Ljubisav Markovič:
KHATEK   TECflJ   POLITICNE   EKONOMIJS
STORILNOST  DELA
Porast intenzivnosti dela po-ment večje zgoščevanje dcla v istem času. Velja kot bolj zgoščcno delo. Na primer v 8 urah se potroši vcčja količina dela kot pa normalno. To se pravi potroši se tolilco, kolikor bi se normalno potrošilo- reci-mo v 10 urah. Zuto pomeni in-tenzivnejše delo v ekonom-skem pogledu isto kakor po-daljšanje delovnega dne. To s stališča delavca. Ce dela bolj intenzivno, potroši v 8 urah toliko dcla, kolikor ga potroši
normalno drug delavec v de-se-tih uruh dela. Vsaka ura njegovega bolj zgoščenega de-la je vredna toliko kolikor ena in četrt ure dela drugega de-lavca, ki dcla normalno in či-gar vrzeli v dclovnem času ni-so tako izpolnjcnc kakor pri prvem. >To stiskanje večje mase dcla v nekem določonem obdobju časa se računa za ti-sto kar dejansko je, vcčjo ko-ličino dela«. (Marx, »Kapital« I, str. 331).
5. Razlika med metodami in posledicami
Spoznavanje te razlike med fftorilnostjo in intenzivnostjo dela je važno za družbeni na-predek. Storilnost dela dose-žemo z motodo, za katuro je Tilasti pomembno industrijsko spopolnjevanje in družbeno Jcoinbiniranje dela (moderna tovarna je majhen del tcga). Rezultat tega je. da z isto ali maujšo količiuo dela proizva-jamo več dobrin. torej večje bogastvo. S tem se človeško delo (proizvajalci) osvobaja y ,vse večji meri materialne pro-izvodnje in se lahko posveti drugim stvarein, kulturnemu, javnemu delu, uživanju.
Porast intenzivnosti dela iz-haja iz delovne sile, iz njene-ga večjega izkoriščanja in tro-čenja. Res je, da to poveeuje šievilo proizvodov ozir. mate-rialno bogastvo, toda ne ztnanjsuje pa količine potro-Senega ž.ivega dela za enoto proizvoda. Razen tcga pa je tak načiu povečanja material-nega bogastva sploSno omejen. Te meje predstavlja fizična gpnsobnost clelovne sile.
Zato pa ima storilnost dela mnogo odločnejše obeležje. Zlasti pa za sociaristično druž-bo
; 1'orast storilnosti dela vpliva V! določeni meri tudi na dvig ijriHvuzivnosti dela. Kadar ra-ste obseg strojev in njihova brzina, raste naravno tudi po-treba po večji pazljivosti de-lavcev. Ko pa ta višja inten-zivnost dela postane splošna, tedaj dobi obele/.je normalne intenzivnosti in tedaj se več ne računa posebej.
Skrajšanje delovnega dne prav tako dviga to normalno intenzivnost dela. Popolnoma je  razumljivo,  da  je  dek>vna
sila najmočnej.ša v prvih urah dela Njena akcijska sposob-nost pada z dolžino delovnega dne. Zato moderna telmika, ki ji je tuja nemarnost ali topu ravnodušnost delavcev, zahte-va krajši delovni dan. Pred-stavljajmo si delavca, ki po 12 urah dela komaj premika roke, pa mora streči gibljive-mu traku, ki ima svoj neiz-prosni  rit<?m premikanja.
Ker daje kratek delovni dan možnost, da Se delo z lahkoto zgosti, zato zmanjšanje delov-nega dne ni pravo inerilo za zmanjšanje potroška dela. V nekaterih zahodnih državah prehajajo na petdnevni de-lovni teden, oziroma na 40 ur dela tedensko. Veliko vpraša-nje jc, ali ne troši jo še nadalje isto toliko dela kakor poprej z večjo intenziviiostjo dcla. V tej povečani intenzivnosti pa verjetno leži tudi cden izmed vzrakov za porast profita, o čenier tako pohvalno pišejo.
Pretirano delo, nadurno dclo in podobno pa ni v vsakem primeru v skladu z moderno industrijo in na tej osnovi tu-di ne z normolno storilnostjo dela. Pri nas imamo tndi v tcm pogledu precejšnje rezerve. Mno/ično nadurno delo po-vzroča, da je potrošek dela v normalnem času »preredek.« Dviganje storilnosti dela zah-teva potemtakem dvig tudi te-ga njegovega elementa, nor-malne intenzivnosti doia.
V tem pogledu so zelo po-membna nekatcra sredstva, ki jih uporabljaino. Sem spada normiranje ueinka dela in na-grajevanjc v skladu s p»tro-škom in pomennm dela posa-meznika.
6. StorHnos! dela »skupnega delavca«
Dosedaj smo v razpravljanju o tem vprašanju izhajali ocl po-same/nega delavca. Proučevali emo odnos med posameznn de-lovno silo tn ma.;o sredstev za proizvodnjo. ki se s to deiovno silo pretvarjajo v proizvod. Se-daj Iahko vprašanje razširimo. To zahteva oirava sodobnega dela. to se pravl v pcpolnc-sti podruf.bljeni inačaj dela.
V podružbljenem delu deluje hkrati in poveaano manj ali vei delavcev.    tehnikov.    inženirjev
ta drugih. Tu je delo družbeDO-korabinirano, vsi udeležencš pa tvonjo »sknpnega dolavca«. Po-sameznik velja samo kot ud.
To sliko skupnega delavca nam daje vsako podjetje — in-dustrijsko, gradbeno, transport-no itd. Če gre za materialno pro!zvodnjo. kot Je to primer z omenjenimi dejavnostm! tedaj ta shupni detavec velja kot proizvodni delavec.
»Od neposrednega proizvoda individualnega   pralzvajalca   se
proizvod sploh pretvarja v družbeni skupni proizvod skup-nega delavca, to je, kombini-ranega delovnega ošebja, kate-rega udje so bliže ali bolj daleč od upravljanja predmeta dela. Zato se s samim koop«rativnim značajem procesa dela nujno rszširja tudi pojem proizvodne-ga dela in njegavega nosilca proizvodnsga delavca. lja bi delal proizvodno, delavcu n: treba vei polagati roke na pred-met dela; zadostuje ,da je organ skupnega delavca. da lzvršuja katerokoli njcgovo podfunkcijo« (Marx, »Kapital« I., str. 415 ci-rilica). V teh razmerah moramo storilnost dela proučevati * dveh strani. Z ene stranj kot storilnost v zvezi z delom enoga delavca, z druge strani pa kot proizvodnost »skupnega delav-ca«.
Vsekakor je stortlnost de!a odvisna od storilnosti vsakega uda, torej posameznika v sklo-pu celote. Toda tudi storilnost dela posameznega delavca, po-sameznega uda. je še bolj b> stveno pogojeoa od povezanostd in edinstva dela vseh delavcev, tehnlloov In drugih — vseh udov »skupnega delavca«. Ce tkalec dobi slabo prejo all v nezadost-nl količinii, tedaj se mora storll-nost njegovega dela zmanjšati. Popolnoma drugače pa Je, ie vsi oddelkl skladno funkciont-rajo. Le gre proces brez zastoia ln  z dobro kakovostjo izdelkov.
Bistven moment, kt se seda] pojavlja, ]e tehniiiino-ekonom-ska organiziranost družbeno-kombiniranega dela. To se po-javlja kot izhodnl pogoj za sto-rilnost »skupnega delavca«. To naiaga dva zakljufka:
Prvd je odločilni pomen orga-na. katerega naloga je ekonom-sko fn tehnično organiizirati družbeno-kombinirano delo. De-lavski svet, direktor, glavnl in-žtnir, tehn:ČT»i btro. inženirK. tehniki, vodtelji obratov ... opravljajo funkcije, ki so osnov-ne za potek podru*.bljenega procesa dela. Predstavljajo po-vezanost in enotnost skupnega dela. Na njih lezd odgovornost, da delo najbolj racionalno tečs tako 7. ekonoraskega kakor tudi s tehničnega staliS6a.
Drugi zaključek zadeva raz-merje med tem »skupnim. de-lavcem« in skupno maso sred-stev za proizvodnjo danega pod-jetja. To razmerje lahko pro-učujemo z vef strani. Ena stran je ta. ali hnamo v danih teh-ničnih in ekonomskih pt>gojih potrebno koli<5ino sred?Sev za proizvodnjo. To velja tako za stroje in rezervne dele, kakor fudi 7.a suroviine, gorivo. mazila in drugo.
Naslednje vpraSaoje je, ali so v popolnosti izkoriščena orodja za delo — stroji. In končno, al! »skupnl deiavec« vsebuje samo potr&bno delovmo silo. umsko iti fizično, to je. ali je delovna sila dobro izkorišfenia a potrcb-n« intenzivnostjo dela.
Skupna delovna sila vključuje tudl tisti del, kn je nujen s sta-lišča   podružbljene   proizvodnje.
toda nl profavoden. Ne glede na to, kaj se dela s proizvod-nim »skupnim delavcem«. Vsi njegovi udje raiso nujao proiz-vodtii. Neproizvodai so tudl tisti udje, ki apravljajo posle knjiigovodstva, evidence, stati-stUce, korespodence. blagajne in podobno. Z»to morajo tudi b;ti v mejah polrebncga v razmerju do drugih. Kaikor vemo. se nji-hovo vzdrževanje ne odkupuje s povečano družbeno proizvod-rjo, temveč gre na njeno bre-me.
Terneljni     zakon     storilnosi?! dela   ostaja  v   bistvu   isti,   tud:
če gre za »skupnega delavca« namesto posamičnega delavca." Gre samo za bolj razvito obliko istega zakona. Se naprej gre predvsem za vprašanje kotičioe dela, ki se potroši na enoto rna-terialnega proizvoda. To pa je rezultat osnovaega razmerja, H. smo ga že razložili. Ob4ika,, v kateri se ta odnos sedaj pred-stavlja, je naslednja: kollkšen je potreben »skupni delavec« (in kakšna je njegova notranja sestava), da bi se določena nu-sa sredntev za proizvodnjo v okviru podružbljene^a dela pre-delala v končni proizvod.
7. Osnovna mera storilnosti de!a
Pamen tega vprašanja ni enak pri vseh načirvih proizvodnje. Poln pomen dobl šele v kapi-talizmu. Njegov stihijski meha-nizem deluje fako. da se vpra-šanje storilnostl dela za kapita-lista postavlja kot vprašanje obstoja kapitala. Odtod nujnost akumulacije in lzp>opolnjevanje proizvodnega in trgovsko-kre-ditnega procesa. Vidno stran tega tvorl boj za višjo profitno mero.
V socializmu pa mora imeK storlilnost dela še odločnejši pomen. V kakšnem smislu? Ne v takšnem kakor v kapitaLizmu
—  s stališča slepe borbe za ob-stoj  ln povečanje bogastva ka-pdtalista.   Sedaj   je  smisel   viSji
—  s stališča koristi vse družbe. Prvd  zakon  socialistiJne družbe pa  je.   da ...   združeni   proizva-jslci     racionalno    uredijo    svoj promet   materije   z   naravo,   da ga   spravijo   pod   svojo   skupno kontrolo,   name«to   da   hi   ta   z njimi    gospodaril    kot    nekiaka slepa   sila;   da   ga   opravliajo   * najmanjšim    potroškom   sile   :n pod   pogojii,   ki   so   najbolj   do-stojni   in  najbolj   usfrezajo  nji-hovi    človešiti    naravi.    (Marx, »Kapital« III.. str. 711;  podčrtal Lj. M.)
Zategadelj Ima razvoj proiz-vajainih sil, dvig storilnostl de-la smoter, ki pomenl za ljudl vpčje materialno bogastvo in <r jx>dročju proizvodnje krajši de-lovnl dan.
Ker pa gre sedaj za korista vseh delovnih ljudi, je treba pripisaiti mnogo vef jj pomen sborilnosti dela, večji kakor ta-krat, ko je to vpraSanje odlo-falo o usodi posameznega kapd-talista. Tem prej tnora skupnost v prehodnejn obdobju iz tega Izhajati pri ure.jevanju in ra-zvijanju svojih ekonomskih od-nosov.
Zato je nujno, da imamo me-ro stonilnosti dela in da najde-mo specifične metode, 8 kateri-mi spremljamo storilnoet dela na posameznih področjiih go-spodarstva  In  v njegovl  celoll.
Marx je govoril o ttel mert. Ta mi za družbo (socialietično) ista, kakor je bila za kapitali-sta.
Za kaipitalista je mera... plačano delo po enobi prodzvoda. Za     družbo     (socialistično)     je
skupno delo, ki ga vsebuje eno-ta  proizvoda.
Kapitalistova mera je ožja. V njegov račun spada izdatek za potrošena sredstva za proizvod-njo  in izdatek za  delovno  silo.
V   celoti  računa samo s  tistim, kar pJača. Kapitalist pa ne ra-čuna presežka dela. ki ga brez-plačno   prisvaja   od   delavca   in k: se mu na koncu gibanja nje-govega    kapltala    pojavlja    k»t profit. To zanj ni izdatefe, toda je pa za družbo.
Lahko se torej zgodi. da uved-b-a kakšnega stroja pomenii pri^M hranek pri delu s stališča druuH be, ne pa tudi prihrank3 za ka-^^ pitalista.  KapitaHsf ne  prihranl ničesar. če je izdatek za ta stroj enak   izdatku   za  mezde   delav-cev,   ki   jih   je   odpusMl   zaradl uporabe tega  stroja. Zato kajrt-talist ne  kupuje tega stroja.
» . .. zmanjšanje cetotne kali-čine dela, ld vstopa v blago, kaže, da je bistvena označba povečanje proizvodn« moči dela, ne glede na to, pod kakiniml drnžben-mi  pogoji se proizvaja.
V  družbi  kjer proizvajalci ure-jajo   svoio   proizvodnjo   po  na-prej   izdeianem  planu.   pa celo tudj   v   prcstt   b!agovni   proiz-vodnji.    bi    se    storilnoet    d«-la brezpogoino   merila  s  tetn  me-riliom«.   (Marx,    »Kapdtali   III^ str. 211.)
Ce izhajamo iz tega. kar družba izdaja, je mera stotil-nosti dela celotna količina dela, ki gre v enoto proizvoda.
To ni v nasprotju s pakaza-t&ljem storilnosti dela. kit smo ga omenjli v začetku. To je druga stran. rezultat osnovraega odnosa — s koliko živega dela se dana količina sredstev za proizvodnjo predeluje v maite-rialnd proizvod. Ce « manjžo maso živega dela spravljamo v gibanje in predelujemo večjo maso sredstev za proirvodndo — ob polnem dzkoriščanju vseh zmiogljivostS —i tedaj pride na vsako enoto proizvoda raanjža koli*infl dela. Ta rezuttat vse-bujejo vse metode dviga storil-niosti dela.
Pogleomo malo to stvar na nekem prinveru. Vzemiimo nve-ter tekstilneiga blaga. Recriinvo, dia vsebuje 10 ur potroSenega dela.
Urednlštvo :n glavna uprava »Na5e skupnostN (v srbohrvaščinl »Naše tajednioe«) Beograd, Dečanska 35/IV. telefon 20-118. — Glavni in odgovornl urednik LJublsav Markovif — UredniSki odbor (n dopisniStvo za Sloveniio. Ljubljana. Ul. Trvneta Tom5iča 9/II., telefon 21-605 — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenljo, Ljubljana.   UL  Toneta   Tomčfa   S'1I    telefnn   21-B32. požtni predal 29. tekofi rafun nri  Kormina'.ni banki v Ljubljani 60-KB-5-Z-367,      s posebno oznako »M    JlaSo
gkupnosf«. — Tiska  Casopisno-založniSko  podjetje  »Slovenski poročevalec«. — Za Usk odgovoren Franc PleveL