Naročnina mesečno ______^^^^^ Ček. račun: Ljub- 25 za OHMi (Bk Ji Stvo 40 Din - ne- ^HK V ^^ H ^ mr * Jarfti JT H ^ jSW w deljska izdaja ce- VKn^^ flV AV BA IMf S iTOL^ KKfBk. M B|tMB|||M| Sarajevo 7563. loletno % za ■■ M M HBSV™^ K^UB^J MKMM inozemstvo 120 Din ^ flV M MI ^^ f4 "7 B ^ffljMf JMV Praga-Dunaj 24.797 ^^^^Dr ^^^^^ fll^r ——grfkgM ^mLMA Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^ štev. 6, Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cerkev in Znano je o francoskih katoličanih, da so sa mnogo prizadevali, da bi pridobili papeža Leona XIII. za ono miselnost, ki je brezpogojno zahtevala v Franciji obnovo kraljestva. Toda Cerkev jo napravila navadno slabe izkušnje, kadar je svojo usodo pretesno navezala' na neko čisto določeno obliko vladavine, n. pr. svoj čas na fevdalizem v Franciji. Zato se tudi Leon XIII. ni vdal zahtevi francoskih rojalistov, pač pa je neko njihovo odposlanstvo, kakor pravi anekdota, popeljal pred Križanega in izjavil, da je to edini mrlič, na kalerega je Cerkev navezala svojo usodo... Cerkev si je v zadnjem veku v resnici znala ohraniti svobodo napram vsem političnim, gospodarskim in socialnim oblikam moderne družbe. Zato je tudi mogla skleniti konkordate s tako raznoličninii vladavinami, kakor jih že v sami Evropi mnogo poznamo. Čeprav čisto svojska družabna tvorba je mogla Cerkev vase sprejeti tudi najrazličnejša socialna gibanja in je omogočila sporazum in spravo med Cerkvijo in družbo ,ter med papeštvom in moderno kulturo. Da pa Cerkev ne kaže tudi za modernega človeka niti videza okostenelosti, jo neprecenljiva zasluga dveh velikih socialnih papežev, Leona XIII. in pravkar umrlega Pija XI., ki sla bila oba učenjaka obširnega znanja in sta zajela pravi utrip časa, ki prvenstveno sili k rešitvi perečega socialnega vprašanja. Zanimivo je, da sta oba papeža bila velika tomisla, vnela učenca velikega sv. Tomaža Akvinca. Njun socialni nauk v jedru temelji na naukih sv. Tomaža, le da je z ozirom na spremenjen zunanji svet novim razmeram primerno poudarjen in razložen. Med naukom obeh papežev je zaradi tega tudi očitna vzporednost. Višek in skupek socialnih naukov je Leon XIII. podal v okrožnici »Rerum novaruin« (1891), ki še danes ni izgubila nič na svoji aktualnosti in jo še danes lahko imenujemo, kot ob času, ko jo izšla, »veliki zakonik delavskih svoboščin«. Podobno pa bo najpomembnejše Pijevo delo na socialnem področju ostala njegova okrožnica »Qua-dragesimo anno« (1931), to je ob 40 letnici, odkar je Leon izdal svojo socialno okrožnico. Ves svet je bil presenečen nad to jasno in pogumno Pijevo okrožnico. Veliki nemški sociolog Werner Som-bart jo je v svoji knjigi »Nemški socializem« imenoval »neverjetno lepa enciklika« Še danes jo poznavalci občudujejo kot veličasten dokument najvišje moralne sile na zemlji, ki pa je prav našemu času znala nasvelovati najmodernejšo socialno rešitev. Pijeva okrožnica je izšla, ko je bila svetovna gospodarska kriza na višku in je tudi zaradi tega imela tolikšen odmev. Ameriški predsednik lloover je tedaj izjavil, da mu je Pijeva okrožnica prišla zelo prav in da je v njej dobil dragocene pobude za reševanje socialnega vprašanja. Ta socialno politična vprašanja pa so le del mnogo obširnejšega socialnega nauka, ki se tiče zakona in družine. Tudi nauk o tem silno važnem vprašanju sla oba papeža naslonila na tomizem. Že drugo leto vladanja je Leon izdal Tomaževo okrožnico »Aoterni patris« (1879), ki je postala po svoji vsebini odločilna in vodilna za vse kasnejše Leonove okrožnice. Tudi Pij XI. je v drugem lelu svojega pontifikata izdal prav tako okrožnico v čast sv. Tomažu Akvincu, in sicer ob 600 letnici njegove proglasitve za svetnika. V njej opozarja papež na osnovne nauke Akvinca, katerih izpolnjevanje more poedincem in narodom dati pravega miru. Iz »Aeterni patris« je Leon gradil svojo veliko okrožnico o krščanskem zakotni »Arcammi divinae«, prav tako, kakor je 50 let pozneje Pij XI. iz tomizma postavil nauk o zakonu in družini v okrožnici »Cas>ti connubu«. In kakor je Leon v »Rerum novarum« položil gospodarski in socialni temelj za delavsko družino, tako je i Pij XI. v »Quadragesimo anno« podal celoten obseg in razplet socialnega nauka v smislu krščanske tomislične filozofije. Vzporednost je očitna, pa tudi enotnost katoliškega socialnega nauka od Leona XIII. do Pija XI. Relativne razlike se pokažejo le v razvoju nauka, ki je po svetovni vojni sredi silne gospodarske stiske naletel na vse drugačne predpostavke kakor pa v času, ko je Leon XIII. sredi največje konjunkture gospodarskega liberalizma pisal svojo socialno okrožnico. Toda tudi v meni časov so osnovni nauki o družabnem življenju ostali isti. Zato je mogel Pij skoraj dobesedno uporabiti ostre Leonove besede, da je »sramotno in zaničevanja vredno zaradi materialnega dobička gledati na človeka kakor na blago in ga ocenjevati le po njegovi delovni moči«. Leonov elos dela je čisto isti kot Pijev, ker ga oba iz tomizma izvajata. »Delo jo osebno —• delovne moči ni mogoče ločiti od človeške osebnosti!« Zalo dela ni mogoče prodajati, delo ne ntore poslali predmet kupčije in nima cene na trgu. Iz dostojanstva človeške osebnosti sta Leon in Pij izvajala načela za skupnost družabnega življenja. V središče vsega sta postavila družino, v njeno službo pa naj bi se postavilo celotno gospodarsko in socialno delovanje. Iz te osnovne točke sta Leon in Pij gradila dalje svoj nau o lastnini, o odnosu med delom in kapitalom, o pravičnih plačah, o nujni potrebi, da delavstvo izgubi inorečo skrb proletarstva in o preosnovi družabnega reda sploh. Oba papeža sta podala izredno jasno podobo gospodarskih in socialnih razmer svojega časa, izrekla sla kritiko nad razmerami svoje dobe. ki bo ohranila trajno vrednost. Zato obe okrožnici, »Rerum novarum« in »Quadrageslmo anno«, prištevajo med klasične socialne spise 19. in 20. 6tol. Balkanska zveza močno jamstvo miru Skupno priznanje španske narodne vlade Posebno trdna solidarnost med Jugoslavifo in Romunijo Bukarešta, 21. fobr. Prva konferenca Balkanske zveze je bila v ponedeljek pozno popoldne in je trajala dve uri. Zunanji ministri lJaikanske zvezo so najprej proučili splošni mednarodni položaj, posebno kolikor se tiče držav Balkanske zvezo. 0 tej seji ni izšel še noben komunike, pač pa je imel romunski minister Gafencu na kosilu, ki ga jo dal Me-taxasu, dr. Markovič in Sarazoglti, imel govor, v katerem jc poudaril mir, ki vlada na Balkanu, označil važnost solunskega sporazuma z Bolgarijo ter posebno podčrtal prijateljstvo med Romunijo in Jugoslavijo, ki se v vseli vprašanjih popolnoma ujemata, V svojem odgovoru na to je Motaxas dejal, da Balkanska zveza nima nobenega napadalnega namena, ampak želi sporazuma z vsemi. Pač pa bo skupno branila meje balkanskih držav. Dejal je, da upa v dolg mir. Poučeni krogi so tudi napovedali, da bodo Grčija, Turčija in Jugoslavija skupno priznale špansko nacionalno vlado, Romunija pa jo bo priznala nekoliko pozneje, ker mora urediti še nekatera vprašanja s Španijo. Kar se tiče Jugoslavije, je njena vlada žo 15. februarja priznala vlado generala Fran- ca, ni pa o tem javnosti obvestila, ampak bo oficiolna objava izšla skupaj i. izjavami Grčije, Turčije in Romunije ob sklepu bukareške konference. Jugoslavija ima v Španiji velike gospodarsko koristi in je njen korak popolnoma upravičen. Avdienca pri kralju Bukarešta, 21. februarja. AA. Rador: Kralj Karel je sprejel včeraj popoldne v avdienco predsednika grške vlade Metaxasa, turškega zunanjega ministra Saradzoglua in jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča. II Uradno poročilo o prvi in drugi seji Bukarešta, 21. febr. A A. Stalni svet Balkanskega sporazuma, ki je imel včeraj in danes svojo seje, ,ic postopno proučil vsa mednarodna vprašanja, kakor tudi vso dogodke, ki so se odigrali preteklo leto. Ugotovljeno je bilo popolno soglasje glede interesov balkanskih držav, kakor tudi solidarnost tega bloka nasproti vsem dogodkom. Odnošaji s sosedi so nudili možnost za dolgotrajno razpravo o vseh poročilih, ki so jih podali zastop- niki držav Balkanskega sporazuma. Proučili so solunski sporazum in poudarili željo balkanskih držav po miroljubni politiki in po gospodarskem sodelovanju na Balkanu. Stalni svet Balkanskega sporazuma se je sestal na tretjo sejo danes popoldne oh 16.30. Zdi se, da bodo vse točke dnevnega reda na tej seji tudi izčrpane. Izjava Gafencuja Bukarešta, 21. febr. AA. Rador: V polmesečni reviji »La Roumaino« piše romunski zunanji minister Grigorij Gafencu, da je Balkanski pakt, ki izpolnjuje svoje peto leto obstoja, opravičil^ vse nade, ki so jih stavili vanj ustanovitelji. Težave, ki so v tetn času ogrožalo evropski mir, so imele General Franco odklanja po gole Francije Pariz, 21. febr. Vprašanje priznanja vlade generala Franca je slej ko prez odprto. Izredni francoski odposlanec, senator B c r a r d, ki je imel razgovor s Francovini zunanjim ministrom generalom Jordanasom, ni še mogel govoriti s Francoin samim in se sedaj telefonsko razgovarja v Hendayu z zunanjim ministrom Bonnetom. Zdi se, da general Franco noče sprejeti stališča Francije in Anglije, ki izgleda tako, kakor da bi ti dve velesili zmagoviti nacionalni vladi stavijali pogoje za priznanje. Merodajn krogi v Parizu pravijo, da je to delo osi Ri m—Berlin, ki onemogoča prizadevanje obeh veledemokracij, da bi se španska državljanska vojna končala s sporazumom med generalom Francom in špansko republikansko vlado. Na drugi strani pa so tega zavlačevanja krivi tudi francoski socialisti, predvsem I! I u m, ki v nasprotju z voditelji strokovnih zvez trdovratno vztraja na tem, da Francija generala Franca ne sme priznali. Blum, ki dela za republikanskega ministrskega predsednika Negrina, ki se nahaja v Madridu, jo tudi v nasprotju s predsednikom republikanske Španije A z a n o, ki želi takojšnjega konca državljanske vojne in je pripravljen odstopili, če general Franco izreče poiiolno amnestijo za voditelje in pristaše republikanskega režima Bonnet pravi: Ne pogoji, ampak želje Francoski zunaji minister Bonnet, ki ima zaradi nepopustljivosti levičarske fronte težko stališče, je tega mnenja, da generalu Francu, ki je zmagal in ima v Španiji dejansko oblast, ne smejo stavljai nobeni pogji, kakor poudarja to tudi »Tenips«, ki je ncoficielno glasilo zunanjega ministrstva. Francova vlada je neodvisna in danes dejansko suverena ter jc s tem izpolnila vse pogoje za svoje mednarodno priznanje. Pač pa sme Francija od generala Franca pričakovati, da se nacionalna Španija ne postavi v nasprotje z interesi Francije na zapadnem Sredozemskem morju in v Afriki ter da so konstituira kot dejansko neodvisna država, rije akcijska svoboda no sme biti ovirana po kakšni inozemski državi, pod katero je seveda mišljena v prvi vrsti Italija. Berard ni dosegel še ničesar Rim, 21. febr. Tukajšnji merodajni krogi trdijo, da francoski odposlanec Berard v Bur-gosu ni imel uspeha in da se mu je general Franco namenoma umaknil. Baje je zunanji minister Jordanas Berardu izjavil, da se mora republikanska vlada predati brezpogojno. Dalje ne more general Franco obljubiti popolne amnestije, ampak se mora prepustiti nacionalni vladi, da pomilosti, oziroma kaznuje vse tiste, o katerih bo ona presodila, da so to zaslužili. Tretjič se mora politična usmeritev prepustiti Španiji sami, ki je in hoče ostali neodvisna država, četrtič, priznanje tudi ne more biti koncesija, za katero naj bi Španija plačala v obliki gospodarskih dogovorov. Razume se, da v Rimu smatrajo, da je to uspeh diplomacije osi Rim—Berlin. Francoska desnica svari Bonneta pred intrigami Eevfce V »Le Jouru« piše znani Leon Bailby, da mora Francija, ako želi takojšnjega konca državljanske vojne v Španiji, priznali vlado generala Franca, za kar ne sme od zmagovalca zahtevati nobenih pogojev, ker hi bilo lo proti vsakemu pravu. " Nihče ne sme generalu Francu vezati rok, če hočo vzpostaviti v Španiji nov red in dati zadoščenje pravici. Ce bi se pokazalo, da Francija to delo ovira, se Bonnet ne bo smel čudili, da bo nacionalno —ijo še bolj odbil od sobe, nego jo je že (lo sedaj po nespametni politiki ljudske fronte, ki ni nič manj kakor Italija kriva, da so je v Španiji prelilo toliko krvi. . Dokazano je, da je boljševiška vlada v Španiji poklala nešteto nedolžnih ljudi, kar ni bilo storjeno v obramlio režima, ampak predstavlja podle zločine, ki se morajo kaznovati. Francija nima pravice zvezati justiti rok v tem oziru. General Franco jo sam izjavil, da se hoče vzdržati vsakega maščevanja, kolikor gre za one, ki so bili v vojnem stanju proti njemu kot pošteni borci, da pa zločincem ne more in no sme prizanesli. Tisti, ki danes zahtevajo, da Franco ne hi smel očistiti Španijo zločinskih elementov, so tisti ljudje, ki niso niti z besedico protestirali, ko so ti elementi v masah pobijali svoje sodržavljane. Tudi ostalo desničarsko časopisje poživlja Bon-neta, da naj ne slori isle napake, kakor jo je storila Francija za časa abesinsko vojne, ko si je Italijo odtujila, namesto da hi jo bila pritegnila z blagohotno politiko na svojo slran._ London, 21. februarja. AA. Angleški kralj bo prisostvoval danes popojdne krslilvi nove 35.000 tonske vojne ladje, ki bo danes spuščena v morje. Od izven cerkvenega kroga ob smrti Pija XI. gotovo ni imel nihče več vzroka, da je iskreno žaloval kakor Mednarodni urad za delo v Ženevi, ki je v 6voji sožalni izjavi, katero je poslal v Vatikan, to tudi odkrito priznal. Sedaj ob smrti Pija XI. se katoličani stoprav zavedamo, da nam je izročena važna zapuščina, katere koristno upravljanje moramo šteti med svoje najpomembnejše naloge. Zal, da nas mo- rajo včasih šele nekaloličani opozoriti na vrednost papeškega nauka. Žal, da očitki o naši brezbrižnosti niso vedno neopravičeni. Že Leon se je moral v tem pogledu bridko pritoževati. In Pij tudi. Oba ta dva papeža stojita v izpolnjevanju svojega socialnega poslanstva kot velikana prod zgodovino. Žal, da ne moremo enako brezpogojno trditi, da bi tudi katoličani v teh deselleljih vedno zaslužili enako priznanje. Drin za posledico tudi to, da se je Balkanska zveza še bolj okrepila. Danes vemo, da v dobrih in težkih trenutkih smemo računati na ta činitelj splošnega miru. Odlikovanje našega zunanjega ministra Bukarešta, 21. februarja. AA. Rador: Kralj Karol 11. je odlikoval jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča z redom romunske zvezde. Izjava Gafencuja--- Franco se ne popja in je začel ofenzivo no Madrid Burgos. General Franco jc končnoveljavno odklonil pogoje, ki so jih po posredovanju francoskega senatorja Bcrarda republikanci postavili za premirje, kakor je tudi odklonil vse politično pogoje Francijo za priznanje. Izjavil jc, da morajo republikanci kapitulirati brezpogojno. V smislu teh sklepov jc general Franco 20. t. m. začel na madridski fronti veliko ofenzivo /, armado, ki šteje nad pol milijona mož. Ofenziva je že dosegla velike uspehe. „Peta divizija" generala Franca Pariz, 21. februarja. Semkaj so prispela iz Madrida poročila, da jc prišlo včeraj do upora ta-kozvane »pete divizije«, lo je skrivnih pristašev generala Franca, ki so hoteli pasli republikancem v hrbet in omc.gočili skorajšnji pohod nacionalistov na mesto. Upor pa je bil v krvi zadušen. Republikanske oblasti so aretirale 800 oseb, ki so poslušale radijska poročila nacionalistične vlade ter nato razširjale vesti, da bodo nacionalisti v kratkem zasedli Madrid. Nova iraneova vlada Itim, 21 febr. AA. DNB. Današnji jutranjiki posvečajo veliko pozornost glasovom o morebitni preureditvi vlade generala Franca. »Messaggero • poroča iz Burgosa, da je general Franco poveril predsedstvo vlade S u n e r j u. General Jordana in (Juesta, minister za kmetijstvo, postaneta ministra brez porlfelja. Na Jordanovo mesto pride neki diplomat, na (Juestovo mesto pa neki kmet. Vojni minister general Davila bo imenovan za generalnega inšpektorja armade, na njegovo mesto pride pa general Aranja ali pa general Moscardo. Hej vlade Suner je odločen fangalist in pristaš osi Rim—Berlin. Demonstracija angleške MMMaMaMMMHMMmirMIIIMIIIlM«« sšBe pri Gibral&ariu Rim, 21 febr. b. Iz Gibraltarja poročajo, da fe pretežni del britanskega domovinskega brodovja zbran pri Gibraltarju. Razlog koncentracije britan-sekga brodovja jc v tem, ter 5. marca prično pred Gibraltarjem veliki pomorski manevri, v katerih bo sodelovalo vse britansko domovinsko brodovje, ki pa ga bo,do okrepile tudi še britanske vojne ladje, ki spadajo k sredozemskemu brodovju. Honhlave bo >. marca Vatikan, 21 febr. c. Na današnjem sestanku kardinalov jc bilo sklonjeno, da se bo konklavc začel dne 1. marca. Sedaj je v Rinili žo 52 kardinalov, in sicer 30 Italijanov in 22 inozemcev. Računajo, dn 0 milijonov din. Ker ni mogoče, da bi samo en rod nosil vse breme za narodno prosveto, je razumljivo, da je od štirimilijardnega posojila za izvajanje javnih del določenih 20 milijonov din za zgraditev norih šolskih poslopij. Od tega posojila je razdeljenih že 7 milijonov din. Prosvetni minister dalje poudarja, da je zanimivo tudi vprašanje meščanskih šol. Te šole so imele v bivši Avstro-Ogrski velik pomen ter ga imajo še danes v krajih, ki so pripadali bivši Avstro-Ogrski. V drugih krajih je meščanska šola le malo znana. Resorni minister poudarja, da so meščanske gimnazije mnogo koristnejše, kakor gimnazije in druge šole in to tem bolj, ker so namenjene praktičnim potrebam ljudstva. Kar se tiče pouka v meščanski šoli, bi bilo potrebno izvesti reč reform. Za meščansko šolo bi bilo potrebnih novih 500 mest, določenih pa je samo 50. Da se pouk lahko nemoteno vrši v teh šolah, si prosvetna uprava pomaga s honoriranimi močmi in z učitelji iz ljudskih šol. Glede srednje šole stoji prosvetni minister na stališču, da vse dotlej, dokler naša država ne bo mogla zaposliti vseh enih, ki so dokončali vseučilišče, bodisi v državni ali privatni službi, ni umestno odpirali nore srednje šole, ker bi se s tem še povečal intelektualni proletariat. To je velik greli, za katerega minister nc more prevzeti odgovornosti. Minister čirič izjavlja, da je v prosvetnem ministrstvu ob prevzemu tega resora našel še vedno 1100 prošenj absolviranih filozofov, ki čakajo na službo. Statistični podatki našega jugoslovanskega srednješolstva so takile: Popolnih gimnazij imamo 129, in sicer 20 ženskih, 29 moških, 80 mešanih; nepopolnih gimnazij ie 44 in 13 samoupravnih ter 19 privatnih. Vseh gimnazij je 530. Učenccv je 48.000 moških, 45.000 ženskih, vseh skupaj 128.000. Profesorjev imamo 5100. To število je zelo majhno ter bi potrebovali najmanj okoli 650 novih profesorjev, da bi 6e pouk mogel vršiti v redu. V proračunu je določenih samo 100 novih mest, toda minister Čirič izjavlja, da bo skušal to število povečati vsaj šc za 300. Državnih učiteljišč je v državi 29, dve moški, štiri ženska, 23 mešanih, privatnih je 5, vseh skupaj jc 34. Po številu je učcnccv 2700 moških, 1500 ženskih, profesorjev jc 500. Razmerje med moškimi in ženskami na učiteljiščih je 6edaj nekoliko boljše kakor jc bilo pred leti. Prosvetni minister ugotavlja, da je prosvetno ministrstvo v zadnjih letih imelo lep uspeh. Ko je bil pred 4 leti prav tako prosvetni minister Čirič, je čakalo v prosvetnem ministrstvu 2000 kandidatov na postavitev. Za prosvetno ministrstvo je po izjavi ministra Čiriča vedno težak problem napredovanje učiteljev in profesorjev. Lansko leto jc napredovalo v prosvetnem ministrstvu nad 100 profesorjev v skupine, do katerih so imeli pravico. Toda še vedno čaka nad 8000 učiteljev na napredovanje. Prosvetni minister misli, da se mu bo v teku prihodnjega leta posrečilo najti potrebni kredit, da bo unapredil nad polovico tega učiteljstva. Dalje je prosvetni minister povedal, da fe za pravoslavno cerkev določenih 7.6 milijona din, za katoilško cerkev 5.7 milijona in za muslimansko veroizpoved 3.7 miljona. V nadaljnjih izvajanjih se je minister v svojem poročilu pečal z vprašanjem naših vseučilišč. Dejal jc, da je morda za našo mlado državo težko vzdrževati tri vseučilišča, ko na drugi 6trani še ne moremo pokriti vseh potreb za ljudske šole. Toda na drugi strani je treba storiti vse, da se nc bi oviral ljudski genij in njegov razvoj, ter da je po ccni največjih naporov treba omogočiti Slovencem, Srbom in Hrvatom, da poleg težkega boja za obstanek nekaj skupnega store za znanost. Zaradi tejja poudarja, da bo storil vse, da bodo naša vseučilišča v resnici služila najvišjim nalogam. Število dijaštva na univerzah narašča. Izjavlja, da bo s posebnim amandmanom zahteval nov kredit za zgraditev vseučiliških institutov. Končno je g. minister govoril o umetniških šolah ter je izjavil, da je lansko leto dobil prosvetni minister pooblastil izdali uredbo, s katero se bodo izenačile vse naše umetniške šole v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Uredba je bila narejena ter jc bila tudi že pred. ministrskim svetom. Toda v tem času jc prišla sprememba vlade. Uredba se mora izdati do 31. marca. Minister izjavlja, da bo poskušal, čc bo mogoče, da bo v uredbo vnesel še potrebne spremembe, sicer bo predločil ministrskemu svetu v potrdilo uredbo, kakršno je dobil. Končno pride na vprašanje narodnih gledališč ter jc po.bijal razne očitke, ki se slišijo večkrat proti Narodnemu gledališču. Končno izjavlja, da bi bilo nujno polrebno izdelati procvetni program, ki se naj bi ne menjal vsako leto. Poslanci govore Prvi je govoril poslanec Gavran Kapetanovič o prosvetnih razmerah v Bosni. Smatra, da je za sedanje slabo stanje prosvete največ kriva slaba državna administracija. Prejšnja administracija jc bila tako vzorna, da so si druge države jemale zgled po njej. Tako so prišli v našo državo študirat upravo celo japonski študentje. Naslednji, Todor Živkovič, prav tako omenja slabo stanje šolstva v Južni Srbiji. Poleg že obstoječe filozofske fakultete zahteva v Skoplju popolno kmetijsko in upravno fakulteto. Zahteva, da se odpre tudi eno učiteljišče in več novih srednjih in nižjih kmetijskih šoi. Predlaga, da se ukine mala matura, namesto nje pa naj se uvede sprejemni izpit za trtetji razred. Prav tako predlaga ukinitev odsluženja dijaškega roka do 27. leta ter zagovarja predlog, da morajo dijaki takoj po maturi odslužiti svoj rok. Ačim Popovič zahteva prav tako kmetijsko fakulteto v Skoplju. Poudarja, da je treba uvesti več discipline med učiteljstvom, ki je zelo popustila. Prosvetnega ministra naproša, naj preskrbi potreben kredit za zgraditev poslopja za muzej v Skoplju. Hadži Efendič zahteva, naj se nove šole ustanavljajo po stvarnih potrebah. Prosvetnega ministra naproša, da posveti največjo pozornost meščanski šoli. Dragoslav Pantovič govori o prosvetnih razmerah v Šuinadiji in se zavzema za gradnjo nove gimnazije v Kragujevcu, Preračun pravosodnega ministrstva Belgrad, 21. febr. m. Popoldanska seja finančnega odbora se je pričela ob tričetrt na 5. Na dnevnem redu je bit proračunski predlog pravosodnega ministrstva. Ministrovo poročilo Besedo je dobil minister dr. Viktor Ružič, ki je k predloženemu proračunskemu osnutku podal obširno poročilo. Med drugim je dejal, da je proračunski predlog za pravosodno ministrstvo določen z zneskom 456,733.241 din ter je za 60 milijonov 500.000 din višji od doslej veljavnega proračuna. Prav tako je poudarjal, da je ob prevzemu pravosodnega ministrstva že našel izdelan proračunski predlog in na njem ni mogel izvršiti nobenih sprememb tako glede števila osebja, kakor tudi glede povečanja posameznih postavk. Najvažnejša naloga tega resora je izdelava novih zakonov. Da bi se to delo moglo kmalu izvršiti, je povečana postavka za izdelavo novih zakonov za 012.000 din ter znaša 830.000 din. Is tqga zugska se bodo pokrili vsi izdatki za končnoveljavno redakcijo driarljanskega zakonika, izdelavo tretjega dela trgovinskega,zakona in izdelavo dr.ugih zakonov in uredb. Prav tako se bodo iz tega zneska pokrili izdatki za izdelavo prečiščenega zbornika zakonov, uredb in pravilnikov, ki se potrebujejo v praksi na sodiščih. Ta zbornik bo zajel vso materijo, tako materialne kakor tudi formalne zakonodaje. V zvezi z izdajo trgovinskega zakonika se bodo krile tudi iz omenjenega zneska potrebe za ustanovitev trgovinskega registra, ki ga določa trgovinski zakon. Razen omenjenega zakonodajnega dela bo pravosodno ministrstvo intenzivno nadaljevalo delo z uredbo novih poverjeništev za zavarovanje zemljiških knjig v okrajih, v katerih je bil izvršen katastrski pregled. Za ureditev, vzdrževanje in varstvo vojaSkih pokopališč v driavi in tujini je zvišan kredit za 50.000 din. Za gradnjo skupne grobnice in spomenika v Skadru in Ljubljani je določen znesek 950.000 din. Rimskokatoliška in grškokatoliška verska uprava sta dobili povišanje v znesku 400" tisoč din za materialne izdatke, a znesek 1,884.385 din, za kolikor se pojavlja to povečanje v osebnih izdatkih, je dejanske samo popravek dosedanjega proračuna, ker je ta kredit stalno bil nezadosten. Nato je minister izjavil, da se bodo na področju apelacijskega sodišča v Belgradu 1. junija 1939 ustanovila tri nova okrajna sodišča, in sicer v Salašu, Rudniku in Kraljevem selu, na področju apelacijskega sodišča v Skoplju sedem, na področju apelacijskega sodišča v Sarajevu devet, na področju apelacijskega sodišča v Splitu pa eno. V Osijeku se bo v smislu določb § 33 finančnega Poslanec F. Gabrovšek o prosvetnih zahtevah Slovenije Za njim je govoril poslanec Franc Gabrovšek, ki je v stvarnih izvajanjih obrazložil potrebo slovenske prosvete. Zahvalil se je prosvetnemu ministru za pregledno poročilo ter izjavil, da bodo Slovenci vedno pripravljeni glasovati za vsako povečanje, samo če bi to povečanje služilo za povečanje izdatkov za širjenje prosveto. Nadalje izjavlja, da je že prosvetni minister sam poudaril, da so potrebe za zgraditev vseučiliških poslopij velike. Posebno ljubljanska univerza potrebuje predvsem zgradbo za prirodoslovni institut, poslopje za anatomski in kemični institut. Govornik se zavzema tudi za graduo rudarskega oddelka ter poudarja potrebo izpopolnitve medicinske fakultete. G. Gabrovšek smatra, da je nujno jiotrebno, da se izpopolnijo že obstoječe šole. Nadalje se obširno peča s potrebnimi učiteljskimi močmi na srednji šoli. Določenih je 100 novih učnih moči. Samo v Sloveniji pa potrebujemo 35 novih suplentov, to je eua tretjina od določenega števila. Govornik poudarja važnost meščanske šole ter zahteva, da se tudi na teh šolali nastavijo kvalificirane moči, katerih manjka doslej 30. Novih 100 bi bilo potrebno, da se zamenjajo honorarni učitelji in učiteljice osnovnih šol, dodeljeni na meščanske šole. Gospod poslanec se podrobno peča s potrebami novo ustanovljene Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prosvetnega ministra naproša, naj kredit, ki je določen v proračunskem predlogu v znesku 100.000 din, poveča, ker je nezadosten. ... .. j. Zahteva, naj se čimprej izda tudi uredim o bogoslovnem vseučilišču v Mariboru, ki so iz leta v leto odlaša, čeprav ni nobenih zaprek. Gospoda ministra napr nai izkoristi po- oblastilo v finančnem zakonu ter čimprej izda uredbo o ustanovitvi glasbene akademije v Ljubljani. Končno se g. Gabrovšek odločno zavzema za vse one profesorje in učitelje, ki so bili v prejšnjih jcenesarskih režimih politično preganjani, to je prestavljeni ali upokojeni. Gospoda ministra naproša, naj krivice jeenesarskega režima popravi in omenjenim profesorjem ali učiteljem vrne službo. Glede izvenšolskega delovanja učiteljstva, o kalerem se je mnogo govorilo pri razpravljanju, izjavlja g. Gabrovšek, da naj v Sloveniji izven-šolsko deluje med ljudstvom ono učlteljstvo, ki čuti z narodom, ki med njim živi, pozna vse njegove potrebe in težave ter sjiošluje njihova čustva. Boljo jo pa, da med ljudstvom ne deluje učitelj-stvo, ki je član kakšne organizacije, ki med ljudstvom vzbuja zasovraženje. Končno se zavzema za to, da se priznajo župnijska leta duhovnikoni-učiteljem in profesorjem kot efektivna leta. Poslanec Milan Grba zagovarja meščanske šole zaradi ustvaritve srednjega stanu. Je za to, da se učni načrt v srednjih šolah 110 bi stalno menjavali, ker se mladina v srednji šoli mora neprimerno več učiti kot prej, zna pa dosti manj. Kritizira sedanje učiteljstvo, ki noče služili med ljudstvom ter beži z dežele v mesta in trge ler v kraje ob železnici. Luka Kostrenčič se peča s potrebami ljudskega in srednjega šolstva v Kastavščini. Vsem govornikom je odgovoril minister čirič ler se je zahvalil za pohvalo, ki jo je bil deležen. Proračunski predlog za prosvetno ministrstvo je bil za tem sprejet ob tričetrt na dve. Predsednik finančnega odbora je za tem zaključil dopoldansko sejo ler napovedal prihodnjo sejo za popoldne ob pol štirih. zakona ustanovila apelacijsko sodišče z višjim državnim tožilstvom. Nalo se je minister obširno pečal s potrebami našega sodstva ter poudarjal, da so določeni izdatki nezadostni tako glede vzdrževanja rednih sodišč, kakor tudi glede osebja. Govori tudi o modernizaciji kaznilnic ter izraža upanje, da bodo kaznilnice v prihodnjih letih zgrajene tako, kakor zakon veleva. Nazadnje minister izjavlja, da kapaciteta naših kaznilnic v normalnih razmerah znaša 7370 kaznjencev. Na dan 1. januarja 1939 smo imeli v vseh zavodih 9434 kaznjencev, to je 2064 kaznjencev več, kakor jih kaznilnice pod normalnimi razmerami morejo sprejeti, in 889 kaznjencev več, kakor jih je bilo leta 1937. število kaznjencev v kazenskih zavodih stalno narašča, tako da je odstotek pošiljanja kaznjencev v zavod večji kot odhod kaznjencev iz njega. Od skupnega števila kaznjencev, kolikor smo jih imeli 1. januarja 1939, je treba odbiti 308 oseb, ki so pod varstvom. Nova kazenska zakonodaja določa za prisilno vzgajanje otrok in mlajših mladoletnikov ustanavljanje državnih zavodov - prisilnih domov. Danes je v državi sedem takih zavodov. Nazadnje izjavlja, da ima resor pravosodnega ministrstva 5413 uradnikov in 1781 uradniških pripravnikov, 2443 zvaničnlkov, 1115 služlteljev in 2769 ostalih uslužbencev, 6kupaj 13.510 oseb, ter poudarja, da to število ne zadošča zaradi dejstva, da sodišča vsako leto razširjajo svoj delokrog. Po poročilu pravosodnega ministra dr. Ružiča se je pričela podrobna razprava o proračunskem predlogu za pravosodno ministrstvo. Besedo jo dobil dr. Milan Grba. Govoril je o pojavih povečanja kriminalnosti in dejal, da je temu pojavu kriv novi kazenski zakonik, ki je preblag za gotove težke prestopke, kakor za poboje in umore. Zato predlaga spremembo tega zakona. Zavzema se tudi za spremenitev uprave sodišč ter predlaga, naj bi razne pritožbe občin reševale banovine in notranje ministrstvo. Govornik je tudi proti izrekanju pogojnih kazni. Zahteve slovenskih poslancev Nato je govoril poslanec dr. Kooe. Uvodoma poudarja poslanec dr. Koce. da je ■ proračun za pravosodno ministrstvo dober, ker ja .izvedena decentralizacija proračuna. Samo upravna sodišča se še skupno budžetirajo ter predlaga, da se tudi tukaj izvede decentralizacija. Posebno poudarja, da je katoliška Cerkev premalo doti-raita. Pravi, da bi z ozirom na število vernikov morala katoliška Cerkev dobili še najmanj 3 milijone 500.000 din, in sicer za povečanje dodatkov za katoliške duhovnike in dušebrižnike. Dalje govori o potrebi povečanja dotacije za nujna popravila na 6odnih zgradbah. Dalje zahteva decentralizacijo cent-alnega fonda za zidanje kazenskih in podobnih zavodov ter pravi, da bi se po decentralizaciji fondov lahko v bodoče na področju ljubljanske apelacije popravila sodna palača. Nazadnje govori o zakonskih zavodih in apelira na pravosodnega ministra, naj stori vse, da ne bi kazenski zavodi izvrševali obrtniških del in s tem škodovali obrtniškemu stanu. V sporazumu z gospodarskimi zbornicami se lahko odredi, da dela v kazenskih zavodih ne bi škodovala obrtnemu stanu. Nato se je vrstilo več govornikov, med njimi Dionizije Prodanovič in Dragoslav Pantovič, ki je izrekel zahvalo bivšemu socialnemu ministru in sedanjemu min. predsedniku Cvetkoviču zaradi ureditve invalidskega vprašanja. Pravosodnega ministra samo naproša, naj da nalog, da hi se so* dišča invalidske prošnje reševala pospešeno. Zadnji govornik je bil poslanec mesta Ljubljane dr. Adolf Golia, ki je zlasli opozoril pravosodnega ministra na ureditev skupne vojaške grobnice s primernim spomenikom v Ljubljani. Ljubljanska občina je s pomočjo banske uprave zagotovila nadaljnje kritje nameravanih stroškov, dočim naj ostale stroške v znesku 400.000 din krije država. Zaradi lega apelira na pravosodnega ministra, naj izposluje potrebne kredite, ker čut pietete do mrtvih zahteva, da se že enkrat uredila vprašanji vojaškega pokopališča in skupne grobnice v Ljubljani. Na izvajanja jx>samezn:ih govornikov je nalo odgovoril resorni minister dr. Viktor Ružič, ki je izjavil, da bo vse pripombe, ki jih je 6lišal od posameznih govornikov, skrbno proučil. Poudarjal je, da so pripombe opravičene. Glede ureditve vojaškega pokopališča v Ljubljani pa je izjavil, da je to vprašanje že rešil. Nato je bil proračun pravosodnega ministrstva sprejet. Preračun prometnega ministrstva sprejet Predsednik finančnega odbora g. Magarašcvič je izjavil, da prehaja finančni odbor na proračun prometnega ministrstva, in je podal besedo pro-mentemu ministru dr. Spahu. Prometni minister dr. Spaho je govoril o na, čelih finančne politike prometnega ministrstva in je nato prešel na računski del tega proračuna. Proračun za to ministrstvo je določen z znesko.m 2.997,934.288 din ter je za 151 milijonov din višji od sedaj veljavnega proračuna. Vsi izdatki prometnega ministrstva se po izjavi resornega ministra krijejo z dohodki državnih železnic in ostalih ustanov, ki so v sestavu prometnega ministrstva. Prometni minister je nato podal obširno poročilo o trasiranju in graditvi novih železnic. Omenja vse proge, ki so se gradile iz cnomilijardnega posojila za izvedbo javnih del. Iz tega posojila se je med drugim gradila tudi proga Št. Janž—Sevnica. Vse proge, ki se gradijo, bodo zgrajene v dogovorjenem času. Iz posojila 1 in pol milijarde, ki ga je prometno ministrstvo dobilo iz štirimilijardnega posojila za izvedbo javnih del, se bo v Sloveniji gradila železniška proga Črnomelj-Vrbovsko. Trenutno se gradijo železniške proge v državi v dolžini 1000 km. Nekatere proge so preobremenjene ter se bodo zaradi tega rekonstruirale. Prometni minister izjavlja, da imajo naši vlaki še daues zakasnitve, to pa zaradi zvez, ki jih morajo vzdrževati s tujino. Da bi se v tem ministrstvu napravil red, je prometno ministrstvo sklenilo, da bodo odslej čakali naši vlaki na obmejnih postajah samo na one tuje vlake, ki imajo največjo zamudo do 20 minut. Nazadnje je govoril o velikih naporih, s katerimi je prometno ministrstvo izvršilo več potrebnih sprememb na železniških postajah v Zagrebu in Ljubljani. Podal je tudi obširno poročilo o obnovi voznega parka. Izjavil je, da so se poskusi z motornimi vlaki na progah Belgrad—Zagreb in Belgrad—Budimpešta obnesli in se zdaj vršijo priprave za uvedbo motornih vlakov na glavnih jugoslovanskih progah. Nato je še obširno govoril o pomorstvu in o rečni plovbi ter o odkupu delnic Srbske brodarske družbe ter je izrekel prometnemu osebju, najtoplejšo zahvalo za. požrtvovalno in vestno službovanje ter izjavil, da bo to upošteval in da bodo železničarji in prometniki sploh imeli v njem vedno zagovornika. Po govoru dr. Spahe se je razvila daljša razprava, v katero je poseglo več govornikov. Med njimi je govoril tudi dr. Jože Lavrič, ki je v svojem stvarnem in daljšem govoru zagovarjal potrebe železniškega osebja v Sloveniji ter o obnovi voznega parka v Sloveniji ter o ostalih potrebah za zboljšanje prometa v Sloveniji. Pozno ponoči je bil sprejet tudi proračun prometnega ministrstva. Kaj zahtevajo Hrvati »Hrvatski Dnevnik« v nedeljski številki v uvodniku med drugim takole pravi: »Hrvatski narod zahteva, naj bo njegova domovina svobodna in enakopravna domovini drugih. Ne objekt, marveč subjekt, ne podrejen, marveč enak drugim, ne berač, ki naj prejemlje miloščino, marveč gospodar na svojem, a enako odločujoč činilec, ko gre morda za skupne koristi — to je tisto, kar želi in hrvatski narod mora biti. To je smisel našega boja, to je naša politika. In zato morejo našega zaupanja biti deležni samo tisti, ki nastopajo ter delajo v duhu teh nespremenljivih, trajnih in vsakega naroda edino dostojnih načeli« Hrvati in Srbi naj drug drugemu verjamejo »Jugoslavenska pošta«, ki izhaja v Sarajevu, piše med drugim tudi takole: »Hrvatsko vprašanje je treba reševati v posebnem ozračju, ki mu mora dalj glavni naglas medsebojno zaupanje. Srbi morajo Hrvatom do konca verjeti, da res ljubijo to ■ državo kakor 6vojo, zavedajoč 6e, da je ta država tudi ustvarjena zato, da bodi enak varuh hrvatskih, srbskih in slovenskih političnih interesov ter duhovnih vrednot. Hrvati pa morajo Srbom verjeti, da v srbskih narodnih vrstah nikdar ni bilo nikakega prizadevanja, da bi kdo Hrvatom hotel zanikati kakršno koli pravico, katera jim pripada v državi, ki je tudi njihova, ter da je v srbski duši vedno živela živa želja, živeli s Hrvati v po- polnem bratskem sodelovanju. Ker je to in ono sveta resnica, je izvira vsem našim nesporazumom treba iskati ne v razpoloženjih srbskih in hrvatskih narodnih slojev, temveč v naših nezdravih političnih odnošajih in metodah, v nesrečnem prepletanju osebnih, strankarskih in agitatorskih in-ieresov ter zahtev v pravilni razvoj naših medsebojnih odnošajev.« Zahteve zavarovalnih zadrug Belgrad, 21. febr. m. V Glavni zadružni zvez! je bila včeraj konferenca predstavnikov zadružnih zvez in zadrug za zavarovanje ler zadrug, ki se pečajo izključilo ali pa poleg drugih poslov tudi z organizacijo vzajemne pomoči, z zavarovanjem, posmrtninami in dajatvami v primeru bolezni in onemoglosti, kakor tudi s fondi za pokojninsko zavarovanje v smislu § 54 zakona o gospodarskih zadrugah. Zastopniki omenjenih vrst zadružništva so enodušno ugotovili, da je potrebno, da se za zavarovalne zadruge in zadruge človekoljubnega značaja izda posebna uredba o nadzoru nad omenjenimi zadrugami, ker jo bila uredba o nadzoru nad zavarovalnimi družbami od 1. marca 1937 izdana mnogo prej, kakor pa zakon o gospodarskih zadrugah. Zaradi tega je konferenca sklenila, da po Glavni zadružni zvezi predloži kr. vladi amnnd-man za finančni zakon 1939-40, v katerem bo imel trgovinski minister pooblastilo, da bo sporazumno s kmetijskim ministrom, ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje, finančnim in pravosodnim ministrom izdal prisebno uredbo o nadzoru nad zavarovalnimi zadrugami. Udeleženci konference so že izdelali načrt omenjene uredbe ter so ga danes izročili merodajnim činiteljem v trgovinskem ministrstvu. Prizor s slovesne izredne sejo ljubljanskega občinskega sveta, na kateri so bile voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu izročene insignije častnega meščanstva. Na steni visi ob 20 letnici Jugoslavije izdelana dragocena preproga, ki je še bolj povzdignila lepo okrašeno dvorano. Pred predsedstvom sedi predsednik senata g. dr. Anton Korošec, med tem ko govori slavnostni govor župan gospod dr. Adlešič, na čigar desnici je ban g. dr.Marko Natlačen. Italijanski glas o jugoslovanski politiki Rim, 21. febr. AA. »Giornale d'Italia« prinaša članek svojega ravnatelja Virginia Gayde pod naslovom »Evropski momenti in jugoslovanska politika«. V članku pravi med drugim, koliko so govorili o spremembi smernic jugoslovanske politike. Toda izjava zunanjega ministra je pokazala pravo stališče Jugoslavije v zunanji politiki. Zunanji minister dr. Cincar-.Markovič je v svoji izjavi časnikarjem jasno preciziral: »Pod mojim vodstvom ne bo nobenih sprememb dosedanje zunanje politike, ki je v evropski skupnosti prinesla Jugoslaviji tolikšen ugled.« List navaja nato Cincar-Markovičevo izjavo v celoti, potem pa pravi: Isto izjavo je podal tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ko je dejal, da bo kraljevina Jugoslavija nadaljevala zunanjo politiko z istim prizadevanjem in v isti smeri. Na drugi strani pa poudarjajo, da je prišlo do ministrskih sprememb v Jugoslaviji edino zato, da se končno rešijo notranja vprašanja, posebno pa, da se uredi razmerje s Hrvati, ker je to eno izmed najvažnejših notranjih vprašanj v Jugoslaviji. Sprememba je torej prišla zaradi ureditve notranjih vprašanj, v zunanji politiki se bo pa nadaljevala ista smer. Italijansko-jugoslovansko razmerje so priznali tako v Belgradu, kakor v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu ne samo kot srečno razčiščenje razmer na Jadranu, kot eno izmed življenjskih poroštev državne varnosti Jugoslavije, temveč so priznali v njem tudi glavni pogoj za svoboden razvoj zunanje politike, ki se čedalje bolj razširja, čim bolj raste nacionalna moč države. Ce je jugoslovanska vlada popolnoma varna nazunaj, se iahko loti urejanja notranjih vprašanj, ki predstavljajo sklepno fazo državnega zedinjenja. Politika sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo je rešena vseh tujih vplivov in temelji na zdravi in realistični osnovi. Ta politika se ne ravna po začasnih, ampak po stalnih koristih obeh držav. Gospodarska realnost in nove smeri govore absolutno za to sodelovanje. Anglija hoče Poljsko navezati nase Angleži naj dajo eno kolonijo in denar ... iLondon, 21. febr. AA. V zvezi s predstoječim obiskom poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu se v angleških poluradnih krogih trdi, da bo Beck ob tej priliki z angleškimi državniki premotril občni pregled mednarodnega političnega položaja, nakar se bo proučevala situacija v vzhodni Evropi ter vsa vprašanja, ki se tičejo Anglije in Poljske. Tukajšnji diplomatski krogi štejejo med ta vprašanja tudi poljske kolonialne zahteve, izselitev Židov iz Poljske v angleške kolonije, vprašanje sirovin, poljska naročila v angleških ladjedelnicah ter nazadnje vprašanje posojila, ki naj bi ga Poljska najela v Londonu. Samo po sebi se razume, da bo tudi govora o nemško-poljski odnošajih. »Miinchener neueete Nachrichten« trdi jo, da ho Beck stavil konkretne predloge glede kolonije, ki naj se prizna Poljski. Katera kolonija naj bi bila to, o tein poljska diplomacija ne izda ničesar. Angleški minister optimist London, 21. febr. A A. Trgovinski minister Oliver Stanley je izjavil na snočnjem banketu o priliki otvoritve angleškega industrijskega velesejma, da Anglija ne bi 'mogla pretrpeti izgube svetovnih tržišč, ker od njih zavisi obstoj angleškega imperija. Trgovska pogajanja, ki se bodo skoraj vršila med Nemčijo in Anglijo, bodo imela namen skleniti sporazum o zboljšanju stanja trgovine za obe državi na vseh svetovnih tržiščih. — Anglija upa, da se bodo pogajanja uspešno kon- čala. Da je to mogoče, dokazuje nedavno sklenjeni sporazum o premogu. Minister za prekomorsko trgovino Hadson je v svojem govoru izjavil, da je prepričan, rešiti vprašanje mednarodne trgovine potom pogajanj. Po njegovem mnenju, se bodo leta 1939 zboljšali tako mednarodni politični kakor tudi gospodarski odnošaji. Anglija išče stikov z Rusijo London, 21. febr. c. Danes opoldne je sovjetski veleposlanik v Londonu Majski priredil kosilo na čast zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Na kosilo je prišel tudi Winston Churchill, ki je doslej veljal za največjega nasprotnika sovje^ov. To kosilo tolmačijo kot uvod za obširna gospodarska in politična pogajanja med Anglijo in Rusijo. Anglija ne misli poslali na celino večje vojske London, 21. febr. AA. Štefani: »Daily Tele-graph« piše, da je britansko vojno ministrstvo kljub francoskemu pritisku, proti temu, da bi Velika Britanija v primeru vojne poslala na Francosko velike vojaške oddelke, in sicer zato, ker sedanji razvoj letalstva otežkoča gibanje čet in njihovo oskrbo. Italija oborožuje Libijo Odgovor Mussolinija na zadržanje demokratskih držav Rim, 21. febr. Italijanska vlada je obvestila angleškega poslanika lorda Pertha, da je odposlala v Libijo 30.000 mož armade, ki jo je bila po sporazumu z Anglijo odpoklicala iz Libije nazaj domov. Obenem je odpotoval v Libijo maršal Ba-doglio, da organizira obrambo te italijanske kolonije. Merodajni rimski politični krogi pravijo, da je Mussolini s to odredbo hotel pokazati, da se Italija ni ustrašila nobenih groženj, ki naj bi bile odgovor na to, če bi Italija glede Afrike posta- Belgija ima vlado Bruselj, 21. februarja. Katoliškemu senatorju Pierlotu se je po dolgih in težavnih pogajanjih posrečilo, da sestavi vlado. Vlada je sestavljena iz katoliških in socialističnih parlamentarcev, finančno ministrstvo pn je prevzel nepnrlamentarec. Nekaj mest, ki naj jih tudi prevzamejo neparla-mentarci, je namenjenih za liberalce, če se posreči jih kljub vsemu pridobiti za to, da vstopijo v vlado. V nasprotnem primeru bi se vlada bržčas ne mogla dolgo držati, ker bi ostala v parlamentu v manjšini. Solidarnost severnih držav Helsinki, 21. febr. Danes so se tukaj zbrali zunanji ministri Danske, Norveške, Švedske in Finske, da.se razgovorijo o mednarodnih vprašanjih sedanjega momenta. Sestanek bo trajal tri dni. Na dnevnem redu bo med drugim priznanje špansko narodne vlade, pomoč emigrantom iz Nemčije in Češkoslovaške ter nevtraliteta severnih driiiv t oiirnm na položaj v Baltiku, ki se je v zadnjem času močno izpremenil. Špansko vlado bodo vse severne države v najkrajšem času pri-roalo. vila svoje zahteve. Korak Italije spravljajo v Angliji v zvezo s stališčem generala Franca, ki se noče udati pritisku Francije in Anglije v zvezi z vprašanjem njegovega priznanja. V zvezi s tem zahteva večina angleških listov, da naj Anglija prizna vlado generala Franca brez pogojev, ker bi sicer prestiž Anglije hudo trpel. Kar se pa tiče mobilizacije italijanskih čet za Libijo, je državni podtajnik Buller v angleški poslanski zbornici izjavil, da ne pomeni kršitve angleško-italijanskega sporazuma in da zato Anglija proti temu ni ukrenila nobenega koraka. Pač pa se izve, da se lord Perth o tej zadevi raz-gnvarja s Cianom. tem bolj, ker so znane še nadaljnje priprave Italije v tem pravcu. Težave v ČSR Praga, 21. febr. AA. Nasproti vestem, ki so se pojavile v tujem tisku, izjavljajo v Pragi, da ne more biti govora o krizi vlade. — General Krejči je dal ostavko tako iz osebnih, kakor iz stvarnih razlogov, ker je potrebno zmanjšanje števila vodilnih častnikov zaradi zmanjšanja ftsl. ozemlja in finančne moči Češkoslovaške republike. Pooblaščeni krogi pa istočasno izjavljajo, da general Syrovy ne bo sledil primeru generala Krejčija. Italijanski tisk namreč trdi, da je general Krejči moral odstopiti, ker je pristaš bivšega predsednika dr. Beneša, in napoveduje, da bodo morali odstopiti še drugi številni vojaški in civilni funkcionarji republike. Snoči se je v predsedništvu vlade vršila konferenca podoodbora za likvidacijo zahtev nemške manjšine. Na sestanku, kateremu je predsedoval bivši general Gajda, je bilo sklenjeno, dn ee ]x>zovejo vsi bivši častniki češke fašistične stranke, da ponovno začnejo s politično aktivnostjo in reakti-virajo svoje organizacije. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno zahtevati takojšnjo rehabilitacijo generala Gayde, kakor tudi njegovo sodelovanje v vladi. Ta sklep je bil sprejet zaradi nedavnih ostrih ukrepov proti fašistom, katerih je bilo aretiranih okoli 200. Delo jugoslovanskega umetnika v Nemčiji Miinchen, 21. febr. AA. V bavarski državni operi je bila včeraj predstava baleta »Vrag na vasi«, delo jugoslovanskega umetnika Fr. Lotkea. Pri premieri je bilo navzočnih veliko število najuglednejših osebnosti, med drugimi tudi odpravnik poslov na kr. poslaništvu v Berlinu g. Ivan Novačevič, ki je bil nalašč zaradi te predstave prispel v Miinchen. Glavni vlogi sta igrala Pino in Pija Mlakar. Vlogo vraga je igral član bel-grajskega narodnega gledališča Dobrohotov. — Predstavo je gledal tudi skladatelj Lolke. Občinstvo je z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem pozdravilo igralce in Franka I-otke. Balet »Vrag na vasi« l>odo predvajali v Mtinchenu večkrat. Kritika o tem delu je najpovoljnejša. Banovinska davščina na motoma kolesa Po uredbi o državnem in banovinskih cestnih skladih je dravska banovina uvedla davek na premije za zavarovanje motornih vozil v korist ba-novinskiiu cestnim skladom. Davščina znaša 10% letnega zneska kosmate premije, ki jo pobira zavarovalna družba. GLAVNA KOUKTURA DRŽAVNE RAZREDNI LOTERIJE A.REfiN IN DRUG OajevaS ZAGREB lllca 15 obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili Izžrebani sledeči dobitki: 60.000 din št. 26.001, 72.483. 30.000 din št. 34.681, pri nas kupljena. 25.000 din št. 73.476, 81.693. 20.000 (lili št. 33 107. 13.000 (11n št. 57.000, 90.030. 12.000 din št. 59.950, 76.736. 10.000 din št. 14.112, 36.381, 44.412, 77.411, 78.203, 93.692. 8.000 din št. 5.038, 7.673, 8.426, 9.023, 13.348, 18.423. 22.413, 22.663, 22.914. 23.214, 27.394, 39.07", 41.390, 42.993, 43.072, 38.067, 58.579, 61.411, 72.063, 73.709, 74.298, 82.903. 6.000 (lin št. 13.773. 47.272, 63.279, 71.383, 73.361, 83.029, 89.813, 91.233, 91.992. 5.000 din št. t.774, 7.492, 7 387, 26.3(6, 33.981, 38.8">7, 40.419, 42.620, 4').(I34, 49.248, 49.018, 31.633, \ 70.064. 3.000 din št. 4.373, 18.711. 20.030, 23.820, 26 8%, 27.380, 32.473, 34.006, 43.798, 32.307, 54.428, 37.416, 70.087, 94.046. Poleg tega je bilo izžrebanih še 1800 srečk po 1000 din. Težko stanje sodišč v Sloveniji Belgrad, 21. febr. m. V Belgrad je dopotoval predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia. V zadevi tega sodišča je bil sprejet pri pravosodnem ministru dr. Ružiču. Resornega ministra je ob tej priliki opozoril na težko stanje sodišč v Sloveniji zaradi pomanjkanja prostorov. Prav tako je opozoril na potrebo zidanja novega sodniškega poslopja v Celju. V zadevi invalidskega sodišča je bil sprejet tudi pri socialnem ministru Rajakoviču. Danes je dr. Golio sprejel eradbeni minister dr. Krek in minister Snoj. Drobne novice Rim, 21. febr. »Osservatore Romano« priobčuje vest, da se bodo na trgu Sv. Petra in na pročelju cerkve sv. Petra postavili zvočniki. Dvanajst jih bodo namestili v smeri dolžinske osi bazilike, štiri pa na pročelju samem. Štirinajst zvočnikov pa bo instaliranih vzdolž vsega Berninijevega stebrišča, da bo mogla vsa množica, ki se bo zbrala, izvedeti rezultat volitev papeža. Saragosa, 21. febr. c. Nemški poročevalski urad poroča, da sta pri Saragosi trčila v najhitrejši vožnji dva vojaška vlaka, prepolna moštva. Število žrtev je zelo veliko :in so že dosedaj potegnili izpod razvalin 100 mrtvih. Berlin, 21. febr. AA. DNB: Prometni minister Miiller je izdal uredbo, ki naj poveča varnost prometa. Uredba ima tudi obširen pravilnik o vožnji avtomobilov. Po tej uredbi bodo morali imeti šoferji avtobusov posebne knjižice. Razen tega določa uredba, da mora biti karoserija vsakega avtobusa iz kovine, okna pa iz posebnega stekla, ki se ne ubije. Avtobusi pridejo vsako leto v pregled. Avtomobili bodo pa morali biti pobarvani temnomodro s pasom slonovinaste barve. Osebne novice Belgrad, 21. febr. AA. S kraljevim ukazom je povišan za zdravstvenega višjega pristava v domu ljudskega zdravja v Kranju v 6. skup. dr. Karel Petrič, višji pristav v 7. skup. — Z odlokom prosvetnega ministra je imenovan za kabinetnega šefa prosvetnega ministrstva Jovan Živanovič, upravni tajnik narodne skupščine. Belgrad, 21. febr. m. Z odlokom gradbenega ministra so postavljeni: a) za pripravnika v gradbenem ministrstvu v oddelek za ceste inž. Miloš Kreigher in inž. Dušan Zeleznikar; b) za dnevni-čarje tehničarje pri okrajnem načelstvu v Krapini: Boris Tošle; pri tehničnem oddelku pri okrajnem načelstvu v Brusu Matija Malešič; v terenski tehnični sekciji v Bos. Brodu Anton Cedilnik, Danici Cuk; v terensko tehnični sekciji v Banja Luki inž. Ljudevit Senica. Iz gradbenega ministrstva jc prestavljen v Ljubljano inž. Leonid Prihoda. ll m **' ...... mm .. • .V,' ^, „ PNliiiidssI- i . $ Igi aaap . — Sodoben apostol Te dni se po vsem katoliškem svetu spominjajo duhovna dr. Karla Sonnenschcina, apostola Berlina, ki je umrl pred desetimi leti. Sredi enega najbolj pokvarjenih velemest naše celine, v katerem krščanstvo tone v sodobnem poganstvu, je Sonnenschein bil pravi misijonar, ki je izpreobračal ljudi s krščansko ljubeznijo. Čeprav je v dušnopastirski službi uporabljal najsodobnejša sredstva in je že pred znanim p. Coughanom znal ceniti radio, je sam dejal, da »rešitev duš ni v inflaciji različnih modernih pomagal in v neprestano druga drugo pre-hitevajočih akcijah, marveč v krščanski osebnosti, ki se žrtvuje do konca «. Njegovo krščanstvo ni bilo toliko izpoved in propoved ter propaganda ideje, kolikor služba vsem pomoči potrebnim, brezpravnim, iz družbe izobčenim in propadajočim ter propadlim, ki so jih »pravičniki« zavrgli. Živel je kot berač in je bil pokopan kot knez. Sveti oče jc njegovo delo blagoslovil, rekvijem za njim je opravil nuncij Pacelli, pogreb pa je imel večji ko svojčas Bismark; na grobu so ljudje čakali nad tri ure, da so prišli na vrsto, da vržejo kepo grude na grob svojega največjega dobrotnika. Sonnenschein pa je bil tudi velik pisatelj in njegove »Beležke«, ki polnijo celih 11 sno-pičev, so mojstrovina vsebine in stila. Nekaj zgledov, kako je mislil in povedal: »Izveličar ni tajil oblasti, ni preziral moči in je upošteval sredstva tega sveta. Toda rešitev ni v njih. Ta ne izvira iz sile ne iz zakonov in tudi ne iz gospodarstva. Prihaja le iz duše in iz milosti. Mesija je izveličal svet iz svetlega dna človeške duše.« »Kdor se ne zna vmisliti in včutiti v naš čas, kdor ga nc pozna in ne ve, da ob posteljici sodobnega velemestnega otroka ne čuva I babica, da bi mu pripovedovala pravljice iz božje narave, kdor tega človeka, ki je postal del neprestano brnečega velestroja, čigar teka nc usmerja pobožna knjiga, iz dna srca ne razume in ne ljubi — ta mu ne bo mogel pomagati, pa naj sc da zanj tudi križati. Lc, čc ga ljubi in res ljubi — ne pa si samo utvarja, da ga »iz dolžnosti« ljubi, ker je Kristus tako zapovedal — ga bo pridobil, ne da bi to hotel, in ljudje mu bodo podarili vse svoje srce, pa naj nosi frančiškansko kuto ali pa jezuitski talar.« »Ljudje, kakor jih je ustvarila nova doba, so gluhi za samo besedo, naj bo še tako sveta. Učena apologetika jih ne prepriča in ne gane. Kakor stare pogane jih pretrese samo nekaj: moč dejanskega zgleda, zakaj filozofije so siti. Le eno razumejo: dobroto vere, ki odseva iz oznanjevalcev in izpovedovalccv krščanstva v požrtvovalnem delu za blagor bližnjega in družbe. In tudi to ni zadosti, da jc vse organizirano, kakor je treba, marveč je treba iti med ljudi, brez službenega značaja, sc postaviti v službo njihovih potreb in opravljati cklo za izveličanjc kot popolno predanost, ne pa kot resor.« Tako nemški Krek. In če so danes, v tako neugodnih časih, katoliške ccrkvc v Nemčiji tako napolnjene, kakor nikoli poprej, je to zasluga takih mož, kakor je bil Sonncnschcin. Kovi častni meščan ljubljanski g. dr. Anton Korošec bero diplomo o častnem meščanstvu. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z lokalnimi padavinami. Zemun, 21. februarja. AA. Vremensko poročilo letalske službe. Vremenska napoved za 22. februar: Prevladovala bo oblačnost z nekaj dežja tu pa tam. V goratih predelih sneg. Najnižja toplota 21. februarja Senta —6, najvišja Pndgnrica 16. Dunajska vremen, napoved: Menjajoče precej oblačno, toplotne razmere se ne bodo spremenile. Proučevanje konjukture LJubljana, 2t. februarja 10!?!). V roll vrsti držav obstojajo državni zavodi za proučevanje gospodarstva, ki s« predvsem bavijo s proučevanjem konjunkture, kot najbolj izrazitega gospodarskega pojava. Tudi v naši državi je bilo že večkrat predlagano, da so naj osnuje tak zavod, ki. bi zbiral podatke o našem gospodarskem položaju. Sicer to delajo žc številno ustanove v naši državi, predvsem Narodna banka, vendar to delo ni usmerjeno enotno in služi predvsem potrebam dotičnih ustanov samih. Za koordinacijo tega dola in za splošno presojo pa jo lo potrebno, da so tudi pri nas osnuje zavod za proučevanje konjunkture. Tozadevno zakonsko pooblastilo jo sioor žo imel večkrat minister trgovine iu industrijo v finančnem zakonu, vondar do uresničenja ni prišlo. Zato moramo glodati na to, da bo novo pooblastilo, ki ga ima trgovinski minister v finančnem zakonu za 1930-41), vendarle realizirano. Zlasti pa jo potrebno, da sc takemu zavodu dajo na razpolago potrebna sredstva in da so opazovanje toga zavoda ozira tudi na različno gospodarsko strukturo posameznih krajev našo državo. Dr. Janko Grampovčan: (tfjOAp&dcMtVO Gospodarstvo nove Grčije Pouk gospodarstva na šolah Gospodarska vprašanja so sicer izredno važna za vsakega državljana, toda v učnih načrtih naših šol se pouk o narodnem gospodarstvu zelo zanemarja. Zakaj? Pred vojno so se zanimali za narodno gospodarstvo le redki strokovnjaki. Gospodarsko življenje se je odvijalo mirno brez večjih pre-tresljajcv in brez večjih sprememb po izhojenih potih. Gospodarske razmere so b le tako stabilne kot tedanje valute, in gospodarska vprašanja torej niso bila zanimiva vsaj za širšo javnost. Po vojni «e je šele dvignilo zanimanje za gospodarska vprašanja Gospodarski problemi posegajo vedno globokeje v življenje ljudi. Pojavili so se prej malo znani gospodarski problemi kakor brezposelnost, odprava vojnih posledic, znatne valutne spremembe, težave v denarnem in kreditnem sistemu, agrarna reforma, težnje držav po gospodarski neodvisnosti ali avtarkija ter socialno-politične težnje, ki so zahtevale izravnavo socialnih krivic in preskrbo socialna šihkeiših slojev, zlasti tudi financiranje javnih del. Država je pričela posegati v interesu javne blaginje v številne gospodarske in pravne odnošaje. Njene nove naloge so povzročile povišanje državnih (in tudi samoupravnih) izdatkov, s tem pa povišanje prejemkov javnih teles. Posledica je povišanje davščin oz. uvedba novih ter večje izrabljanje javnega kredita, ki naj omogoči javna dela in investicije, s tem pa zaposlitev prebivalstva in poživljcnje gospodarstva. Obenem naj te nove javne naprave koristijo vsem državljanom, ki jih lahko uporabljajo in ki naj bi se zavedali, da morajo sicer res plačevati višje davščine, zato pa jim nudijo javne korporacije številne preje neznane koristi. Zalo je za vsakega državljana važna njegova pravica soodločevati pri sestavi javnih proračunov, katerih bistvo mora seveda potem tudi poznati. Če vidi koristi delovanja javnih teles, bo tudi raje izvrševal svoje državljanske obveznosti. Posameznik je torej po vojni vedno bolj navezan na narodno (zasebno) gospodarstvo in finančno gospodarstvo javnih teles. Spoznati mira zlasti medsebojno navezanost ljudi, spoznati TVjia tudi posledice vsakega gospodarskega delovanja, da se bq vedel ravnati po skušivah in da ga ne bo zadela škoda, na drugi strani pa naj ima koristi, katere mu lahko nudi dovoljeno gospodarsko delovanje. Zavedati se mora ugodnih, zlasti pa tudi ŠHodljivih posledic, kaU'e '*l"ko povzroči njegovo gospodarsko delovanje, drugim, če tudi morda njemu samemu to delovanje ne prinese nobenih koristi. Koliko škode bi sc bilo dalo preprečiti v našem narodnem gospodarstvu če bi 6e ljudie zavedali medsebojne povezanosti in če bi vedeli, kako je mogoče dvigniti blaginjo posameznikev kakor tudi splošno blaginjo. Posameznik sc postavlja vedno pogosteje pred rešitev gospodarskih nalog ali vprašanj, na katera naj bi vedel odgovor po možnosti iz lastnega znanja. Posameznik mora torej dobili na pot v življenje vsaj najpotrebnejšo gospodarsko vzgojo že v šoli, ker pozneje zalo nima navadno ne časa nc volje. Kje drugod kot na šoli pa naj izve kaj o izpolnjevanju čekovne položnice, nakaznice, o denarnem prometu sploh, o menicah, čekih, čitanju borzne tečajnice, vrednostnih papirjih, o voznem redu, pošiljanju blaga po raznih prometnih sredstvih, o vrstah davkov, izpolnjevanju davčnih napovedi, plačevanju davkov, o socialnem zavarovanju, torej o plačevanju in o ugodnostih, katere mu nudijo razne vrste tega zavarovanja, o važnosti zavarovanja sploh, o zaščiti delavccv, razmerju med službodavccm in službojemalcem, o tem, kje dobivajo država in druge javne korporacije denar, o važnosti in koristih varčevanja in prihrankov za varčevalca in za narodno in javno gospodarstvo, o denarnih zavodih, o zadružništvu, o tem, kje in kako nalagati denar ;n k;e najemati posojila? Kje naj izve o važnosti zemljiških melioracij, o dvigu produkcije kmetijskih pridelkov po količini in kakovosti, torej zlasti o poenotenju kakovosti teh pridelkov? Ali niso to vsakodnevne stvari, s katerimi ima opravka V6ak človek? In kje je mogel kaj slišati o njih, razen seveda na strokovnih šolah? Na posameznih vrstah drugih šol je pouk v narodnem gospodarstvu skoro popolnoma zanemarjen, s častno izjemo meščanskih šol. Seveda se da poučevati mladina tudi o gospodarskih vprašanjih že sedaj v okviru pouka o posameznih predmetih. Zato nai bi se jemali primeri iz gospodarskega življenja zlasti pri računstvu, v slovenščini, pri zemljepisu, zgodovini, v naravoslovju, mineralogiji, geologiji. Razen tega bi bilo treba uvesti pouk narodnega gospodarstva v vseh šolah vsaj v enem razredu po eno uro tedensko, da se dijakom nudi potrebna podlaga za življenje. Zlasti jc potreben pouk o narodnem gospodarstvu na zavodih, kjer se vzgajajo bodoči vzgojitelji naroda, torej na univerzah, učiteljiščih in semeniščih, da bodo mogli absolventi nuditi zlasti na deželi pouk in oporo prebivalstvu svo;ega kraja. (Iz predavanja doc. dr. Vladimira Murka v Pedagoškem društvu.)^ ' Dobave: Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo rešilnih skrinjic. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja ponudbo za dohavo topolovih ploščic, strešne in zidne opeke. Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridska ulica, sprejema do 4. marca pismeno ponudbe za dobavo nafte, cilindrskega in strojnega olja, bencina, petroleja in tovotae masti. Vrednost celolnoga uvoza je znašala leta 1037: 15,204 milijonu drahem (1936: 11,962), a izvoza 9,555 milij. drahem (1936: 7,398). Glavni uvozni proizvodi so: pšenica (500 tisoč ton); kava (5000 ton); sladkor (75.000 ton);; turščica 50.000 ton); rž (7000 ton); fižol (7000 ton); sirove kože (5000 ton); stavbeni les (370.000 m3); premog (900.01K) ton); koks (HO.OOO ton); nafta (230.000 ton); bencin (70.000 ton); sirovo železo (l(H).OOO ton); kemični proizvodi (60.000 ton); papir (25.000 ton); bombaž (3000 ton); bombažne Ikauine (4000 ton); volna (3000 ton); volneni sukanec (1500 ton) itd. — Izvaža: pomaranče (14.000 ton); suhe smokve 18 tisoč ton); tobak v listih (40 tisoč ton); rožiči (15 tisoč ton); korintsko grozdje (90 tisoč ton); sultanino (25 tisoč ton); mandeljni (974 ton); olive (12 tisoč ton); olivno olje (6701 ton); vino (45 tisoč hektol.), sirove kože 3200 ton); rude (980 tisoč ton) itd. V Grčijo so uvažale: Nemčija (4 in pol milijarde drahem vrednosti); Vel. Britanija (2 milijardi); Romunija ('2 milijardi); Argentinija (1 milijardo); Jugoslavija (900 milijonov); USA (700 milij.), Egipt (600 milij.); Ogrska (500 milij.); Italija 450 milij.); Nizozemska (100 milij.); Indija (400 milij.); Francija (300 milij.) itd. Iz. Grčije so izvažale: Nemčija (3 in jx>1 milijardo), USA (1.6 milijarde). Vel. Britanija (1 milijardo), Italija (600 milijonov), Češkoslovaška (400 milijonov). Nizozemska (300 milijonov), ,Tu-gospalija (270 milij.), Francija (250 milij.), Belgija (150 milij.), Finska (130 milij.) itd. Posebni vir narodnega bogastva Grčije pred-slavlja njena trgovinska mornarica. Grki so že od davne sive preteklosti znani kot izvrstni pomorščaki. Poznano i'', da so Grki trudi izvrstni trgovci. To pa ima svojo ožjo zvezo z njihovim pomorstvom. Poklic mornarja zahteva izredno žilavost, prisotnost duha, drznost, jiožrlvovalnost, vztrajnost itd. Vse to in še izredna histrina duha se je skozi stoletja in tisočletja utrjevalo in delovalo iz roda v rod. Potem se ne sinemo čuditi, ako najdemo v svetovni trgovini na mnogoštevilnih mestih na vseh delili sveta — grške trgovce, ki po sposobnosti včasih daleč prekašajo Jude in Armence. — Pod grško mornarico ne smemo šteli samo one parnikc, ki so registrirani samo v Grčiji, ampak tudi one, ki plovejo sicer pod tujimi zastavami, ki pa so kupljene z grškim denarjem. Mnogoštevilne grške ladje sploh redko prihajajo v svoje domače luke. Mnogo plovejo v daljnih morjih od ene luke do druge, prevažajo blago, kjerkoli ga njihovi številni agentje »ujamejo«, in se po več letih vračajo v domače luke. Grška morna-lira ne jiozna brezposelnosti. Med grškimi mornarji in lastniki ladij vlada urejeno službeno razmerje na podlagi kolektivnih pogodb in obvezne arbitraže. Zavarovanje mornarjev v Grčiji stoji na visoki stopnji. Število vrških konzulov in konzularnih agentov v vseh važnih lukah sveta je izredno visoko. Tam konzul ni gospod v fraku in cilindru, katerega sposobnost se ocenjuje po njegovem odličnem nastopanju na parketu ali po rodovniku, marveč mora konzul d , , 2339.00—2377,— Berlin 100 mark ...... 1758.12-1775.88 Bruselj 100 belg...... 735.50— 747.50 Curih 100 frankov..... 995.00-1005,— London 1 funt ...,.., 204.70- 207.90 Ne\vvork 100 dolarjev . , , , 4319.87—4409.87 Pariz 1(0 frankov......115.42— 117.72 Praga 100 k.on...... 150 00— 151,50 Trst 100 lir........ 230 05- 233.15 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.655, Londdn 20,6275. Newyork 4401875. Bruselj 74.15, Milan 23.16. Amsterdam 235.80. Berlin 176.62, Stockholm 106 225, Oslo 103.65, Kopenhagen 92 10, Praga 15.075, Varšava 83.12. Budimpešta 87.25. Atene 3.90. Carigrad, 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingforg 9.095, Buenos Aires 101.5. Vojna Vrednostni papirji škoda: v Ljubljani 472.50—474.50 v Zagrebu 471 —473 v Belgradu 474.25—475 Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. pos. 100 do 102. agrarji 61—62, voj. ško promptna 472.50 do 474.50. begi. obv. 90—91.50, dalm. agr. 90-91, 8% Bler. pos. 101 — 102, 7% Bler. pos. 94.50—95.50, 7% pos. Drž hip. banke 100-101. 1% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7800 do 7.900. Trboveljska 185—190. Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99 50—101, agrarji. 61—62, voj. ško. promptna 471—473 (471), begi. obv. 90—91, dalm. agr. 89.75— 90.75 (90.50), 4% sev. agr. 61—61.25, 8% Bler. pos. 101 denar, 7% Bler. pos. 95 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 1% stab. pos. 98 denar. — Delnice: Nar. banka 7.800 denar, Priv. agr. banka 224 do 228, Trboveljska 185—195. Gutman 35—40. Tov. sladk. Bečkerek 500 blago. Osj. sladk. lov. 78—95, Ssj. liv. 175 blago, Jadranska plovba 350 denar. Bolgrad: D-ž. papirji: 7% inv. jx>s. 101 denar, agrarji 61.25—62, voj. ško. promptna 474.25—475 (474.50), z,a konec aprila 473.50—474 (474), za konec, maja in julija (473). begi. obv. 91—91.25 (91.25, 91 j, dalm. agr. 90.50—90.75 (90 50), 4% sev. agr. 60 denar (60), 8% Bler. pos. 100.50 den., 7% Bler. pos. 94.75- 95.25 (95, 94.75). — Delnice: Priv. agr. banka 230—230.50 (drob, kom.), Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremen.jena Promet srednji. Sombor Pšenica: bač. okolica Novi Sad, Sambor, srem. ladja Dunav, gornia ban., južna ban., srem., bač., srem. kasaduplikat. šlep Tisa kanal 153—155, gornja bač. kasaduplikat 154 do 156, srem. ladja Sava 152—154, bač. Tisa šlep 155—157. bač.., ban. šlep Dunav 154—156, šlep Begej 154—156. — Koruza: bač 95—97, bač. sušena spomladanska 108—110. — Tendenca prijazna. Promet 55. Plačilo v naprej uvoženega blaga Narodna banka je izdala naslednje devizno okrožnico: V zvezi z okrožnico št. 63 z dne 8. oktobra 1938 obvešča pooblaščeno zavode, da jim ni treba v bodoče ob priliki predložitve prošenj za plačilo vnaprej v klirinške države Narodni banki podatkov, ki so navedeni v točki 2 pod a, b, c in d navedene okrožnice. Tako morajo v bodoče pošiljati pooblaščeni zavodi te podatke samo v primeru, ko gre za plačilo vnaprej v neklirinško države. Podatki, ki so jih morali doslej dajati denarni zavodi, so naslednji: A. Koliko in v kateri vrednosti je tvrdka uvozila za poslednja tri leta vrste blaga, za katero se zahteva dovoljenje za plačilo vnaprej. — B. Koliko znaša po količini in vrednosti obstoječa rezerva (skladišče) uvozniške tvrdke predmetov, za katere se zahteva dovoljenje za plačilo vnaprej. — C. Če gre za nabavo surovin, kakšna je letna normalna potreba surovin, za katere se zahteva dovoljenje. — D. Iz katerih držav je bilo dosedaj nabavliano odnosno blago (označiti je treba deželo izvoza in deželo plačila). ★ Licitacija: Dne 6. marca bo pri upravi smod-nišniee v Kamniku licitacija za dobavo 200.000 kg kalijevega solilra. I Vesela in zabavna novinarska Ijubavna komedija! loretta Voung - Tyrona Nemški dinlop Kino Sloga Premiera danes! ob ib.. m in 21. uri. mmmmmmmm^mmnaa Reportaža o ljubezni 1 Zelo je zadovoljil vse dosedanje obiskovalce film z Brigitto Horney in gf]|\0 MATICA 2kl%J A TT1 Mathias Wieman om. tel.21-24. Predstave M-š M- JL Ji Ne zamudite ogleda! ob 16, 19 in 21. uri. I Burjo smeha in krohota med ženskami, ogorčene in energične proteste med mo-kimi je izvala sijajna film-ka satira Predstave ob 10., 19. in 21. uri. Kino UnEon Telefon 22-21 Prebrisane ženske Ta film je dobil najvišje odlikovanje v analih francoske kinematografije! Naš vajenec je tudi član naroda Dandanes moramo gledati v vajencu človeka, ki je nujno potreben naši narodni skupnosti in je sleherni vajenec za narod dragocena pridobitev. Saj so vajenci bodoči možje, bodoči obrtniki in podjetniki, ki bodo pomagaili ustvarjati narodno blagostanje. Na vprašanje vajencev, pa naj bo to socialno, moralno, strokovno, prosvetno, vzgojno ali kakršnokoli, bo treba gledati sedaj s prav drugim očesom, kakor smo «'edali pred t-emi desetletji, ko je bil »šuštarski leTpoba« v Ljubljani predmet neokusnih zbadljivk in posmeha. Na drugi strani pa je treba povedaM, Vajenski dom« v Ljubljani ski učitelji in profesorji nudijo učencem skoraj enakovreden pouk s srednjo šolo, okoli 100 vajencev in okoli 120 vajenk. Sedaj je v Sloveniji 10 gremialnih trgovskih nadaljevalnih šol, namreč poleg treh v Ljubljani še v Brežicah, Celju, Kamniku, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Slovenj-Gradcu in Trbovljah. Na vseh desetih šolah je vpisanih 360 trgovskih vajencev in 250 vajenk. Razne šole in tečaji za vajence Imamo pa še razne specialne strokovne nadaljevalne šole. Predvsem so se pobrigali za specialne strokovne šole gostilničarji, ki imajo po eno tako šolo v Ljubljani, Celju in v Mariboru. V teh šolah vzgajajo gostilničarji svoj solidni naraščaj. Največ obiskujejo te šole natakarski vajenci, pa tudi hčerke gostilničarjev. Vajencev je okoli 65, gcstilničarskih hčera pa okoli 20. Pri Sv. Jakobu v Ljubljani imamo šolo za umetne in oblačilne obrti, ki jo obiskuje okoli 360 deklet. Na Ledini v Ljubljani pa imamo šolo za mehanično tehnične obrti, ki jo obiskuje okoli 290 učencev. Na Grabnu imamo šolo za stavbne obrti. Obiskuje jo nad 200 učencev. Na Prulah šolo za umetne in oblačilne obrti, ki jo obiskuje 227 učencev. Zadnji dve šoli imata prav za prav bolj značaj tečaja kakor pa redne šole. Ljubljanski grafični delavci so tudi za svoje vajence organizirali poseben tečaj, ki ima trenutno okoli 30 vajencev. Naglasiti moramo, da je med V6emi strokami še najbolj ugodno rešeno vprašanje grafičnih vajencev, kar pa je seveda zasluga njihove strumne organizacije. Občasnih strokovnih tečajev je v Sloveniji trenutno 22 in sicer jih obiskuje v občih oddelkih 448 vajencev in 130 vajenk, skupno torej 578, v strokovnih oddelkih pa 148 vajencev in 27 vajenk. V Sloveniji imamo torej več kot 70 strokovnih šol z okoli 250 razredi. Število V6eh učencev je okoli 4600, število učenk pa okoli 1650; skupno torej okoli 6300. Na teh poučuje skupno okoli 520 učiteljev. Vprašanje organizacije vajencev Socialni položaj obrtniškega trgovskega vajenca je v Sloveniji zelo slab. Po večini morajo vajenca, to jc 14 do 20 letnega fanta ali dekle, vzdrževati starši. Je to krivično, ker že začetnik v obrti ali trgovini toliko dela, da zasluži vsaj za hrano in za posteljo. Imamo nekaj dobrodelnih organizacij, ki skrbe za uboge vajence. Predvsem moramo omeniti tukaj Vajeniški dom v Ljubljani v Kersnikovi ulici, ki je naravnost vzorna ustanova in v katerem ima oskrbo brezplačno ali proti odškodnini okoli 150 vajencev. So še druge ustanove, ki bi jih bilo vredno omenjati in ki sc trudijo za vajence. Tako n. pr. organizacija obrtnikov-mojstrov in pomočnikov v Rokodelskem domu v Ljubljani. Priznati pa moramo tudi nekaterim mojstrom, da poskrbe za svoje vajence. Nekatere strokovne organizacije se trudijo, da bi uvrstile vajence v svoje članstvo. Mojstri in delodajalci so skoraj brezizjemno proti tem poskusom, češ, da je vajenec še mladoleten in da obrt ali trgovina ne moreta trpeti razrednega boja med vajencem in gospodarjem. Na drugi strani pa strokovne organizacije ravno naglašajo obupen položaj vajenca, ki strada, dela pogosto nadurno delo in ki mu tudi pritičejo pravice, katere mu more preskrbeti samo organizacija. Borba za pravice organiziranja mladoletnih vajencev še traja. Industrije, trgovci in obrtniki imajo pa priliko, da to borbo takoj prekinejo: vajencem naj dajo sami od sebe tisto, kar bi utegnile razne organizacije po hudih borbah za vajence izposlovati. Mi v mladoletnem vajencu vedno gledamo slovenskega človeka, ki bo nekoč postal polnoleten in tudi dober ustvarjalec narodnih vrednoti * ^ t JO*. Madrid glavno mesto Španije „Tri mesece v letu je zima, devet mesecev pa vroče kakor v peklu" Madrid sicer ni tako tesno in notranje povezan s Španijo, kakor n. pr. Sevila z Andaluzijo, je pa njeno glavno mesto in ta čast ga vzdržuje. Leži v ravnini, skoraj točno v sredi Španije, v daljavi pa ga okrog in okrog obdajajo visoke gore. Morje s svojimi mehkimi vplivi do sem ne prodre, zato vlada v Madridu izrazito celinsko podnebje z velikim razlikami med poletjem in zimo. temperatura se giblje med 40 stopinjami vročine in 10 stopinjami mraza in razlika 20 stopinj v dnevni temperaturi ni nobena redkost. Prav ugodne te velike razlike za zdravje niso, zato pravijo Španci, da je v Madridu tri mesece zima, devet mesecev pa vroče kot v peklu. Manzanares, ki ima od daleč še nekaj romantike, je od blizu prav lena in nič kaj vabljiva reka, ki teče skozi vzhodni del mesta; preko nje vodita dva mostova, segovijski in toledski. Kakor v drugih velikih mestih, ki jih je zajel moderni promet, tako tudi v Madridu ni nikoli miru. Mesto je prepreženo z mogočnimi cestami, kakršnih je malo na svetu, kakor je n. pr. »Ca-stellana«. ki teče po dolgem po mestu in večkrat menja svoje ime. Ob tej cesti se na vsej njeni dolžini odigrava večjidel madridskega življenja, zlasti večernega in nočnega. Madrid ima namreč neke vrste naravno nočno življenje. Podnevi vlada taka vročina, da človeka kar duši in tako si vsak meščan išče hladila zvečer in pozno v noč. Madrid oživi tako rekoč šele z nočjo in to ne samo tako imenovani »pokvarjeni svet«, ampak tudi de-lastvo in preprosto meščanstvo. Večerja je nekako med 9 in 10 zvečer, predstave in prireditve pa se začno šele pozneje. To mesto ob Manzanaresu ima povsem veliko-mestni značaj, nima pa na sebi prav nič značilno španskega ali južnjaškega. Po ulicah vlada večni dirindaj, avtomobilskih hup, zvonenja cestne železnice, neprestano se prelivajoče množice, ki se vedno nove vale iz postaj podzemeljske železnice — k vsemu tem^ pa še kitare, ki po.jo z vseh strani, to je madridska ulica, ki jo ukroti šele pripekajoče dopoldansko sonce. Največji kulturni zakladi Španije so bili nekdaj zbrani v muzeju »Prados, ki pa je danes STO MILIJONOV POLENOVKI znaša približno letni lov norveških ribičev. Nepregledne množice poleuovk se vsako zimo in pomlad približajo norveškim obalam, kjer so drste in si poiščejo hrane. Ribičem ui treba pluti daleč na morje, da razpno svoje mreže, ker se sikupine zadržujejo v bližina obale. Važno je to za produkcijo olja, ker plen še isiti dan oddajo v tvoru,ice, katere na ta način predelajo popolnoma svežo ribo. V tem j« tajnost kakovosti norveškega ribjega olja, ki vsebuje zato velike količine vitaminov A iin D, mastne kisline in joda. Norveško ribje olje je brez duha in okusa, ter zdravi rnhi-tido, pospešuje rast in ščiti pred boleznijo. NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE je znano zaradi svoje kakovosti. že skoraj izrabljen. Dragocene umetnine iz tega muzeja so rdeči razprodali po vsem svetu, veliko se jih je porazgubilo čez Pireneje v Francijo, največ pa so jih z nedavnimi pošiljkami poslali v Ženevo. Po več dni so se prej tujci zadrževali v tem muzeju, odslej bo ogledovanje mnogo krajše. Na umetninah je bila Španija pred državljansko vojno tako bogata kot n. pr. Italija. V Pradu so bila dela najslavnejših španskih mojstrov, kakor Murillo, Goya, Greco, Velasquez, Ribera; številno pa so bili zastopani tudi inozemski mojstri, kakor Raffael, Tizian, Fra Angelico, Tintoretto in Reni. Tudi DUrerja, Holbeina, Rembrandta in Ruhensa so ljubitelji umetnosti mogli tu občudovati. Danes vsega tega ni več, ker rdeči so Madrid dobro izpraznili, preden ga bodo prepustili Francu — da so s tem Španijo oropali njenih najbolj trajnih bogastev, to jih ni bolelo. Največja privlačnost Madrida pa je — »Buen Retiroc, otok zelenja sredi mesta, ki je bil vsa leta skrbno vzdrževan in so vsi sloji v njem iskali oddihi. Zasadil ga je že kralj Filip 11., ki je svoji ženi zgradil sredi zelenja mogočen grad, po katerem se tudi park imenuje. Krone dreves so tako goste, da ostri solnčni žarki ne prodrejo skozi nje in pod njimi vedno vlada prijeten hlad. Je zelo prostran in poln lepih spomenikov; najmogočnejši med njimi je spomenik kralja Alfonza XII., ki stoji pred nekim jezerom, preko katerega parnik vozi izpreha.jalce. Sploh je ves ogromni park poln raznih vabljivosli, zato tudi nikoli ni prazen. Veliko važnih dogodkov je tekom zgodovine že šlo preko Madrida. Ne manj važni stoje tik pred njim in moremo pričakovati, da se bodo kmalu začeli odigravati v vsej odločnosti. Ko se še Madrid osvobodi rdeče nadvlade, ho Španija zopet enotna in bo v svojem bogastvu iskala novih življenjskih oblik. Poročila iz Španije povedo, da je Franco začel z vseh strani odločno pritiskati na Madrid. Prebivalstvo se zadržuje v kleteh; slika kaže z vrečami peska zavarovani vhod v »Banco de Visca)a« v Madridu. C I S T E K Pepelnica (Kratke misli k današnjemu dnevu.) Pepelnica — začetek resnega postnega časal 2e od papeža Gregorija Velikega velja za »caput quadragesimae«, »caput ieiunii« — središče in vrh postnega časa. Nekdaj so javni spokorniki na ta dan dobili spokorna oblačila in si glavo potresali s pepelom. S temi znamenji so se vzdrževali javnega bogoslužja in »veselja tega sveta«, da bi upodobili v sebi Kristusovo trpljenje za njegovo telo — Cerkev. Javni 6pokorniki so bili v Cerkvi »svet stan«, v katerega so se sprejemali ne 6amo resnični grešniki, ampak so vanj prostovoljno vstopali tudi pobožni in pravični ljudje, ki po človeški sodbi »nc potrebujejo pokore«. V trpljenju prostovoljne pokore so prevzeli nase delež v spravnem Kristusovem trpljenju da bi v skrivnostnem Kristusovem telesu — Cerkvi — zadostovali za grehe človeštva v svetu rn Cerkvi. Tudi Bernard iz Siena v Florenci je bil član take spokorniške družbe. Danes sv. Cerkev svoje vernike s pepelom uvaja v miselnost: ločiti 6e za kratko dobo od sveta in »veselega bogoslužja« in v preprostosti in odmaknjenosti odmreti »staremu Adamu«, da bi v nas vstal »novi Adam — Kristus« Z nemo, na zunaj težko kretnjo nam Cerkev kaže naše krščansko bistvo. Kristusovo kraljestvo je na tem svetu, dasi nI »od tega sveta«. Izvor, namen, pot in pomoč — vse to je nam kristjanom dano od zgoraj. Iz čakanja na tem svetu potujemo v dan ponosti, k poslednji sodbi. Romarji se nikjer ne 6mejo za stalno naseliti, romarji so vedno »na poti«. Pozdravljajo vse drevje, vse rože in ptice in vse lepote stvarstva, vse jim je drago in ljubo, toda vse puste za seboj, ne da bi se mudili pri teh stvareh. Mi kristjani potujemo v polnost povišanega Kristusovega življenja in s pomočjo Kristusovo sc dvigujemo iznad tega sveta. K temu odmiranju nas na pepclnično sredo opominja sv. Cerkev. Ko duhovnik pri pepelenju nad nami govori: Spomni se človek, da si prah in da se boš v prah povrnil« pa mislimo tudi na drugo, telesno smrt. Toda kristjan pa ve, da je ta smrt samo — vrata v »drugo življenje«. Zato to skromno, pa vzvišeno znamenje sv. Cerkve radi sprejmemo na svoje čelo. Znamenje se napravi s pepelom. S pepelom, ki so ga dale blagoslovljene palmove vejice lanskoletne cvetne nedelje. Palma pa je zmagoslavno znamenje Gospoda. Tako je tudi znamenje križa s pepelom korak k Kristusovemu zmagoslavju. Iz lega blagoslovljenega pepela nam-sije upanje, da bomo deležni Kristusove zmage. Kdo bi sc torej hotel odtegniti temu znamenju upapolnega odmiranja? „Vsi ste naši!" Že o sv. Jožefu leta 1915 so pričeli razredi kranjske gimnazije potovati. Najprvo smo se preselili v ljudsko šolo. kjer smo s svojo težo tresli stare strope. Potem smo šli v mestno uhožnico na Pungrat, kjer smo ob številnih naborih morali imeti počitnice, da so namesto nas vstopali mladi fantje in stari možje, zunaj so jih pa čakale žene in matere s prtljago in zalogo solza. Končno nas je sprejel Ljudski dom poleg župnijske cerkve. Šestošolci smo bili kar v gledališki garderobi. Profesor in pisatelj dr. Ivan Pregelj je imel tedaj iz ene cerkvene hiše v drugo blizu v šolo in prav tiste dni je kaj rad hodil na Brezje, dve uri tja in dve uri nazaj. Jeseni, leta 1917, se je pa pričetek šolskega leta zelo zavlekel. Poln je bil Kranj vojaštva. S skrbjo nam .je pojasnjeval gimnazijski ravnatelj: »Ne vem, če in kdaj pričnemo!« Narejen je bil tedaj sklep, da grem v škofijski zavod v Št. Vidu. Tedaj sem se srečal prvič 7. bla-gopokojnim škofom dr. Janezom Gnidovcem in to srečanje se mi je vtisnilo neizbrisno v spomin. Z nekim strahom sem prestopil prag zavoda, ki je s svojo zunanjostjo in pomembnim napisom napravil name silen vtis. Duh po bolnišnici mi je silil nasproti, saj je bilo v zavodu polno vojakov-ranjencev, Le za silo so še imeli prostora za dijake. Nekoga sem vprašal, kje se nahaja rektor zavoda in ravnatelj gimnazije dr. J. Gnidovec. Odgovor se je glasil: »Bon ve, v katerem koncu zavoda je pri bolnikih. Počakajte ga pred stano-njem.« Čakal sem pred ravnateljevim stanovanjem v prvem nadstropju, ki je bilo porabljeno tedaj za šolske in učne sobe. Rektor in ravnatelj zavoda je pa stanoval tedaj v samih knjižnicah. V predsobi konferenčne dvorane, polni knjig, je imel svojo sobo-delavnico, v prefeklovski knjižnici pa svojo sobo-spalnico. Hodil ie ves dan po številnih sobah zavoda, da je tolažil in spovedoval ranjence in skrbel za dijake. Vsako pot po zavodu je pa usmeril tako, da je hodil skozi kapelo, kjer je pred Najsvetejšim iskal moči. fz kapele je prišel. Ljubeznivo mi je odzdravil in vstopil sem za njim v predsobo konferenčne dvorane. Ko sem mu razodel željo po sprejemu v zavod, me je pogledal od vrha do tal tako. kakor je znal on sam — ostro in skrbno očetovsko obenem. Spregovoril je: »Ni prostora. Še za svoje gojence imamo jako na tesnem. Vrhu tega v višjo gimnazijo ne sprejemamo kar tako hitro. Doslej od drugod še nihče ni prišel k nam samo v višjo gimnazijo.« Že sem obupaval. A potegnil sem iz žepa še priporočilno pismo domačega župnika, žužember-škega rojaka. Bral je gospod rektor in ravnatelj. Pogledal me je nekajkrat in končno dejal: i Torej ste kon-greganist. Počakajte malo!« Nisem čakal dolgo. Kmalu se je vrnil. Ljubeznivo se je nasmehnil in govoril je: »Bomo pa izjemo naredili. Kar sam Vas sprejmem. Zasedli boste mesto bolnega sošolca. Bo že Bog poskrbel, da bo vse prav.« Zahvalil sem se in vprašal, kdaj smem priti. Odgovor: »Le kmalu, sedaj ste naši!« Večkrat nam je govoril: »Vsi ste naši!« Tu in tam je pa tudi izrekel: »Patent portae« (Vrata so odprta!), a to le v skrhi in odgovorni zavesli za vso zavodsko družino. Hotel je namreč, da bi bili vedno vsi gojenci tudi Zveličarjevi, kateremu je zavod posvečen. Ob spominih na zavodska leta pod njegovim vodstvom, ob junaških delih in žrtvah njegovega škofovanja, ob svetniški njegovi smrti je prav zn prav šele mogoče razumeti njegov klic in žetin da bi bili vsi naši. Vsi naši ali vsi boži"! Kakor blagopokojnkI Bog daj! A. V. Pozor! Kop i te vstopnice t ako j! II Z ozirom na to, da se je oglasilo Se nešteto ljudi, ki bi radi videli Svmgalijeva predvajanja, pa zaradi stalno razprodanih predstav niso mogli dohiti nobenih sedežev — priredi m o j s t e r SVENGALI ie eno produkcijo in sicer jutri v četrtek 83. t. m. ob 21. uri v dvorani Mina UnlonaU Vstopnice dobite že od danes naprej v predprodajil Koledar Sreda. 22. februarja: Pepelnica. Sv. Petra stol v Antiohiji. (Vtrtek, 23. februarja: Peter Dam., cerkveni učenik; Romana, devica. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gospodična Katarina Žerjav, gospodinja in sestra g. stolnega kanonika dr. Gregorija Žerjava. Zeiuske ostanke blage rajnke ImmIo danes ob 8 zjutraj peljali izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v pogrebnem sprevodu do mestne meje na Gosposvetski cesti in nalo z avtofur-gonom prepeljali na Jesenice, kjer bo ob 11 i>o-greb izpred stopnic |kxI župno cerkvijo na jeseniško mestno [((»kopališče. bog daj pokojnici večni mir in pokoj! G. kanoniku in ostalim svojcem pa naše glol>ol-žar, 02 letni posestnik v Spod. Šiški. Pokojnik je bil vrl in značajen mož ter naš zvest naročnik. Zapušča žalujočo gos|>o soprogo ter pet hčera in i Iva sinova. Svoje otroke je g. Ložar skrbno vzgojil. Pogreb t »o v četrtek '23. t. m. ob 10 iz hiše žalosti v Kamniški ulici 30 (Stadionska ulica 20). Maša zaduŠnica bo 27. februarja ob 8 v župni cerkvi v Šiški. Žalujočim naše iskreno sožalje, |>o-kojniku pa naj sveti večna luči Biserna poroka Sv. Rupert n. Laškem, 20. febr. Redka slovesnost je bila v nedeljo v prijazni podružni cerkvi Sv Petra: Zakonska Bezgovšek Mihael in njegova žena Ana sta slala pred oltarjem kot demantna poroče.ica. Ženin, vkljub svojim S4 letom še raven in dokaj krepak, nevesta pa že bolj sklonjena in utrujena sta pred mnogoštevilnimi sorodniki, prijatelji in znanci z ginljivo prisrčnostjo ponovila ljubezen in zvestobo, ki sta si jo dala pred 00 leti kot mlada poročenca. Srčna demantna poročenca sta morala v svojem dolgem zakonskem življenju poskusiti vse težave našega malega kmečkega človeka, a sta si s svojo marljivostjo, pametno varčnostjo, zlasti pa z božjim blagoslovom pripravila lepo premoženje, dobro oskrbela številno družino, radodarno podpirala vse dobre namene in ustanove pri cerkvi in občini. Ko je pred kratkim bil pri župnijski cerkvi sestanek za /.graditev novega Slomškovega doma in so nekateri zaslepljenci domačini odurno nastopili proti odlični krščanski akciji, se je kot junak postavil naš demantni slavljenec za dobro krščansko stvar, osramotil /. odločno besedo farizejske kričače in kot prvi položil na mizo svoj znatni dar za novo liišo farne prosvete. Bog vama daj, srečna biserna poročenca, lep, miren večer življenja, enkrat pa biserno nebeško krone v nebesih. * — Opozorilo gg. duhovnikom. Po|K>lnilo kon-grue za februar se ne more izplačali, ker finančno ministrstvo še ni olvorilo kredita. Ukrenilo se je vse potrebno, da bo kredit čim prej otvorjen. Ilnhr« p roba v h — pol 7.dri»vjit! Lahko normalno lliirnr,-njenje pri zaprtju, lenlvonll frov omogočajo Arlln itra-iojc dr. Wanilcr-Jn. 2 kom. Din 1/50, 12 kuhi Din 8'—, 60 kom. Din 27 —. Ho«. H. lir. 22115/33. — Motniški premogovnik na dražbi. Na predlog Bratovske skladnice v Ljubljani je bil v ponedeljek, 20. t. m. na sodni dražbi prodan motniški premogov nik (Motnik in Bela-Motnik), ki spada pod davč. okraj Kamnik oziroma davčni okraj Sv. Peter v Savinjski dolini. Cenilna vrdnost premogovnika je bila določena na 812.436 din. Na dražbo pa je prišlo tudi posestvo s stavbiščem vi št. 95 k. o. Motnik (okr. sodišče Kamnik), ccnjeno na 48.152 din in posestvo vi. št. 171 k. o. Motnik, cenjeno na 9.034 din. Obenem s prodajo premogovnikov so prišle na dražbo rudniške prosto sledne pravice v okraju Kamnik in Celje, ccnjene na 36.346 din. Skupna cenilna vrednost motniškega premogovnika z vsemi pripadki in pritiklinami je znašala 911.442 din, najnižji ponudek pa določen na 455.721 din. Za dražbo ni bilo mnogo interesentov Oba premogovnika ie zdražil inž, Evgen Rustja iz Ljubljane za najnižji ponudek 455.721 din. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran« losel« grcnčice. — Izpremembo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Izidorju Ohrenstein, roj. v Košnji in pristojnemu v mestno občino mariborsko v Obradovič. — Dva poškodovanca. Na Posavju so se včeraj splašiH konji 49letnemu posestniku Andreju Rozmanu. Rozman je skočil z voza, toda tako nesrečno, da je z ievo nogo zašel pod kolo, ki mu je nogo slrlo. — V Borovnici je nekdo s topim predmetom s tako silo udaril 35 letnega dninarja Franca Kladnika po glavi, da je ta omedlel. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. — Vlom na Dobrovi. Dobrova pri Ljubljani jo skoraj stalno žrtev neznanih tatov, ki se priklatijo tja ter vlomijo včasih v cerkev, včasih v občinsko blagajno, včasih pri kakšnem zasebniku. Te dni je bilo zopet vlomljeno v cerkev na Dobrovi. Nekdo je razbil cerkveni nabiralnik ter pokradel iz nje ves denar (okoli 40 din drobiža). Skoda pa je seveda znatno večja. Za pranje Vašega perila uporabljajte le domač pralni prašek PERION ki odlično in lepo operet JCaj {flavite.? le letošnji jtredpusl bi se mogli Slovenci od srca smejali, ko smo brali flanek spoštovanega časnikarja g. Ilermanna v »Berliner Tagblaltu o senzacionalnem odkritju naše armade, ki je baje /tri manevrih okoli Metlike s tanki odkrila ostanke mesta Melulum, kjer so se okoli l. 3~> pr. I\r. borili Himljani pod vodstvom Oktariana proli Ja-podom in jih lako temeljilo premagali, da jih danes nikjer več ni. G. Ilermannu, ki je bolj malo znan z zgodovino naših krajev, ni zamerili, saj je posnel članek iz boiične številke rPravde* in v to je članek o nekdanji japodski trdnjavi Melulum pisal sam g. dr. Mko Zupanič, ki pa ni bil nič kaj originalen. Stične domneve o Metulu-mu, sta pisala namreč le naša zgodovinarja Val-razor in Schiinleben, ki sla tudi domnevala, da je bil japodski Melulum v bliiini Metlike, ali kvečjemu blizu vasi Metle na Blokah. Seveda je konec le predpustne zgodovine napravil članek dr. II'al-terja Schmidla v nedeljski številki t,Slovenca*. Ta članek je izšel prav na pustno nedeljo in je zaključil debato, ke je slal nekdanji Melulum. namreč pod Nanosom, te 2.') let je torej slovenska zgodovinska znanost vedela, kje je bil kdaj Melulum sedaj pa pride belgrajska rPravda« in za njo x Berliner Tagblatt* ler po zaslugi g. Nika Zupan i la poslavljala la kraj v se drugam. Mi smo samo radovedni, kako se bo razvijala debata o Melulum in (e si bo dr. Niko Zupanič upal ovreči izvajanja dr. tVallerja Sclimidlat — Poskušali so ponarejati denar. Stroge kazni, ki so bile uvedene zadnja leta proti ponarejevalcem denarja, so imele za posledico, da so se ti zločini proti državnemu gospodarstvu in državnim financam zadnji dve leti zelo zajezili in so procesi proti ponarejevalcem lani bili prav redki. Včeraj so pa prišli pred mali kazenski senat obtoženci, doma iz Domžal in Moravč, ki so nekoč leta 1937 skušali ponarejati 100 dinarske bankovec. Prvi obtoženec Tone B. iz Domžal in tretji Tržačan Slavko G. sta poskušala na opalografu ponarejati omenjene bankovce na prav otročji in naiven način. Stvar pa jima ni uspela, pač pa je zadeva prišla do orožnikov, ki So začeli preiskavo. Drugi obtoženec Edvard V. iz moravške okolice pa je na Erošnjo prvega obtoženca in z njegovim denarjem v jubljani kupil opalograf in mnogo najfinejšega papirja za 1.600 din. Mali senat v Ljubljani je vse tri obtožence spoznal za krive zločinstva ponarejanja bankovcev in so bili obsojeni: prvi Tone B. in drugi Edvard V. vsak na 10 mesecev strogega zapora in na 120 din denarne kazni, tretji Slavko G., ki naj bi le prvemu pomagal, pa na 5 mesecev strogega zapora in na 600 din denarne kazni Edvard V. je prijavil proti sodbi revizijo in priziv. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti_ boleznini ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mla-doslno svežost. po> clh&aid * Letalska zveza z Dalmacijo. V Splitu je bila preteklo nedeljo glavna skupščina mestnega in oblastnega odbora Aerokluba v Splitu. Razpravljali so o delu kluba v Splitu kakor tudi o propagandi letalstva v srednji Dalmaciji, posebno o zapostavljanju Splita v zračnem premetu. Skupščina je odločno zahtevala, da se še letos uvede zračna zveza s Splitom, ki jo že več let zastonj zahtevajo. Kakor vse kaže, bo Split letos res dobil zračno zvezo in bo šc ta mesec prišlo v Split odposlanstvo poveljstva letalstva iz Zemuna, ki bo pregledalo teren za letališče. Najprej bodo izbrali teren za začasno letališče, nato pa tudi za stalno splitsko letališče. * Pomanjkanje šol v Dalmaciji. V Splitu so zborovali učitelji in učiteljice splitskega okraja. Zanimivo je bilo poročilo o stanju ljudskih šol v splitskem okraju, ki jc poudarjalo, da je mnogo premalo ljudskih šol, posebno pa manjka šolskih sob. Glede šol je najbolj zanemarjena Zagora. * Avtomobilska nesreča pri Splitu. Pri Kaštelu Gomilice blizu Splita se je preteklo nedeljo popoldne zgodila avtomobilska nesreča, pri kateri je bilo šest oseb hudo ranjenih. Občinski uradnik Ljubo Dijan iz Splita se je peljal s petimi drugimi v avtomobilu, ki ga je šoliral sam, iz Trogira v Split. Pri Kaštelu Gomilice je srečal skupino kmetov in je hitro zavrl avtomobil, zaradi česar se je ta prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike, ki so jih nato prepeljali v bolnišnico. * Huda železniška nesreča. Blizu Nove Gradi-ške so delavci popravljali železniško progo. Mimo je pripeljal zagrebški vlak in delavci so sc mu umaknili, v tem hipu pn je od nasprotne strani 1 privozil helgrajski vlak in |>ovo7.il delavca Brklja-čiča, delavca Malica pa je smrtno nevarno |>o-Skodoval. Oba so takoj prepeljali v Novo Gra-diško, in sicer Brkljačiča v mrtvašnico, Matiča pa v bolnišnico. Ker ima razbito lobanjo, ni upanja, da bi ozdravil. l^ualitelt, ojitikcu ia tjp/opM LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA * Izkopali mrtvaka, da bi deževalo. V Petrinji je bila te dni pred odiščem kazenska razprava proli desetim kmetom iz Mačkovih sel. Ti kmetje so preteklo leto izkopali iz groba truplo pokojnega Mila Tadiča ter ga vnovič zakopali, ko so mu prerezali vse vrvice, s katerimi je bil zvezan. Pokojni Tadič jc umrl, ko je bila huda suša. Ker je bila uničena vsa letina, se jc neka stara žena spomnila, da je tega kriv pokojni Tadič, ki se je povampiril, ker je bil- pokopan r. zvezanimi rokami in nogami. Ta glas je šel po vasi in ijudje so se zbrali, se posvetovali in v svojem praznoverju prišli do zaključka, da bo takoj prenehala suša, kakor hitro bodo odkopali Tadičevo truplo in ga razvezali. V tistih krajih je namreč navada, da vsakemu, ko umrje zvežejo roke in noge, neposredno pred pokopom pa vrvice prerežejo. Pri Tadiču so pozabili prerezati vrvice in so zvezanega pokopali, ln temu dejstvu so praznoverni ljudje pripisovali sušo. Deset kmetov je odšlo na pokopališče, odkopali so Tadičev grob, izvlekli truplo, prerezali vrvice in truplo zopet zakopali. Dan nato je začelo deževati in kmetje so bili seveda prepričani, da so imeli prav. Sin pokojnega Tadiča pa je vso zadevo naznanil oblastem in tako so prišli kmetje pred sodnika. Priznali so, da so odkopali truplo; storili so to na prigovarjanje starih ljudi in v dobri veri, da bo potem deževalo. Preden bo sodnik izrekel sodbo, bo zaslišal še nekaj prič. Posebno pazite, kaj bolnik pijel Ce Vam je le mogoče, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo .ono z rdeči m I srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI * Človek, ki se rad ženi. Svoj čas smo že poročali o ženitnili sleparijah bivšega uradnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Belgradu Anasta-zijeviča, ki ima v Belgradu svojo ženo. Zaradi teh sleparij je bil zaprt v Dubrovniku. Komaj pa je bil izpuščen iz zapora, je takoj začel iskati neveste z bogato doto. V začetku februarja je prišel iz zapora, 12. februarja se je pa že zaročil z učiteljico Slavico Vidaček. Zaroko je nevesta objavila v časopisih. Belgrajska policija, ki išče Anastazijeviča zaradi nekih kazenskih dejanj, je iz časopisov zvedela za njegovo najnovejšo pustolovščino, ga poiskala in aretirala. Nova Anastazijevičeva nevesta je pred nekaj dnevi odpotovala iz Dubrovnika v upanju, da se bo kmalu poročila, pa bo pač morala še dolgo čakati, dokler Anastazijevič ne bo odsluži! svojih kazni v Belgradu, kjer ima tudi svojo zakonito ženo. * Iz malega prepira — smrt. V Dugi Resi se je 24 letni Vekoslav Šimunec v tovarni nekaj prepiral s svojim sodelavcem Milanom Škrtičem, ki ga je s škarjami nekoliko zbodel v ledja. Nekaj dni nato je Šimunec počakal ob 10 zvečer Škrtiča, ko se je ta vračal z dela iz tovarne, in ga napadel z bikovko, da sc maščuje za vbod s škarjami. Škrtič, ki je očividno pričakoval, da ga bo Šimunec napadel, je hitro potegnil nož in zabodel Šimunca, ki je nekaj ur nato v bolnišnici izdihnil. * Na dosmrtno ječo je bi! obsojen Salko Saltinič iz Tuzle, ker je ubil bogato zasebnico Emilijo Čibej in jo oropal. Ko je sodišče prebralo sodbo, je Saltinič protestiral in zahteval, da ga obsodijo na smrt. Ta nenavadna zahteva je seveda povzročila v sodni dvorani veliko presenečenje. Saltinič bo pa že moral sedeti, dokler ga ne bo rešila ječe smrt ali pa — amnestija. * Tatinski hlapec gospodarja-morilca. Zadnji dve leti je bjlo v petrin.iskem okraju lia Hrvatskem izredno veliko tatvin in vlomov. V vasi Gore je bilo v župnišče kar trikrat vlomljeno, nekega dne pa je bilo izropnno stanovanje šolskega upravitelja. V Sibinah pri Glini so našli veliko ukradenih predmetbv. med drugim sedem koles in kravo, kar tatovi še niso mogli razprodati. Aretiran je bil kmet Milan Jazavac, bivši hlapec pri trgovcu Djakoviču, o katerem smo nedavno poročali, da je bil obsojen na dosmrtno robijo zaradi naročenega požara in umora svoje žene. Jazavac je priznal, da je res zagrešil vse tatvine, ki mu jih očitajo, izdal pa je tudi svoje pomagače. Povedal je, da je kradel in vlamljaj že tedaj, ko je bil v službi pri Djakoviču in da mu jo trgovčeva hiša služila za skrivališče ukradenih predmetov. Pri sodni razpravi proti trgovcu Djakoviču je Jazavac močno razbremenjeval svojega bivšega gospodarja, medtem ko so ga vse druge priče zelo obremenjevale. Vam l>° l-«ma?n8eS„I0Sfrnv?tnn» zdrav jc ■ P»J No bodite svojstev r( st»'u, 1 9,,,1(01(1(1 sem s ,,,,,.(((• 1NE M'v ob MBS1, ^ U «««1?:,- SBC N150 \ 1M ; 'iVal l lorsan J»; • ,.,iol Vam »>(> n„,liiie 1)B»B-V„ morda na'"c.^i\ei VITKI' 1 j iVoST* Hi radi M" ,„„.„„„ l l o (in j lHl,ko«PJ^;VoE\nc m RViViM' » "dobro •l Al*1'' llorsan 'v/f ln llBMOHOI- UlOSKI.BnOfl m nc v0. fe^J&S 'nnkUnnViovaJ'"™^ 19834-^ Ljubljana, 22. februarja Gledališče Drama: Sreda, 22. febr.: Zaprto. — Četrtek, 23. febr.: Hlapci. Red Četrtek. — Petek, 24. febr. ob 15: Brezov gaj. Dijaška predalava. Cene od 14 din navzdol. (Zvečer gostuje Drama v Ptuju: Hol-lywood.) — Sobota, 25. febr.: Hollywood. Izven. Znižane cene.. — Nedelja, 26. febr. ob 15:_Pikica in Tonček. Mladinska predstava, izven. Zniž. čeme. Opera: Sreda, 22. febr.: Lohengrin. Red Sreda. — Četrtek, 23. febr.: Evgenij Onjegin. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Petek, 24. febr.: Zaprto. — Sobota, 25. febr.: Ero z onega sveta. Red B. — Nedelja, 26. febr. ob 15: Gejša. Izven. Znižane cene. - Ob 20: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Sreda, 22. febr.: 12 Slovanska glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Cerinova ura. Igra Salonski kvartet (gg. SI. Marin, L. Co-melli, Fr. Stanič, ga. Dina DSrflerjeva) Narodne v priredbi dr. Cerina — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Domovina, ti si kakor zdravje (prof. Fr. Vodnik); b) Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič) — 18.40 Selitveni pojavi pri slovenski industriji (g. A. Kuhar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod vprenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča — v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 22. febr.: Belgrad: 20 Humor, 21 Dueti, 20.30 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Mozartov klavirski trio, 20.50 Ruski vokalni kvartet, 21.20 Schubertov klavirek trio, 22.20 Plesna glasba — Praga: 19 25 Orkester in solisti, 20.10 Orkestralni koncert — Sofija: 19.15 Betlinijeva opera »Norma« — Varšava: 19 Orkester in solisti, 21 Chopinov koncert. 22.05 Komorna glasba — Budimpešta: 20.15 Opera. 23.30 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Opera »Adri-ana Lecouvreur< — Rim-Bari: 21 Chopinov konc., 21.35 Igra — Dunaj: 20.10 Verdijev »Rekvijemc — Berlin: 20.30 Simfonični koncert — Lipsko: 19 Simfonični koncert — Kiiln: 20.10 Orkester in zbor — Stuttgart: 20.10 Igra, 21.10 Italijanska plesna glasba, 21.25 Komorni koncert — Monakovo: 19.15 Koračnice — Beromiinster: 21.40 Opera — Strasbourg: 20.15 Nordijska glasba, 21.15 Operetni koncert, 21.45 Orkester in solisti. Prireditve in zabave Klavirske skledbe Bacha in Beethovna igra z največjo umetniško rutino in dovršenostjo ter umetniški interpretaciji slavni pianist Aleksander Borovski, zato jih tudi vedno stavi z neko ljubeznijo in ponosom na čelu svojih koncertnih sporedov. Ves I. del njegovega klavirskega večera, ki bo v petek 24. t m. v veliki Filharmonični dvorani zavzemajo skladbe obeh imenovanih glasbenih velikanov. Ob Bacha l>o zaigral Toccato za orgle v d-molu, nato 6 invencij ter Kromatično fantazijo in fugo; od Beethovna pa anamenito \Valdstein sonato op. 53 c-dur v 3 stavkih. II. del koncerla tvorijo dela Božidarja Kunca, Borisa Pa-pandopula, Chopina in Liszta. Koncert zaključi njegova razkošna Ogrska rapsodija št. JO. Opozarjamo na koncert v petek ob 20. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Predavanje moškega odseka Šcmpetrskega prosvetnega društva bo drevi ob 8 v prostorih prosvete. Predava g. sodni svetnik Avsec. Ljubljanska Sadjarska in vrtnarska podružnica iina svoje redno predavanje v sredo 22. t. m. ob 19 v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. Jože Kregar o »Vzgoji in iztioru cvetic za okrasitev oken in balkanov. Vstop prost. Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v dvorani serafinskega kolegija. Vsi, ki se zanimale, vljudno vabljeni. Naše dijaštvo Kongregacija akadeiničark ima svoj redni sestanek drevi točno ob četrt na osem v frančiškanski kapeli. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta. Anekdota Ko so predsednika francoske republike Dou-mergue-a inozemski časnikarji nekoč povpraševali o razmerju med Anglijo in Francijo in o različnih naziranjih obeh velikih demokracij, ni na dolgo in široko odgovarjal, ampak povedal kratko, pa zelo značilno zgodbo: »To ine spominja na tistega gospoda iz Marseille-a, ki je videl, da je mož pri zajtrku pil kavo, žena pa kakao, in iz tega sklepal, da se bosta oba kmalu ločila. Nameraval je to ženo pozneje sani poročiti.. .c * Skrivnosten dogodek v Smnborii. 26-letni Peter Brkič v Somboru je prišel ponoči domov. Naenkrat je začula njegova gospodinja iz njegove sobo strel. Hitela je tja in našla Brkiča ležati na tleli z okrvavljeno glavo. Brkič pa je dejal, da ni nič hudega, da se je samo udaril ob stol. Ker mu je pa postalo slabo, je gospodinja poklicala zdravnika. ki je ugotovil, da ima Brkič nevarno rano na glavi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar nI upanja, da bi oslal pri življenju. Policija je takoj začela zadevo preiskovali, vendar pa doslej ni mogla najti samokresa, s katerim je bil Brkič ustreljen. Zalo sumijo, da gre najbrž za zločin, da pa Brkič noče ničesar povedali. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku Ogl. reg. S. br. 30474/35. >Očka. iaz na nič več ne sedim v zadnji klopi.« >To me veseli, sinko. Kako je pa prišlo do tega?« »Klop na novo pleskajo.« Pepelnični maček Ljubljančanov Ljubljana, na pustni torek. Ljubljančani so letošnji predpust temeljito uživali. Odkar je nastopilo leto krize, še noben predpust nismo toliko plesali kakor letos, toda zato imamo danes še temeljitega mačka. Vse govorice in vsi anonimni letaki, da je Ljubljana zašla v neko brezno revščine, bi bile kmalu resnične, če ne bi videli v predpustu toliko ljudi veseliti se, plesati in tudi ženiti. Res je, da Ljubljana še ni v blagostanju, toda v taki revščini tudi še nismo. Pred nekaj leti sino zabeležili skoraj porazno število pred pustnih zabav, sedaj na pepelnično sredo pa moramo Ljubljančanom v pokoro in v ke-sanje povedati, na koliko oblastno dovoljenih veselicah so se zabavali. Izračunali pa smo samo tiste veselice, kjer je bil poleg stražnik, ki je nadzoroval zabavo in ples, ne pa onih, ki so bile v zasebnih družbah ob zvokih gramofona ali radia. Predpustnih veselic od 6. januarja pa do vštevši predpustnega torka je bilo v Ljubljani nič manj kakor 48. To so bile samo veselice z večjim obiskom v velikih dvoranah ali pa v večjih restavracijskih prostorih. Vsi odbori, komiteji in gostilničarji, ki so priredili te veselice, so predpisno plačali visoke takse. Zaključeni plesi, razne dijaške zabave, pri katerih se popije nekaj malinovcev ali kvečjemu pivo,, niti vštete niso. Za prijavljenih 48 javnih zabav pa moramo mirno računati, da je bilo na sleherni vsaj tri sto oseb. Skoraj sleherni gost je uporabil kakšnih 50 din, torej moremo mirno računati, da je Ljubljana zapravila ta predpust 700.000 din. To je pa samo znesek, ki so ga Ljubljančani po naši približni cenitvi zapravili na maškaradah v gotovem denarju. Ni pa vračunan denar, ki je bil izdan za razne toilete — samo enkrat uporabne — za maske, za vozila in drugo. V ta denar niso všteti tudi drugi stroški, o katerih ne moremo imeti kontrole. Letošnji predpust v Ljubljani je bil sijajen, zato pa bo pepelnico zelo kiavrna, ker se ho marsikdo prijel za žep in bo vzdihnil s Prešernovim »Učencem«: »Predpust, ti čas presneti, da ne bi prišel v drugo! Velecenjena gospal Za spomladanske plašče, kostime in obleke oas postreže najboljše mnnufakturna trgovina — Julij f ončina, Prešernova ulica št, 16 — nasproti Mestne hranilnice. 1 Prvi slovenski zvočni film se bo predvajal na 19. prosvetnem večeru, t. j. v petek 24. febr. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu je predavanje msgr. Viktorja Steska: Zgodovina ljubljanskih škofov. Nato bo gospod dr. Karel Capuder podal v kratkih obrisih pomen naše mladinske organizacije, ki je prenovljena, z novimi svežimi močmi priredila v pretečenein letu krasno uspeli mladinski tabor, katerega je Prosvetna zveza z lastno zvočno filmsko aparaturo 7. domačimi slovenskimi močmi ujela na filmski trak. S tem je uresničen njen davni sen, saj je s tem dogodkom ustvarjena nova panoga v našem kulturnem življenju. Vsekakor je to zelo dragocena pridobitev na našem prosvetnem polju, katero bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi, ki jim je procvit kulture našega naroda pri srcu. Upamo, da se bodo razumevajoči krogi polnošte-vilno odzvali vabilu in prisostvovali predvajanju prvega slovenskega zvočnega filma, ki bo predvajan v petek ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. 1 Narodni poslanec g. Pavle Masič bo na razpolago jutri, v četrtek, dne 23. februarja, med 11 in 14 za člane in volivce JRZ v prostorih mestnega tajništva JRZ na Gosposvetski cesti št. 10/1. Ob istem času bo g. poslanec na razpolago vsak četrtek, kadar bo v Ljubljani. 1 Tri tosočake za najbednejše v stan cukrarni je poslala ugledna tvrdka R. Ranzinger. mednarodna špedicijska pisarna in skladišče na Masa-rykovi cesti 19 do 21, ljubljanskemu županu z naslednjim tudi za druga podjetja spodbudnim pismom: »Namesto da bi izdajal denar za reklamo, kakršne se poslužujejo nekatere druge tvrdke, se raje spominjam revnih in potrebnih ter si dovoljujem poslati vam v prigibu 3000 din, katero vsolo izvolite uporabiti v prid od vas ustanovljene ljudske kuhinje.« Dobrotniku revežev izreka mestno poglavarstvo za lep zgled in darilo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tistih, ki bodo deležni podpore. . 1 Pevsko društvo »Ljubljana« je imelo te dni v beli dvorani »Uniona« svoj redni občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik g. dr. France Logar. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika, arhivarja in gospodarja smo posneli veliko delo, ki ga opravlja društvo na kulturnem poprišču. Sicer društvo ni moglo prirediti v lanski sezoni samostojnega koncerta, ker je vprav menjalo pevo-vodjo, je pa nastopilo v zvezi z drugimi društvi pri raznih prireditvah in nastopih. Večkrat je sodelovalo tudi v radiu. Svoje umrle člane je v Ljubljani, pa tudi izven nje, počastilo z žalnimi pesmimi in se tako dostojno poslovilo od svojih zadružnikov. Iz poročila novega pevovodje prof. Srečka Koporca smo spoznali naloge, ki jih zasleduje pevsko društvo »Ljubljana« V načrtu je koncert, ki bo v začetku maja, medtem bo pa več nnstopov v radiu. Zbor študira predvsem skladbe slovenskih skladateljev in hoče ponovno pokazati lepoto naše slovenske pesmi. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen agilni in požrtvovalni dosedanji predsednik banski inšpektor dr. France Logar, v odbor so pa prišli poleg starejših odbornikov tudi mnogi mlajši člani, kar je posebno jamstvo, da bo »Ljubljana« napredovala, opravljala svojo kulturno nalogo in se držala dosedanjih začrtanih smernic, ki bodo gotovo obrodile uspeh. »Ljubljana« ima sedaj prav dober moški zbor, dočim bi bilo treba ženski zbor pomnožiti in glasovno zboljšati. Trdno smo prepričani, da se bo to zgodilo pod spretnim vodstvom prof. Srečka Koporca, o katerem vemo, da zna pripeljati zbor na umetniško višino. Pozivamo vse pevce, zlasti pevke, da se pridružijo pevskemu zboru »Ljubljani«:, saj bo le tnko zbor dosegel uspehe, ki jih je že pokazal nele v naši domovini, temveč tudi izven mej naše države. Za jesen pa pripravlja društvo večji koncertni nastop. Občni zbor »Ljubljane« je ponovno izpričal veliko povezanost, ki druži člane tega našega kulturnega društva, in potrdil stremljenje, ki preveva članstvo za lepoto in umetniški podvig naše slovensko pesmi. 1 Zanimivosti s trga. Na ljubljanski trg je bil pripeljan prvi nov grah v strokih. Je še slabše kakovosti, a prav drag, kajti 1 kg stročjega graha jc 16 din. Trg je še vedno zelo založen z dalmatinsko cvetačo, ki prihaja k nam iz Splita. Prvotno je bila lepa cve-tača 3 din kg, pozneje se je cena dvignila na 5 in sedaj je padla na 4 din kg, Za cvetačo je velika konkurenca. 1 V decembru vknjižena posojila. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je lani zaznamoval 149 predlogov za vknjižbo raznih hipotečnih posojil in kreditov, ki so jih bili dovolili razni denarni zavodi ljubljanski in drugi padjetnikom, trgovcem, hišnim posestnikom v mestu in okolici za skupno vsoto 12,359,757 din. Denarni trg se je lani napram prejšnjim letom znatno izboljšal. Najvišji znesek 3,000,000 din je bil vknjižen na neko mestno podjetje, najnižji 533 din pa na neko okoliško posestvo. — Reflektantom za telefone. Poštna uprava namerava v teku tega leta povečati v Ljubljani telefonsko omrežje. Da bo povečano omrežje res odgovarjalo dejanskim potrebam posameznih okrajev, prosimo vse one, ki nameravajo postati v Ljubljani telefonski naročniki, da vlože tozadevne prijave. Prosimo pa tudi vse one, ki so prijave že vložili, da prijavijo eventualne spremembe svojega stanovanja. Prijave za telefon se dobijo na glavni pošti in pri mestni telegrafski in telefonski sekciji. 1 Prikrojevalni tečaj za krojače v Ljubljani, ki ga priredi kr. banska uprava, se prične dne 27. februarja t. 1. ob 18 zvečer na Tehniški srednji šoli, II. nad., soba 10. Kdor se še želi tečaja udeležiti, naj se zglasi navedenega dne v učnem prostoru. 1 Nadaljnje aretacije o tatvinah na Barju. Včeraj smo v kratkem poročali o aretaciji 30 letnega brezposelnega peka Ferjančiča, ki je okradel To-nijevo gostilno in trgovino (bivšo Zebalovo) v Rudniku. Policija je Ferjančiča temeljito zaslišala in na podlagi njegove izpovedi aretirala še nekaj oseb, zlasti pa lastnika hiše Na Jurčkovi poti in njegovo ženo. V tej hiši je namreč vlomilska tolpa skrivala pokradeno blago. Policija še preiskuje vso zadevo in zasleduje dosedaj še neprijete člane te vlomilske tolpe. 1 Razne tatvine. V Ljubljani se množe zopet prijave o tatvinah. Vzrok temu bo najbrž v tem, da je pred kratkim odsedelo svojo kazen več tatov, ki sedaj nadaljujejo s svojim tatinskim delom. Množe se tatvine kolee, vlomi v zasebna sta- Otroška kolesa na motor bodo razkazovali na avtomobilski razstavi v Berlinu. Motor je priklop-Ijcn ob stran prednjega kolesa. Kakor jc s slike videti, je izuajdba namenjena predvsem — likim otrokom. novanja in podobno. Ivanu Useniku na Dolenjski cesti je bilo izpred lastnega doma ukradeno 700 din vredno kolo, prav tako Stanku Remžgarju na Šmartinski cesti 500 din vredno kolo. — Neki gospe je pred Kresijo kar na lepem izginila denarnica, v kateri je bilo 800 din gotovine. V neki gostilni je izginila Angeli Božnarjevi denarnica z gotovino 400 din. — Na nenavaden način pa je bila napravljena tatvina v Puharjevi ulici. Tam je nekdo ukradel Anici Nazorjevi cel kubični meter drv, vreden okoli 90 din, že pred dnevi pa je morda prav isti tat pokradel s podstrešja perila v vrednosti najmanj 450 din. Ukrepi proti beračenju Mestna občina je izdala sledeč proglas: Na konferenci socialnih referentov slovenskih mestnih občin so bili proti beračenju sprejeti sledeči sklepi: 1. Mestno prebivalstvo se pozove, da ne podpira beračenja s kakršnimikoli milodari, mar'eč sc prepusti podpiranje siromašnih oseb mestnim občinam, ki razpolagajo s potrebno kontrolo ln evidenco. 2. Policijska oblast s.s pozove, da bolj strogo postopa ne ie proti javnemu berač miti, ien.več tudi proti beračenju od hiše do hifie. 3. Poskrbi se naj, da se predpisi proti beračenju strožje izvajajo, občine pa naj s primerno o ;krbo poskibijo, da bodo odpadli vzroki beračenja. 4. Nepoboljšljivi berači naj se oddajo v zavode. — V 6inislu točke 1. se mariborsko mestno prebivalstvo poziva, da napoti vsakega prosjaka na socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva Rotovžkem trgu 9, kjer se bo resnično potrebnim in upravičenim nudila potrebna pomoč: delazniož-ni bodo zaposleni pri javnih delih, delanezmožni (starci, onemogli in otroci) pa oddani v zavodovo ali drugo oskrlio, dočim bodo tuje osebe, ki se zadržujejo v mestu brez dela ali sredstev ali prihajajo v mesto samo beračit, odgonsko odpravljeni, v domovinsko občino. Beračenje ni le nadležno, ampak tudi škoduje tujskemu prometu in zavaja zlasti mladino k delamržnosti in nemoralnemu življenju. M^riboisko mestno prebivalstvo naj stremljenje mestne občine in varnostnih organov po popolni odpravi beračenja v mestu podpira s tein, da upošiteva zgornja navodila. Velik tihotapski plen policije Maribor, 21. febr. Kljub temu, da naše tihotapce spremlja velika smola, tihotapstvo kar noče ponehati. Še vedno se najdejo ljudje, ki jih mika sicer tvegan pa lep zaslužek, ki ga nudi spretnemu tihotapcu prodaja vtihotapljenega blaga. Oblasti seveda strogo bdijo nad tem početjem, zato pa se jim tudi posreči veliko večino tihotapcev prijeti. Tak primer se je dogodil tudi danes zjutraj. Okoli štirih je neznan možakar s težkim in dobro založenim nahrbtnikom vzbudil na Glavnem mostu sum službujočega stražnika Karla Jurkoviča. Možakarja je ustavil in povprašal, s čim neki je tako dobro založen. Odvrnil mu je, da nosi hrano za svojo teto, česar mu pa seveda ni mogel verjeti in ga je zato povabil na policijsko stražnico. Tega vabila pa se jo neznanec tnko ustrašil, da jo je jadrno ucvrl preko mostu. Stražnik ga je kmalu došel in odpeljal na stražnico, kjer so ga legitimirali. Izkazalo se je, da so prijeli Franca Vrhovca, vrtnarskega pomočnika iz Ljubljane, v njegovem nahrbtniku pa so našli nič manj ko 11 kg saharina, 104 vžigalnike in 47 paketov igralnih kart, ker je vsekakor velik tihotapski plen. Pri zasliševanju je Vrhovec pripovedoval, da se je v ponedeljek dopoldne pripeljal iz Ljubljane v Maribor, popoldne ob eni pa se je brez potnega lista, skrit na stranišču, z vlakom odpeljal v Gradec, kjer je nakupil blago, katerega je nato izročil nekemu vlakovodji, ki ga je skril na strehi nekega vagona, on sam pa se je zopet brez potnega lista pripeljal v Maribor. Na kolodvoru je s strehe vzel nahrbtnik ter preko tračnic odšel na cesto. Nameraval je poš proti Ljubljani, mod potjo pa bi skušal tihotapsko blago prodati, kar bi se mu tudi posrečilo, da ga ni opazilo budno oko policijskega stražnika Jurkoviča, ki si gotovo nagrado, ki jo bo dobil, zasluži._ Danes sveže namočena polenovka v trgovini JOS. SKAZA, MARIBOR, GLAVNI TRG. m V cerkvi sv. Rešnjega Telesa bo v nedoljo, 26. t. m., zopet lepa slovesnost. Gospod Ludvik Voršič in njegova žena sta za cerkev kupila 10 lepih evharistično-simboličnih slik in podobe kri-ževega pota. Te slike se bodo v nedeljo popoldne ob 5 pri večernlcah blagoslovilo. Obenem se bo takrat postavil tudi križov pot. Cerkveni obred bo izvršil pater gvardijan 0. F. M. oziroma njegov zastopnik. m Šahovska sekcija SK Maratona ima v četrtek zvečer ob 7 v lokalu v Mikšičevi ulici svoj sestanek. Vabljeni tudi novi članu m Danes zadnji dan razstave osnutkov za spomenik kralju Aleksandru. Odprta bo ves dan od 9 dojioldne do 5 popoldne v mariborskem gradu. Vhod z Grajske ulice. m Na tretjem prosvetnem večeru, ki bo drevi ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, bo predaval prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o Lurdu in Pirenejih. Predavanje spremljajo leke skioptične slike. m V ljudski univerzi predava jutri, v četrtek, dr. Andrija Štampar o Kitajski. Predavanje bo spremljal film, ki ga je g. predavatelj sam posnel. V petek predava isti gospod o Novi Ameriki. m Prihodnja operna premiera v mariborskem gledališču bo Smetanova »Prodana nevesta«, ki jo sedaj pod vodstvom kapelnika Herzoga študirajo. Premiera bo menda že konec tedna. m Nagla smrt. V starosti 35 let je zadet od srčne kapi umrl Jurij Tomažič, šolski upravitelj v Šmartnem na Pohorju. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! m Stolni dekliški krožek ima danes zvečer ob 7 v običajnih prostorih svoj redni sestanek. HfltDl nRFF" v srpdo trndiciionelna kuhar>ka nUiLI „UflClU razstava in v drugič vinska poskušnja iz najhnljših ljutomerskih goric. Zvečer pojedina. Salvatur pivo, zmerne cene. m Kongregaclja za gospe ima sestanek jutri popoldne ob štirih. m Poročni prstan je izgubila neka oseba v soboto 18. t. m. na poti od kolodvora do Zadružne gospodarske banke popoldne med 4. in 6. uro. Prstan ima vgravirano črko M in datum 26. XII. 1037. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v upravi našega lista. m Tudi orožniki so aretirali tihotapca. Na cesti iz Limbuša proti Vrhovem dolu je orožniška patrola ustavila moža, ki se ji je zdel sumljiv. Pregledali so mu žepe in našli 23 škatljic in 36 zavitkov saharina, 3 vžigalnike, 120 kamenčkov in 1 paket igralnih kart. Mož je bil 31 letni delavec Franc Tcichmeister iz Studenrev. Izjavil je, da je blago kupil od neznane ženske na mariborskem živilskem trgu. Blago so zaplenili, tihotapca pa so izročili finančnim organom. m Lobanjo mu jo prebil. 28 letni kolar Bernard Toteh od Sv. Urbana pri Ptuju je popival v neki gostilni. V pretepu, ki se je kmalu razvil med razgretimi pivci, je nekdo Totelia s tako silo z nekim topim železnim predmetom udaril po glavi, da mu je počila lobanja. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Napad z revolverjem pri belem dnevu. Ko se je v popoldanskih urah 39letni posestniški sin Janez Orahornik iz vinograda vračal proti domu, ga je na cesti srečal 18 letni posestniški sin Anton Bračko, ki je brez vsakega povoda potegnil iz žepa samokres in oddal na Grahornika dva strela, ki sta ga zadela v čelo in levo nogo. Grahornika so nezavestnega prepeljali v bolnišnico, Bračka pa so orožniki areiiraii. m Nepoštena služkinja prod sodnikom. Včeraj se je pred sodnikom poedincem zagovarjala 26 letna služkinja Marija (lrnik, ki ji je obtožnica očitala, da je svoji gospodinji Kalini Kauhe na Pobrežju pri Mariboru ukradla večjo množino perila. Sodnik jo je obsodil na 2 meseca zapora pogojno na 3 leta in na 2 leti izgube častnih pravic. GledaliSle Sreda, 22. februarja: Zaprto. Četrtek, 23. februarja, ob 20: »Na ledeni plošči«. Red A. Litija Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Litiji je sklicala svoje članstvo na redni občni zbor. Zboru je prisostvoval tudi zasto|inik glavnega odbora tov. Gril, ki je ob tej priliki podrobno orisal položaj v organizaciji, kakor tudi o zahtevi po uresničitvi resolucije glavnega odbora Legije z dne 3. aprila 1938. Število članstva v Litiji sicer ni prav veliko, je pa zato tem bolj zavedno in dobro ve, da je le v slogi možno upati na uspeh. Z željo, da bi v novi poslovni dobi dosegli uresničenje naših zahtev, je bil občni zbor v lepi soglasnosti in tovariški slogi zaključen. Mariborski podstrešni dihur aretiran Maribor, 21. februarja. Danes se je mariborski policiji posrečilo aretirali vlomilca, ki jo zadnje tedne obiskoval podstrešja ter izvršil v krajšem času 20 drznih vlomov v podstrešja. Je to 23 letni delnvec Josip Poš, ki je stanoval v Dravski ulici v Mariboru, pred 14 dnevi pa se je preselil na 1'obrežje. Poša so pred nekaj dnevi zasačili, ko jo hotel vlomiti v Tattenbachovi ulici št. 20. Med ljudmi, ki so ga zasledovali, je bil tudi policijski stražnik. Poša so zasledovali ko Kristanovega kopališča, kjer jim je nenadoma izginil izpred oči. Dasi so ga iskali, ga nikjer niso mogli najti. Danes pa je povedal skrivnost svojega bega. Skočil je v vodo in preplaval na drugi breg. Poš je dosedaj priznal 6 vlomov. Gotovo je zagrešil tudi ostale. Policija je napravila hišno preiskavo v hiši, kjer so ugotovili, da ima spravljeno ukradeno blago, ki se ga je'veliko nabralo. Celje c Na jirosvetnem večeru Katoliškega prosvetnega društva v ponedeljek, 27. februarja, bo govoril pisatelj F. S. Finžgar o spomeniku ob 90 letnici Prešernove smrti. c Krajevni šolski odbor v Gornji Refici pri Laškem razpisuje dela pri adaptaciji šole v Gornji ltečici z javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki ho dne 2. marca v šolskih prostorih. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v Gornji Rečici. Tu se dobe tudi ponudbeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek. Težaška in zidarska dela 131.620 din, tesarska 22.076, kleparska 5.076, krovska 11.170, mizarska 19.870, ključavničarska 3.236, steklarska 4.313, slikarska 2.897, pleskarska 8.202, pečarska 5.300 in tapetniška 1.512 din. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položili kavcijo, katera znaša na vso vrste del 10%. c Varfiijmo z gozdom. Prvo desetletje f>o vojni se je v naših krajih, čeprav kmet ni ohčutil gospodarske krize, precej sekalo. Pa je prišla kriza, les ni imel cene in na gruntih so rasili dolgovi. Danes spet po gozdih poje sekira, morda bolj upravičeno kot prej. Pa vseeno predstavlja gozd tudi sedaj za krnela potrebni rezervni kapital, ki naj v nujnih primerih, ob nesrečah, pri prevzemu mladega gospodarja, zagotovi neokrnjen obsloj gospodarstva. Zato brez sile in resnične potrebe nikar s sekiro v gozd. Ta klic je že skoraj prejiozen, a vendar potreben. c Nevaren vlomilec aretiran. Orožnikom v Št. Jurju ob Taboru se je posrečilo izslediti nevarnega vlomilca 46 letnega kleparskega pomočnika Venkoviča Ivana, pristojnega v Žalec. Zadnje čase so se vlomi v celjskem okraju, zlasti pa okoli Vranskega, Žalca precej ponavljali, zato je orožništvo z vso požrtvovalnostjo začelo z zasledovanjem. V soboto je aretiralo Venkoviča, ki je zbežal orožnikom na Črni vrh, kjer so ga orožniki dohiteli. Pri aretaciji se je aretiranec izdal za Ci-zeja in to dokazoval z ukradenimi delavskimi knjižicami. Ko se mu je to ponesrečilo, se je izdal za Škorjanca, nalo še za Sitarja Jurija. Zadnjemu je namreč, ko je bil pri njem v službi, ukradel knjižico. Pri zasliševanjih pa se je pokazalo, da je to Vonkovič Ivan, pristojen in doma iz Žalca. Na vesli ima celo vrsto vlomov, katere je tudi priznal. Bil je že zaradi vlomuih tatvin 18 krat pred-kaznovan. c Maček povzročil požar. Na Vodicah pri Slivnici je zgorelo gospodarsko poslopje nekoga j>o-seslnika, ki je bilo krito s slamo In leseno. Pri požaru jc zgorelo tudi tele. Skupna Skoda znaša nad 10.000 din. Posestnik je bil le malenkostno zavarovan. Požar je povzročil domači maček, kateremu so je, ko se je grel pri domači peči. vnela dlaka, da je goreč pobegnil v slamo ter tako zanetil požar. Zopet dva zaradi uboja pred sodiščem Celje, 21. febr. Pred okrožnim sodiščem v Celju sla se danes dopoldne zagovarjala 23 letni posestniški sin Jazbec Franc iz Rakovca pri Št. Vidu pri Grobelnem, in 26 letni Cerovšek Franc, delavec iz istega kraja. Jazbec in Cerovšek sta 24. julija preteklega lela napadla Novaka Cirila ter ga z nožem tako |)oško-dovala, da je za poškodbami umrl. Oba sla bila zaradi tega dejanja žo obsojena na okrajnem sodišču v Šmarju, in sicer Jazbec Franc na šesl mesecev strogega zapora, Cerovšek Franc pa kot na-snovač na tri mesece. Okrožno sodišče v Celju pa je to sodbo razveljavilo in odstopilo spis državnemu tožilstvu, ker je Novak Ciril čez štiri mesece zaradi poškodbe umrl v celjski bolnišnici. Sodišče je nn današnji razpravi obsodilo Jazbeca Franca na 1 leto in 3 mesece slrogega zajiora, Ccrovška Frauca pa na 1 leto strogega za|xira. KULTURNI OBZORNIK E. Kalman: Jesenski manevri Operetna premiera. Moč Kalmanove umetnosti sega prav gotovo iznad povprečja in njena glavna vrednota raste iz zavesti, da ima umetnost svoje lastne in svobodne postave, ki niso odvisne od nesvobodne samovoljnosti raznih človekovih nagnenj. V tem je zajeta neka klasična značilnost, ki jo upošteva tudi na novo uprizorjena Kalmanova opereta, in ki vpliva na vsebino in na glasbo. Res, da je vsebina lahka in površna in res, da je prav taka tudi glasba. Toda iz ene in druge odsevajo utrinki pravega umetniškega navdiha, ki označujejo celoto za resnobno umetniško tvorbo šaljivega značaja. — Po vsebini se ta ozko dotika dunajskega operetnega sloga, ki že kar okorelo zajema ljubavni odnos iz plemiških krogov ler ga po prav tako določeni arhitektonski osnovi razvija skozi prvo in drugo dejanje do neugodnega vozla ter ga v tretjem zopet razveže v najsrečnejši zaključek. Prav tako pa je na značaj dunajske operetne tvornosti oprta tudi glasba, ki je polna sočne in mehke melodioznosti ter vabljivo valujoče ritmike. Ta dunajska poteza umetnine pa zahteva še celo s svojo plemiško okolico posebne ubranosti, dražesti in plemenitosti v podobi sami in v igri. In te zahteve, ki se pri nas vedno znova obupno bore pri uprizar- janju za svojo izpolnitev, so kot ponavadi ostale tudi sedaj neizpolnjene, kajti dani položaj gledališča nikakor ni kos nalogam, kot jih stavi resnična opereta v svojem polnem sijaju. Prcborna ostaja vedno zunanja podoba, preokoma. tudi igra, ki jo stalno zadržuje dobršen delež dilentantizma. — Saj je to res stara in že kar obrabljena pesem, ali kaj, ko so nedostatki našega operetnega uprizarjanja še mnogo trdovratnejši in tako ukoreninjeni, da jih ne odpravi še tako velik napor. Pri posameznikih napora res ne primanjkuje, kot je dokazal v režiji Drago Zupan, ki je pa morda v obzirnosti le preveč zadržan nasproti vidnim ne-talentom. Treba je pač imeti v zavesti, da je opereta zveza drame in opere in da zahteva od upodabljalcev zmisla za živo igro, za petje in za zdravo govorico, kar je pa v eni osebi kaj redko združeno samo po sebi in čemur je tedaj treba šole in zopet šole. In kot posebej opera in drama, zahteva tudi opereta zase dovršene umetniško strokovne izdelanosti. Pač pa je bila uprizoritev skrbno podana z glasbene strani. Vinko Šušteršič, ki jp vodil glasbeni del, je 6 pravim okusom izgladil glasbene misli zlasti v orkestru in jim dal prime'rcn povdarek, kar je bilo v celoti v očiten prid. V. U. Ob razstavi italijanske knjige Mario Nordio: Evropa s 40° mrzlice Tržaški časnikar Mario Nordio. ki slovi v italijanskem novinarstvu kot zunanjepolitični strokovnjak izredne intuicije, je za božič izdal knjigo Europa a 40 gradit, — cEvropa s 40 stopinjami mrzlice-, (Institutu edizioni academiche, Udine). Na teh straneh je Nordio z lahkotno besedo a zelo plastično narisal stvari, ki jih jo sam videl in doživel v mrzlični jeseni 1938, »ko je stava med vojno in mirom stala v razmerju 8 : 1«. Dva meseca zgodovine, dva odločilna meseca, v katerih se je, dvajset let po svetovni vojni, izpremenilo obličje Evrope in se je pokazalo novo ravnotežje političnih sil. je Nordio opisal v živobarvnih slikali. Njegova knjiga je posebno zanimiva še zato, ker gleda stvari in dogodke z ostrega zrelišča nemško-italijanske osi iu kar daje knjigi borben značaj. Knjiga se začne z opisom zadnje konference Male zveze na Bledu 23. avg. 1938. G. Stojadinovič z odločno roko pripravlja sporazum z Ogrsko, izglajuje nasprotja, uveljavi svoj predlog, naj Mala zveza dovoli Ogrski oborožitev. Težavna in burni razgovori trajajo tri dni in končajo srečno. Toda Mala zveza se je spremenila, »našla je svoj grob v zelenih vodah Blejskega jezerac, tako prerokuje Nordio. To poglavje, napisano jeseni, že odkriva nove črte jugoslovansko politike: sporazum na vseh mejah. tudi z Ogrsko: ta problem jc g. Stojadinovič že rešil, ko je 450.000 Madjaroin, k' so jih mirovne pogodbe prisodile Jugoslaviji, zagotovil kulturne in socialne pravice. Ta stvarna ugotovitev spominja bravcu nehoto na dejstvo, da so zadovoljno manjšino na vseh mejah vodno in povsod most med državami in narodi. Drugi del knjige opisuje doživljaje na kongresu nacistične stranke v Niirbergu od 5. do 12. septembra. Pisatelj je zajel duha, mitos, ideologijo nacistične stranke, ki jo ocenjuje seveda po-ziiivno in jo smatra za silo, ki je prerodila nemški narod. Pred nami nastopa masa kot kolektivno bitje, ogromno, strumno, slepo pokorno bitje, ki deluje pod magično silo mitosa in iracionalnih čuvstev. Pisatelj osvetljuje razne strani tega bitja zelo nazorno in plastično in jih presoja z veliko naklonjenostjo. Kongres narodno socialistične stranke doseže vrhunec s Hitlerjevim govorom dno 12. sept., s katerim se je sprožil zgodovinski preokret v Evropi. Nordio je ta prizor mojstrski opisal. Toplomer se dviga, mrzlica narašča. Nordio živahno opisuje zgodovinski 29. september, ko se je vršil posvet štirih načelnikov v Monakovem. Mrzlica je na višku, gre za vojno ali mir. Konferenca reši mir, a spremeni lice Srednje Evrope. Nordio koraka z nemškimi četami v su-detsko ozemlje, kjer se zmagoslavni krik veselja Nemcev meša z obupno žalostjo okrnjenega naroda češkega. Sledi obširno poglavje o dramatičnem padcu češke prve češke republike; mestoma tu pisatelj, ki ga sicer odlikuje fin okus in oster čut za mero, izreka sodbe, ki pred zgodovinsko kritiko ne bi vzdržale. Sledi še temperamenten opis razsodišča v Belvederu. ,ki je določilo meje med Češkoslovaško in Ogrsko Nordio je te politične doživljaje in vtise pisal sproti, bežno, zato so tako sveži, a seveda nimajo niti namena stvari poglabljati. Osnovna politična misel le knjige je, da se ob osišču Rim - Berlin snuje nova Evropa, ki jo bodo obvladovali mladi, disciplinirani narodi. In Nordio smatra, da smo napravili prvi korak proti novi Evropi v teh dveh mesecih, ki jih je on v svojem smislu mojstrski prikazal. T. E. Italijansko mladinsko slovstvo Zadnje mesece se vedno v večjli in pogostnej-ših nakladah tiskajo listi v podobah za mladino. Tudi za najmanjše že. — Nekaj, česar Jugoslavija. žal, še ni izvedla, a hi bilo kulturno in pa (tudi gospodarsko!) sila dobjčkauosno. Mladinski mesečniki in slikanice te vrzeli ne morejo izpolniti. Časnik s podobami za otroke Slovencem še vedno manjka! — Italijanski otrok ga ima, čeprav ni vzgojni, še manj pa versko vzgojni. Večina so to tedniki, običajne časniške oblike s pustolovinami v barvah v »indijanarskeni« slogu in s kratkim besedilom pod sliko. Zdaj hočejo za to poklicani tudi tu nekaj reda postaviti. Pod Marinnltijevini vodstvom se bodo 9. in 10. novembra zbrali v Rnlngni mladinski pisatelji in založniki na veliko zborovanje. Seveda je zborovanje pod okriljem in s podporo vlade. Razpravljali bodo v prvi vrsti, kako prikrojiti mladinske liste, da bodo ustrezali novi fašistični miselnosti. Govora bo tudi o otroškem dnevniku in o otroških knjižnicah, ki bodo državne ustanove. Poseben odsek bo razpravljal, kaj otrok najraje bere, kakšna snov v barvah (pisanke) so mu najbolj všeč, kakšen bodi odnos med otroško knjigo in kinom in radijem. Vsa ta vprašanja bodo pretresli in postavili mladinsko slovstvo na nove osnove. Pojavljajo se pa glasovi, da so pritegnili k odločitvam preveč le pisatelje in premalo vzgo-jevatelje in katehete. Emil Salgari. Pobude za novo mladinsko q]ovstvo so vzbudile tudi spomin na največjega italijanskega" mladinskega pisatelja Salgarija (t leta 1911). Ta je italijanski Kari May ali Jules Verne. Sestavil se je j>oseben odbor iz akademikov, pisateljev in znanstvenikov za njegovo proslavo. Pa jo je mož tudi zares zaslužil. Že število njegovih del je skoro nedosegljivo: 150 potopisnih in uličnih romanov ter 250 krajših novel in opisov. Salgarijevi spisi so prevedeni tudi v azijske jezike. Naklada nekaterih knjig gre v milijon. Nad-krilil je celo Carduccija. Najbolj znani romani, ki jih še danes mladina željno prebira so: Jungla nera (Črna džungla), La favorita del Mahdi (Mali-dijeva izbranka), II capitano tempesta (Kapitan nevihta). Dela so pisana z ljubeznijo do mladine, preveva jih navdušenje za moška in junaška dejanja. Zato so za mladino precej vzgojna. Pa tudi Salgari, katerega so največji tedanji pisatelji (De Amicis, Foggazzaro) visoko cenili, je bil značajen mož. Prav po verzu »živi, umrje brez denarja« je tudi on delal kot črna živina v kmečki bajti v turinskem predmestju po osem ur dnevno iz ljubezni do malih. Srčno rad jim je pisal svoje povesti o daljnih deklah in junaških možeh. Sam je tudi ilustriral. Ob smrti je zapustil v največji bedi sedem otrok. Založniki so pa obogateli. Nek založnik, ki ga je bil zavaroval za življenje, je vtaknil v žep celo 50.000 lir zavarovalnine. Danes izdaja posebna družba »Salgari Film« vse njegove knjige v filmu in ima velikanske do- I bičke. Tudi običajna ironija pisateljskih usod. R. B. Papini: Leonardo da Vinci »Edizioni Roma« napoveduje za mesec maj novo knjigo znanega katoliškega pisatelja Papini-ja. Na evropskem književnem trgu je vsaka Papi-nijeva knjiga dogodek, a topot je pričakovanje še bolj nestrpno kajti napovedano delo je literarna monografija »Leonardo da Vinci«, knjiga s katero se Papini bavi že skoro petindvajset let. Z njo hoče postaviti svojo najboljšo umetnino kot nekakšno slovo. Papini piše namreč z veliko muko, ker je skoro docela izgubil vid in si mora pomagati z lečo. Iz tega razloga je tudi zapustil sto-lico italijanske literature na bolonjski univerzi. O knjigi bomo obširneje poročali koj ko izide. Velik uspeh plesnega para Pie in Pina Mlakarja v miinrhcnskcm državnem narodnem gledališču. — Kakor poroča »Volkischer Beobachter« 21. t. m. pod naslovom »Velik uspeh jugoslovanskega baletnega komponista«, sta Pia in Pino Mlakar nastopila v milnehenskem nacionalnem gledališču s prvo uprizoritvijo baleta »Hudič na vasi«, s katerim sta gostovala tudi že v ljubljanskem gledališču, ter dosegla velik uspeh. Kritik Heiu-rich Stahl hvali njegovo poduhovljenost, njegovo zvezo s pravim plesom, ki je v sorodstvu s klasičnim ter ruskim. Hvali pa tudi sestavine baleta, njegovo rasno svojstvenost, pravljičnost ter povezanost z ljubeznijo, posebno pa se ustavlja še ob glasbenem delu ler hvali komponista Lhotka. »Nad vsem pa se boči temperamentna nežnost in plastično pripovedni plesni jezik duhovno sorodnega plesnega para Pie in Pina Mlakarja. Pia napravlja vsak gib in vsako kretnjo s prirojeno gracio žensko lepo. Pino pa jo dopolnjuje z moško odločnostjo in izkovano virtuoznostjo. Oba pa sta brez primere popolna v vseh izvajanjih.« Konča pa: »Odobravanje je' bilo že po prvih prizorih navdušeno močno, ter se je združeval k veliki in dolgotrajni ovaciji za Pio in Pina Mlakarja, kakor tudi za komponista Frana Lliotko, baletnega mojstra Ludvika Sieverta, plesalce Meinhardta ter za vse sodelujoče.« Taka polivala v vodilnem nemškem listu jo za naše umetnike veliko priznanje in odlikovanje ter ga beležimo s ponosom. Najstarejši rokopis Mahabarate, sanskritskega veledela, je kupil institut za vzhodne vede v Po-ona. Ta dragoceni spomenik enega najstarejših jezikov je star čez 800 let, jc pa prepis starejših posnetkov. Ta institut ima namen sčasoma zbrati vse spomenike sanskrta ter jih hraniti v svojih prostorih in jih vnovič preštudirati. Posebne znamke Podkarpatsko Rusije. V sporazumu s centralnim ministrstvom v Pragi bo ukrajinsko ministrstvo za pošto v Chustu začelo izdajati posebne poštne znamke ter spominske bloke za zbiratelje znamk. Znamke bodo predstavljale leseno ukrajinsko cerkvico na zlatem ozadju, ki je barva podkarpatskoruskega grba. Napis bo datiran z dnem odprtja ukrajinskega parlamenta. Cena spominskega bloka bo veljala 5 K ter je namenjena za dobrodelne namene. Radio na Poljskem v letih 1935—1938 je naslov knjižici, ki jo je izdala poljska radio postaja. Uvodni članek informira bralca o udeležbi radia pri službi naroda in države. Po vrsti sledi na to opis vseh poljskih radio postaj ter karakteristika programa v raznih dobah. Ostali članki govore o delovanju radia na drugih umetnostnih področjih, prosvetnem ter informacijskem in zabavnem. Posebno so omenjene investicije poljskega radia ter razvoj radiofonije v državi. Končna poglavja pa govore o stikih poljskega radia z inozemstvom ter finančna bilanca. Knjižico krasi mnogo posnetkov glavnih postaj kakor tudi glavnih predstavnikov poljskega radia ter glavnih govornikov in predavateljev ter umetnikov, ki sodelujejo stalno pri izvajanju programa. Obenem pa tudi mnogo tabel, ki statistično ponazarjajo omenjene članke. Naslov knjige je: >R«dio w Polsce w latach 1935-38«, Smučarske tekme ZFO in ZDK na Jelovci. Foto: I. K-er. Gornja slika je posneta med sv. mašo, ki jo je daroVal g. dr. Blatnik. Srednja slika predstavlja tekmovalke na štartu za smuk, spodnja leva tekmovalko pri smuku, desna pa tekmovalca pri skoku. ŠPORT Pomemben smuč. tečaj na Gorjušah Važen mejnik v razvoju našega smučanja je 1»i I postavljen na smučarskem tečaju za učitelje ljudskih šol na Gorjušah v dneh od 5. do 12. febr 1939. Na pobudo učiteljstva je Jugosl. zimsko športna zveza (JZSZ) v Ljubljani ob svojih stroških priredila ta tečaj. V njem se je teoretično in praktično izvežbalo v smučanju 13 slov. učiteljev iz krajev, kjer bi moglo biti smučanje ljudska potreba. Prvikrat so se na smuškem tečaju prirejali metodični sniuški nastopi za šolsko mladino, ki so jih izvajali tečajniki-učitelji pod strokovnim vodstvom vodje Janka Ziherla. V tem tečaju so se polagali temelji za dvig ljudskega smučanja kol življenske potrebe v naših planinskih predelih. Smučanje je danes preveč utesneno v pojem »šport« in se tudi v tej panogi pojavljajo zmotni cilji, to je lov za rekordi. Za dvig smučanja je brez dvoma močno uplivala tudi moda nositi »dil-ce«, kar pa se je tudi že preživelo. Bati se je, da bo tudi smučanje postala lo zadeva športnikov. Zato je pravilno, da se postavi smučanje na edino pravo bazo življenske potrebe ljudstva in pri|>o-močka zimski turistiki. Slovenija ima vse predpogoje za razvoj ljudskega smučanja, treba je lo sistematičnega uvajanja, kar pa bo zmoglo le učiteljstvo, ki živi neposredno med ljudstvom in ima za to strokovno izobrazbo. Predpogoj za po-polen uspeh pa je, da se uvede smučanje v ljudske šole kot obvezni predmet za kraje, kjer so dani terenski pogoji. Dvignimo tudi v športu zaklade svoje krasne zemlje in zanemarjene zmožnosti našega zdravega naroda v korist ljudstva in države. Ako bo smučanje zajelo široke ljudske plasti, se tudi ni bati, da bi izostali najodličnejši uspehi naših bodočih tekmovalcev in prav v tej disciplini mogli pokazati tujini največje uspehe. Tečaj se je dovršil s popolnim uspehom. Saj so bili dani vsi predpogoji: krasno vreme, ugodne snežne in terenske prilike, dobra volja in discipliniranost tečajnikov, predvsem pa odlično strokovno vodstvo smuškega učitelja Janka Ziherla. Na tečaju je bilo podanih nad 20 predavanj iz vseli panog smučanja, tečajniki so izvedli 14 metodičnih nastopov s šolsko mladino, praktično so bili uvedeni vsi sniuški liki. Jedro tečajnega po- Smoloj Franc, naš najodličnejši smučarski tekač, ki jo v Zakopanem dosegel mod najboljšimi smučarji sveta v toku na 50 km nad vso častno deveto mesto in postal prvak Srednje Evrope. — Njegov uspeh občudujejo vsi. uka pa je bila metodika in snov smučarskega pouka v ljudski šoli ali na tečajih za ljudstvo. Praktično so tečajniki izvedli dva poldnevna izleta, tako na Vodnikov razglednik z edinstvenim pogledom na bohinjsko kotlino in na premalo znani Galetovec (1300 m) nad Bohinjsko Belo. Za vzorec je ■ vodstvo s tečajniki izvedlo še tekme za tečajnike v teku, smuku in slalomu. Organizacija tečaja in disciplina sta bila na višku in je bil dosežen popolen uspeh. J. Z. Š. Z. je s tem tečajem podala dokaz pravilnega razumevanja športa in bo ob nadaljnem delu v tem pravcu žela v prihodnjih letih največje uspehe. Tudi prosvetna uprava je pokazala popolno razumevanje in priznanje s tem, da je tečajnikom odobrila potrebni dopust. Smučarski tečaj so tečajniki zaključili s sv. mašo na bližnjem Koprivniku, kjer so se s pesmijo v čast božjo ])oslovili od tega planinskega raja. Smuk z Zelenice Ttazpis tekme v smuku z Zclenicc za pokal tvrdke Gl a n z m a n n in Gassner. Športni klub Tržič razpisuje medkluhsko tekmo z Zelenice za prehodni pokal tvrdke Glanzmami in Gassner v Tržiču, ki se ho vršila dno 3fi. februarja 10.1(1 s startom na zeleniškein sedlu ter ciljem pri cestarju. Start ob 13. Žrebanje startnih številk ol) 10. Tekmuje se pn pravilih JZSZ s kvalifikacijo moštev in posameznikov. Pokal si pribori v prehodno laat inošlvo treh tekmovalcev enega kluba, ki dosežejo najboljši skupni čas. Pokal preide v trajno last kluba, ki si ga pribori trikrat zapored ali petkrat v presledkih. Trije prvoplasirani prejmejo častna darila. Prijavnina jo 10 din. Prijave pošljite najkasneje dn petka 24. t. m. na Športni klub Tržič. Naknadne prijave se sprejemajo tik pred žrebanjem v koči na Zelenici. Mlakarjevi planinski spisi: Suhskripeijska doba za prednaročbo druge in tretje knjige Mlakarjevih spisov traja do 15. marca 1939. Prednaročila po sub-sltripcijskih cruah sprejema rilinolr pisarna S/'O v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Po 15. marcu t. 1. boflo žo veljavne knjigotržne ceno, ki pa so precej višje od cen v prednaroč.hi. Naročniki prve. knjige Mta.karjevih spisov bodo zanesljivo segli tudi po nadaljnjih dveh knjigah našega znanega planinskega pisatelja. Število naklade ho določeno po številu pred-naroenikov. V interesu vsakega naročnika prve kniige je. da naroči v pisarni SPI) nemudoma tudi drugo in tretjo knjigo. SK Tlirijn. razpisuje državno prvenstvo za mladino dne 4. in 5. marca 1030 v Planici za juniorje letniki 1990-31, naraščaj let. 1933-33. mladino A, let. 1934-25 in mladino B, let. 1936 in mlajše. Po smučarskih tekmah ZFO in ZDK Z nedeljskimi smučarskimi tekmami na Jelovci in na Vodicah nad Kropo je končala Zveza fantovskih odsekov svoje druge tekme za prvenstvo v smučanju, Zveza dekliških krožkov pa prve. Oboje tekme so tudi letos v vsakem pogledu najlepše izpadle in so pokazali fantje velik napredek od lanskega leta tako po številu kakor po kvaliteti. Dekliške tekme so bile prve in so tako izpadle, da smo lahko z njimi prav zadovoljni. Letošnje smučarske tekme so ponovno dokazale, da sc goje v naših fantovskih odsekih in dekliških krožkih telesne vaje z največjim zanimanjem in z vso resnostjo. Ne samo telovadba, ki je v fantovskih in dekliških vrstah na visoki stopnji, temveč tudi šport se goji prav z isto vnemo in z istim veseljem. Letošnje smučarske tekme so najboljši dokaz za to. Le po tej poti naprej in naši mladinski organizaciji bosta šli od leta do leta do večjih uspehov in do lepših zmag. Ob tej priliki nc smemo pozabiti omeniti velike požrtvovalnosti fantov iz odseka Kropa, ki so napravili vse, da je prireditev najlepše in brez najmanjših zaprek izpadla. Delali so tako rekoč noč in dan, da so pripravili skakalnico in so trasirali vse proge za tek in smuk. In tudi prebivalci Krope so šli prirediteljem v vsakem oziru na roko, Vsem ie enkrat najiskrenejša zahvala. ZDK Odbojka, članicam in mladenkam ljubljanskih krožkov, ki tmulrajo odbojko, »poročamo da vsje ob četrtkih iu petkih do 9. marcu odpadejo." Duh papeževanja Pija XI. Nadnaravni element v življenju in duhu velikega papeža Papeževanje Pija XI. ne bo samo politika. Pri tem asketu, prežetem strahu božjega, se dviga na prvem mestu nadprirodni element, ki je tako silno žarel v zadnjih dveh Pijih, katere je v svoje ime prevzel tudi kardinal Ratti po svoji izvolitvi za papeža, Fides intrepida ga imenuje Malahijevo prorokovanjei Pij XI. bo postal velik papež,'toda predvsem bo sveti papež ter bo iz njegovih blagoslovljenih dlani tekel oživljajoč studenec svetosti na člo.večanstvo. Tako je pisal L 1922 sedaj že umrli duhovnik in po'jski pisatelj J. Gnatowski v svoji razpravi o Piju XI. Kolikokrat je v teku zadnjega desetletja ves katoliški 6vet potrdil dejstvo, da nadprirodni element zavzema prvo mesto v življenju in delu tega velikega papeža Predvsem ga je navdajala velika skrb za zveličanie duš, O tem, kako draga mu .je bila vsaka duša in s kako ljubeznijo se je oziral na male tega sveta, priča naslednje njegovo delo: »Vsako zimo«, tako piše »La Croix«, ko je bil še poznejši papež prefekt v Ambro-zianomu, je veliko malih dimnikarjev romalo iz Tirolske v Lombardijo ter so prihajali celo v Toscano. V velikem številu so se nastanili zlasti v Milanu. Msgr. Ratti se je za nje zanimal, jih zbiral v Cena-colo, jih učil katekizma in pripravljal na birmovanje in to se je ponavljalo leto za letom.« Tudi pozneje kot nadškof se je na primer obračal na uboge v svoji škofiji z besedami: »Obiskoval vas bom vsak mesec in vsakega od vas, če mi Bog da zdravje. Ne dajte se nikomur odvračati od mene. Ne mislile, da zato, ker imate privilegij biti ubogi in nizki, da bodo vstopnice do Boga očeta za vas previsoke. Nasprotno, kajti, če ste preganjani v življenju in obdani s trpljenjem, tedaj še bolj govori vam Bog po besedah: »Pridite k meni vsi, ki ste obteženi. In tudi potem, ko je bil že papež, se je sv, oče vedno zanimal za pastirstvo duš, za duhovske poklice in za veliko ceno božjega služabnika. V posebnih okrožnicah se jc obračal na katoliške duhovnike ter je tudi v znani okrožnici »Mit brennender Sorge« pozval dušne pastirje: »Vztrajajte vsak dan v premagovanju pred Bogom ter v ponižnosti in izpolnjevanju samega sebe. V polnem usmiljenju milosti do vseh, ki so vam izročeni, zlasti še do tistih, ki so ogroženi, slabi in omahljivi. Bodite voditelji vernikov, podpora omahujočih, učitelji dvomljivih, toiažitelji žalostnih, pomočniki in svetovalci vseh.« Posebno skrb pa je posvečal sv. oče na dušno pastirstvo v misijonih. »Na besedo odrešenja čakajo še ogromne mase, ogromni prostori, kot so neizmerne pokrajine Indije in Kine. Vsi naj hite s pomočjo, da bi drugi imeli iste dobrine iz vere, kakor jih imamo mi.« Papež prosi predvsem škofe vsega sveta za sodelovanje, »da bi se mogočno razgorelo navdušenje vernikov za misijonske stvari, svoje moči še silneje raavijejo v praktična dejanja. To zahteva vaša služba Iz Julijske krajine Truplo ženske. Iz Šturij na Vipavskem poročajo: Ljudje, ki so nabirali drva v meji nad Polževim mlinom, so našli neznano mrtvo ženo. Pozneje je bilo dognano, da gre za Ano Mikuš, do,ma iz Zadloga, občina Črni vrh, staro 46 let. Bila je nekoliko slaboumna in zelo bojazljiva. Odšla je od doma že 27. decembra lanskega leta. Domači so jo iskali in po njej poizvedovali, a našli so jo šele mrtvo v tukajšnji mrtvašnici. Bag ji daj večni pokojl Vrhpolje. Poročil se je tukajšnji domačin in večletni pevec pri cerkvenem zboru g. Alojzij Fer-jančič z gdč. Slavko Ferjančič iz Vipave. Obilo sreče v novem stanu I Ajdovščina,. G. A. Rizzatto, lesni industrijec, ki na svoji žagi zaposluje največ delavstva, je ustavil svoj obrat in odpustil vse delavce. Umljivo, da so nastale med ljudstvom razne govorice in da so mnogi vznemirjeni zaradi grozeče brezposelnosti. Upamo pa, da je ta ukinitev dela le začasna in bodo delavci kmalu zopet poklicani k zaslužku. U poklici na vojaško veibanje. Mnogo mladeni-čev letnika 1901 je že pod orožjem. Pri vpoklicih so vojaška oblastva pokazala, da zelo upoštevajo prošnje družinskih očetov in za obdelovanje zemlje ali preskrbo družine neobhodno potrebnih upo-klicancev za oprostitev od vojaške službe. Ker se polagoma nadaljujejo vpoklici letnikov 1902, 1903 in. 1904, je važno vedeti, da se prošnje za oprostitev morajo nasloviti na poveljstvo vojnega okrožja. Prošnji je treba priložiti potrditev občine in orožnikov. Visok obisk v Gorici. V petek, 17. t. m., je prišel v Gorico mons dr. Alojzij Fogar, naslovni nadškof patraški. ki biva v Rimu. Prišel je zasebno, da poroči svojo nečakinjo, hčerko znanega vseučiliškega profesorja Franca Fogar ja. Goričani so se kot vedno svojega rojaka, visokega cerkvenega dostojanstvenika, razveselili iii njegov obisk spoštljivo sprejeli. in uradna dolžnost. Kadarkoli mislimo o milijonih in milijonih poganov, naš duh nima miru. Dokler nam božja previdnost še* da življenje, vedno se bomo tega področja našega urada z vso ljubeznijo držali, skrbeli zanj ter ne bomo prenehali truditi se za njega. Še en dogodek iz življenja Pija XI. Pisali ste, da jo Pij XI. proti slepemu romarju rekel: >Moj dragi, mi vsi smo slepi k Kako jo čutil pokojni sveti oče s slepimi, naj vam priča sledeči dogodek: V svetem letu 1925 nas je bila večja skupina Slovencev sprejeta poleg romarjev drugih narodnosti v splošni avdienci. Sveti oče je hodil okoli in dajal vsem v poljub ribiški prstan. Moj sosed je bil g. Simon Hanvath, po rodu Slovenec iz Serpenice, ki pa je večino svojega življenja preživel na Angleškem in je tam v življenju, polnem dela in ljubezni za bližnjega, oslepel. Ko je sveti oče prišel mimo mene do g. Harwatha, mu je ponudil prstan v poljub. G. Hanvath, ki ni videl, da se je papež približal in od razumljivega razburjenja tudi ni slišal približanja, je ostal nepremičen. Jaz sem takoj zapazil, (ia še je papež ustavil in začudeno gledal. Naglo sem se znašel in nalahno rekel: »E ceccok (.le slep.) Nn te moje besede je sveti oče pritisnil g. Hanvathu prstan na usta, potem mu pa ljubeznivo šel z desno roko preko temena glave in ga nežno pogladil. Pripomniti moram, da se g. Harvvathu njegova slepota na obrazu in očeh nič ne pozna, zato je sveli oče tudi ni opazil in je nekoliko ostrmel, da eden izmed romarjev prstana ne poljubi. — Dr. V. P. Kardinal v letalu na konklave Lissaliona, 21. febr. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kak kardinal v letalu odpotoval v Rim, da se udeleži volitev novega papeža. To novo sredstvo jo med kardinali vpeljal portugalski kardinal Don Manuel Concalves Cerejeira. Na letališče v Lizboni so ga spremili številni zastopniki oblasti, na čelu s predsednikom vlade, veliko usmiljenih sester in množica ljudstva. Odpeljal se je z nekim italijanskim letalom. Preko portugalskega ozemlja sta njegovo letalo spremljali dve portugalski vojaški letali. Mali Kvnaston Waldemar Wicknor, ki je komaj 23 mesecev star, že spremlja svojega očeta, ki je graditelj letal v Southamptonu, na njegovih polotili Na sliki ga vidimo, kako moško sedi poleg svojega očeta ob višinskem krmilu. MATI bo napravila največje veselje sebi in svojemu otroku, ako zagotovi že v začetku njegov zdrav razvoj. Sodobna zdravniška veda je dognala, da brez VITAMINOV ni življenja, ni razvoja. Pazite radi tega, da dajete Vašemu otroku poleg vsakodnevne hrane, še oni prebitek hranljivih vrednosti in vitaminov, ki je njegovemu organizmu neobhodno potreben. OVOMALTJJHE je naravni vir moči, kateri vsebuje vse hranljive vrednosti, mineralne soli in vitamine. katere so potrebne za razvoj deteta. Dobiva se povsod od Din fi'50 dalje. Prireditve po deželi Prosvetno društvo »Šmoncav Mavčičah vprizori v nedeljo, dne 26 febr. t. 1. ob 15 v Prosvetnem domu Fižgarjevo narodno igro v štirih dejanjih »Divji lovec«. v Ženska — poglavarica vlomilske tolpe Kranj, 21. febr. V noči od sobote na nedeljo je vlomilska tolpa, ki je že delj časa strahovala okolico Kranja, vlomila v shrambo g. Viktorja Mihelčiča na Stari cesti v Kranju. Tatvina je bila izvršena tako, da so vlomilci s škarjami prerezali železno mrežo na oknu in z dolgim kavljem natikali predmete v Shrambi in jih vlačili skozi okno. Okno je namreč tako majhno, da niso mogli v shrambo. Ukradli so večjo množino svinjskega mesa, klobas in slanine. Tatvino je lastuik ojiazil zjuiraj in jo takoj naznanil policiji.. Še islo dopoldne, torej na pustno nedeljo, sta orožnik in stražnik iz Kranja preiskala stanovanje pri neki delavski družini v Orehku pri Stražišču. To družino so imeli namreč orožniki že delj časa na sumu kot nepošteno. Gospodinjo sta stražnika našla v kuhinji, ko je pravkar kuhala lep kos svinjskega mesa. Vprašala sta jo, kje ga je dobila. Ženska je pobledela in kmalu nato priznala, da je Siamski kralj jo prišel v Evropo v, šolo Mladi siamski kralj Ananda so je vrnil iz svoje domovino in v Marseillou stopil na evropska tla. Prištl jo v Francijo, kjer dokončuje svoja šolska leta. — V sredi: kralj Ananda, na njegovi levici njegova mati, zraven nje v ospredju njegov mlajši brat na ladji »Setlandia«, kamor ga jo prišel pozdravit zastopnik francoske vlade. bilo meso prejšnji večer ukradeno iz Mihelčičevo shrambe. Preiskava je dognala, da v hiši te družine ni vse ukradeno meso, iz česar sta orožnik in stražnik takoj sklepala, da sta na sledu vlomilski tolpi. Še isto dopoldne okrog desetih sta že pripeljala na policijsko stražnico v Kranju tri osebe, naslednji dan pa še dve, tako da so v zvezi s številnimi vlomi v okolici Kranja sedaj aretirali dve ženski in tri moške. Aretiranci so priznali že veliko število vlomov in tatvin, tako da bodo kmalu pojasnjene vse lat-vine zadnjega časa. Preiskava kaže, da je vodila to toljio in bila najbolj sposobna tatica neka ženska. Zelo »agilen in sposoben« jo bil tudi njen brat, ki je pa pobegnil, vendar upamo, da bo kmalu v rokah pravice. Vsi vlomilci so stanovali v Orehku pri Stražišču in so večinoma priseljenci. Pazi, ročne granate! Praški radio je včeraj objavil nujen poziv na prebivalstvo, da jo iz vojaškega skladišča v Pragi VIII izginilo 23 ročnih granat. Granate so pogrešili pri pregledu. Ker oblasti izključujejo, da bi to mogla biti pomota v zapiskih, jo potrjena domneva, da gre za tatvino. So to močno eksplozivne granate jajčasto oblike, ki bi v rokah ne-vesčaka mogle povzročiti veliko nesrečo. Policijsko ravnateljstvo je zato pozvalo vso javnost, naj sodeluje, da se storilci izsledc. Obenem pa poziv tudi opozarja, da granat v nobenem primeru ni dovoljeno jemati v roke, ker bi se mogla zgoditi huda nesreča. Učinek mehurjev dobrega mila. Dolores Viesers 57 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pucelj Spodaj Pod Krnosoin, v Selu, je vse temno in tiho. »Zakaj gore ognji na Brankovici?« Lenart se nagne skozi okno. Mu je, kakor da mu pritiska polagoma, polagoma leden mraz v kri. Ves nepokojen si potegne z roko čez obraz. »Kres za Krslnika, — kres za Cirila in Metoda, — kres za veliko noč —. Ampak nocoj je vernih duš dan.« Ogenj na gori, to pomeni nevarnosti To pomeni: sovražnik gre. »T u r k i I« Ta misel vrže Lenarta oh steno. Bolesten drget ga hoče pritisniti ob tla. Stisne pesti in se visoko vzpne. Prsi mu stisne nenaden strah. Otrese se ga in ta trenutek mu je glava jasna; Sklone se daleč venkaj. Pogledi mu prelete vzdolž obzora. Podlima je temna, na širokem hrbtu No-rijskih planin leži mesečina. Tam je vse mirno. Toda na Brankovici so morali razpoznati nevarnost, ki preli kje od juga, kamor zapirajo pogled Gore. Ali ni. kakor da se dela nebo nad Komljein čudno sivo? »Turki so morda že blizu. Za božjo martro!« Lenail se zdrzne. Srce mu kuje tako glasno, da mu bobni po ušesih. Kakor da ga je kdo udaril z bičem, mu plane nenadoma zavednost v ude. Z dvema skokoma je pri vratih, prhne skozi vrslo sob doli j>o ozkih stopnicah v žagrad. Rezko zaškrtajo zapahi in se jiomaknojo nazaj. Cerkev odjeka od njegovih divjih skokov. Duri v zvonik so zaprle, pa Lenart jih sune z nogo, da se raztrešči prepereli les. V zvoniku jc tema. Po vseh štirih hlasta Lenart gori po prašnih stop- nicah, dokler mu ne zasijejo skozi line zvezde in mu zrasteta pred očmi zvonova kakor črni strašili v oklepih. Obe vrvi si ovije okrog krepkih rok in jx>-tegne. On tako nenadnega prijema zbujena zvonova strahotno zatulita — — — veliki s težkimi, šumečimi udarci in mali, ki zvončka vmes rezko in odtrgano. Pečine mečejo glas daleč ven v dežel. Lenart zvoni in zvoni in oprezuje pri tem skozi line. »Za božjo voljo, za božjo voljo, 6e še niso zbudili v Selu, v Ceteraji?« Vedno bolj rezko kličeta zvonfi: Na noge! Na noge! Krvava nepočakanost hoče proštu razgnati možgane. Vleče za vrvi, vleče in sope. Kovinaslo šumenje tuli okrog njega kakor ogenj in meč. Tedaj začuti Lenart mrzlo roko na rami, ki je z nje že zdavnaj zdrsnil kunin kožuh. Okrene glavo in zazre oglate obrise spačenega obraza. Kapelanus je — — tudi on poseže v vrvi; pri tem zavpije gospodu nekaj besedi. Lenart vidi zdaj Rutarjeva silovito odprta usta; sleherni glas jx>tone v tuljenju zvonov, Pa Lenart prikima in spusti vrvi, se opoteče čez plašč, ki leži na tleh, skoči po stopnicah doli v temo. V cerkvi mu pride naproti Marko, zmeden in pospan. »Zupana in orožje!« zarjuje Lenart, ko hiti mimo in udari hlapca krepko po rami, da bi ga popolnoma zbudil. Zunaj skoči Lenart k zidovju, ki teče okrog dvorišča, in jioproži še enkrat čez dež^l. Na Brankovici in zdaj tudi že tam čez na Kristofovi gori žar6 znamenja na vzhodu, v dalji in tiho, rdi nebo. »Hvala Rogu! Ni še prer>ozno.« Na Jadovcah in v Selu se posveti luč, pa podkrnoški ljudje dobro spijo. »Ha, kar se da zvoni Rutar!« Skakljaje pristopica žrebec na dvorišče in za-prha. Zdaj se pririnejo k veznim vratom tudi že dekle v pisanih spodnjih krilih. »Še orožje prinesem,« beblja Marko in poda gospodu vajeti. »Pa brž!« zaukaže Lenart. »Potem pa zdirjaj v vasi; povej, ženske, otroke in živino naj pošljejo v prosti jo in v grad; možaki pa naj zgrabi jo za železo, ki ga pač ima kdo pri roki, in naj pridejo v Ceterajo!« Marko sleče v hišo. Nad vrati se odpre okno, drhteči glas doma Silvestra prodre visoko in boječe v svinčeni molk. »Kaj, kaj pa je? Kaj pa zvoni? Gori?« Lenari vprav zapne krepko jermen pri sedlu, zakliče nestrpno nazaj: »Ne vidite, prečastiti, ognje po gori? Turki gredo!« Dekle rezko zavrešče. Nato začno jokati in pa ihteti. Dom Silvester vpraša čez čas z ubitim glasom: »In kaj boste naredili, milostni?« Lenart ee zravna in okrene trdi obraz gori proti oknu: »Jahal,« reče na kratko, »moramo jih zadržati.« Tedaj ženske zvonko kriknejo in pobegnejo prod Lenartom v temno vežo. Dom Silvester pa stegne roteč roke: »Milostni — nikarite! Turki, oni so šiba božja — jim nihče ne more biti kosi Gospod prošt, drugi gospodje ostanejo vsak na svojem gradu. V pro-štijo sem gori tudi ne morejo. Dajte vrata zadelati s koli, gospod!« klikne knr šiloma proseč, ko vidi, kako nese Marko meč in oklep. »Teci!« veli Lenart fantinu. Fant steče po strmi poti doli v vas. Lenart več ne sliši, kaj še dalje kliče hromeč. Naglo si nadene mrzlo železje okrog razbija* jočih prsi, si da od slare Polone zapeti kaveljčke in jermena, si opaše meč in povezne železno čelado na glav«, Medtem mu snujejo misli jasno in čudno hladno: »Castelbarco grtri na gradu je še zmeraj bolan; pa za red bo kljub temu lahko skrbel. Starega stotnika vse spoštuje in so ga boji. On sam zbere može. 6e postavi Turkom po robu — v Ja-dovškem blatil, — ne. — bolje bo ob Krki, v jef-ševju. Tam se lahko krije, lahko v temi podere most. — Krka je narasila. Topli veter tuja po gorah zgodnji sneg.« Okrog cerkvenega ogla prisopiha debeli hišni oskrbnik Castelliarcov, vidi Lenarta oboroženega, vzklikne globoko: »Deo gratias!«, potegne z glave čepico in zasope: »Gospod vam dajo vedeti: to ni noben navaden ogenj, to je znamenje, da preli sila! Pa vidim, saj ste že oboroženi, gospod prost —« Lenart prikima. »Turki!« reče. »Zahvalim se stotniku. Ženske pošljem v proštijo in v grad, pod njegovo vaistvo.« Oskrbnik vneto prikima. Okroglo obličje mu ne kaže preveč skrbi: odkar sloji podkrnoški grad na svoji pečini, ni bil še noben sovražnik v njem. »Gospod stotnik so že rekli: če lio treba, se bodo dali zanesti v proštijo, zaslran zidovja in vrat.« »Prav,« reče Lenart; »gospod Castelbranco ve že sam najbolje, kaj je Ireha storiti.« S temi besedami se zavihti v sedlo in polisne Župana skozi ozka vratca v zidu. Medtem ko jaha doli v vas po ozki, strmi stezi, da konju polzi iu drsi, se v zvoniku izklenkntn zvonova Podkrnoški mlin sloji globoko v vlažni senci ob Glini. Megle se plazijo okrog počivojočega kolesa. Rdeče luči dajejo negotov svil. zamolkel škri-pot in nagli glasovi hrume okrog vode. Rezko klopota Župan čez most. Neka žena mu plane iz rdeče megle naproti. »Je resen?« zakriči in se oklene s sklenjenimi rokami stremena, »je resen, da gredo peslajnarjif?« »Resen! Ampak gori v prosti ii se ti ne zgodi nič.« PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Ugodni trgovski krediti Telefon 21-49 Gskompt menic • Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 5% Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. V slogi je moč Kadar mora kateri izmed njih sam izvršili kakšno delo, },'« ostali štirje bratci ne motijo, ampak tiho in potrpežljivo čakajo, da ga izvrši. l!os čudovito je lo, kako so ti bratje delavni, sprotni in složni. Ce bi ljudje bili takšni, kako lepo bi bilo na svetu, koliko lepih in čudovitih stvari bi lahko naredili! Ce lioro kateri izmed njih kaj storiti, na primer: pozvoniti pri hišnih vratih, mu ostali takoj priskočijo na pomoč, ne da bi mu bilo treba za to šele prositi. Le glejte jih, kako ostali pazijo na kretnje svojega bratca in se ne ganejo, dokler ne pozvoni. Lepo vinorodno posestvo v bližini Celja, naprodaj. Ponudbo v podr. »Slov.« v Celju pod »Krasna loga« St. 2648. kupimo Staro železo ln vso drugo kovino kupuje želoznlna Fr. Stu-plca, Ljubljana, Gospo-svutska costa 1. (k) uaBumH inmiffi Gorski med izrednega okusa pri Pin-tar, Gosposvetska c. 14. Še nikoli tako poceni kot letos šivalni stroji ln prvovrstna kolesa. Škot, Vransko. (1) Trisobno stanovanje s centralno kurjavo, v mirni hlSl, iščo starejši zakonski par brez otrok z avgustom. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Mirno« št. 2672. (č) Gostilno Prvovrstna polenovka vsak četrtek in petek pri Pintar, Gosposvetska 14. Metlama Prva Specialna trgovina za mod, Ljubljana, Židovska ul. G, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka ln od najlzkušenejšlh čebelarjev. po najnižji ceni. Na dobolo ln na drobno. IVffAXI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Izvežbana kuharica išče službo. Najraje li kakim starejšim ljudem. Naslov v uprav* »Slov.« pod St. 2597, (a) Mizarski pomočnik za boljša dela išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2522. (a) Prodajalka ISPc službo. Vajena tudi gostilno, gospodinjstva. Ponudbo upravi »Slov.« pod »PoStena« 2313. (a) Dve boljši sobarici sezonski, hotelski, iščeta službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 241-0. (a) Prodajalka pridna, poštena, zanesljiva dobra računarica, zna tudi kuhali in šivati, išče me sto. Naslov v upravi »Slo venca« št. 2523. (a) •HI« IUU Dva vlagalca (elnlcgerja), ln več tkal-lcev za tožko platno — sprejme Motvoz, Grosuplje. (b) Prodajalka so sprejmo takoj v trgovino s čevlji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prodajalka« St. 2673. (b) Prvovrstnega barvarja za tkanine Iz umetno svl le ln drevesno volne — sprejme ena največjih tekstilnih tovarn v Jugoslaviji. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2639. (b) Korespondcntinjo izurjeno ter porfektno ^ slovenski in nemški ste nografijl, sprojmo v stal no službo tovarna v Za grobu. Izčrpne ponudbe z navedbo dosedanjo prakso v upravo »Slovenca« pod St. 2023. (b) Služkinja pod 30 let, poštena, vešča kuhanja in šivanja, dobi mesto. Oglasiti so dnevno med 5. in 6. uro pop. — Dr, Oblakovi, Šiška, Vodnikova cesta 25 (zvonec na lovom stebru vhoda). Korespondent z večletno prakso v industriji, se sprejmo zn vodstvo prodajnega oddelka. Ponudbe v upravo »Slov.« pod St. 2665. (b) Frizerko dobro moč, za trajno in vodno tor železno ojidu ladjo sprejmem. Plača dobra, služba stalna, — Uakovec Ivan, Jesenice, Obrtniška ulica. (b) Upravitelja pri svojem okrevališču »Jadran« na Rabu, sprejme Okrožni urad za za-varov. delavcev v Ljubljani. — Prosilci morajo imeti za vodstvo penzije predpisano strokovno izobrazbo, morajo biti vešči vsaj enega svetovnega jezika (po možnosti nemščine) v govoru ln pisavi in morajo biti iz-vežbani v pisarniškem poslovanju. - Interesenti naj vlože proSnjo, opremljeno z vsemi potrebnimi listinami In spričevali do najpoznejo 1. marca 1939. Prepozno vloženih prošenj urad ne bo upošto-val. Vsa podrobna pojasnila prejmejo Interesenti v pisarni urada, soba St. 201. (b) Razglas Oficirski dom zagrebške garnizije, Ljubljanaska ul. 2, bo imel dne 10. marca t. 1. v svoji pisarni pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo častniške menze v zakup od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940. Pogoje, pod katerimi se imenovana metiza odda, je mogoče videti vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni doma. Število članov v menzi znaša sedaj okoli 50, od 1. aprila t, 1. pa se število lahko poviša na 100 članov. Varščino 6000 din morajo interesentje položiti do dneva licitacije pri blagajni Državne hipotekarne banke. Začetek licitacije bo ob 11. uri omenjenega dne. Kdor se za to licitacijo zanima, mora prinesi s seboj pravilna potrdila za državno nabavo. Pisarna Oficirskega doma zagrebške garnizije, št. 80. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je po kratki, mučni bolezni za vedno zapustila naša srčno ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična Marica Smolnikar učenka 3. letnika drž. učiteljišča Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 22. febr. 1939 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Karadžičeva ul. 11 (Kolezija-Trnovo) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. februarja 1939. Globoko žalujoči: Jakob Smolnikar, pošt. zvanič., oče; Marjeta, mati; Leopoldina por. Brandstctter, sestra, Drago in Vinko, brata, ter ostalo sorodstvo. Kontoristka mlajša, katera bi znala pisati nemška pisma po dlktatu, z znanjem slro' jcplsja, kakor tudi nem ško ln slovensko steno grafljo. z nekaj prakse, so sprejme za Celje. — Lastnoročno pisane ponudbe poslati v podružn. SI.« v Celju pod »Vestna« št. 2659. (b) (i Pohištvo ) Pohištvo vse lastnega Izdelka, kupilo najceneje pri Andrej Ki-egar, št. Vid n. Ljub ljano, polog kolodvora. Če hočete lepo In trpežno o'preme, Vas najugodneje postreže Pohištvo Malenšek, Celovška cesta 258. Stalna velika razstava! Uradnikom tudi na obroke, (š) ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 33-1J VINA iz Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj 1 TELEFON ŠTEV. 25-73 Sveže najfinejše norveško ribi® olie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Samo 340 din stane naša nova otomana Izkoristite priliko E. Zakrajšek Ljubljana, Miklošičeva 34 nn&ns Hiše trgovske !n stanovanjske ter stavbne parcele, ozir posestva, nudi v ugoden nakup: Pristavec Franjo, realitet. nišama, Ljubljana, Erjavčeva c. 4 a. (p) Lepa stavbišža v Izmet i 500—800 m', naprodaj. Vprašati: pekarna Kovačlč, Tezno pri Mariboru. (p) Stavbna parcela v Izmeri 5000 m», ob drž. In banovinski cesti, v bližini kolodvora Vlžmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vlž-marjo 69. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše. krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vrga veleposestva. • Pojasnila pri tnž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Prvovrstni /\ trboveljski premog bret prahu koks, suha drva oudl I. Pogačnik Bohoričeva S Teieion:o-59 na prometnem kraju, oddam v najem ali na račun. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Dober promet« St. 2671. (n) Tega ne more nikdo Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30- — Kazen tega vzamemo tudi stare v račun Zahtevajte seznam! Informacije privatno kakor tudi trgovske, za tu- ln inozemstvo, strogo diskretno izvršuje informacijska pisarna »Fidos«, Gosposvetska c. 14-1. (r) Izjava Iver se neka ženska pod imenom Katarina G ril izdaja za mojo soroduico, odnosno sestro ali nečakinjo in izvablja od ljudi denarno zneske, opozarjam, da nimam nobeno sorod niče s tem imenom in naj ji torej nihče no naseda. — Šoštanj, dne 20. febr. 1939. — G ril Pavel, župnik. (o) odstranjuje maščobo in nesnago pranje: hitro in lahko s pomočjo kuhinjske posode, jedilnega pribora, kadi za kopanje, šipe, steklenice od olja in vina, ke-ramitnih podov, mastnih krp i. t. d. Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu Pomladanski otroški plašči od 100 dinarjev naprej sc dobijo samo pri I. TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo restavracijskih prostorov v gradu tako imenovano »Grajsko klet« s 1. aprilom 1939. — Vse informacije in pogoji za prevzem so na razpolago cenj. interesentom v pisarni Premoženjske uprave MP — Frančiškanska ul. 8-11, Mestno poglavarstvo mariborsko. Zahte¥ajg@ povsod naš list! Plutovinaste plošče za izolacijo hladilnic in ledenic IPlulovinaste ploščice za izolacijo parnih in hladilnih cevi izdeluje | HIGIEA" prva jugoslovanska tvornica zamaškov d. d. ZAGREB ■ "vkančeva 48 Pošt. pred. 318 Telefon 24 070 j V-------------------- Continental JL/1 mesečno po Din 200-— za državne uslužbence ; po Din 100 — Ivan Legat Ljubljana. Prešernova 41 Maribor, Vetrinjska 30 Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah nn prodaji Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v liuMgaiii, MiitiošiCeva ccsfa ? poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Čitaite in širite »Slovenca« Dotrpel je naš ubogi, nadvse ljubljeni mož in najboljši oče Josip Ložar posestnik Pogreb preblagega in nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 23. februarja ob 16 iz hiše žalosti Kamniška ul. 30 (Štadionska 20). Maša zadušnica bo v ponedeljek, 27. februarja ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Šiški. Ljubljana, dne 21. februarja 1939. Globoko žalujoči družini: Ložar in inž. Hribernik Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K arel Cel Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor Cencic Otroška kclesa na motor bodo razkazovali na avtomobilski razstavi v Berlinu. Motor je priklop-ljen ob stran prednjega kolesa. Kakor je s slike videti, jo iznajdba namenjena predvsem — velikim otrokom. Pepelnični maček Ljubljančanov Ljubljana, na pustni torek. Ljubljančani so letošnji predpust temeljito uživali. Odkar je nastopilo leto kris% še noben pred-pust nismo toliko plesali kakor letos, tod« zato imamo danes še temeljitega mačka. Vso govorice in vsi anonimni letaki, da je Ljubljana zašla v neko brezno revščine, bi bile kmalu resnične, če ne bi videli v predpustu toliko ljudi veseliti se, plesati in tudi ženiti. Res je, da Ljubljana še ni v blagostanju, toda v taki revščini tudi še nismo. Pred nekaj leti smo zabeležili skoraj porazno število predpustnih zabav, sedaj na pepelnično sredo pa moramo Ljubljančanom v pokoro in v ke-sanje povedati, na koliko oblastno dovoljenih veselicah so se zabavali. Izračunali pa smo samo tiste veselice, kjer je bil poleg stražnik, ki je nadzoroval zabavo in ples, ne pa onih, ki so bile v zasebnih družbah ob zvokih gramofona ali radia. Predpustnih veselic od 6. januarja pa do vštevši predpustnega torka je bilo v Ljubljani nič manj kakor 48. To so bile samo veselice z večjim obiskom v velikih dvoranah ali pa v večjih restavracijskih prostorih. Vsi odbori, komiteji in gostilničarji, ki so priredili te veselice, so predpisno plačali visoke takse. Zaključeni plesi, razne dijaške zabave, pri katerih se popije nekaj malinovcev ali kvečjemu pivo,, niti vštete niso. Za prijavljenih 48 javnih zabav pa moramo mirno računati, da je bilo na sleherni vsaj tri sto oseb. Skoraj sleherni gost je uporabil kakšnih 50 din, torej moremo mirno računati, da je Ljubljana zapravila ta pred-pust 700.000 din. To je pa samo znesek, ki so ga Ljubljančani po naši približni cenitvi zapravili na niaškaradah v gotovem denarju. Ni pa vračunan denar, ki je bil izdan za razne toilete — samo enkrat uporabne — za maske, za vozila in drugo. V ta denar niso všteti tudi drugi stroški, o katerih ne moremo imeti kontrole. Letošnji predpust v Ljubljani je bil sijajen, zato pa bo pepelnico zelo klavrna, ker se bo marsikdo prijel za žep in bo vzdihnil s Prešernovim »Učencem«: »Predpust, ti čas presneti, da ne bi prišel v drugo! Velecenjena gospa! Za spomladanske plašče, kostime in obleke vas postreže najboljše manufakturna trgovina — Julij Vončina, Prešernova ulica št. 16 — nasproti Mestne hranilnice. 1 Prvi slovenski zvočni film se bo predvajal na 19. prosvetnem večeru, t. j. v petek 24. febr. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu je predavanje msgr. Viktorja S t e s k a : Zgodovina ljubljanskih škofov. Nato bo gospod dr. Karel Capuder podal v kratkih obrisih pomen naše mladinske organizacije, ki je prenovljena, z novimi svežimi močmi priredila v pretečenein letu krasno uspeli mladinski tabor, katerega je Prosvetna zveza z lastno zvočno filmsko aparaturo z domačimi slovenskimi močmi ujela na filmski trak. S tem je uresničen njen davni sen, saj je s tem dogodkom ustvarjena nova panoga v našem kulturnem življenju. Vsekakor je to zelo dragocena pridobitev na našem prosvetnem polju, katero bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi, ki jim je procvit kulture našega naroda pri srcu. Upamo, da se bodo razumevajoči krogi polnoštevilno odzvali vabilu in prisostvovali predvajanju prvega slovenskega zvočnega filma, ki bo predvajan v petek ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. Predprodaja Vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. 1 Narodni poslanec g. Pavle Masič bo na razpolago jutri, v četrtek, dne 23. februarja, med 11 in 14 za člane in volivce JRZ v prostorih mestnega tajništva JRZ na Gosposvetski cesti št. 10/1. Ob istem času bo g. poslanec na razpolago vsak četrtek, kadar bo v Ljubljani. 1 Tri tosočake za najbednejše v stari cukrarni je poslala ugledna tvrdka R. Ranzinger. mednarodna špedicijska pisarna in skladišče na Masa-rykovi cesti 19 do 21, ljubljanskemu županu z naslednjim tudi za druga podjetja spodbudnim pismom: »Namesto da bi izdajal denar za reklamo, kakršne se poslužujejo nekatere druge tvrdke, se raje spominjam revnih in potrebnih ter si dovoljujem poslati vam v prigibu 3000 din, katero vsoto izvolite uporabiti v prid od vas ustanovljene ljudske kuhinje.« Dobrotniku revežev izreka mestno poglavarstvo za lep zgled in darilo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tistih, ki bodo deležni podpore. 1 Pevsko društvo »Ljubljana« je imelo te dni v beli dvorani »Uniona« svoj redni občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik g. dr. France Logar. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika, arhivarja in gospodarja smo posneli veliko delo, ki ga opravlja društvo na kulturnem poprišču. Sicer društvo ni moglo prirediti v lanski sezoni samostojnega koncerta, ker je vprav menjalo pevo-vodjo, je pa nastopilo v zvezi z drugimi društvi pri raznih prireditvah in nastopih. Večkrat je sodelovalo tudi v radiu. Svoje umrle člane je v Ljubljani, pa tudi izven nje, počastilo z žalnimi pesmimi in se tako dostojno poslovilo od svojih zadružnikov. Iz poročila novega pevovodje prof. Srečka Koporca smo spoznali naloge, ki jih zasleduje pevsko društvo »Ljubljana« V načrtu je koncert, ki bo v začetku maja, medtem bo pa več nastopov v radiu. Zbor študira predvsem skladbe slovenskih skladateljev in hoče ponovno pokazati lepoto naše slovenske pesmi. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen agilni in požrtvovalni dosedanji predsednik banski inšpektor dr. France Logar, v odbor so pa prišli poleg starejših odbornikov tudi mnogi mlajši člani, kar je posebno jamstvo, da bo »Ljubljana« napredovala, opravjjala svojo kulturno nalogo ln se držala dosedanjih začrtanih smernic, ki bodo gotovo obrodile uspeh. »Ljubljana« ima sedaj prav dober moški zbor, dočim bi bilo treba ženski zbor pomnožiti in glasovno zboljšati. Trdno smo prepričani, da se bo to zgodilo pod- spretnim vodstvom prof. Srečka Koporca, o katerem vemo, da zna pripeljati zbor na umetniško višino. Pozivamo vse pevce, zlasti pevke, da se pridružijo pevskemu zboru »Ljubljani«, saj bo le tako zbor dosegel uspehe, ki jih je že pokazal nele v naši domovini, temveč tudi izven mej naše države. Za jesen pa pripravlja društvo večji koncertni nastop. Občni zbor »Ljubljane« je ponovno izpričal veliko povezanost, ki druži člane tega našega kulturnega društva, in potrdil stremljenje, ki preveva članstvo za lepoto in umetniški podvig naše slovenske pesmi. 1 Zanimivosti s trga. Na ljubljanski trg je bil pripeljan prvi nov grah v strokih. Je še slabše kako-yosti, a prav drag, kajti 1 kg stročjega graha je 16 din. Trg je ie vedno zelo založen z dalmatinsko cvetačo, ki priha,a k nam iz Splita. Prvotno je bila lepa cve-tača 3 din kg, pozneje se je cena dvignila na 5 in sedaj je padla na 4 din kg. Za cvetačo je velika konkurenca. 1 V decembru vknjižena posojila. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je lani zaznamoval 149 predlogov za vknjižbo raznih hipotečnih posojil in kreditov, ki so jih bili dovolili razni denarni zavodi ljubljanski in drugi padjetnikom, trgovcem, hišnim posestnikom v mestu in okolici za skupno vsoto 12,359.757 din. Denarni trg se je lani napram prejšnjim letom znatno izboljšal. Najviiji znesek 3,000.000 din je bil vknjižen na neko mestno podjetje, najnižji 533 din pa na neko okoliško posestvo. — Rellektantom za telefone. Poštna uprava namerava v teku tega leta povečati v Ljubljani telefonsko omrežje. Da bo povečano omrežje res odgovarjalo dejanskim potrebam posameznih okra-. jev, prosimo vse one, ki nameravajo postati v Ljubljani telefonski naročniki, da vlože tozadevne prijave. Prosimo pa tudi vse one, ki so prijave ze vložili, da prijavijo eventualne spremembe svojega stanovanja. Prijave za telefon se dobijo na glavni pošti in pri mestni telegrafski in telefonski sekciji. 1 Prikrojevalnl tečaj za krojače v Ljubljani, ki ga priredi kr. banska uprava, se prične dne 27. februarja t. 1. ob 18 zvečer na Tehniški srednji šoli, II. nad., soba 10. Kdor se še želi tečaja udeležiti, naj se zglasi navedenega dne v učnem prostoru. 1 Nadaljnje aretacije o tatvinah na Barjn. Včeraj smo v kratkem poročali o aretaciji 30 letnega brezposelnega peka Ferjančiča, ki • je okradel To-nijevo gostilno in trgovino (bivšo Zebalovo) v Rudniku. Policija je Ferjančiča temeljito zaslišala in na podlagi njegove izpovedi aretirala še nekaj oseb, zlasti pa lastnika hiše Na Jurčkovi poti in njegovo ženo. V tej hiši je namreč vlomilska tolpa skrivala pokradeno blago. Policija še preiskuje vso zadevo in zasleduje dosedaj še neprijete člane te vlomilske tolpe. 1 Razne tatvine. V Ljubljani se množe zopet prijave o tatvinah. Vzrok temu bo najbrž v tem, da je pred kratkim odsedelo svojo kazen več tatov, ki sedaj nadaljujejo s svojim tatinskim delom. Množe ee tatvine koles, vlomi v zasebna sta- Ukrepi proti beračenju Mestna občina je izdala sledeč proglas: Na konferenci socialnih referentov slovenskih mestnih občin so bili proti beračenju sprejeti sledeči sklepi: 1. Mestno prebivalstvo se pozove, da ne podpira beračenja s kakršnimikoli milodari, marveč so prepusti podpiranje siromašnih oseb mestnim občinam, ki razpolagajo s potrebno kontrolo in evidenco. 2. Policijska oblast s.3 pozove, da bolj strogo postopa ne ie proti javnemu berač -nju, temveč tudi proti beračenju od hiše do biče. 8. Poskrbi se naj, da se predpisi proti bei-ačenju strožje izvajajo, občine pa naj s primerno o-krbo pofckibijo, da bodo odpadli vzroki beračenja. 4. Nepoboljšljivi berači naj se oddajo v zavode. — V smislu točke 1. se mariborsko mestno prebivalstvo poziva, da napoti vsakega prosjaka na socialno- politični oddelek mestnega poglavarstva Rolovžkem trgu 9, kjer se bo resnično potrebnim in upravičenim nudila potrebna pomoč: delazmož-ni bodo zaposleni pri javnih delih, delanezmožni (starci, onemogli in otroci) pa oddani v zavodovo ali drugo oskrbo, dočim bodo tuje osebe, ki se zadržujejo v mestu brez dela ali sredstev ali prihajajo v mesto samo beračit, odgonsko odpravljene v domovinsko občino. Beračenje ni le nadležno, amjiak tudi škoduje tujskemu prometu in zavaja zlasti mladino k delainržnosti in nemoralnemu življenju. Miriboisko mestno prebivalstvo naj stremljenje rmstne občine in varnostnih organov po popolni odpravi beračenja v mestu podpira s tem, da upošteva zgornja navodila. Velik tihotapski plen policije Maribor, 21. febr. Kljub temu, da naše tihotapce spremlja velika smola, tihotapstvo kar noče ponehati. Še vedno se najdejo ljudje, ki jih mika sicer tvegan pa lep zaslužek, ki ga nudi spretnemu tihotapcu prodaja vtihotapljenega blaga. Oblasti seveda strogo bdijo nad tem početjem, zato pa se jim tudi j)osreči veliko večino tihotapcev prijeti. Tak primer se je dogodil tudi danes zjutraj. Okoli štirih je neznan možakar s težkim in dobro založenim nahrbtnikom vzbudil na Glavnem mostu sum službujočega stražnika Karla Jurkoviča. Možakarja je ustavil in povprašal, s čim neki je tako dobro založen. Odvrnil mu je, da nosi hrano za svojo teto, česar mu pa seveda ni mogel verjeti in ga je zato povabil na policijsko stražnico. Tega vabiia pa se je neznanec tako ustrašil, da jo je jadrno ucvrl preko mostu. Stražnik ga je kmalu došel in odpeljal na stražnico, kjer so ga legitimirali. Izkazalo se je, da so prijeli Franca Vrhovca, vrtnarskega pomočnika iz Ljubljane, v njegovem nahrbtniku pa so našli nič manj ko 11 kg saharina, 104 vžigalnike in 47 paketov igralnih kart, ker je vsekakor velik tihotapski plen. Pri zasliševanju je Vrhovec pripovedoval, da se je v ponedeljek dopoldne pripeljal iz Ljubljane v Maribor, popoldne ob eni pa sfe je brez potnega lista, skrit na stranišču, z vlakom odpeljal v Gradec, kjer je nakupil blago, katerega je nato izročil nekemu vlakovodji, ki ga je skril na strehi nekega vagona, on sam pa se je zopet brez potnega lista pripeljal v Maribor. Na kolodvoru je s strehe vzel nahrbtnik ter preko tračnic odšel na cesto. Nameraval je peš proti Ljubljani, med potjo pa bi skušal tihotapsko blago prodati, kar bi se mu tudi posrečilo, da ga ni opazilo budno oko policijskega stražnika Jurkoviča, ki si gotovo nagrado, ki jo bo dobil, zasluži. Danes sveže namočena polenovka v trgovini JOS. SKAZA, MARIBOR, GLAVNI TRG. m V cerkvi st. Rešnjega Telesa bo v nedeljo, 26. t. m., zopet lepa slovesnost. Gospod Ludvik Voršič in njegova žena sta za cerkev kupila 10 lepih evharistično-simboličnih slik in podobe kri-ževega pota. Te slike se bodo v nedeljo popoldne ob 5 pri večernicah blagoslovile. Obenem se bo takrat postavil tudi križev pot. Cerkveni obred bo izvršil pater gvardijan O. F. M. oziroma njegov zastopnik. m Šahovska sekcija SK Maratona ima v četrtek zvečer ob 7 v lokalu v Mikšičevi ulici svoj sestanek. Vabljeni tudi novi žlani, „____- novanja in podobno. Ivanu Useniku na Dolenjski cesti je bilo izpred lastnega doma ukradeno 700 din vredno kolo, prav tako Stanku Remžgarju na Šmartinski cesti 500 din vredno kolo. — Neki gospe je pred Kresijo kar na lepem izginila denarnica, v kateri je bilo 800 din gotovine. V neki gostilni je izginila Angeli Božnarjevi denarnica z gotovino 400 din. — Na nenavaden način pa je bila napravljena tatvina v Puharjevi ulici Tam je nekdo ukradel Anici Nazorjevi cel kubični meter drv, vreden okoli 90 din, že pred dnevi pa je morda prav isti tat pokradel s podstrešja perila v vrednosti najmanj 450 din. m Danes zadnji dan razstave osnutkov za spomenik kralju Aleksandru. Odprta bo ves dan od 9 dopoldne do 5 popoldne v mariborskem gradu. Vhod z Grajske ulice. m Na tretjem prosvetnem večeru, ki bo drevi ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, bo predaval prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o Lurdu in Pirenejih. Predavanje spremljajo leke skioptične slike. m V ljudski univerzi predava jutri, v četrtek, dr. Andrija Štampar o Kitajski. Predavanje bo spremljal film, ki ga je g. predavatelj sam posnel. V petek predava isti gospod o Novi Ameriki. nnprii v sredo tradicijonelna kuhartka „Un&L razstava in v drugič vinska poskušnja iz najboljših ljutomerskih goric. Zveier pojedina. Salvator pivo, zmerne cene. m Prihodnja operna premiera v mariborskem gledališču bo Smetanova »Prodana nevesta«, ki jo sedaj pod vodstvom kapelnika Herzoga študirajo. Premiera bo menda že konec tedna. m Nagla smrt. V starosti 35 let je zadet od srčne kapi umrl Jurij Tomažič, šolski upravitelj v Šmarlnem na Pohorju. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel Učitelji, ki so včlanjeni v Jugoslovanskem učiteljskem združenju, so se končno obrnili na sedanje politično vodstvo države. 0 tem koraku imamo naslednje uradno poročilo: Belgrad, 21. febr. AA. Danes ob 14 je v kabinetu predsedništva vlade ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič sprejel zastopnike Jugoslov. učiteljskega združenja, in sicer predsednika Ivana Dimnika ter podpredsednika Stepana Karnjčeviča iz Zagreba in Dimitrijeviča Todorja iz Belgrada. Zastopniki učiteljskega združenja so obrazložili ministrskemu predsedniku najvažnejša vprašanja, ki se tičejo našega ljudskega šolstva ter njegove organizacije. Predsednik vlade je z velikim za- Chamberlain London, 21. febr. AA. Reuter: Na popoldanski seji sjiodiijega doma je spregovoril ministrski predsednik Chamberlain zadnjo besedo v razpravi o narodni obrambi. Poudarii je najprej razliko med včerajšnjo in prejšnjimi razpravami o narodni obrambi. Nato pa zavrnil nekatere trditve ofiozicije. Potem pa je med drugim povedal tole: »Dolgo razdobje naporov in priprav zdaj začenja roditi sadove. Zadnjih nekaj mesecev je vojaška oprema in proizvodnja municije vseh vrst znatno narasla. Ne bo več dolgo, ko bomo mogli reči, da tudi varnostni ukrepi pred napadi iz zraka dajejo uspehe, ki jih želimo. Novi minister za koordinacijo narodne obrambe lord Chartfield ima mnogo skušenj, ker je imel mnogo prilike nadzorovati dela za narodno obrambo Bil bi zločin — je dejal Chamberlain — dopustiti, da se položaj razvija, pri tem pa da ne bi storili vse potrebno, da bi potek dogodkov obrnili v pravo smer jn zadržali ta razvoj, Ce bi mogel verovali, da bi konferenca vodilnih narodov zdaj mogla roditi učinkovite uspehe, ne hi okleval in bi jo sklical takoj. Ne smatram, da bi blio že pametno staviti tak predlog. Toda morda bi bilo slabo, če bi mi pokazali preveč zaupanja. Ce je res, da tudi drugi nimajo več napadalnih namenov, moramo priti do zaključka, da to inorilno orožje kopičimo zaradi nesporazuma, Mariborski podstrešni dihur aretiran Maribor, 21. februarja. Danes se je mariborski policiji posrečilo aretirati vlomilca, ki je zadnje tedne obiskoval podstrešja ter izvršil v krajšem času 20 drznih vlomov v podstrešja. Je to 23 letni delavec Josip Poš, ki je stanoval v Dravski ulici v Mariboru, pred 14 dnevi pa se je preselil na Pobrežje. Poša so pred nekaj dnevi zasačili, ko je hotel vlomiti v Tattenbachovi ul ici št. 20. Med ljudmi, ki so ga zasledovali, je bil tudi policijski stražnik. Poša so zasledovali ko Kristanovega kopališča, kjer jim je nenadoma izginil izpred oči. Dasi so ga iskali, ga nikjer niso mogli najti. Danes pa je povedal skrivnost svojega bega. Skočil je v vodo in preplaval na drugi breg. Poš je dosedaj priznal 6 vlomov. Gotovo je zagrešil tudi ostale. Policija je napravila hišno preiskavo v hiši, kjer so ugotovili, da ima spravljeno ukradeno blago, ki se ga je veliko nabralo. Zopet dva zaradi uboja pred sodiščem Celje, 21. febr. Pred okrožnim sodiščem v Celju sta se danes dojx)ldne zagovarjala 23 letni jiosestniški sin Jazbec Franc iz Rakovca pri St. Vidu pri Grobelnem, in 26 letni Cerovšek Franc, delavec iz istega kraja. Jazbec in Cerovšek sta 24. julija preteklega lela napadla Novaka Cirila ter (ja z nožem tako poškodovala, da je za jioškodbami umrl. Oba sta bila zaradi tega dejanja že obsojena na okrajnem sodišču v Šmarju, in sicer Jazbec Franc na šest mesecev strogega zapora, Cerovšek Franc pa kot na-snovač na tri mesece. Okrožno sodišče v Celju pa je to sodbo razveljavilo in odstopilo spis državnemu tožilstvu, ker je Novak Ciril čez štiri mesece zaradi poškodbe umrl v celjski bolnišnici. Sodišče je na današnji razpravi obsodilo Jazbera Franca na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, Cerovška Franca pa na 1 leto strogega za[>ora. nimanjem sledil izvajanjem učiteljskih zastopnikov ter pokazal popolno razumevanje za želje tega učiteljskega združenja. Posebno je poudaril svojo pripravljenost, da 6e delo na kulturnem in prosvetnem polju izjiopolni ter zboljša. Posebno zanimanje je pokazal za vprašanje pobijanja brezposelnosti med ljudstvom ter za socialno zaščito otrok, posebno kmetskih. Zanimal se je tudi za število brezposelnih učiteljev in učiteljic ter poudaril, da je danes v naši državi 1300 oddelkov, na katerih bo treba nujno izj>opolniti prazna mesta. Zato je v proračunu zagotovljen tudi nov kredit. Zastopniki učiteljskega združenja so odšli od tega sprejema pri predsedniku vlade z veliko vero, da se bodo razmere našega šolstva v bodoče znatno zboljšale. Na koncu svojega govora se je Chamberlain zavzemal za to, da se tekma v oboroževanju ustavi. Naša dolžnost je — je zaključil svoj govor Chamberlain — da izkoristimo vsako priliko, da bi prepričali vlade drugih držav, kako nespametno je tekmovanje v oboroževanju, ki se ga vsi udeležujemo, in da naredimo konec položaju, ki bi upropastil vsako državo v Evropi, če bi se nadaljeval. Pomoč Anglije češkoslovaški republiki London, 21. febr. AA. Reuter: Zakon o finančni pomoči Češkoslovaški, ki je bil sprejet v spodnjem domu, so brali danes v zgornjem domu. Pri glasovanju glasovi niso bili deljeni. Kitajski letalski poraz Pejping, 21. febr. AA. Reuter: Predstavnik jajTonske vojske je izjavil, da ie bilo včeraj sestreljenih 36 kitajskih letal, ki so hotela izvesti napad na japonske bombnike nad Landčauom, o obrambi Velike Britanije Predsednik vlade obljublja članom JUU svojo pomoč KULTURNI OBZORNIK E. Kalman: Jesenski manevri Operetna premiera. Moč Kalmanove umetnosti sega prav gotovo iznad povprečja in njena glavna vrednota raste iz zavesti, da ima umetnost svoje lastne in svobodne postave, ki niso odvisne od nesvobodne samovoljnosti raznih človekovih nagnenj. V tem je zajeta neka klasična značilnost, ki jo upošteva tudi na novo uprizorjena Kalmanova opereta, in ki vpliva na vsebino in na glasbo. Res, da je vsebina lahka in površna in res, da je prav taka tudi glasba. Toda iz ene in druge odsevajo utrinki pravega umetniškega navdiha, ki označujejo celoto za resnobno umetniško tvorbo šaljivega značaja. — Po vsebini se ta ozko dotika dunajskega operetnega sloga, ki že kar okorelo zajema ljubavni odnos iz plemiških krogov ter ga po prav tako določeni arhitektonski osnovi razvija skozi prvo in drugo dejanje do neugodnega vozla ter ga v tretjem zopet razveže v najsrečnejši zaključek. Prav tako pa je na značaj dunajske operetne tvornosti oprta tudi glasba, ki je po!na sočne in mehke melodioznosti ter vabljivo valujoče ritmike. Ta dunajska poteza umetnine pa zahteva še celo s svojo plemiško okolico posebne ubranosti, dražesti in plemenitosti v podobi sami in v igri. In te zahteve, ki se pri nas vedno znova obupno bore pri uprizar- janju za svojo izpolnitev, so kot ponavadi ostale tudi sedaj neizpolnjene, kajti dani položaj gledališča nikakor ni kos nalogam, kot iih stavi resnična opereta v svojem polnem sijaju. Prcborna ostaja vedno zunanja podoba, preokorna tudi igra, ki jo stalno zadržuje dobršen delež dilentantizma. — Saj je to res stara in že kar obrabljena pesem, ali kaj, ko so nedoetatki našega operetnega uprizarjanja še mnogo trdovratnejši in tako ukoreninjeni, da jih ne odpravi še tako velik napor. Pri posameznikih napora res ne primanjkuje, kot je dokazal v režiji Drago Zupan, ki je pa morda v obzirnosti le preveč zadržan nasproti vidnim ne-talentom. Treba je pač imeti v zavesti, da je opereta zveza drame in opere in da zahteva od upodabljalcev zmisla za živo igro, za petje in za zdravo govorico, kar je pa v eni osebi kaj redko združeno samo po sebi in čemur je tedaj treba šole in zopet šole. In kot posebej opera in drama, zahteva tudi opereta zase dovršene umetniško strokovne izdelanosti, Pač pa je bila uprizoritev skrbno podana z glasbene strani. Vinko Šušteršič, ki je vodil glasbeni del, je s pravim okusom izgladil glasbene misli zlasti v orkestru in jim dal primeren povdarek, kar je bilo v celoti v očiten prid. V. U. Ob razstavi italijanske knjige Mario Nordio: Evropa s 40° mrzlice Tržaški časnikar Mar i o Nordio, ki slovi v italijanskem novinarstvu kot zunanjepolitični strokovnjak izredne intuicije, je za l>ožič izdal knjigo :>Europa a 40 gradič, — «Evropa s 40 stopinjami mrzlice«, (Instituto edizioni academiche, Udine). Na teh straneh je Nordio z lahkotno besedo a zelo plastično narisal stvari, ki jih je sam videl in doživel v mrzlični jeseni 1938, »ko je stava med vojno in mirom stala v razmerju 8 : 1«. Dva meseca zgodovine, dva odločilna meseca, v katerih se je, dvajset let po svetovni vojni, izpremenilo obličje Evrope in se je pokazalo novo ravnotežje političnih sil. je Nordio opisal v živobarvnih slikah. Njegova knjiga je posebno zanimiva še zato, ker gleda stvari in dogodke z ostrega zrelišča nemško-italijanske osi in kar daje knjigi borben značaj. Knjiga se začne z opisom zadnje konference Male zveze na Bledu 23. avg. 1938. G. Stojadinovič z odločno roko pripravlja sporazum z Ogrsko, izglajtije nasprotja, uveljavi svoj predlog, naj Mala zveza dovoli Ogrski oborožitev. Težavnii in burni razgovori trajajo tri dni in končajo srečno. Toda Mala zveza se je spremenila, »našla je svoj grob v zelenih vodah Blejskega jezera«, tako prerokuje Nordio. To poglavje, napisano jeseni, že odkriva nove črte jugoslovanske politike: sporazum na vseh mejah, tudi z Ogrsko; ta problem je g. Stojadinovič že rešil, ko je 450.000 Madjarom, ki eo jih mirovne |K)godbe prisodile Jugoslaviji, zagotovil kulturne in socialne pravice. Ta stvarna ugotovitev spominja bravcu nehote na dejstvo, da so zadovoljne manjšine na vseli mejah vedno in povsod most mod državami in narodi. Drugi dol knjige opisuje doživljaje na kongresu nacistične stranke v Ntlrbergu od 5. do 12. septembra. Pisatelj jo zajel duha, mitos, ideologijo nacistične stranke, ki jo ocenjuje seveda pozitivno in jo smatra za silo, ki je prerodila nemški narod. Pred nami nastopa masa kot kolektivno bilje, ogromno, strumno, slepo pokorno bitje, ki deluje pod magično silo mitosa in iracionalnih čuvstev. Pisatelj osvetljuje raz,ne strani tega bitja zelo nazorno in plastično in jih presoja z veliko naklonjenostjo. Kongres narodno socialistične stranke doseže vrhunec s Hitlerjevim govorom dne 12. eept., s katerim se je sprožil zgodovinski preokret v Evropi. Nordio je ta prizor mojstrski opisal. Toplomer se dviga, mrzlica narašča. Nordio živahno opisuje zgodovinski 29. september, ko se je vršil posvet štirih načelnikov v Monakovem. Mrzlica je na višku, gre za vojno ali mir. Konferenca reši mir, a spremeni lice Srednje Evropo. Nordio koraka z nemškimi četami v su-detsko ozemlje, kjer se zmagoslavni krik veselja Nemcev meša z obupno žalostjo okrnjenega naroda češkega. Sledi obširno pogiavje o dramatičnem padcu češke prve češke republike; mestoma tu pisatelj, ki ga sicer odlikuje fin okus in oster čut za mero, izreka sodbe, ki pred zgodovinsko kritiko ne I»i vzdržale. Sledi šo temperamenten opis razsodišča v Belvederu. ki je določilo meje med Češkoslovaško in Ogrsko Nordio je te politične doživljaje in vtise pisal sproti, bežno, zato so tako sveži, a seveda nimajo niti namena stvari poglabljati. Osnovna politična misel te knjige je, da se ob osišču Rim-Berlin snuje nova Evropa, ki jo bodo obvladovali mladi, disciplinirani narodi. In Nordio smatra, da smo napravili prvi korak proti novi Evropi v teh dveh mesecih, ki jih je on v svojem smislu mojstrski prikazal. P. K. Italijansko mladinsko slovstvo Zadnje mesece se vedno v več.jh in pogostnej-ših nakladah tiskajo listi v podobah za mladino. Tudi za najmanjše že. — Nekaj, česar Jugoslavija, žal, še ni izvedla, a bi bilo kulturno in pa (tudi gospodarsko!) sila dobičkanosno. Mladinski mesečniki in slikanice te vrzeli ne morejo izpolniti. Časnik s podobami za otroke Slovencem še vedno manjka! — Italijanski otrok ga ima, čeprav ni vzgojni, še manj pa versko vzgojni. Večina so to tedniki, običajne časniške oblike s pustolovinami v barvah v »indijanarskem« slogu in s kratkim besedilom pod sliko. Zdaj hočejo za to poklicani tudi tu nekaj reda postaviti. Pod Marinettijevim vodstvom se bodo 9. in 10. novembra zbrali v Bologni mladinski pisatelji in založniki na veliko zborovanje. Seveda je zborovanje pod okriljem in s podporo vlade. Razpravljali' bodo v prvi vrsti, kako prikrojiti mladinske listo, da bodo ustrezali novi fašistični miselnosti. Govora bo tudi o otroškem dnevniku in o otroških knjižnicah, ki bodo državne ustanove. Poseben odsek bo razpravljal, kaj otrok najraje bere, kakšna snov v barvah (pisanke) so mu najbolj všeč, kakšen hodi odnos med otroško knjigo in kinom in radijem. Vsa ta vprašanja bodo pretresli in postavili mladinsko slovstvo na nove osnove. Pojavljajo se pa glasovi, da so pritegnili k odločitvam preveč le pisatelje in premalo vzgo-jevatelje in katehete. ^ Emil Salgarl. Pobude za novo mladinsko slovstvo so vzbudile tudi spomin na največjega italijanskega mladinskega pisatelja Salgariia (T leta 1911). Ta je italijanski Kari May ali Jules Verne. Sestavil se je poseben odbor iz akademikov, pisateljev in znanstvenikov za njegovo proslavo. Pa jo je mož tudi zares zaslužil. Že število njegovih del je skoro nedosegljivo: 150 potopisnih in sličnih romanov ter 250 krajših novel in opisov. Salgari.jevi spisi so prevedeni tudi v azijske jezike. Naklada nekaterih knjig gre v milijon. Nad-krilil je celo Carduccija. Najbolj znani romani, ki jih še danes mladina željno prebira so: Jungla nera (Črna džungla), La favorita del Mahdi (Mah-dijeva izbranka), II capitano tempesta (Kapitan nevihta). Dela so pisana z ljubeznijo do mladine, preveva jih navdušenje za moška in junaška dejanja. Zato so za mladino precej vzgojna. Pa tudi Salgari, katerega so največji tedanji pisatelji (De Amicis, Foggazzaro) visoko cenili, je bil značajen mož. Prav po verzu »živi, umrje broz denarja« je tudi on delal kot črna živina v kmečki bajti v turinskem predmestju po osem ur dnevno iz ljubezni do malih. Srčno rad jim je pisal svoje povesti o daljnih deželah in junaških možeh. Sam je tudi ilustriral. Ob smrti je zapustil v največji bedi sedem otrok. Založniki so pa obogateli. Nek založnik, ki ga je bil zavaroval za življenje, je vtaknil v žep celo 50.000 lir zavarovalnine. Danes izdaja posebna družba »Salgari Film« vso njegove knjige v filmu in ima velikanske dobičke! Tudi običajna ironija pisateljskih usod. R. B. Papini: Leonardo da Vinci »Edizioni Roma« napoveduje za mesec maj novo knjigo znanega katoliškega pisatelja Papini-ja. Na evropskem književnem trgu je vsaka Papi-nijeva knjiga dogodek, a topot je pričakovanje še bolj nestrpno kajti napovedano delo je literarna monografija »Leonardo da Vinci«, knjiga s katero se Papini bavi že skoro petindvajset let. Z njo hoče postaviti svojo najboljšo umetnino kot nekakšno slovo. Papini piše namreč z veliko muko, ker je skoro docela izgubil vid in si mora pomagati z lečo. Iz tega razloga je tudi zapustil sto-lico italijanske literature na bolonjski univerzi. O knjigi bomo obširneje poročali koj ko izide. Smučarske tekme ZFO in ZDK na Jelovci. Folo: I. K-er. Gornja slika je posneta med sv. mašo, ki jo je daroval g. dr. Blatnik. Srednja slika predstavlja tekmovalke na štartu za smuk, spodnja leva tekmovalko pri smuku, desna pa tekmovalca pri skoku. S I* O M T Velik uspeh plesnega para Pie in Pina Mlakarja v miinehenskem državnem narodnem gledališču. — Kakor poroča »Viilkischer Beobachter« 21. t. m. pod naslovom »Velik uspeh jugoslovanskega baletnega komponista«, sta Pia in Pino Mlakar nastopila v miinehenskem nacionalnem gledališču s prvo uprizoritvijo baleta »Hudič na vasi,«, s katerim sta gostovala tudi že v ljubljanskem gledališču, ter dosegla velik uspeh. Kritik Hein-rich Stalil hvali njegovo poduhovljenost, njegovo zvezo s pravim plesom, ki je v sorodstvu s klasičnim ter ruskim. Hvali pa tudi sestavine baleta, njegovo rasno svojstvenost, pravljičnost ter povezanost z ljubeznijo, posebno pa se ustavlja še oh glasbenem delu ter hvali komponista Lhotka. »Nad vsem pa se boči temperamentna nežnost in plastično pripovedni plesni jezik duhovno sorodnega plesnega para Pie in Pina Mlakarja. Pia napravlja vsak gib in vsako kretnjo s prirojeno gracio žensko lepo. Pino pa jo dopolnjuje z moško odločnostjo in izkovano virtuoznostjo. Oba pa sta brez primere popolna v vseh izvajanjih.« Konča pa: »Odobravanje je bilo že po prvih prizorih navdušeno močno, ter se je združeval k veliki in dolgotrajni ovaciji za Pio in Pina Mlakarja, kakor tudi za komponista Frana Lhotko, baletnega mojstra Ludvika Sieverta, plesalce Meinhardta ter za vse sodelujoče.« Taka pohvala v vodilnem nemškem listu je za naše umetnike veliko priznanje in odlikovanje ter ga beležimo s ponosom. Najstarejši rokopis Mahabaratc, sanskritskega veledela, je kupil institut za vzhodno vede v Po-ona. Ta dragoceni spomenik enega najstarejših jezikov je star čez 800 let, je pa prepis starejših posnetkov. Ta institut ima namen sčasoma zbrati vse spomenike sanskrta ter jih hraniti v svojih prostorih in jih vnovič, preštudirati. Posebne znamke 1'odkarpatske Rusije. V sporazumu s centralnim ministrstvom v Pragi bo ukrajinsko ministrstvo za pošto v Chustu začelo izdajati posebne poštne znamke ter spominske bloke za zbiratelje znamk. Znamke bodo predstavljale leseno ukrajinsko cerkvico na zlatem ozadju, ki jo barva podkarpatskoruskega grba. Napis ho datiran z dnem odprtja ukrajinskega parlamenta. Cena spominskega bloka bo veljala 5 K ter je namenjena za dobrodelne namene. Radio na Poljskem v letih 1935—1938 je naslov knjižici, ki jo jc izdala poljska radio postaja. Uvodni članek informira bralca o udeležbi radia pri službi naroda in države. Po vrsti sledi na to opis vseh poljskih radio postaj ter karakteristika programa v raznih dobah. Ostali članki govore o delovanju radia na drugih umetnostnih področjih, prosvetnem ter informacijskem in zabavnem. Posebno so omenjene investicije poljskega radia ter razvoj radiofonije v državi. Končna poglavja pa govore o stikih poljskega radia z inozemstvom ter finančna bilanca. Knjižico krasi mnogo posnetkov glavnih postaj kakor tudi glavnih predstavnikov poljskega radia ter glavnih govornikov in predavateljev ter umetnikov, ki sodelujejo stalno pri izvajanju programa. Obenem pa tudi mnogo tabel, ki statistično ponazarjajo omenjene članke. Naslov knjige je: »Radio w Polsce w latach 1935-38«. Pomemben smuč. tečaj na Gorjušah Važen mejnik v razvoju našega smučanja je bil postavljen na smučarskem tečaju za učitelje ljudskih šol na Gorjušah v dneh od 5. do 12. febr 1939. Na pobudo učiteljstva je Jugosl. zimsko športna zveza (JZSZ) v Ljubljani ob svojih stroških priredila ta tečaj. V njem se je teoretično in praktično izvežbalo v smučanju 13 slov. učiteljev iz krajev, kjer bi moglo biti smučanje ljudska potreba. Prvikrat so se na smuškem tečaju prirejali metodični snjuški nastopi za šolsko mladino, ki so jih izvajali tečajniki-učitelji pod strokovnim vodstvom vodje Janka Ziherla. V tem tečaju so se polagali temelji za dvig ljudskega smučanja kot življenske potrebe v naših planinskih predelih. Smučanje je danes preveč utesneno v pojem »šport« in se tudi v tej panogi pojavljajo zmotni cilji, to je lov za rekordi. Za dvig smučanja je brez dvoma močno uplivala tudi moda nositi »dil-ce«, kar pa se je tudi že preživelo. Bati se je, da bo tudi smučanje postala le zadeva športnikov. Zato je pravilno, da se postavi smučanje na. edino pravo bazo življenske potrebe ljudstva in pripomočka zimski turistiki. Slovenija ima vse predpogoje za razvoj ljudskega smučanja, treba je le sistematičnega uvajanja, kar pa bo zmoglo le učiteljstvo, ki živi neposredno med ljudstvom in ima za to strokovno izobrazbo. Predpogoj za popoten uspeh pa je, da se uvede smučanje v ljudske šole kot obvezni predmet za kraje, kjer so dani terenski pogoji. Dvignimo tudi v športu zaklade svoje krasne zemlje in zanemarjene zmožnosti našega zdravega naroda v korist ljudstva in države. Ako bo smučanje zajelo široke ljudske plasti, se tudi ni bati, da bi izostali najodličnejši uspehi naših bodočih tekmovalcev in prav v tej disciplini mogli pokazati tujini največje uspehe. Tečaj se je dovršil s popolnim uspehom. Saj so bili dani vsi predpogoji: krasno vreme, ugodne snežne in terenske priiike, dobra volja in discipliniranost tečajnikov, predvsem pa odlično strokovno vodstvo smuškega učitelja Janka Ziherla. Na tečaju je bilo podanih nad 20 predavanj iz vseh panog smučanja, tečajniki so izvedli 14 metodičnih nastopov s šolsko mladino, praktično so bili uvedeni vsi smuški liki. Jedro tečajnega po- uka pa je bila metodika in snov smučarskega pouka v ljudski šoli ali na tečajih za ljudstvo. Praktično so tečajniki izvedli dva poldnevna izleta, tako na Vodnikov razglednik z edinstvenim pogledom na bohinjsko kotlino in na premalo znani Galetovec (1300 m) nad Bohinjsko Belo. Za vzorec je vodstvo s tečajniki izvedlo še tekme za tečajnike v teku, smuku in slalomu. Organizacija tečaja in disciplina sta bila na višku in je bil dosežen popolen uspeh. J. Z. Š. Z. je s tem tečajem podala dokaz pravilnega razumevanja športa in bo ob nadaljnem delu v tem pravcu žela v prihodnjih letih največje uspehe. Tudi prosvetna uprava je pokazala popolno razumevanje in priznanje s tem, da je tečajnikom odobrila potrebni dopust. Smučarski tečaj so tečajniki zaključili s sv. mašo na bližnjem Koprivniku, kjer so se s pesmijo v čast božjo poslovili od tega planinskega raja. Smuk z Zelenice Razpis tekme v smuku z Zelenice za pokal tvrdke Glanzmann in Gassner. Športni klub Tržič razpisuje medkiubsko tekmo z Zelenice 7,a prehodni pokal tvrdke (rlanzmann in Gassner v Tržiču, ki se bo vršila dne 2(1. februarja 1035» s startom na zelenlškem sedlu ter ciljem pri cestarju. Start ob 13. Žrebanje startnih številk ob 10. Tekmuje se po pravilih .TZSZ s kvalifikacijo moštev in )>osHmeznikov. Pokal si pribori v prehodno last moštvo treh tekmovalcev enega kluba, ki dosežejo najboljši skupni čas. 1'okal preide v trajno last kluba, ki si ga pribori trikrat zapored ali petkrat v presledkih. Trije prvo