teto IV,, štev. 265 V Lfublfant, neiSalfa dne U. novembra 1323 PuStnlua pavSallrana. (ena H-S9 Oin lgtia|» ob * aslutral. Stane mesečno 12-50 Din y inozemstvo 25-— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: jjjjilošičeva cesta št. 16/L TSo.Tst.72. ' Dnevnik za gospoclas-stvoj prosveto in politiko Upravnl&tvoi L|ubl|ana, Prešernova ul. št. 64. Telet it. 38 Podružnice: Maribor, Barvarska uL L Tel. št. 22. Celle, Aleksandrova a. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.042, 0iamu Ljubljana, 10. novembra. Pred petimi leti na Martinov dan bilo dokončano zrušenje hohenzol-emskega in habsburškega cesarstva. )ne 11. novembra opoldno so po popolni kapitulaciji Nemčije in .podpisu iremirja na vseh frontah prenehalo jorbe. V temni noči je bil mogočni jcaiscr Wilhelm pobegnil iz domovino u Nizozemsko, na Dunaju pa je voči-;lcd popolnemu razpadu svoje države ko sa je še zadnji ostanek nekda-pjih »kraljestev in kronovin» nemilo - avstrijsko >ozemljo proglasilo za ifpubllko. podpisal zadnji Habsbur-[jn manifest, v katerem se odreka vladi ter daje »svojim ljubim naro-jom> svobodo.* Karlova deklaracija bila deplasirana, kajti narodi so si illi svobodo že sami vzeli in bivšega tesarja besedo so zabeležili le še — kronisti. Ponosno je tisti dan že plavala ladja Jugoslavije po širokem morju odušev-Ijeiiia in optimizma, Wilsonovo točko io ii bile sidro, s katerim smo si upali ubrati vsako pristanišče; brezmej-io zaupanje v pravičnost sveta in v lastne sile je liki krepkemu vetru polilo jadra naših nad. Danes, ko gle-lamo nazaj v ono veliko dobo, so narsikdo bridko nasmehne: kako smo lili naivni, kako smo so varali v r.a-esti, da smo postavili na nogo drža-ro. v kateri bo jutri vse tako, kakor » čita v najlepših knjigah, knkor so sanjali nagi najboljši poeti Prišlo je Imjrače in dogodki so pokazali, da ;er-land* iu »Reichsflagge* ter zaplenil orožje, vrednostno papirje in transportna Bredstva, ki so bila last razpuščenih organizacij. Med zaplenjenim materialom so je našla tudi proklamacija Hittlorja, ki je bila pripravljena za naslednji dan in kl poziva čete, naj izročo državnega predsednika in več odličnih političnih osebnosti živo ali mrtve v roko novo »ljudske* vlade. Bavarska ljudska stranka je izrazila Kahru in generalu Lossovvu zahvalo za in Bavarsko jo razmorjo zopet normalno. Železniški promot je v celoti vpo-stavljen; drZavna vlada jo na vprašanje bavarskih župauov, kaj misli sodaj ukro niti proti Bavarski, odgovorila, da na bo storila ničesar, doklor vladajo nor, aialnl oduošajl in ostane legalua vlud» v. Knillinga na krmilu. RAZGNANE DEMONSTRACIJE. Mlinclicn, 10. novombra. j. Danes j® prišlo na vetih mestih do manjših zborovanj demonstrantov, ki jih jc policija brez truda razgnala. Vsled rarglasitvo prekega soda je bilo ob 8. uri zvečer po mestu popolnoma mirno. Danes popoldno so zborovali dijaki tukajšnjo univerze brez dovoljonja rektorata in sklonili ostro resolucijo proti dr. Kahru. Ro> tor jo moral zborovanje zapustiti. AVSTRIJSKA VLADA PROTI HITT-LERJU. Dunaj, 10. novombra. j. Avstrijski vlada jo dala vsem posadkam jioveljo, da morajo Hittlorja čo prostopl na a v, strijsko ozemlje, takoj aretirati. Neslaven konec maršala Iz cSemckra&s&ie stranke Komunike glavnega odbora. Beograd, 10. novembra, r. Danes dopoldne Je ožji odbor glavnega odboTa demokratske stranke Izdelal besedilo sklepov sprejetih na prejšnjih sejah glavnega odbora. Popoldne Je bil Izdan komunike, ki pravi: 1. Statuti omladinske organizacije se izpremenijo tako, da bodo organizacije služile cclokupjiosti demokratske stranke, a ne posameznim pokretoin, Omladind ostanejo člani teh organizacij samo do 25. lota, potem pa prestopijo v redno članstvo stranke. 2. V Beogradu se skliče kongres demokratske omladlne. 3. Na znanje se sprejme predlog o Izključitvi Milana Raliča. 4. O zadevi M. Pav-loviča, dr. Tomljcnoviča In JuriJa Kučiča se ne sprejmejo nikakršni nov! sklepi, ker Jc bilo v tem vprašanju že deflnitiv-no razpravljano In Jth glavni odbor več ne smatra za člane demokratske stranke. KRALJ NA LOVU V SLOVENIJI. Beograd, 10. novembra, p. Prihodnje dni odpotuje kralj Aleksander v Slovenijo na lov. Tekom prihodnjega tedna se vrne kraljica s prestolonaslednikom ter poseti takoj nato nekatere kraje v Južni Srbiji, za katere kaže posebno zanimanje. KRALJ — KUM DOBROVOLJSKE ZASTAVE. Novi Sod, 10. novembra, r. Tukajšnje dobrovoljsko udruženje Je naprosilo kralja, da bi kumoval posvetitvi zastave do-brovoljcev. Kralj Je prošnjo sprejel ln pride 1. decembra v Novi Sad, kjer se pripravljajo velike manifestacije za svečan sprejem. ODLn Odobrenje pravil. 7.) Volitev odbora. 8.) Zaključni govor. 0.) Državna himna. — Hočomo svobodo vseh Jugoslovcnovl Pridite vsi! X Izredni občni zbor centralne organizacije za Ljubljano in Spodnjo Šiško so vrši v nedeljo dno 18. novembra ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu »Unije« v Narodnem domu (I. nadstr.). Dnevni red obsega poročilo odbora o delovanju centralne organizacije: poročilo o delovanju podružnic; volltov novega odbora; določitev smernio za bo-dofio delovanje; slučajnosti. Občnega zbora naj se vsi zanesljivo udeležel — Odbor. X Dramatični odsek Sokola Moste. Danos ob 7. uri zvečer v prenovljeni sokolski dvorani na Selu otvoritvena predstava, tragedija v treh dejanjih »Ljubezen treh kraljev«. Občinstvo se uljudno vabi. Pri prireditvi svira godba Dravske div. ohlasti. X Martin Malenškov «Mnrt!nov večer« v korist družbe sv. Cirila in Metoda priredita d.mcs dne 11. novembra 1023. ob 8. uri zvečer v kolodvorski restavraciji M. Dolničar na glavnem kolodvoru St. peterska ženska in moška podružnica CMD z raznovrstnim sporedom. Pomagajmo neodrešonim rojakom! Pomagajmo našemu obmejnemu šolstvu! X Za Sokolski tahor. Politična šola JDS jo na predlog g. Joško Llkozarja iz Kranja med udeleženci nabrala 815 Din za sokolski dom ta Taboru. X Plesni krožek Tabor otvori dnnc3 v dvorani akad. društva »Jadran« v areni Naredn"tra doma drsne vaio pod poRrovtteljBtvom osmsitega komiteja Pričetek točno ob 7. uri zvečor. Vabijo se člani ln članico bratskih ljubljanskih sokolskih društev. Izkazati ee je s eo-kolsko legitimacijo. X Sokol Preserje naznanja, da se za Martinovo nedeljo določena igra t zabavo no more vršiti, kor jo enemu Izmed nastopajočih članov umrla sestra. Pri reditev se preloži na prihodnjo nodeljo. X Redni občni zbor »Slovenskega Rdečega Križa« bo dno 22. novembra 1928. ob 5. uri popoldno r knjižnici vladne palače na Bleiweisovi centi, U. nadstr. Na dnovnem redu je med drugim sklepanje o razdružitvi Slov. Rdečega Križa In o porabi njegovega premoženja, volitev začasnega odbora za likvidacijo Slov. Rdečega Križa In ustanovitev novega društva Rdečega Križa. Ako bl občni zbor ne bil sklepčen ob napovedanem času, se bo v 14 dneh vršil drug občni zbor, ld bo veljavno sklepal ne glede na število članov. X »Martinov večer«. Opozarjamo še enkrat na »Martinov večer«, kl ga priredi danes Godbeni odsok I. ljublj. ga«, tn reS. društva v gostilniških prostorih pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu. Vabimo slavno občinstvo, da ▼ velikem številu poseti na .lo prireditev. Cisti dobiček je namenjen onemoglim gasilcem, ki že nad 40 let zvesto služijo pri društvu. Spored je bil že objavljen ter je jako zanimiv. Začetek ob 4. popoldne. X «Ne želi svojega bližnjega žene«. Kino »Matica« predvaja samo šo danes I. dol Imenitnega filma »Ne želi svojega bližnjega ione« po Islandskem romanu Gunnar Gunnarsona. Ne zamuditel — Od pondeljka 12. nov. do srede 14. nov. ee predvaja D. ln zadnji del. — Od četrtka 16. nov. dalje »Borie Godunov«. X Dražba lova. Lov občine Gotenice se bo zdražll dne 20. novembra ob 10. uri dopoldne pri okr. glavarstvu t Kočevju. X Mestna zastavljalnici naznanja, da se vrši tomerečna dražba, v marcu 1928. zastavljenih predmetov, y četrtek dne 15. novembra «b 8. uri popoldne. X Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni In kleti »Zvezda«. Vsak večer koncert vojaško godbo od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v kavarni »Zvezda«. V kleti Bvira vsak dan od II. ure naprej priljubljena ciganska godba. X V kavarni Leon v LJubljani, Kolodvorska ulica, vsak dan koncert. X Kam pa Katerca? Na domače koline, ki bodo od danes naprej vsako soboto in nedeljo pri Jošku Jebačinu v Rudniku, kj6r so tudi dobe pristna štajerska in dolenjska vina. Za obilen posot se priporočata Jebačin-KovaCač. X Koncert Danes ln vsak dan koncert v novo ronovlranl kavarni in restavraciji hotela »Tratnik« v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Cene običajne. X Izgubila se Je v Ljubljani listnica z večjo vsoto denarja ln listinami in sicer na potu od prelaza na Dunajski co-stl do Južnega kolodvora. Pošten najditelj naj odda listnico proti nagradi Cesta na Gor. žel. 20. L nadstr. Feldetcin. Dopšs £s Tpžšia V zadnjem dopisu lz Tržiča smo obljubili natančnejše pojasnilo razmerja, ki vlada med pretežno večiuo prebivalstva v Tržiču in pa med tukajšnjo ve-letvrdko Glanzmann & Gassner. Večina tukajšnjega prebivalstva ja tvrdki nasprotna in ima za to tehtne vzroke, ki so utemeljeni deloma v preteklosti, deloma v sedanjem zadržanju tvrdke. Ker jih 6lovenska javnost na pozna in se ji po vočini zdi čudno, da je večina Tržiča z občinskim zastopom vred nasprotna tako veliki Industriji, ki bi imela prinesti blagostanja v kraj, naj nam bo do-voljeuo, da te vzroke temeljito pojasnimo. Tvrdka Glanzmann in Gassner je bila od svojega prvega postanka sem eden najtrdnejših stebrov nemškega mostu do Adrije. Ona jo bila najmočnejša opora nemštva v Tržiču. Vsi uslužbenci tvrdko v pisai ni, vsi mojstri v predilnici in tkalnici so bili importirani Nemci. Ce se je kak domačin hotol preriniti do »preddelavca«, je moral postati nemčur, drugače ni dosegel boljšega mesta. Ka vse načine so jo pritiskalo na delavce, posobno, odkar se je ustanovila s glavno pomočjo tvrdke Glanzmann in Gassner šulferajnska šola v Tržiču. Slovenski domači delavci in preddelavci so morali pošiljati svoje otroke v to po-tujčcvalnico, ako so hoteli napredovati v službi. Ravuotako so je godilo obrtnikom v Tržiču, ki so imeli delo v predilnici. Velika njena zasluga jo, da je ostal Tržič tako dolgo v nemških rokah. Državni prevrat jo prišol, ter po-inotel šulferajnsko šolo in ncinškutar-stvo iz Tržiča. Tvrdka sama si Je nadela zunaj lojalno oblačilo, pomagalo ji jo pri tem to, da sta glavna družabnika državljana nam prijaznih držav, toda jedro jo ostalo isto. Prejšnje nemško uradništvo jo ostalo, kar jo novega, so po veliki večini Nemci, četudi uaši državljani; knjigovodstvo ter večina ko-reepondence se vodi še v nemškem jeziku, po tovarni se blesče šo vedno sa-monemški napisi. Tako skrbi tvrdka s svojim sedanjim delom za to, da ji Tržič sramotne zgodovine no more pozabiti, neti pa tudi šo nadalje nezaupanje proti sebi in 6Vojim zatrdilom lojalnosti pri tukajšnjom prebivalstvu. Navedena dejstva bi bila žc sama po sebi dovolj tehtna, da opravičujejo na-eprotstvo slovenskih Tržicanov nnprnm temu velo podjetju. Pojasniti pa hoSem še druga interesna nasprotstva, ki E polog nacionalnega vzrok nepriljublfe nosti tvrdke v občini. Eden glavnih ri logov tiči v obdavčbl tega eelepodipt ja v korist občino. Tvrdka tilanzma« in Gassner Bpada med najvočja podlei ja v Sloveniji, ki zaposluje 900 dela* cev tor izrablja vodno ailo čet 2000 P< Tržiška občina jo vsled ega podjet1; katerega nastavljene! Btanujejo po vtf nI v Tržiču in katero poseduje skor petino tržaških hiš, eoveda obtežena precej visokimi upravnimi, socialnimi | prosvetnimi izdatki, ki s povečanem t« ga podjetja vsako loto Se rastejo. Vsie krivične davčne podlage pa morajo tk< ro vse te davščine nositi naši mali dav koplačevalci. Od cele letošnje potreb skoraj 250.000 Din je plačala tvrdk Glanzmann in Gassner samo 17.000 4 narjov. Dovolj malo, če pomislimo, d imajo vsa druga tržiška podjetja (kupa komaj 800 uslužbencev ter ne izrabljaj niti 200 PS, Modtern ko se tlači naš domača obrt z neznosnimi davčnimi bre meni, pa so pomaga tujcu, da ee Sir in masti na naše stroške. Vedno bol ae zaokrožuje obroč te tvrdke okro Tržiča, ako bo šlo tako naprej, bodo »s na&l domači podjetniki morali drug z drugim lepo prositi tvrdko Glanzmaa in Gassner, da jim bo odkupila njihov, posestva in njihove hišo. Zato je ves Tr Žič z veseljem pozdravil sklep občinske ga odbora, kl je na predlog našega iu pana Lončarja sprejel novo občintk davščino na podjetja, ki uporabljajo mo torne silo, da takoj izenači težka občin ska bremena. Tudi v socialnem ozira a izpolnjuje tvrdka svojih dolžnosti na prani delavstvu. Plačuje ga tako slabo da no more Izhajati. V zadnjem času j sezidala nekaj novih stanovanjskih hi; ter postavila dekliški dom, toda to le < interesu nje same, ker drugače ne dob delavstva, s stanovanjem pa jih tud bolj priveže nase. O kaki resni soclaln skrbi za svoje nastavljence pa ee ne di govoriti. Ni se torej čuditi, da tako Ij rahljanje celega Tržiča in tako za posta-Ijanje domačega prebivalstva rodi odpo ter budi v srcu prizadotih jezo ln gnjei proti tvrdki Čim prestanojo vzroki, nt hala se bodo tudi nasprotja, kar je < največjem interesu tvrdke same. ftlovomeSk® razmere Novo mesto, 8. novembri Zaradi škrlatinke bo že od L novem bra zaprte vso šole v Novem mestn. Po javljajo se vedno novi slučaji. Pa c čudno. Za zdravstvene razmere se pre malo skrbi. Tržne ln sejmske dni je Dan refi pri mostu cel »tantelmarkt« s stari mi oblekami, čevlji in irugiml starinam in menda nobeden toh starinarjev nim: koncesijo. Na M okrom polju je bilo obi 10 slučajov Škrlatinke. Če kdo umrje, g slečejo, toda domačini ne nosijo radi ti ke obleke ln v domačem kraju je ne mo rejo prodati- pa hajdi v Novo mesto atarinarjem, ki vse pokupijo in prodaji naprej. Ni čuda, da se razpasejo kužni bolezni. Tega pa ne vidi mestna straža no okr. glavarstvo ln sodnija in niti n< naš radikalni gerent dr. Gregorič, ki zdravnik. V neko hišo starinarlce blizi bi v Se Brunarjeve gostilno pa tahajaji tudi prav dvomljivi ljudje. Nevarnost j da se odkladajo pri starinarjih ukradem reči, Četudi morda starinar ne vš za go tovo, da so ukradsne. Pa tudi v drugem oziru ni nič bol; Eo. Razen par boljših prodajalen nim; nihče označenih cen, posebno branjev ko ne; nihčo no kontrolira cen ln nihči ne napravi nobene ovadbe. Branjevki s sadjem hodijo ob tržnih dneh ob vr sti kmetic in nakupijo, čeravno je to d' desetih dopoldne prepovedano, po celi koše.re sadja.. Kar čez cesto smuknojc stresejo na stojnico — in že jo dražji za 50 do 100 odst. Druge pa čakajo zu naj mesta ua kmetice in pokupijo f« n! pa nikogar, ki bi ustavil tako počet je. Na Dolenjskem eo črešnje doma, pa nisi dobil ene boljše črešnje razen ii rok prekupovalk. Stran pa jih ja Slo a' dan po tisoč kil v Kočevje, Bakar itd Seveda na trgu potem ni živil, raze; kakega smetja in morajo biti živili draga. Zdaj pa pravijo kmetje, da sploh s bodo nosili nobene roči več v mosto Sedanji radikalni gerent je namreč ka na 6vojo pest in brez odobritve vlad občutno povišal stojnino, vodarino, Pr! stojbino za prodajo itd. Zato se jo 1® tožilo pri okr. glavarstvu celo odposlali stvo kmetov. Res jo, da hoče zviSati tem mestno dohodke, ali s tem dela m< ščanom draginjo. Mestni roveži so in" U dozdaj mestne njivo v zakup res z smešno nizko najemnino. Toda pridola so ua njivah toliko, da eo so borno pr< življali in niso zahtevali od mesta, d jim daje podpore. Sedanji gerent je d zakup teh njiv za tri leta na dražbo | ros dosegel mnogo višje najemnina s tcin seveda občinske dohodke. ^( teh njiv jo baje po tretji osebi eam 2 sebe zlicitirak Nič zato, ali siromaki r bodo ničesar pridelali, bodo pohajkov; 11 in občina jim bo morala dajati nepi mamo več . podporo, kakor jo pridobil na zvišanih najemnlnali. Naš priljubljeni zdravnik dr. Vaup1 tlč jo zbolel. Gorcnt mu jo bil ljubezr vo in takoj v pomoč ter so zavzel z" prav i«) tovariško. Seveda je pa mene tudi po prvi viziti vložil prošnjo, da D nastavijo njega za železniškega zdra nika namesto zbolelega dr. Vavp°j'L Prihodnjič pa še kaj o tem, kako in čigavo pomočjo ie prišel v Novo mest PfttoffCt »Jutru* St. 209, dne 11. novembra, 1023* Engelbert Gangl petdesetletnik Ob jubileju pisati o Ganglovem jubileju se pravi -edočati bilanco življenjskega dela (JoJa, ki je izredno aktivna postavka r življenju našega naroda na polju prodne zavednosti, prosvete in orga-uisacije. Taki jubileji v našem malem iirodu niso zelo številni. Redki so ka-jor možje, ki se tako na široko in ob-i«cm neverjetno uspešno udejstvujejo ja korist splošnega napredka. Ganglovo ime je tesno združeno z isodo našega naroda v zadnjih desetletjih. Mož je bil učitelj, prosvetni de-livec in Sokol. V teli treh smereh se udejstvoval po svoji najčistejši vesti neizSTpni energiji. Kdor hoče oceniti Oanglove zaslugo za naše javno življenje, mora imeti natančen vpogled v rse te panoge. Učiteijstvu je bil Gangl ne le tovariš _ sobojevnik, temveč tudi organizator, jjj je vedno nmel vezati moči, kadar je šlo za čast in dostojanstvo vzgojiteljskega stanu. V tem krogu se je Gangl udejstvoval kot prosvetni dela-tec in ustvaril narodu, iz katerega je |j{cl, dragocene tekovine. En sam »glcd na domačo pedagoško literaturo, na mladinsko slovstvo, na orga-(iiatoriSno polje slovenskega in jugo-ilovanskega učiteljstva nam lahko od jaleč predoči, kolikore so Ganglove in somišljenika ne moremo proslaviti lepšo in bolj iskreno uego s preprosto in enostavno žoljo, da bi se narodilo našemu narodu še mnogo takih mož, kakor jo današnji jubilant. Naj nam ga usoda še dolgo ohrani kot vzornika v zgled in posnemanje! Iz Ganglovega življenja Engelbert Gangl se je rodil dno 12. Posebno plodov« J« bil r mTadJnsM literaturi. Doslej je izšlo 7 zvezkov njojy>vih »Zbranih spisov za mladino*. Leta 1900. je začel izdajati mladinski list »Zvonček*, kl ga urejuje že 24to leto. Spisal je tudi več dramatičnih del, od katerih jo splošno znana drama »Sin*. E. O&ngl se jo z vso dušo pcsveiil učiteljskemu poklicu ln je svoje najboljše moči žrtvoval učiteljski stanovski in gospodarski organizaciji. Lepi uspehi, ki jih je v trdem in dolgotrajnem boju izvojevalo slovensko učiteljstvo in velik napredek učitelj-ikih gospodarskih podjetij, so v veliki meri plod Gan^lovega neumornega dela, o nižji gimnaziji v Novem mestu je vstopil na ljubljansko učiteljišče, kjer je leta 1892. napravil zrelostni izpit. Prvo njegovo učiteljsko službovanje je bilo na enorazrednici v Budanjah nad Vi- riš», ki mu je bil od leta 1898. —1903. sourednik, od I. 1903. do 1019. pa samostojni urednik. To nesebično delo, velika ljubezen do svojoga s''ina, b'a-gohotnost in resnicoljubnost »o mu pavo. Od tu je prišel kakor f"?™ m10^ F1 J0 8lužb0vf d? & tudi med narodom priborile velik ugled 1. 1903. Med tem k, naprav:! v 1 1894^ \ ^ljnblj £ ju danM i Izpit m je študiral na pa n(J 8amfl doma v ^ Tako groze ponekod železničarjem Slovencem, oženjencem in očetom na slovenskih tleh, dasi imajo za seboj že dolgo službeno dobo. Seveda vladajo zaradi takih neumestnih groženj po mnogih že-lezničarskih hišah hude skrbi. Državno upravo Južne železnice opozarjamo na to s pripombo, da je čislo jasno, da dobe vsi Jugosloveni jugoslovensko državljanstvo takoj, ko bo možno prošnje za državljanstvo vlagati in reševati. Protestiramo pa, da bi neslovenski postajni načelniki strašili Slovence v Sloveniji, da jih spravijo ob službo, ako jim v dveh, treh dneh ne predlože potrdila, ki ga žel. uslužbenci nikakor dobiti ne morejo. Krivdo zn to nosi Južna, kakor Državna železnica, ki nista pravočasno, pred 16. junijem t. 1., izvršili pregleda nad uslužbenci, kdo mora optirati. Dolžnost obeh uprav je bila, železničarje na opcijsko uredbo jasno in razumljivo opo- 1919.) je urejeval tudi list »Sokol* :n zoriti In jih eventualno prisilili, da opcl-pridno dopisoval vanj. Istočasno jo I je vložč in jih ne zamudč. SIceT pa ivetujemo vBcm prizadetim železničarjem, naj vzlic zamujenemu roku nemudoma viole opcijo pri ivojib županstvih ali magistratih in navedejo vzroke, zakaj niso prosili že prej. Opci. jam naj prllože domovinski in rojstni list (zase, za ženo in otroke), event. poročni list, nravstveno spričevalo (da soj neomadeževane preteklosti) ln dokazilo, da so Jugosloveni. Županstva in magistrati pa prosilcem izdajo potrdila, daj so opcije vložene. Ta potrdila naj iolo* nlfarjl pošljejo ielciniSklm opravami Hipotekama banka in nje upravni svet Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec) pretekli petek dolgovezen članek, Iz katerega so zrcali onemogla jeza kle. rikalnegn podžupana dr. Stanovnika, da kot zastopnik Hranilnice kmetskih občin, ki ima pri Hip. banki 2 in pol milijona delniškega kapitala z celih 20.000 dinarjev delnic, ni mogel znvojevati te napredne gospodarske postojanke, dasi se je zvezal z njim cclo gerent Mestne hranilnice ljubljanske vladni svetniM Šporn in cela SLS. V Slovenčcvem članku mrgoli nere*. nic. Trdi se, da je večina delničarjev proti sedanjemu upravnemu svotu, kar je povsem neresnično. Proti sedanjemu upravnemu svetu jo, dasl mu stvarno ni« česar ne očita, edinolo Zveza slovenskih zadrug, ker ne Bede v njem pristaši SKS in pod uplivom nesrečne politike »Jadranske banke>, in seveda tudi klerikalcu Z njimi jo potegnil gerent Mestne hranilnice ljubljanske g. Sporo, ta najnovejši kandidat za mesto ravnatelj« Mestno hranilnice ljubljanske po milosti dr. Stanovnika. Cisto klerikalno zavito je Slovenčevo poročilo o občnem zboru, ki bi se bil imel vršiti 8. septembra t. 1. Slovenec ' zlobno zamolči, da se la občni zbor za to nI vršil, ker je bil od upravnega sveta preklican, da eo bile o tem preklicu vso delničarko pravočasno obveščene. Kljub temu pa je SKS hotela izsiliti ta i občni zbor, vendar je njenim mistifika-cljam nasedlo le par delničark, med katerim se je seveda že takrat odlikoval g. Šporn. Da so ti delničarji našli vrata banke zaprta, je naravno, ker je bil Geoi ie rgest žSolas/fca. (Čebljanje.) — Ne vem, kako je to: pet let smo ® po vojni, pa v gostilnah (in kavar-•ah) še vedno ni ne tiste postrežbe, 8 tiste ponudbe, kakor je bila pred "io. Danes sem kosil: juha — voda (s ® je bila zakuhana ne vem, kajti za-she je bilo tako malo kakor kačjega 'nipa in nisem mogel dognati, kakšna 8 Ma); pečenka na vodi in pečena; olata — začinjena z vodo in jesiliom; ino pa tako, da če bi ga jalovi kozi 11 vrat zlil, bi izvrgla. Tako se jo jezil prijatelj Munla Be-ki sem ga srečal ko je šel od ko-Moj prijatelj je samec in zato je ktarekoč rimoran, klatiti se po go-tilnah in jesti slabo. On pa se razu-tc na dobro papco in pupco. Zato se 'Pravično jezi. Zlasti mu salate nikjer ^'šeči ne napravijo. In nič se nisem '"M, da je začel o njej celo preda-Hnje. — Pri nas Je malo solat, ki jih ljudje *>*n«jo. Glavno se vživajo: (spomladi) 'erivka (ki pri meni sploh ni solata in 11 bilo isto, če bi se Sel v Mestni log motovileč, regrat; fižolova, wtHDirieva (er.ln letoV in endivlia. zelnata in radič (v jeseni, oziroma pozimi). Nekatere se med temi tudi mešajo. — Nobene pa nikjer no znajo napraviti. Vse so brez okusa, zlasti zato, ker manjka na njih glavne stvari, t. j. olja in še posebej dobrega olja. Olje solati samo pokažejo, kakor je Ribni-čan amika mesečini v luži kazal: «Ar-nik, vidiš ogenj?* Če pa vpraSaš, kje je olje. ti odgovorijo: »Saj se sveti, le proti luči poglejte!* ali pa: »Olje je drago.* Zdaj pa recimo, da ti naročiš-: v gostilni meso v juhi ali »telerflajš* in ti prineso samo juho, zastran mesa pa porečejo, Se se pritožiš: »Meso je predrago*; kaj boš dejal na to?* — »Da je to nesramnost in slepar-stvo ter bogve kaj še vse.* — Vidiš, je rekel Munla Bekir, — kakor »telerflajš* brez mesa, ali vera brez dobrih del je tudi solata brez dobrega olja — mrtva. — Druga napaka Je, da solato perejo, oziroma jo cele ure in ure namakajo, potem pa mokro napravijo. Taka solata izgubi vse. Zelena solata so mora napraviti suha, pravkar natrgana, sveža. Zeleni in umazani listi se odstranijo, drugo so pa otrebi za solato; če je kak srednji list umazan^ se odtrsa ali Da vsai s kako cunio obriše. Tudi se ne smejo listi z nožem trebiti in rezati, temveč se morajo z rokami luščiti in trgati. Prav tako ljudje ne vedo, da se mora fižolova in krompirjeva solata napraviti, dolder je fižol, oziroma krompir še gorak. In sicer so napravi gorak fižol, oziroma krompir najprej samo z oljem in nato se postavi na topel kraj. Šele kadar se ser-vira, se pridene jesih, ampak dober vinski jesih, ki ima lep okus in vonj, ne pa voden jesih ali pa kisel ko vrisk, ki ti požge vse od ust do greznice. In tako slabo solato hočejo potem ljudje popravljati s poprom (pa Bog ne daj z debelo stolčenim, temveč s prahom, izpod postelje pometenim), s čebulo, česnom in kdo ve, s čim še vse. — Za dobro napravljeno solato pa je treba samo štirih stvari: soli, lja, tri četrtine, jesiha eno četrtino in dobrega mešanja, toda potrebni so štirje ljudje: zapravljivem za olje, skopuh za jesih, modrijan za soj in n o r e c , ki vse to premeša in zmeša. Vsak drug dodatek je odveč. Munla Bekir je prišel v ogenj in Je nadaljeval: — Stara grška lira je imela samo štiri strune. Anaksimandcr pa je hotel dodati So DCto. toda Etolci so ara iz- gnali, ker so videli v tem nevarnost za državo. Ravno tako bi morali napraviti z vsemi tistimi, ki bi hoteli dodati solati še kak element. Dobra jedača je pogoj zdravju na duši in telesu, in človek jo, kar je. Francoz Brillat-Savarin, ki je bil dober jedec in je spisal «Physiologie du gout*, pravi celo: »La destinee des na-tions depend de la maničre dont elles se nonrissent*. Dovolil sem si vprašanje, Ce ne pretirava, pa me je nahrulil: — Kaj koza ve, kaj je pomaranča. Veš, kaj pravi LeBsing v »Altdeutsche Reime*? Ne? Lessing pravi: «Wilst du lange leben um seind gesund, so is s wie ein Katz unt trink wie ein Hund*. In znano je, da mačka ima dober okus, pos pa ne. Jej ti kakor pes, In pij kakor mačka, Jaz ne bom. — Zmlsel za jed in dober okus pa mora imeti tudi človek (požeruhe zaničujem), in isti Francoz, ki sem pa prej omenil, pravi: »Gasterea est la dixieme Mttse, elle pr6side aux jouis-sances du gout->. — Solata pa je tudi zdrava, kajti znano jo, da rastlinske jedi človeka blaže, mesene pa dražijo. Sv. Atanazij io io tako cenil, da je baie osla. ki je pokusil solato na kloštrakem vrtu, preklel in izobčil. Munla Bekir je tu malo prenehal 8 predavanjem, a kmalu je zopet začel: — Najboljša in najlepša solata je, če jo pripravlja lopa ženska z lepimi rokami pred tvojimi o&ni. Kako zamaknjeno jo opazuješ, ko trga peresa, ko jiii soli, ko jili polije z oljem in meša, ko prideva varčno jesih in nato zopet meša. Kako zavidaš pereseom, _ ki se jih ona dotika s svojimi drobnimi prstki in s kakšnim hrepenenjem pričakuješ, da bi se jih skoraj dotaknil a svojimi ustnicami tudi ti. Ostrmcl sem, ko sem slišal Mitnici Bckirja tako govoriti. Njega, ki govori o ženskah skrajno pregrešno in bogokletno, ki pravi, da ima Mohamed prav, da ženska nima duše, nima druge, nego tisto, ki jo ima pri srajci pri-šito. Njega, ki govori, da ženska s se-dalom misli, a še taka je redka, kajti večina misli celo s stolom, ki na njem sedi, da jo ženska udar božji itd. Nikakor ne morem vsega našteti, ne da bi se nežnemu spolu zameril. Zdaj pa kar naenkrat govori Munla Bekir o le. pili ženskih rokah, nežnili prstkih, o hrepenenje itd. Ravno ga hočem vpra-lati, odkod ta iiDrcmemba a Je žo povzel besedo; rvb&U »bor preklican, iu ter banka tedaj ui imela popoldanskih ur. Pa je imol ključe banke v svojih rokah dr. Čeme, se je sklenilo vsled sklepa upravnega svetu oz. izvršilnega odbora in ni dr. Cerne za to nikomur drugemu odgovoren. Na obenem zboru, ki bi so imel vrSiti *. t. m., so jc izjavilo za 6edanji upravni svet 11 hranilnic z 1814 glasovi, proti pa le 4 hranilnice, ki so v rokah SKS. in SLS. z celimi 227 glasovi; kljub temu lu kljub soglasnemu 6klopu sosveta Mestne hranilnico ljubljanske, je gerent Spora smatral za umestno, da proti interesom hranilnic potegno s klerikalci. Ko je vsled tega nečuvenega pošto-; panja g. Sporna grozila nevarnost, da pre-ido zavod v roke koaliranlh -I klerikalcev, jo 11 zastopnikov hranilnic ! po protestu zastopnika kamniške hranilnico dr. Karbe zapustilo občni zbor ter j s tem onemogočilo njegovo sklepčnost, j Esodus 11 naprednih hranilnic je povzročil, da so je moral obfnl zbor zaključiti. Skupni nastop SLS. in SKS. v Beogradu za zavzetjo Hipotekorne banko, lii ga napoveduje članek, jasno kaže, da so se samostojni kmetje v tej stvari zvezali t klerikalci. Cctnu Je treba vsega tega? nja In s¥eta V ievovih krempljih Leta 1S97. sta gradila Brockmann in Morkel brzojavno zvezo med Južno in Severno Afriko. Pri sebi sta Imela kakih petdeset zamorcev. Bilo je prvo dni oktobra. Svoje stanovališče je imela mala karavana sredi palmovih pragozdov med jezerom Tanganjlko in Nyasso. Evropejca sta bivala v koči iz bambusa na majhni okrogli trati, zamorci pa so stanovali v bližnji okolici. Po težavnem dnevnem delu jc šel Brockmann na lov in ko se je vrnil, jc sedel s svojim tovarišem zunaj na prostem ob ognju, 1! -----j- «> morale v večji meri strniti. Proti iz-jvili rib in bo s tem cena prisiljena na rastkom in napakam bi 6e moralo sku- reelno trgovinsko bazo. Mleko in iz-paj nastopiti z vso strogostjo. delki so se nekoliko pocenili. Mleko 3 Javnosti niso odgovorni samo poli-'do 4 Din liter. Tržno nadzorstvo je tiki. Domači denar naj se uporablja izvedlo večjo revizijo in se je izkazalo, predvsem doma in upravlja po ljudeh, da se je kvaliteta bistveno dvignila, ki čutijo z domačimi gospodarski- Povprečno je imelo mleko po 3-5% mi interesi. Ko naša domača podjet- maščobe. Vzrok je predvsem večja nost kliče po denarnih sredstvih, se množina blajra. ki pride na trg in s bolečine, preden so ga mogli, seveda £!■ slo pohabljenega, prepeljati v Evropo, odkoder jc bil odpotoval v Afriko komaj leio dni prej močan in zdrav. — Kot dobra solata jo znana solata Siksta V., ki je imel kot nepoznan mečih. brat Feliks, veliko prijateljstvo z nekim revnim advokatom. Videla pa se nista že dolgo in med tem časom je prišel odvetnik v če večjo revščino. Ko je zbolel, se je obrnil na telesnega zdravnika Njegove Svetosti. Zdravnik pa je papeža spomnil na nekdanjega prijatelja. Nekaj dni nato pravi papež zdravniku, da jo poslal advokatu neko solato, ki 11111 bo gotovo pomagala. To zdravilo se jo zdelo zdravniku, kolikor je veroval v nezmotljivost papeža, vendar nekoliko novo. Gre k bolniku, ki ga dobi popolnoma ozdravelega in prav zadovoljnega in ga vpraša po čudežnem zelišču, ki mu je tako hitro pomagalo. »Čudežno?« pravi advokat, »da, to je prava beseda! V celi botaniki prav gotovo ni tako čudodelne zeli.« Advokat prinese košaro, v kateri pa ni bilo drugega nego navadno zeli; pravo zdravilo je ležalo na dnu košare v rojeni mošnji cekinov. Co jo torej kdo denarne pomoči zelo potreben, pravijo v Italiji, da 11111 manjka solate SilcstaV. Po taki solati so se tudi nama obema f line oocedile in odšla sva jo pozabljat Kkgšzi m civilizacija Sven Hedin je Izdal novo knjigo »Na pragu Notranje Azije«. Med drugim popisuje tudi Kirgize na kitajskih tleh. Kir-gizi so nomadski azijatski narod, napol divji, s čudovito civilizacijo. Manire imajo boljše kakor marslkak kultivlran Evropejec. Sven Hedin piše: dov gotovo obstoji, a le do one meje, 1 Ccne mnko baziraj0 na osnovi moke _______________________________Kjer se začno širši interesi našega na- gt 0 in 6.25 Pomanjltanje moke ni in Moški so prihajali v moj šotor, sedali rodnega gospodarstva. V tem oziru tlldi p0tv0rhe moko se ne zaslede več. k ognju In lahko več ur mimo sedeli ter 1,0 potreba izvajati remedure, ako no- KruIl. 6.50 za 1;g b8lega in 5.50 la kg pazljivo gledali, kaj počnem. Vsemu so se čudili, a doteknlli se niso nikoli ničesar brez dovoljenja. Edino, kar so si sami dovoljevali, le bilo, da so ogenj popravljali ali žrjavico kopičili, ako je nastala nevarnost, da se preproga vžge. Tudi iaz sem iih občudoval. Bili so uljudni tako, da tega pri napol divjem potujočem narodu nisem pričakoval. Ako je stopi! Klr-giz v moj šotor, je vselej pri vhodu obstal, si prekrižal roke in se globoko poklonil. Ako sem jaz vstal, da si oblečem kožuh ali vzamem knjigo ali karkoli v roke, je vstal tudi Kirgiz in je stal, dokler se nisem vsedel znova. Ako sem stopil jaz v njihov šotor, kjer je sedelo več Kirglzov okoli ognja so vstal! vsi, mi pokazali častni sedež in se niso vsedli preje, da sem sedel jaz. Kadar sem odhajal me jo gospodar spremil do vrat. Seveda sem posnemal vse njihove uljuduosti in sem videl, da jim je moja pozornost izredno všeč. Gostoljubnost je nlihova najlepša vrlina. Kirgizom jo gost sveta, nedotakljiva oseba. Gostu odkazujejo najboljši šotor In skrbe, da ima vedno dovolj hrane in kuriva. Kdor bi gostu škodoval, bi se najhuje onečastii.. Sven Hedin hvali veliko poštenost in zvestobo Kirgizov. Iz šotora mu ni nikdar izginila niti najmanjša reč. Med vse. čemo, da bomo naenkrat daleč zadej Cnlega. Cena 6e bo morala znižati na za položajem, v katerem smo bih leta cen(J mokc 2a gt 0 Špecerijske blago 1918- __se ravna po stanju denarja in se je . , , ,, 1 • » bistveno pocenilo. Glede sadja je clolo- JL^Ubljaraskl trg čaj cene dosedaj kmečki trg. P.adi maj- Prcjeli smo: Tržne cene so se te- bne množine sadja bodo pa kmečke kom zadnjega časa razvijalo pod vpli- zaloge v kratkem izčrpane in bodo vr-vom stalnega stanja vrednosti našega Sili razprodajo v prvi vrsti trgovci. Na denarja in dnevno rastoče konkurence, deželi je bila prodaina cena za sadje Bistven del trga se jo že močno pri- slabejše vrste: jabolka 3 D111 kg, bolj-bližal predvojnim razmeram. Med voj- ša 4 do največ 5. Hruške so se tržile no in prva lota po vojni je bila pro- >0 3 do 4 počez, luksusno hruške po daja živil »najsrečnejši« življcnski po- 'A do 6 Din. Zelenjave je na trgu do-klic. Z lahkoto se ie tu zaslužilo ne ivolj. Krompir 1 Din, zelje v glavah 7o glede na to, ali je bil prodaialcc v res- 'par kg, kolerabe 75 par. kislo zelje 3 niči trgovinsko sposoben ali ne. Pro- Din, kisla ropa 2 Dm. Na tem polju ducent, ki je pred vojno v večjem ob- vlada na trgu premalo konkurence, segu sam prodaial svoie pridelke, je | Od aprila do današnjega dno so eu prepustil to kupčijo večinoma prekup- podražila nastopna živila: teletma za čem. Nestalna vrednost denarja po 70%, svinjina za 12%. Govejo meso: vojni in različni drugi eksperimenti so stalna cena, Pocenilo se je sledeče dajali tudi prva leta po vojni možnost blago: slanina za 10%. mast za 14%, obširne špekulacije s cenami živil. [mleko za 26%, kruh za 18%, sladkor Danes je položaj v ugodnem smislu za. 12%, moka za 15%, krompir za bistveno predrugačon. Nebroj različnih 70%. Jajca so se podražila za 43% (se-prodajalcev, ki so vzrasli v vojni at- zijska podražitev), mosferi brez prave trgovinsko spo- sobnosti in rcelnosti, bo moralo prenehati s prodajo, ker niso sposobni za težko konkurenco, ld se je pričela uveljavljati. Maksimalne cene, stroga ml azljatskimi narodi, ki lih pozna pisa- policijska kontrola, različni verižniški tel j so mu KirgizI najbolj simpatični. Po in protidraginjski zakoni so v pretekli dobi malo ali mc pomagali, ker ni bilo svoji civilizaciji nadkriljujejo marsikake-ga evropejskega kmeta, a tudi marsikaterega laži-kuitiviranca, gosposkega sloja. X Elektrika in jeiika. Zdravniki neke velike bolnice v Ameriki poročajo o presenetljivih uspehih, ki so jih dosegli pri zdravljenju jetikc z elcktriziranjem, kakor ga jc izpopolnil dr. flarr.v E. Stc-vvart. Bolnike zdravijo s tem, da nape- jpri produeentu, so mora spraviti na trg l.lcjo s pomočjo plošč, ki iih dobo bolniki |po rcelni ceni, in celoten trg se bo mo-na prsi In hrbet, visoko napet izmeničen :ral prilagoditi tem cenam, tok skozi pljuča, ki povzroči, da se tu-1 Koristnost tega sistema sc je poka-bcrlsulc TDSDočiio. — Nad trideset bo!- zala nri conah trovclesa mesa. Odkar zdravih futidamentov za trgovino. Glavni regulator na trgu je stabilna vrednost denarja in kolikor mogoče težka konkurenca. Ljubljanska občina radi tega nima interesa zadrževati razvoj ni ščititi nereelne prodajalce. Kar jo sposobnega in reelnega bo ostalo, vso drugo bo izginilo. Vseli vrst blago, ki je na trgu sorazmerno dražje nego kar pa na tukajšnji borzi nI povzreQj( tllko nazadovanje deviznih tečajev kako zmanjšanje prometa. Blaga se ni ba-mnogo ponujalo, a še bolj je bilo rezer. vlrano povpraševanje. Poskusov špekula cijl dvigniti devizne tečaje ta teden c bilo. Dunal je v početku tedna notlral (te<^ ponudbe) 0.12275, včeraj 0.12225, Trst \ početku tedna 388, včeraj 383.25, Praji v početku tedna 255, včeraj 252, Pari; v početku 503, včeraj 496, Švica v po. četku 1547.5, včeraj 1535, London v po, četku 388, včeraj 382.5, Newyork v po! četku ček 86.75, včeraj 86. Povprečno st torej v enem tednu oslabeli tečaji za odstotek. V današnjem prostem prometa je bili tendenca spočetka mlačna, okrog poldni pa je nastopilo učvrščenje. Promet |e bi zelo majhen. Trgovali so se: Duna' 0.12175 — 0.12225, Italija 382 _ 3s3 London 383 — 38-1, Newyork ček 86.2; — 86.50, Pariz 490 — 495, a je pozneji popustil do 487.5, Praga 251.25 — 252.5 Švica 1530 — 1535. — V efektih posli zc-lo slabi. Samo Praštedlona, Osljck se j< zaključila po 1000, a Eskomptna se ji iskala po 158.5 in Šečerana Oslici p 2390. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t ra.) PSenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst, 4 vagoni 315. Ječmen: baškl, 64 — 65 k; 1 vagon 2-10. Oves: baškl, Subotica, 3 va. goni 220; baškl, pariteta Beograd, dupllkat kasa, 2 vagona 225 — 230. Turščlca, duplikat kasa, 3 vagoni 220; baška, ga. rantirar.a, 7 vagonov 210; za januar, 2! odst. kasa, 3 vagoni 215; za februar duplikat kasa, 4 vagoni 230; za inarc-apri! 100 odst. kasa, 8 vagonov 190 — 200: marc-aprll, duplikat kasa, 5 vagonov 2-15 Fižol: beli, baškl, 1 vagon 530. M o ha: bi za »0«, 1 vagon 520; baza »0« s, 1.5 va-gona, 510 — 512; »6», 2 vagona 337.5 -350. Tendenca'nestalna. Zagrebški tedenski sejem (10. t. m.) Srednji. Poiavila sc je zopet bosanska živina. Cetie v glavnem nespremenjen: le svinjam so nekoliko narasle. Za kg žive teže: voli bosanski I. 12 — 12.5, II 10 — U, III. 9 — 10, teleta 20 — 22.50 svinje sremske 1. 28.25 — 28.50, II. 27 -27.50. Krma: seno do 125, otava 115 -125, detelja 112 — 150. = Izplačevanje šestodstotnlh držav, nih bonov v kronah In dinarjih ee vr?i ob istih pogojih kakor v prošiem roku od L nov. 1923. do L maja 1024., in sicer v Sloveniji izključno pri finanhi deželni blagajni v Ljubljani. = Pred trgovinskimi oosaianjl z Av strijo. Z Dunaja poročajo: Prihod jugo slovanskih delegatov za trgovinska 1» gajanja se pričakuje vsak hip. Pogaji nja bodo trajala približno teden dni. = Ljubljanska borza. Borzni sve ljubljanske borze za blago in vrednot' sklicuje na dan 26. nov. ob 11. uri i: redni občni zbor v borzne prostore ■ Ljubljani (Filharmonija). Dnevni red; 1 Izpromembe pravil, 2.) Slučajnosti. = Naš Izvoz v lotu 1922. jo znaša po vesteh beograjskih listov 2,218.88 ton v vrednosti 8,^591,166.168 Din. = Tuji finančniki žele vložiti kap! tal v naši državi. Iz Beograda javljajr Neka angleško-švicarska skupina fina:: nikov je zaprosila ministrstvo trgovin in industrije, da so ji dovoli osnovanj velike tvornice za izdelavo delikatesn" izdelkov iz svinjskega mesa. Neka ne: ška skupina z industrijalcem von Baro; želi izkoriščati ležišča boksita v Dalms ciji. = Pregled denarnih zavodov ln Indi strijskih podjetij. Mini3ter za trgovin in industrijo dr. Kojič je izdal naredb po kateri morajo komisarji istega mir. strstva v najkrajšem roku izvrSiti pr glod denarnih zavodov in industrijsk podjetij. = Za čim hitrejše carinjenje Mag Generalna direkcija državnih železa je obvestila generalno direkcijo cari da poedine carinarnice brez vsakih ra logov zavlačujejo pregledovanje blaj in s tem zadržujejo vagone, s čemer napravlja državi ogromna Skoda. Žara tega je generalna direkcija carin po strila svojo naredbo, da se vse blag ki Be nahaja v tujih va-sonih, mora t koj cariniti. buplte najesnoj« pri 1 Družbi ILIRIJA, Lj ubij ar. Kralja Petra trs 8- — Tel. 320. Tedenski borza! pregled Zagreb, ld. novembra, Na tržišču v. efekti je bilo v početku tega tedna kolikor toliko prijazno razpoloženje, a v drugI polovici tedna se je položaj zelo poslabšal. Baisse je nastala v arbitražnih papirjih radi baisse na cicktnlh tržiščih na Duaju I11 Pragi, a po arbitražnih papirjih se ravnajo vsi drugI. Znatno je nazadovala Praštedlona, vendar se je zopet popravila. Eskomptna se jc obdržala prilično nespremenjeno. Istotako Jngoslavenska Hipotekama jc nazadovala. Ljubljanska kreditna kljub raznim neugodnim glasovom n| znatnejše oslabela. Industrijski papirji so mnogi nazadovali, nekaj jih je nespremenjenih in le Slavcks jc nekaj poskočil. Devizno tržišče ie bilo zelo spretnen-liivo. Dinar ie na zuuanlih tržiščih čvrst. za vselej so Vam priporoča e&mo vel^triiovina R 81'ERMIiCKl, 0,-lje, ako hočeta rm dobro in go-ceni kupiti rofno, domače delo, kakor tudi fk iTorniSko, obleko n žaunke, moške 1 otroko, perilo, klobuku, pletono jop čepico io fir,lo, kravato, rokavico, nogi tico in sploh vso modno robo za dnn ln gospoda. — Trgovci cn gres - cca fd «Jaz? Jat bi le nekaj rad vedel.* k MVRS-l£W rOftlt pa lame • (al Glavno s&atopatvo: Slavenska banka, d. d., Zagrab. Vozna Uslk* ln tozadavm pojasnila daj* zastopnik Ivan Krater Ljubljana, Kolodvorska al. 41 g ........................... .......—BPaamd Vljudno naznanjam p. n. naročnikom la drngema občinstva, da sem prejel najnovejše angleške in francoske modne vzorco za moške obleka, povrSnilte ln zimske suknjo. Izvršujem vso po najmodernejšem kroja in imcrnlh cenah. Za obilen obisk se priporočam Fran Malis, diplomiran krojač 57C0 Tržaška cesta 29. 6797 pri Ljubljani, 9 oralov gozda za sekanja stavbenega lesa, v bližini južne železnice, 19 oralov travnikov, nova hiša s hlevom, 1 oral sadovnjaka z 80 komadi dreves Eflnistratro trgovin« ln lndnstrlja je doreklo občini trg Gornja Badgona obdriavati Liiii na m uiiiui tiug ctipiiUj In sicer se ti vrtijo: na dan 3. februarja (na Blaževo), „ „ 25. maja (na Urbanovo), 3. „ „ 10. avgusta (na Lovrenčcvo), 4. „ „ 15. novembra (na Leopoldovo), vsako leto. Po dolgih letih se bodo od tedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor »voječaano, la sicer se vrši: prvi živinski in kramarski sejem dne 15. novembra t. 1. (na Leopoldovo). Živinski sejem se vrši na občinskem travnika Ba Tratah, hramarakl sejem pa p>i drevoredu iu glavni cesti do Murskega mosta naprej na Spodil j om Grisu. živinski sejem je ia govedo, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se labko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, loučarska roba itd. Ker so bili sejmi v Ooruji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopodovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano žapauutvo 11» 'a vse interesente, prodajalce in kupce. Županstvo trga Gornja Radgona, dne 1. novembra 1923 (736 Župan: Dr. Booslo. v čednem kraju na Spod. Štajerskem E laborno idofio trgovino, 14 sob, gospodarska poslopja, vrtovi, travniki, gozd itd. se radi preselitve Pismene ponudbe pod „Procvitajo5a na Aloma Companj, anončna in reklamna dru*h» v Ljubljani. Pojasnila pri Janezu Kumšetu, posestniku, Brest, pošta Studenec-Ig ,,Prl nizki ceni". Ljubljano, k Petra cesta It J nudi cenJ. odjemalcem veliko Izbero potrebščin za krojače In šivilje, krasno Izbero volnenih površnih Jopic, JumperJev, ovljačk, rokavic, nogavic. Velika Izbera razne trikotaže. Moško, damsko in otročje perilo, pletene, svilene samozavcznlce po priznano najnižjih cenah. Na debelo! sem Ka drobno I PfosMjna irija zali. Josip Goljcvičcli ia Ljubljane namerava prodati svoja zemljišča: 1.) travnik »Brenta« s hrasti ln bosto, kat. obč. Trzin, v izmeri 10 oralov, razdeljen t doset približno onakih kosov; 2.) njivo na Rodlci »pri Smonn* v kat. obč. Jarše t Izmi-ri en oral, razdeljeno t tri za stavbe namenjene kose; S.) njivo in travnik na Rodlci »pri Kostanju« kat. obč. Jarše t izmeri poldrug oral, razdoljena t pet za Btavbo namenjenih kosov; 4.) pare. štev 224/1, 226/1, 22(5/1, 827/1 ln 228/1 kat obč. Spoduja Šiška, ležečo aa šolo t izmeri 7189 m", pripravne za več stavli, b) travnik v Mestnem logn, parcele štor. 519, 620, 621 ln 622 kat. obč. Trnovsko predmestje v izmeri 2u7tio m'. Ponudbo so sprejmejo do 17. novembra 1923 med uradnimi urami v pisarni notarja Antona Gallo v Ljub Ijani, oziroma na licu imenovanih parcel, in sicer: 1.) gledo »Bronlo", dne 18. uovembra ob 9. url. 2.) glede parcel ua Rodlci, dno 18. novembra ob 14. tiri. 3) glede parcelo r Sp. Šiški, dno 19. novombra ob 9. uri. 4.) glede parcel v Mestnem loga, dne 20, novembra ob 9. url. pfF* Bonačev poročena. Zagreb Celjo 9. novembra 1023. &SC1 v krasDi obliki izide prihodnji teden. sz Cena 18 dinarjev. Dobi se v vseh trgovinah papirja. 682i Tezno pri Maribora. 900 m prenosnih »klopnih tračni« ia poljsko Seloznico ua jeklonih pragovih, širina 600 inm, B pripadajočimi B pari vozičkov za transport lesa Be vrši v četrtek dne 15. novembra 1923 ob 11. uri v LetnSu, žel. postaja Ročic.! ob l'aki. Točnejši podatki pri Ljubljauski kreditni banki v Ljubljani, njeni podružnici v Celju in županstvu v Uraslovčah, 5827 6801 Centralna mlekarna državno imovine Eelje v Bolem Kanaatlra bo prodala po ofertalni licitaciji vso svojo proizvodnjo Jugoslovansko importno in ekspertno podjetje 121 ING. RUDOLF PEČLIN. Stroji t* vsako Industrijo, lesno ln kovinsko; poljodel-skl »troji ln orodje; loliomo-tilll ln motorji; vseh vrst stiskalnica; velotrsovlna 2o!eza ja »tavben* ln konstrukcijske »vrb*. Tovarno poljedelskih atrojnv, livarna za Železo ln kovin* F, forls UdeluJ* vse predmet* Ii litega telesa v vsaki mooSInl ln velikosti toSno po modelih, armatura » medi ln kovin ca vsako potrebo. •• Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. tu Izvršuje privatne hi Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Knjigovodja-korespdenl ali b77l | poslovodja - blagajnllr i s kavoijo, išče mesta V Starlborn. i Ponndbe pod ..STALNO 130.000" na podružnico ! »Jutra« v Maribora. Trubarjeva ul. 4. Telefon Intenurban 82. lidrmke banko Beograd se ugodno prodajo. Ponudbo pod »Jadranska« na Aloma Company, anonč, družba v Ljubljani. 6787 JA ROGELJ = MANUFAKTURNA TRGOVINA =3 ■s nahaja sedaj v HjinffOit^j&vi laliat £fc©"sr. (draga nllca laz frančiškanski most). 6163 Velika izbira sukna, cajgov, parbanta, višnjevega in belega blaga, oprem za neveste, perila za dame in gospode. Blago dobro. Cene nizke. Nc V 1004/23-8 6827 (Rfflagertopfen) za čas od 1. novembra 1923. 1. do 31. januarja 1924. leta. , Licitacija bo pri direkciji državne imovine Belje v Kneževu (Darauja) dne ZO. novembra 1923.1. ob 11. ari dopoldne. Pogoji so nastopni: Ceno jo umeti za kilogram čista teže brez amba-1b5o in franko postaja Boli KlnnaBtir. 1'lačevanjo pri prevzemanju in prevzemanje naj ae vrši najmanj dvakrat na mesec. Dnevna produkcija znaša okoli 600 do 660 kilogramov. Licitacija je za kupca obvezna takoj, za direkcijo pa po odobritvi goBp. ministra ul finance, ki 10 bo iz-poslovala v prvi narodni seji. Varščina 30.000 dinarjev za našo, a 60.000 dinarjev za tuje državljano so plača r gotovini, vrod-uostuih papirjih ali pa v garancijskih pismih, registriranih pri gcneralnom inšpektoratu, najkenno o do 11. ura na dan licitacije pri blagajni glavne direkcije v Kuežovu. Ponudba mora biti kolkovans b kolkom za 20 dinarjev in ee naj vpošlje v zapečatenom zavitka z označbo »Ponudba sa posui sir«. It direkcijo dr2am lm!iie Jelje" o Kneževu (Baranja) dne 6. novembra 192S. 1- bt. 11 M*. PMsa M vili. Na predlog, ki ga je podala lastnica „Orieat", mednarodna trgovsko-spedieijska in skladiščna delniška družba v likvidaciji v Mariboru, so bodo prodajale na javni drašbi nastopne nepremičnine: št 1: 51/1 etavbiščo, hiša v Mlinski ulici št. 12, št. 2: 125/2 njiva, št 3: 126 vrt, za izklicno ceuo 950.000 Din due 24. novembra 1923. ob desetih kot celota. Dražba so bo vršila pri notarja Mihaelu Korbarju v Mariboru. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice upnikov, zavarovanih na zemljišču, ostanejo nedotaknjone. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini^ ki ostane od vso ccloto po odbitku prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima likvidacijski odbor lastnice 14 dni premisleka. Izkupilo prodajo je plačati v 14 dnoh po odobritvi pouudbe v gotovini v roko sodnemu komisarju. Ostali pogoji prodajo in plačevanja se smejo vpogledati v pisarni notarja Mihaela Korbarjo v Mariboru, Marijina ulica št. 10. Ckralno sodišče v Mariboru, oddelek V-dne 30. oktobra 1923. •ton*'« a drlavnlM da«kon» aa »marata vred do flO besedi DI* 6'—, »taka aadal|n|t baaada 60 par ;{V96. — pusa ee vadno aapral odgcror (ar «i«nlpulaol|aka prlato)b!na (1 Din). (d obe) Prodajalka ramo prvovrstna moč z dalj-|.o prakso ln letnimi izpriče-vall bo sprejme takoj za Diodpo ln konfekcijsko trgovino. Pismene ponudbe na poStnl predal 38 Ljubljana. 14232 Kontoristinja tmožr.a korespondence, stenografije v slov. in nemškem Ieziku ter strojepisja, se ta-;oj sprejme. — Ponudbe pod ..Dobra moč" na „Apollo", Ljubljna, Stari trg 19/11. 14215 Šivilja freSfia krojenja moSkega perila. se ižče za stalno. — D»ebno se je predstaviti na Aleksandrovi cesti 3, I. nad., Ljubljana. 14105 Za lahko hišno delo fn k otrokom se sprejme takoj pošteno, snažno, dobro vzgojeno mlado dekle. Na-»lov v upravi ,.Jutra". 114GC Korespondentinja i znanjem HtrojeplBja in šteli ografije ter slovenske, italijanske. nomSke ln po možnosti tudi francosko korespondence. se iSče za takojšnji nastop. Gospodične z EUčinjera knjigovodstva imajo prednost. Ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati Ca poStni predal St. 95. 14440 2 ključavnlč. vajenca eo takoj sprejmeta. I. Sloji ovic, ključavničarstvo, 5e-Jenburgova ul. 6. 14415 Knjigovodja t&mcstojna moč. bilančnlk. ae sprejme takoj pri večjem industrijskem podjetju. V jnllnski stroki verziranl prednost. Soba na razpolago. Natančne pismene ponudbe pod ,.M!in" na Aloma Company, LJubljana. 11340 Mlad trgovcc absolvent trgovske visoko Rolo na Dunaju, z dveletno bančno in industrijsko prakso (prokura), sedaj trgovski noviuar ua Dunaju, zmožen neiuSkega. francoskega in malo slovenskega jezika išče službe. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Slovenec 695". 14245 171©tna deklica brez starfiev, iSče službe. Zna malo Šivati in je vešča V3eh hlSnlh del. Nastopi službo takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Po8te-na". 11522 Mesta gospodinje želi gospa srednjih let pri starejšem gospodu, ali na večjem posestvu aH majerju. Ponudbe pod ,,Sedaj ali pozneje" na podr. „Jutra" v Mariboru. 14531 Službo skladiščnika ali kaj podobnega ISče mlad poduradnlk fin. kontrolo s 15. novombro ali 1. decembrom. Pripravljen Je tudi položiti kavcijo 50.000 K. Ponudbe Je poslati pod Dobro in sigurno mesto" na podr. ..Jutra", Maribor. 14532 Zanesljiva ženska išče službe gospodinje h kakemu gospodu ali manjši družini. Zmožna Je vseli domačih del ln tudi nekoliko Bivanja. Naslov pove uprava „Jutra". 14545 Mesta blagajničarke Išče gospodična 8 trg. tečajem v kakSnl trgovini ali restavraciji, če mogoče s hrano in stanovanjem. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ,,Marljiva 20". 14547 Učcncc ta brivsko obrt se sprejme. Refoktlra ro le na one, k i Jmajo hrano in stanovanje pri starših. Našlo? v upravi Jutra". 14335 Natakarskl vajenec sprejme v restavraciji ho žela „Slon". Uradnik gozdar, z drž. izpitom, 20 let star, eamec, išče primerno službo, po možnosti v lesni branžl. Pod Šifro ..Gozdar" na upravo ,.Jutra". 14505 Obrtnik r večjem industrijskem kraju, veSČ slovenskega, nemškega. francoskega ln angleškega jezika, želi primernega postranskega zaslužka. Ima 3 do 5 dni v tednu časa za potovanje. Pod ..Serieuse" na upravo ,,Jutra". 142^8 Trgovci pozor! Cisto nova trgovska oprema za manufakturo in Specerljo ae ugodno proda, oventualno tudi inventar. Ponudbe Je poslati na upravo lista pod ..Trgovska oprema". 14455 Za neveste! Krasno opravo za Jedilnico prodam po Jako ugodni ceni, ker no dobim primernega stanovanja. — Naslov t upravi ..Jutra". 14412 Apno vagoneko pošiljat ve, razpošilja P. Oreflnik, Polzela. 13877 Električni motor 150/150 11 srn. in s zraven pripadajočim reoulatorjean so proda. Naslov ▼ upravi ..Jutra". 14388 200 vagonov drv in 60 vagonov bukovega suhega oglja ee proda. Cenjeno ponudbe na LJudovit Gaspa-rac, Turčin pri Varaždinu. 14357 Tri konjsko opreme (konjske), prav dobro ohranjene. so prodajo. Isto so na vpogled pri ,.Trgovski delniški družbi", Iteeljeva c. 32. dvorišče. 14525 Originalna franc. ura (Stohuhr) ter srebrno jedilno orodje (za 6 oseb) so poceni proda. Naslov pove uprava ,.Jutra". 14588 Par lahkih konj 1 lahek voz, 1 politlrana pisalna miza, 2 plahti, 1 omara za led, 1 slamorecnlca. 1 avetiljka za obesit, se proda. Poizve sa v upravi „Jutra". 14482 Hmeljske droge dolžine 6 m naprej, kupi ▼Bako množino tvrdka Ivan Brlnovc, Gomilsko pri Celju. 14009 Nova hiša b prostim stanovanjem ln vrtom, 8 aobo, kuhinja, kopalna soba, veranda, v bližini mesta ee proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava ,.Jutra". 14183 Trgovina z mešanim blagom, dobroldo-ča, se proda po zelo nizki ceni. IliSa so nahaja Bredi mesta blizu postaje na Dolenjskem. Naolov pove uprava ..Jutra" pod ..Ugodna prilika". 14598 Na stanovanj® evont. tudi krano, Be sprejme gospodična ali dijakinja. Naslov povo uprava „Jutra". 14513 Kostanjev les za tanln, vsako množino, kupujem stalno. Samo obvozno ponudbe z navedbo cene za franko vagon nakladalnih postaj Je poslati na Rudolf ZorG & Komp., LJubljana. 13937 Amerikanci, obrtniki! Enonadetropna trgovska hiša, na glavnem trgu v Cerknici i vsem trgovskim inventarjem; v pritličju 1 kuhinja, 1 soba in trgovski lokal b kl6tJo, v I. nadstr. 5 sob. K hibi spada poslopjo s 3 Bobaml, kuhinjo, malim vrtom, hlevom za 18 glav Živine in vodovodom, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navadni hlev b trgovsko tehtnico, fiupa in skedenj z lepim vrtom. — Hiši pripada gozdna in paSniSka pravica. Pri hiSi že vpeljnna trgovina z živino. Vprašati: Ivan Zgonc, trgovec v Cerknici pri Rakeku, 14109 Pritlična hiša v Mariboru, 1 minuta od glav. trga, pripravna za vsako trgovino, se proda za ceno 170.000 Din. Vprašati pri podr. ,,Jutra", Maribor,. 14512 Knjiga PuSMn-Prijatelf: Kapitanova hči, kl jo svoj čas izšla v Slovanski knjižnici, se kupi, ozir. zamenja za novo izdajo, ki v kratkem izide. Ponudbo na Tiskovno zadrugo v LJubljani, PreSernova ulica. Moško kolo dobro ohranjeno, ako mogočo poldirkalno, z dobro pnevmatiko ln prostim tekom, se kupi. Naslov povo uprava ,,Jutra". 14462 Oglječa 2 vagona za takoj za ceno K 4 za kg. Madlers 235 X 90, 4, 5 ln 6 met. K 3400. več vagonov takoj, Bllvovke 100 lit., pri-ma 1 1 K 100. Ježice več tisoč kg, 1 kg K 7, se takoj proda. Naslov povo uprava ..Jutra". 14529 Biljard s vsemi zraven spadajočlml stvarmi, zelo dobro ohranjen, so proda radi pomanjkanja prostora. Nadaljnja pojasnila daje lastnik Franc Osct, Domžale. 14558 Pridno, pošteno dekle iščo kako primerne Blulbe v kakem podjetju ali tovarni. ViK^i Ponudbo ali naslov na upra-1 vo ..Jutra" pod ..Marljiva". 14580 Hlapec h konjem trezen in zanesljiv, se sprejme pri Josipu Bergmnn, Ljubljana, Poljanska c. 85. 14579 Krojaški pomočnik prvovrstna moč, eo sprejme pri krojaču K. Valenčič. Dura jska cesta 17. 14590 (isčejo) Prodajalka Hobro izvežbana v trgovini mešanega blaga, želi premc-piti mesto. Gre tudi na de-leio. Ponudbe pod „Po5te-noet" na podruž. ,.Jutra" v Mariboru. 14296 Vodilno mesto Gospodična vešča vseh pisarniških del, a štiriletno prakso, ter zmožna slovenščine in nemščine, išče službe za takoj. Gre tudi na deželo, ako ima hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Takoj". 14464 Boljše dekle kl zna kuhati ln Je zmožno samostojno voditi gospodinjstvo, išče službo pri boljši rodbini, kjer bi sa čutilo bolj domačo, ali v kaki slaščičarni, pekarni ali mlekarni. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Snažno ln zanesljivo". 14591 j Priložnostni nakup MOŠKI r„C10 j od 600 Din naprej Idamski Ki 1 Obleke za deco Trikotaža Kožuhovina [ Ljo&UaDa, Meslol tro 5 Primerne službe iSče gospodična, veSČa v mešani trgoviul, konfekciji. Gre tudi za blagajn lčarko. Na- fsamostojno), išče serlozna slov pove uprava „Jutra' lOletna, reprezcntacije zmež-ba dama. vešča več jezikov in fclasbe ter ima izredno gospodinjsko spretnost. Even-fcuelno se udeleži tudi pri kakem dobičkanosnem podjetju. Ponudbe pod ,,Stalno mesto" ba Aloma Company, Ljubljana. 14289 »----i-- Kot pisar IkladiSČnik aH Spedlterskl odpravnik, iščem službo. —, Ponudbe pod šifro „Pisar" j ba upravo „Jutra". 14172 j 14397 Dobra Šivilja Izurjena tudi v gospodinjstvu, želi primernega mesta pri boljši družini izven LJubljano (gre tudi na Hrvatsko) , kot opora gospodinji, ozir. kot samostojna gospodinja. — CenJ. ponudbe pod ..Izvrstna moč" na upr. ..Jutra". 14198 Pozor, prekajevalcil Ugodno sta nao oda! dva Se nerabljena, popolnoma nova s t r o 1 a (Blitz In Volf) oba na električni poteon. Point se pri Jcžefu Križnar. mesar in prekalev. StražiSČo pri Kranlu 13711 Več gonilnih jermenov malo rabljenih, prvovrstno blago. se proda. — Naslov pove nprava «Jutra». 13849 Kupim suha drva bukova, metrska za takojšnjo dobavo. Cena za franko Postojna ali Podbrdo. Ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" v Ljubljani pod ,Suba bukova drva". 14401 Staro umetno zobe kupujem po visokih cenah. Karnar, hotel Tratnik, by. Petra coota, soba 1. 14503 Pisarniško pohištvo dve mizi, 4 »tole, kupim. Ponudbe na „Jutro" pod „Ex-port". 14520 Kupim trame dimenzij 3/3 8/4, 4/4, 4/5, 5/G za takojšnjo dobavo. Ponudbe črez vsako množino se proel pod „Trami" na upravo „Jutra". 14583 Rezano bukovlno Iščem za stalno dobavo, prvo vrstno blago. Ponudbo glede kvantitativno zmožnosti dobavo pod ,.Stalno" na upravo „Jutra". 14585 Trgovino novo urejeno, zlatnino la ore-brnine sem otvoril v Spodnji 61Skl, JorneJeva ulica 57, kar naznanjam slavnemu občinstvu. Popravila ln vsa v to stroko spadajoča nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Postrežba točna. Cone zelo zmerne. Janko Der-mota, zlatar. 14507 Naznanilo otvoritve nove krojačnlco dne 11. t. m. za dame, gospode, vojaške in vse druge uniforme. Obračanje in popravila. Za vsa dela 25 do 30 odstotkov popusta od dosedanjih cen. Delo prvovrstno. Modna kro-jačnlca J. Ježek, fielcnbur-gova 6, I. nadstr. 14315 Enodružinska hiša v večjem trgu ob juž. žel., 10 min. od kolodvora, Dolenjsko, se proda. Poizve so Sodni ulici Št. 4, dvorl-fcčo levo. 14446 Malo posestvo ee ugodno proda pri Sv. Marjeti (MargeČkn) h. St. 70 na Dravskem polju. Hiša zidana, z opeko krita, dva orala njiv in en oral gozda; v hiši je vžitkarica. Pojasnila se dobi pri Petru KureŠ, pos. v Moškanjcih pri Ptuju. 14584 Lep lokal ob glavni cesti poleg postaje cestne železnice se odda. Naslov povo uprava „Jutra". 14249 Nova hiša dvema Bobama, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom blizu kolodvora na Gorenjskem, se odda za dve loti v najem. Več povo uprava „Jutra". 14419 Hišica v Ljubljani tremi sobami, kuhinjo in gospodarskim poslopjem in enim oralom vrta so takoj poceni proda. VpraSatl dnevno do srede 14. t. m. od 7. do 9. ure dopoldan ln od 2. do 3. ure popoldan pri lastniku hišice v hotelu CTnion, soba 8t. 78. 14514 Poceni se proda vila v bližini kolodvora ln mesta, 5 lepih Bob, predsoba, malo gospodarsko poslopje, 2 orala krasnega sadnega vrta 500.000 K. Najemninska hiša, enonadstropna in poslopje v dvorišču 600.000 kron. Lepa mestna vila po ugodnem plačilu. Posestvo, okolu 20 oralov, velika hiSa bližini kolodvora 900.000 kron. Poslovna hiša v mestu SHS za 300.000 K. Odkup poslovnih lokalov, prodaja gostiln, najem kavarn, tovarna likerja, stroji za steklenice 60.000 K. Znamko za odgovor. Realitetna pisarna ..Rapld", Maribor, Gosposka ulica 28. 14564 Enonadstr. nova hiša z lepimi kletmi ter precejšnjim vrtom v VII okraju v Mariboru ob železnici, ee zamenja, eventuelno proda. Natančnejša pojasnila daje ga. Franja Clzel, Maribor, Slovenska ulica 26. 12525 Dvodružlnsko hišo novourejono, z velikim vrtom ln takoj prostim stanovanjem na Rakeku proda za 180.000 dinarjev Realitetna pisarna, LJubljana, Poljanska cesta 12. 14495 Gosposko posestvo (krasno), 16 oralov v neposredni bližini Maribora, valed odpotovanja ugodno na prodaj. Naslov pove Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 14496 Kovačnlco s hišo b tremi sobami, gospodarskimi poslopji, njivami in vrtom tik mesta na Štajerskem proda za 135.000 Din Realitetna pisarna, LJubljana, Poljanska c. 12. 14493 Elektro-motor 7.5 PS za vrtilni tok, nov, se proda oz. zamenja za enakega za 5 PS. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „5 PS". 14528 Plačilna natakarica ftoljša, s daljšo prakso, išče raeeia s 15. novembrom ali decembrom. Prevzame ludi pamostojno gospodinjstvo. Založi lahko kavcijo. Cenj. ponudbe na upravo •Jutra" pod ..Marljivost" 14021 Kot praktikantlnja lell vstopiti v trgovino z mešanim blagom hči trgovca z dežele, kl Je že vajena v trgovini ter Ima 4 razrede meščanske Šole ln Je obiskovala trgovski tečaj. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „PraktlkantinJa". 14420 Trgovski sotnidnik 23 let star (specerljske stroke) išče službe kot potnik ali Več hrastov za takoj posekati na prodaj. Nekaj prav prvovrstnih. Pri drž. cesti, četrt ure od kolodvora. Naslov pove uprava ,, Jutra". 14209 Otroški voziČH, dvokoleaa. mali motorji, Bivalni stroji, pneumatlka, po znižani tvornlški ceni. ..Tribuna", F. B. L., Ljubljana, Karelovska cesta št. 4 Nizka omara s predali, obešalnik, viseča svetiljka, preproge, peč ga-šperček, 2 zaboja b ključavnicami, kovček, nekaj moško obleko ln čevljev. 2 balona za petrolej ln sedežna banja se ceno proda. Rimska cesta 10, priti, levo od 3 do 6 pop. 14539 Tiskarna! Slovenskemu tiskarju Pri morcu, ozir. Slovencu, kl Ima italijansko državljanstvo s polnim pravom, se nudi ugodna prilika, prevzeti tiskarno, združeno s knjigarno v slovenskem mestu Julijske Krajine. Ponudbe pod „Ita-lijanskl državljan" na upravo „Jutra". 14354 Trgovci z usnjem! Sprejemam vsako množino gornjih, svinjskih, ovčjih ln drugih kož v stroj. Solidno delo. Naslov pri upravi „Ju-tra". 14276 Možko kolo predvojno blago, se proda po ugodni ceni. Sodna ulica 4, dvorišče levo, Kunstek od 12. do 2. 14541 Katica, povej mi, kje si kupila posodj? Ali no veS, da se kupi najboljšo pri V i c e I n u, Maribor, Glavni trg? 191 Nepremočljive Waterproof" dežne plašče, 14021: gumi-pelerlne za dame, prevlečene s svilo in usnjono suknjiče priporoča Drago Schwab, LJubljana« Dvorni trg 8. 244 3 železni pontoni (čolni), vsak 7—9 metrov ter 700 kg povprečne teže, ki so ogledajo lahko v skladišču ..Balkan" v LJubljani, se ' Po- Meyers Konv. Lesikon 14360 ar-ssk-.-a p"H — a ^ upravi ,,Jutra". 14425 Primerno službo absolvent Bpedloijaltlh tečajev z neltaj prakse. Pismene ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Absolvent". 14518 Trgovsko opravo popolnoma ohranjeno, ?.a manufaktumo ln SpecerijEko trgovino. In sicer: Btelaže v dolžini 14 ju ter zraven upadajoče pulte prodam, Istotam «0 prodasta dve veliki emnj-liranl pefl za dvorano ,,Mei-dinger", en elklanet 7—12 Ijanl, Miklofilčcva cesta (i/I, lijer ho livedo podrobnosti. 14404 Dvonadstropna hiSa sredi Ljubljano s takoj prostim stanovanjem na prodaj za 135.000 Din t Bealltetul pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 14493 Visokopritllčna vila v Spodnji Sliki, predvojna zgradba, takoj vsa. prosta, na prodaj z Tolikim vrtom za 875.000 Din v Eealltetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 14500 Lopo sobo Ifita u takoj ali poznoje miren, iamostojen trgovec. Ponudbo pod ..Trgovec" na upravo „Jutra". 14577 Kot sostanovalec hrano oo sprejm« soliden jooped, najrajo dijak. Naslov povo uprava „Jutra". 11593 Separlrano sobo po moZuoatl s elektrlSno razsvetljavo, ISCeni s 1. decembrom. Cenjen, ponudbo na upravo ,.Jutra" pod „Soba 1/12". 14692 as Lokal oziroma spccerljska trgovina ss t mestu takoj odda. Naslov T upr, ,,Jutra", 14471 Skladišče subo sa moko ln fatev za dva kouja (b podstrešjem) si 19Ce. Pouudbo: Mirko Strta-novlfi, Gorupova 3/II. 14230 Hotel boljSo gostilno ali tudi trgovino t letovliCu aH v mestu vzame v najem hotellr-trso-vec, dobro verzaclje. Ponudbe jo poslati pod ,,Dober plačnik" upravi ,,Jutra". 14392 Gostilna lzrrvtno Idoča, • takoj prostim aUinovanJem, koncesijo In vsem inventarjem na prodaj za 450.000 Din v Keall' totnl pisarni, Ljubljana, Po. IJanska cesta 12. 14497 Večji lokal v pritličju, pripraven ia loso, suh, e prostim vhodom, istem takoj. Pismon« ponudbo pod „Tafcoj" na Aloma Companr, LJubljana. 1458« Sobo ttt« gospodična. Ako mogo-fe v sredini mosta. Ima .TO-le porllo ln odajo. Ponudbe pod ,.8oba 777" aa upravo „ Jutra". 14487 Prlprosto stanovanje a 15. novembrom m lflče za 1 ali 2 celi dan odsotna. Ponudbe pod ..Preprosta" sa upr. ,,Jutra". 14484 Prazno sobo s posebnim vhodom, ISfiem za takoj. OtnJ. naslove pod „Soba takoj" na upravo ,,Jutra", kl pove Iskalca. 14469 Stanovanje obstoječe li kuhinje, sobe ln prltiklin, ee zamenja. Polzvo so Zaloika cesta 18, hodnik vrata 18. 14485 Mesečno sobo T sredini mesta, opremljeno ali prazno, lšCe za 1. december mlad zakonski par. Ponudbe pod Slfro »Posebni vhod" aa upravo ..Jutra' 14408 Podstrešni prostor za preureditev stanovanja se odda. Napravi so z malimi stroški ln bl bilo stanovanje nekaj let brezplačno. Naslov r upravi „Jutra". 14378 TEOD. KORN LJUBLJANA Poljanska cesta Stev. 8. Ustanovljeno 1852. Galanterijski in okrasni klepar — Instalacija vodovodov — Kopališčne in klosetne naprave in poprave — Izdelovanje posod lz pločevine za firnež, barve in med ter za konzerve v poljubni velikosti. Na šivanje so prevzame: prodpasnikl, možko spod. hlače, možki predpasniki In drugo tvornl-Sko perilo. Naslov T upravi „Jutra". 14550 Er.odružUisko hišo z vrtom, blizu električne 8e-leznice, s prostim stanovanjem proda za 95.000" Din Realitetna pisarna, LJubljana, poljanska c. 12. 14501 Enonadstropna hiša T Industrijskem kraju, na glavnem trgu, za vsako obrt, se za 155.000 Din proda. Naslov v upravi „Jutra". 14554 Ključavničarska obrt na Dunnju II, Weintrauben-1 ttnv vnr 33. Novaragaese 38, , „„,, dobro Idoča, obBtoja od 1870, t diro na peresih In 1 novi onremllenim stanovanjem roCni voziček za peka Mi opremljenim stanovanjem iz 1 velike sobo, kabineta, 20.0C0 cepljenih trt in korenjakov; vrsto oznaCe- Saldokontistinja Sanesljiva, samostojna v dvo-etavnem In amerikanskem knjigovodstvu, dobro verzi- HP za dvo osebi, moderno rana, slovensko, hrvatsko ln izdelan, zelo prakt čen, pri- -------- nemško govoreča. ISče nomc- DoročIJlv za trgovske _potnl: je v ceniku, Imam nnpiMoj. SoonJa pri večjem industrij- lie ter eno motorno koio. pol (.ejiil-.l ua raipolano. Cnr.a sk»m podjetju T LJubljani HP: „Motosachoho". Intoro- nizka, /.a trto so jamči. I rinil Maribor!. Cenjeno po- sentl se naj obrnejo na.na- nzlti Jo znamko za odgovor, nudbe na upravo ,,Jutra" slov: Josip Toplak, trg. ie-; Trtnar Anton WIčar Saku-tod °SaldoknISl.Unla". 14112 I leznlao. Dol. Lendava. 14458 Uak. Jurtincl. Ptul. 13777 ------ - — - . r______. 1 IZ X vcuno »UD«, MiUlllvlU| mokarja se proda v Hrenovi, ^^ v^mj,, za ulici 19. iioio nnnnnnnn ...ri.ll.blh b.m Posestvo 10 minut od Celja, na lepi legi proti Petrovčam, se ugodno proda. VpraSa so Franc Zurc, Zakresljo 10/1, Celje. 14608 Opremljeno sobo v Celju ISče akademlčen uradnik s hrano ali tudi brez nje. Ponudbe pod ,,15, november" na upravo ,,Jutra". 14504 MHostiva, prosim t Industrija preprog Iz Oslje-ka Ima So danes ln Jutri tvojo razstavo v veliki dvorani hotela „Unlon". Prl-loročamo vcakemu ljublto ju, da Izrabi to Izredno pri llko ter s! cglffJa te krasne ekBomplare. Vstop brezplačen. 14401 Mlad gospod simpatičen, z Juga, skoraj LJubljani, so 4ell seznaniti s kokSno samostojno damo. Cenjene dopiso na upr. ,,Jutra" pod ,,Mlad uradnik". Dlskrcclja zajam. Cena. 14478 Ggč. Nada G.. Pismo prejel Sele d&ues. Javite se z vaSIm naslovom na upravo ,. Jutra" pod ..Simpatija 14450". 14450 Damo ali gospoda kl govori pertoktno Italtjas. sko, ISče gospodična sa kos, verzacljo. — Ponudbe poi ..Konverzacija" aa uprav] .,Jutra". {«,} Solo petje poučuje lzpralana koncertu pevka. Prijave: Emonska & 8. priti. H42| Učitelj daje lnstrukcljo iz vseh pred« metov učencem in učenkam osnovnih ali nižjih razrodo? srednjih Sol. Ponudbe upravi „Jutra" pod „UčitolJ'\ 14544 lnstrukcljo za učonce osnovnih la sred« njih Sol daje učitelj, abaol, vent rt-alke. Sprejmo mesta domaČega učitelja. Ponudbi upravi lista pod „Instruk« clje". 14581 fr^fmm Do 75.000 Din s katerimi razpolagam, bl ln, vestlral v kako dobro podjetja s soudeležbo na dyjq dveh dobro verziranlh moči, Ponudbe Je poslati pod ,,AgU lea" na upravo „Jutra". 143« Posojilo ali drutabnlka ISče bra konkurenčno podjetje. Po. nudbe pod ..Varnost" na upravo „Jutra". 14281 Dvo niladl trgovsko naobraženl gospodični, telita Slvahne korespondence s veselimi gospodi. Prednost Imajo akadomlčno naobraženl. Dopisi pod „Ru-ža" ln ,,Eoma" na upravo Jutra". 14452 Družabnik se ISče za prevzetj* več}, vinske kleti ln gostilne. D., narja potreba 2 do 800.00Q kron. VpraSatl je pri podr, „Jutra" v Mariboru. 14531 150 do 250.000 Dlt, posojila lSC«a proti dobrin obrestlm. Podam prvovrsta, garancije. Ponudbe so proti pod „Trgovla&" aa uprav, ,, Jutra". 1458« Iz uprave »Jutra»: Blagovolite dvigniti v urr«-VI „Jutra" naslednja pisma: Človekoljub. Lil te 23, Hasaa-aslnlca, Iskrenost, Upam v srečo, Trajna hvaleSnost, Ve-Tovarna 1000. KraSovec, Astronom. Clklama, Podjetje 70.000, Črnka, Cvetoči vrtnici, Zvonko, Alenka. Izvoz, Srečni dom, Cvet v K.vf^I Izplačujem dotlčnemu. kateri ST £ vffi: : !><*• . 60.000 Din t Posojilo 3500 Din ca 8 mesecev ISče samosto. Jen obrtnik proti dobrim ob. restlm ln garanciji. Csnjtas ponudbe na upravo ..Jutra-* Biser, pod ..Sigurno". 14594 1500 Din mesečno rent« Veselje, Jesen-zlme, Vlgrcd, Vrnjen raj, Veselo bodočo, Cveta ln Daalca, ZnaCaJnost. Mlad obrtnik Slvljenja ioljen, dobrega »aa-čaja, teli znanja t premoino gospodično ali vdovo. Ce mogoče s sliko, kl se na zahtevo vrne pod Slfro ,,21vlJenjo" na upravo „Jutra". 14597 Resnega znanja lell 221*tna zasebna uradnica s značajplm 25—88 letnim trgovcem aH uradnikom, Četudi drtavatm, T svrho tonit ve. Noanonlmne la le resne ponudbe, po motnosti s sliko, se prosi na upravo ..Jutra" pod „Zaupanjo". 14230 Izvrstno trgovino. — Ponudb, naj so vpoSlJeJo pod Slfro ,,Mesečna renta" aa upravo ..Jutra". 1408» 2 kunca belgijske pasme, 1 sova, u prodaj. Naslov povo uprav, ..Jutra". 14521 V svrho ženitve se lell seznaniti, ne po last. ------------ al krivdi ločeni trgoveo, 80, teli? Naslov j upravi „Ju-let star. s pošteno Šiviljo. —" katera bl bila zmo2na voditi damsko krojaStvo. Neano-nlmne, resne ponudbe, Ce mogočo s sliko, katera so Pes doberman Izredno lep, 6 mesecev sta^ st proda za 1800 Din. Polsvl se pri upravi ,,Jutra". 1451« Katera železnlnska tvrdka bl zalotila evotuelnS dala v komisijo razno telez-nlno trgovcu s dobroidoCo trgovino ln posestvom v vrednosti 1 mil. kron na de- 14441 tra", V komisijo ------ - »o sprejme domskega la nečastno vrne, je poslati pod alLCga manutakturnega bl'E« /Značal" aa upravo „Ju- protl dov,rl garanciji. Po-14o43 nu(]be je poslati na upravo „ZnačaJ" tra". V svrho ženitve lell dopisovanja s gospodično ali vdovo s premoženjem radi prevzema dobroldoče obrti mlad obrtnik, simpatične zunanjosti. Dopiso s sliko na upravo „Jutra" pod ..Jutra" pod ..Zanesljivo It. 60.000". 14351 Priporočilo Z veeoljem sporočam, da Ji patentirani aparat Toplodar, ..Simpatična zunanjost". — : katerega sem naročil za mo- Tajnost častna zadeva. 14548 Gospico bl poročil kl Ima žago. trgovino ali jo restavracijo nad vse pričakovanje dober, prlhr,al mnogo kuriva ln nosnage la greje popolnoma lokal, tako da som z nJim zelo zadovo- Snažna sobica so odda mirni gospodični s lirano. Imoti mora svoje perilo ln odejo. Naslov pove uprava „Jutra". 14523' Soba so odda z zajtrkom blizu Tabora solidnemu gospodu, Polzve ss v upravi ..Jutra". 14524 Malo posestvo obstoječe: 1 hiSa, 3 sobe, kuhinja, klet, hlov, shramba ln 1 dobro oralo sveta: cena 100.000 Din. Dvonadstropna liiša v eni postranokl ulici v sredini Ljubljane, na prodaj za 150.000 Din. Pojasnila pri Prane Schantol, konc. realitetna pisarna, LJubljana, Mestni trg 18/1. 14589 Amerikanci, obrtniki Stanovanje z eno sobo In kuhinjo in prl-tikllnnml, opremljeno aH no-opremljeno; se odda. Prednost Ima tisti, kl plača najemnino dve leti vnaprej, od-nosno da malo posojilo. Ponudbo z navedbo vsota Jo poslati na upravo „Jutra" pod Slfro ..Udobnost". 1453S K«"'" obražon, z večjim kapitalom v premičninah in gotovini. Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, kl so v slučaju neugodnosti vrne ln primernim popisom pod Slfro ,,Cim prej" na upravo „Jutra". Tajnost zajamčena. 14557 Ženini, neveste, pozor! Zenitbenl zavod posreduje v ftonltbenih zadevah hitro ln natančno. Kdor hoče biti srečen, najti srečo, naj pošlje takoj ovoj naslov In sliko ter priloži znamko za odgovor. Franc TramSek, Občina Pe-čko St. 2, poŠta Mnkolo pri Poljčanah, 14553 llja, Ljubljana, Kolodvorski 18 ali R. Nlplč la drug, Maribor. 14307 Odstranitev kurjih oče,. Hodim na doa elektrlzlrat in maslrot oslabele tlvce ln rovmo. Ponudbe nn upravo „Jutra" poj „Revma". 14492 Danes zadnji dan razstava preprog v veliki dvorani hotela „Union". -Vstop prost. 145911 Sostanovalec akademik, se sprejme takoj ali pozneje k cand. lur. v zračno ln prostorno sobo. Soba Ima poseben vhod ln električno razsvetljavo. Prosi se svojo odejo. Naslov pove uprava „Jutra". 14540 Pozor načrte za razno stavbe, proračune, presojanje, osnutko stavbenega vodstva ln kontrolo pre-. vzame zelo poceni znani i® Planino ugledni strokovnjak. TuksJ- dobro ohranjen (črn), se Snjl ln zunanji Interesenti proda za 16.000 Din. Oglo- naj poSlJeJo takoj svoj na-ua se od 0.—12. ure Ilreno- slov pod ..Načrtl", Alons va ulica 7/1. 14417 Compaay, Ljubljana. 1450i Elegantno sobo n posebnim vhodom, električno razsvetljavo, če mogoče s klavirjem, ISCe dobro situlran gospod. Ponudbo pod ,,ZatlSJe St. 200" aa upravo ,,Jutra". 14244 Enonadstropna trgovska hiSa, na glavnem trgu v Cerknici, z vsem trgovskim Inventarjem se proda; v pritličju 1 kuhinja, 1 soba in trgovski lokal s kletjo, v I. nadstr. 5 sob. K hiSl spada poslopje s 3 sobami, kuhinjo, malim vrtom, hlevom za 18 glav Sivine In vodovodom, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navadni hlov s trgovsko tehtnleo, lupa ln skedenj z lepim vrtom. — HiSl ----------pripada gozdna ln paSnISkn (konlskol kompletno ln! pravica. Pri hiai le vpeljana 1 se sprejme soliden gospod Ooerz-trleder, oboje v naj- trgovina z livlno. VpraSatl: Istotam so »Pr-Jme v«i no-boljlem stanju, prodam. Na- Ivan Zgonc, trgovec v Cerk- spodov na hrano. Naslov poslov v uprav .Jutra". 14552 I nkl pri Rakeku. <109 I v. unrava ..Jutra 140.000.000 avstrijskih krotr sr> proda. — Naslov Kari ChIumoky, Dunaj. 14810 Jahalno opremo Mesečna soba lepo ■ opremljena, električna razsvetljava, scparlrana, se odda boljSemu samou (samici) s 15. nov. Naslov pove uprava „Jutra". 14549 Kot sostanovalec napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja, ki ga dobite na obroke pri ex Co !3i Gradižče št. 10. - Telefon it 268. o?načc> vesti jjfOVA DOBA, STAR SVETNIK, [ski načrt Šolske reforme. Obravnava Poleg raznih obletnic novejše dobe bo^ menda v kratkem razpisana, jo že vedno uveljavljajo starejša go-dovanja. Slovenci posebno častimo tri ieIo priljudne patrone, Jurija, Mihaela (a Martina, ki so več vredni, ko vsi trije kralji 6kupaj. Gašpar, Miha ln jloltežar so odločno šele v drugI jnsti. Sveta Martina sta kar dva. Drugi e bil papež, izmed petorico kolegov prvi svojega imena. Zakaj je ta vzet ped svetnike, — e, to moraš vprašati na tisti fakulteti, ki so bavi s takšno {Danostjo. »Ta pravi* Martin jo bil nazadnje fkof. Postal je v dobrih starih časih jrava prispodoba in tip »dobre dušo, aliršno naša preprosta srca spoštuje-o. Rodom je bil iz Panonijo, in sicer ; takšnjega kraja, da bi ga lahko za-ttovali zase i Slovenci, i Hrvati, i Srbi. Ker ni dokazano, da nas sredi četrtega stoletja šo ni bilo v Pauoniji, dobri Martin morda bil eden prvih ilugoslovenov. Tiste čase so še rekli takšnim ljudem, da so Panonci, in so bili ajdi. Martin je začel kot vojak, pa se ni Izkazal. Pokvaril je eraričen plašč in pa zapravil e tem, da ga je presekal tfr polovico dal, kakoT je dognala preiskava, »nekemu neznancu*. Akti niso ohranjeni Ln zato ne vemo, kak-ten konec je vzela ta afera. Za Martinov značaj je dogodek karakterističen. Prava jugoslovenska lehkomisel-iiost; pa tudi »pol ti, pol jaz, pa bo obema inraz^; tako jo Martinček podal patron kompromisnikov. Nov do-laz, da je bil res pravi Panonec. Oblačilnica* na Miklošičevi cesti si e dala nad vrati svojo nove zaloge jiaslikatl svetega Martina. Potemtakem bi bilo zabeležiti po dolgih stoletjih interesantno kazensko posledico lahkomiselnega redova MaTtina: njega proglasitov za patrona manufakturi-«tov. Iz vojske ie sveti Martin preskočil cerkev. Bilo je to v mestu Tours »a Francoskem. Užival je obče spoštovanje in živel je tako sveto (kar je za bivšega dolgoletnega soldata po-tebno zaslužno), da so ga po smrti iremestili med svetnike. Kako so na-c?a svetega rojaka 2a>tili v Ulen-6|iiegelovih časih, o tem čitajte, predragi bralci, v romanu Tiskovne zadruge. Toda gos! Kako je prišel sveti Martin do gosi? Zgodovina o tem ničesar pravega povedati ne zna in mnogi menijo, da je to sumljivo. Morija izhaja gos iz Martinovo vojaške dehe. Ker mu je afera s plaščem že itak znatno pokvarila vojaško repu-tacijo, zatisnem raje oči. da ne pride lopet kaj nemilega na dan. Izmed čuvenijih Sloveiaca je v prvi ttsti naših Martinov gotovo gospod Krpan z Vrha pri Sv. Trojici, ki se jc f švercom bavil in Dunaj reševal. 7. 'irtigim Martinom se jo naš hudomušni resoren nekaj kregal ter mu potvar-: čaja, ua katerega so se mogli zanesti v ia! S v Z. Toda bodimo Prešernu pri-1 najtežjih in najlepših časih vsi njegovi Nova kazenska zagovornika. Višje deželno todišfe v Ljubljani je sprejelo dr. Josipa Novaka, odvetniškega kandidata v Mariboru iu dr. Viulia Zorca, odvetniškega kandidata v Ljubljaui, v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. Na tehniški takulteti v Ljubljani jo imel včeraj docent g. inž. Dušan Sornoe svoja nastopno predavanje o temi: cTa-orija o elektromagnetizmu in znanosti. Predavanju so prisostvovali poleg številnega avditorija slušateljev tudi dekan ln člani prolesorskega kolegija naše tehniške fakultoto. Predavatelj je žel za svoje zanimivo znanstveno predavanje obilo priznanja. • Smrtna kosa. V Macincu v Medjlmur-ju je umrla gospa Marica Jambrovič, sestra znanega politika dr. Ivana Novaka. Njena hiša je bila tudi v najtežjih dneh ognjišče jugoslovanskega rodoljubja. • Poroka. Včeraj, dne 10. t. m. se jo poročil g. Janko Ljuštiua, carinski revizor in podstarosta zagrebškega Sokola z gdč. Marico Cauterjcvo v Celju. Obilo sreče 1 • Obletnica Tolikega potresa v ZagTo- bu. Predvčerajšnjim je poteklo 42 let od velikega potresa, kl je dne 9. novembra 1881. prizadejal Zagrebu naravnost katastrofalno škodo. Skoraj vsaka hiša v Zagrebu je bila več ali manj poškodovana, največ pa je trpela starodavna katedrala, v kateri je baš ob najhujšem potresnem sunku opravljal božjo službo pokojni učenjak kanonik dr. Rački. Drugi močni sunek je sledil dva dni pozneje, dne 11. novembra ob enajstih dopoldne. • Ustanove ra ljubljanske reveže. Za dvanajst revežev, ki so pristojni v Ljubljano, ima mestni župan podeliti ročno ustanove* in sicer dvema po 12.50 Din, desetim po 10 Din. Razglas je nabit na deski mestnega magistrata. • Pasji kontumac t Ljubljani Ljubljanski mestni magistrat je odredil kontumac na pse ln mačke pričenši z včerajšnjim dnevom do preklica. Psi morajo imeti nagobčnike ali pa naj so jih vodi nn vrvici. Mačke pa je zapreti. Vse podrobnosti so razvidne na tozadevnem razglasu mestnega magistrata. • SOletnica cZadruga kovinarskih in sorodnih obrlov> v Ljubljani. Redek jubilej oo včeraj praznovali naši obrtniki Praznovali so 301otnico najstarejše obrtniško zadruge, kovinarske zadrugo. S tem jubilejem je bila združena lSletnica uspešnega načelovanja načelnika kovinarsko zadruge g. Valentina Urbančiča. Tega redkega slavja naših obrtnikov so se poleg stanovsldh tovarišev udeležili minister n. r. dr. Žerjav, delegat ministrstva financ dr. fiavnik, tajnik Trgovske in obrtne zbornice dr. Windischer, predsednik zveze obrtnih zadrug Franchetti, ravnatelj Obrtne banlce Dolenc. Minister doktor Žerjav je čestital v Imenu JDS. Kovinarski zadrugi in njenemu zaslužnemu predsedniku g. Urbunčiču, ki ga je slavil ne le kot zavednega obrtniškega tovariša, temveč tudi kot vzor moža in zna- unesljivi in molčimo rajo o njegovih predrznih dovtipih na račun veledo-tlolnikov. tovariši in prijatelji Slavljenec more biti danes ponos naše Ljubljane. Dr. Windi-scher jo v daljšem govoru poudarjal po- Delali bi Martinu krivico, če bi, men naSega obrtništva ln čestital v ime- tnenil), da ljubi samo gosi. On opravila še drug narodnogospodarsko in ljudsknbigljensko mnogo važnejši posel. To ve naše dobro nepokvarjeno ljudstvo, ki to- in onstran Sotle vč-a-tih enoglasno, včasih pa na tri viže rrepeva: Prišti bo svet Martin, z mošta požegnou vin, svet Martin ga krstiu, jaz ga bom piu! In je zopet titulus, ki je celo Sveti vojski svet in so ga drži, ker je sploh bolj za »v domačih šegah vteHene postave*. — M. A. C. • * Iz tajništva JDS. Danes, dne 11. t. m. se vršita javna shoda na Rak e-tu. kjer poroča načelnik Ribnikar iz Ljubljane, in v Planin', kjer poroča dr. Rape. Oba shoda se vršita popoldne. * Krajevna orrraniTaciia JDS v Celju ima svoj redni občni zbor v sredo. dno 21. t. m. v ma!i dvorani Narodnega doma. Pri tej priliki se bodo izvolili tudi delegati za oblastno skupščino. * Sodišče zahteva Izročitev poslanca Dojena. Minister pravdo je od narodna skupščine zahteval, da izroči sodišč« radičevea. narodnega poslanca Jinrka Došena, zaradi nekega članka, Objavljenega v listu »Lički Hrvat*. * Odhod naših parlamentarcev na Poljsko. Včeraj zjutraj je odpotovalo nu Trgovske in obrtniške zadruge, Trgovskega društva cMerkurs in Centralne organizacije industrijalcev. Govorilo je šo več govornikov, ki so v Iskrenih besedah poudarjali velik pomen včerajšnjega slavja. Intimni večer, kl ga je spretno aranžiral znani mehaniški mojster F. Flor-jančič, je pokazal lepo solidarnost med našimi obrtniki. Tudi mi Iskreno čestitamo kovinarski zadrugi in njenemu predsedniku g. Urbaučiču. • Blartinov Tečer Kazine. Sinoči se je vršila v veliki dvorani Kazine za člane društva cKazinro zelo animirana zabava. Ker je bil ravnatelj »Kazine* dr. Kramer službeno zadržan, pozdravil ja udeležence njegov namestnik podravnatelj g. Josip Turk, poudarjajoč, da je to prva družabna priredba Kazine, ki jo prirejajo Slovenci. Pri nadaljnjih programskih točkah je sodeloval na občo zadovoljstvo pevski zbor »Šentjakobskega naprednega društva* ter orkester Sokola I. Prav srečno je nastopilo par umetnikov, med katerimi se je posebno odlikoval gospod, ki je podal v najboljši satiri laško »Santa Lucia>. Domač ples in prosta zabava sta zaključila lepo uspelo prireditev. Lepo Martinovo gosko je dobil g. Skalar, ki pa jo je dal v licitacijo sokolskemu Taboru v korist. —■ Prav lepo je usnel tudi Martinov večer »Ljubljanskega Zvona* v Narodnem domu. Zbor je zapel pnr naših pesmi, srecknlo se je gosaka in gosko, mladina pa se je pridno vrlola. • Mariborski upokojenci tretje vrsto za svoje pravice. Mariborsko društvo držav potrebi, da se pripravi brez kupovanja mesa in dolgotrajnega kuhanja prava in polnovredna mesna juha. To je sedaj z