DOMOVINA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 260
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 7, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
Nemčija zahteva, da Norvežani še zadrže ameriško ladjo
Tovor na ladji City of Flint, ki je namenjen za Anglijo, bodo morda preložili na kako angleško ladjo, da se Amerikanci tako rešijo nadaljne odgovornosti,
NORVEŠKA PREZIRA NEMŠKE ZAHTEVE
Oslo, Norveška. — Norveška vlada je zavrnila zahtevo nemške vlade, da pridrži ameriški tovorni parnik City of Flint, kateremu je norveša vlada že dala dovoljenje, da sme odpluti kadar hoče in kamorkoli hoče. Norveška vlada je izdala uradno izjavo, da je nemška posadka pripeljala ameriško ladjo v norveško pristanišče proti ukazom norveške vlade. Nemški poveljnik zajete ladje je rekel, da je pristal v norve-škem pristanišču Haugesund samo zato, da bi se posvetoval z nemškim konzulom, predno bi ladjo peljal skozi angleško blokado v kako nemško pristanišče. Zopet drugič se je izgovarjal, da je moral pristati v norveškem pristanišču, ker je en mož od posadki potreboval zdravniško pomoč. Na ladjo je prišel norveški zdravnik in izjavil, da je vsa posadka zdrava.
Z.$to nomška ylajdawtodL da. ■ie nemška posadka kršila mednarodno postavo, ker je brez vzroka zasidrala zajeto ameriško ladjo v nevtralnem norve-
škem pristanišču. Radi tega ima Norveška pravico, da je nemško posadko zaprla in ladjo izročila zopet v roke ameriški posadki.
Nemška vlada zahteva od Norveške, da ladjo zadrži toliko časa, da se zadeva med obema državama razčisti. Norveška vlada pa pravi, da tu ni treba nobenega razčiščevanja, ker je vse jasno in da je mednarodna postava na strani Norveške v ,tem slučaju.
Kapitan ladje City of Flint ne pusti svoji posadki na kopno, kar pa posadki ni prav nič všeč. Tudi ne pusti, da bi sploh kdo govoril s posadko. Ta je tako izolirana s zunanjim svetom, da niti ne ve, če je še vojna ali ne.
Zadnje čase se mnogo govori, da bo ladja preložila svoj tovor, ki je namenjen za Anglijo, na kako angleško ladjo. Ladja vozi traktorje, usnje, sadje,, vosek in drugo. Potem bi se ladja vrnila prazna domov v Zed. države ter se tako izognila vsem nadaljnim sitnostim, ki jih sicer še lahko povzroči.
IZGUBIL JE STAVO
New Britain, Conn. — Abraham Lipman je telefonično poklical prostor, kjer jemljejo stave na dirke. Ravno tisti čas je bila pa v prostorih policija, ki je napravila pogon. Navzoči policaj je po telefonu vzel Lipmanovo ime in naslov, potem ga je pa citiral na sodnijo radi prepovedane stave. Sodnik je vrgel tožbo iz sodnije češ, da stava ni bila legalna. To še ne bi bilo tako hudo, če bi ne bil Lipman potem zvedel, da je zmagal konj, na katerega je stavil.
Važna seja
Nocoj ob osmih je mesečna seja Euclid Rifle kluba v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pro Ben i so vsi člani, da se udeleže, ker je treba ukreniti vse potrebno banket in radi dobave srnjakov, medvedov in druge divjačine.
Zamenjena suknja
V nedeljo je bila zamenjena ženska suknja po prireditvi Kanarčkov v SDD na Prince Ave. Prizadeta naj se zglasi pri gdč. Ančki Traven v černetovi zlatarski trgovini, 6401 St. Clair Ave.
POŠTEN DOLŽNIK
Hoquiam, Wash. — Edward Smiths je pred 40 leti odšel iz Alexandria, Mo. Takrat je dolgoval groceristu Aldrichu $25.00 na groceriji. Obljubil mu je, da bo dolg poravnal ob prvi priliki. Dve leti potem je imel denar in je hotel dolg poravnati. Toda Aldrich se j-e bil med tem preselil. Toda Smiths ni odnehal in je iskal svojega upnika. Prošli teden ga je našel v Keokuku, Ia. in mu dolg pošteno odrajtal.
BOGATA NAJDBA
Poplar Bluff, Mo. — N. E. Frisky, tukajšnji hotelir je našel v svoji kleti posodo, v kateri je bil za $660,000 bankovcev (zlati certifikati). Posoda je bila za-metana s staro šaro. Ko so delavci nekaj popravljali v kleti, so odkrili zaklad. Sodi se, da so denar tam spravili in pustili tatovi, ki so zvedeli, da je te bankovce vlada odpoklicala iz prometa.
-o---
Vile rojenice
Vile rojenice so v soboto večer prinesle družini Mr. in Mrs. Emery Larco zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v St. Johns bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Antoinette Ko-lar. Naše čestitke!
RUSKI KOMUNISTI POŽIVLJAJO DELAVCE K UPORU
Moskva. — Komunistična in-ternacionala je napadla ameriške mogotce, ki so odpravili embargo na orožje ter kliče angleške in francoske delavce, da se uprejo onim, ki so zato, da se nadaljuje sedanja imperialistična vojna. Napad oziroma poziv je prineslo komunistično glasilo "Pravda" ob priliki, ko se Moskva pripravlja za tridnevno praznovanje 22 obletnice komunistične revolucije.
Komunistični manifest, katerega je podpisal izvrševalni odbor internacionale, nadalje pozivi je vse delavce sveta, da se združijo v odpomoč kitajskemu narodu, nadalje, da se upro onim, ki so za nadaljevanje vojne in da se jih razgali kot pomočnike imperialistov.
"Buržvazi takozvanih nevtralnih držav," pravi nadalje internacionala, "si grejejo roke blizu bojnega ognja. Pod krinko nevtralnosti postajajo bogati na vojnih dobavah.
"Ameriški buržvazi, ki jim je mnogo na tem, da se vojna nadaljuje, so odpravili embargo na izvozu orožja z namenom, da zagotovijo ogromne dobičke kraljem municijske industriji.
"Anglija in Francija imata pol sveta v suženjskih verigah. Italijanski buržvazi tudi komaj čakajo, da se vržejo na zatirane in da dobijo svoj delež pri dobičku.
"Ko je prenehala obstojati Poljska, je prožila Rusija svojo roko bratom v Ukrajini in Beli Rusiji, jih vzela 13,000,-000 v svoje varstvo in jih rešila pred zatiranjem."
Manifest z nobeno besedo ne omeni Nemčije.
Kdaj bomo pomagali?
Nqše uredništvo je prejelo iz Ljubljane kartico od prijatelja, ki med drugim pravi: "Kdaj ho raki domovina posegla vmes in pomagala demokracijam Evrope?
Verjetno — pozno!" Teh par vrstic jasno kaže, da se vse evropske demokratske države zanašajo na Zed. države, da jih rešijo diktatorjev.
Silen vihar na Atlantiku
TEŽAK PROBLEM
Trinidad, Colo. — Poštar Ben Beshoar v tem mestu stoji te dni pred sila težkim problemom. Kakor bo napravil ne bo prav. Prišlo je namreč pismo, ki je bilo naslovljeno sledeče: "Najlepšemu dekletu v 'Trinidad, Colo." Naj poštar izroči pismo tej ali oni, zameril se bo vsem drugim dekletom v mestu, ker vsaka si misli, da je najlepša.
--o---
Prijet vandal
Trije otroci zgoreli, enega so komaj rešili
Youngstown, O.—Težka nesreča je zadela v nedeljo družino Arthur Waitesa, ki sta v požaru izgubila svoje tri otroke. V stari leseni hiši, kjer stanujeta, je nastal ogenj, ki se je tako naglo razširil, da sta mogla zakonca v naglici pograbiti svojega sina, 3 letnega Ray-monda in zbežati na prosto. Zgorela je 4 letna Annette, katere vpitje je zbudilo starše in gedija, kije zahtevala življe- j jih opozorilo na ogenj. Zgorel nje postarnega očeta in njego- sta tudi Arthur Jr., star 2 leti
Oče in hči sta šla skupno v smrt
V nedeljo popoldne se je pripetila na 9412 Raymond Ave. v Clevelandu neprimerna tra-
ve hčere. Policjja pravi, da gre za umor in samomor. Kolikor se je moglo dognati, se je žalostni dogodek 'leče:
in Gloria, stara šest mesecev. V isti hiši sta stanovala tudi zakonca Zimmerman, stara 84 pripetil sle-j in 64 let, ki sta se pravočasno ! rešila. Hiša je toliko od mesta,
David J. Jenkins, star 69 let, j da nima niti napeljane vode za je ustrelil svojo hčer, 40 letno i gašenje in so morali dobiti og-Florence Covert jn nato še sa- njegasci vodo iz bližnjega potnega sebe. Ko še je vrnil mož I toka. umorjene iz avtne vožnje do- j	_0_
ZDAJ JE VAREN PRED HITLERJEM
V Cleveland se je povrnil dr. . Sigmund Wasserman, ki je bil odsoten polnih 27 let. Ko je bil °dšel iz Clevelanda, se je nastanil na Dunaju. Ko je Hit-zavzel Avstrijo, se je dr.
W V
'asserman preselil v Sudete.
septembru 1938 je Hitler o-kupiral Sudete in doktor se mu umaknil v Prago. In kot bi litler prav tega zasledoval, je etos v marcu zasedel tudi če-in tako je bil dr. Wasser-nian zopet pod Hitlerjevo ko-
mando. V nedeljo je dospel nazaj v Cleveland, se globoko oddahnil, rekoč, da je zdaj trdno prepričan, da je tukaj varen pred Hitlerjem.
Dr. Wasserman je bil rojen v Avstriji in je služil kot vojaški zdravnik v avstrijski armadi med svetovno vojno. Ob svojem prihodu sem je izjavil, da vsa Hitlerjeva preganjanja ne bodo zatrla češko narodnost in da Čehi trdno upajo, da bodo zavezniki zmagali.
Policija je prijela nekega moškega, ki je včeraj razbil izložbeno okno v brivnici John Telismana na 383 E. 156th St. Telismanov sin je videl pred brivnico avto, v katerem je bil motor v pogonu. Zapomnil si je številko. Kmalu potem je bilo okno razsuto. Policija je izsledila lastnika avta, ki je bil že lansko leto obsojen, ker je prerezal nekomu kolesa pri avtu.
Volivna poročila
| Danes zvečer ima Slovenski demokratski klub v Euclidu za bavo v Društvenem domu na Re-cher Ave. Tukaj se bo dobilo vsa najnovejša volivna poročila, tako iz Euclida kot od drugod. Pridite torej na zabavo in po informacije, če je vaš kandidat zmagal.
Zadušnica
V četrtek ob 7:15 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pok. Joseph Uneti-čem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
mov, je našel oba, ženo in tasta mrtva v spalnici. Povedal je policiji, da je bila žena slabega'zdravja zadnji dve leti, ko je porodila mrtvega otroka. Njen oče je bil pa tudi zelo nervozen in potrt, odkar mu je u-mrla žena. V nedeljo popoldne ga je žena silila, naj se pelje-z avtom na izprehod in naj vzame s seboj tudi psa, da se bo prezračil. Mož ni slutil nič posebnega in je odšel. Ko se je vrnil domov, je našel oba mrtva.
Soseda, Mrs. Agnew, je pa izpovedala, da je bila na obisku pred enim mesecem pri obeh žrtvah, ki sta se vpričo nje pogovarjala, da si končata življenje. Tako je hči prosila očeta, naj vzame puško in jo ustreli, kakor je obljubil. Oče se je branil in rekel, da samo tega ne. Mrs. Agnew ju je tolažila in odvračala od grozne namere, vendar ni pa temu pripisovala nobene važnosti.
Toda očividno sta se oče in' hči namenila izvršiti namero, ki sta jo v nedeljo tudi, izpolnila. Kot okoliščine kažejo, je oče najprej ustrelil hčer, potem pa še samega sebe. Naj-brže zato, ker ni mogel gledati trpljenje hčere, ki je bolehala in ni upala, da bo ozdravela, sam je bil pa tudi neutolažljiv nad smrtjo svoje žene. -o--
Slovaki revoltirajo proti Madžarom
Bratislava, Slovaška. — Tisoče Slovakov je demonstriralo po mestu, razbilo urade dveh madžarskih časopisov in več madžarskih trgovin. Pobuna je sledila javnemu shodu, na katerem se je protestiralo proti okupaciji kosa slovaške zenilje po Madžarski. Nemčija in Italija sta namreč še lansko leto prisodili Madžarski 4,875 štirjaških milj slovaške zemlje, kakor se je bilo sklenilo v znanem monakovskem dogovoru. Policija je mirno gledala demonstrante, ki so vpili, da so dobili svojo zemljo nazaj od Poljakov in da so zdaj na vrsti Madžari.
Pomrzlica, dež in sneg. — Vihar je razbijal ladje ob čereh. — Velika škoda je napravljena v državah ob morju. — Ladje kličejo na pomoč.
New York. — Včeraj je divjal na Atlantiku ob ameriškem obrežju silen vihar, ki je povzročil mnogo škode. Udaril je težak dež, ki se je pozneje spremenil v sneg in pomrzlico. Vihar je divjal 65 milj na uro. Profesor Brooks iz Harvard Blue Hill observatorija je poslal v zrak opazovalni balon, ki je prinesel poročilo, da je padla temperatura v zraku na 58 stopinj pod ničlo. Toda v višini 4,500 čevljev je bilo ozračje popolnoma suho.
Tovorni parnik Vanar je poslal potom radia klice na pomoč. Naložen ima tovor lesa, ki se je v viharju premaknil, da se je ladja nevarno nagnila.
Vse ceste so bile polite z ledom, da je bil vsak promet ustavljen. V Vermontu so poklicali na ceste snežne pluge,
da bodo izorali pot. Več manjših ladij je vihar vrgel ob čeri in jih razbil na kose. Obrežna straža je kar naprej dobivala klice na pomoč vse od New Jer-seya do Bostona.
Voda je pljuskala visoko čez" zid ob cesti, ki je izpeljana ob morju. Vodo je metalo ob avtomobile, da so se motorji ustavili, ko se je zmočil električni stik.
Sapa je podirala brzojavne drogove in drevje. Skoro vsa Pennsylvania in New York sta pokrita z mokrim snegom. V Vermontu je padlo snega do 20 palcev, ki je padal neprestano 33 ur. V bližini Bridgeville, N. Y. so snežni zameti prisilili 200 avtomobilistov, da so morali ostati na cesti toliko časa, da so snežni plugi napravili pot.
DOBRO PAZIJO NANJ
Uniontown, Pa. — 87 letni vpokojeni železničar živi sam v svoji hiši blizu železniške proge, železničarji ga imajo radi in pazijo nanj. Domenjeni so, da bo gorela na starčkovi strehi vsako noč električna žarnica, kar naj j bo znamenje, da je v hiši vse v redu. Kadar luči ne bo, bodo takoj pritekli pogledat.
--o—-
Pozor, lovci! Vse lovske potrebščine, puške, naboje, opremo, dobite v veliki« izberi in po zelo zmernih cenah v prodajalni Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave.
Zadušnica Za pokojnim Antonom Oven se bo brala sv. maša v sredo ob osmih v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Izid volitev Jutri bomo v listu poročali izid volitev, kolikor nam bodo številke na razpolago do sedmih zjutraj.
Star župan umrl
Brussels, Belgija. — Tukaj je umrl Adolfe Max, star 70 let, župan mesta Bruselj. Za časa svetovne vojne so ga bili Nemci zaprli, ko so udrli v Belgijo. Po svetovni vojni je bil zopet postavljen za župana in je bil v tem uradu vse do sedaj.
ZVITI TATOVI
Shamokin, *Pa. — V department trgovini Isadore Wolfa je nastal ogenj. Prihiteli so ognje-gasci in ogenj pogasili. Ko so ognjegasci odšli, je vodstvo trgo vine videlo, da je bilo med splošno paniko odnešenih 400 parov čevljev in 50 moških usnjenih jopi-čev. Sumi se, da so tatovi nalašč zažgali ter so to priliko porabili za krajo.
TEDEN PO POROKI UMORIL SVOJO ŽENO
Springfield, Mass. — Walter Hibberd, star 20 let, je umoril svojo ženo, s katero je bil poročen komaj en teden. Javil se je sam policiji in je povedal, da sam ne ve, zakaj je to napravil. Samo neka želja po moritvi ga je gnala k dejanju. Žena ga je zjutraj prosila, naj ji prinese v posteljo kozarec vode. šel je po vodo in vzel s seboj lovski nož in se ž njim vrgel na ženo. Potem je vlekel truplo v kopalno banjo, kjer ga je razrezal. V stanovanju so našli še skoro svež poročni šopek.
-o-
Urad za delo
Za vzhodno stran Clevelanda, za East Cleveland, Euclid, Cle veland Heights, se je odprl 1 novembra urad, kjer se ženske lahko registrirate, če hočete dobiti delo za hišna opravila, ali za dnevno delo. Uracl se nahaja na 13421 Euclid Ave. in je odprt vsak dan od 8 zjutraj do 5 popoldne. Za registracijo vam ni treba plačati nič in tudi delodajalec, ki išče potom tega urada delovno moč, ne plača nič. Telefon je Glenville 1535.
Zop«t zdrav
Poznani rojak Mike Poklar je zopet zdrav in se nahaja na svoji gasolinski postaji, kjer je pripravljen, da vam zopet postreže z vsem potrebnim za vaš avto mobil.
NAPAČNITEPEN
Welch, W. Va. — Ko je šel William Simpson ponoči domov, ga je nenadoma napadel nek moški, ga podrl na tla in začel na vse načine pretepati. Naenkrat je pa napadalec odnehal, pogledal žrtev natančneje, potem se pa oprostil rekoč: "Oprostite, sem mislil, da ste nekdo drug." Vendar pa kesanje napadalca ni omililo Simpsonu bolečin od udarcev. Nezgoda pri pogrebu
Včeraj se je vršil pogreb za pokojnim John Kovačem, že blizu Calvary pokopališča je pridrvel nek avto naravnost v vrsto pogrebnih avtomobilov ter zadel Kovačev avto^katerega je vozil Mr. Sfcepic, svak pokojnega. Pri tem je bilo več žensk, ki so se vozile v a,vtu, nevarno ranjenih, da so jih morali odpeljati v bolnišnico.
V	bolnišnico
V	Lakeside bolnišnico je bil odpeljan Frank Komin, 1233 E. 172nd St. Obiski začasno še niso dovoljeni.
V	bolnišnico
V	Cleveland Clinic je bila odpeljana Mrs. Helen Petkovšek-Zulich. Nahaja se v sobi 348, 3. nadstropje, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
j Prisrčen večer
Sinoči je bil zelo prisrčen ve-jčer, ko je naše slovensko ženstvo pozdravilo č. sestro Olgo Angelo Porftkvar, sestro msgr. B. J. Po-nikvarja. Dvorana nove šole sv. Vida je bila polna ljudi. Program je bil dovršeno ljubek, .ki si ga je zamislila ga. Albina Novak. Lepo je zapel moški kvartet. Sterle, žnidaršič, Zupančič in Lokar. Predstavljena sta bila dva krožka SžZ in sicer St. Vitus Cadets in Marie Prisland Cadets. Vsaka izmed deklet je podarila častiti gostili j i duhtečo vrtnico, č. sestra Ponikvar je bila globoko ginjena nad prisrčnim sprejemom. Mnogo zanimivega je povedala navzočim iz svojega življenja in se končno iskreno zahvalila za tako lep sprejem. Rekla je, da je dolgo gojila željo, da bi se osebno seznanila s farani, katerim pasti-ruje njen brat.
ITALIJA JE PRIPRAVLJENA
Rim, 4. nov. — Premier Benito Mussolini je povedal narodu, ki se je zbral, da praznuje 21. obletnico ..premier j a z Avstro-Ogrsko, da je Italija pripravljena za bodočnost. Mussolini sicer ni povedal, kaj ima bodočnost za Italijo, samo toliko je rekel, da nagiblje Italija svojo voljo in silo proti bodočnosti.
Slavčki Opozarja se starše mlad. pev. zbora Slavčki, da se udeležite sestanka in sicer danes zvečer ob sedmih na 1135 E. 60th St. Ukreniti je treba radi zabave, ki jo priredimo v soboto večer 11. novembra. — Tajnica.
Smrtna kosa
V pondeljek popoldne je na-gloma preminil znani Joseph Paulin, star 63 let, stanujoč na 16715 Grovewood Ave. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Več poročamo jutri.
ZDAJ SMO V VOJNI, TRDI COUGHLIN
Detroit, Mich. — Father C. Coughlin je v nedeljskem radio govoru trdil, da je odprava cm-barga na orožje prvi znak, da so Zed. države prav za prav v vojni z Nemčijo, "še vedno trdim," je rekel Father Coughlin, "da smo postali soudeležni-
ki v ekonomski vojni, ki se bojuje med mednarodnim kapitalizmom na eni strani in med narodnim totalitarizmom n s drugi strani." Odprava embar-ga je bil prvi korak k vojni, ostala dva pa kmalu sledita, je rekel Rev. Coughlin.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 7, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«1X7 St. Clair Avenue
Cleveland, Oblo
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. " Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
NAŠE BIVANJE V RIMU
Entered as second class matter January 5th, 1909, Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at the Post Office at
No. 260, Tues., Nov. 7, 1939
Dovolj živeža v Nemčiji
Nemške oblasti trdijo, da je v Nemčiji dovolj živeža, da jih angleška blokada ne bo čisto nič prizadela. Edino, česar Nemčija nima, je kava. V nadomestilo so pa Nemci iznašli čaj, ki se kuha iz jabolčnih olupkov. Kakor trdi vlada, ima Nemčija 8,600,000 ton pšenice in ječmena v zalogi. To se bo načelo samo tedaj, kadar poide vsaka druga zaloga ali viri živeža.
Nemčija pa trdi, da se ji ne bo treba dotakniti te zaloge, ker dobiva stalno zalogo iz Balkana po Donavi in iz Rusije. Nemčija porabi na leto 7,000,000 ton ječmena in pšenice. Torej ima dovolj te zaloge za eno leto, če ne dobi niti enega zrna več od drugod.
Poleg tega se Nemčija zanaša na ogromno letino krompirja, ki ga bo dobila iz okupirane Poljske. Krompir je glavna prehrana v Nemčiji in Poljska je znana, da pridela naj-veče tega podzemskega sadeža v Evropi.
Vlada je naučila nemške gospodinje, kako naj pripravljajo čaj iz jabolčnih olupkov. Sveže olupke se položi v kožici na peč. Doda se samo toliko vode, da se jih pokrije. Pusti se jih, da zavrejo, nakar se jih precedi. Osladi se ga primerno in da vročega na mizo. Ostanke se pa hrani za prašiče
Zadnje čase je postala koza zelo čislana v Nemčiji. Preživi se lahko z odpadki ter da primeroma več masla in mleka kot krava. Če se drži koze v čistem, zračnem prostoru, izgubi mleko tisti zoperni okus.
Tudi domači zajci so postali zadnje čase zelo popularni v Nemčiji, ko primanjkuje drugega mesa. Toda vlada je strogo ukazala, da se morajo zajčje kože izročiti vladi in sicer ne kasneje kot 21 dni potem, ko je bil zajec poslan na on svet.
Rooseveltova zmaga
V soboto je predsednik Roosevelt doživel eno svojih največjih zmag, kar je v uradu, ko j6 podpisal novo nevtralno postavo. Prav za prav je dosegel dve zmagi, ker je zmaga tudi v tem, da se je kongres razšel potem, ko je odglasova spremembo nevtralne postave. Grozilo se je namreč, da bc ostal kongres v zasedanju, dokler bo trajala vojna v Evropi proti čemer je bil odločno Roosevelt.
Po mesecih debate v kongresu, po deželi med narodom, pc časopisju in radiu, imajo Zed. države nevtralno postavo, k ne daje nobene prednosti tej ali oni bojujoči se evropski dr žavi in k^obenem določa največjo protekcijo naši deželi, d se ne zaplete v vojno.
Določba, da plača vsak nakup v gotovini in odpelje na kupljeno blago sam domov, vključno orožje in municijo omogoča vojskujočim državam, da se poslužujejo te prilike v kolikor jim dopušča denar in možnost dovoza iz Amerike domov.
Dalje je predsednik razglasil kraje, ki so nevarni z<i plovbo in kamor ameriške ladje ne smejo. Tako je odstranje na vsaka nevarnost, da bi se potapljalo ameriške ladje, da b se jih zapljenjevalo, ali da bi bilo življenje ameriških mor narjev v nevarnosti.
Sliši se, da bo Nemčija radi nove ameriške nevtralne po stave protestirala. Pa ni videti, da bi imela kak vzrok za to Saj prav tako lahko kupuje na ameriškem trgu, kakor An glija ali Francija. Če tega ne more radi zavezniške blokade pa ni to krivda Zed. držav. Nevtralna država ni primoran zalagati obe bojujoči strani z vojnim materialom, lahko p da blago na razpolago vsakemu, kdor pride ponj.
Brez dvoma je sprejem nevtralne postave v smislu večino ameriškega naroda. Oni, ki so prerokovali, da bo ta postava zavedla Zed. države v vojno, bodo s časoma spoznali da so se motili. Nasprotno, videti je, da bo ravno ta postav preprečila vojno, ker bo predsednik gledal na to, da se noben ameriški državljan, nobena ameriška ladja in nobeno ameri rko letalo ne prikaže v krajih, ki so nevarni. Ali če se izra zimo po našem preprostem reku, "da nas svinje ne bodo po žrle, če sc ne bomo mešali med otrobe."
Za zaveznike je boljše tako
Očitanje, da želita Anglija in Francija potegniti Zec države v vojno, pobija trditev Hugh S. Gibsona, bivšega ameriškega poslanika za Belgijo in Brazilijo, ki trdi, da An glija in Francija raje vidita, da ostanejo Zed. države iz bo nega meteža. To pa analizirajo v Angliji in Franciji na poc lagi tega, ker bo civilizacija radi te vojne veliko trpela in da je zato zelo važno, Če ena izmed svetovnih velesil obdrži gla vo in moč nedotaknjeno. Kadar bodo boreče stranke na tleh, vse izčrpane in izkrvavljene, bo nastopila ta sveža sila in pripravila nespametneže do premirja in k pameti. In t naloga čaka Zed. države, so mnenja v Angliji in Franciji.
Gibson nadalje tudi trdi, da povprečen Nemec ne verja me v -končno zmago nad zavezniki in da se tudi ne more pri iagoditi zavezništvu z Rusijo. Navaden, Nemec namreč ne more kar Čez noč pozabiti naukov, ki so mu jih vlivali voditelji v srce proti boljševiški Rusiji. Nemec še ne more zapo-pasti, zakaj je Stalin mobiliziral tako veliko armado, kot jo ima Nemčija, ko vendar ni pomagal ž njo Nemčiji pri okupaciji Poljske. Torej čemu mu bo? Preprosti nemški narod je prepričan, da prijateljstvo v Rusijo ne bo trajalo večno in da bo imel od tega prijateljstva končno le Stalin dobiček.
Vozili smo se že 4 ure iz Florence po Italiji, ko uzremo ne-broj luči, pred nami se je razprostiralo mesto — Rim. To je glavno mesto Italije, kakor tudi glavna prestolica krščanstva. Mesto Rim o katerem nam zgodovina pove toliko krvoločnih dejanj, toliko preganjanj kristi-janov. To je mesto kjer vidiš ne-broj starodavnih spomenikov preteklosti in poleg tega pa tudi številne moderne zgradbe.
Izstopili smo iz vlaka in kar obstali smo, kajti popravici povedano, da smo pričakovali vse kaj drugega na/tem kolodvoru kakor o starodavno zgradbo. Res je velika, a bila sem razočarana, ker pričakovala sem vse* kaj drugega od tako slavnega mesta in nič kaj ugoden vtis ni napravilo na nas. Vse lepše je bilo na postajah v Florenci in Milanu.
Ko smo tako ogledovali, nam je nad vse prijazno in zgovorno pripovedoval naš fakini, ki je skrbel za našo prtljago, kam se moramo podati, a to smo imeli že vse preskrbljeno. Takoj so nas opazili hotelski uslužbenci, ki vsako uro čakajo na vlake, da preskrbe gostov svojim hotelom Hitijo vam naštevati vse ugodnosti, ki jih nudi njih hotel. Od-očili smo se za hotel, ki nam je oil že priporočen, "Ludovici Se-eeto." Ko smo odložili svojo prtljago, smo se odločili, da bomo večerjali na vrtu. Tu smo se ahko pogovorili v katerem jeziku smo hoteli in takoj smo se počuti-kot doma. Postrežba je bila izvrstna in nad vse vljudna.
Vsak dan, zjutraj in zvečer so nam tolmačili iz časopisov novi-;e, ki niso bile nič kaj zadovoljile, ker so vse gorili le o namera-/ani vojni, to jih je zelo strašilo Skrb je bila tudi na licih splošnega ljudstva, ko-je čitalo take novice in vzdihovalo kaj bo, če bo se Čehi ne podajo. Bali so se, da M morali iti na pomoč Hitlerju Vse talce in enake pogovore so meli z nami, da je izgledalo, lca-vor da je mobilizacija že napo /edana. Vse povsod je bilo videli številno vojaštvo. Nikjer še lisem videla naroda, ki bi se taco bal vojne, kakor ravno v Ita-iji. Po cestah so hodili, kakor la so vsi zmešani. V hotelu smo /prašali lastnika, če je vojna že aapovedana, samo žalostno je skomignil z rameni in rekel: "še le, pa vsak čas bo." Vzdihoval je kaj bo, če bo treba na fronto.
Tu se nam je zdelo, kakor da je vsak tretji človek vojak, ki smo ga srečali, toliko je bilo vojaštva na ulicah, ko smo se prvi večsr sprehajali po mestu. Čeprav je to veliko mesto, vendar -•so tu ne moreš izgubiti, kajti ceste so enako izpeljane, kakor na Dunaju. Videli smo orkester sa-.nih deklet in plesalk, katere je vojaštvo z veseljem opazovalo in poslušalo.	^
Videli smo tudi krasen in velik vodomet, ki je bil obdan od krasnih kipov. Kaj takega še nismo videli. Vsak kip je predstavljal različne sezone in vse je krasno prepeljano z vodo na iz-redno umeten način, da je res nekaj krasnega. Opazili smo, da so večina stavb zgrajene v krogih ravno tako tudi javni trgi, kar zelo poveča lepoto mesta. V Rimu je nebroj takih vodometov, na vseh prominentnih krajih, na kar so Rimljani zelo ponosni.
Opazila sem tudi, da v Rimu ni bilo slišati avtomobilskih rogov (horns), tu so avtomobili-sti vajeni bolj varno voziti in tudi pešci so bolj pazljivi. Tu je pod kaznijo prepovedano voziti hitro ali z ropotom. Ravno obratno pa sem opazila v Jugoslaviji, kjer se vsak kosa kdo bo hitreje vozil, da se niti tu v Ameriki ne moremo primerjati z onimi vozniki v domovini.
Naslednji dan je prišel po nas naročeni bus kjer so nam odlca-zali naš rezervirani prostor in začeli smo z ogledom po mestu.
Najprej smo si ogledali, kar je bila moja najsrčnejša želja, videti prestolico krščanstva — katedralo sv. Petra, kajti videti jo, to je bil glavni vzrok, da smo se namenili ogledati si tudi Rim. Mislim, da to vsakega kristjana zanima bolj kakor vsaka druga znamenitost v Rimu.
Bila pa sem zelo razočarana nad to okolico krog katedrale, ker je vse preveč starodavna. Pričakovala sem, da bom ugledala naj krasne j še palače dostojan stvenikov, toda šele pred cerkvijo se nam je nudil krasen pogled na to veličastno stavbo, ki je kakor vse druge, zgrajena v krogu Po širokih stopnjicah smo dospeli v notranjost cerkve. To je ta ko nekaj krasnega, da nam je kar sapo zapiralo. Izpolnila se nam je želja, da smo videli prostor kjer počiva sam poglavar sv cerkve — sv. Peter. Do njegove grobnice se pride po par stop njicah in ravno pred velikim ol tarjem stoji kip velikega angela in krog in krog pa so krasni ste bri in vse razsvetljeno s svečami ki gorijo noč in dan.
Takoj pri vstopu ugledaš veli kanslci bronasti kip sv. Petra kjer opaziš, da so že vsa stopala njegovih nog izrabljena od samega polj ubo van j a vernikov, ki pridejo, da poljubijo te svete noge. Pri glavnem oltarju mašuje sv. oče. Vse na okrog pa so številni oltarji pri katerih mašujejo kardinali, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki, če bi si hoteli ogledati vso cerkev bi nas vzelo najmanj uro in pok a morali smo naprej, ker nas je čakal bus. Ogledali smo si tudi prostor kamor pokopavajo papeže.
Dalje smo se odpeljali pogledati tudi katekombe, ki so izven mesta. Tu smo morali plačati tri lire vstopnine. Katakombe oskrbujejo jezuiti. Tu je dobil vsak potnik malo svečko, da si je vsak sam svetil, ker tu ni nobene električne razsvetljave, ker je še vse tako ohranjeno kakor je bilo v prvih časih krščanstva, ko so se morali verniki še skrivati in skrivaj udeleževati sv. maše. Kar nekak strah nas je prevzel, ko nas je vodil naš vodnik od jame do jame ter nam razkazoval in pripovedoval zgodovino tega ali onega svetnika. Tu smo videli tudi mnogo oltarjev kjer še vedno mašujejo jezuiti. Tu lahko, za nekaj lir, naročite sv. maše, da sc čitane v katakombah. Pokazali so nam kraj kjer počivajo ostan ki sv. Cecilije kjer je krasen spo menik, ki je bil izdelan leta 1922 od umetnika Stefan Maderno Ta spomenik je naročil Mr. Mc Bride iz New Yorka v spomin svoje pokojne soproge, Edith Ce cilije. Tako srno si ogledali jamo za jamo kjer so pokopani zadnj ostanki svetnikov in mučenikov Tu v teh prostorih se šele po kaže prava slika, iz življenja prvih kristjanov, ki so morali prestati toliko zatiranja in prega njanja po Neronu in drugih kr-voločnežih. Mislila sem si kako smo lahko srečni sedaj, ko imamo tako lepe cerkve kjer lahko molimo neovirano. Lahko smo hvaležni Bogu, da ne živimo v tistih časih. 1
Dalje smo si ogledali velikanske starodavne palače: Tempo di Venere, Fpro Trajano, Terme di Caracella in druge. Ustavili smo se, da smo si lahko ogledali velikanski Koloseum, kraj kjer so se odigravale krvave igre, kjer so bili mučeni prvi kristjani v zabavo mogočnim paganom. Sedaj je ta Koloseum v razvalinah v sredi Rima in je spomenik preteklih dni. Ustavili smo se tudi pred baziliko sv. Janeza. To je krasna cerkev na katero so Italijani lahko ponosni, ker tu je združena vsa umetnost. Videli smo tudi oltar kjer je sv. oče prvič maševal prost, kajti do tedaj so bili vsi papeži vjetniki v Rimu. Tukaj imajo shranjen tudi
originalni prt, katerega je rabil Kristus pri zadnji večerji. Vsi oltarji so iz zelo dragega kamenja. Kratko rečeno, vsa notranjost te cerkve je tako krasna, da smo kar nemo strmeli in opazovali.
Preko ceste smo si ogledali še drugo cerkev, ki je tudi krasna in v kateri nas je najbolj zanimalo videti 28 stopnic, katere je rabil še sam Kristus in ki so bile pripeljane v Rim iz Jeruzalema na željo nekega papeža. Po teh stopnjicah je hodil Kristus ko so ga pripeljali pred Pilata. Po čudnem naklučju pa so te stop-njice prav dobro ohranjene. Po teh stopnjicah hodijo verniki samo po kolenih in vrhu teh stop-njic je kapela kjer mašujejo višji duhovniki. V tej kapelici so shranjeni ostanki raznih svetnikov.
Ogledali smo si Pantheon, ki je bil zidan v letu 27., dalje palačo italijanskega kralja, ki pa ni še izj daleka tako krasna kakor so enake palače v Avstriji. Tu ni opaziti tiste razkošnosti, kakor smo jih videli po drugih mestih. Ogledali smo si tudi Mussolini-jev Forum, odkjer pošilja v svet svoje ognjevite govore. Ogledali smo si tudi njegov uradni in vojaški stan.
Naslednji da nsmo si ogledali Vatikan. To je ogromno poslopje, ki zavzema več akrov površine. Ogledali smo si tudi vatikansko gardo, krasne vrtove, galeri je katerih ni konca ne kraja Umetnost v Vatikanu presega vse car smo do sedaj še kaj videli številni hodniki so okrašeni z raznimi ročno slikanimi slikami slavnih umetnikov. Oglodali smo si dvorano za dvorano. Prav gotovo bi se bili izgubili, da ni smo imeli vodnika, če bi si člo vek hotel vse ogledati bi mora' ostati tukaj več dni. Iz obširni in številnih verand se nudi ob iskovalcu krasen razgled po mestu. Kupili smo si tudi kartic, ki smO jih poelal-i"»vojim prijateljem. Odposlali smo jih iz Vatikana za vatikansko znamko. Tu imajo tudi svoj denar, ker Vatikan je država sama zase, čeprav stoji sredi Rima.
Imeli smo par minut časa za pisanje in vsak se je potrudil, da je napisal kar največ je mogel. Pisali smo kar stoje, ker nas je bilo preveč, da bi imeli vsi prostora pri pisalnih mizah. Toliko kart sem si bila nakupila, katere bi bila rada odposlala z vatikansko znamko, a že je pozvonil zvonec v znamenje, da je treba nadaljevati našo pot. V Vatikanu je 11,000 dvoran in stanovanj, poleg tega pa, številno krasnih vrtov in kapelic. Pri vstopu v ta poslopja vselej opaziš same ročno slikane umetnine. Krasni sta sliki "Ustvarjenje sveta" in 'Sodnji dan."
Slikarska galerija v Vatikanu je najbogatejša v Rimu. Tu vidiš slike samih odličnih slikarjev kakor: Michael Angelo, Rafaela in drugih. Prav dobro mi je v spominu dvorana v kateri smo videli ročno poslikano iz življenja Matere božje od rojstva do vnebovzetja. Slika za sliko nam je predstavljala življenje Matere božje.
Vatikan zavzema 108.7 akrov zemeljske površine in ima 1,000 prebivalcev. Ima svojo telegrafsko postajo, svojo železnico ter tudi pravico izdajati potne liste, še mnogo bi se lahko napisalo o tem slavnem središču katoličan-stva, a prostor tega ne dovoljuje. Omenim naj še, da smo bili z našim obiskom v Rimu zelo zadovoljni, kajti videli smo na lastne oči tisto, kar smo do sedaj samo čitali v zgodovini, ali videli na slikah ali v-filmih.
če bi si hoteli ogledati Rim in vse kar nudi to mesto, bi morali ostati tukaj najmanj teden dni, toda strah pred bližajočo se vojno nam je prekrižal vse naše načrte. Vedno so prihajale novice o nameravani vojni in mnogo bolj varne smo se počutili, da smo se poslovili iz Rima. Bili •sr..o zadovoljni, da nam je bila usoda vsaj toliko naklonjena, da
smo si ogledali vsaj glavne znamenitosti tega mesta.
Od tu smo se podali proti mestu Napoli (Naples).
---o-
"Slavčkovo" Martino-
vanje
"Slavčki' 'so se namenili da bodo v soboto 11. novembra (Martinov večer), priredili domačo zabavo, da se starši, prijatelji, in ljubitelji petja skupaj zabavajo.
Star običaj je, da so se ljudje zbirali in veselo prepevali, plesa-jedli in pokušali dobro novo capljico in to vedno za sv. Martina dan. Ker je nešteto priredi-ev v vseh krajih zadnje čase, so se "Slavčki" namenili, da ne bo nobene vstopnine tako, da bo mogoče vsakemu, ako le hoče, se udeležiti.
'Slavčki" prepevajo .sedaj že šesto leto. Doprinesli so že lepo število krasnih koncertov in spevoiger in sodelovali so že tudi pri mnogih programih društev in drugih institucij. Zato ne bi bilo nič več kot prav, da se pol-noštevilno udeležite in pokažite tem mladim pevcem in pevkam da so še priljubljeni in da še želite njih petja. Velika udeležba na katerikoli prireditvi da pev cem in pevkam pogum.
Apeliram na starše "Slav-čkov," da se gotovo vsi udeležijo; ker vstopnina je brezplačna Dajmo se enkrat potruditi, da bodo -starši sto-procentno navzoči. Mladi pevci in pevke se ude ležujejo vaj in trudijo, da ob kon certih zadovoljijo občinstvo in lepim posetom na takih zabava jim izkažemo našo hvaležnost za njih ljubezen do slovenskega je zika.
Prav prijazno vabim tudi pev ce, pevke, starše in prijatelje ostalih mladinskih pevskih zborov, da nas posetijo. Obljubljamo vam prvovrstno postrežbo v vseh ozirih. Na razpolago bo izvrstna kapljica, dober prigrizek in godba za ples za stare in mlade.
Odločite se že sedaj, da dne 11. novembra .pridete v Slovenski narodni dom, soba št. 1, na St. Clair Avenue na "Martinova-nje," katerega priredijo naši "Slavčki" ki je bil prvi mladinski pevski zbor v Clevelandu.
Vas pozdravljam in kličem na svidenje 11. novembra. Mrs. Mary Birtic, predsednica.
-o-
Indianapolis, pozor! Iz Clevelanda vam kliče vse osobje "Kovačevega študenta." živijo! — in pa iskrena hvala za vašo prijazno gostoljubnost Imeli smo se v resnici izborno. Posebna in tisočkratna zahvala naj gre družini Brodnik-Velikan, kjer sta prenočevala student Janez, Jože in Anton Grdina mlajši; družini Gerbek kjer sta spala kovač Vlecimeh in študent žejko; družini Alojz Urbančič, kjer sta imela jerpergo, študenta Krok in Mucek in pa družini Joe Urbančič, kjer sta prenočevali Meta in pa pianistinja Jean Maček. Kovač Vlecimeh, in pa žejko sta se izrazila, da sta se počutila pri Mrs. Gerbek kot doma pri mami. Ha! Mrs. Gerbek je res dobra kraška duša. Tudi ostali se kaj laskavo izražajo o družinah kjer so prenočevali. Študenta Mucek in Krok pravita, da sta se zelo dobro "onega-la" pri družini Lojze Urbančič. Študent Janezus, ta uboga šleva, je pa moral iti v "štalius" kjer je vzel "vilius" in je moral gnoj "kidacijus."
Družini, Brodnik-Velikan, smo
Ko smo se dobro okrepčali, smo šli k počitku po dva in dva k omenjenim družinam, ki so bi-e že vse pokoncu in nas pričakovale, čeravno tako zgodaj. Zvečer smo potem imeli prireditev v cerkveni dvorani. Naj se tu zahvalimo vsem, ki so posetili to prireditev. V čast nam je bilo tudi, da smo imeli častite duhovnike, od fare sv. Trojice, med seboj.
V nedeljo dopoldne so se pa ponudili trije fantje z avtomo-jili in nas vozili po vsem mestu, cjer smo resnično uživali krasoto mesta Indianapolis-a.
Toda šment! Na tej vožnji smo zopet pogrešali kovačevega študenta, Janeza. Ne vemo kje se je potikal ta čas ko smo se odpeljali. Da se ne pozabimo tem trem voznikom zahvaliti. Hya-a vam trem! Žal mi je, da se ne spominjam imen vseh. Edino ime enega voznika se spominjam in to je, predsednika društva sv. Alojzija KSKJ, Anton Somrak. Izvrstni fantje vsi trije prav res. Ko že govorimo o društva sv. Alojzija, naj se vsem članom tega društva zahvalim v imenu celega osobja "Kovačevega študenta." To je ono društvo, ki je imelo prireditev in nas je počastilo s tem, da nas je povabilo v Indianapolis, da smo priredili "Kovačevega študenta." Bog vas živi! Vam kličemo in se vam vsem še enkrat zahvalimo. Ti dnevi nam bodo za vedno in vedno v prijazno-sladkem, nepozabnem spominu.
Vam udani igralci "Kovačevega študenta."
--o-
"Slovenski bratje"
Girard, O. — V soboto 11. novembra bomo pri nas v Gi-rardu praznovali 20 letnico Samostojnega društva Slovenski bratje.
Naše društvo lahko s ponosom zre na svojo preteklost in na svoje delo, katerega je vršilo sV0.fth dvajset let v dobrobit članstva.
Torej danes, ko je društvo močno in res samostojno, bomo praznovali 20 letnico z veselico, ki jo bomo priredili v soboto 11. novembra. Za godbo bodo skrbeli Krištof bratje iz Clevelanda. Saj vam je vsem znano, da ti fantje tako zaigrajo, da je vse na poskok.
Naše članice so pa tudi obljubile, da bodo preskrbele, da ne bomo lačni in kar se pa tiče pijače, te je pa tudi vselej dovolj pri nas. Kakor je razvidno iz poročila, bo fina godba, dobra jedila in še boljša pijača.
Torej vabimo vse članstvo in tudi naše prijatelje od blizu in daleč, da se udeležite te naše prireditve. Na svidenje 11. novembra v Slovenskem domu v Girardu. Stefania Turk, tajnica.
■-o-
—Avtomobilska nesreča. V soboto, 23. septembra zvečer se je bliskovito razširila po Gorici razburljiva vest, da se je na Majnicah v bližini ločniške-ga mosta na desnem bregu Soče pripetila strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Kmalu se je dognalo, da sta pri nesreči izgubili življenje gdč. Gabrijela Lukežič, uradnica v tiskarni Luchessi (Lukežič) in 14-letna EIvina Bressan iz Ločnika. Gospodična Lukežič se je pop°|" dne odpeljala s svojo nečakinjo na sprehod proti Sovod-jam. Ko se je pozneje vračala s svojo družbo preko Zagra-
dolžni še posebne zahvale; kaj-'ja proti Gorici, je na Maj ni j
cah pridirjal nasproti neK
ti ko smo dospeli v mesto ob 4. uri zjutraj nas je Mr. Frank Velikan čakal in takoj je bila tudi vsa ostala družina pokoncu. Mrs. Brodnik in njena hči Carrie, soproga Franka, obe tako postrež-ljivi in dobrodušni, sta nam takoj pričeli pripravljati zajuterk. Tudi ostale tri hčerke Mrs. Brod-nikov.e, to so Christina, Sophie in Mollie, so bile že pokoncu in tva.
luksuzni aetomobil. -Nesreča J® hotela, da je v isti smeri ko kolesarji vozili tudi kmecK voz, naložen s sirčjem, ter J otežlcočil umikanje in Pogl® ' Drveči avtomobil je zadel _ud go Gabrijelo z blatnikom m i z vso silo treščil na cesto, razbito glavo je obležala m
Hip na to je trčil se
ki .le
nam hitele streči. Zelo prijazna, 14-letno deklico Bressan,^ ^
P° škod-
11CUU 111'liVlW OHV/VU	»-i v ^AijMtiuu -	#
dekleta in mati Brodnikova sme'bila v bližini, jo
biti ponosna nanje.
... ji prizadejal take pos he, da je kmalu umrla.
*
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 7, 1939
.................................iiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimj
WINNET0U
Fo nemškem brlralk* K. M»j»
"Kako daleč je odtod do kraja, kjer tabori s svojimi bojevniki?"
"Moj brat ne bo jezdil do njih pol tistega časa, ki ga eno uro imenuje."
Zajahali smo in odjezdili.
Old Death po nemško, da bi ga rdeči ne razumel. "Pokazali mu bomo ,da smo tudi mi poglavarji. Kar prisedimo! Pustite meni besedo, sam bom govoril z njim."
Prisedli smo k ognju, pogla-
Indijanec je stopal pred na- varju nasproti. Le črnec ni semi. Peljal nas je iz gaja ven | del. Vedel je, da tvega življe-na prerijo, na odprt svet, in se nje, če prisede k ognju, ob ka-
obrnil ob reki navzgor.
črez dobre četrt ure so se pojavile pred nami temne postave. Straže so bile. Naš vodnik jim je nekaj povedal pa odšel. čakali smo.
Nebo se je pooblačilo, trda tema je bila. Skrbno sem gledal na vse strani, p£ nič nisem videl. Ognjev Komanči niso kurili.
Naš vodnik se je vrnil in nas vzel s seboj. Po nekaj korakih smo spet obstali.
Vodnik nam je pravil: "Moji beli bratje naj gredo dalje! Sinovi Komančev so na bojnem pohodu in ne kurijo ognjev. Ker pa so ogledniki poročali, da ni nobenega sovražnika blizu, bodo zakurili."
Izginil je. V temi je zaža-rela iskrica.
"Kaj je tisto?" sem vprašal. "Punks,"' je razlagal Old Death.
"Kaj je to,' punks?" sem se delal nevednega.
"Prerijsko kresilo. Dva ko-ščeka suhega lesa, eden je večji in širši, drugi je droben klin-ček. Večji kos ima izdolbino, ki je napolnjena s punks, s su ho trohlino, ki jo naberejo v votlih, preperelih drevesih. Najboljše netivo, ki ga morete dobiti! Klinček vtaknejo v dol-bino med trohlino in ga med dlanmi naglo sučejo kakor žvr-kljo. Od trenja se prhlina se greje in vname. Glejte!"
Plamen je šinil v temo, naložili so suhega listja na tlečo trohlino in jo razpihali. Pa koj so plamen spet udušili, kajti Indijanec nikdar ne kuri velikega ognja. Položili so suhih vej v krogu na plamen, pa ta-V ko, da so goreli le konci. Tak ogenj se da poljubno povečati ali zmanjšati, kolikor pač porineš veje v ogenj.
V svitu ognja smo se razgledali po bližnji okolici.
Stali smo med drevjem, divje, bojevite postave so nas obdajale od vseh strani. Vsi Indijanci so imeli orožje v rokah pa le sulice, loke in puščice malokateri je imel puško. Vsakemu pa je tičal za pasom tomahawk, bojna sekira Indijancev, ki je v rokah izurjenega bojevnika zelo nevarno orožje.
Nekaj časa smo stali, pa smo dobili naročilo, da moramo raz-jahati. Vljudno smo ubogali in odpeljali so nam konje, da nismo vedeli kam. Bili smo popolnoma v njihovi oblasti, kajti brez konja je človek v tistih krajih izgubljen. Orožje so nam sicer pustili, toda nas je bilo pet, Indijancev pa sto, Zelo neprijetna razlika.
Smeli stopiti k ognju. Eden sam bojevnik je sedel pri njem.
Ni mu bilo videti, ali je star ali mlad. Njegov obraz je bi na debelo pomazan z bojnimi barvami, s črnimi črtami na ru tnenem dnu, prav kakor je bi Pobarvan oglednik, ki smo ga uJ'eli, Lase je imel povezane v yisok šop, pero belega orla je tičalo v njem. Za pasom sta ^u visela dva skalpa, na vratu Pa medicinski mošnjiček in nu teogibni calumet, mirovna pi Pa- Na kolenih mu je ležala Puška, staro orodje iz leta 1820 aH 1830.
Pozorno nas je ogledoval, črnca ni pogledal. Indijanec Zaničuje črnega človeka.
"Kako se ošabi,!" je rekel
terem sedijo "poglavarji."
Jezno nas je gledal Indijanec.
"Uff —!" je vzkliknil in povedal še nekaj drugih besed, ki jih pa nisem razumel. Ti-stikrat še nisem znal narečja Komančev.
"Ali razumeš jezik belokož-
NOV. 1939
MS	13	13
|	1	1
6	7	8
13	14	15
20	21	22
1271	m	29]
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
cev?" ga je vprašal Old Death po komanško in nam sproti tolmačil, kaj govorita.
Avat vila razume jezik belih ljudi, pa ga noče govoriti." "Zakaj ne?" "Ker se mu ne ljubi." "Prosim te ,da govoriš z nami v našem jeziku!"
"čemu?"
"Ker tile moji tovariši ne ra-umejo jezika Kornančev, pa bi vendar radi vedeli, o čem se pogovarjava."
"Prišli so v tabor Komančev in morajo govoriti njihov jezik. Tako zahteva vljudnost."
"Motiš se! Saj se mti povedal, da ne znajo govoriti po koman-škoško. Kako moreš torej zahtevati, naj govorijo tvoj jezik. To moraš vendar tudi sam uvideti !
Razen tega so gostje Komančev. In vljudnost do gostov zahteva, da govoriš jezik, ki ga razumejo. Vem, da znaš dobro angleški. če ne boš govoril po angleško, si bodo mislili, da ne znaš."
"Uff —!" se je jezil Indijanec nad drznostjo scouta, pa le nadaljeval v slabi angleščini:
"Kdo vam je dovolil sesti k mojemu ognju?"
"Sami smo si dovolili." "Kako —?"
"Da, sami, ker imamo to pravico."
"Pravico —?"
"Da. Tudi mi smo namreč poglavarji."
"Katerega rodu si ti poglavar?" ga je ošabno vprašal, čeprav ga je dobro poznal. Saj mu je tudi oglednik povedal, koga je pripeljal. Mogočnega poglavarja se je hotel igrati —.
Scout mu je hladno odgovoril:
"Poglavar sem vseh scoutov." Rdeči je oblastno pokazal na starejšega Langeja: In tale?"
Je poglavar kovačev, ki izdelujejo orožje."
'In tale?" je pokazal na Wil-
!a.
Tale je njegov sin ter izdeluje meče in tomahawke, s katerimi junaški bojevniki ubijajo svoje sovražnike."
Te besede so precej zalegle. ^ "če zna izdelovati tako orožje, je zelo velik poglavar," je menil.
In tale?" je pokazal na mene.
"Tale je slaven mož iz daljnih dežel, ki ležijo onstran velike vode. Prišel je v te dežele, da spozna bojevnike Komančev. Poglavar je vse modrosti in vsega znanja in ko se vrne domov, bo tisočem pripovedal o rodu Komančev in o njihovih bojevnikih."
Ta razlaga je presegala duševne moči Velikega medveda. Ze lo pozorno me je ogledoval pa dejal:
"Torej je ta mož eden izmed modrih in izkušenih starešin svojega ljudstva? Pa njegovi lasje še niso beli —."
"V njegovi deželi že otroci pridejo na svet tako modri, kakor so pri vas starešine rodu z belimi lasmi."
(Dalje prihodnjič.)
NOVEMBER
10.—Cavalier	Club, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
11—Društvo sv. Križ št. 214 KSKJ, plesna veselica v SND, Denison Ave.
11.—Cvet	hrvatskih aestara, ples v Twilight Ballroom.
11.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Lake	Shore Post 273, American Legion, plesna veselica v Knausovi dvorani.
12.—Blaue	Donau, jesenski koncert v avditoriju S. N. D.
12.—SŽZ št. 14 praznuje 12 letnico obstoja. Plesna zabava v S. D. Domu n aRecher Ave. Godba Krištof bratje.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18.—Young Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom.
18.—Klub	Slovenskih vdov, plesno veselico v Knausovi dvorani.
19.—Koncert	mlad. pevskega zbora Kraljički v SND, Maple Heights.
19.—Društvo Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave.
19-—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Fara sv. Pavla na 40. cesti ples v Twilight Ballroom.
22.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Baseball	team društva št. 9 SDZ ples v Twilight Ball-
room.
23.—"SDZ Dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd.
25.—Marie	Prisland Cadets ples v Twilight Ballroom.
26.	— Koncert Mladinskega pevskega zibora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
29.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance."
DECEMBER
2.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
3.—Predstava	Baragovega odra. šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo Pioneers HBZ. ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
10.—Predstava	Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—škrjančki,	božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
17.—Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights.
31.—Silvestrov večer priredi Slovenski dom na Holmes Ave.
JANUAR
3.—Frances Rupert Cadets,
3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave.
14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
20.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
21.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma koneert v Slov. domu na Holmes Ave.
27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom.
FEBRUAR
3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo	Kranj, ples v Twilight Ballroom.
4.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
6.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
10.—Predpustna veselica Slovenske zadružne zveze v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd.
10.—A m i g o s Club ples v Twilight Ballroom.
MAREC
30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom.
APRIL
7.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
14.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
MAJ
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
JUNIJ
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv:'Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
I/ 1	•	«w| _»v
Kako je prišla mis v kožuh?
Znano je, da razmerje med malo miško in ženskim 3polom ni baš najboljše. Jako zanimiv donesek k temu poglavju priro-dopisja nam nuja razprava, ki je bila nedavno v Londonu.. Pri tem pa niso razpravljali o živi. marveč o mrtvi miški, ki je, ko je bila še živa, po kakem nesrečnem slučaju zašla v podlogo kožuha in se je ondi zadušila. — Vprav ta kožuh pa je letos pozimi kupila Miss Alice Thistle v neki londonski trgovini.. Čez nekaj tednov je morala priznati, da njen dragoceni kožuh strahovito smrdi po gnilobi. Nihče ni mogel pojasniti, odkod bi izviral ta neznanski smrad po mrhovini, dokler ni neki strokovnjak vzel kožuh v roke in je izza podloge
krožnega sodišča se je moral zagovarjati znani posestnik Avgust Lončarič iz Bolfenka v Halozah, ki je po zrelem preudarku skušal usmrtiti svojo ženo Katarino s tem, da je iz bližine par korakov oddal proti njej iz samokresa več strelov, tako da je zaradi poškodb trajno pohabljena. Obtoženi Avgust Lončarič je bil obsojen na 5 let in mesec dni robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
—Živa bakla. V Bistrici pri Limbušu se je pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala življenje 5 letfie hlapčeve hčerke Ane Ornikove. Odprla je vratca štedilnika, pa se je revici pri tem vnela obleka. V trenutku je bila v plamenih. Stekla je na prosto. Prihiteli so sosedje
iztrebil že vso gnilo miš. Miss in strgali z nje gorečo oblekco
Thistle je dobila hud živčni pretres, ker ji je misel na ta, da je več časa z mrtvo miško sebi hodila okoli, vzbujala najhujšo domišljijo. Morala je it" za več tednov v zdravilišče in je od krz-narja zahtevala sto fantov odškodnine in da mora vzeti kožuh nazaj in ga ji plačati. — Sodišče pa to mišjo dramo ni smatralo tako resno in je obsodilo krzna-rja na 1 funt kazni.
IZPRIMORJA
—Tolmin, avgusta 1939. — 50 letni nabiralec starega železa Jakob Leban, stanujoč v Volčah, je našel na Kolovratu majhno granato. Da bi jo mogel odpreti, jo je pričel tolči s kladivom, pri tem pa mu je eksplodirala in koščki železja so zadeli Lebana po vsem telesu. Pritekli so sosedje, ki pa mu niso mogli ničesar pomoči, ker je bil Leban zaradi neštetih ran in počene lobanje skoro takoj mrtev.
—Trst, septembra, 1939.— Dne 1. avgusta t. 1. so finančni stražniki presenetili znanega tihotapca Stanislava Bergoča, starega 26 let, ko je vodil dva konja preko meje. Na njihovo zapoved se Bergoč ni hotel podati, temveč je raje skočil s konja in zginil v gozdu. Toda kmalu na to so ga ujeli miličniki. Postavili so ga pred sodišče tudi zaradi drugih prestopkov, toda obtoženec je pritrjeval, da je nedolžen. Dobil je dva meseca in šest dni zapora, 7,950 lir denarne kazni ter po prestani kazni še policijsko nadzorstvo.
—Sodišču sta bili naznanjeni v Trstu mlekarica Ana Ko-retič iz Loga pri Dolini in Angela Drašič, lastnica mlekarne v Trstu, ker sta prodajali mleko pomešano z vodo.
IZ GOMOViNE
Dekletce so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Opekline pa so bile tako hude, da je Anica Ornikova podlegla poškodbam ter umrla. Tudi ta primer kaže, kako zelo je potrebna previdnost pri nadzorstvu otrok.
—Voli so zdivjali. Pri Sv. Krištofu nad Laškim so zdivjali z vozom voli tako, da je padel z voza 58 letni Kvašek Jakob pod voz in si zlomil desno nogo, obenem pa dobil tudi hude poškodbe na hrbtu. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico.
—Cigani kradejo konje. V Mozlju so cigani ukradli trem posestnikom vsakemu po enega konja, ki so vredni 9,500 din. Ljudje so videli cigana Hudo-roviča Antona iz Kačjega potoka in še dva njegova pajdaša, ko so jezdili z ukradenimi konji skozi kočevske vasi.
MALI OGLASI
Išče se
dekle za hišna opravila. 72nd St.
1119 E.
Še se dobi prve vrste GROZDJE MOŠT!
in sodi po nizki ceni
TED MANDEL 20171 Nicholas Ave.
vogal E. 200th St. Tel. KEnmore 3445
V o zor
Pošta gre še vedno v Jugoslavijo in Italijo. Cene dinarjev in lir so sledeče:
Čelade, puške in druge take stvari so Nemci dobili pri Modlinu, kar so Poljaki pustili pri begu.
100 200 500 1,000
dinarjev., dinarjev, dinarjev, dinarjev.
Letošnji, manevri finske armade so se'vršili ob ruski meji. moderno oborožena.
Armada je majhna,
—Električna struja ubila dva konja. Hlapec posestnika Franceta Lovšina iz Gorice vasi pri Ribnici je navsezgodaj zapregel par konj, da gre v gozd po les. Vas je razko-pana zaradi napeljave vodovoda. Jarek gre tik ob električnem drogu, ki se je zaradi deževja nagnil v jarek, da se je električna žica pretrgala in padla čez pot. Hlapec nič hudega sluteč požene konja, ki stopita na električno žico in padeta mrtva drug poleg drugega Jia cesto. Vsaka pomoč je bila brezuspešna. Konja sta posestnika veljala 14,000 dinarjev, kar je za kmeta hud udarec.
—Otrok utonil. Na Muršča-ku pri Radencih se je te dni igral na prostem pred hišo svojih staršev poldrugoletni otrok Topolnik Alojzij. Ko je bil zaradi krajše odsotnosti staršev brez nadzorstva, se je splazil; po tleh do oddaljene mlake, ki je bila od zadnjega deževja precej polna, ter zdrsnil vanjo. Po vrnitvi staršev je bil otrok j v vodi že mrtev.
—Ženo je hotel odstraniti. Pred senatom mariborskega o-
100 200 500
lir., lir., lir..
.....$ §-50
...... 5.00
......11.50
......22.00
......$ 6.00
...... 11.75
......28.50
Vsaka pošiljatev je garantirana po
MIHALJEV1CH BROS. CO. 6031 St. Clair Ave.
MAYTAG
PRALNI
STROJ
iluminast čeber; po znižanih cenah. Prenovljene Maytag pralne stroje dobite od $29.95 naprej.
NORWOOD APPLIANCE and FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 8X9 E. 185th St.
MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette RdENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba!
Prank J. Chnperman _A. M. Klcmencic, Sec'y
Oblak Furniture Co. i
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom r,G12 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
Žalujoči ostali
Frank in Mary, starši


AMEttTSkA DOMOVTNA, NO&ftMBEk
pomeni
(ROMAN)








Pozabila je na vse; pozabi-(trupla, dvigne Blanche, kot bi
la je, da je Marie-Anhe pričakovala goste, da čas beži, in da jo gotovo dobijo, ako hitro ne pobegne.
Med tem je pa moški, ki je prišel v hišo, ko je zakričala na pomoč, jo ves čak opazoval. Ko vidi, da je Marie-Anne zadnjič dihnila, zaropota pri vratih in režeče pogleda v sobo.
"Chupin !" zaječi j a Blanche.
"Živ in zdrav," odvrne lopo-v. "Lepo priliko ste imeli, ha, ha,! Mogoče je bilo malo preveč za vas, toda sčasoma se bo vse požabulo. Vendar se ne smeva tu zadrževati, kajti ljudje lahko vsak čas pridejo. Hitiva!"
Mehanično stopa morilka naprej, toda med njo in vratmi je mrtvo truplo Marie-Anne, tako da ni mogla do vrat. Ako hoče iz sobe mora stopiti preko mrtvega trupla uboge žene. Blanche ni imela poguma, pač pa je skoro omahnila nazaj.
Toda Chupin ni imel nič takih skrbi. Hitro skoči preko
bila otrok in jo odnese iz hiše.
Bil je pijan od veselja. Nobenega strahu ni imel več za bodočnost, kajti Blanche je bila sedaj privezana na njega •— kot soudeleženka v zločinu.
Videl je samega sebe na pragu udobnega življenja. Kea, ki ga je nekaj časa imel, ker je izdal Lacheneurja, je zginil. Po glavi mu je samo rojilo, kaj bo jedel in pil, kako se bo oblačil in zabaval, in predvsem: služabniki v gr^du bodo morali vedno paziti na njegovo življenje.
Nočni zrak je zopet nekoliko poživil Blanche, ki je prej čutila skoro smrtno omotico.
"Dajte, da zopet hodim," reče.
Chupin jo položi na zemljo. Bila sta kakih dvajset korakov od hiše.
"In teta Medea?" vzklikne Blanche.
Teta je že bila ob njeni strani; bila je kot eden onih psov, katere mojster pusti pri vratih, kadar stopi v hišo. čutila je,
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska f§| Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO
Ustanovljena. 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi
Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA. OKROG $5,000,000
SOLVENTNOST K; S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih, podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAHOD!"
Če se hočefl zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporo, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A'" ali "B." Me3ečiii prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 In zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme saavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rtzervo izplačano v gotovini.
Nad 70 ltt stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član ln članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce> še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
VAŽNO NAZNANILO
Da	smo izposlovali zanesljivo zvezo v Evropi glede denarnih naročil.
Da	so pcšiljatve garantirane in točno izplačane po dnevnih cenah.
Da	damo cenjenim rojakom priložnost razveseliti svojce v domovini.
Da	se' Z darovi za božične praznike zaupno obrnete na domačo tvrdko.
STEVE PIR N AT CO.
6121 St. Clair Ave.	____Cleveland, Ohio.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
da je delo "izvršeno," ko je zagledala Chupina, ki nese Blanche iz hiše.
"Spotoma ne smemo govoriti ali se muditi," reče Chupin. "Le hitro naprej! Jaz bom kazal pot."
Chupin prime Blanche za roko in hiti z njo naprej.
"Ah-ha, -torej je Marie-Anne imela otroka?" reče, ko korakajo pd stezi. "In imeli smo jo za tako svetnico. Kam vraga neki je otroka vtaknila?"
"Našla ga bom."
"Hm, to .je laglje povedano kot storjeno."
V govoru ga prekine rezek smeh, ki je odmeval v temno noč. Chupin hitro spusti Blanche in se postavi kot za v obrambo.
Zaman! Neki moški, ki je bil skrit za drevesom, plane nad njega, mu zabode oster nož štirikrat v srce, potem pa vzklikne:
"Sveta devica! Moja prisega je izpolnjena! Zanaprej ne bom več s prsti jedel."
"Gostilničar!" zdihuje ranjenec, ki omahne na zemljo.
Enkrat v življenju je sedaj teta Medea pokazala nekoliko odločnosti.
"Hitivi,!" krikne, skoro divja od strahu in potegne nečakinjo za seboj. "Brž — mrtev je!"
Toda Chupin je bil še živ. Zbral je vso svojo moč in se priplazil do doma, kjer je potrkal.
Njegova žena in otroka so trdno spali, toda so se kmalu, zbudili. Najstarejši sin odpre vrata.
Ko zagleda očeta na tleh, misli najprvo, da je pijan. Skušal ga je dvigniti in nesti v hišo, toda stari tihotapec ga prosi naj odneha.
"Ne pritakni se me," reče "Z menoj je vse pri kraju, toda čuj: Lacheneurjeva hči je bila pravkar zastrupljena po gospej Blanche. To je Vzrok, da sem se z zadnjim naporom priplazil sem, da ti povem tajnost. Ta novica je vredna za vas ogromno premoženje, ako niste neumni!"
In Chupin je umrl, ne da bi mu bilo mogoče povedati, kam je skril denar, ki ga je dobil za kri Lacheneurja.
Sedeminštirideseto poglavje
Izmed vseh ljudi, ki so bili priča'padca barona Escrovala je bil župnik Midon edini, ki ni obupal.
česar se učen zdravnik ne bi drznil, je on storil.
Bil je duhoven in imel je vero. Spomnil se je božanski izrek sv. Ambrozija: "Jaz ovijam rane, Bog jih celi!"
Po šestmesečnem bivanju v skrivališču dobrega kmeta Po-ignota, je Escroval lahko vstal in se gibal okoli, seveda s pomočjo bergel j.
Toda postalo mu je resno tesno v ne prikladnih prostorih podstrečja Poignotove hiše, kjer se je moral iz previdnosti skrivati. Bil je silno vesel, ko je zvedel, da ,ga bodo prepelja li v hišo v Borderie, kjer stanuje Marie-Anne.
Ko so se odločili za dan od hoda, je štel tako nepotrpež ljivo minute, kot šteje šolski deček dneve do počitnic.
"Kar zadušilo me bo tu," je govoril svoji ženi. "Ne da mi dihati, čas tako počasi leze naprej. Kdaj pride srečni dan?"
Končno je prišel. Tekom do poldneva so spravili in zavili vse predmete, ki so jih rabili za časa njegovega zdravljenja v podstrešju. Ko je nastopil ve čer je začel Poignotov sin se liti zaboje.
"Je že vse v Borderie," je povedal pošteni fant, ko se je vrnil iz svojega zadnjega pota, "in gospodična Lacheneur je rekla, da prinese gospod baron s seboj dober apetit.
"Prav gotovo!" odvrne baron. "Jedel bom kot volk."
Oče Pofgnot je bil zaposlen, ko je vpregal svojega najboljšega konja v voz, da pelje gospoda Escrovala v novo stanovanje.
Pošteni kmet je bil zelo žalosten pri slovesu svojih gostov, radi katerih se je izpostavil tako veliki nevarnosti, čutil je, da jih bo pogrešal, da bo hiša zanaprej nekako zapuščena.
Dovolil ni nikomur drugemu, da udobno pripravi žimnico na vozu in vse drugo, da baron te-com vožnje ne bi kaj trpel. Ko je opravil vse to delo v svojo zadovoljil ost, je globoko vzdih-nil in vzkliknil:
"čas je, da gremo." Počasi koraka po ozkih stopnicah navzgor in se poda proti podstrešju.
Gospod Escroval se ni zavedal, da .je tako hitro prišel čas očitve.
Ko zagleda obraz poštenega <meta, ki je prišel po njega, mu rdečica zalije obraz in po-otila se ga je zadrega. Pozabil .je na vse udobnosti, ki so ga čakale v Borderie. Solze se mu zasvetijo v očeh.
"Izkazali ste mi usluge in postrežbo, katero se ne da poplačati z denarjem, oče Poig-not," reče baron globoko gi-njen. "Rešili ste mi življenje."
"Oh, gospod baron, nikar ne govoriva o tem. Vi bi naredili isto za mene."
"Ne bom skušal sedaj izrekati zahvale, toda Bog mi daj živeti še toliko časa, da vam lahko dokažem, da nisem nehvaležen.
Stopnice so bile ozke, tako da so imeli precejšnjo težavo prinesti bairona navzdol. Končno je pa udobno ležal na žim-nici na vozu, nakar so ga pokrili s slamo, da se je lahko skril.
"Z Bogom, gospod," reče stari kmet, ko je zadnjič stisnil baronu roko. "Nu, saj bi lahko rektfl tudi: na svidenje, gospod baron, gospa in vi naš dobri župnik."
Vse v redu?" vpraša zdajci mladi Poignot.
"Da," odvrne invalid.
In voz, ki je vozil z največjo previdnostjo, se je pomjaknil naprej.
Gospa Escroval, naslonjena na rame abeja, je hodila s slednjim kakih dvajset korakov za vozom.
Zunaj je bila črna tema, toda naj bi bilo svetlo kot pri belem dnevu, župnika Midona ne bi izdal niti eden njegovih bivših župljanov v Sairmeuse, če bi ga srečal.
Župnik si je pustil rasti brado in brke; njegova tonzura je popolnoma zginila, in njegovo mirno življenje, ko je moral ves dan sedeti doma, ga je precej zredilo. Oblečen je bil kot vsi boljše kmetje in obraz mu je bil zakrit s širokokrajnim klobukom.
Že dolge mesece se ni počutil tako mirnega kot danes. Zadržki in ovire, o katerih je mislil, da jih bo nemogoče premagati, vse je zginilo. V bližnji bodočnosti bo baron proglašen nedolžnim po nepristranskih sodnikih. In prišel bo dan, ko bo tudi on zopet zavzel župnikov urad v Sairmeuse.
Le spomin na Maurica mu je grenil dobro vol.jo. Zakaj ni dal od sebe nobenih znakov življenja?
"če bi se kje ponesrečil, tedaj bi gotovo slišali o njem," je premišljeval župnik. "Saj i-ma s seboj hrabrega moža, starega korporala, ki bo tvegal tudi življenje za njega."
Tako je bil zatopljen v ta premišljevanja, da ni opazil, da visi gospa Escroval vedno težje ob njegovi rami.
"Sram mi je priznati," reče končno, "toda res ne morem več naprej. Toliko časa je že minilo, odkar sem bila zadnjič na prostem, da sem že pozabila hoditi."
"Na vso srečo smo skoro na cilju," odvrne duhovnik.
Trenotek pozneje ustavi mladi Poignot konja ob cesti, kjer je bil prehod na stezo, ki je vodila do hiše v Borderie.
"Naša pot je končana," reče
napram baronu. Potem pa nalahno zažvižga, kot je to storil nekaj prej, ko je naznanil Marie-Anne, da je prišel.
Nikogar ni bilo; fant zopet zažvižga in sicer to pot močnejše, in tretjič pa zažvižga na vso moč — nihče se ni oglasil.
"čudno, da me Marie-Anne ne sliši," reče mladi fant, ko se obrne proti spremljevalcem. "Barona ne moremo spraviti v hišo, dokler ne pride Marie-Anne. Tako sva se dogovorila. Ali naj grem v hišo in jo po-iščem?"
"Najbrž je zaspala," odvrne župnik. "Stoj pri konju, fant, jaz grem pa v hišo in jo zbudim."
Seveda oče Midon ni ničesar slutil. Vse naokoli je bilo mirno; skozi okna drugega nadstropja je sijala svetla luč.
Toda ko zagleda duhovnik odprta hišna vrata, tedaj se mu pojavi težka slutnja v srcu.
"Kaj naj vprašuje.
V spodnjih prostorih ni bilo luči in župnik je bil prisiljen z rokami .tipati naprej, da je prišel do stopnic.
Kontno jih najde in koraka navzor. Na pragu sobe pa zastane, skoro onemel radi groznega prizora pred seboj.
Uboga Marie-Anne je ležala na tleh. Njene oči, ki so bile široko odprte, so bile prevlečene s tanko kožico, in iz ust ji .je visel jezik, ki je skoro popolnoma očrnel.
"Mrtva!" zajeclja duhovnik. "Mrtva!"
Toda to vendar ni mogoče! župnik premaga trenotno slabost, se približa ubogemu dekletu in jo prime za roko.
Bila je ledeno mrzla in trda kot železo. •■
"Zastrupljena!" šepeta duhovnik, "zastrupljena z arsenikom."
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsemogočnemu Bogu se .je dopadlo, da je poklical k sebi našega sina in brata
Trank J. Bricel
Zatisnil j,e svoje blage oči dne 17. oktobra. Pogreb seje vršil dne 20. oktobra iz tiise žalosti v cerkev sv. Kristine ter po opravljeni srovesni zaduSnict r;a Calvary pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji.
Naš ljubljeni Frank je bil rojen 11. decembra 1910 leta..
Tem potom izrekamo globoko zahvalo č. gg. duhovnikom in misijonarjem za vso dušno tolažbo in številne obiske dragemu sinu za časa njegove bolezni, kakor tudi za opravljene pogrebne obrede.,
• Dalje srčna zahvala vsem našim prijateljem,'ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti.
Zahvalo naj sprejmejo tudi oni, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnika. Bog plačaj!
Hvala naj bo izrečena vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslu-go pri pogrebu kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Dalje hvala fantom pogrebcem, ki so nosili krsto. Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in najboljšo poslugo.
Zahvalo naj sprejmejo tudi članice Oltarnega društva sv. Kristine, ki so prišle molit.
Ponovna hvala vsem za vse.
Ti, ljubljeni sin in dragi brat, počivaj v miru in rahla naj Ti bo rodna gruda. Naša srca so polna tuge in naše oči polne grenkih solza, vsaj smo izgubili Tebe predragi. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami tam, kamor si odšel, da sprejmeš plačilo iz rok usmiljenega Boga.
Ni sreče videlo oko, in culo ni nikdar uho. Ni radosti srce čutilo, ki zdaj deli Ti jo nebo. O srečna, srečna duša Ti, in s tabo vSak, ki v Bogu spi
Eucild, O., 7. novembra, 1939.
Florence, sestra.
"ki
Francozi so svoja letala prepleskali z raznimi barvami, da jih, kadar so na tleh, sovražni pjloti ne vidijo.