Tedenske novice. Radi praznika Vnebovzetja je izšel tokrut «Oo«podar» HHmn na Stirih straneh. Prihodnja številka bo zopet na 8 traneh. Važno z» udelezence Euharističnega shoda v Vara« idinu! Udeleženci imajo polovično vožnjo na jažni lu državni želcznici.Za izkaznico, katero dobijo v frančiš-kanskem samostanu v Varaždinu, se plača c dinur.Najbolje bo, da se pripeljejo dne 27. zjulraj, t. j. v nedeljo, z onun vlakom, ki odhaja iz Maribora 6b 5.2(3 v jutro. V Varaždinu se bo na njihov prihod čakalo, zato irnajo Slovenci govor ob pol 10. uri dopoldne. l)i bi se mogli isti dan vrniti z vlakom, ki odhajn iz Varaždina popoldne ob 5.05. uri, se je procesrn prel.tžila na 3. uro. Udeleženci, njih število, naj ; kolikor preje oglasijo v frančiškanskem samostnnu \ Viiraždinu. Zmaga SLS na Viču pri Ljubljani. Doslej je bila občina Vič pri Ljubljani v rokah policajdemokratov. 1'relečeni teden so se vršile volitve župana in občinskih svelovalcev. Z liberalci in ž njihovimi samostojneškinii podrepniki zvezani socialisti so propadli na celi črti. SLS je dobila župana in vse občinske svctovalee. — Ta ko se podira trdiijava za trdnjavo ljudskih izkoriščevalcev! Nove lopovščine policajdemokratov pred sodiščem. V Ljubljani se je dne 11. t. m. vršilo pred okrajnim sodiščem zanimivo nadaljevanje sodne razprave na tožbo bivšega ministra dr. Kramerja proti inž. Tavearju, Ki je trdii, da je dr. Kramer nepošten. Zaslišane so bib priče, ki so izpovedale, kakor sledi: Prof. BrezniK je iz-javil, da mu je dr. Kukovec vpričo inž. Tavčarja pove-dal, da mu je le-ta očital obrambo nepoštenih ljudi, kakor je n. pr. dr. Kramer, ki je kot trgovinski minister dovolil nacijonalizacijo vevške papimice samo pod po-gojem, da se je večja skupina delnic odstopila prijatcIjem dr. Kramerja. Delniška tiskarna (Jutro, Domovi-na, Kmetijski list) je dobila bltOO delnic, katere je raz-delila med svoje prijatelje (policajdemokrate in samo-stojneže). Dr. Reisner je izpovedla v bistvu isto. Dr. Ra-vnihar pa jc dodal, kak hrup so zagnali pri seji mla-dini, ko jim je inž. Tavčar očital nepoštenje. Najbolj so se potegovali za dr. Kramerja Gregorka, Kejžar \zMaribora 111 Luka Jelenc (že ve zakaj!). Sodnik je na- to, ker je dejanski stan dognan, preložil glavno razpra- vo, da se dožene dokaz resnice. — O rezultatu bomo po- ročali V časih tlake. Iz Dornave pri Ptuju nam poročajo: Zdi se, da še vedno živimo v časih tlake. Saj tako si mis lita grajščaka Lippit in njegov sorodnik Guidon Pon- gratz. Svoje uslužbence zmerjata z najizbranejšimi iz- razi iz prirodoslovja. In kako jih zna ta fini nemški ple menitaš izžemati! Kakor citrono. Nadvrtnarju n. pr. plačuje mesečno 200 kron in hrano. Da pa ta hrana za služinčad ne pride predrago, pa ima neko ženšče, ki uživa za svojo službeno »vestnost« napram uslužbencem pri gospodarju golove privilegije. Dasi ima 5—6 milijonov vsakoletnega dobička pri vinu, vendar dobc viničarji in sicer ob nedeljah nekaj kislega, neužitnega jabolčnika. Gozdar ima 500 kron mesečne plače za šesteroglavo rodbino, pristav pa 200 K. Če hočejo živeti, morajo krasti, kar je pokazala sodna obravnava v Ptuju. Dninarji dobivajo 3 dinarje dnevno brez hrane iii pijače!! Nek siromak, ki je že 40 let pri grajščini, je popolnoma opešal in živi v hlevu pri tuberkuloznib. kravah; uši in nesnaga ga bodo rešili trpljenja. In gospod Pongratz ga je že hotel vreči črez prag, češ, da nima od njega prav nobene koristi. Njegovo veliko posestvo bi moralo spadati pod agrarno reformo. Toda to se ne bo zgodilo, ker Pongratz pridno maže. Agrarni direktor se odziva raznim vabilom na izlete in pojcdine ter po več dni ostaja na loviščih prostrane grajščine. Tako bodo še dolgo živele nemske pijavke na naši zemlji, dokler ljudstvo samo ne spregleda. Ormožka Kmetijska podružnica predlaga v odlikov;<nje ea zaslugc, pridobljene na polju kmetijstva, sledeče trgovce in sicer: Ivana Veseliča, Ludvika Kuhariča in Lovrita Petovarja za uspešno razdelitev galice in dveh vagonov desk med kmetovalce, ki so člani kmetijske podružnice, konečno St. Grivca za razdelitev železja, vse naročeno pri Kmetijski družbi na račun in za ude Kmetijske podružnice v Orinožu. Cestitamol Priailil bi jih rad k Sokolu. (Dopis iz Polenšaka pri Ptuju.) Učitelj Fink je postal zadnji čas zelo agilen agitator za Sokola. Učencem, ki so naraščajniki Orla, se je celo predrznil groziti s kaznijo za njc in njihove stariše, češ, da jih bo ovadil sodišču. Seveda, po katerem paragrafu, tega ne pove. Vprašamo pa, kdo mu daje pravico in pogum, našc otroke Biliti k brezverskemu Sokolu? Naše otroke bomo vzgajali, kakor bomo spoznali za najbolje, njegovih brezverskih naukov pa ne potrebujemo, najmanj pa njegovega komandiranja. Zaveda naj se, da je plačan z našim denarjem! Torej gospod učitelj, pustite na miru Orla in ne brigajte se za Sokola, pač pa za krščansko versko vzgojo Vam izročene mladine! Samooblasten šolnik. Iz Polenšaka pri Ptuju se nam poroča: Pred nedavno smo imeli dvomljivo čast, da smo se morali pečati z našim samooblastnim šolnikom, ki živi v domišljiji, da je na našern Polenšaku nekronani kralj. Evo nov dokaz, kaj si drzne počenjati ta samoobbislni šolnik. Dne 27. julija 1922 je imela naša šolska mladina pod vodstvom našega šolnika in njegbve soproge-učiteljice izlet v Ptuj. Izletniki so se nastavili na vrtu gostine fNovi ivel«. Popoldne je prišel na vrt pošten sadjerejec, da ponudi žejni šolski mladini, ki niti pitne vode ni imela, dočitn bta se naš šolnik in njegova boljša polovica krepili s kozarci piva, nckaj jabolk po skrajno nizki ceni (4 jabolke za 1 krono). Ta cena za res lepo sadje gotovo ni bila pretirana. Kakor jastreb iz neba je priletel naš šolnik ter nahrulil adjcrejra z drznim poveljera: <Odstranite se takoj>! Pritckla je tudi njegova soproga ter iztrgala iz rok učencu 4 j.ibnlke, katere si je kupil ravnokar za eno krono, ter jlh vrnila sadjerejcu z drznim klicem: <Kaj misliš! štiri jabolke za cno krono, ali si neumen — jaz ti dam doma celo i!-«wo zn 1 krnno!> Zopet dov dokaz, kako naše liberalrto učiteljs!.-"> sovraži naš kmetski stan. Gospodu šolniku in njegovi -oprofci !>odi povedano, da smo siti vajinega samooblast¦t epa \edenja! Tisti šolski vrt, ki ti obrodi sadje, ni tvoju, ampak je Solska, torej naša last. Prišel pa bo čas, upajmo, da ni več daleč, ko bomo temeljito obračunali s tem cizobraženimi človekom, kajti božji mllni meljejo počasi, a sigurno! Petindvajsetlctaica gasilskega društva na Hardeku pri Ormožu. Naše gasilsko društvo je slavilo dne 13. avgusta 1922 251etnico svojega obstanka. Udeležilo se je 15 gasilskih društev, kot zastopnik Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani župni načelnik gornjegrajske gasilske župe gospod Vengust, ter načelnik ljutomerske gasilske župe gospod Rajh. Sv. maša, obhod in veselica so se vršili v Ormožu. V itnenu Ormoža, ki je bil kakor Hardek v zastavah, je cošlc gasilce pozdravil gospod občinski odbornik Veselič, na knr se je vršila na glavnem trgu božja služba, pri kateri je domača društvena godba precizno in milodoneče igrala Mikložičevo mašo, domači č. g. dekan Gliebe pa govoi-il o zgodovini n pomenu gasilskih društev sploh, ter poscbno priznalne besede domačemu jubilantnemu društvu. Po vtličastnem obhodu vseh gasilcev skozi mesto, pri katerem ste sodelovali dve gasilski godbi, domača in trgoviška, se je vršil slavnostni občni zbor, kjer je društveni in župni načelnik g. Hanželič pozdravil zastopnike ormoškega mesta in načelnika okrajnega zastopa ormoškega, zastopnika JGZ, zastopnike gasilskih žup in društev. Slavnostno predavanje o početku, razvitku in delovanju društva, o njego «h zaslužnili načelnikih, članih in podpornikih je imel društveni in župni tajnik gospod Rosina. Za tem se 'je vršil občni zbor Gasilske župe ormoške, ki šteje sedaj 9 gasilskih društev; pri tem zborovanju so se sprejela enotna župna pravila. Popoldne je bila tehnična gasilna vaja na Hardeku; v obrambo se je z brizgalno naskočila od dveh strani hiša gospoda Petka; gasilci so s svojim mirnim in razumnim nastopom pokazali izurjenost in disciplino. Za tem se je vršila ob zvonkih glasih že imenovanih godb in ob veliki udeležbi ljudstva na vrtu gostilne gospoda Horvata veselica, ki se je prav dobro obnesla. Gasilskemu društvu hi deškemu in njegovim 251etnim članom želimo še za naprcj obilo blagoslova. NajlepSe pozdrave in obilo srečc na polju in v vinogradih želijo slovenski fantje svojim doma ostalim, kakor tudi staršim fantom in dekletom iz Stare Turčije, Požaj, Črnagora. Žrtev Drave. 9. avgusta se je polegnilo iz Drave gtdJo truplo neznane utopljenke; domneva se, da je kake tri ledne ležala v vodi. Stara je okoli 30 let, srednje rasti iu pre.\'ej močnega života. Oblečena je v črno ali temno obleko, kolikor sc je pač barva še dala razločevati; košček obleke ima shranjen grobokop. Ker je truplo vsled dolgega ležanja v vodi bilo že precej izpremenjeno, se druga znamenja ne dajo navesti. Sorodniki, oglasite se pri župnijskem iir:idu sv. Marka niže Ptuja. Umrla je v Mozirju Marijina družbenica Antonija Pimec v starosti 26 let. Zapustila je mater, sestro in tri brate. Na zadnji poti so jo spremljale članice Marijine družbe, ki so ji tudi okrasile mrtvaški oder. Vrli mladenki sveula večna luč! Velikl požar v Šmartnem na Pohorju. V petek, dne 11. avgusta po noči je zbruhnil požar v gozdu gosp. Jurija A6ko in uničil celi gozd. vrednost dreves, katera so poškodovana, znašajo 80.000 kron. Požar je zakrivila najbrž maščevalna roka. V jutru 12. avgusta so prihiteli Jurij Ačko, Leopold Vorša, trgovec in Simon Kauš. Toda zaradi velikega požara je bilo gašenje nc.ogoče. Starec požigalec in samomorilec. Iz Sladke gore nam poročajo: Pri nas sta živela 65 let stari Janez Gorjup in njegov zet v rednem prepiru in nemiru. Vedno kreganje je starca tako razjezilo, da se je maščeval nad svojim zetom na ta način, da mu je zažgal hišo, katero je upepelil požar prav do tal. Iz strahu pred kaznijo se je vrgel stari Gorjup pri Poljčanah pod tovorni vlak, ki je požigalca smrtno povozil. Zagonctna smrt. Vlakovodja osebnega vlaka, ki je vozil te dni na sarajevski progi, je zapazil nedaleč od Tre binja med Tračnicami človeško glavo. Ustavil je vla::, vlakospremno osobje in potniki so šli pogledat, kje in t1' a je človeška glava. Sele komisija iz Trebinja je spoznala, v od železniškega kolesa od trupla odrezani glavi trebinjskega čevljarja Josipa Moroveka iz Ceškoslvaške, ki je veliko let bival v Trebinju in je bil znan kot pijanec. Nekaj proč od glave je bilo tudi truplo in steklenica žganja. Komisija je dognala, da se je Moravek napil, prišvedral do železnice, se spodtaknil, padel preko tračnic, vsled pijanosti ni mogel ustati, pa mu je odrezal vlak glavo. Roparski umor. Dne 13. t. m. so našli v šumici v bližini Komola pri Zagrebu neki Vinko Trubič, star 17 let, doma iz Dobrinja, okraj Aleksandrovo s porezanim vratom. V bližini žrtve je ležal oster nožič. Policija je dognal.i, da je Trubiča zvabil v gozd kak potepuh. Brž ko je lopov izvlekel iz Trubiča, da ima denar, mu je z nožem oropal vrat, ga oropal in nato neznano kam pobegnil. Krvav dogodljaj v bližini Broda. Iz sela Trnj.ina pri Brodu poročajo sledeči krvavi dogodljaj: Otroi-i Franca in Neže Velikanovič iz sela Trnjana so zasmehovali Katarino Kremer, ki je bogata posestnica mlina. Kremer je v jezi pretepla enega od njo zasmehujočih otrok. Ko je Krcmerca tepla otroka, je pridrvela nad njo mati otrok ter jo z lako silo lopnila s sekiro po glavi, da se je Kremerca pri priči zgrudila. Ko je videla Kremerčina hčerka Marija svojo mater v nezavesti na tleh, ji je prihitela na pomoč. A na to je pridrvel na mesto poboja njen mož Franjo in se zagnnl v v Margo z nožem. Marga je bežala pred divjakom, a še doina na dvorišču jo je dobil in ji zasadil nož v srce, da je ostala pri priči mrtva.