DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 50 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH IITil, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Capone ponuja Lindberghu pomoč! Država Ohio je pripravlja j na dati pomoč potrebnim, pravi governer White Columbus, Ohio, 10. marca. "Premoženje države Ohio se bo mobiliziralo, da se potrebnim preskrbi pomoč," se je izjavil governer George White v radio govoru na predvečer sestanka z voditelji državne postavodaje, ki bo v kratkem sklicana. Obenem je governer nujno pozval vsa mesta in okraje, da so skrajno previdni pri svojih stroških in izdatkih, in pozval je tudi dobrodelne družbe, da delajo enako. Governer je povdarjal, da enako država kot mesta imajo skrajno težavne probleme glede od pomoč i brezposelnim, ko je tfsoče družin prisiljenih, prositi za pomoč, ne da bi bile krive položaja, v katerem so nahajajo. "Normalni proračuni mest in občin že zdavnej ne zadostujejo," se je izjavil governer, in javni ter številni doprinosi privatnikov so vporabljeni že prej, predno po podarjeni. Zahteva se pomoč od državne oblasti in tudi od zvezne vlade. Lačni ljudje predstavljajo nujen položaj, in naša naloga je, da se odzovemo. Toda predno se obrnemo na industrije in trgovce, katerih mnogi že pišejo rdeče številke v svoje knjige, tedaj moramo biti prepričani, da se denar, ki je še na rokah, v resnici na najbolj pameten način gospodarsko in s štednjo v porabi. Povem vam pa, da bomo mobilizirali premoženje države Ohio, da zadostimo potrebam. Toda brez potrebe ne smemo narediti siromake one, ki imajo še kaj, dal dajo onim, ki nimajo ničesar. Da dobimo več podpore za potrebne, imamo dva načina: zvišati davke ali pa znižati stroške. Davki so že silni in neznosni, in treba bo na vsak način znižati stroške. Kakor jih zniža posamezen državljan, ko se nahaja v stiski, ravno tako bi morale narediti tudi mestne in okrajne uprave." V kongresu se pričakuje velikega boja glede velikih novih davkov Washington, 10. marca. Danes se prične v kongresu eden n? i večjih bojev, kar jih pozna zgodovina kongresa tekom zadnjih 25 let. Gre se za balancira-nje zveznega proračuna za leto 1932-193:5. Novi davki morajo znesti najmanj $1,100,000,000, če se hoče pokriti deficit, ki je nastal v preteklem letu. Prijatelji kot nasprotniki novih davkov bodo prišli do besede, in vršila se bo ostra borba, predno bodo novi davki upeljani. Najbolj' vroč boj se bo vršil za upe-ljavo ali proti upeljavi takozva-nega "prodajalnega davka." To jo nameravani davek, ki bi se naložil na izdelano blago v tovarni in na prodano blago v trgovinah. Od tega davka pričakuje nova vlada najmanj $600,000,000 na loto. Poleg tega boja za upelja-vo novih davkov, pa bo obenem zbruhnil boj med mokrimi in suhimi. šlo se bo za legaliziranje piva, ki bi imelo 2.75 odstotkov alkohola. Ako se to dovoli, tedaj bi kongres naložil $5.00 davka na sod piva, kar bi prineslo na-daljnih $350,000,000 letno v zvezno blagajno. Nasprotniki te vrste davkov pa zahtevajo velike izvan^edne davke na industrije in izvanredne davke na večja premoženja. Na primer, en predlog se glasi, da se naloži onim, Id zaslužijo $100,000 ali več na leto, izvanreden davek 46 procentov. Pozor slovenske in hrvatske gospodinje! V današnjem listu boste videli na tretji strani oglas slovenskih mesarjev. Preberite cene, ki vam jih nudijo za petek in soboto in videli boste, da ne dobite nižjih cen niti v verižnih trgovinah. Ti mesarji naznanjajo, da prodajajo meso samo od živine, ki je bila zaklana v Clevelandu in pregledana od mestnih nadzornikov, zato je to vedno prvovrstno meso. Ti mesarji so tudi pravi mojstri z doma sol jen im in prekajenim Suhim mesom. Sledeči slovenski mesarji na St. Clair ju in okolici nudijo te izjemno nizke ,cene: Frank Až-man, Frank Fabian, Sterle in Krečič, Jernej Kramer, Frank čebul, Louis Lautižar, Anton Malenšek, Anton Ogrinc, Frank Skuly in Pintar bratje v vseh treh prodajalnah. Lepa zabava v Lorainu Slovenski politični klub v Lorain, O. bo slavil v nedeljo, 13. marca 200-letnico rojstva velikega predsednika George Wash-ingtona. Vršil se bo banket in po banketu razni govori in petje. Prireditev se prične točno ob 6:30 zvečer v S. N. Domu. Slav-nost bodo poselili tudi mestni in okrajni uradniki, želetj je, da se te redke slavnosti udeležijo vsi člani tega političnega kluba. Hopewell, N. J., 11. marca, v petek. Naznanja se danes, da so banditi, ki so odpeljali otroka Lindbergha, znatno zvišali svojo zahtevo za odškodnino, in tla je baje to vzrok, da se toliko časa odlaša, da se vrne otroka. Poleg tega pa se je oglasil včeraj pozno popoldne razvpiti vodja raketirjev, Al Scarface Capone, da je pri volji pomagati Lindberghu dobiti otroka nazaj. Poroča se ,da so banditi precej zvišali svojo originalno zahtevo za $50,000 odškodnine. In dočirn je Lindbergh izjavil, da je pripravljen plačati višjo odškodnino, katero zahtevajo banditi, pa so slednji dali razumeti, da ni še prišel čas, da bi se začelo z resnimi pogajanji za vrnitev otroka. Medtem je pa bandit Al Capone iz svoje jetniške celice v chicaških zaporih brzojavil Lindberghu, da je pripravljen iskati bandite. Izjavil je, da je pripravljen položiti $200,000 varščine pri vladi, kot garancija, da se zopet vrne v zapor, potem, ko je Lindberghu pripeljal otroka nazaj. Capone je bil namreč obsojen na 15 let zapora, in čaka sedaj v zaporu razsodbe višje sodnije. Državna policija v tem mestu je ijejavila, da ni upoštevala ponudbe Caponija in je najbrž tudi ne bo. Državna policija je mnenja, da je zadeva zvezne vlade, ki ima oblast o tem odločiti. Nemogoče pa je bilo doslej pozvedeti mnenje Lindbergha glede ponudbe Ca- ponija. Vsak dohod k Lindberghu je zaprt. Lindbergh sam se nahaja v svoji hiši, odkoder vodi lov za banditi. neodvisno od policije. Policija .se nahaja na njegovem posestšvu le še iz vzroka, da zadržuje radovedneže. Medtem pa policija izjavlja, da sama še nikakor ni odnehala v preiskavi, pač pa z vso živahnostjo nadaljuje lov za banditi. Strežnica ugrabljenega otroka, Miss Betty Gow, nikakor še ni oproščena vsake krivde, in njen. ljubimec, Henry "Red" Johnson, se nahaja še vedno v policijskem varstvu. Dognalo se je danes, da je Johnson prišel v Zedinjene države nepostavnim potom, in če se mu ne dokaže krivda, da je bil udeležen pri ugrabi jen ju otroka, tedaj bo izročen naselniškim oblastem, ki ga bodo dale dfeportirati. Ob istem času je prišlo sporočilo iz Newark, N. J., kjer je Johnson zaprt, da je bil slednji danes aretiran od naselniških oblasti. Johnson, katerega pravo ime je Henrik Finn Johnson, je prišel nepostavnim potom v Zedinjene države leta 1927, to je, nekako ob istem času, kot strežnica Lindberghovega otroka, Betty Gow. Chicago, 11. marca. Al Capone je danes izjavil, da je popolnoma prepričan, da lahko vrne otroka Lindbergh staršem, ako ga spustijo iz zveznih zaporov, kjer se sedaj nahaja. Razvpiti vodja ameriških banditov in gangežev, je izjavil, da se mu nikdar niti sanjalo ni, da je mo- goče, da bi bil otrok Lindbergha ugrabljen, da on sploh ni imel ničesar zraven, toda prepričan je, da se mu lahko posreči, da dobi ukradenega otroka. "Moje stališče v. tem slučaju je sledeče, je izjavil Capone: "Jaz bom poskusil vse v svoji moči, da privedeni otroka staršem nazaj. Ako vlada ali kdo drugi hoče sprejeti mojo ponudbo, tedaj sem jaz pripravljen vsak čas. Do sedaj mi še ni znano, če bo kdo podpisal varščino, da se me spravi iz zaporov. Toliko vem, da zvezna vlada neče vzeti moje varščine. Vlada sploh neče poslušati mojih besede. Brez ozira, ako dobijo otroka nazaj ali ne, za moje besede se ne zmenijo. Vladi .je le na tem ležeče, da se mene drži kolikor časa mogoče v zaporih. "Meni je poznano mnogo ljudi, ki bi meni takoj pomagali, da se najde Lindberghov otrok. Ako sploh kdo more otroka dobiti nazaj, tedaj sem jaz prepričan, da se bo meni to posrečilo s pomočjo mojih prijateljev. Jaz sam imam enega otroka, in če bi se ^ pripetilo, da bi kdo ugrabil mojega otroka, tedaj bi z glavo prodrl skozi zidovje teh zaporov, v j katerih se nahajam, in bi tekel na konec sveta za banditi. Lindbergh najbrž enako čuti o svojem otroku, in razumljiva mi je žalost Mrs. Lindbergh. Lahko je mogoče, da spustijo Caponija iz zaporov. Zvezni sodnik Wilkerson, ki je obsodil Caponija na 15 let zapora, ker ni plačal dohodninskega davka od (Dalje nn 3. struni i St. Paul, Minnesota, 10. marca. Potem ko je država New Hampshire porazila pri volitvah predsedniške delegate, se je pojavila tudi država Minnesota, kjer je nastal spor pri demokratih s posledico, da bo Minnesota poslala dve skupini predsedni-jških delegatov na konvencijo,' katerih ena je pripravljena glasovati za Al Smitha kot predsedniškega kandidata demokratične stranke, druga pa za Franklin Rcosevelta. Tu se je vršila državna konvencija demokratske stranke, ki ima pravico poslati j 24 delegatov na predsedniško konvencijo. Ko se je dognalo, da imajo Rooseveltovi pristaši večino, so se pristaši Al Smitha odstranili in začeli s svojo last-' uo konvencijo v drugi dvorani. Tudi župan mesta Boston, James ("urley, je včeraj poslal Al Smithu prošnjo, da umakne svo- j je ime iz primarnih volitev v dr-1 žavi Massachusetts in pozivljej demokrate, da podpirajo Roose- j velta. Tokio, 10. marca. Policija naznanja, da je pravkar prišla na filed mali skupini japonskih fanatikov, ki so se zarot i|i ,da pobijejo odlične japonske državnike in druge vplivne ljudi. Umor barona Takuman Dan in bivšega min isterskega predsednika Inouye, je delo te skupine. Policija je aretirala nekega Daiji Kurosava, katerega opisujejo kot člana "Krvavega bratstva." Zrakoplovni poročnik Fujii, ki je bil ubit v zrakoplovni nesreč i 5. februarja, je bil eden voditeljev zarotnikov. Policija ima v rokah dokaze, da je Fujii kupil več revolverjev v Mandžuriji in jih je poslal morilcem gori imenovanih oseb. čitalnica praznuje svojo 25-letnico Pravzaprav je bila Slovenska Narodno, čitalnica ustanovljena v Clevelandu proti koncu leta 1906, in bi se 25 letnica lahko praznovala že lansko leto, toda se je sklenilo prirediti slavlje v nedeljo, 13. marca. Težko je popisati vse kulturno delo za izobrazbo in napredek naroda, ki ga je Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu naredila te-ikom 25 letnega obstoja. Zapisanim so ta leta v srcih rojakov, ki iso ta narodni zavod dosledno i podpirali in \» srcu onih, ki so želi duševne koristi od tetfa zavoda. Prireditev v nedeljo, 13. marca, bo sicer skromna, toda bolj prisrčna. Na programu je 1 redavanje našega slovenskega j pesnika Ivana Zormana o čitalnici in slovenskem pisatelju Lev-| stiku ob priliki njegove stoletnice. Po predavanju sledi pri-grizek, nakar se bo vršila domača zabava, čitalniška prireditev se bo vršila v sobah števila 1 in 2, novo poslopje S. N. Doma na St. Clair Ave. Prireditev se za-, čne ob 7. uri zvečer. Takoj po izvolitvi demokratičnega župana Ray T. Millerja se je med našimi ljudmi pripetilo več dogodkov, o katerih je politični vodja Mr. Frank J. Lausche smatral potrebnim, da spregovori v javnosti resno besedo, tako da bo vsakomur položaj dobro poznan in se bo znal tozadevno ravnati. Mr. Lausche sporoča sledeči?: Društvo Slovenec št. 1 SDZ. Vsi člani društva Slovenec št. 1 S. D. Z. se morajo zglasiti na seji dne 13. marca, in vsak mora prinesti s seboj svojo plačilno knjižico, da se pregleda njih vplačanina. Vsak član naj napiše svoj naslov na listek za ases-ment za prihodnji mesec. Nobena pritožba radi asesmenta ne bo sprejeta od članov, ki se ne zgla-sijo na seji. A. C. Skuly, tajnik. * Umberto Natali je ime novemu laškemu generalnemu konzulu v Ljubljani. Lepa prireditev V soboto, 26. marca, priredi Slov. Soc. Klub z odseki večjo veselico v spodnji dvorani S. N. Doma, pričetek ob 7:30 zvečer. Poleg veselice se bo slišalo tudi proizvajanje "Zarje." Ta pevski zbor je imel lansko leto nič manj kot 13 nastopov za razna društva, zato je pa tudi dolžnost društev, da pomagajo temu zboru finančno in moralno. Vstopnina k tej zabavi bo samo 25 centov, ker se morajo vpoštevati današnje razmere. Vstopnice so že v predprod/iji in se dobe pri članih in članicah pevskega zbora "Zarja" in Kluba. Prijatelji so prijazno vabljeni. Slike iz domovine $ V nedeljo večer bo kazal Mr. A. Grdina. v Slovenskem domu iia Holmes Ave. Vsi dohodki gredo v pomoč revnim slovenskim družinam. Začetek kazanja slik je ob 7. uri zvečer. Vvstopnina samo 25 centov. Mr. Grdina ima mnogo novih slik, katerih še niste videli'. Pridite gotovo, boste imeli lep vžitek, obenem boste pa tudi pomagali olajšati nekoliko bedo revnim rojakom. Pogreb Martinčiča Pogreb Frank Martinčiča se vrši v soboto zjutraj iz prostorov A. Grdina in Sinovi. Pogreb se vrši ob osmi uri zjutraj v cerkev sv. Vida. * V provinci Ontario, Kanada, je zapadel 10 čevljev visok sneg. Spoštovani mi državijani-Slovenci! t Pod pritiskom mnogih ljudi, ki so se zadnje čase oglašali s prošnjami, da | dobijo delo od mesta Cleveland, se je dobilo mnogo odkritij, o katerih se mi zdi potrebno, da jih sporočim onim Slovencem, ki so zainteresirani v demo- ; kratski stranki. Takoj v začetku te poslanice želim, da moji prijatelji razu- j mejo, da je moje prepričanje, da se najprvo pomaga onim demokratom, ki 1 so pomoči najbolj potrebni, da dobijo zaslužek, da si na ta način pomagajo : naprej in lahko skrbijo za svoje družine. In prepričan sem, da se boste vsi' z menoj strinjali, da je ta bistvena točka, katero sem pravkar omenil, poštena in pravična. Toda zelo neprijetno in skrajno sitno je, ko vidim med onimi, ki so se priglasili za delo, take ljudi, ki niso nikakor potrebni dela in zaslužka, niti niso ti ljudje demokrati. In precej takih se je priglasilo. Zatorej pa resno apeliram na vse naše državljane* da nikakor ne prosijo ali zahtevajo dela od mesta, ko dobro vedo, da se dobi med našimi ljudmi, ki so mestnega dela in s tem združenega zaslužka veliko bol j potrebni, kot pa oni sami. Ker je bilo nekaj izmed teh, ki sedaj prosijd za mestna dela, v preteklosti voljnih pridružiti se republikanski stranki in so se k njej tudi aktivno pridružili, ker so bili prepričani, da je za nje. bolje, da iščejo svoje interese pri republikanski stranki, se mi zdi nezaslišano in naravnost predrzno, da prihajajo sedaj do mene in me vprašujejo za delo, da bi na ta način prezrl one zveste ljudi, ki so tekom dolgih let porazov v politiki, v trpljenju in pomanjkanju neustrašeno, zvesto in neomajno se držali svojega prepričanja, da demokrat ska stranka končno zmaga! Mnogo izmed nas je, ki smo stali v demokratskih vrstah dosledno in zvesto, vedoč, da zmaga ne more priti vsak dan, toda raditega niso stranki obrnili hrbta in se obesili drugam. Znali smo z dostojanstvom prenašati poraze, vedoč, da pride tudi naš dan. Drugi so pa bili takoj pri volji zavreči svoje prepričanje in principe, oprijeli so se republikanske stranke, ki je bila začasno na vladi. Kolikor se mene tiče, sem pripravljen in bom tudi dajal svojo pomoč onim, ki so bili zvesti demokrati, ki so se držali stranke v slabih in dobrih časih, v zmagi in porazu. Raditega pa mislim, da je pošteno in pravično, če apeliram na one naše ljudi, ki so bili republikanci in na one, ki niso v resnici nujno potrebni dela, da se nikakor ne obračajo na mene za pomoč, kajti ako to store, tedaj naj vedo, da hočejo vzeti delo onim demokratom, ki so v težkih in slabih časih držali z nami, s principi in stranko, ki. so pravi in zvesti demokrati, in ki so v resnici potrebni zaslužka, od katerega je odvisno njih življenje. Frank J. Lausche. Frank Surtz imenovan ~ Včeraj je župan Ray T. Mil- ] ' ler potom direktorj a postav i < imenoval našega • rojaka Mr. } Frank M. Surtza za policijske- i ga prosekutorja mesta Cleve- 1 land. Mr. Surtz je lansko leto; ] kandidiral za councilmana v 3.j« jdistriktu. Frank Surtz prevza-'j me mesto pomožnega policij- • skega prosekutorja, kjer se je ' doslej nahajal Gust J. Hirstius, i ! sin načelnik a republikanske ] i stranke v Clevelandu. Iskrene t ] čestitke Mr. Surtzu. Redni pouk v šoli j! Redni pouk Slovenske šole : Slovenskega Doma na Holmes j Ave. se prične v soboto, 12. mar- ( ' ca, točno ob 9. uri dopoldne v < spodnji dvorani. Prosi se star- : še onih otrok, ki so že vpisani, i da jih gotovo točno pošljejo v » šolo. Sprejemalo se bo nadalje: začasno še nekaj učencev, zato j se apelira na one starše, ki že-1 lijo svoje sinove ali hčere vpi-' sati, da jih vpišejo v soboto po-i poldne ob 3. uri. Stroškov ni j i drugih kot za zvezek in svinčnik. šola ima izvrstnega učitelja, torej bo tudi uspeh.—Tajnik. Sprememba koncerta Cenjenemu občinstvu se naznanja, da jp društvo Jadran spremenil(f^atum svojega pomladanskega koncerta od 3.' aprila na 10. aprila. Spremem- j ba se je zvršila, ker imajo 3. i aprila razna kulturna društvin svoje prireditve. Koncert Jadrana se bo torej vršil 10. aprila, in so že prodane vstopnice ravno tako veljavne. The White Co. Na borzi so se razširile govo-' rice, da se namerava združiti znamenita avtomobilska tvrdku' | The White Co. s tvrdko Mack, ki j tudi proizvaja težke avtomobile. | Cene mleku padle Vsi mlekarji v mestu so zače-> li prodajati mleko po 9 pent o v . kvort, dostavljeno na dom, do-, čim se v trgovinah prodaja po 8 centov kvort. I.)ar za šolo v V podporo Slovenski šoli Slov. ; Doma na Holmes Ave. so daro-j vali. John Tomažič $1.00, Eu-i clid Rifle & Hunting Club $10, j pevsko društvo Soča $5. Iskrena hvala! želi se še mnogo drugih darovalcev v korist Slovenske Sole in otrok.—Odbor. AMERIŠKA Smithovi pripadniki so doživeli zadnje čase več porazov v delegaciji Vlada je odkrila načrt, da se pobi je mnogo japonskih odličnih mož Smrt kosi mlado cvetje : Po sedem mesečni mučni bolezni je preminula Angela Aidi-; š?k v starosti 20 let. Tukaj za-Ipušča mater in tri sestre: Antonijo, Molly in Sister Mary Frances Viola, ki se nahaja v St. Joseph Academy, Michigan. Družina Aidišek je bila težko prizadeta tf zadnjem letu. Kar trikrat je kruta smrt posegla s svojo koso v to družino. Prvič v januarja lanskega leta je ubil avtomobil očeta, v juniju je pre-I minula hčerka Ana in sedaj še Angela. Ranjka je bila članica društva sv. Lovrenca št. 63 K. S.K.J., društva Bled št. 20 SDZ in Marijine družbe. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj iz i hiše žalosti, 3615 E. 80th St. [pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo mladenki ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Dobijo vrnjen denar | V City Hall dobijo razne j stranke, ki lastujejo hiše na E. ; 143. cesti med St. Clair in As-jPinwall Ave. vrnjen denar, katerega so preveč plačale za tla-konje. Kadar zahtevate denar, j prinesite s seboj potrdilo o plačanih davkih iz leta 1924. Med j našimi ljudmi so sledeči upra-jvičeni do denarja : Mihael in Ana ■ Beres, $30.86, Josephine Fink, . $30.87, George in Mary Pan- - chur, $30.86, Joseph Presečan, • $30.87, Joseph in Mary Starich, - $30.86. Oglasijo naj se v uradu komisarja za licence. t AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11TH, 1932 U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act or March 3rd, 1879. 83 No. 59, Fri., March 11th, 1932 Po nedolžnem trpijo me je bilo strah iti zvečer ven, kadar sem šla v mlin ali pa najemat delavce, ker je bilo treba iti skozi gozd. Za varuha sem imela vedno seboj psa "Pazita," ki je res skrbno pazil name. Kadar smo imeli bolj lahko delo, smo zapeli, posebno pa zvečer domov grede. To je bilo petja in vriskanja, da so mati takoj vedeli, kedaj bo treba dati večerjo na mizo. Najboljše volje smo bi- i li pa vedno pri delu v vinogradu. Takrat smo ga vedno pili in smo zvečer še v zidanici ostali pri belem in rdečem vincu, ki je bil veliko boljši kot je pa tukajšnji ohajčan. Naj še omenim, da so mi starši umrli pred 12. leti, oče 5. novembra, mati pa na božični dan | zvečer, torej samo 6 tednov na-: razen. Takrat se je bila naselila velika žalost v hišo. Starši so nas učili v mladosti lepih pesmic. Mama so najraje peli tisto: Kje so moje rožice, ata pa: Kol'kor kapljic, tol'ko let . . . Zares je lepo priprosto kmečko življenje, čeprav je dosti dela in trpljenja, toda dostikrat tudi polno lepega veselja. To je moj prvi dopis in če se Vam zdi primeren* pa ga vtaknite v kak kotiček. Pozdrav vsem jčitateljem. A. G. prišla do vrhunca in pokojni Frank ni imel ne dela ne življen-skih sredstev, se je za istimi podal drugam. Toda brezposelnost je bila povsod in zarad.itega je moral pustiti oba društva, ki bi bila sedaj njegovim dragim v največjo pomoč in tolažbo. Ponesrečeni je prišel pred nekako 9. leti v Ameriko ter zapušča v stari domovini mater Frančrško, 3 brate in 5 sester, tukaj v New-burgu pa 3 bratrance ter nekje v Pennsylvaniji enega strica. Ce verjamete aP pa ne. govih bratrancev in strica. V j istem imenu se obenem prav le- I po zahvalimo tudi domačemu g. j I župniku Rev. John J. Omanu za I krasne zadnje obrede. Da bi se drugi stroški pokrili j I za pokojnim Frank Grl, smo sel podali podpisani trije do naših; rojakov ter trkali na usmiljena j • srca, kar ni bilo zaman, upošte- j i vajoč današnje hude čase. Daro- ' vali so sledeči: Po $5.00: Rev. i John J. Oman in. Anton Glavan; $3.00 Mike Vrh; po $2.00: John -Srebrnak, Frank Siblica, John 1 Fabjančič, Joseph Rolih, Mary i Potepan, Joseph Vičič; $1.50 John Milavec; po $1.00: Frank škerl, Frank Pugelj, Antonija Česnik, John škerl, Anton Riba-rič, Joseph Košak, John Vidmar, i Joseph Zakrajšek, Frank Požar, 1 Alojzij Rolih, Paulina Zefrin, 1 Peter Bukovec, Frances Perko, 1 Anton Ponikvar, Anton Stefan-čič, Frank Stautihar, Anton Zad-nik, Terezija Jerič ; po 50c.: Anton Slama, Mary Bradač, Anton Frames, Frank Bubnič, John Samsa, Joseph Tomšič, Anton j Počkaj, Anton Vatovec, John Lukač, Joseph Bardel, Tereza Lekan, Mary Perko, Andy Žagar, Andy Hrovatin, Štefanija Ban, Joseph Fabjančič, Andy Rodela, John Lovrenčič, Jenny Smrdel; po 30c. Mrs. Jerič; po 25c.: Martin Vatovec, Anton Ko-lenc; po 20c. Agnes Perko. Pri pogrebu so dali svoje avtomobile brezplačno sledeči: Mrs.1 Perko, Frank Mavsar, Joseph i Potepan, Frank Kužnik, Anton Struna, John Lukač, Anton Po-nikvar, Andrej Rodela, Joseph Fabjančič, Mike Potepan, Mike Vičič, Frank Stefančič. — Vsem tem plemenitim dobrotnikom in j sploh vsem, kdorkoli je storil kaj v dobrobit pokojnega, naša naj-1 prisrčnejša zahvala — ter Bog plati! Ti pa dragi in nepozabni Frank, počivaj v miru v hladni Ameriški zemlji, ki naj Ti bo: odeja, dokler se vsi skupaj ne! snidemo nad zvezdami, k,ikor nam govori in zagotavlja —- sv. j Križ! John Kreševič, Leopold Kreše-vič, Mike Vičič, nabiralci. Frank Grl Današnja gospodarska kriza je prizadela vse kroge brez izjeme, in vsi čutimo precej hudo njene posledice. Toda da je zadela ta kriza nepričakovano in skoro nehote tudi take kulturne in potrebne zavode, kot je na primer javna knjižnica, marsikomu ne bo znano. Javne čitalnice so največja dobrota za vse ljudi, zlasti pa še za srednji in delavski stan. Priprost človek ne more kupovati knjig za svojo izobrazbo, ne za sebe, ne za svoje otroke, ki hočejo študirati in postati nekaj več, kot sta bila oče in mati. Zato jim pa služijo kot učilnice javne knjižnice, kjer se dobijo zastonj vsakovrstne knjige, ki pomagajo ne samo k zabavi in razvedrilu, pač pa tudi za učenje in za podlago višje izobrazbe. Te naše javne duševne dobrotnice,, naše javne knjižni-ce, so pa zlasti v državi Ohio letos hudo prizadete. Opazili ste že zadnje čase, zlasti oni, ki imate navado, da zahajate v javne knjižnice, da slednje niso odprte več kot po navadi, in da nove knjige ne prihajajo več redno, kot ste bili doslej | vajeni. Vodstvo javnih knjižnic po državi Ohio, katerih ima-j mo nekako 200, je bilo prisiljeno znižati stroške do skrajnosti, in da to vodstvo ni bilo v preteklosti toliko previdno, da, si je ustvarilo mal rezervni sklad za bodočo silo, tedaj bi bile javne knjižnice danes v državi Ohio najbrž zaprte v ogromno kulturno škodo stotisočev, katerim so javne knji žnice nujna kulturna potreba. Zadnja državna postavodaja je popolnoma spremenila davčni sistem v državi Ohio. Javne knjižnice so doslej dobivale svojo podporo od davkov na zemljišča, toda nova določba je, da se morajo čitalnice podpirati iz davkov na nepremičnine. Denarja od te vrste davkov pa še nikjer ni, kajti šele 31. marca se morajo vrniti popisne tozadevne pole in plačati polovico davka. Predno bo davek vplačan in predno se bo vedelo, koliko znesejo ti davki, bo minulo še dva meseca, nakar se začne razdelitev tega denarja po okrajih. Nekaj tega denarja dobijo tudi javne knjižnice. j Državni postavodaji je bilo znano, da bodo raditega javne knjižnice mnogo trpele, ker ne bo denarja na razpolago, zato so odrgdile, da smejo javne knjižnice za prvih šestih mesecev letošnjega leta si izposoditi tretino svote, kot znaša celoletni proračun. To se prav lepo sliši, toda skušajte danes v teh časih si izposoditi denar. Saj ga celo oni, ki ima najboljši kredit, težko dobi, in kje bi ga dobili javni zavodi! Vzorno gospodarstvo javnih knjižnic v preteklih letih je povzročilo, da je ostalo nekaj tisočakov, da ni bilo treba prepotrebnih čitalnic popolnoma zapreti. Poleg tega so hranili pri gradnji novih poslopij, in tako posluje javna knjižnica v Clevelandu s 50 odstotki normalnosti. Mnogo uslužbencev je bilo odpuščenih, in to v času, ko je že toliko ljudi brez dela, in v času, ko ljudje imajo največ časa za čitanje in izobrazbo, v času, ko najbolj potrebujemo javne knjižnice. Ako pomislimo, da se je izposodilo samo lansko leto iz javnih knjižnic v Clevelandu nad 10,000,000 knjig na domove čitateljev, in ako pomislimo, da je prišlo nad 9,000,000 oseb v prostore javne knjižnice, kjer so študirali, čitali, se učili, tedaj lahko vemo, kako ogromnega pomena je javna knjižnica za ljudi, kako je priljubljena in kako je potrebna ljudem. Koliko ljpdi se zateka v javne knjižnice po nasvete, po navodila, koliko koristnih prireditev imajo javne knjižnice zastonj za občinstvo! V obili meri so morale te aktivnosti prenehati. Imperativno je, da prihodnje zasedanje državne zbornice poseže radikalno vmes in dovoli knjižnicam vso podporo, ki jo v tako obilni meri zaslužijo. Bogati sloji si lahko kupujejo knjige in. izobrazbo, toda za siromake je javna knjižnica univerza, tempel izobrazbe in duševnega razvedrila. Gledali bomo, da vplivamo po svojih močeh na postavoda-jalce ,da v čimbolj izdatni meri privedejo knjižnicam sredstva za uspešni obstanek. Leta 1906 je umrl v mestu Lorraine na Francoskem znamenit zdravnik,.dr. Joachim Po-litman, v starosti 140. To je j ako lepa in častitljiva starost, kaj ne? Svojo zdravniško prakso je izvrševal celih 106 let in je bil pripoznan kot eden najboljših zdravnikov na Francoskem. Torej to se vse lepo sliši od njega. Ampak, čakajte, da še nekaj povem. Zgodovina trdi o tem zdravniku, da je bil od svojega 25. leta, pa do svoje smrti vsak dan — pijan (vsak dan najmanj enkrat). In trdijo, da je bila pijača vzrok njegove "prerane" smrti. Če je omenjenemu zdravniku pijača pomagala, da je učakal i 140 let, potem Se bom tudi jas spreobrnil, ter bo prišel ohaj -čan do vse drugačnega upoštevanja- Torej fantje, le dajmo ga, saj nima kosti! A Prijatelj mi je potožil radi velikega računa za vodo, ki ga je dobil te. dni za plačat. Rekel je: "Strela, ali ni to čudno: vse leto nisem pokusil kapljice vode, pa sem dobil tako velik račun!" PROBLEM PRIMORSKIH ROJAKOV moram konštatirati radi sploš-nje mlačnosti, da bo težko izve- ' sti širšo akcijo v uspešno pomoč r našim zasužnjenim bratom. Edi- | no orožje, ki nam sedaj pre- J ostaja je pero, ki žnjim lahko * opravimo največje narodno de- s lo v pomoč našim trpečim bra-; | toni. Neobhodno je potrebna: ■ organizacija idealistov, nikakor pa ne materialistov. Vedno sem J bil eden prvih, kadar je šlo za ' naše brate, toda bil sem tudi ve- 1 dno tisti, ki sem se nad podvze-jJ to akcijo vedno temeljito razočaral. Mi znamo samo le ustva- 1 rjati, toda ne vzdržati in akcijo ■ populizirati. Znamo tudi pošteno kritizirati, ne pa se centralizirati in akcijo uspešiti. Koliko smo pred poldrugim letom grmeli in ustvarjali "Jugoslovansko Narodno Obrano," edin uspeh je bil "Memorandum," ki je bil odpremljen na merodajna mesta. Uspeha za naše rojake v Primorju ni bilo nikakega, ampak ponovno so bili proseku-tirani, konfinirani in obsojeni na dolgoletne ječe. Vplivanje ene države v drugo ali intervencije radi nasilja tujih državi j a-\ nov od tuje države je radi prijateljskih odnošajev nemogoče: vmešavanje v tuje posle tuje države, ker stem bij se kršila suverenost prve države. Da bi se, moglo kaj doseči potom obstoječih vlad nam v prid, ni priča-i kovati, ker v celoti vidijo velesile naše vprašanje zelo malo in malo uvaževanja vredni problem. Državniki sami kot taki; zelo redkokdaj intervenirajo v prid tujih državljanov, če pri tem nimajo posebnega finančne, i ga interesa, če bi se nahajal v Primorju Rockefeller ali Henry Ford s svojimi milijoni dolarji in bi se ga upala italijanska policija vprašati od kod prihaja, , bi bil ves svet poln protestov in vse vlade bi intervenirale. Včasih znači milijon ljudi manj, kot1 ■ pa eden ali dva človeka, ki sta i obložena z bogatstvom. Potreba nam je publikacije v tujem jeziku, ki bi mase tujih državljanov zainteresirala v naš položaj v njih lastnem jeziku, ter jim odkrila vsega grozodejstva Iv Julijski Benečiji. Publikacija in literatura je tisti faktor, ki .je do danes izvršil vsako izpre-•membo družabnega reda in iz-; vršil v§e reakcije najnovejše dobe. Publikacija je steber zgradbe in tudi tista usodopolna bomba, ki v sekundi podre to, kar se ■ je stoletja gradilo in s topovi čuvalo. Seveda, uspešnemu detli je treba dobre organizacije ■'in strnjenih vrst idealistov, ki so neumorni pri cilju hotenja. | če je komu pri srcu trpljenje ■; našega naroda, je meni samemu, i ker moj dom, moji starši in moje vse kar me na dom veže, je ■ pod zlobno peto italijanskega fašizma. Le na delo in ustvarimo nekaj stabilnega za odpo- i moč našim zatiranim bratom. Vem, da njih solza trpljenja se ■ obrača na bratska srca in pričakuje tolažbe in dnevov, ko jim bo zasijalo svobodno solnce izza •Javornika, Snežnika in se raz- - lilo preko Kraškega skalovja do ( ■ Dcfcsrdobske planote, kje gnije in počiva tisoče slovenskih sinov. ■ Dan vstajenja gotovo pride, to-1 da kdo bo vstajenje praznoval in se ga veselil, je zapisano le ■ času bodočnosti. Da bi že isto i skoraj prišlo! Joško Penko, zastopnik A. I). Kaj je prava, globoka, in velika ljubezen? To je veliko vprašanje, na katerega bi se lahko dalo par tisoč odgovorov. Enega vem jaz in ga bom povedal, pa če se naše cenjene čitateljice strinjajo s tem ali ne. Prava ljubezen moža do žena se izkaže tedaj, kadar da žena možu za -večerjo prismojen gu* laž in ga mož poje, ne da bi čr-hnil besedice. , , Pa recite, da ni res! i; A Nove vrste raketirstvo se j-1 pojavilo med pečlarji, ki se bo obneslo, kakor se mi vidi. V Collinvvoodu je prišel v neko hišo pečlar, da malo povasuje. Po nekaterih vsakdanjih besedah, pečlar naenkrat odločno izjavi: "Oženil se bom!" Domači so se začudili in se vtakne gospodinja vmes: "Kako se boš pa ženil? Denarja nimaš nič, in brez dela si že dve leti." "Saj zato se bom pa oženil,"' reče pečlar, "potem bo vsaj žena delala in me živela." Punce, previdnost! preostaja in najbolj globoko reže je publikacija in literaturna akcija, da žnjo zainteresiramo tujerodce v Julijsko Benečijo na nevzdržen in žalostni položaj j tamkaj živečih rojakov. Mi vsi vemo, kaj se tam godi, čeprav smo mogoče le delno o tem in- j formirani, toda če mi vemo, ni | dovolj, ker zaznati mora o tem ves civilizirani svet in zaznati mora vse podrobnosti naroda in njega pravice, ki mu pripadajo po naravi in državnimi zakoni. Povedati je treba civiliziranemu svetu, da smo narod z last-! no kulturo, literaturo in na višku civilizacije sedanje dobe. Pri-; kazati je treba tujim narodom, da zahtevamo samo to za sebe, kar nam gre po zakonih in svečani obljubi italijanskih državnikov na mirovni konferenci v Verselju. Predočiti je treba splošni javnosti civiliziranega sveta vsa fakta in vsa grozodejstva, ki ga morajo radi narodnega prepričanja pretrpeti od strani strahovlade in nasilja. Pred vsem svetom je treba pobiti trditve italijanskih oblasti in italijanske žurnalistike, ki trdi, da smo uporni narod in narod ban-ditskih hotenj. Pero je v sedanjem času večje in bolj uspešno orožje, kakor pa vsa avijatika, strupeni plini in ogromni topovi največjega kalibra. Pero je! tisti predmet, ki napravi med i narodi vojno in zopet tisti, ki narode pomiri in jim pribori njih pravice. Vprašanje je le. kam je usmerjeno? čital sem z a d n j e dneve v "Ameriški Domovini" tozadevne dopise izpod rok narodno zavednega Primorskega rojaka Joškota Jerkiča in poznanega narodnega borca Mr. Anton Grdimi. Ničesar ne oporekam rojakoma, nasprotno strinjam se i v njih hotenju toda na žalost Šele zdaj sem zvedel o golob-jereji, ki so jo imeli lansko poletje Pikšov Joža, Piskov France in Tone Sajovic. Redili so namreč doma golobe, potem so jih pa nesli na Mike Pikšovo farmo blizu Willoughby. Tam so golobe izpustili in ko so fantje prišli zvečer domov, so bili tudi vsi golobje že doma. Ko so bili golobje dovolj izurjeni, so jih začeli prodajat. Kar so jih zjutraj prodali, so prileteli zvečer zopet domov. Zvedel sem, da se jim je kupčija jako dobro obnesla. Menda ja! A , $50,000 je pripravljen Lindbergh plačati, ako mu vrnejo ukradenega otroka. To ni nič čudnega. Pač pa bi bilo čudno, Če bi hotel kdo plačati $50,000. če bi mu kdo odpeljal ženo. Vlomilec si najame odvetnika, da bi ga zmazal (odvetnik vlomilca) pred veliko poroto. Odvetnik napravi imeniten govor, v katerem je zahteval, da naj so obtoženca oprosti, ker je nedolžen. Med govorom pa je hotel dati obtoženec svojemu odvetniku nekaj sporočil in ga je pocukal za rokav. Zagovornika je to tako razburilo, da se je obrnil proti svojemu klijentu in na ves glas zavpil: Nikar me ne motite v govoru, tudi jaz vas nisem motil pri vlo* j mu!" Cleveland, O.—Jaka jo je zopet pogodil v svoji koloni 8. mar- i ca! Ta je bila pa meni najbolj: všeč, ker me spominja na mojo mladost in bilo je res tako tudi j pri nas, pa naj bo že na gmajni ali pa v šoli. To ti je bilo mla-1 dostnega življenja! V trirazred- j ni ljudski šoli na Z. smo tudi j imeli petje dvakrat v tednu. Pe- j li smo vsi skupaj, fantje in de- j kleta, torej ves razred. Peli smo i pa tako, da so se gosli g. učitelja ! le malo, slišale. Mislila sem, da! so nas lahko prav domov slišali, j čeprav je bilo pol ure daleč. Peli smo tudi tisto: Stoji učilna zidana in več drugih. Meni se je. najbolj dopadla radi njene lepe 1 "Vejže." Zjutraj in večer, doma in na j paši, sem pa tudi pela, da je od- \ NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado na leto »5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. DOPISI rnevalo daleč naokrog. Najraje j sem gnala živino na veliki paš-jnik, ki je bil bolj oddaljen od doma, ker vse okoli so zeleni gaji, j v katerih prepevajo krilati pevci svoje drobne pesmice. V dolini ! žubori bister potoček, ki teče do-|li proti Rajhenburgu. Tukaj smo j I se šli tudi večkrat pohladit, po-jsebno ob nedeljah, ko je bilo več :časa. i Kadar je gnal kdo drugi na ' pašo, sem šla pa s težaki v vino-jgrad, na njive ali travnike. Radi {smo poslušali starejše ljudi, ki so vedeli veliko povedat iz svojega življenja. Posebno mnogo so j imelj za povedat o samotnih po-; tih skozi gozd in na križpotih. J Koliko so tam videli in slišali, po-jsebno ker so še copernice imele takrat veliko oblast. Dostikrat i , . i Lorain. O.—Kmalu bomo" zopet slišali naše vrle pevce in pevke, ki se pod spretnim vodstvom marljivega pevovodja Mr. Louis ! šemeta pridno pripravljajo na j koncert, ki se bo vršil 27. marca ob 7:30 zvečer. že pri prvem koncertu, ki ga i .je priredilo naše mlado, a toliko ; j bolj agilno pevsko društvo "Naš dom," smo bili očarani, toda kakor je razvidno iz programa za prihodnji koncert, bo to j koncert, kakoršnega še ni bilo v Lorainu. Na programu je 22 j točk, v katerih nastopi mešani | zbor, moški zbor, ženski zbor, dueti in sole. Na programu so |razne pesmi: koroške narodne, prekmurske narodne, hrvatske narodne in tudi. klasičnih ne bomo pogrešali. Moški in mešani (zbor bo pel po eno angleško. Tudi solisti bodo peli par angleških, tako bo ustreženo tudi onim, ki ne razumejo slovensko, da bodo imeli užitek, kajti pričakuje se udeležbe tudi drugih narodnosti. Na programu so šaljive, resne, otožne, tako bo imel vsak užitek, najsibo razpoloženja takega ali takega. Apelira se na vse rojake od tukaj in bližnjih okolic, da se udeleže koncerta, da dobijo pevci zadoščenje za svoj trud. Naša dolžnost je, da jim pokažemo/ da se zanimamo za njihovo petje. Kaj pa rojaki iz Clevelanda? Ali bi ne bilo lepo od vas in za nas, ako bi se tudi vi enkrat v-večjem •številu udeležili našega koncerta! Skoro na vsaki prireditvi, ki se je vršila v Clevelandu, so bili Lorainčani. Pokažite I tudi vi enkrat, da delujemo skup-! no, potem bo naša in vaša kultu ra napredovala. Pokažite z svo-jjim obiskom na koncertu, da upoštevate tudi nas Slovence v Lorainu, akoravno nas ni toliko kot. v ameriški slovenski metropoli. Da bo vsestranska dobra postrežba, se lahko zanesete. Po koncertu bo prosta zabava in 1 ples. Louis Balant. Cleveland (Newburg). O. — Dne 18. februarja 1. 1. je neizprosna smrt zopet ugrabila eno slovensko žrtev, — ko je Frank Grl hotel blizu mesta Akron, O. |prekoračiti pot, pa trenutku pridrvi tovarni vlak Pennsylvania železnice, ki ga je na mestu usmrtil. Natančnejših podatkov in podrobnosti o njegovi nesreči nimamo na razpolago. Pokojni Frank Grl je bil rojen leta 1900 v vasi Topole, fara Trnovo na Notranjskem. Dokler je delal v neki tovarni v New-burgu, je bil član dveh podpornih društev in sicer društvo sv. Alojzija ter društvo sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. Pred par leti , pa, ko je današnja brezposelnost Ker se o nesreči pokojnega ni takoj zvedelo, je bil isti celih 10. dni v mrtvaški kapeli nekega po-gyebnika v Akron, 0- Kakor hitro se je pa zaznalo, se je takoj napotil na dolgo pot naš domači in priljubljeni pogrebnik Mr. Louis Ferfolija ter ga pripeljal v Newburg, kjer je bil pokopan na Calvary pokopališče v sredo dne 3. marca. Ker ima Mr. Ferfolija usmiljeno srce ter je pogrebnik na svojem mestu, je vso dolgo vožnjo in tudi pogreb, ki je bil v zvezi z velikimi stroški, opravil — brezplačno! Mr. Ferfolija, mnogo st^ žrtvovali in žrtev, ki ste jo doprinesli v sedanjih tako slabih časih je toliko več vredna. Upamo in smo trdno | prepričani, da bo narod, posebno j slovenski — to cenil in tudi upo-| števal. T o v a j najprisrčnejša V am zahvala od podpisanih, ka-; ! kor tudi od preostale žalujoče matere ter bratov in sester, nje- j človeku, ki-ima čut človekoljubnosti, mu srce krvavi, ko čita in premišljuje Kalvarijo trpljenja naših rojakov v zasužnjeni Julijski Benečiji. Na hektolitre črnila se je1 že prelilo in opisovalo nesramne in največkrat goro-stasne zločine, ki jih Italijani počenjajo nad našimi ljudmi, čeprav žive življenje nedolžnega jagnjeta. S žalostnim srcem gledamo nazaj na ničeven učinek vseh protestov, vseh javnih zgražanj in kljub vsem opozorilom na tuji svet. Vse naše prošnje, vsi naši in tuji apeli, ostali so pri italijanski vladi i vnebo-vpijočega v puščavi. Nasprotno, čim bolj smo protestirali in prikazovali civiliziraner mu svetu grozodejstva srednjega veka, tem bolj so našim roja-kob v Primorju privijali verige in okove krog rok in jih vodili na strelišča, da so stem odgovorili na naše proteste. Zločinec nima sramote, ne samospoštovanja, zato niti pričakovati ne moramo od vlade zločincev, da bi z našimi poštenimi ljudmi, pravico delili. V državi, kjer zločinci nedolžne obsojajo, jih puste obesiti in postreliti, je brezpravnost sloneča na gnilem stebru, ki se vzdržuje samo s terorjem in nasiljem po konci, čimvečje je nasilje, tem večja je odporna sila in bližja reakcija, ki ima prej ali slej priti v znamenju maščevanja. Težko nam je prepuščati situacijo nasilja samolastnemu razvoju, katera neizogibno in gotovo pride, toda naši bratje, očetje, matere in sestre v nji v znamenju namišljenega zločinstva, osramo-1 Ženi pred tujim svetom, kot ban-diti umirajo. Smo brez orožja, da bi mogli klubovati in upogni-ti tilnik brezvestnim zločinskim rokam italijanskih oblastneževj in teroristov, in edino kar nam' SVETA VODA Aga Khan, vrhovni vei-ski vodja 70,000,000 indijskih Mo-hamedanov, živi večinoma v Londonu in Parizu. Enkrat na leto pa mora priti v Bomba j, kjer se skoplje. Tisto vodo potem prodajo vernikom kot sveto. Za to kopel j mu plačajo vsakokrat toliko v zlatu, kolikor ! tehta, kar znese približno $53,-1000.00. TRINERJEV0 GRENKO VINO proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo. I bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah. I AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH llTII, 1932 S Pozor Slovenci in Hrvati! Sledeči smo slovenski mesarji na St. Clair Ave. in okolici, ki smo vsi že mnogo vrsto let med vami trgovali z najboljšim in poštenim blagom, z svežim in suhim mesom. Meso je vse kupljeno in zaklano v Clevelandu in od nadzornikov pregledano. Tudi odslej naprej vam hočemo postreči samo s prvo vrstnim mesom in po zelo znižanih cenah in to velja za vse cenjene odjemalce. SLEDEČE CENE VELJAJO ZA PETEK IN SOBOTO: Funt FRANK AŽMAN 6501 St. Clair Ave. Tel. EN. 4365 FRANK CEHU L 1117 Addison Rd. Tel. HE. 9555 FRANK FABIAN 1385 E. 53d St. Tel. EN. 3716 STE RLE IN KREClC 1054 E. 61st St. Tel. FL. 1732-J JERNEJ KRAMAR 1101 Norwood Rd. Tel. FL. 3268-M Sveža plečeta______8c-9c Sveža šunka________13c Svinjski pork chops___13c Sveža rebra________9c Svinjske ledice______8c Sveže butts_________11c Špeh in salo________6c Suha rebra_________12c Govedina za juho_10c-15c Vinarice _______12c-17c Round steak________18c Sirloin steak________20c Suhe klobase_______18c Sveže klobase_______15c Svinjske noge______ 5c LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. Tel. HE. 7733 - ANTON MALENSEK 1217 Norwood Rd. Tel. EN. 1037 POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Tel. EN. 3716 FRANK SKULLY 6313 St. Clair Ave. Tel. HE. 4968 PINTAR BROS. 6305 Glass Ave. Tel. HE. 6995 6706 St. Clair Ave. Tel. EN. 0871 19807 Cherokee Ave. Tel. KB. 1021 Imamo v zalogi lepo in veliko zalogo vsakovrstnega, doma soljenega in prekajenega mesa. Vsi skupaj se toplo priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom, blizu in daleč. "CERKVA JE DOSTI" Piše ANTON GRDINA Ker se je oglasila dopisnica n iz Warren, Ohio in omenila one- p ki se je oglasil v Girardu, d namreč: "da je že dosti cerkva v filmi," odgovarjam tudi jaz v ž zadevi cerkva, kapelic in križev e v filmi, ki povzročajo nekaterim s zapeljanim siromakom krč v že- n lodcu. Dopisnica omenja, da' nikar ii ne zameriti ali dolžiti naselbine, z da bi sodili vse po takem junia- j ku. Vem, vem, nisem tako ob- v čutljiv, poznam take možakarje, r imam znjimi posla že dolga le- r ta v Ameriki, nisem takoobčut-|\ liiv, ker drugače bi ne mogel i r vstrajati v svojem delovanju. M, Slike, ki se kažejo po naselbi- \ uali, vzbujajo veliko zanimanja, \ slišijo se opazke take in drugač- \ ne. Med tem, ko mi pripovedu- s .iejo mamice in stari ljudje, ka- c ko da jih otroci s zanimanjem Povprašujejo po pomenu pokra- i j i u, ki jih vidijo iz domovine, r mi sami ljudje izražajo z veli- t kim zadovoljstvom in sočutjem, 1 kako zadovoljni in srečni da se c čutijo, da so slike videli, ker bi i drugače domovine nikdar večji ne videli. s "Kaj pa. je to, mamica? In j i ha j ji; tisto, oče?" povprašuje jI mlada deca. Odrasli otroci pa 1 se čudijo, ker vidijo lepa mesta, kajti mislili so, da so v Jugosla- i vi j i same barake ali siromašna i mesta. Vsi, prav vsi uživajo v i slikah zadovoljstvo, razun neka-j: lerih ljudi, katere hočem tukaj omeniti. Kdo je tisti, ki se ju oglasil med slikovno predstavo in rekel: "Cerkva je že dosti." Oglej-vu si malo tega in druge, ki milijo enako, da dobiva vzrok, da v'diva, če ni rojak zapeljan na kriva pota, zaslepljen od takih j nesrečnih voditeljev. Ta rojak je navaden kmetčki i Sin, ki je prišel v Ameriko iz I naše domovine. On je sin dobre | katoliške matere. Iz hiše, v ka- ] teri se še danes ohranjuje najdražji zaklad sv. vere, kjer še ^anes zanjga moli njegova miki mamica, katera obiskuje dnevno ali vsaj ob nedeljah one (:<-'i'kvice, katere ta njen sin tu« H v Ameriki več gledati noče "i no verjame v cerkve. Kako moško se je odrezal ta r0jak o cerkvah, postavil se je •|l!naško in zamahnil nad cerkvami, češ, če se drugi ne ogla-oglasil se bom jaz. lies se je oglasil in udaril, to-udaril je sebe zelo noprevid-lHJ> udaril je tudi druge v dvo-ri'Ui, ki mislijo drugače, saj so mu takoj odgovorili in mu iz- 11 prašali vest. Morda mu je se- ? daj žal. i Ta junak, ali pa vsi drugi jc žnjim, ki enako mislijo in ki j1 enako pišejo po brezverskih ea-! sopisih napram cerkvi in veri,' t naj si zapomnijo tole: j( Res da udarite z vašo besedo 11 in z vašim peresom, udarite pa j1 zelo, zelo trdo tudi sebe in svo- ' je, najdražje: udarite najhuje 1 vaše lastne verne in dobre mamice! Vaš udarec je smrtno- ' nosen udarec, najhujše je zadel 1 i vašo mamico tam v domovini v ' I njeni hiši, kjer je vam dala živ- 1 Ifjenje, kjer je vas odgojevala z 1 vso skrbjo in čuječnostjo in ču- ' vala nad vami, da se ne bi do ! vas prikratil tisti sovrag, ki ne ' samo vaše telo uniči ,marveč tu- 1 cli uniči za vselej duha. Ravno radi tega je takrat ona najbolje jokala, ko ste se iz do- 1 movine in od nje, od njene materinske varčnosti poslavljali, 1 ker je vedela, kaj se zna vam dogoditi, kako da znate ukreniti na drugo napačno potovanje na-j prani večnosti. To je najhujše j skrbelo njo samo in radi tega je j žalovala, ne radi tega, da je ne I boste podpirali v vaših doraslih .j letih. In še ko ste odšli v tujino, je še podvojila skrb za vaše bodo-i če ravnanje. Drugim je naro- ■ čala, druge prosila, vam je pi- ■ j sala in vas je prosila, da nikar i zavreči ne vere, ne cerkve, ne molitve in ne Boga, ki vam je 1 dla.l življenje in zmožnost da ste - to, kar ste. Toda, vse to materino tarna- - nje, vse to za kar je toliko skr-i bela in prosila vas in Boga, vse i to ste vi, rojak, vi sin matere, »jvi, ki ste bil strogo dolžan ji že- jlje in prošnje spolniti, vi ste i j vse to zavrgel, pohodil, poman-z|dral pod vaše noge in s tem-re-elkel svoji materi: Ne, ne, nikdar nočem tega storiti in Te poslu-• sati nočem, rajši verjamem na-c prednim ljudem, ki vedo več ne- - go veš Ti, stara, ki se od doma e in peči še nisi nikamor podala e po svetu. i- Tako odgovarja sin materi, o mogoče da ravno tako odgovar-Iju hčer svoji materi in očetu a ! vselej, kadar zavrne in zaničuje e,to, kar je materi in očetu naj-j dražje na svetu : vera, cerkev, i- | molitev in Bog. j Lahko da je mamica v domo->- vini lačna in strada, toda vsega 1- tega je že od mladih let navaje-j-!ua. Nič jo ne teži, saj ve kak-»olšne dobrote da svet deli že vsa Ali smo i v dolgo l«l l'i>-šiljuli |>u i»ušti elastični« nogavicc, trebušne ikiso-vc iu inisovc kilo. 1'išite nam. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo ltd. CLEVELAND. O. 1'ozor! Mi vam laliku preskrbimo z iniporti-ranimi pijavkami. Še jih razKošilja povsod. --KUPON-- Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče Iz prijaznosti Ameriške Domovine in l m Salle Theatre 3—It—'32 i .muinuiiimummnmnnnttmuimmii 14un:i!!:i»i!!iuiiniuu!uiisujiiitjwuj«iiij stoletja, toda nobena lakota, nobeno stradanje je tako ne boli. kakor boli mater srce in duša j vselej, ko sliši, da se ji je sin ali hčer izneverila od vere in cerkve, v katero ima mamica in oče edino zaupanje in spoštova-, nje. Da, to je udarec, to je klofuta očetu in materi tako zelo hudo, da tega brez globokih src-j riih bolečin prenesti ne moreta,j radi tega oba tugujeta, oba žalujeta da se popisati ne da in ne more. Ne enkrat" aiiipak nešteto-1 krat sem bil priča tožbe takih mater, ko sem obiskal domovino in hišico takih mater, katerih so se sinovi v Ameriki dali zapeljati odpasti od cerkve, žalost i teh mater se popisati ne da, ker | mati ve in se zaveda, kako nesrečno gorje je to za sina, ki ga mora smatrati, da je za vselej izgubljen zase in zanjo, za svo-ie in za narod sploh brez upanja, da bi se mogel rešiti, razun po posebni milosti božji na čudežen način. Nesrečen tak sin, taka hči, nesrečna taka mati, tak oče. Radi enega sina, je vsa domača družina, skoro vsa vas v domovini razočarana, vse se huduje nad njim, vse pomiljuje mater, in očeta, da imajo tako nesreč-! nega sina tam daleč v tujini živečega. Že večkrat smo slišali, kakšno j tugo, kakšno žalost povzročajo! v domovini vsi taki otroci svoj-; cem, ker . slišati nočejo stariši, i da se je tu sin poročil sodnijsko, | da se je ta in drugi pustil pokopati nekatoliško. Kaj sličnega verni starši slišati ne morejo in to jih boli nad vse drugo gorje, ki jih imajo v starih letih prestajati. Gorje, prizadejano staršem od takih, presega vse meje in kliče Boga na maščevanje, otroci pa, zgubljajo največji božji blagoslov, ki bi ga enkrat ta- ' ko nujno potrebovali, bolj nego vsa druga bogastva zemlje, pa i tega ne vedo, se. ne zavedajo, dali so se zapeljati lahkomišljeno od svojih takih tovarišev. Sedaj še poglejmo kako se na~ i sede na take tovarišije: Izrek se glasi: "Povej mi s , kom občuješ in jaz ti povem kak-• šen da si." Sin je dospel v Ame-1 i riko iz domovine, iz dobre kato-! liške hiše, tukaj sem v Ameriko ■ - ali pa že kamorkoli drugam v' , tujino, v drugo naselbino ali države. Njega so sprejeli veselo, zva-i bili so ga taki, h kakoršnim je -! bil poslan ali imol njih naslov. •• [Četudi je bil fant ali hči dober in i i dobra, veren in verna, vse to je I še ostalo en čas. S prva se mu je zdelo neprijetno, ker se tam ni več govorilo o cerkvi, o veri, še manj o molitvi, časopis na mizi je bil protiverski, vzel ga je v roke, čudil se je in ni se s tem strinjal, toda le en čas, pozneje se je udajal, privadil, "kakor za druge, tako zame!" kar piše časopis, "že mora biti resnica," drugače ne bi pisali. Postanem napreden še jaz, cerkev in vera sta nepotrebni, sploh so škodljivi, denar lahko vporabim za drugo, še premalo ga bo!" čas gre naprej, rojak se je ves ulagodil, kar so tisti časopisi in pa rojaki v hiši skrbeli, da ni imel prilike priti ne v društvo in ne v skupino ljudi, kjer bi se kaj govorilo o veri in cerkvi, o Bogu in o molitvi, tako je postal za vero mrtev, veri še ne I nevaren, dokler se ni podal še: dalje v taki tovarišiji, namreč dokler še ni sam poskusil prijeti za pero in pokazati, da tudi on nekaj ve in zna: "Cerkva, kapelic in križev ,več ne potrebujemo!" Tako je nastal iz vernega kmečkega sina, ki je bil veselje i'ari in upanje staršem, ponos | domovini, sedaj siromak, nasprotnik cerkve. Kar je še do-| bro je to, da sam ne ve kaj da i dela, ker več kot on so krivi drugi. O teh bom pa spregovoril nekaj več v podobnem članku prihodnjič. SLIKE V POMOČ REVNIM! IN BREZPOSELNIM d - : h: še vedno se dobijo sredstva I za v pomoč v veliki potrebi na n, I način, da radi pomagamo in pri di tem ložje pogrešimo kvoder ali: rs desetico za revne ljudi. h še mnogo je ljudi, ki želijo vi- b; deti slike iz Jugoslavije, ki so h jih mogoče videli šele enkrat, i si mogoče nobenkrat ali pa samo! P videli del od slik, ki jih je za .ž; več večerov različnih, zanimivih , bi in važnih. Dvakrat so se že videle v Col-1 K linwoodu v ta blagi namen pod ^ eskrbništvom dobrodelnega dru- j _, 'štva Vincencija Pavlanskega, ki;zl obstoja samo v namenu, da zbira darove za revne in bedne v naselbini. u i številne so prošnje, taskp spo- ^ roča odbor imenovanega društ- ^ va, toda vsem prošnjam je težko ustreči, ker se dohodki tako (( težko dobijo skupaj. Toda še vedno so sredstva, ki so ljudem u ' S ljuba, še vedno so gledališča pol- ! na, še vedno nekdo dela in ne- j11 kaj zasluži in je srečnejši nego 111 so mnogi drugi, ki dela že dolgo { niso imeli. Ker je nas v naselbini mnogo J |in je med nami še vedno takih, r i ki za morejo pogrešiti kvoder in v desetico, da S tem sebi naredijo , n j zabavo in drugim s tem poma- ^ gajo do koščeka kruha, je dru-'t štvo sv. Vincencija Pavlanskega zopet naprosilo Mr. A. Grdi- ^ ; na za slike, ki se bodo kazale v i Slov. domu na Holmes Ave. zvečer 13. marca ob pol osmi uri ( i začetek. j Mr. Grdina izjavlja, da ima sedaj na novo zopet več slik, ki > bodo mnoge zanimale na novo, (lasi so vse slike iz domovine | I vredne, da se vidijo zopet po- < 1 novno, med tem ima pa še slike j < iz domovine, katere še ljudje ni-1 so videli in to so slike Gorenjske i . in Dolenjske, ki sta jih prinesla • Mr. Primož Kogoj in pa Mihael : -(Telich. Te bodo nove pokazanej » v nedeljo večer. Poleg teh bo-i do pa pokazane slike sedaj na--: rejene iz naše naselbine kakor: > so: Slika vzeta iz odra S. N. Doma za časa, ko se je mudil novi - župan Miller na odru z vsemi ; nastopi. Druga nova slika je i poroka Vere Grdina-Virant in - slika iz cerkve sv. Nikole ob slo--ivesnošti 50-letnice Very Rev. M. - Reliča iz notranjščine cerkve. 3 i Vse te slike bodo še za nameček v' poleg slik iz domovine. Le ni-■ kar zamuditi udeležiti se predstave, s katero naredite veselje Usvojim in pomagate revnim, ker bodo vsi dohodki uporabljeni revnim v podporo; K udeležbi vabi odbor društ-1 va za sirote. "Da, general! Povedal ti bom česai» še ne veš. Ko je Ivan Ogarev zapustil permsko pokrajino, je šel čez uralsko pogorje v Sibirijo, v kirgiške stepe, da pridobi nomadsko prebivalstvo za vstajo. Nato je šel proti jugu v neodvisni Turkestan. V buharskem, kokanskem in kun-duškem kanatu je našel poglavarje, ki so bili pripravljeni, pognati svoje tatarske orde v si- i birske pokrajine in izzivati splošen vpad v azijsko Rusijo. Gibanje se je netilo na skrivaj, toda udarilo je kakor strela in sedaj so pretrgana vsa pota med1 zapadno in vzhodno Sibirijo, še! več. Ivan Ogarev hlepi po maščevanju in streže celo po življenju mojega brata." Car se je med govorom razvnel in naglo stopal gori in doli. ' Policijski načelnik ni odgovoril ničesar. Mislil si je sam pri sebi, da bi se načrti Ivana 'Ogareva pač ne bili mogli uresničiti tedaj, ko ruski carji se niso pomiloščevali pregnancev. Molčal je nekaj trenutkov. Nato se je približal carju, ki je bil sedel v naslonjač, in rekel: "Vaše Veličanstvo je brez dvoma ukazalo, da se vpad kar hitro odbije?" "Da," je odgovoril car. "Zadnja brzojavka, ki je še mogla dospeti v Nižnji Udinsk, je morala vzdigniti čete v j en i sej ski, irkutski, jakutski, amurski in bajkalski pokrajini. Istočasno ! hite permski in nižnjenovgorod-ski polki ter obmejno kozaki proti uralskemu pogorju. Toda , žal, treba bo več tednov, preden bodo trčili ob tatarske orde." "In brat Vašega Veličanstva, I Njegova Visokost veliki knez, ki je sedaj sam v irkutski po-I krajini, ni v^č v neposredni zvezi z Moskvo?''..... "Nič več!" v "Ali vsled zadnjih brzojavk v ne ve, kaj je Vaše Veličanstvo x ukrenilo in kako pomoč ima pri- j čakovati iz pokrajin, ki so Ir- [ kutsku najbližje?" j "To ve," je odgovoril car. l "Ne ve pa, da je Ivan Ogarev upornik in izdajavec ter njegov < srdit sovražnik. Ivan Ogarev i namerava iti v Irkutsk in se pod ! napačnim imenom vriniti veli- j kemu knezu, ki ga osebno ne po- . zna. Ko si bo pridobil njegovo ' zaupanje in bodo Tatari obkolili \ Irkutsk, bo mesto izdal in z njim mojega brata, čigar življenje je v neposredni nevarnosti. To je, kar vem vsled prejetih poročil. Veliki knez pa tega ne ve in zato tnora zvedeti." "Dobro, Veličanstvo, vrl, po- ( gumen sel ... " , "Pričakujem ga." , "In hiteti bo moral," je dodal 1 policijski načelnik, "zakaj dovolite mi dostaviti, Veličanstvo, da i je sibirska zemlja zelo ugodna i za vstajo." "Ali misliš, general, da bodo ■ pregnanci držali z vpadniki?" je i - vzkliknil car, ki se ni mogel več i '! obvladati. "Vaše Veličanstvo naj mi ■ oprosti! . . . " jo odgovoril jec-ljuje policijski načelnik. Ta mi- ! j sel se mu je v resnici porodila v e j nemirni in nezaupljivi glavi. "Prepričan sem, da je več do- - moljubja pri pregnancih!" je r1 povzel car. "Razen političnih pregnancev i so v Sibiriji še drugi kaznjen- i ci," je odgovoril policijski načel-e nik. ri "Zločinci! O general, prepu-i- šcam jih tebi! To je izvržek [. človeštva, ki ne pozna domovi-3. ne. Vstaja ali bolje vpad pa ni k naperjen proti carju, ampak i- proti Rusiji, proti domovini, ki 1- jo pregnanci še vedno upajo vije deti in ki jo bodo zopet videli ! ;r . . . No, Rus se nikoli ne bo zve- ii zal s Tatarom, da oslabi, četudi le za eno uro, moskovsko ob- t- last!" I Car je po pravici zaupal v do- moljubje onih, ki jih je iz političnih ozirov poslal v pregnanstvo. Milosrčnost, ki je bila temelj pravosodja, kadar ga j je mogel izvrševati sam, in iz- j datne olajšave, s katerimi je: 1 omilil kazni nekdaj tako straš-' ' nih ukazov, so mu bile porok, I da se ne moti. A četudi tatar-; ski vpad ni mogel računati s pregnanci, je bil vendarle nevaren, ker se je bilo bati, da se bo velik del kirgiškega prebivalstva pridružil vpadnikom. (Dalje prihodnjič) -o--- CAPONE IN LINDBERGH (Nadaljevanje iz 1. strani) milijonov dolarjev, katere je Capone pridobil s prodajo piva in žganja in z lastništvom zloglasnih hiš. Tudi vsak sodnik višje 1 sodnije lahko podpiše povelje, da se Caponija izpusti pod varščino iz zaporov. Capone je izjavil, da za sedaj nima še nobene teorije, kako je bil odpeljan otrok Lindbergha, prepričan pa je, da je bil odpeljan po gangežih, in iker so mu znane skoro vse sku-i pine gangežev, tedaj je skoro gotovo, da se mu posreči priti zločincem na sled. Ako bi bil Capone izpuščen iz i zaporov, tedaj bi nemudoma sto- j pil v zvezo s številnimi osebami1 po Zedtnjenih državah, s kateri- j mi je znan. Tega pa ne more; storiti, dokler se nahaja v zaporih. Moral bi se prosto gibati. Capone je prepričan, da Lind-I i bergli baby ni bil ugrabljen od | posamezne osebe, pač pa od cele' skupine oseb, in zato je mogoče,! da so tako dobro skriti, da jim I nihče ne more priti na sled. In 'bas raditega, ker je precej ljudi prizadetih pri ugrabljenju, pravi Capone, mu bo mogoče dobiti otroka, ker pozna vsako skupino j banditov. Medtem pa prihajajo ponovno poročila, da so dobili otroka j ■ Lindbergha, in da se slednji se-! daj nahaja v neki bolnišnici. Policija je seveda zanikala vsa ta poročila. Zopet se je naznanilo, da je bil otrok poslan iz Chica-ge v New York. Časnikarji so včeraj tudi poslali Lindberghu ■ vprašanje, če je resnica, kar ne-' vedni ljudje trdijo, da je bil iLndberghov otrok gluhonem. ' Lindbergh je odgovoril: Ugrabljeni otrok je bil duševno in te- ■ lesno perfektno normalen." -<>- Štirje zmrznili od mraza | v Kansasu N Topeka, Kansas, 9. marca. r Mrzli val, ki je preplul vso dr- ^ žavo Kansas je povzročil danes c smrt štirih oseb. Ljudje so zmr- ^ znili kar v svojih hišah. MALI OGLASI ! Pozor! Znižane cene! Naznanjam vsem svojim pri- ( jateljem in znancem, da so se obleko zelo znižale v ceni. Sedaj dobite po najnižji mogoči ceni J doma narejeno obleko. Moje tlelo je garantirano. Louis Srpan slovenski krojač ] 17822 Marcella Rd. (Mar.2.4.9.11.16.18) ( Naprodaj i je farma, 60 akrov, ob tlakani ■ cesti. Precej orodja. 50 milj od Public Square. Vprašajte na 1435 E. 49th St. pri Mr. Krackerju. (60) i POSEBNOSTI! FUNT Čista mast _ -----5c Teletina za ajmoht_ _ 9c Pork shoulders---- | Pork chops, lepi komadi____ - _ 1 Oc Govedina od steaka lSc ; Suha plečeta, lepa_ 10c V soboto dobite solat-i no olje galona 69c. Vse drugo sveže in su-i ho meso dobite vedno po ■ najnižjih cenah. Se pri-• | poročamo. : MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. i Pri nas vam prihranimo r i denar. POSEBNOSTI ZA SOBOTO! Najfinejše meso po najbolj nizkih cenah mogoče. FUNT Round steak L-----17c Beef roast________14c Veal steak________25c Veal chops_______16c Veal breast_______12c Mleto meso -------10c Suhe šunke, izvrstne _ 19c Izvrstni želodci____20c Suhe klobase, domače_________20c Polna zaloga žive in zaklane perutnine. Se vljudno priporočam rojakom za obilen obisk. FRANK VESEL 787 E. 185th St. Tel. KEnmore 2765 Lovski pes se je zgubil, temno rjave barve z belimi lisami. Licenčna številka 20799. $5.00 nagrade, kdor ga pripelje nazaj. Ralph Ce-bron, 4030 St. Clair Ave. (62) POSEBNOSTI ZA PETEK IN SOBOTO: funt Goveji steak, prve vrste 18c Porterhouse steak ..............19c Sirloin steak ........................18c Sirloin steak ......................18c Suhe klobase .................. ...16c Mali porkshoulders ........ 10c Porkloin ................................12c Mast, 4 funte za..................2Sc Sirovo maslo (top brand) 22c Pot roast ..............................14c Sveže butts ...........................11c Goveje meso .......................10c Zmleto meso, goveje ali svinjsko ...........................12c Olje za solato, galona ........65c Sveža jajca, 2 ducata ........2f>c Se vljudno priporočam Slovencem in Hrvatom za obilen obisk. RUDY BUKOVEC 15813 Waterloo Rd. Iz urada dr. Presv. Srca Jezusovega. Sklep društvene seje z dne 14. februarja, 1932, je bil, da vsak član, ki ne more plačati mesečnega asesmenta, se mora javiti pri vsaki mesečni seji, da pojasni društvu, je li še voljen biti član društva ali ne. Kdor so ne javi na seji, se društvo ravna po pravilih. Prosi se tudi vse člane, da napišejo v plačilno knjižico svoj pravilni naslov. To je potrebno radi obiskovalcev bolnih članov. Nadalje se prosi vse članstvo, da kadar imate kakšno zadevo s tajnikom, pridite med 6. in 7. uro zvečer. Za pobiranje asesmenta je določen dan 25. v mesecu. Druge dneve se absolutno ne vzame ni-kakega asesmenta. Upam, da boste vpoštevali to obvestilo skozi celo leto. Z bratskim pozdravom—Leo Novak, tajnik. (Mar.9.11.) Vdova bi rada dobila na stanovanje dekle ali žensko, ki ima lahko tudi enega, otroka. S hrano ali brez* i Brez hrane samo $7.00 na mesec. Vse udobnosti. Vprašajte na 1208 K. 61st St. (59) AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11TH, 3932 našel!" "Resurgam — v s t a n e m zopet !" je dejal kletar. "V desetih dneh ho tukaj — torej glej, da vse pripraviš, Jo-natan. Rog blagoslovi mojo dušo!" jo nadaljeval stari Wither-ington, "skoraj ne vem, kje mi glava stoji. Ona je Španka, Jo-natan!" "Kdo, gospod'!" "Kdo? No, — žena kapitana Templenlora, in njega so kot morskega razbojnika postavili pred sodšfe!" "Koga, gospod?" "Koga? Vendar njegovega brata, Franca! Jonatan, ti si star, zabit norec!" "Ali zapovedujete še kaj drugega, gospod?" "Ne — ne — to bodi dovoli — odidi!" In tri tedne po tem pogovoru so se kapitan, gospa Templemo-rova in njegov brat Franc ustanovili v hiši na veliko veselje Mr. Wither i ngtona, ki se je že zdavnaj naveličal samostarstva in starega služabnika Jonatana. Brata-dvojčka sta mu bila v veselje in radost na stare dni. Zatisnila sta mu v miru oči — razdelila njegov blagoslov in njegovo veliko imovino — in tako se konča naša povest o m orskem razbojniku. —K-o-n-e-c— Nova slovenska trgovina Jutri, v soboto, 12. marca, odpreta novo slovensko trgovi-no, znano pod imenom The Community Market, rojaka Anton Godina in Charle,s Starman, na 15609 Waterloo Rd., v Kmetovem poslopju, poleg slovensko North American Trust banke. Rojakom toplo priporočamo lo podjetje, l