St. 2. V üoriei. v soboto dne 5. jaiiuvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek iiiHobotoob 10. uri predpoldne. Akopade i>a ta dneva praznik izide dan prcj ob 6. zvočer. Stane po pošti prejoman ali v Gorici 11,1 dom poäiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Öetrtletno 25OK. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- b a n na Verdijevem tekaliütäu po 8 vin. GrORICA Hredništvo in upravniStvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. at. 9. Dopiso je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Bo] profi cerkvi na vseh straneh. Kulturni boj na vseh straneh ! V Avstriji boj proti katoliäki zakonski postavi, proti zadnjim ostankom kato- liškega značaja v šolah, želja in klic po francoskem knltnrnem bojü. Gibanje „proč od IVma" se vedno neti in äiri, akoravno le pomaloma, agitacija za „Svobodno solo", ki naj postane srediače knltamega boja, je vedno živahnejša. Na Danaju se del&jo priprave, da se v prihodnjem državnem zboru zvari trden liberalen blok, ki bo tvoril večino in z vso silo izvedel kulturni boj v Avstriji na ta način, kakor divja na Francoskem. Na Francoskem cerkev v pravem pomenu besede preganjajo. Du- hovnikom nalagajo kazni, iz njihovih bivališč gonijo škofe, duhovnike in se- meniačnike, cerkveno premoženje za- plenjajo, le dejansko si še ne upajo za- prečiti službe božje. Boje se namreč äe, da ne bi to prehitro vzbudilo ogorčenja in hudega odpora, ki je med fran- coskimi verniki žal mnogo preslab in kar je še bolj žalostno, ni privedel do nobene politične organizacije. NaŠpans kern hočejo posnemati francoski vzgled, imajo pa še preveč strahu pred verskim navduäenjem äpan- skega ljudstva in pa pred — katoliäkim kraljem. V 11 a J i j i se vrše javne ma- nii'estacije v prilog srancoskemu kultur- nemu boju. Na Nemškem je sedaj vse v boju proti katoliäkemu centru. Ako se bo nasprotnikom pri prihodnjih Yolitvah posrečilo dobiti večino brez centra, ali morda celo proti centru, potem je kulturni boj tudi na NemŠkem neizogiben. Tako z novim letom prihajamo na polje novih cerkveno-političnih bojev, v katerih bo katoličanom prinesla zmago le njihova edinost in močna poli- tična organizacija. Pri nas bo bodoči državni zbor odločil, aii bo zmagala cerkev ali njeni sovražniki. Zato nam pa nemore in ne sme biti enako, kdo pride v državni zbor. Naäi liberalci bodo napeli vse moči za prihodnje volitve. Pa to naj nas ne plaši. Vsakega naj vodi pre- pričanje, da če bomo dobro organizirani storili vsak svojo dolžnost, gotovo zma- gamo. Podrli nas ne bodo liberalci, po- razi nas pa lahko lastna nedelavnost in nezavednost. Vsi, ki so dobre volje, na krov ! DopisL Iz Dol. Vrtojbe. — V zadnjiätev. „Gorice" vspodbuja dopisnik sovaäcane, naj si ustanove svoje vzajemno podporno druätvo za zavarovanje goveje živine. Ta misel ni nova. Sprožila se je bila že pred kakimi 9 leti; toda vspeha ni imela za Dol. Vrtojbo, marveč le za Gorenjo. Dolenjci emo bili tedaj prostovoljno iz- stopili iz društva za zavarovanje goveje živine, radi takratnega nasprotstva, ki je bilo nastalo med obema občinama vsled občinskih volitev; zato vživajo dobrote te zavarovalnice le občinarji Gorenje Vrtojbe. Eer so se pa domače razmere med obema vasema od tedaj do sedaj še precej oblažile, in ker je c. kr. namest. v Tr8tu potrdilo dotična pravila za obe Vrtojbi, bi bilo prav, ako bi se kmeto- valci obeh občin zopet združili v tem pogleda. Glede na to pa, da ima društvo za zavarovanje goveje živine v Gor. Vrtojbi v svoji blagajni okroglih 1000 K, kar J9 za tako majhno vas že precejšnja vsota, ki dela čast društvenikom in načelslvu, naj bi si kmetovalci v naäi vasi ustano- vili za-se lastno blagajno, iz katere bi zajemali denar za razne nezgode, ki bi nastale pri naši goveji živini. Tekom časa bi se stvar morda kako drugače uredila, a do tedaj bi bilo ven- dar ponesrečencem pomagano, in društvo bi imelo postavno podlago. Toliko v bla- gohotno uvaževanje. Na Dolu nad Ajdovščino je imela šol. mladina letos na sveti večer krasno „božičnico". V okinčani šolski dvorani postavilo se je bliščeče božično drevo in mali oder. Ob desni strani ste bili postavljeni dve dolgi mizi; na eni so bili darovi za äolarje, na drugi dva ve- lika jerbasa kruha, sira, vina in drugih prigrizkov. Ob tretji uri popoldne odprla se je dvorana in 200 šol. otrok, ter ve- liko občinstva je strme gledato mlado jelko, ki je bila povsem drugače okin- čana, kakor one, tarn gori pod Golaki. Vse je bilo očarano in sliäale so se samo beeede: tacega äe ne! — Po pri- mernem govoiu g. Sol. voditelja sledile so deklamacije, dvogovor in igra „Boječa Vikca", ki je napravila obilo smeha. Za vsako točko je sledila pesmica. Vse točke so prednašali sol. otroci prav iz- borno. Na to so ?e otroci pogostili in konečno so se jim razdelili darovi. Vsak otrok je bil obdarovan. Darovi so bili različni : žepne rute, rokavice, nogavice, predpasniki in jopce. — Oj, koliko raj- ekega veselja ! Največ se je žrtvovalo v ta namen od strani tuk. učiteljstva, sosebno od vodstva tuk. c. k. čipkarske äole. Tukaj nam je še omeniti naäe vrle ajdovske gospode trgovce. Zdatne darove so do- poslali gospodjei^Casagrande, brata Repič, Dolenc in Stekar. — Naj jim bode izre- čena na tem mestu presrčna hvala in naj bodo prav toplo priporbčeni. Polifični pregled. Program za parlamentarno delo. Državni zbor ima za svoje zadnje zasedanje reäiti sledeče zakone: n a- merus clausus; volilno svo- b o d o ; zakon o vojaških novincih ; 20 miljonski kredit za izboljäanje plač držav- nim uradnikom. Ker vrne gosposka zbor- nica obrtni zakon in zakon o vojaäki taksi, bo postanska zbornica morala reäiti tudi äe to. Ravno tako čaka reäitve krošnjar- ski zakon. Nadalje bo treba še reäiti predlogo o lokalnih železnicah, posebne zelezniäke predloge, Lloydovo pogodbo, predlog o novem dalmatinskem paro- brodnem druätvu, zakon o pospeäevanju trgovske mornarice, zakon o umazani konkurenci, zakon o provenijemi hmelja, kongruo, reformo zakonskega prava, zakon kako omejiti knžne bolezni pri živini, zakon o inženirskem naslovu in kolpor- tažni zakon. — Časa je malo, češki ra- dikalci pa nočejo umakniti svojih nujnih predlcgov. Zato bo težko vse älo pod streho. Avstrijska delegacija. V četrtek popoldne se je zopet seäla avstrijska delegacija. Delegat Do- bernig se je pritožil, da imajo imeniki delegatov, ki so povabljeni na dvorni obed, madjarske rubrike. Vojni minister Schünaich je poročal, da sta obe vladi odobrili zakonski načrt za pre- skrbovanje vojaäkih vdov in sirot. Obrtni zakon. Poročilo komisijske gosposke zbor- nice, ki se je bavila z obrtnim zakonom, sklenjenim od poslanske zbornice, je že dogotovljeno. Komisija je zakon znatno izpremenila. Izpremembe so sledeče: § 13 a): Dokaz usposobljenosti za trgovin- sko obrt se zahteva samo za trgovine z meäanim, kolonijalnim, špecerijskim in materialnim blsgom. Za dokaz zadostuje doro absolvirano pobajanje trgovske sole. § 14 d): Dokaza usposobljenosti v uva- ževanja vrednih slučajih ni treba žen- skam, ki so vsled pomanjkanja vseh sredstev primorane izvräevati obrt, kar veljaj posebno za izdelovateljice oblek, ne morejo vzdrževati pomočnikov in učencev. § 14 e): Tiste trgovinske družbe, ki izvrSujejo rokodelsko obrt, lahko do- prinesejo dokaz usposobljenosti samo od enega člana družbe, dočim je poslanska zbornica zahtevala dokaz usposobljenosti V8aj od polovice društvenikov. Podrobno trgovanje s pivom v steklenicah gosposka zbornica ne äteje med koncesionirane obrte, pač pa je odobrila zahtevo dokaza usposobljenosti za gostilniäko obrt. § 37 je docela izpremenila. Podjetniki imajo pravico izvräevati v lastni obrti poprave in zaboje (embalažo). Izpremenila je tudi važni § 38 a) o konfekcijskih obrtih. Lastnik trgovinske obrti sme sprejeti na- ročila na blago, katerega je upravičen prodajati, in sme tudi vzeti mero pod pogojem, da pusti blago izdelati od sa- mostojnih izdelovalcev. Isto velja o po- pravah. Konfekcionarji s čevlji in oble- kami smejo jemati mere le v toliko, ko- likor je to potrebno za izbiro primer- nega blaga iz njihove zaloge. Ta ome- jitev, kar se tiče mere, pa ne zadene tistih, ki so trgovanje s čevlji in oble- kami izključno ali pretežno izvräevali že 1. januarja 1. 1907. Pač pa ne smejo sprejemati naročil za popravo čevljev ali LISTEK. Naš Tonček. Črtica. Spisal V. (Dalje). Tončkov oče in stric Marko sta se tiho pogovarjala. Tonček je naslonil komolec na mizo in glavo na roko ter je potegoval na oho besede, ker je snmil da se pogovarjata o njem. „Stanuje lahko pri nas, kaj ga hočea dati med tuje ljudi! Tukaj je pod mojim nadzor- 8tvom in moj Rudolf, ki hodi v četrlo latinsko, mu lahko kaj pomaga posebno v nemačini, kjer mu pojde izpočetka težko". — Tonček se je razveselil, ko je sliäal govor svojega strica in si mislil: Saj tnkaj bo äe lepäe nego doma in vsi so tako prijazni; stric, strina, Rudolf in Milka, vßi so tako dobri in ljubeznjivi. Zavriskal bi bil od veselja ! Rudolf se je nagnil k Tončku in mu zašepetal: „Tonček, ne naslanjaj komolca na mizo ! To se ne spodobi !" Tonček je potegnil naglo k sebi roko in pri tem prevrgel kozarec, da se je pijača razlila po mizi. „Ah, ti narodnež", je zavpil oče nad Tončkom, „škoda, da si predaleč ; da si bliže, bi ti navil uäesa !" Milka se je zasmejala s svojim tan- kim glasom, Rudolf pa je obrisal lužo. Tončka je bilo sram in je zardel do vrh uses. V zadregi je bil in gledal pod mizo. Šele ko je stric Marko opazil: „Tonček, nič se ne sramuj; kadar boä velik, ne boš več tako okoren 1" ga je nekoliko popustila zadrega in pogledal strica v oči, iz katerih mu je sijalo nekaj prijaznega, nekaj Ijubeznjivega in začutil je v srcu nekaj toplega, Kako I je dober stric Marko, si je mislil, tako je dober, da bi najrajäe tekel k njemu in mu poljubil roko. Tonček je pogledal Milko in ko je opazil na njenem lieu poredno smehljanje, so ae usta tudi njemu razäirala na smeb. Ro je zopet pogledal strica Marka, ni videl več onega smehljajočega obraza; na stričevem čelu so se bile napravile pokončne gube, obrvi so se stisnile druga k drugi in stričeve oči so bile obrnjene na Milko. Milka se ni več smejala, s stisnjenimi nstnicami je gledala žalostno pred se. Tončka je zabolelo v sree, ko je videl svojo seBtrično žalostno. Rad bi bil rekel : — Gospod stric, odpustite ji, ne bodite ji hudi ! — a ni se upal. Gledal je stričev resni obraz in tudi tak se mu je stric dopadel. Sap je bilo nekaj čaatit- Ijivega na onem resnem obrazu z dolgo črno brado in iz one strogosti je eevala neka skrita miloba. „Toncek", je izpregovoril stric Marko čez nekoliko časa, „boä stanoval pri nas; če se boš pridno učil, te obdržimo, ako ne, te pa poäljemo nazaj ovce in koze past". Milki je hotel uiti smeh, ali po- gledala je svojega očeta in stisnila ustnice skopaj. Tonček je bil vesel stričevih besed in je cdgovoril ; „Gospod stric, boste videli, da se bom pridno učil 1" „Seveda bo priden naš Tonček", je ljubeznjivo dostavila strina in mu položila na krožnik velik kos orehovega ätruklja. Rudolf je Tončku nekaj poäe- petal in Tonček je rekel na glas: „Za- hvalim lepo, strina !" „Deček ni napačen", je omenil stric Marko, „in upam, da se bo dobro učil". Tončkov oče je bil vesel, da je njegov sin napravil na njegovega brata dober vtis in da so g9 vsi tako ljubez- njivo sprejeli. Posebno ga je äe veselilo, ko je videl, da je tudi njegova svakinja tako dobra s TonČkom. Tukaj se mu ne bo slabo godilo, si je mislil Tončkov oče; pazili bodo nanj in od Rudolf«, ki je tako resen deček, se Tonček mar- sikaj lepega in koristnega nauči. Tonček je pokaäljal in plunil na tla; takoj je opazil, da je napravil nekaj nespodobnega, ker so bila tla čista in svetla, Še cistejda in svetlejša kot v soli. Rudolf pa se je nagnil k njemu in mu zaäepetal na uho: „Ne zameri, Tonček; ni lepo, da se v sobi na tla pljuva ! Tam v kotu je pljuvalnik". Tonček je pogledal v kot, videl tam belo posodo in se spomnil, da je tako posodo že videl pri gospodu župniku, a da se ni znal tolmačiti, čemu služi. „Zdaj pa idimo v äolo, da vpiäemo Tončka!" je rekel stric Marko in vsta1; „pojdem s teboj k gospodu vodji". (Dalje pride.) oblek. VII. poglavje o zadrožni organiza- ciji je gosposka-zbornična komisija spre- jela neizpremenjeno. Boj proti cerkvi na Francoskem. Vatikan pozivlje katoličane, naj ne odnehajo in nadaljojejo pasivni odpor. Liati poročajo, da 'zia papež o srancoskih dogodkih kmalu okrožnico. — Žapan v Toulu je že prepovedal zvoniti po cerkvah. Med Srbijo in Bolgarijo je prišlo radi Macedonije do hadega spora. Lisli pitojo, da vojska med obema slovanskima narodoma ni izkljačena. Baje dela Bolgarija po navodilih z Dunaja. Zato je tadi Srbija sklenila prijenjati avstriJ8kim zahtevam, da ae čim preje poravna nasprotstvo z Bolgarijo. Dunajska ,:Zeitu poroča, da obstoji dogovor med Francosko in Angleško glede Balkana. Po tern dogovom naj bi se Srbija in Bolgarija zdražili v eno santio državo, katero bi vladal kak Ba- tenberžan. Kralj Peter in knez Ferdinand bi pa morala zapastiti prestol. Seve"da prihaja ta vest iz judovskega vira. — Bolgarija očita Srbiji, da je sklenila s Turčijo dogovor, da ostane na Baikanu 8tatns quo, kar je pa proti bolgarskim težnjam. Topovi za Srbijo. Tvrdka zk topove v Arenzotu se je zavezala, da dogotovi 70 naročenih ba- terij za Srbijo še tekom tega leta, Katoliški centrum in druge stranke na Nemškem. Nemški kancelar Bülow je stopil v odkrit boj zoper katoliški centrum. Vlada bo delala na to, da zdrnži vse stranke proti centra, soc. demokraciji in Polja- kom. Tern strankam hoče vlada tadi po- magati do velike, odločajoče večine v drž. zbora. Toda taka večina je nerao- goča, ker so načelna nasprotstva med strankami prevelika. Konservativci že danes naglašajo, da bo bolje pridražiti centra proti svobodomiselcem, kakor pa iti v boj proti centra. Da je združena liberalna večina v parlamenta trajno nemogoča, je priznal že Bülow sam. Zato se ta mož ^elo boji, da ne bi se socijalni demokratje združili s Poljaki in centrom. Izdal je parolo: Boj za cast in blagor naroda proti socialnim demokra- tom, Poljakom, Velfom in centru 1 — Bülow igra jako nevarno igro. Vojska med Japonsko in Ameriko. V Ealiforniji je sploäno mnenje, da v nekaj mesecih gotovo pride do vojske med Ameriko in Japonsko. Za sedaj je T spora Japonska odnehala le zato, da se sinančno okrepi. Japonci hočejo za- sesti Filipine in liavajske otoke. Darovi. Za „Šol ski Do m": je doälo našema upravništva: „Trgovsko in obrtno društvo" za Goriäko 28 K 15 v; Ant. Simčič v Gorici 1 K. Predsedništvn so plačali: Ivan Koäir, kurat v Kalu 5 K; Gscilija Čebroa, slu- žabnica rajnega pesnika Simona Gre- gorčiča, za njegov živi Bpomenik, to je za „Š. Domu 100 K; Fran Ilmelak, velep. in trgovec v Lokavcu 10 K; dobovnik iz okolice 10 K. Srčna hvala ! Za Gregorčičev spornenik. Teodor Hribar v Gorici 6 K; „Bralno društvo" v Oieku 10 K; Josip Zivic, podžapan v Vitovljah 4 K ; Josip Živic, ključar 3 K; Anton Bele, nadučitelj v Oaeku 3 K; Fran Franko, vikarij v / Oseku 5 K; Ferdinand Makac, pyrotehnik v Gorici, nabral na Silvestrov večer v gO8tilni pri „Petelinčku" za rGregorčičev dom" 10 K; Fr. Ant. Zucchiatti v Me- dani 2 R; Munin Josip, posestnik pri sv. Laciji 5 K ; Miroslav Premrou, c. kr. notar v Robaridu za Gregorčičev živ spomenik 50 K; Dahovnik iz okolicd 0 K. Novice. Obolel je na pljučnici v petetek zjnlraj tukajšnji odvetnik gospod dr. Fr. Pavletič. Blagemu gospoda želimo, da kmala okreva. Rakor čujerao, ma je danes bolje. ' Zopetna laž Cabrščekove „Soče". — Namesto stvamega odgovora je pri- nesla zadnja „Soča" laž, da je dobil Ga- bršček od treh sorodnikov ki bo pokoj- nemu pesnikp Simona Gregorčiča naj- bližji, zahvalo za članek v „Narodn". Najbližji pesnikovi aorodniki so njegovi bratje in sestre; „Soča" laže, da je dobil Gabršček od teh treh najbližjih sorod- nikov zahvalo za članek v „Slov. Na- roda". Večja neslauost menda ni možna v resnem časniku, kot smo jo Čitali v predzadnji „Soči". Naše notice, v kate- rih smo iz glasila dr. Tame ponatisnili aodbo o goriških političnih razmerah, ki smo jo, kolikor se je nas zadevala, tadi pojasnili in popravili, te naše notice so prišle „Soči" hudo navskriž. ]Ni ji všeč, da FO po našem ponatiska zvedeli širji goriški krogi in tudi nje naroflniki, kako izbija sale iz „liberalne" „Sočine" stran- ke „liberalni" „Naš L;at", t. j. oni list, v katerem stoluje zdai isti dr. Tama, ki je pred sedmimi leti stoloval v „So<3ia 8ami. In Če kdj, mora osnovo „Sočine" „liberalne" dobro poznati zopet le dr. Tama, nje ustvaritelj, nje glavni organi- zator. In če glasilo tega dr. Tume ime- naje našo „liberalno" preživelo inumijo, potem so v glavi vsakega razsodnega čtoveka računi čez to „liberalnou skle- njeni. To čati bridko tadi „Soča", ali revica je srečno dospela v tako zagato, | da ji je molčanje res le zlalö. Rada bi odgovorila, rada adarila, ko bi le ne bilo Onega šmentanega „žaklja". „Soča" ima vse v igri, „Naä List" niö. Ali ni to krasno gradivo za kako barko ! Uboga „Soča", in še gledati mora, kako se naši pona- tiski z veseljem čitajo ! Pa ker ne more udariti po originalu, „Naäem Listu", obregnila se je ob „Gorico". Iz muko- polnega zalajevanja se ji je izvil le ne- slan nauk o nedoslednosti na naš naslov. Mi da dolžimo zdaj dr. Tamo, da je za- krivil politični razdor, doslej pa da smo tega dolžili Gabračeka 1 Drazega nič ! ? To je pač preneslan odgovor na težke obdolžitve v „Našem Lista" ! Dokazov, dokazov, draga „Soča", je treba, da ni „liberalna" stranka preživela mamija! Novo stranko so astanovili mladi kranjski liberalcih, katerib glasilo je „Naä List", in za katerim stoji tadi dr. Tama, ki niso zadovoljni z lenimi svojimi starimi voditelji. Liberalni stranki so očitali, da je lena, impotentna, da se po- slažaje najgräega terorizma in bratalizma. „Sočin" prijatelj „Slov. Narod" je ae- veda had na to novo stranko. Gabršček pa o tern molči, ker se noče zanaa- riti na levo, na desno na pristaäe „Na- šega Lista" pa ne apa udariti, ker gorje če se žakelj razveže. Slovenskemu jezlku pravice! — V ponedeljek se je vräila pred okrajiiim sodiščem v Ropru kazenska razprava, ki je zanimiva za to, ker seje razsodba — menda prvikrat v Ropra v kazenskih stvareh — razglasila v sloven- skem jezikn. Vse price so bile zasli- šane v slovenskem jezika. Obtožitelja v tej pravdi je zastopal znani drž. posl. Bennati, ki je pazno sledil slo- venskemu zasliäevanju p r i d in je tadi izjavil, da je nmel in s tern dokazal, da se lahko vršijo z ne- koliko dobre volje, slovenske razprave tadi z italijanskimi odvetniki. Tadi govor branitelja dra. Rybara je bil seveda slo- venski. Izid volitev v zavarovaluieo nroti nezgodam. — Volitve, ki so se vršile 29. dec, so imele aledeči uspeh. V 4. kategorijo za detodajalce sta bila izvoljena slov«nska kandidata g. Fran Past za apravnega svetnika in g. Al. Lenček za namestnika. Dobila sta 328 gla.sov, laška kandidata pa 303 glasove. V razsodišče so bili kot zastopniki de- lodajalcev izvotjeni slovenski kandidatje g. Dragotin Hribar kot prisednik in gg. Josip Turk, Ivan Ogrin in Josip Weibl kot namestniki. Dobili so 798 glasov, laški kandidatje le 468. Lahi so zmagali v 3. kategoriji za delodajalce s 106 glasovi proti 36 glasovom, ki sla jih dobila slovenska kandidata gg. Fran Majdič in Fran Jakopič. V isti kate- goriji za delavce so zmagali hoc. de- mokratje z 3861 glasovi proti 2933 slo- venskim glasovom, ki sta jih dobila gg. Pliberäek in Alojzij Čatar. V 4. ka- tegoriji za delayce so zmagali soc. de- mokratje s 4617 glasovi proti 2316 gla- sovom, ki sta jih dobila Slovenca gg. Ljud. Rotnik in Ant. Verovšek. V 5. kategoriji za delodajalce so zmagali Lahi s 50 glasovi proti 16 glasovom, ki sta jih dobila Slovenca Luka Jelenc in Adolf Reich. V isti kategoriji za de- lavce so bili izvoljeni socialiati z 2099 glasovi proti 551 slovenskim glasovom, ki sta jih dobila gg. Fran Jeraj in Ivan Pah or. V- razsodišče so bili kot za- stopniki delavcev izvoljeni socialisti z 18.575 glasovi proti 5391 glasovom, ki so jih dobili slovenski kandidatje Filip Maček, Jjsip Zajc, Ivan Debevc in Rajko Pikovič. Prihodnje volitve se vrše 1. 1908. Upajmo, da bo takrat nspeh mnogo lepši. Za sedaj smo do- segli toliko, kolikor se da doseči, če vo- litev ni organizirana. To mora prihodnjič biti bolje. Dajte nam knjig, da jili damo ljudstvu. — Pod tem naslovom smo dobili sledeče : Akademično sarijalno draštvo „Adri- ja" v Gorici je izčrpalo svojo denarno moč z ustanovitvijo prve potovalne knjižice,Jki naj potuje iz enegakraja v dragi, ki naj vrši trojni namen : 1. naj izobrazuje in navaja ljudstvo z samoiz obrazbi; 2. naj pospešaje astanavljanje stalnih ljudskih knjižic; 3. naj deluje proti naäemu narodnemu nasprotnlku. Z geslom, dajelev prosveti ohranitev nasega narodajeza- čelo društvo „Adrija" svoje delovanje. V zadnjih počitnicah je priredila „Adrija" nekaj predavanj, sedaj stopa med ljud- stvo s potovalno knjižico, ki je za naše kraje nekaj novega, a tadi nekaj vele- važnega in prepotrebnega! Akademično ferijalno draštvo „Adri- ja" ima uspehe, a bi mnogo bolj .delo- valo, če bi imelo sredstev. — Raj pa naj bode ena potovalna knjižica za to- liko množico, ki željno steguje roko po knjigi, a je nima? Nima vira za izo- brazbo 1 ? Potovalnih knjižic potrebajemo mnogo! Na Vas, rodoljubi in rodoljubkinje, se obrača odaek „Adrije" za potovalne knjižice s pozivom, da mu priskoČite na pomoč z deuarnimi prispevki ali ma pošljete knjig, ki Vam leže nerabljene kot neplodonosen kapital v omarah ! Vsak vinar se sprejme hvaležno in se dobro naloži ! — Radodarne prispevke bodisi v denarju bodisi v knjigah spre- jema stud. iur. Fran Cigoj, Gorica ulica Formica 12. Imena cenj. daroval- cev se objavijo v časopisih. Poštno vesti. — Pofitni oficijali gg. Anton Pezd ič, Henrik Sušteršič, Ferdinand Sell an in Anton Dietz so imenovani za poštne kontrolorje v Trstu. Imcuovauja. — Fin. koncipista dr. Rarol de Nordis in Ivan Macak sta postala tinančna komisarja v IX. čin. razredu; konceptna praktikanta Rndolf Neid el in Anton Franck sta postala sin. koncipista v X. öin. razreda ; carin- eki asistentje Ivan JarisBovich, Rarol M a r t i n e 11 i in Franc M a r i n i g bo imenovani za carinske oficijale v X. Čin. razredu. — Višje sodišče v Tratu je imenovalo pravnega praktikanta dr. Sil- vija Perna za avskaltanta. Vojagka vest. — Dahovnika Dd- ziderij S p a g n u 1 in Alojzij Novak sta postala reservna vojaška kurata II. raz- reda v okroz„u dopolnilnega poveljstva 97. pešpolka. Umrl je v Ljabljani na novega leta za mrtvoudom mil. g. stolni dekan kanonik Andrej Zamejic. Rojen je bil 1. 1824 v Horjula. Bil je dobrega in bla- gega area in odprtih rok za reveže. Da- loval pri „Danici" b pokojnim Jeranom in urejeval je tadi vedno a poaebno vnemo misijonska poroöila „Dejanje sv. Detin8tva". V žiipniji fitolne cerkve v Gorici je bilo v I. 1906 krščenih 310 in sicer 149 moških in 161 ženskih. Mej temi jih je bilo iz ženske bolnišnice 31. Umrlo jih je 350 in sicer imških 116 in ženskih 234. Mej temi je vštetih 166 žensk, ki so umrle v ženski bolnišnici. P o r o k je bilo 85. V žapniji cerkve sv. Ignacija na Travniku je bilo rojenih 80 moäkih, 73 žensk, umrlo j*> 73 moških, 64 ženskih; porok je bilo 64, iz žapnije 54. — Na Placati: rojenih moških 77, ženskih 71; umrlo moških 56, žeaskih 45; porok 36. Elektriono razsvetljavo so vpe- Ijali v goriški stolni cerkvi. G^rela je že na Sv. večer ob polnočnici. Kaj je vs« v (iorici mogoče. — Ročijaž Matija G ergo let, stanajoö v Solkanu, je v sredo zjutraj priäel v G)- rico po svojem poslu. Na Rornja se raa je na zmrzlih tleh izpodranilo. Pri üidca si je zlornil lovo nogo v kolenu. Ta je ležal od 4 do 6 are zjutraj, ne da bi ga bil kdo opazil. D?e nri je ležal revež na ledu z zlomljeno nogo. Še le ob 6 uri so ga našli Ijudje in pripeljali v izvoščeku v bolnišnico asiniljenih bratov. — Po- dani so lepi pogoji za reäevalno draštvo, ki se 8naje v Gorici. V zenski mestni bolnišnici v Go- rici je büo 1. 1906 1184 bolnic, od teh jih je umrlo 151, v bolniänici pa ostalo 183. Na oddelka z a b 1 a z n e jih je bilo 110, 9 jih je umrlo, 21 pa je ozdravljenih zapustilo blaznico. Otrok je )ilo spre- jetih 206. V oddelku za n a I e z 1 j i v e bolezni je bila 37 otrok, od teh je bil 1 boUn na davici, 2 na takozvanem „kroupu", od teh je 1 ozdravel, 6 jih je umrlo za škrlatico. Na kirurgiönema oddelku je bilo 850 bolnic. od teh jih je umrlo 126, ozdravele 602. lnlluenca se širi zadoji čas po meala in okolici. Zahtevala je že veö žrtev. — Ogeuj je nastal včeraj okrog 11. ure dopoldne v suterenskih prostorih „Trgovskega Doma", kjer se nahaja skla- diäce tvrdke Č e r n e t i č. Skoda na blaga je precejšnj». O^enj, ki je najbrže nastal po neprevidnosti, je uduäila požarna bramba. 2 gasilca sta ranjena. Tvrdka baje ni zavarovana. Slike in razgleduice fjtografa Jerkiča, predstavljajoče pesnika Simona Gregorčiča, njegov rojstni kraj in prizore od njegovega pogreba se dobivajo tudi v „Narodni tiskarni" in še nekaj dni tadi na Gorisceka št. 4. Izpred okrožuega sodiš^a. — V četrtek se je vršila kaz. obravnava proti 281etnemu Antona Č e n č i č s Tolmin- skegtt radi nenravnosti. Radi pomanjkanja dokazov je bil oproščen. — Oproäcea je bil tudi neki Franc B reg ant, ki ga je tožil sosed Vincenc Rrasöek, češ da ma je pred 5 leti zastrupil 32 kokoäi, vrednih 96 krön. Tatinski tovariš. — Pfi peka Gajerja sta bila v službi kot pomočnika neki C e s c a iz Italije in Janez II r o - vatin, ki sta tadi spala skupaj. Ro je Cesca v četrtek zjutraj vßtal, je opazil, da mu je ukradenih iz žepa 8 R 34 vi- narjev. Sum je padel na Hrovatina, ki je epal v prvi sobi. Ro so preiskali njegovo posteljo, so res našli omenjeni znesek. Hrovatina je vzela polieija. Svilcno jopico je nekdo našel. Ltxstnik jo dobi na polieiji. Voda iz Stračic. — üprava vo- dovoda v Stračicah naznanja, da bo vo- dovod po zimi vsako soboto od 3—4 po- poldne z&.prt. Velika tatviiia. — V noči od srede do četrtka so neznani lopovi od- neali lastniku hleva „pri luni" za vo- jaänico 170 krön v bankoveih, 80 krön v kronah, 7 laških kir, za 16 krön dro- biža, eno zlato ovratno venžico, vredno 56 krön, eno zavarovalno polico za življenje, glasečo se na ime Teodora Maruäiöa, eno mejnico, ki ima za- pasti te dni, v -znesku 600 krön, 3 za- stavljalne listke, 1 srebrno verižico ia več drugih Brebrnih in zlatih predmetov v teži do l/i kile. Polieija iäce aedaj tatov. — Mestua občina goriška je kupila za 157.000 R Stabilevo hišo na Travniku kjer ae nahaja kavarna Evropa. V to hiäo se preaeli nekaj me^taih nradov, n. pr. carinski urad in pa äola „Frinta". Goriški električni tramvaj. — Ronsorcij za zgradbo električne železnice je v zadnji seji obč. sveta dobil dovo- Ijenje za zgradbo äe druge tramvajske črte. Ta črta se bo odeepila od glavne pri Gledališki ulici, bo šla skozi to uli- co, mimo municipija, stolne cerkve po Raätelju na Travnik. Zanimiv spie o ogh'jski baziliki je objavil prevzviäeni gospod baron A. Teoirenbach. Rnjiga je pisana v nemäkem jeziku. Nekatere zanimivosti utegnemo objaviti v slovenskem prevodu. Žeiio je ubil v Trstu Italijan Grassi. Žena je v bolniänici na poäkod- bah umrla in so jo pokopali v četrtek, ntioža so odvedli v zapor, doma pa so ORtali 4 otroci, katerih npjsUrejši je star 10 Jet, najmlajši pa 13 mesecev. Uradniki groze s paaivnim odporom, ako se ne ugodi njih zahtevam. Za poročnike v rezervi v III. strniadnem zboru so med dragimi ime- novjini rezervni čaatniški namestniki : Ivan Kocijančič 2. inf. bosanski polk, Ivan Masten 2. boa. polk, A. Birtol 27., Pavel Terglav 7., Fran Bonač 27., Wan Rapnik 2. boe. polk, dr. Pestotnik 17.; za poročnike v rezervi so nadalje ime- novani rezervni naredniki: Albin Kan- dare, Ivan Kobal in Fran Terseglav, vsi pri 27. polkn. Imenovani so za častniške nantieatnike Tzervni kadetje: Iv. Režek 17., Vaclav Černigoj 97., P. Bradaška 27., Joe. Andre« 27., dr. Ivan Vuk 47., Anton okerbec 97, polku in Leo Mencinger pri div. top. polkn 7. Za rezervne kadete so imenovani rezervni podčastniki : Ant. Drašček 17. polka, Ivan Debenjak 97., Ad. Blazon 87., Vladimir Ogorelec 17., Albert Vedernjak 4. boqanskem polkn, Vladimir Kreč 27., I/an Sajovic in Frau Cop 2. bosansk^m polka, Anton Poklu- kar 27., Tomo Šorli 47., Ivan Grasič 27., Bigumii Brinšek 97, Leopold Jer äe 27., Fran pi. Premerstein 2. bosannkem polka, Anton Vagoč 6., Fr. Kosmflj 27., Josip Z;dans>k 97., Al. Vrtačmk 2. bonanskenn polku, Wan Karlin 27., Evgen Tnjec 27., Ivan Siäka 2. bosanskem in Franc Su- hadolnik 97. polku. Za reservnega kadeta je imenovan rezervni podčastnik Karel Pestevšek pri div. topniearskem polka žtev. 7. Umrl je v Trstu Matej Zalesnik, trgovec z jesihom. . Italijaiiska kršč. soc. stranka v Kopru ae adeleži občinskih volitev v 3. razreda. Državiii poslanec Gessmann je postal tajni svetnik. Nižjeavstrijski dež. zbor je iz- rekel nezaupnico trgovinskemu ministra. Cerkljanske novice. N o v i d e k a n, g. dr. Knavs je že prišel v Gerkno, in sicer v soboto pred novim letom, v najslabšem vremenu. Zi novo leto ma pa voščimo, da bi ma bila ¦vremena prijaznejša za naprej, v njego- vem delovanja ! Rrasen, ognja poln je bil nJegov pozdravni govor v cerkvi, ki je bil ob enem tudi njegov program. „Imeti hočern celega Kristasa, ne aamo pol I'1 Te besede povedo vse. In kdor hoče ve- deti, kakäen bo g. dekan, ma nitrebana podlagi teh based prav nič agibati: Kri- stusov namestnik, ki da življenje za svoje ovcel — Bog nam ohrani g. dekana zdra- vega in krepkega in blagoslavljaj njegovo pastir8tvo ! Slabo vreme smo imeli na Csr- kljanskem kakor dragod. Snega je padlo veliko, zlasti po okoličanskih hribih, zad- Dji dan leta pa je pritisnil hud mraz, da ni bilo ne letos ne lani tacegi». Sklep m 1 e k a r s ke ga t e ča j a ˇ Cerknem je bil zadnjo nedeljo leta. Udeležil se ga je tudi g. okrajni glavar. •2al, da se je vršil sklep o neprikladni nr'; ob 8. uri je bila namreč za udele- žence tečaja by. m»ša, po nji pa javna tekuänja gojencev, katere se je udeležilo sicer mnogo mož, ki so pa radi sv. maše °b 10. uri odäli iz dvorane „Gospodar- 8kega Doma", dasi so želeli ostati do konca pri zanimivi izkašnji. Stari radnik na kranjsko-pri- •^orski meji pri C3rknem so sklenili spet °živiti. Kdaj se pa to zgodi, ne vemo. ^erkljanski občini bo to podjetje gotovo v yeliko korist. Ljudem vaaj ne bo treba toliko hoditi v svet zlasti v Ameriko za zaslužkom. , V A me r i k o ! v A m er i ko 1 Ako D°do hodili naäi Csrkljani in okoličani v tolikem števila v Ameriko, bodo kmalu tarn vse najboljše moči. Kdo bo pa delal doma, ko je že tako pomanjkanje de- avcev ? a priznati moram, da večina zapušča dom iz potrebe, da se tako gos- podarsko reSi, mnogi pa tudi zato, ker U nov> svet mika in ker mislijo, da Doao tain obogateli. 0 tem kaj več dru- «ikrat. Druslva. . »Slovenska Čitalnlca' v Gorici pnredi v letošnjem predpustu: 12. jan. Piesni vencek; io. febr. pa veliki pies. Kolesarsku druätvo „Gorica" v gorici priredi 19. t. m. običajni vsako- letni plea v „Trgovskem Domu". in KKnJiS°v«tl»ki teraj „Trgovskega *« ODrtnega drnätva" je dovoljeno obis- * u tadl Rospodičnam, ki službujejo * irgovskih ah obrtnih pisarnah. Ako se 8 asi zadostno ätevilo, se ustanovi zanje poseben tečaj. Zglasiti se je pri g. pred- sedniku Medvedu. Zahvala. — Božičnica v korist „otroškega vrta" v Solkanu se je izvršila v splošno zadovoljnost. Vsfm cast. g. trgovcem, ki so v to blagoduäno pripo- mogli z darili dobitkov bodi izreöena najtoplejša zahvala ; posebej s« še ime- nujejo g. Jos. Srebrnič za svojo oboe priznano požrtvovalnost, ter gosp. Aat. Mozetič in Čitalnica za brezplačni dopust potrebnih prostorov. o dbor. „Ctalnica" na Grahovein ob Bači vabi vse člane kakor tudi prijatelje, ki bi mogoče hoteli pristopiti društvu na svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v dra5tveni eobi. — Rcdni obf ni zb or „s 1 o v. k a t podpornega in izobrazevalneg» druätva" v Kobaridu se je vršil 30. dec. res na slovesen način. To zna po- vedati, kdor je bil zraven. G. predsednik pozdravi zbrane droätvenike; pred vsem se spominja prerane smrti pok. pesnika Simona Gregorčiča, ki je nekaj časa v tem kraju služboval in bil tadi nekaterim društvenikom Solski katehet. Pokojni pesnik je bil eel mož — duhovnik — narodnjak ! Nato govori g. predsednik o potrebi zdrave omike in nupredka v sedanjih dneh; tajec se čedalje bolj šopiri po naši rodni zemlji, posebno ko železnica odpira bogastvo soške doline, tadi so- vražniki katoličanstva so na dein. Ako se naši narodni in verski sovražniki družijo, zakaj bi se mi ne družili? Saj nas že tako veže skupna idnja — kato- ličanstvo! Izobraziti se moramo, da se bomo zavedeli moöl, ki jo imamo v sebi in da bomo znali to svojo moč tudi prav uporabljati 1 Nismo sami! Zi nami je na tisoče zavednih mož in mladeničev — organizovanih po društvih. Pojrno za njimi po potu prave omike — zdravega napredka ! Nato poroča g. blagajnik o gmotnem društvenem stanju. lz te,i& poročila je razvidno, da druätvo let j za letom na- preduje tudi v gmotnem ozira. Bodi iz- ražena na lem mestu zahvala vsem ime- novanim in neimenovanim podpornikom. Prepričani bodite da podpirate dobro stvarl Hvala tudi obolelim društvenikom, ki so podporo odklonili v korist druätvu; cast ludi društvenikorn, ker sklepni ra- čuni ne kažejo nobenih zastankov. Nato se z vsklikom voli novi — oziromastari odbor in sicer: Ciril Zimar, predsednik; Franc Siunder, podpreds.; Anton Komac, blagajnik; Franc Volariö, tajnik in knižničar; Alojz MiklaviČ, Andr. Šlunder, Ivan Trampuž, odborniki; Karol Zelin, Ivan Perinciö, pregledovalca ra- čunov. G. predsednik pohvali društvenike iz Iderskega, da vstrajajo pri tem društvu vkljub temu da imajo društvo doma, ki jib. vabi na svojo stran. G. odbornik Ant. Miklavič pa omeni, da se on in društveniki iz Idrskega držijo zastave, pod katero so obljubili zvestobo kato- liškim načelom ; niti njega niti njegovih somiSljenikoY ne premaga nobena moč! Ne prestopimo praga onega društva, kjer se daja potuho „Soči" in „Slovenskemu Narodu". E Bklepu govori še g. predsednik o društveni „Cebelici". ki je bila vstavljena meseca i'ebruarja t. 1. Vloženih je bilo 1.155 K 10 v. dvignjenih 113 K 40 v, ostaja v „Čebelic." 1.042 K 70 v. Ta svota se obrestuje na „Gentralni poso- sojilnici" v Gorici. To so številke, ki govore, koliko premore dobra volja, če je kaj zatajevanja zraven. Mi smo na pravem potu! Tudi naj- hujši 8ovražniki nam ne morejo ničesar očitati. Po tem potu pogumno naprej ! Lo vihtimo orožje, s katerim se hoöemo braniti proti sovražnikom slovenskega in katoliäkega imena, v tem boju pa naj nam žari luč prave omike ! Mi z Bogom in Bog z nami! „Delo nas bode rešilo"! Gospodarske vesti. Javna zadružna enketa. „Zadružna zveza" v Ljubljani raz- poslala je vsern svojirn zadragam sle- deči dopis : Že precej let je minulo, odkar »e je pojavila pri nas zadružaa ideja. Naglo se je razäirjala; dane* je ätevilo krajev, ki Še nimajo nobene zadrage, že jako majhno. Zadružništvo našlo je pri nas mnogo privržencev, ki so sprivideli, da je ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod rešiti go- spodarskega pogina, ter mu dati pravo proßveto. Razäirjevalci zadružne ideje äli so lik apostoli od kraja do kraja, ter v neštetih zborovanjih podačevali narod o zadružništvu, pisali so prepričevalne članke ild., in to vse, ker so bili sami prepričani o moči zadružništva. Z^druzniätvo imelo je pri nas tndi mnogo nasprotnikov, ki so se poslaževali najrazličnejžih sredstev; slikali so za- družništvo kol največjo nevamost, ter se aklicevali pri tem na majhno število ponesrečenih konsuminih društev. Rpdo je imel prav? OJgovor morajo nam dati zadruge same, oziroma ga najdemo v njihovem delovanju, v njihovih vspehih in ne- vspehih. Radi tega obračamo se do vseh svojih zadrug, da nam na priloženi poli odgovorijo na sledeča vpra^anja : 1. S kakega namena se je zadrnga ustanovila? Kako je ta namen izvrševala? Kaj je pospeševalo, kaj je oviralo zvrše- vanje namena? 2 Kake posledice je imelo delo- vanje zadruge a) v gospodarakem (gmotnem) oziru; b) v daševnem oziru, zlasti, jeli se je udomaöila misel za gosposdarako združevanje ? 3. Splošne opazke in naevete. Odgovori naj bodo podrobni, jasni in popolnoma odkriti; nič se naj ne za- molči, nič se naj ne olepšuje. V odgovorih hoöemo najti zgodo- vino našega zadružništva a tadi dobiti sliko, ki bode tem bolja, čim natančneja bode. — V odgovoru naj se označijo kra- jevne razmere, naj se opiäe značaj ljudötva pred ustanovitvijo zadruge ia sedaj, naj se pove, kdaj in kdo je po- vzročil ustanovitev, kako in kaki ljadje so pe dobili za odbor, nadzorstvo; ali je inteligenca sodelovala; kaj in kdo jo nasprotoval, s kakiini vspehi; vpišite vse poslp, tudi najm^njäo, katere je zadruga izvräevala, kateri posli so se ji posrečili, kateri ne. Konečno pristavite svoje sploäne opazke, svoje nasvete, naj se tiöejo za- druge same, zveze ali aploh zidružništva; za vsak nasvet, za vsako kritiko Vam bodemo hvaležni. Iz odgovorov hojöemo dobiti zavest, jeli je bilo delovanje naäih zadrug, zveze, pojedinih oseb pravo. Iä odgovorov si hočemo napraviti temelj za nadaljno po- slovanje. Prosimo torej nujno, da nam oi- govorite na stavljena vprašanja. Na ta dopis prihajajo zvezi jako temeljiti odgovori od njenih zadrug. Odgovoriti pa morajo vse zadruge. Ker si je v gospodarskem življenju naäega naroda priborilo zadružništvo prvo beßedo, je torej postalo za C9li narod velevažno. Radi tega no omejujemo te enkete samo le na naše zadruge, temveč vabimo tadi vse druge, prijatelje in nasprotnike zadružništva, da se te javne zadružne enkete vdeležijo ia nam na gori stav- ljena vprašanja odgovorijo. Lctošnji pridelek krompirja v Avstriji. — lzvaemši južno Tirolsko, Go- riäko, Furlanijo, Kranjsko in Dalmaeijo se je v celi Avstriji pridelalo veliko manj krompirja od lani. Tega je krivo mnogo mokrotno vrpme, vsled Cesar gnije krom- pir. V Galicijt so obilni nalivi preprečili kopanje tega sadeža. Na Nižje Avstrijskem se je letos pridelalo polovico minj krom- pirja od lani. VojaSko skladi&čc zi*orelo je v Porthmouthu. Škode je 250.000 fantov sterlingov (6 milijonov kron). ^loj&ter tatu. — V Parizu vjeli so po vsem mestu znanega tatu in veČ- kratnega morilca ter ga tirali v jeöo. Prosil je da bi smel k policijskemu mi- niBtru, kar so mu tudi dovolili. Ko pride pred ministra, pade pred njim na kolena, ter ga prosi milosti. Mile proänje pro- silca ganejo ministra, da mu reče : „Do- bro, za enkrat prizanesem, toda zadnjiö. Gorje ti pa, če se ne poboljšaš ! —• „Gj- tovo, milostni gospod", pravi tat, „po- boljšal se bodern: (da pa spoznate mojo resno voljo, vračam Vam tukaj srebrne zaponke, ki sem Vam jih pravkar vzel raz črevelj, ko sem se oklenil Vaših nog*4. Kraseu izgled. — Filip II. kralj äpanski je enkrat lastnoročno pisal pismo sv. Očetu papežu, in ker je šlo za jako važne stvari, ae je jako truiil pri se- stavljenju istega pisma, da bilo je vže pozno v noč, ko ga je spiaal. Ko je bilo gotovo, ga je izročil svojemu tajniku, da bi ga se sipalom posipal, spravil in za- pečatil. Tajnik na pol zaapan je pri tem tako malo pazil, da namesto sipnice je prejel črnilnik, ter polil s črnilom celo pismo in je tako popolaoma pokvaril. Vsak si more misliti njegov strah ! Kaj pa kralj? On ni pokazal niti najmanjäega znamenja jeze ali sploh notranje vzne- mirnosti, temuč vzel drugi papir in z veliko potrpežljivostjo in krotkostjo celo pismo v novič prepisal. Pozabil je na poroko. — V Lon- donu so je te božičn» praznik« v St. i*Pavelski župniji, Areutfore, pripetil slača ^ozabljivosti, kakoržen se dogaja paö aelo reakokedaj. Dogovorjeno je bilo, da e je imel na božični dan poročki neki mlad par. Ob 9. uri je res priäla v cer- kev nevesta s svojimi sorodniki. Toda ženina ni bilo od nikoder. Družba je torej počakala. Ali ker ženina le ni bilo poalali so nekega (Movrka, nnj ga gre iskat. Res je dobil ženina, ki jesedelpri mizi in povaem mirno zajutrkoval. Pa svoji navadi je bil ob 6. ari vstal, äel na svoje delo, in popolnoma pozabil na poroko. Med tem ko je nevesta v cerkvi jokala, se je ženin v vsej naglici praznično oblekel, vzel koöijo ter nkazal vozniku, naj čim hitreje možno vozi, in konečno je pnhitel v carkev, kjer se je srečno poročil z izvoljenko svojega srea. Stolctmca praSke telmike. — Pred sto leti se je ustanovila v Pragi prva politehnična visoka Sola v Srednji Evropi. Razvila se je iz takozvane „inže- nirske sole", katero jio vzdrževali deželni stanovi kraljevine Č'?ške. Iz početkn se je predavalo na tej lehniki seveda satno v nemäkem jeziku, zato so Nemci le- tošnjo stoletnico äe tim slavnejse prazno- vali češ, da je to prva in najstarejša nemška tehnika. Pozneje so aekateri prd'esorji predavali tudi v češkem je/iiku, dokler se ni 1. 1864 razdelila ta poli- tehnika v češko in nemško tehaiko, ki ste ločeni tudi po prostorih. Lani v no- vembru ste obe tehniki, vsaka zaae, slavili stoletnico ustanovitve in so so se vsled tega prirejale velike slavnosti. Ob tej priliki se je položil tudi temelj ni karnea za novo poslopje nemške tehnike in ste dobili obb«;i tehniki v dar dragoceni zlati verižici, kateri naj nosita vsakokratna rektorja ob slovesnih prilikah. ŠLevilo slošateljev na češki tehniki je letos äe enkrat tako visoko, kakor ono na nemški. Nov elekiričnf mlkrometcr. — Znano je, kaksne natančnosti je potreba tehniku, da izvede kako veöje delo. Glavna opora pri tem so mu razne me- rilne priprave, ki se jih skuša, vzlic ve- like popolnosti, ki jo že imajo, vedno le äe bolj izpopolniti. Tako se je posreöilo sedaj sestaviti Dr. P. E. Shaw u mikro- meter, ki prekaäa vse druge, do sedaj seatavljene. S to pripravo je mogoöe zmeriti velikost (če jo smemo tako ime- novati) 0000000508 mm. Z drugimi be- sedami povedano, če razdelimo en mili- meter na deset milijonskih delov, še lahko zmerimo velikost, ki jo tvori pet takih malenkostnih delov. Naš hudomuäai kmetovalec, ki se ne ukvarja s takimi malenkostmi bi gotovo lekel, da je to „še manj ko nič". Važen izum. — Izumitelj holand- ske podmorske ladije je izumel si-edstvo s katerim bo mogoče napraviti bojno ladjo za bojevanje popolnoma nesposobno ne da bi se pri tem potopila, ali da bi poginilo moätvo. LidjK bo samo obstala na mestu in se ne bo niogla več ni- kamor ganiti. Pozor, novoporočenci! Na prodaj io v popolnoma dobrem stanu krasna sobna oprava (mobilije.) Več v naäem opravnintvu. i! X a r>( ^ 9a jwm Lpcr ddäik lie,. Nihčo naj bi ne pil močno razburjajoče zr- nate kave ncmcSanel Kntli rcinorjova Iiu<>i|»|>uvn Hindun knvn sama se je obnesla za najokusnejäo primes, ki lahko prcbavna, redüna in krvotvorna spcši rdravje. Otrokc bi bilo samo Še navajati Kathrelnerjeve k.ivo. / Pristna samo / v izvirnih zavojih , z imenom \ Katliroiiior. ? Poshusite ir? priporočife —^ , = izdclhe = -Tydrope torarne hmnil I pPragiVIII. Cenopniftzassonj. RniZllfil Spominjnjtc se o vsaki nUjalYI. priuki „šolskega doina". Naročajte in V • • A sirite list Proda se vinograd v Solkanu pod Sv. Katarino pri Ošljeku — obsegajoč 5 njiv zemlje. Več se zve pri Miltu Häsinn V Solkanu (na Žagi). V mizar in ** lesni trgovec v Poop, na 02I11 novep železnišfeeca mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tutli 7. opeko. ima ve- liko zalogo vsakovrstnesa trde- ga in mekhega lesa doraačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskili posod, Htiskalnic itd. I Rojahi! hupujte narodni holeh „SalshBQO Qoma". Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco v Gorici na Kornju št. II. „NilROQNfl TISKflRNfl" ::: 17 Gonci, ulica 1/ettunni st. 9::: ^ jc prcskrbljcna z povsem novimi j *<ßl\\ črkami, okraski in finim papirjem, .^| ^M&i. ter more prevzeti vsa v ti- A}'4^>- skarsko stroko spa- tö''i dajoča dela jj.$ TISKA: „(jonco oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo v Pobotnice o ^ Sprejemnice » Plakate ooo \l itd. itd. ^C oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račuiie oo Vizitnice o Rač.sklepe , Jedilne liste ^.ooo Etikete *• itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. si 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so \z prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemii občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrstc. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nainreč ob 1/3 kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. flnton Ivanov Fečenho i \ Gorica ! : i i priporoča svojo veliko zalogo pristnih ' ! belih in črnih vin iz lastnih in drugih ( j priznanih vinognidov; plzenjskega piva j ' >pr«izdroj< iz slovečo češke >Mcšoanske pi- < '¦ vovarne«, in domačega žganja I. vrstc v < j steklenicah, kojoga pristnost sc jamči. j i Zaloga ledu kateroga se oddaja lo na ' t debelo po 50 kg naproj i ! Vino dostavlja na dom in razpošilja ! ( po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ' i države v sodih od 66 1 naprcj. | > Cene zmerne. Postrežba poš- ] , tena in točna. /a fa fA k tA m \ kupite vedno najboljše pri domači tvrdki j. m, «a, št. 10 Soska št. 10 ,CeritFaIiia posojilniea' registrovana zadruga v (Joriei, uliea Yctturim št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 M mesečna odpločila u pctih lctiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na rnenice po 6°|0, na vhnjižbo po 512°l0 y Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsukovrstna poslopja, zvonove, pre- mičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica!