtnike. Nntančneiša pojasnila daje Ivan Novak, pekarna, Sv. Vid pri Ptuju.
Krasno posestvo
celo, skupno. obsto|eče iz 2 hiš, 2 gospod poslopij, velike kovaške ali mehanične delavnice, vse г elektr. razsvetljavo; vrt, v Ljubljani ali okolici. Po- vinograd, travišča za reio nudbe z navedbo lege in 6 glav gov. živine, sama cene na upravo »Slov.« prvovrstna zemlja Celo pod zn. «E. D.« št. 14.617. posestvo se nahaja zraven državne ceste » lepi.
Trgovski lokal
z inventarjem na prometnem kraju oddam takoj ali s 1. januarjem 1932, proti mesečni najemnini 600 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14592.
V najem
se odda г novim l"tom prostore za vinsko trgovino: veliko klet, hram-ne sode in skladišče z inventarjem. Liubliana VII, Gasilska cesta 3, Šiška.
Veliki prostori
220 m'" svetli, suhi, električna razsvet'iava. vhod iz ceste in dvorišča, v centru, se odd.Mo, event. tudi polovico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.611.
Srečke delnice, obligacije
kupuie Uprsva -Merkur«, Liubliana Scienburiiova uli. a t II nadstr
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuie RAFINERIJA DKA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Mož,.iS
Vsake vrste
Kupim parcelo
ali Maribora, želim vzeti Enonadstropna hiša »smo solnčni legi Proda
V nilom il! nn ni-i elnrv! l!	.......I'	1
v najsm, ali oa pristopiti kot družabnik z malo 7f trgovino ter gospodar-kavcijo. Ponudbe na upr. sko.	ml™ s 3
Slovenca« pod »Mlin« Pa" kamnov se proda. -št 14 528	roleg |e tudi 92 arov nji-
' ve in vrta. Pojasnila daje Posojilnica na Frankolo-lovem, p. Vojnik.
Stavbna parcela
ca. 600 m2, četrt ure od kol. Bled, na lepem kraju se proda. Cena po dogovoru. Naslov v upravi
se radi prevzema drugega podjetja Plača se lahko s hranilno kniigo. Pojasnila etiie Lesna in gospodarska zndruga v Slov.
Bistrici.
kup.i je po najvišjih cenah
r c ude it.
Ljubljana. Prešernova 1
мт .. on*. . .JumsMMMnn
Skioptikon
j s karbidno razsvetljavo kupi 2upni urad Dobrnče.
Detektor
poceni kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod št. 14.449.
Samokres
brezhiben kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Samokres' št. 14.572.
Borovih desk
suhih, 5 era I., II., 1 vagon kupi A. Čuler, Jesenice.
Kravo
montafonske pasme, tel-
ko, dobro mlekarico do 20 I mleka dnevno, tako) kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Mlekarica«.
Otroka
dojenčka vzamem v oskr-»Sloven.« pod št. 14.577. bo ali na reio. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Rejenček«.
шмшд
SESI sI IRO 5\1
HORNYPIION W 303 L
izbira! — Cene solidne I
BLBKTRODIN VMlCNI ZVOČNIK 5 WATT Ia. LE MN 1.950 — H0RNYPH0N: W 303 • \V 303 L - SIX • ELECTRIC III TUNGSRAM: STANDARD - REX - 3 X 0RI0N:	S III - SOL III - LUXUS V
BEZY:	8IV i vdelanim zvočnikom le . . DIN 5 950'—
Vsi aparati za direkten priključek na tok
NAJVIŠJO CENO
VAM NUDIMO ZA VAŠO ZASTARELO RADIO POSTAJO V ZAMENJAVI ZA NAJMODERNEJŠE APARATE NA TOK SVETOVNIH ZNAMK
nmm - Ti]NG$ftiiM - mm
FRANC BAR SINOVA
DRUŽBA 2 0. Z.
Kdo bi hotel
vzeti v oskrbo 7 mesecev starega otroka — proti zmerni plači. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgoja« št. 14.568.
Izjava!
Nihče ni plačnik za dolgove, ki jih napravlja Antonija Burger v kateremkoli imenu. — Frano Burger.
Tobačna tovarna
v Ljublj. razpisuje na dan 19. dec 1911 ob 11 javno ustmeno dražbo za enoletno prodajo žaganja za leto 1932. Delajlne informacije se dobe v ekono-matu Tobačne tovarne.
ORION LUXU? V
Jn sera11
ЗИРШ
л
i' 'Si;-/:
Slovencu*
v\
imajo največji uspeh.
-i i—
Prodajamo tudi na primerne obroke l i tur o in 2401
Za božič nudim
Vsaka znamka drugačnal 30 Brazilija 24 Din; 50 Holandija 12 Din; 300 Avstrija 20 Din; 200 Poljsica 30 Din; 100 Rusija 20 Din; 50 Saargebiet 25 Din; 100 Wflrttemberg 60 Din; 1800 raznih 40 Din. - Poštnina posebej, denar vnaprej! Izidor Steiner — Zrinjski trg 14, Zagreb.
a » H » л «
АвалмАаш Glnsovir
(Stuzfliegel), dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Glasovir« št. 14.472.
ти<*!т h® m
kom. D n 100'— n 115'—. konjički na kolesa od Din 3"— naprej Eksportnn hi«a Luna, Maribor, Aleksandrova 19
Tvorniške cene prvovrstnim munkalnim instrumentom, gramofonom — harmonikam le pri
in
Žimo
za modroce od naiceneiše do naifinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2.

Oton e
Maribor — Stev. 100
prost katalog, naročila z navedbo zaželjenrga instrumenta. Dopustna obročna plačila. Muxičar<i, učitelji, diiaki 10' 0 popust.
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Komenskega ulica 10, I. n. št. 87.
Pianino
ooceni prodam. Istotam tudi Štedilnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.594.
Klavirji
pianini, harmoniji se stro-kovnjaško popravljajo in najčistejše uglašujejo. Tovarna klavirjev. R. War-binek, Ljubljana. Gregorčičeva 5.
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano, in cele glavice zn sarmo, v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni po naročilu dobavlja Gustav Erklavcc, Kodelievo 10. Ljubljana. Telefon 25-91.
Usnjat suknjič
nov, prodam za 560 Din. Prijave na upravo »Slovenca« pod znač. »Usnjat suknjič«.
Radio
8-cevni, s Phillips priključkom na izmenični tok, zvočnik Brown, se radi selitve prav ceno proda. Naslov v upravi "Slovenca^ pod št. 14-120.
ШКМ za lufhf
65'- Din, 100 —, in 115'— itd.
Kksportna hiša Lana, Maribor. Ale-sandrova 19
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kfl druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo gosie po 130 Dic kg io čisti pub po 250 Din kg RarpoSi-ham po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, (lica 82. Kemična čistilnica peria
Zelo ugodno!
2et>ne robce, nogavice in rokavice, svilene prtičke, srajce in kombir.eže prodaja za Božič Comncrce d. d., Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje.
Kupujte le najboljše domače čevlje znamko
VJolin« od Dir. 6& Mandoline ■ 129 Gllare • ■ 160 Sočne harmonike 60 KBOMATliNC HARMONIKE, HAVAJSKI arTARE LTO
taMmajto bmpbčni torniik
CENIK:
HEIHIUHEROLB
VlAKIfcSGR it.lOZ.
Tovarna Tržič
Prodajalna:
Ljubljana
Sv Petra cesta 20
~~ Med
cvetlični in jelkov, domač pridelek, prodajam na drobno. Pišite dopisnico, prinesem vzorec. GaSpe-rin (pri Doliniku), Ilovica št. 5, Ljubljana.
Lepe jaslice
t kipci iz žgane gline, svete družine, pastirčki, ovčice p o c e n i pri M. Mihelič, Šelenburgova ulica, Ljubljana,
Z DIHEliTNIM
FOTOHEMIČN/M ИЗРШфм NUDI LE
JUGOSLOVANSkA
TISkARNAVUUBLIANI
Spccijalno galanterijsko
mizarstvo, Bohoričeva ul. St. 3, izvršuje vse vrste najmodernejših kaset za radio-aparate, zvočnike, gramofone, stenske ure, šatulje, šahe itd. po najnižjih dnevnih cenah. — Sprejema v izvrševanje tudi vseh vrst galant. lesenih množinskih predmetov - za kar se vljndno priporoča M. Benko.
>0 mizarskih mojstrov
opravlja vse delo na naših strojih z vdelanimi motorji že leto dni pri Mizarski zadrugi v St. Vidu brez najmanjšega defekta. Glavno zastopstvo;
TEICHERT & SOHN
Ljubljana, Gledališka 12.
Božična darila

Kovčke, spisne, šolske in ročne torbice, listnice, denarnice itd. pri: oroča po zmernih cenah
1VHH КШ05
Marihur. Aleksandrova c. 18
Sanhe
enose !ežne Din 95'—, dvosed* žne Din 115.—
Ekspertna hiša Luna, Maribor. Aleksandrova 19
Dva kožuha
in plašče prodam. Pobrež-je pri Mariboru, Cesta na Brezje 13.
Nova postelja
z nočno omarico poceni naprodaj. Maribor, Smetanova ulica 46, I. nad., vrata 9.
Tehtnico
skalno, 200 kg, malo rabljeno, proda Franja Zupane, Masarykova 15.
Pisalni stroj
poceni proda Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25-1.
Prodam
40 hI ljutomerskega vina, lastni pridelek. Naslov in cena se izve v upravi ,S1." pod St. 14.586.
Tiskarski stroj
Tiegel, zelo dobro ohranjen, velikost tiska 23 33 cm, nekaj črk in materi-jala, skupno za 15.000 Din prodam. Pripravno posebno za večja podjetja, da si sama pripravijo potrebne tiskovine. IzvrSba jc zelo lahka. - Istotam se proda baraka (stojnica) za ceno 1600 Din. Dopise na upravo »Slovenca« pod ■■Baraka-stroj« St. 14.596.
Orehove plohe
lepe, suhe proda Sedej, Mala čolnarska 3.
Kožuh
moški, kratek, malo nošen, proda Franja Zupane, Masarvkova 15.
Oramofons „COLUtllBIA" in drugi SMUČKE, od najceneje do najboljše
имгеиш——	'
šivalni stroji na/va', Radtatoaratf ,flora' in dr.
Snfike
u ileeo od Pin Г,>"— nunri' , /ti že* ske ml I lin 8** naprei riiloAe vseli vet knsti po unj-n 2 ii b cenah Eksportna h^ša Luna, .iaribor, Aleksan .rova 19
Kino-iotelje
gostilniške, vrtne stota ter razne stole za dvork-ne, dobavlja najceneje — Stolarna in strugama v Sodražici. Zahtevajte cenik!
Storžke
za okras božičnih dreves, od raznih eksotičnih smrek dobite: Krekov trg št. 10, dvorišče, levo.
Zaboje za smeti
za nove vozove ima v zalogi tvrdka Ant. Merhar, Sv. Petra cesta 22.
Mladega psa
resastega terričra odda Rauter, Gruberjevo nabrežje 18.
Pisalni strojček
Portable, skoro nerabljen ugodno naprodaj. Tavčar, Streliška 22 II.
Pohištvo
spalnice iz trdega in mehkega lesa, kuhinje in drugo razno pohištvo dobite najceneje pri Matiji Andlovic. strojno mizarstvo. Komenskega ul. 34.
LVbel*
u*kina<te? trnhe
kupite ootcrnclc Dri tvrdk
A. VOLK LJUBLJANA
K*»ili<»«a	24
Vcilho razstavo
.sakovrstnih grof ter hožlt-■'ieua nghltc ter ludi svečk po brezkonku enčnih cenah
Kksportna hiša Luna, Maribor. Aleksandrova 19
Smučarjem!
Restavracija Mrzli Studenec, priporoča zakurjene sobe. Dobra jedila in pijača po nizki ceni.
Krušno
moko
Zaloga pohištva
po nizki ceni pri Planin-šek Ivan, St. Vid St. 33.
Slike za potne liste in legitimacije
Vam brzo in lepo napravi FOTO MEYER, Maribor,
Gosposka 39.
Orožje
in municija. »Orožarna«, — J Pastuovič, Zagreb, Zrinjcvac St. 15. Zahtevajte ceniki
»Javor«
lesna industrija v Logatca
ima svoi lokal za pohi štvo tudi v Liubliani \ novi palači Vzaiemne za varovalnice.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosiua, Vetrinjska ulica št. 26.
Prave ooizerte a Din 250*-
izdeluje in razpošilja
Fr. Zflio ar ■ Mengeš 41
Okvirje za slike
vseh vrst
izvrSuje točno in solidno v enem dnevu tvrdka — M. Rauch, Celje, Prešernova ulica 4.
Modroce
otomune. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam
nudi najceneje IctnacKi Narobe L j u bi i a n a, Gosposvetska (osta št. It) (pri Levu).
JEDILNO ORODJE
iz alpake, alpaka srebra in pravega srebra v kasetah, pripravno za darila. Dobi se tudi na plačilne obroke edino pri tvrdki M. Rauch, Celje.
Plašče
zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje. peke. mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8.
Modroce
posteljne mreže, železne zložliive poslehe otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Peči na žaganje
vseh vrst in grelne cevi za na štedilnike izdeluje po najnižji ceni Ivan Zor-ko, Glince.
Fr. Ševčik, Ljubljana
2idovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Največja izbira. Zahtevajte cenike!
Elektroinštalacije
za razsvetljavo in pogon izvrSuje strokovniaiko po zmernih cenah ter ipecial delavnica za popravlian|e in previjanje elektro-mo-torjev, transformatorjev in avto-dinam - Imam \ zalogi ves elektro-mate rijal, kakor žarnice in elektromotorje najzname niteiSih firm v vsaki količini. Fr. Perčinlič, kon-cesionirano elektro podjetje, elektro mehanično podjetie. Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16, telefon 2371; Domžale, nasproti pošte.
Nogavice
rokavice, volna in bomhai najceneje in v veliki izbiri pri KARI. PURLOO LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
A Oii tirtbenc
nakup in prodaja vroč
L'uhljana
Dunajska cesta št. 36
Sveieinsuhe gobe
kupuiem stalno viako mnoZino Zahtevajte po-lasmla-
Namizna^ л jabolha
prvovrstna. razpošiliatn po naintžii ceni — Peter letina Radeče - Zidani most
To^či Idter^
dnd|
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobile pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana Sturi trg St 32
v veliki izberi pri
»Tehnik4 Josip Banjai
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20 — Palača Okrožnega urada
+ Tužnega srca javljamo, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicali k Sebi v nebeške livade našo ljubljeno nčerko oziroma sestrico
Cvetko
Pogreb nepozabne nam hčerkice bo v ponedeljek 14. dr embra ob 10 iz Kranja, Gorenja Sava 3, na Smartinsko pokopališče pri Kranju Kranj-Oorcnja Sava, dne 12. decembra 1931.
ŽALUJOČA RODBINA BERNIKOVA.
Proda se hiša
z nekaj vrta na Vinici pri Črnomlju. Ima 7 sob, klet, vodnjak, 2 hodnika, verando in drvarnico. V hiši je gostilna, trafika, mi- » ХЈТОМ zarstvo, poleg je urejeno ЛПШ11 зМЈГ tudi moderno čebelarstvo, j Ljubljana, Pred Škofijo, Proda se z vsem inven- i . ..	. ...
tarjem, oziroma se da i na,ve4,a in "a,cene,Ja .z-tudi v najem. Več se izve blra božičnih okraskov in pri Mikuliču na Vinici.	jaslic.
вввввааававввввавввванаввввваввв
bož x najcenejšo darila
kupite znatno najboljše vse potrebno manufakturno blago v trgovini
Jakob Preac, Maribor, Gosposka ulica 8.
posteljnina, preproge, lino lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomani, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovanjske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri
KARL PRElS-U, Marmor, Gosnnska 20
Ceniki se dobijo brezplačno
Garantirana kunttrukclU
-C'
jm
Ji,
I'rontor Ul
posteljnino
FRANC 7AGER
tapetništvo iJuDiirn*. S«. Petrd n. 29
priporoča svoje naj modernejše fote I je vseh vrni modroce o t o m n ne. ž i in o. zložljive posle 11 e. patentne divane itd.
N»'mo<f«in:j!a оИкИ
Din not)'
NaHineiS! ram
Ifoiraft
Prav« siivovha
Na debelo I WSC VfStC ПНСПСУ j. S. d. Nadrobno
Jakob Рсг1шс - Narlbor
60? posko aslica H %
Tovarna *a lzaeioyan e uttertc*. dcieriniti v n in strupov
Umrla nam je naša nad vse ljubljena sestra, teta in , svakinja, gospodična	j
Pavla
zasebnica
dne 12. decembra po dolgi, mukapolni bolezni, previdena s svetotajstvi.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek 14. decembra ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti, Poljanski nasip št. 12, na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. V Ljubljani, dne 12. decembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
PRIMERNA DARILA ZA BOŽIČ IN NOVO LETO!
LIKERJI - BRANDY - VERMOUTH - RUM - ŽGANJE
LJUBLJANA
NA	GOSPOSVETSKA C. »3	NA
VELIKO K0LIEJ DROBIMO
j ik л k j
J ii lk МШШШ
Ne pozabite si pravočasno preskrbeti za božične praznike in novo leto najnovejše
gramoionsMe pШШ moderne gramofone
Največjo izbero Vam nudi edinole specijalna trgovina za gramoionijo
IDOOŠPORT
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 34
NA PKVKM MEKTU ee šivalni stroji ln kolera
Adier - Gritzner
Švicarski pletilni stroji
DUBIEP
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
sa T ode.
Brezplačen ponk ▼ vezenja. Večletno famstvo.
Foto-aparat *
najlepše božično darilo !
Poglejte si izložbe Plačilni popusti
Največia izbira krasnih fotegrafičnih aparatov in veliko skladiSće nailepSih božičnih kaset vseh ceni
TELEFUNK
Radio prejemnik oddaljenih postaj z Auto skalo

MJTO-SSCALA
z naznaćenimi imen" postaj napravi naravnavanje otročje tahko
Cena
Din 4.700"-
k temu
ARCOPHON-ZVOČNIK 5
Cena
Din 1.500'-
Dobiva se v vseh radio trgovinah I
RADIO
luan Pečar t
Fotografske potrebščine Kosmetika, patiumerija
Gosposka 11 maribor Gosposka 11
Otvoril sem
Najstarejše izkušnje. Najmodernejša konstrukcija. Zastopniki v vseh večjih krajih. Prodaja brez povišanja cen in na 12 mesečnih obrokov. Informacije daje:
JUGOSLAVENSKO SIEMENS D. D., ODDELEK ZA SLABI TOK Zagreb, Kalkajev prolaz 7.	Ljubljana. Duna.ska ccsta 1 b.
v Matije Oubčevl ulici St. 3 podružnico ln jo založil s popolnoma svežim špecerijskim blagom. Potrudil se bom l dobro postrežbo in nizkimi cenami zadovoljiti cenjene odjemalce in se za obilni poset najtopleje priporočam
Josip Jagodic, celic
IZVANREDNA PRILIKA ZA NAKUP
BOŽiČNSH DARIL
Tvrdka A- PERSCHE PRED ŠKOFiJO 21
20,\'
prodaja prvovrstno blago: čipk, crepe de china, georgetta, moškega in ženskega perila, kravat, naramnic, rokavic in nogavic i. t. d.
popusta!
(ћитета darila lafBjczijč!
i
fsšisšši
l^lSs
B_to_ *
- t°
a § oo
•S i — -g -c SS« = 'C «
-i j«ca
8-ŠŠS-Г & «
- S - * S O
■fliJ?«*15
>' 95 O m . Q
S
d4
s-
« I S 1 Q»
u,gd . -g
Isj-S«^
m* N > Jđ •z l; a> c m > d q N
-o i - M
» S a ^ 1
iSa i" <5
i: f j« ^
b -J „-»d •a O 2 "
» s,«s
® S * sg- асл
ti
IV « »
Dr. Joža Lovrenčič:
55
finali izumrlega naroda
Roman ii drugega stoletja pr. Kr.
>Bolje bi bilo, hči moja, če bi strpela in počakala pri materi Sevni, ki ji je tvoj nočni beg povzročil gotovo težke in bridke ure, zlasti ker si vzela še malega s seboj, katerega tako zelo ljubi. Pa tu si zdaj in vesel sem te, Ena, ko vidim tvojo ljubezen in skrb. Zato bom poskrbel, da utešim tudi tvoje hrepenenje, ki so ga bile polne tvoje besede in ki ga še razodevajo tvoje oči, s katerimi nemirno iščeš v ravan. Sla od-pošljem k Epulu, da ne boš predolgo čakala, grlica. Veš, spet je tako potolkel Rimljane, da poteče še nekaj Natise, preden se opomorejo in pridejo k sebi. Kar mirna bodi, ne bo še solnce v poldnevu in Epulo pride, po bliskovo pridirja na svojem vrancu in zagrli te, da bo veselo tvoje srce in pozabi na vse črne slutnje, ki so te begale osamljeno v belem dvorcu in ti jih je nemara naša vi*ihva Kara še pomnožila, ko je golčala, kaj je vse videla in ve, in se ti je meglilo pred očmi in se je pojavljala druga za drugo kakor prhutavi krvosesi iz noči. Epulo ti jih prežene, kar jih nisem jaz, in potem, Ena, se vrneš v nase Silikansko gradišče, vzameš Dardana in odjezdite v solnčnem dnevu v Tergeste, kjer z zaupanjem čakaj, da se kmalu vidimo! .. .c
Tako je govoril oče kralj in je Sel, da izbere sla, ki bi ga poslal k Epulu, Ena pa se je oslonila na okno in se zazrla v ravan, ki se je razprostirala pred njo v vsej lepoti dopoldanskega pomladnega življenja. Pogled ji je vzplaval proti Karusadiju in zdelo se ji je, da razloči ono skupino starih hrastov, pod katerimi je tako čudno spoznala Katmela, ugotavljala je prostor,
kjer je prošlo leto taboril Epulo, in še je preko Karu-sadija menila videti tam ob morju ne samo tergeslsko gradišče, temveč tudi svoj novi dom — beli kraljevi dvorec. Preko morja, ki se je sivo bleščalo onkraj zelenega kopna, se ji je pogled vrnil v ravan in sledila je Natisi, ki se je vila kakor ogromna spolzka kača med zelenjem, in iskala, kje bi ugledala rimsko taborišče ...
Ko je tako gledala in strmela v pokrajino, se je oglasila v njej nenadoma mati. Spomnila se je Dardana in rada bi videla Silikansko gradišče, a predaleč je bilo in griči so ji ga zakrivali.
»Hči sem, žena sem in sem mati,« jo je spreletelo. »Ljubezen do očeta in moža me je prignala sem. Očeta sem našla zdravega in moža bom kmalu objela: oba bosta pa ene misli, naj se vrnem. Slušala ju bom in se ne bom izpostavljala nevarnosti. Na otroka moram misliti, njemu živeti in mu posvetiti vso skrb, saj je sladko upanje moje in Epulovo in rodu Karnov in Istrov. Na Silikansko gradišče se vrnem in sporočim materi Sevni, naj ne bo v skrbeh in naj ve, da čakam v rodnem dvorcu, kdaj neha vladati v deželi bojni bog Heso.«
In sloneč na okrni, je zaželela, da bi bilo to kmalu. Pa je tedaj ugledala, kako je zdrevel izpred gradišča v prostrano ravan konj, ki ga je podil jezdec, ko da mu gre za življenje.
»Sel, ki ga je poslal oče k Epulu,« je vedela Ena in gledala za njim in ga spremljala z mislijo in želela, da bi njo nesel njen belec tako v tabor ...
Izginil je sel in Ena ga ni videla več in ni videla, kako je zadržal konja, ko se je približal Karusadiju, in ga hotel ročno zaokreniti, da bi se vrnila kot bi ju nesla 'vihra. Prepozno! Oddelek izvidne rimske konjenice ga je obkrožil, zajel in vzklikal:
»Dober začetek! Prvi pleni 0 le počakaj, ne boš sami Kmalu ti bomo poskrbeli za druščino!«
Minil je poldan, nagnilo se je solnce, zavel je večerni veter preko ravni, prve zvezde so se vžgale in tiha noč je objela pokrajino — Ena in Prono sUt čakala Epula in ga nista doč; kala ...
XIL
Lucius QuincthiR Flamininus ni gubil časa. Ko je Marcus Claudius Marcellus zapustil Akvilojo in je vojaštvo še vedno navdušeno vzklikalo novemu pi>-veljniku in želelo boja, ki naj bi barbarom pokazal, da se prezgodaj veselijo, je sklical v pretorij vse tribune, hoteč se posvetovati z njimi.
>Drugi dan že poteka, legionarji ne odnehajo in kot slišite, nas nestrpno pozivajo, naj ne odlašamo,« je začel. »Menim, da takega navdušenja ne smemo omalovaževati, ker bi bilo težko »pet vzbuditi ga, ako bi za/mrlo. Saj veste, vojska, ki ni navdušena, izgubi bitko, preden se premakne! Torej moramo čimprej udariti. Kam in kako? Poslušajte! Istri upajo — tako sodim — da bomo poraženi toliko časa mirovali, dokler se ne opomoremo, kar se po njihovem gotovo ne more zgoditi kmalu, ter da se potem znova zaženemo na Karusadius, ki jim dobro krije hrbet. Naj le upajo in čakajo! Ko sc bo zdelo nam prav, že krenemo tudi proti Karusadiju. da jih naženemo, prej pa udarimo drugam! Povedali ste mi, da so vas po zadnjem boju, vračajoče se proti Akviieji, zasledovale neke Čete, ki so prišle od severa, a da so se umaknile, ko so zagledali našo pomožno legijo. Proti severu udarimo! Ob Natisi navzgor, dokler ne naletimo na one čete, ki nas še manj pričakujejo! Izvidniki so mi že poročali, da ni čutiti tam gori posebne moči, zato nenadoma nad nje! Proti Karusadiju pa mir, le posamezne straže naj tja do srede ravni kažejo čuječo pripravljenost. Tak bi bil moj načrt in izvesti ga moramo ae nocojl«
za:
OBRT IH INDUSTRIJO
ŠIVALN
ZHLOfiH:
mm. bhrkgh
LJ11BLJHHH
&ELEllBUKGOJfll ULICI 6
TELEFON 23-80
Poceni in dobro
№WMH
kupite ure. zlatnino in srebr- I niuo pri svetovuomani tvrdki
h. suttner
LJUBLJANA 2
Prešernova ulica St 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope. Amerike, Afrike, Avelrulije in Azije.
Velika zaloga ur z znamkami Glashulte, J VVC. Schnffhausen, Solvil, Ornega, Longiges, Doxa,Omiko, Iko, Axoitd. /.aiilevaite veliki ilustr cenik /.aa oni in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
»OŽlCNA darila
v največji izbiri in n zkih centih nudi svojim cenjenim odjemalcem tvrdha
F M. SCHMITT
LJUBLJANA
pred Shostlo 2--Linfiai|<vu 4
Г
Iz.te u ej > se uti n vejši nu deli otroških in igra nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika
izbira. — Najnižj.- cene. — Ceniki franko. j Tribuna' F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov ..jubhana Karlovska cesta št. 4.
la ftcžiCne praznike
priporočam cenjenemu občinstvu svoio veliko zalogo raznovrstnih
sleštfc. bonbonov, božičnih otfioshov
ter dnevno svežega peciva. — Naročila, od priprosle do najii-nejše izdelave, se izvršujejo točno po želji cenjenih naročnikov Se priporoča
z odličnim spoštovanjem
Slaščičarna .01 GA'
Aleksandrova c. — pasaža »Viktorija"
Posta:e ^rHteve«?a pota
i7ilrl.in.ie
Stene Vidmar
Liubliana, Gallusovo nabrež e 33.
r
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzal&mna zavarovalnica
Liubliana
v lastni palaSi ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: CcTie. Patn^a Ljudske posojilnice. Znorel). StnrPev iSev trg b, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
"ТГ"
V mrazu in ob slabem vremenu ne hodile z domu. ue da bi vzeli v usta
pasti I je
„VALDA"
ki Vam prihranijo in odstrani o nahod, grlobol, katarje, hriuo. infiueiico, naduho i. t. d. Toda predvsem paziie, da dobite i-vime
pastilje,VALDA4
Prodajajo sc samo v Skat-Ijicah z napiso ii
„VALDA"
v vseh lekarnah iu dro-gefijah.
Najvarnejše io najboljše naložite svoj denar pri
ШШ1 posojilnici
refl. fadr. i n i. Ц CCljU ?ađr * n *
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod naiugodnej-šimi pogoji. — Za hranilne vloge iamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Davna zahvala.
Podpisana izrekam tem polom svojo iskreno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske ekspertne zadruge r. z. z o z. v Mariboru za točno, hilro in kulantno izplačilo cele mi pripadajoče porfpore po smrti gosp. Kotnik Roiali/e, Selnica oh Druri, rstcd ietar si ttejem v dolžnost, gornjo socialno institucijo vsa'omur najtupteje priporotati. V Rutah, dne 9. decembru 1931.
Šetorič Mat iIda.
Javna zahvala.
Podpisani sem prejel to/no in kulantno izplačano celo mi pripada-loto podporo po smrti gosp Karta /Jotič iz Sp. Porcit oil Podporne tek ije Kmetijske ekspertne zadru e r. z. z o z y Mariboru Aleksandrova it 44. kljub po moji lastni krivdi nastali pomoti r prijavi in kljub kratkemu tri jan ju članstva.
Iz lega razloga si i ejem za svojo dolinosl priporotati vsakomur t stop v ilanstvo to socialne miiiluciie.
So. Trojica v Slov. gor., dne 9. decembra 1931.
Adolf Ceh.
V Mariboru, dne 3. decembra 1931.
Štefka Kozo/.
V globoki žalosti sporočamo, da nam je neizprosna usoda dne 12. t. m. ponoči ugrabila iz našega rodbinskega kroga našega vroče ljubljenega skrbnega in blagega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Franca Vidmarm
posestnika in bivšega odvetniškega solicitatorja
Vse svoje življenje jc posvetil v srčni skrbi in ljubezni blagru svoje rodbine. V polnem zaupnju v Boga je odšel na boljši svet po plačilo za vse neštete dobrote, ki nam jih je delil v svojem življenju. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 3 pop., iz hiše žalosti, Videm št. 24, na župno pokopališče.
Na Vidmu ob Savi, dne 12. decembra 1031.
ŽALUJOČI OSTALI.
Javna zahvala.
Podpisani sem prejel lotno in kulantno izplačilo cele mi pripa<la-toie podpore po smrti g. Karla Poni iz S/i. Porčiča od Pi dponiv s> liri)c Krneti/ske ek-portne zadruge r. z. z o. z v Mariboru in ticer kljub po moji lastni krivdi nantali pomoti r. prijavi in kljub kratkemu trajanju članstva.
Iz leaa raz oga ti ih jem za svojo dolinosl priporotati vsakomur vstop r članstvo te socialne mi Hucije.
Se. Trojica v Slor goricah, dne 9. decembra 1931.
Golob /anez
Javna zahvala.
Podpisana izrekam s tem javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksnortne zadruge r. z z o. z v Mvr.boru. katera mi ie po smrti g'sp. liane Partlič iz Sp. Hoč. izplačala celo mi pripadajočo podporo rktjnh kratkemu času trajanja člans'va ločno, hilro ш vajkutnntneji.
Vslei lega priporočam rs' komur v njegovem lastnem interesu vstop v Podporno sek ijo Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
TELEFON ŠTEV 2057, 2470. 297V
BRZOJAVNI NASLOV:GOSPOBANKA	D. D. V LJUBLJANI (miklošičeva cesta io)
■	ллл aaai	PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad. Kranj, Stbenik. „ .. . .	.	АЛЛ ЛАЛ.
Vloge nad Din 500,000.000- MarIbor. Koeevje. Cclie> Sombor. DJett0V0, SpIlt Kapital m rezerve nad Din 16,000.000 -Izvršuje vse bančne posle nafkuSanlneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemsBvu In inozemstvu

Tj, JiuKMlovunako tiskarno e Ltubltant. Karel Co«.
Izdajatelj. Ivan Kakover.
Urednik: Franc Kremžar,