POSTELJA ZUPAN ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41 E-mail:mojca.zupan 1@siol.net Gsm:041 -623-327 Gsm:041-668-981 DS:22769307 IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTELJ, OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEXOV IN VZMETNIC. cJUTEKS Ložnica 53 a Osrednje teme 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 Vse se začne v naših glavah faks: 03/ 712 07 55 str. 8 PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Po DOLINI Za glasbenike ni meja str. 16 Naslednja številka Utripa bo izšla že v četrtek, 26. aprila 2005. Pomlad prebudila Savinjsko dolino bilo ustanovljeno lani) pripravil razstavo Hmeljarstvo iz drugega v tretje tisočletje, Društvo podeželskih žena občine Ždeč je razstavila kulinarične dobrote, žene iz Petrovč pa so dobrote iz kmečke kuhinje tudi prodajde. Vse to si je ogledda tudi ministrica Marija Lukačič, ki je pred tem obiskda še festivd potic v Preboldu. Uradno odprtje sejma je bilo ob prihodu povorke s prikazom utrinkov iz hmeljarstva od naših dedov do današnjega časa in nagovorom častnih gostov, v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi pa so zatem pripravili tudi okroglo mizo na temo Vpliv evropskih predpisov na hmeljarstvo (več na str. 9-)- K. R., foto: T. T. Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič ob hmeljarskem Starešini Slavku Leskovšku Letošnja zima z nekoliko zapoznelo snežno odejo je kar dolgo vztrajala v naših krajih, ko pa je sneg skopnel, so polja in vrtički takoj oživeli. Nekakšen simboličen uvod v vsakoletna opravila na zemlji je Jožefov sejem v Petrovčah. Ob lepem vremenu je 17. Jožefov sejem obiskalo kar 10 tisoč obiskovalcev, med njimi sta bila tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič in predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Peter Vrisk. Sejemski dan se je kot vsako leto pričel z mašo v petrovski baziliki, kjer je maševd pomožni škof dr. Anton Stres. V zadružni dvorani je Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije (to društvo je Dogajanje na sejmu v Petrovčah je bilo zelo živahno. Brez Vinske Gore Minister Dragotin Mate (drugi z leve), ob njem predsednik KS Franc Sever in na desni direktor PL Celje Stanislav Veniger in komandir Beno Balažič PANELNE OGRAJE DVORIŠČNA VRATA KO Polzela, Ločica 65d Tel: 03/5701 221, 0-41 75-4 865 Fax: 03/5701 -4-46 www.ograje.com H Ik] Tipi vrat: - ENOKRILNA • DVOKRILNA - DRSNA kotoi* KOTIH K GRRDNJE IN SUKOPLESKRRSTVO Igor KOTNIK, s.p. Nikolo Teslo 6, 3310 Žolec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-moil igor.kotnik@siol.net SUKOP16SKARSKR IN ZIDARSKA D€LR KOMPl€TN€ FINALIZACIJE OI3J6KTOV TOPlOTN€ IN KIRSKN6 FflSHDC xe od iS Leta 1995 je bila Vinska Gora na pobudo tamkajšnjih prebivalcev izločena iz občine Žalec in priključena Mestni občini Velenje. Kljub temu so morali krajani še kar nekaj let upravne zadeve urejati na žalski upravni enoti, šele letos pa je bil za to območje urejen prenos pristojnosti s Policijske postaje Žalec na Policijsko postajo Velenje. Pravilnik o tem je v Vinsko Goro prinesel sam minister za notranje zadeve Dragotin Mate. Minister ni želel komentirati, zakaj se je prenos pristojnosti tako zavlekel. Kako pa bo ta prenos pristojnosti vplivd na delo Policijske Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Klementina Križnik, Griže 70, Griže 2. Branko Drev, Praprotnikova 25, Mozirje 3. Hedvika Naglič, Gotovlje 134, Gotovlje postaje Ždeč? Komandir PP Ždeč Beno Bdažič je povedd: ’’Pretiranih posledic to za nas nima. Skupaj z Velenjčani in Postajo prometne policije nadaljujemo z nadzorom prometa na cesti Arja vas - Velenje. Dosedanji vodja policijskega okoliša pa se bo posvetil drugim območjem. Pretiranih dogodkov, razen prometnih nesreč na tem območju ni bilo.” K. R. HÖRMANN garažna in industrijska vrata Akiija, ki bo tudi vam odprla vrata Podjetje Matjaž je skupaj s svojimi pooblaščenimi prodajalci za vas pripravilo nepozabno spomladansko akcijo VSEH standardnih sekcijskih garažnih vrat EPU, od 08.03.-30.04.2005! Sekcijska vrata z vodoravnim motivom dimenzij 2375 X 2000 2375 x 2125 2500 X 2000 2500 x 2125 na motorni pogon z daljinskim upravljanjem in montažo --(bela, woodgrain motiv) 2®®" že za neverjetnih j (Zj 55 • Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. tei.: 0(3) 712 06 00 • www.matjaz.si PE Ljubljana tel,: 0(1) 360 16 72 • matjaz.doo@siol.net 9 771580 096004 Velika noč je letos pohitela in komaj smo se dobro poslovili od snežne odeje je že prišel čas za pripravljanje butaric in velikonočnih aranžmajev. Marec je kot vedno prinesel tudi praznovanje dneva žena in materinskega dneva, ki pa vse bolj postaja praznik družin. In sodobne družine so tiste, kjer si obveznosti do otrok in gospodinjstva delita oba partnerja. Če pa vam takšni resni prazniki niso po volji, si dajte duška 1. aprila. TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, ESAL PLOŠČE, TEGULO, • SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEX, TYVEK • KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT DO 6 m. (možna dostava na dom) • ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA • VSE VRSTE PLOČEVIN - možnost plačila s kreditom *** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE*** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure; Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi z« vino • INOX milni za grozdja • INOX milni za Jabolka marec 2005 v Občina Žalec Savinjske doline Sodelovanje Žalec - Westport Na lanskoletni zaključni občinskega sveta. Kot sta povedala mest približati in izmenjati izkušnje prireditvi Entente Florale v po vrnitvi, je smisel povezovanja na vseh področjih življenja lokalnih Franciji, ki se je je udeležila 73 tudi delegacija iz občine Žalec, so predstavniki občine navezali stike s predstavniki ostalih evropskih mest. Med njimi je mesto Westport na Irskem, ki sta ga 17. in 18. marca letos (v času nacionalnega praznika St. Patrick day) obiskala župan občine Žalec Lojze Posedel in direktor občinske uprave Stojan Praprotnik. Mesto Westport ima 6000 prebivalcev, občina Mayo pa 21.000. Lojze Posedel in Stojan Praprotnik sta bila gosta župana mesta Westport gospoda Petra Flynna ter tamkajšnjega skupnosti, pri izboljševanju in nadgrajevanju kakovosti bivanja v mestih in podeželju, skupin ljudi ter posameznika. S tujko takemu sodelovanju pravijo ’’Twinning towns”. Hkrati je tovrstno povezovanje dostikrat pogoj za kandidiranje projektov na razpisih za sredstva iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Prava vrednota pa je seveda spoznati dobre ideje in pristope pri projektih urejanja lokalnega življenja, ki jih Irska kot članica EU in poznana ’’zgodba o uspehu” tudi ima. Župan in direktor občinske uprave obisk ocenjujeta kot uspešen. Domov sta prinesla obilo pozitivnih vtisov iz te zelene dežele, pripravljen pisni dogovor o medsebojnem sodelovanju mest ter načrt aktivnosti v procesu sodelovanja in povezovanja v prihodnje. K. R. Upravna statistika Spoštovali bodo poslovnik Sosvet načelnika Upravne enote talec je na svoji zadnji seji obravnaval tudi poslovno in delovno poročilo upravne enote za leto 2004. V poročilu je med drugim zapisana tudi statistika upravnega postopka. Na področju upravno/notranjih zadev je žalska upravna enota lani prejela v reševanje 19.462 upravnih zadev. V zakonitem roku so jih rešili 19.529, nerešenih pa je ostalo 130 zadev. Število zadev se je glede na preteklo leto zmanjšalo za 16 odstotkov. Po skrajšanem ugotovitvenem postopku so na zahtevo strank rešili II.319 zadev, 10 pa po uradni dolžnosti. Po posebnem ugotovitvenem postopku so na zahtevo strank rešili 7.829 zadev in po uradni dolžnosti 371. Zaradi prenosa upravnih postopkov s področja prometa na pooblaščene tehnične baze, se je zmanjšalo število zadev na področju prometa, prav tako pa tudi na področju osebnih izkaznic in potnih listin, predsvem ker so si občani te listine uredili v predhodnih letih. Na področju dela, družine in socialnih zadev prav tako ugotavljajo manjše število zadev, ker si je večna upravičencev že uredila statuse na podlagi vojne zakonodaje. V letu 2004 so zaključili vse upravne postopke preteklih let. Število nerešenih zadev se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Zaostankov ni bilo. V prvem polletju je bilo največ zahtevkov po uradni dolžnosti zaradi preverb, rešili so tudi 12 zahtevkov za izvršbo odločb Centra za socialno delo. Na področju gostinstva je bilo število prejetih zadev manjše kot prej, tudi pripad zadev na področju kmetijstva se je umiril. Lani je začel veljati nov zakon o lovstvu, po katerem so upravne enote izgubile naloge odločanja v primerih spora glede škode divjadi, dobili pa so novo nalogo / odločanje glede pripustnih postaj. Število nerešenih zadev so zmanjšali za 74 odstotkov glede na leto prej, zaostankov ni bilo. K. R. Opozicijski svetniki Gvido Hribar, Matjaž Jazbec in Januš Rasiewicz so v minulih dneh pripravili dve tiskovni konferenci, na katerih so predstavili svoja stališča do nekaterih proračunskih postavk, vodenja sej občinskega sveta in do pisma, ki ga je župan Lojze Posedel poslal vsem svetnikom. V pismu je ponudil tudi možnost, da vsi člani občinskega sveta z županom na čelu odstopijo in da se izvedejo predčasne volitve. Kot drugo možnost je župan navedel zavezo k doslednemu spoštovanju poslovnika o delu občinskega sveta. Po prvi tiskovni konferenci opozicijskih svetnikov je tiskovno konferenco pripravil tudi župan, po drugi pa samo izjavo za javnost. Glede pisma, ki se opozicij sidrn svetnikom zdi povsem nesprejemljivo in nanj sploh niso odgovorili, je Lojze Posedel povedal, da je 16 svetnikov odgovorilo nanj in ocenilo, da je prava rešitev spoštovanje poslovnika, samo en odgovor pa je bil za odstop in predčasne volitve. 13 svetnikov na pismo ni odgovorilo. K. R. Jubilejni občni zbor Gasilska zveza Žalec bo imela v petek občni zbor, ki bo jubilejni. Predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v Žalsko zvezo, se bodo namreč zbrali na 50. občnem zboru. Ta bo v kulturnem domu v Libojah, pričel pa se bo ob 19. uri. Dnevni red bo takšen, kot običjno, poleg sprejema poročil in programa dela za letošnje leto bodo podelili tudi priznanja. T. T. Papir in baterije v predelavo Občina Žalecvokviru Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora tudi letos nadaljuje z organizacijo in finančnim spodbujanjem ekoloških projektov na osnovnih in podružničnih šolah ter vrtcih občine. Prvi projekt je ločeno zbiranje odpadnega papirja, drugi pa ločeno zbiranje neuporabnih baterij. Akcija zbiranja odpadnega papirja poteka v sodelovanju s podjetjem Surovina, d. d., Žalec. Občina bo nagradila delo vsake osnovne šole oz. vrtca, in sicer bo sofinancirala zbiranje papirja po kriteriju velikosti zbranih količin. Ločeno zbiranje neuporabnih baterij pa poteka v sodelovanju s podjetjem Javne naprave, d. o. o., Celje. V okviru akcije šolam in vrtcem dostavijo tipizirano posodo za zbiranje malih baterij in zagotovijo prevzem ter predelavo zbranih baterij. Občina Žalec bo nagradila najuspešnejšo šolo oziroma vrtec, in sicer bo prav tako kot pri zbiranju papirja sofinancirala po kriteriju števila zbranih baterij, pri čemer imajo v mislih tako imenovane gumb baterije ter ostale male baterije od 1,5 V dalje in ne akumulatorjev. V letu 2004 je skupna količina zbranega odpadnega papirja znašala 42.760 kg, to je 36,5 % več kot v letu 2003, v akciji zbiranja odpadnih baterij pa je bilo zbranih 5-960 baterij, kar je 28,5 % več kot leto pred tem. Za uspešnost in prizadevnost pri zbiranju odpadnega papirja in baterij so najuspešnejše šole posebej nagrajene. Priznanja in denarne nagrade bodo podeljene ob svetovnem dnevu Zemlje, to je 22. aprila letos. Kot sta povedala vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir in višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, analiza podatkov kaže pozitivno dinamiko ekološkega razmišljanja in dela šol žalske občine. "Rezultati so zelo vzpodbudni in vodijo v smer zmanjševanja količin neuporabnih odpadkov, ki končajo na odlagališču, ter ponovno uporabo oziroma predelavo še uporabnih sekundarnih surovin. Mladi se učijo pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki ter ločevanja odpadkov po izvoru, kar pa je zagotovo koristno za vse - naše okolje, naše gospodarstvo, predvsem pa za nas in naše otroke. Rezultati so tudi dobra osnova za nadaljevanje obeh projektov.” K. R. VRTCI OBČINE ŽALEC Tomšičeva 5, 3310 ŽALEC, tel.: 713 14 60, faks: 713 14 70 e-mail: mara.mohorko@guest.ames.si POVABILO K VPISU V VRTEC VPIS predšolskih otrok (od 1. do 6. leta) za šol. 1. 2005/2006 bo potekal od 18. aprila do 6. maja na upravi vrtca v enotah: * ŽALEC III. (uprava): - vsak dan od 6.30 do 15.30, sreda do 16.30 (za vse enote); * PETROVČE - vsak torek od 7. do 15. ure; * ŠEMPETER - vsak torek od 7. do 15. ure. Prijavnice za vpis dobite ob vpisu v vrtcu. Individualnost, samostojnost, odgovornost in aktivno učenje otrok v življenju z drugimi - izvedbeni učni program vrtca v sodelovanju s starši. Veselimo se vašega obiska! Novi prostori za stranke Pred dnevi je bil opravljen tehnični pregled novih prostorov za Upravno ento Žalec, ki so urejeni v pritličju prizidka žalske občinske stavbe, v nekdanji skupščinski dvorani. Sistem okenc bo omogočal lažje in sodobnejše delo s strankami, s tem pa naj bi se izognili tudi pogosti gneči po hodnikih osrednje upravne stavbe v dolini. Investitor je država oziroma servis vlade. Te dni odpravljajo nekatere manjše pomankljivosti, ki so bile ugotovljene pri tehničnem pregledu, uradno odprtje pa je predvideno v aprilu. Natančen datum do zaključka redakcije Utripa ni bil znan, zagotovo pa bo nove prostore odprl minister za javno upravo Gregor Virant. K. R. Proračunski porabniki bodo poročali V ponedeljek bo 20. redna seja občinskega sveta občine Žalec. Kot običajno se bo pričela ob 13. uri, zaradi velikega števila poročevalcev pa bo seja tokrat v dvorani žalskega gasilskega doma. Svetniki se bodo namreč seznanili s poslovanjem javnih zavodov s področja negospodarstva in gospodarstva, zvez, društev in humanitarnih organizacij v letu 2004. Občina Žalec je ustanovitelj sedmih javnih zavodov (osnovne šole, vrtec, Žalske lekarne in Zavod za kulturo, šport in turizem) in soustanovitelj II. OŠ Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, Medobčinske matične knjižnice, UPI Ljudske univerze, Zdravstvenega doma in Višjega in visokošolskega središča. Poleg vseh naštetih se bodo s svojimi programi predstavih Center za socialno delo, Dom Nine Pokom, Zveza kulturnih društev Savinja Žalec, Javni sklad za ljubiteljsko kulturo - izpostava Žalec ter tudi 22 zvez, društev in humanitarnih organizacij, ki prejemajo del sredstev iz občinskega proračuna. V nadaljevanju seje bodo žalski svetniki obravnavah predlog razvojnega programa izgradnje kanalizacijskega sistema v občini in podlage za pridobitev variantnih strokovnih rešitev za območje stanovanjske soseske Žalec - zahod. V prvi obravnavi bo predlog odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, med dragim pa bodo sklepali tudi o novi ceni storitve pomoč družini na domu, ki jo za občino Žalec izvaja Dom Nine Pokom. K. R. Upravni odbor ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2004 Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so: 1. imenovanje častnega člana zveze in 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja” Žalec se podeh: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ah posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ah pravna oseba, ki ima vehke zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podehtev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ah posameznik. Pobuda mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu; - ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ah skupine; - kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku; - kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ah skupini. Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze, ki bo v prvi polovici maja 2005. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev "Savinja" Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 29-aprila 2005. Lani manj požarov Predsednik občinskega poveljstva Zvone Kotnik med svojim govorom V sejni sobi Občine Žalec je potekal slavnostni podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe v občini Žalec za letošnje leto. Pogodbo so podpisali v imenu občine Žalec župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec Franci Skok in petnajst predsednikov prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini Žalec. Zbrane je najprej nagovoril župan Lojze Posedel in se gasilcem zahvalil za uspešno in učinkovito delo pri preprečevanju požarov, preventivni dejavnosti, vzgoji članstva in občanov, predvsem otrok, ter pri posredovanju ob požarih in drugih nezgodah. Za delovanje 15 društev in zveze je za letošnje leto v proračunu namenjenih nekaj manj kot 34 milijonov tolarjev. Gasilci so v lanskem letu posredovali 54-krat, kar je 22-krat manj kot v letu 2003. Šestnajstkrat so pomagali pri gašenju požarov na objektih, osemkrat v požarih v okolju, dvanajstkrat pa so posredovali v nesrečah v cestnem prometu. Predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok se je zahvalil za sodelovanje in povedal, da letos Gasilska zveza Žalec praznuje 50-letnico, ki jo bodo združili s praznovanjem 60-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Dobriša vas - Petrovče, in sicer 2. julija. Poveljnik občinskega poveljstva Žalec Zvone Kotnik je v svojem govoru poudaril, da za letošnje leto pripravljajo sistem točkovanja glede uspešnosti društev, prav tako pa so že pripravili predlog glede specialnosti posameznih gasilskih dništev. T. T. Delovni na vseh področjih Z občnega zbora petrovskih upokojencev Društvo upokojencev Petrovče šteje nekaj manj kot petsto članov in je največje društvo v Krajevni skupnosti Petrovče. Na občnem zboru je naprej nekaj pesmi zapel njihov mešani pevski zbor, ki ga vodi Zlatko Krčmar, o lanskem delu in programu za letos pa je govoril predsednik društva Ivan Glušič. Poudaril je, da je najštevilčnejša športnorekreativna sekcija, ki je lani na različnih tekmovanjih osvojila 25 medalj in 7 pokalov. Mešani pevski zbor je pripravil kar nekaj koncertov, sekcija sadjarjev in vinogradnikov je pripravila praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja in vinske trte, organizirali so tri izlete, pripravili sedem različnih družabnih srečanj, v rekreacijskem centru Ruše so obnovili dovoz od glavne ceste do brunarice, izvedli so očiščevalno akcijo in še vrsto drugih vzdrževalnih del. 50 članov se je udeležilo srečanja upokojencev v Slovenj Gradcu, ob koncu leta so obiskali 18 obolelih članov, pozornost si izkazujejo tudi ob obletnicah, vsak mesec merijo krvi tlak, organizirali so tudi 7-dnev-no skupinsko letovanje v Termah Banovci, ki se ga je udeležilo 24 upokojencev. Društvo je po besedah predsednika Glušiča obremenjeno s številnimi drugimi zadevami. Mednje sodi postopek lastninjenja prostora v bloku v Drešinji vasi in sovlaganje v obnovo fasade, saj je Društvo upokojencev Petrovče 14,7-odstotni lastnik bloka. Govorili so tudi o programu dela za letos, ki je precej podoben lanskemu. Ob tej priložnosti sta Magda Gaberšek in Elza Grobelnik prejeli pokal za odlični športnici rekreativki. T. T. Dom Nine Pokorn praznoval Prejšni torek je bilo v Domu Nine Pokorn Grmovje pri Žalcu nadvse slovesno. Z odprtjem razstave izdelkov, ki so jih v ustvarjalnih delavnicah izdelovali njihovi varovanci, in priložnostno slovesnostjo, so obeležili 2 5-letnico delovanja ustanove, ki omogoča bivanje, oskrbo in varstvo 230 stanovalcem doma. Ob jubileju jim je uspelo prenoviti tudi bivalno enoto, imenovana Graščina, v kateri je svoj dom našlo 29 stanovalcev. Jubilejne slovesnosti se je udeležilo precej gostov, med njimi župan občine Žalec Lojze Posedel, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Žalec Nataša Gaber - Sivka, ravnateljica 11. osnovne šole Žalec Danica Veligošek, direktorica doma starejših občanov Polzela Marinka Povše in vrsta gostov s področja socialnega varstva in drugih področij. Med gosti so bili tudi oskrbovanci, ki jim nudijo pomoč na njihovih domovih, varovanci varstveno-delovnega centra Sonček iz Žalca in tudi Nuša Ilovar, ki je kljub svoji telesni omejenosti občudovanja vredna pesnica in pisateljica. Slovesnosti so prijeten pečat dale kitaristke žalske glasbene šole. Zbrane je nagovorila direktorica doma Zdenka Ferlež, ki je podala nekaj misli ob 25-letnem jubileju in predstavila delovanje njihove ustanove. Poseben poudarek je namenila obnovljenemu bivalnemu objektu Graščina, kar je bil zahteven gradbeni zalogaj, saj je obnova potekala pod budnim očesom Zavoda za spomeniško varstvo. ”... Vrsto let smo se trudili, da obnovimo dotrajano nadstropje tega objekta, lani nam je to dokončno uspelo in danes lahko slovesno obeležujemo ta naš jubilej tudi z obnovo te stavbe, ki ima bogato zgodovinsko ozadje. Njen nastanek sega v leto 1867, ko se je na mestu starega porušenega dvorca zgradil sedanji. Vsi smo na stavbo ponosni, tudi stanovalci, ki jim daje možnost institucionalnega bivanja s pridihom sproščenosti in večje domačnosti,” je povedala Zdenka Ferlež in dodala: "Zelo smo veseli, da lahko naš delovni jubilej obeležujemo z obnovo te stavbe, ki je bila za nas velik fina- nčni projekt. V zadnjih letih smo tudi pri svojem strokovnem delu priča številnim vsebinskim novostim, ki se odražajo v raznih projektih. To so program razvijanja stikov s svojci, projekt procesa zdravstvene nege, timsko delo pri osebah z demenco, intenzivna skrb za ohranitev psihofizičnih sposobnosti stanovalcev, prostovoljno delo in individualizacija skozi terapevtski proces. Novi programi so nam dali dovolj delovne potrditve, ki jo naše poslanstvo tudi zahteva za nadaljnje izzive. Številni interdisciplinarni programi v funkciji višje kvalitete življenja naših stanovalcev so danes naša vsakdanja praksa. Pri tem imam v mislih funkcionalno in zaposlitveno delovno terapijo z razširitvijo industrijskega dela, kulturne in družbene prireditve z načrtovanim in vodenim oddihom za stanovalce, individualizacija in socializacija odnosov, ki nam s svojo metodo logoterapie pomagajo dosegati višje cilje našega dela... ” Ob zaključku svojega govora se je direktorica posebej zahvalila vsem zaposlenim in nekdanjim zaposlenim, ki so s svojim delom pustili sled, ki se danes nadaljuje in predstavlja za današnje zaposlene čvrstejše temelje. Ob tem je besede zahvale namenila tudi vsestranskemu razumevanju, pomoči in sodelovanju bližnje okolice, občini Žalec in vsem, ki jim kakorkoli pomagajo in z njimi sodelujejo. Čestitke s pozdravi in darilom je ob zaključku slovesnosti vsem zaposlenim in direktorici izrekel še župan Lojze Posedel, ki je poudaril pomen njihovega dela ter zagotovil, da jih bo občina po svojih možnostih podpirala tudi v prihodnje. D. Naraglav Direktorica Doma Nine Pokorn Grmovje Zdenka Ferlež med svojim slavnostnim nagovorom Občni zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje Člani društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec so na letnem občnem zboru pregledali delo preteklega leta. Zbrali so se v Domu krajanov v Vrbju. Bogato dejavnost društva je predstavila predsednica Marija Masnec in posebej izpostavila dogodke, ki so zaznamovah peto obletnico društva, pestro dejavnost krožkov, v katere je vključenih že 279 članov, in bogat program kulturnih in družabnih prireditev. Opozorila je na hitro povečevanje obsega dela, ki terja tudi rast kakovosti ponudbe, kar pomeni dovolj primernih prostorov, več tehničnih sredstev za kakovostno predstavljanje vsebin (računalniki, DVD-predvajalniki, grafoskop, fotoaparat, dodatne table, radiokas- etofoni in podobno) in nova znanja, ki so potrebna za organizacijo in vodenje in ki jih potrebujejo tudi mentorji za sodobnejše oblike in metode dela v krožkih. "Društvo prav gotovo ne bi moglo delovati brez finančnih in drugih materialnih sredstev. Preteklo leto nismo poviševali članarine ne prispevkov za krožke (1000 SIT in 4000 SIT) in tudi ne honorarjev za naše strokovne sodelavce. Še vedno povsem prostovoljno (brez nagrade) svoje delo opravljajo predsednica in namestnica, vsi člani organov in animatorji. Finančna sredstva pridobivamo iz članarine in šolnine, dotacije občine Žalec, lani smo se uspešno prijavili tudi na razpis za sredstva Ministrstva za šolstvo. V veliko podporo pri delovanju društva so nam vsi, ki nam zastonj ali za simbolično najemnino odstopajo svoje prostore, in občina, ki krije stroške za delovanje društva.” Do konca leta 2005 je društvo v svoj program vključilo devetnajst krožkov, dve delavnici, obisk kulturnih prireditev in družabna srečanja ob koncu leta. Vsi člani bodo v mesecu maju povabljeni na zaključno ekskurzijo po avstrijski Koroški. K. R. Majhni, a uspešni Z občnega zbora DU Ponikva Društvo upokojencev Ponikva sodi s 188 člani med manjša upokojenska društva, po dejavnosti in uspešnosti pa se uvrščajo med najuspešnejša v žalski občini. O tem govori tudi dejstvo, da so bili skupni zmagovalci športnih tekmovanj Zveze društev upokojencev Žalec. Prehodna pokala sta si prislužili tako ženska kot moška ekipa. Na občnem zboru, ki so ga pripravili v dvorani zadružnega doma na Ponikvi, je predsednik društva Anton Osolnik izrazil veliko zadovoljstvo nad tem uspehom in nad delom društva, saj so realizirali večino zastavljenega programa. Zahvalo je namenil vsem članom, občini Žalec, krajevni skupnosti Ponikva, krajevnemu odboru DeSUS-a, vsem obrtnikom, Zvezi društev upokojencev Žalec in drugim, ki so na kakršen koli način prispevali svoj delež k realizaciji zastavljenih programov. Iddi program dela za leto 2005 je zelo bogat in vsestranski. Ob utečenih rekreativnih in športnih aktivnostih ter tekmovanjih bode tudi letos poskušali pritegniti v svoje vrste nove člane, aktivno bodo sodelovali z vsemi društvi v kraju, s krajevno skupnostjo, z občinsko zvezo DU Žalec, z Univerzo za HI. življenjsko obdobje Žalec, z Občino Žalec, občinskim svetom in stranko Desus, ki jo kot poslanec v DZ zastopa njihov podpredsednik, in borčevsko organizacijo. Organizirali bodo več izletov, pohodov, piknikov, se udeležili upokojenskih in drugih srečanj, obiskali bolne člane v domovih za ostarele in na domu ter poskrbeli za koledarje. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj gostov, med katerimi je bil podžupan Janko Kos, ki je pohvalil delo društva in članom čestital za lanskoletne uspehe, hkrati pa jim je zaželel uspešno delo tudi v tem letu. Ivan Jelen, se je ob tej priložnosti zahvalil društvu za pod- poro na volitvah in razložil razloge za vstop stranke DeSUS v vladno koalicijo. Občni zbor so zaključili s podelitvijo društvenih plaket, ki sta jo letos prejela Štefka Veler in Ivan Jelen. D. Naraglav marec 2005 Občine Mladi za bodočnost društva Prejšnji teden se je le pričela planirana gradnja novega mostu čez potok Radigoj na cesti Žovnek - Podvrh. Most je bil v izredno slabem stanju, zato ni več omogočal varnega prehoda. Občina Braslovče je za gradnjo namenila 9,5 milijonov tolarjev. Izvajalec gradbenih del je podjetje Ceste mostovi Celje, gradnja pa naj bi bila končana v dveh mesecih. V občinskih razvojnih programih je predvidena še obnova in širitev mostu čez potok Trebnik v Braslovčah, mostu čez Konjščico v Grajski vasi in čez Strugo v Preserjah. Za vse tri mostove potekajo priprave in pridobivanje potrebne dokumentacije ter ustreznih soglasij. T. T. Gradnja novega mostu Zaradi gradnje novega mostu je cesta v drevoredu proti Žomeku zaprta. Sprejet proračun, občina se bo zadolžila Vranski svetniki so na 14. redni seji občinskega sveta največ časa in razprave namenili sprejetju proračuna občine za letošnje leto, ki je bil v drugi obravnavi. Kot je uvodoma povedal župan Franc Sušnik, v času enomesečne javne obravnave ni bilo pripomb in tudi na seji niso bili vloženi amandmaji. Tako bo imel letošnji proračun 336 milijonov prihodkov. V nadaljevanju je obrazložil dopolnjeni predlog proračuna s prve obravnave. Upoštevan je bil sklep o preplastitvi ceste Jakov dol v višini 25 milijonov tolarjev iz naslova razvojnih programov, dodano je bilo povečanje na prihodkovni strani iz naslova prihodkov lokalnih skupnosti za Glasbeno šolo Žalec v višini 30 milijonov, spremenil pa se je tudi račun financiranja zaradi sklepov o zadolževanju za kanalizacijo, čistilno napravo in cesto Jakov dol, prav tako je v proračunu upoštevana dinamika v investicijo v Regijski center za ravnaje z odpadki. Svetniki so nato sprejeli še dva sklepa, in sicer sklep, da se občina Vransko zadolži za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave (70 milijonov) ter za preplastitev gozdne ceste Jakov dol (25 milijonov), in sklep o popravku načrta Razvojnih programov občine Vransko za obdobje 2003-2006. Svetniki so na seji poslušali poročilo koncesionarja o izvajanju storitve pomoč družini na domu in hkrati sprejeli povišanje cene. Koncesionar v občini Vransko je Zavod Pelikan, ki deluje v okviru slovenske Karitas. Ker zavod deluje tudi ob pomoči prostovoljcev in, kot pravijo, njihov namen ni ustvarjanje dobička, je res najcenejši ponudnik tovrstne pomoči v Spodnji Savinjski dolini. Po novem bo cena 2.290 tolarjev na uro. T. T. Predsednik PD Prebold Dušan Vedenik med podajanjem poročita V Domu pod Reško planino je vedno zelo prijetno, veselo in domače, za kar skrbita oskrbnika Stanko in Ivanka Pišek. Pred dnevi so bili njunega gostoljubja deležni tudi udeleženci občnega zbora preboldskih planincev. Ti so v zadnjih letih ob pomoči občine, oskrbnikov, domačinov in sponzorjev bistveno spremenili podobo doma, ki postaja vse bolj priljubljen tudi za organizacijo šole v naravi, poletne počitnice in razne druge oblike preživljanja prostega časa otrok. Na občnem zboru, ki mu je predsedoval prvi predsednik društva in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, je bilo precej besed namenjenih mladim, ki so v vsakem društvu zagotovilo za prihodnost. Mladi iz Planinske šole Kozorog, ki jih vodita Janja Klančnik in Adi Vidmajer, so dah občnemu zboru prijetno svežino in pridih mladosti. O delu društva je poročal predsednik Dušan Vedenik in dejal, da je bilo delo društva v minulem letu zelo dobro. Prvič po dvanajstih letih upadanja članstva se število ni zmanjšalo, pač je v rahlem vzponu. V minulem letu so organizirali vrsto pohodov in izletov Veseli so, !ae sc pohodov in izletov udeleži vse več upokojencev, za kar gre zasluga zlasti Ivu Dežnikarju. Prepletanje generacij ustvarja trdnejše društvene vezi. Uspešno je tudi sodelovanje s krajani Marija Reke, ki se radi s člani društva ali pod vodstvom Tonija Cestnika podajo na različne pohode in izlete. Pomemben delež k aktivnosti mladih pa prispeva tudi voditeljica mladinskega odseka Mojca Jezernik. Rezultat njenega dela je tudi obu- jena orientacijska ekipa, ki že žanje uspehe. Mojca je uspela na tradicionalni planinski pohod popeljati tudi gasilke GZ Prebold. Društvo je v minulem letu dobilo dva planinska vodnika. Vodnikom se bo kmalu pridružil tudi študent medicine Mitja Četina iz Šempetra. Uspešno deluje tudi odsek za planinske poti, ki se mu bo v tem letu pridružil Jani Zagožen iz Prebolda. Lani je bilo opravljenih kar nekaj delovnih akcij pri domu, precej dela pa jih čaka tudi v letošnjem letu, saj nameravajo zamenjati dotrajano kritino ter prepleskati preostali del fasade. Problem pa predstavlja tudi kamnita stena pred domom, ki jo bo potrebno sanirati. V planu dela je tudi letos veliko število izletov, ponoaov in drugih športnorekreativnih prireditev. Nekaj so jih že izpeljali. Med njimi zimske pohode Pesek - Osankarica, Prebold - Marija Reka, Polzela - Gora Oljka, pohod na Mrzlico, Peco, Nanos in Raduho. V preostalih mesecih pa je v načrtu tudi pohod na Blegoš, Uršljo goro, Golico, Travnik, Krim, Slavnik, dvakrat pa se bodo podali tudi na Triglav in še kam. D. Naraglav Gasilci v službi ljudstva Občina Vransko in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa - Stopnik - Čeplje, Ločica pri Vranskem in Teševa ter Gasilska zveza Žalec so tudi letos na slovesen način podpisali pogodbo za opravljanje javne gasilske službe. Gasilci so prevzeli dolžnosti gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požari ter naloge zaščite in reševanja ob poplavah in drugih nesrečah, skladno z načrti zaščite in reševanja občine Vransko. Pred podpisom pogodbe se je župan občine Vransko Franc Sušnik za opravljeno delo v minulem letu zahvalil gasilcem vseh društev in Gasilski zvezi Žalec ter pomoč obljubil tudi v letu 2005. Letos bodo v proračunu namenih za to dejavnost 5,85 milijonov tolarjev, od tega za dotacije društvom in Gasilski zvezi Žalec 2,95, za nakup gasilske opreme 2,80 milijona in za občinsko gasilsko poveljstvo 100 tisoč tolarjev. Za uspešno sodelovanje med društvi, občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze zahvalil član predsedstva GZ Žalec Rafael Hrusti, ki je pogodbo v imenu zveze tudi podpisal. T. Tavčar Župan Franc Sušnik, Rafael Hrusti, predsedniki in poveljniki gasilskih društev ter občinskega poveljstva Občina Braslovče Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Faks: (03) 703 84 10 E-mail: obcina@braslovce.si Občina Braslovče na podlagi 28. člena zakona o urejanju prostora (Uradni Ust RS, št. 110/02,08/03-popr.; v nadaljevanju ZUreP-1) vabi na 1. prostorsko konferenco v postopku priprave STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE BRASLOVČE in PROSTORSKEGA REDA OBČINE BRASLOVČE, ki bo v sredo, 20. 4. 2005, z začetkom ob 14.00 v veliki sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22. 1. prostorska konferenca se v skladu z ZUreP-1 izvede z namenom, ”da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta” (ZUreP-1, 28. člen). Na 1. prostorsko konferenco so tako vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora, ki se morajo izkazati s pooblastilom organa, ki ga zastopajo. Glede na to, da navedeni zakon omogoča sočasnost priprave prostorskih aktov za isto prostorsko ureditev (ZUreP-1, 22. člen) ter glede na priporočila Ministrstva za okolje in prostor občinam, da naj pričnejo pripravljati prostorske strategije in prostorske rede istočasno in načrtujejo njihov sočasni sprejem, bo občina Braslovče v največji možni meri sočasno vodila postopka za izdelavo in sprejem strategije prostorskega razvoja občine Braslovče in prostorskega reda občine Braslovče. Zato se 1. prostorska konferenca sklicuje sočasno za oba prostorska akta. Vljudno vabljeni! Občina Braslovče Preboldčani v Skupnost občin Zadnji četrtek v februarju so svetniki občine Prebold imeli 25. redno sejo, na kateri so obravnavali 14 točk dnevnega reda. Med drugim so dali v 30-dnevno javno razpravo osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po skrajšanem postopku pa so sprejeli dopolnitve odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah in odlok o merilih, kriterijih in višini 'èf-À priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno omrežje. Sprejet je bil tudi predlog letnega programa športa v občini, razdeljena so bila sredstva za sofinanciranje programov športa, pa tudi sredstva za ljubiteljsko kulturno dejavnost za leto 2005. Svetniki so prav tako soglašali s ceno storitve pomoč na domu, ki jo izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje in ki znaša 2.934 SIT za uro opravljene storitve. Te pomoči je deležnih sedem občanov, pri katerih se mesečno opravi od štiri do triintrideset ur. Občina subvencionira 50 % cene. Svetniki občine Prebold so obravnavah tudi ponudbo za včlanitev v Skupnost občin Slovenije. Slovenske občine so organizirane v dveh organizacijah - Skupnosti in Združenju slovenskih občin. Po razpravi so se preboldski svetniki odločili, da sprejmejo ponudbo Skupnosti slovenskih občin, ki je bila kot Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije ustanovljena leta 1992. V skupnost je trenutno vključenih 129 občin, od tega vse mestne občine in večina občin s sedežem upravnih enot. V njih je pribhžno 1.685.000 prebivalcev, to je &3 odstotkov prebivalcev Slovenije. Skupnost občin Slovenije, ki je konec leta 2002 prejela status reprezentativnega združenja v skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi in je tudi uradno zastopnik interesov občin v odnosu do državnih institucij, ima sedež v Mariboru. Preboldski svetniki so se ponovno sestali na seji občinskega sveta minuli četrtek in obravnavah razvojni program izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Prebold za obdobje od leta 2005 do 2015. Na dnevnem redu je bil tudi program odvoza odpadkov iz tistih gospodinjstev, ki še niso vključena v organiziran odvoz, ter predlog investicijskega programa za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. K. R. Občina Tabor Tabor 21, 3304 Tabor Tel. (03) 705 70 80, faks: (03) 705 70 86, elektronski naslov: obcina.tabor@siol.net Številka: 350-03/2005 Datum: 18. 3- 2005 Občina Tabor na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03-popr.) vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO V POSTOPKU PRIPRAVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE TABOR, ki bo v torek, 5. 4. 2005, z začetkom ob 13-00 v sejni sobi Občine Tabor (1. nadstropje). Občina Tabor bo izvedla 1. prostorsko konferenco z namenom, ”da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta” (28. člen Zakona o urejanju prostora). Na 1. prostorsko konferenco so tako vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora, ki se morajo izkazati s pooblastilom organa, ki ga zastopajo. Vljudno vabljeni! Občina Tabor Sejem velikonočnih dobrot PAPIRNIC- Utrinek s sejma Turistično društvo občine Polzela je v sodelovanju s hortikulturnim in gobarskim društvom v soboto pred cvetno nedeljo pripravilo pomladanski sejem, na katerem so se predstavile kmetije in društva z območja občine Polzela. Na voljo so bile velikonočne dobrote polzelskih kmetij, gobje dobrote, prvo cvetje za posaditev, ročni izdelki za velikonočno dekoracijo in butare za cvetno nedeljo. Ogledali smo si lahko tudi prikaz izdelovanja velikonočnih pirhov, rož iz papirja... T. Tavčar Za njimi uspešno jubilejno leto Društvo upokojencev Prebold je v minulem letu praznovalo 50-letnico delovanja. V jubilejnem letu je bilo v ospredju slovesno praznovanje z razvitjem novega društvenega prapora, seveda pa so poskrbeli tudi za vse ostale že utečene aktivnosti društva, ki velja z več kot 1000 člani iz občin Prebold in Braslovče za največje tovrstno društvo v Savinjski dolini. Na minulem občnem zboru je bila tudi letos iz poročil predsednika Iva Stepišnika ter vodij sekcij razvidna bogata in ustvarjalna dejavnost društva. V zimskih mesecih se posvečajo ročnim delom, igranju odbojke, šaha, metanju pikada in kartanju. Poskrbljeno je tudi za redno rekreacijo tako žensk kot moških v telovadnici OŠ Prebold. V poletnem času se tedenske aktivnosti odvijajo v Gaju pri društveni brunarici, kjer se med sabo pomerijo v metanju krogov, odbojki, ruskem kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško in balinanju, ne manjka pa tudi drugih oblik družabnosti. Vsako leto pripravijo več pohodov in izletov, obiščejo kulturne prireditve v Ljubljani in Mariboru, organizirajo letovanje na morju, medsebojna srečanja DU iz Savinjske doline in še bi lahko naštevali. Na občnem zboru, ki ga je vodil bivši poslanec Franc Lenko, so upo-kojence oozdr^vili ’n rpctìtoij 70 uspešno delo župan Vinko Debelak, predsednik Zveze društev ter upokojencev občine Žalec in poslanec Polzelski upokojenci aktivni na vseh področjih v državnem zboru Ivan Jelen, predstavnik skupščine Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije Stane Skok in predsednik občinske organizacije DeSUS Franc Kukovnik. V programu dela je zapisanih veliko aktivnosti. Poleg rednih zimskih in letnih tedenskih aktivnosti velja izpostaviti izlete na Primorsko, Bizeljsko, izlet na Brione, dvodnevni izlet z ogledom Bavarskih gradov v Nemčiji, nakupovalna izleta na Madžarsko, junijsko in septembrsko 7-dnevno letovanje na Hrvaškem Najštevilčnejše društvo, ki deluje v občini Polzela, je Društvo upokojencev, ki šteje 797 članov. Društvo združuje starejšo populacijo ljudi različnih pogledov in prepričanj, ki želijo jesen življenja preživeti čim lepše in kar najbolj kakovostno. Občni zbor sta letos pričeli in končali s kulturnim programom, v katerem sta nastopili Tamburaška skupina Kulturno-umetniškega 5 5-** '*■" r - ---- “ Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline. O raznovrstni dejavnosti društva Gertruda Terčak med branjem poročila in shod upokojencev Slovenije v srečanj. Organizirah bodo tudi mar-Postojni. Ob tem pa bodo pripravili tinovanje in silvestrovanje ter ob še vrsto pohodov po domačih hribih, koncu leta obiskali in obdarili bolne kolesarskih izletov, predavanj, in ostarele člane, športnih tekmovanj in društvenih D. Naraglav Predstavitev turistične karte in zgibanke V Garnem šport hotelu v Preboldu je minuli teden potekala zanimiva kulturno- turistična prireditev, ki je na enem mestu zbrala večino ponudnikov turističnih storitev v občini Prebold. Glavni motiv tega dogodka je bila predstavitev turistične karte Prebolda in zgibanke Prebold skozi čas. Tako karta kot zgibanka sta velikega pomena za turistično promocijo Prebolda, ki se ponaša z več kot 70-letno turistično tradicijo. Pomemben produkt pa je tudi film o občini Prebold, ki so si ga udeleženci prireditve ogledali na začetku vsebinsko bogatega večera. Na prireditvi so se predstavili najmlajši iz vrtca Prebold, Irena Vrčkovnik s svojim pevskim sestavom Sonce, glasbeni trio Frajlice in posnemovalci Tonija Harmonija iz Marija Reke. Turistično karto Prebolda je predstavil podžupan občine Prebold Franc Škrabe, zloženko Prebold skozi čas pa predsednik zgodovinskega društva Prebold Vlado Skok. Oba sta poudarila pomen tovrstne pridobitve in obrazložila vsebino turistične karte in zloženke. Vlado Skok je ob tem posegel v zgodovino in predstavil nekdanjo geografsko vojaško karto tega območja iz 18. stoletja. Udeležencem prireditve, ki jo je vodila Nuša Dvoršek, je v nadaljevanju spregovoril tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. Izrazil je veliko zadovoljstvo ob izdaji karte in zloženke, še posebno pa je pohvalil vse, ki so s svojo ponudbo obogatili tokratni večer in s tem tudi nazorno pokazali, kaj vse lahko gost - turist pričakuje in doživi v občini Prebold. Velika dvorana Garnega šport hotela je bila ta večer v znamenju katerega od turističnih sejmov, na katerem so svojo ponudbo predstavljah gostinski lokah občine Prebold, Društvo podeželskih žena, planinci s planinskim domom pod Reško planino, jamarji s Snežno jamo na Raduhi, čebelarji z medom in izdelki, ribiči s preboldskim ribnikom, društvo za adrenalinske športe, turistični kmetiji Potočnik in Uplaznik ter kmetija Režaj, turistični kampi in še kdo. D. N. so spregovorili predsednica Gertruda Terčak in predsedniki odborov za gospodarstvo, pohodništvo, izletništvo, kulturo in izobraževanje, socialo in humanitarne zadeve, nadzornega odbora, častnega razsodišča in upravnega odbora. Izpeljali so veliko akcij, kot so vsakoletno srečanje upokojencev, letovanje v hotelu Delfin v Izoh, družabno srečanje starejših nad 80 let, obdarovanje članov, starih nad 75 let, in še marsikaj. Društvo sodeluje na razhčnih sejmih v občini, pri čistilnih akcijah in organizira razna predavanja. V društvu deluje 15 poverjenic, ki skrbijo za povezavo med vodstvom društva in člani. Delo društva je med drugimi pohvalil župan občine Polzela Ljubo Žnidar, direktorica Doma upokojencev Polzela pa se je zahvalila za sodelovanje z društvom Oljka. Program dela v letošnjem letu bo podoben lanskemu. Še naprej se bodo trudili, da bodo delali v dobro svojih članov in da bodo ugleden člen v širšem prostoru. Ob tej priložnosti so priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu podelili Mojci Korošec, Zofki Zajc, Julijani Bogožalec, Anici Tamše, Valeriji Šturbej, Marici Hribernik, Erni Drofenik, Miri Korber, Alojzu Vasletu, Jožem Času, Slavku Mačkovšku in Stanku Štormanu. T. Tavčar Večer so s svojim nastopom popestrili najmlajši iz vrtca Prebold. Nadvse prijeten je bil pogled na omizja, na katerih so svojo kulinarično in drugo ponudbo predstavljali gostinci in turistične kmetije občine Prebold ter ostali ponudniki turističnih storitev. TURISTIČNO DRUŠTVO OBČINE POLZELA POLZELA 8 3313 POLZELA TEL.: 03 703 32 20 RAZPIS ZA MALTEŠKO POROKO Turistično društvo občine Polzela bo v soboto, 2.julija 2005, organiziralo malteško poroko v graščini in v parku Senek. Poročni obred bo potekal v duhu časa, v katerem so živeh malteški vitezi, in v oblačilih, značilnih zanje. Podrobnejše informacije dobite na sedežu društva, tel. št.: 703 32 20. Če bi se radi poročili kot malteški vitezi, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov TD občine Polzela. Vaše prijave pričakujemo do 20. aprila 2005. IME IN PRIIMEK NEVESTE:______________________ IME IN PRIIMEK ŽENINA:_______________________ NASLOV IN TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA OBVESTILA: Podpis neveste: Podpis ženina: Turistično društvo Občine POLZELA Letos 85 let delovanja V Gasilski zvezi Prebold deluje tudi gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Letos društvo obeležuje že 8 5-letnico obstoja. Kar 60 let je že član društva Rudi Herman, ki je 30 let društvu tudi predsedoval, sedaj pa je še vedno nadvse aktiven gasilec - veteran. Na minulem 8$. občnem zboru so med drugim podelili tudi priznanja Gasilske zveze in društvena jubilejna priznanja. nato pa vsi ostali poročevalci. Iz njihovih poročil je bila razvidna pestra in uspešna aktivnost društva. Veliko pozornost namenjajo vzgoji mladih gasilcev in izobraževanju. Dejavni so bili tudi na tekmovalnem področju. Desetina mladincev je sodelovala tudi na državnem tekmovanju v Celju. T\idi v lanskem letu so zelo dobro sodelovali s prijateljskim društvom St. Polten Oberradlberg. Najprej se je njihova desetina udeležila tekmovanja za člane v Kočevju, kjer so med tujimi ekipami zasedb prvo Rudi Herman med prejemom priznanja za 60 let dela v gasilskem društvu Občnega zbora so se udeležili tudi župan Vinko Debelak ter predsednik in poveljnik GZ Prebold. Občnega zbora se poleg sosednjih društev redno udeležujejo tudi gostje iz pobratenega društva iz Dola pri Hrastniku in več drugih predstavnikov društvenih sredin lokalne skupnosti. O delu društva je zbranim najprej spregovoril predsednik Milan Kupec, mesto, zatem pa se je članska ekipa A iz Prebolda udeležila mednarodnega gasilskega tekmovanja v Avstriji v kraju St. Polten, kjer je sodelovalo več kot 2000 desetin. V tem letu pa gasilce GD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka čaka precej dela pri obnovi strehe na domu in ureditvi ogrevanja na pbn, za kar že imajo zgrajen priključek. D. Naraglav Manj škode in intervencij Poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks je že pripravil poročilo o lanskih reševalnih intervencijah. Poveljnik GZ Žalec Franci Naraks ”V letu 2004 je bil trend intervencij v upadanju, manjša je bila tudi škoda in zato tudi stroški intervencij. Skupno je bilo opravljenih 90 intervencij, pri tem je nastalo po nestrokovni oceni za 25,5 miti-jona tolarjev škode, gasilci pa so pri tem imeb za 6,3 mihjone tolarjev materialne škode. Ugotavljamo, da smo intervencije opravib strokovno, racionalno in varno. Največkrat so posredovah pri požarih, in sicer 46-krat, 27-krat v žalski občini, 10-krat v občini Polzela, 4-krat v občini Braslovče in 5-krat v občini Vransko. 22-krat so posredovah v nesrečah v cestnem prometu, in sicer 12-krat v žalski občini, 4-krat v občini Braslovče in 6-krat v občini Vransko. Posredovah so 6-krat pri nesrečah z nevarnimi snovmi, 4-krat v nesrečah ob močnem vetru, 4-krat ob poplavah in ob lažnih alarmih in 2-krat ob neurju in udaru strele.” Še vedno med vzroki požarov in nesreč prednjači človeški faktor, kar je posledica malomarnosti, nepoučenosti in neodgovornosti občanov, zato je obveščanje in izobraževanje med prednostmi preventivnimi nalogami Gasilske zveze Žalec. T. Tavčar OPTIKA " (Semema* KODRIH *. p. Rimsko cesto 35, 3311 Š€MP€T€R, tel.: 03 / 700 06 30 Delovni čos: pon. - pet. od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Prainujamo 13 lat, zato se veselimo skupaj! PRCGKDI VIDA: SR6DR, 20. 4. 2005 Naročite se! POD STROKOVNIM VODSTVOM SPCCIRUSTfl OKULISTA 15 % POPUST NH KOMPLET - KOREKCIJSKA OCRlfl, Zfl GOTOVINO 10 % POPUST NR NOVO KOLEKCIJO SONČNIH OČfll, ZR GOTOVINO SO % ZNIŽAN« DOlOČfNIH MODELOV KOREKCIJSKIH IN SONČNIH OČHt Velika izbira kontaktnih teč Obiščite nas in videli boste bolje! OPTIKA Brez NOB ne bi bilo naše države Del udeležencev zbora Člani občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB Žalec in drugi gostje so se v prostorih I. osnovne šole Žalec zbrali na občnem zboru. Pričeli so ga s kulturnim programom, ki so ga pripravili v učilnici I. osnovne šole Žalec. O delu združenja je spregovoril predsednik Stanko Zupanc, ki je dejal, da šteje združenje 194 članov iz KS Vrbje, Gotovlje, Galicije in Mestne skupnosti Žalec. V lanskem lem so se udeležili vseh prireditev in zborov ter komemoracij. Ob koncu leta so več kot štirideset bolnih in ostarehh članov obiskali na domu. V okviru območnega združenja veteranov so se udeležili srečanja ter tekmovali v razhčnih športnih disciplinah. Člani žalskega združenja so trdno odločeni braniti izročilo narodnoosvobodilne borbe in partizanskega boja, ki se ga danes mnogi trudijo oblatih. 'Iddi v letošnjem lem bodo nadaljevali z enakimi aktivnostmi kot lani. Pomlajevali bodo članstvo, zato morajo vključiti čim več aktivistov članov za normalno delovanje organizacije. Zbor sta med drugimi pozdravila žalski župan Lojze Posedel in podpredsednik Območnega odbora zveze združenj borcev Viljem Petek, ob koncu pa so za dolgoletno delo v združenju, za organizacijo proslav in sodelovanje podelili priznanja, ki so jih prejeti I. OŠ Žalec, Zdenka Markovič, Jožica Ocvirk, Srečko Kurent, Ivan Hrastelj, Franc Turk, Albin Štorman, Vojko Vučer, Milan Ribič, Anica Urbašek, Karel Kač, Silva Rebevšek, Slavko Slemenik, Cilka Begovič, Franc Falant in Danica Jazbe C. T. T. Franc Lenko novi predsednik Levo novi predsednik Franc Lenko, desno Ivo Serdoner med branjem poročila Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki združuje 260 članov iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, so se sestali na občnem zboru, na katerem so med drugim izvolili tudi novega predsednika. Združenje odslej vodi Franc Lenko, ki je bil nazadnje tudi predsednik komisije za priznanja in odlikovanja, podpredsednik združenja pa je Franc Škorjanc. O delu združenja je na zboru govoril dosedanji predsednik Ivo Serdoner in poudaril, da je društvo eno redkih, ki je po nastanku novih občin ostalo enotno. Lansko delo je bilo v veliki meri posvečeno 50-letnici delovanja društva. Jubilej so praznovali na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Poleg tega so uspešno izvedb državno tekmovanje poklicnih voznikov, na katerem so zasedb odlična mesta. Sicer pa so člani tudi lam veliko ur prostovoljnega tlela namenih čiščenju in urejanju zelenic in okolice avtopoligona in sodelovati v akcijah Prvi dan v šolo in Kaj veš o prometu. V krajši razpravi so opraviti nadomestne volitve za novega predsednika. Ivo Serdoner je združenje vodil vrsto let, zdaj pa je predlagal, da bi predsedniško funkcijo prevzel nekdo drug. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc Lenko. Na zboru so sprejeti progam dela za letošnje leto, ki so ga razdeliti na redno dejavnost in vzdrževalna dela na objektu združenja in avto-poligonu. Podelili so posebna priznanja vsem članom, starim osemdeset in več let. Priznanja so prejeti Vinko Mencinger, Jože Škapin, Franc Tlirk, Franc Horvat, Avgust Pfeifer, Anton Cizej in Rafael Rehar. Delo združenja je pohvalil polzelski podžupan Stanko Novak, za slavnostni dogodek pa je na začetku zbora poskrbel moški pevski zbor združenja pod vodstvom Mije Novak. T. Tavčar Na pragu veteranskih jubilejev Med podelitvijo bronaste plakete Tatjani Kuk Letos mineva 60 let od konca druge svetovne vojne, ki je bila in ostaja največja dosedanja tragedija človeštva. Mineva pa tudi 15 let, ko se je začel proces slovenskega osamosvajanja, ki ga je JLA skušala najprej onemogočiti z razorožitvijo Teritorialne obrambe in pozneje z vojno agresijo. Veliko orožja je JLA uspelo odpeljati iz skladišč TO. V naši dolini, kjer je deloval 81. območni štab TO na čelu s komandantom Adijem Vidmajerjem, pa jugoslovanski vojski orožja ni uspelo odpeljati. O vojni za Slovenijo in sedanjem pogledu na ta prelomni čas so spregovoriti tudi na minulem občnem zboru območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Zbranim veteranom in gostom je obširno poročilo o delu organizacije podal predsednik Zdenko Terpin. V uvodnem delu poročila je poudaril, da je organizacija delovala v skladu s sprejetimi smernicami ZWS in sprejetim programom dela. Minula dogajanja na političnem prizorišču, ko se je zamenjala tudi vlada, vse niso odražala na delovanju njihove organizacije. Kljub pluralnosti družbe in političnega prostora so kot organizacija ohraniti svojo samostojnost in politično nevezanost na to ati ono politično opcijo. V nadaljevanju je Zdenko Terpin spregovoril o oblikovani dokončni vsebini Zakona o vojnih veteranih. Ta naj bi odpravil določene pomanjkljivosti iz dosedanjega zakona, ki ni omogočal pridobitve statusa vsem udeležencem, ki so sodelovati v pripravah in vojni za Slovenijo. V minulem letu se je članstvo v območnem združenju ZWS povečalo le za dobrih dvajset. To pa je po besedah predsednika zelo malo v primerjavi s prejšnjimi leti. Trenutno je 550 članov, kar predstavlja le četrtino vseh upravičencev, ki lahko v skladu s statutom postanejo člani veteranske organizacije. Območno združenje ZVVS že nekaj let dobro sodeluje z ostalima veteranskima organizacijama. Rezultat sodelovanja med Območnim združenjem NOB Spodnje Savinjske doline in veteranskim društvom Sever Spodnje Savinjske doline je bilo srečanje ob prazniku občine Žalec v Športnem parku Žalec. Uidi sicer ne manjka medsebojnih srečanj na raznih zborih, proslavah in ob drugih dogodkih. Zelo prijetno pa je tudi vsakoletno srečanje družin, ki so skrivale orožje TO na svojih domovih. Program dela za letošnje leto je v veliki meri podoben lanskemu, med zahtevnejšimi nalogami bo organizacija slovesnosti ob 15. obletnici organiziranja manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) ter odkritje spominskih plošč na objektih tajnega skladiščenja oborožitve TO. Znova bodo pripraviti srečanje veteranskih organizacij; letos naj bi bilo na Polzeti. Izpeljati bodo tudi strokovno ekskurzijo, se udeležiti športnih iger, sodelovati na proslavah, posvečenim dogodkom v NOB, se povezovati z enotami in poveljstvi Slovenske vojske in organizirati slovesnosti ob podeljevanju članskih izkaznic. Na občnem zboru, ki se je zaključil z družabnim srečanjem, so podeli tri bronaste plakete ZWS, le-te so prejeti Igor Trupej, Tatjana Kuk in Mladen Melanšek. D. N. IVA d.o.o. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE. MOTORJE IN KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Po DOLINI marec 2005 Tudi složnost zagotavlja uspeh Vranska šola na državni festival Polna športna dvorana dobrih ljudi tov, vsako drugo sredo v mesecu pa poskrbijo za merjenje krvnega pritiska, holesterola in sladkorja v krvi. Uspešno so pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo 24 članic in članov. Družini Praprotnik iz Pariželj pomagajo pri zbiranju denarja za gradnjo hiše, denar zanje so zbirali tudi na dobrodelnem koncertu. Udeležba občinstva in nastopajočih na koncertu je bila zelo dobra, objavljen poziv za zbiranje denarja za Praprotnikove in pisma podjetjem za donacije pa niso naleteli na tako dober odziv. Ob vseh aktivnostih se invalidi udeležujejo tudi športnih tekmovanj, na katerih dosegajo vidne uspehe. Anton Funda je v namiznem tenisu ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Janez Meglič se je ob tej priložnosti zahvalil vsem poverjenikom društva ter praporščakom za njihovo požrtvovalnost. Skupščina je nato sprejela plan dela in finančni plan za letošnje leto, ki je podoben lanskemu, ob tem da bo leto zaznamovala 35. obletnica društva. Osrednja prireditev ob tem jubileju bo 24. junija v telovadnici I. OŠ Žalec. K. R. Dekanijska Karitas Petrovče je v začetku tega meseca že deveto leto zapored pripravila Mlade frajle, Viki Ašič z vnukinjo in Majdo Petan, ansambel Miro Klinc, harmonikarji Roberta Goličnika, ki daje, je vedno najsrečnejši na svetu,” je med drugim povedal Dori, in Braslovče, občina Braslovče in Društvo kmečkih žena Trnava-Gomilsko. Mladi turistični delavci so pripravili odrsko predstavitev svojih turističnih idej, v avli kulturnega doma pa so na ogled postavili tudi razstavo. Komisija, ki je ocenjevala njihovo predstavitev in ki jo je vodil predsednik komisije za mladino in izobraževanje pri Turistični zvezi Slovenije mag. Jurij Smerdelj, je podelila tri bronasta in osem srebrnih priznanj. Bronasta priznanja so prejele OŠ Ob Dravinji, OŠ Nazarje in OŠ Rogaška Slatina II, srebrna pa OŠ Ljubečna, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Rogaška Slatina I, OŠ Topolšica, OŠ Vransko-Tabor, OŠ Griže, OŠ Lava Celje in OŠ Braslovče. Kljub temu da niso podelili nobenega zlatega priznanja, bosta na državnem tekmovanju celjsko regijo zastopali OŠ Topolšica in OŠ Vransko-Tabor. K. R., foto: T. T. Krajevna organizacija Rdečega križa Gotovlje je aktivna na različnih področjih. Pred dnevi so njeni člani v prostorih krajevne skupnosti pripravili preventivno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Kot je povedala predsednica krajevne organizacije Marinka Gračner, so z akcijo želeli sokrajanom dati možnost, da v najkrajšem času preverijo vrednosti teh treh, za zdravje zelo občutljivih elementov. Akcije se je udeležilo več kot 30 krajanov, medicinska sestra Irena Klančnik pa je priporočila tudi obisk pri zdravniku. Akcijo bodo čez tri mesece ponovili. T. Tavčar najpomembnejše humanitarno področje delovanja. Lani so 85 članom dodelili socialno pomoč, ob novem letu pa razdelili kar 225 paketov. 12 članom so pomagali pri nabavi zdravil in ortopedskih pripomočkov ter obiskali 16 članov, starih 90 in več let. Zelo prijetno je bilo tudi srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov v Preserjah, vsako leto se udeležijo tudi tradicionalnih srečanj invalidov ter pripravijo izlet. Člani društva so v nekaterih zdraviliščih deležni posebnih popus- Braslovški šolarji so bili gostitelji festivala. Gostiteljica letošnjega območnega festivala Turizmu pomaga lastna glava za celjsko regijo je bila Osnovna šola Braslovče. Že 19. območni festival, katerega glavni organizator je Turistična zveza Slovenije, je potekal v kultur- nem domu na Gomilskem pod naslovom Naš turistični jutri. Na festivalu je sodelovalo enajst osnovnih šol. Osnovni šoli Braslovče so pri izvedbi festivala priskočili na pomoč, poleg drugih sponzorjev, tudi turistični društvi Gomilsko Preventivno merjenje Akcije so se udeležili predvsem starejši krajani. Z letne skupščine MDl Žalec Člani Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki že 35 let deluje na območju Spodnje Savinjske doline, so se letos na letni skupščini zbrali v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. O delu v lanskem letu je poročal predsednik Janez Meglič in najprej izrazil zadovoljstvo nad povečevanjem števila članov. Konec decembra lani je društvo štelo 1.158 rednih in 654 podpornih članov. Kot je povedal Janez Meglič, je Viki Ašič je nastopil s kvartetom Grmada, Majdo Petan in svojo vnukinjo, ki je požela veliko navdušenja občinstva. dobrodelni koncert Z roko v roki. Prvi koncert so pripravili v Petrovčah, zaradi naraščanja števila obiskovalcev so ga nato preselili v dvorano žalskega kulturnega doma, letos pa so koncert prvič pripravili v telovadnici I. OŠ Žalec. In tudi ta je bila polna obiskovalcev, ki so z nakupom vstopnice prispevali denar za pomoči potrebne. Med gosti prireditve je bil tudi mariborski škof in vodja slovenske Karitas dr. France Kramberger. Okoli tisoč obiskovalcev je več kot tri ure spremljalo pester program nastopajočih. Na koncertu so nastopili duo Platin, Stane Vidmar, Natalija Verboten, najbolj uveljavljeni nar-odno-zabavni ansambli, kot so Vitezi Celjski, Ptujskih 5, Vesele Štajerke, Spev in Pogum. Program je vodil Tone Vrabl, zbrane pa je nagovoril tudi župan in poslanec Lojze Posedel. Zahvalil se je organizatorjem koncerta, nastopajočim, obiskovalcem, darovalcem (sredstva je prispevalo več kot sto podjetij in drugih organizacij) in vsem prostovoljcem Karitasa. Župan je tudi v prihodnje obljubil podporo Karitasu in drugim humanitarnim organizacijam. Med drugim je poudaril, da je pomembno tudi to, da si človek v stiski dovoli priznati, da potrebuje pomoč in da jo je pripravljen poiskati. Obiskovalce je čakalo presenečenje - preko telefonske zveze jih je nagovoril Izidor Pečovnik - Dori in med drugim povedal, da tudi v Berlinu vlada vedno večja revščina in da so nekateri hvaležni že, če jim pustiš prespati na stopnišču. ’’Tisti, ki mu je nato vsa dvorana zapela Vse naiholiše. sai ie le nekai dni Dozneie praznoval abrahama. Ob koncu prireditve je škof dr. France Kramberger v svojem nagovoru povedal, da smo si Slovenci bratje tudi po pesmi, kar dokazuje tudi koncert. Pesem ima svojo moč, nas združuje, vzgaja, bogati in nagovarja. Zahvalil se je vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri izvedbi dobrodelne prireditve. Zahvalil pa se je tudi v imenu tistih, ki bodo prejeli pomoč, zbrano z dobrodelnim koncertom. Vodja dekanijske Karitas Petrovče pater Ivan Arzenšek je bil nad številom obiskovalcem in nastopajočih zelo zadovoljen. Zbrani denar bodo namenili lajšanju socialnih težav občank in občanov iz žalske in preboldske občine. Pomoč v obliki hrane, oblačil in obutve delijo vsak četrtek dopoldne v prostorih Karitas v Petrovčah. K. R., foto: T. T. Koncert si je ogledal tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger, ob njem duhovniki žalske dekanije. 0EEffiS Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; j I slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 j ! 84; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; ! slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48;trgovina Zagorje ob j Savi 566 02 80, trgovina Kamnik (01) 830 82 70; trgovina Laze (01) 834 70 12. Spoštovani zvesti kupci! Za nami je čas, ko smo bolj kot sicer posvečali pozornost našim ženam, materam, jim podarjali cvetje, darila in izkazovali ljubezen in spoštovanje. Za nami je tudi čas velikonočnih praznikov, j ko smo se predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali krajšem dopustu. Pred dnevi smo tudi koledarsko zakorakali v pomlad, v letni čas, ki je med vsemi najlepši. Prebuja se novo življenje, vse bo kmalu zabrstelo, zacvetelo in ozelenelo. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, pa skrbimo tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega in prodajnega programa. Tildi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas bo spomnilo na naše geslo ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki ima tudi v tem letu svoj smisel in veljavo! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji marec 2005 Osrednje teme Vse se začne v naših glavah Praznovati dan žena ali materinski dan, tudi to se v marcu sprašuje marsikatera ženska. Smo ženske lahko zadovoljne s položajem v slovenski družbi, v podjetjih, v politiki? Je prav, da nam izkazujejo pozornost le kot materam? Bi tudi moški potrebovali svoj dan, poleg seveda ’’neuradnih” štirideset mučenikov? Morda bi res bolj kot o enakosti moških in žensk morali govoriti o enakosti ljudi, a mnoge številke kažejo, da tudi pri nas spol v veliki meri kroji tudi poklicno kariero. INajbolj priznani svetovni ekonomisti opozarjajo, da je tako imenovana ’’rezerva” podjetništva v ženskah. Itidi pri nas se že lahko pohvalimo, da imamo promotorke poklicnega uveljavljanja žensk. Ena od njih je Danica Jezovšek Korent, ki ima poleg tega izkušnje z vodenjem pretežno ženskih kolektivov, tudi sedaj, ko je direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec. Kaj pomeni promotorka poklicnega uveljavljanja žensk? "Pravzaprav smo pričeli z izrazom promotorka ženskega podjetništva, ker se je ta zadeva in usposa- bljanje promotork pričelo v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Vendar pa je termin žensko podjetništvo naletel na po mojem mnenju nepotrebne odpore, ker podjetništvo v bistvu res nima spola, se pa ženske v podjetništvu srečujejo z nekoliko drugačnimi problemi kot moški. Zato so potem uporabili izraz poklicno uveljavljanje žensk, ki pa je pomensko celo nekoliko širši, saj naj bi promotorji pomagali ne le pri vzpodbujanju žensk, da se odločajo za poklicno kariero, ampak na primer tudi pri tem, da ženske na podeželju razvijajo dopolnilne dejavnosti. Ima torej širši pomen od klasičnega ženskega podjetništva.” Katere so glavne ovire pri poklicnem uveljavljanju žensk? ’’Prve ovire so v ženskah samih. Te ovire so pogojene tudi z vzgojo, s tradicionalnim odnosom, delitvijo del na moška in ženska, z odnosom oziroma vlogo ženske v družini. To so ovire v miselnem procesu, poleg seveda vseh tistih, ki čakajo vsakega podjetnika. In te niso nič drugačne za ženske kot za moške. Ženska se težko odloči za poklicno kariero v družini, ki pričakuje, da ho za štedilnikom. Že tu se začenjajo problemi, ki pa jih je sicer še veliko več. Na primer na področju znanja - kako ga pridobiti čim več, saj se z znanjem laže lotiš premagovanja ovir. V tem je bistvo promocije in vzpodbujanja k poklicnemu uveljavljanju žensk.” To pomeni, da gre za dolgoročni proces, da je potrebno pri celih generacijah spremeniti to miselnost? "Moram reči, da se ta proces oziroma vloga žensk s sedanjimi generacijami že spreminja. Med mladimi odnosi niso več tako strogo ločeni na moško in žensko. Glede na hitro spreminjanje v sodobnem času morda tudi na tem področju ne bo več potrebno stoletje, kot je bilo za spremembe potrebno včasih, zagotovo pa zahteva nekaj časa.” Formalne ovire obstajajo ali ne? "Tistih napisanih ni. Dejansko se lahko ženska prijavi na vsak razpis, vsaka lahko odpre svoje podjetje, pri tem ima enake formalne oziroma zakonske pogoje, ki jih mora izpolniti. Dejstvo pa je, da je zaradi teh neformalnih ovir v strukturi tistih, ki sprejemajo odgovornejša delovna mesta, tistih v podjetništvu, še vedno bistveno manj žensk, kot nas je v povprečju v populaciji, kjer predstavljamo celo nekaj več kot 50 odstotkov. Odstotek žensk na vodilnih mestih ne dosega niti tretjine, na nekaterih področjih je še slabše. Če hočemo povečati delež žensk, da bo približno tak, kot je v populaciji, jih moramo vzpodbujati, da se odločajo za to.” Nekateri ne zaposlujejo radi žensk, ker pravijo, da je potem več bolniških staležev tudi zaradi otrok, pa več porodniških, da to poviša stroške in zaplete organizacije dela. Je to res? "Poglejte, sama sem na takem položaju, ko zaposlujemo večinoma ženske, tudi v prejšnji poklicni kari- Dcmica Jezovšek Korent eri sem kot menedžer v podjetju naletela na ta problem. Ženske so res pogosteje na bolniški tudi zaradi otrok in podobno. Ko pa so na delovnem mestu, dejansko poskušajo nadomestiti vse tisto, kar niso opra- vile zaradi odsotnosti. So zelo vestne in predane svojemu delu, tako da mislim, da se s tem svojim odnosom do dela v povprečju zelo izenačijo z moško delovno silo. Ko zaposliš mlajšo žensko, je potem morda res eno leto na porodniškem dopustu, in morda še nekaj časa zaradi otrok, toda v času svoje prisotnosti vse nadomesti in se zelo potrudi.” Pri nas se pojavlja še en problem - tiste ženske, ki bi se želele vsaj za nekaj časa povsem posvetiti družini, dokler jih otroci potrebujejo, pozneje skoraj nimajo možnosti, da bi nadaljevale poklicno kariero. ”To pa je res. T\idi to je povezano z miselnostjo. Če si ti nekaj let odsoten iz nekega poklicnega procesa, to potem težko nadomestiš, oziroma potrebuješ ogromno energije, da sploh prideš na tisti izhodiščni položaj, ki si ga imel pred odhodom v prvo porodniško. Ni pa nemogoče.” Zakaj ni več žensk na vodilnih položajih, tudi na področju politike? Vsa Savinjska dolina premore samo eno podžupanjo. ’’Sama sem bila aktivna v politiki samo na lokalni ravni, zdaj tudi to ne več toliko. Malo za šalo bi lahko kdo rekel, da so ženske pač bolj modre. Dejstvo je, da moraš racionalno razporejati svoj čas in da se zato lotevaš tistih tem, pri katerih izgubiš manj energije, da dosežeš svoje cilje. Trenutne politične razmere v Sloveniji ženskam niso najbolj naklonjene. Od ženske zahtevajo izjemno veliko energije, tudi znotraj svojih političnih strank, da pride na vidnejši položaj. Eno je imeti polovico žensk na listah kandidatov pred volitvami, drugo pa, na katerih mestih so ženske, ali imajo dejansko možnost izvolitve. V politiki so moški v bistvu res dominantni.” In očitno niso pripravljeni deliti tega položaja z ženskami, ne glede na deklarirane politične programe... ”V politiki res zelo težko. So sicer izjeme, ki potrjujejo pravilo. Moramo pa biti pošteni in priznati da se volivke pri odločitvi, komu bodo dale svoj glas, praviloma raje odločajo za moške kandidate kot za ženske. Kar spet pripelje do ugotovitve na začetku tega pogovora, da je ovira v naši miselnosti. Zato je potreben ta proces spreminjanja v naših glavah.” Verjetno pa trend vendarle gre v smer, da se bodo ženske vse bolj uveljavljale tudi na vodilnih položajih? "Jaz verjamem v to, pa ne zaradi emancipacije same po sebi, ampak zato, ker bodo tudi pri nas morali dojeti, kot so že marsikje v Evropi, da tudi država izgublja, ker del popou-lacije, v katerega se je vlagalo v času šolanja, če ga postaviš za štedilnik, ne prispeva toliko k ekonomskemu in socialnemu razvoju, kot bi lahko. In zato obstajajo programi vzpodbujanja enakih možnosti.” K. R. anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Enostavnih receptov za uspešno družinsko in poklicno življenje ni, kljub temu pa smo v kratki anketi nekatere poklicno uspešne ženske povprašali, kako jim uspeva usklajevati poklicne in družinske obveznosti. Mateja Perger, menedžerka in podžupanja občine Braslovče: ’’Usklajevanje osebnega in poklicnega življenja terja veliko smisla za koordinacijo časa in veliko energije vsakega posameznika, če pa se aktivno vključiš v politično dogajanje, je izraba časa še ¥ pomembnejša. Brez podpore in razumevanja celotne družine preprosto ne gre, saj se celotna družina prilagaja mojemu urniku, prosti čas, ki pa je na razpolago, želimo skupaj čim bolje izkoristiti z izleti v naravo, ogledom gledaliških predstav in kulturnih prireditev ali pa s pogovorom o aktualnih temah, ki zanimajo srednješolca in osnovnošolko. Če le gre, sta sobota in nedelja namenjena družini, saj je delovni teden poleg zahtevne službe v Mariboru poln različnih aktivnosti v domači občini, prosvetnem društvu in ostalih institucijah. Ob odločitvi za poklicno pa tudi politično kariero morajo ženske po mojem mnenju svoj čas organizirati zelo racionalno, hkrati pa to zahteva izredno veliko volje in energije, če oh tem ne želijo zanemariti družinskega življenja. Menim tudi, da se moramo ženske v primerjavi z moškimi za uspešen preboj na vidnejša mesta v poklicni in politični karieri bolj dokazovati, za kar je dostikrat potrebno veliko vztrajnosti in energije, ki pa jo zaenkrat večina žensk še ni pripravljena vložiti v tovrstne ambicije. Analiza zastopanosti žensk na vodilnih položajih v podjetjih in politiki kaže, da se le-ta v Sloveniji počasi, a vztrajno izboljšuje, upam pa, da bo ta rast v prihodnje hitrejša.” Martina Zupančič, direktorica Hmezad Export Importa: ’’Usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti je vedno težko, saj ima vsak dan samo 24 ur. Ampak se navadiš, če imaš rad družino. Z možem si zelo dobro razdeliva delo. Kolikor on zmore poleg svojih obveznosti, mi zagotovo pomaga. Ampak mislim, da je tempo današnjega časa tisti, ki vse skupaj otežuje. Pa mogoče tudi malo nagnjenosti k perfekcionizmu, da mora vse "štimati”, da mora biti potica za belo nedeljo, pa na cvetno nedeljo, kolački za veliko noč ... Poleg vseh obveznosti v službi, pa če si morda za svojo dušo privoščiš še kakšno kulturno prireditev, je res premalo tistega časa, ki bi ga rad posvetil družini, pogovoru, šel pravi čas na sprehod, na primer po spomladanskem sončku, ki ga pogosto lahko gledaš samo skozi okno na kakšnem sestanku.” Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo, Kmetijsko - gozdarski zavod Celje: ’’Predvsem moraš imeti strpnega moža pa kakšno dobro taščo in mamo, da takrat, ko te ni doma, poskrbijo, da vse teče, kolikor toliko normalno. Pa ne sme te motiti, če kdaj kaj ostane nepospravljeno. To je vse.” K. R. Če partnerja združita moči. Mag. Lidija Pavlovič je direktorica JZ Žalske lekarne. To je izključno ženski kolektiv, ki zaposluje tudi mlada in izobražena dekleta. Ali imate zelo visok odstotek porodniških in bolniških staležev oziroma ali vam to zelo otežuje organizacijo dela? "Na splošno imam zelo prizadevne sodelavke, izostankov zaradi bolezni ni veliko. V zadnjih letih se je naš kolektiv precej pomladil, zato so tudi porodniške pričakovane, vendar zaradi ženskega razumevanja in velike mere solidarnosti ne povzročajo bistvenih težav pri organizaciji dela." Kako vi kot menedžerka usklajujete službene in družinske obveznosti? "Po mojem mišljenju še kar dobro. Pogosto sem odsotna z doma, vendar pa sem pripravljena za pogovor in reševanje vsakodnevnih težav." Kaj bi bilo po vaših osebnih izkušnjah in izkušnjah vaših zaposlenih potrebno v družbi spremeniti, da bi ženske laže usklajevale službene in Proti petardam v dobro živali in ljudi Konec febraurja je bila na Vranskem letna skupščina društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Poleg poročil o delu društva v minulem letu in sprejema plana dela za letošnje leto so udeleženski skupščine sprejeli tudi resolucijo. V resoluciji so pozvali širšo slovensko javnost, še posebej pa vse medije, Vlado, Državni zbor, Državni svet in vse državne ustanove, da zaščitijo živali in starejše ljudi pred vse vsečjim vandalizmom zaradi uporabe raznih pirotehničnih sredstev ob vsakoletnem decembrskem praznovanju. Kot so zapisah v resoluciji, bi se morah vsi zavedati, da imajo psi, mačke in rayna divjad veliko bolj razvit sluh od človeka, zato ob bučnem pokanju petard in eksplozijah drugih pirotehničnih sredstev zelo trpijo. Vehko Živah zaradi tega utrpi celo trajne posledice, trdijo ljubitelji Živah. Vehko psov in mačk namreč v času najhujšega pokanja pobegne od doma in nato tavajo po gozdovih, vehko jih konča tragično, če imajo srečo, pa pristanejo v zavetiščih za Živah. Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev poziva vse, ki jim je do tega, da bi ljudje v Sloveniji živeh v kulturnem sožitju z živalmi, da pomagajo spremeniti nehuma- no uporabo pirotehničnih sredstev konec vsakega leta, še posebno v strnjenih naseljih. Ob tem dodajajo, da bi zakonodajalec moral pregledati, kako je ta problematika zakonsko urejena v drugih evropskih državah in takšno ureditev uzakoniti tudi pri nas. Po njihovih informacijah imajo to področje vzorno urejeno v Španiji. K. R. družinske obveznosti? "V naši družbi se skrb za dom in družino še vedno prepogosto označuje kot izključno "žensko opravilo". Z več razumevanja in dobre volje pa se da postoriti tako rekoč vse! Če partnerja združita svoje moči, bosta oba pridobila, moški bolj zadovoljno ženo, ženska pa občutek, da ni za vse sama!" K. R. Lidija Pavbvič VEL ENTER Šlandrov trg 43, Žalec tel. 03/713 69 45, fax. 03/713 69 46 e-naslov: velo.zalec@siol.net www.velo.si ______ - - ■ —. BOGATA IZBIRA I I WHEEL ER WORLDWIDE J KOLES REZERVNIH DELOV IN DODATNE KOLESARSKE OPREME MOPEDOV IN REZ.DELOV TOMOS MOTORISTIČNE OPREME IN acjv ČELAD oiNiaseBEME- Osrednje teme marec 2005 Kljub mnogim težavam prevladuje optimizem Slovenski hmeljarji so lani končno dočakali dobro letino, ki so jo kljub viškom na svetovnem trgu uspeli prodati po razmeroma ugodni ceni. Čeprav jih še vedno pesti kar nekaj težav, pa so njihove napovedi za prihodnost te panoge nekoliko bolj optimistične. O vplivu evropske zakonodaje na hmeljarstvo so govorili na okrogli mizi, ki je bila spremljevalna prireditev Jožefovega sejma. Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič v svojem nagovoru ni podrobneje govorila o hmeljarstvu, je pa povzela temeljne točke nove kmetijske politike, ki naj bi ugodno vplivala tudi na hmeljarstvo. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec (Kmetijsko-gozdarski zavod Celje - oddelek za kmetijsko svetovanje) je predstavila nekaj osnovnih podatkov o slovenskem hmeljarstvu. V lanskem letu je bilo v Sloveniji s hmeljem zasajenih 1521 ha, 420 ha pa je bilo v premeni. Večina hmeljišč (1200 ha) je na območju Savinjske doline. Lani je l60 hmeljarjev pridelalo skupaj 2.450 ton hmelja. Pridelek je bil po več zelo skromnih letih spet dober, saj je znašal 1600 kg na hektar (leta 2003 le 800 kg na hektar). 62 odstotkov hmeljišč je zasajenih z domačo sorto auroro, 13 odstotkov je gold-inga, 9 odsotkov predstavljajo tako imenovani C-kultivarji, sledi sorta bobek. Starostna struktura nasadov je še vedno problematična, saj je petina nasadov starejših od 17 let. Slovenski hmeljarji pridelajo 2,6 odstotka svetovnega pridelka, v Evropski uniji pa so glede na površine in pridelek na 4. mestu. Slovenski hmeljar v povprečju obdeluje 9,5 hektarjev hmeljišč, kar je v primerjavi s preteklimi leti velik porast in več kot povprečje v EU (okoli 7 ha). Kljub spodbudnim kazalcem slovensko hmeljarstvo še vedno pestijo mnoge težave. Predsednik odbora za hmeljarstvo pri KGZ Ivo Povše je povedal, da so hmeljarji sicer zado- voljni, da pri zaposlovanju sezonske delovne sile ni več pogoj zaposlitev določenega deleža domače delovne sile (čeprav jo prav tako zaposlijo) in da je odobrenih dovolj delovnih dovoljenj za tujce, vendar pa je vlada kvote sprejela šele pred kratkim, ko so se dela v hmeljiščih skoraj že pričela. Zaradi ponekod še vedno neurejenega zemljiško-knjižnega prenosa hmeljišč, ki so jih hme- ljarji odkupili od Hmezada Kmetijstva v stečaju, ne morejo uveljavljati neposrednih plačil. Hmeljarji bi potrebovali tudi ugodnejše možnosti investiranja v hmeljske nasade, problem je starost nasadov in sortna sestava. Eden ključnih problemov je neorganiziranost hmeljarjev, tako v okviru zadružništva kot organizacije pridelovalcev. Trenutno je registrirana le ena organizacija pridelovalcev hmelja in čeprav je članstvo v taki organizaciji pogoj za pridobitev subvencij, je vanjo vključena le četrtina slovenskih hmeljarjev. O prodaji hmelja je na okrogli mizi v Drešinji vasi govorila direktorica Hmezada Exporta Importa Žalec Martina Zupančič. Glavnina hmelja se uporablja v pivovarski industriji, ki v veliki meri kroji prodajo hmelja. Zaradi viškov na svetovnem trgu so si pivovarne naredile velike zaloge in septembra leta 2001 že ni bilo več uveljavljenih predprodaj. Približno 200 ton je bilo neprodanega letnika 2002, leta 2003 je sledila katastrofalna letina in na trgu aromatičnih sort je nastalo pomanjkanje. Iddi Slovenija je uspela realizirati le polovico pogodb. Letina 2004 je bila zelo dobra po vsem svetu, ker pa je Slovenija proizvajalka več kot 90 % aromatičnih sort, je ves pridelek uspela prodati. Ob tem je Martina Zupančič opozorila še na neugodno razmerje dolar : evro in dodala: "Hočemo ali nočemo, se nas global- izacija dotika z vseh možnih koncev. Deset največjih svetovnih pivovarn proizvede več kot 60 % svetovne proizvodnje piva. Kar dve tretjini svetovnega trga obvladujeta dva trgovca, zato mora tudi slovensko hmeljarstvo stremeti k združitvi tako proizvodnih kot prodajnih interesov. Prav v zadnjem času je prišlo do koncentracije med dvema največjima slovenskima podjetjema za prodajo hmelja.” Po neuradnih podatkih je podjetje Unihop (lastnik je hmeljar Jože Čas) že 70-odstotni lastnik Hmezad Export Importa Žalec. Združitev dveh velikih trgovcev naj bi tudi po mnenju predsednika KGZ Slovenije Petra Vriska pozitivno vplivalo na prodajo slovenskega hmelja svetovnim kupcem, ki je hmeljarje še posebej opozoril, da se morajo ponovno povezati v trdno in enotno organizacijo. Poleg ministrice Marije Lukač je bila na okrogli mizi tudi Lidija Lipič z ministrstva za kmetijstvo, ki je med drugim povedala, da velja v Evropski uniji 62 uredb za področje hmeljarstva. Vloge za neposredna plačila bo možno vlagati od 1. aprila do 15. maja letos, pogoj pa je, da je hmeljar član organizacije proizvajalcev hmelja. Za leto 2006 Evropska unija še ni sprejela nobene uredbe. Po besedah ministrice pa lahko kmetje že letos pričakujejo tudi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi med drugim odpravil veliko posestno razdrobljenost. K. R. Z okrogle mize o hmeljarstvu: Peter Vrisk, Marija Lukačič, Marijan Golavšek, Slavko Leskovšek in Andrej Pišek Sì 55let _ _ _ . _ . /z drtižbi prijetnih ljudi Mercator Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! TRGOVSKI CENTER LEVEC PRAZNOVANJE POMLADI ZA ZDRAVO IN DOLGO ŽIVLJENJE MERILEC KRVNEGA TLAKA + MERILEC TELESNE TEMPERATURE 7.990,00 SIT MLEKO II - 0,5 % MAŠČOBE - ZDRAVO ŽIVLJENJE 139,00 SIT SOK JABOLKE IN RDEČE PESE 1 I 309,00 SIT MINERALNA VODA JOŽEFOV VRELEC 1 1 69,00 SIT GRAHAM ŠPAGETI 500 gr 144,00 SIT SOJINI ŠPAGETI 500 gr 139,00 SIT HRUSTLJAVI RIŽEVI ALI PŠENIČNI KRUHKI 100 gr 99,00 SIT DOBRODOŠLIM PRIREDITVI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 21., 22. IN 23. APRILA, KJER VAM BODO IZ ZAVODA ZA PROMOCIJO IN VZGOJO ZA ZDRAVJE SLOVENIJE BREZPLAČNO IZMERILI KRVNI TLAK, HOLESTEROL IN KRVNI SLADKOR. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASJJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. V kabinetu Predsednik žalske izpostave celiske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Marjan Golavšek iz Matk je od nastopa ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič zaposlen v njenem kabinetu. Kot član kabineta je zadolžen za nevladne organizacije, se pravi za Kmetijsko-gozdarsko zbornico, sindikat kmetov in društva s tega področja ter za sodelovanje z Državnim zborom RS in Državnim svetom. Povedano na kratko, zadolžen je, da je ministrstvo seznanjeno z njihovimi interesi in stališči ter obratno. K. R. Vsaka dar je dragocen Gradnja doma za starejše na Vranskem, ki poteka pod geslom Naš dom / vaš dom, se nadaljuje. Kljub veliki želji in številnim uram brezplačnega dela pa se v župnijski Karitas srečujejo s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev za investicijo. Skušali so pridobiti kakšnega soinvestitorja ah vsaj garanta za bančno posojilo, vendar po besedah župnika Jožeta Turineka vsi gledajo predvsem na dobiček. Kljub temu bodo zastavljeno delo nadaljevali. K. R. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, rf ? MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, 1 GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite! MIŠINI Pl INOVODI DISI K' I H li < II I’ I I N A t| n marec 2005 Podjetništvo Lani izguba, pripojitev do konca leta Mlekarna Celeia je v Laškem pripravila srečanje pridelovalcev mleka. Na srečanju je o lanskem poslovanju mlekarne govoril direktor Marjan Jakob. Med drugim je povedal, da je imela mlekarna lani 11 milijard tolarjev prometa, vendar je poslovno leto končala z okoli 217 milijoni izgube. Slabše poslovne rezultate so povzročale nove razmere na trgu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Kljub temu da so se na vstop v EU dobro pripravili, se izgubi niso mogli izogniti. Po vstopu v Evropsko unijo so se pojavili številni novi proizvajalci, ki so močno posegli na naš trg in vplivali na zniževanje cen izdelkov. Po drugi strani so se bistveno poslabšali pogoji za izvoz na območ- ja bivše Jugoslavije. Omejili so uvoz in povečali carine. Glede pripojitve k Ljubljanskim mlekarnam pa je dejal, da so si za to vzeli čas do konca leta. Lani so izdelki zelene doline na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni, na Kmetijskoživilskem sejmu, prejeli kar nekaj priznanj. Veliko zlato medaljo so prejeli: vanilijev jogurt, smetanov jogurt okus borovnica in smetanov jogurt okus čokolada, ki je že tretje zaporedno leto prejel najvišjo nagrado. Ponosni so tudi na certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga pridobili že leta 1997 in ga v letu 2003 oplemenitili s certifikatom ISO 9001:2000. V letu 2003 so prejeli še certifikat ISO 14001, ki se nanaša na področje varovanja okolja. V letošnjem letu načrtujejo za dva odstotka večji odkup mleka. Uvedli bodo tudi nove programe pri proizvodnji lahkih jogurtov Zelene doline in končali linijo za karame-lizirane mlečne proizvode. Izdelke so predstavili na srečanju, začela pa se je tudi že obširna akcija trženja novih izdelkov z novo podobo. Lani so v Mlekarni Celeia od 18 kmetijskih zadrug oziroma od 1430 proizvajalcev mleka odkupili nekaj manj kot 83 milijonov litrov mleka. Največ mleka je med kmetijskimi zadrugami oddala koroška Kmetijsko-gozdarska zadruga, in sicer 20.279.000 litrov mleka, med posamezniki pa Ivan Konečnik iz Šentjanža, ki je mlekarni oddal 580.000 litrov mleka, na drugem mestu pa je Jože Četina iz Spodnjih Grušovelj, ki je mlekarni oddal 575.000 litrov mleka. Med kmetijskimi zadrugami v Spodnji Savinjski dolini pa je največ mleka oddala Kmetijska zadruga Šempeter, in sicer 2.610.000 litrov mleka. T. T. Juteks dobro gospodari Tuš kmalu v Žalcu in na Polzeli V najbolj uspešnem podjetju v Spodnji Savinjski dolini, žalskem Juteksu, so lani prihodki znašali 9,3 milijard tolarjev, čistega dobička pa imajo milijardo tolarjev. Na skupščini, ki bo 22. aprila, bosta vodstvo in nadzorni svet Juteksa delničarjem predlagala, da letos za dividende namenijo 351 milijonov tolarjev bilančnega dobička, ki v celoti znaša 4,7 milijarde tolarjev. Bruto dividenda na delnico bi znašala približno 600 tolarjev. V letošnjem letu načrtujejo 8,5 - odstotno rast prodaje, višji naj bi bil tudi čisti dobiček. T. Tavčar Iz proizvodnje talnih oblog Pred dnevi je direktor celjske družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek na tiskovni konferenci predstavil poslovne rezultate družbe v preteklem letu in načrte za letošnje leto. Med drugim je povedal, da so lani ustvarili skoraj 90 milijard tolarjev prometa, v 22 projektov gradnje in adaptacije objektov pa so vložili dobrih 15 milijard tolarjev. Tudi letos bodo za investicije namenili približno toliko denarja, med načrtovanimi gradnjami novih trgovin pa sta tudi trgovini na Polzeli in v Žalcu. V Žalcu že kar nekaj časa potekajo priprave na gradnjo nove Tuševe trgovine, ki naj bi bila zgrajena ob žalski obvoznici, sedanja je na Filipovem trgu. Na Polzeli so pred kratkim s sprejemom prostorskega akta predvideli gradnjo trgovine na območju igrišča ob šoli. O tem, kako potekata projekta novih Tliševih trgovin na Polzeli in v Žalcu, je Aleksander Svetelšek povedal: ’’Zelo težko bi povedal datum, kdaj bomo v Žalcu in na Polzeli pričeli z izgradnjo, projekta pa potekata dobro. Tildi ta projekta bi lahko bila končana konec tega leta, toda z večjo gotovostjo lahko rečem, da se bo to zgodilo prihodnje leto.” Poleg klasičnih nakupovalnih centrov pa se Engrotuš vse bolj usmerja v gradnjo centrov za nakupe, zabavo in rekreacijo. V celjskem Planetu Tuš zato že gradijo bowling center, ki bo najsodobnejši v državi. K. R. Sami izberite idealno bivališče * • ri VAS KREDIT STANOVANJSKI KREDIT VAM PRISKRBIMO Ml Bančni, pravni in prostorski nasvet na enem mestu . ., . . Združeni stanovanjski strokovnjaki vam obljubljamo brezplačne odgovore na vaša vprašanja najkasneje v petih delovnih dneh! Vprašajte nas: 080 15 13, nasvet@skb.si Svetujemo v sodelovanju z ÉL' METROPOLA www.skb.si ^ SKB BANKA D J. Slovo od podjetja Nekdanji delavci mešalnice krmil V Perutnini Ptuj so zaradi prestrukturiranja proizvodnje močnih krmil ukinili proizvodnjo krmil v svoji mešalnici v Žalcu. Zaposleni so sklepe o prenehanju delovnega razmerja v mešalnici prejeli 11. februarja. Možnost zaposlitve jim je bila ponujena na Ptuju, kamor naj bi se vozili z organiziranim prevozom. Zaradi bistveno nižjih plač, dnevne vožnje in neprimernega dela se delavci niso odločili za ta korak, pač pa so se poslovili od podjetja, ki jim je vrsto let nudilo social- no varnost, v zadnjem obdobju pa se je vodstvo, kot pravijo, do njih vedlo zelo mačehovsko. Slovo od podjetja in dolgoletnega skupnega dela so obeležili s skupnim srečanjem na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah pri Žalcu. Mešalnica v Žalcu je bila takrat, ko je bila še samostojno podjetje, peti najpomembnejši proizvajalec krmil v Sloveniji in je imela 12-odstotni tržni delež. Leta 2000 so se lastniki odločili za pripojitev k Jati, saj naj bi jim to zagotovilo večjo varnost poslovanja. Prevzem se je zgodil v začetku leta 2001, vendar pa so bili Žalčani pod Jatinim okriljem le kratek čas. Leta 2002 je namreč Jato prevzelo podjetje Perutnina Ptuj. V letih pripojitev in prevzemov se je število zaposlenih v krmilnici zmanjšalo s 34 na 19- ’’Zelo smo razočarani, saj je sicer nadvse uspešno podjetje pojedlo obljube, ki so nam bile dane ob prevzemu Jate. Veliko so obljubljali, naredili malo, na koncu pa še ukinili tovarno, v kateri smo nekateri preživeli tudi večino svojih delovnih let,” pravi eden od delavcev nekdanje tovarne ter dodaja: ’’Ponudili so nam službo na Ptuju, vendar ob 117 tisoč tolarjev bruto plače in delovnih pogojih - vsi delavci iz žalske mešalnice od ekonomskih in kmetijskih tehnikov ter strojnikov in električarjev naj bi delali v predelavi mesa, kjer so zaposleni večinoma nekvalificirani delavci - tega nismo mogli sprejeti, z izjemo enega delavca, ki je v nekem smislu to moral storiti. Nekateri mlajši sodelavci, ki imajo primerno izobrazbo, so že uspeli dobiti novo zaposlitev. Težko pa bo za tiste, ki jim manjka le še kakšnih pet ali šest let do upokojitve. Ob vsem tem smo razočarani tudi nad predvidenimi odpravninami, ki bodo za polovico manjše od tistih, ki bi nam dejansko pripadale po veljavni kolektivni pogodbi,” še dodaja predstavnik vseh udeležencev srečanja. D. Naraglav STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO _____JOŽE-HLJANA STROŽER, s.P. 1 vami KASAZE 69/E, 3301 PETROVE Tel.: 03/714 01 00. Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 le SANACIJA STREH 71 F ROV TER TESARSKA DELA. Pokrivanje L1NDAP EKO in JEKLENIH kritin, CREÀTONA trt ostalih kritin. sam "D to pelo m skupina SAM Prodajni contor Lat 8co v a vas Nudimo vam vse za gradnjo in obnovo ter za ureditev okolice vašega doma: opeke, zidaki, armaturne mreže, betonsko železo, cemente, malte, lepila, vse vrste kritin od opečnih do betonskih, hidro in termo izolacije, vse za suho montažno gradnjo, stavbno pohištvo, barve, lake, betonsko galanterijo za ureditev okolice, ročno in eiektro orodje in še mnogo več. OBIŠČITE SALON KERAMIKE, KJER VAM NUDIMO; KERAMIČNE PLOŠČICE,LEPILA, FUGIRNE MASE, PROFILE, KADI, KABINE, SANITARNO KERAMIKO, OPREMO IN DODATKE ZA UREDITEV KOPALNIC www.sam.si NOVO V PC SAM: STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA OD NAKUPA DO IZVEDBE, VSE NA ENEM MESTU topkarticci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE in številne druge UGODNOSTI. Sam topKartica •AM 00,0, DOMŽAL* «M***. Dtopdom ZA MALE IN VELIKE MOJSTRE UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o., Vse informacije dobite pri prodajalcih SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER “SAM” LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold tel: 03/70 32 700, 70 32 704; fax: 03/70 32 710 WWW SaiTI SÌ Podjetništvo marec 2005 Hura! pozdravlja v Šempetru Hura! diskont, ki je v Ljubljani, Metliki, Murski Soboti, Cerknici in Novem mestu med kupci že poznan kot prodajalna, namenjena predvsem tistim, ki se želijo pri nakupovanju obnašati racionalno, je odprl svoja vrata tudi v Šempetru. 10. marca se je v Šempetru na Savinjski ulici 2 odprl že šesti Hura! diskont v svoji verigi. Površina diskonta meri 1.064 m2, od tega je prodajnih površin 757 m2, ostalo predstavljajo skladišče in pomožni prostori. Obratovalni čas prodajalne je od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure ob sobotah od 8. do 15. ure. Kupci lahko v prodajalni izbirajo med več kot 1.100 izdelki vseh blagovnih skupin, večji izbor izdelkov pa je v ponudbi pijač, osnovnih živil, pralnih praškov in papirni galanteriji. V ponudbi so tudi izdelki ostalih blagovnih skupin, kot so pakirano sveže meso in mesni izdelki, sadje in zelenjava, pakiran kruh in krušni izdelki, sladki in slani program, začimbe, izdelki za osebno nego, male Živah idr. Hura! diskont v Šempetru ima tri blagajne, opremljene s POS-siste- mom, kupci pa lahko plačujejo z gotovino in plačilnimi karticami. V Hura! diskontu v Šempetru je zaposlenih šest oseb, kar pomeni, da je število zaposlenih v verigi Hura! diskontov od 9- septembra, ko je začel poslovati prvi Hura! diskont v Ljubljani, zaposlenih skupaj že 48 oseb. “Z odpiranjem Hura! diskontov v Mercatorju sledi trendom v razvoju maloprodaje in predvsem pričakovanjem kupcev pri oblikovanju prodajnih formatov, namenjenih osnovni oskrbi. Tržne raziskave o odnosu do nakupovanja v hard diskontih namreč kažejo, da je na vseh trgih, kjer Mercator že posluje, velik delež kupcev naklonjen diskontni prodaji. Na podlagi teh ugotovitev in trendov v ponudbi smo ocenili, da obstaja potencial za razvoj tovrstnega formata prodajalne. Pričakujemo, da bomo v naslednjih letih s širitvijo maloprodajne verige Hura! diskonov v Sloveniji - samo v tem letu nameravamo odpreti še 15 Hura! diskontov - dosegli pomemben tržni delež med diskontnimi ponudniki. Vodilo pri oblikovanju Hura! diskontov je kupcem ponuditi kakovostne izdelke manj znanih blagovnih znamk, katerih glavna značilnost je cenovna konkurenčnost, in ob tem oblikovati za kupca kar se da enostavno, vendar pa udobno in prijazno nakupovalno okolj,” so sporočili inz Mercatorja. iv. m. j Začetek vzbuja optimizem Pred tednom dni je bila na celjskem okrožnem sodišču prva dražba nepremičnin Tekstilne tovarne Prebold v stečaju. Čeprav ni bilo prodano vse premoženje, pa je bil stečajni upravitelj Branko Đorđevič po dražbi zelo zadovoljen, saj je mogoče že sklepati, da bo na območju nekdanje tekstilne tovarne nastal trgo- vsko-tovarniški kompleks, v katerem bodo zaposlitev našli tudi nekdanji tekstilci. Od 21 nepremičnin na dražbi je bilo prodanih deset. Branko Đorđevič je povedal, da je bila največja nepremičnina prodana po izklicni ceni 347 milijonov tolarjev, kupec pa je podjetje SAPS iz Slovenskih Konjic, katerega direktor je Robert Graf in v ozadju katerega je nemško podjetje Schefenacker. Pri ostalih nepremičninah je bilo od dva do pet dražiteljev, dosežene vrednosti pa so bile od 400.000 do 31 milijonov tolarjev. Po besedah stečajnega upravitelja te dni potekajo intenzivni pogovori s kupci za proizvodnjo nogavic, energetiko in plemenitilnico, kar bi lahko bilo prodano že prihodnji mesec. K. R. ATRI) Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, ww.sz-atrij.si PRODAMO: CEIJE - 2-sobno stanovanje, 58 m2,1 1969,1. nad., balkon, klet, cena 11.900.000 SIT; ŠENTJUR - Osredek, - zidanica, 4 km iz Šentjurja, 1. 1995, ca. 80 m2, vinograd 560 m2, cena 8.500.000 SIT; ŽALEC - atraktivna zgradba ob potoku, sedaj gostišče, možno kot vikend objekt, 1. 1977, parcela 600 m2, cena 65.000 EUR; UBOJE - Pongrac, - nadstandardna manjša stan. hiša, 200 m2 biv. površine, 1. 2004, vseljena, parcela 1200 m2, cena 43 mio SIT; PETROVČE - polovica starejše hiše z 2-sobnim stanovanjem in mansardo, velikost ca. 70 m2, približno 1. 1930, etažna lastnina urejena, cena 6,8 mio SIT; ŠEMPETER - stan. hiša, 1.1972, velikost ca. 180 m2, parcela 625 m2, cena 21 mio SIT. L Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si PRODAMO, KUPIMO TER POSREDUJEMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte ter stavbna zemljišča. Hql., d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041 649234 (od 8.30 do 930) i I L___________________ Orehova potica 500 g Svinjski vrat prekajen, vak. pak., cena za kg 939 r Svinjsko pleče v mreži prekajeno, pakirano, cena za kg obrnete na nas, tel. 04 2S6 84 06. (838r) Tr sir Edamec 45% m.m., vak. pak., cena za kg Orehova jedrca 300 g 999 r Mrežna pečenka vakumsko pakirano, cena za kg Slike so simbolne. Za morebitne napake v tisku se vam opravičujemo in vas prosimo, da se Vino Merlot 0,7 litra Ministrstvo za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravjul Sladkorna tablica z velikonočnim motivom, 100 g Hura! diskont Črnuče, Pot k sejmišču 32, Ljubljana, Pon. - sob. 8.00-20.00 Hura! diskont Cerknica, Cesta 4. maja 25, Cerknica, Pon. - pet. 8.00-20.00 / Sob. 8.00-1 7.00 Hura! diskont Metlika, Cesta XV. Brigade 29, Metlika, Pon. - pet. 8.00-19.00 / Sob. 8.00-1 5.00 Hura! diskont Murska Sobota, Lendavska 29b, Murska Sobota, Pon. - pet. 8.00-20.00 / Sob. 8.00-1 7.00 Hura! diskont Novo mesto, 5lavka Gruma 54/a, Novo mesto, Pon. - pet. 8.00-20.00 / Sob. 8.00-15.00 Hura! diskont Šempeter, Savinjska ul. 2, Šempeter v Savinjski dolini, Pon. - pet. 8.00-20.00 / Sob. 8.00-15.00 Hura! diskont Gornja Radgona, Panonska 23, Gornja Radgona, Pon. - pet. 8.00-20.00 / Sob. 8.00-15.00 Živimo ceneje Razvojna agencija Savinja, &z ../ : JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo - Zaprtje javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR ukrep 1.2 Spodbujanje razvoja turističnih destinacij (Uradni list RS, št. 17-18, datum: 25. 2. 2005). - Zaprtje javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.1 Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni list RS, št: 23-24, datum: 11. 3. 2005). Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (Uradni list RS, Št. 53, datum: 14. 5. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006. -Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.1 Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni list RS, št 39-42, datum: 23. 4. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši december 2004) 10. v mesecu do porabe sredstev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve -Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (Uradni list RS, št 114, datum: 22. 10. 2004). Rok za oddajo vloge je 5. 4. 2005. Dodatne informacije med 9. in 10. uro na tel. št. 01 478 34 36 (Majda Rojc) oz. na spletnih straneh ministrstva. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. 10. 2005. (Uradni list RS, št 53-54, datum: 6. 6. 2003). - Čezmejno ohranjanje biotične raznovrstnosti in trajnostni razvoj - program Phare čezmejno sodelovanje Slovenija/ Avstrija 2003 SI.2OO3/0O4-939-O1 (Uradni list RS, št.: 23-24, datum: 11.3. 2005). Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom, smernice za prijavitelje projektnih predlogov in prijavni obrazci, so na voljo na sekretariatu (Regionalni center za okolje, Slovenska 5,1000 Ljubljana) in na spletni strani www.rec-lj.si. Rok za prejem projektnih predlogov je torek 10. maj 2005 do 15. ure. -Javni razpis za sofinanciranje nagrad na področju urejanja prostora in graditve objektov v letu 2005 (Uradni list RS, št 26-28, datum: 18. 3. 2005). Predvideno obdobje porabe sredstev je do konca novembra 2005, pri čemer morajo biti nagrade fizično podeljene do 11. novembra 2005. Rok za oddajo vlog: ne glede na način prenosa morajo vloge prispeti v vložišče Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, najkasneje do vključno 15. 4. 2005 do 11. ure. Informacije: razpisna dokumentacija je ves čas trajanja razpisa na voljo na spletnem naslovu: www.gov.si/mop/v rubriki Oglasna deska ali na tel. št. 01/479 73 61 (ga. Ana Struna). Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije - Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni list RS, št. 15-16, datum: 18. 2. 2005). Rok za predložitev vlog je do objave zaključka tega razpisa. Dodatne informacije: razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani sofinancerja www.gov.si/aure, ostale informacije na tel. št. 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. - Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št 26-28, datum: 18. 3. 2005). Vloga se odda na pošti in mora biti oddana najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Prednost pri odpiranju vlog bodo imele vloge, oddane do 3. 5. 2005, za nadaljnja odpiranja so roki naslednji: 6. 6. 2005,4. 7. 2005, 5. 9- 2005 in 3.10. 2005. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije: www.gov.si/aure. Naročite jo lahko uidi s pisnim zahtevkom na naslov Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Dimičeva 12,1000 Ljubljana, ali po faksu 01/300 69 91. Dodatne informacije o razpisu lahko dobite na tel. št.: 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9- do 12. ure. -Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni list RS, ŠL26-28, datum: 18. 3. 2005). Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Prvo odpiranje bo izvedeno v četrtek, 7. aprila 2005. Naslednja odpiranja bodo izvedena vsak prvi četrtek v naslednjih mesecih do porabe sredstev. V primeru, da bodo sredstva zadoščala, bo zadnje odpiranje v letu 2005 izvedeno novembra. Dodatne informacije: razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja: www.gov.si/aure. Dodatne informacije o razpisu so na voljo na tel. št.: 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Ministrstvo za kulturo -Javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije v letu 2005 JPR 16-AVP-2005 (Uradni list RS, št.: 20-21, datum: 4. 3. 2005). Razpis se prične 4. 3. 2005 in se zaključi 15. 4. 2005. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani ministrstva: http:/Avww..gov.si/mk. - Javni razpis za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medije- v letu 2005 JPR17-MED-2005 (Uradni list RS, št.: 20-21, datum: 4. 3. 2005). Razpisni rok: od 4.3. 2005 do 15.4.2005. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo v vložišču Ministrstva za kulturo med uradnimi urami (vsak ponedeljek in petek od 9 do 12. ure ter v sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure) ali na spletnih straneh http://www.kultura.gov.si. Ekološki razvojni sklad -Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 32LI04B (Uradni list RS, št.126-127, datum: 26. 11. 2004). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 29.7.2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkorazvojnem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, Trg republike 3,1000 Ljubljana, tel. št.: 01 241 48 20, faks: 01 241 48 60, in na spletni strani: www.ekosklad.si. -Javni razpis za kreditiranje okoljskih nalož 34P005A (Uradni list RS, št. 15-16, datum: 18. 2. 2005). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkem skladu RS, javnem skladu, Trg republike 3,1000 Ljubljana, tel. št.: 01/241 48 20, telefaks: 01/241 48 60, in na spletni strani www.ekosklad.si. Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005 (Uradni list RS, št. 26-28, datum: 18. 3. 2005). Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v lent 2005. Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11) in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005. V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 25. 10. 2005, bo sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem listu RS. Dodatne infonmacije na tel. št.: 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali po elektronski pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005 (Uradni list RS, št. 26-28, datum: 18. 3. 2005). Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11 ), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005. Vmesni roki: 25. 3. 2005, 25.4. 2005,25. 5. 2005, 25.6. 2005,25. 7. 2005,25.9- 2005 in 25. 10. 2005. Informacije na tel. št.: 02/234 12 74,02/234 12 72 in 02/234 12 64 ah po elektronski pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Občina Žalec - Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Žalec za leto 2005 (Uradni list RS, ŠL 26-28, datum: 18. 3. 2005). Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu, B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva na področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialnodelovne pomoči, C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke, D) sofinanciranje investicij v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše, E) sofinanciranje društvene dejavnosti na področju kmetijstva, F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane, G) sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Vsa sredstva tega razpisa morajo biti porabljena do 15. 12. 2005. Vloge za namen pod točkami A, B/b, C/a, D, F in G morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah po pošti najkasneje do 15. november 2005 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev vsakega 15. v mesecu; vloge za namen pod točkama B/a in E morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec, osebno ah priporočeno po pošti najkasneje do 15. aprila 2005; vloge za namen pod točko C/b morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah priporočeno po pošti najkasneje do 30. junija 2005. Dodatne informacije so na voljo na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, ah po tel. 713 64 36 (Tilka Potočnik). Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu (Uradni list RS, št:17-18, datum: 25. 2. 2005). Vloga mora biti oddana osebno ah po pošti kot priporočena pošiljka do 25. marca 2005 do 15 ure. Razpisna dokumentacija je na razpolago na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: http://www.sigov.si/mzz pod rubriko Slovenci v zamejstvu in po svetu - javni razpisi in na tel. št.: 01/478 22 91 vsak dan med 9. in 15. uro. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS, št. 4, datum: 14. 1. 2005). Rok za prijave je do 31. 12. 2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel. št.: 300 13 09 vsak dan od 8. do 10. ure (mag. Eva Lavrenčič). Evropski razpisi za nove poslovne priložnosti - Glede razpisne dokumentacije se obrnite na Katarino Urbas, tel. št.: 01 589 18 74, katarina.urbas@pcmg.si, in Natašo Tratnik, tel. št.: 01 530 98 10, natasa.tratnik@pcmg.si. Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah s seznama C in D (Uradni list RS, št. 10, datum: 4. 2. 2005). Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30. 9. 2005. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 3. 3. 2005. Naslednja odpiranja bodo v nadaljevanju vsak mesec, in sicer praviloma vsak prvi četrtek (v primeru praznikov prvi naslednji delovni dan). Kontaktni osebi Javnega sklada sta Franc Florjančič, tel. št.: 01 836 19 53, in Katja Zgonc, tel.: 01 836 19 53. TTTJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta3,3310 Žalec, tel. št.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. • TURISTIČNI • KOTIČEK • zveza turističnih društev občine žaleč ZA VSAKO HIŠKO ENA ROŽCA Dnevi postajajo daljši in sonce neutrudno topi belo prevleko, ki je letos tako pozno prekrila zemljo. Prihajajo dnevi, ki jih vsi, ki imajo radi zelenje in cvetje, nestrpno pričakujejo. Čas, ko bodo v cvetlična korita in grede posadili okrasne rastline in uredili vrtove. V mesecu aprilu turistična društva občine Žalec ponovno pripravljajo cvetlične tržnice pod skupnim naslovom Za vsako hiško ena rož'ca. Vabljeni vsi ljubitelji cvetja! Petrovče 16. april ob 10. uri pred trgovino Bala Griže 23. april ob 9. uri pred cvetličarno Vrbje 23. april ob 9- uri središče Vrbja Liboje 23. april ob 10. uri pri kulturnem domu Ponikva 23. april ob 10. uri pri gasilskem domu na Ponikvi Žalec 23. april ob 10. uri Uhca Savinjske čete Galicija 24. april ob 9- uri pri podružnični OŠ Trje Šempeter 27. april ob 9. uri parkirišče pred vhodom v Rimsko nekropolo OB DNEVU ZDRAVJA PONOVNO NA POHOD Znanilci pomladi so sramežljivo vzcveteli in sporočili, da se je pomlad prebudila. Drevesa si bodo počasi nadela svoja zelenkasta oblačila, sonce nas bo močneje grelo. Kaj pa pomlad v nas samih? Prebudimo tudi njo! Priložnost se nam ponuja ob svetovnem dnevu zdravja. Žalske lekarne v sodelovanju s planinskima društvoma Žalec in Galicija letos že četrtič vabijo na rekreativni pohod od Žalca do Sv. Jederti. Ne pozabite torej; pridružite se v nedeljo, 10. aprila, ob 9- uri na športnem igrišču pred I. osnovno šolo v Žalcu. Najobičajnejša telesna aktivnost - hoja je namenjena mladim in starejšim, otrokom in staršem, zdravim, pa tudi tistim z dolgotrajnimi boleznimi, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen ... Hoja, ki jo prilagodimo svojim sposobnostim in telesni pripravljenosti, lahko vsakomur pomaga do boljšega počutja in ugodno vpliva na dobro telesno, duševno in socialno zdravje. Smer pohoda Do lovskega doma Rinka bomo krenili po znani poti skozi park pred šolo in preko mostu nad obvoznico, čez travnike do Gotovelj. Po ravnini bomo pot nadaljevali dojame Pekel, potem pa navzgor, skozi jamo ali po gozdni poti ”za markacijami”. Iz gozda izstopimo nekoliko nad lovskim domom Rinka in se nato napotimo po asfaltirani -sc»! .-..-u -CS.* i-Uju. Na uro in pol trajajoči poti je potrebno premagati le približno dvesto metrov višinske razlike. Priporočljivo je, da se vremenu primemo oblečete (udobna pohodna oblačila, ne pozabite na toplo vrhnje oblačilo) in obujete (primerna pohodna obutev, dovolj udobna za vaše noge). Poskrbite, da bo v nahrbtniku tudi manjše okrepčilo in nekaj vode. Za varen pohod do cilja bodo skrbeh izkušeni planinski vodniki planinskih društev Žalec in Galicija. Vodniki bodo oblečeni v enaka oblačila, da jih boste lahko prepoznali, in bodo razporejeni po celomi poti vse do cilja. Pri Jami Pekel (približno na polovici poti) vam bodo ponudili tudi čaj. Poskrbljeno bo za morebitno nujno zdravniško pomoč. Na startu vas bomo seznanili s potekom poti, z vsem, kar se bo dogajalo ta dan, prejeli pa boste tudi bon za topel obrok na cilju. Na cilju: Na lovskem domu Rinka, Sv. Jedert, vam bomo postregli s čajem, jabolkom in toplim obrokom. Izbirah boste lahko med mesno-zelenjavno ah zelenjavno enolončnico. Ne pozabite na bon, ki ga boste prejeli na začetku pešpoti! Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Happy band. Če boste zeleh, vam bomo izmerili krvni tlak in zaupali tudi kakšen napotek za bolj zdravo življenje. Morda bomo lahko pod strokovnim vodstvom tudi telovadili. Vrnili se bomo po krajši poti (približno pol ure hoje) proti Gotovljam in Žalcu. Kdaj? Odvisno od vremena in vašega počutja. Kaj pa ’’spominček”? Bon, ki ga boste na cilju lahko zamenjali za spominsko majico, boste prejeli na dobro razpoznavnem mestu, približno na polovici poti. Pogumno se nam pridružite, saj izbrana pot ni zahtevna, da je ne bi zmogli prehoditi! Če pa boste za otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole, varovance Doma Nine Pokom in zaradi zdravstvenih razlogov morebiti vendarle izbrali krajšo pot do cilja, vas vljudno prosimo, da skupine predhodno najavite organizatorju na tel.št. 03/712 02 50. Tudi v prihodnje si krepite zdravstveno stanje z redno telesno aktivnostjo! Zadostuje, da izberete hojo, ki je najcenejša in najbolj dostopna oblika fizične aktivnosti, primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Bodite vztrajni (vsaj trikrat na teden), hodite dovolj dolgo (vsaj pol ure) in dovolj intenzivno (srčni utrip se mora povečati tofiko, da se zadihate in rahlo preznojite). Privoščimo si zdrav način življenja! O obratovalnem času Upravna enota jena področju gospodarstva pristojna tudi za potrjevanje obratovalnih časov prodajaln. Začetek obratovalnega časa morajo nosilci dejavnosti prijaviti najmanj 15 dni pred začetkom uporabe. To določilo zakona pa upravni enoti v zadnjem času povzroča vse več težav, zato so v poslovnem poročilu za leto 2004 zapisali, da predlagajo skrajšanje tega roka na 5 dni. Opozorih so tudi na neenotno izvajanje določil zakona o kmeti- jstvu in zakona o gostinstvu pri izdaji dovoljenja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji v primera razvoja turizma na kmetiji. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti se izda po zakonu o kmetijskih zemljiščih, pogoji pa se ugotavljajo po zakonu o gostinstvu. K. R. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, 705 03 20, 041 649 234 SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, •GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Politične stranke marec 2005 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VABILO ! WS 00 ŽALEC vabi vse člane, simpatizerje in družinske člane, da se udeležite Proslave ob 60. letnici 1. slovenske vlade v osvobojeni Primorski, ki bo v četrtek, 5. maja 2005 v dopoldanskih urah v Ajdovščini. Organiziran bo avtobusni prevoz s kosilom. Ura odhoda avtobusa bo pravočasno javljena vsem prijavljenim udeležencem. Cena izleta je 1.000,00 sit. Prijave na izlet sprejemamo na naslov WS OO Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1,3310 Žalec ali vsak delavnik na telefon 03 710 00 84 ali 03 5716 061, tel. in fax: 03 5716 060. ali na elektronski naslov: lds.zalec@siol.net do 25. aprila 2005. Vljudno vabljeni ! Ali je dober program zagotovilo za uspeh stranke na kongresu v Ljubljani? Vse priprave vodijo ktemu, daizboljšamo uspehe državnozborskih in lokalnih volitev v prihodnosti, da pridobimo zaupanje naših volivk in volivcev, da dokažemo našim simpatizerjem, da smo vredni naklonjenosti in podpore pri novem oblikovanju družbe, gospodarskega in socialnega položaja Slovenk in Slovencev, upokojenk in upokojencev pri dogovorih, ki se tičejo dogovorjene koalicijske pogodbe za lepšo prihodnost vseh, tudi mladih, ki skupaj gradimo in oblikujemo, pošteno, na evropskih načelih zasnovano Republiko Slovenijo. Stranko smo upokojenci ustanovili z namenom, da bi s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispevali k vsestranskemu razvoju samostojne Slovenije in da bi v tem okviru s pomočjo stranke ohranjali in ščitili pravice iz svojega minulega dela Življenje upokojenskih generacij je pokazalo velik interes po trajnem delovanju stranke v organih oblasti, saj so že pridobljene socialne pravice stalno oziroma nenehno ogrožene. Le z dokazanim političnim delom bomo lahko tudi v prihodnosti spreminjali razmerja političnih sil in vplivali na odločitev v korist socialno in politično zapostavljenih družbenih skupin. Da bomo lahko tudi v bodoče ščitili korist socialne pravičnosti. Zaradi tega je naš cilj v prihodnosti raširiti volilno bazo na vse tiste državljane Slovenije, ki jim socialna pravičnost predstavlja pomembno vrednost in vodilo v delovanju. Naša stranka se zavzema za ekonomsko uspešno, toda socialno pravično pravno državo. Zavzemamo se za to, da bi sadove ekonomskega napredka države uživale vse plasti prebivalstva Pod višjim življenjskim standardom ne razumemo le višanje materialnega bogastva potrošniške družbe, temveč se zavzemamo, da se slednje uskladi tudi z drugimi dejavniki, ki povečujejo kakovost življenja Med temi dejavniki sta v ospredju čisto življenjsko okolje in zdravo življenje. Zaradi navedenih dejstev nasprotujemo DeSUS temu, da se vprašanje staranja prebivalstva rešuje predvsem z reformo pokojninskega sistema Za reševanje tovrstnega problema je potrebno oblikovati celovito demografsko politiko. Hkrati se bomo zavzemali za ukrepe, ki bodo onemogočali diskriminacijo zaposlovanja starejših, in ukrepe za hitrejše vstopanje mlade generacije v aktivno življenje, saj je skrb zbujajoče stanje pri zaposlovanju brezposelnih starejših in mladine. Še vedno nismo dobili odgovora na vprašanje, kako skrbeti za zdravje ljudi ob vse dražji medicini. Ne nazadnje v celovito reševanje vprašanja starajoče se družbe spada tudi vprašanje varnosti. Zavzemali se bomo, da se vsa področja družbenega življenja prouči z vidika sprememb v starostni strukturi prebivalcev Slovenije in na podlagi tega pripravili celovit program prilagajanja novemu stanju. Stranka DeSUS se zavzema za celovito reševanje problemov starajoče se družbe in se ne bori le za reševanje problemov starejše generacije, pač pa se bori tudi za izboljšanje življenjskih pogojev vseh generacij. Strmimo k temu, da se povečajo zmogljivosti v domovih za starejše občane in izgradnja varovanih stanovanj, kar pomeni hkrati krepitev sprostitve nekajkrat večje stanovanjske površine za mlade družine. Razvoj večje pomoči na domu za ostarele pomeni razbremenitev aktivne generacije, ài se ji ni potrebno toliko obremenjevati s temi stvarmi in se lahko posveča svoji zaposlitvi. DeSUS se zaveda, da samo dobri dosežki v gospodarskem razvoju ustvarjajo možnosti, da z ukrepi socialne in drugih politik ustrezno urejamo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo prebivalcev naše države. Zato želimo tudi v prihodnosti podpirati vse ukrepe, ki bodo zagotavljali prispevek vseh generacij k dinamični gospodarski rasti in hkrati zagotavljali, da bodo koristi od uspešnega razvoja sorazmerno uživale vse generacije. Ivan Jelen UTRIP - MAREC 2005 Tako, pa smo tudi koledarsko stopili v pomlad. V zadnjih treh mesecih smo, gledano iz političnega zornega kota, spremljali predvsem delo naše vladne ekipe, ki je nakazala kopico pozitivnih potez in prinesla že nekatere spremembe. Kritike in provokacije so številne, od napadov na zunanjo politiko dr. Dimitrija Rupla, preko finančnega resorja dr. Bajuka, pa sociale mag. Drobniča, nekaj pa se najde tudi za Karla Erjavca, ki je odkril kar številno četico takšnih, ki so le na plačilnem seznamu, koristi od njih pa nobene. Vredno bi bilo prevetriti mnoge javne službe in urade, saj bi takšnih ljudi našli povsod dovolj. Na samem začetku je bil najbolj ”na udaru” minister za javno upravo dr. Virant, ki je, jasno, posegel v mehko tkivo vladavine in naletel na pregrete kritike. Po prvih stotih dneh vlade Janeza Janše se je usul plaz bivšega premierja s konstrukcijo senc (beri: s sencami konstrukcij, kar naj bi po njegovem očitno pomenilo konstruktivno opozicijo). Malce zaostajajo v ZLSD, kjer se še niso odločili, iz katerih topov bodo bruhnili svoj ogenj. Tli in tam se malce nagnejo naprej, a jim še ni popolnoma jasno, kaj bi, če bi. Določitev kalibra je pač popolnoma strateška poteza, ki v kombinaciji z napačnim balističnim izračunom kaj hitro pomeni poraz in izgube v lastnih vrstah. V petek, 11., in v soboto, 12. marca, so v Zrečah potekali tradicionalni Pučnikovi dnevi, ki so bili programirani z dvodnevnim posvetom SDS, petkov večer pa je zapolnil večer spominov na dr. Jožeta Pučnika. Na rednem letnem posvetu SDS je v okviru vsebinskih izhodišč potekala razprava o SDS-u v novi vlogi in pripravah na 8. kongres SDS-a, ki bo 14. maja v hotelu Bernardin v Portorožu in bo potekalo pod geslom Slovenija na novi poti. Na večeru spominov na dr. Jožeta Pučnika so spomine nanj predstavili njegovi dolgoletni prijatelji in sodelavci: filozof dr. Ivo Urbančič, dr. Uk Zvu, Minilo je sto dni Hitro minevajo dnevi. Še ni tako dolgo ko smo analizirali rezultate volitev v Državni zbor, a že je za nami prvih sto dni nove slovenske vlade. Vlade, ki ima v javnosti veliko podporo in od katere ta ista slovenska javnost veliko pričakuje.Tako kot smo pred volitvami zagotavljali, da bomo po volitvah sodelovali s strankami podobnega programa, smo trdno odločeni, da v tej koaliciji, ki so ji volivke in volivci zaupali vodenje države, konstruktivno sodelujemo. Tako v vladi s svojimi ministri, kot v parlamentu s svojo poslansko skupino. Na podlagi koalicijskega programa in izdelane analize stanja je vlada pripravila program dela za letošnje leto. Program predstavlja veliko obveznost za posamezna ministrstva, veliko obveznost za Državni zbor in priložnost, da tudi Državni svet izpolni pričakovanja in možnosti, ki jim jih daje ustava, ter tako dokaže, da je mišljenje o nepotrebnosti sveta neutemeljeno. Vodstvo stranke je pričelo z organiziranjem regionalnih srečanj po celotni Sloveniji. Kar nekaj teh srečanj je že bilo. Udeležili so se jih ministri SLS, poslanci in vodstvo stranke. Tako srečanje se v kratkem načrtuje tudi za našo regijo. Stremeti moramo, da bodo ti posveti aktualni in konstruktivni, zato vas vzpodbujam, da svoja vprašanja, mnenja in tudi kritike, posredujete vodstvu vašega občinskega odbora, kajti le tako lahko pripravimo vprašanja in povabimo na posvet tiste ljudi, ki bodo lahko dali tudi konstruktivne odgovore. V mesecu februarju je v Celju potekal kongres Nove generacije SLS. Na vodstvu podmladka je dosedanjo predsednico Natašo Kavaš-Puc, zamenjal 27 letni Rok Ravnikar, doma iz Svete Trojice pri Domžalah, po poklicu zdravnik, sicer pa zaposlen na vodstvu stranke SLS kot predstavnik za odnose z javnostmi. Na kongresu so izpostavili, da je nov SDS Vera Ban in njegova nečakinja Ivica Pučnik Ozimič. O velikem pečatu, ki ga je dr. Jože Pučnik dodal na celotno slovensko državo in na slovenski narod, je v uvodu govoril predsednik SDS-a Janez Janša: „Ta večer spominov, na katerem smo se danes zbrali, bo spomin na našega prijatelja, na prvega oziroma častnega predsednika, predsednika SDS-a v najbolj usodnih dnevih slovenske zgodovine, spomin na tvorca slovenske državnosti in spomin na bojevnika za svobodo v najbolj svinčenih časih slovenske zgodovine.“ Odlomke iz Pučnikovih del je bral pesnik Tone Kuntner. Sobota, 19 september, ko goduje Jožef, je bil v Petrovčah tradicionalni Jožefov sejem. Tokrat si ga je ogledalo veliko število ljudi, posebnost pa je bil obisk ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič. Po ogledu sejma in nagovoru pred dvorano Kmetijske zadruge v Petrovčah se je zadržala na okrogli mizi, ki so jo pripravili hmeljarji Spodnje Savinjske doline. Poleg ministrice si je sejem ogledal še en ugleden gost, pomožni škof dr. Anton Stres, ki je v svojem nagovoru navzočim zaželel lepe in blagoslovljene velikonočne praznike. Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik. Kristusovo vstajenje od mrtvih predstavlja smisel življenja, skrivnost vstajenja pa kristjani razumemo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Po prazničnih dneh in lepih vtisih stopimo v nastajajočo pomlad, veselimo se sonca, svetlobe in življenja. Letos je pomlad dvojna. Za OO SDS Žalec zagon vsakega novega gibanja možen samo preko novih moči, predvsem preko mladih, ki imajo zadosti energije, ambicij in samozavesti, da brez bremena take ali drugačne preteklosti lahko enakovredno vstopajo v politično areno. Spoštovane članice in člani SLS. Po pošti ste prejeli položnice za plačilo članarine, katera zajema članarino in pa celoletno naročnino za časopis Odmev.Dolžnost in obveza vsakega člana je tudi, da se s plačilom članarine izkaže in tako še trdneje potrà pripadnost in prepričanje svoji stranki. Spoštovane žene in matere! Materinstvo se začne v zibelki. Ljubezen staršev se prenaša na otroka, zato je pomembno, kakšni smo starši, koliko ljubezni dajemo otroku in kako ga vzgajamo. Ljubezen ni v tem, da otroku vse dovolimo, mu vse nudimo, ampak predvsem v tem, da ga vzgajamo za pozitivne vrednote nesebičnosti, dobroto, potrpežljivost, vztrajnost, delavnost, poštenost, odpuščanje, medsebojno spoštovanje, hvaležnost in sprejemanje odgovornosti. Takšna vzgoja je zahtevna in traja od rojstva do smrti. Radi govorimo o tem, da nam v življenju najbolj zvesto stojijo ob strani in nam pomagajo pravi prijatelji, življenjski sopotniki, tisti ki naj bi jim zaupali in ki zaupajo nam. Mama je vedno z nami, ker je spravljena v našem srcu, vedno in povsod je z nami ko jo potrebujemo.Ve, kdaj smo jo v mislih prijazno nagovorili, jo prosili, naj nam stoji ob strani in pomaga. Ob minulem materinskem dnevu Vam iskreno čestitam in želim veliko veselja in ljubezni z vašimi najdražjimi! JanezJager Začetek nacionalnega prizadevanja Mladega foruma ZLSD Mladi forum ZLSD je v marcu začel nacionalno prizadevanje Sprejemam drugačnost S tem želimo prispevati k večji strpnosti v vsakdanjih odnosih med ljudmi, k razbijanju predsodkov in sprejemanju sočloveka predvsem, ker je Človek. Prizadevanje Sprejemam drugačnost zajema različne družbene teme, ki so predmet diskusije in pogosto podlaga za predsodke mnogih. Sporočiti želimo, da so enake možnosti spolov, enakopravnost istospolno usmerjenih, vključenost invalidov, svoboda (ne)verovanja, pravica do samopodobe ter večnacionalna in večrasna sestava družbene vrednote, ki jih je potrebno negovati. To so vrednote, za katere se Mladi forum ZLSD jasno in glasno zavzema. Čas je, da se sliši glas vseh tistih, ki nasprotujejo diskriminaciji, ki si prizadevajo za razbijanje predsodkov in ki želijo dokazati, da stereotipi nimajo realne osnove. Datum začetka prizadevanja ni naključje. Enake možnosti spolov so eno najpomembnejših načel, ki zagotavljajo ravnotežje, napredek in boljšo ter ljudem bolj prijazno prihodnost. Omogočiti je potrebno uravnoteženo zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih v podjetjih in v politiki. Izrek, ki pravi, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, je skrajno žaljiv. Čas je, da se postavimo v isto vrsto. Skrajni čas je za ravnotežje! V Mladem forumu ZLSD smo prepričani, da bo nacionalno prizadevanje prevetrilo prostor in vneslo več prijaznosti, srčnosti in sprejemanja. V prihodnosti želimo ustanoviti koalicijo za sprejemanje drugačnosti, v katero različne institucije ter posameznice in www.tpf*|emMTv-tfrug&cnoit.org posamezniki, ki želijo, skupaj z Mladim forumom, na glas sporočiti, da jim je dovolj nestrpnih izpadov. S prizadevanjem Sprejemam drugačnost želi Mladi forum ZLSD na nacionalni in lokalnih ravneh vzpodbujati ljudi k razmisleku o vsakdanjih drobnih nestrpnostih in predsodkih, še bolj pa o nesprejemljivosti izjav politikov slovenske skrajne desnice. Ne glede na to, ali so premišljene ali ne, obravnavane izven konteksta, gre za izjave, ki ne sodijo v civilizirano in vključujočo družbo, kakršna naj bi bila Slovenija. V Mladem forumu ZLSD obžalujemo, da Slovenija v očeh evropske civilne javnosti namesto zgleda in primera, za kakršnega je veljala še nedavno, vedno bolj postaja dežela nestrpnosti, kar vladajoča desnica niti ne poizkuša skriti. V Mladem forumu ZLSD smo prepričani, da državljanke in državljani Republike Slovenije novi vladi niso dali mandata za spremembo vrednostnega in kulturnega ustroja slovenske družbe, kot to s svojimi izjavami udejanjajo najvišji državni predstavniki! Zgroženi smo nad zahtevami skupine staršev pod vodstvom lokalnega funkcionarja SDS v Novem mestu, ki zahtevajo ločene razrede za romske otroke. Ali te zahteve pomenijo, da bodo lahko Romi jutri potovali samo v zadnjem delu avtobusa? Da bodo istospolno usmerjeni preganjani zato, ker se bodo na javnih mestih držali za roke? Da bo reven ostal izključen zato, ker mu danosti niso dale enakih izhodiščnih položajev in bo sin hlapca hlapec? Mlad forum ZLSD takšno politiko zavrača! Zato pozivamo vse prebivalke in prebivalce, da se pridružijo aktivnostim nacionalnega prizadevanja Sprejemam drugačnost na nacionalni in lokalnih ravneh. MF ZLSD Slovo Vekoslava Grmiča Pred dnevi je umrl naslovni škof Vekoslav Grmič, ki je bil ves čas tesno povezan tudi z ljudmi v naši dolini. Pokopali so ga prejšnjo sredo na Pobreškem pokopališču v Mariboru. Rodil se je 4. junija 1923. leta v Dragotincih v Prlekiji. Bil je šesti od sedmih otrok. Po končani osnovni šoli v Svetem Juriju ob Ščavnici se je vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru. Maturo je opravil leta 1944 na ptujski gimnaziji. Dve leti Or. Vekoslav Grmič je bil večkrat lost Medočinske matične knjižnice v Žalcu prej se je Grmič pridružil demonstracijam proti nacistom in poslali so ga na prisilno delo v Avstrijo. Po končani vojni so ga nekateri hoteli prepričati, naj gre študirat filozofijo. V tistih letih ta veda ni imela prave veljave, spoštovali pa so jo na teološki fakulteti v Mariboru. Potem ko je bil posvečen za duhovnika, je odšel za kaplana na Vransko, kjer je postal tudi župnik. Doktoriral je na teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi predaval, prav tako je predaval na novih oddelkih mariborske teološke fakultete. Ko je leta 1978 umrl mariborski škof Držečnik in je Grmič postal škofijski upravitelj, so mnogi slovenski verniki pričakovali, da ga bo papež Janez Pavel II. imenoval za mariborskega škofa, kar pa se ni zgodilo. Po imenovanju Franca Krambergerja Grmič ni več želel biti pomožni škof. Po tem dogodku ga niso več vabili na srečanja slovenske škofovske konference. V poznih sedemdesetih letih je objavljal kritične prispevke v slovenskih časopisih in revijah. Napisal je več kot 1200 člankov in 40 knjig. V Mariboru je bil pomožni škof Maksimiljana Deržečnika, ravnatelj bogoslovja, urednik kritične revije za teološka, družbena in kulturna vprašanja Znamenje, ki danes izhaja v Petrovčah. Grmič je bil tudi predsednik Mohorjeve družbe in ves čas človek, ki si je prizadeval za uveljavljanje smernic drugega vatikanskega zbora, za spremembe in koncilsko prenovo škofije. Njegove poglede na svet so poimenovali socialistična teologija. Zaradi njegovih zavzemanj in ker je sodeloval v nekdanji socialistični zvezi, bil pa je tudi delegat v zvezni skupščini v Beogradu, so mu nekateri rekli ’’rdeči” škof. Spoštovali so ga tudi na našem območju. Janez Vedenik, foto: T. T. Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Kuhalnica v drugih rokah Članice društva z gosti (predsednica Zdenka Žager peta z desne v zadnji vrsti) Društvo kmečkih žena Ponikva pri Žalcu, ki velja za zelo uspešno, delovno in ustvarjalno, je vrsto let vodila Nevenka Jelen, 12. marca pa je kuhalnico kot ’’vladajoče” žezlo prevzela Zdenka Žager. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi nekateri gostje na čelu s predsednikom KS Ponikva in poslancem državnega zbora Ivanom Jelenom ter predsednico Zveze turističnih društev občine Žalec Ivico Čretnik, so z zadovoljstvom ugotovili, da so program za leto 2004 skoraj v celoti realizirali. Organiziranih je bilo več različnih tečajev in delavnic. Med drugim so pripravile dvodnevni tečaj kuhanja in tečaj peke drobnega peciva ter delavnico barvanja pirhov, izdelovanja novoletnih okraskov in vizitk ter delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Poleg tega so sodelovale na Festivalu potic v Preboldu, na pohodu Uživajmo z naravo, na praznovanju 60-letnice ZZB NOB na Ponikvi in na prireditvi Hmeljarski likof v Žalcu. Odpravile so se na Peco, organizirale društveno ekskurzijo v Haloze, pripravile pogostitev krajanov nad 70 let ter obiskale in obdarile starejše krajane v domovih za ostarele ter bolne po domovih. Vrh njihovega uspešnega dela je bila prireditev Kmečko popoldne pod lipo. Žal pa je zaradi slabega vremena odpadla prireditev Obiranje hmelja na star način. Obe omenjeni prireditvi sta tradicionalni in organizacijsko tudi najzahtevnejši. Tudi program za leto 2005 je zelo pester. Izpostavlja omenjeni prireditvi, ki se jima bo pridružilo več drugih. Sodelovale bodo pri projektu Za vsako hiško ena rožca, na prireditvi Hmeljarski likof v Žalcu, teden dni prej pa se bodo z isto vsebino predstavile v Ljubljani. Nekaj novega naj bi bilo sodelovanje na sejmu kruha v Italiji ter organizacija prireditve starih napevov v izvedbi ljudskih pevk. D. Naraglav Kmetje se največ poslužujejo baliranja sena Člani strojnega krožka so z zanimanjem sprejeli novo številko Orača. V dvorani zadružnega doma v Šempetru so se na občnem zboru sestali člani Strojnega krožka Savinjska dolina in drugi gostje. Zbrane so s svojim ubranim petjem najprej pozdravili člani moškega pevskega zbora Pevskega društva Šempeter, o delu krožka pa je poročal Simon Gajšek. Iz poročila je razvidno, da so člani krožka, teh je 279, opravili več kot 8.700 delovnih ur. Kmetje se še vedno največ poslužujejo baliranju sena, oranja, brananja, del v gozdu, žetve, škropljenja, prevozov in nekaterih drugih storitev. Poleg tega so lani s krajšo proslavo in demonstracijo strojev za spravilo trave obeležilo 10- letnico delovanja. V jesenskem času so pripravili strokovno ekskurzijo po Srbiji in severni Primorski. V svoje vrste si prizadevajo pritegniti čimveč članov. Kot vedno so jih tudi lani pestili problemi pisanja računov. Ponovno so izdali glasilo Orač. Deseta številka Orača je izšla tokrat na 58 straneh, v glasilu pa je veliko zanimivih člankov, komentarjev in seveda reklam, objavljena pa je tudi cena storitev. Na zboru so govorili tudi o novem zakonu o varnosti cestnega prometa za kmetijske stroje in poslušali predavanje o hibridnem izboru podjetij Agroset in Cinkarne Celje in sprejeli program dela za letošnje leto. T. Tavčar Izobraževanje na prvem mestu Z občnega zbora v dvorani Društva upokojencev v Grižah V dvorani Doma upokojencev v Grižah so se na tretjem rednem občnem zboru sestale članice Društva podeželskih žena. Zbrane so najprej prisluhnile predavanju Iris Škrbot na temo o najpogostejših boleznih in škodljivcih na vrtninah v domačem vrtu. Društvo podeželskih žena ima tri pododbore, in sicer v Petrovčah, Šempetru in Grižah, in šteje približno sto članic. Kot je v poročilu dejala predsednica društva Tilka Dret''so bile članice društva lani zelo delavne, predvsem na področju izobraževanja. Organizirale so predavanji o vzgoji solatnic skozi leto in o pridelavi zgodnje zelenjave ter predavanje o zdravi prehrani. Poleg tega so prip- ravile več kuharskih tečajev, in sicer o peki potic in prazničnega peciva, o pripravi narezkov in specializirani kuharski tečaj ob Jožefovem sejmu v Petrovčah, na katerem že vrsto let aktivno sodelujejo, pripravile pa so tudi razstavo na temo Dobrote iz konjskega mesa. Pripravile so velikonočno razstavo, sodelovale na festivalu potic, napekle dobrote ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in ob številnih občinskih in krajevnih prazničnih dogodkih, pogostile so tudi udeležence kongresa na Bledu in se izkazale tudi ob drugih priložnostih. T\idi za letošnje leto načrtujejo izobraževanje svojih članic, tako kot doslej bodo sodelovale na sejmih in prireditvah ob raznih priložnostih. Občnega zbora sta se iz občine Žalec udeležila Stojan Praprotnik in Tilka Potočnik ter predsednik KS Griže Ivi Krašovc. T. Tavčar Pozdrav življenju Ustvarjalke ročnih del Društva kmečkih žena Trnava - Gomilsko Tečaj drobnega peciva Udeleženke tečaja z voditeljico Marinko Lesjak Kuharska tečaja Udeleženke in udeleženec tečaja s kuharjem Jernejem Zajcem ob z narezki obloženi mizi Kulturno društvo Gomilsko je v sodelovanju z Društvom kmečkih žena Trnava - Gomilsko pripravilo prireditev, posvečeno dnevu žena, materinskemu dnevu in koledarskemu pri- Društvo rejcev drobnice Cekin šteje 310 članov, ki prihajajo iz 37 občin celjske regije, s Koroške in iz Zasavja. Od tega jih 230 redi ovce, 80 pa koze. Pred dnevi so pripravili občni zbor. Poročilo o delu v lanskem letu je podal predsednik Rafael Novak. Med drugim so pripravili strokovno hodu pomladi, ki so ga letos zaznamovali tudi velikonočni prazniki. Prireditev je obogatila dvodnevna razstava ročnih del, prazničnih aranžmajev s poudarkom na velikonočnem srečanje pod naslovom Dan rejcev drobnice na Rogli, na katerem so obravnavah zdravstveno varstvo drobnice. Udeležili so se sejmov v Velenju, Vojniku in Gornji Radgoni, ovčarskega bala na Jezerskem in na Kumu v okviru kumske nedelje. Pripravili so strokovni ekskurziji na Koroško in v sosednjo Avstrijo. Med letom so se s Kmetijsko zadrugo Laško času, kulinaričnih dobrot, likovnih del in etnografskih razstavnih predmetov kmečke hiše. Prireditev so z bogatim kulturnim programom popestrili učenci podružnične osnovne šole iz Trnave in z Gomilskega ter dramska skupina KD Gomilsko. Svoj delež pa sta prireditvi dali tudi predsednica KD Gomilsko Marija Rančigaj, ki je spregovorila o pomladi in življenju, ter predsednica Društva kmečkih žena Tmava-Gomilsko Anka Trogar. Kot je povedala Trogarjeva, je tokratna razstava nastala kot zaključek tečaja ročnih spretnosti, ki poteka v času zimskih mesecev že tretje leto zapored. Tečaj vodita Magda Povše in Ema Sajovic, pri pripravi razstave pa so sodelovale vse članice. Večer je popestril tudi bogat srečelov, druženje se je nadaljevalo ob glasbi, dobri kapljici in kulinaričnih dobrotah. dogovarjali o čim boljših pogojih pri odkupu drobnice za zakol, na tem področju pa jih, po besedah predsednika Rafaela Novaka, čaka še veliko dela, saj nikakor niso bili zadovoljni z odkupom v preteklem letu. Program dela bo letos podoben lanskemu. T. Tavčar Turistično društvo občine Polzela, ki je zelo dejavno, poskrbi med drugim tudi za izobraževanje in družabnost svojih članov. V ta namen je letos že tretjič orga- Društvo podeželskih žena občine Žalec šteje približno sto članic, njihova dejavnost pa se razvija v pododborih v Grižah, Šempetru in Petrovčah. Odbor podeželskih žena v Petrovčah, ki šteje 46 članic, vodi Tilka Drev. Povedala je, da so članice zelo delavne. Pod vodstvom Marinke Lesjak so na kmetiji Veber v Galiciji pripravile enodnevni tečaj za peko sedmih vrst peciva za vse priložnosti. Tečaja se je udeležilo 14 članic. Čeprav je imela večina tečajnic kar nekaj izkušenj na področju kuhanja in peke, so se na tečaju naučile veliko novega. Njihove domače mize bodo odslej ob posebnih priložnostih še bogatejše in lepše. T. Tavčar niziralo tečaje pripravljanja hrane na različne načine. Tokrat so v dveh enodnevnih tečajih v prostoru za gospodinjski pouk na Osnovni šoli Polzela najprej pripravljali ribje jedi in jedi iz morskih sadežev, drugi dan pa so se podučili o pripravi in dekoraciji narezkov, sirovih plošč in obloženih kruhkov. Prvi tečaj je vodila predavateljica praktičnega pouka na Strokovni šoli v Zrečah Barbara Cokan Mraz, mojstrovine pri narezkih pa je pokazal kuhar na Osnovni šoli Polzela Jernej Zajc. Za tovrstno izobraževanje je bilo veliko zanimanja, vendar je bila udeležba zaradi praktičnega dela omejena na 21 udeležencev. Vse pripravljene jedi so tečajnice in tečajnik primerno postregli in poskusili ter ugotovili, da so svoje znanje in izkušnje še obogatili. T. Tavčar D. Naraglav Z odkupom niso zadovoljni Po DOLINI marec 2005 Savinjski vinogradniki zborovali Ob koncu zime je tudi za vinogradnike čas izobraževanj in čas za pregled opravljenega dela ter načrte za v prihodnje. Sredi februarja so se člani Društva savinjskih vinogradnikov najprej poučili o novih spoznanjih pri rezi vinske trte o čemer jim je govoril priznani strokovnjak Roman Štabuc s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Maribor. Teoretični del je potekal pri Mlinarju v Gotovljah, nato pa se je več kot 60 udeležencev udeležilo tudi praktičnega prikaza novih vzgojnih oblik vinske trte in načina pomlajevanja v vinogradih Alojza Bornška in Bogomira Rotovnika. V začetku marca pa je Društvo savinjskih vinogradnikov pripravilo redni letni občni zbor. Ugotovili so, da je bilo leto 2004 zelo uspešno za vinogradnike in društvo, saj so poleg rednega izobraževanja izvedb tudi ocenjevanje vin in ugotovili, da je njihov pridelek najboljši do sedaj. Vinogradniki so prejeU kar 23 zlatih in 35 srebrnih priznanj. V čast temu so pripravili tudi praznik vina. ki so ga izvedli v Dvorani II. slovenskega tabora. Lani so praznovali tudi 10-letnico delovanja društva. Izdali so brošuro in na svečani prireditvi zaslužnim podelili priznanja. Izvedli so tudi strokovno ekskurzijo in ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo sodelovali pri posaditvi potomke najstarejše vinske trte v Žalcu. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za letošnje leto, zelo optimistično naravnan, vendar ne gre dvomiti v to, da ga ne bi izvedb. Poleg drugega želijo nekaj narediti tudi za stekleničenje vina in s tem za zagotovitev večje obstojnosti vin. M. S. Še naprej predsednik Na 46. občnem zboru so se sestali člani Planinskega društva Polzela. V številnih poročilih so razglasili rezultate svojega dela v lanskem letu. Društvo šteje 290 članov, od tega je 60 odstotkov mlajših od 30 let. Društvo je uspešno na razbčnih področjih, še posebej v orientacijskih tekmovanjih. Ponašajo se s številnimi priznanji in pokah, ki so jih lansko leto osvojib v savinjski orientacijski ligi. Zasedb so prvo mesto in se uvrstili na državno prvenstvo, na katerem je ekipa v sestavi Miro Jegrišnik, Boris Turk, Justin Smerkolj, Franjo Jajčevič in Zoran Štok zasedla tretje mesto. Pomembna je aktivnost v pridobivanju mladih. V ta namen tesno sodelujejo z OŠ Polzela. 50 mladih planincev se ob mentoricah Jožici Ožir, Ireni Ramšak in Miji Basti seznanjajo s pravili o vami hoji v gore in s pravilnim odnosom od narave. Pripravili pa so tudi 12 izletov, nekatere skupaj z odrasbmi. Za mlade planince so organizirani tudi tabori, ki so za mlade še posebej zanimivi in se jih radi udeležujejo. Kar nekaj mladih Zoran Štok se je lani udeležilo tabora v Lokvah. Radi pa tekmujejo v orientaciji. Tako so na orientacijskem tekmovanju v Braslovčah zasedb prvo mesto in se tako uvrstik na državno prvenstvo, na katerem so zasedb tretje mesto. V lanskem letu se je končalo investicijsko vlaganje v planinski dom na Gori Oljki, ki je od leta 2003 v najemu. Obiskovalcem nudijo vsak dan tople malice in kosila in tako skrbijo, da pohodniki najdejo svoj kotiček za prijeten klepet, počitek in okrepčilo. Planinsko društvo Polzela se ponaša s številnimi člani, ki izstopajo s svojo prizadevnostjo. Osmim so podelili bronasti oziroma srebrni častni znak. Na zboru so sprejeb program dela za letošnje leto in soglasno potrdili podaljšanje mandata upravnemu odboru na čelu s predsednikom Zoranom Štokom. T. Tavčar Mile Gržina novi predsednik Mile Gržina je novi predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Tako so se odločili na občnem zboru, na katerem so se v sejni dvorni Občine Žalec sestali člani in gostje Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Zveza združuje devet čebelarskih društev v šestih občinah Spodnje Savinjske dobne in šteje 130 članov, ki imajo nekaj več kot tisoč čebeljih družin. O lanskem delu in načrtih za letos je govoril predsednik Stanko Rizmal in dejal, da je bilo lansko čebelarsko leto po beri medu dobro. Sicer pa se čebelarji vse pogosteje srečujejo s posledicami intenzivnega kmetovanja in gnojenja, kar je razlog, da je s? Ms pedročjib donos medu slab. V lanski jeseni so številnim čebelarjem množično umirale čebelje družine. Strokovnjaki pripisujejo krivdo različnim dejavnikom, kot so varoa, zastrupitev čebel s sistematičnimi insekticidi, neprimerna paša, neugodne vremenske razmere in razne bolezni čebel. V sodelovanju s področno živinozdravnico dr. Alenko Jurič so zagotovib tudi v lanskem letu ustrez na zdravila za zdravljenje čebel, ki so dovoljena za uporabo v čebelarstvu. Prav tako so izvedb akcijo pregleda čebeljih mrtvic in medu na kužne bolezni čebel. Pomagali so tudi pri registraciji čebelnjakov, pri pripravi pašnih redov in pašnega katastra. V sodelovanju z društvi so se čebelarji udeležib več predavanj, strokovnih srečanj in raznih prireditev. Bili so na strokovni ekskurziji pri mariborskih čebelarjih in se seznanik z njihovim načinom čebelarjenja. V nadaljevanju so volih novega predsednika zveze. Dosedanji predsednik Stanko Rizmal je zaradi osebnih razlogov odstopil, za novega predsednika pa so z javnim glasovanjem izvolili Mileta Gržino iz Ojstriške vasi. Sprejeli so tudi program dela in finančni plan za letošnje leto. Med pomembne naloge sodi udeležba na regijskem posvetu v Celju, priprava dveh predavanj o zdravstvenem varstvu čebel in predavanje o različnih posegih za obnovo mladih družin, praktični prikaz zdravljenja čebel, vključevanje čebelarjev v sistem nadzorovane proizvodnje medu, sodelovanje na prireditvah s predstavitvijo in pokušnjo čebeljih pridelkov in dru go. T. Tavčar Od leve proti desni: tajnik zveze Jani Puckmeister, podpredsednik zveze Rado Verbnjak in novi predsednik Mile Gržina Pester program pohodov in izletov Marijarečani nadvse dejavni V občini Prebold tako rekoč v vsaki vasi deluje športno društvo ali športna sekcija. Marijerečani so si svoje športne površine zgradili v dolini ob regionalni cesti Prebold -Trbovlje. Pred nedavnim so pripravili tudi občni zbor. V minulem letu so organizirali planinski pohod na Mrzlico, spust s smučmi z Mrzhce, šahovske večere, rekreacijo članov in mlajših članov v telovadnici v Preboldu, smučarske skoke, prvomajski pohod, kolesarski vzpon v okviru vseslovenske akcije Slovenija kolesari, dan športa v sklopu prireditve Pod Reško planino veselo živimo, nogometni turnir za dečke do 15 let, počitniške aktivnosti za mlade, več popoldanskih pohodov, tradicionalno športno srečanje z lovci in svetniki občine Prebold ... Poleg tega so sodelovah in bili soorganizatorji prireditve Športne unije Slovenije Veter v laseh, organizirali so praznovanje dneva žena, izvedb kresovanje, sodelovah na kmečkih igrah v Sv. Lovrencu in se na božični večer z baklami podali v Marijo Reko. Ob vsem tem pa seveda ni manjkalo dela pri vzdrževanju in urejevanju športnih površin, ki naj bi v letošnjem letu dobile dokončno podobo. Kot so si zadah v planu dela, bodo letos dokončah igrišče za odbojko na mivki, dokončno uredili otroško igrišče in ob športnih površinah namestib nove klopi, post-avih nadstrešek za igralce in igrišča osvetbb z reflektorji. V ŠD Marija Reka, ki ga že več let uspešno vodi Bernard Tratnik, je približno 100 članov. Še posebno razveseljivo je, da je med njimi vebko mladih, kar je nekakšno zagotovilo za uspešno delo društva tudi v prihodnje. Takšnegamnenja je tudi podžupan občine Prebold Boris Kupec, ki je pohvalil delovanje društva ter podal tudi nekaj informacij o letošnjem občinskem proračunu in denarju, namenjenemu za Športno zvezo in športna društva. Ob zaključku so podebb tudi nekaj priznanj in zahval članom društva. Priznanja so prejeli Janja Tratnik, Sara Cestnik, Matej Tratnik in Branko Pusovnik. Društvene zahvale pa so prejeb Marjan Kampuš, Nejc Otavnik, Franci Otavnik in Toni Cestnik ml. D. Naraglav V tem obdobju, ko se po dolini vrstijo občni zbori posameznih društev, so zborovali tudi planinci PD Zabukovica, ki veljajo za zelo množično in uspešno planinsko društvo v Savinjski dolini in tudi v slovenskem prostoru. O tem priča tudi vsakoletni koledar pohodov, izletov in ostalih prireditev, letošnji program je posvečen 55-letnici društva, 110-letnici izhajanja Planinskega vestnika ter 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. V minulem letu se je vključevalo v delo društva in se udeležilo pohodov, izletov ter sodelovalo na različnih prireditvah približno 800 članic in članov. Organiziranih je bilo več kot 20 izletov in drugih prireditev, uspešno je bil izpeljan tabor mladih planincev, markacisti so obnovib vebko poti, s katerimi upravlja društvo. Nadvse vzorno je vzdrževanje Dragovega doma na Homu in bivakov na Gozdniku in Kamniku. Velik poudarek pa so dajali tudi izobraževanju vodnikov in pridobivanju mlajših, ki bodo v naslednjih letih lahko nadomestib starejše. V koledarčku pohodov, izletov in prireditev za leto 2005 je vodniški odsek nanizal kar 48 različnih akcij, ki jih bo izpeljalo društvo samo ali v sodelovanju z drugimi planinskimi društvi. Svoj plan akcij ima tudi mladinski odsek. V koledarčku je zapisanih kar 37 razbčnih aktivnosti. Med najbolj obsežne sodita 22. tabor mladih planincev in 7. tabor mladincev planincev, ki bosta letos v kraju Bistra na Koroškem. Sicer pa je v programu vebko pohodov, izletov, orientacijskih in drugih športnih tekmovanj ter družabnih srečanj. Svoj program dela so si zastavili tudi cicibani planinci v vrtcu Zabukovica in Griže ter mladi planinci OŠ Griže. S 1. majem bodo pričeh z dopoldanskimi izleti po bližnjih hribih. Ti bodo vsako prvo nedeljo v mesecu z zborom ob 8. uri na parkirišču Minerve v Zabukovici. D. Naraglav fotografski in f/\AY> FOTO ~ ------- z digitalni studionyy^ Šlandrov trp 41, Žalec VELIKONOČNA AKCIJA ! ob razvijanju filma in izdelavi vsaj 20 fotografij prejmete 2 filma (36 posn.) - gratis (velja od 15.03.05 do 31.03.05) Z občnega zbora ŠD Marija Reka Velikonočna tržnica in festival potic komisija, drugi dan pa so bili tekmovalni izdelki razstavljeni v večnamenski dvorani hotela. Tržnico in festival potic si je ogledala tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič. Poleg dobrot, ki jih je ponujala sobotna velikonočna tržnica, so si obiskovalci lahko ogledali izdelavo butar, poskusih dobrote z bližnjih kmetij in sodelovali v velikonočnem srečelovu. Na prireditvi so sodelovali Pihalni orkester Prebold, društva podeželskih žena Spodnje Savinjske doline in kulturna sekcija PGD Kaplja vas, ki je izdelovala butare. Osrednja dogodka festivala potic sta bila blagoslov potic, ki ga je opravil pater Ivan Arzenšek iz Petrovč, in slovesna podelitev priznanj, ki so jih v imenu organizatorjev podelili župan Vinko Debelak, Nuša Dvoršek in Danica Uplaznik. Lanskoletni festival potic je v Prebold privabil 32 mojstric tovrstnih kulinaričnih dobrot. Letos je bila ta številka nekoliko višja, saj je svoje izdelke predstavilo 45 avtoric. Komisija, katere članice so bile učiteljica praktičnega pouka na živilski šoh Marija Prajner, dobitnica šestih zaporednih zlatih priznanj za kakovost Marinka Lesjak, dobitnica več zlatih medalj na Ptuju Fanika Burjan, predsednica DPŽ občine Prebold Danica Uplaznik, pekovska mojstrica Natalija Peternelj in Andreja Žolnir iz Kmetijskosvetovalne službe Žalec, ni imela lahkega dela. Ocenjevala je zunanji videz izdelka, barvo skorje in sredice ter okus skorje in sredice. Izdelki so bili zelo okusni. Najuspešnejše so bile Dragica Kukovnik iz Braslovč, Marija Društvo podeželskih žena občine Prebold in Občina Prebold sta v Preboldu organizirala tradicionalno veliko- nočno tržnico, že drugo leto zapored pa tudi dvodnevni festival potic. Prvi dan je potice in kolače ocenjevala strokovna S sobotne velikonočne tržnice, ki so jo s prikazom izdelovanja butar tudi letos obogatili članice in člani kulturne sekcije PGD Kaplja vas. Članice komisije Vozlič iz Prebolda in Mira Lešnik iz Šentruperta, ki so prejele zlato priznanje za orehove potice, ter Marica Vodovnik iz Letuša, Magda Žerdoner, Marija Aubreht in Dragica Tisnik iz Lipja pri Velenju, Anka Roter iz Šentruperta, Marija Hribar iz Matk in Marija Žilnik iz Orle vasi, ki so prejele zlato priznanje za smetanove potice. Potice je tudi letos odkupila Občina Prebold in jih podarila domovoma starejših občanov na Polzeh in v Grmovju, kjer svojo jesen življenja preživlja kar precej nekdanjih občank in občanov občine Prebold. D. Naraglav sarajevsko in žalsko glasbeno šolo, ki ga je pričela skupina Gitarissimo glasbene šole Risto Savin Žalec. Žalska komorna zasedba kitar je v organizaciji JU "ART" agencije (v Žalec je prišel tudi direktor agencije Halid Kubirovič), Kantonalnega ministrstva in Ministrstva za kulturo v Sarajevu gostovala od 10. do 14. decembra lani. Izvedla je dva uspešna koncerta, in sicer v Bošnjačkent inštitutu in na glasbeni šoh v Sarajevu, o čemer so poročale tudi nekatere televizijske postaje, med drugim Kantonalna TV in Pink-plus. Dokaz, da sta bila koncerta zelo uspešna, ie povabilo mladih žalskih glasbenikov na festival Baščaršijske noči, na katerem se predstavljajo svetovno znani glasbeniki vseh zvrsti glasbe. Koncerta so obiskali tudi nekateri slovenski gospodarstveniki, ki živijo in delajo v Sarajevu, predstavniki slovenskega društva Ivan Cankar in predstavniki slovenskega veleposlaništva. Člani Guitarissima so bili povabljeni tudi na klepet in kosilo k slovenskemu veleposlaniku. Za glasbenike ni meja Pred dnevi je na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu nastopil harmonikarski orkester Srednje glasbene šole iz Sarajeva. Orkester se je v Žalcu ustavil na poti na mednarodni festival v Nemčijo in zaigral celoten program, s katerim se je nato predstavil na festivalu. Gostovanje mladih sarajevskih glasbenikov v Žalcu pomeni nadaljevanje sodelovanja med Žalski kitaristi na obisku v Sarajevu. povedala, da je bilo občinstvo v Žalcu odlično in da so bili navdušeni nad sprejemom in sodelovanjem med glasbenima šolama. Goste je v imenu občine Žalec pozdravil podžupan Janko Kos, ob izmenjavi spominskih daril pa je direktorica sarajevske šole Emina Dubravič ravnateljici žalske glasbene šole Tanji Cehner predlagala, da bi šoh postali partnerski šoh, to pomeni gostovanja, izmenjava profesorjev in učencev ter podobno. Poleg dobrih glasbenikov šoh povezuje še vehko drugega, na primer prostorska stiska, le da se bo gradnja nove žalske glasbene šole v prihodnjih dneh vendarle pričela, v Sarajevu pa se po besedah Emine Duravič s tem problemom nihče resno ne ukvarja, stavba pa je bila v postopku denacionalizacije vrnjena RK cerkvi. 169 dijakov in 70 vseh redno in honorarno zaposlenih dela na 350 kvadratnih metrih, kljub temu pa na glasbenem področju dosegajo dobre uspehe. K. R., foto: H. R. in arhiv Gitarissimo Sarajevski harmonikarski orkester na koncertu v Žalcu glasbene šole. Sarajevski glasbeniki deluje od leta 2002, že leto pozneje so se na poti v Nemčijo ustavili v pa so si na državnem tekmovanju Žalcu, kjer so po prihodu pripravili priigrali prvo nagrado. Orkester vodi koncert, prespali v hotelu in nasled- prof. Mehta Čičič, ki je po koncert Na sestanku z ministrom za kulturo Federacije BIH se je vodja žalskih kitaristov prof. Marija Alatič pogovarjala o gostovanju sarajevskih harmonikarjev. Za obisk je imela razumevanje tudi ravnateljica žalske nji dan nadaljevali potovanje. Čeprav so imeh mladi glasbeniki, utrujeni od celodnevne vožnje, v Žalcu le tonsko vajo, so navdušili žalsko občinstvo. Harmonikarski orkester Srednje glasbene šole iz Sarajeva Maske navdušile z glasbo in plesom poučujejo tudi solo petje. Podbrežnik v vlogi Huberta. Vodja Nastopajoči so bili v vsaki točki projekta je bila Andreja Turnšek, oblečeni v drugačne kostume, za kljub izjemno zahtevnemu in ne Učitelji in profesorji Glasbene šole Risto Savin Žalec so tudi letos pripravili zanimivo prireditev z naslovom Ko maske zaigrajo. Glede na navdušenje, ki so ga z igranjem v živo, lepimi kostumi in pestrim programom poželi lani, ni presenetljivo, da je letos zmanjkalo vstopnic za vse, ki so želeli videti in slišati, kako igrajo ’’(bolj ali manj) stari glasbeni mački”. Polna dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec kljub nadaljevanju lani začete osnovne niti prireditve ni bila razočarana nad glasbenim, pevskim in celo plesnim programom učiteljev in nekaterih gostov. Namesto programa klasične glasbe so izbrali zabavni program s številnimi svetovnimi uspešnicami, od diksilenda do španskih balad, turbo folka, ruskih melodij, mjuzikla in sambe. Navdušile so profesorice - trebušne plesalke, pa tudi pevci. V žalski glasbeni šoli letošnje šolsko leto namreč prvič katere sta poskrbeli Irena Verbič in Vesna Despotovič, za obilico smeha pa sta poskrbela povezovalca programa Eva Škofič Maurer v vlogi klovnese Mike in Franci poceni zalogaju pa je bila ob koncu zelo zadovoljna tudi ravnateljica žalske glasbene šole Tanja Cehner. K. R., foto: T. T. Uspešni glasbeniki Mladi glasbeniki Slovenije so od 18 do 20. marca nastopili na državnem tekmovanju v Ljubljani. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec in zabeležili nekaj odmevnih rezultatov. Tekmovalci, ki so presegli 95 točk, so prejeli zlato priznanje, za več kot 90 točk srebrno in več kot 85 bronasto plaketo. Gašper Kundih (harmonika) iz razreda Natalije Ermakov je v kategoriji la osvojil zlato plaketo (97,67), Katarina Kukovič (tolkala) iz razreda Dejana Tamšeta je v ostri konkurenci srednješolcev zbrala 90,67 točk in srebrno plaketo. Kitarski duo iz razreda Lucije Lavbič, Aljaž Stepišnik in Marko Vozlič Zdolšek, je prejel bronasto plaketo (89 točk), bronasto plaketo pa sta prejela tudi dua kitar Luka Agrež in Petar Milovanovič ter Nina Berginc in Ana Goršek (85,33). Prav tako bronasto plaketo je osvojil duo kitar Urša Tekavc in Luka Hrovat iz razreda Mateje Žnidar (85 točk). Bronasto plaketo je prejel tudi Gal Dolinar (harmonika) iz razreda Andreje Turnšek (88,67 točke). Žan Florjane (trobenta) je z mentorjem Dejanom Podbregarjem osvojil 80,33 točke in s tem priznanje za udeležbo. Glasbena šola Žalec je z doseženimi uspehi znova potrdila uspešno delo profesorjev z mladimi glasbeniki in bila znova med najvidnejšimi slovenskimi glasbenimi šolami. K. R. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je pred časom ljubiteljem kulture omogočil ogled opere Renske nimfe v Cankarjevem domu. Takrat sta se iz Žalca v Ljubljano odpeljala kar dva avtobusa, udeleženci pa so v anketi zapisali, da si podobnih ogledov z organiziranim avtobusnim prevozom želijo še več. 8. aprila tako zavod organizira ogled Hoffmanovih pripovedk v SNG opera in balet Maribor. Odhod bo ob 17. uri izpred hotela, cena pa je 7.200 SIT. Zavod je rezerviral 50 vstopnic, čas za prijavo pa je samo še do 1. aprila. POTEPUH POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA SICILIJA letalo; 27.4-1.5.: 137.1 Sl; RIM-PONIPEJI-NEAPEU-SORRENTO-CAPRI; 28.4-2.5.: 61.500 Sl; * UMBRIJA-zeleno srce Italije; 27,29.4.: 42.1 Sl; SAN G1MIGNAN0-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,29.4.: 44.1 Sl; LIGURIJA ■ riviera cvetja; 30.4,2.5.: 45.1 S»; JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKI0T0KIILAN0;- 27,28.4. in 30.4,1.5.: 27.500 Sit; RAVENNA - RIMINI • SAN MARINO; 30.4,1,5.;19.500 Sit; BENETKE in BENEŠKE LAGUNE; 27.4. 9.700 Sl; AŽURNA OBALA; 29.4,2.5.: 45.900S1; AVSTRUA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500S1; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE; 30.4,1.5.: 22.1 Sl; DUNAJ-BRATISLAVA; 30.4,1.5.: 20.900 Sit;SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.:23.900 Sl; BEOGRAD; 1,2.5.: 19.900S1; ROMUNIJA; 27.4,2.5.: 102.000S1: HALLSTATT-BAD G0ISERN-BADISCHL-M0NDSEE; 30.4.: 8.200 S« PRVOMAJSKI ODDIH na moriu. v planinah, zdraviliščih,... 3,5.7-dnevni oddih V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij II! e-mail: Dotepuh@siol.net, www.mb-dolinar.si plačilo nAvec obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/71323 01; fax: 03/713 23 08 Napovednik marec 2005 OBČIM ŽALEC Petek, 1. april, ob 19.30 koncert ob 100. oddaji Klobasekov Pepi (ansambel Mira Klinca); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec-710 04 34). Sobota, 2. april, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti (odsek Gozdnik - Bukovica); zbor pri pisarni PD Žalec (PD Žalec - 031 320 242). Sobota, 2. april, ob 9- uri čistilna akcija in delitev sadik cvetja udeležencem; zbor pred KS Gotovlje (TOD Upa Gotovlje - 040 790 342). Sobota, 2. april, ob 19- uri revija odraslih pevskih zborov; Kulturni dom Polzela (JSKD OI Žalec - 491 38 40). Sobota, 2. april, ob 20. uri Salamijada; Zadružni dom na Ponikvi (Informacije: TD Ponikva - 041 939 508). Nedelja, 3. april, ob 9- uri pohod ”Čez Kamnik na Hom”; zbor: Minerva, Zabukovica (PD Zabukovica - 041 200 196). Nedelja, 3. april, ob 10. uri občni zbor PD Šempeter; Dom pod Reško planino (PD Šempeter - 031 501 244). Nedelja, 3. april, ob 17. uri revija odraslih pevskih zborov; Kulturni dom Polzela (Informacije: JSKD 01 Žalec - 491 38 40). Ponedeljek, 4. april, od 8. do 18. ure BUKVARNA, ob MEDNARODNEM DNEVU OTROŠKE KNJIGE; - sprejemamo in podarjamo knjige -Medobčinska matična knjižnica Žalec; (Medobčinska matična knjižnica Žalec- 712 12 52). Torek, 5. april, ob 14. uri VESELA POŠTA V ANGLEŠČINI z avtorico učbenikov in učiteljico Magdaleno Novak; Medobčinska matična knjižnica Žalec (Medobčinska matična knjižnica Žalec- 712 12 52). Torek, 5. april, ob 17. uri mladinski abonma: Mojca Pokrajculja (Gledališka skupina Prebold); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec - 710 04 34). Četrtek, 7. april, ob 18. uri odprtje kiparske razstave Matejke Belle; Savinov likovni salon Žalec (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34). Petek, 8. april, ob 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec - 491 38 40). Petek, 8. april, ob 19- uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec-491 38 40). Sobota, 9. april, ob 10. uri lokostrelsko tekmovanje Arrowhead fi ta; Matke, turistična kmetija Uplaznik (Lokostrelski klub Žalec - 041 663 401). Nedelja, 10. april, ob 9. uri pohod Zdravju naproti; Start pri I. OŠ Žalec (Informacije: PD Žalec - 031 320 242). Torek, 12. april, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Matjaža Lesjaka: Ljubezensko življenje dreves; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec - 710 04 34). Sreda, 13. april, ob 20. uri JAMSKI ČLOVEK (SPAS TEATER); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec - 710 04 34). Četrtek, 14. april, ob 20. uri abonma narodno-zabavne glasbe in IZVEN: Alfi Nipič in njegovi muzikanti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34). Petek 15. april, ob 20. uri abonma klasične glasbe in IZVEN: Koncert Dua Balyk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec-710 04 34). Sobota, 16. april, ob 10. uri cvetlična tržnica; pred trgovino Bala v Petrovčah (TD Petrovče - 031 397 496). Sobota, 16. april, ob 18. uri občni zbor PD Liboje; Planinski dom na Brnici (PD Liboje-714 04 53). Sobota, 16. april, ob 19- uri SOBOTA GREHA, premiera igre (KD Galicija); Dom krajanov Galicija (KD Galicija - 041 882 970). Sobota, 16. april, ob 19.30 GLAVNI DOBITEK, komedija (KD Svoboda Liboje); Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče - 570 76 08). Sobota, 16. april, ob 20. uri TV GRIŽE 5, Dom Svobode Griže KUD Griže (041 933 264). Nedelja, 17. april, ob 8.30 turnir v pospešenem šahu; Žalec, klubski prostori (Šahovski klub Žalec - 041 667 288). Nedelja, 17. april, ob 19- uri SOBOTA GREHA, ponovitev igre (KD Galicija); Dom krajanov Galicija (KD Galicija-041 882 970). Torek, 19. april, ob 15. uri Andreja Rustja: MED ESKIMI IN SEVERNIMI MEDVEDI; delavnica in predstavitev za cicibane; Medobčinska matična knjižnica Žalec (Medobčinska matična knjižnica Žalec- 712 12 52). Torek, 19. april, ob 19- uri Andreja Rustja: MED ESKIMI IN SEVERNIMI MEDVEDI, predavanje ob diapozitivih za velike otroke in odrasle; Medobčinska matična knjižnica Žalec (Medobčinska matična knjižnica Žalec - 712 12 52). Sreda, 20. april, ob 20. uri Odtenki - eksperimentalna gledališka predstava mladih ustvarjalcev; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec - 710 04 34). Četrtek, 21. april, ob 8. uri srečanje upokojencev - športnikov občine Žalec; igrišče v Vrbju (Društvo upokojencev Vrbje - 041 456 129). Četrtek, 21. april, ob 17. uri Cicibanov abonma: Kakor napravi stari, je zmeraj prav (gledališka skupina OŠ Griže); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec- 710 04 34). Petek, 22. april, ob 16. uri postavljanje mlaja; Zaloška Gorica (TD Petrovče - 031 397 496). Petek, 22. april, ob 20. uri koncert pihalnega orkestra Glasbene šole Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec - 710 04 34). Sobota, 23. april, ob 6. uri pohod na polhograjsko Grmado; odhod iz Galicije (PD Galicija - 031 391 319). Sobota, 23. april, ob 7.30 izlet v jamo Sevnatnico (Raduha); odhod ob 7.30 z avtobusne v Žalcu, 7.45 OŠ Polzela (Športno društvo Avantura - 041 687 868). Sobota, 23. aprii, ob S.uri pohod na Kraški rob; odhod: Nekropolis (PD Šempeter - 031 501 244). Sobota, 23. april, ob 9. uri tek in 22. pohod po mejah KS Liboje; zbor: Savinjski most, Kasaze (Informacije: PD Liboje - 714 04 53). Sobota, 23. april, ob 9. uri cvetlična tržnica; središče Vrbja (TD Vrbje-041 507 546). Sobota, 23. april, ob 9. uri cvetlična tržnica; pri cvetličarni v Grižah (TD Griže - 031 337 097). Sobota, 23. april, ob 10. uri cvetlična tržnica; Gasilski dom na Ponikvi (TD Ponikva - 041 939 508). Sobota, 23. april, ob 10. uri cvetlična tržnica; Ul. Savinjske čete v Žalcu (TD Žalec - 031 220 650). Sobota, 23. april, ob 10. uri cvetlična tržnica; Kulturni Dom Liboje (TD Liboje - 041 795 642). Sobota, 23. april, ob 19- uri predstavitev knjige Harmonika, škarje in Stari pisker Ivana Grobelnika; Krajevna knjižnica Petrovče (KD Petrovče - 570 72 80). Sobota, 23. april, do ponedeljka 2. maja Ju - Jitsu (kamp za mlade); Fiesa (Ju - Jitsu klub Aljesan Šempeter - 041 719 586). Nedelja, 24. april, ob 8. uri pohod Vojnik - Gora; start v Vojniku pri mostu čez Hudinjo (PD Galicija - 710 06 30). Nedelja, 24. april, ob 9. uri cvetlična tržnica; Podružnična OŠ Trje (TD Galicija - 031 243 725). Nedelja, 24. april, ob 14. uri tekmovanje v postavljanju hmeljevk; dolina Rupe nad jamo Pekel (Etnološko društvo Hmeljarska vas -041 924 221). Nedelja, 24. april, ob 16. uri postavljanje mlaja; Drešinja vas (TD Petrovče - 031 397 496). Nedelja, 24. april, ob 17. uri koncert pihalnega orkestra Glasbene šole Žalec; telovadnica OŠ Polzela (GŠ Žalec - 571 72 71). Sreda, 27. april, ob 9. uri Pomlad na Bukovici; zbor pri pisarni PD Žalec; (PD Žalec - 041 705 738). Sreda, 27. april, ob 9. uri cvetlična tržnica; parkirišče pred vhodom v Rimsko nekropolo v Šempetru (TD Šempeter - 031 645 937). Petek, 29. april, ob 20. uri Vokalni večer skupine Glashaus; Savinova hiša (TIC Žalec - 710 04 34). sobota, 30. april, ob 14. uri Žalski divjak; "Bicikl park" Žalec (Kolesarsko društvo Novak - 041 518 230). Sobota, 30. april, ob 20. uri kresovanje na Gori (PD Galicija - 572 84 11). Sobota, 30. april, ob 20. uri Kl't&v) v ill , letno gledališče Limberk (TD Griže - 031 337 097). OBČIM BRASLOVČE Petek, 1. april, ob 20. uri predavanje Z jadrnico okoli sveta; Dom krajanov Gomilsko; Ihristično društvo Gomilsko. Sobota, 2. april, ob 19. uri salamiada; Zadružni dom Braslovče; Turistično društvo Braslovče. Nedelja, 3. april, planinski pohod - Savinjska pot; PD Dobrovlje. Sobota, 9- april, ob 20. uri Srce nikoh ne laže, 5. redna predstava v okviru gledališkega abonmaja v izvedbi KUD Polzela; Kulturni dom Letuš; Kulturno društvo Gomilsko. Sobota, 16. april, ob 20. uri S pesmijo v pomlad; Zadružni dom Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče. Sobota, 16. april, tekmovanje v namiznem tenisu - posamezno; telovadnica v Trnavi; Športno društvo Trnava. Nedelja, 17. april, pohod na Porezen (1630 m); PD Dobrovlje. Sobota, 23. april, šahovsko tekmovanje - ekipno; telovadnica v Trnavi; Športno društvo Trnava. Nedelja, 24. april, pohod na Veliki vrh (1696 m) - slap Čedca; PD Dobrovlje. Od 27. aprila do 2. maja počitniške ustvarjalne delavnice za osnovnošolce; Društvo prijateljev mladine Braslovče. Petek, 29. april, ob 20. uri 6. redna predstava v okvirju gledališkega abonmaja; Komedija Princeska na zrnu graha; Dvorana Zadružnega doma Braslovče KD Grifon Šempeter; Od 30. aprila do 2. maja planinski pohod Paklenica - Velebit; PD Dobrovlje. Sobota, 30. april, ob 20. uri kresovanje; dvorana TVD Partizan v Braslovčah; TVD Partizan. OBČIM POLZELA Petek, 1. aprila, do sobote, 2. aprila, ob 7. uri občinska čistilna akcija po občini Polzela (Simon Ograjenšek, 031 393 499)- Sobota, 2. april, ob 9- uri 26. pohod na Dobrovlje; zbor: Letuš (Berni Palir, 041 813 909). Sobota, 2. april, ob 17. uri Območna revija odraslih pevskih zborov; MOuIii ÜöM FülZciä. Sobota, 2. april, ob 19. ari košarkarska tekma Hopsi Polzela in Radenska Creativ; Športna dvorana na Polzeli (Janko Vaši, 041 635 535). Nedelja, 3. april, ob 8. uri po savinjski poti - Creta (Evgen Tominšek, 041 783 739). Nedelja, 3. april, ob 10.30 Bela nedelja - sveta maša; cerkev sv. Križa na Gori Oljki (župnikJože Kovačec, 705 00 03). Ponedeljek, 4. april, ob 19. uri akademija ob materinskem dnevu; župnijska cerkev Polzela. Sobota, 9- april, ob 8.30 savinjska orient, liga - 3. tekma; zbor ekip v OŠ Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 9. april, ob 19-30 mladi v župnijskem kvizu - Claire Castelbajac; župnijska cerkev Polzela. Nedelja, 10. april, ob 15. uri nastop gledališke skupine iz Slovenj Gradca; Dom krajanov (Anton Satler, 572 286). Torek, 12. april, Društvo upokojencev Polzela vabi svoje člane na izlet v Izolo s kopanjem v hotelu Delfin ter nakupovanjem v Italiji (GertrudaTerčak, 572 01 58). Sobota, 16. april, ob 7. uri pohod Grmada in Šmarna gora pri Ljubljani; parkirišče pred občinsko stavbo (Erna Drofenik, 572 01 20). Sobota, 16. april, ob 19. uri košarkarska tekma Hopsi Polzela in Ajdovščina; Športna dvorana na Polzeli (Janko Vaši, 041 635 535). Torek, 19. april, ob 17. uri predavanje in okrogla miza ob dnevu Zemlje; mala dvorana KD Polzela (Turistično društvo in OŠ Polzela, 703 32 20). Sobota, 23. april, ob 5. uri pohod na Medvednico -13. Rusov pohod (Slavko Jevšnik, 572 25 60). Sobota, 23. april, ob 19.30 Letni koncert MEPZ Oljka Polzela; Kulturni dom Polzela. Nedelja, 24. april, ob 6. uri 14. Rusov pohod na Medvednico; zbor pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 24. april, ob 9. uri 16. memorial Frančka Saderja - mah nogomet; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 24. april, ob 10.30 praznovanje ABRAHAMOVCEV; župnijska cerkev Polzela 0ože Kovačec, 705 00 03). Sobota, 30. april, ob 20.30 kresovanje; igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499)- Sobota, 30. april, ob 20.30 kresovanje; park Senek (Grega Jezernik, 031 812 564). OBČIM PREBOLD Sobota, 2. april, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold (703 64 00). Nedelja, 10. april, ob 17. uri gledališka predstave - priredba Partljičeve komedije Ščuke pa ni; PKD Slovenec iz Boršt-Zabrežec (Italija); dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold; (Milena Sedminek, 041 356 059). Sreda, 13. april, ob 20. uri Živimo zdravo s pesmijo - predavanje o zdravem življenju in koncert domače in zabavne glasbe; predavala bo prim. Jana Govc Eržen, dr. med. dvorana Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 16. april, ob 7. uri Savinjska planinska pot: Šmohor-Gozdnik-Mrzlica-Prebold; PD Prebold; (Roman Kostajšek, 031 438 748). Sobota, 16. april, ob 8. uri kmečka in cvetlična tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 23. april, ob 14. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem; mah ribnik Preserje; društvo ljubiteljev ribolova Prebold; (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 30. april, kresovanje; športno igrišče Kaplja vas; ŠD Kaplja vas; (Anton Grenko, 041 783 791)- KINO ŽALEC REDNI PROGRAM 3. 4. ob 18.00 ALFI ob 20.00 STANJE ZAMAKNJENOSTI 10. 4. ob 18.00 BRIGADA 49 ob 20.00 REZILO 17. 3. ob 18.00 MOTORISTOV DNEVNIK ob 20.00 ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV 24. 3. ob 18.00 MLADI LEPI IN ZADETI ob 20.00 PETKRAT DVA Savinjčani radi berejo Smeh, napetost in ljubezen V občini Prebold poleg treh kulturnih društev bogatijo kulturno življenje krajanov tudi v nekaterih drugih društvih. Še posebno sta pri tem uspešni PGD Sv. Lovrenc in PGD Kaplja vas. Slednji so letos organizirali zanimivo ustvarjalno delavnico za izdelovanje rož iz papirja in butar. Doslej so pripravili več likovnih delavnic za otroke, tokrat pa so medse povabili najprej žene in dekleta. Ideja za organizacijo tokratne likovne delavnice se je porodila ob lanskoletnem festivalu potic, na katerem so sodelovali z izdelovanjem butar. Na festivalu potic 19. marca bodo sodelovali tudi letos. Organizatorjem je uspelo medse pripeljati gospe iz Grajske vasi, ki sta vešči izdelovanja butar. Udeleženke delavnice so bile vesele, da je mednje prišla Ilonka Balažič iz Prekmurja, znana mojstrica v izdelovanju butar, ki je prišla v Prebold po zaslugi nekdanje učiteljice Anči Skok, ki je v času svojega službovanja v Prekmurju Ilonko tudi poučevala. Predsednik PGD Kaplja vas Franc Grenko pravi, da bodo s podobnimi ustvarjalnimi delavnici nadaljevali tudi v prihodnje. D.Naraglav Ivan Grobelnik - Ivo je v Medobčinski knjižnici Žalec predstavil svojo knjigo z naslovom Harmonika, škarje in Stari pisker. S svojo življenjsko pripovedjo je dodobra ogrel številne obiskovalce knjižnice. Kar težko je potešil njihovo radovednost, saj vprašanj o drznem podvigu skupine aktivistov, ko so decembra leta 1944 osvobodili Stari pisker v Celju, ni in ni manjkalo. O tem dogodku, ki je bil nekaj posebnega v takratni okupirani Evropi, se tudi po vojni ni veliko govorilo in pisalo in kaj lahko bi se zgodilo, da bi bil pozabljen pomemben del naše domoznanske zgodovine. Kako prav je, da je ta dogodek v pisni obliki ohranjen zanamcem, se je zavedel tudi urednik in pisec predgovora magister Tone Kregar, ki je predstavil knjigo. Podpredsednik Območnega združenja borcev NOB Spodnje Savinjske doline Viljem Petek, pobudnik predstavitve knjige v Medobčinski matični knjižnici Žalec, se je s priznanjem zahvalil avtorju za knjigo, v imenu občine Žalec pa mu je zahvalo in priznanje izrekel podžupan Ferdinand Haler. V Libojah spet lepo V kulturnem domu Svoboda Liboje so pred dnevi tako kot v številnih drugih savinjskih krajih počastili praznik žena in mater. Glavna organizatorja prireditve sta bila v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Godba Liboje in Kulturno društvo Svoboda Liboje. V pestrem programu, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so se pred številnim občinstvom predstavili: Godba Liboje, Mladinski pihalni orkester Godbe Liboje, Savinjski trobilni kvintet, recitatorji dramske sekcije domačega KD Svoboda, otroci Vrtca Liboje s pevsko-plesnim nastopom ter šolarji podružnične OŠ Liboje, ki so prikazali bogat recitaci-jsko-plesno-pevski program. Prireditev je bila ob koncu dolge in mrzle zime tudi nekakšen pozdrav pomladi. Polna dvorana in zadovoljni obrazi pa dokaz, da si ljudje podobnih dogodkov še želijo. D. N. Udeleženke ustvarjalne delavnice z Ilonko Balažič (sedi tretja z desnej in izdelovalcema osnov za butare Likovna ustvarjalna delavnica S predstavitve v Medbočinski knjižnici Žalec Harmonika, škarje in Stari pisker Zaposleni v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu so z opravljenim delom v preteklem letu zadovoljni. Uresničili so vse cilje, razen enega, ni jim namreč uspelo rešiti prostorske problematike, zaradi česar že nekaj let ne morejo ustrezno postaviti gradiva v prostem pristopu. Medobčinska matična knjižnica ima v svoji mreži šest občinskih knjižnic in več krajevnih s 5.145 člani, od tega se jih je lani na novo vpisalo 1.083, ti so knjižnice obiskali 4l.6l3-krat in si izposodili 138.069 enot. V lanskem letu so z nakupi in darovi pridobili 7.066 enot. Številke so zgovorne. Med uspehe štejejo tudi preselitev Občinske knjižnice Maček Muri v izvedbi gledališke skupine DPD Svoboda Griže. Predstave, ki so potekale ob petkih popoldne in so bile namenjene otrokom v starosti do deset let, je obiskovalo približno 170 otrok iz vrtca Prebold, OŠ Prebold do 5. razreda devetletke, pa tudi otroci iz Trnave. Kot je dejala predsednica društva DPD Svoboda Prebold Milena Sedminek, so tokratni otroški abonma uvedli poskusno. Zaradi zelo dobrega odziva staršev in otrok ga bodo v novi gledališki sezoni razširili na pet ah šest predstav. Abonmajske karte pa bodo ponudili tudi v ostale okoliške šole in vrtce. D. Naraglav Medobčinska matična knjižnica Žalec rada preseneča svoje bralce s prijaznimi oblikami druženja. Letošnje leto so pričeli s predstavitvijo svojih ustvarjalnih bralcev. V projektu Poleg branja bodo tako vsak mesec predstavili katerega od svojih pet tisoč bralcev. Kot prvi sta se predstavili članici Knjižničarskega bralnega kluba Mojca Šporn in Manca Kokol. Mojca Šporn poleg branja oživlja schwarzwaldske ure. Med pogovorom so lahko obiskovalci občudovali številčnice, ki jih je poslikala, in poslušali prijazno tiktakanje. Manca Kokol pa je kot gostiteljica napekla imenitne slaščice, s katerimi so se obiskovalci radi posladkali. T. T. To so vodilne niti nove predstave, s katero se je na jožefovo domačemu občinstvu predstavila gledališka skupina Kulturno-umetniškega društva Polzela. Romantično komedijo Alejandra Cosana Srce nikoli ne laže je režiral Jaka Jeršič. Polzelski gledališčniki so številnim obiskovalcem v tej komediji pričarali smeh za srce, napetost za živce in ljubezen za dušo. Ponovitev je bila v nedeljo, prav tako v domači dvorani. Po besedah režiserja Jaka Jeršiča bodo s to romantično komedijo tudi gostovah. knjižnicah pa delajo tudi pogodbeno zaposleni delavci. Posebno pozornost posvečajo izobraževanju svojega kadra, za dvig bralne kulture pa imajo aktivnosti, in sicer knjižnično bralni klub z bralnimi urami v Domu Nine Pokorn in Domu upokojencev na Polzeli, na radiu Tempo ima Jolanda Železnik vsakih 14 dni oddajo Od knjige do knjige, v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu Irena Štusej že tretjo sezono pripravlja in vodi knjižne čajanke, ob 100-letnici rojstva Mete Rainer je Medobčinska knjižnica izdala pesniško zbirko Modri spomin, ki jo je izbrala in uredila Anka Krčmar, v prostorih knjižnice pa so organizirah vrsto prireditev. Knjižnica je dobro sodelovala z občinami soustanovi- Vžalski knjižnici bi potrebovali več prostora. Braslovče v obnovljene prostore. Knjižnica je opremljena s sistemom COBISS, nove prostore sta dobih tudi knjižnici na Ponikvi in v Šempetru, medtem ko so knjižnico na Polzeli preuredih, gradivo pa je prav tako dostopno v sistemu COBISS. Sicer pa so lansko leto zaznamovali tudi z začetkom prisilne izterjave dalj časa izposojenega gradiva, ukinili so članarino za mlade do 18. leta staros- teljicami, z Zvezo splošnih knjižnic, z Osrednjo knjižnico Celje, z Društvom bibliotekarjev celjske regije in številnimi sponzorji. T. Tavčar V občini Prebold so v sezoni 2004/2005 potekali kar trije abonmaji. Ob že uveljavljenem gledališkem abonmaju sta bila organizirana še filmski in gledališki abonma za otroke. Abonmaji so potekali v organizaciji DPD Svoboda Prebold in občine Prebold. Noviteti sta bili dobro sprejeti in obiskani, še posebno pa so bili tega veseh otroci, ki so jim bile namenjene tri gledališke oziroma lutkovne predstave. Ogledali so si predstavo Škrat Kuzma, ki jo je za otroke pripravil Teater Grosuplje, Modra vrtnica za princesko, ki jo zaigralo gledališče Tone Čufar z Jesenic, in predstavo Bralci se predstavljajo Z lutkovne predstave Maček Muri v izvedbi gledališke skupine DPD Svoboda Griže Otroški gledališki abonma ti in nezaposlene, kar je vplivalo na porast bralstva in povečano izposojo neknjižnega gradiva. Knjižnica je odprta tudi ob sobotah. V občini Prebold pa so ukinili članarino za vse uporabnike. V knjižnični mreži je redno zaposlenih 10 delavcev, v drugih Z Mojco Šporn in Manco Kokol se je pogovarjala Anka Krčmar. Kultura marec 2005 19 Revija folklornih skupin Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, Mozirje in Laško, ter Kulturno-umetniško društvo Grifon iz Šempetra so v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter v Savinjski dolini pretekli petek pripravili območno revijo odraslih folklornih skupin pod naslovom Na poskok. Zbrane je najprej pozdravila vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Žalec Jožica Ocvirk in poudarila, da so revijo ponovno pripravili po dolgih letih, kar jih veseli, saj se na ta način ohranja tovrstna kultura. Zahvalila se je KUD Grifon Šempeter, ki je ob pomoči območne izpostave Žalec prevzelo organizacijo revije, na kateri so nastopile folklorne skupine s Ponikve pri Žalcu, Rečice pri Laškem, Rečice ob Savinji, Marija Gradca pri Laškem in folklorna skupina KUD Grifon Šempeter. Njihove nastope si je ogledala priznana strokovnjakinja s tega področja Nežka Lubej. T. Tavčar Med nastopom folklorne skupine KUD Grifon iz Šempetra Književna revija V ponedeljek, 28. februarja, se je v Salinovi hiši v Žalcu zbralo devet književnih ustvarjalcev (Mare Cestnik, Ivan Dobnik, Nuša Ilovar, Simon Delakorda, Savina Vybihal, Anja Cencelj, Maja Horvat, Emina Mešič in Bojan Pevec), ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri postavljanju književne revije, katere izdajatelj bo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Osnovni namen akcije je vzpodbuditi književno dejavnost v Savinjski dolini, oziroma omogočiti objavljanje piscem, ki jih na našem področju zagotovo ni malo. Revija bo razdeljena na več vsebinskih sklopov (po književnih zvrsteh), del bo namenjen mladim ustvarjalcem, del v slovenskem prostoru že uveljavljenim ustvarjalcem, ki izhajajo iz Savinjske doline, pa literarni kritiki, različnim informacijam iz sveta književnosti ... Delo pa ne bo omejeno le na izdajanje revije, saj želimo pisce med seboj povezati, zato bomo gojili tudi mentorsko-izobraževalno delo (literarne delavnice, literarne večere članov in gostov ...). Za glavnega urednika bomo imenovali Mareta Cestnika, uredniški odbor v celoti bomo imenovali kasneje, ko bo revija dobila tudi svojo pravno podlago, organizacijske in tehnične naloge pa bo za revijo opravljal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Cilj za letošnje leto je izdati prvo številko, v tem trenutku pa še iščemo sodelavce in izbiramo reviji ime. Lidija Koceli Vabimo vas, da se nam skupaj s prispevki za prvo revijo pridružite na sestanku, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 19. uri v prvem nadstropju Savinove hiše. Ob dnevu žena V soboto, 5. marca, je društvo aktivne mladine Grušovlje organiziralo kreativno delavnico na temo spomnimo se na vse babice, mame in žene naše vasi. Otroci so barvali skodelice, oblikovali rože in vstavljali svečke v skodelice z namenom, da bi končni izdelek - svečnik krasil vsak dom v vasi. Ob dnevu žena so otroci izdelke raznosili po domovih in vsem ženskam čestitali ob njihovem prazniku. Med nastopom gledališke skupine Sonček z OŠ Polzela, mentorice in avtorice teksta Marije Petrovec Mladi gledališčnik 2005 V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je potekalo srečanje otroških gledaliških skupin z območja žalske izpostave republiškega sklada za kulturo. Na letošnjem srečanju Mladi gledališčnik 2005 je sodelovalo pet skupin. Osnovna šola Vransko-Tabor se je predstavila z igro Vam gre na smeh???!!, Polzela s predstavo Po šolskih poteh naših babic in dedkov, Griže s predstavo Kakor napravi stari, je zmeraj prav, Braslovče-Trnava z glasbeno-plesno izvedbo Sneguljčice, učenci Kulturnega društva Gomilsko pa s predstavo Gostilna pod vrbo. Strokovni spremljevalec Miha Alujevič je ob pogovoru z mentoricami izrazil veliko mero zadovoljstva. Vse predstave so bile tokrat na precej izenačenem kakovostnem nivoju, pri čemer ne gre prezreti dosedanjih strokovnih vlaganj v gledališko dejavnost mladih. Očitno je, da so napotki, kritične ocene in mnenja stroke resnično obrodili sadove. Videli smo odrske in domiselne scenske rešitve, kostumsko avtentičnost, glasbeno in koreografsko zanimive predstave, predvsem pa so bili opazni mnogi posamezniki, ki so se kljub velikemu odru v žalskem kulturnem domu, dobro znašli. Posamezni prizori so trajali od 15 do 30 minut. Miha Alujevič bo po končanem ogledu mladih gledališčnikov na Celjskem sestavil vsebino medobčinskega srečanja v Celju, na katerem se bo morda predstavila tudi katero od teh skupini. T. Tavčar Bistri kotiček tudi v » « V družbi Engrotuš so tudi letos objavili javni razpis z naslovom Tuševi bistri kotički. To je projekt, s katerim želijo mladim ponuditi dodatne možnosti za pridobivanje znanja in koristno preživljanje prostega časa, hkrati pa opozoriti na problem nižanja bralne kulture med mladimi. Tuševi bistri kotički so prijetno in sodobno urejeni računalniški delovni kotički in s prav takim kotičkom se lahko pohvali tudi žalska knjižnica. V Medobčinski matični knjižnici Žalec so prepričali strokovno komisijo z dobrim projektom aktivnosti za vzpodbujanje branja, kreativnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa otrok, ki se bodo odvijale v knjižnici, trgovinah Tliš ali na prostem. Otroci bodo v ustvarjalnih delavnicah izdelovali različne izdelke, navodila za njihovo izdelavo pa bodo poiskali na medmrežju ali pa na knjižnih policah. Strokovni sodelavci knjižnice bodo otrokom pisano besedo približali tudi s pravljičnimi uricami, tečaji kreativnega pisanja in obiski znanih slovenskih pesnikov in pisateljev. Mladi bodo v knjižnici lahko tudi glasbeno in likovno ustvarjali ali se na zabaven način učili tujih jezikov, je povedala Jolanda Železnik. Po zaslugi TUŠ-a je mladinski oddelek žalske knjižnice od prejšnjega tedna bogatejši za dva prijetno urejena delovna kotička, opremljena z računalnikom, LCD-monitorjem in tiskalnikom, ki bodo otrokom omogočali dostop do znanja, medmrežja in zabave. Ob podpisu pogodb v začetku tega meseca v Planetu Hiš je direktor družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek med drugim povedal: ”V veliko zadovoljstvo nam je, da smo z akcijo Tuševi bistri kotički že drugo leto vzpodbudili toliko kakovostnih predlogov in idej za širjenje bralne kulture, kreativnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa otrok. Tako računalnik kot knjiga sta v tem času poplave informacij zelo pomembni orodji, ki pa se ju morajo mladi naučiti uporabljati. Knjiga je neusahljiv vir besednega zaklada in lepote ter pestrosti jezika, zato ne smemo dopustiti, da bi mladi zaradi nadvlade drugih medijev zanemarili branje. Računalnik pa jim na drugi strani omogoča polnjenje glavic z informacijami in pomoč pri učenju, delu in ustvarjanju in je v obdobju informatizacije zelo pomemben medij, do katerega pa veliko slovenskih otrok zaradi pomanjkanja sredstev nima dostopa.” V žalski knjižnici so pripravili bogat program aktivnosti za najmlajše: Osvojila jo je keramika Marec je v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu že po tradiciji namenjen ženskim avtoricam. Tokrat so na ogled Ukovna dela Nevenke Andoljšek z Gomilskega. Razstava bo odprta do 31. marca, ob odprtju razstave pa je avtorico in njena dela predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak. Poudarila je, da je Savinjska dolina del Slovenije, ki se ponaša z izjemno lončarsko tradicijo, z izročilom, bogato ukoreninjenim v keramični pa ugasnili tvornost, ustvarjalnost in inventivnost savinjskih avtorjev, ki jim je blizu oblikovanje gline, čarobno obnašanje materialov pri visokih temperaturah, širok spekter njihovih izraznih možnosti. Nevenka Andoljšek je v zadnjem letu prav v keramiki našla najučinkovitejši način svojega izražanja. Keramika jo je osvojila do te mere, da namerava prav iz nje diplomirati na mariborski likovni pedagogiki. Prej jo je zanimala predvsem grafika z zahtevnimi tehnikami globokega tiska, preizkušala se je Nevenka Andoljšek in njena keramika umetelnosti, bodisi v izdelavi uporabnih vsakodnevnih predmetov bodisi okrasnih, takšnih, kakšne so si premožnejši lahko privoščili za svojo dušo. Keramična industrija je dolga leta gradila na lončarskih dognanjih in vzorcih srednje Evrope in tudi v bivši državi ni izgubila svojih potencialov. Skoraj samo po sebi je bilo umevno, da so se v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu pred leti, ko so iskali vrsto likovne prireditve, po kateri bi bili prepoznavni v slovenskem in tudi širšem prostoru, odločili za periodične razstave sodobne keramike, ki so privabile med liboj-ske mojstre številne vrhunske slovenske slikarje in kiparje. Keramični trienale je žal prehitro ugasnil, niso v jedkanici pa tudi monotipiji, suhi igli, kolagrafiji, sedaj je v ospredje stopilo barvito krašenje glinenih ploskev. Ne zanimajo je uporabni predmeti iz terakote, njihovo oblikovanje in poslikava, keramične plošče so zanjo likovne ploskve z zdaj bolj zdaj manj prepoznavnimi motivi, marsikje že na meji abstrakcije, ki ji omogoča kombiniranje obarvanih partij in prostorsko likovno gradnjo v vse bolj izčiščenih in barvno premišljenih odnosih, kjer prihaja do izraza pridobljeno likovno znanje obetavne mlade avtorice. Razstavo je odprl podžupan občine Žalec Marijan Turičnik, v programu pa je z igranjem na čelo nastopila Judita Popovič. T. Tavčar računalniške izobraževalne delavnice, urice, na katerih bodo cicibani in starejši osnovnošolci ob diapozitivih spoznavali arktično Kanado. Prejšnjo sredo so najmlajši z Ireno Verbič v Planetu Tuš barvali in okraševali pirhe, 5. aprila pa se bodo v knjižnici na zabaven način učili angleščine. Ob svetovnem dnevu knjige bodo vse šole Spodnje Savinjske doline povabili k natečaju za najlepši prispevek na temo ”0 čem se pogovarjajo knjige v knjižnici, kadar so same?”. Tri najizvirnejše prispevke bodo nagradili, najboljšega pa objavili v Utripu Savinjske doline in prebrali na Radiu Tempo. I. in II. Osnovna Ob odprtju Tuševega bistrega kotička so mladi igrali in plesali in tako izrazili svoje veselje ob darilu Engrotuša. Knjižnica do sedaj na mladinskem oddelku ni imela računalnika za uporabnike. šola Žalec bosta v okviru likovnega krožka ustvarjali na temo ’’Junak moje najljubše knjige”. Njihovi najkreativnejši izdelki bodo v Planetu Tuš tudi razstavljeni. Knjižničarji bodo v sodelovanju s klovneso Evo Škofič - Maurer v Planetu Tuš v Celju organizirali pogovor ’’Bonton je bonbon”, v katerem bodo otroci razpravljali o obnašanju v trgovini in odnosu do blaga, prodajalcev in denarja. V prostorih knjižnice bo potekala tudi glasbena delavnica z Orffovim instrumentarjem in ljudskimi instrumenti, ki jo bo vodila glasbena pedagoginja in sopranistka Nataša Krajnc. V mesecu decembru pa bodo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz najmlajšim v Planetu Tuš pripovedovali pravljice. Direktorica knjižnice Anka Krčmar se je družbi Engrotuš zahvalila z besedami: ’’Program različnih dogodkov in dejavnosti, ki se bodo odvijali v knjižnici, smo namenili predvsem učencem različnih starosti devetletke. Prav njim želimo na-mreč predstaviti raznolikost knjižnega bogastva. Knjiga je lahko namenjena pridobivanju znanja, s knjigo vzgajamo, se z njo zabavamo, knjižnica pa je tudi mesto, kjer se družimo in razvedrimo. Zato se vam v svojem imenu, v imenu prizadevnih knjižničarjev in bodočih zvedavih internetnih “surferjev” zahvaljujem za izbiro naše knjižnice.” K. R. 20 marec 2005 v Sport Umwip' Savinjske doline g" Telovadnico I. OS Žalec so napolnili karateisti. Za pokal Žalca Karate klub Žalec in Karate zveza Slovenija sta v telovadnici I. žalske osnovne šole pripravila 3. mednarodni turnir v karateju za pokal mesta Žalec. Na tekmovanju je nastopilo 420 tekmovalk in tekmovalcev iz štiriinštiridesetih karate klubov iz Italije, Avstrije, Mark Malis Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli slovenski karateisti, med slovenskimi klubi pa gostitelji. V športnih borbah je Grega Jančič zmagal v najtežji kategoriji, in sicer v kategoriji nad 80 kg, Luka Marič v kategoriji do 65 kg in Žiga Nerat v najlažji kategoriji, to je v kategoriji do 60 kg. V najmanjši kategoriji je Mark Malis zmagal tako v katah kot v športnih borbah. Tan Lončar je zmagal med 14- in 15-let-niki v borbah do 50 kg, Lina Pušnik pa v kategoriji nad 45 kg med deklicami, starimi 10 in 11 let. Skupaj so slovenski karateisti osvojili v ekipni in posamični konkurenci 176 medalj, od tega 81 zlatih, 67 srebrnih in 28 bronastih. Za najboljša udeleženca tekmovanja sta bila razglašena Marija Jeler iz KBŠ Rajhenburg in Danijel Gospič iz KL Rogaška Slatina. T. Tavčar Dve zlati za Aljesan Bosanska ju jitsu zveza in ju jitsu klub Brčko iz Brčka sta pred dnevi organizirala prvi turnir BOSNA OPEN v ju jitsu borbah.Tekmovanja se je udeležilo 350 tekmovalcev iz 5 državoziroma 36 ju jitsu klubov, med njimi tudi šest članov in trenerji (Sandi Jelen, Primož Muhovič in Rok Šuster) iz ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so domov prinesli dve zlati medalji. Luka Melanšek je v kategoriji do 48 kg pri kadetih osvojil 1. mesto, prav tako se je prvega mesta veselila Sabina Predovnik, ki je tekmovala v kategoriji kadetinj do 68 kg, Marko Cokan in Rok Kramar sta pri članih do 62 kg osvojila 5. oziroma 6. mesto, v kategoriji članov do 85 kg pa je prav tako 5. mesto osvojil Nejc Kuder. Tadej Kostanjšek, eden izmed najboljših kadetov v kategoriji do 62 kg v Sloveniji, je zaradi oškodovanja sodnikov zaradi njihovih pravil predčasno prekinil borbe in na koncu osvojil 8. mesto. Kljub pravilom JJIF (evropske ju jitsu zveze), ki naj bi veljala na tekmi Bosna open, smo bili, predvsem naš član Tadej oz. celotena ekipa ju jitsu kluba Aljesan, razočarani, saj nismo mogli verjeti, kako si lahko v določenih državah pravila izmišljujejo kar med samim tekmovanjem. To pa je tudi ena izkušnja več za naše člane, saj so se lahko prepričali, da je najlepše doma. Zahvaliti se moramo podjetju VIVA PISALA iz Celja in podjetju ROPOTAR iz Šempetra, ki sta nam omogočili udeležbo na tekmovanju. Aleksander Jelen Mednarodno prvenstvo v taekwandoju V organizaciji taekwando kluba SlIN Braslovče, ki sodi med najuspešnejše tovrstne klube v Sloveniji, je potekalo 2. mednarodno odprto prvenstvo v taekwandoju za pionirke in mladinske kategorije. Tekmovanje sta s pozdravnim govorom odprla župan občine Polzela Ljubo Žnider in župan občine Braslovče Marko Balant. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Hrvaške, Bosne, Češke, Srbije, Črne Gore in Slovenije. Zaradi gripe na Hrvaškem ter obilnega sneženja je bila udeležba sicer manj številčna, vendar kljub temu kakovostna, saj se je predstavilo kar nekaj mladinskih reprezentantov. Kot je dejal glavni organizator turnirja in trener braslovškega kluba Simon Tekmovalci s trenerjem Simonom Janom in županom občine Braslovče Markom Balantom Jan, je tekmovanje potekalo brez zapletov in ob kakovostnem sojenju sodnikov. Sicer pa smo na tekmovanju lahko videli kar nekaj izredno zanimivih dvobojev med nekaterimi najboljšimi evropskimi tekmovalci, ki bodo po prepričanju Simona Jana zagotovo krojih tudi vrh na letošnjem evropskem prvenstvu aprila meseca v Dublinu na Irskem. Rezultati na tokratnem tekmovanju so bili namreč dobri pokazatelji forme za nastop na tem prvenstvu, kjer bodo barve slovenske reprezentance zastopali tudi štirje mladinci (Miro Kuserbanj, Miha Kos, David Katalenič in lanskoletna viceprvakinja svetovnega prvenstva v Maleziji Sabina Bec) in član braslovškega kluba Mitja Potočnik. Vsi so si mesto v reprezentanci priborih z odličnimi lanskimi in letošnjimi nastopi. Za trenerja slovenske reprezentance je bil tudi v letošnji sezoni izbran Simon Jan. Braslovški klub je na odprtem prvenstvu v taekwandoju na Polzeh osvojil prvo mesto, na drugo so se uvrstih tekmovalci iz Radovljice, na tretje pa tekmovalci iz kluba Skala izVelen*a' D. Naraglav Srebrni jubilej smučarskih skokov Športno društvo TANA Briše pri Vranskem je letos praznovalo 2 5-letnico organiziranja smučarskih skokov. Ob jubileju so pripravili dve tekmi. Tradicionalne tekme na 25-metrski in 15-metrski skakalnici 27. februarja se je v štirih starostnih kategorijah udeležilo 52 tekmovalcev. Tekmo pa si je v pravi zimski pravljici ogleda!» približno 850 gledalcev. Druga tekma je bila teden dni kasneje, ko je zavzetim članom društva s predsednikom Vinkom Šosterjem na čelu uspelo pripraviti tretjo nočno ekipno tekmo za člane, in posamično za dečke do 12 in 15 let. V ekipni tekmi je tekmovalo 13 članskih ekip s po tremi tekmovalci iz Briš, Brodov, z Vranskega, iz Tabora, Laz pri Tuhinju, Zlatega Polja, Motnika, Čemšenika in iz Celja. Med posamezniki se je na 15-metrski skakalnici pomerilo petnajst dečkov in fantov. Videli smo lahko vehko lepih skokov od 20 metrov naprej, dvakrat pa je bil izenačen rekord Grege Pikla z Vranskega. S 25 m sta sorekorderja postala Matjaž Podbevšek iz Motnika in Žiga Bajde iz Laz pri Tuhinju. 25-metrska smučarska skakalnica ŠD Tana Skoki s 40-letno tradicijo Ob vsesplošnem veselju nad uspehi slovenskega skakalnega športa na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu v Nemčiji je Športno društvo Marija Reka že tretjič zapovrstjo organiziralo smučarske skoke na Uplaznikovem hribu ob cesti Prebold - Trbovlje. Najuspešnejši je bil tudi letos Janko Volmut, ki je skočil 21,5 m, kar je za skoke z navadnimi alpskimi smučmi kar zavidljiva daljava. Športno društvo Marija Reka nadaljuje tradicijo izpred štiridesetih let. Leta 1955 sta prvo skakalnico pripravila Jože Počivalnik in Žani Uplaznik. Vrsto let je bil najuspešnejši skakalec Peter Uplaznik, skoki pa so bih takrat dolgi tudi več kot 35 m, saj je bilo zaletišče precej višje. Pod vznožjem skakalnice se je letos zbralo najmanj tristo gledalcev, ki so z aplavzi in vzkliki hrabrih in spodbujali 16 tekmovalcev, razvrščenih v tri starostne kategorije. Tekmovalci so opravili poskusno serijo ter tri serije v konkurenci. V kategoriji do 15 let, kjer sta tekmovala samo dva, je zmagal Toni Cestnik ml. pred Alenom Otavnikom, v kategoriji mlajših članov od 20 do 30 let je zmago slavil Janko Volmut, drugi je bil Damjan Babič, tretji pa Branko Pusovnik, v kategoriji članov nad 30 let je bil najuspešnejši Srečo Dolinšek, drugi je bil Anton Žohar in tretji Bernard Tratnik. Najboljši so poleg medalj prejeli tudi pokale, in sicer Janko Volmut z dolžino 21,5 m, Danijel Babič z 20,5 m in Srečko Dohnšek z 18 m. Najmlajši tekmovalec je bil 13-letni Alen Otavnik, naj starejši pa 61-letni Franc Pančur. Medalje in pokale so najboljšim podelili predsednik Športnega društva Bernard Tratnik, podžupan občine Prebold Franc Škrabe, tekmovalec Franc Penčur ter nekdanji tekmovalec in eden od zaslužnih za izvedbo tokratne tekme Franc Druškovič. Skakalna tekma Marija Reka 2005 je popestrila zadnjo februarsko nedeljo, za kar gre zahvala prizadevnim organizatorjem in vsem, ki so jim finančno ah materialno pomagali. Tekmo je uspešno komentiral in vodil Viki Stergar. D. Naraglav Tekmovalci veseli in brez poškodb ob zaključku tekmovanja Kot predskakalca sta nastopila še Jernej Lesjak iz Briš in Marija Kavčevič iz Prebolda. V skupini dečkov do 12 let se je izkazala deklica Kaja Golavšek iz Kaple. Nočno tekmo si je ogledalo približno 650 gledalcev. Na 15-metrski skakalnici v kategoriji dečkov do 12 let je zmagal Blaž Drčar, ki je skočil 13,5 in 12,5 m, druga je bila Kaja Golavšek, tretji pa Martin Piki. V kategoriji dečkov do 15 let je zmago slavil Martin Dolar, ki je skočil 14,5 in 14,0 m, na drugo mesto se je uvrstil Franci Peklar, na tretje pa Aleš Pečovnik. Na 25-metrski skakalnici v kategoriji ekip je zmago slavila ekipa Bar Zvonček Laze, ki so jo sestavljali Žiga Bajda, Sebastjan Bajda in Robi Vrankar, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Heroji Vransko v sestavi Mirko Razboršek, Marko Krivec in Primož Krivec, tretja pa je bila ekipa Bar Sonček Zlato Polje, ki so jo sestavljali Andrej Poljanšek, Marko Pfeifer in Matjaž Podbevšek. D. N. Velik uspeh Primoža Član slovenske reprezentance v konjeništvu Primož Rifelj, ki nastopa za Konjeniški klub Ganimed iz Žalca, je na finalu svetovnega pokala srednjeevropske lige v preskakovanju ovir v Vršavi na Poljskem osvojil četrto mesto, kar je največji uspeh slovenskega konjeniškega športa. Aktualni državni prvak v članski konkurenci in najvišje uvrščeni Slovenec na svetovni jakostni lestvici jahačev je s konjem Meggle Chicom v finalu 30 najboljših brez napak opravil z najzahtevnejšo postavitvijo parkurja in se uvrstil v baraž. V zaključnem nastopu je imel Primož nekaj smole in tako končal na nehvaležnem četrtem mestu, kar pa je še vedno izjemen uspeh slovenskega konjeništva. _ T Zmagovalna ekipa Brglez com Polzela Zmagovalec Brglez com Polzela V polzelski športni dvorani so odigrali srečanja zadnjega kola rednega dela Savinjske košarkarske lige ter 1. in 2. krog končnice. Rezultati zadnjega kroga: Brglez coni Polzela : Parižlje 90:56, Werinox Celje : Radio Fantasiy Celje 54:66, Veterani Pivovarne Laško : Gomilsko United 64:85. Rezultati 1 kroga končnice: Študentski klub Žalec : Gomilsko United 58:69, Brglez com Polzela : Veterani Pivovarne Laško 87:74. Tekma za tretje mesto: Študentski klub Žalec : Veterani Pivovarne Laško 66:44 in za prvo mesto - finale za prvaka Brglez com Polzela : Gomilsko United 74:69. Kljub temu, da so igralci ekipe Brglez com Polzela, za katero sta med drugimi igrala tudi Veljko Petranovič in Matjaž Cizej, v prvem polčasu vodili 46:30, so se morali zares potruditi, da so ob koncu zmagali. Igralci Gomilskega so namreč 4 min. pred koncem celo povedli 64:62, vendar jim je nato zmanjkalo moči, da bi presenetili. Ob koncu je bila krajša slovesnost, na kateri je polzelski župan Ljubo Žnidar najboljšim podelil pokale in praktične nagrade. Kar dve si je prislužil Beno Pungartnik iz ekipe Brglez com Polzela. V rednem delu je dal 400 točk in dosegel 29 metov za tri točke. In še lestvica rednega dela tekmovanja: Brglez com Polzela 12 9 3 905:753 21 Študentski klub Žalec 12 9 3 834:759 20 Gomilsko United 12 8 4 861:808 20 Veterani Pivovarne Laško 12 8 4 761:714 19 Radio Fantasy Celje 12 5 7 762:708 17 Parižlje 12 2 10 767:967 14 Werinox Celje 12 1 11 753:964 13 T. Tavčar Polzelski župan Ljubo Žnidar podeljuje pokal in praktično nagrado Benu Pungartniku Prvaka v karateju V Šenčurju pri Kranju je v soboto potekalo letošnje prvenstvo Slovenije v karateju za članice in člane. Tekmovanja se je udeležilo 118 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi tudi pet članov Karate kluba Žalec, najuspešnejša pa sta bila Luka MARIČ v kategoriji do 65 kg in Dejan VOZLIČ v kategoriji do 80 kg, ki sta postala prvaka Slovenije za letošnje leto. Dobro se je boril tudi Gregor JANČIČ, ki je v najtežji kategoriji bil ogorčen boj z izjemno konkurenco. Jernej BIZJAK je v kategoriji do 75 kg osvojil 5. mesto, Mladen STOJNIČ pa je v težki kategoriji osvojil 7. mesto. M. S Grega na svetovno Državna dvoranska prvakinja Andreja Izgoršek v Mariboru sem osvojila prvo mesto v absolutnem prvenstvu na izpadanje v disciplini goli lok, kjer je tekmovalo 21 lokostrelk. Dan pred tem pa sem na malem državnem prvenstvu po kategorijah osvojila tretje mesto,” je povedala Andreja Izgoršek. Eden izmed zelo uspešnih in perspektivnih članov je tudi Grega Jerin, ki se s tovrstnim športom ukvarja sedem let, in sicer v slogu sestavljeni lok. Konec tega meseca se bo udeležil svetovnega lokostrelskega prvenstva v lita dvoranskem krogu 18 m na Danskem. Doslej se je udeleževal tekmovanj v državnem, evropskem in svetovnem merilu, najprej v kategoriji mlajših dečkov, sedaj pa tekmuje v kategoriji mladincev. Za dobre rezultate je gotovo zaslužen njegov oče, ki je obenem tudi njegov trener. T. Tavčar Lokostrelski klub Žalec, ki je bil ustanovljen leta 1996 in šteje 46 članov, se lahko v zadnjem času pohvali z nekaterimi odličnimi rezultati. Kot pravi predsednik kluba Leon Uratnik, je v klubu aktivnih članov, to je tistih, ki tekmujejo na različnih tekmah, približno dvajset. Med tistimi, ki so osvojili naslove državnih prvakov, je tudi Andreja Izgoršek. V mariborskem Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja je pred dnevi potekalo lokostrelsko državno dvoransko prvenstvo v vseh slogih in vseh starostnih skupinah in v eni izmed kategorij je Andreja osvojila naslov prvakinje. ’’Redno se udeležujem tekem za slovenski pokal in državnih prvenstev. Na dvoranskem prvenstvu Grega Jerin se pripravlja na svetovno prvenstvo. V Športni filmi Ekipa pod vodstvom nekdanjega znanega reporterja in režiserja športnih prenosov ter tudi nekdanjega atletskega prvaka Jugoslavije v teku na 100 nt Bena Hvale je v prvih dneh marca obiskala različne kraje Spodnje Savinjske doline. Učencem osnovnih šol je predvajala športne filme, na večerni predstavi pa so si lahko filme ogledali tudi drugi. V Preboldu so pripravili tri predstave, in sicer za razredno in predmetno stopnjo osnovne šole, zvečer pa tudi za ostale občane občine Prebold. Kot je povedal Beno Hvala, so doslej pripravili že več kot 120 prireditev, pretežno matinej. Gostovali so tudi pri zamejcih v Avstriji, Italiji, Madžarski in tudi na Hrvaškem. S tem projektom, ki ga kot sponzorji podpirajo Krka Novo mesto, Telekom Slovenija, BTC City in Audi, so začeli v letu 2002. Slovenija je ena od 92 držav, ki so včlanjene v mednarodno filmsko združenje za film in televizijo FICTS s sedežem v Milanu. ’’Zelo lepo je delati z mladimi, človek na nek način še enkrat doživlja svojo mladost,” pravi Beno Hvala, ki je s športom povezan vse svoje življenje. Bil je uspešen atlet - tekač, od leta 1952, ko je maturiral na celjski gimnaziji in vse do upokojitve pred dvanajstimi leti, pa je povezan s športnim poročanjem in režijo športnih prenosov. S kamerami je bil kar na sedemnajstih olimpijskih igrah in na številnih drugih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Kot pravi, je zanj prava stvar na televiziji neposreden prenos, vse ostalo, z izjemo informativnih oddaj, je konzerva, ki jo lahko kupimo kjerkoli. D. N. Rokoborci žanjejo uspehe Konec preteklega meseca je v Murski Soboti potekalo kadetsko državno prvenstvo v rokoborbi -grško-rimski slog. Tekmovanja se je udeležilo več kot štirideset tekmovalcev. Na koncu je vrh krojilo tudi pet tekmovalcev ŠD ŠPARTANEC, med katerimi je v kategoriji do 46 kg prvo mesto zasedel Matej Hrženjak, Rok Lavrič in Rok Ramšak sta v svojih kategorijah zasedla drugi mesti, Evgenij Stoianov in Žiga Pepel pa tretji mesti. Iskrene čestitke. ». S. Velik uspeh domačinov Na 3. mednarodnem pokalu Žalca v karateju je sodelovalo rekordnih 420 tekmovalk in tekmovalcev iz 44 klubov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli domačini, člani Karate kluba Žalec. Grega Jančič je zmagal v najtežji kategoriji nad 80 kg, Luka Marič v kategoriji do 65 kg in Žiga Nerat v najlažji kategoriji do 60 kg. V najmlajši kategoriji je Mark Malis zmagal tako v katah kot v športnih borbah, Tan Lončar je zmagal med 14- in 15-letniki v športnih borbah do 50 kg, Lina Pušnik pa med deklicami, starimi 10 in 11 let, nad 45 kg. Razen prvih mest so žalski karateisti osvojili še več drugih in tretjih mest, in sicer: 2. mesto Smiljan Kiti v športnih borbah, starih 8 in 9 let, 3. mesto Jakob Korbar in Patricija Čačulovič v športnih borbah dečkov in deklic, starih 8 in 9 let, Timi Topolovec in Irena Dedič v športnih borbah dečkov in deklic, starih 10 in 11 let, 3. mesto Špela Korošec v športnih borbah 10- in 11-letnic, 3. mesto Tina Prislan v športnih borbah kadetinj. Razen tega so v ekipni konkurenci kat Žalčani osvojili dve drugi in tri tretja mesta. S. M. Rokometašice Celeia Žalec s trenerjem Alešom Filipčičem ter vodstvom kluba. Na posnetku manjkajo Strmškova, Jeričkova in Korunova Končan je redni del prvenstvenega tekmovanja v slo-ven-ski ženski rokometni ligi. V zadnjih dveh kolih so Žalčanke dobile obe tekmi. Tako so bile v derbiju na gostovanju v celjski dvorani Zlatorog boljše od Celjank in zmagale z rezultatom 30:24, v zadnji tekmi pa so doma premagale ekipo Grami/ Kočevje s 46:21. Celjanke so srečanje pričele zelo dobro in do 40 minute še vodile 19:16. Nato je gostiteljicam pošla sapa. Žalčanke so v naslednjih 11 minutah z delnim izidom 7:1 povedle 23:20 in ob koncu zanesljivo zmagale s kar 6 gob razlike. V tem srečanju so gole za ekipo Celea Žalec dosegle: Irman 7, Petrinja 7, Stevanovič 11, Novak 1, Sotler 2, in Jeriček 2. Trener Žalčank, Aleš Filipčič je bil zmage vesel. Igralke Celeia Žalec so dokazale, da so boljše in izkušnejše. V zadnji tekmi so Žalčanke doma gostile ekipo Gramiz Kočevja in zmagale z visokim rezultatom 46:21. Mlade igralke Kočevja so se Žalčankam upirale le do 6. minute do rezultata 3:3, v nadaljevanju pa so gostiteljice s hitro igro in natančnimi streh na gol skoraj vsak napad zaključile z uspehom. V tej tekmi so gole za ekipo Celeia Žalec dosegle: Irman 10, Petrinja 11, Stevanovič 6, Futač 5, Sotler 4, Kikanovič 3, Pristovšek in Novak po 2. T. Tavčar Polfinale Mariborčankam V telovadnici OŠ Prebold je 11. marca potekalo polfinale državnega prvenstva osnovnih šol za učenke letnik 1990 in mlajše. V polfinalnem obračunu so se med sabo pomerile ekipe OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Dušana Flisa Hoče, OŠ Prebold in OŠ Zreče. O zmagovalcu sta odločali ekipi OŠ Prebold in OŠ Toneta Čufarja Maribor, ki sta pred tem premagali obe preostali ekipi in si priborih vsaka po 4 točke. V dokaj razburljivi tekmi so bile boljše Mariborčanke. Preboldski ekipi se je tako izmuznila priložnost za nastop na finalu. Kljub temu pa niso razočarane, saj so že s polfinalom dosegle visoko mesto v državi. D. N. 22 marec 2005 Bralci pišejo / f Jasveti Pisma bralcev Še o starih hišnih imenih na Polzeli V Utripu Savinjske doline 23. februarja 2005 je bila v rubriki Pisma bralcev objavljena precej obsežna ocena mojih knjižicah o starih hišnih imenih na Polzeli. Piscu ocene gospodu Blažu Podpečanu, univerzitetno diplomiranemu arheologu iz Pariželj, in morda še komu bi rada na kratko pojasnila nekatere podatke, ki jih navajam v knjižicah. V knjigah Zaloška hišna imena na Polzeli in Stara hišna imena na Polzeli sem poskušala razložiti okrog 150 hišnih imen, ki jih najdemo na področju Polzele do prvih desetletij 19. stoletja. Zanimali so me najstarejši priimki, ki so zapisani v prvih matičnih knjigah polzelske župnije od leta 1695, dobro stoletje po dokončnem oblikovanju priimkov na naših deh (16. stoletje). Če upoštevamo ugotovitve jezikoslovcev, da so hišna imena, ki jih je dajalo ljudstvo, živela mnogo prej, preden so se iz njih razvili priimki, lahko sklepamo, da je tudi precejšnji del polzelskih priimkov nastal prav iz teh imen na našem področju. Pri njih torej ni šlo za "drugo fazo” nastajanja hišnih imen zaradi prevzetja imena preko priimka, ampak so se priimki iz njih razvili. Gotovo pa je del polzelskih hišnih imen prišel na naše področje preko priimkov, ki so jih k nam prinašali hišni gospodarji iz drugih okolij, saj je nastajanje priimkov dolgotrajen proces, ki je trajal skozi stoletja. Upoštevati moramo živahne migracijske tokove po našem ozemlju tudi v preteklosti in več kolonizacij naših kmečkih predelov, na kar nas spominjajo tuji priimki, v kolikor ti niso nastali po prevajanju slovenskih priimkov v graščinskih uradih. Kateri priimki so nastali na našem področju, bi težko ugotovili, saj so med njimi taki, ki so razširjeni po celotnem slovenskem ozemlju, drugi pa le v določenih okoljih (Bezlaj, Začasni slovar slovenskih priimkov, 1974). Nekaterih, ki so zapisani v polzelskih matičnih knjigah, pa v Začasnem slovarju ni ali pa so zelo redki. Cerkvenega zgodovinskega gradiva (matičnih knjig, dušnih zapisnikov) za ta obdobja nimamo, v urbarjih in drugih fevdalnih listinah pa je malo izoblikovanih priimkov pred 16. stoletjem. Med najstarejšimi domačijami, ki so zapisane v polzelskih matičnih knjigah od leta 1695, pa ni mogoče najti domačij, za katere gospod Podpečan meni, da so se mi "izmuznile”: Cvirnove, Trglavčkove, Cenove, Kodelove, Domnetove, Droflnove, Malerčkove. Ker še ni bilo hiš, tudi hišnih številk te domačije leta 1770 niso dobile, na Jožefinskem vojaškem zemljevidu niso zaznamovane. Domačij, ki so nastajale pozneje, v 19. in 20. stoletju, v raziskavo nisem zajela. Označila sem le tiste, ki so z novim gospodarjem dobile novo hišno ime. Posebej bi omenila Malerčkovo krčmo v Založah. Zgradili so jo v 19- stoletju in so ji po domače rekli Dejele (iz Danijele). V začetku 20. stoletja je krčmo kupil lastnik Novega kloštra Oto Polak (pozneje Parin) in jo dal v najem Antonu Cilenšku z Gomilskega. Zakonca Cilenšek sta hišno ime Malerčk prinesla s seboj. V osrednjem delu knjižic sem poskušala razložiti priimke oz. hišna imena z vidika nekdanjega pomena, z vidika pomena v času, ko so nastajali. Danes opravljajo priimki in hišna imena le razpoznavno funkcijo in današnji nosilci priimka niso z ničimer povezani s tem, kar je njihov priimek pomenil v daljni preteklosti. Razlaga hišnih imen oziroma priimkov res ni enostavna. Težko je razbrati vso informacijo, ki jo prenašajo skozi stoletja v naš čas, saj je v enakem priimku ta lahko različna. Izogibala sem se ljudski etimologiji in to v knjigi tudi omenila. Tega sem se pri razlagi zavedala in mislim, da nisem preveč vsiljevala svojih trditev. Opirala sem se na dognanja slovenskih jezikoslovcev, poskušala pa sem razbrati tudi motivacijo, da bi lahko z večjo gotovostjo domnevala, da so priimki nastali res na našem področju. Gospodu Podpečanu se zdi sporna razlaga nekaterih hišnih imen, kot so Jesih, Južna, Kolšek. Pri navajanju podvinskih hišnih imen in vzdevkov res nisem omenila, da so nekatera nastala iz priimkov, ki so jih prinesli priseljenci z drugih področij; zapisala pa sem to v povzetku ob zaključku knjige. Sklepamo pa lahko, da je ime za kislo in ostro tekočino v prenesenem pomenu postalo vzdevek za nerazpoloženega človeka. Ime Južna sem razlagala z nebesno stranjo - jug. Današnji pogled na Orovo vas nam upravičenosti take razlage sicer ne potrjuje, zgodovinski viri pa kažejo, da Južnova domačija v začetku 18. stoletja še ni imela bližnjih sosedov, ampak je stala na južnem koncu Orove vasi. Ko v knjižici navajam, da je priimek Južna mogoče najti tudi v drugih krajih po Sloveniji, še s tem ne negiram avtohtonega nastanka imena oz. priimka v Orovi vasi. Hišno ime Kolšek ima v osnovi občno ime "kol”, Kalšek pa "kal” (plitvejša kotanja s stoječo vodo). Domačiji se nahajata na področju Andraža. Poleg razlage, ki jo v knjižici navajam kot najverjetnejšo, so seveda možne še druge. Možno je tudi, kot domneva gospod Podpečan, da sta imeni povezani s krajevnim imenom Kale (v tem primeru bi v imenu Kolšek glas a prešel v o). Še o nemških hišnih imenih na hribovitem področju Podvina. V času višinske kolonizacije, ki je trajala od 13. do 15. stoletja, so fevdalci naseljevali nove podložnike v hribovita, z gozdom porasla področja. To je čas krčenja gozdov in pridobivanja novih kmetijskih površin. Pri nas so se naseljevali predvsem z nemškega govornega področja. Vprašanje pa je, koliko od teh priseljencev je imelo ob prihodu v naše kraje že izoblikovane priimke, saj je bilo to kmečko prebivalstvo, pri katerem so se priimki najpozneje razvili. Priimki na področju Podvina nam kažejo, da so nekateri nastali na naših tleh, saj jih je domače ljudstvo dalo svojim novim sovaščanom: Neme - priseljenec z Nemškega, Štobar - domačija na krčevini (stobor - stara slov. narečna beseda za steber). Krstno ime Thomas in priimek Tomaž (poudarek na prvem zlogu) nam kažeta na tuji izvor priimka, kjerkoli se je že izoblikoval. Hišno ime Grajf je nastalo iz nemškega priimka Grajf, ki pa ga je priseljenec najverjetneje prinesel s seboj ob naselitvi na naše področje. Grajfovi domačiji najdemo že zgodaj v Podvinu in Andražu. Katera je starejša, bi težko ugotovili. V 18. stoletju je bilo Grajf le hišno ime obeh domačij, priimek pa v Podvinu Svetko, v Andražu pa Melatisele. K sedanjemu imenu bivše Posedeiove domačije pa tole pojasnilo: Stara Močeva domačija v Podvinu je v vseh znanih zgodovinskih virih vpisana pod imeni Mutec, Moteč, Moc. Ker je sedanji gospodar Posedeiove domačije Močevega rodu, sem sklepala, da je sedanje hišno ime na Posedelovem tudi Moc. Res nisem vedela, da so ga v zadnjih petdesetih letih domačini preoblikovali v Mac. Upam, da sem gospodu Podpečanu vsaj delno pojasnila nekatere podatke v mojih knjižicah. Marica Kotnik - Šipec, prof., Založe pri Polzeli Do nove strehe nad glavo V času božičnih praznikov, ko si večina ljudi dela preglavice z nakupi daril za najbližje, ko z veseljem pričakujejo najdaljšo noč v letu, ko smo si ponovno segli v roke in si zaželeli vse najlepše, se je družina Špegelj iz Vitanja pri Slovenskih Konjicah morala soočiti z resnico, da so jim ognjeni zublji, ki so jih zanetile lučke na božičnem drevesu, popolnoma uničili hišo. Kako trpka je resnica, da nesreča nikoli ne počiva. Eden od otrok družine Špegelj je dijak Poklicne in tehniške gradbene šole na Šolskem centru Celje. Ker se je nesreča dotaknila tudi src in vesti dijakov in profesorjev Šolskega centra Celje, smo s skupnimi močmi zbrali denar, ki ga je vodstvo Poklicne in tehniške gradbene šole družini Špegelj izročilo 14. 1. 2005. Glede na to, da smo šola s strokovnim usposabljanjem, smo se odločili družini Špegelj pomagati tudi s svojim znanj-em. Sreča v nesreči, bi lahko rekli. Tako smo opravili veliko dela na stanovanjskem objektu. Pomoč v obnovi je zajemala obnovo ostrešja, oblogo sten in stropov z mavčnimi ploščami, napeljavo električne instalacije, ki so jo pod mentorstvom gospoda Marjana Bregarja in gospoda Jožeta Kajzbe izvedli dijaki Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole, in oblogo keramičnih ploščic. Pri izvedbi gradbenih del so sodelovali gospod Srečko Draksler, gospod Karel Kerner in gospod Tadej Ozebek ter dijaki. Skupno so opravili kar 470 ur (150 ur učitelji in 320 ur dijaki). Pri koordinaciji je imel največ zaslug vodja gradbenih delavnic gospod Janez Šoštar, v veliko pomoč pri nabavi gradbenega materiala pa sta mu bila gospod Marjan Bregar in gospod Tadej Ozebek. Vsa dela bi težko izpeljali brez donatorjev. Prav je, da se jim tudi javno zahvalimo za razumevanje in pomoč. Cinkarna Celje je daro-vala 1800 kg malte, podjetje Keor jim je s popustom od 50 % do 70 % omogočil nakup keramike, podjetje Termo Škofja Loka se je samo odzvalo na klic pomoči in izvedlo popolno stensko in stropno izolacijo. Elektro Krašovec je z ugodnimi popusti omogočil nakup elektro-materilala, Šolski center Celje pa je daroval suhomontažni material, iverne plošče in nekaj inventarnih artiklov. Seveda vseh del ne bi mogli izpeljati brez sodelovanja družine. V veliko čast si štejemo, da smo s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagali družini Špegelj. Verjamem, da nam je na ta način uspelo dokazati, da smo šola, v kateri dijaki niso številke, ampak enakovredni partnerji, in upamo, da jim s svojim zgledom dajemo popotnico za poštene in delovne ljudi, kar je cilj vzgojno-izobraževalnih ustanov. Naj jim dobrodelnost ne bo le izkušnja, temveč pravilo. Nina Markovič, prof. ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO S hrano in gibanjem do zdravja Zdravje je dobrina, ki bi jo morali zelo skrbno negovati. Pogosto pa se tega zavemo šele, ko se naše zdravstveno stanje poslabša. Zdrav način življenja odpira vrata do boljšega počutja, do pripravljenosti telesa in duha na vsakodnevno dejavnost. Kako živeti zdravo? Ustrezna prehrana in redna telesna aktivnost sta temelja, ki nam pomagata na poti do zastavljenega cilja. Z zdravim prehranjevanjem zdravje varujemo in hkrati preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih obolenj. Zdrava hrana mora vsebovati različna hranila. Tako lahko zagotovimo dovolj bistvenih snovi, ki jih telo ne more proizvesti samo, vitaminov in mineralov za rast, ohranitev in obnavljanje tkiv, krvi in življenjsko pomembnih organov. Dnevno naj bi izbirali količino in vrsto živil s pomočjo t. i. prehrambene piramide, ki jo sestavlja pet osnovnih skupin: polnovredna žita, sadje, zelenjava, beljakovine in maščobe. Največ moramo zaužiti živil, bogatih z ogljikovimi hidrati (kruh, žita, testenine, riž, krompir), najmanj pa živil z veliko maščob in sladkorjev. Uporabljajmo predvsem več nenasičenih (oljčno, ekstra sončnično in repično olje) kot nasičenih maščobnih kislin. Pomembno je, da večkrat na dan v prehrano vključimo tudi nizkokalorično sadje in zelenjavo, ki vsebujeta veliko pomembnih in različnih snovi, kot so vitamini, minerali, antioksidanti, ki ščitijo naše celice in balastne snovi, ki pomagajo pri urejanju prebave. Porabo soli omejimo na 6 g na dan in hrano pri mizi ne dosoljujemo. Ne pozabimo na nadomeščanje izgubljene tekočine. Pazimo, da jo, predvsem v obliki brezalkoholnih pijač, zaužijemo vsaj dva do tri Utre dnevno. Hrano za uživanje moramo pravilno pripraviti. Dušenje z dodatkom maščob je bolj priporočljivo kot cvrtje in pečenje, kjer hrano prekomerno segrejemo. Telesna aktivnost (gibanje vsaj trideset minut na dan) pomembno zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt, nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, možgansko kap. S pomočjo telesne dejavnosti lahko uravnavamo telesno težo, preprečujemo in izboljšujemo osteoporozo, zmanjšamo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, izboljšujemo sklepno gibljivost in mišično moč, zmanjšujemo stres, depresije, pomagamo preprečevati ah nadzirati uporabo tobaka, alkohola, predvsem pa povečamo samozavest in samospoštovanje. Vključimo torej čim več gibanja v svoj vsakdan, pešačimo, kolesarimo, plavajmo, plešimo, uporabljajmo stopnice namesto dvigala, intenzivneje opravljajmo hišna opravila, čim več delajmo na vrtu. Bodimo vztrajni, telesno vadbo izvajajmo dovolj dolgo (vsaj trideset minut dnevno), dovolj pogosto (pet- do šestkrat tedensko) in dovolj intenzivno (rahlo se moramo zadihati in spotiti). Na skrb za zdravje in zdrav način življenja nas s svetovnim dnevom zdravja, 7. aprilom, opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki nas skuša spodbuditi k razmišljanju o zdravstvenih problemih v svetu, o boleznih in dejavnikih, ki pogojujejo nastanek le-teh. Posameznike, skupnosti in države vabi, da bi povezah dejavnost za zdravje s preventivno vlogo javnega zdravstva. PomisUmo tudi na otroke, bodimo jim zgled in jim pokažimo pot v bolj zdravo prihodnost. S pozitivnim, optimističnim odnosom do življenja bodo prispevaU k osvajanju preostalih zdravih načinov obnašanja, na primer k izogibanju tobaka, alkohola, uporabi drog in nasilnemu vedenju. Za vzorce zdravega načina življenja, pridobljene v otroštvu in adolescenci, obstaja večja verjetnost, da se bodo ohraniU vse življenje in s tem zagotovili temelje za dejavno in zdravo življenje. "Kar se Janezek nauči, to Janez zna!” Pridobljeno znanje in izkušnje so ključ do uspeha. Skupaj z otroki razvijmo odgovoren odnos do svojega zdravja, s poudarkom na pomembnosti telesne pripravljenosti in zdravem načinu življenja. Lidija Pavlovič, mag. farm. SKRIVNOST VISOKE STAROSTI Mladost ni življenjsko obdobje, ampak naravnanost. Ni stvar rožnatih lic, rdečih ustnic in gibčnih nog, ampak volje, domišljijskega bogastva in silnih čustev. Je svežina globokih življenjskih virov. Nihče se ne postara samo zaradi let. Staramo se z opuščanjem svojih vzorov. Leta lahko nagubajo kožo, opuščanje navdušenosti pa guba dušo. Skrb, strah, nezaupanje vase upognejo srce in preusmerijo duha v prah. Naj bomo stari šestdeset ali šestnajst let, je srce tisto, ki izvablja čudežno nezmotljivo otroško pričakovanje, veselje v življenjski igri. V središču vašega in mojega srca je radijska postaja: vse dokler sprejemamo sporočila o lepem, dobrem in upanje, vedrost, pogum in moč od ljudi in neskončnega, smo mladi. Ko zložite svoje antene in vašega duha prekrije prah cinizma in led pesimizma, ste se postarali, pa čeprav pri dvajsetih. Vse dokler pa so vaše antene odprte za sprejemanje valov optimizma, obstaja upanje, da boste pri visoki starosti umrli mladi. Ne smemo se bati starosti, podobno kot se študent medicine ne sme bati krvi. Kdaj je nekdo star? Starostniki so povedali, da so stari takrat, ko zbolijo. Zdravje je kot merilo za starost nepopolno. Ob novem letu so nam mnogi zaželeli vse lepo. Veliko dobrih želja. Pogosto smo slišali, če bo zdravje, bo vse dobro. Toda za zdravje je treba skrbeti. Človekovo zdravje je ogroženo vse življenje, s staranjem se nam "pridružijo” različne bolezni. V zadnji tretjini življenja je trdno zdravje posebej dragocena vrednota. Kdor si zdravje na stara leta želi, ne sme ostati pri novoletni želji, zavestno in pametno mora zanj skrbeti. Vsaj od sredine življenja je treba zavestno krepiti zdravje. Pri tem se nam misel zaustavi že ob vprašanju, kje je sredina življenja. Čeprav se nam zdi, da so pri petdesetih letih ljudje še mladi, je v resnici za moške povprečna sredina življenja takoj po petintridesetem letu, za ženske pa okrog štiridesetega leta. Še pomembnejše pa je vprašanje, kaj je zdravo življenje in kaj zavestna krepitev zdravja. Menim, da je zdravo življenje zlasti: - zdrava in redna prehrana brez razvad, - pravo razmerje med delom in počitkom, - ravnovesje med telesnim in duševnim naporom, - vzdrževanje telesne in duševne zmogljivosti in - pristen stik z naravo. Zavestna in uravnotežena skrb za krepitev svojega zdravja človekovemu življenju ponavadi dodaja precej let, vedno pa dodaja njegovim letom več življenja, to je boljšo kakovost. Ah je zdravje in z njim materialno udobje pogoj za kakovostno starost? Če bi to držalo, bi človekovo življenje postalo brez vrednosti v trenutku, ko bi zbolel. Bolezen pa je redna spremljevalka človeka od spočetja do smrti. Znani psihoterapevt Viktor Franki je kot mlad zdravnik spoznal, da je za človekovo zdravje odločilnega pomena smisel. Da doživlja človek sebe, svoje delo, svoje doživljanje in sploh, svoje življenje ter svet okoli sebe kot nekaj smiselnega. Takrat priteka v človeka odločilni tok energije za nadaljnje delo, doživljanje in življenje. Iz tega spoznanja je razvil psihoterapevtsko smer, ki pomaga ljudem pri premagovanju življenjskih stisk, katerih vzrok je ta, da ne najdejo smisla v svojem življenju in doživljanju. Če človek ne doživlja smisla in ciljev, ne more živeti. Doživljanje smisla in vrednosti življenja je za človeško življenje nekaj bistvenega, podobno kakor hrana. V slehernem trenutku življenja obstaja smisel, ki ga človek lahko odkrije. Ko je človek ust- varjalen in ko doživlja lepote in bogastvo življenja, lažje odkriva smisel, medtem ko ga v bolezni, trpljenju, zmoti, krivici in smrti veliko teže. Zdravje je ena največjih vrednot v poznih letih. Zavestna skrb za njegovo krepitev in ohranjanje je ena glavnih človekovih dolžnosti. Toda h kakovostni starosti je treba prišteti tudi možnost bolezni in smisel nemoči. Nujno je, da se učimo odkriti smisel in nekaj vrednosti tudi v bolezni in nebogljenosti. To je mogoče, ni pa lahko. Pametno sprejemanje dejstev, ki jih ni mogoče spremeniti, in iskanje vrednosti človeškega življenja kljub surovosti takih dejstev je znak trdega duševnega zdravja posameznika in družbe. Vsak pozna kakšnega človeka v tretjem življenjskem obdobju, ki je materialno dobro preskrbljen in mu zdravje tudi dobro služi, pa je zelo nesrečen, ker je osamljen, ker nihče ne jemlje resno tega, kar čuti, misli, kar je naredil, ker ne sprejema dejstva, da ni več mlad. 1. Za kakovostno starost mora poskrbeti vsakdo sam, nanjo se mora pripravljati že v srednjih letih, jo sprejeti in odločno skrbeti za krepitev in vzdrževanje vseh svojih zmožnosti ter za zadovoljevanje vseh človeških potreb. 2. ’’Skup držimo!”, je pogosto vzklik pokojnega A. Trstenjaka. Nihče, pa naj je še tako bogat, zdrav, svež, mladosten in sposoben, si ne more zagotovit kakovostne starosti sam brez drugih ljudi in nikogar ni, pa naj je še tako reven, bolan, nebogljen, ostarel in nesposoben, ki ne bi mogel drugim pomagati k bolj kakovostni starosti. Eno od ovir za kakovostno starost je sprenevedanje naše kulture, da se vsak človek stara in da je starost enako vredno obdobje življenja kakor mladost in srednja leta: to sta tabujska starost in marginalizacija starih ljudi. Naslednjič: Kaj je kakovostna starost? mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. marec 2005 Mladi športni novinarji poročajo Športni otrok Ana Rijavec se s športom ukvarja že od 10. leta. Svojo nadarjenost je izkazala na različnih področjih. Kaj te je navdušilo za šport? Za šport me je navdušilo predvsem to, da sem s prijatelji, da se zabavamo in hkrati tudi treniramo. Kateri šport ti je najbolj pri srcu? Všeč so mi vsi športi, ampak med njimi najbolj izstopata atletika in karate, tekmovala sem tudi v rokometu; lani sem bila s šolsko ekipo tretja na državnem prvenstvu. Kakšni so tvoji dosežki v atletiki? Moji dosežki so zelo dobri. Upam, da bom tudi v prihodnje dosegala dobre rezultate. Izvedeli smo, da si zelo dobra v teku na 300 m. Kakšni so tvoji rezultati v tej disciplini? Moji rezultati v tej disciplini so odlični. Moj najboljši čas je 46,48 sekund. Do sedaj sem se udeležila že štirih državnih tekmovanj v teku na 300 m. Želim si teči pod 45,00 sekundami. V prihodnje ti želimo veliko dobrih rezultatov in se ti zahvaljujemo za pogovor. M. Žagar, M. Mlinarek I. OŠ Žalec Četrtfinale v namiznem tenisu M četrtek, 10. marca, je OŠ Petrovče gostila četrtfinale državnega prvenstva v namiznem tenisu. Med seboj so se pomerile ekipe iz OŠ Petrovče, OŠ Dobova in OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Med seboj so se pomerili tudi posamezniki, in sicer v kategorijah dečki in deklice. Tekmovanje so vodili gospod Bruno Randl, gospod Tomaž Vovk, gospa Anita Seles in gospa Vera Čretnik. tekmovanju. V polfinale državnega prvenstva so se tako uvrstili prvi štirje posamezniki in prvi dve ekipi. Gospa Anita Seles je po tekmovanju povedala: ’’Ponosni smo, da je organizacija četrtfinala uspela. Mislim, da so bili z njo zadovoljni tudi udeleženci. Seveda ne moremo skriti navdušenja nad uvrstitvijo naše - petrovške ekipe, ki se bo skupaj z Jano Mazej, drugouvrščeno posameznico, udeležila polfinala državnega tekmovanja.” Držimo pesti! S tekmovanjem sta ob 10. 00 pričeli ekipi OŠ Petrovče in OŠ Šoštanj, hkrati pa so se pričela tudi posamična tekmovanja. Nadaljevali sta ekipi OŠ Šoštanj in OŠ Dobova, nazadnje sta se v igri z žogico spopadli ekipi OŠ Petrovče in OŠ Dobova. Ob koncu posamičnih tekmovanj so podelili pokale ekipam in medalje prvim trem v posameznem Rezultati ekipno 1. mesto OŠ Dobova, 2.mesto OŠ Petrovče in 3. mesto OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Pohvaliti moramo tudi 5. mesti Sare Križnik in Marka Magajna (OŠ Petrovče) in 6. mesto Jureta Štora (I. OŠ Žalec). Športni novinarji OŠ Petrovče Najhitrejših pet v kategoriji starejših dečkov in predsednik SK Gozdnik Žalec Matjaž Baudek Zadovoljni smučarji V petek, 4.marca 2005, je na smučišču v Libojah potekalo odprto občinsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 140 tekmovalcev iz različnih šol občine Žalec in učenci OŠ Braslovče. V organizaciji SK Gozdnik Žalec je tekmovanje potekalo v šestih kategorijah. OŠ Šempeter je na tekmovanju zastopalo 13 tekmovalcev. V prvi kategoriji je med deklicami prvo mesto osvojila Ana Jančigaj (OŠ Šempeter), Gašper Vrhunc pa drugo mesto v drugi kategoriji dečkov. Dogajanje na smučišču so spremljali tudi športni novinarji OŠ Šempeter, eden izmed njih je bil ob pomoči novinarja Frančka Pungerčiča z Radia Celje tudi povezovalec celotnega tekmovanja. Tekmovalci so domov odšli z zelo dobrimi vtisi. Tovrstnih tekmovanj si v prihodnosti še želijo. Najhitrejši trije v posameznih kategorijah: Učenke (letnik 1994 in mlajše): ANA JANČIGAJ (OŠ Šempeter -41.85), EVA RAJOVEC (OŠ Braslovče - 43.69) in NIKA RAJOVEC (OŠ Braslovče - 50.39). Učenci (letnik 1994 in mlajši): BLAŽ BLAGOTINŠEK (OŠ Petrovče - 36.74), ANDREJ ŽGANK (OŠ Griže - 39.33) in ROK GOVC (I. OŠ Žalec - 39.65). Učenke (letnik 1993 in 1992): LINA PUŠNIK (OŠ Griže - 34.25), KATJA PLASKAN (I. OŠ Žalec - 36.78) in ANJA KRAMER (OŠ Petrovče - 38.43). Učenci (letnik 1993 in 1992): NEJC ŠPORIN (I OŠ Žalec - 36.11), GAŠPER VRHUNC (OŠ Šempeter -37.91) in URH ZUPANC (OŠ Petrovče -38.17). Učenke (letnik 1991 in 1990): ANJA VIDENŠEK (OŠ Petrovče -38.98), NIKOLINA TRAVNER (OŠ Braslovče - 39.36) in ŽIVA DOBNIK (OŠ Petrovče - 41.74). Učenci (letnik 1991 in 1990): ŽAN PUŠNIK (OŠ Griže - 29-17 -NAJBOLJŠI ČAS), GREGA BRGLEZ (OŠ Petrovče - 32.43) in DEJAN ČATER (OŠ Griže - 34.07). Športni novinarji OŠ Šempeter Tek na smučeh v Grižah Na Osnovni šoli Griže se dekleta pri športni vzgoji in učenci 9-letke pri izbirnem predmetu v zimskih mesecih ukvarjamo s tekom na smučeh. Za to nas je navdušila športna pedagoginja gospa Metka Umek. Z rekreacijo na snegu popestrimo ure športne vzgoje in tako je vadba za vse bolj zanimiva. Čeprav so hlače, ki jih uporabljamo pri urah športne vzgoje, pogosto mokre, kljub temu nestrpno pričakujemo naslednjo "tekaško" uro. Verjetno so bili "bloški smučarji" v 17. stoletju manj mokri kot danes mi, čeprav jih je ovirala debelejša snežna odeja. Nekaj teoretičnih informacij o tej panogi so nam ob izdelavi seminarske naloge predstavile športne vzgoje upravičene učenke. Zavedamo se tudi, kako je smučarski tek zdrav šport, saj pri tej obliki rekreacije deluje celotno telo. Gibanje je lahkotno, zato so poškodbe zelo redke. Tako vam to obliko rekreacije v zimskih mesecih toplo priporoča- m0' Žana Basle, OŠ Griže Savinjski rokometni tabor Rokomet je v zadnjih letih v naši domovini doživel popoln razcvet. Vsi klubski in reprezentančni uspehi navdušencev rokometa seveda niso pustili hladnih in ta, v takšni obliki, kot se odvija, sorazmerno mlada športna panoga je postala pri nas številka ena med igrami z žogo. Rokomet je imel vselej in še ima zelo močan pridih tudi v športnem utripu doline zelenega zlata. Konec koncev se v podmladku celjskih evropskih prvakov kali mnogo mladcev iz naših občin, velik pa je porast zanimanja tudi za obisk rokometne šole in treningov najboljšega žalskega športnega kolektiva preteklega leta RK Celeia Žalec. Želja po vzgoji še večjega števila mladih rokometašic in rokometašev je vodila tri priznane rokometne trenerje Aleša Filipčiča, Milana Ramšaka in Bojana Voglarja k zamisli, da pod okriljem ROKOMETNE ŠOLE SAVINJSKA organizirajo rokometni tabor. Otroci, rojeni v letih od 1992 do 1995, ki bodo del počitnic zeleh preživeti športno aktivno, seveda s poudarkom na pridobivanju rokometnega znanja, bodo imeli možnost izbire med dvema terminoma. Prva skupina bo v SAVINJSKI ROKOMETNI TABOR v Podčetrtek, nasproti termalnega parka Aqualuna, odpotovala 27. junija in se vrnila 1. julija. Od 4. do 8. julija bodo lahko v bogatem programu uživah mladi športni navdušenci druge skupine. In program bo zares pisan, saj otroci ne bodo le trenirah, pač pa tudi igrah tekme, si ogledah okohške znamenitosti, dodobra spoznah okolje, v katerem bodo bivah, se zabavah ob različnih igrah in se kopah v termalnem parku. Cena tabora je 23.000 SIT in zajema poleg izvedbe petdnevnega programa aktivnosti in nastanitev s polnim penzionom (vključeni napitki in sladoled) tudi kopanje, majico tabora, diplomo in spominsko fotografijo. Plačati je možno na več obrokov. Čas za prijavo je do 8. aprila na tel. št. 041 407 818 (Milan) ah 041 687 930 (Aleš). Vsi prijavljeni bodo podrobna navodila o organizaciji in programu tabora prejeli po vpisu, njihovi bodoči mentorji pa jim že sedaj zagotavljajo nepozabne dni v prekrasnem okolju. P* K. Košarkarji v polfinalu Osnovna šola Polzela je že dolgo znana po svojih uspehih na košarkarskih tekmovanjih. Tudi letos so naši košarkarji (letnik 1991 in mlajši) sodelovali na 39- košarkarskem festivalu, ki ga organizira odbor za šolska športna tekmovanja. Na medobčinskem tekmovanju niso imeli nobenih težav in so se zlahka uvrstili v področni polfinale, na katerem so se pomerili z učenci celjske, konjiške in šentjurske regije in se ponovno prebili v področni finale. Z novimi zmagami so si prislužili nastop v državnem četrtfinalu, kjer je bila konkurenca že kar huda, vendar pa vseeno ni predstavljala večje ovire za naše košarkarje. Sledil je državni polfinale, na katerem se je zmagoviti pohod OŠ Polzela ustavil. K porazu so veliko pripomogle bolezni in poškodbe, tako da je njihova trenerka Lotti Blatnik s težavo sestavila ustrezno ekipo. Zmanjkalo pa je tudi malo športne sreče. Tako jim je spodletelo, da bi se še četrtič zapored uvrstiti v državni finale. Kljub temu pa smo lahko zelo zadovoljni z uspehi zadnjih štirih let, saj so naši košarkarji prišli trikrat v državni finale in enkrat v državni polfinale, kar je zelo velik dosežek. Mitja Glasenčnik, OŠ Polzela Uspešni mladi nogometaši Že jesensko tekmovanje v medobčinski nogometni ligi Celje so mlade selekcije od mlajših cicibanov pa do kadetov zaključile na vidnih mestih lestvic. Da se v Žalcu prebuja že skoraj pozabljeni nogomet, pa so dokazali mladi nogometaši prav v zimskih mesecih. Starejši cicibani - U 10, ki so nesrečno izpadli iz lige Rad igram nogomet, so svojo kakovost pokazali na turnirju 27. februarja v Slovenskih Konjicah, kjer so v močni konkurenci zmagah. Pod vodstvom trenerja Mirana Jelena so za sabo pustih ekipe: ND Dravinja, CMC Publikum, NK Drava, NK Železničar, NK Kovinar, NK Aluminij, NK Prevalje ... Pokal jim je izročil trenutno prvi strelec 1. SNL Khton Bozgo. Ligo Rad igram nogomet so uspešno končali mlajši dečki - U 12. Na finalnem turnirju v Radečah so pod vodstvom trenerja Bojana Lubeja dosegh končno tretje mesto med najmočnejšimi ekipami na področju medobčinske nogometne zveze. Prav tako uspešni v tekmovanju R1N so bili mlajši cicibani - U 8, ki so pod vodstvom trenerja Mirana Jelena zasedli končno drugo mesto. Uspehi nogometašev so vsekakor nagrada za amaterski klub, v katerem se večinoma dela prostovoljno s pomočjo nekaterih donatorjev in v omejenih infrastrukturnih pogojih. A.T. Tek na smučeh, zakaj pa ne! Tečajniki med vadbo klasične tehnike Med športnimi panogami, ki v zadnjem času privabljajo vse večje število rekreativcev k aktivnemu preživljanju prostega časa, sodi nedvomno tudi tek na smučeh. Tudi zaradi tega so se združeno lotih prebujanja nekohko bolj organiziranega dela na tem področju ZKŠT Žalec, SK Gozdnik Žalec in ŠD Avantura. S skupnimi močmi so pripravili prikaz tovrstne smučarske veščine in nekaj dni zatem tudi tridnevni tečaj, ki se ga je udeležilo pet ljubiteljev tovrstne smučarske discipline, kar je za začetek vzpodbudno. Sam tečaj je potekal na atletsko-nogometnem področju v Športnem centru Žalec, kjer je bilo pripravljenih več prog za klasično tehniko in tudi poseben del za učenje drsalne tehnike. Učitelj in demonstrator je bil absolvent Fakultete za šport Mitja Horvat, ki je v sproščenem vzdušju popeljal tečajnike skozi osnove tehnike teka. Pri ureditvi prog nam je pomagal Boštjan Verdnik, pri izposoji tekaške opreme pa OŠ Griže. Zakaj pa ne tudi naslednje leto v še bolj razširjeni obliki - potreben je le sneg in nekaj dobre volje. U. v. marec 2005 Savinjske zgodbe Mati devetim otrokom Oddelka otrok z babicami in vzgojiteljicami (v ozadju) ob zaključku prireditve Pozdrav pomladi Babice med najmlajšimi Prebivalstvo Evrope se stara, življenjska doba je vse daljša in vedno več je takšnih, ki so tudi pri devetdesetih in čez še vedno dokaj vitalni in dejavni. Mednje sodi tudi Jožefa Blatnik, rojena Dolinšek, iz Jeronima pri Vranskem. Pred dnevi je praznovala 95. rojstni dan. Jožefa Blatnik je zagledala luč sveta leta 1910 na Kališču pri Kamniku. Bila je deveti izmed enajstih otrok, ki so prijokali na svet mami Frančiški in očetu Janezu. Njena mladost ni bila rožnata, saj je oče kmalu zapustil družino in odšel v Ameriko služit denar. Mama se je morala z otroki skozi življenje prebijati sama. Kot mlado dekle je Jožefa spoznala Avgusta iz Jeronima pri Vranskem. Poročila sta se in si na moževem domu spletla skromno družinsko gnezdo. Življenje sta dala devetim otrokom. Prišla je II. svetovna vojna, ki je preprečila njihovo skromno, a srečno družinsko življenje. Mož Avgust je bil vpoklican v vojsko, od koder se ni več vrnil. Ostala je sama z otroki. Ni bilo lahko preživljati devet otrok. Morala je garati, da jih je lahko nahranila in jim zagotovila najnujnejše. Otroci so odraščali in počasi odhajali od doma in si ustvarili svoje družine. Pet njenih otrok ne živi več. Njeno srce je bilo zato že nekajkrat zelo žalostno. Za mater, ki da otroku življenje, ki ga pestuje, neguje in spravi do kruha, je smrt velika bolečina. Jožefa je zmogla tudi to, čeprav je bilo težko. V uteho so ji bili vnuki in pravnuki, nova življenja, ki so ji dajala moči in ljubezen, da je dočakala svoj 95. rojstni dan. Danes živi skupaj s sinom Avgustom na svojem domu v Jeronimu. Je srečna in ponosna, saj se lahko pohvali z dvanajstimi vnuki, štirinajstimi pravnuki in z eno prapravnukinjo. Kljub težkemu življenju je še vedno vedra, čila in vesela in se rada pohvali, da je najstarejša v okolici. S sinom rada poslušata glasbo in ob njej tudi zapojeta. Večkrat pa Jožefa zaigra tudi na orglice, s katerimi se je tolažila, kadar ji je bilo hudo. D. Naraglav V vrtcu ob glasbeni šoli v Žalcu se najmanj trikrat na leto srečajo babice - članice društva za samopomoč Zimzelen iz Žalca in varovanci vrtca. Srečevanja, ki so predvsem kulturno obarvana, ne manjka pa tudi ustvarjalnih delavnic, bodo, kot pravi vodja vrtca Vida Štingelj, pripravljali tudi v prihodnje. Pred dnevi, na pragu pomladi, so otroci skupaj s svojimi vzgojiteljicami babicam pripravili prijeten kulturni program s pesmimi in plesom. Predstavili so se vsi starejši oddelki, ob koncu pa so otroci babicam izročili darila, posvečena prihajajoči pomladi in praznikoma, ki sta v tem mesecu namenjena ženam in materam. Srečanje je bilo tako za babice kot otroke nadvse prijeten dogodek in oboji se že vesele naslednjega srečanja. Letos so se s svojimi tremi pevskimi skupinami predstavile tudi babice, aprila pa bodo vrtec obiskale že tretjič. Njihov namen je z otroki obuditi igrice, ki so se jih igrale v času svoje mladosti. Babice bodo otrokom pripovedovale tudi zgodbice, ki so jih napisale prav zanje, s sabo pa bodo prinesle tudi različne predmete, ki so bili zanimivi v času njihove mladosti. Lani so izdelovali prav take lutke oziroma punčke, kot so jih izdelovale babice v svoji mladosti. D. Naraglav Jožefa Blatnik med svojimi najbližjimi Življenje s kamnom in apnenicami V gradbeništvu je že tisočletja prisotno apno, ki ga pridobivajo z žganjem apnenca. Danes to počnejo na sodoben način v specializiranih podjetjih, nekoč (ponekod v svetu tudi še sedaj) pa se je apnenec žgal v doma pripravljenih apnenicah. Tako kot za vsako drugo delo je bilo potrebno imeti znanje in izkušnje. In tisti, ki so imeli znanje in izkušnje, apna niso žgali le doma, ampak so hodili tudi v druge kraje in za naročnike pripravljali apnenice. To delo je vrsto let opravljal tudi Gregor Levovnik iz Studenc v KS Ponikva pri Žalcu, ki je pred dnevi praznoval devetdeset let svojega življenja. Ob tej priložnosti so ga obiskali predstavniki ZZB NOB Ponikva, krajevne organizacije Rdečega križa, društva upokojencev, Krajevne skupnosti in Moški pevski zbor Ponikva. Gregor Lavovnik se je rodil v Skomarjih pri Zrečah. Bil je peti od sedmih otrok. Oče ga je naučil postavljati apnence in žgati apno. Ko je prišel postavljat apnenco in žgat apno v kraje, kjer živi sedaj, je spoznal gospodarjevo hči Milko. Iskrica je pre- skočila in leta 1940 sta se poročila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, katerim sta zgradila toplo družinsko gnezdo. Denar za preživljanje družine je Gregor zaslužil z žganjem apna, pozneje pa tudi z rednim delom v opekami Ložnica pri Žalcu, kjer je dočakal upokojitev. ”V življenju sem ob pomoči naročnikov in ostalih pomočnikov naredil zelo veliko apnenic. Vsaka apnenica je imela okrog 15 ton kamenja, za žganje pa se je porabilo 4 do 5 kubičnih metrov drv. Kuriti je bilo potrebno nepretrgoma štiri dni in noči. Brez pretiravanja lahko rečem, da sem pridelal skupaj najmanj 40 železniških vagonov apna. Nazadnje sem žgal apno leta 1977 v Trnavi pri Šentilju. Moja zadnja apnenica pa je bila kot prikaz narejena pri jami Pekel, kjer poteka gozdna učna pot,” je med drugim povedal Gregor Levovnik. Gregor je v času NOB vedel, kje je njegovo mesto, in zato je danes žalosten zaradi tega, ker želijo nekateri razvrednotiti narodnoosvobodilni boj. Bil je borec Tomšičeve brigade. Leta 1977 je ostal brez prve žene, pred tremi leti pa mu je umrla tudi druga. Zadnja leta ima tudi sam precej težav z zdravjem, zato zanj skrbijo hči Hedvika, vnuk Drago in družina Verdel. Jesen življenja mu lepšajo vnuki, vnukinje in pravnukinja. Ob jubileju so mu pripravili prijetno praznovanje in skupaj z njim proslavili njegovih devetdeset let. D. Naraglav Gregor Levovnik ob hčeri Hedviki in vnuku Dragu na dan svojega 90. rojstnega dne. Po 60 letih ponovno skupaj Pred dnevi so se v gostišču Filač v Zgornjih Gorčah zbrali nekdanji učenci, ki so jeseni leta 1945 vstopih v prvi razred braslovške osnovne šole. Srečanje je bilo ganljivo, čeprav se večina izmed njih pogosto srečuje. Nekateri pa so svoje sošolce videli po dolgih letih in so morali kar krepko pobrskati po spominu, da so se prepoznali. Čeprav se bližajo sedemdesetim letom, so se razživeli, kot da je pred njimi šolska tabla. Klepetali so, se smej ah ob spominih na otroške potegavščine, na nerodnosti... Lepo so se imeh in vsi si želijo, da bi se ob letu ponovno srečah. „ _ „ T. Tavčar Braslovški prvošolci v šolskem letu 1945/46 CE-A8 953 V Utripu smo že poročali o tem, da skupina mladih navdušencev snema film. Film je zdaj že posnet, izbrali pa so tudi naslov, to je kar registrska številka avtomobiila, v katerem se dogaja večina zgodbe. K sodelovanju sta Borut Ribič (na posnetku na desni) in Silvester Javornik (v sredini) povabila tudi župnika Izidorja Pečovnika, ki je bil takoj pripravljen odigrati vlogo duhovika. Sicer pa so vsi igralci v komediji neprofesionalen Film bo predvidoma končan poleti. K. R. Tudi letos velika butara Tudi letos so fantje iz Kaplje vasi izdelali veliko butaro in jo na cvetno nedeljo prinesli k blagoslovu. Prvo veliko butaro so posvetili spominu na mladega Boštjana Merzelja, druga je bila posvečena spominu na pokojnega vrstnika Primoža Teichmaistra, letošnja pa spominu na župnika Franca Serca, ki je blagoslovil predlansko in lansko butaro velikanko. Letošnja butara je merila 13 m, blagoslovil pa jo je, kot tudi vse ostale butare in oljčne vejice, pol-zelski župnik Jože Kovačec, ki je opravil tudi cvetnonedeljski obred svete maše. Za izdelavo tovrstne butare, ki se imenuje Bander, so morah fantje nabrati precejšnje število leskovih palic in jih povezati v butaro. Precej dela so imeh Uidi z izdelavo ’’pušeljca” na vrhu butare. Le-ta je sestavljen iz pušpana, drena, božjega lesa - bodike, vresja, okrasne tise, lovora in več kot deset vrst rož in cvetočih grmovnic. Bandero so fantje iz Kaplje vasi prinesli pred župnijsko cerkev sv. Pavla v Preboldu in jo postavili ob vhodu v cerkev, kjer bo ostala vse do bele nedelje. D. N. Vaščani Kaplje vasi so butaro velikanko posvetili umrlemu žujmiku Francu Sercu. Savinjske zgodbe marec 2005 Civilna zaščita - organizacija ljudi za ljudi dodaja: ”Ob tem bi poudarila zelo nanost tistih, ki še delujejo v gasilskih dobro sodelovanje z zaposlenimi na vrstah. Sama sem prisotna na red- Ministrstvu za obrambo, Upravo za nih mesečnih sestankih gasilskega Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine, dinarsko-kraškega sveta in Sredozemlja, kar zaznamuje naš življenjski prostor z izjemno pokrajinsko pestrostjo in naravnimi lepotami, obenem pa tudi s številnimi naravnimi nesrečami. Davek, ki ga vsako leto poberejo neurja, vodne ujme, zemeljski plazovi in druge naravne nesreče, v povprečju presega dva odstotka bruto družbenega proizvoda. V posameznih letih je škoda, ki jo povzročijo te nesreče, še znatno večja. Leta 1990 je škoda, ki jo je povzročila vodna ujma, presegla petino bruto domačega proizvoda. Pri reševanju in odpravljanju posledic tovrstnih nesreč ima pomembno nalogo Civilna zaščita, ki organizacijsko deluje na lokalnem, področnem in republiškem nivoju. Prvi marec je svetovni dan Civilne zaščite. Ob tej priložnosti najzaslužnejšim podelijo tudi priznanja. Letos je priznanje pre-jela Marjeta Kočevar, uslužbenka na Občini Žalec, kjer opravlja dela na področju zaščite in reševanja, požarne varnosti in civilne obrambe. Pogled v zgodovino Nevarnosti naravnih in civilizacijskih nesreč so prebivalce in oblasti Z lanskoletnega regijskega preverjanja ekip prve pomoči RK in CZ že zelo zgodaj prisilile k organiziranim oblikam varstva pred njimi. Prve organizirane oblike požarnega varstva so se pojavile že v 17. stoletju. Korenine sodobnih humanitarnih organizacij, ki so bile v teh krajih vse do danes najpomembnejši dejavnik tega varstva, pa segajo v prejšnje stoletje. Civilna zaščita je bila ustanovljena v nekdanji skupni državi ob koncu šestdesetih let. Čeprav je bila namenjena zaščiti in reševanju ljudi ter imetja v vojnih razmerah, je v Sloveniji že kmalu po ustanovitvi težišče svojega delovanja usmerila na področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem zaščite in reševanja je na podlagi zakona organiziran predvsem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in je vključen v sistem nacionalne varnosti (poleg obrambnega in varnostnega sistema). ”V državi je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirano kot enoten in celovit sistem. Vse reševalne službe in druge namensko organizirane enote za zaščito in reševanje se povezujejo v organizacijsko in funkcionalno enoten sistem. Težišče delovanja je na lokalni ravni, kjer občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter organizira in vodi zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju,” pravi Marjeta Kočevar, ki je v občinski Medicina in raziskovalno delo V preteklem letu je Savinjska dolina dobila kar nekaj fakultetnih Prešernovih priznanj in nagrad ter tudi dobitnika univerzitetne Prešernove nagrade. V klub najuspešnejših študentov se je z velikimi črkami vpisala tudi Tina Zbašnik iz Griž, ki končuje zadnji, 6. letnik medicinske fakultete v Ljubljani. Fakultetno Prešernovo nagrado je prejela za raziskovalno nalogo z naslovom Nemotorični vidiki izklopa pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Tina Zbašnik velja že od majhnega za zelo marljivo in vedoželjno dekle. To dokazujejo učni uspehi, ki jih je dosegala v osnovni šoli v Gržah, kjer je bila vseskozi odlična učenka. Ob tem je zelo aktivna tudi na številnih drugih področjih. Že v osnovni šoli je doživela prvi stik z raziskovalnim delom, za katerega jo je navdušila mama. Lotila se je raziskovalne naloge o kozjem mleku. Po osnovni šoli je Tina nova znanja osvajala na Gimnaziji Lava Celje, kjer je bila vsa leta odlična. T\tdi maturo je naredila z odliko in kot zlata maturantka prejela nagrado v Cankarjevem domu. Leta 1999 se je vpisala na medicinsko fakulteto. Ves čas jo je sicer bolj vleklo v naravoslovne vode, ker pa si ni želela delati v kakšnem zaprtem laboratoriju, se je zaradi pestrosti študija in dela odločila za študij medicine. “Med študijem se srečujemo z različnimi vejami medicine. V četrtem letniku me je posebej pritegnila nevrologija, kjer je še vedno veliko neodkritega in nepoznanega. V poletnih mesecih sem prostovoljno veliko časa preživela na nevrološki kliniki, kjer sem spoznala veliko stisko nevroloških bolnikov. Še posebno veliko stika sem imela z bolniki z ekstrapiramidnimi boleznimi, kamor spada tudi Parkinsonova bolezen. To me je spodbudilo za raziskovalno nalogo na tem področju. Zastavila sem si prospektivno študijo, ki jo običajno študentje na medicinski fakulteti izvedejo v dveh letih, mi pa smo jo dokončah v enem letu. To je poleg rednega študija zahtevalo veliko časa, energije, volje in odrekanja. Tina Zbašnik s Prešernovo nagrado Bolnike sem spremljala podnevi in tudi ponoči, ker se pri teh bolnikih ne da natančno predvideti, kdaj bodo v dobrem in kdaj v slabem stanju. Mi smo jih testirah in pregledovali v obeh stanjih. Parkinsonova bolezen se zdravi z zdravilom Levodobo, ki je ob odkritju pomenilo pravo revolucijo. Bolniki, ki so bih čisto negibni, so s tem zdravilom spet začeh gibati. Če se takšno zdravilo dolgo jemlje, se pojavijo pozne komplikacije oziroma nihanja iz slabega v dobro stanje in obratno. Kadar so v dobrem stanju, so gibljivi in normalno funkcionirajo. Ko so v slabem stanju, pa so negibni in nič ne morejo. Kdaj je bolnik v takšnem stanu, se hitro vidi, nas so zato zanimala bolj ostala nemoto-rična področja. Predvsem smo ugotavljali, če se njihova razpoloženjska stanja kaj spreminjajo. Zanimalo nas je, ah so bolj depresivni, ah se jim spreminja krvni tlak in podobno. Skratka opazovali smo te nemoto-rične vidike, ki lahko še bolj ogrozijo njihovo kvaliteto življenja,” pravi Tina Zbašnik ter doda: “Mentorja pri tej raziskovalni nalogi sta bila docent dr. Zvezdan Pirtošek in višja medicinska sestra Lidija Ocepek, specializirana za ekstrapiramidne bolezni. Hvaležna sem jima, ker sta mi pokazala, kaj pomeni delati z bolniki s Parkinsonovo boleznijo. Še posebej pa sem hvaležna bolnikom, ker so mi pokazali, kaj pomeni imeti takšno bolezen.” Na katerem področju bo Tina Zbašnik delala kot zdravnica, je za zdaj še vprašanje. Kot pravi, se bo o tem odločala po koncu letnika oziroma v času dveletnega sekundariata, ko bo krožila in spoznavala različne oddelke bolnišnic. Zagotovo pa bo svoj prosti čas še vedno namenjala poslušanju glasbe, ogledom gledaliških predstav, glasbenih koncertov in potovanjem, ki jih ima zelo rada. Kljub napornemu in zahtevnemu študiju, si vsako leto vzame čas za daljša potovanja. Spoznala je že pretežni del Evrope, bila v Keniji, Tanzaniji, Egiptu, pa tudi na Tajskem in še kje. “Ta potovanja mi dajejo določeno energijo, tako da se med študijskim letom lahko lotevam novih izzivov. Prihodnje leto bom v okviru skupine za Tropsko medicino tri mesece delala v Afriki ah kje drugje. Lani oktobra sem bila na podlagi opravljenih testov na praksi v Nemčiji, letos poleti pa se bom podala v Litvo,” je še povedala sicer skromna Tina. D. Naraglav upravi zaposlena že od leta 1991-Leta 1991 je bila zaradi notranje prerazporeditve Stanovanjskega podjetja, ki je prešlo pod občino, prerazporejena na tedanji Oddelek za varstvo okolja in urejanja prostora v Žalcu. V novi službi je opravljala dela na področju kanalizacije in vodovoda, od leta 1999 dalje pa zaradi ustanovitve novih občin in zmanjšanega obsega del na komunalnem področju opravlja tudi dela na področju zaščite in reševanja, požarne varnosti in civilne obrambe. Nova organiziranost CZ ’’Zaradi ustanovitve novih občin je bilo potrebno sistem zaščite in reševanja v občini Žalec, kakršnega si je zamislila država, zgraditi na novo. To pomeni na novo vpoklicati in vpisati v posebno evidenco 200 pripadnikov Civilne zaščite. In opraviti evidenčni vpis več kot 300 operativnim gasilskim članom iz petnajstih prostovoljnih gasilskih društev, kolikor jih deluje na območju občine Žalec. Operativni gasilski člani se sami odločajo o sodelovanju v društvu, pri Civilni zaščiti pa je z zakonom določeno, seveda ob upoštevanju starostne omejitve, omejitve za matere in samohranilce ali razporeditve na vojaško dolžnost, da je državljan Republike Slovenije tudi obveznik Civilne zaščite in je njegova dolžnost sodelovati v Civilni zaščiti. Ker je potrebno pripadnike CZ usposabljati, je nesmisel vključevati tiste, ki sami tega ne želijo, saj s prisilo opraviš dosti manj kot z dobro voljo. To je bilo tudi moje vodilo pri vzpostavitvi novega sistema Civilne zaščite občine Žalec,” pravi Marjeta Kočevar ter zaščito in reševanje, Izpostavo Celje, ki so nam v vsakem trenutku pripravljeni pomagati in imajo posluh za naše težave na področju CZ na lokalni ravni. Prav slednji so me predlagali tudi za dobitnico priznanja.” Gasilci najštevilčnejši V okviru delovanja sistema CZ občine Žalec deluje tudi Štab CZ občine Žalec, ki ga sestavlja devet članov. Kot članica tega štaba skrbi Marjeta Kočevar s priznanjem in bronastim znakom Civilne zaščite za pripravo gradiva za seje kot tudi za realizacijo sklepov sej, nabavo opreme za zaščito in reševanje, ki je določeno z zakonom, organizira usposabljanje za pripadnike CZ, skrbi za zavarovanje članov CZ, sodeluje z društvi, vključenimi v sistem zaščite in reševanja, in druge operativne zadeve. ’’Najštevilčnejša v sestavu CZ so gasilska društva. Glede na čas, v katerem živimo, ko hodimo cuoii mhao drugega, ko imamo vsi ogromno svojih problemov, občudujem zag- poveljstva Žalec, kjer se od lanskega leta s poveljnikom občinskega poveljstva Zvonetom Kotnikom in ostalimi člani trudimo izboljšati, kar se izboljšati da, na področju požarne varnosti v občini. Menim, da smo dobra ekipa in da smo skupaj že marsikaj izboljšali.” Marjeta Kočevar je imela v lanskem septembru precej dela z organizacijo 10. regijskega preverjanja ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite. Prireditev je dobro uspela. Po njenih besedah so za to zaslužni sekretarka Območnega združenja RK Majda Pilih, predstavnik Izpostave za zaščito in reševanje Celje Janez Melanšek, gasilci PGD Šempeter in vsi, ki so sodelovali pri tem projektu. Na vprašanje, kaj ji bronasti znak CZ, ki ga je prejela 2. marca v veliki dvorani Glasbene šole v Velenju, pomeni, je Marjeta odgovorila: ”Na priznanju piše, da poveljnik CZ Republike Slovenije podeljuje priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Ob takšnih besedah človek ne more ostati ravnodušen. Še posebno pa sem vesela, ker so moje delo opazili tudi izven mojega delovnega okolja in me predlagali za dobitnico priznanja, ki ni samo moje, ampak od vseh, ki sodelujejo in sooblikujejo sistem zaščite in reševanja v naši občini.” D. Naraglav Vranski copatarji praznovali Vransko velja za kraj, kjer živijo veseli ljudje. Že $0 in več let je v pestro dogajanje na Vranskem vključen tudi Vlado Rančigaj, ki je soustvarjalec številnih prireditev, ki potekajo v tem koncu Savinjske doline. Med najbolj znanimi je zagotovo vsakoletni pustni karneval, zadnje desetletje pa tudi Vranski poletni večeri. Vlado Rančigaj je nepogrešljiv tudi v družbi vranskih copatarjev, ki na dan štiridesetih mučenikov vsako leto obeležijo svoj praznik. Letos so praznovali tudi 40-letnico delovanja. Jubilej so obeležili s polaganjem temeljnega kamna za svoj dom, poimenovan Dom copatarjev. Ta naj bi "stal” v bhžini avtobusne postaje. Preden so opravili meritve in zakoličili tloris ’’bodočega” (namišljenega) doma so se zbrali v gostilni Kropivšek, od koder so v povorki s svojim praporom, transparentom in ob glasbi krenili preko trga Vransko do avtobusne postaje. S sabo so na vozičku peljali mešalec betona, geodetsko merilno napravo, načrte objekta, ki naj bi bil grajen po evropskih standardih, in vso potrebno opremo za tlorisno označitev doma. Glavni ’’inženir” in ’’geodet” je bil glasbenik Jože Križnik, ki je ob pomoči sodelavcev opravil meritve in pomagal Vladu Rančigaj u zakopati ’’temeljni kamen” (betonsko opeko) v sneg, nato se je druščina vrnila v gostilno Kropivšek, kjer je potekal občni zbor s krstom in sprejetjem novih članov ter zabava. Štirideset let je lep jubilej, še posebno za društvo, ki je neformalno in ker je tisto, kar druži članstvo, smeh in zabava. Še pred ustanovitvijo Društva copatarjev, je članstvu predsedoval Vinko Drolc, petnajst let je društvo vodil Vlado Rančigaj, že 25 let pa je na čelu te druščine Mato Gorenšek. D. Naraglav 26 marec 2005 1 /aša dediščina Savinjske doline Berlinski zid tragedija minulega stoletja prepričanih, da Nemci ne tvorijo enotnega naroda, vsak peti Nemec pa si želi, da bi zid ponovno postavili. Pravzaprav so ti podatki kar nekako grozljivi, še posebno če vemo, da je zaradi zidu ob poskusih pobega čezenj življenje izgubilo najmanj 250 ljudi. Najbolj odmeven je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh celotne javnosti izkrvavel. Po ocenah se je na sodišču v NDR moralo zaradi poskusov pobega zagovarjati okoli 75.000 ljudi. Kazen pa je bila največkrat dve leti zapora. Na 155 km dolgi zid spominjajo le še nekateri namenoma ohranjeni njegovi deli, ki so danes večinoma poslikani z grafiti. odstotna in tako kar dvakrat višja kot v nekdanji Zahodni Nemčiji. V očeh Zahodnih Nemcev je ves denar, ki so ga vložili v NDR, vržen stran. Ob tem je 85 odstotkov Vzhodnih Nemcev in 74 odstotkov Zahodnih Nemcev je 43 kilometrov zidu delilo severni in južni del Berlina na dvoje, 112 kilometrov zidu pa je delilo enklavo Berlin - zahod od Nemške demokratične republike (NDR). Kar 106 kilometrov Padec zidu - dokončna zmaga Berlinski zid je padel 9- novembra 1989- Že proti koncu osemdesetih let so v obeh nemških državah postajale vse glasnejše zahteve po združitvi, vendar so razmere za to dozorele šele z liberalizacijo Sovjetske zveze v času Mihaila Gorbačova. V začetku leta 1989 so v NDR na množičnih protestih zahtevali pravico do svobode tiska, združevanja in seveda odprte meje. Povod za padec zidu so bili tudi množični prebegi z Vzhoda na Zahod ob pomoči veleposlaništev Zvezne republike Nemčije (ZRN) v Pragi, Budimpešti in Varšavi. Zelo pomembna je bila tudi odločitev madžarske vlade, ki je 11. septembra leta 1989 odprla mejo z Avstrijo, s čimer se je prvič odgrnila železna zavesa, odhod na Zahod pa je omogočila tudi številnim Nemcem iz NDR. Kot posledica vsega dogajanja je 9- septembra 1989 vlada NDR sprejela odločitev, da odpre mejo proti ZRN. Več tisoč Berlinčanov je hitelo k mejnim prehodom v mestu in zahtevalo takojšnje odprtje. Pod pritiskom množice so do 23. ure najprej odprli prehod Bornholmer Strasse, kasneje pa tudi druge mejne prehode v mestu. S padcem zidu in odpravo meje med Vzhodom in Zahodom se je končalo eno najbolj bolečih poglavij v nemški zgodovini po drugi svetovni vojni. Po petnajstih letih od padca zidu je Berlin sicer eno izmed najlepših mest z množico muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. Po drugi strani v mestu skorajda ni industrije, z izjemo farmacevtskega laboratorija Schering pa v Berlinu tudi ni nobenega sedeža večjih podjetij. V Berlinu živi 3,4 milijona ljudi, vendar je mesto med letoma 1994 do 2006 zapustilo približno 93.000 ljudi. Kar 17,4 odstotka prebivalcev je brez dela, več kot 171.000 ljudi pa prejema socialno pomoč. Med njimi je kar nekaj tudi naših zdomcev, ki se bodo, ko bodo izpolnili pogoje za upokojitev, v večini primerov vrnili v Slovenijo. Kohl priznal napake Tvorec združitve Nemčije, nekdanji Nemški kancler Helmut Kohl, ki je Materinski dan Materinski dan se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu. Krščanska cerkev je kasneje obudila praznovanje in ga posvetila Devici Mariji. Zaščitni znak praznika je beli nagelj, ki simbolizira milino, sladkost, čistost in vztrajnost. Materinski dan kot verski praznik je po drugi svetovni vojni zamenjal mednarodni dan žena v spomin na ženske demonstracije 8. marca 1909, ko so ženske vzhodnemu delu države napovedal, da bo prerasla v ’’cvetočo pokrajino”, je lani prvič priznal napake v procesu združevanja. Ob tem se je opravičil in dejal: ’’Morali smo pluti zunaj vnaprej določenih poti.” Nemški predsednik Horst Koehler pa jev govora ob 14. obletnici združitve Nemčije ua-toei, da bil glavni vir večine problemov ob združitvi leta 1990 preveliko zaupanje v kulturo zahodnonemške ureditve, ki so jo brez sprememb uvedli tudi na Vzhodu. Ob tem je poudaril, da je bila takrat večina mnenja, da finančni polom NDR dokazuje pravilnost zahodnega sistema. Vse pa menda ni tako črno, saj so se gospodarske razlike med Zahodom in Vzhodom predlansko leto prvič po treh letih zahtevale volilno pravico. V Kaplji vasi je že vrsto let v navadi, da se pred materinskim dnevom v dvorani zberejo številni krajani in prisluhnejo igri, petju, plesu in deklamacijam svojih otrok. In tako je bilo tudi v soboto, 19- marca. Po nastopu otrok so se s plesno točko udeležencem prireditev predstavili tudi krajani, ki so pred kratkim uspešno zaključili plesne vaje. Člani ansambla Modrijani pa so poskrbeli za zabavo do jutranjih ur. Irena Žgank - Golič spet zmanjšale. Stopnja opremljenosti gospodinjstev in pričakovana življenjska doba sta na primer v obeh delih Nemčije primerljivi. Poleg tega je usoda nekdanje NDR precej boljša kot usoda njenih sosed na vzhodu. Vzhodnonemški bruto domači proizvod se je od leta 1991 povečal za 54 odstotkov, BDP Madžarske in Češke pa na primer za 34 oziroma 24 odstotkov. Berlinskega zidu ni več, Evropa se združuje in meje naj bi v prihodnosti bile le simbolne. Žal pa povsod ni tako, saj se gradijo tudi novi zidovi (na primer na meji med Izraelom in Palestino) in grozijo nove nevarnosti, ki postavljajo svet in življenje Zemljanov pred nove preizkušnje. D. Naraglav G4MNr GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA DO 4. APRILA 2005 - 15 % popust na program kuhinj PAMELA - 30 % popust na program spalnic SABINA - OREH - ugodna ponudba sedežnih garnitur in vzmetnic NAGRADNO ŽREBANJE! Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Ze nekaj mesece, točneje 9. novembra lani, je minilo 15 let od padca berlinskega zidu, ki je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic na dva tabora. Z njegovim padcem je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združitvi. Danes po 15 letih namesto takratne evforije Nemčijo zaznamuje prepad med Vzhodom in Zahodom in razprave o takratnih napakah. O tej problematiki smo se lahko pogovarjali z našimi zdomci med obiskom pri župniku Doriju Pečovniku v Berlinu. Dejstvo je, da se Berlin sooča z najvišjo stopnjo brezposelnosti med prestolnicami Zahodne Evrope. Obljube, dane ob padcu zidu glede gospodarstva, se niso izpolnile. Kljub visoki finančni pomoči nekdanji Vzhodni Nemčiji - doslej so v okviru pakta za solidarnost Vzhodu namenih vsaj 1250 milijard evrov, do leta 2019 jih bodo še 156 milijard - so težave v gospodarstvu vse večje. Danes je brezposelnost kar 18- - program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo - ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob - 10 % popust na program ADRIA NEW LINE Preko zidu ali skozi rove pod njim je zidu je bilo zgrajenega iz armiranega uspelo pobegniti približno 5000 lju- betona v višini 3,6 metra, ostali del dem, ki so lahko na ta način zaživeli je bil železen. Za nadzor zidu je svobodnejše življenje. v 302 stražnicah in 20 bunkerjih Postavljeni križi z imeni žrtev, ki so pobega preko berlinskega zidu. svoje življenje izgubili med poskusom Pogled v zgodovino zidu Gradnja berlinskega zidu se je začela 13. avgusta 1961, do padca pa so ga nenehno obnavljah in krepili. Zid je bil dolg 155 kilometrov, od tega skrbelo sedem regimentov z od 1000 do 1200 vojaki. Za vzhodnonemške vojake, ki so stražili mejo, je veljal ukaz, da morajo preprečiti vsak poskus pobega, če ne drugače, tudi s strelom. Zid je dopolnjeval obsežen varovalni sistem bodečih žic, jarkov, rešetk, nadzornih vozil, opazovalnih stolpov in službenih psov. Zid je bil vso noč tudi najbolj osvetljeni del Berhna, medtem ko je bil vzhodni Berhn v temi. Ob tako varovanem zidu so bih pobegi dejanja na meji mogočega. O žalostni usodi tistih, Id jim to ni uspelo, danes nemo pričajo in opozarjajo na mračno zgodovino postavljeni križi na vsaki strani ceste Checkpoint Chalie, kjer je bil glavni mejni prehod iz zahodnega v vzhodni Berhn. mCrovs Wo-fcCeparsWo RONKO Gsm: 041 417 737 Pokrivanje kritin: Jeklene kritine:BBISMB Toris ide CREATON Jeklena kritina s posipom Metro Bond Sbramaci - TONDACH Montaža žlebov, snegolovov, RF-dimniki ESAL ANHOVO Montaža strešnih oken Ronald Kovač, s. p., Kidričeva 4, 3310 ŽALEC (041 417 737) Soseska 12, Tel.: 03/705 3 Faks: 03/705 GSM: 041/62< albin.hermar .net 9 p.e. BARVE, LAKI, ČISTILA P30V ina Hmeljarska 15. PREBOLD Tet 03/572-45-54 Nagradna Križanka marec 2005 POKVEKA, NAKAZA KRAJ V OBČINI BRASLOVČE V KOMOLČAR, KARIERIST LETALSKI VIJAK PEVKA DEŽMAN GLASBENO DELO FAKULTET. UČITELJ SLMATEM. ELDA VILER ROBIČ ENOTA ZA OBČUTLJIV. FILMOV CLAN STOLNEGA KAPITLJA UTRIP IT. POPEVKAR DIJAK NA REALKI EKVAĐ.PIS. fJORGEl FOTOGRAF HODALIČ SOZVEZDJE, RIMŠČICE EMIL NOLDE ZENSKA OSEBA IZ OPERE TRUBADUR NEKD. TOVARNA mm RASTLIN. ■ML ANG. SVETLO PIVO CHARLES NODIER IGRALKA RINA C ESKA PISATELJICA (BOŽENA) IRSKA PEVKA (SINEAD) avtor JANEZ KORENT PLOŠČINA V KVADRATNIH ENOTAH POLDRAG KAMEN MODRE BARVE ŠKOTSKI POLARNI RAZISKOV. (JOHN) ANTON DERMOTA DEL KRANJA PRESTOL UTRIP NEKD.SL ALPSKI SMUČAR (JOŽE) DENARNI PRISPEVEK ČLANOV DRUŠTVA KRAU, MONARH IGRALEC TOGNAZZI RAKETNO ■Q,BQŽL. GRŠKA BOGINJA NESREČE RUS. PIS. E'9-ST. NIZ. SLIKAR IM DOKTOR SL POET NEKD. BRIT. IZVAJALEC MODERNE GLASBENE ZVRSTI TELUR OCVIRK ANTON AMORJEV SPREM- LJEVALEC CELJSKI ROKOMET. TRENER (MIRO) SL PISATELJ (ANTON -ĆULKOVSKI1 STARORIM. UTEŽ MESTO PRI LONDONU REZINA JABOLKA EDEN AR-HANGELOV GR. KOME-JjOGRAF. SKAND. M. IME OKRASNA VRTNA CVETLICA INDIJSKI PISATELJ (RADŽA) POROK V BANČNIŠTVU DVOJINA POLDRAG KAMEN PEVKA NOVAK PIRJEVEC KAMEN ZA BRUŠENJE VRSTA CEMENTNE KRITINE DVOR TURŠKIH SULTANOV MOŠTVO, EKIPA ANG. PLEMIŠKI NASLOV APETIT TANKA ČRTA SL.GLED. IGRALEC (HINKO) PESNIK FRITZ PRFIAI7 ŽIV. DlAK KAVBOJSKA VRV Z ZANKO FR. IGR. (MAGALII SODNIK V GR.PODZ. KAMEN ZA IZŽIGANJE BRADAVIC REKA V EVROP, DELU RUSUE ALENKA KEJŽAR LETOVIŠČE m KRAJ PRI ZID-MOSTU ANG. PEVEC ZABAVNE GLASBE NASELJE ŠOTOROV PRAVNIK PIRNAT SITNEZ NAJVEČJI OTOK M. SUNDSKIH OTOKOV SL. PIS. (ALOJZIJ) POLOŽAJ PRI JOGI IT. FILM. REŽISER (ELIO) GR. BOG VETROV PODROČJE OKOLI ČESA OČE SPLET LAS BOKAL KRAJNA OTOKU PAŠMANU UDO LESKOVAR REKA V MAKED. SOZVOČJE TONOV GERMAN. DEMON OGNJA IN PROPADA KRVNO SORODSTVO REKA NA TAJSKEM, PRITOK YOMA JA2A_ IT. RTV DESNI PRITOK VOLGE BLAZINICA NA ŠAPI TIBET. GOVEDO RAJKO LOTRIČ REKA NA SLOVAŠKEM KRAJ OB SOTLI PRI POD-ČETRTKU PESNICA SAMSA TRAVNIK ZA PAŠO AM. FILM. KOMIK NASPROTNIK NAPREDKA LOJZE SUK SIN BRATA ALI SESTRE AM. PEVKA, VDOVA J. LENNONA PUŠČAVSKI RIS SEME RIBJIH SAMCEV AM. SLIK. SL. PIS. (FRANS) MESTO V SEKTA V INDIJI NEKD. ŠRILANKA NEKD. ANG. ATLET, TEKAČ (STEVE) KUHARICA (VENDELINA) KALCIJ DELEC Z EL. NABOJ. NEKD. NEM. POLITIK (GUSTAVI PRIZORIŠČ E ILIADE PREDMET, REČ GLAVNI ŠTEVNIK TRST SODELAVEC KARU MARXA NEON DEL ROKE NEM.POPEVKARICA TEKOČINA VŽiUH PODZEM. ŽUŽKOJED PODZEM. HODNIK SMILJAN ROZMAN POSLEDICA POMANJK. KISIKA V ORGANIZMU SL. FILM. IGRALEC ALOJZ REBUU Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: NAJNIŽJE-CENE-UGODNA-SPOMLADANSKA-PONUDBA-IN-NAJNIŽJE-CENE-SEDEMNAJSTI-JOŽEFOV-SEJEM-KMETIJSKA-ZADRUGA-PETROVČE. Izžrebani nagrajenci: 1. Biserka Ledinšek, Kardeljev trg 3, Velenje; 2. Vinko Jager, Marija Reka 1, Prebold; 3. Mateja Itirnšek, Založe 10, Polzela. Nagrajenci prejmete potrdila o dvigu nagrade v uredništvu Utrip i nagrajenci: Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je VULKANKERSTVO KRIŽNIK, Blaž Križnik, s. p., Cesta na Lavo 2, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3 000 in 2.000 SIT. Rešitve (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, najkasneje do 4. aprila 2005. Hmeljarske starešine na ekskurziji Društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki je bilo kot društvo ustanovljeno v lanskem letu, se je v začetku meseca marca podalo na strokovno ekskurzijo v Pivovarno Union, d. d., na ogled parlamenta RS in Dolenjske. Tokrat predstavniki slovenskih hmeljarjev niso odšli v Ljubljano z zahtevami za ureditev že večletnih perečih problemov v hmeljarstvu. Vodila jih je le želja po boljšem poznavanju uporabe hmelja v pivovarski industriji, ogledu parlamenta in delu Državnega zbora RS. Že ob odhodu iz Ljubljane so ugotovili, da je bil to zelo uspešen delovni obisk v smislu reševanja perečih problemov slovenskega hmeljarstva in promocije ter prepoznavnosti, saj so hmeljarske starešine dah pomen ekskurziji, oblečeni v svojo tradicionalno hmeljarsko nošo, in tako osvojili vse gostitelje, tako v Pivovarni Union, d. d., še bolj pa v parlamentu, kjer so bdi deležni posebne pozornosti. Po prisrčnem sprejemu ob prihodu v Pivovarno Union, d. d., ki ga je pripravil član uprave gospod Andrej Rape s sodelavci in ogledu proizvodnje piva in brezalkoholnih pijač ter največjega evropskega pivovarskega muzeja, je ob kozarcu dobrega piva in golažu zlahka stekla beseda o uporabi slovenskega hmelja, ki ga uporablja Pivovarna Union, d. d., o uporabi novih sort hmelja in seveda o svetovnih in domačih cenah hmelja. Po strokovno vodenem ogledu parlamenta in razlagi delovanja državnega zbora kot najvišje predstavniške in zakonodajne institucije RS, ki s sprejemanjem zakonov in drugih aktov kroji tudi usodo hmeljarjev, smo bili tudi gostje v parlamentarni poslanski pisarni Slovenske ljudske stranke. Sprejem sta pripravila vodja poslanske skupine SLS gospod Jakob Presečnik in poslanec gospod Stanislav Brenčič, predsednik parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. V razgovoru so hmeljarske starešine med drugimi problemi slovenskega hmeljarstva izpostavili trenutno najbolj pereč problem, in sicer zaposlovanje sezonske delovne sile iz tujine, ki ga pokriva ta odbor in resorno ministrstvo. Poslanca se bosta zavzela za ustrezno rešitev problema. Hmeljarske Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 starešine in princese so bili zelo zadovoljni z izidom nepredvidenega delovnega razgovora. Uidi priložnostna srečanja z nekaterimi poslanci v parlamentu, npr. z gospodom Rudolfom Mogetom, so bila zelo sproščena in koristna v promocijskem smislu. Dan smo zaokrožili z ogledom 40 ha posestva Selo v Šentvidu pri Stični, ki bolj kot uspešno in vzorno kmetijsko gospodarstvo predstavlja prikaz mešanice bogate tradicionalno-sodobne dolenjske kmetije, kjer so predvsem zanimivi obnovljeni različni tipi dolenjskih kozolcev. Po ogledu cerkve sv. Urha v Velikem Grabnu, ki ima razgibano zgodovino, smo obvezno poizkusih dolenjski cviček. Za izjemno gostoljubnost in prisrčne sprejeme so se vsem gostiteljem s spominskimi dardi s hmeljarsko tematiko zahvalili predsednik društva gospod Milan Lesjak, letošnji hmeljarski starešina gospod Slavko Leskošek in princesa gospodična Polona Povše. Majda Virant Kako obrezujemo sadno drevje Ivan Glušič med praktičnim prikazom obrezovanja sadnega drevja Sekcija sadjarjev in vinogradnikov Društva upokojencev Petrovče in Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, ki jo vodi magister Ivan Glušič, je v Arji vasi v Glušičevem sadovnjaku pripravda prikaz pravilnega obrezovanja sadnega drevja in vinske trte. Na predavanju so govorih o letnem delu v sadovnjaku s poudarkom na upogibanju mladih poganjkov v mesecu juniju, o spomladanskem škropljenju sadnega drevja, ki naj se opravi v začetku brstenja, o škropljenju o poletnem času in gnojenju sadnega drevja in vinske trte. Predavanja in prikaza se je udeležilo več kot 30 ljubiteljskih sadjarjev in vinogradnikov. T. Tavčar OBVESTILO Na podlagi Odloka o proračunu občine Žalec za leto 2005 (Uradni list RS, št. 16/05) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Žalec (Uradni hst RS, št. 80/02, 78/03 in 16/05) je Občina Žalec v Uradnem hst št. 26-28 18. marca 2005 objavila javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Žalec za leto 2005. Občina Žalec bo v lem 2005 dodeljevala sredstva za naslednje namene: Ajsofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu; B) dodeljevanj e proračunskih sredstev za a) ohranjanje kmečkega prebivalstva na področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter b) subvencioniranje socialnode-lovne pomoči; C) subvencioniranj e zavarovalnih premij za a) živino in b) kmetijske pridelke; DJsofinanciranje investicij v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše; EJsofinanciranje društvene dejavnosti na področju kmetijstva; FJsofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane; G)sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Upravičenci do finančnih sredstev so fizične osebe - kmetje in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Žalec ter društva in zveze društev, ki delujejo na področju kmetijstva na območju občine Žalec, s sedežem v občini Žalec, ter društva, ki nimajo sedeža v občini Žalec, je pa aktivnost društva usmerjena tudi na območje občine Žalec in je v interesu občine. Sredstva se dodeljujejo skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Žalec. Pomoč se iaiiko dodeli, če pomeni vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Pri investicijah v kmetijska gospodarstva je pomembno, da gre za začete investicije v tekočem letu, pri čemer mora biti podana ocena možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva in v povezavi s tem tudi zagotovitev prodaje izdelkov na trgu ter ustrezne poklicne sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči. Občina bo dodeljevala sredstva vlagateljem pod pogojem, da upravičenec poda izjavo, da za posamezni namen ni dobil sredstva iz državnega proračuna ah mednarodnih virov, oziroma kohko sredstev je iz teh virov že pridobil. Dotacije za posamezni namen oziroma investicijo posameznemu upravičencu lahko skupaj znašajo največ do 40 % upravičenih stroškov investicije ali največ do 50 % upravičenih stroškov investicije, če gre za območje z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Občina izplačuje upravičencem sredstva samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se vloge v drugem roku ne obravnavajo. V kohkor vloge v naslednjih rokih sredstva za določeni namen prekoračijo, se upravičencem zahtevki proporcionalno zmanjšajo. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev: - vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) in G) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah priporočeno po pošti, najkasneje do 15. novembra 2005 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu, v zapečatenem ovitku, označenem z ”Ne odpiraj - prijava na razpis za pospeševanje in razvoj kmetijstva”, na ovitku mora biti tudi jasno označen namen, na katerega se vloga nanaša; - vloge za namena B/a) in E) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah oriporočeno po pošti, najkasneje do 15. aprila 2005, v zapečatenem ovitku, označenem za namen B/a) ”Ne odpiraj - prijava na razpis za pomoč kmetijam” ter za namen E) ”Ne odpiraj - prijava na razpis za sofinanciranje delovanja društev”; - vloge za namen C/b) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ah priporočeno po pošti, najkasneje do 30. junija 2005, v zapečatenem ovitku, označenem z ”Ne odpiraj - prijava na razpis za sofinanciranje zavarovalnih premij”. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na naslovu Občina Žalec, Savinjske čete 5, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zalec.si, dobite jo lahko tudi po elektronski pošti. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na naslovu Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, ali po telefonu 713 64 36 - kontaktna oseba Tilka Potočnik. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec Tel: 03 710-17-86 Faks: 03 710-17-81 Mobitel: 041 498 266 - Maja Tel: 03 710-17-83 Faks: 03 710-17-81 Mobitel: 051 440 119 - Mira Tel: 03 710-17-84 Faks: 03 710-17-81 Mobitel: 051 440 118 - Andreja Tel.: 03 710-17-80 Faks: 03 710-17-81 Mobitel: 041 475 480 - Marko Obvestilo vlagateljem subvencij za kmetijstvo 2005 V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI POSVET TA SUBVENCIJE 2005 torek, 22. 3. 2005, ob 10. uri v dvorani Hmezad KZ Braslovče torek, 22. 3. 2005, ob 13. uri v gasilskem domu Trnava sreda, 23. 3. 2005, ob 10. uri v dvorana Kulturnega doma Vransko četrtek, 24. 3.2005, ob 10. uri v dvorani KZ Šempeter četrtek, 24. 3. 2005, ob 13. uri v dvorani Hmezad KZ Petrovče četrtek, 24. 3. 2005, ob 10. uri v sejni sobi Občine Tabor četrtek, 24. 3. 2005, ob 13. uri v sejni sobi Hmezad KZ Prebold torek, 29. 3. 2005, ob 10. uri v sejni sobi KZ Polzela torek, 29. 3- 2005, ob 20.30 v gasilskem domu Latkova vas sreda, 30. 3. 2005, ob 10. uri v dvorani Hmezad KZ Gotovlje Udeležba na tem predavanju bo štela kot izobraževanje za vse ukrepe SKOP (3 ure od zahtevanih 15 ur SKOP izobraževanja, ki jih morate imeti v petih letih). S sabo obvezno prinesite MID številko kmetije. Letos bomo prvič vlagali za subvencije neposredno v bazo podatkov preko medmrežne povezave z računalnikom na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Žalcu. Imeli bomo tri vnosna mesta in na voljo 30 delovnih dni v času od 1. aprila do 15. maja, zato je zelo pomembno, da se seznanite z vsemi novostmi in pridete pripravljeni na vnos vloge. Da bo čim manj težav pri vnosu vloge, vas prosimo, da pozorno preberete vse navedene NOVOSTI: 1. Do 1. aprila boste prejeli grafične podlage o zemljiščih v uporabi in predtisk subvencijske vloge. Pozorno preglejte vse dokumente in v primeru, da opazite nepravilno dejansko rabo (večja ah manjša dejanska raba ah pa so nepravilno sestavljene enote rabe), to zabeležite in pri vnosu o tem seznanite svetovalca. 2. V primeru, da želite spremeniti nosilca kmetijskega gospodarstva, morate to storiti pred oddajo subvencijske vloge oz. pred direktnim vnosom vloge (obrazec dobite na Kmetijski svetovalni službi), saj pri samem vnosu to ne bo mogoče. 3. Zakupne pogodbe oz. izjave o zakupu morate imeti doma in se jih ne pošilja na AKSKTKP. Datum zakupa ne sme biti pretečen. V primeru, da ste vključeni v SKOP, mora biti pogodba 5-letna od vključitve v SKOP. 4. Zahtevke za ovce in koze morate oddati od 1. do 30. aprila 2005. Individualna zgornja meja premijskih pravic je enaka številu odobrenih premij za ovce ah koze za leto 2004, znižana za nacionalno rezervo v višini 2 %. Novi rejci bodo lahko dobili premijske pravice iz nacionalne rezerve na podlagi zahtevka. 5. Novo na obrazcu B je, da nosilec kmetijskega gospodarstva navede podatke o živalih na kmetiji na dan 1. april 2005 oziroma za Živah, ki jih redi v turnusih, navede povprečno število Živah v turnusih in skupno število dni v reji. Letos je novost tudi BI obrazec, ki bo zajemal nakup in prodajo gnoja. 6. Vse spremembe pri trajnih nasadih (hmeljišča, sadovnjaki, vinogradi) je potrebno sporočiti v register na MKGP najkasneje do 15. maja 2005, sicer vam ARSKTRP ne more upoštevati novega stanja. 7. Število dodeljenih pravic za krave dojilje bo enako številu odobrenih premij za krave dojilje v letu 2004, znižano za nacionalno rezervo v višini 2%. Novi rejci bodo lahko dobili premijske pravice iz nacionalne rezerve na podlagi zahtevka. 8. Poleg vnosa subvencijske vloge bomo izpolnjevali tudi obrazce za EU standarde, zato vsi ki ste v lanskem lem vlagali zahtevek za EU standarde (nitratna direktiva, varstvo pri delu, varstvo rastlin) prinesite kopijo te vloge. V primeru, da v lanskem lem niste vlagali za EU standarde, točno izmerite skladiščne kapacitete za hlevski gnoj, gnojnevko in gnojnico (dolžina, širina in globina jam tudi pod boksi; dolžina, širina in višina gnojišč). Za standard varstvo rastlin prinesite izkaznico tečaja varstva rastlin in potrdilo o testiranju škropilnice (rok ne sme biti prekoračen). Standard varstva pri delu pride v poštev samo za tiste, ki so pokojninsko invalidsko zavarovani kot kmetje (priloge: izjava o varnosti, tečaj iz varstva pri delu, zdravniško spričevalo, potrdilo o pokojninsko invalidskem in zdravstvenem zavarovanju). 9. NAROČILA ZA VNOS VLOGE BOMO PO 1. APRILU SPREJEMALI VSAK DELOVNI DAN OD 7.00 DO 8.00 IN OD 13.30 DO 14.30. Za točnost podatkov boste s podpisom vloge jamčili nosilci sami. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni mobitel: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. & AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI CAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Živimo z zemljo / Kronika marec 2005 Množično slovo od župnika Franca Serca Župniji Sveti Pavel in Marija Reka, verniki in drugi, sorodniki, prijatelji, znanci in mnogi drugi od blizu in daleč so obnemeli ob vesti, da je nenadoma umrl župnik Franc Serec, človek, ki so ga imeli radi, ga spoštovali in se veselili vsakega srečanja z njim. Zadnje slovo je bilo dokaz njegove priljubljenosti. in pevci MPZ Prebold, predstavniki nekaterih društev v kraju, predvsem pa nepregledna množica župljanov in občanov občine Prebold ter mnogi drugi. 0 tem kakšen duhovnik, predvsem pa velik človek je bil Franc Serec, je bilo mogoče razbrati tudi iz številnih govorov na večerni mašni slovesnosti in na dan pogreba. Življenjska pot Franca Serca se je Zadnjega slovesa od župnika Franca Serca se je udeležilo okrog 80 duhovnikov in kakšnih dva tisoč ostalih ljudi Na zadnjo pot so Franca Serca pospremili številni duhovniki, predstavniki župnij, kjer je služboval v preteklosti, krajani njegove vasi Murske Črnice, gasilci GZ Prebold, šoferji in avtomehaniki ZŠAM Spodnje Savinjske doline in celjske regije, Pihalna godba Prebold, cerkveni pevci pričela sredi vojne vihre 13.11.1942 v majhni vasi Murske Črnice. V skromni in verni družini. Franc je imel še sestro in dva brata. Kot bister fantič je obiskoval srednjo šolo v Murski Soboti, na priprošnjo matere je prisluhnil klicu za duhovniški poklic. Bogoslovje je študiral v Mariboru in v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel leta 1971 v Murski Soboti. Pred tem mu je umrl oče, brat Štefan in sestra Marija pa sta odšla v tujino v Kanado, kamor sta zvabila tudi mater Marijo, ki je umrla leta 1988. Po posvečenju je bil imenovan za kaplana v Senovem, nato za kaplana in župnika v Brestanici, po sedmih letih pa za župnika v Jarenini. 1. avgusta leta 1987 je bil nastavljen za župnika v preboldski fari in za sou-pravitelja župnije Marija Reka. Prav tu je pred devetimi leti med svojimi farani slavil srebrni mašniški jubilej. Franc Serec ni bil le cenjen dušni pastir, ampak tudi umen in skrben gospodar cerkvenega premoženja. V osemnajstih letih dela je zelo vehko postoril za ohranitev sakralne dediščine. S skupnimi močmi faranov je bil ponovno postavljen kip Marije pred cerkvijo, obnovljena streha, fasada in zvonjenje v vseh štirih cerkvah obeh župnij. Obnovljena so bila tudi vsa božja znamenja in kapelice. Preuredil je župnišče, obnovil streho, ureditev zunanje fasade pa je načrtoval za to leto. Vse to je zmogel s prijaznim vabilom za pomoč, kot je večkrat dejal, vseh dobrih ljudi. Nikoli ni ničesar zahteval, vedno je le prosil. Iddi tu se je vselej izkazal njegov plemenit značaj. Župniji je upravljal v dogovarjanju s farani, ob škofijski podpori Vprašal rože sem na gredah, kjer doma bila si ti, pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila ljubljena žena, mama, babica in prababica ZINKA KOPUŠAR iz Žalca (14. 10. 1912 - 17. 3. 2005). Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in patronažni sestri Urški, govorniku Hemiku Krajncu, pogrebni službi Ropotar, moškemu pevskemu zboru Gotovlje za odpete žalostinke, župniku Viktorju Arhu in trobentaču za odigrano žalostinko. Žalujoči: vsi njeni in z dobrim sodelovanjem z občino. Preprosto nemogoče je bilo zapreti vrata pred njim. Toda tudi sam ni nikoli pretiraval s pričakovanji. Vedno se je držal načela, da ljudje lahko darujejo toliko, kot zmorejo. Prav zato je morda uspel bolje kot s pogojevanjem in zahtevanjem. Ker ni poznal sebičnosti, je znal pomagati drugim, tudi kraju in posamezniku. Zanj so bili vsi njegovi, v človeku je videl in spoštoval najvišjo stopnjo stvarstva, ne glede na njegovo versko, politično ali kakšno drugo opredehtev. Župnik Franc Serec je bil dobrodušen, globoko čuteč in usmiljen človek, ki je z vehko prizadetostjo delil težko usodo mnogih obubožanih in prizadetih občanov, zadnji čas še posebej z delavci Mika, TT Prebold in drugimi, ki so ostali brez službe in v veliki socialni stiski. Tudi sam se je odrekal materialnemu ugodju iz moralnih načel poštenja, sočutja in načel enakosti. Župnika Franca Serca ni več, ostaja pa neizbrisen spomin nanj in njegovo delo, ki je bilo vse do konca obrnjeno k človeku, človeški dobroti in ljubezni. Njegov zadnji dom na preboldskem pokopališču, kar je bila tudi njegova želja, pa bo v prihodnje verjetno najbolj obiskan grob na tem pokopališču. D Naraglav Veselje nas osrečuje, žalost nas plemeniti. ZAHVALA Prenehalo je biti srce, utihnil je glas in oči je za vedno zaprla naša draga in ljubeča mama, omika in prababica, sestra in tašča FRANČIŠKA URANJEK, Johanova mama - Frančka, iz Podloga (10. 1924 - 20. 2. 2005). Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, ker ste nam steli ob strani ob tem težkem trenutku, darovali cvetje, sveče, za sv.^maše in potrebe cerkve. Iskrena hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred, organistki in violinistki za odigrane žalostinke pri sveti maši. Hvala pevcem Savinjski zvon ter pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala patronažni službi Žalec, gospe Tatjani Valenčak in osebju Špesovega doma v Vojniku. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči otroci: Lojzek, Mili, Majdi in Franci z družinami MALI OGLASI Prodamo SUŠILNICO v Sv. Lovrencu in SUŠILNICO v Taboru. Hql., d. o. o., Parižlje 15, 041 649 234. V Savinjski dolini kupujemo STAREJŠO HIŠO, MANJŠO KMETIJO ali PARCELO. Informacije: 051 440 454. NJIVO, TRAVNIK ali GOZD kupim. Informacije: 031 676 655. V Preboldu ali bližnji okolici IŠČEMO VARUŠKO za fantka od novembra 2005. Telefon: 051 444 483. PRODAM HIŠO V ŠENTJURJU, 205 m2 bivalnih površin, na parceli 3.189 m2. Hiša je stara 30 let in je v dobrem stanju. Tel. št.: 041 871 435. Odšla si kakor tiha reka, a spomini nate ostajajo tako blizu v naših srcih,.. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, prababice, tašče in tete ANGELE BURKELC iz Kaplje vasi se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sorodnikom, vaščanom in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in za tolažilne besede in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Sercu za opravljen obred, pevcem, govorniku gospodu Bojanu Pustineku in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala za spremstvo na njeni zadryi poti. Žalujoči: sin Marjan z družino, hči Irena z Matejo in Ksenijo ter pravnukinja Luna Tiho nas je zapustil naš najdražji Tadej KRUŠIČ Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za sočustvovanje, tolažbo in pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu preranemu grobu. Mama, oče, Živa Sij tvoje zvezde bo upanje v samotnih dneh, ko bomo zaman čakali tvoj smeh in tvojo toplo dlan. ZAHVALA Tiho in za vedno nas je zapustila draga mama in stara mama MARIJA KAC iz Sv. Lovrenca. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Vsem se za spremstvo na pjeni zadnji poti iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: vsi njeni Naj se spočije izmučeno srce, naj se spočijejo zdelane roke. Zaprle so se utrujene oči, le drobna lučka v nekaterih srcih še brli. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega atija MARKA DOLINŠKA se zahvaljujeva vsem, ki ste nama stali ob strani, izrekli sožalje in se poklonili spominu. Hči Tina in sin Beno z vnukoma Niko in Nikom Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le drobna lučka spomina še gori... ZAHVALA Tiho in za vedno je zaspala naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA LOPAN iz Marija Reke * (30. 3. 1924 - 28. 2. 2005). Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja. Zahvala župniku gospodu Sercu za opravljen obred, pevcem, godbi, praporščakom in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo prišli pospremit na njeni zadnji poti. Vsem, ki boste skupaj z nami ohranili lepo misel nanjo, iz srca hvala. Žalujoči: vsi njeni Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. Odšla si tja, kjer ni gorja ne bolečin, kjer zdaj uživaš večni mir. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, botra, sestra, teta, orna in tašča IVANA DEDIČ, roj. Obu, iz Andraža nad Polzelo (25. 1. 1927 - 2. 3. 2005). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, darovane sveče, za sv. maše in druga namenska sredstva Hvala dr. Cukjapju, patronažnima sestrama Anici in Tatjani. Hvaležni smo tudi gospodu župniku Janezu Furmanu za zelo lepo opravljen obred ob njenem slovesu in pevcem cerkvenega pevskega zbora Andraž za lepo odpete pesmi. Zahvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in govorniku gospodu Bojanu Pustineku za občuten govor ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice ŠTEFANIJE DAGIJAN iz Šempetra, se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izraženo ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Povsod sledovi pridnih rok, a tebe ni več naokrog. ZAHVALA Ob smrti naše ljube sestre in tete NEZIKE LESNIK iz Petrovč (13. 3. 1927 - 25. 2. 2005) se toplo zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala petrovskemu župniku gospodu Ivanu Arzenšku, pevcem moškega pevskega zbora iz Petrovč, pevkam, pevcem in gospe zborovodkinji cerkvenega pevskega zbora iz Petrovč, gospe Alenki za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni V SPOMIN 26. marca je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANC DROBEŽ iz Vrbja. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice NADE - MARJANE BOŽIC s Polzele (19. 5. 1923 - 15. 2. 2005) se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Celje - intenzivnemu oddelku, pogrebni službi Morana, gospe Dori Skomšek za lep govor, pevcem in gospodu župniku Jožetu Kovačecu ter trobentaču za odigramo Tišino. Iskreno se zahvaljujemo ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izražena pisna in ustna sožalja. Žalujoče hčere z družinami POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 Pošteno, delavno in skromno si živel, pomagal vsem in dobro nam želel. Kje zdaj tvoj milije obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas? Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina, doma velika je praznina, zato, dragi ati, za vse ti še enkrat hvala. Zdaj lahko boš mimo spal in v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi nenadomestljivega moža, očeta, brata, svaka in strica ANDREJA ŠUPE RJA iz Studenc 24/b, Žalec (27. 6. 1949 - 7. 2. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem MLEKARNE CELEIA Arja vas, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom, darovali sveče, za sv. maše in cerkev, denarno pomoč in izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala osebju gastro oddelka bolnišnice Celje za ves trud v času njegove bolezni, gospodu župniku Tonetu Krašovcu za lep cerkveni obred, pevcem s Ponikve, govorni-Ru Francu deljen.. Irob^.toVìRìr* r>n.#r/pi-> cem iz vasi, gostišču Rimljan za zadiijo večerjo in pogrebni službi Ropotar za tako lepo in sočutno opravljeno delo. Hvala tudi Jožici Veber z družino za vso pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, hči Andreja, sestra Marica z družino ter svakinja Tončka z družino Če solza in trpljenje dovolj bi bila, ne bi krila, te gomila. Žal, vemo pa, da ni moči, ki te v zemeljsko življenje obudi. S kruto resnico moramo naprej živeti, le prostor v srcu zate do konca dni imeti. V SPOMIN JOŽETU VEBRU iz Pernovega (20. 2. 1956 - 30. 3. 2003) Mineva drugo leto žalosti in trpljenja, ko je v nas največja želja, da bi bil z nami ti. Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepimi mislimi postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate lučko večnega življenja. Hvala tudi vsem, ki še naprej ostajate naši zvesti prijatelji in nam stojite ob strani. Z bolečino v srcu in hvaležnostjo v duši: žena Jožica, hčeri Nataša in Katja z družinama ter sin Joži V SPOMIN 27. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi MAKS OBREŽAN Preserje 22, Braslovče. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi V SPOMIN 26. marca 2005 mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil dragi mož in oče VINKO HRIBERNIK s Polzele 222 (30. 7. 1937 - 16. 2. 2005). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, vence, sveče, za darovane svete maše in denarne prispevke za potrebe cerkve ter spremstvo na njegovi zadnji poti na polzelsko pokopališče. Posebej se zahvaljujeva našim bližnjim sosedom Drofenik, Gradič, Lubej, Slokar in Starc, ki so nama nesebično pomagali in nama bili v pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem KUD Polzela za zapete žalostinke, govornici za 'poslovilne besede, prijatelju Aleksandru za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana. Zahvala Pohištveni industriji Garant, d. d., Polzela za moralno in materialno pomoč, PGD Garant Polzela in sosednjim gasilskim društvom ter vsem zastavonošem za poslovilno spremstvo. Iskrena hvala ortopedu dr. Sajovicu in celotnemu osebju ortopedskega oddelka Splošne bolnišnce Celje, ki so se borili za njegovo življenje. Žalujoči: žena Marica in sin Aleš ter ostalo sorodstvo VINKO JERŠIČ s Polzele. V večnem spominu nanj Vsi njegovi Bine, počivaj v miru ti. Iskal si prijatelje po cesti vse dni. Nikogar ni bilo, ki bi ti prijazno dejal: »Ej Bine, kako si?« in ti roko podal. Tja si odšel, kjer mraza več ni, U srcih pa naših še dolgo boš ti. ZAHVALA Tiho je odšel naš popotnik BINE MELANŠEK iz Dobriča 12 (20. 1. 1941 - 24. 2. 2005). Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala dežurni zdravnici ZD Žalec dr. Darji Krumpak in bolnišnici Celje za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh življenja. Hvala občini Polzela, Tonetu Mešiču, Petru Zabukovniku, pogrebni službi Morana in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Posebej hvala vsem, ki ste prispevali denar za Binetov pogreb. Njegovi prijatelji iz Dobriča in Andraža Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do ponedeljka, 20. aprila, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta VINKA ZOTTLA iz Dobriše vasi (17. 3. 1927 - 2. 3. 2005) se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ter nam izrekli toliko toplih besed tolažbe, darovali cvetje, sveče, za svete maše, ga pospremili na njegovi zadri,ji poti in počastili njegov spomin. Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, pogrebni službi Ropotar in moškemu pevskemu zboru iz Petrovč. Za ganjiv in spoštljiv pogrebni obred, sveto mašo in duhovno tolažbo smo posebej hvaležni duhovnikoma gospodu Ivanu Arzenšku in gospodu Viktorju Arhu. Posebna zahvala dr. Ivanu Djuriču, gospodu Zlatku Krčmarju in osebju Zdravstvenega doma Celje za takojšnjo prvo pomoč. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoči: žena Cilka, hči Alenka in sin Branko z družinama, brat Ivan, sestra Antonija z možem in ostalo sorodstvo Ne boš več bedela pri zvezdnatih nočeh, ne boš več videla sonca podnevi, ne boš več nestrpno čakala pomladi, ne boš več rožic delala in gledala -le tam v črni jami spiš in nam boleče spomine budiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANE SITAR, roj. ZAGORIČNIK, iz Andraža nad Polzelo (25. 7. 1908 - 23. 2. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje ali nam kakor koli pomagali. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem, glasbeniku za odigrano žalostinko, dr. Cukjatiju, govorniku gospodu Furmanu za lepo opravljen cerkveni obred, nosilcem praporov in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Tiho si odšla od nas kot lepa misel, ki mine in nam pusti spomine. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre TEREZIJE EBNER iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki jo boste še dolgo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE STORITVE kan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Otti 768 906 Starodašfta ut. 12, Šempeter bet od ni čas: ort 00. do 26. ure Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Še vedno ne moremo verjeti, da smo za vedno izgubili našega dragega očeta, dedka, življenjskega sopotnika, brata in strica MARKA DOLINŠKA. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarna sredstva ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna hvala patru Jožetu in župniku Ivanu Korenu za opravljen cerkveni obred, kolektivu DU Griže, Godbi Zabukovica, GD Griže in Ložnica, družini Pogorevc iz Ložnice ter pogrebni službi Ropotar. Hvala Slovenski vojski za nudeno pomoč. Se enkrat hvala vsem Vsi njegovi Kjer koli si zdaj, naj te sreča, poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki si nam jo dajala, za vedno bo v naših srcih ostala. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljube žene, hčerke in sestre MATEJE BALOH iz Liboj (10. 1. 1975 - 27. 2. 2005) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in denarni prispevek, nam izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti v tihi dom. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred, Savinjskemu trobilnemu kvintetu, pevcema in citrarki ter gospodu Mlinariču in gospe Ropotarjevi za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala kolektivu Alpeks Celje in vsem prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Franjo, mama Gelca, oče Marjan, sestra Darja z družino in vsi ostali, ki smo jo imeli radi V SPOMIN 13. marca je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in sin ŠTEFAN DEŽMARIČ (6. 4. 1946 - 13. 3. 1995). Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata, tasta in svaka JAKOBA TROBINE iz Orove vasi, Polzela (19. 9. 1934 - 27. 2. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino. Hvala za tolažbo, darovano cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev, za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zađr\ji poti. Zahvala osebnemu zdravniku dr. Janezu Cukjatiju in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovery Gradec. Hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Vigred se povrne... V SPOMIN 14. marca 2005 je minilo 10 let, odkar nas je v stotem letu življenja zapustila draga mama, babica, prababica in praprababica MARIJA OCVIRK iz Ločice pri Polzeli. Hvala vsem, ki hranite spomin nanjo. Vsem, ki se ustavite ob njenem grob, prižigate svečke in krasite njen grob, iskrena hvala. Mama, pogrešam te! Hči Marica in vsi njeni I Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le drobna lučka spomina še gori... ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA VERDEL iz Latkove vasi 176. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druga namenska sredstva ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi pevcem, trobentaču in gospodu župniku za lepo opravljen obred, patronažni službi ZD Prebold, praporščakom, gospe Danici Jerman ter pogrebni službi Ropotar za lepo organizacijo pogreba. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo... (J. Medvešekj V SPOMIN Marca pred dobrimi trinajstimi in desetimi leti sta obstali srci, utihnile so besede, ugasnil je smeh v očeh naših najdražjih MILANA IN MITJE ŠKERBECA. Našla sta svoj mir, v naših srcih pa ostajajo nanju najlepši in večni spomini. Hvala vsem, ki z dobro mislijo ali svečko postojite ob njunem grobu. Vsi njuni najdražji Velikonočni sejem Ptičja gostija Skrb za ptice Letošnja zima je bila mrzla in nam je postregla tudi z obilico snega, ki so se ga še najbolj veselili otroci, povzročal pa je preglavice v prometu in težave divjadi in pticam, ki so bile v glavnem odvisne od hrane v krmilnicah. Za divjad so po svojih močeh slcrbeli lovci, za ptice pa vsi tisti, ki so v ptičje hišice, na okenske police natrosili hrano za siničke, ščinkovce, dehelokljunce, taščice in druge ptice, ki zimo preživljajo v našem naravnem okolju. Ob suhi in mrzli zimi, ko ni snega, pa velja pticam dajati tudi vodo, saj ni lužic, kjer bi se lahko odžejale. D. N. Tekmovali člani društva Štangar V lanskem letu je bilo ustanovljeno Moto društvo Štangar iz Žalca. Letošnjo nedeljo, 20. marca, pa so priredili prvo odprto tekmovanje v spretnostni in varni vožnji na parkirišču UPI Ljudske univerze v Žalcu. Kljub hladnemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 21 motoristov, med katerimi je bil najstarejši tekmovalec star 61 let. Najhitrejši so bili (na posnetku): 1. Ciril Silovšek (MD Savinja), 2. Darko Čater (Avtoservis Čater) in 3. Marko Poteko (MD Štangar). Udeleženci tekmovanja so prejeli priznanja in darila. M f Društvo podeželskih žena Braslovče je skupaj z ostalimi društvi v občini Braslovče pripravilo spomladanski velikonočni sejem. Na njem so prodajale dobrote, primerne za velikonočni čas, poleg tega pa je bilo na stojnicah tudi precej velikonočnega okrasja, ki ob dobri duhovni pripravi tudi na zunaj polepša ta največji krščanski praznik. Na sejmu, ki je bil tokrat na dvorišču Kmetijske zadruge Braslovče, je predsednica Društva podeželskih žena Dragica Kokovnik razstavila svojo orehovo potico, za katero je na festivalu potic v Preboldu prejela zlato priznanje, in orehov kolač, za katerega je prejela srebrno priznanje. T.T. j sejma v tsrasiuvcao Izdelovanje belokranjskih pisanic Na Osnovni šoli Šempeter so pripravili delavnico, kjer so udeleženke v popoldanskem časis izdelovale belokranjske pisanice. Delavnice, ki jo je vodila učiteljica Andreja Plut, so se udeležile krajanke Šempetra in upokojene učiteljice OŠ Šempeter. Udeleženke so spoznale celoten postopek izdelave belokranjske pisanice. Kot so povedale, je nanašanje voska na izpihnjeno jajce Turni smuk s Homa Uidi letos je Društvu prijateljev Homa in bara Florjan v Šeščah uspelo organizirati turni smuk s Homa do Šešč. Tekmovanja se je udeležilo 30 smučarjev in 6 deskarjev. Najhitreje je nekaj več kot 5 km dolgo progo prevozil Volodja Gothe, ki je za to potreboval 4 minute. Na drugo mesto se je uvrstil Janko Potočnik, ki je progo prevozil v času 4,03, na tretje pa Matjaž Moškon, ki je dokaj zahtevno progo presmučal v času 4,21 minute. Najmlajša udeleženka tekmovanja je bila 12-letna Barbi Kumer, najstarejši udeleženec pa 57-letni Zdenko Alt. Posebne pozornosti je bil tudi tokrat deležen Dani Cokan, ki je progo presmučal v oldtajmerski opravi in smučmi, starimi več kot 60 let. Organizatorji so Uidi tokrat izbirali najtežjega tekmovalca. To lovoriko si je s 110 kg prislužil Slavko Volmut. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah smučarjev in v kategoriji deskarjev. V kategoriji smučarjev do 30 let je bil najuspešnejši Matjaž Moškon, v kategoriji od 31 do 40 let je zmago slavil Alojz Kitek, v kategoriji od 41 do 50 let je bil najuspešnejši Volodja Gothe (tudi absolutni zmagovalec), med veterani nad 50 let sta tekmovala Zvonko Alt in Andrej Zobovnik, uspešnejši je bil Zvonko. Pri deskarjih je zmago slavil Grega Markovič. D. Naraglav s pihačem in oblikovanje belokranjskega vzorca zelo zanimivo ter kar zahtevno opravilo. Velikonočne pisanice so dobile končno obliko z voskanjem s čebeljim voskom in aranžiranjem. Vse udeleženke so bile zelo zadovoljne, Danica Laznik pa je dejala: ’’Pozdravljam gesto šole in ravnateljice Petre Stepišnik, da so organizirali tako čudovito delavnico. Šele ko sem spoznala celoten postopek izdelave pisanice, sem ugotovila, koliko dela in truda je potrebnega za izdelavo ene pisanice. Hvala šoli in vodji delavnice Andreji Plut za lepo popoldne in prijetna doživetja.” Uspešno izpeljana delavnica izdelovanja belokranjskih pisanic je bila prva te vrste v Šempetru, zagotovo pa ne zadnja. D. N. Konjeniške igre na snegu Konjeniško društvo Mustnag z Gomilskega je na hipodromu v Grajski vasi pripravilo četrte igre na snegu, ki so privabile približno 1500 gledalcev. V lepem zimskem vremenu se je 32 konjenikov iz številnih slovenskih konjeniških društev pomerilo v tekmovanju dvo- in enovpreg s sanmi in skiringu, to je smučanju za konjem. V tekmi dvovpreg sta zmagala voznik Tone Puncer s sovoznikom Petrom Puncerjem iz KK ganimed Žalec, na drugo mesto sta se uvrstila Silvo Lenko in Milan Košenina, na tretje pa Ivan in Primož Skok, oba para iz KD Mustang Gomilsko. V tekmovanju z enovprego je zmagal Tone Puncer iz KK Ganimed Žalec pred Branetom Lešarjem in Sandijem Glažarjem, oba iz Konjerejskega društva Celje. V skiringu sta med tekmovalci slavila konjenik Dušan Irmančnik in smučar Rok Irmančnik iz Zadrečke doline. Pokale najboljšim je podelil braslovški župan Marko balant, ki se je organizatorjem zahvalil za dobro izpeljane zimske konjeniške igre, saj so letos privabile v braslovško občino največ obiskovalcev doslej. T. Tavčar Izdelovanje belokranjskih pisanic v ustvarjalni delavnici na OŠ Šempeter Tradicionalni pohod žena Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom n. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Planinsko društvo Zabukovica je tudi letos v počastitev mednarodnega praznika žena organiziralo pohod na Hom. Pohoda se je udeležilo več kot 200 vpisanih predstavnic nežnejšega spola in približno toliko moških. Najmlajša udeleženka je bila 2,5-letna Lina Knez Štorman, najstarejša pa 82-letna Nežika Ribič, ki se je pohoda udeležila že štirinajstič. Ob 15. uri se je «a Homu pričela osrednja prireditev v počastitev dneva žena. Po kratkem kulturnem programu je zbrane najprej nagovoril podpredsednik PD Zabukovica Srečko Čulk, ki je vsem prisotnim izrekel prijetno dobrodošlico, poseben pozdrav pa je veljal vsem ženam, dekletom in materam. V nadaljevanju je Milan Polavder podal nekaj statističnih podatkov o dosedanjih pohodih. V nadaljevanju so Srečko Čulk, Milan Polavder in predsednica Mladinskega odseka pri PD Zabukovica Barbara Grobelnik podelili priznanja za pet-, deset- in petnajstkratno udeležbo na pohodu. Kar štiri udeleženke pa so se in tem je organizator podelil posebne nagrade, ki so jih prejele Terezija Pišek iz Griž, Andreja Borštner s Polzele, Frida Kuder iz Pongraca in Magda Ježovnik iz Migojnic, ki je v delo PD Zabukovica vpeta že večino svojega življenja. Magda Ježotmik skupaj s podpredsednikom PD Zabukovica Srečkom Čulkom ob prejemu darila za udeležbo na vseh dosedanjih pohodih žena na Hom