POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. LETO IX GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI Medeno pecivo bodo spekle naše mamice za svoje birmanke in birmance po receptih iz knjižice „ Vrednost in poraba medu", ki je bila priložena Zadrugarju št. 3. Izboren Cvetlični med Vam nudi naša zadruga v vseh svojih prodajalnah. „Bajtar“ stavbena in kreditna zadruga Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 (dvorišče) daje svojim članom 4°|o hipotekarna posojila. S temi posojili hoče zadruga svojim članom omogočiti gradnjo ali nakup hišice tudi onim železničarjem, ki nimajo zadostnih sredstev. Več se poizve v zadr. pisarni med uradnimi urami, in sicer vsak ponedeljek in petek od 18. do 49. ure in vsako sredo od 13‘30 do 14*30 ure. Inventura. Dne 22., 23., 24. junija t. 1. ostanejo naši manufakturni oddelki v Ljubljani in Mariboru vsled inventure za polletni zaljuček zaprti. Špecerijski oddelki bodo zaprti radi inventure v vseh prodajalnah v Ljubljani in Mariboru dne 23. junija t. 1. Upravni odbor. Univ. prof. dr. France Veber: O narodnem in zadružnem gibanju. Danes opažamo močno narodno in zadružno gibanje. Veliki in močni narodi nastopajo drug proti drugemu in vsak med njimi pritiska še na manjše in slabejše narode, da bi ga tudi oni v njegovem boju za obstanek in nadmoč še posebej podpirali. Pa tudi mali in šibki narodi se vedno bolj združujejo, da bi vsaj na ta način postali lastne ter samostojne sile in da bi prenehali biti samo sredstvo za druge. Podobna vala najdemo tudi v današnjem zadružnem življenju. Zadruge tekmujejo z zadrugami, velike zadruge nastopajo kot zaščitnice malih in male zadruge se združujejo, da bi postale tako samostojne in velike. In to dvolično, narodno in zadružno gibanje postaja vedno bolj zamotano, ker ne gre drugo mimo drugega, pač Pa se drugo z drugim prepletava. Pojavlja se občutno trenje med narodno in zadružno mislijo in to trenje je že danes marsikomu kamen spodtike: Qli naj ostanemo pri narodu ali pri zadrugi ali naj oboje zavržemo, ker da ne more biti prvo, če je drugo, ne drugo, če je prvo? Kaj je narod? Tudi to vprašanje se postavlja danes z večjo močjo nego kadarkoli poprej; ne obravnava se samo v znanstvenih razpravah in na ljudskih shodih, z njim se bavijo tudi državniki, parlamenti in vladne deklaracije. Vendar menim, da nam da ključ za pravo pojmovanje naroda samo družina. Družina je celica naroda. To dejstvo je potrjeno še po Posebnem vidiku, ki ga odpira vprašanje, kako priti od družine do naroda. )e to tako zveni plemenski vidik. Mislimo si poljubno razširjeno družino, bi pa ji še ne gre naslov in značaj naroda. Taka »družina" je pleme. Šele Posebna skupnost različnih plemen more postati prava narodna skupnost. «Pleme“ je neobhodni vmesni člen med družino in narodom. Razmerje posameznih družin do pristojnega plemena je kaj podobno razmerju posameznih plemen do pristojnega naroda; razlika je samo v tem, da je prvo razmerje razvojno prvotno in nižje, drugo pa razvojno poznejše in višje. ^eJ zakoniti socialni trojici družine, plemena in naroda povsem odgovarja tudi trojica družinske govorice, plemenskega dialekta in narodnega jezika. In to dejstvo je zopet jasen mig, kako naj si to razmerje med »družino", ..plemenom" in „narodom“ tudi stvarno tolmačimo. Predvsem bomo rekli, da je med člani družine, plemena in naroda krvna zveza, telesno in duševno sorodstvo. To sorodstvo je najožje na točki družine, manj ozko na točki plemena, že komaj čutno pa na točki naroda; pa tudi na točki naroda bruhne ta podtalni čut pravega sorodstva pri izrednih prilikah (nevarnost!) na dan z nezmanjšano silo prave družinske ljubezni. To je krvno-sorodstveni prehod od družine do naroda. Vse to je tudi globoko dušeslovno osnovano. Fizični sili krvnega sorodstva odgovarja dušeslovna sila osnovnega življenskega instinkta. Zato je tudi samo družinsko življenje še najbolj nekam zgolj instinktivno in so taki goli instikti še kaj značilni tudi za vse plemensko javljanje. Ali tudi pri narodu ostane zgolj instinktivna sila življenja vsaj podtalno naprej ohranjena in bruhne pri izrednih prilikah na dan s prvotno močjo. To dejstvo pa nam da razumeti še posebno stran naroda, ki pove, da je narod edini tvorec pravega kulturnega in torej obenem zgodovinskega razvoja. Zakaj? Kjer prevladujejo še sami instinkti, tam ne more nastajati nobena kultura in nobena civilizacija; instinktivna čutnost in instinktivno poželenje se morata prej podrediti razumu in volji. Pravim samo podrediti in ne izginiti; zakaj v tem prineru bi tudi razum in volja ostala brez vsakega poprišča in brez dejanske eksekutive življenja. Vprav iz tega razlega je res šele narod in samo narod edini poklicani graditelj vse kulture in vse civilizacije; družino in pleme ovira na tem poslu premoč samih instinktov, ideja »človeštva", ki bi segalo preko naroda, pa bi bila ideja enako slepe razumnosti: bila bi to razumnost brez vsakega čutnega torišča in brez vsakega dejanskega pogona. Zato tudi ni čuda, da je zgodovina človešiva toliko kakor zgodovina narodnega razvoja; šele narodni in samo narodni razvoj je cbenem pravi kulturni razvoj. Zdaj je tudi na dlani prava opredelitev človeške skupine, ki ji gre naziv naroda. Narod je razumno hotna in kulturno tvorna socialna zajednica, kulturno tvorna pa zato, ker je njena razumna hotnost še vedno osnovana na pogonski instinktivnosti družinsko-plemenskega življenja. Rečeno že samo tudi pove, kako naj bo pravo razmerje med narodnim življenjem in — zadružnim gibanjem. Nekateri menijo, da vprav zadružno gibanje nima z narodom nobenega opravka, d), da naj gre vprav zadružno gibanje mimo in preko vseh narodnih mej. To naziranje je zmotno in to celo z dveh posebnih razlogov. To naziranje temelji prvič na napačnem mnenju, češ, da je zadružno gibanje tudi po svojem osnovnem namenu zgolj gospodarsko gibanje in da je zanj zato res vseeno, ali gre tu na pr. za dinarje, tam pa za lire. Že pri drugi priliki pa sem mogel določno povedati, da je tudi zadružništvu gospodarstvo le sredstvo: vprav zadružno gibanje hoče tako preureditev gospodarskega šivljenja, da bodo svojstveno kulturna stremljenja slehernega človeka tudi dejanski omogočena in ne le na papirju zaželjena. V zvezi s tem pa drugič že ^emo, kako in zakaj izvirajo samo iz naroda one ž i v I j e n s k e sile, ki so še posebej potrebne, ako naj se ustvarja kakršnakoli civilizatorična in kulturna oblika človeka in človeške družbe. Narod resda ni nobena prava »produktivna" taka zajednica, ki bi neposredno že sama ustvarjala tudi vsa sredstva, ki so za naše življenje še posebej potrebna (na pr. hrana, obleka, umetnost, znanost itd.); tembolj pa je narod edini vrelec onih sil, brez katerih bi bilo tudi vsako pridobivanje takih življenskih sredstev že naprej izključeno. Torej pa mora tudi vsako zadružno gibanje, ki naj bo v istini uspešno in torej zares kulturno tvorno, biti v prvi vrsti narodno osnovano: samo od naroda prejema tudi vse zadružno gibanje oboje, svoj dejanski življenski pogon in svoj osnovni življenski namen. Vsakemu Pa, ki pojmuje zadružništvo drugače in bi hotel zadružništvo odtrgati od narodnosti in ga presaditi samo na tla nekega breznarodnega „človečanstva“, Prerokujem sledeče: tako zadružništvo bi prekmalu tudi samo postalo to, kar naj bi se vprav njemu umaknilo, namreč — gola trgovina in gol kapital. Pokazano razmerje naroda do zadružnega gibanja pa ima tudi svojo obratno plat: tudi narod prejema od zadružništva to, česar sam ne znore. Vprav danes živimo v časih, ko se nekateri narodi obnašajo tako, kakor da bi samo njim naj sijalo solnce. Taki narodi so tudi z vidika moje opredelitve naroda obsojanja vredni; zakaj ta opredelitev obenem pove, da ima vsak narod samosvoje (namreč na njegovem družinsko-ple-menskem življenju in na tem življenju zgrajeni razumni hotnosti osnovano) kulturno poslanstvo. To prevažno in danes tako krvavo potrebno zavest pa bo dovedlo do končne zmage samo pravilno pojmovano zadruž-ništvo: zadružništvo služi prvenstveno narodu, iz katerega samo življenski lzhaja; isto sadružništvo pa vzgaja tudi k priznavanju vseh drugih narodov m dopušča samo resnično bratsko tekmo med njimi.* Novi pravilniki. določbi člena 31 zadružnih pravil predpisuje XI. redna skupščina Nabavljalne zadruge Pravilnik ° volitvah delegatov za skupščino in njih namestnikov. Čl. 1 Upravni odbor Nabavljalne zadruge je dolžan, da izvede pravočasno v členu 31 zadružnih pravil predpisane volitve delegatov za skupščino in njih namestnikov. Čl. 2. Upravni odbor določi obseg volilnih okolišev, število delegatov in njih namestnikov ter kraj in čas volitev. * Izvajanja spoštovanega avtorja so za zadružno ideologijo tako dalekosežna, da se bodemo morali nanje še povrnili. Gre namreč za odločitev vprašanja, ali je zadružništvo ztnožno postati nosilec ne samo novega gospodarskega reda nego tudi kažipot vsečlo-veškim etičnim in kulturnim ciljem, ki leže preko mej naroda in države. — Op. uredn. Vse to razglasi na način, ki je običajen za zadružne cbjave po členu 62 zadružnih pravil najmanj 14 dni pred dnevom vol.tev. Čl. 3. Število delegatov se določi po številu članstva koncem poslovnega leta. Ako se delegat tekom funkcijske dobe izseli iz svojega volilnega okoliša, preneha njegov mandat in stopi na njegovo mesto po vistrem redu prvi namestnik. Čl. 4. Volitve v volilnem okolišu vedi prvi delegat, če okoliš delegata ne bi imel, pa, zaupnik, katerega določi upravni odbor. Čl 5. Voli se z glasovnicami, glasečimi se na ime člene. Glasovnice za volilne upravičence razpošlje upravni odbor istočasno z objavo o volitvah priporočeno prvemu delegatu ali zaupniku volilnega okol iša, ki skrbi za njihovo dostavitev članom. Glasovnice, katere se ne morejo članom dostaviti, vrne delegat ali zaupnik osmi-dan pred volitvijo upravnemu odboru, kier jih taki člani do zadnjega dneva pred vo-litvijo lahko dvignejo. Čl. 6. Imena kandidatov za delegate in namestnike se vp'šcjo ali nalepijo na glasovnice. Nepodpisane, radirane, prelepljene ali črtane glasovnice niso veljavne, Čl. 7. Na volišču določi predsedujoči dva skrutinatorja izmed navzočih članov. Predsedujoči poziva člane po spisku volilcev, ki predajo svoje glasovnice skru-tinatorjem. Glasovnice po končanih volitvah skrutinatorja in predsedujoči preštejejo in, sestavijo o izidu volitev zapisnik. Čl. 8. Kdor ne more priti osebno na volišče, lahko odda izpolnjeno glasovnico drugemu članu, ki jo odda na volišču. Čl. 9. Izvoljeni so oni delegati oz!roma namestniki, ki so dobili najvišje število oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloča žreb. Vrstni red izvoljenih delegatov, odnosno namestnikov se določi po številu dobljenih glasov, tako da je na prvem mestu oni deleg t, ki ima najvišje število glasov. — Ako imajo vsi kandidati enako število glasov, se določi vrstni red, kakor je na glasovnicah naveden. Čl. 10. Zapisnik o izidu volitev in vse glasovnice se denejo v ovoj, ki se odpošlje takoj> priporočeno upravnemu odboru v Ljubljani. Čl. 11. Upravni odbor določi iz svoje srede 5 člansko komisijo, ki pregleda vse volilne elaborate. O izvršenem pregledu sestavi zspisnik in poročilo za upravni odbor. Upravni odbor na podlagi tega poročila v slučaju ugotovljenih nerednosti ukrene potrebne mere, ev. razpiše ponovne volitve v skrajšanem roku in obvesti o tem prizadete volilne člane. Čl 12. Končni izid volitev objavi upravni odbor na način, predpisan v členu 62 zadružnih pravil. Čl. 13. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 9. aprila 1933. Po določbi čl. 49 zadružnih pravil predpisuje XI. redna skupščina Nabav- ljalne zadruge Pravilnik pokojninskega fonda za uslužbence Nabavljalne zadruge usl. državnih železnic Ljubljana.^ Čl. 1. Pokojninski fond za uslužbence Nabavljalne zadruge je ustanovila XI. redna skupščina Nabavljalne zadruge dne 9. aprila 1933 za zavarovanje svojih uslužbencev za primer vpokojitve. Cl. 2. V ta fond se steka vsako leto del čistega dobička, katerega določi redna skupščina v ta namen (čl. 61 zadružnih pravil). Cl. 3. Fond upravlja upravni odbor. Cl. 4. Fond se vodi v dnevniku z drugimi fondi in v knjigi fondov. V letnem računu ttiora biti izkazano stanje fonda pod posebnim računom kot „Račiin pokojninskega fonda uslužbencev Nabavljalne zadruge". Čl. 5. Upravni odbor plačuje iz fonda prispevke pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, kjer morajo biti uslužbenci zavarovani. Čl. 6. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 9. aprila 1933. Po določbi čl. 50 zadružnih pravil predpisuje XI. redna skupščina Nabavljalne zadruge Pravilnik 10 upravljanju in uporabljanju fonda za splošne kulturno- humanitarne cilje. Čl. 1. Fond za splošne kulturno-humanitarne cilje je ustanovila XI. redna skupščina Nabavljalne zadruge dne 9. aprila 1933 radi podpiranja v naslovu označenih namenov. Čl. 2. V ta fond se steka vsako leto od redne skupščine za podpiranje v naslovu najedenih ciljev določeni del čistega dobička (čl. 61 točka 5 zadružnih pravil). Cl. 3. Fond upravlja upravni odbor Nabavljalne zadruge. Cl. 4. Fond se vodi v dnevniku z drugimi fondi in v knjigi fondov. V letnem računu ^ora biti izkazano stanje fonda pod posebnim računom kot „Račun fonda za splošne kulturno-humanitarne cilje." Cl. 5. Upravni odbor uporablja ta fond za splošno kulturno-humanitarne namene. Pri Podeljevanju podpor se ozira v prvi vrsti na: 1.) železničarska glasbena društva, ki imajo kako glasbeno šolo; 2. ) železničarska društva, ki goje telesno kulturo; 3. ) železničarska društva in ustanove vobče, ki imajo v svojem programu kulturne - in humanitarne cilje; 4. ) neželezničarska društva in ustanove z istimi cilji. Cl. 6. Upravni odbor sklepa o uporabljanju tega fonda na svojih sejah. Cl. 7. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 9. aprila 1933. Po določbah čl. 50 zadružnih pravil predpisuje XI. redna skupščina Nabavljale zadruge Pravilnik o upravljanju in uporabljanju dobrodelnega fonda v korist članom Nabavi j alne zadruge. Cl. 1. Dobrodelni fond v korist članom zadruge je ustanovila XI. redna skupščina Nabavljal n e zadruge dne 9. aprila 1933 za podpiranje raznih gospodarskih, prosvetnih in, humanitarnih namenov v korist članov zadruge. Čl. 2. V ta fond se seka vsako leto od redne skupščine za podpiranje v naslovu navedenih ciljev določeni del čistega dobička (čl. 61 točka 6 zadružnih pravil). Redna skupščina določi odpadajoče svote po skupinah, navedenih v členu 4 tega pravilnika,, in mora skrbeti za zadostne dotacije. Čl. 3. Fond upravlja upravni odbor Nabavljalne zadruge. Čl. 4. Dobrodelni fond se vodi v dnevniku in v knjigi fondov ločeno: a) za obče gospodarske, prosvetne in humanitarne namene, b) za podporo članom, c) za posmrtnine. V letnem računu mora biti izkazano stanje fonda pod posebnim računom, „Dobrodelni fond v korist članom zadruge", tudi ločeno po prej označenih treh skupinah . Cl. 5. Upravni odbor uporablja dobrodelni fond za podpiranje gospodarskih, prosvetnih in humanitarnih namenov v korist svojim članom. Iz fonda skupine a) se trošijo splošni izdatki v namene, označene v naslovu, zlasti za zadružno-prosvetne, zadružno-gospodarske namene i.t.d. Iz fonda skupine b) se izplačuje podpore članom, ki so brez lastne krivde zašli vsled bolezni ali na drug način v težek gmotni položaj. Iz fonda skupine c) se izplačujejo podpore za primer smrti članov in njihovih, žena (posmrtnine). Čl 6. Podpore članom, ki so zašli vsled bolezni ali na drug način v težek gmotni položaj, izdaja upravni odbor na pismeno prošnjo člana. Upravni odbor je dolžan, da si pridobi, v kolikor mu položaj ne bi bil znan, informacije od delegata odnosno zaupnika. Čl. 7. Podpore za primer smrti članov (posmrtnine) izdaja upravni odbor onim članom, ki kupujejo svoje potrebščine načeloma v zadrugi in so najmanj 2 leti člani zadruge. Pri članih, ki so pristopili po 1, V. 1930 in so prekoračili 55. leto starosti, mora trajati za vsakih nadaljnjih 5 let članstva karenčna doba 1 leto več, na pr.: v starosti 55—60 let ima član pravico do posmrtnine po 3 letih članstva, od 60—65 let po 4 letih i.t.d. Letni konzum mo-a znašati v zadnjih 5 letih pri nastavljencih najmani Din 3.000-— za družinskega glavarja in Din 300.— za vsakega nadaljnjega čl na Pri nenastavljencih, provizioniranih, upokojenih delavcih in staroupokojencih (upok. pred 1. XI. 1923) najmanj letno Din 2.000.— za glavarja družine in po Din 100" — za vsakega družinskega člana. Ako član do dneva smrti teh pogojev ni izpolnil, nima pravice do posmrtnine, izvzemši v primeru, predpisanem v čl. 13. tega pravilnika. Čl. 8. Podoora za primer smrti (posmrtnin*) se daje ob izpolnitvi pogojev v členu 7 pri nastavliencih v višini 20°/„ od povprečnega letnega nakupa v zadrugi, ako umre glavar družine in 15%. ako umre članova žena. Pri nenastavljencih (člen 7) 25% od povprečnega letnega nakupa v zadrugi, ako umre glavar družine in 20%. ako umre članova žena. V nobenem primeru se ne izplača več kot 5.000 — Din za smrtni slučaj. Čl. 9. Enoletni povprečni nakup se določi sledeče: sešteje se svota nakupov v dobi članstva, od katerih se je dalo povračilo, svota se deli s številom celeh let članske dobe, najmanj pa s 5 ter je kvocijent povprečni letni nakup. Čl 10. Kot upravičenci, ki imajo pravico dvigniti zapadlo posmrtnino, se smatrajo: član Nabavljalne zadruge, njegova soproga, ako je živela do dneva smrti v skupnem gospodinjstvu ter njihovi otroci. Ako ni teh upravičencev, ima;o pravico dvigniti posmrtnino starši umrlega odnosno sorodnica kot gospodinja; če teh ni, pa oseba, ki je bila od umrlega določena in se glede tega izkaže. Čl 11. Za izplačilo posmrtnine mora upravičeni predložiti upravnemu odboru mrtvaški list in potrdilo, da je živel do dneva smrti v skupnem gospodinjstvu z umrlim. Čl. 12. Posmrtnina se izplača upravičencu v denarju ali v blagu in to le tedaj ako, ima umrli ob dnevu smrti poravnane vse obveznosti nakupov pri Nabavljalni zadrugi. V nasprotnem slučaju se posmrtnina porebi v prvi vrsti za kritje neporavnanih obveznosti, presežek, ako ga kaj ostane, se izplača upravičencu. Čl. 13. Ako je nastopila smrt člana-zadrugarja ali njegove soproge pri izvrševanju železniških službenih dolžnosti vsled nesreče ali elementarnih dogodkov, se zplača posmrtnina (čl. 8) brez ozira na dobo članstva, toda ob varovan u ostalih pogojev, predpisanih v čl. 7 in 9 glede višine letnega nakupa. Čl. 14. Posmrtnina zapade posmrtninskemu fondu, ako se najkasneje tri meseca po smrti člana ali njegove soproge upravičeni za dvig posmrtnine ne ogl.si. Čl. 15 Posmrtnina je nezastavljiva in neiztožljiva. Čl. 16. V vseh nepredvidenih slučajih glede podelitve posmrtnin kakor tudi glede legitimnih upravičencev sklepa dokončno upravni odbor za vsak sluča: posebej. Čl. 17. Za primere smrti do 1 1. 1935 se izplačuje ob izpolnitvi ostalih pogojev za člana in za članovo ženo samo posmrtnina po Din 1.00D'— Čl. 18 Dosedanji posmrtninski fond se združi z uveljavljenjem tega pravilnika z obstoječim dobrodelnim fondom skupine C. Čl 19. Dosedanji pravilnik za podeljevanje posmrtnin članom Nabavljalne zadruge se s tem pravilnikom razveljavi. C1 20. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 9. IV. 1933. c „Rli rabite brezobrestno posojilo ?“ Pogosto čitamo v dnevnem časopisj'u za naš čas neverjetne ponudbe: brezobrestna posojila za zgradbo novih domov, za odplačilo starih dolgov na hiši in tudi še za »razdolžitev našega kmeta" so takorekoč vsakomur na razpolago. Čudno se to sliši danes, ko ne dobe nili vlagatelji svojega denarja iz denarnih zavodov. Če rabiš nujno posojilo, na primer radi bolezni, za nakup stroja itd., ga lahko iščeš po celi Ljubljani. Če pa greš in prosiš, naj ti dajo posojilo, da si zidaš hišo, se ti bodo smejali. Takšne so približno danes denarne prilike. Ako se vzlic temu pri kakem denarnem zavodu izplača vloga, ako daje naša Kreditna zadruga železničarjev še vedno posojila, ne spremeni še to splošnega položaja na denarnem trgu. V naši zadrugi prejemamo prošnje za posojilo na pr. za 15.000 Din, in navaja prosilec večkrat odkrito, da rabi ta znesek za vplačilo v kako Samopomoč", s čimer dobi pravico do brezobrestnega posojila. So pa drugi, ki lepo skrivajo svoj namen in navajajo, da jim je ireba denarja radi bolezni ali popravila hiše, v resnici ga pa mislijo nesti v tako »Samopomoč" in ga tudi nesejo. In potem čakajo, da se zgodi pravica, da dobe namreč na podlagi vplačila 15.000 Din vrnjen ta znesek in še kakih 60.000 Din brezobrestnega posojila. Nekateri pa gredo še malo dalje in se čudijo, kako more naša Kre ditna zadruga za posojilo zahtevati obresti. Ne manjka pa seveda tudi takih, ki vidijo v akcijah raznih »Samopomoči" zgolj zavestno in preračunjeno prevaro. Na razna vprašanja in prošnje za nasvete, ki jih naslavljajo na za* drugo naši člani, ne moremo odgovoriti posamič. Vsem, ki se hočejo dodobra informirati, kakšne so te »Samopomoči-, svetujemo, naj si na pr. naroče list »Domačijo", ki izhaja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. V štev. 3 /33 je lepo razloženo in teoretično prikazano, da ni to nikaka utopija, ki ne bi bila izvedljiva, da je to za naše razmere nekaj novega, in se je to že dobro obneslo drugod, na pr. v Ameriki, Angliji, Nemčiji. Tako so v Zedinjenih državah Amerike sezidali domov za skoro 4 milijone družin in v vrednosti za 36 milijard mark. Lahko se reče, da bi ne bilo niti polovice tega dela izvršenega, ako ne bi postojala organizacija, ki je ljudi navduševala za lastno streho in lastno domačijo, da so si z malimi prihranki nabirali sukcesivno premoženje, ki je bilo potrebno za dosego začrtanega cilja. Toda razmere so se spremenile, in danes čitamo poročila, ki pravijo na pr. za Nemčijo, da se ne obnesejo več take akcije, ker je ljudstvo po izgubljeni vojni obubožano in ne prenese več potrebnih dajatev. Tudi pravijo, da so se ljudje med vojno pokvarili in si sedaj izmišljujejo vse mogoče, kako bi se dokopali na lep in lahek način do denarja. Gotovo so se morali dogajati primeri izkoriščanja in nereelnosti, kajti akcije te vrste so bile diskreditirane. Sicer je pa čisto naravno: kjer in kadar je bilo dovolj denarja, tam 'n takrat je bilo tudi dovolj dela in zaslužka. Obtok denarja je bil stalen in močen, živeli so dobro vsi, tudi taki, ki se jim ni ljubilo delati. Nihče ni računal točno, koliko izda in za kaj izda. Kjer pa ni dela, zaslužka in denarja, tam zgube polagoma svoj obstoj trgovci, obrtniki, prevozniki, odvetniki in nazadnje tudi še državni uradniki. In kjer nima človek niti toliko, da si kupi knjigo za šoloobveznega otroka, kjer mora preobračati vsak dinar in le s težavo zbere denar za zdravila, za nove čevlje ali za stanarino, tam ne more niti misliti, da bi prišel do kapitala za zgradbo lastne hiše. Bedimo realni! Iz nič ni nič. Če se zbere 10.000 članov, od katerih hoče vsak priti do svoje hišice in do brezobrestnega posojila 100.000 Din, je jasno, da je vendarle potrebno za to 10 milijard dinarjev. Pri zbiranju tega denarja nastane sledeči položaj: kdor pride preje na vrsto, dobi preje Posojilo, in sicer od denarja vlagateljev, ki še čakajo. Kdor dobi posojilo, si zgradi hišo, plačuje mesto stanarine mesečni obrok za odplačilo dolga in ima res koristi od cele akcije. Kdor pa pristopi kot član-vlagatelj, mora naprej vlagati. Plačevati mera najpreje mesečno vsaj 120 Din, — da doseže Po petih letih „pravico“ do posojila, ki ga rabi za hišo. Da se pa ne pusti Prehiteti in da nasprotno prehiti on lahko druge, bo moral vlagati še malo več. Do posojila ima potem, ko je vplačal že eno desetino, pravico — seveda samo v primeru, če je toliko denarja na razpolago, če je zadosti naraščaja in se izdana posojila v dovoljni meri vračajo. Tisti, ki bi prišel na vrsto Potem, ko je plačeval svojo vlogo skozi 6 do 10 let in bi radi pomanjkanja naraščaja moral nabrati še 50% od potrebnega posojila, je pač zgubil svoto, ki bi sicer drugod nesla obresti. Okoristil se je s temi obrestmi hsti, ki je prišel preje na vrsto. Pa v okvirju medsebojne pomoči je ta teorija, kakor je paradoksna, vendar velikega pomena in je akcija res izvedljiva, toda ne pri današnjih razmerah. Če bi bilo pri nas izgleda, da bodo pristopivši člani vedno lahko Plačevali redno svoje prispevke in nabirali lahko še novih članov, težko da bi jim odsvetoval udelžbo. Ker pa živimo v času in v razmerah, ker smo postali prav vsi reveži, ko gre naš kmet počasi pa ne vzdržno navzdol, ko se manjša naš promet od leta do leta in je naš izvoz vedno manjši, ni težko izračunati, da bo vedno hujša stiska za denar. Ako mislijo rešiti celo v bogati Ameriki vprašanje razdolžitve kmeta z inflacijo, ako se pojavljajo tudi pri nas vedno bolj pogosto taki glasovi, — potem mora računati tako društvo in njega vlagatelji, da si bodo ljudje za nekaj časa premislili, pristopati in vlagati denar za dobo, za katero ne vejo, kakšna in kako dolga bo. Ce se pa najde društvo, taka „Samopomoč“, ki v današnjih časih kar ponuja posojila, to se pravi, da vabi ljudi, da vlagajo in mašijo luknje za onimi, ki hočejo imeti posojilo, potem je to malo pretirana reklama, ki učinkuje navadno ali vsaj pri razumnih ljudeh ravno nasprotno ter diskreditira akcijo, ki je sama po sebi hvalevredna in koristna — v razmerah, kakor so bile pred vojno v Ameriki. Vsaj to lahko rečemo: Kdor ni tako trden, da bi vzdržal nekaj let, do one dobe, ko bi poprečno lahko prišel na vrsto, naj si preje premisli. Račun plačajo navadno najrevnejši, tisti, ki obnemorejo med potjo. Nemoralno pa je, če bi kdo naravnost špekuliral, da nabere čimveč novih vlagateljev in si s tem pridobi zaslugo in pravico do svojega posojila. Na vsak način pa naj ne hodi nihče v našo Kreditno zadrugo po prvi denar, ki bi ga založil v tako „Samopomoč“. Take prošnje moramo odklanjati, prosilce pa opozarjamo, naj ne igrajo z denarjem, ki ni njihov. Imamo bolj potrebne člane, ki bi rabili posojilo za nujnejše in realnejše primere. Sovjetsko gospodarstvo (Konec) To, kar se vrši v Rusiji, je gospodarski poskus, ki v zgodovini nima primere. Uspeh tega poskusa zavisi od različnih faktorjev, med katere spadata tudi vztrajnost in sposobnost ruskega naroda in njegovih voditeljev. Razumljivo je, da taki poskusi zahtevajo ogromne žrtve in povzročajo narodu mnogo trpljenja. Zato položaj v današnji Rusiji ni zavidljiv. Delavec uživa pred vsemi stanovi vsepovsod posebne privilegije. Kazensko in državljansko pravo ga ščiti in mu daje velike prednosti pred trgovci in obrtniki. Popolnoma brez pomena je, pozivati se v spornih slučajih na sodišče, ker je nedvomno, da bo v vsakem slučaju razsodilo delavcu v korist. Radi tega izjemnega položaja, v katerem se nahaja ruski delavec-komunist, pride prav pogosto do brezobzirnih nastopov napram nekomunistom. Tako so delavci pogosto pretepali in sramotili zdravnike, ki so se branili napisati po njihovi želji spričevalo o bolezni. Dnevno sliši delavec iz ust voditeljev, da je on edini tvoritelj vseh dobrin in da mora vse njemu služiti. Nič ni čudnega, da se pri takem hvalisanju in hlinjenju delavec prevzame in pokvari. Hvalijo in povzdigujejo komunistični voditelji tudi malega kmeta, zvestega tovariša delavca in zagrizenega nasprotnika premožnega kmela-kulaka. Pod kulakom razumemo premožnega, pridnega, uglednega, sovjetom sovražnega in raditega brezpravnega ruskega kmeta. Položaj uradništva je nesiguren in njegove plače so nizke. Državna uprava ima mnogo skrbi z uravnoteženjem proračuna, vsled česar so redukcije — čistke uradništva — zelo pogoste in temeljite. Nezanesljivi, leni, m komunistični stranki ne slepo udani uradniki se odpuščajo večinoma brez vsakih sredstev. Sedaj ima sovjetska Rusija okoli 2,300.000 državnih uradnikov. Povprečna mesečna plača državnega upravnega uradnika je znašala 1. 1928. v večjih mestih 119 rubljev (257 RM), v Moskvi 144 rubljev (315 RM), sodnijskega uradnika 88 rubljev (190 RM), uradnika na znanstvenih zavodih m univerzah 98 rubljev (212 RM), na šolah 70 rubljev (151 RM), v gledališčih 103 rubljev (223 RM), v bolnicah 61 rubljev, na pošti 81 rubljev, v bančni službi 109 rubljev, pri carini 99 rubljev. V provincialnih mestih so plače še nižje, tamkaj dobijo upravni uradniki 76 rubljev, v bolnicah 46 rubljev, učitelji 54 rubljev, predsednik krajevnega sovjeta na deželi, uradnik krajevne uprave dobi mesečno samo 24 rubljev, učitelj na vasi 44 rubljev. Redni vseučeliščni profesorji imajo mesečno 140 rubljev (300 RM). Mnogi, ki opravljajo istočasno več služb, dobijo tudi 600 do 700 rubljev, na nekaterih fakultetah celo 1000 rubljev in še več. Dobre plače dobijo ruski »speci" (specijalisti), mesečno do 500 rubljev. Navzlic temu je položaj teh uradnikov jako težak. Breme, ki visi na njihovih ramah, je ogromno. Pogosto Morajo „špeci“ delati naravnost čudeže, da ugodijo sovjetom. Delavne ure »špecu" niso določene, on mora biti stalno pripravljen in sposoben za delo. „Speci“ so nam znani iz raznih procesov, v katerih je bilo več inženirjev obtoženih sabotaže in obsojenih na večletno ječo in tudi na smrt. Vendar se med uradniki in „špeci“ nahajajo mnogi, ki iz čistega prepričanja za komunistične ideje žrtvujejo zdravje in življenje domovini, čeprav njihovim otrokom ne dovoli niti obisk na visokih šolah. Življenje v ruskih mestih je zelo drago, posebno v Moskvi in Leningradu, in sicer mnogo dražje kot v drugih zapadnih evropskih mestih. Uradniki dobijo po dosluženih letih pokojnino. Vsi uslužbenci s stalnimi plačami so zavarovani Proti bolezni in delanezmožnosti. Vojska je slabo plačana, narednik dobiva 100, kapetan 123 in polkovnik 130 rubljev mesečno razen obleke in živilskih Potrebščin. Učiteljska plača znaša 75% plače tovarniškega delavca ; pjati* •utka predvideva znižanje' plač do 98°/o- Delavni ruski proletarijat je ves organiziran v sindikatih, ki štejejo l0y2 miljonov članov napram 700.000 v prvi polovici 1. 1917. Toda ti sindikati služijo v prvi vrsti varstvu državnih interesov in so odvisni popolnoma °d komunistične stranke. Povsem naravno je, da članstvo sindikata raste °d dne do dne, kajti kdor ni član sindikata, temu ne dovolijo sprejeti njegovih otrok v šolo in v slučaju bolezni tudi ne v bolnico. Kdor se ne izkaže s člansko legitimacijo sindikata in potrdilom o vseh plačanih prispevkih, ni deležen socialnih predpravic delavca. Razumljivo je, da take da-lekosežne predpravice privabijo v vrste sindikatov tudi visoke državne uradnike. Popolnoma nemogoče je, pridobiti si članstvo sindikata trgovcem. duhovnikom in upravnim uradnikom ter kapitalistom carskega režima, kajti ti lahko stradajo. Mnogo koristijo sindikati s tem, da poravnajo spore med državnim delodajalcem in delavci ter da zmanjšujejo število štrajkov. Važna naloga sindikatov je vzdrževanje discipline med delavci. Zadružna organizacija v Rusiji zavzema ogromne dimenzije. Leta 1927. je bilo 136.000 vpisanih zadrug s 23 do 35 miljonov članov. Največ članov — 15Va miljona — štejejo potrošne, a najmanj — 700.000 — produktivne zadruge. Sovjetska zadruga se močno razlikuje od zapadnoevropske. Mala trgovina je skorajda monopolizirana edino v zadrugah, ki uživajo velike privilegije in so davkov skoraj popolnoma proste. Zadruge se nahajajo pod trajnim nadzorstvom kontrolnega urada. Kredite dobivajo iz državne blagajne brezobrestno, financira jih centralna banka pod nadzorstvom vlade in komunistične stranke. Sposobnost potrošnih zadrug je odvisna od dobav državne industrije in uprave življenskih potrebščin, ovira jo pa dovoz žita in poljedelskih proizvodov z dežele. Pogosto izostane redna dobava in pred državnimi prodajalnami se pojavijo dolge vrste članov. V mestih so vpeljane zopet karte in najvažnejše potrebščine je mogoče dobiti le na kerte,. ki jih navadno dobijo le člani komunistične stranke. Neorganizirani si nabavijo življenske potrebščine v privatni trgovini za visoke cene. Organizirani imajo priliko nabaviti večje deleže, malemu kmetu pa je mogoče kupiti kruh v mestu za živalsko hrano, ker je ta na deželi jako draga. Prehranjevanje prebivalstva je slabo urejeno. Dneve in tedne ni mogoče dobiti masla in mleka in deleži so nezadostni. Zadruge znižujejo cene z odpuščanjem nameščencev, kar povzroča zopet čakenje konsumentov v dolgih vrstah pred prodajalnami. Vidimo torej, da sovjetska vlada v dobE 15 let ni premagala težav, ki so obstojale v Rusiji stalno v prehranjevanju prebivalstva. Politične svobode Rusija ne pozna. Najopasnejša vsakemu državljanu je GPU (gosudarstvenoje policejskoje upravljenije.) Njej je dovoljeno vse,, ona je vsemogočna in ima povsod špijone. Kogar osumi protirevolucionarnih dejanj, ga more brez sodnega postopka obsoditi na smrt. Spekulacija s tujo valuto spada med taka dejanja. Zapori GPU so radi muk: in trpljenja, ki jih morajo obdolženci prenašati, razvpiti in najbolj obsovra-ženi. Policijski uradniki se nahajajo pod zaščito GPU. Usmititev katerega izmed njih povzroči divjanje GPU, ki zahteva smrt več uglednih ruskih državljanov iz carske dobe. Vladne člane stražijo posebne čete. GPU stane Rusijo 115 milijonov rubljev letno. Komunisti in nekomunisti nimajo nikakih družabnih stikov. Komunist navadno ne prestopi praga svojega političnega nasprotnika. Otrok komunističnega piomrja se igra le z otrokom svojega somišljenika. Vera je zasramovana. Duhovniki so stalno izpostavljeni zaničevanju in poniževanju tako da marsikateri v javnosti ne mara nosiii duhovniške obleke. Verski pojuk je prepovedan in kaznjiv. Ako se komunist cerkveno poroči, ali če pusti otroka krstiti, se izloči iz stranke. Brezdvoma bodo imeli sovjeti na svojem področju za ureditev gospodarstva še mnogo dela in skrbi. Bodočnost bode pokazala uspehe njihovega brezprimernega gospodarskega eksperimenta. M. F.: Čiščenje. Sedaj, ko zelo nosimo svilene obleke, je potrebno, da znamo pravilno čistiti in prati. S svilo je treba pri pranju oprezno ravnati. Ne smemo je mencati, ampak samo izpirati, pa tudi ovijati je ne smemo, ampak vodo moramo samo previdno iztiskavati, da se blago ne zmečka. Rahlo ožeto zavijemo potem v prt ali rjuho, da se nekoliko osuši, nato jo likamo od leve strani z ne preveč vročim likalnikom. Nobene tudi pralne svile ni dobro prati z navadnim milom. Lepo in dobro se pere svila z milom v luskah, ki se debi v trgovini pod raznimi imeni (Lux, Persil), nadalje z beneškim milom, ki se dobi v drogeriji, ali pa v odcedku kvilajeve drevesne skorje, ki se tudi dobi v drogeriji. Odcedek se pripravi na ta način, da se skorja polije z vročo vodo, ki se pusti stati štiri do pet ur, nakar se odcedi. Pregost odcedek se lahko razredči z gorko vodo. V takem odcedku se zlasti lepo perejo svetlobarvne svile in pa svile, ki gredo rade ob barvo. Ceneno in dobro sredstvo za pranje svetlobarvne svile je krompirjeva voda, ki hkrati blago tudi nekoliko apretira. Za tako vodo se krompir olupi in nastrže, nato pa prepere v vodi, ki se precedi skozi platneno cunjo. Obleke iz krepdešina, fularja ali šantunga se lepo perejo z marsejskim milom, ki se dobi v drogeriji, ali pa z milom v luskah, raztopljenem v mlačni vodi. Tako oprane obleke je treba vselej dobro izprati v čisti mlačni vodi. Dobro sredstvo za čiščenje svilenih oblek, rut, šalov itd. so tudi pšenični otrobi, ker dobro vsrkavajo maščobo in nesnago. Liter debelih pšeničnih otrobov se kuha pol ure v štirih litrih vode. V taki kaši, ki se lahko razredči z "vodo, ako je pregosta, se obleka nalahko zmane, nakar se dobro izpere v čisti nekoliko slani vodi. Izpirati jo moramo vselej v veliki posodi. Tako oprano svileno blago dobi svoj prvotni lesk in videz. Svilena, pod roko ali na hrbtu prepotena podloga pri plaščih ali kostumih, se očisti z alkoholom na ta način, da se vanj namoči goba ali cunja, s katero se potem madež oprezno drgne. Krpa naj bo, če le mogoče, svilena. Črna svila se čisti s salmijakom, razredčenim z vodo (na en del salmijaka, deset delov vode), ali pa z alkoholom, ki mora biti tudi razredčen z vodo. Obleke ne peremo, ampak jo samo razgrnemo po mizi ali likalni deski, nakar brišemo del za delom z gobo ali cunjo, namočeno v razredčenem alkoholu ali salmijaku. Ko tekočina ni več čista, se mora pi ipravitS nova. Goba ali cunja ne sme biti mokra, temveč ožela Očiščena obleka se mora polikati od leve strani, in sicer, dokler je še mokra. Svileni trakovi, plastroni in druge manjše stvari se v taki tekočini kar operejo. Mesta, ki so bolj zamazana, je treba večkrat zaporedoma zbrisati. Tudi v čaju se . črna svila lepo opere. Za pranje lahko vzamemo že prekuhan čaj. V čaju oprana obleka se izpere v čisti vodi, kateri se mora dodati nekoliko kisa, da se barva svile osveži. Očiščene obleke je treba zelo oprezno likati. Vsaki svili škoduje likanje s prevročim likalnikom, kemično očiščeni pa še bolj. Z vročim likalnikom pelikana svila izgubi lesk in trdnost. Vsaka mati ve, da otrok nikjer ne zamaže in ne uniči toliko obleke kakor v šoli. Komolci, hlače in krilca se svetijo od drsanja po klopeh, da je veselje. Tudi šolskim oblekcam madeži od črnila, barve, smole itd. niso ravno v okras. Take madeže je treba čistiti, ko so še sveži Ako ne vemo, od česa so, jih skušamo očistiti s ščetko, namočeno v čisto vodo ali pa v vodo, v katero smo vlili nekoliko salmijaka in špirita. Prav dobro se očistijo madeži tudi s posebnim milom za madeže, ki se dobi v drogeriji. Na pralnem blagu se očistijo madeži od navadnega črnila, rdečega vina, sadja in čaja z žavelsko vodo, ki se pripravi iz čistega, svežega klorovega apna. Za tako vodo zmešamo 20 dkg apna z desetinko litra mehke vode (najboljša je dežnica). Tej zmesi prilijemo nato dva in pol litra vode, v kateri smo raztopili 25 g sode. Vse to skupaj dobro premešamo in pustimo potem nekaj časa stati v temnem prostoru. Uporablja se čista tekočina, ki se mora oprezno odliti. Vsak očiščen madež se mora nazadnje še izprati s čisto vodo. Madež od anilinovega črnila se posebno težko čisti in se zato izpere z vodo, v kateri je raztopljeno nekaj sode. Volneno blago se ponajveč čisti z bencinom ali alkoholom. Ker se bencin kaj rad vname, ne smemo z njim čistiti blizu ognja. Vedeti je pa treba tudi to, da bencin in voda nista prijatelja. Večkrat se zgodi, da poslane madež na obleki, ki ni bila pred čiščenje m popolnoma suha in dobro očiščena s ščetko, še večji. Madeži c d železnega laka se čistijo z ben-colom, od firneževe barve pa s francoskim terpentinovim oljem. Madeži od kolomaza se najpre namažejo z maslom, ki razpusti kolomaz, nakar čistimo z bencinom. Smola ali pečatni vosek se najprej ostrže z gorskim nožem, nato pa čisti s čistim alkoholom. Madeži od apna se najprej dobro zmanejo, potem pa zmočijo z ocetno kislino, nakar se izperejo z vodo. Madeže od voska, loja ali stearina odstranimo, če jih prelikamo čez pivnik ali časopisni papir. Meseca maja ležejo molji jajčka, in sicer najraje v obleko, zlasti v lako, ki ni dobro očiščena, in pa v kožuhovino. Zato je ireba zimsko obleko redno najmanj enkrat na mesec prezračiti, iztepsti in osnažiti s ščetko. Z iztepanjem se uniči zalega. Ce najdete v obleki od molja zgrizeno luknjico, morate takoj celo obleko prelikati čez mokro cunjo z vročim likalnikom, zato da para uniči zalego. Omare in predale, v katere hočemo spraviti zimsko obleko, je treba dobro umiti z lugom, špranje pa moramo namazati z borovim ali ferpentinovim oljem. Volnene stvari, kakor svitre, šale in jopiče, je treba, preden jih spravimo, oprati. Navadno se operejo z milom v luskah, nakar se izplaknejo v mlačni vodi, da ne vskočijo. Voda se mora iz njih lepo iztisniti, kajti pletenine se ne smejo ovijati. Izplaknjene reči moramo zaviti v suh prt, da popije vodo, in potem jih smemo šele razprostreti. Obešati jih ne smemo, dokler niso vsaj na pol suhe. Kožuhovina se mora dobro, in sicer narobe izfepati. Manjši kosi kožuhovine se dobro shranijo v vrečkah iz impregniranega papirja ali pa v kartonih, ki se pa morajo dobro zalepiti, da ne pridejo vanje molji.; [Ako hočemo, da ostane kožuhovina dolgo lepa, je ne smemo gladiti proti dlaki, ker s tem lomimo dlako, ki daje kožuhovini lesk in karakteristiko. Kožuhovina mora v omari vedno viseti in ne ležati. Stola se obesi na obešalnik, ki pa mora biti širši od nje, zato da je [položena po vsej širini preko ajega. Od dežja ali snega mokro kožuhovino moramo najprej dobro otresti, nato jo pa moramo položiti tako, da ni nagubana in pustiti, da se posuši. Preblizu peči je ne smemo sušiti, ker postane koža trda in se lomi. Ko je posušena, jo sfrepljemo, da se dlake narahlajo in da dobe prvotno lego. Slamnike iz grobe slame čistimo s ščetko, ki jo namočimo v raztopino deteljičine kisline. Ko so očiščeni, jih splaknemo v čisti vodi, potem Pa počasi sušimo. Beli slamniki se najprej očistijo s suho ščetko, nato zdrgnejo s prerezano limono, potem potresejo z žveplenim cvetom, nazadnje pa dobro očistijo s čisto ščetko. Tako očiščen slamnik oplaknemo v čisti vodi, nakar ga posušimo na modelu. Barvano slamo čistimo z bencinom. Temne slamnike skrtačimo, nato pa čistimo s cunjo ali čopičem, Pomočenim v olivno olje. Florentinske slamnike očistimo najprej s prerezano limono, potem pa sušimo na soncu. Očiščen slamnik prelikamo čez helo cunjo. Rjave in črne slamnike najprej dobro skrtačimo, nakar jih zbrišemo z gobo ali cunjo, namočeno v petroleju ali Bencoejevo tinkturo. Slamnike „panama“ operemo z vodo in milom, nato pa dobro izperemo *n posušimo. AAAAAAAA WWWW V^Tee JqCN 00 G0V063T0£sJ0G06 m m.: Vedno cvetoča begonija (begonia semperflorens). (Nadaljevanje) Vedno cvetočo begonijo imamo radi. Koliko njenega cvetja je na oknih in balkonih, zlasti na takih, kamor sije dopoldansko sonce. Vse leto pa lahko gledamo na njeno drobno, zato pa bogato in živo cvetje tudi po vrtovih, parkih in pokopališčih. Cvete neprestano od pomladi do jeseni in še pozimi ne miruje, ako grmičke v septembru na kratko porežemo in posadimo v majhne lonce. V senci in na soncu, povsod ji je dobro; izlepa ji kaj ne škodi in v vsaki zemlji uspeva. Kako hvaležno nas pa šele obda s cvetjem ako jo presadimo v lažjo in rahlejšo zemljo. Tako zemljo pripravimo tako, da zmešamo listnato zemljo z zemljo iz tople grede, čemur moramo pridejati še komposta, ilovice in peska. Razmnožujemo jo s potaknjenci in s setvijo. Rastline iz semena uspevajo lepše kakor one iz potaknjencev. Seme posejemo meseca februarja. Mlade begonije, ko so še v zabojčku ali v topli gredi, je treba večkrat presaditi, in ko so že dovolj močne, jih denemo v lonce, ako delamo tako, imamo v maju že cvetje. Potaknjence si pa napravimo iz vršičkov, ki jih porežemo pri pomladanskem presajanju, ko rastline obrezujemo. Begonia semperflorens je doma iz Brazilije. Prve begonije so imele samo belo in rožnato cvetje. Neumorni gojitelji so pa vzgojili že cele vrste teh cvetlic, višjih in nižjih, s stebli in listi različnih barv, s cvetjem, ki je pri tej vrsti belo, pri drugi rožnato in pri tretji temnordeče, to vrsto z drobnim, drugo z velikim, tetjo z polnim cvetjem, Pri vedno cvetočih begonijah razločujemo dve različni vrsti: pravo begonijo semperflorens in pa begonijo semperflorens gracilis. Semerflorens je bolj masivna, dočim je gracilis elegantnejša, s cvetjem na daljših pecljih, ki je bolj rahlo nanizano kakor pri semperflorens. Kako vesel je gojitelj, ako vzgoji kako novo begonijo, se vidi že iz imena, s katerim jo krsti. Begonija semperflorens gracilis: Luminoza je starejša, pa še vedno zelo priljubljena in razširjena vrsta begonije gracilis. Njeni 4 cm veliki cveti so iz ognjenotemnega škrlata. Visoka je 25 cm. Feuerzauber (ognjeni čar) ima temne liste in karminskoškrlatno cvetje. Ta cvetica je nekoliko močnejša in ima tudi večje cvetove kakor luminoza. Tudi Minjon ima bolj svetlo škrlatno, izredno bogato cvetje; listje je v bronasti barvi. Visoka je 20 cm. Feuerzwerg (ognjeni pritlikavec) spominja skoro na luminozo, samo da je še bolj zal. Rotlinda je manjša, komaj 15 cm visoka, in ima temnozelene, rjavo obrobljene liste in karminskoškrlatno cvetje. Primadona, ki je 25 cm visoka, ima karminskorožnato nadahnjen cvet, ki se tako lepo odraža od živoze-lenega listja z rjavkastim robom. Krasna je begonija Bliitenmeer (cvetno morje), ki je 20 do 25 cm visoka, z gostim listjem in zelo razčlenjenim steblom, in ki ima nežno rožnato, svileno blesteče cvetje. Beli biser (Weisse Perle) je dostojna reprezentantka belih gracilis. Visoka je 25 cm, listje je čisto zeleno, tako da pride belina cveta do popolne veljave. Begonia Credneri ima temne liste s kovinskim bleskom in rožnatim cvetjem. Ako jo posadimo v lončke in Pozimi postavimo na sončno okno, cvete kar naprej. Nižja od Credneri je Credneri compacta, ki cvete po navadi belo. Rožnato cvetje ima tudi begonia metallica, listje je pa veliko in po vrhu smaragdno zeleno, z lepim kovinastim bleskom, dočim so listi spodaj rdeči. Ta begonija je bolj občutljiva. Ako je na prepihu ali na vročem soncu, pa tudi če se voda iz tončka dobro ne odteka če ni na dovolj toplem in svetlem prostoru, ali uko ima prevelik lonec, začne bolehati. Zlasti občutljive so take rastline, ki jih dobimo iz toplih rastlinjakov. Pozdravijo se pa hitro, ako jih presadimo v rahlejšo zemljo. Razmnožujejo se potaknjenci kakor druge begonije. Gloir de Lorraine (slava Lotarinške) je 30 cm visoka. Listi so ledvičasti, torej niso krivi kakršni so skoro pri vseh begonijah. Stebelca so tenka, fako da jih moramo podpreti, ako nočemo, da rastejo navzdol. Goji se v tončkih in je zelo občutljiva, še na sobni zrak se tako hitro ne privadi. V začetku zime pa vzcvete tako lepo in tako bogato, da poplača vrtnarju prav vso skrb. Razmnožuje se samo s potaknjenci in vršički iz stebla ali Pa iz močnih koreninskih poganjkov. Iz Gloire de Lorraine sta vzgojeni Rochfordi in novejša švedska vrsta Eges Favorit, obe z lososnim sijajem v polni rdeči barvi. Begonia Konkurent ima še večje in lepše, temnejše cvetje in močnejša stebelca, dočim ima La patrie še bujnejše listje in pa °ranžno nadahnjeno cvetje. Od novejših pravih semperflorens je Albert Martin, švicarska kultura, to se je dobro obnesla in zato tudi hitro razširila. To je debelostebelna, ^0 cm visoka cvetlica z velikimi bronasto zelenimi listi. Velik cvet je kar-mi'nastoškrlaten. Iz Alberta Martina je vzgojil Benary begonijo Liebesglut (žar ljubezni), ki raste bolj strnjeno in ne zraste tako visoko kakor Albert Martin. Med vsemi vedno cvetočimi begonijami ima najbolj blesteč škrlat, ki je skoraj tako lep kakor cvet gomoljaste begonije. Rožasta semperflo-rens je Rossabella, Rundfunk je pa karminast in ima rjavkasto listje. Feuer-meer (ognjeno morje) je samo 12 do 15 cm visoka, gosto razčlanjena rastlina, ki je polna precej velikega ognjeno rdečega cvetja in zato pri-merna zlasti za ozke gredice. Veliko bledo rožnato cvetje in sveže zeleno listje ima Gruppenkonigin (kraljica skupin). Rubin iz Erfurta ima fino kar- minskordeče cvetje s svilenim bleskom, ki spominja na vrtnice ali na mak-Cvetje je nakopičeno v šopkih in dosega velikost, katere do sedaj še nP imela prav nobena semperflorens, to je 5'/2 cm po dolžini in 3 cm po širini, Listje je rahlo rjavkasto nadahnjeno, kar se k barvi cvetja zelo lepo poda. Od starejših so vredne vse pohvale Lachskonigin, ki je visoka 25-do 28 cm, bela Triumpf, ki je nizka in gosta, in pa compacta atropurpurea ki je še vedno zelo priljubljena, zlasti za obrobke. Compacta atropurpurea ima temnozelene liste, ki pa postanejo na soncu temnordeči s kovinskim sijajem. Od te temne barve se krasno odražajo krvavordeči cveti z zlato* rumenimi prašniki. Za obrobke sta tudi zelo primerni compacta alba irt-compacta carminea. Vse te vrste imajo enakomerno rast in stalno barvo- (Se bo nadaljevalo.) Tečaj za kapunjenje. Perutninarska zadruga državnih železničarjev priredi dne 10. junija t. I. tečaj za kopunjenje, ki se bo vršil v Zgornji Šiški štv. 141 (pri podpredsedniku zadruge g. Babniku). Tečaj ima dva dela, teoretičnega in za praktično izvajanje operacij. Tečajniki se po demon-lriranju tudi sami lahko praklično udejstvujejo. Predaval in demonstriral bo predsednik zadruge g. Jakob Seher. Tečaj prične ob 14 uri in bo trajal približno Iri ure. Za kritje stroškov bo pobirala zadruga prispevek Din 5"— za osebo Vabimo članstvo in vse železničarje ter njih svojce, da se udeleže tega predavanja-Šoloobvezna mladina nima pristopa. Sličen tečaj bo priredila zadruga tudi v drugih krajih, ako se prijavi zadostno število elanov. Qeg ©8®S®£eS0R®S®Te V®0 f. Borštnan Naši čebelarji na plan! Vsi v našo železničarsko čebelareko zadrugo, ki nudi svojim članom take in toliko ugodnosti, da se gotovo vsakomur izplača pristopiti kot član;: zato je tudi vsakega čebelarja dolžnost, skrbeti za napredek zadruge in s tem zboljšati svoj gmotni položaj. Nudi se torej vsem železničarjem-čebe-larjem prav lepa prilika, preurediti svoje čebelarstvo take, da se mu bo tudi izplačalo. Koliko dobrih pašišč za čebele imajo zlasti naši ljudje na progi, pa jih skoraj nič ne izkoriščajo. Tu pa tam vidiš par kranjičev v nekakih »kištah", nihče se ne briga zanje, gospodarijo vese in črvi, na jesen pa vse skupaj umira, treba jih je pilati, mesto da bi jim pobral odvisen med. Potem pa ne slišiš drugega kot godrnjanje: „Saj ni nič s čebelami", — »muha ne da kruha" in tako naprej. Da, dragi moj, tako res ne grel Ne dremaj okrog čebelnjaka, v roko pljuni in delaj vztrajno, pa bo kmalu bolje. Preurediti moraš svoje čebelarstvo in ga povečati kolikor zmoreš. Ven s staro šaro, pa boš dobil veselje, pa ti bo tudi kaj neslo! Primeren čebelnjak si napraviš v zimskih mesecih sam, ali pa si ga sicer preskrbiš na kak ugoden način. Izborne A.-2. panje, satnice, sladkor za pitanje in vse druge čebelarske potrebščine, ki bi si jih sam ne mogel napraviti, dobiš; Po najnižjih cenah in tudi na obroke, če ne gre drugače, pri čebelarski zadrugi v Ljubljani. Poleg tega ti preskrbi zadruga za vse te stvari še prost prevoz. Če prevažaš čebele v pašo sam ali pa skupno s sosedi, dobiš zopet prost prevoz za tja in nazaj. Tudi točilo si lahko nabaviš pod prav ugodnimi pogoji skupno s sosednimi čebelarji pri naši čebelarski zadrugi ^es med, ki ti preostaja, vse voščine in vosek lahko prodaš prav dobro uaši zadrugi. Naša zadruga bo skrbela tudi za poučne tečaje in predavanja o čebelarstvu, ki se jih lahko udeležiš; v „Zadrugarju“ pa bodo izhajali članki strokovne vsebine. Posluži se tudi udobnosti, ki ti jih nudi železniška uprava, da dobiš poleg prostega prevoza še ugoden prostor za stalen čebeljnjak, ugodna Pašišča, eventualen star materijal za čebelnjak ali ograjo okrog njega. Oprava posreduje tudi pri odplačevanju event. dolga zadrugi. Železničar čebelar ima torej vse na razpolago, če je član železničarske čebelarske zadruge, tudi delež lahko plačaš v obrokih. Pa kljub temu je komaj ena tretjina čebelarjev včlanjena v zadrugi. Vprašaj se, če je to Pametno! Kje pa si lahko udobneje kaj prislužiš in zboljšaš položaj, kje se lahko bolje razvedriš ali pa preganjaš dolg čas kakor ravno pri čebelah? Ne posedaj po gostilnah in ne zapravljaj denarja. Uči se marljivosti od čebelic — uspeh ne bo izostal. Naše čebelarje opozarjamo končno še na knjižico »Vrednost in upo-^aba medu", ki je izšla kot priloga »Zadrugarju" št. 3, da jo skrbno pre-pitajo in priporočajo tudi vsem drugim železničarjem in znancem; pristen, jn prav dober med po zmerni ceni pa dobijo vsi naši ljudje le v proda-Jalnah naše nabavljalne zadruge. Torej čebelarji na plan! Prevoz čebel v pašo s progovnim vozičkom. Direkcija drž. žel. v Ljubljani je ugodila prošnji naše Čeb. zadruge in dovolila pre-Voz čebel v pašo s progovnim vozičkom na odprlo progo ter izdala sekcijam za vzdrže-Vanje proge tostvarno odredbo pod šlev. 9276/III z dne 25. IV. 1933. K tej odredbi, ki jo interesenti dobe pri pris ojnih sekcijah, na željo tudi pri zadrugi"1 P°dajemo še naslednja navodila, Čim se član zadruge odloči, kam hoče peljali svoie čebele v pašo in jih postavili Tia žel. zemljišče ali prepeljati s progovnim vozičkom, mora napraviti pismeno vlogo, kol-kovano s 5’— Din na pristojno sekcijo za vzdrževanje proge in prošnji priložiti podpisan reverz, kolkovan z 2 Din, točno po vzorcu v citirani odredbi. To prošnjo pošlje direktno na Čebelarsko zadrugo uslužbencev drž. žel. v Ljubljani, ki jo vidira in odpošlje na naslovljeno sekcijo. Prošnjo je treba napraviti pravočasno, t. j. najmanj 14 dni pred prevozom čebel v pašo. Čeb. zadruga bo založila predpisano tiskovino „Reverz“, katera se članom na izrečno željo dostavi proti povrnitvi nastalih stroškov, t. j. 1‘50 Din za poštnino in 0'50 za vsako tiskovino. Da uvedemo enotno postopanje s prošnjami za prevoz čebel v pašo na žel. zemljišče, smo istočasno založili tiskovino „Prošnja“, katera se pošlje članom proti povračilu stroškov 0'50 Din za kom. kakor pri tiskovini „Reverz“. Pristojna sekcija, ki reši prošnjo kot nujno v smislu navedene odredbe, dostavi rešenje direktno prosilcu. Po prejemu obvestila s strani sekcije, da je njegova prošnja ugodno rešena, je nadaljnja skrb člana, da pravočasno obvesti prisojnega nadzornika proge, kateri dan in s katerim vlakom dospejo čebele, in kedaj naj bi se dostavil progovni voziček. Nadzorniku proge ie treba tudi javiti, koliko spremljevalcev naj dostavi. Istotako se je treba dogovoriti z nadzornikom proge glede odvoza čebet. Vse izdatke nosi član sam, samo uporaba progovnega vozička je brezplačna. Izraba pašišč ob progi po članih Ceb. zadruge. Z odlokom štev. 9276. III. 33 od 25. 4. 1933 oblastne direkcije drž. žel. v Ljubljani je dana članom čebelarske zadruge možnost, Izrabljati vsa pašišča ob odprti progi. Da preprečimo vsako nakopičenje prevelikega števila panjev v paši v območju posameznih postaj in ob prcgi, pozivamo že sedaj člane, da nam pravočasno javijo, kam mislijo prepeljati čebele v pašo in koliko panjev, da nam bo mogoče pašišča pravilno razdeljevati. Rok za te prijave je najmanj 11 dni pred prevozom. Če bi se dogodili slučaji, da pride več prijav za eno mesto in bi bilo število panjev preveliko, se upoštevajo člar.i po vrstnem redu došlih prijav. Opozarjamo, da smo v načelu proti temu, da bi postavljali železničarji čebele v območju postaj, ker stojimo na stališču, da se prepusti okolica postaj privatnim čebelarjem — neželezničarjem. £>203%eSeGeS ee 7®<§®ff0?V®c7®K®ll ing. f. Zelenko: Izboljšanje štedilnika. V članku „0 kurjavi" v letošnjem Zadružnem koledarju so bili navedeni glavni principi gorenja in. viroki, ki preprečujejo pravilno izkoriščanje toplotne energije kuriv. Skoro največji zapravljivec med kurilnimi napravami je kuhinjski štedilnik. Na razne načine so poskušali in še poskušajo popraviti njegov toplotni efekt. Ze v prvi številki našega glasila smo objavili eno tako napravo, danes objavljamo drugo. Kdor je prej orne* njena članka pazljivo prečita!, bo tudi današnjemu lahko sledil z razumevanjem. Vzrok slabega toplotnega učinka štedilnika je zlasti nepopolno zgorevanje. Zrak, ki je potreben za gorenje, dohaja v ogenj od spodaj škod rešetko. Na mestu dotika ognja z zrakom nastane največji žar, ker je tam zgorevanje najpopolnejše. Ta toplota se pa v veliki meri zgubi na okolno zidovje. Plamen, ki doseže štedilnikovo ploščo, ni več tako vroč, zlasti, Bko je kurivo naloženo na debelo. V zgornjih plasteh ni dovolj zraka, nastane nepopolno zgorevanje s posledicami: tvori se ogljikov okis in saje. Saje se vsedajo po plošči, po pečenjakih in sploh po celi notranjosti štedilnika ter preprečujejo, ker slabo vodijo toploto, njeno pravilno oddajanje na zunaj. Večina toplotne energije gre v dimnik. Vsaka gospodinja se lahko sama prepriča o pravilnosti svoje kurjave, kadar ji dimnikar čisti štedilnik. Čim več ima v njem saj, tem bolj je napačna njena kurjava. Iz navedenega bi sledilo, da bi se pravilno moral dovajati zrak h kurivu od zgoraj. Zgoraj pod ploščo mora biti največji žar, da ga potom Plošče la'ko prevzame posoda. Vendar pa ta zadeva ni tako preprosta •r bolnico oziroma ne pokličemo zdravnika, se otrok zaduši in umre. Predno se otrok zaduši, mu stopi mrzel pot na čelo. Poprej rdeče-modra barva postaja vedno bledejša, otrok se umiri, prične spati. To pa nas ne sme prevariti. Kajti to je le posledica pomanjkanja zraka. Bodimo previdni in ne tolažimo se, češ, sedaj mu je odleglo. Le še par ur in otrok je rešen zemeljskega trpljenja. Le ako ga pravočasno nesemo k zdravniku oziroma v bolnico, ga rešimo gotove smrti. Tam mu prerežejo vrat, vtaknejo mu cevko v sapnik in otrok dobi zopet dovolj zraka in preboli bolezen. Vsekakor je veliko bolje, da gremo z otrokom takoj k zdravniku, kakor hitro opazimo le količkaj sumljivega v grlu. Zdravnik otroka pregleda in ko najde sum na daviro, ga takoj cepi zoper to bolezen. Otrok kmalu ozdravi, obenem pa se prepreči, da ne dobi nikakih posledic vsled obolenja na davici. Davica ostane samo na žrelnicah, cepljenje prepreči pljučnico,, srce manj trpi, ker ima bolnik vsled injekcije že protistrup v krvi. Klice davice izločajo v kri neke vrste strup. Ta strup ohromi živce. Otrok ne more hoditi, ne more gibati rok, ne more govoriti, slabo sliši, slabo vidi itd. Z injekcijo pa pride nov strup v kri, ki je nasproten strupu davičnii klic in ga uničuje. Ako dovolj zgodaj cepimo otroka, to je še prvi dan, kc je začel kazati znake obolenja, se bolezen sploh ne razvije, ali pa je otrok v par dneh zopet zdrav. Edina neprijetnost, ki se pri cepljenju lahko zgodi, a samo v nekaterih slučajih, je to, da dobi otrok po preteku 4—8 dni rdeč izpuščaj, ki močno srbi. Včasih, pri prav zelo občutljivi otrokih, pa otečejo noge ali roke,, ali pa samo sklepi. Pa to se da z zdravili kmalu brez posledic odpraviti. Letos, oziroma lani sem cepil v naši okolici okroglo 400—500 otrok najrazličnejše starosti. Pri tem sem imel samo šest bolezni vsled injekcije- Če nam eden izmed otrok oboli, ga ločimo od ostalih; damo mu posebno sobico, zračno in solnčno ter posebno postrežnico, ki ne sme priti z drugimi člani družine v stik. Ostale otroke pa damo takoj cepiti, da se-tako obvarujejo te hude bolezni. Prostore, kjer je otrok bival za časa obolelosti, moramo razkužiti. Kjer ni mogoče ločiti obolelega otroka od zdravih,, to je v hišah, kjer primanjkuje sob, je najbolje, da oddamo otroka v bolnico- AAAAAAAA WWVWV ~r- L. Benko: Iz slov. slovnice*) K sklanjatvi. Moška lastna in osebna imena na - o sklanjamo: Mirko, Mirka, Mirku i. t. d. (ne: Mirkota, Mirkotu); Borko, Borka, Borku; sinko, sinka, sinku. Moška imena na — i sklanjamo : Hiti, Hitija itd. (ne: Hitita, Hi* iitu); Mali, Malija, Maliju, z Malijem. Osebna imena v določni obliki pridevnika na - ki skla-nJaj: Janovski, Janovskega, Janovskemu; Koseski, Koseskega, Koseskemu; ^Jorki, Gorkega i. t. d. Moške samostalnike z žensko končnico na — a lahko sklanjamo po ženski ali moški sklanjatvi. Torej: delovodja, delovodje, delovodji, delovodjo, z delovodjo, ali: delovodja, delovodja, delovodju, delovodja, z delovodjem. Enako: sluga, sluge, slugi, slugo, s slugo, ali: sluga sMga, slugu, sluga, s slugom. Isto velja za lastna imena: Matija, lobija itd. Opomba. Če navajamo hkralu rodbinsko in krstno ime kake osebe, Moramo sklanjati obe imeni, na pr.: premestili so Brejca Alojzija (ne: Brejc Alojzija), sprejeli bodemo Poljančevo Marijo, pisal je Robidi Franju itd. Pomni, da sklanjamo: kolek, kolka, kolku (kolkovati), krhelj, krhlja, pač pa: angel, angela, kamen, kamena. Gospa, mati, hči sklanjamo : Ednina : Gospa, gospe, gospe, gospo, pri gospe, z gospo, mati, matere, materi, mater, pri materi, z materjo, hči, hčere, hčeri, hčer, pri hčeri, s hčerjo. Dvojina: Gospe, gospa, gospema, gospe, pri gospeh, z gospema, materi, mater, materama, materi, pri materah, z materama, hčeri, hčer, hčerama, hčeri, pri hčerah, s hčerama. Množina: Gospe, gospa, gospem, gospe, pri gospeh, z gospemi, matere, mater, materam, matere, pri materah, z materami, hčere, hčer, hčeram, hčere, pri hčerah, s hčerami. Vrata, usta, jetra, pljuča, drva sklanjamo : vrata, vrat, vratom, vrata, pri vratih, z vrati, usta, ust, ustom, usta, pri ustih, z usti, jetra, jeter, jetrom, jetra, pri jetrih, z jetri, pljuča, pljuč, pljučem, pljuča, pri pljučih, s pljuči, drva, drv, drvom, drva, pri drveh, z drvmi. *) Pod tem naslovom bomo nadaljevali s poukom slov. jezika. Priobčevali moremo .?e.veda le najvažnejša pravila, kar naj uvažujejo posebno tisti, ki so pogrešali v član-lfl> Priobčenih v 2. in 3. štev. „Zadrugarja“, izčrpnejše obravnave. Sklanjatev nekaterih krajevnih imen. Pri sklanjatvi krajevnih imen na - e (je) in - o moramo paziti, ali so to edninske ali mno-žinske oblike. Prve so na pr.: Velenje, Kočevje, Zagorje ter jih sklanjamo; šz Velenja, v Velenju; iz Zagorja, v Zagorju. Druge so na pr.: Radeče (Rače), Grosuplje, Lašče, Trbovlje in se sklanjajo torej: v Radečah, iz Radeč, v Trbovljah, iz Trbovelj, Grosupljah, Grosupelj i. t. d. Dalje pomni,, da pravimo in pišemo: v Laškem, iz Laškega; enako Visokem, Vi okega,-Razdrtem, Razdrtega i. t. d. Dvojina. Kaj radi pozabljamo, da ima slovenski jezik dvojino im rabimo pogosto (napačno) mesto nje množino. Pri moških in ženskih samostalnikih se nam sicer ob primerni pazljivosti posreči pravilna raba dvojine, pri samostalnikih srednjega spola pa jo navadno zavozimo in sklanjamo te samostalnike v dvojini, kot bi bili moškega spola, na pr.: dva kolesa, dva peresa, dva polja itd. Pravilno je : obe kolesi sta strti, daj mfe dve peresi, vidim dve polji itd. Opomba. Pri moških samostalnikih, ki pomenijo živo bitje, sta rodilnik in tožilnik enaka, torej: lepa knjiga blaži srce in duha (ne: duh). Sklanjatev oziralnih zaimkov kdor in kar: kdor, kogar„ komur, kogar, pri komer, s komer, kar, česar, čemur, kar, pri čemer, s čimer. (Se bo nadaljevalo). Illlllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ll!!!!l!llllllll!lllll!l!ll!lllllilll!l!lllllll!lll!l!llllllllffl Mirko Kragelj: Prijateljeva oporoka. (Novela). Dragi prijatelj 1 To knjigo Ti dostavljam s prošnjo, da uporabiš njeno vsebino za kakršnokoli delo, posvečeno človeštvu. Kot povest ali drama — oblika je postranska — bo snov priloženega dnevnika, oblikovno predelana po Tvojem? prevdarku — utegnila postati zanimiv dokument človekovega življenja, kakršno je, kakršno bi moralo, ali kakršno nebi smelo biti. Mladi, kvišku stremeči ljudje, kakršen sem sam bil, naj čitajo to resnično zgodbo morda preobčutljive, a vendar dovolj jake duševnosti, ki je~ — ne le mogla, temveč celo z radostjo bolečine hotela prenašati prosto voljno ječo preutesnjenega telesa do njegovega naravnega razkroja. Ko boš čital te vrste, me ne bo več med živimi. Višja Volja me bo pozvala, da podam obračun o svojem življenskem nehanju. O, kako sladka je ta zavest! Za človeka, ki je bil, kakor jaz — tako nezaupljiv in zakrknjen. Zanj, ki je sočloveka preklinjal in vendar od njega — toliko pričakoval- Ti si domneval, da sem Ti — prijatelj. Mislil si, da sem Ti odkrit. Mislil si, da sem srečen. Da ga ni srečnejšega zemljana pod zlatim soln-cem. Da me je cbdarilo življenje z bogastvom zdravja, intelekta, ljubezni in denarja. Kako si se motil, dragi prijatelj! Moja odkritost napram Tebi je bila — konvencija, ona od mene tolikanj in tolikokrat prekleta skrunilka živ-ljenske lepote. Moje zdravje! He, tudi moje zdravje, intelekt, ljubezen in denar — vse je bil le videz pod plaščem — konvencije. Pa saj boš videl in sodil sam. Marsikaj, česar nisi razumel, Ti bo postalo jasno. Marsikaj, kar si gledal doslej v življenju v svetlejši luči, se bo omračilo, ko bom snel lažno krinko s svojega obraza in stal pred Teboj — ne več igralec, temveč razgaljen resnični človek. In baš s tem, da se Ti -— četudi že iz groba — edinemu odkrivam, učitelju in voditelju mladine; da Ti, kot v tej grozni osamelosti najbližjemu, poklanjam svojo življensko izpoved, ki sem jo v spravo z Najvišjim, s svetom in s samim seboj opravil na belem papirju, sem izpričal, da sem Te v bistvu spoštoval in cenil ter Ti zaupal bolj, nego komurkoli in da sem Ti, četudi kasno in nikoli poprej, vsaj v svoji poslednji uri poklonil pristno >n iskreno prijateljsko misel . . . Zame kot človeka, ki je vedno iskal pravega prijateljstva in prave ljubezni, pa ju do poslednjega diha ni našel, a je vzlic temu veroval vanju, Ti mora biti to dovolj. Kakor je dovolj in drago materi, da uzre solzo hvaležnosti na bledem sinovem licu, čigar ustne so okusile preveč trpkosti, da bi še mogle jecljati zahvalo. Razven te moje knjige, ki sem jo kot molitvenik vedno čuval pri sebi in po kateri ni, razven mene, listala doslej še nobena ogavna človeška r°ka, Ti nimam dati ničesar. Pa saj je to tudi vse in več kot preveč od °nega, kar zamore pokazali neolepšanega slabotna človeška dlan, predno za vedno omahne. Z namenom koristiti človeku, pripomoči k osvetljenju neraziskanih 9lobin in tajen človeške duševnosti, v katere se vedno spet iznova pogrezajo in vedno spet praznih rok vračajo potapljači človeške znanosti, sem Ti podaril svojo kijigo. Kot profesor in literat boš mojo oporoko posvetil temu namenu. Dozorevajoča mladina, starši, pedagogi — vsi, ki so poklicani, da vstvarjajo novega, boljšega in srečnejšega človeka, naj v tej živ-Ijenski izpovedi iščejo in najdejo pota in načine, kako in kje je treba ce-Piti in vzgajati nebogljena stebelca, da bohotno vzcveto in žlahtno obrode... Ko boš prelistal knjigo do konca, Ti bo jasno, zakaj je nisem osta-VH mateii svojih otrok. Sam veš, da sem svojo ločeno ženo preveč cenil 'n spoštoval, da bi naslavljal na njo, ki jo bo moja izguba itak oropala še za ono poslednjo trohico življenske iluzije, to svojo ubijajočo resnič-n°st, to neolepšano in strahotno samoobtožnico. Ako jo kdaj vidiš, sklonjeno in obupano, bodi obziren in sočuten z njo. Pomagaj ji z dobro besedo, da bo našla moči, odgojiti Ano in Marijo — moji ljubljeni hčerkici. Zase pa ne prosim ničesar, kajti nihče mi ničesar ne more več dati. V kratkem pa itak odplovem — na oni breg. Zdravniki se trudijo krog mene, da bi umetno podaljšali moje življenje. Toda vsa znanost jim ne bo pomagala. Za strto srce medicina še ni našla leka. Samo narava ga je našla: — smrt 1 . . . Z roko na svojih piših natančno zaznavam, kako utripi mojega srca pojemavajo. Ura se bo vsakčas ustavila. Odslužila je. Bodi mi Bog milostljiv! Amen. Boris. II. Predno dobesedno priobčim vsebino oporoke pokojnega Borisa, se mi zdi potrebno, da podam nekaj pojasnil. Njegovo pismo, ki sem ga prejel na dan njegove smrti, me je mučno prevzelo. Nisem in nisem se mogel spoprijaznili z mislijo, ki se mi je zdela nemogoča, da bi se res naš Boris — oni vedno pokončni, prožni, še predsinočnjem v družbi se smehljajoči Boris, danes že in tako iznenada poslavljal. Toda istočasno z njegovo nenavadno zapuščino — je prispel tudi časopis. Pa mi je kratki smrtni oglas potrdil, česar hip poprej še nisem mogel verjeti: „Dr. Boris J.. . je po kratkem trpljenju boguvdano preminul... Njegovega pogreba se nisem udeležil. Tudi nisem poslal njegovi družini sožaljne izjave. Zdelo se mi je, da ravnam v duhu blagopokojnega prijatelja, ko opuščam vsak njemu tolikanj zoprni in odvratni izraz družabnega licemerstva . . . Tri mesece za Borisem so pokopali njegovo ločeno soprogo. Zahrbtna jetika jo je nagloma pokosila v nekem inozemskem sanatoriju, kamor se je bila preselila po moževi smrti. O usodi Ane in Marije — Borisovih otrok, pa nisem zaznal več, nego to, da sta siroti odpotovali v Ameriko k materinim sorodnikom. Z Borisom sem se seznanil v Varšavi med svetovno vojno. Služila sva pri isti avijatski četi. Na prvi mah naju je združila prisrčna prijateljska vez. Pa ne le, da sva se po značaju izpopolnjevala, da naju je poleg mladosti, narodnosti in nazorov združevala enaka usoda: — plehkost obdajajoče naju okolice in po njej prebujeni občutek osamljenosti in domotožja sta naju le še bolj navezala nase. Oba sva rada sanjarila. Rada razmišljala in načenjala filozofska vprašanja. Bavila sva se s politiko, pre-rešetavala socialne in kulturne probleme. Skupno sva napredovala in skupno zapustila Poljsko. Kot mlada pra-porškaka so naju odredili na italjansko fronto. Pri deveti ofenzivi sva bila ■skupno ujela. In kakor da ne ju je združila za skupni pot neka višja sila? naju tudi usoda vojnega ujetništva ni razdvojila. Skupno sva delila vse ležave in dobrote južnoitaljanskega ujetniškega taborišča. Delo, ki sva ga opravljala, ni bilo primerno najini izobrazbi. Telesno naporno, naju je duševno ubijalo. Toda Boris ni nikoli tarnal. Nasprotno! Med svojim delom je prepeval. Zdelo se je, da mu je vsako delo v naj večjo slast in da mu pojočemu hodi igraje izpod rok. Kadar sva se pod noč vračala v barake, je prijatelj naj prvo segel po kitari, ki mu jo je bil za mal denar prodal neki ilaljanski vojak. Kadarkoli je Borisu dopuščal čas — med skromnim obedom, pred pičlo večerjo, napol sitemu, ali pa še lačnemu — vselej mu je bil inštrument prva misel. Snel ga je s stene in zabrenkal nanj, pozibovaje ga v svojem naročju. In v doneči glas strun se je sanjavo prelil njegov žametni bariton. Prepeval je vse od kraja. Vsako pesem v originalu. Otožna srbska „Pod pendžeri" mu je bila pravtako znana in draga kot težka in sanjava ruska romanca »Mornarjev na Volgi\ Seveda njegov pestri repertoar tudi ni pogrešal občutenih španskih serenad in italjanskih barkarol, »Brez solnca in brez zraka, se mi zdi, da bi lahko živel... je dejal nekoč. »Brez pesmi pa nebi prestajal!.." Njegov posluh je bil čudovit. Melodijo, ki mu je ugajala, je zapel, ako jo je le enkrat kje slišal. Nekoč nas je presenetil s pesmijo, ki je dotlej še nisem poznal. »Tosellijeva serenada", mi je pojasnil — »otožna kakor njegova ljubezen!.." Ko je čustveno odpel njen zadnji refren, so se nenadoma odprla vra'a. V barako je vstopil vojak, ki je stal zunaj na straži. Milina znane melodije ga je prevzela. Segel je v žep in hvaležno stisnil Borisu v pest škatljo cigaret... Šele kadar smo ujetniki trudni legali k počitku, je Boris odložil kitaro. Tedaj si je prižgal vselej cigareto — edino, ki jo je slastno redno po-pušil. »Umirja mi dušo", mi je o priliki pojasnjeval. »Z njo lažje prehajam iz kraljevstva sanj na realna tla!“ Najini ležišči sta se tiščali drugo kraj drugega. Ko je stražar upihnil plamen naše edine medle leščerbe in so naši taboriški tovariši drug za drugim pospali, se je med nama tja v pozno noč razvnela šepetajoča debata. Dokler naju ni prevzel spanec in odmaknil za par ur pezo spoznanja raz najini zagrenjeni, komaj dvajsetletni duši. . . V najino izprva enolično življenje, potekajoče iz dneva v dan kakor enakomerni korak vojaške straže pred našo barako, pa je kmalu posegel srečen slučaj. O priliki neke inšpekcije v našem taborišču je visok italjanski vojaški dostojanstvenik velel, naj se javijo vsi, ki so poleg nemščine vešči še drugih jezikov. Z Borisem sva obvladala italjanščino, francoščino in angleščino — jezike, ki so v prvi vrsti prihajali v poštev. Zatorej sva se javila. Teden dni nato sva bila v spremstvu straže odvedena pred vojaško komisijo. Po dobro prestanem jezikovnem izpitu naju je spoznala sposobnim. Par dni kasneje so naju z Borisem dodelili kot tolmača vojnoujetniški antantni vrhovni komandi. Tako sva z Borisom ostavila deželo, kjer „cveto oranže", kjer se vedrina neba poljublja s temno modrino Sorrentskega zaliva in kjer odmeva v sanjavih nočeh preko mirne morske gladine občutena popevka napolitanskega čolnarja: „Santa Lucia..." Ostavila domovino zakopane pompejanske kulture, ki je vzcvitala tu, pod mrko resnobo pretečega Vezuva, na razvalinah zrušenih kaprijanskih idil strahotnega Tiberija... Ostavljala sva žlahtni sok Salernskega nektarja, čigar opoja nisva črnožolta zaznamovanca smela nikdar okusiti.. . Oj, ostavljala še bogve kaj! Prispela sva v Rim. Tam sva nastopila svoji novi službeni mesti. S svojim vljudnim in uglajenim nastopom, radi katerega sem včasih naravnost zavidal svojega prijatelja, si je Boris kmalu pridobil toliko naklonjenost svojih predstojnikov, daje postajal deležen dan za dnem večjih svoboščin in pravic, kot jih sicer ostali vojni ujetniki niso bili deležni. Seveda ni Boris pri tem pozabil na svojega zvestega spremljevalca. Vsako novo ugodnost, ki so mu jo naklonili, je takoj vselej izposloval tudi zame. In tako sva se smela že po par mesecih najinega novega življenja kretati s prijateljem po večnem mestu svobodno, brez vsakega nadzorstva. Za skromen denar sva si v predmestni hišici najela pri stari vdovi malo sobo ter prenesla vanjo svojo pičlo prtljago. Nad vzglavje Borisove postelje pa sva obesila zvonko kitaro. Ko sva se z Borisom vračala vsak večer po končani službi domov, nama je naša postarana, a živahna gospodinja -— signora Maddalena — uslužno postrezala s skromno večerjo. Po večerji sva se s prijateljem kaj rada zadrževala v gospejini družbi. Kaj rada sva se potikala po prostorni kamenih kuhinji, ali pa posedala na leseni klopi okrog prostranega, dobro ped visokega domačega ognjišča, na katerem je plapolal ogenj in objemal nadenj obešeni bakreni kotel. V njem nam je Maddalena — včasih pa tudi njena šestnajstletna hčerka Luita, pripravljala tečno polento. Gospa in njena hči sta se radi pomenkovali z nama. Pa saj sva jima tudi vselej znala povedati kaj zanimivega. Ker sva se stalno gibala v vojaških krogih, sva izvedela za marsikako novico, o kateri cenzura često ni dopuščala obveščati javnosti po časopisih. . . Signorina Luita je bila krasotica. Vitka, temnooka brinetka, izrazitega južnjaškega temperamenta, z belim licem in mandljevimi očmi. Polna življenja in radosti, se je zdaj smehljaje se, zdaj pojoč vrtela po kuhinji, z neumornimi rokami vedno polnimi gospodinjskega opravka. S svojo živahno pojavo je dekle kakor solnčni žarek poživljalo prijetno domačnost našega skupnega stanovanja. Kljub svoji preprostosti in skoraj otroško razigrani naivnosti, ki ji je dajala duška s svojo prirojeno zgovornostjo, je njena tupatam neprisiljena, v hipnem domisleku zinjena krilatica, izdajala tolikšno duhaprisotnost in naravno inteligenco, da se te je nehote polastil dvom o njeni nedoletnosti. In vendar — šestnajstega leta še ni bila dopolnila! Boris je deklico kaj rad podražil. „V Tirolah so bi Lahi poiisnjeni daleč nazaj in Avstrijci so pri tem zajeli deset tisoč ujetnikov. . .“ Da bi videli Anito, kadar jo je Boris piknil s takimi in podobnimi, običajno le izmišljenimi izjavami! Zavihtela je kuhalnico, s katero je pravkar mesila polento, in ako Boris ni bil uren, jo je brez milosti skupil po glavi. To ti je bil lov po kuhinji — na žive in mrtve. '(Se bo nadaljevalo) _____AAAAAAAA____ wwww Iz upravnega odbora. Upravni odbor se je na svoji seji dne 11. aprila 1933 konstituiral sledeče: predsednik tov. Punčuh Mirko, podpredsednik tov. Klebel ■Emil, tajnik tov. Kobal Albert. V poslovni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Punčuh Mirko, Klebel Emil, Škerjanc Ivan, Cerček Srečko. Tumpej Rudolf (kot namestnik Artič Franc). Nadzor nad prodajalnami bo vršil: v Ljubljani tov. Novak Ivan, v Mariboru kor. kol. tov. Artič Franjo, v Maribnru glav. kol. tov. Verlič Srečko. Uredništvo „Zadrugarja“ ostane nadalje v rokah tov. dr. Leopolda Benka, kateremu bo stal ob strani redakcijski odsek, ki ga predstavljajo tovariši: Punčuh Mirko, Cerček Srečko, Škerjanc Ivan. Iz nadzornega odbora. Na seji nadzornega odbora dne 13. aprila 1933 se je leta konstituiral sledeče: predsednik tov. Furlan Josip, podpredsednik tov. Juh Leopold, tajnik tov. Feldin Hinko, odborniki: 1.1, Božič Alojz, Koprivec Janez in Požgaj Franjo. ll!lllllllllllllllllilllllillllllllllllll!lllllll!lllilllllllllllllllllll®ll!llllllllllllll!i!lllllllllil!l | Z-¥i • ?V0S0 7 8 9 10 11 12 13 Besede pomenijo vodoravno: 1.) gospodarska uslanova, 2. polotok, dva enaka samoglasnika, turško ime, 3. otok, jugosl. mesto, angl. mera, 4. zgodnji dan, ženski pastir, oseb. zaimek, 5. amer. mesto, žensko ime, 6. kmet, drevo, 7. naziv, bolezen, 8. tuja črka, 9. veznik, turški dostojanstvenik, stiskati, 10. akad. naslov, jugosl. reka, nag, 11. gorovje na Balkanu, trg v zased, ozemlju, veznik, 12. žen. ime, bivališče v naravi, neraven, 13. del telesa, pokrajina v Aziji, servirna potrebščina. Navpično: A.) važna ustanova pri zadrugah, B.) zemlj. mera, kmet. potrebščina, C.) vrsta tiska, jugosl. reka, D.) očak, obrežje, E.) krik, prebivalec nekega otoka, oblika pomož. glagola, F.) dvoglasnik, prevlag, del sveta, G.) luknja, vladar, H.) žuželka, žen. ime, I.) del drevesa, prislov, J.) veznik, moško ime, K.) vrsta papig, propadati, L.) žen. ime (3. skl.), zdravica, M.) igr. karta, kemični znak za „cer", neplačilo, N.) dolž. mera, rastlina, barva (moš. sp.), O.) nebesa, zakopan, spis, P.) jugosl. reka, opat (nemško), vas pri Ljubljani, egip. božanstvo, R.) zemljepisna označba, žensko ime, opi-sanje, S.) amer. gorovje, egip. božanstvo, del telesa. Rešitve ugank v 4, štev. „Zadrugarja“ bodemo objavili prihodnjič. Uredn. Vsebina: O narodnem in zadružnem gibenju (sir. 129;. — Novi pravilniki (str. 131). — „Ali rabile brezobrestno posojilo (str. 136). — Sovjetsko gospodarstvo (str. 138). — Čiščenje (str. 141). — Vedno cvetoča begonija (begonija semperflorens) (str. 144). — Perutninerstvo (str. 146). — Naši čebelarji na plan (str. 146). — Prevoz čebel v pašo s progovnim vozičkom (str. 147). — Izraba pašišč ob progi po članih Čeb. zadruge (str, 148). — Izboljšanje štedilnika (str. 148). — Davica (str. 151). — Iz slov. slovnice (str. 153). — Prijateljeva oporoka (str. 154). — Iz upravnega odbora (str. 159). Za naše male (str. 159). „Zadrugar“ izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka $ Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. Ž., Ljubljana, Masarykova ;esta, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Kolodvorska ulica 39. — Tiskarna ,Sava“ d. d. v Kranju. (Odgovarja Nikola Stokanovič, Kranj.) Kmetijska potujoča razstava in šola bo krožila po dravski banovini od prvega junija t. L 53 dni in bo stala na večjih postajah po en dan. Razpored bo razglašen v dnevnem časopisju in s plakati. Vlak ima 23 vagonov, v katerih bo nameščeno raz-stavljalno blago, in sicer: 2 vagona za perutninarstvo, po en vagon za pouk in knjige, živinorejo in ribarstvo, čebelarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, higijena na vasi in v gospodinjstvu, mlekarstvo, poljedelstvo, kmetijska industrija, industrijske rastline in svilarstvo, ovčarstvo, zadružništvo, šumarstvo, agrarne zajednice, svinjarstvo, kmetijski stroji in nekaj vagonov za opravo, električna centrala itd. Ker so vagoni modro popleskani, je imenoval narod ta vlak „Modri vlak". K razstavi se vstopa v zadnjem vagonu in izstopa pri perutninarskem vozu. Razstava bo gotovo zanimala vse sloje naroda in je pričakovati naval ljudstva na vseh postajah. Železničarje bo posebno zanimala perutninarska in čebelarska razstava, ki bo prikazovala vse nove pridobitve v teh strokah. Priporočamo vsem železničarjem in njih svojcem obisk rasstave, ki bo nudila mnogo poučnega in novega za napredek narodnega gospodarstva. Članom — dobaviteljem! Z ozirom na sklep občnega zbora, pozivamo vse one člane, ki imajo na razpolago razne deželne pridelke, kakor fižol, orehe, jabolka, čebulo, krompir, maslo itd. ter bi jih radi prodali, da nam to javijo že sedaj v svrho izstavitve seznama članov dobaviteljev. Med in vosek bode prevzemala naša čebelarska zadruga. Sporočili je množino, vrsto, kvaliteto ter ceno blaga. Pripominjamo, da bodemo prevzemali le prvovrstno, zdravo, sortirano blago najboljše kakovosti po dnevnih cenah. Uživajte mleko! Konzum mleka je v agrarni Jugoslaviji skoro na zadnjem mestu od vseh evropskih držav. Zato smo v potrošnji drugih nepotrebnih predmetov med prvimi. Člani zadruge, uživajte mleko, ki je najboljša in najcenejša pijača in hrana. Zadruga je poskrbela za prvovrstno planinsko mleko, ki ga dostavlja članom na dom po nizki ceni Din 2 20‘- — Članstvo opozarjamo, da se uračuna pri določitvi posmrtnin po členu 9 novega pravilnika v posmrtninah konzum mleka tudi v povprečni letni nakup. Zk'VAy^x>%v\/vvv/vAvvvv/\yvA/v/vvzvvzvV'\/Ay\y\vVAyvzvx'vy\vrvyv^ xrxzvvxr>z\z>zv'vrvxzv’>zv’ v^^yvvxrvxrxrxrvxzxrx^xrvxnzvxr>/\/vxrszv^vwzxz Zadruga ima na zalogi lepa bukova drva. Opozarjamo članstvo, da se z drvmi za zimo preskrbi že v poletnih mesecih, jeseni ne bo mogoče vseh naročil pravo-časno izvršiti, ker bo povpraševanje veliko. AAAAAAAAAAAAAAA/WWAAAAAAAAAAAAA.A^VVV>AAA>VVVVVVVVVVVV Ned v lipovem čaju je za vroče in soparne dneve najbolj krepčilna in osvežujoča pijača, če jo dobro ohladiš in dodaš nekoliko citrone. Juham je najboljši dodatek k juhi, ki jo napravi tečno in okusno. Juhan je domači izdelek. Juhan dobite v vsaki boljši špecerijski prodajalni uporablja na milijone ljudi v mestu in na deželi terpentinsko kremo za čevlje SMOL-pasta ■mast za usnje za čevlje zsšportinzaštrspac napravi usnje prožno in nepremočljivo Ako želite dobro pecivo, potem uporabite za pri reditev istega Dr. Oetkerjev pecilni prašek ,•« ir. Oetkerjev vanilni sladkor Kako prirediš Dr. O ETKERJ EV š a rt e IJ ? Zmešaj 14 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. OETKER-JEVE zmesi za šartelj, V4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro nameščenem modlu pri srednji vročini. z* 4 Zahtevajte, da se Vas brije le z »Merima milom!“ „Merima dečje“ milo ni samo nežno, nego tudi antiseptično! „Merima“ je čisto domače podjetje. Kupuj domače proizvode! Zika je samo ena. Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrečno ŽIKO. Ali prejemate mesečnik „ZIKA“? ČERNJEII GRUN AGENTURA I KOMISIONALNA RADNJA, ŽITARICA, MLINSKIH PROIZVODA, STOČNE HRANE I SEMENA NOVISAD KRALJA ALEKSANDRA 14. TELEFON: 22-42,24-86, 25-62 TELEGRAMI: ČERNJEI NOVISAD BANKOVNI RAČUN KOD: OPŠTE JUGOSLAVENSKO DRUŠTVO A. D. POŠT NSKI ČEKOVN i RAČUN BEOGRAD BR. 51643. BRAZILSKI ČAJ MATE kot vsakdanja in julranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma, kakor tudi njegove razširjenosti kot prave ljudske pijače zelo nizka. RAZŠIRJA PRIJETEN VONJ PO JELKU .JELKA* HRANI ČAS, DENAR IN TRUDI .JELKA* DA TRAJEN IN POPOLEN LESKI Ker stremi zadruga za lem, da postreza svojim članom z dobrim cenenim in domačim blagom, priporočamo vsem članicam, naj kupujejo HUBERTUS-OVO MILO celjske milarne z zgoraj razvidno zaščitno znamko. Vsaka gospodinja naj se prepriča, da je milo enakovredno drugemu, četudi dražjemu blagu. Cena navedenemu milu je Din 5"50 kos pol kg, lerpentinovemu pa Din 6"50. BERIK čistilni pesek čisti in polira aluminijasto posodo, cementne, kamenite in lesene predmete, kopalne banje, marmor, jedilni pribor in razne kovine. BERIK pesek se uporablja na mokri krpi. Zadruga je pričela v Ljubljani, Masarykova cesta 17 z izdelovanjem perila. Perilo izdelujemo po meri v najkrajšem času. Izdelujemo pa tudi konfekcijsko perilo, ki nas ne stane nič več kot če bi kupovali iz tovarne. Nadejamo pa se razen tega, da bomo delavce, ki so s konfekcijo zaposleni, lahko bolje plačevali. — Kroj je prvovrsten. SCHICHTOVO JELEN MILO ipssa uvotrebUavaio Tako (zgleda zavitek odlič-n e g a, res domačega Izdelka v KAH Članice! Z Dr. Pirčevo sladno kavo pripravite za Vašo družino prav izborno, okusno in zdravo kavo. Otresite se predsodka, daje dobro le blago s tujimi imeni! Bodite prepričani, da izdelujejo domača podjetja blago, ki nadkriljuje tuje izdelke! Članice, ne pozabite pri naročilu vpisati Dr. Pirčeve sladne kave. L. MIKUS Ljubljana, Mestni trg 15. N a malo Telefon 22-82. No veliko Ustanovljeno 1839. TVORNISKO PODJETJE RUDI KRAUS ZAGREB, BARUNA JELAČIČA 2/1II. PROIZVOD VSEH VRST KRAVAT, STEZNIKOV, PRSNIKOV IN PASOV, ČLAN TT. BRAČE KRAUS I HERR-MANN, TOVARNE SVILENIH TKANIN ZA KRAVATE V ZAGREBU. ČEVLJI S ČRKO ROČNEGA IZDELKA, ZAJAMČENO DOBRO IN IZ PRVOVRSTNEGA USNJA IZDELANO OD TT. ČEVLJARSKEGA MOJSTRA, LJUBNO P. PODNART, DOBITE V ZADRUŽNI TRGOVINI. POSKUSITE IN PREPRIČAJTE SE! SARGOV KALODONT Nabavljalna zadrut Centrala: Lj Prodajalne: ga uslužbencev drž. železnic r. z. z o. z. v Ljubljani ubijana, Masarykova cesta 17, telefon št. 2241 in 2248. Ljubljana-1 6lav' ko!- Masargkova cesta 17, telefon št. 2248. 'i Gor. kol. Bleivveisova cesta 35, telefon št. 2641. M,rihnr. j Koroški kol. Frankopanska cesta 34, telefon 2061. 1 Glavni kol. Aleksandrova 49. Prodajamo samo članom. CENIK št.! S veljaven od 20. maja 1933. Zadruga sl pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati, event. zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj Zrnje Din ob prejemu blaga l • Din Kava, surova Ha kg 48*— Riž, Čarobna kg 11"— » žgana „ 68'— HLEVSKI IZDELKI .Ia . J 9— „ žgana „Special“ . . „ 80’— Din . tla ■ » 5-50 „ žgana lila , 58-- Moka, Ogg kg 4-25 Koruza, debela sušena . • , L20 . Hag vel zav. 27-— > Og n 425 „ drobna .... • „ 175 „ Hag mali » 14*— . št. 2 4 — Kaša . , 3-50 , » 5 3-75 Ješprenj » 4-— „ ajdova 5 — Ješprenjček - . 8-- KAVNE PRIMESI , ržena 3-50 Fižol, cipro Din , koruzna 1-30 “ prepeličar . . . . . 3*- Kava, sladna Dr. Pirčeva . kg 12-— * n bela .... n 2 — „ ribenčan .... w „ Kneipp . 43— , krmilna J9 1-10 Leča, debela Ia . . . , ■ , 12-— „ žitna . 8-— Zdrob, pšenični . 4-75 » Ha . . 6‘- . ržena , 14— „ kuruzni » 2-25 Grah, zelen . . 13*— „ figova „ 22— „ činkvantin .... „ 3-— Piča za kure ... . . 2-— „ Enrilo „ 20— Otrobi, pšenični drobni n 1-— » „ „ Promiul . . . io-— „ Enrilo škatl. 16*— » pšenični debeli . . „ 1-30 Ptičja hrana • . 8'- „ redilna kg 20— „ koruzni » 1-— » Kneipp as/4 kg . . . doza 10— Drobtine 8-— SLADKOR Cikorija, Franck kg 16"— Din , kolinska .... * 16— Sladkor v kockah . . . kg 1575 „ F avorit „ 16— „ sipa drobna . . • , 14*— „ sipa debela . . „ 14-10 „ v prahu .... „ 16"— MAST TESTENINE Bonboni . 24-— Din „ polnjeni Ia . . . » 40"— Mast kg 17— Din » » Ha . . • „ 30’— Mast v dozah po 5 kg doza 90*— Makaroni jajčni v kartonih kg 11*50 Kandis ■ „ 23‘- Ceres, bel, rumen .... kg 24— Špageti jajčni v kartonih „ 11-50 M argo slad . „ 44-— Cajno maslo Ia „ 36— Makaroni, jajčni n 1050 Bonbonjere . . . skati. 12'— do 48"— „ „ Ila „ 30— „ domači .... „ 8‘— Šumeča limonada . . . . kom. 1"— Kuhano maslo „ 28— Polži, jajčni „ 10-50 Zaseka domača „ 17*— „ domači 8-— SOL Rezanci, domači široki 8 — Sol, fina - kg 8-— Špageti, domači 8' „ morska „ 275 Fidelini, domači .... 8-— „ kreška ■ „ 2-75 Krpice, domače n 8-— Zvezdice, domače .... 8 — KAVA Fidelini, E. B „ 22 — Din MESNI IZDELKI Rezanci, E. B „ 20 — Kava, Perl . kg 74 — Din Krpice, E. B. ..... . , 22-— „ Portorico .... . . 74-- Slanina, soljena kg 18— Jajnine * 17-— „ surova Ia . . . . . . 60-— , tirolska . 20— Slanina krušna kg Din 16— » »hamburška" . . „ 20— » prekajena debela n 20— „ papricirana . . . rt 17— Salame, ogrske » 60— » milanske .... „ 60"— „ domače I . . . „ 48"— II • • „ 35— „ krakovske . . . „ 25— , letne » 21— „ navadne .... » 14— . tirolske .... „ 23— „ »Mortadela . . . n 25— , posebne .... 9 20"— „ jetrne » 25— „ pariške .... » 20*— „ jezikove .... m 24— Safalade kom. 2"— Hrenovke - , 2— Klobase, kranjske .... n 4— , suhe » 4"— Meso, prekajeno vratina . kg 18— Kare brez kože , 20"— Kare s kožo 18— Šunke, dalmatin. v narezu , „ , cele . „ , s kožo in brez kože „ 22— „ , kuh. v narezu n 45— , praške dnev. cena n , zvite n 21— Reberca brez kože . . . » 17— Carsko meso m 16— Prsni vršci m 15"— Plečeta, cela m 19"— Krače 9 12— Jeziki, goveji n 26— , svinjski , 20"— Repi, svinjski » 11 — Svinjski parklji » 5— Svinjske glave brez kosti . , 12— Tlačenka * Ocvirki domači „ 10 — DELIKATESE Din Sardine kom. 2"— „ V. kg škat.12'— „ velike V« kg . . . „ 7— „ srednje 1ls kg . . , 6"— „ male Vi o kg . . , 3"50 Sardelni obr. s kaper, velika , 8*— n i999 mala , 4-50 Sardele, v slani vodi . . kg 12— Sardele, očiščene .... kom. —"50 Tunina , 16— Slaniki » Rusi „ 1-25 Polenovka, suha kg 20"— Med, ajdov » , cvetlični , 18— „ , vel. kozarec 20— , » mali 12— , „ veliki lonček 7— , , mali „ 1"75 Sir, Chalet la Din . kom. 3"— „ „ Ha .... . „ 150 » trapistovski .... . kg 20"— „ la . . 26— »Ha • » „ liptavski . „ 30"- „ »Gorgonzola" . . . • » „ »Parmezan" . . . . „ 90"- Kvargelni . kom. 0’50 Maggi, velike . steki. 28"50 „ srednje .... . , 17— „ male . „ 11"- „ na drobno . . . . dkg 1*50 „ juha gobova . . . zav. „ , grahova . » Juhan, velike .... . steki 12"— » male ■ „ 6— „ na drobno . . . . dkg 1— Kocke za juho »Oraf^. . kom. 1"— „ „ „ »Maggi" . „ 1"25 Guljaš, ekstrakt .... . zav. 4"— Gorčica (zenf) .... koz. 9"— Gorčica . kg 24— Keksi v zavitkih . . . „ „ „ a 1 kg » na vago .... » v aeroplanih . , » v pločev. dozah Otroški piškoti . . . Napolitanke, dolge 19 n Dezert šnite .... Oblati............... Guljaš, goveji .... Jetrna pašteta .... Sardelna pašteta . . Čaj v dozah .... Čaj v zavitkih . . . Brazilski Mate čaj . . Čaj na vago .... Kakao la ............ v . Ha............... Čokolada a1/* kg . . i/ » » /10 » • • » » VlO » » z lešniki V, » »Vi ». » Ve » » /a » » * ',u » mlečna Vu » » 5*50 „ „ Vt » » H-- Paradižniki 1/6 kg Scedep doza 5 50 Vi » » - - » 13— , »Kulpin" Vi kg . » 4— n rt Vi » • • » 10 Marmelada Ila ............ kg 20"— » jabolčna doza h 1 „ 22"— . . zav. o— . . kg 20— • • » 20— . . kom. 24"— . . doza 24"— . . zav. 15"— . . kom. 1"— zav. 15"— . . kom. 2— . . zav. 15"— . . doza 8"— . . . 6- . • » T— . . v. d. 26"— . . m. d. 14"— . . zav. 3"50 . . „ 6"50 ■ - » 7"50 . . » 14— . . „ 3"50 . . kg 96"— . . » 44— 34"— . . tabL 10— • - , 4"50 . . » 2"50 kg , 29— » , 20— » , 12— Din Marmelada marelčna ... kg 30"— , marel. doza a 1 „ 32"— Ovomaltine vel...........doza 56"— „ srednja............ „ 32*— „ mala .................... »16— Citrona!..................kg 100"— Kaprni.................... „ 40"— Soda bicarbonat........... „ 12"— Kruh, črn in bel .... štr. 2'— Kvas..................... kg 30"— Jajca dnevna cena . . . kom. 0"70 SADJE Jabolka . . Češplje, sveže „ suhe dom „ suhe bos Hruške, suhe . » sveže . Breskve, sveže Marelice, sveže Grozdje . Orehi, celi Orehova jedrca Rožiči, celi Rožičeva moka Mandeljni, la » Ha Rozine la . » Ha. Grozdiči-Vamperli Cvebe . . Čebula . . Čebuljček Česen . . Limone . . Pomaranče Mandarine Dateljni, Fige v vencih » dalmatinske Mak, plavi . . Lešniki, tolčeni „ celi . Zelje v glavah „ kislo . . Repa kisla . . Krompir . . . Kostanj, domači Pinjoli .... Kumarce meš. z gobicami Kumarce kisle vel. . . . Din 6- 6"- 5 — 6 — 52— 44"— 20"— 14*— 14— 1 — 6— m. 0"50 2 — 1"50 kart. kg 10"— 4— 20— 30— 0"75 60— koz. 22"50 „ 23— TEKOČINE Din Kis za vlaganje .... 1 3"50 „ vinski 6°/0 „ 5— „ navadni 6o/0 „ 3"50 Olje, namizno . 14— „ „ italijansko . . „ 18— „ bučno „ 11"— , olivno „ 16— Brandy 0.35 I steki. 30"— Brandy 7/io 1 „ 50— Rum, Ila a V« I „ 18— „ la a Vi 1 „ 30— „ la a 11 .... . „ 50— Žganje, borovničar a Vi 1 • „ 24— , hruševec a l/t 1 . „ 20— , tropinovec 6 V* 1 • . 20— , brinjevec a Vi 1 • , 20— , slivovka a Vs I , 20"- „ marelično a 1/s 1 . „ 20— Vino Vermut I 24— „ belo štajersko . . . » 8— „ „ „ ... , 9-10-- „ cviček „ 8"- „ Dalmatinsko belo „ 6"— „ Opolo „ 6"- Prosek . .# 1 18— Francosko žganje .... i. steki. , žganje .... s. stek!. „ žganje .... i.stekl. 8-- Rum, esenca steki 8*— Malinovec a Va 1 .... „ 15— Malinovec na vago . . . kg 19"- Rogaška voda a 1 */* 1 • steki 7"— Rog. Doneti ali. . . . » 6"50 Radenska voda 1 Va 1 • • » 7— Sisačka voda 1 V, 1 . . . „ 7— Grenka voda Fr. Jožefova „ 12— „ » Palma . . . „ 10"— Medica 1 Mošt sadni n Chabeso steki. 2'— Panonski biser stek. 32"— DIŠAVE Din Poper, cel in zmlel vel zav. 3"— Cimet, » » » » » 3— Klinčki (žbice) , 2"50 Piment, cel in mlet vel „ 2"50 Lavorjevo zrnje (lorber) . „ 1" Lavorjevo listje „ 1"— Janež „ 2"50 Kumna „ 2"50 Muškatovi orehi .... kom. 0"50 Muškatova cvet zav. 3"— Vanilija v šibkah .... kom. 1"— Žafran . zav. 0"75 Paprika, huda „ 3— „ sladka „ 3— Ingver » 5— Korjander „ 2"50 Majoran ........ kg 60"— Kamilce , 20"- POTREBŠČINE ZA PERILO Milo, Benzit . . , „ Zlatorog nav. » » terp. Milo Hubertus sivo » » nav. . . , terp. , Schicht nav. » » terp. „ Merima . . „ Sunlight . . otroško . . toaletno Apollo vel. „ , mali Elida vel. „ mali Speick vel. tvorn. Karlovec Glycerin Viola . . Olivia vel. Marija . toaletno karbol mandeljnovo za roke . . za britje II Soda za pranje Lug .... Plavilo v kockah Plavilni papir Boraks . . . » carski Škrob rižev Henko soda Ženska hvala »Tri" soda . »Radion" . . »Persil* . . »Lux“ . . . Vrvi za perilo, velike kom. 20" male kom. 8* male , 16" Din kos 5"— kg 11*50 » 13"50 . 9-50 » H — „ 13— » 12"50 » 14-50 » 14— kom. 2"— . 8— „ 12— . 7 50 » 15— » 8"— . 10— 5"— 8— ». 9-» 4"— , 750 » io-- » 4-— , 6"-» 4"50 » 3 — » 8— 1- 75 4"— 2- 50 , 1*50 „ 2-50 škatL 4-75 , 5- zav. 1"50 . 3- . 2-50 » 3— » 5"50 » 6"-zav. 4"50 - do 40"— — do 15’— do 19"— kg zav. POTREBŠČINE ZA ČEVLJE Din ni. a. 12-— Krema, črna , črna . , črna . » rjava . , rumena s bela . AlHou, bela . » siva . Mast za čevlje Krtače za blato „ za mazanje , za svetlenje Vrvice za čevlje, črne dolge sred. SL 7— ula a. 5-— škatl. 5"— „ 5— » 5 — steki. 6"— » 6"— škatl. 4"— kom. 4"— , 1*50 , 12— par 1"50 Din Vrvice za čevlje, črne kratke par 1‘25 „ „ , rjave kratke „ 1"— » » , rjave dolge „ 1*50 Vezalke, usnjene .... „ 2"— Olje za mazanje podplatov steki 8"— DRUGE POTREBŠČINE Din Prijatelj gospodinj za štedilnik 19, 20, 21 cm širok komad 170*— Kalodont...................tuba 6"50 Chlorodont.................. , 6"50 Doromad..................... „ 6‘50 Odol.................. . Uliti. 65"— S. StltL 35"— UStltL 22"— steki 20 — . 16'-0t.stekLi2*— I. SMl. 24-— steki. 16"— tuba 12"— škatl. 6"— » 10— kom 12— , 8-— Ustna voda Parfem Kolonska voda Esenc za kolonsko vodo Krema za kožo Vazelin, Elida Puder, Elida Krtače za zobe, velike „ male roke . obleke ribanje parkete parkete » 2"50 , 16— » 5,- , 27.-„ 24— „ 12— , 10— » 6-50 » 5- , 6— „ 1"25 t. tnba 24— i. lito 13*— tuba 5"50 tuba 4"80 kom. 2*50 » 6— „ 2"50 zav. 1"— „ „ „ , s prep. » 1-50 rt n n rt » # 2 1 „ „ alum. „ . „ 3-25 Peščano milo za roke . . » 4"50 Prašek za srebro in zlato „ 3"25 Smirkovo platno .... pola 1*50 Tepači, veliki.........kom. 18"— „ srednji............ „ 13"— » mali............... „ 8"— Sveče, velike..........pak. 7"— - . ...........kom. 1*20 Omela za „ mala . . Metle, velike . . „ male . . . Metlice otroške . , za obleko „ za posodo Čistilo za parkete Sidol . . * . Svitol . . . • . Vim............. Hobby prašek Ominol .... Pesek za email posodo Din Din Sveče, male pak. 7"— Morska trava . . . kg 4"50 n n kom. 0"70 Hranilniki .... kom. 40"— „ za božično drevo kari. Peharji veliki . . . „ 7— Svečke čudežne škatl „ srednji . . „ 5— Nagrobne lučke kari. 10"25 „ mali . . . „ 4— Nočne lučice škatl 2— Stručnice, velike » 8"- Vžigalice pak 10"— Stručnice, srednje . „ 7— „ ........ škatl. 1"— „ male . . , 6— Zobotrebci ....... zv. 0*50 Solnice, lesene . . „ 9— Črnilo steki. 3"— Šivanke zav. 1*50 Svinčniki, navadni .... kom. 1*25 Sukanec, bel, črn št. 10-16 valj. 5"— „ tintni » 3— » rt 9 9 20-36 „ 3"75 Peresniki , 2— n m n m 40-60 3"— „ J Predpražniki iz mor. trave . 44— Flit, mala doza 16"— n 9 9 9 . 30"— „ vel. „ 29"- rt n n 9 „ 26"- „ s škropilko kart 51"— Slama za predsobe, la . . . 12— Škropilka za Flit . kom. 22"— rt rt rt t H® • • „ 4— Obešalniki, veliki . „ 15- Muholovci „ 1 — , mali „ 2"50 Prah za čiščenje obleke . „ io— Pralni stroji . . . , 13— Šampon „ 4— „ „ ... . 14"- Pergament papir .... pola 1"— „ „ ... » 16— Celofan papir pola 4" - do 6"— „ rt ... „ 18— Pasovi, usnjeni kom. 8"— Pile, trioglate . . . . 5— Barva za piruhe • . . . . zav. Pile trioglate . . . . 5"50 Ostara papir n „ ploščnate . . „ 9"50 Grafit kom. 0'50 , ploščnate . . . 11"— Pasta za peči Platnene vrečice, male . . kom. 3"— „ 8"- „ ploščnate Rahljači, brez ročaja . . , z ročajem . . . » 13 — „ 12— , 15— „ , srednje . „ 12— Brusači • . . . 13— „ „ velike . . „ 15.— Kladiva za meso . . 12— Olje za šivalne stroje . . steki 4'— Škropilke za vrt . . . . . „ Din Sparklet steklenice . . . kom 150"— Drobtinice.............. „ 40'— Mesoreznice ................. „ 50"— Žlice, nav.............. „ 5*50 Žlice, alpaka............. » 13"50 » kavne nav........... , 3"— „ „ alpaka ... „ 7— Vilice, navadne kom. 9"— do 13"— „ alpaka ...... » 13*50 Noži, navadni . . kom, 10 do 13"— „ alpaka.............. » 24"— Kolesa, »Waffenrad“ kom. 1700"— „ »Kosmos" kom. 1250"— Vozički za prev. živil Prazne pušice . . Umetno gnojilo . Semena, mali . . Grah in fižol vel. „Mali sadjar" . . „Mali vrtnar" . . „350— „ 5— „ 10— kg 2— zav. 1"— „ 2— knj. 5"— „ 5— KURIVO Drva, bukova cela . „ „ žagana „ mehka v kolob. Premog, trboveljski kosovec Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna. i i ‘3 kom. 4"50’a 41 o Cl, Vsak petek sveže morske ribe! Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelan itd. KATHREINER KNEIPP-ova SLADNA KAVA PRAVI FRANCK sta nerazdružljiva prijatelja. Vprašajte vašega zdravnika, on Vam bo rekel, kako zdrava je ta pijača! — 100% domači izdelek. čokolada bonboni karameli UPORABLJAJTE SAMO Čistilo za čevlje odlične kvalitete! Znamka „FOX“ Vam garantira fabrikate iz najplemenitejših sestavin in na temelju doigol inih pazljivih in premišljenih izkušenj. CIKORI7A ■ - " Tvornica čokolade Adolf Zavrtanik Lesce - Bled Zahtevajte mojo specialiteto „NOISETTE“ čokolado z lešniki, ki je po kvaliteti in okusu nedosegljiva. Dobiva se povsod kakor ludi vse vrste čokolade od najobičajnejše do najfinejše. KEKSI VAFELJ NI BISKVITI najboljši pri TOVARNA KEKSOV IN VAFELJNOV B. Pauer družba z o. z. Ljubljana Vsak poznavalec kupi STEYR kolesa. LJUBLJANA Miklošičeva 36. „SIDQL“ priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin. Zlato naših hranil JIJN1NE makaroni, špageti, juhine zakuhe