Poštnina plačana v gotovini* Leto XVm., št. 107 Ljubljana, nedelja 9« maja 1937 Cena 2 Din CJpravništvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Mati zmaguje • • • Vsako pomlad, ko se priroda odene z novim zelenjem in cvetjem, se spominjamo matere, materinstva. Druga nedelja v majniku je posvečena vidnim poudarkom ljubezni do naših mater. Zmagoslavje skrivnostno snujoče pri-rode in misterij materinstva pirujeta v naših srcih. Prizadevanje socialno usmerjenega ženstva zapadnih držav rodi vedno več uspeha, praznik materinstva se praznuje sleherno leto radostne je, svečane je. Toda ne se povsod enako prisrčno. Prav mi Slovenci si lahko potrkamo na prsi: še vse premalo prisrčnosti je pri nas ta dan. Oddolžimo se mimogrede s prispevkom, ki ga od nas proseče terjajo zbiralke miloda-rov za dober namen, kupimo morda vstopnico za slavnostno prireditev na čast materam, toda prireditve same se niti ne udeležimo. Tako brezskrbno in nepremišljeno izpolnimo svojo »dolžnost«. In to je naš greh, naš veliki greh, ki vpije po poboljšanju, po temeljiti izpreobrnitvi, po preprosti človeški kulturnosti. Materinski dan nam mora biti praznik, ko mirno obrnemo oči stran od vseh morečih problemov in pristopimo k svojim materam s tiho vdanostjo, da nas njihove predobre oči blagoslovijo s svojim milim pogledom. Besede nikoli ne morejo izraziti tistega, kar pove en sam spogledljaj matere z otrokom. Zanosna lirika in sentimentalno razglabljanje ne moreta določneje dopovedati svetu, kaj je mati svojemu rodu. Mati je izhodišče naroda, države, človeštva. Z materjo živi družina, osnovna celica človeške skupnosti. S sokovi materinstva se razpletajo korenine vsega dobrega. Dobra mati je možu najzvestejša družabnica, otroku negovalka in skrbnica tudi še potem, ko je že krenil svoja pota. Staro spoznanje, da dobra mati in žena podpira tri ogle hiše, še nikdar ni bilo tako zmagovito, kakor dandanašnji, ko so za nami najburnejša in- najtežja leta, kar se jih je kdaj zapisalo v zgodovino človeštva. V strahovitem razkroju, ki je nasto* pil s koncem svetovne vojne, je nastopila tudi kriza družine. Toda iz vseh krčev, ki jih dandanašnji preživlja človeška družba, bo zmagovito izšlo — materinstvo. Materinstvo v svojem najširšem obsegu in veljavi, večna zakladnica ljubezni, požrtvovalnosti, plemenitosti. Prav noben družabni sistem ne bo imel obstanka in trdih tal, marveč bo zašel v anarhijo in ruševine, ako ne bo temeljil na spoštovanju in izpopolnjevanju materinstva. Da, na izpopolnjevanju! Kajti ne le s slavospevi, marveč z gospodarsko in socialno zaščito, pa s poglobljeno vzgojo za materinstvo bo človeška družba morala poslej izpolnjevati svoje dolžnosti nasproti svojim največjim in najstanovit-nejšim opornicam — materam. Matere so bile vedno živa dobrota, z zlatom jih ne bi preplačali v nobeni dobi. Toda novi čas zahteva tudi novo mater: široko razgledano prvo učiteljico novega pokolenja, prvo in naj-skrbnejšo negovalko občne higiene, najodločnejšo in najrazsodnejšo bese-dnico socialne pravičnosti in svetovnega miru. Nam, ki smo šli nekoč skozi ogenj in brezmejno gorje svetovne vojne, ostaneta v neizbrisnem spominu dva dogodka: ko smo se poslavljali od svojih mater in ko smo se — kolikor nas je bilo deležnih te sreče — vrnili v njihov objem. Ko so nam pripravljale Eoprtnieo, so prikrivale solze in se z rezmejnim junaštvom tajile, dokler nas ni vlak odnesel v metež. In ko smo se vrnili, je bilo ob njih pozabljeno vse, vse, kar smo v tistih letih groze preživeli... Herojsko samozatajevanje naših mater v svetovni vojni in njihovo trpljenje v skrbeh za življenje ki preživljanje lastnih otrok ne sme ostati nikoli pozabljeno. Živeti mora kakor najsvetejša legenda v spominu vseh današnjih in bodočih mater, da bodo na teh zgledih črpale dovolj volje in odločnosti za borbo proti družabnemu razkroju, proti barbarstvu. Potem bodo vedno zmagovite. Zakaj na svoji strani bodo imele vso pošteno druž« bo, ki je prežarjena s pravo ljubeznijo in globokim spoštovanjem materinstva. Za poglabljanje take ljubezni moramo skrbeti, da bo vsakoletni materinski dan postal velik, vsenaroden, svetovni praznik treznega, spoštljivega kulta, s katerim bomo izpovedovali svoje zvesto prepričanje: materinstvo poj de zmagovito preko vseh zablod posameznih dob, treba je samo, da za naše matere storimo, kar le moremo dobrega storiti. Vrniti jih moramo k najbolj vzvišenemu poklicu, k materinstvu. Materinski dan nas vsako leto opominja, da moramo materam zagotoviti čim boljši obstanek in jim omogočiti čim lepšo, sodobno vzgojo. Po njih se bo potem razlival blagoslov na nova pokolenja. Tudi nam, ki smo majhni in skrom-** o že rodile velike može, a AVSTRIJA NA NOVI POTI Avstrijski zunanji minister pojde w Lelon ii noče pretrgati vezi z Veliko Britanijo Dunaj, 8. maja. b. Iz uradnega vtra poročajo, da odpotuje danes avstrijski državni pod tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Schmidt na čelu avstrijske delegacije na svečanosti kronanja v London. Obisk je v prvi vrsti reprezentativnega značaja in bo trajal do zaključka uradnih svečanosti kronanja, verjetno pa je, da bo državni podtajnik dr. Schmidt uporabil svoj uradni obisk tudi za razgovore z angleškimi državniki o avstrijskem vprašanju. Na povratku iz Londona se bo dr. Schmidt ustavil tudi v Parizu, kamor dospe dne 19. t. m. k otvoritvi avstrijskega paviljona na pariški svetovni razstavL Dr. Schmidt bo obenem uradno obiskal francoskega zunanjega ministra Delbosa, s katerim bosta izmenjala misli o splošnem mednarodnem položaju, pa tudi o nekaterih posebnih vprašanjih. Dne 20. t. m. se bo dr. Schmidt vrnil na Dunaj. V tukajšnjih političnih krogih je izmed najnovejših avstrijskih komentarjev k sedanjemu razvoju dogodkov v Podunavju zbudil posebno pozornost članek, ki napoveduje velike Izparemembe avstrijske zunanje politike. Izšel je v tedniku »Sturm iiber Oesterreich«. ki se splošno smatra m organ zveznega kancelarja. dr. Schuschnisr- ga, ker velja uradno kot glasilo udarnih oddelkov vzhodne marke, torej tcma&J domovinske fronte, ustanovljenih «4 oanao-ga dr. Schuschnigga. Pomen članka je Š0 toliko večji, ker ga je napisal avstrija* poročevalec v Rimu, ki je HI t®® na konferenci v Benetkah. Smisel čil je v tem, da napoveduje avstrijska vanje politiki rimski* protokola* tm s© zavzema za zbližanje Avstrije z obema za-padnima velesilama, ki naj vzameta Avstrijo v zaščito namesto Italije. V podrobnostih navaja list, da je bila Avstrija leta 1933. prisiljena iskati pred vedno jačjim nacističnim pritiskom za-slombe v Italiji, kar je storila v nadi, da se bosta tako Rim kakor Pariz na eni tar Fešta in Mala antanta na drugI strani sporazumeli. Zaradi Abesinije je ta nada padla v vodo. Novejši dogodki so položaj še bolj poslabšalL Danes je vsakemu Avstrijcu jasno, da je za Italijo Dunaj bolj oddaljen od Berlina. Ta položaj narekuje sedaj Avstriji, da se nasloni na vse tiste države, ki se v enaki meri boje nemške nevarnosti. Treba je čtaiprafl iAortstiti to zlato priliko. Anglija to FraBeiJa,danea dobro vesta, kaj pomeni za svetovni in ev-mngki mir nacizem. Razen tega ni nobe- Schacht za zbližanje s Sovjetsko unijo Politika osi Rim—Berlin nasproti Moskvi se bo najbrže že v kratkem izpresnenila Pariz, 8. maja. b. Pariško časopisje posveča še vedno daljša razmotrivanja itali-jansko-nemškemu sodelovanju, kakor se kaže pri nekaterih najnovejših manifestacijah medsebojne vzajemnosti evropskih akcij obeh velesil. »Figaro« poudarja, da se po mnenju informiranih krogov nikakor še ne pripravlja kaka vojaška zveza med Italijo in Nemčijo, dasi bo verjetno tudi o tem govora o priliki obiska nemškega vojnega ministra maršala Blomberga v Rimu. Kakor se sedaj doznava, je ta obiSK napovedan šele po londonskih svečanostih, katerih se bo v zastopstam tretjega rajha udeležil tudi Blomberg. Edino osnovo za domneve in ugibanja nekaterih informiranih krogov o možnosti vojaškega sodelovanja med Italijo in Nemčijo tvorijo samo stiki generalnih štabov obeh armad, ki pa niso doslej zavzeli nobene konkretne oblike. V glavnem, se ti stiki omejujejo samo na teoretična raz-mišljenja o načiniho kooperacije za primer, da bi razvoj dogodkov pokazal tako potrebo. Izredno pozornost je zbudila vest »Ex-celsiora«, ki zatrjuje, da zbuja sedanje zadržanje Rima in Berlina vtis, da želita v bodoče Italija in Nemčija strogo ločiti med sovjetsko vlado in državo na eni ter tretjo internacionalo na drugi strani. Po mnenju lista vpliva sedanja italijansko-nemška kampanja proti komunizmu zelo neugodno na sam notranjepolitični položaj obeh avtoritativnih držav. Zato se zdi zelo verjetno, da se bo skupna politika osi Rim — Berlin nasproti Moskvi v kratkem iz- Delbosov obisk v Bruslju Pariz, 8. maja br. Uradno poročajo, da bo zunanji minister Yvon Delbos dne 20. in 21. maja uradno obiskal Bruselj, da vrne nedavni obisk belgijskega zunanjega ministra. Pri tej priliki bodo razpravljali o bodočih odnošajih med Belgijo in Francijo v zvezi z nedavno izjavo Francije in Anglije ter o razgovorih, ki jih je imel z belgijskimi državniki angleški zunanji minister Eden. Zaključitev konference v Montreuxu Montreux, 8. maja. AA. Na konferenci za kapitulacije je bila dopoldne plenarna seja, na kateri so podpisali končni dogovor. Zaključni seji je predsedoval predsednik egiptske vlade Nahas paša. Nahas paša je v svojem govoru potrdil, da je konferenca po štiritedenskem delu srečno končala svoje delo. Konferenčni sklepi bodo postali važen mejnik egiptske zgodovine in izhodišče za še prisrčnejše stike med Egiptom in drugimi državami. Vatikan za demokracijo? Pariz, 8. maja. p. Po informacijah, ki jih je davi objavil »Matin«, pripravljajo v Vatikanu novo encikliko, ki bo po mnenju vatikanskih političnih krogov zelc velikega političnega pomena. V tej encikliki se bo obravnaval položaj katolikov po raznih državah na svetu. Končno bo v encikliki na-glašeno, da so demokratski režimi v posameznih državah najboljiše jamstvo za mir in svobodo ter za razvoj katoliških cerkvenih zajednic. Vatikanski krogi pravijo, da bo z objavo te enciklike izvršen velik pre-okret v vatikanski politiki napram režimom v posameznih državah. Vatikan, 8. maja. AA. V dobro poučenih vatikanskih krogih ne pripisujejo nikakega pomena glasovom, ki se že nekaj časa širijo, da pripravlja papež novo encikliko o duhovnem življenju katoličanov Avtobusna stavka v Angliji London, 8. maja. AA. Dočim v Londonu avtobusi še ne vozijo, se je položaj na deželi zboljšal. V kentski grofiji se je vrnilo na delo 3.000 uslužbencev avtobusnih podjetij. 3r.C-!ua dale nam bodo novih, morda še večjih. Kar je Vodniku mamka zapela, ga je mikalo posneti. Z materinim mlekom je France Prešeren usrkal tudi slast in veličino svoje pesniške besede. Ivan Cankar nam je s svojimi čudovito presunljivimi spomini na mater narisal podobo slovenske matere mučenice. Ob sami misli na Cankarjevo mater se nam zbudi oni močni, neizbrisni privid: mati je vprežena v voz, na katerem je kopa otrok, vpijočih za kruhom, dokler mučenica ne omaga na križevem potu svoje ljubezni in dobrote. In Oton Župančič, ki je med nami, je zapisal o materinstvu vonji-ve, kakor cvetje nežne stavke: »Materin strah, njeno trpljenje, njene skrbi in bolečine, — vse velja otroku. zato jih sprejema udano in ponižno kakor zrak in luč, kakor nekaj, kar je zvezano z bitjem na zemlji: da je mogoče, bi rada prevzela še večjo mero, še bridkejšo kupo zanj, za dete, za bodočnost... Prav je, da praznujemo dan v dobi, ko vse živo brsti in vse sili v cvet. Zakaj v materah pozdravljamo nežno cvetje človeškega mesa in duha, ki je priklilo iz njih, in vse še nerojeno človeštvo bodočih dni...« Mati zmaguje. Iz nje je bil davni začetek, z njo je naša sedanjost, po njej, le po njej se lahko človeštvo veseli bodočnosti in obstanka. Maloštevilnim, kakor smo mi, mora biti mati tem dražja, tem večjega spoštovanja deležna. Poglobimo praznovanje materinskega dne! Z niče* mer ne moremo pravično in v polni meri poplačati materam, kar so nam one dale. V naših močeh pa je, v naši ljubezni, ki lahko gore prestavlja, da pomoremo materam zmagovat) nad zlom in krivico, s srcem in poštenostjo. In Pariz — Avstrija in Francijo angleško-francoska kooperacija v zaščiti Avstrije pred Nemčijo napravila na Berlin neprimerno uspešnej-■ učinek kakar Mussolinijeva grozeča pest na Brezmecjn* Avstrijski diplomati naj se potrudijo da to ugodnost, ki se jim nudi, v polni meri izkoristijo zase ,Tenips( o neuspehu nemške kampanje proti ČSR Pariz, 8. maja. b. Oficiozni »Temps« objavlja uvodnik, ki ga posveča samo češkoslovaškemu položaju v srednji Evropi po najnovejših napadih na češkoslovaško varnost, ki so se koncentrično izvajali iz Rima in Berlina. List opozarja najprej na kampanjo nacističnega časopisja, ki je pod pretvezo češkoslovaške navezanosti na Moskvo hotelo izolirati Prago v srednji Evropi, Jo iztrgati iz zveze Male antante in ji preprečiti zbližanje z Avstrijo. Konferenca Male antante v Beogradu je tej kampanji odvzela eno ost, drugo ost pa ji jI Odvzel sam avstrijski kancelar dr. Schu-Mfarig?. ki tudi po beneškem sestanku z Mussolinijem še vedno nadaliuje akcijo M zbližanje «»ed Avstrijo in Češkoslovaško. Novo vznemirjenja za Berlin predstavlja Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša moaečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124* 3125, 312«. Maribor. Gosposka ulica 11, telefon it. 2440, (Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon it. 65. Rokopisi se ne vračajo. nenadni odhod češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Milana Hodže v London, kam«- se je v funkciji izrednega poslanika s posebno misijo podal dober teden pred samim kronanjem, katerega se udeleži na čelu češkoslovaške delegacije. »Temps« prehaja nato na nič manj prozorno kampanjo italijanskega časopisja proti češkoslovaški republiki, ki se je začela, kakor na povelje, čim so nemški kalibri izstreljali vse svoje strele na Prago. Tedaj je smatral Rim, da mora priskočiti Berlinu na pomoč in tako vzporediti tudi v tej smeri italijansko in nemško akcijo. Rim je začel napadati Češkoslovaško predvsem zaradi njene zveze z Moskvo in ji naprtil očitek, ki je seveda brez vsake resne podlage, da je Češkoslovaška postala s svojo pogodbo s Sovjeti predstraža boljševizma v Evropi. S tem se je tudi Praga, skušala prikazati kot skupni sovražnik vse evropske civilizacije. Seveda ni po mnenju »Tempsa« nič bolj zgrešenega kakor taktika, ki sta se je proti češkoslovaški poslužili Italija in Nemčija. Danes ve že vsakdo, da so vsi češkoslovaški državniki brez razlike samo za mir in za sporazum z vsemi, prav z vsemi državami, tudi z Nemčijo, kakor je pravkar moč-, no poudaril tudi sam prezldent republike j dr. Beneš na svojem potovanju po jažnem ! Češkem. Seveda si takega sporazuma noben razsoden človek ne more zamišljati tako. da bi se zaradi niega Češkoslovaška morala odnovedati svoii samostojnosti In neodvisnosti, ki je dejstvo, katere era nobena taja volja ne more IzpremenitL premenila. V Nemčiji je po zatrjevanju lista že javna tajnost, da je predsednik nemške narodne banke dr. Schacht odločen pristaš zopetnega zbližanja s Sovjetsko unijo, in to iz čisto gospodarskih razlogov, Id so za obe državi, Italijo in Nemčijo, danes približno enaki. Rusija je bogata država, kateri zlasti ne primanjkuj* surovin, te pa so danes živo potrebne taks Nemčiji kakor Italiji, saj je brez njih vsa njihova nacionalna industrija in i rila zvezana gospodarska avtarkija brez vi>alni podlage in obsojena na života rjenje. Dasi v Parizu nikjer ne prikrivajo dejstva. da se je italijansko-nemško sodelovanje v zadnjih tednih iz same nujnosti, v katero sta pahnjeni obe državi v splošnem mednarodnem položaju, zares še bolj poglobilo, je na drugi stran! prav tako res, da se obe državi prav sedaj nahajata na težkem razpotju. Oster nemški ton proti Edenu Berlin, 8. maja. b. Nemško časopisje je zavzelo napram znanim izjavam angleškega zunanjega ministra Edena v angleški spodnji zbornici o zadnjih dogodkih na biskajski fronti zelo oster polemičen ton. Predvsem se spušča v ostre kritike njegove tako zvane nevtralne politike in označuje njegove izjave o obstreljevanju Guernice kot zelo pripraven materijal za španske hujskače. Konkretnih protinavedb seveda listi ne prinašajo. SOKOLI! Pričetek zbiranja danes ob 9-50 na zbirališču v TRNOVEM Konec zbiranja ob 10. urL ZDRAVO! SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA Pogajanja za premirje Angleška akcija za zaščito neutrjenih mest London, 8. maia. br. Na pobudo angleške vlade so v teku posaianja. ki naj bi do-vedla do sklenitve premirja med obema španskima taboroma. Povod za uvedbo teh pogajanj je dala evakuacija Bilbaa. Izkazalo t-e je nanuet. da ne bo 010400-3 v krat kem času spraviti na varno nad 100.000 žensk jtn otrok, ki še vedno čakajo v mestu. Angleška vlada je zaradi tega predlagala generalu Francu in valencijski vladi, naj bi se med Bilbaom in Santandrom določil poseben nevtralni pa6, v katerega bi «« zatekli begunci. Obenem je v londonskem odboru sprožila akcijo, po kater; naj bi se oba tabora v Španiji odpovedala bombardiranju nezaščitenih mest iz zraka. Gene ral Franco je v načelu na to že pristal, izjavil p« fe, da smatra vsako mesto, v katerem so utaborjeni republikanci, za vojaški objekt, k, ne more biti izvzet od bombardiranja. Spričo dejstva, da so Italija, Nemčija in Portugalska podprli ta angleški predlog in ga še dopolnili s predlogom, naj bi se vse velesile zavzele za huniani-zacijo španske državljanske vojne, upajo v londonskih krogih, da ta akcija ne bo ostala brez uspeha. Če pride do popuščanja v tem vprašanju, do lažje doseči popolm* premirje, zlasti še. če se Italija in Nemčija, kakor kaže, umakneta iz Španije. Če 6e to zgodi, ie spričo velike izčrpanosti, ki jo je opažat) že v obeh španskih taborih, dokaj verjetno, da bo posredovalna akcija, ki naj bi jo vodil mednarodni Rdeči križ, naposled vendarle uspela Poročila z bojišč Pariz, 8, maja. br. Na španskih bojiščih danes ni bilo posebnih dogodkov. Razen na baskovski fronti, kjer so bili večji boji, vlada na ostalih frontah relativno tišina. Na obeh straneh se omejujejo v glavnem na topniško obstreljevanje in na bombardira- —,---- nje iz zraka. Vladno letalstvo je bombardi- I mosta in Serode Aguille. V Kataloniji se upor anarhistov vedno bolj širi ralo zlasti zaledje frankovcev na baskovski fronti. Posebno hudo je bila prizadeta Sa-ragossa, nadalje Burgos in nekateri severnejši kraji ob glavnih prometnih cestah frankovcev. Franikovci so se zopet vrgli na obstreljevanje Madrida. Bombardiranje se je pričelo kmalu po polnoči in je trajalo danes ves dan. Več bomb je padlo tudi v središče mesta. Več poslopij je bilo popolnoma porušenih. Po uradnem poročilu madridskega odbora je bilo danes v Madridu 60 smrtnih žrtev in okrog 100 ranjenih. Na skrajnem severnem krilu baskovske fronte so frankovci začeli novo ofenzivo. Po hudi topniški pripravi so ob podpori letal in tankov napadli baskovske postojanke na hribu Truende, bili pa so po večumi krvavi bitki odbiti. Izgubili so pet tankov in mnogo mrtvih. Tudi izgube Baskov so bile velike. Tudi pri Toledu je prišlo do večjega spopada, ki pa ni izpremenil položaja. Roji pri Madridu Madrid, 8. maja. AA. Na severu pokrajine Guadalajare 6o se morale uporniške čete, presenečene nad uspehom republikanskega topništva, umakniti proti Cogolludu, zahodno od aragonske ceste. Napad vladnih čet se je začel s celo vreto naskokov na sovražne jarke. Republikanske patrulje so trčile ob upornike, ki so se takoj umaknili Republikansko letak+vo je spremljalo gibanje čet in gledalo, da sleherno gibanje sovražnika. Republikanska letala so obstreljevala tudi zaledje uporniških črt Operacije na tej fronti ee nadaljujejo še danes popoldne v odsekih blizu prestolnice so vladne čete z lahkoto zavrnile uporndške napade v od6eku Francoskega Pariz, 8. maja. o. Po vesteh iz Katalo- IJ. ■ ...JcilU^—J.. . »H-Jft>> 'Mk in Lerido. Po informacijah liste »Echo de Pariš« v Barceloni sami še vendar ni mini in se krvave borbe nadaljujejo. Valen-cijska vlada je poslala v Barcelono pod vodstvom generala Pozasa več novih bataljonov vojaštva, oboroženih s strojnicami in drugim orožjem. Anarhisti so je jim pri Tortori postavili v bran ter jih po kratki ljuti borbi premagali Po poslednjih vesteh se je anarhistični upor razširil že na vso Katalonijo. Tudi »Jour« poroča o novih pouličnih borbah v Barceloni. V Barceloni počiva vse delo Gibraltar, 8. maja. o. Po vesteh iz Barcelone se anarhistični neredi nadaljujejo. Nihče ne ve, kdo v Barceloni prav Za prav gospodari. Vsekakor terorizirajo anarhisti pretežno večino meščanov. Po ulicah odmevajo vedno znova streli. Tudi luka je v rokah anarhistov. V me^tu so vse trgovine že nekaj dni zaprte. Delavci se še vedno nočejo vrniti na delo. Tovarne so prekinile obrat za pet dsvi. Tudi pozivi vlade vojaštvu, naj se vrne v vojašnice odnosno na fronto, so bili doslej zaman. Zahteve anarhistov Barcelona, 8. maja. o. v svojem ultimatu generalidadu so anarhisti postavili naslednje pogoje % sporazum: 1. Anarhistična vojska ne sme imeti aa poveljnike republikanskih generalov, nego jt potrebna njena samostojna ureditev ne samo v Kataloniji, nego tudi drugod po Španiji. 2. Vso oblast morajo prevzeti delavski sindikati. 3. Nemudoma se mora realizirati anarhist o vski gospodarski in politični sfcrtesn. 4. Socialisti In komunisti se morajo umakniti is vlade, saj jih pred držarv-Ijjaneko vcfao r KaUlootf aploh m Atmosfera pomirjenja v Franciji Predsednik francoske vlade o notranji politiki ljudske fronte v Franciji Paril. 8. maja. b. Spričo uspeha, kt ga je ▼lada dosegla ria osebno posredovanje ministrskega predsednika Bluma v sporu med organizacijo delodajalcev in delavcev zaradi podaljšanja kolektivnih delavskih pogodb, sklenjenih lansko poletje proti volji delodajalcev, je včerajšnja seja francoskega parlamenta izgubila pečat vroče notra njepolntične debate, ki so ga v nekaterih parlamentarnih krogih že v naprej pritiskali na prvo zasedanje poslanske zbornice po prvem maju. S tem, da je Blum dose^ cel kompromis med delodajalca in delavci v okviru podaljšanja veljave sedanjih ko lektivnilh pogodb za nadaljnjih šest mestr oev, je odvzel opozacijj glavno orožje proti vladi iz rok. Sicer je nekaj mami pomembnih vprašanj še vedno nerešenih, vendai na potek parlamentarne debate, kakor te že včerajšnja seja zgovorno pokazala, te malenkosti ne morejo več vplivati. K včerajšnji razpravi se je javilo skupno VT govornikov. Kritika desniice je bila z« lo zmerna. Zunanje politike se ie dotaknil 6amo radikalski poslanec Margaine, ki je zahteTal, naj bi se Francija in Anglija z vso odločnostjo zavzeli za ohranitev^ mirti ne le na evropskem zapado, temveč tudi T srednji in vzhodni Evropi. Šele po govorih vseh prijavljenih govornikov je prosil za besedo ministrski predsednik' Blunr. V svojem zagovoru vladne politike je poudaril med drugim, da "so se f še pred samo sejo" parlamenta izkazale za neosnovane vse govorice o faztegilitvi stav j Itovnega gibanja Jn popolnem državnem bankrotu. Fond za valutno izenačen ie posluje zelo dobro, valutna politika vlade pa ostaja v celoti zvesta trojnemu sporazumu t Anglijo in Ameriko. Prizna sicer, da je v vladnem progTamu še vedno polno praznin, toda kritiki nai pomislijo, da je bil program napravljen za več let, izvaja pa se komaj eno leto. Sprifo sedanjega finančnega položaja smatra vlada, da je oddih v izvrševanju socialne zakonodaje nujno potreben, toda previdnost in uvidevnost še nikakor ne po menjta. da se je vlada svojemu programu odpovedala. Novo notranje posojilo za sedaj ni mogoče, ker je vlada obljubila državljanom, da ne bo zahtevala za 6edaj od njih nobene nove žrtve. Vendar pa bo sa mo v tem letu namenjenih za zaposlitev delavstva novih osem milijard frankov. Prav tako vlada tudi ni zavrgla načrta o starostnem zavarovanju vseh Francozov Prišel bo na vrsto, čim bo vlada smatrata da državne finance to dopuščajo. Na koncu svojega govora se je Blum « posebnim pozivom obrnil na francoske delo dajalce in delavce in pozval prve, naj v interesu naroda, varnosti in položaja, ki ga francoska demokracija zavzema v svetu, podrede vse svoje posebne interese držav nim, skupnim interesom, druge pa posvaril, naj se zavedajo svojih dolžnosti ObSast je dane6 v rokah delodajalcev, toda s posebnim zakonom bo vlada v kratkem uradno regulirala odpust iz službe in nastavi tev. Prav tako upa, da bo se v tem letu izglasovan zakon o ustanovitvi posebnega pokojninskega fonda za onemogle delavce. Še pred zaključkom sedanjega parlamentarnega zasedanja bo vlada predložila tudi zakon o davčnj reformi, v kratkem pa bo zahtevala zase posebna carinska pooblastila. S tem bo mogoče polagoma _ postaviti vse državne finance na trdno in trajno podlago. Velika zaupnica vladi Razprava o splošni politiki vlade, se je fjanes'nadaljevala .ves dan in je bila zaključena 'zvečer"s prejetjem' zaupnice vladi. Zbornica " in' vsa politična javnost je pod vtisom" govora Leona Bluma; ki je naglasil, da hoče njegova vlada voditi' na eni strani politiko' previdnosti, na drugi strani pa politiko odločnosti povsod, kjerkoli gre za Interese Francije Ob zaključku debate je vladna večina predlagala naslednji prehod na dnevni red: Poslanska zbornica se pridružuje izvajanjem min.- predsednika Leona Bluma in v celoti odobrava delo vlade, k; ji izraža popolno zaupanje tudi v pogledu njenega nadaljnjega dela za okrepitev notranjega reda in miru. Zaupnica vlad' le bila sprejeta s 390 glasovi proti 199. Seja je bila nato zaključena. Po nesreči »Hlndenburga Med smrtnimi žrtvami je 9 potnikov in 22 članov posadke — Kapitan Lehmann podlegel poškodbam Berlin, 8. maja. br. Vodstvo tvornice zrakoplovov v Friedrichshafnu je opoldne prejelo iz Lakehursta uradno obvestilo o žrtvah katastrofe ponesrečenega zrakoplova »Hindenburga«. Po tem poročilu je pri nesreči našlo smrt 9 potnikov in 22 mož posadke ter en član posadke letališča. Kazen tega je danes umrl v bolnici kapitan Lehmann, ki je podlegel poškodbam. Še včeraj so imeli zdravniki upanje, da ga bodo rešili, ponoči pa se je njegovo stanje naglo poslabšalo in je proti jutru izdihnil. Ameriško trgovsko ministrstvo, ki nadzira letalski promet, je uvedlo ločeno preiskavo, ki naj ugotovi, kako se je nesreča zgodila. Pri preiskavi bo dobro služil zvočni film, ki ga je o vsej katastrom neki newyorški filmski operater. Film so snoči predvajali v nekem newyorškem kinu. Film podrobno prikazuje ves potek dogodkov in je tako pretresljiv, da so ženske padale v nezavest, ko so čule obupne krike potnikov v gorečem zrakoplovu. Sporedno s to preiskavo se bo vršila še posebna tehnična preiskava, ki jo bodo vodili nemški in ameriški strokovnjaki. Nemški strokovnjaki so danes pod vodstvom dr. Eckenerja z brzim parnikom »Europa« odpotovali iz Cherbourga v Newyork. Ta preiskava bo morala predvsem ugotoviti, kakšne so bile tehnične in atmosferske razmere, ki bi utegnile povzročiti nesrečo. Ne glede na preiskavo je zavladalo v ameriški javnosti veliko začudenje, ko se je zvedelo, da je bil »Hindenburg« polnjen z vodikom in ne s helijem. V Ameriki so b'ii namreč do zadnjega prepričani, da so r.emški zrakoplovi polnjeni z negorljivim helijem. Ameriške oblasti stvar sedaj tudi s te strani preiskujejo. Prvi ukrep, ki ga bodo v zvezi s to nesrečo odredile, bo prepoved potniškega prometa z zrakoplovi, ki niso polnjeni s helijem. Amerika je pripravljena dobaviti Nemčiji vso potrebno količino helija za promet zrakoplovov med Nemčijo in Ameriko. Nemci zbirajo medtem prispevke za zgraditev novega zrakoplova, ki bo nosil ime »Hindenburg«. Pri letalskem ministrstvu je bil za to osnovan poseben fond, v katerega se stekajo vse zbirke. Doslej so zbrali že več sto tisoč mark. Industrijska podjetja pokrenila akcijo,, da bi zbrala sama ves potrebni znesek, tako da bi Nemčija namesto izgubljenega dobila dva nova zrakoplova. Letalski minister Goring je odredil, naj se zgraditev novega zrakoplova, ki je že v delu, čim bolj pospeši Danes se je vrnil s svojega prvega ameriškega poleta zrakoplov »Zeppelin«. V Friedrichshafnu ga je pričakovala velika množica. Ta zrakoplov je bil na povratku iz Južne Amerike že polnjen s helijem, na pot pa je šel prav tako kakor »Hindenburg« z vodikom. Lehmannova smrt je povzročila veliko žalost v vsej Nemčiji. Poleg Eckenerja je bil Lehmann največji strokovnjak za zrakoplove. Rodil se je 12. III. 1886 v Ludvvigs-hafnu, diplomiral pa je za inženjerja leta 1912. V svetovni vojni je poveljeval zrakoplovu »Sachsen«. L. 1917. je postal voditelj odseka za grajenje zrakoplovov v Friedrichshafnu. Od 1. 1928 ie ze večkrat potoval s »Zeppelinom«, od 1 1936 pa je poveljeval »Hindenburgu«. 34 žrtev Lakehurst, 8. maja. AA. Zastopstvo letalske družbe »Zeppelin* je objavilo snoči, da se je število smrtnih žrtev dvignilo na 34. Mrtvih je 11 potnikov. 21 članov posadke, 1 član letališke posadke in ena oseba iz občinstva. Zdravstveno stanje ranjenih kapitanov Prussa in Samta kakor tudi zdravstveno stanje radijskega oficirja Specka se je toliko zboljšalo, da so megli vse tri prepeljati v newyorško bolnico. Tiskovna vojna med Italijo in Anglijo Prepoved angleških listov v Italiji — Odpoklic italijanskih novinarjev iz Anglije Rim, 8. maja. br. Za odtaošaje med Italijo in Anglijo je izdala danes italijanska vlada zelo značilen Ukrep. Razen treh konservativnih listov in sicer »Daily Maila«, »Evening Newsa« in »Observerja« je namreč prepovedala uvoz in prodajo vseh ostalih angleških listov. Italijanske vlada utemeljuje svoj ukrep s tem, da angleški listi sovražno pišejo o Italiji, zlasti pa o italijanski vojski. Med italijanskim in angleškim tiskom so bile že precej časa napete razmere. Zlasti glede Španije so si bili italijanski in angleški listi hudo v laseh. Angleški listi so hudo kritizirali italijanska poročila o Španiji in bo često dokazali njihovo netočnost ali celo popolno potvarjanje dejstev. Ta polemika je dosegla višek.v razpravah o bombardiranju Guernice. Poročevalci angleških listov, ki so sami opazovali dogodke, so ugotovili, da so Guer-nico bombardirali nemški letalci, dočim so Italijani trdili, da so porušjli mesto 'Baski sami, preden so ga prepustili frankovcem. V zvezi s tem so objavili angleški listi tudi več podrobnih poročil o akcijah in uspehih italijanskih čet, ki se bere na strani generala Franca. Po splošnem mnenju je bilo to povod za ta ukrep italijanske vlade, o katerem je bil zvečer izdan tudi uradni komunike z dostavkom, da so bili obenem odpoklicani iz Londona vsi dopisniki italijanskih listov. L°ndon, 8. maja. br. Prepoved angleških listov v Italiji je izzvala v angleški javnosti veliko presenečenje. V političnih krogih so sprejeli ta ukrep italijanske vlade popolnoma hladnokrvno, mislijo pa, da je to prva posledica rimskih razgovorov med italijanskimi in nemškimi državniki ter da pomen j a pričetek novega razdobja v odnošajih teh dveh s in tukajšnji turSkj poslanik. Izimet Ineni je imel daljši razgovor z mjo. predsednikom Blutnom in zunanjim ministrom Delbosom. Maršal Jegorov pride na češkoslovaško Praga, 8. maja. k. Iz Moskve poročajo, dai bo v kratkem prišel na Češkoslovaško ruski maršal Jegorov, načelnik glavnega generalnega štaba ruske vojske. Jegorov, ki se bo prišel v Češkoslovaško zdravit, bo porabil to priliko tudi za sestanek z zastopniki češkoslovaške vojske. Noben Žid doktor Berlin, 8. maja. b. Nemški prosvetni minister je v sporazumu z drugimi državnimi instancami (imenuje se celo zunanje ministrstvo) izdal odredbo, da ne smejo biti v bodoče več pripuščeni k doktorskim izpitom nemški državljani židovske rase. Prepovedana je tudi navadna obnovitev doktorskih diplom. Vsak, kdor se želi javiti k doktorskemu izpitu, mora odslej predložiti poseben dokument, iz katerega je razvidno, da je arijskega pokolenja. Le za dijake medicine in zobozdravništva je določeno milejše postopanje. Ti lahko postanejo doktorji tudi, če so židje, toda le pod pogojem, da takoj po doktoratu zapuste Nemčijo in gredo izvrševat svojo prakso tujino. Letalska tektire Amerika—Pariz Pariz, 8. maja. AA. Letalski minister ^ ierre Cot je določil kot pričetek letalske tekme iz Newyorka v Pariz 1. avgust.. Ce bi ameriške oblasti odpovedale svoje sodelovanje, bo ataTt za polet preko Atlantika Kanadi. Iz upravne službe Beograd, 8. maia. p. Sreski načelnik Ivan je premeščen iz Prevali v Dravograd. Za sreskega podnačelnika v Radovljici^ je imenovan Andrej Bizjak, doslej pohtiemr upravni tajnik pri istem 6reškem načetetvu. jo v teh narodih pač pokrajine z najmanjšim tehničnim napredkom in z najmanjšo civilizacijo. Tudi za našo državo velja to pravilo, ki ga seveda včasih znatno modificirajo še druge komponente. Po veej priliki p« ni krščanska duhovnost ona sila, ki zadržuje biološki propad narodov. Tragika je v tem, da sta višja kulturna stopnja >n višja civilizacija, za dosego katerih si vsi narodi močno prizadevajo, prva kal za nazadovanje porodov. Politični, verski in socialni vzroki so v tem pogledu podrejenega pogleda. Tako bi geslo »Zgradimo zopet krščansko družbo!« ne moglo zaustaviti neugodnega razvoja, dasi bi ga morda lahko nekoliko zadržalo. Jugoslavija: Rumunija 3:0 Včeraj smo zmagali tudi v doubleu in si zasigurali nastop v III. kolu tekem za Davisov pokal Zagreb, 8. maja. o. Danes popoldne se je pred 1000 gledalcev nadaljevalo teniško tekmovanje med reprezentancama Jugoslavije in Rumiunije za Davisov pokal in sicer v doubleu med parom OaraJlulis - Sohnuid za Rumunijo ter parom Kukuljevjč in Mitič za, Jugoslavijo. — Prvi set sta Kukuljevjč in Mitič odločila zase s ?:5. Kukuljevič je bil aelo dober. Mitje pa slab. V drugem setu se je Mitič popravjl in je naša dvojica dobila set s 6:3. v tretjem setu sta liumuna izkoristila neharmonično igro Kukuljeviča in Mitiča ter spravila set 6:4, v četrtem setu pa sta slednjič zmagala naša dva s 6:2. — Jugoslavija sj je s tem priborila tretjo točko in zmago v II. kolu tega tekmovanja. Jutri bosta odigram.; še dve tekmi v singlu, kj pa ne moreta spremeniti odločitve. Monakovo, 8. maja. g. V včerajšnjih sin-gle igrah je Nemec Henckel porazil Avstrijca Bowarowskega 6:1, 6:4, 6:1, Nemcc Cramm pa Avstrijca Metaxo 6:3, 6:4, 6:3. V današnji doublc igri je nemški par Hen-ckel-Cramm porazil avstrijsko dvojico Mc-taxa-Bawarowski 11:9, 8:6, 7:5. Nemčija vodi kakor Jugoslavija 3:0 in se je s tem že kvalificirala za III. kolo. Cestna razstava v Beogradu Beograd, 8. maja. p. V Beogradu je bila danes otvorjena cestna razstava, ki so jo uredile tehniške fakultete. Otvoritvi so prisostvovali tudi gradbeni minister dr. Kožulj, trgovinski minister dr. Vrbanič, zastopniki vseučilišča in raznih ustanov ter večja množica ljudstva. Razstava bo odprta do 16. maja. Vrednost oglasov ▼ dnevnikih najbolje ^■-f sodite po števila malih oglasov. Da« našnje »Jutro« ima 471 malih oglasov. Enkratni poizkus z oglasom v »Jutru« Vas pouči, ds tma oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število Interesentov. ......lin .............. iniHiiiiiiiimiim Vremenska napoved Zemunska: Delno oMaono vreme. Ponekod niso izključene nevihte ki plohe. Zagrebška: Vedrejše in stalnejae vreme Dunajska; Po večini oblačno, nekoliko topleje, možnost neviht, VRNITE ^ f UMAZANIM IN^ OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO! KOLVNOS odstrani naglo madeže in brezbarvnost in napravil zobe UestMe bele. Poskusite KOLTNOS in imejte pred očmi njegov uspeh. J*ta L NOVA VAŽNA ODKRITJA 0 ROPARSKEM UMORU NA JAVORU Zločinec je po umoru tudi vlomil v župnišče — Odnesel Je vse dokumente ter zasebno korespondenco pokojne Jožefe Martinčičeve to, ker ji je primanjkovalo tekoče gotovine. Iz priznanice, ki jo prinašamo v faksi-milu in ki je pisana z župnikovo roko, je razvidno, da je imela njegova kuharica razmeroma prav lepe dohodke. Po nekaterih zanimivih znamenjih se da sklepati, da je list iz leta 1925. Takrat je imela Jožefa MartinCičeva v župnišču še samo 250 kron mesečne mezde, razen tega pa je prejemala celo vrsto nagrad. Takrat je bila šola še v župnišču in za čiščenje razreda je v tem času prejela 1.000 kron pa še nekakšnega namečka 200 kron. Čeprav je župnija siromašna je župnik zmerom dobival precej obilno bero in pridelkov s cer- sti iz župnišča, in čeprav je tolikokrat govorila o tem, da hoče kupiti hišico, ni nikdar niti od daleč namignila, koliko in kje ima kakšen denar. Letos januarja mi je zadnjikrat pisala, a jaz sem takrat ležal v bolnišnici v Ljubljani in pismo je odprla moja žena. Pisala je, da bo v kratkem prišla domov, da bi se rada z mano marsikaj porazgovorila, da hoče zapustiti službo na Javoru in da bi si rada poiskala nekje miren kotiček. O nakupu hiše takrat ni več govorila. Od doma so ji odpisali, da ležim v bolnišnici in da me naj kaj obišče, če ima priliko, priti v Ljubljano. Pa me ni prišla obiskat in tudi domov je ni bilo, čeprav Skrinja pokojne Jožefe Martinčičeve. Desno presekani, levo odviti pant Kraj njiju novi par pantov Ljubljana, 8. maja Preiskava o skrivnostnem umoru v hlevu javorskega župnišča, ki je bil izvršen prav pred mesecem dni, se razvlaeuje brez konca in kraja in ni prinesla doslej še nobenih vidnih rezultatov. Vsa znamenja kažejo, da je imel morilec medtem dovolj časa, da ;je zabrisal za sabo skoraj vse sledi, in roka pravice ga najbrž ne bo dosegla, čeprav smo s poročili v »Jutru«, ki so jih pisali resda ljudje, katerim je do kriminala in policije kot stroke neznansko daleč, predložili javnosti in preiskovalnim organom dobršno kopo precej prijemljivega gradiva. iMIadostna slika Jožefe Martinčičeve. Bila je zalo, brhko in krepko slovensko dekle, ko je nastopila službo v kraju svoje nesreče, v župnišču na Javoru Orožniki iz Sp. Hrušice imajo čez glavo (Sela. Po navodilih, ki jih prejemajo od nadrejenih instanc, so opravili čim vestnejše poizvedbe na vse strani. Morilca so iskali :na osnovi nekega župnikovega suma najprej med kmeti na Javoru, potem nekje okrog Domžal, nato so vzeli na piko neke Iklateže, ki so zadnji čas baje hodili po ja-vorskih hribih, nazadnje pa so začeli zagonetnega neznanca v pumparicah iskati imed sorodniki pokojne Jožefe Martinčičeve. Sumničenja v to smer najbrž ni izrazil ;javorski župnik, ki je dal sicer toku preiskave največ pobude, temveč se je po vsej priliki izleglo na podlagi drznih, ciničnih govoric, ki so jih zadnji čas raz-našali po ljubljanskih krčmah razni ljudje, med njimi tudi neki javni uradniki, ki so skušali uveljaviti to čenčo na povsem pro-staški način. Poklicanim instancam pač ne bo mogel nihče očitati, da so v tej aferi opustile kakršnokoli možnost, da potem, ko so bile prve prilike usodno zamujene, za vsako ceno izslede morilca. Tako so orožniki iz Sp. Hrušice dobili ukaz, da obiščejo tudi družino brata pokojne župni-!kove kuharice, posestnika Janeza Martin-čiča v Svibnem pri Radečah in vprašajo, ali ne nosi morda kdo izmed domačih fantov onih proslulih pumparic. Lahko si mislimo, da se je Martinčičevim, ki jih je neznani morilec oropal sestre in tete, a po vsej priliki tudi dediščine po nji, tako sum-ničenje zamalo zdelo. Orožnikom so samo prijazno pojasnili, da ima eden izmed sinov resda pumparice, ki vise doma spravljene v omari, on sam pa je že nekaj mesecev zaposlen v Radečah, in orožniki so se ^ahko prepričali o njegovem alibiju. Tako se je v slepi ulici izgubila tudi ta sled. kakor vse druge doslei in sum se zmerom bolj konkretizira. • * ' " i i > k ti v l V dolini Sopote Ko smo v prejšnjih člankih že tako izčrpno prikazali vse okoliščine, v katerih ;je pokojna Jožefa Martinčičeva živela in umrla na Javoru, bo naše čitatelje gotovo zanimal tudi milje, iz katerega je bila pokojnica doma in iz katerega bi bilo brez dvoma tudi mogoče vsaj deloma osvetliti njeno življenje in umor. Dolina Sopote, iz Ivatere štrli sredi poti od Radeč do št. Jurija pod Kumom strma skala z razvalinami starega svibenskega gradu, s cerkvijo, prilepljeno ob steno, pa s šolo in vasjo pod njo, spada med najlepše in najzanimivejše kotičke slovenske zemlje. Sviben-ski gospodje so s svojega orlovskega gnezda imeli na dlani pred sabo vse Komljan-isko, s svoio oblastjo pa so obvladovali še velik kos sveta, ki z njihovega vrha ni bil 'viden. Na tihem so baje kot finančni ma-ijnatje igrali važno vlogo v bojih med Habs-iburžani in češkim Otokarjem. Nekaj časa pa je bil grad tudi v posesti Valvazor- Pogled na Svibno z razvalinami Ostrega vrha, z župno cerkvijo in šolo, zgrajeno na temeljih nekdanje pristave vitezov Ostrpvrharjev; jev in veliki slavitelj dežele kranjske je v svojem delu posvetil kraju lep kos pozornosti. Med drugim je zapisal, da leži Svibno tako visoko v strmini nad Sopoto, da morajo golobi dvakrat počivati, preden pri-lete iz doline na vrh. Kumljanci so sijajni ljudje Pa kakor je Svibno v starih časih zavzemalo važno mesto v deželi in državi, tako so njegovi kmetje rešeni tlake in tujih gospodov, tudi danes vzor kmetovalcev in gospodarjev. Po bregovih obakraj Sopote so raztresene bele domačije in zidanice, okrog njih vinogradi pa nekaj skromnih travnikov in njiv, a ljudje znajo iz zemlje z delom rok in razuma pričarati cela majhna bogastva. Da, tudi z delom razuma. Kumljanci so vedri, bistri ljudje, mnogi izmed njih gredo po svetu, so domačije preborne, da bi mogle prerediti polne hiše otrok, naprednejši izmed gospodarjev pa pošiljajo svoje sinove v kmetijske šole, da prinašajo tudi najnovejša dognanja zemeljske kulture v hribovske vasi. Na meji Svibnega si lahko za trenutek oddahnete pri kmetu, čigar sin si je ustanovil enega najbolj vzornih čebelnjakov daleč naokrog, ki obsega 140 družin, da mu Čebele nanosi j o ob dobri letini po 3.000 do 4.000 kg medu. V trsnici vam bo razkazal skrbno negovano kulturo 30.000 plemenitih, cepljenih sadik, gojenih ob umetni toploti 30". Iz vinograda pod Kumom vam postreže z rizlingom, ki mu skoraj ni konkurence na štajerskem, že v teh mokrih, mrzlih dneh zgodnje pomladi je podjetni fant pred hišo vzgojil vrtnice, ki so pravkar v najbujnejšem cvetju, kakor da jih je nekdo prinesel iz Italije. Ljudje so prijazni in dobri, nič jim ni žal, da odtrgajo dragoceni cvet in ga podare popotniku, če je le bil pravičen s priznanjem njihovemu trudu. V te kraje naj bi se zaobrnil tujski promet, romantika pokrajine in dobrota ljudi sta vredni, da ju človek spozna. Doslej pa so turisti v Svibnem še prava redkost in tujec, ki gre skozi vas, ne bo vzbudil pozornosti samo pri kmeticah, ki prihitevajo, na prag, temveč tudi učiteljica ali gospa soproga šolskega upravitelja, ki ima pravkar opravka na vodnjaku pred šolo, se bo začudeno ozrla za njim. Vas sama je razmetana po hribih obakraj Sopote, da ima človek od cerkve do Martinčičevega doma, ki se beli med travniki in polji v nasprotnem bregu, prav na sredi poti od doline do kumskega vrha, kar celo uro hoda, najprej po strmini navzdol, potem pa še po hujšem kolenu navzgor. Pri Krašovcu, kakor se po domače reče pri hiši, vas prijazno sprejme gospodar. Razen njega in njegove ljubeznive žene sta doma še sinova Jakob in Francelj, medtem ko je najstarejši, Jože, zaposlen kot paznik pri rudniku v Hrastniku, mlajša dva, Ton-če in Miha, delata v Radečah, prvi pri regulaciji Sopote, drugi v papirnici, edina hčerka Mici pa je poročena v Litiji, kjer je z možem zaposlena v predilnici Janez Martinčič sam je star že 62 let, a mu ni videti toliko k rižev, čeprav je trdo delal vse življenje. Sestra, ki so mu jo umorili na Javoru, je bila štiri leta starejša od njega, razen njega pa živi še mlajši brat Jože nekje v Nemčiji. Ob zalogaju dobrega rženega kruha in kozarcu sladkega tol-kovca se razprede pomenek, iz katerega bi se dalo tudi za uspešnost preiskave izluščiti marsikatero jedro. Brat umorjene pripoveduje (Blagodejno vplivajo na nežno kožo f ELIDA BELI SPANSK! BEZEG omamljivcga vonja — sncžnobclc barve kvenega posestva. Od vsega, kar se je prodalo od hiše, je pokojnica prejemala 10% provizije. Ta čas je bilo prodanih iz župnišča jabolk za 924 kron in župnik ji je priznal 92 kron 40 vinarjev. Pri takih dohodkih in pri tako skromnem in štedljivem življenju si je Jožefa Martinčičeva izlahka prihranila vsako leto najmanj 1.000 din, po vsej verjetnosti pa še več, in po 33 letih dela na Javoru bi morali ti prihranki znašati do 40.000 din. Razvidno pa je tudi, da ji župnik v novembru in decembru 1925. njenih prejemkov ni izplačal, temveč ji je izstavil samo priznanico. V dolgih letih njene službe to najbrž ni bil edini primer, nazorno pa izpričuje, da je imela s svojim gospodarjem zmerom čiste in jasne račune. Ce ji je župnik izstavljal priznanice za mezdo, ki ji je ni izplačal, je brez dvoma tudi od nje prejemal za vsako izplačilo potrdilo. Na tej podlagi bo prav lahko rekonstruirati ves račun, ' i . • Martinčičeva je hotela stran Preden je Jožefa Martinčičeva, pred 33 leti prišla na Javor, je imela že nekaj drugih službenih razmerij za sabo in je kot skrbno, štedljivo dekle že takrat imela nekaj prihranka. O tem je bilo že svoj čas v > Jutru« govora, da je neko vsoto denarja hranila pri vratarici uršulinskega samostana v Ljubljani. Najprej je služila kot delavka v tovarni za dokumentni papir v Radečah, nato pri uršulinkah in pri gospe Souvanovi v Ljubljani, spomladi leta 1904. pa je prišla k župniku Jerneju Klincu. Z domom ves ta čas ni imela kakšnih posebnih stikov, od časa do časa pa je vendarle pisala bratu Janezu, zlasti takrat, kadar je bila v kakšnih tegobah in je razmišljala o tem. da spremeni način in kraj svojega življenja. — Na Javoru sem jo vsega skupaj samo dvakrat obiskal, pripoveduje Janez Martinčič. Prvikrat sem bil gori okrog leta 1924., ko mi je pisala, da je bolna, že takrat je imela rano na nogi, in ko sva bila sama, mi je tožila, da ji je težko v hiši. Ko sem jo vprašal, odkod ima rano, mi je rekla, da se je prehladila pri pranju. (O tej rani nesrečne pokojnice so že za njenega življenja krožile različne verzije, ki pa niso v skladu s to njeno izjavo bratu. Tako je župnik pripovedoval, da ji je začelo teči iz noge, ko je nekoč šla v mlin, pa se je vdrl led pod njo in se prehladila. * ' Op. ur.) Bila je v splošnem zelo tiha, dobra ženska in je rajši sama potrpela, kakor da bi komu razkladala svoje težave. Pred štirimi leti sem bil drugič pri nji. Do takrat se je njena bolezen tako poslabšala, da je komaj še hodila Takrat mi je zaupala, da bi tako rada šla stran, da službe pri župniku ne more več opravljati. Govorila je. da bi rada kupila kakšno hišico ali si zagotovila nekje dosmrten kvar-tir, pa tako da bi bila blizu cerkve, ker dolge hoje ni več zmožna, še poprej nekoč je bila tri tedne pri nas doma a njeno stanje je bilo tako žalostno, da je skoraj ves čas ležala. Ko smo se razgovarjali o njenem življenju na Javoru in o njenih načrtih, ni nikdar izdala nobene podrobno- jjružina brata pokojne Jožefe Martinčičeve, posestnika Janeza Martinčiča v Svibnem pri Radečah. Od leve na desno: sina Francelj in Jakob, gospodar in žena smo jo ves čas pričakovali. Ko sem po umoru prišel na Javor in sem vprašal župnika, zakaj jo takrat ni bilo v bolnišnico k meni, je odvrnil, da je sicer hotela iti. a je ni pustil. Prav tako ji tudi ni dovolil, da bi bila za kakšen dan odšla domov. Iz obilice drugih podrobnosti, ki jih Janez Martinčič pripoveduje o življenju in smrti svoje sestre, je zanimiva tudi okol-nost, da je javorski župnik njemu in orožnikom iz Spodnje Hrušice že pet dni po umoru kot najverjetnejšo razlagal domnevo, da je zločinec pričakal svoje žrtve za trahtarjem, ne pa za hlevskimi vrati, kakor je to pozneje trdil nekim turistom. Pri tej priliki je župnik tudi precej nazorno prikazal način umora in opozoril na lok, v katerem je rovnica padala. Strop v - - ^ScV ftOC „ s r^l:^ / (J • l/Gt — V nedeljo 11. aprila, kakor vam je znano, pripoveduje Janez Martinčič, je bila moja sestra v hlevu javorskega župnišča umorjena. Šele v četrtek pa je vest o njeni nesrečni smrti dosegla nas. Prejel sem brzojavko tehle kratkih besedi: KUHARICA 11. t. m. USMRCENA. KLINEC že vest sama se me je malo čudno doj-mila. Takoj naslednji dan sem se s sinom Francljem odpravil na pot, tako da sem prišel na Javor že tri dni po pogrebu. Pri sestri sem bil na Javoru vsega skupaj dvakrat na obisku in obakrat me je župnik prav prijazno sprejel in pogostil. Ko sem pa tokrat poropotal na vratih in nama je neko dekle, ki je očitno prevzelo posle moje pokojne sestre, prišlo odpirat je župnik prihitel iz sobe ves razburjen in jo začel zmerjati, zakaj pušča koga. v hišo. šele ko sem se oglasil, me je prepoznal. Razume se, da me je najprej zanimalo vprašanje, kako je nesrečna moja sestra umrla, nato pa naju je župnik povedel v njeno sobo in nama pokazal zapuščino. Pokojna Pepca je vse svoje imetje hranila v kov-čegu in skrinji, ki si jo je dala sama napraviti, ker se ji je krama na Javoru skozi leta nabirala. Ko sva s sinom prišla v sobo, je bila skrinja polna obleke in perila, pa tako, da je bilo vse križem nametano, umazano in raztrgano pa sveže in novo. Kovčeg je bil prazen, na postelji, s katere je bila posteljnina odstranjena, pa so bile razložene knjige. Pepca je razen številnih molitvenikov imela spravljenih tudi mnogo Mohorjevih in podobnih knjig. Zamalo se mi je zdelo, da je bilo vse to v takšnem neredu in da je bilo vse že natančno prebrskano. Toliko bolj pa sem osupnil pozneje, ko sem se nazaj grede oglasil pri svoji hčerki v Litiji, pa mi je pripovedovala, da je našla tetino zapuščino v precej drugačnem stanju, ko je bila že v torek prihitela na pogreb. Takrat je bila postelja še postlana in kovčeg še poln, boljša obleka pokojnice pa je bila spravljena še v omari v pritličju. Tako je našel reči tudi moj sin Jože, ko je naslednji dan prišel na Javor. Hčerki in sinu je župnik zabiče-val, naj se ničesar ne dotikata. Ko sva s Francljem hotela stvari malo pregledati in spraviti v red, naju je župnik zavrnil: — Nič ni treba pregledovati. Saj sem že sam vse preiskal, kar hitro spravita ven. Med drugim sva naletela tudi na škatlo, polno njenih zapiskov in korespondence. A ko jo je hotel Francelj spraviti v kovčeg, župnik tega ni dovolil, češ da je tudi papirje že vse natančno preiskal in da mora vse skupaj v peč. Francelj je moral korespondenco odnesti na kup papirja, ki se je bil iz sestrine krame že poprej nabral na hodniku. Hudo nama je bilo, ko sva videla, kako nobena reč po smrti moje sestre ni ostala nedotaknjena. Rekla pa nisva nič. Kovčeg in skrinjo je gostilničar Habič naslednji dan z vozom pripeljal do moje hčerke v Litijo, od tam smo pa z vlakom poslali vso reč domov, žal mi je pa, zakaj sem si dajal toliko opravka in toliko stroškov, ko bi bil vse tisto, kar je Priznanica, kakršne je javorski župnik od časa do časa izstavljal svoji kuharici. V zapuščini je bil najden ta edini list, ki ga je morilec po izvršenem vlomu v skrinjo očitno pozabil hlevu je namreč precej nizek, zločinec ni mogel rovnice prosto dvigniti za najkrep-kejši zamah in je moral udarjati postrani. Po umoru — vlom v župnišču Obračun, ki ga je župnik Jernej Klinec izročil bratu svoje pokojne kuharice obenem s 306 din zapuščine. — Pod »Stroški« je treba razumeti župnikov račun za pogreb V »Jutru« smo v zadnjih dneh opozorili v zvezi z umorom na Javoru že na toliko tehtnih momentov, da smo s svojimi poročili v dobršni meri pomagali razjasniti krvavo zagonetko. Od vsega, kar je v tem mesecu po smrti Jožefe Martinčičeve prišlo na dan pa je brez dvoma najpomembnejše naslednje odkritje: že prej smo navajali, kako je župnik Jernej Klinec izročal pokojničine reči njenemu bratu in nečaku. Janez Martinčič in njegov sin pri prevzemu nista imela prilike, da od blizu pregledata vsebino kovčega in skrinje. A ko sta kasneje na svojem domu v Svibnem dvigala pokrove, sta presenečena opazila, da je bil v skrinjo prav pred kratkim izvršen vlom. Skrinja je precej skromnega, domačega izdelka, pokrov se na spredni strani zapira z žabico, zadaj pa so bili panti, napravljeni iz običajne, tanke pločevine, tako montirani, da je bil spodnji list s tremi vijaki pritrjen na zunanjo steno, zgornji pa prav tako s tremi vijaki na notranjo stran pokrova. Ti panti so bili pred kratkim — in vsa verjetna znamenja kažejo, da nepo-sredn umoru — na precej neroden, nagel še porabnega, lahko že na Javoru izbral v culico in odnesel domov. Kar je bilo kaj vrednega, so bile ena obleka, velika ruta in štiri srajce. Kje je zapuščina Ko sva z župnikom delala obračun, sem se začudil, da je pokojnica, ki je bila zmerom izredno skromna, pa tudi izredno štedljiva ženska, zapustila tako malo denarja. Na vprašanje, kako je s to rečjo, mi je župnik odgovoril: — Denar mora biti nekje, samo ne vem, ali ga je hranila v župnišču ali ga ima kje zunaj. Najmanj kašnih 20.000 din mora biti po mojem. Za pogrebne stroške mi je naračunal 721.75 din in pripomnil: — Napravil sem najnižjo ceno. Komu drugemu bi računal takšen pogreb najmanj 1.200 din. Ce se bo našel njen denar, mi boste še nekaj doplačali, če ne, vam bom pa jaz nekaj šenkal, Na roko mi je izplačal 306 din, knjižica Ljudske posojilnice pa se glasi na 129 din. Tako pripoveduje Janez Martinčič, okrog teh skromnih računov pa je še mnogo zanimanja vrednih podrobnosti, ki jih bo treba še natančno preiskati, župnik pripoveduje, da je svojo kuharico vsak mesec ali vsaka dva meseca sproti izplačeval, in sicer v srebru. Ko se je nekaj dni po pogrebu oglasil na Javoru tudi Martinčičev zet, predilniški delavec žabjek iz Litije, mu je župnik povedal, da ji je pred leti nekoč skupaj izplačal 12.000 din. Zanimivo pa je, da je Jožefa Martinčičeva, dne 14. septembra 1936. imela na svoji knjižici pri Ljudski posojilnici še 226.85 din, a je nato dvignila 150 din. Očitno je iz tako majhne vloge vzela tako majhen znesek samo za- /s / ' iti/K 2?* ftf način odstranjeni, Toča je oklestlla vinograde Ljutomer, 8. maja. Toča je rožljala v sredo 5. t. m. okoli pol 22. ure po Presiki, Nunski in Bmče-tovi grabi, ter napravila v vinogradih in sadovnjakih precej Mcode, ki se bo šele pokazala. Na nekaterih trsih je pobila vse poganjke, s cvetočih jablan pa je stepla vse cvetno listje, tako da je bilo pod njimi vse belo. Ponekod je ležala toča še drugi dar. popoldne. Slab začetek majal Moskva morska luka Moskva, 2. maja. d. Včeraj so slovesno otvorili prekop, ki veže Volgo z Moskvo. Ta prekop predstavlja eno največjih vodnih zgradb v Rusiji, pa tudi na svetu. Prva nekoliko manjša zgradba te vrste je bil prekop, ki veže Belo morje z Vzhodnim morjem preko Ladoškega in Oneškega jezera, ki je bil zgrajen med prvo petletko, izdelujejo pa se tudi že načrti za nadaljnje gradnje v tesnih Volge pri mestih Ribinsku, Gorkiju (bivšem Nižjem Novgo-rodu) in Kujbiševu (bivši Samari), kakor tudi načrti za zgradbo prekopa med Volgo in Donom. Z otvoritvijo prekopa, ki veže Volgo z Moskvo, jc postalo glavno mesto Sovjetske unije dostopno s petih morij. Gospodarski pomen novega prekopa je ogromen. Prekop je dolg 128 km ter so morali zgraditi strugo 108.5 km dolgo, ker morajo na 19.5 km dolgi progi voziti ladje po umetnih jezerih, ki so jih ustvarili z zgraditvijo jezov na manjših rekah. Prekop se pričenja na desnem bregu Volge, nedaleč od mesta Kalinina, kjer je bila Volga zajezena z velikim betonskim zidom, s katerim je bila zadržana potrebna vodna količina tako, da bo prekop ploven tudi v času največje suše. Tu je bilo ustvarjeno »Moskovsko morje«, ki ima površino 327 kvadratnih kilometrov in ima približno 829 milijonov kubičnih metrov vode. Prekop so gradili štiri leta. Izkopali so 173 milijonov kubičnih metrov zemlje, dočim so jih pri gradnji Panamskega prekopa 165 milijonov kubičnih metrov, pri grad nji Sueškega prekopa pa 75 milijonov. Pri trasiranju prekopa so morali preseliti 26 tisoč ljudi, ki so živeli na 6.700 gospodarstvih. Mnogoštevilne vasi so bile poplavljene, ob kanalu pa zgrajene mnogoštevilne nove naselbine. Izdatki za prekop so znašali 1.941 milijonov rubljev. Evidenca dovoljen] za zaposlitev inozemcev Nenavadna nesreča v zraku Angleško vojno letalstvo je zadela nesreča, kakršne zgodovina te mlade, a nad vse važne panoge še ne pomni. Pri običajnih vajah letalskega polka v Stoketownu v južni Angliji so treščila skupaj v zraku tri letala. Vsa tri so se razbila. Vendar pa je bil usmrčen samo en letalec. Letalec z drugega letala se je rešil s padalom, tretjemu pa se je posrečilo, da je svoje letalo še toliko obvladal, da je lahko z njim pristal, ne da bi se ubil ZA SMEH IN KRATEK ČAS Kupec (v lekarni): »Pred tednom dni ste mi prodali obliž, da bi me osvobodili revmatizma.« Lekarnar: »Spominjam se. S čim pa vam smem postreči danes?« Kupec: »Danes bi rad pripomoček, ki bi me osvobodil obliža.« Gospodarstvo Francoska dražba borskih rudnikov In njene ugodnosti Na zadnji konferenci gospodarskih zbornic je bila, kakor smo poročali, iznešena med drugim zahteva, da se ukinejo koncesije in ugodnosti, ki jih uživa tuji kapital v naši državi. Ta točka resolucije je dala beograjskemu »Narodnemu blagostanju« povod, da se v številki od 8. t. m. obširneje peča z ugodnostmi, ki jih je dobila Francoska družba borskih rudnikov za gradnjo tvornice za elektrolitično ra-finiranje bakra in se postavlja v zaščito inozemskega kapitala. »Narodna blagostanje« sicer priznava, da nobeno podjetje v naši državi nima takih ugodnosti, kakor si jih je pridobila Francoska družba borskih rudnikov, saj se te ugodnosti nanašajo na oprostitev skoro vseh javnih dajatev, ne samo pri gradnji tvornice, pri kateri je družba oproščena vseh taks, trošarine na cement, carin in drugih državnih in samoupravnih dajatev na stroje in druge naprave, temveč je oproščena tudi zemljarine in zgradarine za vsa zemljišča in vsa poslopja, ki so v zvezi s tvornico za elektrolizo bakra, državne in samoupravne trošarine in drugih dajatev na električno energijo, carine in ostalih dajatev ( razen davka na poslovni promet) na potrošni material za elektrolizo bakra. Družba je končno za 6 let docela oprošče-družbenega davka (osnovnega, dopolnilnega, minimalnega in posebnega davčnega dodatka) s samoupravnimi dokladami, kolikor se dobiček nanaša na podjetje za ra-finiranje bakra. Po 6 letih se ta ugodnost glede družbenega davka zmanjša vsako leto za 10%. Trajno pa je družba oproščena davkov na dobiček, ako ta ne presega 4% od glavnice. Končno se davčna osnova ugotavlja drugače nego po zakonu o neposrednih davkih, in sicer v korist družbe. »Narodno blagostanje« zatrjuje, d?, je elektroliza bakra pri današnjih pogojih nerentabilen posel. Družba borskih rudnikov nima nobene obveznosti, da bi šla v posle, za katere se pod normalnimi pogoji ne bi angažiral kapital. Koncesije, ki so bile dane družbi, imajo torej predvsem namen, omogočiti gradnjo tvornice, ki je družba pod normalnimi okolnostmi ne bi zgradila. List je mnenja, da vse ugodnosti, ki jih je družba dobila, komaj zadoščajo, da se družba obvaruje izgube, in imajo namen in svoje opravičilo v tem, da se omogoči kapitalu normalni zaslužek, ki bi ga v drugih poslih dosegel brez olajšav. Glede na te okolnosti smatra »Narodno blagostanje«, da je zahteva konference gospodarskih zbornic, po kateri naj se ukinejo koncesije in ugodnosti, ki so dane velikemu tujemu kapitalu, neresna in da je ta »zahteva običajna demagoška parola, kakor to kaže šolski primer z borskimi rudniki«. Ne bomo se spuščali v ugibanje, kaj je dovedlo »Narodno blagostanje«, da se tako zavzema za interese velikega inozemskega kapitala. Smatramo pa za potrebno pripomniti naslednje: Članek »Narodnega blagostanja« odkriva nazore glede pravic in dolžnosti kapitala, kakršni se danes menda nikjer drugje ne morejo več pojaviti. Daleč za nami so časi, ko je veljalo načelo, da je vrhovni smoter vsakega gospodarskega udejstvo-vanja skrb za čim večji dobiček, ne glede na to, ali je to delovanje v skladu z interesi narodnega gospodarstva in države. Danes se že v zakonodaji številnih držav uveljavlja načelo, da mora biti delovanje gospodarskih podjetij v skladu z interesi vsega gospodarstva in v skladu z interesi države in njene obrambe. Ce pravi »Narodno blagostanje«, da se z ugodnostmi, ki jih dobiva francoska družba borskih rudnikov, to podjetje »stavija v službo najbistvenejših interesov državne obrambe«, potem to ni mogoče drugače razume* ti, kakor da je po nazorih »Narodnega blagostanja« potrebno nuditi francoski družbi borskih rudnikov ugodnosti, kakršnih nima nobeno podjetje v državi, če naj se postavi v službo interesov državne obrambe. Mi pa smo mnenja, da je vsako podjetje v naši državi, najsi bo domače ali tuje, dolžno postaviti se v službo interesov narodnega gospodarstva ln državne obrambe. predvsem pa podjetje, ki z izkoriščanjem našega naravnega rudnega bogastva črpa tako ogromne dobičke, kakor nobeno drugo podjetje v državi. Odločno se moramo upreti propagiranju ideje, da je treba inozemski kapital Se podkupiti, če hočemo, da spravi svoje delovanje v sklad z interesi naše države. Docela deplasirana je tudi zaključna ugotovitev, češ da naši stanovi označujejo tako postavljanje tujega kapitala v službo interesov državne obrambe kot kolonialno eksploatacijo. To je pač najpreprostejše zavijanje dejstev. Značilno je, da beograjsko »Narodno blagostanje« lomi kopje za tuji kapital, zlasti pa za borsko družbo v času, ko so pravkar prišli v javnost podatki o bilanci Francoske družbe borskih rudnikov. Ta družba izkazuje za lansko leto ogromni čisti dobiček v višini 51.0 milijona francoskih frankov, to je 112 milijonov din, medtem ko je znašal dobiček v prejšnjem letu 26.3 milijona frankov, 1. 1934. 21.0 milijona frankov, 1. 1933. 21.5 milijona frankov, 1. 1932. pa 9.4 milijona frankov: Ves ta dobiček je bil dosežen pri delniški glavnici 15 milijonov frankov. Glavnica je bila sicer pred kratkim zvišana na 60 milijonov frankov, toda lanski dobiček se nanaša še na staro glavnico. Družba je v zadnjih štirih letih zabeležila čisti dobiček 120 milijonov frankov, kar predstavlja v naši valuti, ( če upoštevamo, da je šlo v prejšnjih treh letih za zlate franke) okrog 400 milijonov din. Pri vsem tem pa družba vsako leto odpisuje na svojih investicijah znatne zneske. V bilanci za 1. 1936. je družba iz kosmatega dobička odpisala na investicijah skoro 12 milijonov frankov, medtem ko so se razni skladi z dotacijami povečali za 10 milijonov frankov. /se te ogromne dobičke črpa družba edino na ta način, da izkorišča naravno rudno bogastvo, ki je last naše države. Mnenja smo, da bi bilo potrebno vse inozemske družbe, zlasti one, ki v sedanjem času pri visoko naraslih cenah izkoriščajo naše rudno bogastvo, poučiti, da nimajo samo dolžnosti nasproti svojim delničarjem, temveč tudi dolžnosti nasproti državi, ki jim omogoča izkoriščanje teh rudnikov. Ce pa te družbe ne bi hotele svoje delovanje spraviti v sklad z interesi naše države, potem so nam gotovo na razpolago tudi sredstva, da jih k temu prisilimo. Najenostavnejše sredstvo bi pač bilo, da se uvede izvozna carina na rudninske proizvode, ki bi morala biti tem večja, čim višja je svetovna cena. Južnoameriška država Cile je tak sistem že davno uveljavila pri izvozu solitra, in to z uspehom, da črpa državna blagajna velik del svojih dohodkov prav iz te carine. S. Naše gospodarstvo v marcu Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke za marc posnemamo naslednje zanimive podatke. Oživljenje poslov na borzi Na borzah je bil v marcu promet z efekti živahnejši. Dvignil se je od 19 milijonov Din v marcu odn. 34 milijonov v februarju na 47 milijonov v marcu (lani v marcu 27 milijonov). Znaten je bil tudi promet z devizami, ki se je povzpel na 292 milijonov Din (lani 217). Višji indeks cen Indeks cen v trgovini na debelo se je od feb*iarja na marc dvignil Za 1.2 na 72.1 točke (1926^ = 100). Lani v marcu je znašal indeks *cen 70.0, predlanskim pa 63.0. Od lanskega m»rca se je torej povprečni nivo cen v trgovini na debelo dvignil za 3»/», nasproti predlanskemu marca pa za 14.4%. Indeks cen v trgovini na drobno je od februarja na marc v Beogradu popustil za 0.5 na 79.5 točke (lani 81.1), v Zagrebu za 0.1 na 82.7 (lani 82.8) in v Ljubljani za 0.2 na 83.0 (P^ni 86.1). Hranilne vl»ge Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so se od začetka februarja do začetka marca dvignile za 59 na 10.991 milijonov in so bile pri tem stanju za 684 milijonov višje nego pred enim letom. Povečan promet število natovorjenih vagonov na železnicah se je v'marcu dvignilo na 122.000 (lani 112 000, predi. 104.000). V prvih treh mesecih t. 1. je bilo natovorjenih 337.000 vagonov nasproti 302 vagonoma v istem času lanskega leta in 284 vagoncm v istem času predlanskega leta. Tovorni promet na železnicah je bil torej letos za 11% večji nego lani in za 18.6*/« večji nego pred dvema letom®. Na osnovi ČL 4 in 29 uredbe o zaposlitvi tujih državljanov ter po upoštevanju mnenja zainteresiranih ministrstev je minister za socialno politiko izdal navodila za overovljenje in evidentiranje dovoljenj za zaposlitev tujih državljanov, izdanih za nedoločen čas: Navodila pravijo: Tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za zaposlitev za nedoločen čas, so dolžni vsako leto meseca maja predložiti svoja dovoljenja krajevni državni policijski oblasti, kjer pa te ni, splošni upravni oblasti prve stopnje, da se prepriča, ali še nadalje drže razlogi, zaradi katerih so dobili ta dovoljenja. Kdor ima dovoljenje za nedoločen čas in ga je dobil od 1. januarja do 1. maja istega leta, jih predloži v pregled meseca maja prihodnjega leta. Ako oblast, ki vrši ta pregled, dožene, da po določilih točke 4. in 5. čl. 4, odst. 2, čl. 17 in čl. 18 omenjene uredbe ne obstoje več razlogi, ki se je zaradi njih izdalo dovoljenje, je dolžna o tem obvestiti tisto oblast, ki je dala dovoljenje za nedoločen čas, da prouči, ali naj takšno dovoljenje ostane še nadalje v veljavi. Oblast, ki pregleduje in evidentira dovoljenja za nedoločen čas, in dožene, da še nadalje obstoje razlogi, ki so narekovali izdajo dovoljenja, bo to dovoljen.« overo- vila za prihodnje leto. Ce se odredi in kadar se odredi plačevanje pristojbine za zaposlitev po čl. 23. omenjene uredbe, se bo ta pristojbina pobirala pri letnem pregledu dovoljenj za nedoločen čas. Najkasneje do 15. junija vsakega leta, je oblast, ki je izvršila overovljenje ali evidentiranje dovoljenj za nedoločen čas, dolžna o overovljenih ali evidentiranih dovoljenjih obvestiti tisto oblast, ki je ta dovoljenja izdala. Ce oblast, ki vrši pregled, ne bi mogla takoj overoviti dovoljenja ali poklicni list (sive barve), ali pa evidentirati takšno dovoljenje na poklicnem listu samem (modre barve), je dolžna izdati prizadeti osebi potrdilo (reverz), da je dobila takšno dovoljenje ali poklicni list v overovljenje ali evidentiranje. Ker se to overovljenje ali evidentiranje vrši v javno korist v smislu odst. 2 čl. 5 te uredbe, so po točki 1. čl. 6. zakona o taksah vse vloge in prošnje, ki bi jih lastniki teh dovoljenj vložili pri pristojni oblasti za overovljenje ali evidentiranje takšnih dovoljenj, proste taks. Takse prosto je tudi potrdilo ali evidentiranje teh dovoljenj in izdajanje potrdil (reverzov). Ta navodila stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih novinah. Takrat izgube veljavo navodila od 23. maja 1936. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 30. aprila zaznamuje malenkostno povečanje zlate podlage za 0.5 na 1663.2 milijona Din. Devize izven podlage, ki so prejšnje tedne naglo narasle, so se v zadnji četrtini aprila nekoliko zmanjšale, in sicer zs 8.5 na 706.3 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru- se je povečala za 23.2 na 409.4 milijona Din tako ds je bilo v obtoku za nekaj nad 790 milijonov Din kovancev. Menična posojila so se zmanjšala za 18.9 na 1419.6 milijona Dm, lom-bardna pa so narasla zs 3.6 na 249.1 milijona Din. Obtok bankovcev je zaradi ultlma narasel za 162.5 na 5463.1 milijona Din, tako da je bil obtok za 639 milijona Din večji nego lani in za 1294 milijona večji nego v istem času 1. 1934, ko smo imeli najnižje stanje obtoka. Obveznosti na pokaz so se vzporedno s povečanjem obtoka zmanjšale za 188.9 na 1991.4 milijona Din; predvsem so se skrčile privatne žirovne naložbe za 112.4 na 972.5 milijona Din, zmanjšalo pa se je tudi dobroimetje države za 56.7 na 40.6 milijona Din. Kritje v zlatu je znašalo 30. L m. 28.66*/o (prejšnji teden 28.56*/»). Gospodarske vesti — V Franciji bodo zaposlili 15.000 radarjev iz naše države. Iz Pariza poročajo, da bo Francija v najkrajšem času ratificirala konvencijo o zaščiti delavcev, sklenjeno z Jugoslavijo. Po tej konvenciji bodo imeli naši delavci, ki so zaposleni po večini v francoskih rudarskih revirjih, po 10 letih dela pravico na pokojnino, v primeru onemoglosti pa že po 5 letih. Istočasno poročajo, da bo Francija dala dovoljenje za zaposlitev nadaljnjih 15.000 delavcev iz Jugoslavije, in sicer predvsem rudarjev, ker smatrajo v Franciji, da so naši rudarji najboljši delavci v rudnikih. = Pred sklenitvijo trgovinske pogodbe 1 Rumunijo. V poslednjih dneh so bila pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Rumunijo in Jugoslavijo znatno pospešena in 6e sedaj naglo bližajo svojemu zaključku. Kakor vse kaže. bo nova pogodba podpisana v Beogradu 14. t. m. V to svrho je za 13l maj napovedan prihod rumunskega trgovinskega ministra Popa, kj bo v imenu Rumunije podpisal pogodbo. = Posebni vagoni »a sadje, oglje ln bencin. Z dovoljenjem mšreistrakega sveta bo generalna direkcija državniih železnic nabavila iz inozemstva več posebnih vagonov za sadje, oglje in bencin Gre za 20 posebnih vagonov za prevoz presnega sadja, kakršnih naše državne železnice doslej niso imele. Prj nabavi se je posebno upoštevalo, da bodo ti vagoni s posebnimi napravami omogočili neprestano značenje. Razen teh posebnih vagonov za presno sadje bo generalna direkcija kupila še 15 specialnih vagonov za oglje in 40 oistern-skrih vagonov za bencin. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.6 milijona Din. V privatnem kliringu so se v teku tedna avstrijski šilingi za malenkost podražili, nemške klirinške marke pa notirajo skoraj nespremenjeno. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238, ameriški dolarji 48.25, švicarski franki 11.04 in francoski franki 2.19. Devize Curih. Beograd 10, Pariz 19.63, London 21.58, Newyork 437-25, Bruselj 73.8250, Milan 23, Amsterdam 239.80, Berlin 175.75 Dunaj 81. Stockholm 11L25, Oslo 108.45, Kobenhavn 96.35, Praga 15.23, Varšava 82.85, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Rlagovna tržišča ŽITO + Chicago, 8. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 126. za julij 116.75, za sept. 113.50; koruza: za sept. 108.50. -f Winnipeg, 8. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 130, za julij 128.125, za sept. 117. BOMBAŽ + Liverpool, 7. maja. Tendenca mirna. Za ključni tečaji: za maj 7.25 (prejšnji dan 7.22). za okt. 7.22 (7.19), za dec. 7.18 (7.15). 4- Newyork, 7. maja. Tendenca stalna. Zakliučni tečaji: za m*' H05 (13.03), za okt. 12.85 (12.89). Tragična smrt kmeta-poeta Posestnik največje kmetije pri Litiji se jc obesil Litija, 8. maja. Včeraj popoldne se je naglo raznesla po vsem okolišu novica, da so našli 46-letnega Franca Preglja iz Gradca pri Litiji obešenega. Pokojnik je bil v našem koncu najbogatejši kmet. V vasici Gradcu je imel toliko sveta, da ga je oddajal * najem. Pokojni »Gregcc« je bil čisto svojskega značaja. Bil je sila talentiran m razgibane fantazije. Dosti je čital in knjige so ga pritegnile celo v kraljestvo muz. Začel je tudi sam pesnikovati, njegove prigodnice in zbadljivke so krožile med vaščani. Naprav-ljale so premnogim obilo dobre volje. Pri onih, ki jih je kmečki poet vzel na piko. pa zaradi ostrine in popra tudi precej jeze. Naposled tudi Gregcu ni prizanesla kriza. Zadnje dni je prodal svojemu prijatelju nekaj zemlje. Domači so trdili, da je bU oče poslednje dni precej zamišljen. Ostal je kar doma, hodil je od hiše do gospodarskih poslopij in si je večkrat zaskrbljeno segel v lase. Očitno je prestajal hude notranje borbe. V duševni pobitosti se je odločil, da konča svoje, včasih precej čudaško življenje. Pokojnik ima po Sloveniji gotovo precej prijateljev in znancev še iz svetovne vojne. Tudi po prevratu še ni slekel vojaške suknje. Odrinil je na Koroško in je sodeloval v letu 1919 v odseku, ki je branil predel okrog Djekš nad Veli-kovcem. = Devizne olajšave za potovanja na svetovno razstavo v Pariz«. V zvez} z dogovorom s Francijo od 8. decembra 1996 in s pooblastilom finančnega ministra je Narodna banka opozorila pooblaščene zavode in menjalce, da smejo potnikom, ki potujejo v Francijo do vključno 31. oktobra t. i., prodat; na podlagi vidiranega potnega lista francoske franke v protivrednosti do 10.000 Din za vsako osebo. Po tem rv-ku pa smejo do konca leta 1937. prodati zneske v protivrednosti preko 5000 do 10.000 Din le na podlagi posebnega pooblastila finančnega ministra. = Stanje aktivnih kliringov. V poslednjem tednu se je saldo naših terjatev v Nemčiji povečal za 0.8 na 29.1 milijona mark. Saldo naših starih klirinških terjatev v Italiji je ostal skoro nespremenjen na višini 47.2 milijona lir, na novem klirinškem računu pa se je naš dolg dvignil za 1.3 na 31.1 milijona lir. Saldo naših terjatev na Poljskem je dosegel že višino 6.6 milijona Din, naše klirinške terjatve nasproti Turčiji pa znašajo 2.6 milijona Din = Izvoz volne le M devize. Finančni minister je izdal odlok, da se sme volna izvažati samo proti plačilu v svobodnih devizah. Potrdilo za zavarovanje valute za izvoz volne bo kakor doslej izdajala izključno Narodna banka. Odmev petomajskih volitev pred sodiščem Mozirje, 2. maja V četrtek je poslovalo tu v Mozirju »reško sodišče gornjegrajsko v kazenskem procesu narodnega poslanca Pevca Rudolfa nad katerega imovino je bri nedavno otvor-jen konkurz prj okrožnem sodišču v Mariboru prof mozinskemu županji in uglednemu javnemu delavcu g. Goričarjn Matiji zaradi prestopka zoper čast. 0 priliki petomajskih volitev 1. 1935. je izvedel Gorj-čar Matija, da je Pevec Rudolf grdo žal}] pri njegovih sorodnikih v Mariboru Goričar-jevo rodbino: zaradi tega je reagiral na volilnem shodu meseca aprila v Remjčevj gostilni v Nazarj h s tem. da ie očital Pevcu Rudolfu, kj je takrat kandidiral na Mačkovi listi, da ie za časa svetovne vojne, ko je bil krušni komiisar v Mozirju in je razdeljeval moko. dajnl moko tudi političnemu komisarju dr. Mchlu v Mozirju. Tako je cela vreča moke Sla na tedanjo polHično ekspozituro v Mozirju, drugim ljudem in otrokom pa je manjkalo črnega kruha. Zato da so se gostili raznj avstrijski oficirji USPEŠNA;^ ZDRAVILIŠČ DOBRNA pri Celju Za srčne, živčne in ženske bolezni bi vso one, ki so počitka potrebni! Akratoterma 37« C, naravne ogljikovo-kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Krasen park, divna okolica. Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.100,— do Din 1.650.— (Avtobus Celje — Dobrna ln nazaj, soba, hrana, kopeli, zdravnik ta takse). Zahtevajte prospekte! Rimske toplice (SLOVENIJA) jugoslovenski Gastein. Sezona od L maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in po sezoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rimskih Toplicah. Radiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive ŠMARJEŠKE TOPLICE 27° R sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3 krat dnevno dobra domača hrana, stanovanje in kopeli) za Din 400.—. V glavni sezoni od L julija do 31. avgusta na 10 dni Din 450.— za osebo. Uprava kopališča Novo mesto. CRIKVENICA Vodilno kopališče z izredno plažo in komfortnimi hoteli. Kompletni persion od 60.— do 120__Din. Prospekte daje ko- pališčna uprava. HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare z 62 ttv., Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl z 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv., Vfien z 21 tv., Crnkovič z 20 tv., Slavija z 20 tv., Danica z 20 ttv., Esplanade z 10 tv., Julijama s 16 tv., Ivančič s 15 tv. PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv., Adria s 23 tv.. Vila Luisi s 16 ttv. RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue a 16, Europa z 8, Gjurašin s 7 tv. Restavracija VinodoL GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava z 7, Pejchl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3. Košer kuhinje: »Kraus« i »Engel«. S — soba, tv. — tekoča voda, ttv. — tekoča topla in mrzla voda V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah. Svetloba, zrak, sonce! 7 dnevno bivanje pavšalno od Din 555.— PROSPEKTI ! PROSPEKTI I BAŠKA in žena celjskega glavarja baronica Miiller-jeva kj so bili pogosto v gosteh pri Pevcu Rudolfu. Prišlf so s praznimi nahrbtniki tja, s polnim; pa odšli. Pevčevim svinjam da se je boljše godilo kakor ljudem in soime-le vedno dovolj hrane medtem ko ljudje še ornega kruha niso imeli. Rad; tega Goričarjevega govora je Pevec Rudolf vložil zasebno tožbo pri gornje-grajskem sodišču, ki je zaradi večjega števila prič razpjsaJ razpravo v Mozirju. Pevca Rudolfa je zastopal dr Ogrizek Anton, advokat v Celju. Gončarja Matijo pa je branil dr. Mejak Ervjn. advokat iz Gornjega grada. Po zaslišanju številn h prič in šesturnl razprav; je sodišče objavilo sodbo, po kateri se zasebna tožba delno zavrne, delno pa se Goričar Matija oprosti vsake krivde in kazni ter ima zasebni tožilec Pevec Rudolf plačati stroške kazenskega postopanja. Vrsta Pevčevih procesov pa ie ni zaključena. Tako se bo vršila razprava v tožbi Pevca Rudolfa zoper štiri druge Mozfrčaac 18. t m. spet v Mozirju. Pol stoletja ie deluje CM D. darujmo ie za pol stoletja: „ vodilno kopališče na otoku Krku. Največja naravna plaža na našem Jadranu. 15 komfortnih hotelov in pensijonov. Informacije daje turistični odbor in hoteli. Malinska na otoku Krku RESTAVRACIJA TRIGLAV na najlepši promenadi mesta tik morja, rodbinska hiša, vsaka soba z razgledom na morje. Nova, moderno opremljena restavracija, hladna veranda proti morju, zmerne cene, domača in mednarodna kuhinja. Abbazia Pe«*ionLttnaček Jugoslovenski pension z vsem najnovejšim komfortom, tekočo toplo in mrzlo vodo v vseh sobah, centralna kurjava, odlična kuhinja, garaže. Cena Lir 25.— (cca Din 60), z vsemi taksami Din 70.— Prospekte. HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski. 16. MAJA - Binkoštno nedeljo vsi v v k lika POSTOJNSKO JAMO "iSf POSEBNI VLAKI iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj. Prijave se sprejemajo do 12. maja pri PUTNIKU v Ljubljani, Gajeva ulica 3 — v Izletni pisarni M. OKOHN, Ljubljana, Hotel Slon — pri PUTNIKU v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. * Češkoslovaške radio-postaje oddajajo jutrj 10. t. m, ob 15.40 Slavka Osterca koncert za klavir in pihalni orkester. Solistični part izvaia pianistka Liza Fuchsova, dirigira kapelnik Fr. Dyk. To bo že tretja izvedba te skladbe na Češkoslovaškem. Drugo izvedbo ie vodil naš kapelnik dr. Sva ra (na XIII. festivalu S1MC) v Pragi. Jutrišnja izvedba je v Bratislavi. * Za proslavo 25 letnice objave mobilizacije železniškega osebja 1. 1912 namera va ministrstvo za promet v avli svoje palače v Beogradu vzidati spominsko ploščo i imeni padlih in umrlih železničarjev v vojnah od 1. 1912 in 1913 ter od leta 1914—1918. 0 i bor, ki zbira te podatke pri direkciji dr žavnih železnic v Ljubljani, poziva vse uslužbence in rodbine padlih in umrlih železničarjev, naj prijavijo na naslov občega oddelka pri direkciji vojne žrtve med železničarji z naslednjimi podatki: priimek in ime uslužbenca, njegovo zvari je na dan smrti, edinico, kjer je takrat služboval, dan mesec in leto ter kraj smrti Pripominja se, da pridejo v poštev le bivši uslužbenci slovanske narodnosti, jn sicer takšni,_ ki so bili v vojn; mobilizirani, pa so bodisi palli v vojni ali pa takrat umrli za ranami aLi bo jeznimi, ki so jih dobili na bojišču. * Vidovdanski izlet Jadranske straže v Makarsko. Krajevni odbor J S v Ljubljani priredi tudi letos svoj tradicionalni izlet iz Ljubljane preko Sušaka in Splita v Makarsko. Izletniki bodo odpotovali iz Ljubljane dne 26. junija oziroma 27. junija t. 1. Odhod iz Sušaka z brzim parnikom do Splita in odtod naprej v Makarsko. Odhod iz Makarske v Split dne 29. junija, odhod iz Splita zvečer z brzim vlakom nazaj v Ljubljano. Cena za vožnjo po železnici, pamiku, prenočišča v hotelih in na pamiku, prehrana in izleti skupaj za osebo 550 din. Prijave se sprejemajo najkasneje do 15. junija v pisarni krajevnega odbora Jadranske straže, Tyrševa c. l.a IV. Polovica vozne cene se plača takoj, druga polovica pa najkasneje do 20. junija. * Baščanska plošča je našla primerno mesto. Nad S00 let je bila pri cerkvici sv. Lucije v Bašci velika kamenita plošča, ki je dragocen spomenik iz staro-hrvatske zgo; dovine. Baščanska plošča je bila v veliki nevarnosti, da bo na vetru čn dežju razpadla. Ko so sklenili njen prenos v palačo Akademije znanosti in umetnosti v Zagre bu. pa je zgodoVinska plošča v jeseni 1. 1934 1 z »jed cerkve izginila. Po dolgem iskanju so p našlj zakopano na stavbišču nove šole v Bašci. Iz Bašce so jo potem prenesli v Zagreb, na staro mesto pri cerkvi sv Lu-iije pa so postavili kopijo. V akademiji inanosti in umetnosti starodavnemu s>>ome-niku irso mogli dodeliti primernega mesta, ker g a je treba temeljito očistiti. Piošča je namreč v pravem pomenu besede inr presinirana od morske soli. V morski vodi sicer ni bila nikdar, morsko sol pa je na mo prinašal veter. Ploščo izpirajo z destilirano vodo, v kater; se sol polagoma topi. čiščenje in konzerviranje plošče je trajalo dve leti in pol in bodo ploščo lahko šele v prihodnjih dneh namestili v hodniku aka demije. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že otldavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to. da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl. reg. B or. 15. 485/35- * Iz slovenske Koroške. V Zavrhu namerava letos Siidmarka zidali lastno šolo. To je nekatere Nemce tako podžgalo, da pripovedujejo kako bo slovenski jezik kmalu izginilj na Koroškem. To se slabo ujema s pozivom, ki ga je nedavno objavil dunajski list »Reichspoiit«: Nemci, učite se slovanskih jezikov, zakaj Slovanov jo trikrat več kakor Nemcev! — Ko so orali, so našlj ob cesti blizu Šmiklavža v njivj staro ploščo iz zelo trdega belega kamna. Plošča je težka, nad 'meter dolga, domala meter široka in 30 cm debela. V sredi ima plošča vdolbino v obliki pravilnega štirikotnika. V vdolbini je bil štjrioglat vrezan kamen. Ker je vodila tod mimo stara rimska cesta, je verjetno, da" je plošča iz rimskih časov. Na plošči nj nobenih napisov. — »Alpen-verein« je vložil pritožbo proti giradbi žične vzpenjače pod Velikim Klekom. Njegova pritožba je bila zavrnjena. * Za binkoštni izlet »PUTNIKA« v Postojno, Gorico in Trst z udobnimi avtokari od 16. do 17. maja (2'dni), cena s popolno oskrbo in prenočišči ter vizumi le 500 din. Prijave se sprejemajo do ponedeljka, dne 10. t. m. zvečer. »PUTNIK« Maribor—Celje. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. * Romanje na Oplenac. V dneh cd 4. do 6. septembra priredi oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani romanje na Oplenac, da se tako znova da prilika za obisk groba Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. z romanjem na Oplenac bo spojeno tudi ogledovanje zanimivosti naše prestolnice, zlasti novega vojnega muzeja in velike revije naše vojske na kraljev rojstni dan. Vse te oglede bodo vodili bratje iz Beograda, s čimer bo omogočen res prvovrsten ogled Beograda. Stroški vožnje v III. razredu brzega vlaka in v avtoousu, dveh prenočnin in prehrane so preračunani na skupno 395 Din. ki pa se bodo skušali še znižati. Romanja se morejo razven čl. odbrane in njihovih rodbin + Narodn oobrambni sklad »Bran-i-bora«: Deška vadnica drž. učiteljske šole, Ljubljana, Din 206.—, Dekliška vadnica drž. učiteljske šole, Ljubljana, Din 192.50, Drž. dekliška meščanska šola, Celje, Din 130.—, Drž. ljudska šola, Hajdina Din 100.—, Drž. ljudska šola, Dobova, Din 91.—, Drž. ljudska šola Preska, Din 10.—, Drž. ljudska šola, želimlje, Din 31.50, Drž. deška ljudska šola, škofja Loka Din 127.75, Drž. ljudska šola Sv. Miklavž pri Ormožu, Din 103.25, Drž. ljudska šola. Grahovo pri Cerknici, Din 75.—, Drž. ljudska šola, Tržič, Din 792.75, Drž. dekliška ljudska šola, Kranj, Din 191 Drž. ljudska šola, Log — Zaplana. Din 20.75, licejska ljudska šola, Ljubljana Din 210.—, Drž. ljudska šola. žiri, Din 15.50, Drž. ljudska šola Žalec, Din 104.—, Drž. L ljudska šola Maribor, Din 70.—, Drž. dekliška ljudska šola. Ptuj, Din 130.75, Drž. ljudska šola, Bodonci. Din 77.—. Drž. ljudska šola Ojstrica, Din 9.50, Drž. IV. dekliška šola, Maribor. Din 483.—, Drž. meščanska šola. Slov. Bistrica, Din 65.—, Drž. ljudska šola. Javorje pri črni, Din 27.50 Drž. ljudska šola, Dobrova pri Ljubljani, Din 53.—, Drž. II. dekliška ljudska šola, Maribor Din 132.—, Drž. realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja, Kranj, Din 727.75. Toplo se zahvaljujemo naši zlati mladini! Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani. * Iz ^Službenega lista«. »Službeni list kr. hanske uprave dravske banovine« št. 37 z dne 8. t. m. objavlja razglas o ustanovitvi državne kobilarne v Ponovičrih in državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki, pravilnik za izsledovanje in pridobivanje rudninskih olj in za proizvajanje rudninskh olj in trdnjk plinskih bit um eno v in drugih organskih tvarin in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v 1. 1937-38 Ako želite, da mleko in zelenjava ne bosta več strašilo za Vaše dete, dajte rnu mleka t Ovomaltine. Dete bo pilo mleko z Ovomaltine z užitkom ter ga bo popilo lahko dvakratno količino navadnega mleka Dočtin se navadno mleko zasiri v obliki velikih kep, ki so težko prebavljive, ustvarja Ovomaltine z mlekom v želodcu cjro.bne kepice, ki so zelo lahko prebavljive. Ovomaltine preide naglo v kri ter prinaša v telo vse za zdrav razvitek deteta potrebne redilne snovi, a posebno vitamine, ustvarjajoč novo moč in vzbujajoč tek otroku tudi za ostalo hrano, posebno pa za zelenjavo. Ne pozabite, da je škatlica Ovomaltine škatlica slasti, zdravja in moči za otroke in odrasle! Dobiva.se ppv^odl y..zavitkih, od din 6.50 dalje. skih članov udeležiti tudi člani dirugi nacionalnih organizacij s svojci. Prijave zbira oblastni odbor NO v Ljubljani, Masaryko-va c. 14/11. do 22. t m. Prijavljene: nakažejo na naslov oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani, ček. rač. št. 10945, do 5. avgusta 230 Din na račun potnih stroškov. S tem romanjem hoče Narodna odbrana penovno manifestirati za modre smernice blago pokojnega Viteškega kralja Uedinitelja. Zato naj se prav vsi nacionalisti, če jim le čas in sredstva dopuščajo, odločijo za to romanje. Podrobna navodila izidejo v »Pohodu« ali na željo tudi pismeno. Oblastmi odber NO v Ljubljani. * Važno za naše izšeljcnce in njih sorodnike! Te dni se je zgiasil v naši redaKciji g. E. J. Zambom, direktor trancoskega društva za zračni promet »Air France«, ki nas je opozoril na velike ugodnosti, Ki jih posebej našim izseljencem in njih rojakom in sorodnikom v domovini nudi navedeno društvo za poštni promet, ako se pri svojih poštnih pošiljkah v Ameriko in narobe poslužijo zračne pošte. Pismo, ki ga, primerno trankirano, oddaš v Ljubljani najkasneje v petek ob 19. uri, odnese s seboj avion navedene družbe iz Beograda v soboto in ga izroči pošti v Natalu že v ponedelejke, v Rio de Janeiru v torek, v Buenos Airesu in Montevideu v sredu, v četrtek pa je že. v Santiago v republiki čile. V dobrih treh, štirih dneh preroma potemtakem vso doigo razdaljo iz Ljubljane do Južne Amerike, kar je v posebno nujnih slučajih izredno velikega pomena za vse one, ki imajo svojce v Ameriki. O tarifi, ki ni visoka, se vsak lahko informira pri poštnem uradu. Razen ob sobotah odhaja avion iz Beograda tudi ob sredah, pisma za ta avion pa morajo biti oddana v Ljubljani najkasneje v torek do 19. ure. Podrobna obvestila o vsem tem si lahko vsak" preskrbi v poštnih uradih ali agencijah družbe »Air France«, ki jo v Jugoslaviji zastopa Aeroput. Za vse informacije pa je vljudno na razpolago tudi g. direktor Zamboni, Beograd, Kralja Petra 36. * Nezgoda letala v Bosni. Blizu kraja Vožute, nedaleč od Zavidoviea, je privatno letelo, katero je vodid pilot Stanojevič, v megli zgubilo orientacijo. Ko ie letalo pristalo. se je njegov sprednji del nekaj poškodoval. Pilot je ostal nepoškodovan, potnikov pa v letalu sploh ni bilo. * Nevihta nad Bosansko krajino. Nad i velikim delom vrbaske banovine je besne-' la silna nevihta, Im je povzročila v" 6rezih i Bosanske Gradiške, Dubice, Prijedora, l)obr]jina in Dvora ob Uni milijonsko škodo. Zaradi nalivov je potok Dragočaj blizu Banje Luke tako narasel, da ie porušil veliko -skladišče podjetnika Kostima. Hudournik je prj K lasni c i porušil tudi most in je bil zaradi tega promet dalje časa prekinjen. Poškodovana je bila tudi železniška proga biizu Prijedora. Stanovsko zaveden oktmSc skrbi za svojo bodočnost in napredek. Brez stanovskih, prosvetnih, strokovnih in drugih smernic, ki jih nudi »Obrtni vestnik« svojim naročnikom, za obrtnika ni pravega napredka. »Obrtni vestnik« poučuje, informira in opozarja svoje naročnike-obrtnike o vseh obrtno-pravnih vprašanjih. »Obrtni vestnik« pa se tudi bori za celokupno obrtništvo in ščiti pravice slovenske obrtne delavnosti. Pomnite, da je močan stanovski tisk temelj obrtniškega gospodarstva ter merilo stanovskega napredka in ugleda! Uprava »Obrtnega vestnika« (Ljubljana, Beethovnova 10) razpisuje za svoje naročnike in sodelavce dvoje nagrad v skupni vrednosti 2.500.— Din: za one, ki plačajo naročnino za vse leto • najkasneje do 3i. t. m. ... 7 zlatih nalivnih peres. za one, ki prijavijo upravi 5 novih . plačujočih naročnikov ... pPVOVrStnO ttOVO dVOkOlO. OBRTNIKI, ŠIRITE SVOJ STANOVSKI TISK! Vse dobre lastnosti, ki jih mora imeti štof za obleko smo dali našim spomladanskim In poletnim štofom: moderne Vzorce, stalne barve in neprenosljivo trpežnost, ki jo čutite že pod prsti. Zamenjamo vsak štof ali vrnemo denar, ako na štofu najdete kaj kar bi škodovalo njegovi kakovosti. Cene naših štofov narjev meter za obleke 120 do 180 di- Vlad. Indusiri a v o t n e o i h » le a «f I b Q [_ J O O i Kemp t n za v•a Tovarna: p a ra či n O sij e k Kapucinska 14 Ifofi so vsak žep _ . . . Ljubljana Zagreb Prodajalne: Gradišče 4 Jurišičeva 4 O * Beograd Knez Mihajlova 35 Novi Sad Trg Oslobodcnja 3 Sa rajevo Strossmayerova in v vseh večjih mestih v državi + Poziv krvodajalcem za transfuzijo. Uprava splošne državne bolnišnice v Ljubljani razglaša: Da oddajanje krvi ni ni-kak poklic niti stalna zaposlitev, je razvidno iz tega, da je možno le enkrat v teku 4 tednov in da po večkratni oddaji oziroma tozadevnem posegu na povoljnem mestu končno ostanejo sicer brezpomembne brazgotinice, ki pa naposled onemogo-čujejo nadaljna poseganja. Tako je sedaj pri večini stalnih krvodajalcev naše bolnišnice. Za it o vabimo povsem zdrave in krepke osebe, zlas^ abstinente, ki doslej še niso dajali svoje krvi, naj se javijo od 9. do 10. ob ponedeljkih, sredah in petkih na L kirurgičnem oddelku bolnišnice. Honorar je 250 din. Zvišati ga nikakor ne moremo glede na -skromne kredite, ker gre to honoriranje na račun izdatkov za zdravila, torej na škodo sicer potrebnih medikamentov, honorarji krvodajalcev pa so lani znašali skoro 40.000 din. Višina honorarja po bolnišnicah v drugih krajih je seveda znana tudi nam, toda uprava je vezana na odobren ji proračun, za katerega porabo je odgovorna pristojnim nadzornim oblastem. Zato pa tudi odklanja vsa tozadevna očitanja. Vsi, ki trpite, na kurjih očesih trdi koži in zaraslih nohtih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Parno in kadno kopališče v hotelu Slon — Frančiškanska ulica 3. Odprto ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12. ure. * V Pariz na svetovno razstavo z novim udobnim avtokarom »Luksus-ekspres.« — Od 13. do 27. junija. Preko divnih pokrajin: italijanske in francoske Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov. Trajanje izleta 15 dni, vožnja, popolna preskrba in prenočišča, ogledi mest le 3.900 din. Zasigurajte si čimprej mesta! Vse informacije, prospekti in prijave pri »Putniku«, Maribor, Celje. * Novi voznj re novi vozni red za leto 1937/38 stopil v veljavo opolnoči med 21. in 22. majem. mm ulici in na promenadi dite cesto elegantno silhueto povsod priznanih TIVAR OBLEK! Tam. kjer Je mnogo oči naperjenih v Vas, Vam daje občutek sigurnosti in neprisiljenosti Vaša brezhibna In nad vse elegantna obleka NAŠE STROKOVNO ZNANJE IN PRAKSA v občevanju 3 stranko in naši dolgoletni, zvesti ln strokovni sodelavci, kakor tudi na tisoče naših stalnih In zadovoljnih cenj. odje-malcev, Vam daje popolno jamstvo najboljše postrežbel Ml NE DAJEMO BLAGO NA KREDIT, za to pa Imajo pri nas naši cenjeni odjemalci prednost najnižjih cen. kljub visoki kakovostni vrednosti naših proizvodov. Prepričajte se sami z neobveznim obiskom naše prodajalne TIVAR OBLEKE glavna zaloga ANTON BRUMEC LJUBLJANA Nasproti g L pošte, Prešernova «L S4 * »Narodna zaščita« v Zagrebu se bo razšla. Pred meseci je' vzbudila veliko senzacijo afera dobrodelnega društva »Narodna zaščite« v Zagrebu. To društvo je skrbelo za zapuščene otroke in za revne koloniste. V svrho tega poslovanja je dobivalo vozne olajšave im tudi proste vozovnice. Oblastva so dobivala opozoril;., da nekateri uradniki »Narodne zaščite« grdo izrabljajo vozne olajšave. Izvedene preiskave so v polni meri potrdil!e vse take očitke. Odbor s predsednikom dr. Šilovičem na čelu ni o ten manipulacijah ničesar vedel. Zdaj je odbor sklenil razpust društva, ki bo izvršen na glavni skupščini 14. t. m. =s 200 kg sirovega opija so zaplenili v Zagrebu policijski organi. Policija je bila opozorjena, da se je že pred dnevi nastanil v Zagrebu nekj znanj tihotapec iz Ka-vadarja Policija je sumljivega moža ves čas spremljala in ko so opazili, da prinaša v svoje stanovanje ne&e zavoje, so napravili prj. njem preiskavo. V stanovanju je imel že veliko zalogo eirovega opija, nekaj zavojev pa je imel spravljenih v garderobi glavnega kolodvora. Zdaj iščejo njegove poslovne, tovariše, ker je očividno, da je tihotapec prinesel opij v Zagreb, da bi ga tam razdelil naročnikom alj pa razpečeval-cem. * Posebni vlak bo vozil o binkoštih v Trst in Postojno. Cena vožnji in kolektivnemu listu iz Ljubljane samo 100 din. Prijave pri biljetarnicah »Putnik«-a in izletni pisarni »Okorn«, Ljubljana. + Sanatorij (okrevališče) za živčno bolne v Podsusedu pri Zagrebu sprejema bolnike (rekonvalescente) z raznimi živčnimi in duševnimi motnjami. Odlični uspehi v odpravljanju razvad morfija, alkohola itd. Dunajski način zdravljenja z insulinom (insulin šck-kura). Individualna psihoterapija. Medicinska gimnastika. Vse potrebne informacije daje vodeči zdravnik dr. O. Horetzky, Podsused. Telef. int. 3. + Binkoštni izleti v »Putnikovimi« avtokari. Postojna, Gorica, Trst le 500 din. popolna preskrba in prenočišče 2 dni; od 16. do 17. maja. Logarska dolina, vožnja 130 din, 2 dni: od 16. do 17. maja. — Gradec vožnja in vizum 110 din, 2 dni: od 16. do 17. maja. — Grossglockner (Heiligenblut) smučarski izlet, vožnja in vizum le 270 din, 3 dni: od 15. do 17. maja. Prijave in informacije »Putnik«, Mairibor, Celje. ♦ V Postojnsko jamo eno nedeljo po binkošti v nedeljo 23. maja. Izrabite to priliko prvega društvenega izleta v Postojno; izleta se udeleži lahko vsakdo. Do Rakeka se uporabi nedeljska povratna karta, od Rakeka dalje stane vožnja in potni list (slik m treba) ter vstopnina v staro jamo in novo rajsko jamo z istočasnim prevozom 8 podzemsko motorno železnico 50.— Din. otroci Din 30.—. Odhod \z Ljubljane v nedeljo 23. maja ob 6.15 uri ali lOi uri. po-vra-tek iz Postojne 17.30 ali 20. uri. Prijave sprejemajo vsak dan: prireditelj udruženje žel .uradnikov. Ljubljana, Kolodvorska 43, trgovini Tiear. Ljubljana. Šelenburgova. Goreč. Tyrševa. Pauschin, Wolfova ulica, v Mariboru gL kol. g. Verhovšek. v Zagrebu g. Jugovič. direkcija drž. žel. soba S6 in slovenska čitalnica. * Rušenje starega Beograda. Ze več let gledajo žalostno stari Beograjčani, kako se rušijo stare hiše, ki so nekdaj predstavljale središče mesta. Mestna občina se ie z vso vnemo lotila dela. da bi čimprej odpravila vse, kar ovira pravilni razvoj mesta. Zdaj so na vrsti najstarejše hiiše na Terazijah. Eno so že porušili, ostale pa bod° padle v prihodnjih dneh. Najemniki so se iz teh hiš že izselili 1. maja in hišni posestniki ki bodo stavbišča lahko drago prodali, so sami poprosili občino, naj začne podirali stara poslopja. V letošnji sezoni bodo mnoge stare hiše izbrisane iz beograjskega mestnega načrta. Stavbišča ne bodo dolgo prazna, ker se Beograd lepo razvija in rase. * Pariška mednarodna razstava. Zveza kulturnih društev v Ljubljani bo priredila svojo prvo ekskurzijo na pariško mednarodno razstavo v času od 19. do 30. junija. Rok za prijavo traja do 5. t m. Povdar-jamo, da je ekskurzija primerna posebno za vse one, ki bi težko prenesli vročino in druge neprijetnosti poletne vožnje in bivanja v Parizu. Hitite s prijavami in zagotovite si boljše mesto! Zahtevajte prospekte in vse dodatke informacije v tajništvu ZKD, Ljubljana, Kazino II. * Materinski dan počastite najlepše, ako prečitate PearI S. Buckove roman »Matj« prevedel Vladiimir Levstik. Izdala Tiskovna zadruga, Ljubljana. Cena broš. Din 48, vezani knjigi Din 58. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na praizen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Svečana proslava znamenite filozofske 300Ietnice na naši univerzi. Filozofsko društvo v Ljubljani bo v ponedeljek 10. t. m. ob 10. uri doopldne v zbornični dvorani na im: verzi priredilo svečano akademijo v proslavo 3001etnice Kartzijevih »Misli o metodi«. Ta spis pomenja značilen prelom v enako značilni prehodni dobi prve polovice XVII. stoletja jn je vrh tega eden prvih znanstvenih spisov, ki eo v tedanjem času bili pisan; v narodnem jeziku. To obletnico bo proslavil tudi ves kulturni svet na letošnjem mednarodnem filozofskem kongresu, k,- se bo vršil začetkom avgusta v Parizu. Temu velikemu pomenu Karte-zjjeve miselnost; bo posvečena tudi, naša domača prireditev k; bo imela ta-le spored: I. dr. France Veber: Uvodna beseda. II. dr. Aleš Ušeničnjk; Descartes in sv. Tomaž. III. dT. Alma Sodnik: Deseartesov racionalizem. IV. dr. Evgen Spektoreki: Desca.r-tesov vpliv na socialne vede. V. dr. Rj-card Zupančič: Descartes et les seiences exactes au XVIIeme eiecle. (Descartes in prjrodoslovje v XVII. stoletju). VI. Jean Lacrojx: Aetualite de Descartes (Sodobni pomen Descartesa). Proslava se bo začela ob 10. in četrt in končala pred 12. uro. Filozofsko društvo ponovno vabi k tej proslavi vse naše izobraženstvo. da postane naša počastitev spomina na velikega francoskega misleca tem bolj očitna in splošna. Vstop je vsakomur prost. Odbor Filozofskega društva. u— Francoski institut opozarja na predavanje v francoskem jeziku ,ki bo v torek II. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. prof. dr. Franc Zwitter o »Francoski revoluciji v sodbi poznejših rodov.« Tekmovalcem „Lova na lisico" M. K. ILIRIJA opozarja, da bo start lisice točno ob 12. izpred kavarne »Evrope«. Tekmovalcem se nujno priporoča, da prisostvujejo startu lisice. Tekmovalci startajo točno ob 13.15 izpred kavarne »Evrope«. Radi izdaje startnih izkaznic naj bodo tekmovalci ob 13. uri na startu. Sekcija Kranj istočasno izpred hotela »Stara Pošta«. Zaključek tekme ob 16., nato sestanek tekmovalcev pri g. MEJAČ-u v Komendi. Vabljeni vsi motociklisti. Vročekrvnica: Od dne do dne je lepše živeti. ČOKOLADNO KOLO* mi vžiga kri, da plove skozi žile kot motorni vlak. V čokoladnem kola* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stani-jolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko. —• Zavitki po Din 3.—, 6.—, 12.—. MIRIM KRAIJICA ČOKOLADE Še ta mesec izide like Vaitetove bornem © ^Prešernu Subskribcijska naročila: lika Vašte, Ljubljana, Lavričeva 6 u— Gostovanje odličnega člana beograjskega Narodnega gledališča. V torek bo nastopil prvič na našem odru v drami gesp. Dušan Radenkovič v vlogi živote Cvijoviča v Nušičevi komediji »Dr«. Izvrstni karakterni igralec, ki ga štejejo med stebre beograjskega gledališča, ima razsežen delokrog ter se uveljavlja z enako velikim uspehom kot igralec klasičnih, resnih vlog, kakor kot interpret Nušiče-vih in drugih komičnih figur. Nedavno je proslavil 25 letnico umetniškega delovanja v Nušičevi komediji »Pot okrog sveta.«, v kateri je igral »moža z leseno nogo^. Impozantna zunanjost simpatičnega igralca, njegov blagozvočni organ in prvobitnost njegovega umetniškega občutja se spajajo v njegovih kreacijah v sočno celoto, ki daje njegovim likom utrip resničnega, nepotvorjenega življenja. Preden dospe gosp. Radenko-vič v Ljubljano. bo gostoval v Zagrebu, kjer bo nastopil v »Dr«-ju in v Tolstojevi drami »Moč teme«. Pisatelj Nušič ceni gosp. Radenkoviča kot nesporno najboljšega igralca njegovih iger. Poleg svojega delovanja na gledališkem odru se odlikuje naš gost kc-t posebno iniciativen delavec v centrali Udru-ženja gledaliških igralcev, kjer zavzema mesto generalnega tajnika ter se bori z drugimi sodelavci za izboljšanje stanovskega položaja igralcev. Gostovanje gosip. Radenkoviča pozdravljamo s posebnim veseljem, ker nam bo dana prilika, da vidimo po daljšem odmoru na našem odru zopet predstavnika beograjske drame, ki nam bo dal s svojo kreacijo pogled na višino njene umetnosti Predprodaja vstopnic je pri operni blagajni. Cene so znižane. Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju pokopališče Sv. Križ — Ljubljana u— Mozartov »Reqiiiem«. V svetovni literaturi del, ki so kompomrana na litur gična besedila, zavzema eno prvih mest Mozartov :ReQuiem« za soli, zbor, orgle in 01-keeter. To je poslednje delo nesmrtnega mojstra in slavni Haydn se je izrazil o tem delu. da ie nesmrtno prav tako, kakor skladatelj sam. Matica izvaja to delo jutri 10 t. m- ob pol 9. uri zvečer v veliki filharmo-nit-ni dvorani s sodelovanjem (naslednjih faktorjev: spominski govor za blasopokoj-n,;in ravnateljem Matejem {Hubadom bo imel prof. Marijan Lipovšek. Važno vlogo v J.Requiemue imajo 4 solisti in to Župevc Zvoni mira, BernotGolobova Fr&nja, Bano-vec Sveiozar in Betetto Julij. V partituri obligatno pisane tudi orgle in orgelski part izvaja na Matičnih orglah, ki so nalašč za to priliko prestavljene iz Hubadove d-vorane v veliko iilharmoniČno dvorano, prof. Janko Ravnik. Dalje sodeluje celotni pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in pomnoženi orkester naše opere, ki sodeluje v sporazumu s predsedstvom Podzveze godbenikov v Ljubljani. Koncert je naštu-dira] zborovodja Glasbene Matice, ravnatelj g. Mirko Polič. Vstopnice vseli vrst in cen so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Vljudno opozarjamo vse prijatelje velikega našega blagopokojnega mojstra in slovenske pevce, da počastijo s svojo udeležbo njegov spominski koncert. Cene od 40—12 Din navzdol, stojišča po S iin po 5 Din so v knjigarni Glasbene Matice. Ravno-tam se dobi'tudi tiskano besedilo :>Requie-ma% za birmanko ali birmanca je fotoaparat katerega kupite najceneje pri Foto Toisrist Lojze šmuc-u LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. Cadet Bos vel. 4.5 x 6 s tremi filmi sanso Din 99.*— u— Člani JB lige potujejo v Bolgarijo. V torek odpotuje ob 4.35 zjutraj z brzo-vlakom skupina 26 članov ljubljanske Jugo-slovcrisko-bolgarske lige na štirinajstdnevno potovanje po Bolgariji. Skupino vodita li-gin predsednik g. Rasto Pustoslemšek in tajnik g. Vekoslav Bučar. Naši ligaši bodo prepotovali vso Bolgarijo, ustavili pa se bodo predvsem v Sofiji, Trnovu, Varni, Bur-gasu, Jambolu, Plovdivu in Karlovu. Iz Sofije bodo napravili avtomobilski izlet v Ril-ski samostan, ki je eden najznamenitejših bolgarsk:h samostanov, visoko v Rilski planini. Na pravoslavni praznik sv. Cirila in Metoda, ki je bolgarski državni praznik, bodo prisostvovali velikim svečanostim v Sofiji. Ob povratku se bodo za pol dneva ustavili v Mladenovcu ter obiskali Ople-nac, kjer bodo položili na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja bolgarsko cvetje iz doline rož. Z JB ligo potuje tudi Slovenski vokalni kvintet, ki bo pod njenim pokroviteljstvom priredil po Bolgariji sedem koncertov z izključno slovenskim programom. Kakor sporočajo iz Bolgarije, vlada za koncerte izredno veliko zanimanje ter so dvorane že sedaj razprodane. Slovenskim gostom pripravljajo po vseh mestih, ki jih bodo obiskali slavnostne sprejeme. Letošnje potovanje ljubljanske JB lige bo brez dvoma še bolj poglobilo bratske vezi med našo državo in Bolgarijo. V Ljubljano se vrnejo ligaši v sredo 26. t. m. ob 1.20 zjutraj. u— Slovensko zdravniško društvo priredi v okviru tečaja o tbc. XIV. znanstveni ! sestanek v ponedeljek 10. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče' državne bolnišnice v Ljubljani s predavanji g. primarija dr. Lojzeta Simonitija o tuberkulozi črevesja in g. dr. Otona Bajca o tuberkulozi peritoneja. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! Vsakovrstno omrtvžčenost in ohromelost bo izlečilo kopališče u— Danes" ob pol 11. dopoldn© nastopijo v ljubljanski operi otroški in mladinski pevski zbori in maili harmonikarji prof. Pavla Rančigaja Nastopi 180 otrok in konserva torist-violinist Marko Sever. Cene od 24 Din navzdol. u— V. (40). delavski prosvetni večer kot zaključni prosvetni večer v letošnji sezoni priredita »Vzajemnost« in »Zarja« v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Program je prvovrsten, enode-janka, recitacije s slikami, govorilni zbor s slikami, h koncu nastopajo kitaristi-Havajci in zaigra »Zarja«. Vstopnice po 3, 2 in 1 din v Strokovni komisiji. Delavska zbornica, I. nadstropje. MOZART : REQUIEM za soli, zbor, orgle in orkester v počastitev spomina MATEJA HUBADA v veliki filharmonični dvorani, jutri v ponedeljek, 10. V. 1937. u— Danes vsi »a Kongresni trg, kajti samo danes se dobi za 2 cLin motorno kolo. Le danes je ta peiiložaiost. Kako bo lepo, če se boš lahko z motorjem peljal na izlet! Naši poštarja &o preskrbeli presenečenje tudi za gospodinje in dekleta. Med glavnimi dobitki bo tudi lepa kuhinjska oprava. Dekleta, vas čaka tam lep moderen šivalni stroj. Katera ga doba, si bo lahko sama šivala balo. Tudj za malčke imamo mnogu lepega. Glejte, kako poštarji skrbijo za vse! Zato le pridite, veliki in mali s tombolski-mi kartami na Kongresni trg, na njem bo danes popoldne sreča. ™ KINO IDEAL ™ Sabina Peters, naša rojakinja žeral-dina Katnikova, Lil Dagover in Karlo Schonbock v prekrasnem velefilmu 1IMIETM A Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. u— Korošice, Korošci! V ponedeljek 10. t. m. popoldne prispe v Ljubljano trideset deklet iz Podjune na Koroškem, da si ogledajo Ljubljano. Zvečer ob pol 9. uri Jim pri,redimo družabni sestanek v restavraciji pri »Šesticisc Iskreno vabljeni. Klub koroških Slovencev. u— Pomladna razstava umetnosti. Revija naše umetnosti v Jakopičevem paviljonu je bila do sedaj jako dobro obiskana. Razen odličnega meščanstva je razstavo kolektivno obiskalo tudi že več društev in šol. Razstava je urejena izredno ukusnu in so med razstavljenimi deli nekatera, ki so višek slovenskega sodobnega umetnostnega ustvarjanja, zato nudi prireditev globok esteiičan užitek in razvedrilo. Otvorjena je razstava od 9. zjutraj do 8. ure zvečer. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM i v Šiški, telefon 33-87 Nepozabni film Kraljica Kristina z Greto Garbo in John Gilbertom predvajamo samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri. Dopoldne ob 11. uri matineja SVATBENA NOČ Danes nepreklicno poslednjič. Vstopnina-din 3.50 Pride: premiera. Posledice poljuba u— Poziv. O priliki zadnje letalske pri reditve v nedeljo 2. t. in. ee je pri vlečenju jedrilice po motornem aeroplanu moralo spustitj jekleno žico, s katero je bila jedri-lica privezana na aeroplan, izven aerodro ma, ker sta oba aparata prišla nenadoma v oblak. To 120 m dolgo žico je neznanec pobral in vzel s seboj ter jo dosedaj še ni oddal, da ni mogoče nadaljevati z vežba-mi Skupina hiš. v kater; ee nahaja ta žica. je znana, toda preden bo preiskava od strani oblasti, morda tudi prj neprizadetih, po živa Aeroklub najditelja, naj nemudoma odda žico na aerodromu, ker bomo drugače prisiljeni postopati proti njemu kazensko zaradi zatajitve najdenega predmeta. Aeroklub Ljubi rana. u— Registr. blagajne in knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, tel. 24-37. . 2 u— »Irenac, največji filmski triurni te sezone! Čudovito lepi film »Irenam, ki so ga tudi v Ljubliani hvalili na vse preteg«, je po statistiki v filmskfh strokovnih listih dosegel doslej največji uspeh — najvišje število gledalcev v Evropi. Ta stvar je razveseljiva radi tega, ker vidimo da imajo pri nas v Evropi ljubitelji filma in kinematografa še vedno zdrav in dober okus. ^Irena« je torej zmagala in z njo naša mlada, izredno nadarjena Ljubljančanka Gerahli-na Katt (Katnikova), ki nastopa prvič v tem filmu — igra pa že tako dovršeno in prepričevalno, da se vsi čudijo. Slava filma »Irena« je šla tudi v Ljubljani od ust do ust in tudi glas, da je ta prekrasni filmski umotvor spet na sporedu v Ljubljani in sicer v kinu Idealu, bo šel naglo po mestu in vsi, kj so ga sicer že videli, zlasti pa tisti ki ga doslej še niso videli, bodo porabili zadnjo priliko in pohiteli v kino Ideal, da filma ne zamude. Poleg Kattove nastopajo v filmu še Lil Dagover. Kari Schonbock, Sabine Peters in H. Bleibtreu. Film je na-sporedu v Idealu le do ponedeljka, zato naj vsak pohiti z ogledom. u— Za binkoštne praznike priredi »Putnik« sledeče izlete: tridnevni izlet Benetke—Padova 585 din s prehrano in prenočiščem, tridnevni izlet Trst 155 din vožnja, dvadnevni izlet Trst 154 din vožnja, tridnevni izlet na Koroško 585 din s prebrano in prenočiščem, tridnevni izlet Sušak—Crikvenica 485 din s prehrano in prenočiščem Prijave do najkasneje 10. maia 1937. Podrobne informacije pri vseh biljeftarnpeah »Putnik«, LJubljana. Tudi blondinke, ki težko porujave na solncu, potrjujejo, da jih solnce pri uporabi TSCHAMBA Fll-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rujavo polt. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. u— Občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški bo tO. t. m. ob 20. v gostilni pri »Raci« z običajnim dnevnim redom. Vabimo k udeležbi! u— Uprava strelske družine razglaša: Danes ob 8. bo otvoritev ostrega streljanja na vojaškem strelišču. Streljanje bo potem vsako nedeljo od 8. do 12 .ure. Vabimo vse člane in prijatelje strelskega športa k udeležbi. u— Redni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v ponedeljek 10 t. m. ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. u— Redni občni Jugo81oven»ke lutkar. ske zwze bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne v lutkovni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Iz Celja e— Soetensov koncert. Z istim sporedom, kakor po drugih mestih je priredil francoski violinski virtuoz Robert Scetens v petek zvečer v veliki dvorani Celjskega doma koncert s sodelovanjem orkestralnega društva ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja prof. L. M. šker janca. So e t en s, orkester in prof. gkerjanc so bili deležni viharnih aplavzov v zahvalo za nepozabni večer čiste umetnosti, kakršni so v Celju tako redki . e— Slikarska razstava Slovencev Fra-nja Goloba in Alojza šušmelja, slušateljev drž. umetniške akademije v Zagrebu, bo otvorjena danes ob 11. v dvorani Celjske mestne hranilnice. Uvodno besedo bo govoril g. prof. dr. Franjo šijanec. Mlada slovenska umetnika razstavljata 'okrog 100 akvarelov, clj in grafik. Opozarjamo na to pestro, bogato in zanimivo razstavo. Vstopnine ni. ADVOKAT dr. JOŽE JUHART naznanja, da fe odprl SVOJO ADVOKATSKO PISARNO, ki jo je pridružil pisarni g. dr. Belleta Ivana, advokata v CELJU, ulica drja Gregorja žerjava 7. e—- Opozorilo delodajalcem. Davčna uprava v Celju razglaša: Vsi delodajalci, ki zaposlujejo hišno služinčad, morajo nabaviti še banovinski kolek za bednostni sklad v znesku 25 din in ga nalepiti na že nabavljeno davčno karto. Oni delodajalci, ki so za leto 1937. že delno plačali banovinski bednostni sklad v gotovini, nalepijo na davčno karto samo razliko. Vsi delodajalci pa morajo predložiti davčne karte, kakor tudi morebitne priznanice poštnih polcžnic o že plačanih zneskih za bednostni sklad, davčni upravi v Celju zaradi evidence in kontrole. e— Opera v Celju. Ljubljansko Narodno gledališče bo gostovalo v celjskem gledališču z operama »Cavalleria rusticana« in *Giumačik samo, če se bo do 18. t. m. prijavilo v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge dovolj interesentov. e— Neznanec je skočil v Savinjo. Delavci, ki delajo v mestni gramoznici med mestnim zavetiščem v Medlogu in levškim mestom, so našli včeraj ob pol 12. dopoldne v Savinji kakih 100 metrov od lev. škega mostu v smeri proti Celju truplo neznanega, 38 do 40 let starega moškega. Neznanec je visok 165 cm, ima žuljeve roke, ima kostanjeve lase, pristrižene brki, zelenkaste oči in okrogel obraz, oblečen je v raztrgane sive hlače, temnozelenkast suknjčč, ima na sebi slabo srajco, plave spodnje hlače in čevlje Bata. Neznanec je izvršil samomor in sicer včeraj med 9. in pol 12. dopoldne, ker je bilo truplo, ko so ga potegnili iz vode. še mehko. Predno je skočil v vodo, si je zadrgnil vrat s pasom in si zavezal noge s tenkim ovojem. Ogled trupla in ugotovitev dejanskega stana sta izvršila mestni zdravstveni referent g. dr. podpečan in vodja kriminalnega oddelka mestne policije g. Zavec. Truplo so prepeljali popoldne v mrtvašnico na bolniško pokopališče. e— Zopet divjaški napad. V četrtek so neki moški od Sv.' Magdalene pri št. Pavlu pri Preboldu napadli 211etnega kovaškega pomočnika Josipa Znlokarja iz št. Lovrenca pri št. Pavlu. Eden izmed napadalcev je zasadil Zalckarju nož globoko v desno stran hrbta. Težko poškodovanega Zalokarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. in jutri ob 18.30 matineja: »Soba štev. 309«. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 in jutri ob 16.15 in 20.30 velefiLm »Maroko« z Mar. lene Dietrlchovo in tednik. [ e— Z°pet nekaj novega v Celju! Volneno blago v dvajsetih barvah prodaja I >Stermecki« po 11 din. KINO METROPOL, CELJE — prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 senzacionalni in artistični velefilm »TRUXA«. — Kralj artistov. — Ob 10. in 14. uri matineja »ŠPIJONKA SUZI«. — V ponedeljek ob 16.15, 18.15 in 20.30 »TRUXAcc. Iz Maribora a— Drugi literarni večer bo jutri zvečer v Ljudski univerzi. Recitirajo B. Magajna, E. Kocbek in Božo Vodušek. V petek 14. t. m. predava prof. Lj. Babič iz Zagreba o temi >Goya, slika meščanske vojne.« a— Zborovanje mariborskih kasakov. V petek 7. t. m. zvečer je bil pri : Zamorcu« redni občni zbor Mariborskega kasaškega društva, kj ga je otvcril in vodil dolgoletni predsednik J. Rosenberg. Poročal je. da je do lani država vneto podpirala pasme ameriških mrzlokrvnih konj, do-čim je lani ministrstvo odreklo vsako podporo, češ da ameriška pasma ne odgovarja našim prilikam. Sledili sta poročili tajnika odvetnika dr. Novaka in blagajnika Kovača. Tehnično poročilo je podal g. Konig iz Celja. Dohodki so znašali 19.377.75, izdatki pa 18.870.75 din. Društvo je priredilo lasni 11 dvo. ter 9 eno-vprežnih dirk ter je izplačalo na nagradah 36.000 din. Volitev letos ni bilo, pač pa je bil namesto podpolkovnika M. Eriča, ki odhaja iz Maribora, izvoljen v odbor garnizonar podpolkovnik Maslač. a— Mešiček — šahovski prvak Maribora. V petek zvečer so odigrali 8. kolo v tekmovanju za šahovsko prvenstvo Maribora, ki je prineslo končno odločitev v letošnjem šahovskem prvenstvenem tekmovanju. Prvo mesto je bilo že pravzaprav odločeno, toda prof. Stupan je še vedno imel možnost, da prehiti Mešička, ki je dosegel 7 in pol točke. Ker pa je sedaj prof. Stupan svojo partijo s Kukovcem remizi-ral, pripade prvo mesto in naslov šahovskega prvaka Maribora Mešičku. Zadnje, 9. kolo se bo odigralo v torek. a— Ženski krožek društva »Nanos« priredi svoj »materinski dan« v Ljudski univerzi 12. t. m. ob 20. Na sporedu so: predavanje. recitacije, deklamacije in petje. Sodeluje gdč. Elvira Kraljeva ter dramat-skj in pevski odsek društva Nano.«. Prjja-nos. Prijatelj;. umlhwy umlhwl rdgovc nja te I ji, znane; in rojaki, spomnite se na« ta večer v veliem številu. Odbor. a— Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima ma.jniški sestanek 13. tm. pri Balonu. a— Dijaki rekruti, pristojni v Maribor, ki želijo, da bodo že letos jeseni vpoklicani na odslužitev vojaškega roka, se pozivajo, da se najkasneje do 18. t. m. javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. Poznejše prijave se ne bodo uvaževale. a— Velika razstava malih živali bo v okviru društva »Rejec malih živali« v dneh 3., 4., 5. in 6. junija v Unionu. Društvo propagira v glavnem rejo angorskih kuncev, ki imajo okusno meso in ki dajejo lep kožuh. rgtn a WKTW v še ne doseženi kakovo-lltAvnl sti v valoviti obliki z —_ —^ —£ ~ aparatom najnovejšega O UP J[ sistema višek nemške tehnike. Trajne kodre v dovršeni JUNIOR obliki pri primernih cenah vam nudi L U X SALON DOBAJ, Maribor, Gosposka 38. a— Obsojen požigalec. Mali kazenski senat je obsodil 46-!etnega tesarja Antona Receka iz Večeslavcev na 6 mesecev strogega zapora, ker je 9. novembra 1936 za-žgal posestniku Alojziju Madjaru gospodarsko poslopje v vrednosti 15.000 dinarjev. Kazen je sprejel. a— Mrtveca v jarku so našli ob cesti pri Spodnji Polskavi. Mrtvec je identičen s 251etnim posestnikovim sinom Leopoldom Resnikom iz šikol, ki si je iz samokresa pognal v glavo smrtonosni strel. Vzroki dejanja niso znani. a— Vlomilci na Pobrežju. še nedegnani storilci so se splazili v bufet Kristine Jer-šekove na Pobrežju ter odnesli cigaret, obleke in drugih predmetov v vrednosti preko 2000 dinarjev. a— Strahovalci Slovenskih geric obsojeni. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil 291etnega Engelberta Frasa na 8 mesecev strogega zapora, 301etnega Franca Bobnerja na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora ter Srečka Bračka na 6 mesecev strogega zapora zaradi številnih vlcmov, ki so jih izvršili lani po raznih krajih Slovenskih goric. 231etni Franc Farkuš iz Košakev pa je bil obsojen na 13 mesecev strogega zapora in z njim vred Ludovik Vidovič na 5 mesecev strogega zapora zaradi vloma v vinsko klet A. Tkalca v Krčevini v marcu lanskega leta. Zaradi vloma v Lahovo gostilno na Radvanjski cesti pa je bil obsojen 29 letni kovaški pomočnik Jurij Rehar na 3 leta in 10 mesecev robije. a— V postojnsko jamo v nedeljo 23. tm. Ta izlet organizira udruženje žel. uradnikov ter sprejema prijave g. Vcjteh Ver-hovšek, Maribor gl. kol. Zaradi obsežnih prijav se prijavite takoj. Vožnja iz Maribora do Postojne in nazaj, potni list (slik ni treba!) ter vstopnina v Postojnsko jamo z istočasnim prevozom s podzemsko motorno železnico stane 127 din. Izrabite to priliko prvega društvenega izleta. Udeleži se izleta lahko vsakdo. Iz Novega mesta Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem dne 1. maja odprla trgovino s špecerijskim in delikatesnim blagom na trgu Kralja Petra, v Durini-jevi hiši, ter se za cenj. obisk najtopleje priporočam. TONČKA LAMPETOVA. n— Lastnica gradu Struge na zadnji potj. V Novo mesto ie bilo v petek pripeljano iz gradu Struge truplo ge. AntoineCle pl. Fichtenau. Krsta je bila položena do časa pogreba, ki se je vršil popoldne, v veži velike hiše št. 2. na Trgu kralja Petra katere lastnica je bila pokojna. Izpred hiše žalosti se je vršil lep žalni sprevod na novomeško pokopališče, kjer ima rodbina Fichtenau svojo grobnico. Med ostalim občinstvom, ki se ie udeležilo pogreba, so stopali tudi gasilci iz Novega mesta, št. Petra i.n Brusnic. Zadnjima dvema gasilskima četama je bila tpokojnica velika dobrot-nica. Za njeno naklonjenost sta se ji četi oddolžili 6 tem. da sta jo imenovali za sva jo častno članico. Pokoj niči bodi lahka zemlja! * K I N O^ Veseli film iz dobe velikega Napoleona NOC S CESARJEVI Jenny Jugo Richard Romanowsky Danes nepreklicno zadnjikrat film ROSE M A R I E ki si ga more ogledati vsakdo. Dosedaj je videlo ta film nad 10.000 ljudi Danes ob 11. uri ROSE M A R I E Velefilm iz dobe francoske revolucije V SENCI GILJOTINE Ronald Colman Elizabeth Allan Matineja danes ob 11. uri CHOPINOV POSLOVILNI VALČEK Predstave razen v kinu Unionu danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. Iz Ško£Je Loke šl— Lepo priznanje domačemu obrtniku. Pri ureditvi pisarn Nj. Vis. kneza Pavla bo udeležena tudi škofjeloška tvrdka g. Jcžeta Peternelja, ki je dobila mizarska naročila za Brdo. šl— Koncert kranjskih harmonikarjev. Tako prijetne glasbene družinice. kakor jo predstavljajo mali kranjski harmonikarji, v naši sredi že dolgo nismo videli. Dobri sloves malih muzikantov .je napolnil So-kolski dem v nedeljo popoldne do zadnjega kotička in so bili poslušalci zelo navdušeni. Spored je bil pester in zanimiv. G. Fakin se je z go. soprogo res potrudil in tako smo kar strmeli nad zvoki in akordi ki so zveneli izpod malih prstkov. Uverjeni smo, da nas harmonikarji kmalu spet ob:'ščejo. šl— Smrt kosi. Družino delavca Giaco-minija iz Bodoveljske grape je doletela te dni huda izguba. Umrla je ljubljena mamica, stara komaj 40 let. Ga. Terezija je že dalje časa bolehala za zavratno boleznijo. Zapušča. poleg moža še osem otrečičev. Pckojnico so položili k večnemu počitku na loškem pokopališču. Blag ji spomin, hudo prizadetim pa naše iskreno sožalje! Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje danes samo ob 1., 4. in 6. uri zanimiv film zln- dijanka«. Z Jesenic s— Pred železniškimi blagajniškimi okenci .je treba napraviti red! Znano je, da jeseniška postaja poleg ljubljanske in mariborske izkazuje največji osebni pro met v Sloveniji. Včasih je tak nered pred blagajniškimi okenci, da je človek kar v skrbeh, da bo zamudil vlak. Tega seveda ni krivo blagajniško osebje, pač pia, stranke, ki po navadi šele zadnji trenutek pridejo na postajo. Pri tem pa tisti, ki pridejo zadnji, s svojimi ošiljenimi komolci brezobzirno rinejo naprej pustivši v ozadju one, ki so prišli pravočasno. Ker je zaradi takih grdih manir prišlo že ponovno do preriTanja, prerekanja in groženj, bi bilo umestno, da bi čuvarji javnega reda vzeli stvar v svoje reke. s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. pcp. in pol 9. zvečer krasen češko, slovaški film »Marvša« z Jifino štepnič-kovo v gl. vlogi. Iz Tržiča č— Odbor za pomoč svojcem storžiških ž rte v v Tržiču je zaključil nabiralno akcijo. ki je lepo uspela. V imenu hudo prizadetih svojcev se župan občine Tržič vsem darovalcem najprisrčneje zahvaljuje! Poimenska objava darovalcev mora v listu žal izostati, ker je število preveliko. Zato naj se vsi, ki so velikodušno darovali, zadovoljijo s to res iskreno zahvalo! č— Kino predvaja danes izvrsten Don Jose Mojica film Domski kozak-;. Iz Slovenfgradca r-- Med. Univ. Dr, Stane Straad v Slovenjgradcu redno ordinira. ■"H \ v Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Pded predvaja dane« Majčico«. V glavni vlogi Frančiška Gaai. Dodatek; tedjik in Mikj mi-ka. ČRNOMELJ. Kulturni dogodek za vso Belo krajino bo prav gotovo koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki bo na binkoštni ponedeljek 17. t. m. v So-kolski dvorani v Črnomiju. Nabito polne dvorane občinstva, ki redno obiskuje koncerte APZ, dokazuje visoko umetniško stopnjo našega najboljšega moškega zbora. Specialni program, ki ga je APZ na-studiral za Belo krajino, nam bo prikazal najlepše bisere naše umetne in zlasti narodne pesmi. Prepričani smo, da bodo vsi Belokrajinci znali dokazati svoje razumevanje do visokega kulturnega dela APZ in da bodo s svojim obiskom koncerta dali našim akademikom svoje priznanje. Opozarjamo, da za koncert že danes vlada veliko zanimanje in priporočamo vsem, da si nabavijo vstopnice v glavni trafiki Muller v Črnomlju. MURSKA SOBOTA. Po zelo velikem uspehu, ki ga je imel francoski violinist Robert Scetens prošl6 sredo v Mariboru, bo priredil koncert tudi v Murski Soboti, in sicer v nedeljo 9. t. m. zvečer v sokol, ski dvorani. Povsod, kjer je doslej nastopil ta slavni vir.tuoz, so bile kritike polne navdušene hvale in ga stavijo v vrsto največjih sodobnih violinistov. Spored je zelo zanimiv in nudi mnogo užitka vsakomur. prav posebno epozarjamo na to izredno glasbeno prireditev v našem mestu in pričakujemo, da bo odziv vsesplošen. RIBNICA. Sckolski zvočn- '--o oredva. ja danes ob 15.15 in 20. zvoč " -Zeleni Domfno«. dodatek P^ zvočni tednik. - >JUTRO št. m . • f «= Skrb za telesno vzgojo otrok Dosti zdravja mladine na Pohorju Lepi uspehi letovanja in dobrega gospodarstva Maribor 7. maja V nedeljo je imelo Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru občni zbor. Društvo oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Gospa Marija Maistrova je pozdravila zastopnika banske uprave, zasto-pnika mestne občine mariborske sreskega načelnika, članice in člane. Društveni odbor se trudi, da čimbolj urejuje in izpopolnjuje lepo letovišče za naše otroke. Saj sahko uvrstimo Počitniški dom na Pohorju med prve najbolj urejene domove te vrste in smelo trdimo, da prednjač; vsem stLičnim zavodom v državi. Ogromen napredek je bil viden posebno v preteklem letu. Postavljen je nov lep dom za dečke, k, lahko sprejme pod svojo streho 45 dečkov. Prizjdan je nov,; stavbi lep. velik dnevnj prostor, kjer se lahko kre-tajo dečkj tudi v slabem vremenu. V novem domu je urejena tudi kopalnica s toplimi prham; m z vodovodom. Brezdvomno je nova stavba na najlepšem in najprijaznejšem prostoru. Namesto lesenih že razpadajočih barak je bjil postavljen sredi smrekovega gozdička na južnem obronku hribčka bol-njškj paviljon. Kakor drugod je tudi v to stavbo napeljan vodovod. Bolniški paviljon ima tudi svojo kopalnjco. Uredil se je kopalni bazen, kj merj 10 X 30 m. Pred kopalnim bazenom je še en bazen, kjer ee bo voda ogrevala in očistila sedjmentov. Nudila se bo otrokom na letovanju krasna prilika za kopanje in plavanje četudi visoko na Pohorju. Največje delo v tem letu pa je električna naprava z lastno električno centralo. Lučke razsvetljujejo vse prostore v vseh objektih. Motorji ženejo gospodarske stroje in dvigajo do 10.000 1 pitne vode na višino 73 m, odkoder ie napeljana po vodovodu v vsa poslopja, kjer so nameščene kopalnice s toplo in hladno vodo. Gradbena dela je TjodjJ z vso požrtvovalnostjo g. Bezlaj. Lansko poletje je letovalo v Počitniškem domu 424 otrok v 3 skupinah po 30 dni od 12. junija do 10. septembra. Brli so otroci na sledeče stroške: 110 na stroške me6tne občine mariborske 108 na ba.no vi neke. 15 na stroške Zdravstvenega doma v Celju. 27 na Zdravstveni dom Maribor. 30 na Zdravstveni dom Brod na Savi, 28 iz dečjih domov, 12 na društvene. 92 na stroške staršev. Oskrbnina je znašala 480 din za 30 dni. Za zdravsvo otrok je v vsakem oziru odlično poskrbljeno: otroci so pod stalnim zdravniškim nadzoretvom. O splošnem zdravstvenem uspehu pričuje najbolje porast teže otrokom, ki znaša največ 6.50 kg. povprečen prirastek pa je znašal 2.50 kg. Gospodarstvo je na izredno visoki stopnji, predvsem glede vrta. poija in živinoreje. Živinoreja je tako razvita, da nam v seziji sploh ni treba kupovati mleka, v zimskih mesecih pa se prideluje domači sir. V sadovnjaku je 500 sadnih dreves. Vso povrt-nino daje domači vrt. K uspehu vzorno urejenega gospodarstva, ki je vzor vsej okolici. je pripomogla gozdarska šola, ki urejuje in goji gozdne nasade, ter tovarna za dušjk v Rušah, ki daruje vsako leto vse potrebno umetno gnojilo. Do lepega uspeha so pripomogle tudi oblasti, zlasti banska uprava in mestna občina mariborska. Med svoje dobrotnike šteje društvo Hranilnico dravske banovine. Zdravstveni dom v Mariboru. Posojilnico Narodni dom in Mestno hranilnico. Žensko društvo v Mariboru je prirejalo v prid društvu razne prireditve, tako »Vesele pustne prizore«, tombolo in zbirke. Posebno zahvalo dolguje društvo tudi zasebnim dobrotnikom. kj so dejansko in z nasveti pri-pomotrli Počitniškemu domu do njegovega procvifa. Predvsem so se odlikovali g. dr. Lipold. gospa Lipoldova. ga. Ballonova, ravnateljica gospa Rapočeva in gospodična Bore trn erjeva. »Atene" igra na našem tenišču s tem, da smo jim dajale proste sezijske vstopnice in brezplačno posojale rekete. Razen tega je veljala redna mesečna dijaška vstopnica le 15 Din. Da so imeli otroci brezposelnih in slabše situiranih staršev pristop na atensko igrišče, naj vam izpričuje naslednji seznam letošnjega obiska: Pod 3 do 15 Din mesečno so plačevali za svoje otroke: 12 uradnikov, 5 vojakov, 7 železničarjev, 3 tovarniški delavci, 1 trgovski nameščenec, 4 fotografi, 2 krojača, 3 Bat'ovi čevljarji, 1 natakar, 2 igralca, 2 profesorja, 1 inže-njer, 1 zdravnik, 3 odvetniki, 4 trgovci, 2 šivilji, 2 zboristki, 3 hišnice. Vsi ostali otroci so bili brezplačno na igrišču, torej otroci brezposelnih in gmotno šibkih slojev. Naše igrišče posečajo večinoma otroci onih staršev, ki svoji deci ne morejo nuditi posebnega nadzorstva in ne letovišča. Prav želeti bi bilo, da bi se nam odzvalo nekaj več plačujočih otrok, da bi laže pokrivale stroške nadzorstva in urejevanja prostorov. Sicer lahko postrežemo s plačanimi računi za mleko, sir in sadje, ki smo ga dajale brezplačno revnim obiskovalcem atenskega igrišča. Kar se tiče »kuhinje v Prečni ulici, kjer odločajo samo narodne dame«, naj omenimo, da je to dijaška kuhinja kraljice Marije, ki se je ustanovila na pobudo in s podporo Njenega Veličanstva kraljice Marije. Namenjena je dijakom, ki se vozijo v mesto v šolo in ne bi imeli toplega kosila, da jim ni velikodušna ustanova naše kraljice priskočila na pomoč. Res je, da je svoj čas »Atena« poskrbela za kuhinjo, za strokovno vodstvo, deloma izprosila opremo pri različnih trgovcih in z lastnim delom uredila obratovanje. Potem je upravljal kuhinjo odbor, kjer so imeli svoje zastopnike občina, poliklinika, Higienski ABESINEC H sedal a mi priljubljen« M BONBONE Bilo kod M povsod! zavod in »Atena«, dokler uprava kuhinje kraljice Marije ni popolnoma prešla v roke državne poliklinike, ki jo naprej vodi po intencijah Njenega Veličanstva kraljice Marije in po istem vzorcu, kakor upravljajo enake kuhinje v Beogradu in Zagrebu. Z nabiralnimi akcijami pa podpira »Atena« še danes kuhinjo v prid revnemu dijaštvu in v zadovoljstvo sedanjega odbora. Tako lice ima oblast »narodnih dam« v »Kuhinji Prečne ulice«. V jedilnici kuhinje kraljice Marije obratuje vsak dan od 16. do 19. ure javna Mladinska knjižnica in čitalnica TKD »Atene«, sporazumno s polikliniko, ki ima vodstvo kuhinje v rokah. — Ob ustanovitvi te knjižnice ji je naklonila mestna občina podporo v obliki dela brezposelnega mizarja, ki je izdelal za to ustanovo knjižne omare iz materij ala, ki ga je »Atena« plačala iz svoje blagajne. Mizarja je dodelil socialni urad z vednostjo gospoda župana, ki je hotel, da se tudi občina odzove s podporo pri urejevanju kulturno važne naprave. Odbor TKD »Atene«. Obsodba in oprostitev zaradi napisa, ki ga je treba z lučjo Iskati Ljubljana, 8. maja. Včeraj je okrožno sodišče razveljavilo obsodbo cerkniškega zdravnika g. dr. Stanka Pušenjaka, s katero se je »Slovenski dom« 9. marca postavil kakor s kako veliko senzacijo. Pod debelim naslovom preko dveh stolpcev »Zanimiva kazenska razprava — dr. Pušenjak Stanislav ali Stanko — obsojen« je ta list takrat poročal, da je bil zdravnik dr. Pušenjak obsojen na 480 Din, pogojno na eno leto in na 200 Din povprečnine, ker je še imel tablico z napisom »banovinski zdravnik« in to »celo še kakih 10 do 15 dni potem, ko_ je »Slovenski dom« objavil notico, da že davno ni več banovinski zdravnik--—« Članek je bil napisan tako, da je moral vsak čitatelj misliti na veliko tablo, kakršne imajo zdravniki pri vratih hiše, v kateri ordinirajo, na hodniku in pred čakalnico. Kazenska raziprava in obsodba pa ni bila zaradi take tablice, marveč zaradi majhnega napisa, katerega je bilo treba iskati z lučjo. G. dT. Pušenjaku so hoteli za vsako ceno Škodovati nekateri njegovi politični nasprotniki. Iskali so pota in sredstva takega Skodovanja. Kdor išče, ta najde! Ta pregovor se je tudi v tem primeru obistinil. Ko dr. Pušenjak ni bi! več banovinski zdravnik, se je bistrim glavam posvetilo, da je morda kje s kakega napisa aH table pozabil izbrisati »banovinski«. Srečna misel je bila vredna vsega truda. Običajno tablo s fasade hiše je zdravnik takoj odstranil, oziroma izmenjal. Ker pa imajo zdravniki običajno več napisov, so se »prijatelji« podali na delo, da bi kje še izsledili besedo »■banovinski«. Z lučjo so jo iskali in srečno so jo našli na mali tablici na privatnem stanovanju. Tega napisa zdravnikovi pacienti sploh ne vidijo in zdravnik od pozabljenega napisa »banovinski« ne bi mogel imeti nobene praktične koristi, ker bi pacienti, ako bi jih tako skrit napis sploh mogel privabiti, zahtevali od njega brezplačno zdravniško pomoč. Prizivno sodišče je vse to upoštevalo ter zdravnika g. dr. Pušenjaka zaradi pozabljenega napisa, ki ga je bilo treba z lučjo iskati in odkriti, popolnoma oprostilo. »Slovenski dom« lahko prinese nov članek: Dr. Pušenjak Stanislav ali Stanko — oproščen. Umrl je dr. K. Freja češkoslovaški vojaški zdravnik in jugo-alovenski vojni dobrovoljec Ljubljana. 8. maja. Iz Prage je prispela žalostna vest, da je tam umrl znani prijatelj« našega naroda, naš vojni dobrovoljec. ustanovitelj in predsednik organizacije jugoslovenskih solunskih dobrovoljcev v Pragi, sanitetni polkovnik v pokoju, dr. Karel Freja. Rodil se je leta 1877 v Pragi. Zaradi nacionalističnega udejstvovanja je bil kot osmošolec izključen iz gimnazije ter je moral maturirati na Dunaju. Medicinske študije je dovršil v Pragi. Ob izbruhu balkanske vojne se je prijavil za vojnega do-brovoljca v črnogorski vojski. V dobi srb-sko-bolgarslkega spopada je služboval v srbski vojaški bolnišnici kot kirurg. Po vojni se je vrnil v Prago in prišel takoj pod policijsko nadzorstvo. Meseca maja 1914 se je napotil v Srbijo, kjer mu je bila zagotovljena služba v vojaški bolnišnici v činu sanitetnega kapetana. Avstrijske oblasti pa so ga zajele v Zemunu ter ga estkorti-rale nazaj » Prago. Po sarajevskem atentatu so dr. Freja v Pragi zaprli in v zaporu je ostal do mobilizacije. Iz zapora so ga j poslali na gališko fronto, od koder pa Jo dezertiral v Rusijo. V Petrogradu je dr. Freja spoznal srbskega poslanika dr. Spala jlkoviča, ki mu je omogočil vstop v prvo divizijo naših vojnih dobrovoljcev. Bojev v Dobrudži se je dr. Freja udeležil kot polkovnik zdravnik. Z našimi dobrovoljci je prišel pozneje na solunsko fronto in služboval tam pri IL armadi pod poveljstvom vojvode Stepe. Služboval je do konca vojne ter si z junaštvom m požrtvovanjem pridobil več visokih odlikovanj. Ta teden je v znamenju gesla »Občine skrbite za otroke I« Jaz bi temu geslu še dostavil: »Občine skrbite za telesno vzgojo svojih otrok!« Zdrav duh naj prebiva v zdravem telesu. Naloga nas vseh je, da skrbimo v prvi vrsti za zdrav telesni ustroj otroka, ker samo zdrav in normalen otrok bo v korist staršem, občini in s tem vsemu narodu. Žal pa vemo,, da ostane znatao število otrok telesno manjvrednih, bodisi od rojstva, bodisi zaradi bolezenskih vplivov v teku prvih let življenja in naposled zaradi kvarnega vpliva šole. Znanost in dravstvo sta že tako razvita, da se v današnji dobi lahko borimo ne samo zoper naravne in od rojstva obstoječe telesne napake, marveč imamo tudi sred etva da preprečimo kvarne posledice raznih otroških bolezni, kakor je rahitida (angleška bolezen), kostna in limfatična jetika jn splošna jetika otroška paraliza in razne motnje pravilne rastj kosti zaradi pomanjkanja mineralnih soli. S tem je določen točen program skrbstva za telo otroka v prvih življenjskih letih, ko imamo opravka s sledečimi napakami: a) prirojene telesne hibe v območju ogrodja; b) angleška bolezen in zarad^ nje povzročene deformacije posameznih kosti; c) tuberkuloza pljuč, žlez in kosti s težkimi socialnimi posledicami; d) v šolj pridobljene napake v območju hrbtenice in prsnega ko- Nemogoče je v tem kratkem članku ob-iJelatj tako obsežno in socialno važno poglavje splošne in prevent vne medicine. Naj spregovorim vsaj nekoliko besed o napakah, omenjenih v zgornjih točkah, ker^ je drugače nemogoče določiti prave in učinkovite smernice za skrbstvo in borbo proti napakam otroka v razvoju Rodijo se otroci s pokvarjenim) in kepa-sftimi nogami, napakami v kolku v obliki prirojenega izpaha, z nadštevilnimi odnos no zraščenjmi prsti, preklanimi ustnicami in raznima vidnimi napakami, ki kvarijo zunanjost otroka, ga ovirajo v hoji in v veselju do življenja in so s tem v zvezi večinoma resna zapreka pri izbiri življenjskega poklica. Izkušnje nas uče, da se te napake večinoma ozdravijo, seveda pod pogojem, ida 6e zdravljenje prične pravočasno. To bi bila torej prva 6krb občine odnosno države, da prisili starše otrok s prirojenimi napakami, da otroka zdravijo, odnosno. da ga oddajo v zdravljenje v ortopedske bolnišnice in slične zavode, naj že bo na lastne ali na državne stroške. Število prirojenih napak je razmeroma majhno. Večja nevarnost preti otroku od znane bolezni v obsegu ogrodja, ki jo imenujemo rhachjtis. Bolezen je povzročena zaradi pomanjkanja apnenih in fosfatnih soli. ki so za zgradbo kostnega tkiva neobhodno potrebne. Rhachitis je brez dvoma socialna bolezen, ker se ponavlja večinoma radi kvar nih vplivov vlažnih stanovanj, radi pomanjkanja sonca in radi pomanjkljivega dova janja vitaminov v otroškj organizem. Zoper bolezen se moramo boriti, preden izbruhne, ker je prekasno jadikovati, ko je bolezen v polnem razvoju. Zanemarjene posledice ra-hptide v obliki krivih nog, deformirane hrbtenice, nelepega prsnega koša in velikih grč na čelu brez dvoma niso v ponos prizadeti osebi, kj je za vse življenje obremenjena. Iz tega razloga je diktirana druga točka skrbstva za otroka, da se brigamo pravočasno za posledice angleške bolezni. Dokler je kost še mehka, se popravi na enostaven način z dovajanjem umetnih vitaminov, solnimi kopelmi, doma ali na morju, z obsevanjem z umetnim solncem v bolnišnicah ali doma. s taborenjeim v sotnčni.h in gozdnatih krajih naše lepe Slovenije. Gorje onemu, ki zamudi pravočasno zdravljenje. Vsj načini zdravljenja pri posledicah angleške boleznj so več ali manj resnega značaja, ker je treba pokvarjeno kosi prelomiti odnosno presekati z dletom. Rahitične posledice na hrbtenici in obsegu prsnega koša so večinoma take narave, da ostanejo za vse življenje pečat premale skrbi za otroka. Povojna beda in pomanjkanje pravilne prehrane sta vzrok zmanjšanja odporne sile organizma, ki nima dosti moči, da ee bori zoper nevarni Kochov bacil, ki povzroča jetiko Tuberkuloza je obolenje, kj ne prizanese nobenemu organu, ponavljajoč se v pljučih, žlezah in kosteh. Po statistiki boleha v Jugoslaviji na tuberkulozi približno 50.UUU oseb, to je procentualuo skoro 4 odst. Borbo zoper tuberkulozo vodijo razne ustanove in njih propaganda je popolnoma zadostna, da diktira občini tretjo točko skrbj za zdravje otrok. Jaz b; iz svoje stroke samo pripomnil, da je borba zoper pljučno tuberkulozo v polnem razmahu, medtem ko se posveča borbi zoper zunanje oblike tuberkuloze minimalna ali takorekoč nobena važnost Vendar pa je socialna plat borbe zo per te oblike zelo važna in to iz razloga, ker pr; pljučni tuberkulozi obstoja le dvojna možnost v smislu znanega Shakespearo vega stavka >Bitj ali ne biti — to je vprašanje«. Kajti večina otrok s pljučno tuber- »Zakaj delamo svetost samo iz materinstva in ne tudi iz očetovstva?« T. G. Masaryk. Vsako leto zapišemo in izrečemo veliko besed o svetosti materinstva (seveda samo zakonskega). V čem je ta svetost? Neki krščanski ideolog je nedavno zapisal tele besede: »Naravna žena bo iskala in našla svoje največje zadoščenje v tem, da ji je narava zaupala največji privilegij, ki ga more komu dati* moč, roditi Življenje.« Toda življenje se poraja okrog nas neprestano; iz tisoč drugih klic, ne samo človeških, sili na dan. Ne bi napravila te primere, ko nam ne bi dan za dnem izkušnje pričale, kako malo je vredno prav to življenje, ki ga daje človeška mati. kako slabo jo družba odškoduje s frazami o svetosti materinstva za njene naravne naloge. Svetost materinstva ni v »privilegiju narave«, materinstvo posveča marveč vez med materjo in otrokom, vez, ki jo stke mati s svojo požrtvovalnostjo. Toda to vez bi moral čutiti prav tako tudi oče. Saj brez njegove volje, brez njegove oploditve ne bi bilo na svetu otroka, ki je konkretna vsebina opevane svetosti. Res je, da je ženina pn-rodna naloga neprimerno važnejša, dolgotrajnejša, mnogovrstnejša, bistvenej- kulozo ali umre ali ozdravi, in s tem je socialno vprašanje končno veljavno rešeno. Ni tako prj vnanji jetiki, k; navadno ni smrtonosna, zapušča pa resne posledice za vse življenje v obliki grdih skrofuloznih brazgotin na vratu in obrazu, v obliki ne-estebične grbe na hrbtenici odnosno v obliki skrajšanja okončin za več cm itn težkih okvar sklepov. Po šestem življenjskem letu stopi otrok v šolo in je izpostavljen poleg raznim nalezljivim boleznim še resnim motnjam osifi-kacije kosti, ki spada v drugo življenjsko sedmico. Otrok raste, toda primoran je skrbeti za duševno vzgojo; prijetna in sladka leta otroškega rajanja in brezskrbnega življenja so minila. Slab zrak, pomanjkanje kisika, pomanjkanje ultravioletnih žarkov, neprikladne šolske klopi, risanje, ročna de la. klavir, nošenje težke šolske torbice — to so vzroki, da se hrbtenica kvari. Njena normalna krivulja doživlja tu najrazličnejše spremembe in konfiguracije. Otrok dobi kifozo ali po domače izraženo: okrogli hrbet. Pri deklicah se pojavlja okvara v obliki skolioze ali izbočenja hrbtenice na levo, »Socijalnost v znamenju šampanjca. Zaposlitev brezposelnih pod prejšnjo upravo.« — Pod tem naslovom se je »Slovenec« dne 29. aprila lotil tudi TKD Atene. Naj odgovorimo na popolnoma neos-novane očitke. Prvi trditvi, da je mestni socialni urad dodeljeval brezposelne delavce »Ateni« za delo na društvenem prostoru, je treba pristaviti, da je TKD »Atena« plačevala brezposelne delavce vselej iz društvene blagajne in da leta 1921., ko so se urejevali športni prostori »Atene«, vprašanje brezposelnih še ni bilo aktualno, pač pa je »Atena« v teku let dala mnogo tisočakov zaslužka delavcem in nastavljencem. Mestni socialni urad nam je le v enem primeru dodelil brezposelnega mizarja, da je popravil stare klopi na otroškem igrišču. S tem se je pač le poslužil svoje pravice, da sme podpirati obče koristna društva v njihovem stremljenju za javni blagor. Ali naj veljajo za »Ateno« druga načela kakor sicer za društva? »Ljubljančani dobro vemo, kaj je »Atena«. To je društvo narodnih dam iz najbolj bogatih družabnih slojev ša kakor naloga moža. Po tej naravni razliki je moški prost, nevezan, dočim nosi žena vse posledice združitve, ki vplivajo na njeno telo, na njeno du-ševnost in so za njo usodne za vse življenje. Mož pa zadosti samo svojemu prirodnemu gonu in je telesni sprostitvi tudi duševno nevezan, to je, da ne čuti naravnega odnosa do bitja, ki ga je zaplodil. Žena se temu ne more izogniti: v njej vzklije in vzbrsti novo življenje, črpa iz matere sile zase in vsesava njene sokove. In le naravno je, da prevzame novo bitje v ženinem telesu tudi vso njeno duševnost, njene misli, njeno hotenje. Takrat mora biti res vsa ženina telesno duševna bit do poslednjega drobca drugačna kakor moževa^ Tu je narava sama potegnila ločnico: zavest materinstva je nekaj prirodnega, zavest očetovstva pa je produkt kulture. Saj je znano, da se možje divjih rodov niso zavedali svojega očetovstva, ker niso poznali vezi med spolnim občevanjem in plodom. Torej bi b|lo popolnoma in edino primerno, ko bi se danes, ko imamo tako visoko razvito kulturo in ko smo prav za prav take daleč od prirodne prvobitnosti, bolj poudarjala tudi svetost očetovstva, toda ne samo glede očetovskih pravic, temveč tudi glede vseh drugih odnosov do otroka, zlasti pa glede dolžnosti. Materinstvo je torej naravni privi- odnosno na desno stran. Pri drugih otookih opažamo opešanje hrbteničnih mišic, ki so vzrok, da lopatice molijo nazaj in kvarijo estetično postavo otroka. Vse te napake utegnejo postati neprijetna in nezaželjena dediščina rastočega otroka. Zato je tudi pri tej veliki skupini otrok, ki znaša po raznih statistikah 15 do 30 odstotkov šolske dece, socialno narekovana dolžnost občinam, šolskjm vodstvom in drugim poklicanim 6i-niteljem, da napotijo takega otroka pravočasno — in ne šele. ko je napaka neozdravljiva — k ortopedskemu zdravljenju odnoe-no k ortopedski telovadbi. Tudi pri tej hibi je absolutno potrebno profilaktično zdrav ljenje, ker je razvita napaka neozdravljiva in medicinsko znanstvo nima nobenih sredstev. da bi zamujene deformacije v območju hrbtenice korigiralo. Iz tega kratkega članka je razvidno, ka kega velikega pomena ie skrb za pravilno telesno vzgojo otroka, ki je torej moralna in sveta dolžnost vsake občine. Telesno normalen otrok bo občini v ponos in vsemu narodu v korist. Primarii dr. Mina? | Ljubljane«, — to so besede iz omenje-! nega članka. Ko bi oni nergači, ki jim je »Atena« trn v peti, le videli, koliko »bogatih dam« je pri nas! Mnogo manj kakor v marsikaterem drugem ženskem ali mešanem društvu. Čuditi se moramo dejstvu, da se smejo prav iste gospe kot članice drugih organizacij nemoteno in brez očitkov kot dobrodošle delavke posvečati javnemu delu, dočim so takoj bogatašinje, čim zastavijo svoje sile v »Ateni«. Naj navedemo nadaljne »Slovenčeve« trditve: »Društvo ima vzorno urejen prostor za igranje gosposke igre tenisa in otroško igrišče pod Ti voli jem, kamor sicer ne pride noben otrok brezposelnih, ali pa tudi zaposlenih delavcev, nižjih obrtnikov ali nižjih uradnikov?« Dovolite nam vprašanje, zakaj je baš atenski tenis gosposka igra, in pripombo, da zakon o telesni vzgoji ne izloča tenisa, ko predpisuje občinam, naj ustvarjajo prilike za športno udejstvo-vanje mladine. Odločno moramo zavrniti navedene očitke. Revni akademski in sredješol-ski mladini smo nudile priliko, da se legij, očetovstvo pa družbeni privilegij. Mati ima dolžnost roditi otroke, oče ima pa pravico nad njimi, kajti pravice deli družba, ne narava. Res je, da je družba naložila očetu tudi dolžnosti do otrok, toda izpolnjevanje teh dolžnosti je kaj različno in po tem lahko merimo človekovo kulturnost. Oče, ki ima tudi srčno kulturo, ne čuti do svojih otrok nič manj iskrene vezi kakor mati, njegov čut dolžnosti pa je prav zato tem večji, ker čuti odgovornost do bitij, ki jih je sam priklical v življenje. Če je mati ro-diteljica življenja, je pa oče njegov stvaritelj. Ali je v tem manj svetosti? Toda svetost pomen j a odgovornost in ta je često nekomodna! O materi, ki se ne briga za svoje otroke, pravimo, da je nenaravna. Prav tako pa lahko rečemo za očeta v takem primeru, da je nekulturen. In če pogledamo odnos mnogih očetov do družine in do otrok, tedaj moramo priznati, da je v tem pogledu zelo malo kulturnosti na svetu. Pomislimo, koliko otrok strada samo zavoljo očetove zapravijivosti. V večini družin nižjih slojev porabi oče zase več kakor vsa ostala družina. Za tobak in za gostilno mora biti, pa če tudi ni za kruh. Poznam primere, ko brezposelni oče pošlje svoje otroke beračit, a'denar ki ga prineso domov, ne gre za kruh, marveč za tobak. V neštetih družinah večerja mati z otroki kavo, oče pa pečenko. Tudi v takšnih družinah je mno- gokrat tako, kjer žena tudi sama služi. Kako pa je s svetostjo očetovstva pri pijancu, o tem ni treba posebej razmišljati, saj je takih očetov širom naše domovine toliko, da je naš narod zavoljo njih čedalje bolj degeneriran. Prav glede takih družin, kjer je oče pijanec, bi morala javnost pokazati več spoštovanja do materinstva in prisiliti očeta, da vrši dolžnosti do svojih otrok: Če jim že ne daje lepega zgleda, da bi jih vsaj materialno popolnoma ne uničil! Zato bi morala žena dobivati del'prejemkov sama v roke. Nedavno mi je opisovala svoj položaj v zakonu žena, ki ima gotovo tisoče sofcrpink, katerih življenje pomenja nepretrgano Golgoto: mož pride vsak večer pijan domov, dokler ima denar. Žena ne sme iti spat, temveč ga mora z otroki čakati. Ko začujejo njegove težke, nesigurne korake, se stresejo. Na njegovo vprašanje: kdo trka, mu mora žena odgovoriti: »Moj gospodar in oče mojih otrok!« Ma-lokateri večer se konča brez tepeža. Tako dokazuje ta »gospodar in oče« svoje očetovstvo. Ali je kje oblast ki bi ščitila ženo in otroke pred takimi očeti in gospodarji? Gotovo bi se sicer našla v posameznih primerih pot pravne zaščite, toda koliko pa je žena in mater, ki si vedo pomagati? Ali jih niso vzgajali samo za potrpljenje in vdanost? Ali jim niso z večnimi frazami zlomili odpornosti tudi tam, kjer bi bila njihova sveta dolžnost? —« t Mnogo je pa vendarle očetov, ki ▼ gmotnem pogledu lepo skrbe za svoje otroke, toda s tem je pa tudi vse opravljeno. Vzgoja in vse drugo je naloga matere. Samo kadar se je otrok posebno hudo pregrešil, takrat nastopi oče — seveda s palico. Tudi tako očetovstvo ni dosti prida. Oče in mati naj skupno vzgajata svoje otroke, skupno naj upli-vata nanje, oba naj jim dajeta lep zgled. .Posebno doraščajočemu sinu mora biti oče kot starejši prijatelj, h kateremu se otrok rad zateka po nasvete v težkih urah svojih hudih let. Kako lepo je imeti očeta, ki tako razume svoje očetovstvo! — Kako malo kulturno pojmujemo očetovstvo in kako smo še blizu divjaštvu, to kažejo zlasti nezakonski očetje. Moški, ki postane oče izven zakona, se z vsemi štirimi otepa svojega • očetovstva. Da pri očetu ne govori glas narave, pričajo tudi primeri tistih mož, ki so najboljši očetje za svoje zakonske otroke, ki jih vzgajajo v blagostanju, dočim svojega nezakonskega otroka nočejo niti poznati. K temu zadržanju so jim pomagale tudi zakonite uredbe, po katerih' ni smela nezakonska mati očeta svojega otroka iskati ali kaj zahtevati od njega. Sicer pa istotako ne kažejo spoštovanja do nezakonskega materinstva, čeprav se bistveno ne razlikuje od zagonskega materinstva: obe ženi sta postali materi zavoljo iste naravne težnje pe. Misli k materinskemu dnevi Zla usoda zrakoplovov Prekinjena zračna proga okrog sveta — »Hindenburgova« katastrofa ni naključje? - Dvomljiva bodočnost zračnih ladij Katasfrofa, ki je zadela nemški potniški zrakoplov »Hindenburg« na prvi letošnji redni vožnji v Ameriko, bo iz-nova sprožila vprašanje, komu gre pred nost v zračnem prometu na velike daljave: zrakoplovom ali letalom. To vprašanje bo postalo tembolj, aktualno zaradi tega, ker je s to katastrofo zaenkrat tudi prekinjena zračna proga okoli sveta, ki so jo letos velike zračne prometne družbe prvikrat organizirale in na katerih se je začel promet 1. maja. Zračna proga gre od Newyor-ka preko ameriške celine v San Fran-cisko, od tod pa preko Tihega Oceana na Filipine, in dalje na Kitajsko, preko Zadnje in Sprednje Indije, Perzije Egipta v Evropo ter čez Atlantski ocean nazaj v Newyork. Na najtežjem odseku te zračne proge, to je na poti čez Atlantski Ocean, naj bi prevzel promet nemški zrakoplov »Hindenburg«, ki je v tem programu v torek startal k svoji prvi, zanj tolikanj usodni vožnji. Na vseh ostalih odsekih proge okoli sveta se vrši promet s pomočjo orjaških letal in hidroavio-nov, le za odsek nad Atlantskim oceanom doslej ni bilo na razpolago dovolj robustnih aparatov, ki bi blii v stanu kljubovati vsem vremenskim zahrbt-nostim tega morja. Angleške in ameriške tovarne letal zdaj sicer že grade potniške aparate, ki so namenjeni za polete čez Atlantik, toda ker ta letala niso bila pravočasno zgrajena, so začasno izpolnili vrzel z nemškimi zrakoplovi, ki so se na mnogih prekoocean-skih poletih zadnja leta prav dobro obnesli. Petkova katastrofa pa je iznova dala prav tistim strokovnjakom, ki trdijo, da so zrakoplovi v nasprotju z letali še premalo preizkušeno prometno sredstvo, da bi se jim mogli zaupati dragoceni tovori, od katerih je odvisen kredit in s tem tudi vsa bodočnost razvoja zračnega prometa. Zgodovina zrakoplovov je prav za prav en sam niz katastrof, ki se vleče od tistih prvih početkov, ko se je primitivni prosti balon opremil s pogonskimi stroji in krmili, pa do eksplozije najmodernejše zračne ladje »Hindenburga«, ki je bil že blizu tega, da bi tudi najskeptičnejše kritike zrakoplovov prepričal o zmotnosti njihovega naziranja. Posledica teh katastrof je bila, da so se zračne prometne družbe vse bolj odvračale od zrakoplova in se popolnoma uredile na promet z letali. Francija je po nesreči, ki .je zadela zrakoplov »Dixmuide«, gradnjo zrakoplovov popolnoma opustila. Prav tako se je odvrnila od nadaljnje gradnje zrakoplovov Anglija po letu 1932, ko je vihar treščil na Francoskem ob tla ponos britanske zračne flote, veliki potniški zrakoplov »R 101«, pod katerim je našlo smrt 47 potnikov. Tudi Zedinje-ne države uporabljajo zrakoplove samo še v vojaške namene, dočim se poslužujejo za zračni promet edino letal, odkar se je nad Tihim Oceanom ponesrečila njihova zračna ladja »Akron«, ki je veljala takrat za najmodernejšo na svetu. Zrakoplovom so ostali zvesti samo še Nemci in če trezno premotrimo motive, ki so bili pri tem zanje odločujoči, se nam nujno vsiljuje prepričanje, da gre bolj za nekak sentimentalen nacionalni moment, kolikor pa za stvarne razloge tehnične ali pa gospodarske narave. Nemec— grof Zeppelin — jc bil pač tisti mož, ki je dal zrakoplovom uporabno obliko in ki jih je usposobil za zračne vožnje po določenem načrtu. Razen tega je Nemcem zelo pri srcu slavna tradicija zeppelinov iz let svetovne vojne, ko so bile te zračne ladje res edino učinkovito orožje za bombardiranje zelo oddaljenih mest iz zraka, za podvige, ki jim letala tiste dobe še niso bila dorasla. In ko je bila Nemcem po versaj-ski mirovni pogodbi gradnja vojaških letal prepovedana, so se z vso vnemo vrgli na razvoj trgovske aviatike, ki bi bila v kritičnem primeru seveda v stanju služiti tudi bojnim svrham, pa so se jim pokazale orjaške zračne ladje za najprimernejše zračne križarke v te namene. Ako si poskušamo gradnjo zrakoplovov razlagati na temelju rentabilnosti zračnega prometa, potem se izkaže, da so zrakoplovi najboli neekonomično zračno prometno sredstvo. Ponesrečeni »Hindenburg« je bil kolos, ki je po zunanjih dimenzijah komaj zaostajal za največjim oceanskim parnikom in vendar je bila potrebna ta gora materiala za prenašanje zgolj borih 30.000 ton koristnega tovora. Brzina, ki je v konkurenčnem boju letal in zrakoplovov z drugimi prometnimi sredstvi najmočnejši činiteli, je znašala pri »Hindenburgu« samo 125 kilometrov na uro, to je brzina, ki jo danes mnogokje dosežejo že brzovlaki in ki daleko zaostaja za brzino potniških letal. Ako pomislimo nadalje, kako obsežne in drage naprave potrebujejo zrakoplovi v pristaniščih — potrebne so velikanske do 300 m dolge, 50 m široke in prav tako visoke lope za spravljanje zrakoplovov ob slabem vremenu, dalje velikanski stolpi za pristajanje, ki se morajo prepeljavati po krožnih tirih na najugodnejši prostor glede na smer in jakost vetra, da se zrakoplov lahko brez škode s kljunom zakljuka nanje, dalje veliko število pomožnega osobja, ki mora z vrvmi potegovati zrakoplov ob pristajanju in startu v ugodno od-vetrno lego ter ga vlačiti v lope in iz njih, — ako vse to razmotrimo, moramo uvideti, da je zrakoplov še zelo okorno, neelastično in na vso moč delikatno prometno sredstvo, ki mu vsako količkaj nevestno ravnanje škoduje. Samo vzdrževanje zrakoplovov je silno draga reč, ker sestoji njihova konstrukcija iz sto-tisočev filigranskih sestavljenih delcev, ki se že po svojem bistvu še niso mogli otresti otroških bolezni in ki jih bo treba neprestano nadzorovati. Glavna ovira v razvoju zrakoplova pa je in bo tudi najbrže zmerom ostala njih polnitev z nosilnim plinom. Danes prihajata za polnitev v poštev prav za prav samo še vodik in helij. Glede na nosilnost je najpripravnejši polnilni plin vodik, ker dvigne z vodikom polnjeni zrakoplov približno za 10 odstotkov težji tovor kakor pa če bi bil polnjen s helijem, — in 10 odstotkov je pri zrakoplovih, kjer je treba računati z vsakim kilogramom, mnogokrat odločilna številka, žal pa dostikrat tudi usodna, kakor se je izkazalo tudi v primeru »Hindenburga«. Nemci, ki jim je »Hindenburg« v prvi vrsti služil v reklamne namene, so skušali doseči, da bi vožnje z njimi čim manj veljale, saj je morala država za vsak polet v severno ali južno Ameriko prispevati težke denarje, da se je pokrival deficit. Zato so za polnitev izbrali vodik, ki je dosti cenejši od helija in ki ga v velikih množinah producirajo doma, dočim bi morali helij ves dova-žati iz Amerike. Izbrali pa so vodik tudi zaradi ohranitve načela avtarkije, ker so lahko s ponosom trdili, da največja zračna ladja sveta ni samo zgrajena zgolj iz nemškega materiala, temveč tudi obratuje z nemškim plinom in nemškimi pogonskimi snovmi. Vztrajanje na tem usodnem načelu je bilo — ako pomislimo, da ie imel zrakoplov na krovu poleg obsežne električne instalacije ter grelnih in kuhalnih naprav tudi ka-dilni salon — več ko lahkomiselno. Usodna tveganja. Iz časopisnih poročil se je dalo razbrati, da »Hindenburg« samo na tej vožnji ni bil napolnjen s helijem, ampak z vodikom, ker si ga družba Deutsche Zeppelin-Reederei, ki vrši promet s temi zrakoplovi, ni mogla pravočasno preskrbeti dovolj velike količine, in da bi se moral zrakoplov takoj v Ameriki, še pred povratkom v Evropo, napolniti s j tem plinom. V resnici pa »Hindenburg« od vsega početka ni bil zgrajen za polnitev s helijem, ampak je bilo vseh 16 plinskih celic, v katere je bila razdeljena notranjost njegovega trupa, urejen samo za polnitev z vodikom. Vsa ta mala tveganja, ki so jih graditelji zaradi večje rentabilnosti in zaradi večje impozantnosti zračne ladje vzeli v račun, so se potlej po srečanju z nesrečnim slučajem, ki še ni razjasnjen, izkazala za usodna. Pravi vzrok eksplozije? Kaj je prav za prav zakrivilo eksplozijo na »Hindenburgu«, še ni znano in je tudi veliko vprašanje, ali se bo ameriški in nemški komisiji vobče posrečilo ugotoviti pravi vzrok. Katastrofa zelo spominja na slično nezgodo, ki je leta 1908. uničila že prvi nemški potniški zrakoplov »LZ 4« pri Echterdinge-nu. Takrat so ugotovili, da je po vsej verjetnosti šinila skozi ogrodje zrakoplova strela, od katere se je bil vnel z zrakom pomešani nosilni plin. Prav verjetno je, da je tudi to pot povzročila eksplozijo električna iskra, bodi že, da je bila atmosferske narave, ali pa je izvirala iz električne instalacije na samem zrakoplovu. Zlasti kar se tiče atmosferske elektrike, trdijo strokovnjaki, da so ji zrakoplovi v večji meri izpostavljeni, kakor pa bi človek sodil po običajnih fizikalnih zakonih. Bližnja soseščina plina različnega pritiska in gostote s kovinskimi deli ter s tkanino ki tvori posamezne plinske celicr ustvarja v zvezi z zunanjimi atmosfer skimi pogoji precej nepregledne pogc je za nastajanje električnih napetosti, k se lahko sproščajo v obliki električnih isker ali električnega tlenja. Vsa ta dogajanja po mnenju strokovnjakov danes še premalo poznamo, da bi lahko mirno pustili igrati njih nevarno igro ob prisotnosti tako lahko vnetljivega plina, kakor je vodik. Iz vsega opisanega vidimo, da so zrakoplovi v današnjem stanju razvoja mnogo bolj šibki, delikatni in nedogna-ni organizmi kakor pa robustna letala, ki se sestoje iz razmeroma majhnega števila pregledno razporejenih elementov in ki svoje poglavitne funkcije — plavanje v zraku — ne opirajo na tako nevaren element, kakor je vodik. Ali bodo v boju za dominantni položaj zmagala letala ali zrakoplovi, tega po današnjem stanju stvari ni težko uganiti. Po zadnji katastrofi »Hindenburga« se jasno vidi, da zrakoplovi še ne morejo konkurirati z letali. Ako pa se bodo v bodoče zrakoplovi za prevažanje tovora in potnikov le še gradili potlej se bodo morala pri njih nujno uveljaviti neka načela, katerih poglavitno bo vsekakor to, da se bo za polnilo uporabljal izključno le še helij. Čim pa se bo uveljavil ta pogoj, ki je za varnost zračnega prometa z zrakoplovi nujno potreben, bodo zrakoplovi verjetno da sami sebe pokopali zaradi nerentabilnosti, ki je pri dragem heliju neizbežna. Katastrofa »Hindenburga«, ki se je v četrtek ob 1. uri zjutraj razletel ob pristajanju v Lakehurstu, se je globoko dojmila vseh ljudi. Sočustvovanje z nemškim narodom, ki ga je doletela strašna izguba, je splošno. Od povsod prejema nemška vlada izraze sožalja. Poročila o tem, kako se je odigrala nesreča, si še vedno nasprotujejo v posameznostih, vendar postajajo v splošnem jasnejša. Ugotovljeno je, da je priletel »Hindenburg« nad New York v precejšnji temi. Nebo je bilo viharno, deževalo je neprestano, vmes je grmelo in se bliskalo. Zračno ladjo je spremljalo sedem ameriških letal. Zaradi teme je bila orientacija precej težavna, kljub temu so hiteli prebivalci predmestja Bronata k oknom, da bi mogli j Je proti meni in neprestano ponavljal: »Te- zadostiti svoji radovednosti. Mnogo ljudi se je celo povzpelo na strehe. Na letališču v Lakehurstu je čakalo 43 vojakov iz Filadelfije, da zgrabijo za vrvi in potegnejo zrakoplov k sebi. Ko pa se je »Hindenburg« približal hangarju na 400 m in je zavil proti stolpu za pristajanje, se je razlegel strašen pok. Iz oboda je udaril ogenj. Očividci pripovedujejo, da je kapitan Pruss najprej dal povelje, naj spustijo vrvi iz zrakoplova. Ko je bilo to storjeno, je zrakoplov izgubil ravnotežje in se močno zamajal. Dotaknil se je nekega trdega predmeta in tedaj -je nastala detonacija. V prednjem delu zračne ladje se je vnel ogenj, ki je hipoma objel obod. Vse to se Je odigralo v 15 do 20 sekundah. Vojaštvo, ki je bilo pripravljeno, da zgrabi za vrvi, se je v paničnem strahu razbežalo na vse strani. Eksploziji je sledilo še kakšnih pet do šest detonacij. Zrakoplov je začel naglo padati in še preden je treščil na zemljo, so nekateri poskakali na tla. Tiskovni ataše Zeppelinovih tvornic v Ameriki, opisuje nesrečo takole: Videl sem, kako sta dve osebi planili skozi neko odprtino iz zrakoplova. V tem trenutku se je zadnji del zračne ladje poveznil proti zemlji z veliko naglico. Nastala je nevarnost, da bo pogazil vse, ki so stali v bližini pod njim. Pobral sem se urno, kolikor so me mogle nesti noge. Ko se mi je zdelo, da sem na varnem, sem se ozrl okrog sebe. Uzrl sem tedaj kapitana Lehmanna. ki je očividno tudi skočil iz zrakoplova. Bil je hudo ranjen. Taval ga ne morem razumeti!« Naložili to ga takoj v avto in ga odpeljali v bolnišnico. Neki električar, z imenom Harry Tho-mas, sporoča o rešitvi nekega člana posadke. Ko je bila gondola že skoro zgorela, je Thomas ugledal v nekem kotu človeško postavo, ki se je z veliko muko premikala sem in tja. Približal se je človeku in je spoznal, da je to neki Hans, ki je bil v Lakehurstu znan že izza prejšnjih poletov »Hindenburga«. Mož je imel zlomljeno nogo in se ni mogel sam rešiti iz goreče gondole. Thomas je ukrenil, da so šli ponj in ga spravili na varno. Nekatere priče tudi pripovedujejo, da se je zrakoplov v zraku prelomil na dva dela. Dr. Eckener, ki je dolgo let vodil Zeppe-linove tvornice v Friedrichshafnu, se je mudil na dan nesreče v Gradcu. Zvečer je bil gost graškega župana, potem je odšel s prijatelji in znanci v hotel, kjer je bil židane volje. Ponoči okrog dveh je zapel v hotelu telefon in klical dr. Eckenerja. Sporočili so mu, kaj se je zgodilo s »Hin-denburgom« te ga pozvali takoj v Nemčijo. Telefon je pel neprestano. Dr. Eckener je govoril s Friedrichshafnom, Berlinom in Frankfurtom. V hotelu ni do jutra nihče izvedel vsebine Eckenerjevih pogovorov. Zjutraj ob sedmih je dr. Eckener vstal in ukazal, naj takoj pripravijo avtomobil. Z njim se je odpeljal, potem ko je povžil zajtrk v hotelski sobi, takoj proti Dunaju, od koder je nadaljeval vožnjo v Berlin. Tam se je pridružil posebni komisiji, ki je odpotovala z ladjo v Ameriko, da na licu mesta preštudira vzrok katastrofe. London u svečanem okrasju Izvršene so poslednje priprave za veličastno kronanje Po londonskih ulicah lepijo ogromne lepake z oficielnim programom kronanja, ki bo 12. maja v starodavni west-minstrski katedrali. Program obsega točen spored ceremonij pri kronanju samem, kakor tudi vrstni red slavnostnega sprevoda, ki se bo pričel pomikati točno ob 8.40 izpred praga kraljevega dvora. Na čelu sprevoda se bosta vozila v slavnostnih vozilih londonski župan in speaker angleškega parlamenta. Njima bodo sledile kočije članov angleške kraljevske hiše, predstavnikov tujih držav, ministrskega predsednika Bald-wina, predstavnikov dominijonov in Indije. Nato se bodo razvrstile kočije kraljeve družine, katerim bo sledila zlata kočija s kraljem Jurijem VI. in kraljico Elizabeto. Ob strani kraljeve kočije bosta jahala vojvoda Gloucesterski in vojvoda Kentski. Za kraljevo kočijo bodo korakali, jezdili in se peljali oddelki vseh rodov angleške vojske, kakor tudi nalašč h kronanju poslani odredi vojsk vseh angleških dominijonov in kolonij. Po obredih kronanja, ki bodo trajali dve uri, se bo slavnostni sprevod pričel vračati po glavnih ulicah ob 11.15 v enakem redu proti kraljevemu dvoru, kamor bodo dospeli poslednji oddelki sprevoda ob 15.50.* London sam je že skoraj docela pripravljen na bližajoče se svečane dni. Vse tribune so dograjene, postavljeni so tisočeri in tisočeri drogovi za zastave in girlande, ki bodo skoraj zasenčile ulice, kjer se bo pomikal slavnostni sprevod. Zadovoljivo je potekla prva poizkušnja slavnostne povorke, ki je bila 18. aprila ter je omogočila tudi naj-bednejšim londonskim prebivalcem, da so si lahko ustvarili približno sliko o veličini in pestrosti te prireditve, o kateri bodo govorili po londonskih družinah še dolgo vrsto let. Glede okrasitve londonskih ulic so bile izvršene mere, ki prekašajo vse doslej kdaj storjeno. Tako je bilo postavljeno rekordno število ogromnih jamborov z velikimi grbi z zlatimi angleškimi levi. Na jamborih se bo vila ponosna zastava britskega imperija. Prav tako bo število sodelujočih čet letos rekordno. Londonske vojašnice so bile daleko premajhne, da bi se mogle nastaniti v njih vse te neštete čete, pripadajoče vsem mogočim rodovom orožja imperijalne vojske. Zaradi tega je zgradilo ministrstvo vojske posebno taborišče v kensingtonskem parku, ki je dvakrat tako velik kakor sloviti in tudi slovenski javnosti iz številnih angleških romanov znani Hyde-park. V omenjenem parku so doslej taborile angleške čete že dvakrat, ko se je pokazala potreba koncentracije velikega števila vojaštva v Londonu. Bilo je to v povsem drugih okoliščinah, kakor danes, namreč za časa velikih generalnih stavk 1919 in 1921. Na dan kronanja je hotelo prirediti Društvo za ohranitev starih angleških običajev tudi po vzoru starih angleških kronanjskih proslav posebne veselice za narod. Veselice naj bi se vršile po velikih londonskih trgih v vseh mestnih okrajih. Na sporedu je bilo tudi pečenje celih volov na ražnju. Vse je bilo pripravljeno in mnogi Londončani so se že veselili na zalogaj dišeče pečene govedine. Medtem pa je udarila kakor strela z jasnega protestna brzojavka osrednjega verskega vodstva Indijcev »Sana-tana Dharma Pratinidhi Sabha«, da bi se s pečenjem volov na ražnjih ob tako velikem trenutku, kakor je kronanje angleškega kralja in cesarja Indije kruto žalila verska čuvstva 200 milijonov indijskih podanikov, ki smatrajo kravo za sveto žival. Angleška vlada je vzela ta protest zelo resno na znanje in je prijateljsko svetovala funkcionarjem »Društva za ohranitev starih angleških navad«, naj se odreče javnemu pečenju volov na ražnju, češ da bodo dobili vrli Londončani svoj rostbif za časa kronanja tudi lahko na manj svečan in starim tradicijam ustrezajoč način. V Londonu je zavladala posebna modna barva kronanja. Moda se suče v znamenju sinjine, ki so jo posebno osvojile ženske. Moški so se za sedaj zadovoljili s klobuki iz modre klobučevine. Pobudo za »modro modo«je dala »kraljev« ska modra barva«, ki je barva novih uniform angleške vojske, v katerih bodo prvič nastopili angleški vojaki ▼ slavnostnem sprevodu in v špalirju. Vojaški oddelki iz dominijonov in kolonij bodo nastopili v starih (kaki) uniformah. d v. Kaj Ie z novo cesto na Luče? Delo je treba nadaljevati v splošno korist dravske banovine Lučka župnija, lučka občina in ... lučka cesta Marsikateri Lučan — ne Lušan — je kratkomalo prešel v časnikih članke o gradnji »luške ceste«, misleč si: »To me ne zanima. Nekje so neke Luče, tam grade cesto. Ko bi le našo hoteli zgraditi!« Zato ne sledimo onim, ki se prepirajo o Logarski dolini, ali je logarska ali logarjeva, temveč bodimo z ljudstvom in Lučani ter govorimo o lučki cesti. S to cesto bi se razdalja od Logarske doline do Ljubljane zmanjšala skoro za 20 km in ni dvoma, da bi se tujski promet v tej najlepši naši gorski dolini dvignil na nesluteno višino. Konec aprila se je mudila na terenu med črno - Črnivcem - Rakom in Lučami banovinska komisija za gradnjo lučke ceste, ki naj bi vezala bivšo Kranjsko s Štajersko, bolje rečeno središče Slovenije preko Kam nika in Raka ter Luč z zgornjo Savinjsko dolino. Komisijo so tvorili gg. Likovič, inž. Porenta in Plevnik, dodeljen pa ji je bil še tehnični referent gornjegrajskega sreza. Naloga komisije je bila, da stopi v stik s korporacijami, ki jih ta cesta zanima, v prvi vrsti pa, da se domeni z vsemi lastniki zemljišč, preko katerih bo tekla nova cesta, glede odkupa za gradnjo ceste potrebnega zemljišča. O prihodu komisije na teren sta bila pravočasno obveščena v po-štev prihajajoča cestna odbora kamniški in gornjegrajski, občini Kamniška Bistrica in Luče, ter občini Kamnik in Solčava, kateri bosta imeli pač največii dobiček od nove gorske ceste. Z vso cesto pa bo gotovo posebno pridobila občina. Solčava, kajti ves promet tujcev bo osredotočen ob severno vznožje Savinjskih Alp to se bo, vračajoč se, razlil po vsej Savinjski dolini. Jasno je torej, da bo od dograjene ceste imela dobiček vsa Savinjska dolina in da je delovanje »Poljancev« in onih iz Zadreč-ke doline proti gradnji lučke ceste naravnost nesmiselno in v škodo interesom sploš-nosti. Poljanci se silno motijo, ako si mislijo. da Jim bodo Kranjci zvozili lučki in solčavski les čez Volovljek in Rako na Kranjsko. Ne, ne! Tako hudo ne bo. kajti platanice rajši potujejo po Lučnici in Savinji navzdol, kakor pa v hrib Čez 1029 m visoko sedlo Volovljek Rak. In Zadrečani bodo s to cesto dobili več obiskovalcev kakor jih imajo sedaj. Saj avtomobilisti, ki bodo obiskovali Logarsko dolino, ne bodo vozili tja ln nazaj lato pot; vedno se bodo vračali po drugi poti in v poštev bo v prvi vrsti prišel černivec s prelepo gornjegraj-sko kotlino. O prihodu komisije na teren obveščene občine so pozvale vse lastnike zemljiSč, naj podajo svoje izjave glede prodaje sveta za gradnjo ceste. Pozvani so bili tudi sodno zapriseženi cenilci — občinski možje, ki naj odločajo v slučaju, ako bi 6e komisija ne mogla zediniti z lastniki zemljišč. Na kranjski strani, to je od černiv-ca preko Kališ do Raka je le malo posestnikov; vsi so zahtevali za svet primerno odškodnino, dasi se je pričakovalo, da bodo uvidevni in da bodo z brezplačno oddajo zemlje pripomogli k uresničenju pre-potrebne gradnje. Drugače je bilo na štajerski strani. Občini Lučam in v prvi vrsti njenemu uvidevnemu županu se bo moralo priznati dobršen del zaslug, ako se bo gradnja ceste izvedla. Obveščen o prihodu komisije je g. župan sklical vse lastnike zemljišč, po katerih bo tekla cesta in jih je pozval, naj ne bodo pretirani v svojih zahtevah, opozarjajoč jih, da je mogoče ravno od njih odvisno, ako sc bo cesta sploh dogradila. Imel je popoln uspeh! Razen par lastnikov ter onih malih posestnikov, ki zgube skoro vso zemljo in katerim bodo porušili h;še, so vsi Lučani oddali svet brezplačno! Da so žrtvovali mnogo, naj povedo številke. Na teritoriju lučke občine od sedla Raka do vasi Luče bo dolžina ceste skoraj 14.5 km. Ako računamo s širino projektirane ceste in z večinoma hribovitim terenom. potem bo znašala površina nove lučke ceste na lučkem ozemlju okrog 145.000 kvadratnih km. Od tega so Lučani odstopili brezplačno preko 120.000 kvadratnih m. Žrtve posameznih posestnikov so: Obcir 18.000 kvadr. m, Selišnik 22.000 kvadr. m, Mlinar 22.500 kv. m. Žasar 2000, Podpeč-nik 6800, Markovnik 7500. Hribernik 8000, Tomaževec 4000, Prek 5000 kV. m. Ako vemo, da je v teh hribointih krajih vsak košček zemlje zaklad, potem je jasno, kaj so ti preprosti kmetje žrtvovali. Mislili pač niso na sebe, temveč na svoje potomce, zavedajoč se, da bodo z novo cesto prišli v pokrajino boljši časi. Dne 23. aprila je komisija v lučki občinski pisartii končala svoje delo. Vodja komisije je ugotovil veliko požrtvovalnost Lučanov in je izrazil upanje, da se mora izpolniti več ko polstoletna želja Lučanov, da enkrat pridejo do poštene zveze s Kranjske in Ljubljano, kamor gravitira gornje-savinjski kot. V pogovoru s člani komisije smo ugotovili, da bodo znašali stroški za gradnjo ceste s Čemivca do Luč okrog 7 milijonov dinarjev, prej več ko manj. Po lovico stroškov naj bi nosila banovina, ostalo pa bi se razdelilo tako: sreska cestna odbora kamniški in gornjegrajski po 15®/», 10% občina Kamnik, 5% občina Luče. občina Kamniška Bistrica 3%, občina Solčava pa 2%. Žalostno je, da sta baje cestna odbora odrekla svoj pristanek na ta predlog, medtem ko so se zastopniki občin v načelu strinjali s predlogom. Priznanje dalekovidnosti v bodočnost zaslužita najbolj gg. župana občine Kamnik in Luče. Kategorično odklanjati svoj pristanek pač ni umestno. Iskati bo treba potov, ki vodijo k cilju. Naj odločujoči či-nitelji iščejo, da se bodo našla denarna sredstva za gradnjo, občinam pa brezobrestna posojila ter možnost dolgoročnega odplačila. Sodimo, da se bo dalo tudi državo zainteresirati in doseči njeno pomoč. Gg. člani komisije, ki so videli, kje bo tekla cesta, ki so spoznali svet in ljudi in so motrili boj našega človeka za borni vsakdanji kruh ter so^mogli oceniti požrtvovalnost naših ljudi, bodo gotovo poda-"f pristojnem mestu tako temeljito poročilo, da se bo nemudno nadaljevalo tam, kj er se je prenehalo jeseni. Upamo, da bo to poročilo pripomoglo, da se začne z gradnjo ceste tudi na lučki strani. Mineva čas zaslužka naših kočarjev pri splav-ljanju lesa. Grozi brezposelnost! Pri gradnji ceste bi si naš človek zaslužil svoj boren košček kruha. Naj se tudi upošteva dejstvo, ki ga je prav umestno navedel lučki župan, da bi bil vsak kilometer dograjene ceste na lučki strani aktiven, kajti dolina Lučnice in njenih pobočij je do farne podružnice Sv. Antona v Poidvolov-ljeku prav gosto naseljena in naš kmet je navezan na kolovoz, ki se nahaja v skrajno zanemarjenem stanju, ob deževnem vremenu pa je skoro neprehoden in neupo-rabljiv. Prepričani smo, da je banovinska komisija v svojem poročilu to dejstvo posebno poudarila. Naj blagovoli g. ban upoštevati požrtvovalnost Lučanov, naj uvidi potrebo nadaljevanja del na kranjski strani in da nalog za pričetek gradnje na lučki strani ter s tem pomore do bornega zaslužka ljudstvu na obeh straneh kranjskega Raka, središču Slovenije pa naj da možnost za lahkoten in cenen obisk našifa Savinjskih planin in bisera naše zemlje —» Logarske doline. Postani ln ostani član Vodnikov«drofbff! Kraljestvo mode Iz starega novo Vsako leto izpremeni moda svoj obraz... (Stare obleke ne odgovarjajo več novi lini-postanejo »nemoderne«. Vendar pa iz-premembe od leta do leta niso tako znatne. da ne bi bilo možno uporabiti lanskih efolek, če jih primerno predrugačimo. 2e prvi pogled na pričujočo skico nam jpokaže, kje se letošnja moda bisiveno razlikuje od lanske in katere momente moramo predvsem upoštevati pri moderniziranju starih oblek: skrajšati je treba kri-:ia, zmanjšati obseg rokavov, poravnati srvončasta krilca jopic, odrezati dolge tunike ... Tudi široki pasovi so prišli iz mode, velike pentlje pa so se umaknile iflrobnejšim garnituram. Najmanj so se iz- Tančice na novih klobukih premenili še kostumi: če malo poenostavimo jopico jn si nabavimo k lanskemu krilu še karirasto krilo za spori in plisi-rano, kontrastno krilo tz popoldne — ustvarimo iz enega starega kJS0»-&U3/M bom zapnemo novo jopico z nizom malih, okroglih gumbkov iz blaga, ki se ujemajo z drobnimi zankami. Krila ne izpremenimo, le za dobio ped mora biti krajše. Na levi strani naše skice najdete stari model (1936) poleg novega (1937). Saj se še spominjate, kakšno priljubljenost so lani uživale dolge, zvončaste tunike. Tu so bile obleke s tunikami, jopice v obliki tunik — vse se je vrtelo okoli tunike. Letos pa je moda tuniko popolnoma zavrgla. Kako bo jeseni, še ne vemo. le to je gotovo, da je poleti ne bomo nosile. Kaj torej napravimo z lansko tuniko? Uporabimo jo lahko za kratko, ozko jopico, ki se bo izvrstno podala k črnemu krilu, iz ostanka blaga pa ukrojimo letos tako moderen telovnik in novi »komplet« bo dovršeno eleganten, če je bila tunika iz im-primeja, opremimo novi telovnik z enobarvno, zavozljano pentljo, ki nekako pomirjujoče vpliva k živopisnem vzorcu svile (obe skici v sredini slike). Tudi pri lanski obleki je treba predvsem misliti na rokave, če jo hočemo pravilno posvetovalnica M. K. SI. Kolikor morem sklepati iz dopisa, imate skoro gotovo takzv. luskavico. Priporočal vam bi mastne kreme za kožo, nikakor pa ne smete uporabljati špirita, ki kožo samo še bolj osuši. Hrana naj bo pretežno rastlinska. Pazite tudi na redno prebavo. P. F. Maribor: Mena traja različno dolgo. Neugodne pojave, ki spremljajo to dobo, naval krvi v glavo, razdražljivost itd. prenašajo razne žene različno. Neposredne nevarnosti za zdravje, odnosno življenje ni. Pr.poročam lahko hrano, dosti gibanja in skrb za redno prebavo. Ako bj vam šla stvai le preveč na živce, pojdite k vašemu zdiavniku da vam predpiše potrebna pomirjevalna sredstva. Anita Z: Potreben bi bil predvsem zdravniški pregled, ki naj odloči, dali pride kozmetična operacija sploh vpoštev, ali ne. Tovrstne operacije, ki spadajo seveda v stroko kirurga, so seveda možne tudi v Ljubljani. Zdravljenje bi trajalo približno 10 dni. Potrebno pa je po operaciji, da nosite še dalj časa primeren pas. da se obdrži oblika. Rezultati so v splošnem dobri in trajni. Glede ostalega se morate osebno dogovoriti z zdravnikom. J. T. Lj.: Vse vaše težave izvirajo po mojem mnenju vsied rane na dvanajstniku, v čemer me zlasti potrjuje dejstvo, da imate bolečine ponoči, odnosno na tešče. j Vsled tega imate verjetno tudi povešen, | odnosno razširjen želodec. Momentano pri-! de v poštev samo zdravljenje z dijeto, ki jo itak poznate, odnosno, da poskusite še z injekcijami, ki ste jih dobivali doslej. Drugo zdravljenje tu ne pride vpoštev. zlasti ker sumite, da ste noseči. Ako bi se vam pa stanje vkljub dijeti in ostalemu zdravljenju poslabšalo, ko bi postale bolečine tako hude, da jih ne bi mogli prenašati, ako bi bruhali, bi bilo treba even-tuelno misliti na operacijo. N. K. Celje: Mislim, da je ravno vaša sloka postava, odnosno dejstvo, da ste preveč suhi krivo, da imate gube. Vpoštev pride tudi malomarna drža glave in vratu, vsled česar se pojavijo gube. Kontrolirajte sami sebe pred ogledalom. Ako to ni vzrok, bo vzrok prvo. V tem slučaju pa se morate seveda zrediti. A. F.: Utegnete imeti prav, ako mislite, da bi bila ozeblina vzrok tej rdečici. Priporočam vam izmenične tople in mrzle obkladke in lahno masažo. Ako bi postala rdečica trajna, pojdite k zdravniku, ker bi bilo to tudi lahko začetek kožne jetike, ki zahteva seveda posebnega zdravljenja. Marija: Gornji odgovor velja tudi za vas. „A. B.: Brez zdravniške preiskave je nemogoče svetovati. Lahko je vzrok slabokrvnost, vnetje, spolna bolezen, kar zahteva vsako zase posebnega zdravlienia. Ista: Priporočam gosto domačo hrano (črn kruh, zelje, fižol, mnogo sočivja) in obenem mnogo izdatnega gibanja. Vsa stvar Izgleda pri vas bolj živčnega izvora. Ista: Vprašanje spada bolj v privatno W r 'f7?Sr> rodi} Vsakemu ni mogoče iti v kopališče C. King Sisos: Roman v pismih Skladatelj g. Jacques Le Monestier ge. Gizeli Vernierovi: 1. Milosti va! Ko sem Vas včeraj srečal pri najini prijateljici ge. Bourdinejevi, kjer ste peli, ste napravili name nepopisen vtis. . . še vedno sem pod vtisom Vašega petja, ki me je očaralo. . . Ali ne bi hoteli nastopiti na prihodnjem dobrodelnem koncertu, ki bo 22. t. m., z nekaterimi mojimi pesmimi? Nestrpno pričakujem Vašega odgovora. Prosim Vas, blagovolite sprejeti izraze mojega najiskrenejšega občudovanja. Vdani Jacques Le Monestier, komponist. 2. Pričakujem Vas, kakor sva se dogovorila, v Grand Hotelu, soba št. 37. V veliko uteho mi bo, ko bom tam slišal Vaše pred-našanje moje skladbe »Sanjarenje«. Upam, da Vam bom smel izraziti svojo hvaležnost. Sprejmite, prosim, zagotovilo mojega iskrenega spoštovanja. Jacques Le Monestier. 3. Draga Gizela! Ni treba, da me obvestite o uri prihoda, pridite, kadar hočete, čakal vas bom ves dan. . . Neskončno me boste razveselili, kadar boste stopili v sobo. Poljubljam Vaše očarljive ročice! Le Monestier, 4. Ljubljena Gizela! Zakaj Vas ni bilo včeraj ? Ne vem, kaj se godi z menoj! Ne morem več živeti brez Vas, postali ste mi vrednejši od lastnega življenja. . . Ali me hočete morda kaznovati za to, ker sem si drznil dvigniti oči k idolu, kateremu sem šepetal v uho večne besede ljubezni? Ali mi ne zaupate? Morda Vas plaši glas o meni, ker sem med ljudmi znan kot »homme a femmes«? Saj vendar poznate mojo preteklost, zato, upam, se ne boste bali bodočnosti! Preteklosti ne prikrivam. Preveč Vas ljubim, da bi Vam mogel lagati. Zagotovim pa Vam lahko, da so bili to le bežni, banalni doživljaji od danes do jutri, šele zdaj sem srečal resnično, veliko ljubezen! Verjemite, da nisem to. za kar me morda imate. Uslišite me! Dovolite mi, da Vam osebno pojasnim vse. . . Pri Vaših nogah leži Jacques Le Monestier. 5. Moja Gizela! Kako bi mogel pozabiti dan, ki sem ga preživel v Vaši družbi! Moja mala vila, popolnoma ste prerodili moje življenje. . . Kako naj se Vam zahvalim za nepozabne ure, ki ste mi jih darovali ? Prijetna osama krčme v Normandiji, vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! cvetoči sadovnjak, toplo sonce, neizbrisni i pogled na mojo izvoljenko —. Vse to je bilo lepše od rož, krasnejše od cvetočega drevja, bolj žarko od sonca. In najun zajtrk tčte-š-tete! Sama sva uživala ta blaženi dan in rajsko noč! Nimam besed, da bi mogel izraziti srečo, ki me je navdala z blaženostjo. Moja vročična glava je prazna. Sreča mi igra bo-žanstveno simfonijo. Idol, katerega obožujem, poljubljam od glave do nog! Jacqu«>. Dragica! Ta dan, ki sem ga preživel brez Tebe, se mi zdi kakor cela večnost. Ure mojega življenja so komaj minute Tvojega bitja... Samota mi prinaša smrt. življenje zame je satmo v Tvojem naročju. Pričakujem Te, želim si Te, ljubim Te . . . Jacques. 7. Ljubljena! Pred tretjo popoldne ne morem priti na sestanek. Računaj, prosim, z eno uro zamude. Oh, ta nesrečna ura — zdi se mi kakor sto let zamujene sreče! Ljubi Te Tvoj Jacques. 8. Predraga! Strašno se bom zakasnil. Ne morem, namreč izostati od predstave mojega dela. In ne bom se mogel potolažiti, ker mi bo ostalo samo tako malo časa sa Tebe. Tisoč poljubov pošilja ?aeques. * l H Na turnirju v Pragi je bilo stanje po 7. kolu: Keres 7, Eliskases Zinner 4 (1), Gilg, Hromadka, Pelikan 4, Foltys, dr. Trifunovič 3Vi (1), Opočensky 2%, Do-biaš, Prokop 1, gdč Grafova 0 — Keres je torej dobil vseh ? partij med drugimi s Foltysom, Hromadko in dr. Trifunovi-čem. Foltys mu je dal izredno slab odpor. V francoski partiji je kot beli že kmalu po otvoritvi zašel v izgubljeno pozicijo. Najtežje delo je imel Keres z našim mojstrom dr. Trifunovičem, ki je v indijski partiji imel nekaj časa menda izglede celo na zmago. Trifunovič je trenutno nekoliko zaostal. Porazil je sicer v 4. in 5. kolu Do-biaša in Prokopa, v 3. kolu pa je izgubil proti Zinnerju. v 7. proti Keresu. Prekinjeno partijo s Foltysom bo najbrž remi-zira*. Keres bo po turnirju v Pragi absolvirar manjšo turnejo simultank po Cehoslovaški, nato pa se udeleži malega teoretičnega turnirja na Dunaju, na katerem bo skupno s Spielmannom. prof. Beckerjem in dr. Wei-lom preizkušal takozvano Doryjevo obrambo (1) d2—d4. Sg8—f6. 2. Sgl—f3. Sf6— e4». Ta otvoritev je sicer gotovo zelo dvomljive vrednosti, toda njen iznajditelj, dunajski mojster baron Dory, je dal na razpolago sredstva, da se odigra s temi predpisanimi potezami cel turnir! O binkoštih se bo vršila dvokrožna meddržavna tekma na desetih deskah med Anglijo in Holandsko. Za Holandsko bo igral na prvi deski sam dr. Euwe. Za veliki mednarodni turnir, ki se bo v juniju in juliju vršil v letskem kopališču Kemeri pri Rigi, je napovedana sledeča lista udeležencev: dr. Aljehin, Flohr, Fine, Keres. Maroczy. Mikenas, Richter, Stahl-berg. dr. TartaKower, Book, Winter in 4 letski mojstri. Odpovedal je udeležbo Bot-vinnik. V iuniju se bo vršil na Semmeringu re-vanžni mateh za prvenstvo Avstrije med Fliskasesom in Spielmannom. Istočasno se bosta tam spoprijeli gdč. Menčikova in Grafova za damsko svetovno prvenstvo. Na turnirju za prvenstvo sovjetske Rusije v Tiflisu sta po 9. kolu vodila Ju-dovič in Lowenfisch s 6*2 točkami. Lilien-thal je že zopet zaostal na enem zadnjih mest. S turnirja je naslednja izredno napeta kombinacijska partija. Francoska obramba. Beli: P a n o v. Črni: Judo vi č. . 1. e2—e4 e7—e€ 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lcl—g5 Lf8—e7 5. e4—e5 Stara ostra poteza, ki pa je zadnje čase prišla že precej iz mode. Nemški prvak Richter igra tu stalno 5. Lf6:, Lf6:, 6. e5, Le7, 7. Dg4 z dvoreznim napadom. Foltys je poskusil sedaj proti Keresu v Pragi celo 5. Lf6:, Lf6:, 6. Sf3. pa je prišel po 0—0, 7. Ld3, c5! kmalu v slabšo pozicijo. 5--------Sf6—d7 6. h2—h4 Takozvani dr. Aljehlnov napad v francoski partiji, ki pa tudi ni več mnogo v rabi. Navadno igrajo tu 6. Le7: De7:, 7. Dg4 ali 7. f4. f?—f«!? To potezo je smatrala teorija radi sledečega odgovora belega za popolnoma o vrženo. Partija pa pokaže, da stvar ni tako enostavna ter da morda varianta da celo črnemu prednost. — Običajna nadaljevanja doslej so bila h6 ali c5, med tem ko je Lg5:, 7. hg5:, Dg5: izrazito slabo za črnega, ker dobi beli prevelik naskok v razvoju. 7. Lfl—d3(!) Črno kraljevo krilo je oslabljeno, pa beli seveda takoj poskusi z napadom, čeprav za ceno figure. Kakor je lahko razvidno, črni ne sme igrati sedaj g5:, 8. Dh5+, Kf8 (ali g«, 9. Lg6: +. hg«:, 10. Dh8:) 9. Th3, g4 10. Dg4: in črni je izgubljen (na pr. Sb6, 11. Tg3). 7. c7—c5! Novost. Črni se ne ustraši napada ter hladnokrvno napade bele kmete v središču: d4 in e5. 8. Ddl—h5+ Ke8—f8 9. Sc3:d5?! Beli hoče igro črnega nasilno »ovreči«, pa pri tem nasede. MirnejSe in najbrž tudi boljše nadaljevanje je bilo 9. ef6:. Sf6:, 10. Lf6:, Lf6:, 11. dc5:, Da5, 12. Sge2, d4, 13. b4, Db4:, 14. Tbl, Da5, 15. Tb5 ter Se4. 9. f6:g5 Dvomljivo za črnega bi bilo ed5:, 10. e6, De8. 11. De8: + , Ke8:, 12. ed7:+. 10. Thl—h3 Napad belega izgleda še vedno zelo nevarno. 10. — g5—g4! 11. Sd5—f4 Na 11. Dg4:, e<15:, 12. Tf3+ bi dal črni eno figuro nazaj. n?pad belega pa bi bil odbit. Sedaj pa grozi Se6+ ter Sg6+. 11. _ Sd7:e5 Edino. 12. d4:e5. Belemu ne preostaja drugega kakor da dosledmno žrtvuje še trdnjavo za napad. Res vodi ta žrtev do nepreglednih komplikacij. 12. — g4:hS 13. Ld3:h7( ?) Najbolje je bilo menda 13. 0—0—0, h2, 14. Sf3 in beli ima za trdnjavo veliko razvojno prednost z močnim napadom. Izredno komplicirana igra bi nastala po 13. Sg6-t-. Judovič je nameraval igrati nato hg6:, 14. Dh8: + , Kf7, 15. Dh7, Dd3:!, 16. cd3:, h2, 17. 0-0—0, hlD, 18. Sf3, Dg2:, 19. Tgl, Df3: in črni dobi. ker njegov kralj preko f8 in e8 zbeži na varno. 13. — Th8:h7 Seveda izsiljeno. Pa saj si črni postav za to novo damo! 14.Dh5:h7 • h3—h2 15. Kel—e2 h2—hI 16. Sf4—g6+ Kf8—f7 17. Sgfr—h8+ Dd8:h8 šlo je morda tudi Ke8, 18. Dg6 + , Kd7, 19. Tdl-f, Kc7, črni pa se raje »zadovolji« z dvema figurama več. Mora pa kljub temu še dobro paziti, da ne dopusti remija. 18. Dh7:h8 Sb8—c6 19. Dh8—h5 + Kf7—g8 20. Sgl—h3 Dhl:g2! PO Dal:? bi držal beli res še remis: 21. De8+, 22. Sg5, Se5:, 23. Dh5 in črni mora radi grožnje mata igrati Le7, nakar sledi zopet De8+. 21. Dh5—e8+ Le7—f8 22. Sh3—g5 Sc6—e5 Sedaj ima na 23. Dh5 črni obrambo Dg4+. Partija je s tem odločena. 23.C2—c4 Dg2—g4-K 24. Ke2—fl Dg4:c4 + 25. Kfl—gl Dc4—g4-F 26. Kgl—fl Lc8—d7! beli se vda, saj na 27. Da8: pride Lh5-*-\ 27. Kel, De2 mat. Vaaja Pire. Kaj nosijo v žepu... Kaj nosijo moški v svojih žepih, je zanimalo pariški večernik »Pariš Soir« in po temeljitem premisleku, je dal naslednji odgovor: Z 9 leti: imajo v svojem žepu žepni nož, pet frnikol, šest mareličnih jeder, umazan žepni robec, kos čokolade, seznam zmagovalcev v mednarodnih plavalnih tekmah, od kar se te vršijo, staro kinematografsko vstopnico, kovanec za 25 par. Z 19 leti: žepni glavnik, bankovec za 100 Din, pipo, niklast prižlgalnik, fotografijo Mae West, lilasto pisemce s podpisom »Tvoja Mila«, rožnato pisemce s podpisom »Tvoja Tanja«, vpisno potrdilo vseučilišča, blok z voznimi listki, abonentski blok za kosila, srečko državne loterije, ki ni bila izžrebanca potrdilo s smuškega tečaja. Z 29 leti: bankovec za 500 Din, dva bankovca po 100 Din, sliko žene z obema otrokoma, potrdilo o plačani najemnini, kakršno koli sporočilo (za katero je moral prejemnik plačati porto sam), volilni listek, šoferski list, zavitek dobrih cigaret, zlat prižigalnik z inicialkami, člansko izkaznico svoje stran- 9. Gizela! Pierre Durand, moj prijatelj iz mladih let. o katerem sem ti večkrat pripovedoval, pride danes k meni v obiske. Ker bo ostal le kratek čas, ga ne morem pustiti samega. Užaljen zaradi tega. Te objema Jacques. 10. Gizela Ne verjamem, da bi si danes mogel utrgati kakšno uro časa. Človek ima pač dolžnosti, ki se jim ne more odtegniti. Na žalost moram to vedno ponavljati. Prosim Te, bodi nekoliko bolj zdržna. Jaz storim vse. kar je v moji moči. kljub temu pa ne morem vedno preprečiti nesporazumov. Prosim Te. upoštevaj to v celoti! Prosim Te nujno, da o tem malo razmišljaš! Srčno Te pozdravlja Le Monestier. 11. Draga prijateljica! Nemogoče mi je, obiskati Vas v nekaj dneh. Klical Vas bom telefonično. S prijateljskimi pozdravi Jacques Le Monestier. 12. . Milostiva! Gospod Le Monestier, ki je moral nenadoma odpotovati, mi Je naročil, naj ga pri Vas opravičim. Prosim Vas, milostiva gospa, da sprejmete izraze mojega odličnega spoštovanja! Za gospoda Le Monestierja njegova tajnica. ke, seznam favoritov, ki bodo nastopili na bližnji olimpiadi z opazkami s svinčnikom. Z 39 leti: izdaten šop ključev, pet bankovcev po 1000 Din, pripetih z buciko, skoraj izčrpano čekovno knjižico, profesorjevo poročilo o napredovanju otrok v šoli (ocene so negativne), reklamo za lasno vodo, zavitek deni-kotiniziranih cigaret, platinski prižigalnik, zavitek ne posebno dobrih akcij. Z 49 leti: zlato dozo za cigarete s posvetilom vseh nameščencev: »Našemu ljubemu ravnatelju«, zavitek bankovcev po 1000 Din, ki jih drži skupaj gumast obroč, dve čekovni knjižici dveh različnih bank, fotografijo sina v polni »opremi«, fotografijo hčere in njenega zaročenca pri tenisu, naočnike, člansko izkaznico društva industrijcev, hišni ključ, ključ blagajne, ključ diskretnega malega apartementa v samotni ulici. Z 59 1 e ti: žepni robec, dvoje naočnikov, ene za cesto, druge za čitanje, pet fotografij vnučkov, škatlico tablet za jetra, oficialno pismo, ki sporoča, da se ga bodo pri naslednjem podeljevanju naslovov v trgovinskem ministrstvu spomnili, odvetnikovo pismo, da Tje mlada oseba sprejela ček za 50.000 Din kot plačilo za svoje zahteve in da je zapustila mesto«, pismo milostive iz zim-skosportnega kraja, da je pri smučanju shujšala za tri kilograme in pri bridgeu izgubila 7000 Din ter da čaka brzojavnega nakazila denarja. Z nekoliko spremembami in tu in tam s skromnejšimi obsegi velja ta žepna vsebina za moške povsod na svetu. Varčna žena Angleška zakonca BurTittova sta živete mnogo desetletij v najlepši medsebojni slo-Zakon je b;l že od prvega dne srečen in zato je umljivo. da je bil Burfitt ves iz sebe .ko mu je žena pred nedavnim umrla.. Nekega dne je urejeval 861et»i mož zapuščino svoje žene in je pri tem našel skrinjico. Ker ie bila zaprta in brez ključa. .ie je dal odpreti po ključavničarju. V svoje presenečenje je našel v njej potem 400 funtov v bankovcih in 500 funtov s srebru. Razen tesa je bilo v skrinj^ pismo, s katerim je pokojniea sporočala možu. da je hranila ta denar zanj. ker je čutila, da bo prej umrla. Začela je s Stedenjem že prvi dan zakona, da bi mož v starosti ne trpel pomanjkanja. Tn res je Burfittn upokojenemu uradniku • ta denar prav priSel, ker živi v zelo skromnih razmerah. Točno plačil) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino »JUTRO* % TfS - ffeJleftu & % 193?. Biv ši angleški kralj pri svoji nevesti VVindsorski vojvoda na graščini Candi — Priprave za poroko z go, Warfiel Na tovi: Ženin Je stopil v Verneuilu r Etangu z vlaka — V sredi — Ga. Shnpson-WarfieIdova pri okim — Na deanlt Na terasi gragSno Gand&. — Od na desno : ga. Smpson-Warfieldova» Wind sorski vojvoda in njimi prijatelji u reforfi Umetnost kemije Je prekosila naravo — Mojstrsko odkritje prof. Enžičke v Curihu Prof. Steinach ie bil odkril važno ulogo, v njegovem molekulu, čeprav eo ji prihajali kf jo imajo spolni hormoni za razvoj fipol- | bližje in bližje. Tedaj je curiški kemik, naš rojak prof. nih značilnosti in tudi za mladostno evežost vsega organizma. Izdelal je postopke, s katerimi je mogoče dokazatj vplive teh hormonov. Delo tega učenjaka je izkoristila kemija, da je lahko dospela do važnih uspehov. Šlo je najprej za to, da se razjasni vprašanje, kaj so prav za prav hormoni v kemičnem pogledu. Na podlagi tega bi bilo potem mogoče te hormone izdelati na umeten način. Kemika Butenandt in Schol-ler sta po velikih naporih končno dognala, kako se razporejajo poedini atomi v molekulo da ustvarijo žensk] spolni hormon. Toda moški hormon, ki se v svoji zgradbi le malo razlikuje od ženskega, je trdovratno kljuboval vsem naporom. Na noben način niso mogli dolgo časa dognal; skrivnosti mladostne 1 sile dr. L. Ružička, poskusil drugo pot. Postavil si je za nalogo, da bo toliko časa eksperimentiral okrog znanih temeljnih prvin moškega hormona dokler ne bo sam zgradili njegov molekul. Potem ne bi bilo več težko povedati, kakšna je njegova formula. To ni bilo lahko početje. Zadostovalo je, da je en sam atom prišel na nepravo mesto molekula, in že je učenjak zgrešil mladostni eliksir Nazadnje, po neštetih poskusih pa ura }e le uspelo, da je izdelal tudi uioškj hormon v retorti. Da je istoveten z naravnim hormonom, so dokazalj nadaljnji poskusi. Prav kakor pr, uporabi naravnega hormona so dobili kopuni petelinji greben Umetni hormon se je izkaza} v mnogih ozirih celo za učinkovitejšega od naravnega Ker je že bil sredj eksperimentiranja, je še tu dodal hormonskemu molekuflu kakšen atom, tam je drug atom prestavil z njegovega mesta in ie prišel tako do cele ^ ste novih spojin, ki so bile hormonsko učinkovite in ki so v 6vojem učinku naravnj hormon celo prekašale Umetnost kemije je tako presegla samo naravo. Tj umetni hormoni so &e izkazali v polni meri tudj v praksi. Zdravniki jih uporabljajo za odpravo funkcionalnih motenj pri moških in za podobne namena Samo ene stvari ne zmorejo ti hormoni sami zase: pomla J evati Če hočemo, da bi imeli ta učinek, da bi ves organižem reaktivirali, pa zadostuje, kakor so odkrilj v zadnjem času v laboratoriju prof. Steinaaha, da se jim doda še nekaj ženskega hormona. Naravni hormon v moškem sestoji pač jz moških in ženskih učinkovitih snovi. To je znanstveno spoznanje, ki ie bilo imogoče sr.mo za vodjo kemičnega mojstrskega dela prof. Ružičke. »roces v 20« stoletju Nenavaden proces v zamorski vasi v Afriki Angleški listi poročajo o nenavadnem procesu v zamorski vasi Seroveju v južnoafriški deželi Bečuani. Že prizorišče razprave je napravljalo nenavaden vtis. Pod prostim nebom, to se pravi pod ogromnimi pragozdnimi velikani je sedel okrožni komisar ob mizi, ki je bila pokrita z državno zastavo. Oblečen je bil v belo uniformo z raznimi redi, imel je opasano sabljo, na glavi pa čelado s pisano perjanico. Obdajali so ga spoštljivo zamorski poglavarji v svoji fantastični noši. Vsem na čelu je bil sloviti čekedi, mož, ki je poveljeval tisočim črnih vojščakov in ki se je bil pred kratkim spri z angleško vlado. Takrat se je bilo javno mnenje v vsem imperiju razdelilo v dva tabora. Eden teh dveh taborov je dal zamorskemu poglavarju prav, da je ukazal nekega belega pustolovca, ki se je bil pregrešil na pro-staški način, na svojem ozemlju izbatinati. To je bilo 1. 1933. Nekoliko mesecev pozneje je vojaški poveljnik v Portu Natalu, admiral Edward Evans, prišel z oboroženo ekspedicijo v čekedijevo ozemlje, kjer je stvar preiskoval, čekedi mu je dokazal, da ima staro pogodbeno pravico postopati tako, kakor je postopal v primeru tistega belokožnega pustolovca, navzlic temu ga je sir Evan prisilil, da se je odpovedal svojemu prestolu. Nekaj pozneje pa so ga Angleži spet ustoličili. Sedaj je dal ta čekedi angleškem oblastem spet nekaj opravka. Obtožil je bil svojo ženo, 27-letno, tudi za evropske pojme mično zamorko po imenu Bagakgame-ci, da ga je hotela iz ljubosumnosti zača- rati," ko jo je zapustil zavoljo druge ženske, obvdovele princese Semane. V obtožbi je bilo izrečno poudarjeno, da je bila ljubosumna žena, kakor čekedi sam, vzgojena pri misijonarjih in da se je bila poročila po krščanskem obredu. Navzlic temu se je v sili zatekla brez pomisleka k domačim poganskim čarovnikom in žrecem, ki imajo še vedno ogromen vpliv na zamorske rodove. Stvar se je začela zelo nenavadno, namreč z dvema lastovkama, ki sta prileteli nekega jutra v obtoženkino kočo in se tam vgnezdilL Praznoverna Bagakgameci je smatrala to za slabo znamenje in za dokaz, da ji hoče ljubavnica njenega moža, princesa Semane, storiti zlo. Tega se je branila pač z vsemi pripomočki, ki so ji bili na razpolago. Povprašala je za svet štiri čarovnike. Eden med temi je izrekel molitvico, naj bi Semano usmrtila blisk ali kača, drugi je dal obtoženki ljubavni napoj, ki naj bi ga izpil nje nezvesti mož, da bi se spet zaljubil vanjo, tretji je med dolgotrajno versko ceremonijo prizadjal obtoženki več ran na vratu, hrbtu in ramenih ter jo namazal z neko čarovno ma-žo, ki naj bi ji dala nadnaravne moči. Kaj je storil četrti, o tem listi ne pišejo. Proces se menda ne bo zaključil prekmalu, čeprav je obtoženka v celoti priznala svojo krivdo. Izjavila pa je jokaje, da si je hotela pridobiti samo svojega moža. Hujšega ni storila. Seveda imajo angleške oblasti težko stališče, da razsodijo v tem nenavadnem procesu in javnost z napetostjo čaka, kako se bodo izmazale. Amer zračne križarke Motorji po 14 tisoč dolarjev za akcijski radij s®00 milj in za brzino 260 milj na už?o — Veleletala za 72 potnikov in 3 mož posadke Na obeh straneh Atlantskega oceana se pripravljajo z vso energijo za bližnji zračni promet med Severno Ameriko in Angli-jo. Med tem ko preizkušajo Angleži obe svoji veliki letali »Cambrio« in »Caledo-nio«, gradijo Američani ogromnega kovinskega, ptiča, pravo zračno križarko, kakršne doslej v zraku še ni bilo. Družba Wright Aeronautical, ki gradi tega orjaka, noče izdati nobenih podrobnosti o njem, dokler ne bo dokončan, vendar pa so listi zvedeli za nekatere njegove skrivnosti. 2e iz teh je razvidno, da gre za res posebno mojstrsko delo. Za takšna letala gradijo v Settleu nič manj nego 26 motorjev, najmočnejših, kar so jih zgradili doslej. Dajali bodo svojim letalom velikanski akcijski radij 5000 milj in brzino 200 milj na uro. Vsako letalo bo imelo do štiri takšne motorje s skupno zmogljivostjo 6000 k. s. Letalo bo tehtalo 50 ton in bo imelo prostora za 72 potnikov in 8 mož posadke. Vrhu vsega bo prevažalo lahko po 2500 fera blaga in isto toliko galon kuriva. Apa- rat bo za polovico večji od zračnih krlžark Pacifika in bo imel tri krove. Poveljniški most, ki bo imel prostora za sedem častnikov, bo na najvišjem krovu. Giavni krov bo zavzemal vso dolžino letala in bo imel vse udobnosti za potnike, tudi kabine in apartemente. Spodnji krov bo imel vse kabine, v katere ne bo mogla prodreti niti kaplja vode, kadar bo letalo na valovih. Vsak izmed novih motorjev bo stal po 14.000 dolarjev. Zastava iz ženskih las Japonske ženske organizacije so vojni mornaric; svoje dežele pred kratkim izročile častno zastavo. Največja zanimivost te razstave je material, iz katerega je izdelana. Osem sto japonskih žena in deklet je namreč žrtvovalo svoje lase. ki so jih potem zbledjlj in na novo pobarvali, na kar so iz njih na roko stkale zastavo. Ta zastava je kakor znano bela in rdeča ter ima s!mtx>] vzhaiaiočesa sonca. Zastavo bodo imeli na admiralski ladji japonskega brodovja«, ZA SMEH IN KRATEK ČAS »čestitam, čestitam. Torej ste oddali go-spodično Reziko! Kdaj pa je bila poroka« »V soboto«. »Zakaj ravno v soboto?« »Zato, da sta mogla z možem takoj v nedeljo zarana odpotovati z nedeljskimi kan-taimi«. • Don Juan kupuje vnd&One razglednice za god. Prodajalka mu predloži razgladni-oo z napisom »Sir&no (voščilo moji edini ljubezni«. »Dajte mi«, pravi kupec, »tacat teh razglednic!« * »Dečko, novi klobuk se ti imenitno poda!« praivi mati svojemu sinu. »Pod njim se zdi tvoj obraz precej krajši«. »Neverjetno«, odgovarja sin. »Ko si ga je pomeril oče in si mu povedala, koliko stane, se mu je pa obraz podaljšal«. ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLASC 1 Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka DRAGO S C H W A B LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo tzgotove tudi po meri. Roman „črno srce44 Mlada Švicarka pnstolovi z ljubeznijo »črno srce« M se moral imenovati roman, ki ni bil nikoli napisan, a je svoji avtorki, 25-letnemu dekletu, ki se je morala te dni zagovarjati pred hamburškimi sodniki, vendarle prinesel že znatni »honorar« 5000 nemških mark. Dekle je bila iz ugledne švicarske družine, a je zbežala z doma, kjer razmere niso bile posebno vzorne. Prišla je v Mo-nakovo, potem ko je presedela tri mesece v ječi, ker je bila dva mlada, lahkoverna gospoda olajšala za listnici. V bavarski prestolnici se je pojavila pod imenom »Ma-riška Riebra« v nekem elegantnem baru in tu se je začela tragikamedija. Vanjo se je do ušes zaljubil mlad gospod iz Hamburga in se ž njo tudi zaročiL Znala se mu je približati na prijazen način kot »študentka žurnalistike«. Pripovedovala mu je vsakovrstne stvari o velikih dediščinah, ki jih pričakuje, in posebno o knežjem honorarju, ki ga bo prejela v bližnjem času od nekega berlinskega založništva za roman, ki ga je napisala in ki se imenuje »črno srce«. Kot tujka bi potre- bovala seveda 1500 mark za kavcijo, zatx) prosi svojega zaročenca, da bi jI ta denar proti poznejši povrnitvi, posodil. To se js takoj zgodilo. Ko se je zaročenec vrnil v Hamburg, jo prejel nekega dne iz Monakova pisemca, ki mu je nežno sporočalo, da jo hoče njo oče prisiliti, naj se poroči z nekim starejšim moškim. To je odklonila, zato pa jd Je oče zavrgel ln je brez vseh sredstev na cesti. Zaročenec je razumel in je poslal kletu zopet denarja. To se je pa zgtxffk> potem še večkrat švicarka je znala tafaj lepo prositi. . . Seveda je Mariška, srce, s tem denarjem živela v Monakovem kakor kneginja in pri tem njenem življenju so igrali nekateri drugi mladi gospo« dje prijetno ulogo. Nekega dne pa je mladega Hamburfena minilo potrpljenje. Braojavil jI je, da flO odpoveduje nadaljnji »ljubezni« z njo in naj mu vrne denar. Za tem denarjem, ki se ga je bilo nabralo za 5000 mark, pa, žal, nI bilo nobenega sledu več tn tako je prišla pustolovka »Mariška« pred sod« Mke, ki so jo zašili za šest mesecev. Modri diamant Iz zgodovine edinstvenega žlahtnega kamna — Dragulj s sto niansami — Mednarodni tatovi oprezujejo za plenom Ta čas imajo v Londonu moder diamant, ki je velikanske vrednosti. Strokovnjaki pravijo o njem, da je vreden 100 do 150.000 funtov šterlingov. Te vsote tudi za moder diamant niso majhne. Veledraguljarji pravijo, da je ta kamen eden najlepših, kar so jih kdaj poznali. Poskusili so dognati njegovo zgodovino, pa brez uspeha. Domnevajo, da izvira iz kakšne indijske zbirke. To, da so ga spravili sedaj na londonski trg, je zbudilo ogromno pozornost. Lloydova zavarovalna tvrdka je prevzela zanj jamstvo s 750 podpisi, med katerimi so tudi podpisi lorda Hlingwortha, lorda Beattyja in lorda Ronaldshawa- Njegova teža ni tako velika kakor teža Velikega mogula ali Orlova, toda njegova barva je edinstvena. Zdi se, da so ga nekaj časa imeli vdelanega v prstan. Debel je skoraj 2 cm. Odseva sto različnih odtenkov modrega in žari ob najmanjši kretnji kakor kaleidoskop. Nenavadna lepota njegove modrine mu daje posebno vrednost Eden najbolj znanih londonskih strokovnjakov, Stanley Philipps, ki je ta diamant pregledal, pravi o njem: »Ta kamen je najlepši, kar sem jih kdaj videl, a pet in dvajset let se nisem bavil z ničemer drugim nego z dragulji. Minera-logi, ki so ga videli, so istega mnenja kakor jaz. Ce bi bil bel namesto moder, bi Postani in ostani član Vodnikove družbe! železnica nas je razvadila . Nič ni bolj zdravega od boje — Deset pravil za turiste 0 8 Ljudje našega časa so se bili pešačenja že skoraj odvadili, od kar so si izmislili toliko vsakovrstnih prometnih pripomočkov. še pred sto leti je potoval vsakdo, ki ni imel denarja za konja, peš. To je šlo sicer počasi, toda na zadnje si le prišel do cilja, časa je bilo tedaj dosti. Sedaj so nam brzovlaki z 80 km na uro še prepočasni, železnica je bila prva, ki je človeka odvadila hoje, najslabše pa sta učinkovala kolo in avto. Najkrajša pot je, da se človeku za hojo zdi že predolga. Torej brž na kolo in v tietjini časa si na mestu, pa si rabil komaj četrtino toliko, kolikor bi jih rabil, če bi bil šel peš. Pešce po deželnih cestah smatramo že skoraj za same potepuhe. In vendar ni nič bolj zdravega od hoje. Vse telo pri tem deluje, pljuča se širijo, srce se krepi. Pretiravanje kakor pri kolesarenju je izključeno — kvečjemu če se nočeš spremeniti v brzega tekača. In če hočeš kakšno pokrajino res uživati, tedaj jo moraš prepotovati peš. Kolesar nasprotno po razgledu samo hlasta in avtomobilist od prahu sploh ničesar ne vidi. Zato kdor imaš zdrave noge: potuj peš. Na telesu in duši ti bo poplačalo. Turistika in potovanje sta postala za meščana nad vse važna higienska čini tel ja. Seveda je treba to uganjati s pravo mero. Pretiravanje in neprevidnost škodujeta lahko bolj, nego si misliš. Iz tega razloga je dobro, da navedemo deset dobrih zapovedi za pešačenje: 1. Na potovanju ne odlagaj svoje vzgoje. Surovost in nevljudnost nista isto, kar veselje in moč. 2. Ne podajaj se na gorske poti, ki jim nisi dorasel. Precejšnja sramota je, če si pri tem odvisen od tuje pomoči. 3. Gorsko potovanje pripravi skrbno, vse eno, ali pojdeš sam, s prijatelji ali z vodnikom. Vedeti moraš prav tako dobro, kje, kako in kako dolgo boš hodil, kakor naj bo popolna tvoja oprema. 4. S svojim vodnikom ravnaj spodobno. Ni treba, da bi se obnašal gospodovalno, a tudi ne preveč zbližano. 5. Svojemu vodniku napiši kratko in resnično spričevalo. -Pretirano slavljenje kakšne gorske ture te dela smešnega, vodnika pa napravi domišljavega. Pri težkih pogreškah pa moraš imeti pogum, da poveš isto tako resnico. 6. V gorski koči se obnašaj skromno in ne smeš postavljati zahtev, ki bi bile upravičene le za velikomestni hotel. 7. Koče ne spreminjaj v beznico. Alkohol je najslabši spremljevalec na potovanju. Koče so za počitek in noč za spanje. 8. Pokrajine, skozi katero potuješ, ne onesnaži. Ne trosi papirjev in vsakovrstne nesnage naokrog, ne puščaj vrat odprtih, ne prestopaj ograj, ne onesnaži nobenega studenca, ne poškoduj nobenega kažipota. 9. Gorske cvetke varuj, živine in divjadi ne plaši. Tudi rastline in živali so božja bitja in doprinašajo svoj del, da bi gore zate olepšale. 10. Ne posmehuj se gorjanskim običajem in mišljenjem, tudi jih ne izboljšujA Nepoklicani apostol prosvetljevanja škoduje stvari planinskega društva in se mu smejejo, če se mu ne zgodi celo kaj hujšega. bila njegova vrednost kvečjemu tretjino tolikšna. Na žalost se ta kamen ne da razstaviti, kakor bi si vsi mi želeli, tako rekoč iz umetniškega vzbičenja nad tem mojstrskim delom narave. Toda preveč je ljudi, ki bi ga radi imeli, ne da bi zanj kaj plačali. Imel sem ta kamen komaj dve uri v svoji trgovini, ko je že vBtopil neki mož&-kar, ki je bil preoblečen v nedolžnega kupca in je dejal, da bi si rad ogledal prstane. Spoznal sem ga takoj: bil je mednaroden tat draguljev, ki ga iščejo povsod. Slučajao je bil poleg mene eden Izmed detektivom, ki modri zaklad podnevi in ponoči stražijo. Dejal sem mu eno samo besedo, ime lopo« va, ki je bil vstopil, nato se je detektiv obrnil. Tat je policista takoj spoznal in je * največji naglici ostavil trgovino. Do danes mi je neumljivo od kod je mogel mož zvedeti, da so diamant za kratek čas prinesH v mojo trgovino. Toda sedaj Se bolj ostro pazijo in kraj kamor so shranili diamant; je znan samo šefom Scotland Yarda in govim stražnikom.« < fflu&evUM mita, z>eo domače, $(ovew> fio \n\iol ANEKDOTA Igralka Anna Schrammova je imela ot> začetku svoje kariere na braunschweiskem dvornem gledališču slabe izkušnje s kritiki. Nekega dne ji je povedala tovarišica, da je neki posebno zlobni kritik nenadno umrl. »Pravijo, da se je zastrupil«, je pripomnila. 1 »To je mogoče«, je dejala Schrammova. »Gotovo se je ugriznil v jezik«. VSAK DAN ENA „Kaj pa se je zgodilo?" »Naša služkinja je zadela milijonski dobitek!" („Ric et Rac"^ ŠPORT Danes: Austria (Celovec) : Ljubljana Popoldne bo na igrišču ob Tyrševi cesti prva letošnja mednarodna tekma z zanimivo predtekmo. Spored je naslednji: ob 14.3O? Kranj : Ljubljana B in ob 16,: Austria : Ljubljana A, Ker so gostje dobro moštvo, ki je bilo na svojih tleh že premočno za našo enajstorico, se obeta dober in tudi napet nogomet Drž. prvenstvo v tenisu V n. kolu igrata Ilirija in TK Kadeče Ilirija ee je z zmago nad TI\ Domžale plasirala v drugo kolo državnega klubskega prvenstva v katerem je njen nasprotnik teniški klub z Kadeč pri Zidanem mostu. Turnir b n v nedeljo na prostorih Ilirije po-l Cekinovim gradom. Ilirija nastop: v postavi: Truden. Dacar, ing. Murko. Gogala, Nagv pri dam al pa z ii, v Celju- teka-lišče je dol uro 355 m. pokrito z ugask- in iima 4 nedvignjene zavoje. Pravico nastopi imajo v5i verificirani in neverific-rani atleti-juniorji klubov članov J LAS. Prijave s priloženo prijaviiino Din 2.—. za točko in atleta ter Din 5.- za moštvo je poslntj na na^ov. SK Jugoslavija. Celje. _ France Dohnik. Celje. Breg 32. do 18 maja t !. Naknadne prijave kakor tudi prijave brez prijnvnine se ne b;>do sprejemale. Nagrade so- prj 5 tekmovalcih v poed ni disciplin; dve priznanje; pri več kot 5 tekmovalcih v poedfni disciplini dve priznanici pri več kot o tekmovalcih v po-eclini disciplini pa trj priznanice. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Spored in vrstni red disciplin .je ta-le: tek 100 m jun.orjj C. met krogle 5 kg C, skok v viš. z zai. jim. C, troskok z zal. jun. C, skok v dalj z zai. jun. O. tek 1500 m jun. C, met d.ska juniorji C (1.5 kg), met kladiva 5 kg jun. C. štafeta 4X100 ni juniorji C. Razpis veleslaloma pod Ojstrico Zimsko - športni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju priredi dne 17. t. m. (bjn-koštni ponedeljek) ob severni stenj Ojstrice nad Logarsko del no smuško tekmo v slalomu (»veleslalom«). Start bo ob 10. pod Škarjami, ojij olj gozdni meji nad Klemcn-škovo planino. Trasa in dolžina proge bo določena na dan tekme. Ako bodo razmere dopuščale, bo pioga že dan pred tekmo trasirana in odprta tekmovalcem za trening. Tekmovalne prijavnice treba poslat; prireditelju najpozneje do 14. maja. (Proti plačilu dvojne prijavnne bo prireditelj izjemoma upošteval tdi prijave, ki jih prejme v Aleksandrovem domu v Logarski dolini dne 16. t. m. do 18. Žrebanje startnih številk bo v Aleksadrove.ni domu dne 16. t. m. ob 19. Objava rezultatov in razdelitev diplom bo na dan tekme ob 16. v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Zmagovalec dobi naslov: »Prvak Logarske doline v slalomu za 1. 1037.« Prijavnima znaša D,n 5.—. Poljski Koiibek Primer, da se je športnica spremenila v športnika, imajo zdaj tudi na Poljskem Po vzgledu Zdenke Koubkove na Češkoslovaškem, ki se je lepega dne neubranljivo zavedla svoje močnejše narave in se dala spremeniti v moškega, je pred kratkim sledila tudi znana poljska atletinja Smet-kovvna. Športnica, ki je stara, zdaj 25 let, je že dolgo navdušena prijateljica raznih športov, med njimi — kar je značilno — najbolj nogometa. Kljub temu se ie sama posvetila lahki atletiki, predvsem teku in metom. V metu kopja je dosegla prav zavidljive rezultate, čeprav ne take, ki bi ne bili dosegljivi za žensko, in ie zaradi njih nekajkrat prišla kot najboljša v tej panogi v državno reprzentanco. Sicer pa se je prav dobro počutila med tovariši-cami na zelenem polju in ni nikoli pokazala, da prav za prav ne spada popolnoma med nje. Na splošno presenečenje tudi njene vrstnice ne morejo trditi, da bi v njeni navzočnosti čutile, da bi imele koga neza-željenega med seboj. V zadnjem času ji je postala prisiljena ženska vloga vendarle mučna, pa se je odločila, da bo stopila pred zdravnike. Kakor poročajo, je Smentko\vna operacijo že prestala in ne bo dolgo, ko bo med nekdanje tovarišice s športnega polja stopil mladi Smentek, kot novi tovariš in morda celo oboževalec. Katera pa je na vrsti zdaj? Saj je skoraj že pravilo, da se številne najbolj znane športnice naenkrat spomnijo, da ne vedo prav natančno, ali so res dekleta ali ne. Pravi čas je treba priti! Športne lavorike dobijo lfc oni, ki so najboljši, kadar je treba Po vesteh iz Holandske je znana rekorderka v plavanju Wjlly den Ouden prav te dni zadnjič nastopila v bazen« kot tekmovalka posamič ter se bo pozneje — zaradi bodoče možitve — udeleževala samo šc tekmovanj v staletnjh in umetnih skokih Sicer je res, da je treba take napovedi sprejemat, vedno z rezervo, toda to pot je stvar menda '.e resna, kaitj lepa Willy ie dala že na berlinski olimpiadi razumeti, da jn zelo vleče v mirnejše in prijetnejše vode. Den Oudenova je brez dvoma ena najbolj znanih plavačic na svetu, ki pa jo ves čae. odkar govorimo o njej, spremVa posebna smola. Njena največja slava datira jz dobe med dvema olimpiadama, med ameriško in berlinsko. L. 1932 v Los Angelesu — takrat je štela šele 14 pomladi kar pa pri ženskah za dosego rekordov fti nobena ovira — je živela v senc-j nepozabne Helene Ma-di-son. I. 1936 pa jo je že posekala njena rojakinja Mastenbroek. Tako je prišlo, da ie den Oudenova med 1. 1932 in 1926 do segla 8 novih svetovnih rekordov pri vsem tem pa se je morala po rezultatih z mednarodne olimpijske arene zadovoljiti _ samo s tremj srebrnimi kolajnami, kar je za osemkratno svetovno rekorderko prav za prav zelo skromen izkupiček. Toda pri športnih lavor-kah često ne odloča. kdo je najl«oljši sploh temveč kdo je 'najboljši v pravem in edino odločilnem trenutku. Samo zato se je den Oudenovj zgodilo, da so zlate kolajne, ki 'e delijo samo na določeni dan. dvakrat zaporedoma dobile druge, ona pa je prišla samo začasno v one sezname, ki v suhih številkah kažejo. kako gre krivulja vrhunskih rezultatov v "plavanju navzgor. Treba je pač priti pra-vj čas! SK Reka. Juniorji igrajo ob 11. na igrišču Kermesa s Svobodo. Ob 9. naj dvignejo opremo v naši garderobi. Ob 15. igra I. moštvo na našem igršču z Mladiko. SK Svcboda. I. moštvo naj bo ob 9.30 na igrišču Jadrana, juniorji pa ob 10. v naši garderobi. Moštvo, ki je določeno za popoldansko gostovanje, naj dvigne opremo. Rcks-sekcija SK Slovana ima danes ob 8 javen trening v gostilni Krušič v Mostah. Sokol Moste jc priredi! v nedeljo 25. aprila popoldne v teiovadni-ci bratskega društva v Stopanji vasi čajanko svojim malčkom. Poleg mladine se jc zbralo tudi mnogo starejših članov obeh spolov. Starosta br. Baloh je zbrano sokols-ko družino pozdravil, posebno priznanje pa je izrekel teiovadečim članom, ki so redno prihajali k telovadbi v prcccj oddaljeno štepanjsko telovadnico. Zahvalil se je staršem, ki zaupajo svoje otroke Sokolu, ter vsem, ki so pripomogli do lepega sestanka. Največ za-siug imajo meščanske narodne dame. ki ob vsaki priliki kažejo svojo veliko ljubezen do Sokola. Otroci so se veselo poslužiii čaja in sladkih dobrot, potem pa so zapeli. deklamirali in sc prav prisrčno veselili. Menda se nobeno sokolsko društvo v dravski banovini ne nahaja v tako mučnem položaju kakor naše. Ima sicer dovolj agil-nih in delazmožnih moči, nima pa telovadnice. Nedavno jc priredilo društvo akademijo s prav pestrim in dovršenim sporedom. Občinstvo je prireditev najlepše ocenilo. Vsi, ki im^jo priliko in možnost, naj pomagajo društvu pri njegovem lepem, nesebičnem in državotvornem delu, v prvi vrsti pa mu naj pomagajo, da bo dobilo čemprej na najetem železniškem svetu primerno telovadnico Akademija Sokola v Medvodah. V nedeljo 2. t- *m. smo v Sokolskem domu na prav srčen in dostojen način praznovali pričetek cvetočega maja. Imeli smo vsestransko lepo uspelo akademijo, ki je dokazala. da je tehnično delo v pravih rokah. Program je bil obširen, skladba dobro pripravljena. Prvo je strumna nastopila moška deca, posebno so bili posrečeni mladi vojaki. Ženska dec3 je nastopila posebno ljubko, sai je nastopala tudi najmlajša sokolica Francka »Senzacija« ženskih oddelkov so bile naraščajnice. Vrniti so se morale s svojimi siti, da so pomirile hrupni aplavz Razveseljiv )e napredek na orodju Naraščaj se je pokazal v lepi formi in žel toplo priznanje občinstva. Vidimo. da bomo imeli kmalu dobre telovadce. »U boj« naraščajnikov je bil strumen in brezhiben, člani pa so dobro izvedli »Pc-torico« Naši pridni pevci so s petjem pre-pletli spored in poživili razpoloženje. »Le naprej brez miru« je bila zaključna alegorična slika, kjer so se nam predstavili vsi oddelki v pesmi. Z njihovih obrazov je žarel smisel besedila, ki nam bodi v i/pod-budo, da krepimo in množimo svoje vrste. Naš glas pa naj bobni, kakor je dcklama-tor dejal, preko Julijskih planin in Karavank strmin. Iz delovanja murskega sokoljega okrožja. Obmejno mursko sokolsko okrožje je' imelo pomladni delovni sestanek in sejo prvo nedeljo v maju na sedežu okrožja v Ljutomeru. Zastopana so bila vsa društva okrožja in z malo izjemo tudi čete ,kar je znak. da obmejni Sokol stopa neomahljivo za svojim visokim smotrom. Delovni sestanek in sejo je vodil okrožni načelnik br. Slavko Stostavjio. ona pa. ki že imajo svoj dom. si bodo uredila letna telovadišča. nabavila telovadno orodje in druge pripomočke za temeMitei-še izvajanje sokolskega dela. Letošnji zlet Sokolstva ob Jadranu bo v Dubrovniku. Dosedaj so zlete te sokolske skupine prirejale župe Sušak-Rijeka, Šibe-nik-Zadar in Split. Pridružila se jim je sedaj še župa Mosta r, ki ima veliko število svojih društev ob Jadranu. Priprave za prireditev je prevzela mostarska župa. udeležba iz vseh ostalih žup pa bo kakor vsako leto, prav velika. -— Tako se polagoma zbližujejo župe po gotovih predelih države in skušajo s skupnim delom poglobiti sokolsko delo. Ali ne bi bilo umestno, da bi tudi župe dravskega sokolskega zbora začele misliti na kako večjo skupno manifestacijo v bodočih letih ? Ali ne bi bilo umestno, ako bi se priredil kak večji so-kolski delovni dan n. pr. v Mariboru ? Raz-mišljajmo o tem! Sokolska župa Sušak-Rijeka, ki ima svoje središče na Sušaku in obsega ves severni predel našega Primorja, bo letos proslavila 30 letnico svojega delovanja z žup-nim zletom. ki bo junija na Sušaku. Na zadnji skupščini župe je bil ponovno izvoljen za starosto br. Ive Polič, ki staro-stuje župi sedaj že 25. leto. Letošnji župni zlet v Reogradu. kjer bo župa razvila prapor, darilo Nj. Vel. kralja Petra II.. bo velika manifestacija bratske sloge med Bolgari in Jugosloveni. Tiste dni pride v Beograd večja skupina Junakov iz Sofije in priredi ob zletnih dneh svojo telovadno akademijo. Vrniti hoče s svojim posetom obisk beograjskih Sokolov v Sofijo. župni zlet bo 20. in 21. iunija in bo nekaka revija beograjskega Sokolstva pred njegovim odhodom na pokrajinski zlet v Skoplju. Sokolska župa Novi Sad spada med naj-marljivejše in najboljše organizirane v našem Sokolstvu. Iz njenega letnega poročila posnemamo, da je štela konec leta 1936. že 57 društev in 28 čet s skupno 22.339 pripadniki, med njimi 7982 člana, 1SS1 članico. 1852 naraščajnika. 754 naraščajnice. 5493 moške in 4377 ženske dece. Nasproti letu 1935. zaznamuje ta župa znaten porast števila pripadnikov, posebno pa v naraščajskih vrstah. Vodilno društvo župe je v Novem Sadu, ki si je lani postavilo ogromen in zelo lep sokolski dom. župa je razdeljena na več okrožij, ki vsa izredno pridno in uspešno delujejo. Tudi letos vodijo župo starosta br. dr. Pavlas in načelnik br. Milan Teodcrovič. Metla?jI, na pomoč! Gospod Cekin, blagajnik »Splošnega društva za blaginjo slovenskega naroda« mora vsak teden izplačevati raznim potrebnim članom manjše in večje zneske od enega do tisoč dinarjev. Da mora imeti za ta namen precej drobiža, je več kakor samo ob sebi razumljivo. Z denarjem pa se lahko inficiramo, kakor vedo povedati zdravniki, in tega se gospod Cekin zmerom boji.'Zato si je dal napraviti ccl kup majhnih in večjih vrcčic in vanje spravlja denar. Po dolgem premišljevanju je odkril poseben način, da lahko razdeli tisoč mlinarjev na deset raznih zneskov. Te znesk? da potem spraviti v vrečice, ki so zapečatene Zneski pa so takšni, da lahko z eno vrečico ali več izplača vsak znesek od 1 do 10O0 dinarjev, nc da bi mu bilo treba vrečice odpirati in izplačevati manjše zneske, kakor pa so že v tisti vrcčici. Odkril je enemu izmed odbornikov »Metle« svoj način deljenja denarja in »Metla« prosi /daj svoje navdušene prijatelje, naj še oni pogruntajo, katerih deset številk med 1 in 1000 je takšnih, da se da z njihovo pomočjo sestaviti vsa števila od 1 do 1000. . Stric Matic bo razdelil pridnim reševalcem spet precej nagrad. Maše gledališče Drama Začetek ob 20. uri Nedelja, 9. maja: Rivala. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Torek 11.: Dr. Izven Gostovanje gosp. Dušana Radenkoviča, člana beograjske drame. Sreda 12.: Peter in Aleksej. Premierski abonma. Premiera tragedije »Peter in Aleksej«, ki ima za snov spor med očetom carjem Petrom Velikim in njegovim sinom carje-vičem Aleksejem bo 12. t. m. Ozadje njunega spora je povsem zgodovinskega značaja in slika razkol med Starorusi in privrženci Petra Velikega, imenovanega Antikrista. katerega kulturne reforme so izzvale med konservativnimi Rusi velik odpor. Režija je Debevčeva. Gostovanje Dušana Radenkoviča. člana beograskegn Narodnega gledališča bo v torek. v Nušičevj komediji ~l>r<. Ta duhovita igra, ki jo igra naše gledališče z največ j ;u uspehom, bo gotovo zanimala naše občinstvo z odličnim gostom iz prestol ice. Ua-denkovič je prvi karakterni igralec beograjske drame, ter znan kot tak p<\ svo;ih uspešnih gostovanjih sirom naše države. Opera Začetek ob 20. Nedelja. 9.: ob pol lir> Mladinski kon oert. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ob 20. uri Madame Butterfiy. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek. 11.: Zaprto. Sreda. 12.: Veseli studenček. Red Sreda. Četrtek. 13.: Plamen. C. Ranfigajovi mal; harmonikarji nastopijo skupno z otroškim pevskim zborom 26 otrok od 4. do 6. leta in z mladinskim pevskim zborom na Mladinskem koncertu društva >Skrb za mladino« danes ob pol 11. v operi. Skupno nastopi 180 otrok z izbranim koncertnim sporedom. Sodeluje kon^ervato-rjst violinist Sever Marko. Uprava gledališča prosj p. n abonente-da poravnajo do 16. t. m. 9. obrok abonma? ja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 26.15 Nedelja 9.: Kdo je papa. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 9. maja ob 15. unj; »Na ledeni plošči«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Rdeč; nageljni«. Znižane cene. Radio Nedelja. 9. maja Ljubljana S; Veeel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek). — 9: Čas. |>oro<*;la. spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rani). — 10: Otroška ura: Jurček in Jerica v tujih deželah (zvočna slika). — 10.30: Prenos koncerta Rančigajevih harmonikarjev. — 12: Plošče |>o željah. — 13: Čaji lave* 9 Uin ca Siira «il lajanj« aa«lfv» 1 Din. Najmanjši znesek XI Dia. Danes vsi k Štajercu na Fužine na domačo zabavo, kjer se boste poceni in izborno zaba vali. Za obisk se pripo roča ANICA PEČNIK. 11542-18 Naslednik restavracije Čarman ob Večni poti, toči prvovrstna štajerska vina itd. po pes solidni ceni. — Prepričajte se. 11559-18 Restavracija Strelišče Podrožnikom nudi Rožni-škim sprehajalcem dobre ocvrte piške ter izborna štajerska, dolenjska, viška vira. 11504-13 Gostilna pri »Panju« Vegova ul. 10. Vas vabi na prvovrstni ' dolenjski cviček in fina štajerska vina, ob vsakem času razna topla in mrzla jedila, vrt, balinišče, biljard, vsak večer igranje klavirja, petja in še mnogo drugih domačih zabav, tako da se vsak gost najbolje in najceneje zabava vedno v Gostilni pri Panju. Zato vsi in vse še danes v Vegovo ul. 10. Vag vljudno vabi in me priporoča' gostilničar TONE HUč. 11668-18 Beseda 1 Din. lavefe 8 Din. za Sifrc »H dajanje oaalova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Izvrstna hrana za a-bonente po ugodni ceni. Vprašati: Gledališka ul. 4/IT. I!f741-M Beseda 1 Dta. davek 8 Din. za Šifro (11 dajanj« naslov* 8 Din. Najmanjši tnesek 17 Dta. Sobarja z dobrimi spričevali — sprejme graščina Jelšin-grad. Šmarje pri Jelšah-. 11090-1 Trgovskega pomočnika mlajšo, zanesliivo moč, veščo tudi pisarniških del šče trgovina s kmetijskimi potrebščinami io de-»elnirai pridelki. Ponudbe i sliko in navedbo šoiske izobrazbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Eksport iadja«. 11168-1 Več mizarskih pomočnikov prvovrstnih sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11378-1 Sprejmemo takoj več mladih, poštenih oseb za vsa n.išna opravila, k; znajo dobro kuhati; potem več [Hjriektnih kunaric ta privatne hiše. Hotele in r«? stavracije. — Potrebujemo mnogo naobra7enih mlajših gospodinj, veščih vodstva vsega gospodinjstva. pri samostojnih gosi>odih; ta k-sto sprejmemo tudi več mladih natakaric in odgojii teljic z ziianj"in nemškega in francoskega jezika, institucija udoviea i samostoj nih gospodja«, ZagTeb, Ili ca 29/1.. Telefon 73-71. Za odgovor poslati Din 3 v znamkah. lllOll-l Krojač prvovrsten, perfekten v iz-delavi in prikrojevanju se išče za letoviški kraj. Lokal na razpolago. V po-štev pridejo samo mlade, samske moči. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Elegance«. 11174-1 Ličarskega pomočnika perfektnega, izvežbanega v nitroborvanju in kleparskega pomočnika vajenega karo-serijskega dela sprejme Fr. Pergler, aMrlbor, Mlinska u. 11. 11994-1 Izprašan kurjač prvovrstna moč za \Yolf-lo-komobilo. dobi službo. Ponudbe z referencami slati na ogl. -ddel. Jutra pod Izprašan kurjač* 113174 Mojstra iščem« za domske torbice, listnice, aktovke itd. V po-štev pride samo prvovrstna moč, ki je zmožna samostojno ustvarjati fssone. — Ponudbe in reference na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana pod »Prvovrstna moč«. lliSSo-l Za Sarajevo iščem pridno, zdravo in pošteno služkinjo, z dobrimi spričevali, ki zna kuhati in ima rada otroka, k manjši družini, kjer bo dobro preskrbljena. Z navedbo plače naj se javi na naslov: Edite Kajon. Sarajevo, Fra Ju-J*i&a~ 1M.- ■ .-Y . .i > . : ... - !;lffl7-l Pomočnika kleparskega in vodno-inSta-laterskega, samostojnega., in k 1 j u č a v n i č a r s k e ga. dobrega izdelovalca štedilnikov — sprejmem »akoj. Peter J. Kavč-č, kleparstvo in ključavničarstvo, škofja Lika. l'1535-l Pisarniško uradnico zmožno in samostojno, ki ima veselje do lesne stroke, sprejme lesna industrija na deželi. Ponudbe z zahtevki pri prosti oskrbi v hiši pod >Zmožna« na ogl. odd. Jutra. 11581-1 Kovača zmožnega samostojno izdelovati orodje in druga v to stroko spadajoča dela. sprejmemo. Ponudbe z zahtevki plače pod »Takojšen na-stop« na ogl. odd. Jutra. 115382-1 Gostilno dam mladi natakarici z ne-kai kavcije na račun. Gostilna Štefan. Prevalie. 11447-1 Kuharica za vsa hišna dela, dobi službo pri boljši, dvočlanski družini do 4. ure popoldne. Prednost samo za-■lesljive. — N'nslov v vseh poslovalnicah /Jutra. 114-J9-1 Mlinarski pomočnik dobi takoj službo. Predpogoji: Treznost, poštenost, s?mski. starost do 30 let. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Mlinarski pomočnik«. 11723-1 Samostojno kuharico prvovrstno za gostilno, staro 30 do 35 let, zdravo, prijetne zunanjosti, sprejmem. Začetna plača din 600 mesečno, hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj, Kraus Oskar gostilna Rački, Delnice. 11487-1 Hlapca za skladišče, res treznega in marljivega rabi Šoper Hrastnik. 11653- Fiksum in provizijo nudim gospodom, ki bi de lovali za naš zavod v Ce lju in celi Savinjski do lini. Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Stalna služba«. 11717- Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega v ve likih kosih, sprejme za stalno Benedičič Franc. Jesenice. 11427-1 Brivnico ugodno prodam v Ljubljani. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11407-1 2 mizarska pomočnika za šperano pohištvo — sprejme Krže, pohištvo. Vrhnika, Idrijska c. Nastop takoj in stalna služba. 11408-1 Perfektno hotel. gospodinjo za nadzorstvo, izvežba-no t tej stroki, z večletnimi spričevali in do brimi referencami, izobraženo, srednjih let. išče večje podjetje za sezijo. Ponudbe s sliko in točnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hotelska gospodinja«. — Pod istimi pogoji isto tam sprejmem tudi več perfektnih servirk Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod »Servirka za sezono«. 11538-1 Brivski pomočnik dobi službo na deželi. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 11539-1 Gospodična boljše dekle, dobra kuharica, lepa. mlada, dio-bi mesto pri samostojnem gospodu za gospodinjo. Ponudbe pod »Prijetno preserusčesnje« nap ogh ■ odd.- Jutra. 11384-1 G. Th. Eotraan: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 98 Upupututi je imel nato dolg razgovor s svojim vrhovnim kuharjem, najbrže o sporedu jedil. Potem .je zadovoljno se muzaje nekam odšel. Kmalu se je oglasilo izza plotu zamolklo in enolično bob-nanje: slavnostni ples Pa-puancev. Hkratu so z mnogimi obredi postavili velikansko tnalo. »Jojmehe,« je pomislil profesor Bizgec. »ravno mojo mero ima!« A njegova groza se je še poveča, la, ko so Papuanci privlekli vsakovrstno strašno morilno in mesarsko orodje: sekiro, velikanski nož, žago in čeber vrele vode, kar vse so bili najbrže ku. pili od belih trgovcev. 99 Vse je kazalo, da pride profesor prvi na vrsto. Si&kli so ga skoraj do nagega in ga odvedli k tnalu. Ostali Papuanci so nekoliko prenehali s plesom in radovedno giedali čez plot. Režali so se drug drugemu, kakor da bi hoteli reči: »Nu, pitan sicer ni. a za silo bo dober.« Ne meneč se za siromakov© -upiranje, so ga položili na tnalo in ga privezali. Slavnostni ples ip bobnanje sta Se spet začela, in vrhovni mesar je pripravil žago ... »Oh,« je vzdihnil nesrečni Bizgec, »a!i res ne bo od nikoder pomoči? Mar sem si zato napolnil glavo z učenostjo, da mi jo tu na Novi Gvineji odžagajo?« galoji kui ; Šoferja mehanika treznega, poštenega, dobrega vozača zmožnega nemščine, ki poseduje potni list za Avstrijo in Italijo, sprejmem za sezono. Pernuš, Bled. 11350-1 Blagajničarko mlado, solidno, simpatično. za kavarno, kjer vsak dan igra godba, — sprejmem. Dopise nasloviti na kavarno »Zrl-njevac«, — Zagreb. Am-bruševa 1. . ■ - 11328-L Šiviljo spretno, perfektno, — mlajšo moč za belo perilo. za moške srajce, takoj sprejmem v stalno zapoelenje. Ponudbe na izdelovalnico perila Josef Diitsch. Pančevo. 11294-1 Dopisnika-(co) perfektnega v slovensko srbo-hrvat. jeziku, po-možnosfci tudi v nemškem, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe pod »46176« na Publicitas, Zagreb. 11315-1 Izurjeno stenotipistko s perfektnim znanjem slovenske in srbohrvat-ske stenografije sprej memo za Avstrijo. Ponudbe s prepisi spričeval in plačilnimi zahtevki ev. s sliko, nasloviti na Publicitas, Zagreb pod =45305«. 11321-1 Lepo nagrado dobi kdor ml da recept za izdelavo krame za čevlje (globina). Cenjene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Lepa nagrada. _ 11117-1 Damskega frizerja prvovrstnega specalista za vodno, žeiezno ln električno ondulacijo. iščem. Nastop takoj, pla ea dobra. Menduh Zal-movič, Kos. Mltrovica. _11489-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela dobe službe v posredovalnici Wolfova 10 Brezpceelna dekleta dobe prenočišče. 11557-1 Natakarice sprejmem za binkoštne praznike v gostilni Kle-menčič, Krekov trg 11. 11549-1 Praktikantko sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna« 11601 Krojaškega pomočnika sprejmem za mešano delo V poštev pridejo le prvovrstne moči. Mesto stalno. Salon Slibar, Resljeva 8. 11638- Natakarico čedne in prikupljive zuna njosti, tudi začetnico sprej mera. Rejc, Celovška 66. 11643- Plačilno natakarico iščem za Ljubljano. Naslov poslati v ogl. odd. Jutra. 11515-1 Lesostrugar dober, dobi takoj delo. — Stalna služba. Horvat Milan, žgano slikarstvo. Kamna gorica na Gorenjskem. 11501-1 Zdrav fant priden in pošten, 15 let star, bi se rad izučil v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Imam lepo izpričevalo o dovršeni višji narodni šoli«. V večiem letovišču ali na Jadranu iščem službo portirja vsled inozemskih zvez in znanja nemščine, francoščine, angleščine, srbohrvaščine, nekaj italijanščine, ka-non za dobavo tujcev; u-pošteva se sam<» prvovrsten botel. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sans sou-ci, l'hotel sera complet.« 11537-J Brivskega pomočnika znanjem tudi vodne in železne ondulacije za dame sprejmem takoj. Jilg. Slov Bistrica. 11441- Službe išče 7mlc» oeeeda 90 oa*. rok 8 Din. ta Šifro d ia-tanje naslada B Dta: na) man iS) a>eaefc IS Dia. Izobražena gospodična išče m-eeta k samostojni dami oz. gospodu kot gospodinja. even£. tudi vzgojiteljica. Govori srbo hrvaško, nemško ln slo vensko.' želja izven Slovenije. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dru žinskih zadev«. 10700-2 Potniško mesto za kolonijalno stroko. — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »-Dobro uveden in pošten«. 11285-ž Mesta hišnice iščem. Sposobna za vsa dela. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 11541-2 Gospodična z malo maturo, spretna strojepiska, vešča stenografije ln knjigovodstva z enoletno prakso v advokatski pisarni, želi nameščenja kjerkoli pisarni ali temu primer ne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro -Mlada agilna 17«. 11375-2 Perfektno kuharico zdravo, pošteno in pridno z dobrimi priporočili, ki go voni tudi nemško, no sta rej-šo od 40 let, ljubiteljico otrok, — pestunja v -hi^ — ki zn.i in hoče opravijat' M., drug« hišna opravila, išče dobra hiša v Zagrebu z dobrim postx>i>anjem. — Oglasiti s pri: Dr. Fakin Ljubljana, Emonska c. lOa 11034 Boljšo kuharico iščem za fino kuho, za gospodo in družino, v starosti od 30 do 50 let. Mesečna plača SfK)—100 Din. Ponud ■je s spričevali in sliko na naslov: Graščina Mokrice, pošta Jesenice ob Savi, Dolenjsko. 11414-1 2 pečarska pomočnika sprejme Ivan Zuplotnik, pe-čarski mojster, Radovljica. 11*33-1 Nadzorstvo- reparature Interesenti za službo, ki so se javili pod gornjo šifro naj pošljejo šis svoje zahtevke plač. Oni, ki so v službi tudi sedanjo plačo. Pri nas mesečna plača, prosto stanovanje, neože-njeni event. osla oskrba. Ponudbe pod isto šifro. 11327-1 Samostojno kuharico vajeno vseh hišnih del. sprejmem. — Naslov v vseh poslov. Jutra. 11543-1 Risarja ali tehnika sprejmem, kateri ima ve selje krajevno potovati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik«. 11561-1 Urarski pomočnik 5 kompletnim orodjem, dobi službo. Prednost ima dober in zanesljiv delavec. Nastop takoj. Ivan Levičnik. urar, Jesenice. 11413-1 Ljubiteljica otrok popolnoma vešča italijanščine. dobi službo s 1. junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Italijanščina«. 11424-1 Natakarica zmožna samostojno voditi bufe in delikateso. simpatična, poštena in podietna z nekal kavcije. dobi mesto. Pomidb* na oel. odd. Jutra pod »Ljubljana 22«. 11498-1 Tesarji 10 dobrih tesarjev ln de lovodlo z delovor^sko Šolo rab'm takoj. PetkoS Obrtniška c., Jesenfe. 11425-1 Varuhinjo iščem k trimesečnemu otroku, starejšo, zanesljivo osebo, lahko sajno za popoldanski čas. — Zglasiti se Podjun&ka 115, pritličje, Sp. Šiška. 11461-1 Šiviljsko pomoemeo dobro izrvežbano sprejmem. Zelena Jama. Sre-diška ulica 4. 11575-1 Mizarskega pomočnika zanesljivega, izurjenega v boljših delih, sprejme takoj mizarstvo. Zaje in Grčar, Domžale. 11577-1 Perfektna kuharica ki bi opravljala tudi druga hišna dela dobi službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11663-1 Čevljarski pomočnik dober in pošten, vajen vs?h del dobi takoj stalno službo. Smolej Joža. Jesenice, Gospo-srvetska c. 11666-1 Mlajšega hlapca ki bi pozneje nastopil učno dobo mehanika. — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljanska okolica«. 11667-1 čevljarsko šteparico dobro, za fina dela in pomočnika takoj sprejmem.— Milj kov 21vko, Emonska c. 2. 11685 1 Cirkularista hitrega ln dobrega delavca takoj sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cirkularist«. 11688-1 Mesarskega pomočnika izvežbanega tekača, vojaščine prostega in neomenjenega sprejmem. Naslov Ivan Javornik. Ljubljana. Wolfova ul. štev. 12. 11661-1 Pozor prodajalke in šefi Zamenjam svoje mesto iz prvovrstne, večje trgovine v večjem kraju z enakim mestom — z mlajšo prodajalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prejme dobro mesto«. 11166-2 Kuharica — gospodinja mirna, -pošfcana išče službe k orožnikom ali samskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja 218«. 11218-2 Inteligentna gospodična 37 let stara (Nemka) — išče zaposlitve kot samostojna gospodinja ali kot družabnlca ali k otrokom. Gre tudi pol-dnevno ali celodnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inteligentna«. 11191-2 Knjigovodinja z večletno prakso išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Am-erl-kanstoo knjigovodstvo«. 11550-2 Šofer in mehanik mlinar z večletno prakso na tovornem avtu in umetnem mlinu — išče službo. Naslov v podružnici Jutra Maribor. 11397-2 Natakarica išče dobro mesto v Ljub ljani ali na Gorenjskem. Vzamem tudi na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra natakarica«. 11353-2 Boljša oseba išče mesto gospodinje k boljšemu samostojnemu gospodu ali vdovcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna gospodinja«. 11379-2 Krpanje perila nogavic in drugo, sprejmem na dom. Grem tudi kot pomoč gospodinji za dopoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11511-2 Kuharica gospodinja srednjih let, poštena varčna išče mesto gospodinje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 723. 11519-2 Vrtnar samski, popolnoma samostojen z dobrimi spričevali, Želi službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 11505-2 Kuharica samostojna išče službe, pridna, poštena z lepimi spričevali v trgovski hiši ali kaj sličnega. Ljudmila Vizjak. Zagorje ob Savi. Šklcndrovec. 11444-2 Pekovski pomočnik z večletno prakso, zmožfn kavcije, išče stalne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11473-2 Brivski pomočnik dober delavec in bubi stucer išče dobro name-ščenje. Filip Exle, Slomškov trg 6, Celje. 11391-2 Gospodinja išče službe k mali družini ali k samostojnemu gospodu. Cenj. dopise na podr. Jutra v Celju pod značko »Redoljubna«. 11714-2 Natakarica srednje starosti, poštena v vseh ozirih. želi službe v Ljubljani, bližini Ljubljane ali v Celju. Marija Hrašek, Velenje, Konova 1. 117X6-2 Postrežnica poštena in zanesljiva vajena vseh hišnih del samostojne kuhe išče | noviča 20. mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica«. 11699-2 Natakarica želi dobiti službo v Ljubljani ali na deželL V prostem času pomaga v kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pomagam v kuhinji«. 11696 2 ES2223 tSe»eda i Din iar«k g Dm. Šifra ali dajanj« naslova i Dia. Najmanjši tnesek 17 Din. ■Tisoč dinarjev in več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo olfgo. Mal kapital potreben. Zahtevajte pro spekte, priložite marko za odgovor. Mihajlo He nlg, Pančevo, Br Jova VajenciCke) btmvClA i LKu. utot S Lhc. za Šifro ali lajanje aaelova 3 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Učenca za manufakturno trgovino, takoj sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11533-44 16 leten fant se želi izučiti mesarske obrti. Na.sIov v vseh poslovalnicah Jutra. 11473-44 Mesto frizerske vajenke iščem, po možnosti s hrano in stanovanjem pri mojstru. Rozman, Tržaška 38. 11604-44 Pianino pisalno mizo prodam. — Vrhovčeva 3. Goltibič. 11530-6 Čebele obljudene in prazne A. 2. panje zaradi selitve prodam. Ponudbi? na 031 odd. Jutra pod »11214». 11214—6 9 surk za sokolski kroj po po-lovični ceni predain. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 10109-6 1136M Šofer marljiv, trezen, pošten, vojaščine prost, želi priti v | ška 10. službo, k tov. ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligenten šofer«. 11614-2 Agenta sposobnega ta prodajo p!ošč po gostilnah, iščemo. Mala garancija potrebna. Vprašati pri Elektroton, Frančiškan-117:35-3 Trgovski pomočnik jzučen v trgovini mešanega blaga, vojaščine prost išče službo v trgovini ali kaj sličnega. Rodom iz Vrba- Dober zaslužek se nudi vpokojencem v mestu -Celju in okolici. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Diskregija«. 11718-3 V vseh krajih _______ ____________dravske banovine iščemo ške banovine. Govori do- I inteligentnejše gospe bro slovensko, pošten in soliden. Zmožen kavcije — prodajo dobro vpeljanega gospodinjskega predmeta Din 2.000. Naslov se iz- m 23 inkaso. Ponudbe v ve Tvrševa cesta 9, vinsko nemškem jeziku pod »Za-skladišče. V ponedeljek od I urino mesto« na Jutro Ma- naprej. ribor. 11618-2 11720-3 Dam tisoč Din onemu, ki mi preskrbi službo portirja ali kaj sličnega v kaki tovarni v bližini Maribora ali Ljubljane. — Naslov v vseh poslov. Jutra. 11411-2 Pisarniška moč hitra, vestna in zanesljiva, zmožna slovenske in nemške koresponden ce, slovenske stenografije in strojepisja, išče nameščenje za popoldanske ure. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«. 11178-2 Kuharica samostojna v gospodinj stvu v gostilni, želi spremeniti službo. Izvežbana tudi za natakarico. Pridna in poštena in ima veselje do gostil, obrti. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11360 2 Mesto služkinje ali postrežnice iščem. — Cenj. ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Marljiva 32«. 11435-2 Postrežnica mlada, išče dela za popol- L danske ure. Naslov v vseh Beneda 1 Din. torek 8 Din. poslovalnicah Jutra. » (lajanje naalova 11619-2 I $ Din. Najmanjil tneeek a Din. Natakarica I Trgovski potniki! ilče mesto v gostilni za Lasten luksuzni avtomobil, takoj. Pismene ponudbe na I Prevzamem potnike za vse ogl. odd. Jutra pod »Pla- leto ali tudi mesečno po čilna«. 11606-2 | din 3.50 od kilometra. O- stalo po dogovoru. Obrniti jj^gfgp I se je na naslov: Ludvik . ... - I Glavnik, Lukavci, pošta — pošten m zanesljiv 7 več- Križevci pri Ljutomeru. Afnn hr^lfCrt icra clnihA _ I * Šiviljsko vajenkft sprejmem z vso oskrbo v hiši proti enoletnemu plačilu Din flflfl mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah J Jutra. 11595-44 Frizerska vajenka z 2 leti učne (iobe, išče me-Eto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11731-41! Prodorni Beaeda 1 Don, davei 8 Din. za šifra tii lajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneoek 17 Din. CVETLIČNI MED POSNETEK .(Naclisan) PRISTNI VOSEK nudi na drobno in debelo DOLENC, Ljubljana WoIfova 10. Krojaška delavnica z vsem inventarjem v industrijskem kraju na najboljši točki takoj naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3871 « Diatonično harmoniko novo, 6 poltonov, pro-ail zamenjam za čavdek, dam kromatično. Glince VII 2. 114S4-6 Photo aparat Zeiss - Ika 1 : 4.5 vel. 4'/- — 6 s kompletnim priborom, ugodno prodam. Zvezna uL U -(Moste), parter. 11452-6 Otroški voziček globok, moderen, poceni naprodaj. Gledališka uL 14, podpritličje. 11433 5 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. — Informacije Rožna dolina. Cesta XV št. 14. 11434-6 Izredna prilika! Umetno gušem ptuketa, odpadki, počen pri F. Ver tainik, M asa ry kova 33. 10632-6 Večjo njivo primerno za stavbišče ali sadni vrt, blizu postaje Zalog, prodam. Naslov v vseh posiov. Jutra. 11209-6 letno prakso išče službo. — Cenjene ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Šofer«. 11602-2 Natakarica čedne zunanjosti, starejša, dobra moč, išče službe v boljši gostilni, kavcije zmožna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 11595-2 11412-5 Natakarica želi mesta v Ljubljani ali . _ okolici. Naslov v vseh po- družnico Jutra Jeseni- Potnik ki obiskuje tekstilne tovarne dobi več predmetov proti proviziji. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Potnik«. 11093-5 Dobrega zastopnika za prodajo zelo ldočega patentiranega aparata, iščem. Ponudbe na po- BOTRCE, BOTRI pridite za sv. birmo po slaščice v Ljubljano k Dolencu, Wolfova ul 10 165-6 Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, G1 taice, Tržaška 6, te-lef. 26-05. 11535-6 slovalnicah Jutra. 11355-2 Vrtnar vojašonne prost, išče kakršnokoli službo. Ponudbe na o13-<5 Baraka z opeko krita, velikost !) krat 7, skoraj še nova in več oken. s stpklom. pocenj proda: Mizarstvo »SAVA«, Rožna dolina. 11583-6 Kočija pol krita (fijaberska) v zelo dobrrm stanj«, naprodaj. Porzre se pr.i Ozvaldu, Žirovnica. 11510-6 2 otomanski pregrinjali plišast namizni prt, vse popolnoma novo. Vse je zelo poceni na prodaj. Vprašati: Ljubljana, Cesta 29. oktobra 9-n, vrata 16. 11561-6 Natakarica prijazna, zmožna, gre tudi na podeželska mesta. Ponudbe. na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna natakarica«. 11625-2 Pek zvest, čist in trezen, že- j 11 službe. L. Furman. Loče. 11692 2 Stavbeni materija! izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri »Material" LJUBLJANA, Tvrševa e. 86 a i POMLADJO VESELJE IVro P*™ o' PKESKERf SV. PETRA C. 14 LEPO PERILO MNOGO CENEJE Telefon 38-83 Cvička dobrega prodaja 16 M h Sieinča nad Ltskovcem pri Krške«. Ponudbe na ogl. eJd. Jutra pod »Cviček«. 114100-6 Lepa jedilnica lz Vdaga lesa, maslm zaradi selitve poceni na prodaj na Tjrševi cestj štev. 91. 11570-6 Otroški voziček športni, skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11578-6 Lovskega psa poceni prodamo. Poizve se: LJubljana, Dolenjska cesta 48a. 11673 6 Starinska oprava tsakreterjl in drugo se proda v Kolodvorski ul. št. 35-1. desno. 11674 6 Starinsko avto prodam event narodno nošo. tudi posamezne dele od noše. Popravljam ln delam avbe. — Dernovšek. Mestni trg štev. 12-in nadstr. 11684-6 Otroški voziček globok prodani, študen-toreka 2-1. 11701-6 Frizerski damski inventar kompleten z aparatom in vrtno garnituro, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11610-6 Pisalna miza pisarniška naprodaj. Eterna Mestni trg 17. 11620-6 Klavir v dobrem stanju prodam. Ižanska c. 53. 11632-6 Opremo za slaščičarno ali slično, takoj ugodno prodam. Ogled v ponedeljek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11607-6 Gramofone in gramof. plošče bivše tvrdke A Rasberger, dob. 1111334-6 Čevlji vseh vrst, najnovejših modelov. v zelo ugodnih cenah, ta birmance in za vse druge se dobe najbolj ugodno pri Prodajalni Čevljev, preje Dunajska c. 33 pri Polaku, sedaj Kolodvorska ulica 1!, Triumph. 117412-6 2 lončeni peči prav dobro ohranjeni, vratc, okno in dve postelji, ugodno naprodaj. Hotel Slon, Ljubija na. ^^^^ i117W>S Gg. frizerji! Recept za preparat za trajno ondulacijo Din 50,— fiksatv za vodno ondula-ci;o Din 30,— tekoči šam-pon 30,— Din. Vsestransko strokovno preizkušeno Nemški preparati, ki Vas bodo zadivili. Razpošilja proti gotovini vnaprej šteinberger Konrad, Mari-bor-Krievina, Aleksandrova 7■ 11719-6 Transformator skoro nov, poceni prodam radi preureditve toka. — Franjo Soper, Hrastnik 11655-6 Starinsko pohištvo Itd. tudi za knjižice kmečke posojilnice prodam. Tabor Jos. Rožna dolina, c. VIII-13. 11689-6 Ploščice za štedilnike ln oblogo stene, prvovrstne in najcenejše se dobe pri: zastopnik »So-mag Wandp!atten Wer ke«. Ljubljana. Tyrševa 53. 11693-6 Zastonj ne, ampak c* najnižjo brezkonkurenCoo ceoo io-tnt« kvaliteto* pob.šlv« I* a najboljie opremljenega nmarstva - MALENSEK. Dravlje tik pri tramvajski postaji »Slepi Jane««. Naj aovsjši to aujlepš' mod-k aa ogled v lastni razvtavi. Uradnikom aa odplačevanja m a Pohištvo moderno, velika zaloga, izdelujem tudi po naročilu. Cen« solidne. — Andlovic, Komenskega ul. 34. 11564-12 Na obroke m hranilne knjižice POHIŠTVO Največja izbera vsako vrednega pohištva, sobmih ln kuhinjskih oprav Sperane spalnice, ore-aova korenina ■ . 5000 >perane spal. plesk. 1600 omare ........400 postelje ...... • 150 Kuhinj opravo . . 650 kuhinj, kredence . 350 kuhinj, mize ... 120 kuhinj stoli .... 50 otroške postelje ... 325 otroški vložki .... 50 otroskj madracl ... 130 madracl ...... 220 žlčn- vložki .... 80 gostilniški 6to!i ... 22 saboj za premog . . 80 ?aboj za smeti . . 50 Izvršujemo pohištvena in stavbena dela po načrtu Sprejemamo vsa popra vila po konkurenčni oenl Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva c 6. 11531-12 Elegantne spalnice ii orehovin korenin, poceni proda zaloga pohištva Josip Goljar, Florjanska 1. 11737-12 iieaeda . Dui. Jarek 3 Dm &» Sifr« »11 lajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Stiskalnico na vreteno, frikcijsko stiskalnico in ekscenter stiskalnico kupim. Ponudbe nasloviti na »Sava*, Bačka Topola. 11367-29 Elektrogenerator brezhiben 35 — 40 KWA 220 - 380 V, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtilni tok«. 11416-29 Singer Pfaff ikoraj n-ovri šivalni stroji po neverjetno ni:zki!) cenah naprodaj edin-o pri tvrdki »PROMET« (nasproti krj-šanske cerkve). 11357-29 Steyer avtomobil veliki potniški, ohprt, 4 nove gume, 40 Kp, malo rabljen, v dobrem stanju proda Boiko Vu-kičevlč, psnzloner Som-bor, Bačka. 11488-10 Tatra avto 4 ciltaderski, 6 sedežni, nastavna limuzina (Aul satzllmuslne) v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov: Haselbach, »v-tomehanik, Oelje.^^ Mali avto dvoeedežen, naprodaj. Pristava, Jezero, p. Pre- ®erje- 11493-10 Tovorni avto 3 tonski »Ford«, v do-br-jm stanju, — zaradi smrti- naprodaj. Naslov v podruž. Jutra Maribor. 11396-10 Fiat 503 4 sedežni, po ugodni ceni naprodaj. Informacije: gostilna »Prt Lojzetu«. Tavčarjeva ul. 4. 11349-10 Motorno kolo »James« 350 O. H. V. (šport) ugodno prodam ali zamenjam. M. Rotor. Črnuče. 11512-10 500 ccm povsem kompleten in brezhiben motor prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11483-10 Motorno kolo s prikolico Harlev Da vid »on 1800 m3 generalno pregledano ter na novo prelakirsno prodam. Cankarjevo nabrežje 31. 11486-10 Avto Opel 6 cil.. v dobrem stanju poceni naprodaj. Poizve se Matej Oreibek, Ljubljana, Kolodvorska 36. 11430-10 Gondolo in motor BSA 550 OHV v dobrem stanju prodam za 3500 Din, gondolo Rud-ge za 600 Din. Poljanska c. 46. 11574-10 Vrtalni stroj težak, za ročni in nožni vogon. prodamo. — Jugo Lutz, Ljubljana VII. 11707-29 tilitsbild «»e šifro tli lajanje aaslova 5 Din. Naimanjfr uiesek 17 Din Kratek klavir skoro nerablj an, oklopna konstrukcija, — krassn glas, prodam zaradi odpotovanja. Cepelnik. — Maribor, Fochova 26. 11398-26 Rose-Marie indrjanska Ijnbavna pesem in drugi moderni šlagerji na ploščah Elektroton, sa.mo po Din 30. Pasaža Nebotičnika. 11734-2« 3e*e00 ccm prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Ju-11244-10 Kvaliteten nov avtomobil si ne more vsak nabaviti. Kupite pa lahko sedaj prvovrsten kvaliteten, osebni tovorni avto in avtobus, večji in manjši, malo rabljen štedljlv po Izredno nizki orni zaradi pomanjkanja prostora pri O. žužek. Krupp zastopstvo, Tavčarjeva ul. 11. 11679 Rabljen motocikl vam nI treba več kupiti. ker dobite po izredno nizkih cenah naj dovršenejše kvalitetne Ziindapp. zastopstvo O. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. Oglejte s no vo dc«pele modele 1937. 11680 Motorno kolo 350 takoj prodam, pismena vprašanja tokrat ne rešujem. Cena 2.700 Dta. Ost rožnik, trgovina v pasaži Nebotičnika. 11701-10 Motorno kolo 500 ccm AJS s prikolico, prodam. Maček, Cankarjevo nabrežje 17. 11611-10 Avto Wanderer odprt v dobrem staniu, nove gume, prodam. Turnšek Štefan, Aleksandrova c. 4., Pasaža. 11640-10 Tovorni avto Chevrr-Iet 2'/j tonski, motor generalno popravljen, radi nabave večjega na.prodaj. — Pogledati garaža Jnšt. Ar-bor. 1! 746-10 Pohištvo B»«Kh Dte I 01» 15» U' -Jajanje m*IO»* II Dto. NalnuniS* W Ms Kuhinjska oprava 2 omari, postelja, umivalnik. klubska earn!tu ra 1z usnja naprodaj v skladišču Ranzinger — dnevno od 15. do 17. 11371-» Indian 74 550 ccm, prodam za 3.20P din, event. zamenjam za pomožni motor. Štefan Jaz-bec, Gorni Dolič. '1523 TO Motor za čoln (Aussenbordmotor) kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Motor-čoln«. 11406-10 Avto Fiat Torino 503 v dobrem stanju, nove gume in nova streha. — ugodno naprodaj. Ogled na VI-dovdanski c. 3. Turk. 11546-10 Mali avto dobiš za smešno ceno pri Janko Erjavcu, trgovina dvokoles ln motorjev, Stična. 11121-10 Steyr XX limuzina, odlično ohranjen, radi odpotovanja v inozemstvo, naprodaj. Ogleda se pri Jugosteyr. Fra-nkopan-ska 21. 117415-10 Izredna prilika! Dobro ohranjen: avtomobili po zelo nizkih cenah Pon-tiac dobavni vera 600—700 kg. zaprt. Fiat 5«3. odprt, Chevrolet 4 cil. odprt. Wip-pet fi cil., odprt. Poizve se DE5A, Celovška 33. 11744-SO Motorno kolo 500 ccm s prkolico prodam. Vavpetič, mlekarna, Jernejeva c. 11706-10 Harle.v Davidson 1000 ccm s prikolico, brezhiben, ugodno naprodaj pri »Promet« Ljubliana. Napoleonov trg. 11651-10 1>B fcmv*-k 8 On '-» 'ifre tli lajanj* naslova * Dia Stimanjl' tnnsok 17 Din Kolesa malo rabljena najboljših znamk po izredno nizkih ce nah (tudi ns obroke) napro daj pri »PROMET« naspr-ti Križanske cerkve). __11356 :l Kolesa moška in damska, naprodaj v naivečii izberi po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina. Tvr«rvi r __11275-11 Kolesa najcenejša ti najboljša Jamo pri REME« OSKAR, LJubljana Dolenjska a 5. Ml-11 KOLESA DOBRA cene UGODNE izbira velika S. Rebolj & drug, Gosposretska 13. i«-m BeMd* 1 dul tavek t Din. ia lifro lil lajanj« naslova j Din Najmanjši toeaek J7 0«a Bukova drva event. hrastova, gabro-va, brestova, ved vagonov za eksport, kupimo. Ponudbe na »Exportles«, Ljubljana Tyrševa 15. 11181-15 26 kosov suhih tramov dimenzij 24 x 26. 6 m dolgih, kupim. Ponudbe na M. U. dr. Sedliček, banov, zdravnik, Slatina Radenci. 11316-15 Jelša, lipa, javor, brest plohi za eksport, več vagonov prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koroško«. 11*13 15 Deske stare še uporabne, kupitn. Ponudbe: Sv. Jakoba trg 5. 11607-16 Hrastove hlode zimske sečnje vsako množino knpi Remec & Co. Duplica — Kamnik. Poslovalnica Ljubljana. Kersnikova 7. 1M79-1-5 Kupimo hrastov in jelkin rezan materijal tudi cele produkcije. Sprejmemo sposobnega nakupovalca. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na Aloma Company d.zo.z. Ljubljana. 116V-15 Kupim UaMd* : Dta. «•▼«* I t>» u lilr* Ul lajanj« »»»lova ' Dia Najmanj? «a«**k 17 Dia Aluminium, bakei m medenino kupujem. Grudnlk. Ljubljana — Dravi je 120-7 Kože-divjačine kupim tudi zdaj ln skozi vse leto. od krta do medveda, Zdravič, Ljub ljana. prej Florijanska ulica, zdaj Stari trg. 11123-7 Urejevalce pisemske ln fakturne alla »Hermes« itd., kupim. Ponudbe z označbo cen na ogl. odd. Jutra pod »Hermes<. 11289-7 Diesel motor srednje velik, za cca 20 KP, ln dobro ohranjen motor na oglje za cca 20 HP. kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Diesel«. 11547-7 Lutzovo peč kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peč«. 11389-7 Kupim škatle za žgano kavo. Pismene ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Trgovina«. 11662-7 Moške stare obleke čevlje, perilo, kupujem. Pišite: Dram« Alojzija. LJubljana, Gallusovo na »rsžje 29. 11682-7 Radio supsr 4 do 5 cevni, malo rabljen, kupim. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina do 2000«. 11687-7 Radio aparat novejši, za sobno anteno, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »5 + 1«. 11597-7 40 postelj ieieznih, belo pleskanih. z modroci, po možnosti s posteljnino, kupimo ali vzamemo v posojilo za meseca julij - avgust za Slovenijo. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika«. 11S90-7 Staro železo in kovine po najviš" dnevni ceni kupuje Jugo-Lutz, Liubliana — Šiška. 11705-7 Štedilnik prenosljiv, dobro ohranien in električni števec 220 Volt, 5 Amper, kupim. — Hibšer, fotograf. Sv. Petra cesta. 11727-7 bsmmm i Dtn lave* a Dio. M lifro ali dajanj« sadova i Din. Najmanjši toeaek 17 Dm. Dekliški počitniški penzionat Salzkammcrgut, Unterach am Attersee lastno posestvo z ekonomijo, vsak šport, počitniški jezikovni tečaji, glasba, obisk Salzburger Festspiele. Dom najbolje priporočenega dunajskega penzionata C. v. Kastalv, Wien VIII. Langegasse 65, telefon A 27-4-22. Vsi šolski tipi. 11470-28 Beveda 1 D>a. lave* t Din. ca lilr« tU lajanj* naslova ? Din Najmanj!' «ne««k 17 Dta Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova nI 40. Vam uvrK prodaja tli aafcup hranilnih knjižic vi«t> 1«namt tavoOo, uajboljie s oajTeotntjše Samo oiSit« aa w naslov m (M V«m peljemo goto vino po polt' naprej la ftdgov« priložiti Dir I tnsmk 181 -16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moie pisarne naiboliše RUDOLF ZORE Liubliana, Gledališka 12. Telefon 38-10 11234-15 TVRDKA A. & E- Skaberne LJUBLJANA - Janja 1» jemlje do orekliea » ra^un sope« HRANILNE KNJIŽICE Mesta* hranilnice In Ljod-ao ja bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hramlnlb vlog ln p as ranj* wtb V ar posl kmečke zaščite Edina Koncesionirana ko-mercionaina pisarna LOJZE Z A d C Ljubljana, Gledališka I. Telefon 38 18 SI 10 Posojilo na vknjižbo, poroke, trgovcem na menice, tekoči račun, lombard in državnim ln mestnim uradnikom na plačo, ter kmetom za odplačevanje dolgov nabavimo tar koj. Informacije z nakazilom 10 Din v znam kah daje Jugotok. Zagreb Ilica 31. 11420-16 Za hranilno knjižico z vlogo Din 100.000.— prodam novo hišo pri kolodvoru Brežice. Re-flektantl dobrih denarnih zavodov naj se Informirajo v gostilni — Kralj, kolodvor, Brežice. Plačam preko 60•/•. 11319-16 2elim soudeležbo pri že obstdječl doblč-kanosni trgovini ali podjetju. Dam na razpolago Din 100.000— ln bi sodeloval. Ponudbe pod »Trgorvec« na ogl. odd. Jutra. 11393-16 Kot kompanjon kompanjonka lahko pristopite z vložno knjižico Din 50.000 k renta bitnem podjetju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Edinstvena prilika«. 11344-16 Družabnika s kapitalom ISčem za tkalnico specialnih artl klov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«. 11346-16 Gostilna v Mariboru !jče družabnico. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Potrebno 5000.« 11722-16 Vloge Ljubljanske Kreditne banke kupimo proti takojšni gotovini. Stavite ponudbe z ceno na Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. 11691 15 Dražbe Be«e*ia 1 Din. tevek S Din. xa lifro »U lajanj« naslova S Din Najmanji* tneoek 17 Dhi Dražba v Litiji Dne 16. t. m., ob 10. nri dopoldne m bo • Litiji št. SO na javni dražbi prodal šivalni stroj in 1 »od vina. Kupci vabljeni 11046-32 Pohištvo gostilniški ln trgovinski Inventar. — prodam na prostovoljni dražbi na Fužinah 4. Lampret. ob 2 url. 11495 32 Trgovino t mešanim blagom, event. tudi gostilno, vzamem ▼ najem. Naslov v vsea poslovalnicah Jutra. 11472-17 Mlekarno vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna 37«. 11492-17 Lokali Bsaeda 1 Dta- lavek I Dm. ia lifro ali Ujanj« naslova S Dia. Hajmanjšl metek 17 Din Lokal za trgovino z mešanim blagom v Žalcu oddam takoj v najem. Ponudbe na F. Sirca. Žalec. 10258-19 Trgovino mešanega blaga najprometneiia zagrebška u-lica, bližina železniške postaje, moderno, krasno o-prembeno, dobro idočo, prodam zaradi smrti lastnika po solidni ceni. Stanarina mesečno din 850. — Potrebna vsota din 50.000, Sigurna eksistenca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 11438-19 i Hiša sredi Vrhnike, a 4 aobsml in pritiklinami, elektritno razsvetljavo, vodovodom, parketa in vrtičkom, 5 mino« od kolodvora, naprodaj m 36.000 Din. Poizvedbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 1:1177-30 Lokal v centru v zelo prometnem industrijskem kraju za briv-nico, oddam. Osobito damski salon. Prvovrstnemu je bodočnost zasigurana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »En sam brivec«. 11423-19 Obrt DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih — Naložbe kapitala. Poravnave Uprava nepremičnin. — Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve, revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede »Svetovalec« koncesionirana TRGOVSKO-GOSPODAR SKA POSLOVALNICA LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) štev. 7. 11-400-16 Kopalno banjo rabljeno kunim. Franjo šo-cer, Hrastnik. 11654-7 Stare moške obleke čevlje, perilo pohištvo, kupujem, pridem tudi na dom. Pišite Mara And-lovls — Galusovo nabr. *t,ev. 27. 11698-7 ragocenosti Rmeda ' Din 1avek * Dia za .000.— Reflektanti izrabite priliko«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »U- godnost«. 11476 19 Garažo v bližini pivovarne Union vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garaža takoj«. 1132519 Pisarniške prostore pripravne tudi za flnej-šo obrt, odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi c. Informacije lstotam v družbeni pisarni. 11410-19 Pekarijo prodam na prometni tefki. zaradi tega. ker nisem pek. Pogoji ugodni. Leskovšek, Jezica pri Ljubljani. 11500-19 Lokal v sredini mesta oddam s 1. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 11480-19 Beeeda ) Din la\ek S Din. za lifro alf 1a(anf«> naslova 5 Din Najmanj? tnee*k 17 (Vn Trgovino z mešanim blagom, veliko in dobro vpeljano, na dežel in zelo prometnem kram, oddam takoj v na-lem. Ponudbe na ogl. od- ' delek Jutra pod »Izredna i prilika«. 11105-17 i Lepe poslovne prostore pripravne za fotografa ali sklad ilče in pisarno oddam v Wolfovi ulici 12, pritličje. Pojasnila v trgovin- Eriavec. 11247-17 Lokal ix trgovino ali pisarno — oddam 1. junija. Vprašati: Kolodvorska ul. 36/T. desno. 111466-19 Več pisarniških prostorov v najlepii centralni legi Ljubljane oddamo s 1. avgustom. Informacije pri hišniku, Cigaletova ul. 1. 11612-19 Gostilno z vsem inventarjem in gostilniškim vrtom, ali trgovski lokal oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tvrševa cesta«. 11630-19 Delikatesna in špecerij. trgovina naprodaj takoj ali pozneje na naiprometne.iši točki v Ljubljani. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »Deli-katesa«. 11579-10 Petsobno pisarno aL; stanovanje oddam novembra ali preje. Mikloši čeva 14/TII. 11743 19 Več lepih parcel v Sv. Križkem okraju na prodaj. Poizve m v Pokopališki nI. 36 Moste, Ljubljana. 11390-20 Hišo na Gorenjskem v Ljubuem. it. 70, prodam t vrtom ia sadovnjakom sa Dia 404100, ker te n« nameram rti vrniti v Jugoslavijo. V bili j« vodovod in elektrika, krita je • eement-no opeko. Dolga je IS m, široka 11 m. delavnica « hiši pa 11 m x 8 m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »Na Gorenjskem j« (letno*. 1.MM6-20 Ugodno se proda arondlrano posestvo z vinogradom, skupaj 14 jo-ho? z vilo ln gospodarskim poslopjem v bližini mesta Celja- Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Eed-ka prilika«. , 10770 20 Trgovine, trafike, gostilne, bufete, kavarne, mlekarne, vinarne, industrije, hiše, vile, pensione, posestva, prodajamo in posredujemo nakup vestno in solidno: »Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 11439-20 Vila Amerika nova, enonadstropna hiša, Vili slična, s p»">o pekarno, gospodarskim poslopjem, dva vrta, sadonosnik, 27 oralov 90 kv. m zemljišča. pripravna za vsako obrt, tudi za letovišče je po ugodni ceni bl;ru farne cerkve v vinogradskem kraju, naprodaj. — Stojan Josip, pekarna, Pišece 18, pri Brežicah ob Savi. 11491-20 Posestvo lepo ležeče, obstoječe lz lepo obsejanih njiv, vinograde.. sadovnjaka — travnik* ln gozda, prodam. — Isto se nahaja med Zidanim mostom ta Rimskimi toplicami ta se na obe strani lahko prodaja mleko maslo ln druigi pridelki." Natančnejša pojasnila »e dobe jrri trgovcu Rudolfu želcznlku. Zidani most. 11381-20 3 stanovanjsko hišo z velikim zelenjadnlm vrtom, orodje. Inventar, pripravno za pekarijo. trgovino prodam v Ljubljani, Cesta na Lnfco 22. 11332 20 Hiše, posestva, tvornice hotele, restavracij«, gostilne. menze. buffete, mlekarstva Itd. prodaja ta kupuje ter daje pismene informacije proti nakazilu 10 Dta v junam kah Jugo tok, —Zagreb, Lica 31. 11321-20 Posestvo ▼ Mariboru center mesta, saaeoječe lz več poslopij, stAvbi-šca v izmeri 2386 kv. m Je naprodaj. Na vprate-' sanja kupcev odgovarja iz prijaznosti Kropech A., Maribor, smetanova ul. 38-a L od 14. do 17. ure. Pcamtovalcl iaklju-čenl. 11134-30 Vilka ™ naprodaj, 4 sobe, velik vrt. njiva na periferiji mesta aa Dta »5.000.—. Pavla Breznik, Celje — Nova vas SO. 11306-20 Noto vilo ■ tremi dvosobnimi a*a-novanjl, kopalnicami ta vsemi ostali pritiklinami, prodam. Hipoteka 70.000. Naslov v vseb posloval. Jutra. 1145120 Gospodarska stavba z lepo gostilno ta raznim inventarjem v mestu Brežicah, naprodaj. Vprašati Zagreb, Radialna 7 garaža Tudja R 11490-20 Dvostanovanjsko hišo x gospodarskim poslopjem, vodovodom, električno razsvetljavo, 2000 kv. m zemlje, na prometnem kraju, poleg državne ceste, naprodaj. Ponudbe na podruž. Ju tra Novo mesto pod šifro »Redka prilika«. 1144S-20 Visokopritlično hišo trostanovanJSko, 500 kv. m vrta v Zg. Slškl za remtao, prodam, cena 59.000 Dta. — Naslov v vseh poslov. Jutra. 11450-20 Več stavbnih parcel blizu tovarn v Stražl&ču prt Kranju naprodaj- — informacije: Volčič Rudolf, posest. Straž išče. 11341-20 Enostanovanjsko vilo z velikim sadnim vrtom, brez posredovalcev, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. II6J9 20 Vilo v strogem centru Ljubljane, primerno za zdravnika, proda realltetna pisarna ADAMIČ, Gosposvet-ska S/II. 11646-20 Trgovsko hišo ob glavni cesti stoječo, 7-jtanovanjsko, rentabilno, prodamo za 650.000. Posredovalnica ADAMIČ, — Ljubljana, Gosposvetska 8/11. 11647-20 Hišo v Domžalah enonadstropno, z vrtom, pripravno z* vsako obrt, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11644-20 Parcelo 900 kv. m pod Rožnikom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren kraj«. . 11623-30 Hiša 4 sobe pritikline 5000 kv. m vrta ob tekoči vodi ugodno prodam. Azman Andrej Ljubljana - Vič 31. 11506-20 Leseno vilo krasno, pri Šmarni gori, tri sobe, kopalnica, dve verandi, klei, la-sten vodovod — prodam za 6R.000 Din. — Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 11635^1 Hišo eno ali dvostanovanjsko s hipoteko, kupim kjerkoli v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 11555-20 Stavbeno parcelo hišo ali posestvo, kupim v okolici Ljubljane. Po nudbe pod Gotovina takoj na ogl. odd. Jutra. 11563-20 Posestvo v bližini Dobrne, ugodno prodam ali oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11711-20 Gostilno, mesarijo dobro vpeljano, lokale za trgovino ter stavbeno parcelo za večjo stanovanjsko hi*o, primerno tudi za pekarno brez konkurence, — prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 11709-19 Gostilno z vsem mven'ariero m gostilniškim v-tom iddam. Ponudbe na ogl vtd Jutra pod »Tyr5ev» M96M7 Fotografski atelje kompleten, v industrijskem ln tujsko prometnem kraju, brez konkurence, oddam v najem soosobnemu fotografu. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Nizka najemnina«. 11313 17 Gostilno oddam v najem, na zelo prometnem kraju. — Bohinc Lovro. Lesce pri Bledu 11436-17 Žago v najem Iščem v kraju, bogatem na lesu, zlasti na smre-korinl ta Jelovlni. Ponudbe z op1 "som nasloviti na A. Mautm-T. — Zagreb, Topnlčk* 15. 11173-17 Prometno gostilno in mesarijo z lokalom za trgovino takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11715-19 "••»da 1 Dta 1av«k t Dia u Bližina centa»e 11360-01 Pritlično stanovanje nasproti mestnega Mceja obstoječe 'u treh gob in pritiklin, na razpolago 1 1. avgustom. Informacije: Blei-weisova 20/L levo. 1:1932-21 4-sobno stanovanje s kopalnico, ovent. tudi garažo, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika*. 11861-21 št«r>obno ul. .1». oddam za Vprašati pri tam. stanovanje Trisobno stanovanje ]Ppo, soinčno. oddam vili v Nunski Parlcetlrino s kabinetom, enemu aH dvema gospo-iam ZO. hvb-u,» kopalnico in pritiklinami v doma. Cankarjevo H^ikS ^to šenti^obskega trga. Urežje 19-1 1 lasittiku isto- | oddam s 1. avgustom. Eno-1 „ i sobno istotam s kopalnico I in pritiklinami 1. julija o- zir 1. avgusta. Informacije v poslovalnicah Jutra. na- 11401-23 Stanovanje '•a eno ali dve ote-bi, oddam takoj. Alešev&eva 36. 11457-21 Dvosob. stanovanje s pritik linami, oddam takoj na Tyrševi 66. M poseki Sobo soinčno, oddam blixn Tivo-11656-21 | >'J», event. x vso oskrbo. Rij tarjeva nI. in. 11460-33 Sobo lef>o opremHeno. oddam solidni o*ebi p.ileg lil. drž. Stanovanje z 2 sobami in eno sobico takoj oddam na Kodelje.em. Vprašati v Povšetovl ulici 43. 11434-ei RGALTTETNA PISARNA Beograjska 81. Llubliana Miklošičeva cesta 4-II. ia«B-23 odda v najem sledeča stanovanja: Sobo prijazno, zelo čisto, oddam takoj solidni gospodični ali BNOSOBNA mesto »50, 330, gospodu. - Stari trg -»/II. \f rui ♦ Oflrt J /u. - , m .Vl/k I 1 ® _ Enosob. stanovanje uuu«iu mlrnt strank^ na Aleševčevi 34. 11553-21 Dvosob. stanovanje | kopalnice ln prltlkline, oddam v Bethovnovi 4. pritličje lervo. Ogled od 2. do 4. ure. 11669-21 Moste 300 Koleiija 230. 11565-21 j DVOSOBNA- mesto Rož na dolina 37u. 4jri. 500. centor W)0 Šiška 700. levo. 11&JB-S3 Prazno sobo TRISOBNA: pr; Taboru 900, I sončno, z razgledom na nli- Tj-jO, 73\ &1. Šiška 900. C o, event. souporaba kopal 70J, Rožna dolina 670, me- "'f-e, oddam takoj gospodu sto 1.100. I -il' gospodični. Vprašata: l'!636-<3i j Groharjeva -32, Mirje. 11186-33 Sobe išče lio.oii» . i«> i*vek i IM. u iifr* fejaaj« aaalora J Dia. Najmanj« ueaefc H Dia Opremljeno sobo 1 posebnim vhodom iščetu za 15. maj. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod .Zračna«. 110*5-233 Iščem sobico gospodična. Pismene po nudbe na ogl. odd. Ju tra z navedbo cene. 11560-23a Majhno opremljeno sobico išče gospodična v Ljubljani in poceni. Ponudbe na >gl. odd. Juti a pod 7nač ko »10. maj«. 11710-23a Stanovanja Bet,trta 1 Dia. )«vefc 9 Dia za šifro ali dajanje naslova Dvosob.b stanovanje j 5 Dio. Najm*nj6i zaeeek oddam takoj ali s 1. junijem. BoIgaxska ul. 21. Opremljeno sobo I soinčno, s posebnim vhodom oddam z oskrbo ali brez. I Kerytkova 20/1. 1M7KJ3 11671-21 17 Dia. -3 sobno Meblovano sobo veliko, soinčno, oddam ene-. mu ali dvema gospodoma, stanovanje takoj ali pozneje. Moste. Dvosob. stanovanje s plinom, kopalnico ln Tovarniška ul. 16/1. oddam za avgust. Kapi- pritlklinaml lsce mirrui [ teljska c 7-1. od 1. do družina 3 članov s 1. 2. ure. avgiiatom v sredi/. Ju. me- 11872-21 I sta ali v neposredni 'oli-žtai, najraje v franči 11468-23 Dvosob. stanovanje . ^ ^ I i13 ogl. odd. Jutra z komfortno, visnskopritll- 1 čno, vse pritikllne. Kopalnica. balkon, b Junijem ugodno odda Fa tur. Veina pot 7, Pod-rožnik. 11681-21 5-sobno stanovanje soinčno v palači Vlkto-ria za 1. avgust oddam Poisrve ss istotam pri lastnici v I. nadatr. :i660-21 navedbo cent pod »So-lldnost«. 11562-21a Enosob. stanovanje lščeva za 1. maj ali 1. junij, v bližini Tabora, Mati" ln sin. Ponudbe Sobo soinčno, opremljeno, oddam. Cesta 29. oktobra J8, pritličje, levo. Sostanovalko sprejmem poceni. Kačič, Trnovski pristan 16. Lepo sobo na ogl. odd. Jutra pod I s posebnim vhodom, v s Mestni uslužbenec«. bližini glavnega kolo-11554 21a dvora oddam za 15. maj Pire, LJubljana, Slomškova 4-II. 11566-23 _ Vsaka ojseca i Din iavek 4 [>.ii, ca dajanja naslova A Din; najmanjš zne««k 30 Din Gospoda starega, značajnega, dobro ? tuiranega, želi starejši inteligentna dama, dobra go spodinja z nekaj premože nja, poročiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po sienost«. 115 27 -M Vdova po uradniku, srednjih let brez otrok želi zna nja v svrho ženitve. — Resne ponudbe na po družnlco Jutra Maribor pod »Osamljena«. 11399-24 Pritlično Mirna stranka brez otrok, drž. usluž.. išče enosobno stan. za junij ali julij. Ponudbe Soinčno sobo stanovanje pod »Plačam redno« na separlrano, oddam v vl- dvosobno s kabin-at.^m, čedno, suho ln soinčno, oddam z avgustom. Trnovski pristan 40. zraven zapornice. 11695-21 ogl. odd. Jutra. il tik Tivolija eni alt 11437-21a | dvema osebama z event souporabo kuhinje in ko palnice. Naslov v vseh poslov. Jutra 11572 23 Zakonski par brez otrok, vpokojenec. Išče stanovanje s sobo. . kabinetom in kuhinjo 1 c ,. , ... 2 štirisobni alt dvosobno za avgust, »olidno gospodično . •• Ponudbe na ogl. odd. sprejmem na stanova- Stanovanjl Jutra pod »Točen plač | nje z vso oskrbo. Poce nailepši centralni legi nik 342«. Ljubljane, oddamo s 1. ju- | 113-J2-21a lijem odn. 1. avgustom. — nI. Sv. Petra nasip 39 11576-23 Gospodična želi poznajistva s sta rejšim gospodom. Dopl se po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod ■»Prijateljstvo«. 11485-24 Gospodična dobro situiran a. si želi dopisovati z akademsko izobraženim gospodom do 45 let. Dopisi na ogl odd. J litra pod »Lepi maj«. 11352 24 saletoTu!Pi. h'Šmku Ci' Enosob. stanovanje 11613-21 lepo, nedaleč od centra, išče mirna oseba za 1. junij. Naslov v ogl. odd. jutra. 11517-21a Dvosob. stanovanje I. nadstr. parket, kopalnica, pritikline. relenj. vrt, odda za junij Hibšer, Fran-kopanska 29. 11726-21 Sobo z dvema posteljama oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11670-23 Enosob. stanovanje | ali enosob. s kabine tom iščeta dve odrasli osebi za julij ali pozneje. Ponudbe na ogl. Trisobno stanovanje odd Jutra pod t^ Opremljeno sobo v sredini mesta, oddam boljši gospodični. Nasi v vseh poslov. Jutra". 11678:83 komfortno in sončno, ta koj oddam. Vprašati Ga jeva 6, hišnik. 11609-21 plačnik 569« 11569-21a Stanovanje Sobo s posebnim vhodom lz stopnic oddam takoj ali pozneje. L&ngusova ul Trosob. stanovanje prostorno, poceni odda za junij. Tribuč, Glin ce, Tržaška 6, tel. 28-05. 11536-21 PRODAM Za Bežigradom in Tyfševi cesti: 3stan. vila Din 230.000.— hipoteka Din 50.000.— . 4stan. vila Din 330.000.— hipoteka D^n 80.000.— š'ška : 6stan. h'ša Din 450.000.— hipoteka Din 80.000.— ?stan. hrša Din 230.000.— hipoteka D'n 70.000 — 3st*n. vila Din 18.000.— hipoteka D:n 90.000.— n. v;la Din 120.000.— hipoteka Din 45.000.— Rožna dolina - Vič - Glince 4?tan. vila Din 280.000,— hipoteka D:n 110.000.— 3stin. vila Din 200. noo.— hipoteka D:n M5.000.— 3stan. vila D''n 135.000.— h"poteka Din 65.000.— 2stan. vila 7 2 trgovskimi lokaloma D-n 350 ono — hipoteka Dn 125.000.— 2stan. v>la Din 145.000,— hipoteka D-n 40.000 — Moste, Kod?lievo, D. M. v Po'iu: 3st>.n. vila D:n 210.000.— hipoteka D:n 110 000.— 3stan. vila D n 200.000.— K r>"t-ki l"<-n -0 — hipotek.i Dn 7^.000.— 3stan. rila Dn 92.000,— hipoteka D;n 40.000.— 3stan. h:ša s 3 delavnicami, pripravna nosebno 71 m». saria D^n 20^.000.— hipoteka Din 75.000.— PARCELE: vogalno center 3 nadstr. hiše 800 kv. m a D:n fi00 — T"rševa ce^ta 2 n->d>t- h:ša 800 kv m a D'n 100 — Sv. Krišk: okrai ? nadstr. h'še 600 kv. m a D'n l'n 7a vile 500 kv. m a Din 78.— Mir« Vrfičf 500 kv. m a D*n 250 — Kode^evo 500 kv. m a D;n «0,— Strel-ška ul. 650 kv. m a Din 90,— Koleziia 700 kv. m a Din Vič 700 kv m a Din 36 — travnik v Trnovem 10 000 kv. m a Din 22, gozd v D M v Poliu II 000 kv. m a D;n 11.— Stavbn: svet na Galin-ici, 4 600 kv. m a D;n 18,— Travnik cest? v Činn vr,s 11.000.-— a Din 3.50. REAT.TTETNA PISARNA KUNAVER LUDVIK Ljubljana, cesta 29- oktobri št. 6. tel. 37-33. 69-20 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami. poceni oddam s 1. junijem. Gerbičeva 7. 11333-21 Trisobno stanovanje lepo. s teraso in kopaj nico, oddam odrasli dry žini za 1. avgust, šmsr-ttnska c. 10. Ogleda se lahko samo popoldne. 11558-21 Enosob. stanovanje zelo soinčno oddam z 1. junijem. Cesta v Rožno doli 52. 11556 21 Stanovanje obstoječe iz treh manjših sob in vsemi pritiklinami. oddam takoj ali s 1. junijem, manjši družini. Rožna dolina Ce-fta X, 23. 11436-21 Fnosob. ^lmnvanie s pritiklinami oddam s 1. junijem. — Naslov v vseh poelov. Jutra. 11340 21 Dvosob. stanovanje s Dritiklinami. oddam v Rožni dolini. Cesta V št. 19. 11363-21 Stanovanje. troeobno z v?em k3mfor tom. oddam za nverust v vili na Celovški 246. 11361-21 Dvosob. stanovanje nadpritlično, oddam za 1. junij. Vprašati: Predovifeva 0. Moste. l!33;-2 Enosob. stanovanje parketirano, s pritiklinanr. oddam dvema zakoncema Pr-šernova nI. 37. Zelena jama. 11463-2. Dvosob. stanovanje s souporabo kopalnice, od lam t« avgust odraslim osebam. Devlnska 8 fKole zijal. ! 1^1)7-2; Stanovanje trisobno in petsohno. komfortno v centru mesta oddam s 1. junijem Naslc-v v vseh poslovalnicah Jutra 11481-21 1—2 sobno stanovanje in eno prazno sobo sepa-rfrano oddam s 1 Isto tam prodam šivalni stroj. Gradaška ul 8'I 11615-21 Enosob. stanovanje oddam stranki brez otrok. Rožna dolina VI., 6. 11624-21 iz sobe in kuhinje po štev. 17 (Mirje). _ . J . I OMUC Ul O.LU11UJC ^nj Dvosob. Stanovanje možnosti s kabinetom. sončno v I. nadstr. s kopalnico oddam s 1. avgu- iščem ra takoj aH pozneje. Ponudbe na 05I. 11686-23 stom t. 1. Pojasnila daje odd. Jutra pod Šivilja. pisarna dr. Frlan, Miklošičeva c. št. 4, Ljubljana. 11592-21 11683-2la Drž. uradnik . . akademik, poročen, brez o-Dvosob. stanovanje trok išče za avgust 3sobno s pritiklinami oddam ra iu- suho, parketirano. soinčno Opremljeno sobo 7. dvema posteljama in vso prehrano poomi od dam. Zibertova 30-1. 11703-23 ni). Jenko Zg. Šiška vis-vis Šole. 11591-21 2-sobno stanovanje s kopalnico in prit, krasno, oddam boljši stranki ob Tyrševi cesti v bližini kisarne »Produkta«. Poizve se Vošnjakova 6. 11605-21 Dvosob. stanovanje v suterenu za t. junij oddam na Vodovodni cesti št. 5. Istotam oddam trgovski lokal. Informacije pri upravitelju. 11588-21 Lepo 3-sobno stanovanje v I. nadstr in 2-sobno stanovanje s kabinetom v II. nadstr. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Sončno«. 11628-21 Moderno 4-sobno stanovanje s kopalnico za din t.200 oddam. ev. oddam tudi garažo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Prlika«. 11629-21 Sobo in kuhinjo oddam. Orlova ul. 21. 11642-21 Trisobno stanovanje komfortno, zračno in soinčno, z balkonom v novi vil", oddam 1. avgusta. V bližini tramvajska postaja. In-firrmaiije da.io Urbnnčif. upravitelj Oražnova ulica 5 •'konec toba'1" tovsrnel od 3. nre popoldne dalje. llt^-SI stanovanje z ali brez kopalnice s pritiklnami. ev. malo vrta. na M:rju. Vrtači, ali bližini Bteiwe'sovc c. Zeželjeno I. ali II. nadstropje, s;cer suho viseko-pritPčie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brc otrok« 11622-21a Stanovanje obe in kuhinje, oddam. — Rožna dolina Cest« XI. štev. 15. 11740-21 Stanovanje 2 sob kuhinje in kle+i. v centru, oddam 1. innijs za me«-Pčnn 1V> Din. Florianska V. 11738-21 Dvoje stanovanj enosobno in trosobno oddam s 1 junijem. Kolodvorska ul. 11. 11738-21 2-sobno stanovanje soinčno in 1 nadstropno, oddam s 1 iur»'iem. Domobranska cesta It. 23, med 8—9. 15—19. uro za pogledati. 11652-21 Dvosob. stanovanie s kopalnico oddam. Blei-weisova cesta št. 9. — Enosobno mansardno stanovanje oddam istotam. Informacije II. nad«tropje. levo. 11626-21 Enosob. stanovanje J s kabinetom al predsobo, ne predaleč mesta Liub., iščem za dve osebi takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Točen plačnik«. 11708-21a Dvosob. stanovanje komfortno, kabinet, kopalnica ln pritikllne ts Veliko prazno sobo takoj oddam. Ble:weisova 3/1. l(?vo. 11631-23 Soinčno sobo s posebnim vhodom oddam. Tudi sostanovalca. Naslov vseh poslovalnicah Tu-trt. 11634-23 Sobo opremlieno soinčno, oddam dvem boljšim osebam z ali brez oskrbe. Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 11637-23 Lepo sobo in sobico oddatn v centru, separiran vhod. lep razgled. 1. vso avsrust iščem v ka.ki "ili oskrbo. Na si-v v vseh po-ali novi hiS! v bližini fI0valnicah Jutra. cent.-«.. d^H-a co mctfr.n sstmnka. Ponudbe na osi as. odd. -Tutra pod »Avgust termin« 11700-21» 11709-3 BeMda ' Oi * Dir *ifrw U4 1»i»nj» •»»«1«»»» Din faimanij Din Mesečno sobo s posebnim vhodom le pim razgledom, solnčnt mirna in snažna oddarr stalnemu gospodu ali gospodični. Cena nizka Naslov v vseh posloval Jutra. 11179-22 Lepo sobo z vso oskrbo, oddam eni event, dvem osebam. — Zrinjskega 7/1., nasproti stopnic. 11506-25 Opremljeno sobo takol oddam. — Domobranska c. št. 17. n nad. 11544-23 Opremljeno sobo soinčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam. — Cesta na Rožnik 47. 117CJ6-J1 Sostanovalko .sprejmem. Naslov poslovalnicah Jutra. vseb 11752-33 Opremljeno sobo kopalnico v novi hisi, nasproti drsališča »Ilirije« oddam gospodu. Naslov v vseh poslovaln:cah Jutru. 117J0-C1 Opremljeno sobo ?a dve osebi, poceni oddam na željo s pranjem -erila in oskrbo. Sv. Petra n„sip 43. 11725-23 Veliko soinčno sobo opremljeno ali prazno, oddam eni ali dvem. osebam. Gosposvetska 8/If. pisarna. 11649-23 Sobo s centralno kurjavo, oddam Sobo strogo separirano. elegantno pohištvo center I "pisarno. >oVA-e"'se "b^c pol«? sodnije. kopalni 1 ■ - se Dee ca. takoj oddam Miklo šičeva 14. trafika. 11548-23 thovnova ulica 2/1. 11650-23 Sobo veliko, prazno, oddam Pleteršnlkova 28. 11496-23 Sobo opremljeno, zračno ln svetlo, oddam. Poizve se v Tavčarjevi 3-m. nad. desno. 11694-23 Prazno sobo lepo. Koiačtio. s posebnim vhodom, oddam — Drenikorva ul. 28. 1144S-23 Sobico malo, z vso oskrbo v centru mesta oddam. — Naslov v vseh posloval nlcah Jutra 11385-23 Parketirano sobico soinčno. zračno, malo, oddam stalni osebi za 'naI Jako ugodno. 21-doroka ul. 3-II. 11690 23 V „JUTRUM! Inteligentna gospodična dobro situirana, želi poznanstva s samostojnim gospodom 40 — 50 let ra ll pciočiti izooraieno goepodičnj s primerno doto. Je lastni* napredujočega podjetja -in le pe domačije. Dopisi, aa-aeljeni s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifri »Pomlad 37.« 11362-25 Vdova zelo lepa. 361etna, z doto v gotovini ln nepremičninah Din 1.200.000. Išče zakonskega moža. Pojasnila daje NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10 Za informacije pošlji^ Din 10.—. 11372 25 BrtipJačen pouk r Igranju! NEINEL* HEROLD čah/e^o/fe t>rr:c nviA Učitelj 311eten. prijetne zunanjosti, z mesečnim dohodkom 3000 Din in pravico do pokojnine, išče zakonsko družico. Prednost učiteljice ali stično. Pojasnilo daje NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacile pošljite Din 10.—. 11373-25 Gospodična stara 30 let, se želi poročiti, najraje z državnim uslužbencem od 35 do 45 l2t. »Le resne ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Srečna bodočnost«. 11448-25 Kmečki dekleti dre sestri 28 ln 30 let Savinjčanke. prijetne brin etke. vsaka z doto 500.000 Din v gotovini, se želijo poročiti. Informacije daje proti nakazilu 10 Din v znamkah Jugotok v Zagrebu Illca 31. 11416-25 MARIBOR >110« Cunje krojaške od rezke stan papr teksti.ne odpadke ovčjo volno govejo d a ko taravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER Maribor. Dtavska ul 15. TELiEKON —57 ITEU. Kmečko dekle iz Brežic, prijetna črnka. stara 21 let. z doto 35.0000 se želi takoj omožitl. Informacije da je proti nakazilu 10 Din Jugotok. Zagreb. Ilica 31 11417-25 2 951 Gospodična prijetna, krasna črnka. 27 let stara, govori 6 Jezikov, dobi doto v go-. tovimi 250.000 Din. se želi omožitl. Informaci je daje Jugotok, Zagreb niča 31 proti nakazilu 10 Din v znamkah. 11418-25 Vnkt Aes»ia I Din: ia»ek i Dtr ca lajanje naslova 5 Dtc. najmanjš' cnnoek V t>o Ženitve in možitve posredujemo po vsej državi najvestneje. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazanim din 10. — v poštnih znamkah diskretno »REZOR«, Zagreb pošta 3. 11440-25 Hči posestnika 241etna, zelo Ispa va-ščanka. z doto v gotovini Din 200.000. Išče trgovca. obrtnika ali sll-6no. Pojasnila daje NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 11368-25 BMMda 1 Dni *av«k 9 Dir. u Vfra 1»1*n}» naslova Din S*imanjt' znesek 17 Din Milostljiva! Vat krznen plašč črei poletje naj»krtn«je konzervira obenem tvrš p^tr«-bna po pravila ta po'ovično ceno. k.itpr" plačau *rf ..: ob prevzemu tvrdka R0T. krznarstvo Mestni t.rg 5 180-37 Kožuhovino v shrambi čez poletje in 6b tej priliki se na željo temeljito popravi pni Jos. , Dolenc, kr*narčtvo. Sv. I'e-tra cesta 10. Ljubljana. — Telefon -»2-62. 11335-37 Zločinska trojica pred sodniki Celje. 7. majsu Pred petčlanekim eenatooi okiiožnepra so-(Jšča v Celju so so zagovarjali danes letnj delavec Martin Peček. lfi-letnj delavec Štefan U. :n 25!e\'aj Žagar Ivan Fužjr. vsi okolice Šoštanja,. Petek jn F>užir nta že pred-kasnovana. Raizprava je bila tajna. Peček in G. sfa bila oi>t(r/.ena. da sta lani v noe4 na 31. decembra vdrla v zaklenjeno stanovanje franeHpk« Brezovniko-ve v I .okovih- pri šoš-tanju ter ji s fjlo vzela dva srebrna goldinarja in 150 aka- ter drobiža za 80 din. v noči na 1". oktobra Antoniji Dre-novčevi pr; Sv. Bricu cigaret, rjcar. tobaka s'adkorj-i jn drugih stvaaci v vredno-stj din. in da so 17. oktoi-ra poskusili vlomit; v trgovino Frančiške Uriskove v Pes-jem. pn čem"er pa so bili pre-podenj. Omenjene tatvine so izvršili tako, da so vlomili ali pa se splazili v zaklenjene prostore. Nadalje sta bila Peček in G. obtožena, da sla 29. novembra ukradla Martinu Kočniku v Zavodnjem tiOO dir vredno konjsko opremo. Peček sam je b i obtožen da je 22. de-cem-Kra ukradel Gregorju Pusovnitku pr.i Sv. Florijanu 100 din vredno odejo, nekoč v decembru Ivanu Soviču v Ravnsah sekjro in žaaro v vred,nos+: 55 din. letos 23. januarja Mihi Zajcu v Oaberkah oblek in perila v vrednosti 700 din in neko^ v januarju Blažu Kotniku v Druzm/rju 250 d;od. srednjeleten, dobre situiran. simpatičen, poroči takoj simpatično, ne oporečno jjos[K>dično (vdovo) d< 3> let. Pojroj veselje 13 do maonost in <*es|>od;njstvc nekaj premoženja.. Dosinrt ra preskrba zagotovljen.-(posest, renta). Resne po nudbv na ogl. odd. Jutra pod »Lastni dom 11210-2: Drž. uradnik 35 let. mesečni dano dsk2500 Din. vdovec 60 let. čisto sam tmetek 4.000.000 Din. — Kme čkl fant 28 let. z 30 johov prvovrstnega posestva. brez dolga, val Slovenci, se želijo poročiti. Informacije pošilja proti nakazilu Din 10 v znamkah Jugotok Zagreb, Ilica 31. 11419-16 Prometni uradnik 341eten, trezen in soliden. t dohodkom mesečno Din 1700. Išče zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA. Zagreb. Jealčlčev trg 10. Za Informacije pošljte Din 10.—. 11371-25 Iz Ptafa i— Ob zaključku gledališke sezone v Ptu ju. Čilarii IJramskega društva so ob zaključku sezone uprizorili v gledališču Špicarje vo spevoigro *Svojeglavčekz v režiji k ^pata. Ker se dejanje godi v gorenjskem kraju, so bile kulise temu primerno pro-pleskane z ozadiem planin. Režiser g. Špai ie imel tudi to pot prj rzbir igralcev pu firečeno roko. Pohvalno moramo med drugim omeniti pevske točke. Na klavirju je spremljal ravnatelj Glasbene MaWce g. še-|f A I p (S A delbauer. Hotelirja Potokaria je podal g. " ** Mh & £%, KosIanjJek prav dobro. Zelo dobra je bila to pot gdč. Drobinova v vlogi Polonice. ki nas je s svojim nastopom naravno*} iznena d;la. Izvrsten je bil v vlogi .Jožeta g. To-manič. G. &pat je podal vlogo Kohna. Dober ie bil ludi g. Leskovšek v vlogi Toneta. Zlastii so usajale njegove pevske točke. Tudj gdč. Čehova v vlogi C-jle je bila na svojem mestu. Igralci so bili upravičeno deležni ob lnega odobravanja. Žal le, da obisk ni bil ustrezen. Da je letos gledališka 6ezona tako oživela, srre zashiera g. Špa tu, ki je v«p igre režiral in vložil veliko ■truda v oživijen,»e našega gledališča. Vse priznanje 'udi soJeluiočim ieralcem. j— Malarija ? v zadnjih dneh je bolnišnica -To je druga reč, sir!« Filip je dokončno odpustil gospodarju, da se je bil tako počno vrnil domov; zarok človek res ne razdira sleherni dan. Vzlic svoji trudnosti Whirstone ni mogel takoj zaspati. Njegove misli so bile pri Patriciji, ln la-gaii bi, če bi rekli, da so bile prijetne. Ali ni bil snoči prestopil dovoljene meje? Vedel se je nega-lantno, da, zagovedno, in namenoma prizadejal dekletu žalitev. Svoj sklep, da se odreče dedični velikanskega premoženja, je sicer še vedno odobraval — »Delam se, kakor da bi komaj čakala moje ljubezni!« je porogljivo segel svojim mislim v besedo — vendar, mar jo je bilo treba tako brezobzirno odbijati? Ko ga je Filip rfjudil, se mu je zdelo, da je spal komaj pol ure. »Koliko je?« je zaspano vprašal. Filip je bil toliko diplomat, da mu ni naravnost odgovoril. »Sir, iz Scotland Yarda so telefonirali! Šef nujno želi govoriti z vami... « Nadzornik Whinstone je bil takoj zbujen — čeprav mu je trudnost ostala v kosteh. »Dvajset minut čez enajst je, sir!« je zdaj ne- poavan rekel sluga. Whinstone je planil pokonci. * Sir Wiriiam je imel pravkar obisk, ko je prišel Whinstone v Scotland Yard, Nadzornik je krenil v sobo višjega nadzornika Duffyja, pa ga nr našel. Miss Bradford je sedela pri svojem pisalnem sbroju. Ko je nadzornik vstopil, je prenehala z delom. Neprisiljeno je odiždraviia Whinstonu. Nekoliko presenečena je bila videti, ko se je jel nadzornik pomenkovati z njo. Alice Bradfordova, ena izmed redkih uslužbenk kriminalnega oddelka, ni bila vajena, da bi ji bili izkazovali takšno pozornost. Tiho dekle je opravljalo delo, ki so ji ga odkazali, in njene navzočnosti v uradu skoraj ni bilo čutiti. Znano je biloj. da je bil višji nadzornik Duffy za žensko pomoč kaj malo zavzet. A s to tajnico se je bil menda sprijaznil Whinstone je čez nekaj minut zapustil sobo višjega nadzornika s spoznanjem, da se je bil zmotil — ali pa, da je bila Alice Bradfordova na moč prekanjeno bitje. Nazadnje je gospod, ki je sedel pri šefu, odšel, in Whinstone je pohitel k siru Wiiliamu. »Sedite, nadzornik Whinstone, povedati vam imam nekaj, kar vas bo osupilo!« ga je ta pozdravil. ' »Upam, da ni kaj neprijetnega, sir Wil|liam?« »Ne vem! Minulo noč so vlomili v hišo lorda Kingsleya! In zdaj uganite, kaj so ukradli___?« >Če se ne motim, so ocfcegli kaminski napušč!« je mirno odvrnil Whinstome. »Od koga ste zvedeli?!« je osupel vzkliknil šef. »Torej je bila moja domneva pravilna! Sicer pa slišim novico o vlomu ta mah prvikrat. Vendar sem računal s tem, da ko kaminski napušč ukraden. ZADNJA ZALOGA S TAKO NIZKIMI CENAMI, PRIDITE, DOKLER JE ŠE IZBIRA. moški Din 69»- ŽENSKI Din 59.- otroški ANT. KRISPER Din 16«— MESTNI T B G 26. □□□□□□UIJUUULJLO □ □ uspehov na en oglas □ Beg. br. 2007/32 Vsakdo ve, da je THONETOV S T O L najboljSI! Izdelujemo stole, naslanjače, mize in drugo opremo za kavarne, restavracije, hotele in privatna stanovanja; nadalje izdelujemo vrtne stole in kino-naslanjače, vse iz parjene, upognjene bukovine izbrane kakovosti. Zahtevajte prospekte in ponudbe! »THONET - MUNDUS« jugoslavenska tvoraica namještaja iz savijenog drveta d- d VARAŽDIN. — Telefon štev. 33. PRHLJAJ SRBEČICO izpadanje lomljivost las prepreči uspešno biološka kura znamke Schroder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPI. A.CN A NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVA-NE KATALOGE! I Barvanje las /. Kodranje las / Moderni rdečkasti refleksi las s pomočjo »Kane«. / Nega in porast obrvi in trepalnic Parf. in kozmetika »OMNIA« oddelek J/8 — Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. __TELEFON 97-67 Ob vsaki priliki -se spomnite da >o .JatroTl* ,M«Ji oglasi" » Sloveniji ■•jo»pe»nejl«, ae|• ccaejSa In n«jhitrej5« po»redo-nUiM sa sta*b« »«eh mt, m prodaj« to nakap *•*>• •tvart, ta. nepreml talne, lokala, podjetja, kapital, *« filtre In sa vm drugo Oddam 5 ali samo 4 sobno stanovanje, komfortno, popolnoma renovirano z vsemi pritiklinami za takoj ali kasneje, v bližini muzeja. Naslov na oglasnem oddelku »Jutra«. Rudniku Rtan j je potreben nadzorni organ z absol-virano rudarsko šolo. — Ponudbe na adreso: Rudnik Rtan j Brače Miinch, Boljevac Timoeki. Kauče fotelje, otomane ter vsa tapetniška dela, zajamčeno solidno Vam izvrši po najnižjih cenah Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater Ljubljana, Tyrševa cesta 36. Tel. 2223. Blago za preobleko na izbiro v zalogi. BANATSKI MLIN IŠČE ZANESLJIVEGA POTNIKA za Ljubljano in okolico, ki je pri strankah dobro vpeljan. — Ponudbe pod značko »POTISKI MLIN« na oglasni oddelek »Jutra«. Hi ZASTOPNIKA. Glavno zastopstvo vodilnih angl. bombažnih, volnenih in lanenih predilnic išče pri domačih tekstilnih industrijah, tvornicah nogavic, trikotaže itd. dobro vpeljanega in strokovno verziranega zastopnika proti proviziji. Pismene ponudbe z referencami na Propaganda d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »4122« PRODAMO rabljeni motor na surovo olje, ležeče konstrukcije, 12 HP, 180 obratov na minuto, fabrikat Warschalovsky, Wien, v teži cca. 1200 kg. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, •.'-j ;; Miklošičeva c. J5/I. u^..!- Kaj je wDURL IN w »Durlin« je lak, ki se ga dobi v 50 barvah. "— Krije z enkratno prevlako. — Suši v eni uri. — Zdrži na vlagi in na solncu. — Ne pusti sledov čopiča. Uporabljiv za vse predmete. — Dobi se ga le v trgovini Barve laki: R. HAFNER, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36 v bližini kolodvora. Illllllllllllllllilllllllllilllllllll! illll!i!li:illl!lll!!ll!l TOPLICE ^ A TE^fcKE P°5ta Brežice, želez, postaja Brežice in jj * Manu Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni | vrelec v dravski banovini. Sezona od i 1. maja do 30. septembra — v pred in 1 posezoni znatni popuštL Zahtevajte prospekte! g - Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki 1 krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično S trganje, kronični katarji, ženske bolezni L t. d. iMiiiflmiiiiiiiiiiiffliiimiiiiiiiniiiiiiiininiiinmil Hotel »VILA LUCIJA« ALEKSANDROVO, otok Krk. Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU iii p-H-direkciji hotela. CIVILNO-IN2ENJERSKA PISARNA ing. ANT. ŠTEBI Ljubljana — Aleksandrova c. Izvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne , centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. Otrottl »Od OroKoleoa. najnovejsm modelov motorji. uiciMJi ®ogr«UW Po zelo nizki ceni! Cenik) franko! »TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. NARODNA ČITALNICA V KAMNIKU odda v najem s 1. avgustom t. 1. restavracijo in kavarno z vsemi pritiklinami in inventarjem. Informacije se dobe pri predsedniku Čitalnice gospodu Alfonzu Skali v Kamniku. so iz najboljšega materijala, vedno NAŠA JEDILA , sveže pripravljena, zato moremo nuditi stalnim in dnevnim gostom v bogati izberi jedilnega lista priznano, ceneno in prvovrstno hrano. — Po želji pripravljamo tudi dietično hrano. — Poizkusite in prepričajte se o naši hrani, ob prijazni postrežbi bodete vedno zadovoljni. — Vljudno sc priporoča za obisk NOVA KUHINJA ^ ,, Aleksandrova 5 — Ljubljana. Parketne deftice, trstie za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran hi razna rzoiačna sredstva proti vlagi dobite najcencje pri GratfaSka ulica 22 Telefon štev. 25-13 JOS. PUH, Uubliana Razglas o licitaciji« KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR NA ČRNUČAH PRI LJUBLJANI razpisuje za oddajo gradbenih del pri pre- in dozidavi šolskega poslopja na Črnučah I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1937. ob 11. uri dopoldne v prostorih narodne šole na Črnučah. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna Din 468.862,72 za 1. (zidarska dela), za Din 54.714.84 za 2. (tesarska dela) in za Din 48.520,80 (krovska in kleparska dela) za 3. skupino. Predpisana kavcija znaša 10% proračunske vsote. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov pri k rajnem šolskem odboru na Črnučah, kjer se dobe tudi vse podrobnejše informacije". KRAJNI ŠOLSKI ODBOR NA ČRNUČAH PRI LJUBLJANI, dne 8. maja 1937!, Poslovodja: žnidarčič R., s. r. L. S. Predsednik: I. Vavpotič, s. r. RAZPISUJEMO nagradni tečaj za načrt plakatov Prva nagrada Din 1.000.— Druga nagrada Din 500.— Tečaj je odprt za vse slikarje in grafičarje, bivajoče v naši državi. JURY JE NEODVISEN. Rok oddaje: 15. junija 1937. leta. Pogoje pošlje interesentom: „ Z E P HIR " D. D. SUBOTICA taft NAJPOPOLNEJŠA in eenej& KRALJEVN1 DVORNI DOBAVITELJ /EC9A DOMAČA. RAZPOŠILJAL NA TVRDKA F. SCHNEIDER IZOELOVftNJC OtAaaiL JH GLASBENIH PRITBkUN ZAGREB .TlikelieevauLIO. Vteline^odlfeJjTTKMgopI Hav^e Wtare Kitare__- -K8.- - ' IhiSSSteJfrSb Mandoline..* • 98.- » I saksofon in t d Harmonike ••75.- • | najceneje. zoHrEVfldK^^' cm 19 HGSeHlr; V V. 7937. Miele- Sachs motorji NAJNOVEJŠI MODELI IN PRESTAVE, NAJLEPŠA OPREMA. Kolesa športna m Turing so nemška »Miele« najboljša. — Velika izbira, cene nizke. Kolesa tudi na ugodna mesečna odplačila. n * Remec Oskar LJUBLJANA — Dolenjska c. 5. Prodamo P° zel° ugodni ceni LOK izdelek Brand Lhulier, 35 HP., leta 1914, pritisk 13 atmosfer v zajamčeno dobrem stanju, kompletno, s se-salko, cevovodom, pločevinastim dimnikom in ostalim priborom. Vprašati pri: Osječke ljevaonice željeza i tvornice strojeva d. d. Osijek. Razpisujemo sukcesivno dobavo večje količine zdravih, dobro suhih BUKOVIH DRV (cepanic) brez okroglic in klad iz zimske sečnje 1936/37. Plačljivo takoj po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 kg, franco vagon nakladalna postaja, poslati na: Nabavljalna zadruga usl. državnih železnic, Ljubljana, Masarykova cesta 17. za vsa okrajna mesta v Jugoslaviji išče vpeljana tvrdka za svoje zelo dobro vpeljane predmete. — Posel povsem donosen. — Zaslužek zasigu- ran mesečno najmanj din 5000.—. _ Gg. ponudniki morajo biti agilni, trgovsko izobraženi in impozantni. — Starost 25—35 let. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »JUTRA« pod »SAVREMENOST«. Restavraterja-zakupnika za planinski dom na Jahorini-planini poleg Sarajeva iščemo. Tekom poletne in zimske sezone je bivalo poleg obiskovalcev mimogrede, v domu cca. 3.500 planincev-smučarjev. Kuhinjski promet je znašal din 250.000, a dohodki od prenočišč din 110.000. Dom je oddaljen od železniške postaje PALE 3 ure hoda, a je kompletiran s 70 posteljami in 70 ležišči. Ima električno razsvetljavo in lasten vodovod. Poletna sezona traja 2, a zimska sezona 4 mesece. V poštev pridejo samo prvovrstni strokovnjaki, s potrebnim kapitalom za kavcijo in vodstvo poslov. Pošteni strokovnjaški obitelji se nudi dobra eksistenca. — Informacije daje in pogoje pošlje na zahtevo lastnik doma: DRUŠTVO PLANINARA »ROMANIJA« v Sarajevu, Kralja Petra ulica. — Ponudbe je poslati najdalje do 15. junija 1937. NAZNANILO! Dovoljujem si Vam naznaniti, da se OTVORIL v Ljubljani, Gosposvetska c. 13 trgovino s špecerijskim in delikatesnim blagom. Na zalogi bom imel špecerijsko in delikatesno blago, likerje, rum, konjak, dnevno sveže praženo kavo, najfinejše aroma-tične mešanice, poleg tega tudi svežo zelenjavo in sadje. Na željo p. n. odjemalcem bom dostavljal na dom. V pričakovanju, da me počastite z Vašim cenjenim obiskom se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem GERBEC FRANJO trgovina s specerij. in delikatesnim blagom, Ljubljana — Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). Zahvala Vsem, ki ste nas ob izgubi naše nepozabne, dobre mamice in omice, gospe MARIJE KOKOT vdove po šolskem upravitelju tolažili v težkih urah, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ki ste ji z venci in šopki okrasili krsto, Celjskemu pevskemu društvu ža ganljive žalostinke — vsem izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Celje, Zemun, Vrhnika, dne 6. maja 1937. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, predobrega očeta itd., gospoda VALENTINA KLOPČIČA se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnlca se bo darovala v torek 11. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi Trnovo. LJUBLJANA, dne 9. maja 1937. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROKOMA. ZAHVALA Vsem, fri so mojega dragega, nepozabnega moža, oziroma brata, strica in svaka, gospoda veletrgovea in posestnika, spremiti na zadnji poti, ga obsuti s krasnim cvetjem in prisrčno sočustvovali, izrekam iskreno zahvalo. Še posebej pa se zahvaljujem častiti duhovščini, zlasti prečastitima gg. dr. Kotniku in dr. Levičniku za podeljena tolažila sv. vere, gospodu primariju dr. Lavriču za ves njegov v resnici požrtvovalni in dolgotrajni trud, da hi mi ohranil pokojnika, gospodu dr. Krajcu za njegovo neutrudno vnemo, da je čim bolj olajšal pokojniku trpljenje ter Č. sestram in vsej upravi „Leonišča" za ljubeznivo strežbo. Nadalje se zahvaljujem pokojnikovim gg. stanovskim tovarišem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, istotako pa tudi gg. pevcem za pretresljive žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj! JOS1PINA URBANlč IN SORODSTVO. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovorni Alojz Novak — yd y Ljubljani.