na Francoskem in v Nemčiji) Kdor hudim odpušča, dobrim škodi. PošUnina plačana v gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Leto X. V Ljubljani, 8. decembra 1938. štev. 49. SLOVENSKI PREGOVOR »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja »sak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon 5t. 43-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani Št. 15.393. — NAROČNINA: za tU leta 20 din. leta 40 din, i/t leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore |e priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in Širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. —• Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pr! večkratnem naročilu primeren popust. T)OHt3: Pravici nihče ne uide- (Gl. str, 4) Na levi Policija razganja stavkujoče delavce, ki so se zbrali pred zaprtim« Renaultovimi tovarnami v okolici Pariza. Pismo iz Pariza Komaj se ena vrzel za silo zadela, Se zazeva spet druga, še večja. Ni.še Ribbentrop prišel v Pariz, da slovesno podpiše nenapadalen pakt med Nemčijo in Francijo, že smo zaslišali nove giožnje iz Rima: »Nico hočemo, Korziko in Tunis!« Takšnih in podobnih klicev smo zadnja leta že vajeni. Toda po Mona-kovem so , vsaj optimisti med nami upali, da bodo počasi vendarle utihnili, ali se na vsaj vrnili v nekdanje mirnejše oblike. A dogaja se ravno narobe, tako kakor so prerokovali pesimisti: dinamizem diktatur postaja tem silnejši, čim' bolj se daljša lestvica njegovih uspehov. če je v novembru še kateri Francoz veroval, da pomeni monakovski dogovor debelo piko na koncu evropskega razvoja do letošnjega oktobra, se je moral prav za Miklavža prepričati, da se je ta odrešilna pika razlezla v dvoumno tropičje in hkrati v grotesken pomišljaj. Nica ! Noben Francoz še ni pozabil, da je Italija prostovoljno in iz resnične hvaležnosti odstopila to mesto Napoleonu III. Sredi preteklega stoletja Italija še ni bila zedinjena; ves severni del Apeninskega polotoka je bil v avstrijski oblasti. Ko je 1. 1859. s pomočjo Francozov pognal Habsburge iz Lombardije, se je kralj Viktor Emanuel II. izkazal hvaležnega zavezniku in mu je 1. 1860. odstopil vojvodino Savojsko in grofijo Nico — čeprav je bil italijanski narodni junak Garibaldi iz Nice doma. Toda odstop teh krajev ni v ničemer spominjal na kravje kupčije srednjeveških vladarjev; v Nici in na Savojskem 'se .ie vršil plebiscit, in nekdanja italijanska dežela se je brez slehernega pritiska, na podlagi korektno pojmovanega načela o samoodločbi narodov z velikansko večino izrekla za Francijo. To odločitev je potrdil tudi italijanski parlament. Da ni Nica nikakšno pravo sporno jabolko med Italijo in Francijo, je dokaz že to, da vse od leta 1860. pa do danes, t. j. celih 78 let, ni bilo med latinskima sestrama nobenih razprtij zaradi nje. Prva resnejša napetost med Rimom in Parizom je nastala šele 1. 1881., ko so Francozi dobili protektorat nad Tunisom. Italija je namreč že od nekdaj merila ha ta predel Severne Afrike, a ne toliko iz nacionalističnih kakor iz imperialističnih nagibov. Iz užaljenosti, ker jo je Francija prehitela, se je Italija takrat približala Nemčiji in sklenila z njo in s svojo dotedanjo smrtno sovražnico Avstro-Ogrsko trozvezo, na- j perjeno proti Franciji. Razmerje med; obema latinskima sestrama se je po- j pravilo šele v začetku tekočega stoletja: Italija je kot odškodnino za Tunis dobila Tripolitanijo. In Korzika? Nihče ne taji, da je Korzika po svojem prvotnem prebivalstvu mnogo bližja Italiji kakor Franciji: otok je bil več stoletij podložen genovski republiki in šele od leta 1768. je v francoskih rokah. Toda vprašam vas: ali mislite, da je golo naključje, da je prišel prvi in največji francoski cesar iz krajev, ki so bili boš tedaj priključili Francij t? tn da rodbina Pozzo di Borgo,- smrtna sovražnica Bona-pmta, re čuti tl’č manj francoski kakor na.igorečnejši francoski patriot? Prejšnji pariški prefekt Chiappe, ministra Pičtri in Onmpinchi odvetnik de Moro-Giafferi, eden izmed najslavnejših pariških zagovornikov. — vsi so Korzičani. Francija pozna dragoceno skrivnost, kako je moči prikleniti druge narodnosti nase: s spoštovanjem njihove samobitnosti. Pojasnilo te francoske skrivnosti je v tem, da se je Francija tako zgodaj oklenila nacionalne ideje in da je — če je bilo v prejšnjih', mirnejših časih to sploh potrebno — narodnostni šovinizem zc zdavnaj prebolela. Francoska narodna država se je rodila v veliki revoluciji 1. 1789., in to novo Francijo sta pomagali oblikovati prav tako Alzacija kakor Korzika. Povejmo na kratko; "i Nica i Korzika čutita francoski, zato se nam tu ni bati nobene iredente. Pri Tunisu bi bila stvar v toliko drugačna, da tod ne igra glavne vloge nacionalizem ampak imperializem. Spontane manifestacije tuniškega prebivalstva za Francijo so dokaz, da si je francoska kolonijska politika s svojim širokosrčnim liberalizmom in demokratskim duhom znala i razum i srce teh krajev pridobiti na svojo stran. V kolikor pride vpoštev imperialistična stran ......o..************* ************** N a lav! Italijanski »unanji minisrir suof Ciano, po tigar Govoru v rimskem parlamentu so poslanci vzklikali: »Hočem-" Nico, Korziko, Tunis in DZiliuti:« Na d o s n i Pogled na Tunis, glavno mesto francoske alri-tke kolonije istega imena zadeve, moramo pa na ves glas povedati, da je Tunis francoskemu impe riju neobhodno potreben, zato ga ni politika med. parni, ki bi, ga mogel ali smel žrtvovati. Druga je sevčda z narodnostnimi koncesijami znotraj protektorata. Tunis šteje na 125.000 km; 2.6 milijona ljudi, med njimi 213.000 Evrop-cev in 59.000 Židov. Od Evropcev je po štetju 1. 1936. 108.000 Francozov in 94.000 Italijanov; 1. 1926. je bilo razmerje 71.000 : 89.000, še mnogo slabše razmerje je bilo pa za Francoze leta 1911. <88.000 Italijanov in 44.000 Francozov), Zadnje desetletje je francoska vlada poostrila pogoje za italijansko priseljevanje —, zakaj jih ne bi zdaj spet omilila, če bi bilo od tega odvisno prijateljsko sožitje med obema sredozemskima velesilama? O takšnih koncesijah bi naš rimski poslanik mogel govoriti z grofom Cianom — o drugačnih ne. Y. O. Po propadli stavki Splošna delavska in uradniška stavka na Francoskem je propadla. Od 5 milijonov nameščencev jih je 30. novembra pustilo delo samo pičla 2 milijo? a. Daladier je zmagal... . In vendar predsednik francoske vlade te zmage ne more biti prav vesel. Izgubil je svoje dosedanje zaveznike na levi, ne da bi si bil pridobil novih na desni. Morda bodo 8. t. m. desničarji glasovali z«ni in rešili gov kabinet; ali to še ne pomeni, da se bo mogel stalno zanašati na njihovo pomoč. Poslej bo Daladier na milost in nemilost izročen tistim, na katere je šel pred tremi leti s puškami in topovi... Toda takšna ugotovitev je po drugi strani le borna tolažba levičarjem v njihovem porazu. Izgubili so bitko, ker so bili needini. A njihova nesložnost je posledica njihove moralne krize v usodnih septembrskih in oktobrskih dneh. Takrat so baš njihove strokovne organizacije najbolj navdušeno ploskale Baladlerju, da je »rešil mir«. Takrat so baš Blumovi ljudje prvi zasadili lopato ra grob češkoslovaške demokracije. Božji mlini so to pot mleli neznansko naglo... ... A to tudi Daladierju ne more biti v tolažbo. Simptomi... X sredo 80. novembra so se vršile na Angleškem že sedme nadomestne volitve po Mo.nakovem, in sicer v Fyldu. Konservativni kandidat je dobil 38.268 glasov (pri splošnih volitvah pred tremi leti 39.731), njegova laburistična nasprotnica pa 17.648 (10.379). Konservativna večina je torej padla s 23.352 (1. 1935.) na 20.615. X sedmih okrožjih, kjer so se po Monakovem vršile nadomestne volitve, je vlada dobila pri splošnih volitvah pred tremi leti 189.905 glasov, opozicija pa 141.080. Letos je vlada dobila v teh okrožjih 184.878 glasov, t. j. za dobrih 5000 manj, opozicija pa 166.301 (za 25.000 več). Konservativna večina je torej skopnela z 48.879 glasov na 18.577. Poljska preorientacija že v prejšnji številki smo na kratko omenili podpis nove pogodbe med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Dogodek je za ljudi, ki so bili leta in leta vajeni brati samo o sovraštvu med obema vzhodnima slovanskima narodoma, vse prej ko razumljiv, a kljub temu ni nelogičen. Toda namesto obširnega komentarja naj rajši nanizamo po vrsti vse, kar se je zgodilo v zadnjih dneh v Srednji Evropi; stvar nam bo potem mnogo nazornejša. 1. Odločen nastop Nemčije proti skupni meji med Ogrsko in Poljsko preko Podkarpatske Rusije; načrt o zidavi nemške avtomobilske ceste čez to deželo proti vzhodu; glasovi o skorajšnji sklenitvi tesne zveze med Nemčijo in Češkoslovaško ne samo na gospodarskem in političnem temveč celo na vojaškem področju. 2. Atentat romunske železne garde v Cluju (atentat se je pripetil ravno v času, ko se je kralj Karol vračal koi nato ustrelitev voditelja Železno garde Codrear.a in njegovih pajdašev; obisk francoske gospodarske delegacije v Romuniji; povišanje francoskega poslaništva v Bukarešti v veleposlaništvo. 3. Ogrska vladna kriza. 4. Sestanek šefov generalnih štabov Balkanske zveze v Ater.ah. 5. Obisk Nj. Vis. kneza Pavla V Londonu. Dr. Beneš Nič novega ni, da skuša nov režidt postaviti prejšnjega na sramotni oder. To doživljamo pravkar tudi na češkoslovaškem. Slišijo se celo glasovi, da misli - nova, agrarska vladavina, obtožiti prejšnjega prezidenta dr. Beneš* I zaradi... veleizdaje. ! Dr. Beneš se zdaj mudi na Angleškem. Zapustil je domovino sporazumno z vsemi poklicanimi praškimi čini -tel ji. Preden je odšel, je moral urediti nešteto stvari; po poročilih praških listov iz tistih dni, je moral pred odhodom dobiti dovoljenje vojaških obla. sti — dr. Beneš je rezervni major — potni' list, dovoljenje narodne banke, da sme kupiti vozni listek za tujino, itd. »Toda njegov prostovoljni odhod r.a tuje,« je takrat pisalo »češke Slovo«, je imel še eno stran, ki je ne gre pozabiti: dr. Beneš je bil prisiljen iti v tujino, če hoče živeti. Bivši prezident e bil edini čsl. politik, ki je javno položil račun o svojem premoženju, ko sc je začela prostaška gonja proti njemu. Danes mu bosta njegovo obsežno znanje iti izobrazba pomagali, da si bo s predavanji na tujih vseučiliščih zaslužil z* življenje.« Pripomnili bi še to, da je bil dr. Beneš 17 let zunanji minister, nekaj časa tudi predsednik vlade in tri leta predsednik republike. Ko je Masaryk kmalu po ustanovitvi države dobil narodni dar, so pisali listi, da ga jo delil z dr. Benešem. Ta Musavykov dar m njegovi redni dohodki so bili vse premoženje dr. Bene.ša; od države n»! dobiva nobene druge apanaže. Leon Jouhaux} voditelj francoskih strokovnih organizacij (CGT) in glavni zagovornik splošne stavke 30. novembra. E danes se gode na svetu stveuri, ki jih ne moremo verjeti. Zde se nam kakor pravljice, a so vendar resnične. Včasih rittU niso kakor pravljice, ka jti v pravljici zmaga pravica, in tudi zato ne, ker nam gredo preveč do srca, ker so preveč neusmiljene in nečloveške. Danes naj bo tiuli na tem mestu govora o takšni nelepi pravljici. Mesto dogajanja je Ltj-ubljana. Predmet — otroci. Prav za prav štiri punčke. Tri so iz dobro situiranih, boljših krogov, četrta je pa iz zelo skromnih razmer — nezakonski otrok je. V#e štiri hodijo v isti razred. Skupaj hodijo v šolo in iz šole vse dotlej, dokler ne zvedo, da njihova sošolka nima očka in da ga tudi nikoli ni imela. Novica, da ima dekletce samo mamico, ne pa očeta, učinlcuje v dveh »boljših« družinah kalcoi' bomba. In posledica? Dve »boljši« in ugledni dami prepovesta svojilna hčerkama, da bi se družile s prijateljico, ki nima očka. Vendar njena nezakonska mati prav tako skrbi za otroka. Skrbi za njegovo šolanje, skrbi, da hčerka ne trpi pomanjkanja, da je toplo oblečena, pač skrbi zanjo, kolikor more. To je vendar razumljivo. Nezakonska mati je zaradi svojega otroka prestala toliko gorja in si želi, da Mi imel njen otrok boljšo bodočnost, manj skrbi in manj ponižanja kakor ga je doživela sama. Od treh boljših in dobro situiranih družin ima satno ena gospa socialni čut, srce in pamet. Samio z njeno zakonsko hčerko se ta nezakonski revček lahko igra. Samo k njej lahko pride v vas. Pri drugih ne zaležejo ne lepo vedeti je, ne dobro spričevalo, ne nikakršna druga kvaliteta, ke/r — otrok je nezakonski. Časi so se spremenili. Mislili smo, da so se tudi ljudje spremenili. A to ni res. Naša resnična, grda pravljica 'nam pove, da je na svetu še veliko ošabnih ljudi, brez srca in brez socialnega čuta. „ ^ Politični leden 201ehiico Jugoslavije so po vseh jugoslovanskih mestih kar najslovesneje proslavili. Povsod so se vršile proslave, slavnostne akademije in druge manifestacije. Ob tej priliki je v imenu Nj. Vel. kralja kraljevo namestništvo na predlog pravosodnega ministra izdalo prvodecembrsko amnestijo in pomilostitev. Ob 201etniei .Jugoslavije so se nase države spomniti tudi veliki tuji časopisi in so o njenem notranje in zunanjepolitičnem položaju pisati zelo pohvalno. Jugoslavija uživa -ob svoji dvajsetletnici ugled po vsiem svetu. — Volilna borba postaja vse bolj napeta. Voditelji obeh glavnih kandidatnih list si prizadevajo, da si zadnji teden pridobe svoje volilce. Predsednik vlade dr. Slojaditiovič in notranji minister dr. Korošec, kakor tudi drugi ministri in poslanci prirejajo volilne shode po raznih krajih Jugoslavije. Dr. Korošec je imel volilne shode JRZ v Celju, Mariboru i it'Ljubljani, k jer je govoril na tisoč« voliicem. Minister dr. Krek je imel volilne shode v Mokronogu in St. Rupertu na Dolenjskem. — Predsednik vlade dr. Stojadinovic in notranji minister dr. Korošec bosta imela na praznik 8. decembra velik volilni shod v Ljubljani. Za govora obeh najvažnejših nosilcev sedanjega režima vlada veliko zanimanje. — Varuh dinarja je po izjavi guvernerja Narodne banke, Narodna banka sama. Ohranitev stabilnosti dinarja -je glavni smoter nase valutne politike. Dinar ,sa že nekaj let prišteva med zdrave in solidne valute, zato uživa zaupanje doma in v tujini. Za predsednika ČSU je bil soglasno izvoljen predsednik upravnega sodišča ČSR dr. Emil Hacha. Pri glasovanju v narodni skupščini komunisti in poslanci manjšin niso glasovali. Takoj po izvolitvi je novi predsednik podal slovesno zaobljubo. V spremstvu zbranih odličnikov se je v sprevodu podal rta Hradiane. Vso pot so ga ljudje navdušeno pozdravljali. — Vodjo romunske »železne garde« Oodreaunja in 1,2 njegovih soobsojencov je ubila njihova straža. Ko so jih prepeljali z vojaškim avtomobilom iz kaznilnice v vojaške zapore, je na samotnem kraju avtomobil napadla tropa njihovih pristašev, ki jih je hotela osvoboditi. Poskus pa se ni posrečil, ker so orožniki kaznjence postrelili. »Železna garda < je fašistično usmerjena in je nasprotna ■sedanji vladi, zato jo je vlada tudi prepovedala. Njen vodja In 12 drugih obsojencev je bilo zaprtih zaradi atentata na predsednika vlade Duca. — Splošna stavka, ki je bila napovedana za preteklo sredo v Franciji, ni uspela. Javne ustanove so poslovale skoraj po- JULIJ KLEIN LJUBLJANA. Woltova u/. 4 SPECIALNI ATELJE za okviren je slik in gobelinov Reven kmet je posinovil bogatega Žida za par tisočakov Kako je premeten nemški Žid hote! priti do našega državljanstva in do svojega denarja Sarajevo, decembra. Znano je, kako si .žele nemški Židje tujega državljanstva, ne samo, da bi bili varni pred preganjanjem, pač pa tufli, ‘da bi lahko prišli do svojega denarja, ki navadno ostane v Nemčiji in ki bi ga sicer zasegla država. Bogatim Židinjam si ni težko priboriti tujega državljanstva; še lani so prihajale v naše kraje, posebno v Srbijo begate Židinje, mlade in lepe, pa tudi priletne in že prave starke. Vse so imele samo eno željo: poročiti se z našim državljanom in tako dobiti naše državljanstvo. Navadno se jim je takšen načrt redno posrečil, kajti za svoj denar so že dobile primernega moža. Fiačale so ga po svoji uvidevnosti pa tudi po zahtevah takšnih začasnih mož. Ko je prišla takšna Židinja v našo državo, je najprej .prestopila v muslimansko ali pravoslavno vero. Nato je pohitela h kakšnemu znanemu odvetniku, mu obljubila lepo nagrado, ako ji priskuti moža. To ni bilo težko. Na prebitek je bilo možakov, posebno starih, ki so se za dobro plačilo radi ženili s temi Židinjami. Dobili so za poroko več tSsočakov, včasih se je moral pa ta ali oni zadovoljiti tudi samo polnonia normalno, a tudi v industriji stavka hi bila popolna. V' kovinski industriji je stavkalo od 25 do 30 odstotkov delavcev, nekoliko več pa v stavb-rti, okrog 40 odstotkov. Najbolj je bila popolna stavka tipografov. Francoska vlada je zadovoljna z uspehom proti-stavkovnega gibanja. — Oporoko pokojnega turškega predsednika Kemala Ataturka je pretekli teden odprlo sodišče v Ankari. Ataturk je vse svoje premoženje, -okrog 250 milijonov dinarjev, zapustil narodni 6tranki pod pogojem, da bo vsako leto izplačala njegovi sestri določeno' vsoto. Večje vsote je namenil tudi ustanovam in društvom, ki «e bavijo s proučevanjem turške zgodovine in turškega jezika. — Perzijskega šaha je povabil v Berlin kancler Hitler na uradni obisk. Šah je vabilo'sprejel. To vabilo kaže, da It oče' Nertičija svoj vpliv razširiti preko Balkana na bližnji vzhod, zlasti pa na Iran,. Irak in Afganistan. — .Madžarski poslanik v Berlinu, ki so ga pred kratkim poklicati v'Budimpešto, se ne bo več vrnil -na- svoje mesto. To je posledica nesoglasij, ki so nastala med Nemci in Madžari zaradi Podkarpal-eke Rusije. — Japonci imajo na Kitajskem čedalje večje težkoče. Kitajci jih izrivajo iz svoje dežele in so dosegli že nekaj .pomembnih uspehov. Na,vseh frontah so začeli izvajati hud pritisk na Japonce. —■ Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax bosta 10. januarja prihodnjega leta odšla v Rim. Raz-govarjala se bosta z vodilnimi italijanskimi državniki o "važnih političnih vprašanjih. Ob tej priliki ju bo sprejel italijanski kralj v avdienco. — Angleška vlada je razpisala 55 milijard di-imrjev iroirarijega' posojila. Ta denar bo p6ttebovala za oboroževanja. — Nova čsl. vlada je že sestavljena. Predsednik osrednje vlade je -dr. Rudolf Beran in hkrati predsednik češke vlade. Zunanji minister je dr. Chwalkov-sky. Predsednik slovaške vlade je dr. Tiso, predsednik podkarpatske vlade pa msgr. Vološin. — Zaradi vladnih ukrepov proti voditeljem stavkovnega gibanja v Franciji je prišlo do nove Stavke. Javne in državne nameščene* so zadele precej hude kazni. Število nezaposlenih je čez noč poskočilo od 250.000 na 750.000. Odpuščenih je bilo tudi -veliko^ državnih nameščencev. — Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel v italijanskem parlamentu velik govor. V njem je med drugim dejal, da so Nica, Korzika in Tunis, pa tudj Džibuti naravna težnja italijanskega naroda. Govor je izzval veliko navdušenje in vzklikanje v italijanskem parlamentu. Francoski tisk je pa zaradi te izjave silno razburjen. Francoska vlada je po svojem poslaniku protestirala pri italijanskem zunanjem ministrstvu zaradi protifrancoskih demonstracij v parlamentu. — Bivši angleški zunanji minister Antonv Eden bo v kratkem odpotoval v Ameriko. Njegova pot ni političnega značaja, imel pa bo važne razgovore z ameriškimi državniki in politiki. Sprejel ga bo tudi predsednik Roosevelt. Njegovemu obisku v Ameriki pripisujejo politični krogi-■velik pomen. Huda nesreča tovornega avtomobila se je pretekli teden primerila 1111 cesti iz Brežic proti Dolenjskim Toplicam. Cesta je zelo prometna a žal v silno slabem stanju, {»osebno kadar je deževno vreme in je cesta razmočena. Tovorni avtomob:i je bil težko naložen in je vozil pravilno po desni strani, da se je izogibal voznikov. Zadnje kol« avtomobila je zdrknilo čez rob ceste in potegnilo za seboj avtomobil, da se ie prevrnil v jarek. Pri tem se je vse naloženo trgovsko blago streslo iz nabojev in po njivi. Na srečo ni bilo človeških žrtev, pač pa se je avtomobil precej poškodoval. s stotakom. Kakor koli že, mož je moral podpisati hkrati s poročno listino tudi že ločilno listino. Tako je takšna žena ostala tudi po poroki še nevesta, praktično vsaj črno na belem je bila pa poročena in ločena žena. Teže je pa Židu dobiti naše državljanstvo, na ženitev pač ne more računati. Židje so torej dokaj na slabšem kakor njih tovarišice, kajpak samo tisti, ki niso tako iznajdljivi kakor Žid Jožef Izrael iz Berlina. Ta Žid je pred nekaj tedni zbežal iz Berlina v Prago, od ondod pa v našo državo. Prišel je vse do Sarajeva, tamkaj je imel namreč nekega znanega odvetnika, tudi Žida. S prošnjami in obljubami je dosegel, da mu je odvetnik pomagal pri njegovem drznem načrtu. Treba si je bilo kar najhitreje pridobiti naše državljanstvo, a kako? Naposled sta se z združenimi močmi nečesa pametnega domislila. Najprej je Žid prestopil v pravoslavno vero. Nato sta pa z odvetnikom vred poiskala nekega siromašnega kmetiča, Petra Tešanoviea iz Trnova, njega je odvetnik na videz poznal. Oba sta ga prigovarjala, naj Žida Izraela posinovi. Peter se je po dolgem oklevanju vdal, posebno, ko je po- mislil na tisočake, ki sta mu jih obljubila. Tako so sklenili kupčijo. Pri okrajnem sodišču so sestavili zapisnik, v njem Peter Tešanovič priznava, da posinovi Jožefa Izraela iz Berlina. Okrajno sodišče je pregledalo ta primer samo s formalne strani in je priznalo, da je popolnoma zakonit. Ko šo tako sklenili pogodbo, in si-cei- pogodbo za državljanstvo, je Jovan JLzraei Tešanovič — tako se zdaj piše — po svojem odvetniku zaprosil pri okrajnem načelstvu za potni list za več evropskih držav. Uradniku, ki je potne liste urejal, se je zdelo sumljivo, da je Jovan Izrael Tešanovič rojen v Berlinu in da ni niti ure še preživel v trnovski Občini, kamor zdaj spada. Zato mu ni hotel potrditi potnega lista. Kmalu nato je pa prišlo tudi od ministrstva notranjih del potrdilo, da sme potne liste v takšnem primeru izdati samo ministrstvo. Za zdaj še ne vemo, ali bo premeteni Zid ostal naš državljan in ali bo smel dvigniti svoj denar v Nemčiji in potovati po evropskih državah. Vse Sarajevo, sploh vsa Bosna napeto čaka, kakšen konec bo imela ta nenavadna zadevščina s posinovljenjem zaradi državljanstva. Zavraten zločin se je zgodil v Ve-Ščici pri Ljutomeru 72letni gospodar j« ležal v postelji, njegov sin je pa sedel pri oknu; na lepem je nekdo od zunaj ustrel i v hišo. Krogla je zadela Žoletnega sina Karola v trebuh, mu zadaj izstopila, potlej pa šinila očetu v glavo, da je na mestu izdihnil. Sin se bori s smrtjo in je le malo upanja, da bi okreval. Za zločincem ni sledu. Drevo se je zrušilo v gozdu na 42-lietnega delavca Janeza Ruparja iz Krvave peči pri Velikih Laščah. Težko deblo nm ie prizadejalo precej hude poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico Za 3.500 dinarjev je osleparil neznani sleparski -ponarejevalec denarja K & E. SKABERNE LJUBLJANA posestnika Josipa Udriha iz Sv. Petra v Savinjski dolini Pripovedoval mu je, da denar potrebuje za vzorec, ker bo ponarejal bankovce ih kovance. Ko nm je lahkoverni posestnik izročil denar, je slepar, ki se je izdajal pod tujini imenom, izginil brez sledu. Vlom v vilo ljubljanskega trgovca Oskarja Schmidta na Lescah so izvršili neznani tatovi in odnesli vse kar jim je prišlo pod roke. Srebrn pribor, prte, ppsodo, fotografski aparat, perilo in še več drugih predmetov. Tatov zdaj še niso prijeli. Profite berkulozni dispanzer in Zdravstveni dom so olvorili 4. decembra t. 1. v Slovenjem Gradcu po požrtvovalnem prizadevati ju protituberkulozne lige in s pomočjo krajevnih činiteljev. Obe ustanovi sta bili za socialno in zdravstveno zanemarjene kraje silno potrebni. V Zdravstvenem domu bodo oddelki: dečji dispanzer, šolska poliklinika in posvetovalnica za matere. Sled narodnega kongresa za pobijanje raka, ki ee sestane vsako leto, se je letos udeležil tudi delegat iz Jugoslavije, docent zagrebške medicinske fakultete dr. KbrMer. Letošnji kongres zaseda v Parizu na sorbontu. Sezonski delavci iz Jugoslavije imajo pravico do brezplačnega povratka iz Nemčije. Tisti, ld so šli v Nemčijo že lani, imajo pravico brezplačne vožnje do Passaua, tisti, ki so šli v Nemčijo letos, pa imajo brezplačno vožnjo do naše državne meje. Kolo je zdrobilo nogo Sletnemu šolarju na poti iz Rakičana v Mursko Soboto. Ko je šel domov, se je obesil ■na voz. Po nesreči p« mu je ušla noga v kolo, ki mu jo je zdrobilo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer se trudijo, da bi mu obdržali nogo. Novo zavetiSfc za dijake je poskrbelo društvo »Dom in šola; na bežigrajski gimnaziji svojim dijakom s podporo banske uprave. Na to gimnazijo se vbzi okrog 200 dijakov, ki .bodo odslej lahko v zavetišču na toplem v opoldanskih urah, ko morajo čakati na vlak. Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi; nobenega kuhanja čajev, niti požiranja krogljic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. — Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801'37. Tovorni vlak ie vrgel s proge 24le£ nega železniškega uslužbenca Karla štoka iz Žabrega pri Poljčanah. Vračal se je domov po železniški progi in je preslišal vlak, ki je pripeljal za njim, ga zgrabil in ga vrgel vsega okrvavljenega s proge. Prepeljali so ga 'V mariborsko bolnišnico. Ogenj je uničil domačijo Katarine Volmajerjeve iz Spodnje Kaple. Ogenj je povzročila' dekla, ki je' po neprevidnosti'-s freskami' svetila v hlevti, polnem listja, diisvje se je vnelo in ves napor, da. bi ogenj pogasili, je bil jsa-mau. Poslopje je zgorelo ,do tal. Škoda zuaša okrog 12.000 dinarjev. Državno' IceVHaftto KoHo uSfanofHf pa PrrfgerškoHi 'kjer*'je -država kupila' posestvo za kenjetfejo v izmen 70 ha. Na tem posestvu bodo lahko gojili 60 do 70 konj. S tem smo dobili v dravski banovini ltob'ilai'no.' ki Je zrfradi • slabega'' stanja kon jereje‘Že nujno'potrebna. Kmetijsko - miuistritvo je. že Odobrilo kredit za nakup plemenskih kobil. Smrtna nesreča se je primerila na železniški 'progi pri Trbovljah. Z dela ee je okrog- desete ure zvrčer ves truden vračal kovač Slavko Blatnik, ki je J»it zaposlen pri obnovitvenih delih zasavske elektrarne. Moral je preko že-iezpiško proge, a zapornice so bile ravno spuščene, ko je prišel do ceste. Zlezel je ha železniško progo in čakal, da bo prišel vlak. Najbrže je bil tako zamišljen, da ni videl prihajati vlaka po tistem tiru. ki je stal sam na njein. jlrzi vlak ga je zgrabil iu nm popolnoma zdrobil lobanjo, truplo je pa prišlo pod kolesa, ki so ga popolnoma .vzmefearila. Sava jc navrgla truplo utopljenca, ki so v njem spoznali 3aletnega Jakoba Krmelja, zaposlenega pri nekem podjetju v, Št. Vidu. Bil je zelo varčen in priden in se je pred mesecem dir potočil. Takoj drugo jutro po poro' je sedel na kolo in Se odpeljal, ženi je pa pustil pisnjo. V njem jo prosi, naj mu odpusti, ker gre prostovoljno' v smrt. V z roka ni navedel in tudi drugi ne morejo rešili uganke, njegove smrtL. , i Higienski muzej bodo v k^alkeip 'odprli, v Zagrebu, Muzej se pripravlja po iniciativi Higienskega 'zavoda po ‘vzoru velikega higienskega muzeja v Dresdenu. Prostore-je preuredila mestna občina, upravo in .»odsivo muzeja so pa prevzeli strokovnjaki v Higienskega zavoda Uspešno pobijanje pegastega lega rja se že dalj časa vrši v vrbaski banovini. Tani :se je namreč v nekaterih občinah pojavila ta nalezljiva bolezen in našteli feo že okrog 400 bolnikov. Banjaluški -Higienski zavod je začel z akcijo- proti tej bolezni, da jo čimprej zatre, V vse okužene vas. pošilja potujoče kopališče,’ ki se v njem okopljejo vsi vaščani. Pastirček je povzročil kratek stik v daljnovodu 3y.(KiQ voltov napetosti. lSletoi pastir iz Bohov? pri Hočah se je hotel nekoliko poigrati, da^ bi vi-‘tlel, kako gori, zato je vrgel žico na električni daljnovod falske elektrarne. Žica j.«., pii obvisela na zdolnji fazi daJjnpvocla, Mimo. je prišel prevžitkar Štefan ‘ Telečič iz Bohove, ki ua je zadela bingljajoča žica, da ga je vrglo šest metrov daleč stran, kjer je obležal z opeklinami na rokah. Ko je šel mimo 171etni Ivaii "ZajŠelr, je hoteli žico odstraniti. Zapletla se je pa še v ^zgornjo fazo naprave; iz daljnovoda ,ie "švignil velik plamen in odjeknil mo-; oan pok. V falski elektrarni so ugotovili kratek stik. Škoda znaša okrog,. tri tisoč dinarjev. Na lovu se je ponesrečil rudniški jamoiiierec Slavko Rogljič iz Hrastni; ka. Naboj je eksplodiral v puškini cevi in lovec je dobil hude rane po rokah. V ljubljanski bolnišnici so mu morali odrezati mezinec in prstanec leve roke. Z vrelim lugom se je opekel 351 etui delavec Ignac Škerle v tovarni Zlatorog v Mariboru. Odprl je zamašek na posodi, ki je bil v njej vrel lug. Tekočina ga je obrizgala po prsih, rokah in hrbtu. Dobil je hude opekline in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. S plinom se je zastrupil 231etni Zijo Kopiljakovič iz Sarajeva. Zaprl se je v svojo sobo, zažgal ogl je in legel. Ko je prišla mati, ga je našla že mrtvega, pustil ji je pa pismo. V smrt je šel zato, ker je oče zapustil mater. Morala je zanj skrbeti sama, ker je bil brez dela. — Neprostovoljno pa sta se zastrupila s plinom pekovska vajenca 181etni Jakob Hebl in 151 etn i Ivan Šmit v Osijeku. Preden sta legla, sta si v sobici zakurila peč z ogljem. Zjutraj so našli enega mrtvega, drugega pa nezavestnega. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je le malo upanja, da bi okreval. Ženo je pobil s sekiro mesar Rado-sav Dragonji lovič iz vasi Gabrovice pri Beogradu. Pred leti se je poročil z vdovo, ki je imela IHlelno hčerko, sam je pa imel loletno hčerko. Obedve sta se zmerom prepirali, zato sta zakonca sklenila, cia starejšo hčer omožita. To sta tudi storila, a ker je bil ženin reven, ju je podpirala njena mati. Nazadnje je prišlo do hudega prepira med njo in možem in mož je ženo pobil s -sekira. Prepeljali so jo v bolnišnico, moža pa v zapor. Neznan tet je okradel Kristo Raz-nožnikovo iz Ljubljane v njenem stanovanju. Odnesel ji je zlato damsko uro. (ive Blati zapestnici, zlat prstan, srebrno , dozo in majhen gledališki daljno (led, vse skupaj vredno okrog 2000 dinarjev. . Trije cigani ee že nekaj časa. klatijo po Dolenjskem. Pred kratkim so vdrli v neko stanovanje v bližini Kostanjevice in so odnesli veliko ženske in moške obleke. Vlomili so pa še pri d:veh posestnikih v Orehovici pri Kostanjevici in prav tako pobrali veliko obleke. Orožniki jih le težko zaslfdu-ijejo, ker-so cigani želo nasilni in so oboroženi * vojaškimi samokresi. Dva samomora. V neki kleti v Ljubljani so fdc. Milka 'Senčarje-va, nieSčanskošOlska učiteljica. ••—'Čestitamo! Uiftrli so; -V Ljubljani: Antonija Clemenzova. uradnica; Frančiška Mallnerjeva, roj. Lega lova; 70let«i Anton Tomšič, ključavničar drž. žel. v (Pok.; Zvonka Juvanova. V Kamni-k n : Ana Novakova, vdova viš. poštarja. Na Javorniku: Mihael Okrožnik-Pačuik, tovarniški mojster v pok. V Vojniku: 741etni čevljarski mojster Josip Ribizil. N a B r egu pri Ptujn: Elizabeta Zorkova. V Rovtah j> r i Podnartu: flOlctni Anton Klemenčič, j;os. V Oplotni-c i : Franc Hasenbuchl, velepos. V K ra n j u : Ivana Miheličeva, N a Golniku: Božin ISulatovič, podporočnik. V Celju : Mletna Ana Stra-škova, vdova po čevljarskem mojstru in trgovcu; 491elni Franc Kranjc, friz. mojster iu pos. V Ma r i b o r u : allef-na Frančiška Bezanifeva, pos. in gost- V Ribnici: Ivan Rus. V Lazah pri Borovnici: Franc Oarin, žel. in pos. — Naše iskreno sožaljeI Sgra z Ustnico Kako je premeten slepar sugeriral poltenim Francozom, da so tatovi Pariz, decembra. Bilo je na dirkališču v Auteuillu, sredi velike gneče. ' Neki elegantno oblečeni gospod je hi- 1 tro spustil v žep nekega drugega, prav tako dobro oblečenega in spoštovanja vrednega gospoda, listnico. Nihče ni ničesar opazil. Potlej se je pa prvi gospod, ki se je na tako svojevrsten način iznebil svoje listnice, zgrabil za suknjič, živčno brskal po Vseh svojih žepih, delal se je strahovito osuplega^ Zakričal je in svojega soseda prodirno motril. Naposled ga je zgrabil za ramo in glasno zakričal: »Gospod, pravkar ste me okradli!«. »Kako? Kaj?« »Pri seta sem imel usnjato listnico s svojim monogramom, v ujej pa so bile moje listine, 950 frankov denarja in dva čeka za Credit Ljtonnais.« »Ali ste znoret? Mene hočete obdolžiti tatvine? Jaz sem notar, lahko dobite še pošteno zaušnico, če pri priči ne izginete.« »Ce ne bi videl, vas ne bi obdolžil. Sicer pa obstoji čisto preprosto sredstvo, da operete svojo čast.« Pogledal je na množico, ki se je natepla okrog njiju in dejal: »Skupaj greva na stražnico in tam boste izpraznili svoje žepe.«. »To lahko takoj starim, in sicer pred vsemi temi pričami.« ,Tat‘ se je zgrabil za svoje žepe, se zdrznil, prebledel in z nič kaj duhovitim obrazom izvlekel iz žepa pravkar opisano listnico. »Ne razumem., To mi je nerazumljivo... Kako je le to mogoče?« je zastokal osupel. »To zadostuje,« je zamrmral njegov sosed. »Pojdite z menoj na stražnico. Bova že tam uredila.« Oba sta krenila do prve stražnice, za njima je šla pa tropa radovednežev, ki so slutili zanimivo ,zadevo1.* »Ali veste, da vas zdaj lahko dam zapieti? A morebiti ste kleptomanist. Morebiti še sami ne veste tega. Jaz sem dobro poučen o tem, ker se znanstveno bavim s tem problemom.« Ko je svojo žrtev še nekaj časa pustil v negotovosti, je nadaljeval z nekoliko spravljivejšim glasom: »Pripravljen sem vso zgodbo pozabiti. A že v svojo lastno korist morate obdržati spomin na ta prestopek, ki bi sicer morebiti v nekaj mah izginil iz vašega spomina. Jaz vodim zavetišče za otroke, bolne na pljučfh. če bi mi podarili določeno vsoto za ta zavod...« »Oh, prav rad; nad vse rad...« Osemnajst mesecev je tako Hilalre Jožef Paul Kiapountz — iskale so ga vse mednarodne policije — neskrbno in prijetno živel. Vsaka njegovih žrtev — nobena se zaradi njegove žive sugestije kmalu ni več zanesla na svoje poštenje — se je hotela po vsaki ceni ogniti javnega škandala in je bila srečna, da se je mogla odkupiti. Nekega dne si je Kiapountz izbral za svojo žrtev nekega gospoda, na pogled precej provincialskega. Na smolo pa gospod ni bil samo Parižan, ampak tudi eden izmed radovednežev, ki so pred kratkim prisostvovali takšnemu uspelemu sleparjevemu poskusu. Takoj je vedel, da gre tukaj za sleparski trik in se je pustil od Klapountza oslepariti. Ko je- pa. prišlo do plačila ,od- »Ne vem več natanko, a zdi se mi, da so se imenovale 31uescoya‘. Plačal sem zanje več, kakor so vredne. Zato sem se ujezil na borzo in nikoli več nisem bral borznih tečajev.« Jack se je naredil popolnoma nevednega. Mimogrede je omenil, da bi kupil delnice. Farmar ga je takoj povabil k sebi, da si jih ogleda. Izstopila sta in. odšia v farmarjevo hišico, V stekleni omarici je bilo veliko delnic, kf jih je Robinson kupil za dvajset tisoč dolarjev upajoč, da bo zanje dobil cel milijon. Vse drugo je kajpak preprosto. Bančni ravnatelj z zvenečim naslovom se ni nikoli zanimal at delnice in tudi ni bil na tisti večerji. Delnice so bile ponarejene, a bela farmarska hišica je bila najeta samo za tri dni. Mister Robinson pa ne bo »voj živ dan pozabil delnic .Bhiescojr. Savel ne postane čez noč Pavel Portland, novembra. Ameriški sodniki so nas že večkrat presenetili s to ali ono svojevrstno razsodbo vendar morajo pa tudi sami priznati, ds se jim včasih takšna duhovita razsodba izjalovi ob čisto človeški lastnosti obsojenca, na primer ob — hvaležnosti. Zgodba, ki vam jo nameravamo povedati, se je zgodila kajpak v Ameriki, in sicer še ne dolgo tega. Lepega jutra je neki stražnik v portlandskem predmestnem parku epa- TmcU izničeni Novi vzorci, n ove barve, ugodnecene! lahko zadovolji velika Izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo JI. ftlUdau Ungar jeva ulica • Pred Škofijo Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena I. tiies. v pd Ska#u" JliuMiana kupnine1, je bil gospod tudi s tem za- kaj nenavaden prizor. Pred kipom dovoljen, vsoto je pa hotel izplačati le pred policijskim nadzornikom. Takrat se je Kiapountz na lepem spomnil nekega nujnega sestanka, se hitro obrnil in je hotel skočiti v bližnji taksi. Dva stražnika pa sta mu to preprečila in sta ga odvedla na policijsko stražnico. V njegovem stanovanju so pri hišni preiskavi našli nič manj ko šestdeset posetnic tistih oseb, ki so mu za njegovo »otroško zavetišče« pod;rile večje ali manjše vsote. Klapountza so obsodili na trinajst mesecev zapora in sto frankov denarce kazni, razen tega so ga pa še za deset let izgnali iz Francije. Igra z gramofonskimi ploščami Dunajski glasbeni kvartet na godala je prišel na originalno idejo. V Londonu bi morali godbeniki igrati kvintet. štirje godbeniki pa niso mogli odpotovati k skušnji. Angleški solist je bil obupan. Telefoniral je, brzojavil, a vse zaman. Kvarteta ni bilo. Zato je pa zračna pošta prinesla zavoj z gramofonskimi ploščami. Ko jih je Anglež preizkusil, je osupnil. Gramofonske plošče so nadomeščale kvin-tetni koncert, ki so ga igrali štirje dunajski godbeniki. Anglež je bil peti, vzel je v rbko gosli in skušnjo je prestal v največje zadovoljstvo. Rodila se je igra z gramofonskimi ploščami. Danes je že tristo koncertnih komadov, v vseh mogočih sestavinah. Enkrat manjkajo prve gosli, drugič dru^e gosli, potlej klavir. Tako danes ni nobena posebnost več, če gospodinja priredi doma najlepši koncert, kar si ga morete misliti — z gramofonskimi ploščami, sama pa igra klavir. »Moj ravnatelj mi ne da plače...«. London, decembra. Gledališka kronika je zabeležila že veliko neverjetnih dogodkov, ki so se odigrali v gledališču, na deskali ali za kulisami. A vse to je malenkost v primeri z dogodkom, ki se je te dni odigral v nekem znanem londonskem gledališču. Neki podjetni gledališki ravnatelj z dežele je najel pred kratkim neko dramsko gledališče v Londonu in začel predvajati opere. Vsak veter je bilo gledališče zasedeno do zadnjega Ko je prišel v metropolo, je trdno plesalke je klečal neki moški in milo tožil o trdosrčnosti lepega dekleta. Stražniku se je zazdela zadeva nekam sumljiva in stopil je bliže. Kmalu mu je postalo čudno oboževanje razumljivo, kajti opazil je, da drži vztrajni ljubimec v desnici veliko, že skoraj prazno steklenico whiskyja. Isti trenutek je pa stražnik nenavadnega oboževalca tudi spoznal, nihče drugi id bil ko zloglasni mister Walter Smith, dobrodušni ljubitelj dobre kapljice, že dva in štiridesetkrat kaznovan zaradi pretiranega pijančevanja. Mistru Smithu ni šlo posebno do živega, ko je moral spet romati .v zapor. Tokrat se je pa zmotil, kajti dobil ga je v roke sodnik, ki se je odločil, da bo Smitha enkrat za vselej odvadil ščanil Posebno lepa človeška čednost je hvaležnost. Hvaležnost, ki je v vseh okoliščinah enaka, ki nikoli ne omaga, je človeku samo r čast. Tndi ja* se nočem odpovedati tej vzvišeni čednosti Poglejte, spoštovani moji poslušalci, jaz moram lati tej pijači, ki jo vidite v teh tridesetih steklenicah hvaležen za marsikatero veselo urico. In zdaj naj bi to hvaležnost vrgel v kot in izlil vso to dragoceno kapljico na cesto? O, kakšna črna nehvaležnosti Ne, tega ne bom storil, dokler bom živ, rajši bom odnesel vseh teh trideset steklenic wbiskyja v ječo in bom tam — iz gole hvaležnosti — vsak. dan eno-Izpraznil« Ob burnem ploskanju in odobravanju vrlih portlandskih meščanov je mister Smith končal svoj govor, zložil steklenice v košaro in odšel s balkona. Zadeva pa s tem še ni bila končana. Sodnik je bil zelo ogorčen, ker se mu je poskus poboljšanja tako grdo izjalovil. Znova je obsodil mistra Smitha, a k mesecu dni zapora mu je prisodil še dva dni strogega zapora zaradi nespodobnega vedenja in norčevanja iž oblasti. Škodljiv vpliv hipnoze Ohio, novembra. Pred sodiščem v Ohiu v Zedinjenih državah se je te dni neki zakonski par zagovarjal za celo vrsto tatvin in ropov, ki sta jih zakrivila. Prvi dan zasliševanja Alfreda Košaka in njegove žene so ugotovili, da je žena, ki jo je obtoženec predstavil za svojo, identična s hčerjo pijančevanja. Sodnik mistra Smitha sklenil,. da se ne bo z nikomer pogo- ! to pot ni obsodil na plačilo denarne varjal o svojih poslih. Niti ne s simpa- j kaasi, kakor je bilo dotlej v navadi, tičnim gospodom Brotrnom, ki ga je spo- j naložil mu je rajši mesec dri! zapora, zdravnika Honsona in da sploh ni nje znal na potovanju. Tudi mister Brown Posebno važen pri tej'kazni je bil pa gova žena. ni'govoril o poslih, razen da je orne- \ neki pogoj. G asil se je: ako bo mister r—™ A nil da dela v Wa*lstreetu. Redno sta j Smith te dni pred vsemi ljudmi z bal-se sestajala, skupaj sta pila in hodila j kona mestne hiše izlil 30 steklenic v gledališče. Mister Bsown ni nikoli; whi=kyja in hkrati sveto oblfubil, da govoril o svojih opravkih. j ne bo nikoli več pokusil te škodljive ' Nekega dne je pa mister Robinson j pijače, mu stroge kazni sploh re bo dobil vabilo na večerjo z nekimi Brow- i treba odsedeti. novimi prijatelju Na večerji se je j Vsi so bili kajpak na moč radovedni, zbrala družba s samimi zvenečimi1 kako bo mister Smith izvršil svojo na-bančnimi naslovi Vsaj med seboj so i logo. Ko je prišel dan njegove pokore, drug drugega tako nagovarjali. Med! se je pred mestno hišo v Portlandu Drugi dan so sodniki- zasliševali samo obtoženko; ta je pa venomer trdila, da je res Košakova žena in da se sploh ne spominja, da bi bila kdaj hči zdravnika Honsona. Naposled je sodišče poklicalo na pomoč psihiatre, ki so ugotovili, da je obtoženka res zdravnikova hči in da se ni nikoli poročila z obtoženim Košakom. Nekega dne jo je Košak ugrabil in jo hipnotiziral. Pod vplivom večerjo so se razvili pogovori o nekih zbrala velikanska množica radovedne- I hipnoze je pozabila vse svoje doteda- kupčijah, ki se jih pa mister Robin- i žev. Vsakdo bi rad videt, kako se bo son ni udeležil. Pogovor je tekel ne- I trdovratni Savel v nekai trenutkih kako takole: ! prelevil v krotkega Pavia Mister »Kaj je pravzaprav a .Bluescojro1?« Smith si je res na svoje stroške pri-»Vse se razvija popolnoma normalno, skrbel 30 steklenic najboljšega whi-Podjetje je v mojih rokah. Mar jka skyja. Lepo po vrsti so jih razporedili mi še tisoč delnic, ki bi zanje rad dal j po rapušču balkona. Naposled sta dva milijon dolarjev, samo da bi jih do- stražnika pripeljala mistra Smitha na hiv.t « j balkon. Sodnik je še enkrat prečital Ves večer je potekel mimo in veselo. ! razsodbo, potem se . je pa obrnil k Jack Robinson je še istega večera po- j obtožencu in ga z nekaj dobrohotnimi toval proti zahodu. V vlaku je premišljeval o delnicah. Kupil je borzni časopis in je začel iskati tečaje. Zraven njega je sedel neki stari farmar. Med njima se je razvil zanimiv razgovor. »Ali se zanimate za borzo? Jaz ne bom nikoli več bral borznih tečajev. Doma sem delnice zaprl v stekleno besedami spodbudil k junaškemu dejanju. Res, čakalo ga je junaško dejanje! 30 steklenic najboljšega whiskyja in ljubitelj dobre kapljice! Mister Smith je stopil na balkon kakor na smrt obsojen. Ganljivo je objel s pogledom 30 steklenic na napušču, potlej se pa obrnil k množici. Na lepem se mu je omaro, da me bodo vselej svarile, ker j obraz zjasnil, kakor navdahnjen je sem zanje porabil preveč denarja.« i pričel govoriti: »Visoko sodišče, častit-»Kakšne delnice so pa bile?« | ljivi sodni svetniki, moji ljubi some- nje življenje hi je po Košakovi želji in v njegovo korist izvršila celo vrsto tatvin in ropov. Po vsakem dejanju je Košak .s pomočjo hiproze dosegel, da je mlado dekle pozabilo, kaj je bilo storilo. S pomočjo hipnoze ji je tudi sugeriral, da je njegova žena. Košaka so obsodili na petnajst let ječe, zdravnikovo hčer so pa oprostili in jo poslali v zdravilišče. Tragedija vojnega begunca, ki je samega sebe obsodil na robijo Pariz, novembra. Denis Caron, vojak francoskega 107. pehotnega polka, je bil pred 24 leti na francoski fronti in se je hrabro boril za svojo domovino preti Nemcem. Takrat je hil star 27 let. S svojo hra- Tako tudi zadnji večer pri predstavi »Bajaca«. Takrat se je pa zgodilo nekaj, kar niso pričakovali ne gledalci ne igralci in niti sam ravnatelj ne. Ko je prišla glavna arija »Smej se, bajaco-.«, je začel tenor peti namesto znanega besedila tele besede: ... »Moj ravnatelj mi ne da plače...« Preden se je režiser znašel v tem nepričakovanem položaju in ukazal, naj se spusti zavesa, je imel pevec priliko nekajkrat ponoviti besedilo. Poslušalci so jokali, a ne iz sočutja do nesrečnega bajaca, temveč od smeha. Kakor hitro .je zavesa padi«, je nekaj dam začelo zbirati mr 4 poslušalci prostovoljne prispevke z& ,-vca, ki je moral bogve kako dfilgp peti s praznim želodcem. Tako je na koncu predstave doba pevec skoraj deset mesečnih plač: odpoved in tri plače od svojega ravnatelja, drugo pa od gledaliških obiskovalcev. Kako je mister Robinson kupil delnice Newyork, novembra. Po statistiki vsako leto okrog dvajset milijonov dolarjev menja lastnike zaradi prevar. Pogosto se ljudje poslužujejo neverjetnih pripomočkov, da pridejo do zaželenega cilja — do tujega denarja. Ena najoriginalnejših prevar se je pa pred kratkim isvršlla v Newyorku. Mister Robinson je trii silno previden. Vedel fe za newyorške bandite. ČUDNI LJUDJE • (UDEN SVET Neverjetno, zakaj in kaj vse ljudje kradejo. Te dni je Itletni romunstd dijak Innuzenti Duca iz blagajne poljedelske šole v Ploesti izmaknil 100.000 lejev, torej nekaj yec ko 30 tisoč dinarjev. Ko so ga izsledili in prijeli, je dejal, da je nujno potreboval denar za — zlato zobovje. Duca je dal reš hoj po vlomu na vse svoje zdrave zobe delati zlate krones, v nttdi, da ga bodo imela dekleta rajši, če bo imel zlate zobe... Menda ta visoko-šolec res zasluži, da ga uvrstimo med ,čudne ljud?, čelo kar 'med čudake! *** V Londonu so imeli te dni zelo > zanimivo poroko: čisto na tihem sta • se poročila 731etni Thomas Barell m [njegova 721efcna izvoljenka, neka • vdova. Poznala in ljubila sta se že >45 let, a ker je bita ona poročena, ;sta morala tako dolgo čakati. Po po- • ročnem obredu sta se ,mladoporo- • čenča* odpeljala domov povedat no-[vico — svojim otrokom. Najmlajša žena na Francoskem je '.letošnje leto doživela kar tri usodne ' dogodke. Prvega, ko ji je — komaj .trinajstletni — sam predsednik republike dal dovoljenje, da se sme poročiti 8 svojim Micinim izvoljen- cem. Drugega, skoraj nato rojstvo otroka. Te dni je pa to mlado ženo in mater doletela huda nesreča, postala je -vdova. Njen lliletui mož se je smrtno ponesrečil. Tako je v enem letu mlada trinajstletnica postala žena, mati in vdova. Svojevrsten, a prav nič zavidanja vreden rekord... Lastnik nekega kina v mestu Ade-laide v Avstraliji je dal z velikimi črnimi črkami napisati na stene svoje dvorane: »Vljudno prosim spoštovane dame, naj počakajo z razlago filma svojim možem do prvega odmora...« Marsikateri obiskovalec naših kinov bi se menda oddahnil; ako bi tudi naše dame upoštevale gornjo prošnjo, 'Življenje piše včasih pestrejše ra- telj lerimiminih ati ljubezenskih romanov. Čevljarski pomočnik Armand Sudard iz Pariza se je pred leti zaljubil v ljubko Eleno Tudardovo, tudi Parižanko. Iz te ljubezni se je rodilo troje otrok, deklica in dva fantička-dvojčka. Pred kratkim se je pa Armand odločil, da se bo z Eleno poročil. Ko sta si priskrbela potrebne listine, ata ugotovila, da sta — brat m sestra. Mati je Armdnda poslala v pred sodnike. Sodišče je odločilo, naj se otroci pišejo po materi Tudard in naj se mati in oče, brat in sestra, tukoj ločita. Zdaj sc bo družinica, ki so se nje člani med seboj tako ljubili, morala raziti, ker se je usoda z. njo tako kruto poigrala... Anglež Edvard Baeroce iz Svvan-!eya blizu Londona je te dni storil za svojo ženo res dobro delo. Žena je ležala doma nevarno bolna, rao- ..* rali. bi jo prepeljati,v bolnišnico. V mane, kakor še tako iznajdljiv pisa-^ hiši, bolje v lopi, ni bilo več kd 5 di- L. 1 * . 7. v>n«nnn IT rt i tifrtVlfl’ Hf AO 1 (l n 0*1 ri čl <11 je ženo nanj in jo odpeljal 30 km daleč v neko londonsko^ bolnišnico. Tam jo je odložil, sam si je pa šel za zadnjih 5 din kupiti nekaj prigrizka, kajti bil je pošteno truden po tako naporni vožnjj. Zdravniki so vrlega moža pohvalili, s svojo požrtvovalnostjo je namreč rešil svoji ženi življenje. fffffttfffftftfffffTvfTTTTtfTffffvTv« brostjd se je odlikoval izmed vseh vo-i jakov v svojem polku In nameravali so ga odlikovati za hrabrost. Pri bitki prf Mami je pa Čaren na lepem izginil. Mnogi so mislih, da so vojaka Ca-rona Nemci ujeli ali je pa morebiti umrl in so ga pokopali v skupno grobnico. Oblasti so ga naposled proglasile za mrtvega. V resnici je pa hrabri vojak postal izdajalec v trenutku, ko je spoznal mlado Madelaino. Za njeno ljubezen je ušel s fronte in s tem izvršil zločin, ki ga v Franciji kaznujejo s smrtjo. Denis Caron se je skril v hiši svoje zaročenke Madelaine v Amiensu. V svoji hiši je Imela precej udobno in suho klet, kjer je uredila udobno stanovanje za svojega prijatelja. Rekla mu je: »Iz te kleti se ne smeš geniti, dokler se ne bo vojna končala! Ne pustim. da bi te nemški barbari pognali na fronto. Svetovna vojna se še dolgo ni končala. Leta so bežala. Begun Caron po vojni ni imel poguma, da bi zapustil temnico; ki si jo je bil sam izbral. Njegova avesta prijateljica Madelaina mu je vsak dan prinašala jedi in pijače, časopise in knjige, pa tudi cvetje. Vendar je imelo življenje v polmračni kleti za mladega Francoza strašne posledice. Caron se iz kleti ni smel niti za trenutek geniti, da ga ne bi zapazili sosedje in ga izročili vojnim 'oblastem, ki bi ga zanesljivo obsodile na smrt. Vojni begun je tako shujšal, da je bi! podoben pravemu okostnjaku. Edina uteha mu je bila njegova Madelaina, ki ga je s svojimi poljubi in objemi razveseljevala in tolažila v težki ječi. Nekega dne, v pretekli Veliki noči, je Denis Caron zaman čakal, da bi prišla Madelaina z obedom. Ničesar ni slišal. Vrata njegove kletne sobe so bila od zunaj zaprta. Tri dni ni bilo Madelaine. Prostovoljnemu jetniku je bilo zdaj jasno, da je njegova zvesta zaročenka umrla v svojem stanovanju in ni hotela niti pred svojo smrtjo izdati skrivnosti svoje kleti. Ker je vede! da bo moral v sobi, ki je v njej preživel 24 let, umreti od gladu, je začel klicati na pomoč in tolči na vrata. Posede je so mu odprli in ker Caron ni mogel uiti, se je odločil, da svojo prostovoljno ječo zamenja z zaporom vojnega sodišča. Nedavno so pripeljali vojnega beguna Denisa Carona pred stroge vojne sodnike. Naj grozotne jši zločin, razboj-ništvo ali uboj na Francoskem po 24 letih zastari. Toda za beg s fronte v Franciji ni milosti. Kljub temu so bili sodniki usmiljeni, vračunali so Caronu prostovoljni zapor kot olajševalno okolnost in ga niso obsodili na smrt. A še nekaj let bo moral ta nesrečnik, ki je v trenutku slabosti pobegnil z Marne, drago- plačati za svojo ljubezen, za vdano Madelaino, ki mu je bila zvesta do poslednjega diha. Sirom po svitu v 37 vrsticah ! Chopinove posmrtne ostanke bodo . prepeljali s pariškega pokopališča rejo in se ni več zmenita zanj. Elena ; :p,\re Lachalse na Poljsko in jih polo-se je pa rodila nekaj mesecev ržlH v mavzolej poleg maršala Pilsud-smrti očeta. Kmalu ji je tudi mati-_ Spomenik Mussoliniju v Tri umrla. V krstnem listu je bito njeno ■■potistj ^ te odkril maršal Italo r. „ - a..A j Balbo. — Radostni dogodek pričakuje albanska kraljica Gcraldina, — Znamke s severnim medvedom bo Izdala te dni Grenlandija, to bodo prve doroa- ime narobe napisano, namesto Sudard so napisali Tudard. Zdaj je pa postala zmota očitna... Brat in sestra sta takoj prijavila zadevo oblastem. ____________________________ _ m__________ Te dni sta z malimi sirotami stopila-i^T ajamice v 'zgodovini te^dežele. — — »..-i— o-j-rs milijard jenov so znašali doslej japonski vojni stroški za .ekspedicijo1 >.[ [na Kitajsko. — Vojvoda Windsorski in njegova soproga se bosta menda v kratkem vrnila na Angleško. — Novo matično ladja ,Ark RoyaV — na njej bo 1600 mo* posadke, nosila bo p« [ lahko 60 letal — so te dni splovili na Angleškem. — Velikanski gozdni požar divja po južni Kaliforniji; škode je več ko šest milijonov dolarjev, a doslej ognja še niso mogli omejiti. — Obrambno barvo proti zpiigataim bombam preizkušajo na Angleškem; poskusi so pokazali, da predmeti, nar jev. Kaj storiti? Mož je zagledal v kotu lope otroški voziček. Naložil: i obarvam, s to barvo, ne gore. Novi izum je praktičen posebno zato, ker je zelo poceni. Kila te obrambne barve stane samo 2 dinarja. — Km« se je, zrušil med predstavo v mestu Frea-j mindi na Portugalskem; 130 ljudi je; bilo nevarno ranjenih, 1 pa mrtev, —i Z vrtnicami bodo obsodili trdnjavski pas Maglnotore črte na Francoskem. Trnjevo grmovja bo Imenitna naravna ' žična ograja. Pravici nihče ne uide... 11 naiiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Kako je zločin pomagal preprostemu čevljarskemu mojstru, da je postal podčastnik v tuji armadi Ljubezenska pisma I Bila sem v znani celjski kavarni,j !lila je nabito polna. Pozornost je\ 'zbudila velika družba, v njej je imela j glavno besedo mlada dama. Čitala je< namreč ljuba ima pisma bivšega lju- < bimca. Bilo jih je lep kupček. Njena j »nova simpatija« in njegovi prijate-' iji so se pa smejali, seveda na račun i 'bivšega oboževalca »vljudne dame«.; I Mislim, gospod urednik, da tudi to', 'spada v zrcalo naših dni. Celjanka Delo brez plačila Pred sedmimi tedni me je neka (gospa prosila, če bi hotel za njenega sina napraviti suknjo. Ker sem že dalj časa brez stalnega zaslužka, sem delo z veseljem prevzel. Gospa mi je še rekla, da bom raje jaz zaslužil ko kdo drugi. Tako sem se lotil dela in suknjo izvršil. Nekaj časa sem čakal na plačilo, in sicer na bore par kovačev — a brez uspeha. Saj veste, gospod urednik, kako je danes težko za denar. Ker še nisem plačal stanovanja, sem šel preteklo nedeljo k omenjeni gospe po zasluženi denar, misleč, da bom s tem denarjem lahko J plačal stanovanje. Pa sem se poštenof zmotil. Mesto plačila, me je gospa} nahrulila, da sem delomržnež in daj mi nič ne plača. t Torej, vidite, gospod urednik, so• ljudje, ki se smatrajo za omikane, a| žal ni tako. Delomržnež t V tramvaju | Pred nekaj dnevi sem stopila 7.ju- ♦ jtraj v tramvaj. Bilo je pred osmo* 'uro in tramvaj je bil zelo poln ljudi,* ki hite v službo, dijakov in med nji-* mi je bila tudi kmetica, ki je prinesla} svoje blago na prodaj. Jaz sem sta-} la za kmetico v kotu. In kaj vidim?* Na klopi sedita dva dijaka, kmetica} pa stoji poleg njiju in košaro ima} na tleh. Pozna se ji, da je izmu-♦ žena, pa mora stati. Ne upa se pro-t siti za prostor. Dijaka pa sedita in se veselo pogovarjata. Ko ju opozorim, naj vstaneta in ponudita kmetici prostor, se zasmejita in eden od njiju reče: «Kdor prej pride, tisti sedi. Sicer pa nisva neumna, da bova tej stari babi dala prostor.« Srce me je zabolelo, če sta že tako trdosrčna, bi že zaradi olike lahko vstala. Lahko bi pomislila, da sta gotovo še njihova očeta s kmetov doma! L. J. O knjižnicah in vrstnem redu j Študentka sem in kakor si marsikdo lahko privošči doma lastno knjiž-: nico, tako se moram jaz še marsičemu odreči, da grem lahko vsakih; štirinajst dni v knjižnico, kjer si: izposodim' nekaj knjig. Že dolgo časa sem vpraševala po; knjigi »Parmska Kartuzija« pa so; mi vedno odgovorili, da je še nimajo.; Zadnjic pa, ko sem ravno brskala po; seznamu, vidim elegantno damo s; črnim krznom, ki je pravkar spra-; Svila v svojo luksuzno torbico knjigo,; [ki so mi zanjo pred nekaj minutami; 'rekli, da je sploh nimajo. Zabolelo; me je, saj čeprav nisem takšna da-; ma v krznu, na knjige vestno pa-; zim in jih redno vračam, pa sem se; tolažila, češ, morda je gospodična, ki; mi je stregla, pozabila, da knjigo že; imajo. Kmalu sem pa videla, da to; ni slučaj. Čez štirinajst dni sem; ivprašala po »Poročniku indijske bri-; gade« in spet sem dobila odgovor,: da si knjižnica knjige še ni naba-; vila. Čez dva dni pa sem šla na: obisk k teti in videla pri njej ome-i njeno knjigo, ki jo je dobila v isti; knjižnici in to isti dan, ko sem jazi vprašala po njej. In zdaj, kadar: kakšne knjige ne morem dobiti, eno-: stavno naprosim teto, ki jo brezi ovinkov dobi. : Vidite, tako razlikujejo ljudi po; obleki povsod, celo po knjižnicah, kar; doslej niti jaz ne bi verjela. M. J. ; Sodobna pedagogi ja Ali je uslužbenec suženj svojega< Igospoda? V neki ljubljanski trgovini se večkrat pripeti, da je strank pre-; več, a prodajalcev premalo. Zlati' časi, kajne? No, ljudje pa postanejo od dol-; gega čakanja nestrpni. Tedaj prične! Sef zmerjati svoje uslužbence in jih! obkladati z raznimi priimki, kakor:! osli, bedaki, smrkavci..., dasi je sled-! nji izmed njih že prekoračil 24. leto.! Ali je to prav? Mislim, da ni! ! F. K. ; NA ČEVLJARSKEM STOLČKU Ivan Henrik Seideufadeu je možak pet in tridesetih let, po poklicu čevljar v vasi Wolfshagnu na Sehaum-burškem. Doma je iz Kurhessna. Zastaven dedec je, širok tez prsi, močan kakor medved. Nikogar se ne boji poklicati ,ua korajžo1; ko se je pred leti sprl na plesišču, je svojega tekmeca, dolgega in kakor kol suhega kmečkega fanta zgrabil okrog pasu in ga podržal skozi okno, tako dolgo, dokler fante ni priznal, da ima korenjak prav. Okno je bilo v prvem nadstropju. Seidenfaden je zdaj že daleč od teh mladostnih norčij. Trpka je bila njegova mladost, njegov oče se še zmenil ni zanj, materi je ušel in je pozneje nekoč celo že sedel za rešetkami. A tukaj tega nihče ne ve, čas je zabrisal te mladostne grehe. Zdaj je poročen mož, oče dveh otrok, ves dan čepi na čevljarskem stolčku, edina skrb mu je delo. Leta 1926. je vsak dan sta mu prinašala hrane, vselej v strahu, da ju ne bi kdo opazil. IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO A težko je vsak dan kuhati še za tretjega, že doma je dosti lačnih ust. Lepega dne sta Seidenfaden in Mol-ler stopila k stari in ji položila svojo zadrego. Zahtevala sta, naj tudi ona nekaj prispeva za ujetega pajdaša. Kaj še! Stara bi od obupa in svete jeze skoraj ponorela. Ali je mar ona kriva, da je bil Funk tako nepreviden? In še nekaj. Sklonila se je kakor stara coprnica k čevljarju in njegovemu spremljevalcu: ako ni Funk ostal v Hannovru, tudi ne bo ostal v duplini in ako bo lepega dne zbežal iz dupline, bodo vsi trije izdani... Ali se zavedata, kaj to pomeni? Leta in leta ječe, in revščino za lijih družine. In pri vsem tem je vse tako preprosto. Samo krepak zamah ali sunek z nožem... V zli uri je na njegova vrata potrkala starinarka Scheurerjeva... Seidenfaden najmočnejši možak v vasi, dobrodušen mož in oče, in čevljar, da mu ga v vsej fari ni para. STARINARKA Zla ura je menda bila, ko je na vrata njegove male bajte potrkala starinarka Scheurerjeva iz Oberkirchna. Sedemdeset let ji je že krivilo hrbet, vdovi po kovaču, a še pri teh letih je vodila majhno, čudovito umazano starinarno. Ta babnica je zaupno sedla k Seidenfadmi in um meni nič tebi nič zapovedala, naj zanjo vlamlja in krade. Plen bo porabila za svojo starinarno, ljudje vseeno radi kupujejo starine, čeprav ne vedo, od kje so... Hkrati naj pa krade tudi jestvine, te bodo tudi plačilo za njegov trud. Še dva tovariša mu bosta pomagala. Tega pa že ne, je odvrnil naš vrli Seidenfaden, kradel ne bo, pa naj se zgodi, kar hoče. A tako? Babnica se je zvito nasmehnila. Dobro, potlej bodo pa že jutri njegovi sovaščani zvedeli, da je že videl ječo od znotraj in da ni zmerom tako pošteno sedel na čevljarskem stolčku in si služil kruh z nabijanjem po podplatih... Kaj mu je ljubše: sramota ali pa dobiček? Seidenfaden je spoznal, da ni drugega izhoda, ko da v vse privoli. Baba je očitno vse vedela, izvohala je njegovo preteklost in se hoče zdaj z njo okoristiti. Pa ni maral povsem popustili. Šel bo. A samo trikrat, večkrat ne. Starinarka je bila zadovoljna, vedela je: zdaj je njen. NA SLEDU in ZV' Moller. čer na Pajdaša sta bila Funk Skupaj so odhajali pozno svoje temno delo. plen so si razdelili. Oni šo dobili samo osianke, glavno je pa pobrala starinarka. Pri tretjem pohodu so Funka ujeli. Pobegnil ie, ujeli so ga vdrugo, spet je pobegnil in zbežal v Hannover Od ondod se je naposled vrnil domov. Ponoči je potrkal na okno pri svoji materi. Ženica ga je za božjo voljo prosila, naj ne ostane doma. policija ga še zmerom išče. Ponoči te bežal dalje, potrkal na vrata pri Mollerju in Seidenfadliu. Oba sta se ga sitno prestrašila, ako ga policija najde pri njih, bodo vsi trije izgubljeni. Dogovorili so se, da se bo Funk skril v neko duplino v bližnjem gozdu, oba pajdaša mu bosta pa nosila jesti. Zakleli so se da bodo molčali. Funk je res pobegnil v gozd in se .v smrečju1, na nekem samotnem kraju v gozdu, skril v skalnato duplino. Tamkaj ga nihče ni iskal. Sei-denfaden iu Moller sta držala besedo: Razumela sta. Čisto v oblasti stare coprnice sta odšla drugi dan v gozd in Funka do smrti pobila. Zakopala sta ga blizu dupline in njegov grob prekrila z vejami. Poslala sta morilca, dan in noč ju bo zasledovala Pravica huje kakor tisoč orožnikov, ju bo mučila Vest bolj pekoča iu težja od svinčene peze. Zbežati utegneta, kamor ju je volja, skrijeta se lahko na konec sveta, Pravica ju bo dohitela, morda dane3, morda jutri, prav zanesljivo pa določeni dan, kajti Pravici nihče ne uide... RAD BI NEKAJ DAL. KO HI VEDEL...« Funk je izginil. Preteklo je leto. Tedaj je lepega večera Moller koračil po deželni cesti domov s svojini znancem, nekim kamnoseškim pomočnikom. Govorila sta o tem in o onem, na lepem je pa pomočnik napeljal pogovor na Funka: Nič hudega ne meneč je dejal: Kad bi nekaj dal, ako bi vedel, kam je prišel ta človek!«. Moller — prav tedaj je bil suh ko poper — je prisluhnil. Bil je tudi nekoliko okajen, in vsa za'deva se mu ie zdelo otročje preprosta. Jezik ga jo zasrbel in prav kakor preje pomočnik, jo tudi on kakor mimogrede vprašal: Koliko bi pa dal, da bi zvedel? Zedinila sla se za poldrng tolar. Pomočnik je bil pripravljen žrtvovati tolar — sam ni kaj prida verjel, da bi Moller vedel, kje je Funk — a Moller je hotel po vsej sili še pol tolarja Ko pomočnik primaknil za-/ideni denar, mu je Moller pokazal, kje je ,shranjen' Funk. Šefe, ko je bilo to že storjeno, se je neprevidnež zavedel, kaj je bil izdal Zaklel je svojega spremljevalca, dri bo molčal k i grob. Pomočnik je obljubi! in eno leto je res molčal, a potlej je lepega dne privrelo iz njega, težko olj všeč mi je bila ta statistika, ne-t’aj življenjskega, pozitivnega je bilo v njej. Nisem se mogla premagati, prepisala■ sem jo za naše bralke, naj Jim jo ponovim, zabavale se bodo ob njej in se še marsikaj koristnega naučile. Pred več ko 40 leti sta se v Čikagu poročila mlad, zastaven mešetar John Smith in njegova izvoljenka, brhko dekle. Vzela sta se iz ljubezni, iz tiste slepe ljubezni, ki je prepričana, da bo premagala v življenju vse ovire. Zaljubljenca se pa pred poroko nista spomnila, da sta oba dokaj prepirljive narave. V zakonu je postala pa ta napaka kaj kmalu očita. Prvič sta. Se mladoporočenca sprla že na poročnem uradu. Podpisati bi morala svoji imeni pod poročno listino, pero je ležalo na mizi. Ženin 'ga je prvi prijel in to je nevesto užalilo v dno srca. Prepričana je bila, da ima ona kot dama prva pravico do podpisa. Majhen prepirček, a prepirček je le bil. Doma sta se novoporočenca drugič sprla. Zakaj? Nista si bila edina, kdo se je pričel na poročnem uradu prvi prepirati.. Spet prepirček, zalila sta ga: žena s solzami, mož pa s kozarčkom dobre kapljice. Ko sta bila že dobre volje, je šinila ženi v glavo imenitna misel; dejala je možu: »Spoznala. sva, da se prepirava po navadi za prazen nič, da pa ne bova kuhala tihe jeze, ki je še hujša od poštenega prepira, storiva takole: vsak prepir si zapišiva, a tudi, kdo ga je prvi začel in zakaj ga je sprožil. Imejva posebno računsko knjigo za, prepire. Skregajva se, potlej se pa spet sprijazniva, kajti neumno bi bilo, da bi nama takšni prepiri grenili ljubezen.« Rečeno, storjeno. Mož in žena sta si kupila knjigo in pričela sta vanjo redno in točno zapisovati — zakonske prepire. Po štirih desetletjih je neki čikaški novinar zvedel za to zanimivo statistiko, stopil je k zakoncema, zdaj že v zrelih letih, in ju prosil, naj mu pokažeta dragoceno statistiko. Prepisal jo je in kmalu so jo kol zanimivo redkost priobčili vsi večji ameriški listi. Tudi jaz sem vam jo prepisala, v dokaz, kako ničevi in vsakdanji so vzroki zakonskih prepirov in kako pametno stori tisti, ki jih prav tako hitro pozabi, kakor hitro se sprožijo. Gospa in gospod Smith sta se sp7'la : 1897 kraj, ker jed ni bila o pravem času na mizi, ali ker se je ponesrečila. 1450 krat, ker žena ni imela dovolj denarja za drobne gospodinjske potrebe. 981 krat, ker je mož z mokrimi čevlji umazal parket in preproge. 734 krat, ker voda za britje ni bila dovolj topla. 687 krat, ker je' žena preveč razvajala otroke. 011 krat, ker je mož preveč razvajal otroke. 56i krat, ker je bil mož škodoželjen. 499 krat, ker sta on ali ona pozabila zvečer ugasniti luč. 40‘G krat, ker je bilo v sobi pre-mraz. 330 krat, ker je mož prepozno prišel domov. 300 krat, ker je žena zjutraj prepozno skuhala zajtrk. 107 krat, ker je bila .voda za kopanje prehladna. 85 krat, ker je žena zamudila sestanek. 84 krat, ker je mož izgubil žepni robec. 64 krat, ker je mož preveč kadil. 51 krat, ker mu je žena pozabila prišiti gumb. ‘28 krat, ker se je žena brez vzroka pričela prepirati. 17 krat, ker je bil mož slabe volje. 13 krat,, ker ni hotel mož iti z ženo na sprehod. 10 krat, ker je mož razbil kakšno posodje. 8 krat, ker ni lepo ravnal z domačo muco. S krat, ker ni bilo z njenimi ali njegovimi sorodniki vse v redu. Itd. Kako vam je kaj všeč ta statistika? Meni se zdi, da kaže, kakšen je prav za prav' srečen zakon. Res dokaj vsakdanji so vzroki teh prepirov, zato tudi prepirom ne smemo posvečati prevelike važnosti. Rajši pomislimo, kaj tiči za njimi. Če so vzroki tvojih družinskih sporov kaj podobni vzrokom, ki jih našteva gornja statistika, se vesela oddahni. Gospod in gospa Smithova sta 40 let vztrajala drug ob drugem, prepirala sta se in se spet sprijaznila, a če ju danes kdo vpraša, ali sta v zakonu srečna, bi se najrajši spet sprla, kdo bo prvi potrdil, da tako srečnega zakona še ni videl svet... Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Juha z vraničnimi cmoki, čebulna omaka, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Goveji golaž, krompirjevi cmoki. I’etek: Goveja juha z vlivanci, sladka repa, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Pljučne rezine s presnim maslom1. Sobota: Fižolova juha-, krompirjev pire, korenje s smetano, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Rižota s solato. Zdrobov kipnik s čokolado." • Nedelja: Riževa juha, pečena cvetača1, telečja pečenka, solata, dušen krompir. — Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, slane prestice.5 Ponedeljek: Zelenjavna juha, ribe v rižu, mešana solata. — Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Torek: Porova juha, dušen krompir, mešana solata, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Jagnjetina v rižu. Sreda: Juha z jajčnim rumenjakom, zabeljena cvetača, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Pljučka s krompirjem. Pojasnila 'Pljučne regine s presnim maslom: Sestrgaj iz kosa presne pljučne pečenke meso, da bo brez sleherne žilice, sesekljaj ga drobno ali ga zmeljl v sekalnem stroju in mu primešaj soli, popra, malo sesekljane čebule ali česna, materine dušice ali majarona, presnega masla in nekoliko kar najfinejšega olja Namaži potem kruhove rezine s presnim maslom, daj po vrhu tega nekaj nadeva, nato pa spet s presnim maslom namazano rezino. Namesto Nimam miru, moram dati v javnost. Kupil sem zimsko suknjo In obleko, pomislite, oboje me je stalo samo din 780'—, nad vse sem zadovoljen ka) mislite kje? euefiqnfi ‘aijod euneiD UOidSCM : 3)13180 UVAIJ. presnega masla primešaš sesekljanemu mesu lahko tudi sardelno maslo in nekolike muškatnega oreška. -Fižolova juha: Skuhaj pol litra fižola in ga pretlači s fižolovko vred skozi penovko. S to juho zalij bledo-rjavo prežganje, ako je treba, prilij še vode ali peteršiljeve juhe, pridaj pol lcvorjevega lista in juho okisaj. Vanjo daš lahko opečenih ali ocvrtih žem-ljevih. kock. “Zdrobov kipnik s čokolado: Primeša.' mrzlemu mlečnemu zdrobu za jajce presnega masla, 4 rumenjake, 3 žlice sladkorja, nastrganih limonovih olupkov ali vanilije in naposled sneg štirih beljakov. Namaži model s presnim maslom, daj vanj tako pripravljen zdrob in speci kolač v pečici. Oblij ga s stopljeno čokolado. ■•Pečena cvetača: Zreži lepo cvetačo na več delov in jo skuhaj v slani vodi. Odcedi jo nato in jo zloži v namazan model, kakršnega uporabljaš za kipnike ali narastke. Medtem raztopi v kozi 10 dek presnega masla, zarumeni na njem prav bledo 1 do 2 žlici moke, pridaj ;>/a litra mleka, stepaj to nekaj časa na žerjavici in potem še tako dolgo, dokler se ne shladi. Primešaj 3 rumenjake in 3 žlice nastrganega parmskega sira. Polij s to omako cvetačo in jo peci približno pol ure v precej vroči pečici. Pečeno cvetačo prinesi kar v modlu na mizo. sSIane prestice: Pripravi testo iz pol kile moke in toliko presnega masla kakor tehta eno jajce, iz dveh rumenjakov, enega jajca, malo stolčenega ingverja, soli, treh dek drožja in mleka. Testo naj bo trdo. Najprej ga dobro vtepi, potem ga pa daj na desko, posipano z moko in ga prav pošteno pogneti. Ko je dovolj shajano, razvaljaj posamezne kosce mesa na dolge pramene in naredi iz njih prestice, te naj spet shajajo. Potem jih daj z lopatko previdno v oslajeno vrelo vodo, kuhaj jih nekaj minut, jih vzemi spet iz kropa, posipaj jih z makom, zmešanim s soljo, položi jih na ploščo, namazano s presnim maslom in jih v pečici zarumeni. Po zgledu Francozinj - i dobro naravno uspavalo, zato naj g živčni ljudje vsak večer pojedo neka žlic. Pri prehladu se izvrstno obnese i med v vroči limonadi, če nas bol ’ grlo, grgramo lahko toplo vodo, k | smo v njej raztopili žličko medu. Pr j hripi in influenci učinkuje med zelr ‘ pomirjujoče in zdravilno. Z okusom izbrano blago, dobra kvaliteti moderni vzorci in barve, ki Vam hod. ugajal), dobite po res n^zkl ceni pr BRATA VLAJ Ljubljana, Wolfova ulica 5 ZAKON GOSPODO TERBRU6GA Pletnški napisal T. Cadsin 11. nadaljevanim Skrita za nekimi vrati sem čakala, li se bo vse tako zgodilo, kakor sem lutila; in res, vse se. je odigralo na-mko tako, kakor sem skovala svoj aklep. Nisem pa računala. s svojo snsko naravo in slabostjo. Ko seni iišala, da se bosta dvobojevala — ar bi morala pričakovati — se je loja maščevalnost razblinila v nič. ič več se nisem veselila svojega speha in rada bi žrtvovala nekaj let vojega življenja, da ne bi prišlo do ga, a bilo je prepozno..^Hotela sem regovon1; Maltitza, a vzel si mu vsa-o pravico do odstopa. Ubogi mlade-ič, ki sem ga zapletla v 6voje ne-lenske načrte in ki ge je z vso silo ipiral prevzeti vlogo v drami, ki sem •> vpnzorila jaz, ni mogel nazaj, tem-eč se je — kljub svoji popolni nedolž-osti — postavil pred tvoj samokres, a mo da me ne bi pahnil v sramoto.«: Ganjen zaradi vsebine pisma, si je defan pokril oči z rokama, potlej je >a brat dalje. »Zdaj, ko vam je oba dobrotljiva ‘reviduoel pustila pri življenju in ker voj a rana ni bila nevarna, sem od-iopila od smrtne obsodbe nad samo dni j, ki bi jo vsekako izvršila, če bi kdo '.med vaju padel; zato sem storila edi-o, kar sem že mogla, da si režim spo-tavauje in, ako je sploh že možno, iaj nekoliko popravim škodo in kri-ico, ki s,jm ti jo storila — izpove-ujem se til Tvoja žena ni nikoli niti sanjah mislila na to, da bi se ti ■neverila, temveč je celo odgnala Mal-tza, ko se ji je hotel približati; to ii je sam priznal. Zdaj te pa, dragi Štefan, prosim, da ii zaradi najinega starega prijateljeva oprostiš! Nikoli vež se ne bova idela. Svojo pogodbo s tukajšnjim ledališčem sem razveljavila in pla-tla dogovorjeno odškodnino; ko boš obil to pismo, me ne bo več v tem testu. Ne misli name kot na zločin- 0 ki je človeka pahnila v grob, tem-eS kot na ženo, ki te je ljubila ka-or nikogar poprej in ki bi lahko z jo storil vse, kar* bi hojel, samo če 1 ji bil privoščil le trohico ljubezni, '.bogom! Ingeborga.c Pismo je zdrknilo na tla. Štefan je Ivignil glavo, kakor da bi se zbudil z težkih sanj. Ustnice so mu zadrhtele, prijel se je za glavo in zaječal. Točil je s stola, planil ven in stekel proti Magdini sobi. Sobarica je vsa prestrašena pritekla k njemu. »Kje je moja žena?« je vprašal hri-riavo. »Gospa je v svoji spalnici, a mi je laročila, da je ne smem motiti.« Štefan je odrinil dekle in stekel kozi salon. Pred vrati spalnice se je istavil, ker mu je srce kar razbijalo r prsih. Rahlo je pritisnil na kljuko n vstopil. Pred posteljo je klečala dagda. Glavo je imela naslonjeno na irekrižanili rokah, a ni jokala. Bila e nepremična, kakor mrtva. Niti slišala ni. da je za njo Štefan. »Magda!« Zdrznila se je in vztrepetala. Niti >na beseda ni prišla z njenih ustnic. Kaj spet hoče od nje? Ali še ni dovolj rpela? -•Magda... moja edina! Ali moreš po-abiti, kar sem ti prizadejal?« Magda je zardela in spet preblede-a. Njene oči so vprašujoč strmele vanj. Ni razumela. Prijel jo p; za rame tin z drhtečim 'lasom povzel: »Prosim, da mi oprostiš mojo ne-muselno sumnjo. Zdaj vem, da. ni na ebi niti senc? laži in da .sem - bil torec in bedak, ki lahko v svoje opravičilo navede samo to, da te je Brez-nejno ljubil; ves svet se mi je zdel r razvalinah, ko sem mislil, da si mi mzvesta.c-Klečal Je pred njo in željno čakal ■dinega jiogleda... edine besede,"a‘ona ,e sta!« kakor marmornat kij), le oči ;o živele na njenem bledem obrazu. »Poslušaj me, Magda. Takrat, ko mm ti dejal, da te bom izbrisal iz svo-ega življenja, sem te ljubil bolj kakor idaj koli poprej. Hodila sva kakor neumna otroka venomer v krogu, Irug za drugim. Dovoli, da popravim, ;ar sem zakrivil, in začniva novo življenje. Ne silim te in se te ne doti-cam, a z vsakim utripom svojega srca e čakam...« Magda je še zmerom strmo gledala iredse. Sprememba po tolikem trpljenju, ki ga je molče prenašala, je nrišla prehitro, da bi mogla razumeti. Nato je Štefan ajjttetil n]čne roke, ?e s trpkim nasmehom obrnil in šel iz sobe. Magda. se je šele v tem trenutku '.avedekt. »Štefan!« je vzkliknila. V njenem trepetajočem glasu si lahko razbral ves strah, da bi ga mogla spet izgubiti. ; Z enim samim skokom je bil pri njtfj in Jo prižel na svoje prsi. Zdelo s« je. da je dvojico, ki se je celo ROMAN teto mučjla s premagovanjem, popadla prava vrtoglavica, ki jima je jemala zavest. Krčevito sta se objemala in se nista izpustila. Magda 6e je umirila. Štefan je sedel v naslanjač in si jo posadil na kolena. Moral jo je čutiti v svojih rokah, držati- jo. če je hotel verjeti, da je zdaj res njegova. Tako sta ostala nekaj časa tiho, brez besed. Magda je ovila roke okrog njegovega vratu in svoje lice pritisnila na njegovo. Dihala je mirno kakor otrok, zavedajoč se, da je v njegovem naročju varna. Zdaj pa zdaj je Štefanovo roko ponesla k svojim ustnicam, hoteč mu dokazati svojo ponižnost, ker ga je v začetku njunega zakona tako užalila s svojim ponosom. * Celo uro sta prebila tako objeta. Potlej je Magda tiho vprašala: »A kako je prišlo do tega?«. In Štefan ji je prijjovedovat o vsebini Ingeborginega pisma kar najbolj n» kratko, da bi ji prihranil čim več steče. Magda ga je poslušala, naposled je pa dejala: »Uboga Ingeborga!« Njene misli- 60 bile že daleč od teh stvari. Prižela se je k Štefanu in zašepetala : »Ali veš od kdaj te ljubim?« Štefan je svoj pogled uprl v njene ustnice. »Od onega večera v Monte Carlu...« »Ljuba moja!« »Poglej tole, Štefan k Izza izreza svoje obleke je potegnila tanko verižico in mu na dlan položila medaljon, ki ji ga je njegova mati jmlala kot poročno dardo in na njem sta bili vrezani dve besedi: '»Moje najdražje!« Štefan jo je pogledal, kakor da ne bi razumel. Magda je odprla medaljon in mu v njem pokazala njegovo sliko. Obsul jo je s poljubi . »Jaz sem se pa tako dolgo mučil v samoti in hrepenenju in čakal svojo srečo, ker nisem vedel, da ie tukaj. O bedak!« In spet ju je prevzela srečna tišina. Naposled je rekla Magda: »Pojdiva k mami!« Ko sta šla iz sobe, je Magda boječe vprašala: »AH je vse to resnica! Ali niso morebiti samo sanje?« Štefan se je tiho nasmehnil, jo vzel na svoje roke in jo po stopnicah nesel do sobe, kjer je stanovala gospo Ter-briiggova s Fredom. Ko sta vstopila, sta našla gospo Terbriiggovo samo v majhnem salonu. Samo pogledala ju je in že so ji od veselja zažarele oči; blaženo se je nasmehnila: »Naposled, moja trmasta otroka!« Oba je objela hkrati. Nato so sedli in se mirno razgovarjali. Gosj>a Ter-briiggova ni niti z besedico vprašala, kako se je vsa zadev* na lepem tako srečno razpletla. Zadostovalo ji je, da je njen Štefan, ki je bil sicer tako molčeč in resen, kar sijal od sreče, kakor otrok, Magda pa ni trenila z očesom od. njega, kakor bi se bala, da ga ne bi spet izgubila. »Ali ne gresta k Fredu?« je vprašala gospa Terbriiggova. »Signa je pri hjem, tudi ona je že kar naša...« Pri Fredu je prav tako zadostovalo, da sta se samo pokazala; ni bilo treba nikakršnega pojasnjevanja. Fred je zardel od sreče, ko je zagledal brata in snaho, kako se držita okrog pasu Nežno sta ga poljubila. Signa je stopila za korak nazaj% potlej je ]>a z nežnim nasmehom Štefanu stisnila roko, Magdf je pa rekla: »Ni večjega greha, kakor je greh pioti narav1. Ali si se zdaj sama o tem prepričala?« Potlej sta zaljubljenca odšla v Mag-dine sobe. Tako je hotel Štefan, ki je dovolj dolgo živel sam, izgnan iz tega raja. Ko so se za njima zaprla vrata, je Štefan brez besed razj>rostrl svoje roke, Magda se je pa prižela nanj. Svetost te minute ju je ponesla daleč proč od časa in sveta, v nevidno kraljestvo sreče... Druge jutro je stopil Štefan v materino sobo in rekel: . »Mama, moram ti povedati, da sem se odločil za ta nepremišljeni korak. Ušel ti bom . z Magdo na drugo,, resnično poročno potovanje... Povej to Harfwigu in osebju. Ni je sile, ki bi me odvrnila od tega sklepa.« Gospa Terbriiggova se je od vsega srca nasmehnila. »Prav imaš, dragi sin. Dovolj dolgo si hrepenel za svojo srečo, zdaj jo pa uživaj. Povej Magdi, da jo pozdravljam, poslavljati od nas se pa ni neba. Ostanita na potovanju, kakor dolgo vaju je volja!« Ko je Štefan stopil v Magdino sobo, so se njene oči zasvetile, ko da ga ne bi videle že več dni. Vzel je njene roke v svoje in jih poljubil. »Vse je pripravljeno. Kraljevič bo odpeljal svojo Pepelko. Povej mi še enkrat, da me ljubiš.« »Bolj kakor more kdo koga ljubiti!« Štefan ni več slišal njenega odgovora, zadušil ga je s svojimi poljubi. Spodaj, v Fredovi sobi je sedela Signa in držala Fredovo roko v svoji. Molčal je; njegovo lepo čelo je bilo mračno, oči pa vlažne Signa ga je z bistrovidnostjo svojega lastnega trpljenja razumela. Dolgo sta tako sedela, dokler ni Fred spregovoril; »Veš, tako sem srečen, ker »ta ona dva srečna! Žal mi je samo moje zlomljene moči in uničene mladosti, in danes bolj ko kdaj poprej, ker te ljubim!« Signa se je nasmehnila in dejala: »Marsikateri človek se ne more osvoboditi ovojih vezi, lahko pa postane rešitelj svojega prijatelja!« Konec. POZOR! POZOR! V PRIHODNJI ŠTEVILKI »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« ZAČNEMO PRIOBČEVATI NAŠ NOVI, VELIKI LJUBEZENSKI ROMAN, ENEGA NAJLEPŠIH, KAR JIH JE DOSLEJ IZŠLO V »DRUŽINSKEM TEDNIKU«. REZERVIRAJTE SI PRI SVOJEM PRODAJALCU EN IZVOD! OPOZORITE NA NOVI ROMAN TUDI SVOJE ZNANCE IN PRIJATELJE! Francoski napisal ARMAND MERCIER P Osveta jCfU&čtzeHSki c&tnan ~l ----- indijske 13. nadaljevanje »Neizrekljivo me trpinčite. Če bi bil slutil, da vas bo moja želja, da bi se še enkrat posvetoval z dr. Lacroixom, spravila v tako neutemeljene misli, ne bi bil govoril o tem...« »A kljub temu ste ga poklicali! Torej...« »Mislim, da ste mi doslej zaupali. Ali vas smem nečesa prositi? Prepričani ste lahko, da imam edino željo, pomagati vam pri dovr-šitvi vašega dela. Dovolite, da stvar vzamem v svoje roke: tako najbolje izrabimo vsak trenutek. In to menda hočete? V vašem dokazovanju je neka pomanjkljiva točka, saj jo poznate? V mislih imam poglavje o freskah v Ajanti. Kar je prinesel vaš tajnik iz Londona, ne zadostuje. Pod vsakim pogojem moram zadelati vrzel. S pomočjo mistra Wilkinsa lahko vse popravite: pošljite ga po pojasnila na lice mesta... in sicer takoj. Med njegovo odsotnostjo ga bom prav rad nadomestoval, kakor sem že nekoč storil...« Sir William je trenutek pomolčal. Njegove naspol zaprte oči so se odprle in prodirljivo me je j?o-gledal. »Vaša zahteva,« je počasi začel s pritajenim glasom, ki je v veliki sobi čudno votlo donel, »vaša zahteva je edino, na kar ne morem pristati. Rad verjamem; da bi bilo Harryjevo potovanje v Ajanto koristno, verjamem tudi, da je vaša edina želja, da moje delo v redu dokončamo, a zdaj se ne morem in nočem ločiti od mistra Wilkin-sa Bolan sem in star, starejši od svojih, let... zelo dobro vem, da bo kmalu konec mojega življenja, in v tem trenutku nočem pustiti stran nikogar iz svoje okolice..r Gospod Iljie, kljub svoji mladosti ste resen človek, življenje za vas ni bilo vselej rožnato in prijetno; vaš življenjski boj vas je zresnil in okrepil vaš značaj. Odkar vas bolje poznam, imam veliko zaupanje v vas. To vam bom zdajle vnovič dokazal, ko vam bom prvemu zaupal nekaj, česar ne ve-* sta ne lady Smart-Millerjeva ne Harry Wilkjnsw kar bosta morala pa kmalu zvedeti, ker — ne ugovarjajte — bliža se moja zadnja ura...« Sir WUham me ni pustil do be- sede in je nadaljeval z glasom, ki je zaradi napornega razgovora postal še tišji: »Dajte, da dogovorim... ne segajte mi v besedo, prosim. Nekoč sem vam že površno pripovedoval, kako sta med mojim bivanjem v Indiji umrla major Wilkins in njegova žena in kako sem prišel do tega, da sem se zavzel za malega Kareja, da mu oom varuh in da ga bom po končanih študijah vzel k sebi. Major Wilkins je bil moj prijatelj: že najino prijateljstvo bi zadostovalo, da bi vzel malega, plavolasega, šibkega dečka za svojega... Vi bi bili na mojem mestu prav tako ravnali, kajti sin majorja Wilkinsa je bil dejansko moj sin... Vidite, storil nisem nič drugega, kakor da sem držal obljubo, ki sem jo dal ubogi Gladys na njeni smrtni postelji. Vzgojil sem kratko in malo svojega otroka... Pozorf Pozor! Pozor! V prihodnji številki »Družinskega tednika« prične izhajati lmš novi VELIKI LJUBEZENSKI ROMAN. Uredništvo »Družinskega tedniku« se je tndi to pot potrndilo pri izbiri uovega romana, ker se zaveda, da imajo naši čitatelji izbran okus in da znajo zelo dobro lofifi dobro od najboljšega. 5[aš VELIKI LJUBEZENSKI ROMAN — zaritemu ga priobčevati - v prihodnji številki — je- torej roman, ki ga huste radi žitali v urinih oddiha. Roman, ki vam bo v trenutkih, ko »i boste zaželeli dobre besed«, miru ali dobrega prijatelja, uadonteotil r*e ta in vas popolnoma sprostil. Opozorite na NAŠ LJUBEZENSKI ROMAN v»«'»v«je *m»nce ie prijatelje in n« pozabite si rezervirati en izvod prihodnje številke pri svojem stalnem prodajalca! UREDNIŠTVO »Kako dolgo je že od tega! Od takrat je preteklo dvajset let... Ne lady Dafna ne Harry ne vesta tega, a zdaj ne smem več molčati... Razumeli boste, da se v trenutku, ko čutim, da se mi bliža smrt. ne morem ločiti od svojega sina...« Njegov sin! Onemel sem... Ko sem se zavedel in hotel spregovoriti,- je bil sir William od napora zadremal. Ob enajstih me je Yami poiskala v moji sobi. Ostal sem tam, ker sem bil Usti trenutek nezmožen, da bi Harryju Wilkinsu, ki sem ga nekajkrat slišal hoditi v sosednji sobi sem in tja, stopil pred oči. Kaj naj mu rečem? Razen tega moram najprej govoriti z mlado ženo, preden ukrenem kaj odločilnega. Po načinu, kako je stopila v sobo, po njenih čmoobrobljenih očeh, po njeni živčni hoji in njeni obleki, ki je bila sicer izredno skrbno izbrana, sem takoj opazil, da je imela tudi ona prečuto noč za seboj. Prijel sem njeno trepetajočo roko, a ni mi dala časa, da bi jo poljubil: »Marko! Od njega prihajam. To je grozno! Vsa sem iz sebe... Zalezoval me je. Ko sem prišla iz svoje sobe, mi je prekrižal pot... Hotela sem zbežati... Toda moje noge so bile kakor ohromele, nisem mogla... BHa sem vsa otrpla od strahu... Naslonila sem se na zid in nisem mogla spregovoriti niti besede. Prišel je k mehi in me spoštljivo pozdravil, toda njegova spoštljivost je v adanjem jx>ložaju pravi zasmeh. Sklonil se je k meni in zašepetal: -Ne pozabite, da moram še danes imeti vaš odgovor. Toda premislil sem si; ljubše mi je, da mi ga ustno sporočite. Pričakujem vas ob petih v hotelu Nyonu. Za Izgovor se posl užite ene tistih ljubkih voženj s čolnom" ki so vam bile med mojo odsotnostjo tako zelo pri srcu. Če vas pa do šeste ure ne bo, pomeni to zame odklonitev in bbm moral pustiti, da pojdejo stvari svojo poK.:‘ ' Nato je odšel; Videla sem ga, ko je vzel klobuk, zapustil hišo in odšel skozi vrtna vrata... če mi pridete s še tako tehtnici razlo*!*, je nemogoče, da bi še dalje živela v tem strahu!... Bo- jim se, neizrekljivo se bojim!... Zaradi tega človeka bom še zblaznela! Preden bi še enkrat preživela noč, kakršna je bila današnja, storim rajši brezpogojno vse, kar zahteva, še boljše je pa, da izginem, kajti živeti z njim je nemogoče. Sovražim ga, mrzim gal Smrt je edini izhod... Kolikor bolj to premišljujem, tem bolj mi postaja jasno!...« Kje je bila ponosna, nepristopna žena, ki sem jo spoznal v Parizu, kje je Yaml, vesela prijateljica iz Ženeve in Nyona?... Sprememba, ki sem jo opazil v vedenju mlade žene zadnje tedne, je danes dosegla vrhunec. Pred menoj je sedelo strto bitje in jokalo, da mi je trgalo srce. Kako se mi jo je posrečilo vsaj maio potolažiti, ne vem... Ko je zvonec klical k jedi, je Yami ležala v mojih rokah. Poljubljal sem jo tako nežno, kakor sem le mogel, in ona se je med solzami smehljala. Karry Wilkins se je opravičil, češ da mora v Ženevo, da poišče važen izpisek za svoje delo. Obed je potekel molče in hitro. Mitra nama je stregel in čeprav se nama je posrečilo, da sva vsaj na zunaj ohranila mir, sva bila v srcu tako razburjena, da se nisva upala spuščati v pogovor. Med drugo in peto uro sem moral pogledati k bolniku. V pušilnici pri kavi, sva se z Yami utegnila naposled dogovoriti, kaj bova prihodnje ure ukrenila. Ali naj mladi ženi povem, kdo je Harry? Trenutek sem mislil: da, po kratkem premisleku: ne. čemu neki? To bi njeno zmedo le še povečalo, ker bi izgubila edino upanje, da bo njen sovražnik kmalu odpotoval! Ali ni bolje, prepustiti siru Wiliiamu, da ji razloži skrivnost, ki mi jo je zaupal zanašaje se na mojo molčečnost? Harry V/ilkins čaka Yami ob peti uri... Jaz pojdem namesto nje! Ura je štiri! Kako hitro je minil, čas! Sira Všilliaraa že od opoldne hudo boli želodec. Zdaj leži mirno pod učinkom morfijeve injekcije, Iti me je zanjo prosil... Sam mi je povedal za neki predal v njegovi sobi, kjer so ležale škatle in steklenice. Ra etiketi je bilo napisano: ,Burke & Pacefield, lekarna in drogerija, Grosvenor Road, High-bury št. 5, London...* Ko sem se' začudil zaradi tega zdravila, ki o njem nisem ničesar vedel in ki mu ga ni predpisal noben zdravnik, je dejal: »Danes vam moram še nekaj priznati. Odkar mi je operacija pustila strahotne živčne bolečine, sem si navadno pred spanjem vbrizg-nil majhno injekcijo.. Samo tako sem našel n T Po operaciji mi je profesor Chauffier prepovedal morfij. Po njegovem mnenju ga nisem več potreboval,-A zdravniki, dragi gospod Iljič, nimajo zmerom prav, posebno pa ne, kadar hočejo biti logični! Brez morfija nisem mogel več spati. Namesto da bi zvečer našel počitek in mir, me je vsak dan zgrabil strahovit strah pred nespečnostjo... že zaradi tega strahu sem prečul del noči. In če sem proti jutru zadremal od preutrujenosti, so me mučile grozne sanje, ki sem se iz njih zbudil boij utrujen, kakor sem zaspal. Skušal sem profesorja Ghauffler-ja omehčati. Nasmehnil se mi je. Ali naj bi se tudi na vas obrnil zaman? Tudi vi bi mi odbili. Harry je imel več sočutja z menoj in mi je priskrbel mamilo... Njemu se imam zahvaliti, da sem imel mirne noči. Med njegovo odsotnostjo sem bil zelo razburjen, ker je zaloga usahnila. Na srečo smo dobili danes mamilo pri hotelskem vratarju! Zdaj ne morem več priti v zadrego. Harry mi jih je prinesel iz Londona celo vrsto steklenic. Zadostovalo mi bo za vse dni, ki mi še ostanejo... Molčite, doktor?— Od davi ste zvedeli mnogo presenetljivih reči, kajne? Ne jezite se name in postavite morfij na mizo poleg mene. Nikogar ne potrebujem... Lady Dafno slišim na terasi: pojdite k njej in jo prosite, naj me pred večerom več ne moti, da bom lahko užival mir, ki je zaprt v teh stekleničkah...« Odprl sem škatlo s stekleničkami in sem eno skril. Analiziral jo bom... Zdaj se je vse pojasnilo. Od sinoči so vzroki čudnega vedenja ljudi v moji okolici postali očitni. Medtem ko sem doslej gledal lutke iz prostora za gledalce, se mi zdaj zdi, ko da bi stal za kulisami 1n bi natanko videl hrti, Hi premikajo hjih roke in noge... Morfij! — - Stavil bi, da v stekleničkah, ki jih'je gospod Wflkins kupil v Lort-donu, ni samo morfij... Se lahko upam! In če dokažem, kar iščem in kar se mi zdi, da imam v tej steklenički v roki, potlej nama ne more Harrv Wilkins ničesar več storiti, pa čeprav j® rodni Smart-Minerjev sin. Niti svojemu očetu niti .njej*. Zahtevajte aš br^zpla-en cenik! din 35- B 7 Skodela za sadje B 5 Garnitura za belo kava,. za 6 oseb B 4 Garnitura za črno kavo, lepo dekorirana B 3 Garnitura za vodo ali pivo, v raznih barvali p o Garnitura za vino, v ratnih barvah B 6 Garnitura za kompot ali sadje B 1 Garnitura za liker, v raz. barvah Novela »Družinskega tednika** Sanje in v& Napisa/ Franz Herzog 1. Sanje. Polnoč je bila. Magda — zvečer, ko je legla, je imela lahno vročico — se je iznenada zbudila iz težkega sna. Tišino noči je presekal strahoten krik, “olj podoben rjovenju divje zveri kakor človeškemu glasu. Tema noči je na lepem oživela. Pod okni je zaplesala rdečkasta svetloba kakelj, po stopnicah so se zaslišali težki koraki. Nekaj mož je sopihajoč neslo navzgor težko breme. Nato je bilo spet vse tiho. Magda je po divjih utripih svojega srca štela sekunde grozotne napetosti. Ni se mogla ganit j, ne spregovoriti, ne misliti, vso jo je zajel občutek, da se je bito nekaj strašnega zgodilo. Nekaj nezaslišano žalostnega, nekaj, česar ne bo mogoče nikoli več popraviti in' kar je kakor sviučena peza leglo , na njeno živo, zdaj razburjeno srce. In hkrati se je že tudi zavedela, kaj je tisto strašno. Ludvika, njenega ljubljenega moža so prinesli mrtvega z lova domov. Njegov najboljši, prijatelj ga je po pomoti ustrelil... »Ni res. ni res!« je zavpila Magda. »To je laž, to so sanje! V postelji ležim in sanjam... Zjutraj ee bom zbudila in spoznala, da so bile samo sanje!« Njeni starši, sd stali ob njeni postelji. OČe in mati sta jokala, jo tolažila in ji Lubeče prigovarjala: »Vstani, ubogi otrok... Niso sanje, ampak bridka resnica: tvoj mož leži mrtev v jedilnici.« Magda si je’ hitro ogrnila domačo haljo in stekla proti vratom; njen juož je ležal na divanu, bled, negiben, ves v krvi. Okrog njega so stali tuji ljudje, bledi, v črn'h. s krvjo oškropljenih oblekah Zmajali so z glavami in zdihovali; Uboga, uboga vdova.« Magda se je po prstih splazila do divana. »Ludvik, vstani,« je dejala tiho, glas ji ie trepetal od razburjenja. »Slaba šala je to. veš. .« Nato se je sama ustrašila blaznega krika, ki ji je prikipel na ustnice. Zgrudila se je na kolena,- se vrgla na z-Vojega moža, se prižela nanj in ga strastno objela. »Vseeno mi je, naj bodo sanje ali feaeičnoštb če ie resničnost, naju bodo pokopali skupaj, če so samo sanje, se bova skupaj zbudila...« . Spet je Magda zagledala sebe, kako se bori z grozno resničnostjo, z grnz Uimi sanjami. Vse okrog nje. je nema, svinčena tenia. Mlada zena trmasto zapre., pfi bi hoče zaapat-i.v pogrezniti tu s-trasni dogodek v niorece sajjje in se, čez čas, čez nekaj kratkih, a vseeno neskončno dolgih minut zbudili .. V celo v tem polsnu je čutila . mrzlo, težko moževo telo, negibno in mrtvo ob svojem vročem telesu... Njena duša je .pa potovala skozi spomine prelepih dni. kt sta jih preživela. preden se je .zrušil nanjo.- tp strašni dogodek. Pred šestimi meseci, torej komaj pred pičle pol leta, še je Magda poročila z njim. Še kot otroka sta si bila prisegla večno zvestobo, oba istih kt, Ludvik morda dobro leto starejši od nje... Preden sla mogla svojo ljubezen kronati z zakonom, je morala mnogo pretrpeti, žrtvovati marsikaj. Vsi so bili proti tej poroki, celo njeni starši. Kakor zmerom se je pa odpor starejših razbil ob ljubezni in trmi zaljubljencev in. naposled, vendar že, je napočil srečni trenutek, ko sta zaljubljenca za zmerom izmenjala poročne prstane. Šest mesecev nato je zbežalo kakor en sam sončen pomladni dan. Tako mlada ie bila njuna sreča, da. sta se komaj drznila ve-jeti ji. Pogosto se jima je sanjalo, da še hodita v šolo in se samo skozi okno zaljubljeno spogledujeta. Kakor nekoč... Ko sta se po takšnih sanjah zbudila, sla se globoko oddahnila. Vse to je prišlo zdaj na um mladi ženi. zdaj, ko je ležala ob mrzlem truplu svojega ljubljenega moža. Magda je vedela, da samo sanja, a vseeno sta se je lotevala nekakšna mrzla ža- lost in nepojmljiva groza. Hotela se je zbuditi, boriti se z meglenim valov-jem, ki jo je proti njeni volji gnalo s 'seboj, a po vsakem obupnem poskusu, da bi se prebudila, se je vsa izmučena zgrudila v neusmiljeno resničnost. Naposled je pričela v svojem obupu moliti. Zmedene besede obupa in prošenj so ji privrele na blede ustnice: »0 Gospod, daj, da bo vse, kar zdaj muči mojo dušo, samo sen. Daj, da se bom spet zbudila, da bo okrog mene luč in v mojem srcu mir...« Njena prošnja se je izpolnila. Nekdo jo je stresel za ramo in svinčena peza je nenadno izginila z njenega . srca. Zraven njene postelje je nekdo prižgal svetiljko. »Ljubljena, kaj ti je? Zakaj jokaš v snu?« Njen mož jo je vpraševal. Vseeno je preteklo dobre četrt ure, preden se je Magda čisto zavedla. Med strastnim ihtenjem se je prižela k svojemu možu in venomer, venomer šepetala: »Bile so samo sanje! Kaj ne, ljubi, bile so samo sanje?« 2. Resničnost. Kar se je zgodilo zdaj, pa niso bile več sanje, bila je gola resnick. Bilo je petnajst let pozneje, ko je kot žrtev dvoboja v neki jahalnici padel mlad mož v najlepših letih. Njegovo smrt je zakrivil bolj nesrečen slučaj kakor pa tragedija; nihče mu ni privoščil smrti, tudi njegov nasprotnik ne, ki je streljal nanj z neverjetno slabim samokresom na !?0 korakov razdalje Ozadje njegove nenavadne smrti je bilo dokaj navadno. Dva prijatelja sta se sprla zaradi neke plavolase lepotice, beseda je dala besedo, a te besede so bile tako ostre, da jih po njunem mnenju ni bilo mogoče poravnati drugače ko z orožjem. Ko sta potlej — bolj ljudem na ljubo ko sebi — sprožila orožje drug na drugega, sta storila to z namenom, da se bosta po dvoboju spet sprijaznila, in si stisnila roke. Usoda je pa hotela drugače in zdaj je bil zmagovalec čisto obupan. »Res nisem hctel lega... Zaradi takšne malenkosti! Zdaj bi mi bilo ljubše, ako bi mi bil ubogi Ludvik priselil zaušnico...« Zdaj je pa čakala priče še posebno neprijetna dolžnost; morati so mrtveca izročiti njegovi družini, ki se je pa v življenju kaj malo menila zanj. Magda,, njegova žena ee je pred leti ločila 6d fevojega moža in živi zdaj pri svojih starših v provinci Brzojavno so ji sporočili žalostno novico in že s prvini brzovlakom se je pripeljala na kraj nezgode. Še zmerom lepa in mladostna vdova je vsa bleda stopila b krsti svojega moža. Človeško usmiljenje in ne ljubezen ji je pognalo solze v oči. Saj je bila tako rekoč vdova vse od tistega dne, ko je Ludvik z njenim spoštovanjem zapravil tudi -njeno ljubezen. Ako je hotela biti odkrita sama do sebe, je morala priznati, da je usoda nekako dostojanstveno zaključila zgrešeno Ludvikovo življenje, njej pa prihranila dolgo vrsto ponižanj, ki jih je morala prenesti vse od svoje ločitve. Magda je pokleknila na pručico ob vznožju krste. Sklenila je roke, a ni molila, njene misli so poromale v preteklost. Le kako je zaslužila to bedno življenje? Dokler jo je njen mož ljubil — bilo je komaj dobro leto — je bil do nje plemenit, dober, nesebičen. Ko je pa spoznal, da mu je žena neomejeno vdana in da je njena ljubezen do njega vsak dan močnejša, je postal sebičen in. trdosrčen. Nič ni. prikrival, da se je njegovo srce zanjo ohladilo, da ga ne zanimata več ne njena lepota in ne njena ljubezen. Hkrati se je pa zdelo, ko da se je šele tisti hip zavedel, kako opojno in sladka je življenje brez zakonskih vezi... Zdaj je Magda klečala pred svojim mrtvim možem. Zavedela se je, da se po vseli krščanskih in družabnih zapovedih spodobi, da ee vdova bridko razjoče in da občuti žalost, kar najglobljo žalost ne samo zaradi ljudi, ampak tudi v svojem srcu. lJa ni mogla. Če je jokala, je objokovala samo samo sebe in svoje izgubljeno življenje. V srcu ni občutila žalosti, pac pa nekakšno olajšanje, ko da bi nevarnost, ki je kar venomer grozila njej in njeni rodbini, na lepem prenehala, ko da bi po hudem viharju leglo na njeno srce zatišje. Nato je Magda vstala, stopila b krsti in dvignila pokrov. Mrtvečev obraz je bil nekoliko ožji kakor v življenju, neskončno miren in mlad. Prav tako ga je videla neko noč v hudih sanjah, sanjalo se ji je, da ko moža prinesli mrtvega z lova domov... Magdi je šinila kri v obraz, njeno, srce je spet zajel tisti strahotni občil-1 tek groze, 'ki jo je mučil tedaj v snu. Kakor v omotici se ji? naslonila na krsto in kakor tedaj v snu, so ji privrele na ustnice..zmedene besede vroče, hrepeneče prošnje: O Vsemogočni v nebesih, daj, da bi bile vse to samo sanje..', 'sanje vse, kar se je zgodilo v teh strašnih petnajstih letih... In daj. da bi bila sladka resnica tista davna ura sanj, ko se ini je sanjalo, da sb mojega ljubljenega moža prinesli s prestreljenimi prsi iz gozda 'domov in ko sem sanjala. da ga bom vse svoje življenje objokovala z odrešilnimi solzami ljubezni... KOŽA, MEHKA KOT ŽAMET, TO BO V PLAČILO! Če ji boste privoščiti hranilno Solea-kremo. Rima imel samo enkrat v življenju, spoznati dekle, ki mu je za zmerom namenjena. V tej strahoviti sekundi je dekletce še enkrat smehljaje se pogledalo gim-nazijstu v oči in je izstopilo. Težko je dihal in kakor zaklet jo je nepremično motril — in res se je na stopnici še poslednjič ustavila in se smehljaje se ozrla. Takrat ee je pa tramvaj že pomaknil naprej in je peljal trpinčenega šolarja njegovemu neprostovoljnemu cilju nasproti. Oh! Nikoli ne bo pozabil svoje Sulamit! Zdaj je manjkalo deset minut do šestih; torek, izstopila je pri drevoredu. Vsak torek bo ob tej uri čakal na tem mestu, dokler je ne bo spet videl. In če pride samo enkrat na leto semkaj? Ne, usoda ne more biti tako kruta! Čez kakšen mesec, morebiti čez pol leta jo bo srečal in pogovarjala se bosta iz oči v oči kakor V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA NJEGOV IDEAL / Naoisal Paul Elbogen 1 Prvič v življenju je mlado dekle gledalo sedemnajstletnega gimnazijsta Rudolfa dalj časa in ni umaknilo pogleda, ^o se ji je upal s presenečenimi, široko razprtimi zrenicami pogledati v njene prodirne oči. Da, nasmehnila se je, začela se je z njim spogledovati — oh, to je vedel iz pripovedovanja svojih prijateljev, kako se takšna stvar odigrava. Zmerom znova ga je pogledovala z očitnim zanimanjem, kar ga je še bolj onesrečilo, saj je vedel, da ne more iti za njo, pa čeprav bi premagal svojo bojazljivost, kajti na drugem koncu mesta ga bo čez pol ure čakal njegov inštruktor, da ga bo pripravil za izpit iz latinščine, ki ga čaka že jutri. Vsako žrtev bi rad prestal, samo da bi smel enkrat samkrat objeti to nežno glavico, s piavimi lasmi in z lički, .kakor dve jagodi, si je dejal. Takoj nato je moral pa priznati, da je za zdaj zanj latinski izpit važnejši od vsega drugega. In vendar mu je bilo to ,bitje* že od vsega začetka namenjeno. To je čutil; čakala bo, da,bo končal gimnazijske in vseučiliške študije, z njim bo študirala medicinska predavanja, poročil se bo Z njo, pa naj bo kar lioče. Z njo bo prepotoval tuje dežele, ob njej se bo postaral in umrl. Bogve kako ji je ime? Bržkone ima kakšno posebno poetično ime, Mirijana ali Sulamit? Kako ga je gledala; še nikoli ga ni kakšna »ženska« tako gledala — v prsih je čutil blažilno bolečino, kakor takrat, ko je pokadil prvo cigareto —, zanesljivo je tudi ona občutila usodnost srečanja! Ali naj ji, ko bo izstopila iz tramvaja, stisne v nežno ročico majhen listek? Nanj bi napisal: »Zdaj ne morem iti z vami... a rotim vas, pri najini skupni usodi, dajte mi , priložnost, da vas bom še kdaj videl!« ali kaj podobnega. Komaj je prenesel misel, da je ne bi nikoli več videl, kakor umrlega človeka ne vidimo nikoli več! Da bi izgubil zaradi 'vražjega naključja priložnost, ki jo je dva stara prijatelja, kakor se pač pogovarjajo ljudje, ki so od nekdaj in za vselej namenjeni drug drugemu ... In potlej je Rudolf v resnici čakal, čeprav ne vsak torek — kajti včasih ni mogel opustiti raznih šolskih dolžnosti in obiskov pri prijateljih — približno od tri četrt na, šest do kakšnih pol sedmih na postaji pri drevoredu na ”Sulamit-jTi je’ bila v njegovem spominu poosebljena vsa krepost tistih ženskih bitij, ki jih je kdaj oboževal: krepost njegove prve ljubezni Prjri, dvanajstletne slaščičarjeve hčerke z letovišča. neke filmskd igralke in šfesrfe V/innetousa, junaka romana, ki jo: je že pred tremi leti oboževal. Rudolf je vdano čakal, v zgodnji je,šeni, ko je rahlo deževalo in je pihal-veter, oktobra in novembra, v prvem decembrskem snegu; in vsaka ura, ki jo je zapravil s..čakgnjem, se mu je zdela žrtev, ki jo mora žrtvovati svoji'Sulamit. Že se je sprijaznil z mislijo'— v najglobljem kotičku je občutil kakor nekakšno osvoboditev — da je dekle pozabil za vselej : tik. pred božičem je pa stala spet pred njim'v rahlem snežnem metežu. Ne da bi okleval, je stopil za njo ip spregovoril sto in sto-kraj pripravljen in zglajen stavek: Draga gospodična — že Šest mesecev vsak dan čakam na vas« (V resnici je bijo te tri ali kvečjemu štirikrat na teden), na kar ee je osuplo obrnila in zbadljivo vprašala — ustrašil se je njenega odločnega in »vzvišenega« glasu: In zakaj, če smem vprašati?« Tudi, to vprašanje je že dolgo pričakoval in odgovor nanj je imel prav tako pripravljen. »Ker se vam takrat, ko sva se skupaj peljala v tramvaju, nisem mogel pridružiti. In ker« — glas mu je zazvenel zelo hripavo, »ste me takrat tako dolgo gledali in ste mi vrnili pogled!« Gladko dekliško čelo se je nagubalo, potlej se je spet zjasnilo, nato se je pa dekletce na ves glas zasmejalo: »Oh, zdaj vas poznam! Da, da, res je, neprestano sem vas morala gledati, ker —« ’ Hudomušno se je zahihitala in skrila ■svoj nosek v muf. »Ker — ker?« je vprašal Rudolf in bel oblaček je nastal pred njegovimi usti, tako globoko je moral zasopsti. »Zakaj ste me tako gledali, kakor me ni še nikoli gledala nobena ženska?« Konec stavka se je komaj še slišaL Takrat je pomežiknila e svojim živim očesom, in nesramno, vendar pa kljub temu vsa zardela je obrnila glavo, da so poskočili vsi veliki,kodri in je rekla: »Prosim vas, ne zamerite mi — tako rada ga imam! Takrat sem vas morala zato tako gledati, ker ste nekoliko podobni našemu psičku Fifiju — kajne, da ne boste hudi name?« Nato se je obrnila in spet zardela in veselo odskakljala. Rudolf je nepremično strmel za njo, kot mavrica pisan svet se je neslišno pogrezal v, nič, npmesto njega ga je pa zajel siv, mrzel in vse.preveČ resničen svet... Hu mor Vzrok »Kaj, spet ste se ločili?« »Da, zaradi zadnje služkinje.« ‘ . »Glej, glej, vi pa zakdnolomec!« »Nikakor ne; vzrok je ta, ker je moji ženi rekla neumna gos.« »Ne razumem, kakšno zvezo naj ima to z ločitvijo?« »No da, dekletu sem napisal v spričevalo, da je bila pridna in poštena!« Poceni »Moja žena me je pripravila ob vse premoženje!« »Moja pa mene ob pamet!« »No. potlej ste jo še poceni plačali!« Kakor nalašč Mlada slavna filmska zvezda najame novega šoferja. »Svojih uslužbencev ne kličem rada po imenu,« mu reče. »Zato vas bom klicala z vašim priimkom. Ali ste zadovoljni?« ;Popolnoma, milostljiva!« »Dobro/kako se pišete?« ' »Anton Dragec, milostljiva!« Previdnost »Pred tremi meseci si menda dobil dovoljenje za šofiranje in vendar te nikoli.ne vidimo šofirati!« »Res je, dovoljenje sem dobil, a tako težko dobil, da ga ne bi rad spet ko j izgubil.«: V knjigarni »Ali bi lahko dobil knjigo; »Mož naj bo gospodar svoje žene?« »Ne, gospod! A vprašajte v oddelku za pravljice, morebiti jo boste dobili tam.« . Dobro znamenje »No, Jurček, kaj pa dela tvoj bolni bratec? Ali bo kmalu spet zdrav?« »Da, danes je bil že tepen!« Spoznanje Janez sreča na cesti svojega dolžnika Matevža in mu jezen zakliče: »Prepričan sem, da svojih sto dinarjev nikoli ne bom več dobil nazaj!« Matevž ves olajšan; »Kakšna sreča! Jaz sem si pa že na vse načine belil glavo, kako naj te o tem prepričam!« Oklevajoče »Pravijo, da so našli neko novo Prešernovo pismo Primičevi Juliji!« »česa ne poveš! — Da, da, ta pošta...« Naročajte po pošti na podlagi naših cenikov, ki jih dobite brezplačno! 'mmmm Če blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo kupno vsoto! 6eda k prazniku ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: XII. večer muzi-koniedijantov ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošoe ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA II. DECEiMBHA 8.00: Kvintet pihal ■ 9.00 Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9 45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Koncert in Radijski orkester ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Kvartet Fantje na vasi in plošče ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Plošče * 18.00: Koncert lahke glasbe ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Orkestralno društvo Glasbene Matice ® 21.10: Plošče 3 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester H Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 12. DECEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ® 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 3 14.00: Napovedi ■ 18.00: Zdravniška ura ® 18.20: Plošče ■ 18.40: Kulturna kronika ® 19.00: Napovedi, poročila ® 19.30: Nac. ura ® 19.50: Znuiinivosti B 20.00: Spominski večer ob dvaisp*-letnici smrti Ivana Cankarja fr 2”.t!|>: Napovedi, poročila H 22.15: Plošč: «8 Konec ob 23. uri. TOREK 13. DECEMBRA 11.00: Šolska ura 12.00: Had . ■ Šramel B 12.45: Poročila I3,0.'l: Napovedi 13.20: Plošče H 14.00: Napovedi t8 18.00: Radijski orkester ® 18.40: Verski svet m njegove osobiin' H 19.00: Napovedi, poročila K Nac. ura ■ 19.50: Vesela tep«vi S Konec ob 23. uri. SREDA II. DECEMBRA 12.00: Plošče ® 12.45: Poročilu ^ 13.00: Napovedi; ■ 13.20: Piošee S 14.00: Napovedi S 18.00: Mladiii:=ka ura ■ 18.30: Plošče ® 18.40: Vzgoja in prirojene sposobnosti ^ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. nr =.■ B 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Pran«** iz ljubljanske opere 81 Konec ob 23. uri. moram biti v vsaki ročni torbici! (Nadaljevanje z 2. strani.) Svoje dekle je oklal in nevarno ranil iz ljubosumnosti 261etni krojaški pomočnik Lojze Salmič iz Zagorja. Dekle je bilo uslužbeno v neki slaščičarni, kjer jo je ljubosumnež napadel in z nožem in škarjami hudo ranil. Potlej je na več mestih še sebi prerezal žile. Oba sta izgubila precej krvi in se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Pri vasovanju je ustrelil nasilnega vasovalca Antona Rožmana gospodar Blaž iz Zdol pri Brežicah. Vasovalec mu je grozil z nožem, njegov tovariš Mirko Pajdidi pa z nabitim samokresom. Ker se nista hotela na poziv, da bo streljal, vasovalca umakniti, temveč sta še naprej grozila gospodarju, je ta sprožil puško in na nesrečo zadel vasovalca. Hudo ranjenega so prepeljali v brežiško bolnišnico. V hipnozi je razkrinkala tatico žena Ištvana Surnjaje iz Sente. Ponoči se je v njihovo hišo splazil neznan tat in odnesel nekaj denarja. Žena je rekla možu, ki je znan hipnotizer, naj jo hipnotizira, pa mu bo povedala, kdo je bil tat. To se je res zgodilo in žena je povedala, da je kradla neka ciganka, ki se bo pa kmalu spet vrnila in poskušala krasti. Mož je naznanil orožnikom, ki so prišli čakat ciganko. Ciganka je res prišla in priznala tatvino. Volk je raztrgal otroka v zibelki v vasi Pruščici v Bosni. Mati je šla iz hiše po opravkih, pri 18inesečnem otroku je pa pustila 7!etno deklico. V liišo se je priklatil sestradan volk in raztrgal otroka v zibelki, dekletce se je pa skrilo za peč. Ko se je mati vrnila, je srečala med vrati volka s krvavim gobcem. Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi NIVEO, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z NIVEO. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, zvežo in zdravo barvo — iSl TMTA Cepijenise neplemenitejših vrs! lerzaiičs in Korenike Keber 5 BS, ieleki 08, Riliarla In Chassalas, vse zajamčena čislo in pmmsino, dobavlja : Prvi iugsstonski ioznjaci, Garmr. Zabtt aite cenike. Pravi sigiš'1 čeviii vedno #• io ogi. uneleje ludi po n'eri staropriznanl tvrdka Radio Ljubljana od 8. do 14. dec. 1938. Ljubljana Mesini Irs 13 se sprejema?0 ČETRTEK 8. DECEMBRA 9.00: Napovedi, poročila B 9.1.'): Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve B 10.15: Verski govor B 10.30: Plošče B 11.30: Opoldanski koncert B 13.00: Napovedi, poročila B 13.20: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta B 14.00: Otroška ura B 17.00: Kmet. ura B 17.30: Ura lahke glasbe B 18.13: Tolminska zgodba B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Koncert orkestralnih suit B 21.20: Solistični koncert B 22.00: Napovedi. poročila B 22.15: Pesmice za krajši čas B Konec ob 23. uri. PETEK 9. DECEMBRA 11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijsuega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Ženska ura B 18.20: Plošče B 18.40: Francoščina B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: O izseljencih B 20.00: Prenos koncertnega večera zagrebške radijske postaje B 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA 10 DECEMBRA 12.00: Pesem, glasba, ples B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Pesem, glasba, ples B 14.00- Napovedi B 17.00: Otroška ura 8 17 10. Plošče • 17.50: Pregled sporeda B 18.00: Radijski orkester 1* 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Napovedi, poročila 8 19.30: Nac. ura B 19.50: Be- Cens naših malih oglasov so zmerne in času primerne! POZOR GOSPODINJE! Najceneje sfe postreženi s KURIVOM ' prl tvrdk1 RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08 PATENT ..KRALJIČU PECI" ki se naloži le enkrat dnevno in greje ves dan, je v zalogi pri A. SEMENIČ IN DRUG Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 IZPRMAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika ubia «sa*oyrstnit> naočnikov, povtctva>mlt daijnogiedo*. loglonmov, barometrov, barolermomeiro«. hygrometrov ild. Raznovrstne ure. zratnma m srebrnina. - Ceniki brezplačno Kavno tam 3e dohJtfo popolnoma nove plo-Sčt svetovno znane znamke HOMOCOUD CENA DIN IV - je nova trgovina stekla, porcelana in kuhinjske posode Poravnajte naročnino! Dežne plašče HUBERT U S, TRENCHCO ATI. OBLEKE itd. sl nabavite najboljše in najceneje pri Preskeriu Ljubljana, Sv.Petra c. 14 Poccni boste kupovali V.i *«' potrebuje!«. oko uhiavol« nai brezplačni katalog seksualne Impotence, za spolno slabost In za ojačitev funkcije spolnih žlez poskusile originalne neškodljive LJUBLJANA Cenjenemu obttnstvu vljudna naznanjam, da smo se preselili na TVRiiVO CESTO Sl poleg kavarne „Majcen" 2500 DINARJEV potrebujete di ui^lužlti4 me-sečno 1000 d5i.orj.ev doma Postranski Ea5*U-žek. PiSfte: »ANOS* Maribor, Orožnova. Pisalni stroji za pisarno in potovanje, računajoči pisalni stroji, stroji za seštevanje in odštevanje* Različni modeli knjigovodstvenih strojev ter knjigovodstvenih avtomatov. IVAN LEGAT • MEHANIK VETRINJSKA 30 Tel. int. 24-34 PREŠERNOVA 44 Tel. iot. 26-36 Izdaja *a fconsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. O. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mthalek - 731 t Ljubljani