Št 38.
V Oorici, dna 18. soptembra 1S96.

Te&ij XXVI.
Soča"
»9
izltaja vsak petek o poldne m velj;"i s  prilogo  „GiipiiUrskl liti' vred po poŠti jircjemuna ali v Gorici na »lom  pošiljana:
v*o lelo.....?U\. i-m,
pol leta......2-20.
četrt leta       ....     ,    1-10.
i""iil pošlniiia.
Za	tuji;   il« ž	(de  toliko	več	koliko	r j(
Deli	v.em   iu	ili-iilfitn   m	Ulj	premožnim	
	o   znižai	in,   ako .-	e oj.	!aseM.r	up
„Fri«»r«c" iz!		aja   vsakil	14	duij  v>	ik
-elo	eto 80 kr.				
„Go*po4arski List" izhaja in se prilaga segu Iti stranij. Kadar je v petek praznik, izide'a
SOČA
(Izdaja za Gorico).
Oznanila
in .PBSLMICE* plačujejo so za polslopno pelit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo \ krat,
Večkrat — po pogodbi.' —  Za večje črke po prostoru.
Posamične Številke doMvajo se v ti,\akarnali v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrončiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle ilella Fabra po S kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in rcklamneije pa upravnistvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo - ne sprejema. —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.
I
Izdajatelj in odgovorni uradnik   Andrej Gabrsček.
, Bog- In narod!"
Javen shod
garfclM-jieliti&ieia društva »Sliia" v St. fladrez«.  ,
(Konec)
Veleč, g. .Ir. A. Gregorčič ptvhajije k prvi točki (liii>vtii tr.i nda. muireč poročilu ,i po I i M i'- m <> nt položaju, i" rekel, <l,i je v zadregi, ker ne ve, k,e začuti, ka.ti to polje je jako obširno. Političen položij v naši monarhiji je tak, da ž njun ni zadovoljna tiij»dii.i narodno-,!. Sedaj se vse -tir- okoli ponovitve pogodbe mej n.ifto in ogersko diž.rvo. I/. časopisov hi) menda znano /l»i»-invaicein, da j«' !. IMi7. grof Hcu-l usede! v Avstrijo novo državno obliko, namreč «1 ti— v.div.em, l<) je-, prej ]«Mlina Avslnj.i -c je i.c/dclilu v zapadni in izhodni de! (Av-!ri;ri in t iver-ko.) S to ilr/.. obliko se je d-i!.i popolna ...mj.^lahiostOgeiski, pod katero spada tudi da-n.i;:ij.i Hrvaška. Zit »m-i velja Oger-ka kol zn-imiim država, oua jo popolnoma neodvisna o.l ll.is; I.- pogodba z \. |Mi7„ ki SC ohllilllj.l Vilkih .|i\«i-t lel, it.is ni'ko!iko vc/e. Ta pogodba so ,.¦ -ka-iiila I. IM-.7., \<t m- je ponovila hla |s,77. in Isn7. in se ima zopet ponoviti M;i IV.I7.
Pogodba obseg., tri dele, ki ni-u v leni uotr.iuji zve/i iiuil s i • 1 m i j, ki se il.ijo buli ločiti drug ml dru/cg.,. Prvi del nb-eg., piavil.i tako imenovane avstrijsko-ngeiske ii.iroiliii' banke, ki izdaja papirnat denar, ,.ilmr .lin/lir. ki il.ijV -ut<\m članom, ho-g.iluii zidom in inviilinn, visoke letne <lo-limlki'. tV'i'l'sk.1 skn-a. <ll l/kon-ra to lilll/bn, kolikor iiin/oii' /a sviiji' o;n'i^ki' itr/ i\n»* na-ihimii', ki m' tt|i'iu,tjo s kniivtijo '/iilov, vi'|iktl> kapilalisliiv, ki pispniltip-ii n.. . V< r-.kiiu. i-,inka >,>U;\.i /op»t na to. «la člani ilobipi visok«' iilirrsli o,l iilo/nnv.i ali ^"^"'ra kapitala. Oboji .Idsf/.ij,, .^o; naiiKMi, In narav av-li-ijski« polovici- m iL vi-itpu stnči volno pi> iHiHinilji-fiib bnv-.rtnkili, s-,-ino tla uhr.mi na /iiikij mir. če tn<!> flomači naiiob lucil Iimii storrjo in oinalMi[t>p» poti livo tiakla.l. AvsIu-i^iT-k.i nioii.irliij.1 bo imela /opi-t l«-?avi' - ti. luuiko, ki, /atiašajoi1 se na bo/iitf in npliv.ui- svoji- za.slopnik«' in po-kroutelj., sta\l|a za ilalm:b il.-rt li-t taki-ponoji-. kati-iili iltvavi tu- motvb- spn-jeti lin/ iM|vrčj<-a , iia;i-»,inja ^anu^a sftn- ni I in v. -ku.il> za monarhijo. Dogovori si» \r-i;n /•* vi-i'- iiicsitcv nifil vl.nlatiia in banko: \i.--kra! se ji' ^morilo, da so >c ?.f spoia/.nnicii: a zadnje \e-ti poročajo, da banka p- o-.l-slofiila od tfv.i, v kar je bila /e prej ptivolii.i, iu \s|ed lt"rM so todi pobijanja prem-hala, zalo se niim-i ukvarjajo /. vpr.iian;ern, alibi n.- bilo prav. <\.i -e banka razdeli v av.-trij.-ko
lunine in inii^o.'!ie   Ivokc  Ustanovila   drn,M. ki t.i bila boli tem)   M-zat.a na dr/avni p->-
I>iii-i i|»l |mriidbi- ?. nrvr.-ko d.i!.,fmV /n.sU katera plarm. la Av-tt.a i:: O^i-ka /a -kopne 7>\d^. h Iu I.MiT. it >- o <-n-i ! .»..'.miii-i' Hen-t ,. n-!avo. ki i.- ra/.de.ila •-.--.a-lvo v dva <!.-!a, Avstrijo irt dr'.r-ko: mi imamo svojo vlado in svoj ih/Ani zbor poav "ie/elrdb (Merska s Hrvaško pa zopi t s-.oe mini-tre in zbore. Sknp'i,i nam je o-biti le v >j-ka, kab-ro upravlja voja-ko moii-b-r-tvo, i.'v,i"in*i deželno hramba ki jo AvnzA za A\.-t!-ijot a drurM za Odrsko in Hrva-k-i, Skupno je tudi zunanje ntini<ter3lvo. kal— n-.nu so podrejeni diplouiuticni r.a-lopniki in konzuli v tujih državah. .Skupna je v.-led posebne trgovinske por'OiHu« tudi carina od bla^a, ki prihaja i/, iriuieni-tva v ioonarliije. Skupne zadeve, posebno vojaščina, zahtevajo
Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabrsček" (odgovoren Josip Krmpolii).
n.i leto i-eiikili si mikov, ki se delijo med to iu o.-io-trattsko polovico v neenakih /neskilt (kvot.d.).
Odkar imamo diirtrttzTnii. plieevala je O^et-ska iiiib'ižno ;{ij»w> Avstiij.i pa približno 7H'„ skupnih -tropov. 1'pliva pri javni tipravi, iiaspioti zuuaii.iiii «lr>..i\.on, v irjro-\iHshili in ileiiaruili /snU vali im.-li -l.i p., prav na-pi-olno: O^er.ska nad 7(>"„. Avstrija pml :i0"„, m to vsted 1,'jf,,, ker Orui oziroma oni, ki I,mi Zapinedu^cjo, m> bte/.ob-zimi, mi pa |»ihievne ovi-ice, ki radi l|iilxv> milit iu -prave si pu-:'inio vleči ko/o i-v/ \f\w\i\. To ne sine daije tako o-lali. O-er-ka se je, odkar ima .svojo upravo, silno pov/d^-mla ; njeni di-avni dohodki -o -,. „d lela 1^(17. do danes podvojili iti potrojili; kme-ti;-tvo in obilni;.!, k ikoi tudi tivovina, so se silno razvile: Oriom niste »rebeii iu upliv; na; loiej tudi plačidejo v razmeri s ...vojni bli''iVm, s kateiiiii nastopajo, naj ne igrajo vi-nkih gospodov iu mo^oriijakov na naše stroške. Kdor se baba iu -opiri, naj plača -tin-ke in naj ne /ahlev.i, da bodo reve/i '/alti plačevali.
Ti.-lji del po;'i,db, /. Or'.'isku nliMva P-ismImio liyoviiis|.o pogodbo med Avslrijo iu • »^'¦'•^o. iu Mi-er v tem smislu, i\,{ leh polov sr ne loči e.inii-ka nn-ja, ampak da se smatr.de obe di/.avi v raiinskein o/.ini kol ni i ile/ela ua-pioli drugim ili/.avani. To ni b:lu ziuiiaj   tako.   Še v  leni  slo|e||:, in sieei
do Ma   1SC.7, uli-ln.ila jeraiiie.k.......ja .....d
i Vit-ko ni Av-tiijo. I.ela ISC,, so sj Ofni i/reiuo piiilivah ]>r.ivii'(> doloievalt o i-aiitiski meji v p,..ebnih pm.odhali iu siivr lak<>, da si lahko nslvaiii«. fvoje o.l Avstrijo ločeno lariii-ko ii/enihe. Skujini carin-ka iu l:yo-vin-l;a po„-odba |i> imela /a Avsirijo neka| pomena, dokl.-r -o m- nva/.ali avsihj-ki. po--ebuo če.ki iu dunajski ol.ilui|ski izdelki ua o-«i.ko. od li.ili'1-ili m lichalo plačevati ca-iiue. haii.laue.. ve je obrlnija na (gorskem tako močno i.i/.vila. A,\ i/ Av-trije ure prav m.do izdelkov \u\ O-er-ko. N,.spi„lno priha-pijO velike nuio/tlie ,.i|a tli moke i/. ( ^'i-ism' v Av-liip. Inr/ carine. Od /ila, ki prihaja i/. zuii.i::|ih krajev v Av-tri|o, se plačuje carine I -Id. C.O kr. v /latu od' kv.iilala. ;ili lili/ti I »lil. si) kr. v papirju.   Aku bi ločila   nas   in
od žila, oziroma moke, ki prili:i|a iz. O^oiskc k nam, v-aj polovico z^orej nav.'dene carine, po-kočila bi ^>\\.\ domačemu /itn za 1<> do .'.H mijijonov -iil. na leto.
Ojiei.-ka  i/.va;.i  na leto   I   milijon kvii,-
liiluv    jišenui-  v  Ime    di-/.i'le,  a   l'i.,    lnili|oue
kvinlaiov   v Av-lnjo.   Naša  p-"iiica" ne more
tekmovati z ono. ki prihaja  i/. O^er.-ke; np-ua
i'1'iia   je   tako   ni/ka,   t\.i   kmetu   se    /e    ne
; sp!.s. a   sejati   /al.i več mvo ;ra  potrebuje za
j -e.   Z^oiaj   n.nMv.u   catina.   ki   bi   morala
'  valovati   domači    pridelek   ui.Vve  cene,  je  le
|  na papirji, ka li vs» p-eui. a.  kalem potrebu-
i  ;iino,  pr.li.i a k nam / O^eiski^a bre/ carine.
I i V     ka j- ptid.a.vala -e pie.l   malo Idi po
i d.', milijonov kvastuiov p-, n'n e na lelo,  dan-
! d.itn..-.   e jiridc!.! lin   ."»O miii,ouov   kvinlaiov.
Vs.m!  'mno-i/a   piideika   na   O.-er.-kem    in
v sled  -kupn-Lja i\v. in-ki^a ozeiiilj.i Z O^ei-ko.
je   1-afiii.i   na   iiio/fiii-ko   /.itn,   ki   bi   iimla
varovati   ško le domače   kmeJovalce.   za   nas
brc/,   vsake   vrnino-ti,   in to   zui/.n?e,   kakor
rečeno, <ino našemu ž.ilu /a  K) do .*i() ntili-
jonov na ieto.
Vsako z.ni/. uije r ene o^er.skimiu p.-idelku jo r:a -kodo našemu poliedelcu, 7.a v>akih K» kr.-j(arj.'V o.l kiiiit.il.i! za kalne se zni/.a o„'fi-sk-|.ji:u -'-tu vo>ti;a na železnici, pole vivdiioit domačemu žitu za  \ do ."» milijonov
Podlistek.
Opori gorenjskih kmetov v 17. in IB. stoletju.
Po arl.ivndi »inh -p>ai VI jdirair I, o ver. 0 kmetiških uporih rta slovenski ?en;!;; in njih v/tokih sv je p>.,in ;,,-. pr((.,.j tudi V tu-otn jeziku. Pred nekaj leti ('1MM. str. i(H. t. n.) je v TLj. Zv.' naris;,j j)!uf. Kaspret razmere gorenjskih kmetov okro^ 1. ir,(J<.>., in 1'arapat je priobči! v .Lttopi.su M. SI. za I. }S«.i«.» Članek o kmetiskili ,r.m,tih« od I. iol'.5. do t. lG:r>. Nekako liadaljovaujo obeh ieh spisov naj bodo naslednje vr>lico. Virov nisem navajal podrobno, večino gradiva se:n vzel iz prajskoga arhiva v Smledniku na Go-'»njskcui; natančnejše citate pa navajam v *-yyi razprav! .Schloss und lb-vrschaft Fiod-"ir' iti Oberkrain", katera izhaja ravno zdaj v neiii-ikih publikacijah nuizojskega društva z« Kranjsko.
Knziiiere kmetov, ki so bilo še v !;¦{. in II. stoletju jtiko ugodne, so se slabšale v i,"j. "i tO. stoletju bolj in bolj* postale so polagoma tako neznosne, da so prijeli kmetje za oražje. Toda izid kmetiških uporov je le še pripomogel, da je bil njih položaj poslej tem šlabcjši in neznosnejši. Na Ogrskem je.n. pr. v tem času nastal pregovor:
Iti.-ti. us e-t ijua-i llind (bo-), Ni>i <piod situ ornu.i disiiit. V teb beicd.di se -Mačilno izra>a trditev, da ;e kun t stvar, š »v.dero -me trraj-čak delati ;u -loriti, kar se mu poljubi. Vzrok temu. da so nastale lake misli o razmerju liani {rospndoiii in po<llo/uikom, je bilo nekaj tudi rim.-ko jiravo, ki si j<- pridobilo v l."i. veku in v naslednjih stol d jih vedno večjo in večjo veljavo v nemškem cesai-lvu; romani-&ti pa so krivo raztimovai nemškojiravni.' od-visnnslne oduošaje ter j;h tolmačili po pravilih svojpjra prava in tako dali nino^o povoda pritožbam. Še večjejra pomena pa so bile za poslabšanje kmetiških razmer razne vojne in njih posledice, zlasti tridesetletna, potem boji zoper Ludviki« XIV. in po naših krajih posebno beneške vojne in turški napadi. Za vse te vojaške operacije je bilo treba denarja, zopet denarja in še enkrat denarja. Davek se je naložil deželam, te so }?a razdelile na razti" ^rajšfake, toda ti ga niso nikdar plačali sami; saj je bil star običaj plemstva v Avstriji takisto, kakor drugod, da se je za davke, sebi naložene, odskodo-valo pri svojih podložnikih. Razen tega pa vidimo, da so težile grajšcine v 17. in 18. stoletju prav tako- za tem, da bi povišale tlako, kakor so delale sto ali dvesto let preje.
goldinarjev. Ogerska vlad-i pa rti znižala vožnje ogerskenni žitu za 10 kr. od kvintala, ampak za dvojni, trojni iu *e večji znesek. Z uničeno ceno domačega žila plačujemo prijateljsko cirilic.) in Ir-Mvinsko pogodbo/, tigri. Ali židovski bogat tši, ki imajo vse ogei-sko žilo v rokah, niso s lem še zadovoljni. Šiiriindvajsel velikih židovskih mlinarjev ali mlinskih družb znalo si je pridobiti dovoljenje od ogeiske iu avstrijske vlade, da uvaža velike iiiiio/.ine pšenico i/, Srbije iu Itiuntiuije bre/, vsaknršue carine, kar je očitno proti obstoječim carinskim določbam, ter prodaja zmlelo umko ne v inozemstvo, kakor bi morali, ampak v Avstrijo, kjer so uničili ceno našj pšenici in naše mline.'Ogei-sktt ne izvaža v mozem-lvo riuniiu->ko iu srbske pšenice ali moke, namreč le ihto ogei-sko moko, kakor se je godilo lo že od nekdaj. Sedanja carinska in trgovinska pogodba iinj Avslrijo in Ogerskn škod.ije našemu kmetijstvu. Zalo je di'žavni zbor in so vsi de/elni zbori pozvali vlado, naj za časa odpove sedanjo pogodim, da se sklene boljša.
Kakor je žaloslen politični položaj z ozimni na razmere mej nami in ogerskn »bžavo, lak je tudi /, o/iroin na domače od-nošaje, bodisi v dr/avnem zboru, budisi v naši n/.ji domovini, v 1'rii-..;jn. Državni zbor je zgubil evojo veljavo j.i moč; nekdaj je, rekel bi, poslavljal in n.Mavljal vlade; dandanes pa ravna, kakor mu vlada namiguje, ker nima v sebi moči, <l\ bi odločeval usoilo dr/avi iu narodom, Itazcepljen na mnogo slrauk iu slrančic ne nmiv /apočeli nič važnega iu pomenljivega sam \J sebe, Svoje moči rabi v lo, da idr.inka sliatiko pobija I. r da druga drugi brani, da bi k,.j dosegla ; v uiedseinjiieni boju zgubljajo slranke moči; a med tem vlada odločuje  narodom   iu   de-
zelaiil SOlnce iu dež, kakor hoče. Vse se je naveličalo lega ueveselega .lauja, vse pričakuje željno prihodii|ih volitev, ker vsakdo je nezadovoljen s -eilaiijim položajem, upa, \\a ?. novimi volitvami se premeni lice in srce državnemu zboru, da napoči nova doba, ki prinese mir in ,-rečo raznim narodom.
Še matije moremo bili zadovoljni z od-uošaji v ožji dKMiovi.ii, kjer nam delajo vsakovrstnih ovi;-, da bi n«> prišli -lo p.ilr-hue nam omike iu da bi ne /boljšali svojega gmotnega .d.nija.   Vedno   je  veljal   slovenski
narod kot  veren,   mir.....   zvest ' in  pohleven
narod. Zdaj nas pa razupivajo naši nasprotniki kol lieinirneže, nezadovoljneže, siiro-veže, siromake, zarobljene, ko nikogar, posebno uradnika ne pust,- v n'ni, in s katerimi inkilo n« mara občevati, kateri niso vredni, da se vlada na nje ozira s tistim oo-broholiiiiu očesom, s, katerim zbira okolo sebe Italij:>ue iu poilalijaučence. (lasi so /;i nas hudi,'ko nimamo od iiobeue slrani pomočnika iu zaščitnika; vendar ne sinemo obupovali. On, ki nas je ustvaril za Slovouie, nas tudi ohrani kol take, dokl.-r bomo tega vivdui. Zato bodimo složni, dela viri, varčni in naše delo bo blagoslov imelo od Njega, čegar var-tvu se izročamo, od Njega, ki' nas je postavil ni svet, ki more dali srečo in uspel, našemu delu. ,,rečo iti boljšo priliod-no-l našemu narodu.
Shod pri Rebku
v   nedeljo  IX I. m.
V   nedeljo   se   je   vršil    drugi    letošnji
poučni   shod   društva   .Sloga"  na (Joričici v
trosiilni  ,pri Itebeku'- '.a vso Vipavsko dolino.
bošlo j4« veliko ljudslv. od vseh stranij. Selo
in prostori pri Hebkti so bili okrašeni z zastavami. Ob dohodu gostov iz florice je zapel mešani pevski zbor iz K r i % a pod vodstvom g. nadtičilelja Med v eš čeka.
Predsednik dr. (Jregorčič okori o napovedanem času občni zbor iti sicer s privoljenjem gospoda vladnega zastopnika na trati za hi*o radi velike udeležbe. Ko pred-hhrvi vladnega zastopnika iu pozdravi navzoče, sporoči pozdrav poslanca grofa Alfreda tlo ro n i n i j a, ki ni mogel priti k občnemu zboru, ker se odpravlja na kralko potovanje na Kreto in v druge vzločne kraje. Zboro-v.ili-i zaorijo glasen živin odsotnemu poslancu. Ptvsloptvši k dnevnemu redu poroča predsednik najprej o političnem položaju v istem smislu, kakor je (o storil pred osmimi dnevi v SI. Andrežti. ((Jloj poročilo o shodu spredaj, llredn.) Opisoval je neprijazno sapo, ki vleče nasproti slovenskemu muniiii v Priinorjii, na Koroškem in v drugih deželah ; kako malo laskavo in ljubeznivo nun opisujejo domači vladni in nevladni krogi nasproti osrednji vladi; razkladal boj koroških Slovencev (er Slovencev goriškega mesta in v Trstu za slovensko ljudsko šolo; žigosal imenovanja na šolskem polju za Koroško ler ua ju-iiči-cm polju za JVimorsko za novih ministrov (ianča iu (ilcispacha; ter zahlevnl, naj Itadeui resnično in zdalno pomore v vneli Mi o/.irih, aku hoče, da bo imel slovenski narod zaupanje do njega in da ga bodo podpirali slovenski zastopniki v njegovih pml-|el|ih.
Obžaloval je bratomorni boj ua Kranjskem, ki ovira razvoj slovenskega naroda v edini deželi, kjer je Slovence v večini in na krmilu avtonomne uprave, ler odleguje Slovencem ob meji, katerim se je borili proti mogočnim razjarjenim nasprotnikom /a narodni obstanek, pomoč, katere krvavo potrebujejo. Kuuko obžaluje razcepijeuosl slovenskih iu jugoslovanskih zaslopuikov in omamljajoči upliv llolicnvvarlovcgu kluba, ki ovira vsako odločnejše in uspešnejše delo, ter priporoča, naj se zanaprej volijo le laki državni poslanci, ki so voljni skupno delovali med seboj in z drugimi .slovanskimi poslanci v. juga, kajli le mnogoštevilna, trdna iu zanesljiva skupina more uplivati ua vlado ter silili jo, da vrši v dejanji pravice, zajamčene v državnih temeljnih zakonih. Opisuje onemoglost sedanjega državnega zbora radi ne-premoslnega strankarska in pomanjkanja vzvišenih idej, ki bi ga vodile pri njegovem delu. Tesnosrčnosl in sebičnost, vladeželjiiosl in krčevito zadrževanje: tuje lasti iu I njih pravic je večinoin znak borečih in prepira-jočih se strank. V takem položaju ima vlada proste roke ler upravlja državo po svoje, ne da bi se ji bilo bati parlamenta, ki porablja svoje moči v to, da sam sebe slabi. Vladi je /d.ij naloga, da si sestavi parlament s poštenimi načeli in čilimi močmi, ako hoče izvršili kaj koristnega in trajnega za avstrijsko državo.
Dalje je govoril predsednik o političnem položaju z   ozirotit   na   pogodbo z Ogersko, ki se bo morala k letu ponovili. Po novejših poročilih smatra se sedanji državni zbor kot nesposobi u, da bi mogel  rešili   lo važno in ležnno delo, ter se sploh sodi,   da  dotič.ne t lu-Mliege se prihranijo bodočemu novemu dr-! j..v-;nii   zboru.   V codba   z Ogersko je bila t do /,<:ai veibso le Avstriji v kvar. Naloga bo-•;u-i;:.i'"..v.:sviicga zbora bo,   da bo krepkeje ' v.3\/.;ai   koristi   tostranske   polovice   avslro-I ogersko monarhije, nego se je lo do zdaj go-' dilo. Občni zbor je vzel  s pohvalo to poročilo na znanje.
Take ali vsaj podobno «o bile — ob kratkem   tiaris.me           razmere kmelov v  17.
in Is. slolelju po vsem nemškem cesar.-hu, lake so bile Imej ludi v Av.-lriji. V vsem obsegu sedanjega avstrijski ga cesarstva so se prepirale v 17. stoletju, zlasii pa v začetku US. stoletja, gosposke s svojimi podložnimi kmeti. D.i navedem le nekaj primerov; uporni štajerski kmetje so ubili v onem času na krut način višjega deželnega komisarja Volf-ganga Friderika grofa AVurtnbrauda. in na podoben način so se vzdignili moravski kmetje, rtazdružonost prešlega ljudstva so porabili francoski, bavarski in ogrski brezvestni agitatorji in io izkoriščali za svoje prevratne namene. Taki emisarji so sodelovali n, pr. pri dunajskem uporu zoper žide dne IG. januarja 1. 170-J. Zlasti Francozi so bili v tem ožini zelo delavni in so izknšali na raznih krajih naščurali podložuike na vslajo, nare-jiiti Avstriji tako neprilike in odvračati njeno pozornost od vnanjih bojišč na notranje razmere. Da tudi na Kranjskem ni nedostajalo takih francoskih odposlancev, pokaže ta raz-pravica.
GrajšCina Smlednik na Gorenjskem — ne daleč nad Ljubljano -- je bila v začetku 17. stoletja zastavljena Pavlu baronu Egkhu: dne 28. niarcija 1G20. I. pa mri jo jo  cesar
Ferdinand H. prodal. Prvo, kar je storil novi lastnik, je bila ureditev podložniških razmer. Toda pri tem je prišel kmalu v nasprotje s svojimi krneli, in ti so se priložili pri deželnem oskrbniku; ko pa tukaj niso nič opravili, so sklenili, da pošljejo svoje poslana k cesarju. Toda njih gospod jih je prehitel in prosil, naj cesar naloži podložni kom večni molk in njega varuje upornih kmetov, le pa prisili k dolžni pokorščini. Kes je izšlo meseca decembra 1. 1G27, povelje, naj zapro vse krnele, ki pridejo v Gradec, dokler ne dokažejo, da so uporni kmetje in njih kolovodjo storili, knr so dolžni. Tako se je torej žalostno izjalovil prvi poskus kmetov, da bi »oholjšali svoj položaj.
Iste pritožbe so ponavljali podložni kmetje trideset let pozneje, i. 1GG0., ko je prišel Leopold I. v Ljubljano, kjer so se mu poklonili kranjski stanovi. Tožili so posebno, dii se jim je povišal davek, iu da morajo zdaj Uačanili skoro dan na dan, a preje, da so morali na tlako samo dvanajst dni v letu. Brez vzroka te pritožbe gotovo niso bile; saj je bil tedanji najemnik smlejske grajšcine Ivan Štefan VVuttalitsch res samovoljen, oblasten in surov človek, ki je rad kršil pravice druzih ljudi ter najbrže tudi s podložnikr ni postopal  preveč prijazno, nmpak so je oko-
Na to jo govoril dr. Henrik Tiinm o občinskem gospodarstvu in o sodni upravi; ¦lal je mnogo krasnih nasvetov in vspodbnd-nih vzgledov. Poslušalci .-.o mu cesto viharno pritrjevali. Nekaj misli] iz tega izbornoga govora o priliki. — Gospod E, Klnvfcnr Jo govoril o sadjarstvu, kakor ga jo proučil iu ga namerava zanaprej uredili v naši deželi strokovnjak prof. Mador, katerega jn poklicala v Iu namen naša o, kr, kmetijska družba s Tirolskega. Poslusitlre jo zelo' zanimal ludi la govor. -- Ker ho o vhoiii lom obširno poročni »G o 8 p o d urskl L hI", kateri dobivajo vsi naši naročniki v deželi, opozarjamo naj ua tem mostu lo ua članke, ki bodo govorili o tem velevažnein prmlmelt',
(losu. P e r o z z i jo zahvalil v imenu shoda drušlvo „Sloga» za la zanimivi poučni shod in izrekel popolno ztiupnnjo poslancem, kar jo shod potrdil z živahnimi »ži-tfo-klicl". Na In jo lili Hliod zaključen,
Po shodu nas jo zabaval to kri;', k i mešani pevski zlnr in govorilo ho ho razne ndušovljeiio iiapilnice. <>„>li S. uro oo nilftli goriški gostjo, kalem so udeložuiki to prav presečno pozdravili,
Konceno nuj so šo omeni, du hiiio imeli priliko videli in slišali Ltizuikov Imnnniilj-iliduklofoii, ki ho hoiIiij izdolnjo v Loimrčlcovl tovarni na Vrhniki pri LJubljani.
Novo glasbilo dola na pnHlnfinlcii voh drug vlls nego navadni harmonij, kajli ginu mu jo polen, milo-iiežni, a ludi laku mtičun, da se sliši v daljavi kakor bi Hvirnl knk ur-hoslor ali cela godba, Godalo lina neko posebno mehaniko, h pomočjo kalem ko lahko svirajo poleg pesuij in prelndij ludi drugI najrazličnejši kralkočasui komadi.
Gospod Lnziiik jo Hviral ua svojem inštrumentu razno koneerliio skladbo in celo plesne komadi-, ki so so tako lepo Iu pravilno glasili, da mu jo občinsko burno ploskalo. To novo glasbilo si je pridobilo splošno simpatijo, in sami veščaki Irdo, d:; šo niso slišali lako izbornega harmonija, ki hi oh enem bil za lako splošno uporabo, kakor je diilaktofon. Zalo ludi ne dvomimo, da se io novo glasbilo kmalu udomači ne le v šolah in cerkvah, ampak ludi v zasebnih družinah ua mestu glasovira  v  zabavo iu kralek čas.
DOPISI.
V Gorici, 10. sepl. — »Že zopet hujskanje in demonstracijo* si bodele mislili, gospod urednik, ko dobodele ta dopis v roke. Ali gradiva za lakšne dopise je dal sinočni večer prepolno. Sinoči smo imeli Slovenci priliko, opazovati italijansko koli uro.
Ker ste pa že v današnji izredni izdaji priobčili precej dišečih cvetic iz vrla avile kollur'1, katero so se razevele ta dva dneva, ko je bilo lepo vreme, prosim Vas, priobčile tudi la-le dopis, ako bi Vam ostajalo kaj prostora. *)
Skoraj neverjetno je, kako prežijo goriški židje na slovenske krnele ler kitko jim hote vsilili svoje blago!  Prvi med   temi Židi
je (.....ime  sinu   izpustili;   prosimo   par
prič za vse, kar pripovedujete. Uredn.) Ko sem šel pred par dnevi mimo njegove pro-dajahiicc, slišal sem, kako je vabil nekega kmeta: ,Pcjlcga sam, parjalu parjazni, ga damo dohar kup, magari deset šolda na zgu-ba, samo zakaj ko sle vi, alo notar t" •— Ta žid živi samo od Slovencev.   Da ga Slovenci
*) Zadnjic ni bilo mogoče. — Uredn.
riščal na njih stroške in si polnil žepe. Pomagali! pa pritožba • kmetom tudi ta pot n: nič, in prisiljeni so se naposled vdali zahtevam svoje grajane. Iste neznosno razmere so bile prej, ko slej; mod prostim narodom pa je vrelo ludi šo daljo, in treba jo bilo le pravega treuolja, da nastane upor, Zgodilo se je to I. IG.SL, ko je bil lastnik smlejske grajšcine deželni glavni prejemnik Ivan Peor pl. Pcrnburg. Pritožbe podložnikov so bile do malega iste, kakor nekaj let prej; razen tega pa so poudarjali kmetje v svojem spisu ludi, ila morajo voziti v Ljubljano grajščinsko zeljo, repo, slamo, žir in žilo, nazaj pa vino. Ge iz tehtnih vzrokov ne pridejo tlačanil, jih za-rube grajska gosposka takoj. Kočarji so tožili, da morajo gonili grajsko živino na kriško planino, nazaj doli pa nosili na hrbtu težko lovore sira in masla; a zvečer no dobo jedil, ki so jih prejo dobivali, ampak samo majhen košček kruha. Nekaj resnice je bilo gotovo v teb pritožbah, ker je dne U. julija 1. 1085. deželno glavarstvo naročilo Pernburgu, naj se drži najstrožje novega urbarja iz lela 1G74-., če ne, da ga bodo kaznovali s sto zlatniki globe. Zastopal je kmete pri razpravi advokat dr. Zumerer.
(Dalje pride).
zapustč, zapreti mora v par dnevih svojo . prodajaJnico ter se pobrati tja, kjer so stanovali njegovi pradedje. To JloveCe si jo pa npnlo v sredo zvečer psovati Slovence z .morda ščiavi, miarda živio", ko so šli Slovenci z živio-klici po mestu. Zapomnile si Slovenci tega Človeka, ne hodite več k njemu. V sredo zvečer so hili pri mitnici ra-zim c. kr. redarjev tudi še trije mestni stražniki na goriški strani. Kakšno opravilo so imeli prav za prav Lun ti trije, lega ne vem. Lahi so sklenili, da ne puste pred Gunkelovo gostilno, kjer prenoči Njeg. Vjv. grof Badcni, nol>enega Slovenca. V la namen so (udi poslali pisano okrožnice okoli. Ko so se vzdignili Slovenci | roti mestu, sla bila le dva stražnika sredi ceste, tretji je bil na kraju. Ko jo šlo par Slovencev že mimo njiju, je razlogovnl ..kano" roke in kričal: „allo la, aRo la! dula, dula?" ter se oziral po tretjem stražniku: »Vojn ka, Pelizon, vejn ka Pclizon". Ali ponesrečilo se mu je, Slovenci so šli v mesto z bujnimi živio-klici. Med veliko slovonsko množico pri slavoloku pred Fuuovo kremo je prišlo fudi nekaj Lihov gledat, na kak način sprejmejo Slovenci odličnega Slovana. Napis na slavoloku so si prestavljali ur različne načine; posebno pa so sirmeli li učeni jnzik-oslovri nad besedo »VVitajže"; to jim je bilo strašna beseda. Ko niso vsi skupaj ni« »kovi-li, kaj to pomeni, je rekel naposled eden teh doktorjev je/.ik-oslovslva: „To bespdo so Slovenci nalašč z i Li dan, »stuhhih*, da bi jo ne razumeli mi".
Iz Nmiirtnogu v Hrdih, Ifl. sepl. Zadnji ,1'riui. Lisi* se je zadel ob iicknlere našo sovnačane, CeS, da so se že najdi liberalnega duha, ker berejo .So C o", iu pristavlja, da »Soča* nima v Šmartnem nijed-nega naročnika, ampak da si jo izposojujejo iz Koznne. Trdi, da uprav oni, ki Citajo »Sočo", kljubujejo duhovnikom in jim nagajajo, kjerkoli le morejo. Da .Sočo" čihv 'v Šmnrlnem, je resnico, nasprotno pa ni, da vsi tisti kljubujejo duhovnikom, ki jo citajo, kajti med njimi je celo takih mož, ki si prizadevajo, da dobimo novi farovž r.a nažega go9pudn župnika. Torej, ako bi duhovnikom kljubovali, ne bi se brigali za Farovž. Ponavljamo, da smo ,Sočo" vodno čilali in se še nismo pohujšali ter da jo bomo Se bolj raz-sirjevnli, ker smo spoznali, da govori le ske-leco resnico in ne siri krivoverskih naukov, in sploh, ker nas radi tega ne pogubi smrten greh, ampak upamo priti v nebesa uprav tako kot vsi sodelovalci pri »Prho. Listu*. A - Z. Dostavek uredništva. -— ,Prim. Listu" moramo bili le hvaležni na reklami, kajti vsako njegovo zabavljanje proti „Soči" nnm pridobi novih naročnikov. Tako smo jih dobili ta teden tudi v Šmartnem. Prosimo, spomnite se nas zopet i/, kake druge vasi, kjer ima «SoČu» še premalo naročnikov.
las Tolmina. —- Ukljub vsem naporom c. kr. namestnika, in morda tudi grofa Franca Coroninija, se je odločil grof Badeni. da obišče in počasti s svojim prihodom tudi Tolmin; s tem je prišel Tolmin kol glavni irg v lioški dolini v nemalo zadrego, ker ni bilo zadostno časa, pripraviti se za sijajen sprejem. Toda županstvo je nemudoma potrebno preskrbelo, da se je pripravil v malih urah dostojen slavolok, pod katerim je sprejela ekscelenco deklica z lepim nagovorom, a druga mu je podarila lep šopek cvetlic. Ekscelenca je bil ginjen in le smehljaje je pozdravil učitel.sko osebje in šolsko mladino.
Ko je potem pozdravil ekscelenco župan Cazzafura. izročivši mu peticijo za prcdelsko železnico, zagromeli so klici: »Živijo eksce-lenca grof Badeni", živili »slovenski po-sianci", živijo »grof Marenzi", anamest-nika se je očilno preziralo.
Po županu so pozdravili ekscelenco: častita duhovščina, načelnik cestnega odbore Oskar Grdjrščik, izročivši mu prošnjo za uradno podporo pri gradnji ceste ob levem bregu Soče.
Za tem je pozdravil ekscelenco tu bivajoči g. baron Winl, ler, poudarjajoč, da uboga dežela potrebuje vladne podpore.
Za temi so se predstavila županstva Sv. Lucija, Ponikve in Grahovo, izročivši eks-celenci peticijo glede bohinjske železnice. Na to so se zopet ponavljali prej enaki živijo-klici.
Ko je minister pozdravil g:,', uradnike, se je podal v uradnijo c. kr. glavarstva ; vrr.ivši se, povpraša c. kr. okrajnega glavarja, kdo da gradi to novo poslopje zraven uradniškega poslopja, na kar mu poslednji odgovori: c. kr. nolar dr. pl. Premerstciu.
Potem se ekscelenca s spremstvom odpelje do Feršcla, kjer je bila od grofa Ma-renzija pripravljena južina.
Da ckscelencagrofBadeni s spremstvom ni bil pogoščen v Tolminu, kakor je nameravala priredili sama občina, tciuuie kriv le c. kr. namestnik Rinaldini, koji bi gotovo najraje prepeljal ekscelenco v kovčeku po Soški dolini, da bi ne imel prilike videli slovenske zemlje in slišati prošenj »danega ljudstva.
Iz Idrskcgii pri Kobaridu smo prejeli v popoinilo o sprejemu grofa Badcnija še te vrstice: »Pred lepo vrejenim slavolokom je stalo celo starešinstvo, kateremu na čelu g. župan ter mnogo občinstva. Predno so dospeli vozovi v vas, vzdramili so nas krepko pokajoči topiči ter naznanjali prihod. Župan je pozdravil  njegovo  Prevzvišenost tako-lc:
Vaša Prevzvišenost, gospod ministerski predsednik! Cist mi je se Vam poklanjali kot župan občine Idrsko ter Vas prosili, da obračate Svojo naklonjenost do naše občine, sosebno za zidanje predelske železnice in uravnave Soče, ter Vam kličem dobro doftli: Zivio, Zivio, Zivio P
Minister je marsikaj povpraševal. Med drugim: Kedaj so zidali cerkev? Ali je lu fara ah šola? Koliko je stara cerkev? Na lo Mpojejo naša dekleta cesarsko himno, kar je ntienndilo g. min. predsednika, da se ie pošalil rekoč:  Poj6,  kakor po notah"
Iz Sedla. — Od 6. t. m. smo dobili lu poštno nabiralnico in torbo; postil jon vozi vsak dan — naprej in nazaj — skozi Sedlo. Z i to pridobitev se imamo zahvaliti v prvi vr^ti delavnemu c.kr. okrajnemu glavarju, visokorod. g. grofu M. Mu-renziju za podporo. Prvolno je bila namreč dovoljena ta vožnja le dvakrat na teden, kar pa ni moglo nikogar zadovoljiti in bi bilo naredilo le zmešnjavo. — Upamo, da ne bo Irena pritožb, t. j., du se bo izpolnovala naredba c. kr. postnega ravnateljstva: da nam bodo dohajale direktno zvečer semkaj one stvari, za kalere ni treba kakega potrdila od pošluega uradi, za druge poši-Ijalve pa takoj dotična naznanila, kje imamo blago iskati.
Iz Ccrkna. (Ljudski shod.) — Že od nekdaj obsloji med duhovniki n.i Cerkljanskem in sosedno Kranjsko nekaka zveza. Prijaznu občevanje cb goriško-kranjski meji se je povečalo, o.lkar se je zgradila cesta v Idrijo in pa čez Kladje v* poljansko dolino. Vrhu tega so cerkljanski -kapelam vzeti z večine izmed krniijsVdi rojakov. Tudi sedaj so na Orkljanskem delavni rodoljubi, kranjski rojaki. S temi je tudi preč. g. dr. Krek oseben prijatelj. - Slučajno nadomestuje zdaj g. vikarija Kosca v Novaka h, ki se je :>I. avgusta podal s skuooim avstrijskim romanskim vlakom na no;.jo pot v Luni. Vse ¦o postranske oko'isčiiie so pospeševale misel na shod. M!sli'o se je IikI:. da društvo »Sloga* ne bo une'o sdiodcv, zalo so so pogovorili cerkljanski rodoljub', da skličejo ljudski shod, h kojemu naj se povabi državni poslanec preč. g. dr. A. Gregorčič. Dne H. t. m. se je Udi ljudski shod sijajno vršil na dvorišču preč. g. dekana. Pri krasnem vremenu 'i ob'h» udeležbi popoldne ob 3. ur«>h so se zb'vl; bližnji in daljni prebivalci na Oerkijn&ker, k\kor tudi duhovniki in kato1. rokodelsko društvo iz Idrije. Tudi ncketeri <h',iovr'<': iz Knnjske in pa svetli^ možje iz Idrije, so se udeležili shoda. Pred župpiščem je stal oder z zelenjem in zaslavan" olraien. Na vhodu v dekanijsko dvorišče je stal nap;s: »Vse za vero, dom, česa i j a*. Kmalu po teh urah stopi pred zbrano množico časi. g. Razpel, vikarij z Orehka, in poživlja, naj se izvoli odbor, ki bode shod vod''.Predsednikom predlaga proč. g. dekana M uro v ca, podpredsednikom g. župana Tušarja, in tajnika g. Kosmača star., k čemur je shod  jednoglasno  pritrdil.
Preč. g. dekan, kot predsednik, pozdravi navzoče z lepimi besedam »n se zalivali, da so se v obi'por» .šievMu udeležili shoda. Opraviči ve'oitč. g. držav .rega poslanca dr. A. Gregorčiča, ki je bi namenjen na shod, ali prihod ii>;i>:3.erakega predsednika ga jo zadržal. Z vidno že osljo so poslušalci vzeli na znanje, da je p. r ur pred shodom umrl jeditii sinko g. Uavirkeija, veleposestnika v (leifcuem, ki je imel govorili o kmetijskem vprašanju, kar pa se r! moglo zgoditi vsled prevelikega udarca. Na po/,iv. preč. g. dekana je izrazil shod svoje sočutje na veliki izgubi. Dalje je g. predsedirt omer'1 delovanje veleč. g. dr. A. Gregorčiča v državnem iu deželnem zboru ter preučal resolucijo, o koji se mu izraba neomejeno zaupanje >'n popolno odobravanje. S krepkim »živio" je shod pn-trd'1 tej resoluciji. Na to se oglasi k besedi preč. g. Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani.
S kratkimi besedami opraviči svoj nastop in prosi navzoče, naj oni ne glodajo na črno suknjo in naj ne vprašajo, kdo govori, marveč kaj govori. Oznacivsi sedanje bedno slanje človeške družbe opomni, kako mej vsemi stanovi najmanj organizovnn je kmetijski stan, dasi je la temelj države, na kojem stoji blagostanje vseh siauov. Z rezkimi dovlipi in statističnimi podatki dokazuje, da kmečki stan propada rapidno. Ker se dandanes s posestvom ravna kakor z navadnim denarjem, ker se jo vsled liberalne poslavodaje proglas:'a neo uejena prosiosl posestva, vsled česar se lepa premoženja morejo razkosaval. na slo in sto delov, zato vidno prop«da kmetijski stan. Kakor hitro sokrivonosi Abr.iUpniovi sinovi zapazili, da sme krnel ravoeti s svojim premoženjem svojevoljno, vsiljevali so svoj kapital, bodisi v denarju ali v blage, ter vse domače blago n. pr. predivo volno, lan itd. pregnali in s slabim, sleparskim b'i.>gom nadomestili. Zidje in veliki kapitalisd -. 'ed neomenjene prostosti posestva, so se :..;,-,or'si"li in nngromadili velikanska premožc.ija iu rač.in kmetijstva. Proti leiiiu jedino sredstvo bi bi'o, predru-gačili dedno postavo ; i omeiti prostost pri posestvu, kajti zemljišče ni denar, da bi so smelo ti.i drobne koSčAc razdelili. V ta namen treba je ustanovi..* s«'ne domove, to je, prog'asil!. da je po.sesi.vo, zeuilršče, svelo, nedotakljivo. Sli Ini ('o rovi b' jako blagodejno uplivali iu raz'ii:i e vo'i(ve in sploh tudi na nravnosl rvrodov, kaj;' resnično je, preveliko bog.'s..vo i prevelika revščina vzročnjeta večkral ncnr.ivposl m korupcijo pri volitvah. Ker pa ?,(h» ni še misliti, da bi gospodje lam gori na Dunrju tako korenito predrug,>vili sedanje postave, zato je treba,-da si kmelje sami po-migajo z zadrugami: Izrabijrli h! mor;'e zadruge vodne sile, naročevuti stroje, umetna gnojila ild. posamezniki tega ne morejo, treba jih je več združenih v zadrugah. Govornik jo omenil najnovejši naert v državnem zberu o zadrugah in pravi,, tla nikakor ni pustiti, da bi le uradniki in kaki birokrati imeli zadruge v rokah. Zadruge naj bodo samoupravne, saj smo vendar še toliko sposobni in godni samoupravne dolžnosti izvrševali. Pri okrajnih političnih uradih so večkrat taki, ki prav nič ne razun.r-ij kmetijstva, in tim naj hi bile zadruge podložne?
Drugi uzrok, zakaj kmetijstvo propada, je ta, da pri sedanjih davčnih postavah zemljišče nič ne nese. Od zemlje v Avstriji se je moralo plačevali 188«. I. 35 milijonov davka. Od vknjiženih dolgov se mora plačevati 132 milijonov samih obreslij. Ako torej štejemo obresti 132 milijonov in 35 milijonov zemljiškega davka, dobimo skupno svoto 167 milj. gld. Vse lo brez drugih nenaravnostnih,
osebnih in nevknjiženth dolgov. Ako od lt>7 milj. odbijemo čisti katastmlni dohodek v znesku tCt milj., ostane primankljeja 2 milijona. Torej treba je več d a v k a in o b r v s t i o d v k n j i že n« h dot go v p i a C a H, kakor je čistega k a t a-s t r a l n e g a dohodka. Pri teli besedah so poslušalci strmeli in glasno svoje začudenje izrazili. Gospo*Ije po davkarijah prav dobro vedo za vsako parcelo, vse poiSCejo, povsod slikajo pri fcmelih, da bi mogli davek zvišati. Pri Židih p.i in velikih kapitalistih pustijo milijone in miljorie brez davka. Žid mora plačali od 500 gld. obligacij, ako jih drugim izroči, samih 10 kr. prstojhiri«*, pri kmetih pa, ako je premoženja "jOOO gld. vredno, najmanj 100 gld. Iz vsega legi in še drugih vzrokov je razvidno, da ni čuda, ako kmetijstvo propada od dne d» ilnO. Treba je torej iskati denarja, kjer je,, to j«-, obdačiti veliki kapital in znižati obrestno mero pri vknjižbah in posojilih. Dalje je priporočil g. govornik inlefcarnice, drevesnice ild. Poročevalci o kmetijstvu pri okr. glavarstvih naj iiodo izkušeni in izvinh-m v gospodarskih r*»Ci'h, ker le tako s*» smemo nadfjiiti izdat neg,« napredka v kcictijstv", (Konci- prihodnjič).
It. ItretUnja, Ki. kimovca. Komaj da smo se do tiohr.i spoznali, h: nmr.uno čuti glas, da nas z;ipu,ti preč.ist. g. Frančišek Kranjec, župnik iiašcduhovnije. S.>ii»« pet let, otl kar rif-uinoruo deluje v pro>p«-h cerkva ' i poblaž. nje naših siv, in posloviti so moramo drug ud druzega; mi prenehamo biti njegove ovčir»>, in preč. naš /.upnik n.i polju njegovega delovanja odneha pokl.id.di nam na naša srca besedo večnega življenja v duhovitih njegovih govorih. Ni l.iiikc povedati, kako gloSoko j«; znal naš preč. gw>p. Fr. Kr. seči v sret": poslušalcu.
Nimamo uzroka misliti, čemu da se prer. g. od nas poslavlja, nego, da se i/, goratih krajev seli v mileje podnebje. Na tem me-du izrekamo Vam, preč. nas dušni pastir, z.t v*e (luševt.t! iu telesne dobrote, izka/.me tej ilu-hovuiji tekom petih let, najprisrčmrjso hv.iio, žele:  Bog naj Vas rhrani mnogo h-t.
Letos imanio mokro vreme in malo sol ura, kar uzroča. da je košnja zelo slaba, dozorita? poljine, v/.lasti sirka, zakasnela. -Novo županstvo je voljno marsikaj prirediti občini na korist, toda .sedaj smo v najinijih zadregah, dolg nam je plačati — itermra ni v blagajnici. Smelo se trdi, da bi st uij.» naše občine v gospodarskem ožim moralo bili i:z»r. l'rvi kor.tk naj bode, tla pridemo enkrat do glavnic«; a čakali bo do tega .še treba, dokler no naredimo mrtvašnice, /a silo uredimo pitne vode na .,tiel;', cla skoraj podaljšamo pokopališče, da se prizid.i na planini, oziroma zholjsa shramba za sir iu k'.iliiitjo itd.
S Kolnuihki'i?a. — (Prva m le k urni ca na Livkii). Dne 10. t, m. sla pii;la na Livek g. dr. Kotnil:. v. kr. nuhir v Tnl-minii, iti g. And. Vrtovi c, učitelj v Tolmun, iu |iii|)oiiH)gln iislnr.ovill ni pov:lavi'i pmlia^i 23 posestnikom prvo mlekarsko zadrugo z. iieomejeiiiiii poroštvom ter jo vpisati kot Ivrdko pri okrožnem kot trgovskem sodišč-i v Gorici. Gospod And. Vrlovec je pojasnil pomen iu važnost mlekarskih zadrug na Tolminskem sploh ter potrebo, da se M.e preo-snujejo na postavni podlagi v dosego državnih podpor, dobrega glasu in važnosti v k,i|>-čiji itd. — Priporo^ai je zadružnikom marljivost iit snago, spravljivost in zaii{.uiust tUl. Na to jo g. dr. Kotnik pojasnil zadružnikom postavuo-praviii del o zadrugah, deležih itd., na kar so se pričujočim prebrala zadružna pravila, koja so vsj odobrili ii; podpisali. Volilo se je načelnistvo in nadzoriii.šUo in vse potrebno še isti večer ukrenilo za vpis tvrtlke itd.
Gosp. župnik Mesar in g. učitelj Bogataj gresta tej mladi zadrugi na roke. In tako naj se to podvzoljo, ravno v seziilaui prostorni hiši, krepko razvijem ohilega s.nlu obrodi, v kar poinozi Bo,;!
Poslanica
našemu županu g- Karlu Venuti-ju.
Gospod župan! Vaši najožji prijatelji so zagiKi'i cel vihar proti slovenskemu duhovniku, ker j,- naznanil začetek pouka v slovenskih šolali in poučil par nezavednih Slovencev, kam so dolžni pošiljati svoje otroke. In zdaj kričo: ecro, come si ereano i ragazzi sloveni a (»rsri/ia.
Nasproti takcr.m vseskozi poštenemu činu g. kaplana pa imamo dokaze za ta-le  dejstva:
1.   V;iš komisar K e s e n na sadnem trga agituje na vso moč pri slovenskih s t ar i šili (kupčcvalcili) za laške šole; ako se mu nočejo udati, jih nadleguje na vse možne načine.
2.    Mestni stražniki so hodili po hišah agitov&t za laške šole.
3.   Celo na magistrat ste klic di slovenske st.iriše z ura <1 u i ni i p o v a b i 1 i, - in tam se jim je p r i g o v a r j a 1 o, u a j p o š I j e j o otroke v laške šole!!!
4.   Vse polno otrok čisto slovenskih sta-rišev je v laških šolah goriških, dasi imajo domova« pravico v Ozeljami, v Kromhergu, v Grgarju, na Trnovem ilrl.
Gospod župan: eeco, come si ereano i ragazzi italiani a (iorizia!
Toda naš mestni župan bi moral paziti na to, da se magistralni organi ne mešaj« v take hujskanje. Pozivamo Vas, tU izpolnite v tem pogledu svojo dolžnost, sicer doživite v Gorici se take dneve, da ho^e večno obžalovali Vi in Vasi somišljeniki sedanje neznosno stiskanje goriških meščanov slovenske narodnosti.
Uredništvo ,,Sočc".
Goriške novice.
Po Itatlcnijcreiit odhoda. — Da grof Badeni ni prišel na Primorsko le na -; rehod. to je gotovo. Ali enako gotovo je, da ni prišel cd" .m le poizvedovat o željah in potrebah prebivalstva ter pogledat naše raz-kričane odnosnje na svoje oči. On je praktičen mož, zato je hotel izvedeti v prvi vrsti,
na kakih nogah stoje poslanci z ljudstvom, in - ali je mogoča večja zveza slovanskih poslancev na jugu, da bi se mogla vlada na nje opirati. Da so naši primorski poslanci pri ljudstvu Z2I6 priljubljeni, to je videl in slišal, kakor jo videl, kako silno nepriljubljen je vitez Rinaldini. Ali meril se je tudi, da naši zastopniki so pripravljeni za tako parlamentarno skupino, saj ljudstvo samo naravnost zahteva — jugoslovanski klub.
Še nikdar ni bilo tako živo potreba j 11-goslovanskega kluba, kakor zdaj, Se nikdar ni taka skupina imela toliko upanja na izdatne uspehe. To je k.ikor pribito! Kdorkoli bi se upiral taki združitvi jugoslovanskih poslancev na Dunaju, tak zasluži naslov narodnega zločinca, zasluži prezirati je iu /.a:;i-čevanje naroda. Kdor bo ruval proti jugoslovanskemu klubu, tega smemo ¦/. vso pravico imenovati — narodnim našim nasprotnikom.
Poljski časopisi vs<.:h barv so prinesli večjtf popise lUrienijevega potovanja po Primorskem; jmsirbno obzirno so opisali doslej bivan.e grofa B. na goriških tleh. Ponatisnili so pol,-.ki pozdravni članek iz »Soč-;" ter pre.tdii r.izue nagovore naših županov iu drugih od Predela do Gorice. Poljaki se vesel., dejstva, d.i smo pozdravljali grofi IJ.i-deiiija kot sin., bratskega nam naroda polj-skt-ga. Cpamo, da .-.»• bodo Poljaki z.m iprej kaj vič ziniiii.ili z,i Slovence. .Sm cr bi bilo potrebno, da bi mi Slovenci -anii *krhcli za *U,irn.t poročila \r. Slovenije v ra/.uih poljskih časopisih.
llrpiitaeija županov goriškegi okraja pri gmtii Badeniju. - iJuiiihcrški župan g. Fenl. Perozzi je migo.ur; muu-itr.i liko-le (slovenski):
»Vaša Prcvzviširnoit! Vi>okom Ini gos p > I'. Župani in podžupani gori kega okraja si štejemo v izredno čast, da moremo pozdraviti na svoji zemlji, v svoji sredi prvega svetovalca presvttle cesarske krone. Vas pohod, katerega smo se iz srca ra/.vesel.li, naj bo srečen začetek boijše bodočnosti v gmolnem in narodnem o/iru v naši deželi. V to ime ponavljam v im< uu navzočih iu v i.uenu v>en'.» okraja : Dobro došli!
(Nadaljeval j« nemški): Xa ta kratki pozdrav si dovoljujeoi naji-.kreoe;ši' zahvalili Vašo vzi-enost za vladino predlogo, s katero ;e bila zagotovljena zgrado.i krajevne železnice Gorica-Ajdov.Sčiiia. Mi vemo, kajti naša državna priiUnea sta nam povedali, da se imaiiio zahvalili za to žele.uiico v prvi vrsti Vaši vzvišenosli, še po.-,eb.' za to, ila .,e bil znižan prispev.-k interesentov za l()0 0i)l>gl., s čemur je bila omogočena izvršitev le luAe vroče želje. Prosimo, da bi se pričela gradili železnica, če mogoče, že n.i jesen ali i\A zimo, iu sicer zutegadel, ker bo trgatev, ki daje glavni dohodek tega ;>kr.ija, vsled nepresla-ueg.t deževja le iie/natna. da se je bati h-de, nko ljudstvo 11- dobi zaslug i pri javnih delih.
V  potniškem oziru sinu mi .Slovem-i ii.l vsth poljih poniževani iti llačur.'. V vseh strokah javne uprave v«je luni neprijazna sapa, '/, nami se postopa slabše nego pred Iridesclimi leti vkljub velikemu u.iprcdku našega jezika in naše ljudske šole. Posebno velje. to /a okrožno iu porotno sodišče. Slovenski obtoženci st? sodijo v U V:iui. Slovensko dvetretjiu.iko večino uadvhiifii;« laška tre-Ijina, in lo le VsleiS* nezakonito sestavljenega porotnega imenika. Prosimo v ino-rui zatiranega prebivalstva, naj bi Vaši vzvišenost uvedla potrebne premembe v našem soiNtvu. (Grof B. se je čudil t .kim j.nti.žh.im. «<ivin--nik tati je omenjal v doka/, imenovanja sod nega osebja v naših krajih).
Se nekaj imamo na srcu, vzvišenost. Prošnjo namreč, da blagovolile ves Svoj vpliv napeti na to, da se predrug.iči domovinska postava v prhi kmečkim občinam.
V  šolskem pogledu prosi: 110, tli bi se uvedle vsporednice na tukajšnji državni gimnaziji, da bi mogli prestopiti otroci i/, ljudskih šol naravno rt 11.1 gimnazijo, k,ic >v /daj ne godi.
Zapuščeni in zatirani smo brc/, prijatelja in zagovornika, nasprotno p.i ima,!! naši italijanski sodcžeUni povsod naijrnrečuise po 1-pornike m pokrovitelje. Na Vašo v.viš'iio>t, na prvega svetovalca krone m n t .it -/^va sina nam bratskega viležkega naroda zidamo svoje uade.
Vzvišenost, pomagajo- nam, rešite nas, in Vaše ime bodo imenovati n.ijpo/nejži rodovi s častjo iu hvaležnostjo'.
Kakošni so bili odgovori miiii-tra iu sploh razgovori med gornjim gnvorom iu po njem, ne bomo na/.natijali javnosli. Le toliko lahko rečemo, da s.u.-tmi bili /. deput.u-i.,0 naših županov povsem  zadovoljni.
To pa je že prtMimniiio! Italijanska gospod.t so v zadregi; sram jih je s.-daj, ko stoje pred svetom kakor — fa!/ilikator;i odnosa jev.   Hvala,   hvala   goriški:u   Slovencem,
hvala vs.....it vrlemu ljudstvu pn soški dolini,
ki je 11.1 tuli i/boreu način strgalo kritiko ra/. olua/ onim, ki Ližejo, ki pretvarjajo, ki toli ibvio pntajujejii pravi značaj naše pokrajine f Li/nikoni je i-tivana krinka raz obraz, porinila se je tiii-ij:i, ki je služila v ptvllagn vsem prednostim, ki jih je pov»etn neopravičeno užival do sedaj italijanski živeli na ItoriSkem. Grof Badeui je vide! deželo goriško, kakoršrm je — slovenska prek in prek, slovenstva ue le po rojstvu n> prebivalcev, ampak tudi po mišljenju in čutstvo-vanju   vsega   ljudstva.
Seveda je sram človekc, ako kar hknitu sloji pred svetom — prosimo, oprostile to priliko — v sami srajci. Z ti) se ne čudimo ni malo, da se italijanski rogovileži holi> pokriti tako ali tako in kolikor le moči naglo. Naravno je to iu zato s.: ir.- čidini^ ni malo njihovim naporom, da bi nekako pomašili svoj goriški poraz, svoj gromovit tiaseo. Ali čudimo se, da so pri tem tuli nerodni, ona sicer neopisno navihana gospo la. Lažejo, tte se kar kadi, ali lažejo tako. da mora pogoditi sleherni otrok na prvi hip, da lažejo! Njim se smejemo, potrpežljive čilatelje- italijanske pnmihijemo. Kajti poleg potrpežljivosti mora biti In tudi lepa porcija — neumnosti, sicer absolutno ne bi mogli verjeli, kar jim
natveza naš »Piccolo* o bivanju grofa Bade nija v Gorici. Ker pa verjamejo, moram, soditi, da italijanska množica ni le potrpež Ijiva s svojimi prvaki in s svojimi glasili ampak tudi.....
Tliijte Ip, kuj je pripovedoval »II Piccolo' te  dni!  Ctijte, da boslc  strmeli   tudi vi o toliki nesramno-ili lega laškega glasila, in u. brezprimerni najivnosti onih,   ki   verujejo take me Vede.
Župan goriški, gospod Venuli, je takt temeljilo pobil — tako pripoveduje »Piccolo' ¦— vse slovenske pritožbe la je potem irro1 Badeni, ves skesan, v^^liknil drtiviienir poslancu dru. Gregorčiču: »Sedaj pa, e» mi govorite tudi cele d n e v e, j a ? v aui ne v u r 11 j e in čisto nič več !*
Kaj tacega da bi rekel minister zaslon, niku naroda V! Uoeinio, da bi bil tudi go*-,. Venuli res potegnil na svojo stran grof,, Badcnija, recimo, da poslednji res nič. tte verjame našim po-lancem; vendar pa jf izključeno že po uujpriproskvšeui -sloveiidce.u razumu,, da bi tlrživnik — tako rekoč prel očmi in na uše->a n no la - u 1 toli brezobziren način r.tzžilil zastopnika ntroda! T.j je tako absurdno, di se moramo le čii.bli drznosti, ki take reči pošilja v javnost, M -nister iu državnik, ki bi tako govoril, dokazal tii le, di ni minister in dr/ivirk, ampak fanatični boniiraner, i/.iš.d i/, tiste šoli>, v koji dobiva svo.o poliliško vzgojo .Piec.(. lovu občinstvo. Take I iži niso le dr/.iii-. umpik so lu h • p r e m en mu e. Prem-umne n mireč za puii"lne ljudi; za ,Pi>-colovo"  občiiNlvo so seveda golov denar.
In mi obžalujemo to občinstvo, ki «>> /..idovol|iijc sliko, le za )>•••! ;i k(» primerim hrano. I) ib"r tek! Živela neumnost v laškem taboru!" — Ta*o olguvarja .K-linost" ,|'u--colii*, kab-ri je posnel vso reč po uiM-ir, ,(Iorrieru*. kateremu posvečujemo tudi mi (.1 odgovor. — Imshivljaiiiu še, «|.i označena h,-s.-trija v I likih časopisih je neumno zlaga i;,,. Minister Badeni ima .(lorriere* že v lok.iii s prestavo vred, i\a ho videl, s kakimi ljudmi se moramo Slovenci boriti!!
Ali italijanski listi molče o len, kar w zares rekel Badeni V e n u t :j u iu Pa jer iu. .Ilorriere", o tem govori !
V    ..SltUSlltl" Aoll se je o4Ueto do učenij nad ."»(.«) otrok, a sprejetih je bilo !.¦ 47V samo i/. (Joriee, ker so bih zavrnjen' vsi iz okolne, ki imajo šolo doni. Dtroii iz mesta se bodo sprejemali Se uad.il,e. Ko-j.iki,   pozor na vsakega  slovmskcga  otroka!
AH iv.s?! - Neverjeliii) vest smo dobili danes! Pravijo, da v slovensko mestno ljudsko šolo v Podluriiu se je vpisalo pel otrok, a Se te d.i so potem prepeljali v italijansko šolo na (Jenerališču! -Ne verujemo! prosimo nutupčocjega pojasnili.
Poiiii« si crciino t ragiiz/.l slovciil a (fOt'1/.tit. To se pravi; ,l>'iko se ustvarjajo slovenski otroci v Hoiici'. K-ko ne. ki V (Uovek tii dejal, da slovenski o tre. i prideio od slovenskih stari še v. Koš.-! Za .Curriera" to ne velja ! Z mi so tudi otroci slovenskih starišev Italijani! ('lujte!
Ponietač (iosposke ulice Jožef Urban-čič je Slnvvuee, ali revež je zavitim o I naših ljubeznivih prijateljev na magistratu. Neki duhovnik g.i je nagovarjal, naj da ts% letnega otroka v slovensko šolo, ko je uu Slovenec; oče je dejal, da bi to rad sh.ril, a pobmi zgubi službo pouct.iči, kar mu do-naša celil, —  lo gld. na mesec.
Zdi se. iU ta l!rb mčič mora bili čuden značaj ! Izbiebeb! je vso na magistratu in na to je prinesel ,<'..* po svtije zavit napul 11.1 duhovnika pod goreti;im naslovoui. Tore;: sina Slovenca Krbančiča je treba šele narediti v Slovenca — iu to bi bi! greh! To ia iz sina slovenskega očeta narediti Italijana, to je po »Oorrierovi«  morali       čednost.!
V   .C," stoji tudi, >U neki Jug, služabnik pri „Soči', je zgrabil Trbančiča iu uiiri radi slov. šole tako. d.i ga je bito sram itd. To je seveda čisto zlagano, ker tiskarski učenec   Jug ni   niti   govoril ž njim.
—  To omenjamo le radi tega, da se vid:, kako malenkostni so ti ljudje iukiko laže/:.
Dostavljamo še, da 1'rbaučič je ;: t plačilo pometal tudi dvorišče pred na-o tiskarno. Te dni p,i je odpovedat to imemlno službo: povedi! je, da m) mu taku uka/a; u t magistratu, sicer da zgubi službo uličnega pomi-hiM.
Slovenci, zapomnimo si tolik lerori/.eia od strani 11 iših nasprotnikov. Mi Sloveiu i imamo še veliko večjo moč v rokah, le uporabljati je ne znamo. Zanaprcj hodimo boi; zavedni in odločni !
Idrlhanjc po vrlem duhovniku. .r.orriere* se je spravil /, v»o znano brezobzirnostjo na kaplin.i pri sv. Ignaciju č. g. J. Bud i na. UbKt.ola tfa z naslovi: prete t'a-natico. indc-no della vest,? die parla, deve veuir scacciato dali' altare, eretieo. I.iace.. slovent* itd. — Kij je zagrešil č. g. B idin -V iudeljo jutro je imel svojo navadno slovensko propoved za         Slovence. In tem Slu vence 111 je 11 t/.nanil začetek — slovenskih ljudskih 4<»l \ Borici ter opomnil st.iriše, naj svoje olročiče gotovo vpišejo o pravem času v te šole.
Evo „ziočin" č. g. kaplana Budim! Ali uprav označeno udrihanje po č. g. kaplanu dokazuje, kaj hočejo naši nasprotniki; ti n i hočejo slovenskih otrok za svoje laške šote, ker vedo, da bi le bile še veliko bolj prazne, ako bi hodili vsi slovenski otroci tudi v slovenske šole, kamor tičejo. Ako je gosp. Budin naznanil slovenskim otrokom pričetek slovenskih šol, je stori; le svojo dolžnost in nič driuega, toliko bo!,'-ker mestni šolski svet ni naznanil vpisovaivi v slovensko mestno ljudsko šolo. Ako bi lu' vabil laške otroke v slovenske So!«". tedaj bi zaslužil grajo, a zdaj saahiži le hvaln-
—   Radovedni smo, ali bo cerkvena oblast dovolj 110 varovala ugled svojega žaljenega duhovnika!
Porotno zasedanje prične 19. oktobra. Ker bo več zanimivih in obširnih tiskovnih pravd, pri katerih je neobhodno polrebu" natančno  poznanje, jezika, smo jako  rado*
vedni, ali merodajni gospodje sestavijo tako , porotno listo, da bo mogoča izključno slo- j venska porota.                                                   j
prepovedano potjo. — SI. c. kr. okr. .rlavuralvo je prepovedalo sleherno petje po frojtilnali. — Tudi povsem dostojne dnUbe meščanov ne sinejo /apeli pri kozarcu vin). ___ Ta s^mšna n:iredba presega pat vse meje jT i,.',|i moč glavarstva; po našem mnenju ..livarstvo nima pravico, izdajati tako obojne »aredbe.
Laska projusundsi v cerkvi. — Župnik H:»ul>eia je odpravil na svojo roko slovensko propoved in pelje v podtureuski cerkvi: propoved je uvedel zopet, ko je bil prisiljen.         Mestni, kateliet    N a n u t   (sin
slovenskega očela in nemške inalere, jjoslimičar'''! .A i tre a in i e i) pa je zopet na svojo r ..i uvedel loška tisk o propoved i ri sv. Antonu. Pri masi ob 9. uri je velika večina Slovencev; ali tudi Lahi ne razumejo '•etika, v katerem govori ti gospjd. Zato je iiirinr.injv proti tej novotariji splošno toliko (miIj, k'*r propovednji' med mašo, a ne p*> m.iii. Slmvnci gredi* «»!» 9. uri k sv. Atdomi .,,„•• le k mu;i, a k pridigi gredo tjeka;, kjer \. .I.ivenska. - Z-mimivo je to, da g. Na-niita ,i*' Se cerkovnik dobil z.i začasnega rMit)i-lnika lx)!ctiuega g. I'..iic.i, da /.upnik ni ,.„-¦ vedel zanj, toliko imuij za tijiyi>V" s.i-„„Mi!<!.tslno novidarijti, V imenu nIhviihIviIj n>itiikov te župnije prtile-duJMiiu (»tuli pro-t.irni n.iksiiii vročega laskeg.i  g. N.iuiil.i!
.Co rrierc* piipnvcdiije, kaku livn-;, )>\\ da s«i g. Nuiiuhi meščani v obliž,u sv. Aniona in p<»\/ilitrii,«- lega sini •.li.vric.Rt-g.i meta ( ž.dos.na nam maj. t! 4 v dc<i>b> tt.lill,          ViTlU)'!l(il,   d.i   g.    N.illlll  j<    pliiel
kakor ri.iI.tM g. H r ji i d o ' I i -ju in -e dvem .i!: trem ljudem, ki pa vsi >knp.i.i žive od slovencv: vsi * »—I --Ji prebivalci pa so my-W,ii<i   vsled   linvut.tijr   .V.limOVC.  ČljCltO.d.l
11 s • k i 2ii in n i* n.i-|i:.»iifk hodi po lupili in ,|.ij.' podpisovali i lirkAo pioSilji) Z.i g. N.uiUt.l. pa /b'ilma na tak narm pieiej podpNov, to udi verujemo, ker nam je znano, kako bo-j.i/l.ivi so fta^i Gnričani, hul.i brc/ cene je Lika *iišmarij.i.
Naihvirno se, d.i v goriških cerkv.ib ne tfi)-fn»st.»rtj»» *e mladi l.iiki duhovniki, pred k,litimi bi lrepet.de mrrodajne cerkviM-ii'il,>li; /alo prifakiijt-mt«, da m< oliram slani u.ivad.i'
Dustuvck: „\',<i iier<>* pripoveduje u.i ne. uveeo dr/.cii il.tčm. kalo da je napadal -, Budni vitega N.uiiiLi v sakiistiji. da je že poprej poitli.d reikovmka k oltarju, naj u-l.ivi propoved, il!., da bi hitu n.eital.i kmalu ktk.i r.dnik.t; skratka: .<:.• i/iecno ibtl;,i g, i!:;i|in,i prcgreAka po $, W.l (moleiij:i bož^e •¦!n>.be.)
Izjavljamo, da ves opis je tcmL-nuju/tni ¦,'avijar.-t\n ali p.i grda i/.miMjiitma. Gu>p. liudiii je rekel Nam.tu p ir besed v sakri-miji. ko mi ljudje h> o<Mi. ali kar mu je reke!, je bilo npravf' uo, k.i;!i N a n n t nima mkake pr.ivire uvajati novolarij v župniji s». Ignacija; uko je kaj potreba, je lu župnik z dvem.i kepSiiioma.
P i p i v tej župniji ni Ireba še novib italijanskih propovedij, nam dokazuj" dejttvo, d.i pii ital.jnuski propove ii v žujaii cerkvi ob |o';4 je pn,!u;.i!cev t..ko mulo, ^ mor.i bili sunemu govorniku k.ij rudno pri srcu. Z idejo iiedcSjo so bile it!« štiri osebe. ali še o teb (jlikn dvomimo, .di so govornika dobro imti-Ee ali m-. -» I)ru,ri verniki, ki so bili v cerkvi, so doJli veciitoma iz okolice iu m* čik.di sv. m.s.se: ti niso b;!i piisii: ab-i. — T.iko :.e z iLilijtiUbkimi prop'>vedini v ta-kozv;Uii ,la ki*(i!) župui cerkvi sv. Ignacija: k:iko je p.i s slovenskimi, je v.-akomur znano!
OCitiiO je, da g. Nami l je v neposredni zvezi z dopisom v .Corrieru*. Krasno,divm>: <t'o-pod Xamit. vi ste res vil Jo vari* dnliovuim sobratont!
[)o/.tta!i siiu). da res knlovr.iti po iiiš.di po:.ii.d po.lpi-e kraunr s slariiumi Hrai-'I o I t i, ki budi nabiti* roj.ti«im primerno pi«t iro-en.
I>vojna mera. Te dni je zaprlo retarstvo nekega reveža        Slovenca, ki ima
ili
pr->
:>-•¦¦ ne 7.       .lajno*.   Ali v
• levomenja, <la bisvir.d poullr.di, nasprotno, .'aprtt so ga iu odposlali po od^onu domov. -- Tod;i le dni so nadlegovali mcV.im trije P'.'V<fin zdr.ivi mlaibr-i   z   ogromno   lajno iu
• "r^jli na zelo drzen način. Vrnejo >e: m-1« bili Slovenci. 1'tinctiuu!
tiorlika stavna davkarija ima v sv«»-.;• -nt oktož.ti viiiko ve> .Slovemiv nego La-l.i-v : toda z.itM pa ima        da se ,p!»-l:ba !*
-  neiaiko-iaški pec.il. a pohotni, e d.ii»> slovenske le tedaj, -.ko jih kdo izrecno zahteva. Skoda. ,!., ni r/Vfili-l iileitilnka/ili .narodne enakopravimsti« j-rof Itadeui!
h <M»r!cp: — ,N.t Sludeii.il s!., se pogovarjali ,lv,. v„^t[ z delavcem, ki je r;iz-kladnval pohi>U<» r.v/ voz. I Vi l--j priliki pride mimo neki it.ilijanas m r.-.V fml.ii.^ki tema dvema u.f<|H-ui.«; .ali se ne sramujete govoriti slovenji'-* S;l [n .„,., te dve •a-iu rezko po slovensiio zavrueli: .(iovorimo, kar bof.-mo!* To je iitM.gev., Liha tako ujezilo. na st je mogel svojo itatijansk« kri in cul tolaždi s tem, da je pn-uV kmIiii^iI in volil, da Sliivenci še vedun slovenski govore po (»orici. Smešni ljudje!
Iz rtilja smo prejeli n;l v,MiQ pihani dopisnici ta-le pozdrav: .V veseli družbi v ..Narodnem domu" v starodavnem sloven-^ki nt Ptuju zbrani slovenski, hrvaški in ceSki toj.iki in ne vojaki kličejo goriškim Sloven-«-«'n>: Pogumno vslrajj»jle in zm.i^.i ho Vaša!" - Na to sledi i S podpisov raznih udeležencev ireh bratskih narmlov. - rv,,_ srčna hvpla na lepem, vspodbndnem pozdravu! Vhlrajajmn vsi Slovenci v obče v Irdem boju proti   zakletim   nasprotnikom  in
—  zmaga ho naša!
Za ,SIosine'- zavode nabrala vesela 'Irniba pri .Karlutu" r Št. Ferjanu 2 gld. *"> kr. Živeli nabiralci in darovalci. — Gosp ^- ie deroval 2 gld. namesto jih oddali Sla-miču radi poravnave z I{. — Vesela di-J»Ska družba pri Fonu nabrala 2 gld. al kr.
Kakošna   dosleduoPt.  —   ,C   od
torka je ponatisnil dva Članka iz puljskega »Giovine Pcusiero". — Prvi dopis udriha po županu v Štanjelu na Krosu, ker se je baje upiral, da bi neki Cociancig napravil laski napis na nagrobnem spomeniku svojemu očetu, ki se je oudi ponesrečil in je tr.m ludi pokopan. Dopis se seveda grozno iau-duje ua šlanjelskega župana. — Drugi dopis pa govori o tržaškem pokopališču iu pravi, da mestni magistrat ima sveto dolžnost, da ne sme dovoliti drugih napisov imvhii italijanskih. — In s takimi pravicoljubi se nam je lasati v deželi!
Viva (jlordano Bruno! —Našteli smo že razne cvetke vzvišene laške kulture, k dere so ra/cvele na večer Badenijevega dohoda, no pozabili smo na vsklik: „Viva G i o r-d a n o U r u n o !* — s katerim je goriško »meščanstvo" pozdravilo nekatere slovenske duhovnike. (Gionlami Bruno je bil odpadnik, ki je zavrgel rodovniško oblekoi n se oženil). On! Slovenec, kale'1 je bil ranjen na Klavi pred nicsluo hišo v Vrtni ulici v sredo leden zvefer, je bil v našeui uredništvu in nam opis.il, kako se je zgodilo, da je bil ranjen. Z debelimi palicami je bil suvan v rebra in potem /. nekakim ojslrim orodjem mlirjeii po ^'livi, da ie dobil ver hudih ran. Ne d.dee od sebe iu lik pred dogodkom je videl meslnega redarja. JUbJjublja 10 gld onemu, k: bi znal povedali pravega napa-d.tlc:\        livn. tako se godi  v Gorici   ukljub
le-nii. da župan Vctuili govori drugače, pej--Ita  govore!
l)ost:ivek: Panes se je raznesla govorica, d.i zlnrinec je neki delavce pri trgovcu S k o riti o Seiaeitiški ulici.
l*rt Dornheržiiliov fe imelo precej sil-noilij v kremi .pri liimbolii* zraven sv. Aniona. Tam je bilo tudi vce Lahov, ki so baje dajali odduška svojemu ,patii|olioneniu" cu-dvii, ue da se jim ;e ka| zgodilo, a Poru-beržiui so imeli sitnosti z redarslvom. K*'r nam niso znane vse podrobnosti, prosimo one Dornbetžane, na| nam vse natančno naznanijo.
Pameten nasvet, — Nekdo nam piSe: .Ker se bo obhajala v nedeljo v Litij' narodna sl.ivmist v proslavo prezi-lii/.ucga g. Luke Svete:., bodo rodoljubi posilili brzojavne c.r-dilke, Mratje ("lehi sn skoro že pov-Mmii odpravili lake bivoiavke. ker so |e po-Irula narodnega kapitala! Oni pa pošiljajo c.islilke v /.iprlih pimtih iu dacuji-ju .šolski ihužbi* svolo, katere bi porabili za brzojavke. Pu-neiiiajiiio jili ! Pošljimo Imej v nedeljo prav veliko pn/dravov odličnemu Luki Svelcii ¦- v pismih!
Ltiokav nnrilov je dal .«!nrriere« nu-ieiMii uredniku, liaiiiive ,i| »a<nii-sconimiic:do f'.ihi-'-f'-«-k* ali .MamiciialoGabrsCcV. Se dr. M .l.ni- |e z.l.i.i lahko zadovoljen. Potem pa ;diiha po uredniku, da je najhujši agilalor in iiainevainiši hujskač proli llalijaimm. •-To par ni icmieno! Vsakdo ve. da zagovarja le kmisli slovenskega življa v Gorici iu odbija sovražim napade in obrekovanja. To pa je vse mkaj drnzega! Ne prevračajte iu ne mešajte pojmov !
Trgovski  pomočniki.        Že  vefkral no imeli priliko  li.tglašali,  da trTovski  pn-iii   najbolj zagri-Kvo   zopet   par slučajev :
Neka Snlkankii ie šla kupit slovensko zastavo k trgovcu P., ali mladenič v sla-cuni ji je imb'1 uauiakniti mesto plavoga ••i/;« — zeleno. Sijikanka i,M je pošteno oštela iu šla i>: Stacune.
V    liorghesovi   Mactini  ?.  jedilnim
blagom   pri sv.   Antonu  je   pomočnik   pred
vi e ljudmi   poljubil   .Corriere'*   in   opljuval
..Sočo".  Od takrat  ne  gredo  veft v Slacuno
oni SUiven«/..  ki so   izvedeli   ta   cin   „nade-
pnhiejja*"   mladiiVi.  —  No.   do   Kuštrina   in
| ("'armeba pae ni daleč.
t            S'e.sna»a In   nemarnost. — V Gorici
j celi o stranišča ob belem dnevu in vozijo to
j diieco vsebino po mestu.    -To pač ue more
: v.diiti tujiev v medu !   Iu zares:   ni pamel-
f nega človeka, ki bi ne  obsojal   lake nemar-
|  liesti  imsilie oblasti.
f           Solnčnlk je zgubil neki gospod prete-
kli teden.   Parve   je   pepelnale   in   je   erlan. j  P.dico   ima z.iv:lo pii dižajii  in okovano. ; Naj se prinese ali pošlje v na4o tiskarno.
Ostala Slovenija.
Trst. — (» tiivauju grofa Hadeuija v Tr.-tu smo poročali v zadnjem »Primorcu", kateri tuujo ludi skoraj vsi .Sofini" naročniki : radi lega se povračauio le kratko lia dejstvo, kako j*' naš »živin* igral prvo ulogo ludi pn spiejemu v Trstu, da je minister kar za^lrmelo gledal. Pri vsprcjeiiiunju de-putacij so mu bile jiiedslavljene ludi depu-tacij.- vseh slovenskih driulcv v Trstu (ed-najsl): od laških sta bili le dve (društvo .Au.slii.i* in .Vnioneuperaia*), v katerih je polovico Slovencev, iu dveh nemških društev, — V nedeljo ho v Trstu slavnostno kronanje kipa Matere božje. Proli tej sl.ivnosli so ropotali vsi primorski ilalijansko-rdcekar-ski listi, ker je to baje demonstracija proli dnevu 20. septembra, kateri je vpisan zlatimi črkami v zgodovini italijanski, ker so teg<' dneva pred 2»». leti zavzeli Ilim italijanski vojaki. Apelovali so na novega škofa iu vlado, a vse ni pomagalo, kajti katoliška cerkev ni mogla iu ni smela ndali so židovskim kricacem. — V mestnem zboru je ropotal proti tej sl.ivnosli ludi znani kricac dr. Sp.idoni ter predlagal, mestni svet naj se obrne do \l..de, da bi prepovedala (o cerkveno slavnosl; ako se to ne zgodi, se je ne sme udeležiti občina na noben način. Seveda, da je bil predlog sprejet. Spailoni je ž i d. Torej zid ropota proti katoliškim obredom! Kakor v Gorici!
niki v (iuriri so vci ženi   naši   nasprotniki.
Istra, — Sporočili smo v BPrirriofcur tudi o bivanju ministerskega predsednika v: Istri, ka'ori je moral spoznati, da je Istra slovanskh dežela tudi po prebivalstvu samo onih krajev, koder so ga peljali naši .prijatelji", da bi ga prepričali o nasprotnem. Da lega niso dosegli, nam je priča dejstvo, ker so naše ljudstvo napadali in nekatere do smrti nabili v Višnjami, da se tako maščujejo nad svojim neuspehom. Se več! V Pulju so napadli naše deželne poslance pred očmi grofa Badenija in ces. namestnika Rinaldi-nija Žvižgali so in kričali: ,Fora i ščavi", »farabulli*, »mascalzoni", »neniici deli' Istria" itd., in to v času, ko so se peljali do okrajnega glavarstva, oziroma se vračali od lam. Vračajoče poslance je sam namestnik spremi! pred vrata, a. ludi to ni pomagalo. Poslanca Man dir-a, so dejanski napadli pred puljskim kolodvorom. Meluli so sadje in mu zbil«   z glave klobuk iu naočnike z nosa. --
V  Poreč je bito prišlo več deputacij iz okraja, da se poklonijo predsedniku. Ukljub toniti, da jim je bilo obljubljeno, da se bodo mogle pokloniti, so čakale zaman, in slednjič so bile še napadaue dejanski iu •/, besedami: ,No-slr.i e giunla, nioile por cioali, mazzeino ipie.sli porchi ili croali, morit; per loro itd. Napadli so žilpe-upravitelja Plaši liskega, in bili bi ga ubili, ako ne bi bili prišli kmetje na pomoč. Pravniku ('. rnaru so razbili glavo. Moriti je bežali brez kmbuka. Tako so se torej odlikovali! To vse pa so delali pred očmi samega ministra predsednika kolikor v Gorici lolikor v Pnlju, Poročil in diiigod. Upamo, tU ta dejstva odpro uči gospodom na Dunaju.
Kranjska. — V »Primorcu* smo prinesli oklic, k narodni slavuo.-li, kaler.i se bo vršila v nedeljo 20. I. su. v Litiji v proslavo /Odetnice Luke S ve I ca, c, kr. notarja, bivšega i. .»želnega in državnega poslanca, slovenskega pisatelja iu ustanovitelja družbe sv, Cirila iu Metoda. Ustanovil so jo v svrho pn-scb><u odbor, kateri bo vodil vso slavilosl. Vrlemu rodoljubu želimo, naj ga poživi Vsemogoči  še mnogo let krepkega iu čilega! —
V   nedeljo je bil v Senčur|ii pri Kranju shod, mi katerem so govorili drž, poslanec Koblar iu deželna puslaiica tir. Tavčar iu Hribar. V Idriji odkrijejo 21. I. m. nagrobna spomenika ravnatelju Ingliču in učitelju Plisku ; učitelju Lovslcku postavijo spomenik prihodnje Ido; Itihuikarju pa 22, oktobra v Dol. Logaleu. • - C. g. Andrej K a-I a n, deželni poslanec, je imenovan kanonikom v Ljubljani. — Dne S. septembra so odkrili v Poljanah v prezbiteriju vzidano spominsko ploščo slovenskima umetnikoma - slikarjema bratoma Janezu iu Juriju Suhi tu. Zlati napis slove: »V pobožni spomin bratov slikaljev — J a u e z a S u h i o a roj. v Poljanah dne 2<». okl. 'Sol). — umrl dne 2.*». apr. 1SS0. v Ka'serslauternu na Bavarskem - - in Jurija S u b i c a - - roj. v Poljanah dne 13. apr, 1835. — umrl dne H. sept. 1S'J0. v Lipsiji na Saksonskem. — S svojimi deli sla množila čast božjo in slavo domovine slovenske. — Od roda do roda se bode popraševalo po njihovem imenu. Sirah knjiga 3«J, I3-. —
rudni odnošajL — Lani so boleli prisiliti duhovnika K o h l a r j a, da bi ne kan-didoval; »katoliška* stranka je podpirala na vso moč posveinjaka, vrhniškega župana Jc-I o v S e k a. Ali g. Koblar je znan vsaj kol odločen narodnjak, ki hodi z narodno stranko, in vsled tega nam je bilo vsaj nekoliko umevno ono nasprotovanje, če tudi jo bilo pohujšljivo za navadno ljudstvo. — Kar se godi pa le dni, je nar.ivnost neverjetno žalosten pojav na Slovenskem. Za mandat pokojnega K I u n a se jo oglasil tir. Žitnik, stolni vikar ljubljanski, večletni urednik »Slovenca* iu sploh eden uajdel.ivnisih mož la-kozvane klerikalne stranke. Zanj so bili tudi skoro vsi merodajni možje le stranke v Ljubljani in v volilnem okraju. Toda mož je vendarle Slovenec od nog do glave; on hi bil pripravljen sodelovali v jugoslovanskem klubu. To pa ljubljanskemu Škofu kratko ni malo ne ugaja - in ou je zavrgel kandidaturo dr. Žitnik a ler s svojo mogočno besedo dosegel, da je Oci.ed.-ji volilni odbor te stranke proglasil 7. jednim glasom večine kandidatom predobro poznanega vam čnjle! — odvetnika tir. S u S t e. r š i č. a, a tir. Žitnik je moral odstopili iu izjavili, da ue sprejme niti slučajne izvolitve. Suslcrsic je skrajno nepriljubljena oseba v sami klerikalni stranki, ker, no ker mož pač ni sposoben, da bi si kje pridobil zaupanje. — Vsled tolikega ustrahovanja škofovega eelo stranke sla izstopila iz katoliškega političnega društva gg. dr. Gregorič <n svet. Ravnikar, a vsi veljavni možje so skrajno nejevoljni, ko vidijo, da vsi skupaj nič, ne veljajo, nič ne ukažejo, da ne smejo imeli in kazati niti svojega prepričanja. — No, naj se nikar ne jeač, tudi na tihem ne, ka,,ti razmere so take, kakorSne so si ustvarili! Svoji volji in svojemu prepričanju so se odpovedali že davno, a grehi so se začeli   maščevati   najprej   nad njimi samimi.
Štajerska. — V Št. Jurju na Scavnici so odkrili G.   t.  iu.  sp iienik   pok.  sloveit-
itapnu pisatelju in zgodovinarju župniku Da-•vejrinu Trslenjaku. Slavnosti se je udeležilo veliko zbranih rodoljubov. Goričane je za-3l0|)al kot tak naš rojak prof. Ruta r. Nemci delajo zgago v kmečkih občinah spod-nještajorskih in se nadejajo uloviti nekoliko glasov. Po uspehu prvotnih volitev ni dvoma, da bodo izvoljeni vsi narodni kainlidatje.
Koroška. — V prijaznem dvoru nad Vrbo se je zbralo 9. t. m. mnogo rodoljubov i/, vseh krajev širše slovenske domovine, da bodo navzoči odkritju nagrobnega spomenika pok. prof. Josipu Lcndovšeku. Mej navzočimi so bili gg. Tomo Z u p a n, drž. posl. Koblar, prof S. Rutar in drugi. Po navadnih obredih in ogovoru so odkrili spomenik s primernim napisom, -Deželnozborske volitve v kmečkih občinah prično 21. L mr V"pTiliodiijiTrevilkisporočimo o izidu.
Društvene vesti.
Vabilo. Slovensko narodno-politicno društvo „81ogii" v Gorici ho imolo svoj letni rodni občni zbor v četrtek 1. oktobru ob 11. uri prcdpo.iidno v prostorih jroriftko Uitnlnico ?, naslednjim dnevnim redom: 1. predsednikov nagovor in od« borovo letno poročilo; 2. druStvoni letni rnčun; 3. morebitni nasvoti; 4. volitev prodttednikn, devet odbornikov in pet niunentnikov. - Kar ima priti na dnevni red po imsvotu drulnlkov, mora so pismeno poslati ali osebno sporočiti predsedniku vsnj osam dnij prod občnim zborom. DruStvoni račun jo 14 dnij prod občnim zborom pristopen vsem unifitvenikom.
V  »orisi, 12. septembra 1890.
Dr. A. Orogordtfi,
Itreilfiatlrtik, Vabilo. Slovensko narodno-politično društvo „8loga" v Ooriei vabi na izredni občni zbor, ki so bo vršil v Komnu v nedeljo 20. t, m. ob 3. uri popoludiic v prostorih gostilne Josipa S vivra, - Govorili bodo; t. Državni iu deželni poslance dr. A nt. Gregorčič: o političnem položaju. 2. Deželni poslance in odbornik dr. U. Tu mu: o občinskem gospodarstvi! in nnSih sodnijnh, il. Olnn osrednjega odbora kmetijske družbe K, Klavžur: o kmetijskih in soeijalnih razmerah, posebno o vinarstvu in sadjarstvu.
V  Goriei, 1. septembra 188B.
Dr. A. Gr«!"orLl8,
pn>ilwilmk.
* Veteranske vojaško društvo v Kanalu priredi v korist društveno blagajuico v nedeljo dne 27. septembra 1890. javno tombolo ua javnem Irgu ob il. uri popoludne z tremi dobitki vrednimi 70 kron v zlnlu, namreč I. čiukviim L0 kron v zlatu, II. čm-kviua 10 kron v zlalu, Tombola 40 kron v zalatu. I'o Tomboli bo javni ples. Zvečer ba-kljada po glavnih ulicah in potem zopet ples. Tablice se bodo prodajale po 10 kr. po vseh prodajalnieah Kanala in v društvenih prostorih. Vstopnina: K plesu za neude 1 yld., za ude 20 kr. K obilni udeležbi vabi slavno občinstvo v Kanalu, dne 10. septembra 1S«.)6.                                  Odbor
veteranskega društva.
Goriškim Slovencem se ponuja lepa priložnost, da se udeleže izleta v Kanal, katerega prirede nekateri rodoljubi, ako se priznani zadostno število udeležencev. Oni gospodje, kateri se ga hoče udeležiti, naj se javijo v naši tiskarni, da se more pripravili potrebne vozove. Čas za prijavo je do prili. četrtka zvečer.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Predsednik gospodske zbornice grof Trauttmansdo rf seje odpovedal svoji časti. Kot naslednik ho izvoljen baje bivši minislerski predsednik grof Win-dischgratz. — 7. septembra so bili na Dunaju razni obrtni shodi, kakor čevljarjev, krojačev in mizarjev. Pri čevljarskem so sklenili resolucijo, naj se odpravi vsako delo v kaznilnicah. Na shodu se je povedalo, da neka dunajska židovska tvrdka daje delati čevlje v neki ogerski kaznilnici in plačuje od para 28 kr. za delo. Na mesec naredijo v isti 783 parov. Na mizarskem shodu je bilo največ Slovanov, posebno Cehov. Ko jo bolel govorili neki Čeh ceski, mu je lo predsednik prepovedal. Čeh je hotel varovali svojo pravico in naglašal je, da je na shodu veliko Čehov in da se Dunaj ne poslovani radi jednega češkega govora, a ni pomagalo nič, kajti moža so vrgli na cesto. Trdijo, da so to storili protisemilski obrtniki. — Drž. poslanec Lienbacher je umrl. — 13. t. m. je bil na Dunaju shod dolenjeavslrijskih kmetov. Uilo jih je blizo 900. — Minislerski svel se je posvetoval 13. t. m. o proračunu, ki se predloži državni zbornici na jesen.
Ogcrska. —¦ Državni zbor razpravlja proračun. — Gror Bela Cz:rakyje imenovan dvomim maršalom namesto pok. grofa Szeircna. — Razstavo je obiskalo še-ie 2 milijona oseb. Ogenj je uničil nekoliko pro-dajalnic v razstavi.
Ostale države. — Ruski car In carica sta bivala dva dni v Vratislavi na Nemškem. — Po vsi Angliji se pripravljajo shodi (meelingi), na kalerih se zahteva, na] bi naredile velesile konec klanju Armencev na Turškem. — Na Turškem šo ni odjenjala razburjenost. Pišejo, da Turki čakajo le priložnosti, da zopet prično klati Armence. Iz Carigrada brzojavljajo, da je armenski odbor sporočil vsem poslanikom, da stori kaj posebnega, ako se ne upr6 poccnjanju turške
ms
policije, katera lovi Armence po vseli hišah in jih žene v zapore, kjer ž njimi ravna tako nečloveški, da jih je veliko umrlo. Pa ludi jih izganja iz Carigrada v Armenijo. — Iz Pariza poročajo, da je redarslvo ulovilo v Montpellieriju anarhista Clarenaona, kateri je leta 1894. uzročil v Parizu dve dina-mitni eksploziji. — Belgijski kralj je ukazal zapreti deset častnikov, kateri so v Kongo-držnvi počenjali grozovitosti. Le eden njih jo dal odrezali roke 1300 zamorcem. '— Iz Briselja poročajo dalje, da so redarstvene poizvedbe dognale, da so nameravali anarhisti razstrelili grad Balmoral (letovišče angleške kraljice v Škotski. Ur.) v času, ko bi tam prispel ruski car. Iz An verze se javlja, da so v hišah pri Londonu zaprtih anarhistih našli do 100 gld. dinamita in več pripravljenih bomb. V T o u I anu so ujeli najnevarnejšega anarhista Tvnann, kateri je I. 1882. v doblinskom vrtu ubil z dina-mitoiu lorda-Kavendiscto7 irskega namestnika in njegovega tajnika Burke-ja, Tvnan je bil v zvezi z anarhisti v An verzi. — Iz Stare Srbije prihajajo žalostne vesti o še vedno vrsečih se napadih na kristijnne, ker so turška vlada no zgane, da bi storila temu konec, -r Večina članov pravnega odseka v norceški zbornici v Kristjijaniji so jo izjavila p/o t i smrtni kazni. •— V Lincoln u (Nnbreskn) so proglasili predsedniškim kandidatom 13 ry a n n, kol prislaSu srebrno veljave. — V Rimu »o nitftlj v neki ulici tri bombo zavito v cunje, — 10, t. m. je bil v troilifteu Pariza alrasungkl vihar, ki je uzročil voliko Škodo s polomil jo in iz zemljo Iztrgal voliko drovos In ubil nekoliko oseb, a mnogo ranil, — Grl H kralj Jurnj jo odpotoval v Kodnuj, kjer se snide z ruskim carjem. — Na K u h I jo io vodno vojna. — Na Kreti šo ni miru ukljub razglasitvi o upoljnnju novih preosnov v upravi,
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka. — Umrl je odvetnik Mnll|n Mfuzovič, svojci« vodja narodno stranko na Hrvaškem in vrli rodoljub, — Časopisi niilolcujoji) o sporaziiiiiljunju opozicij n priliki bližajočih se novih do3cliioKlmi<Hkih volitev. — Ker odkrijejo v Zenuimi hiio-iiienik Sibinjimifi Janku v proslavo UkičM-uega madjiirekega ivfndlii, je puxval lirvaAkl niiiiisler .losi povit* k II nIuviiohII hrvuftke časnikarje iu druge doHlojiiimlveiilko, ninj katerimi ludi vladlko HlrOMUuuJurja, Kolikor zadnji, loliko ludi opozicijski čusopiHl ho odklonili poziv. — Na realnem gimnazija v 7t\\groba prične poučevanje v inadjiirskciii jezika od fi. razreda naprej kol neobvezni prednici, Priziianilo se je hiiiiio ft učencev, — Noki Z a grehe a n, zid David Scli\varz, je baje iznašel novi zrakoplov, kiilerl uoilaj izdeluje v Berollnu. Prvi poskus bo v nedeljo 27. i. m,
Ibilinimlja, — M, t. m. je bil v Splllu glavni shod dalmatinskih pruvasov, na katerem go sklenili: L da skup^ina obžaluje napor v središčnem klubu Blrankc prava v Zagrebu; 2. ne smatra potrebno izjavili se za »čiste" ali „neči8te*, a fte manj pristopili k prvim ali drugim; 3. dalmatinski pruvuši so hodo držati vedno visokih načel, v programu stranke prava navedenih, ue bodo pa solidarni z nijedno frakcijo v Zagrebu; 4. priporoča, naj bi se delovalo na lom, da se doženejo čim prej normalni oduošaji v stranki; 5. opozarja rodoljube, da njih prepir škoduje ugledu in napredku stranke prava sploh, posebej pa v Dalmaciji; 0. izrazila je svoje simpatije vseučiliščnikom, kateri so trpeli radi lansko leto v Zagrebu sežgano madjarske zastave ter obsoja tedanjo izjavo Folncgo-vičevo v mestnem zboru; 7. nalaga svojemu osrednjemu odboru, naj dela za slogo v prekovelebitskem taborju pravašev; 8, stranka prava bi stopila v dogovor z narodnjaki v Dalmaciji radi novih državnozhorskih volitev le tedaj, ako bi se delalo na to, da se onemogoči /volitev italijanaša ali Srba, in slednjič prolestuje proti nameravani ustanovi italijanske *olc v Splitu. — V Zadru jo izhajal nekaj časa časopis »Corricre Nazionalo* kot organ radikalnejših Italijanov. Ker ni imel podpore avlonomašev, je nehal izhajali. Pišejo, tla so preseli v Trsi. — Vpokejen je ravnatelj splitskega gimnazija Bulic.
Oeska. — Dne 9. t. in. se je vršil v Taborju shod čeških kalolikov budjejevske škofije. Na tem shodu so sklenili: L vsaki učitelj na katoliški šoli bodi katolik; 2. v mestnem šolskem svetu bodi zastopan ludi katoliški duhovnik; 3. šolske knjige morajo biti pisane v katoliškem duhu; 4. Šolska mladina mora sodelovali pri vseh cerkvenih pobožnostih pod učiteljevim nadzorstvom.
Ofccrskl Slovaki. — .Narodni e Noviny javljajo, da so zaprle madjarske oblasti slovaške rodoljube Pavla Mudronja, Dula in dr. Markoviči, ker so prišli obiskat sorodnike iu znance v nilranjsko županijo. Zaprli so jih pa radi tega, ker niso hoteli vedeti, kdo da so li niožjo ukljub zagolovi-lom drugih oseb. — Tako postopajo M.i-djarji v proslavo svojega milenija!
ŠlezU«- " Volitve v deželni zbor v kmečkih občinah so spravilo na površje tri Čehe iu tri Poljake. V čeških okrajih se jo pokazal znaten prirast volilcev v prid Čehom.
Čriiftffom. — Urednik italijanskega časopisa „Pcrsevoranza" se je razgovarjal s črnogorskim ministrom uka tir. BogiSicem o črnogorskih odnošajih v vsakem o/.iru. Mej ostalim ludi o sodiščih. Dr. IJogišie jo povedal, da sta v Čmigori dve temnici (zapora). Oni, ki so obsojeni na manj nego 15 let, smejo dnevoma na prosto in delali. Kazenskega zakonika še ni, a se pripravlja. Tatvina je skoraj povse 'zginila, od kar jo uvedena tolosna kazen, namreč Mccvanjo, ne sicer radi tega, ker lo boli, ampak ker ne mara bili nikdo v tovaršiji človeka, kateri je bil tako kaznovan. Bičanje žen je opuščeno, lakislo se opusti za otroke ppd lli letom in za starčke nad 70.
SrMjn. — O odnošajih v Srbiji poročajo »Male Novine" in predstavljajo jo v slabi luči. V svojem članku pišejo, da so tatvine na dnevnem redu v samem Belgradu. Tako je bil okraden sam urednik v najživahnejSi ulici. Ukradli so mu iz stanovanja raznih rečij in perila za okoli «00 dinarjev. Reč je priznani! redarstvu; prišel je redar ogledat si prostor, kje se ju zgodila tatvina, in je zmajal le z rameni. Dalje pripoveduje drugi slučaj o bogatem trgovcu Baru h u, katerega so okradli o belem dnevu na državni cesti za 40.000 dinarjev. Banih je bil naprosil okrajnega glavarja, naj bi ga dal spremiti po svojih ljudeh, ker ima pri sebi veliko svofo. a glavar mu je odgovoril, da je bolan. Voznik, ki je vozil Baruha, je ustavil voz precej, ko jo zapazil razbojnike; nekateri drugi so uprav obdelovali polja, ko so raz-hojniki ustavili Baruha, in ko je klical na pomoč, ni prišel ni niti eden; nekciko sto korakov je bil redar, ki so pa tudi ni zganil na vpitje. Ko ga je slednjič okradeni oStel, mu je rekel redar: »Saj me ti ne plačujeS, iln bi te jaz moral varovali". Dalje velijo »Male Novine", da se dozdeva, kakor da bi bilo redoratvo nastavljeno nalaSC, da varujejo razbojnike. To vse piše oni tosnpis, "katerega nam je označil nas rojak i/. Srbije kol najzanesljhejfti vir.
nolirnrlj«. — V Sroilni in drugih mestih so se vršile obfcir.. ke volitve, pri katerih je zmagala na splošno vladna stranka. — lla/.pravii proti Siambulnvim morilcem oziroma morilcu, ker sta dva ubcžila i/. zapora -- prične v kratkem. •- Knez Ferdinand biva v Kxinogradu.
UllHiJti. — Carskim odlokom so dobili ukor trije u;. ivitelji moskovskega redarstva ker se je dokazalo v preiskavi, da so zanemarjali svojo dolžnost o priliki nesreče na Hodinskem polju. — Zunanjim ruskim ministrom bo baje imenovan dosedanji poslanec na Dunaju grof K a p n i s t. — S u v a I o v u je malo boljše. — ,11 tiski Invalid" poroča, da je degredovano 11 ruskih častnikov na proste vojske, ker so storili neke pnti-zakonilosti v Podoliui. hote osveliti se za neko razžaljonje svojega tovariša. — Za ui-ženovgorudsko razstavo je potrosila ruska vlada 8,8(10.000 rubljev.
Književnost in umetnost.
1'ozlv .slovenskim  skladateljem.
Odbor »Slov. pevskega d rušiva v I*Ulji" razpisuje s tem dve častni nagradi a HO' kron za dve najboljši skladbi za moški ali mešani zbor, ter se obrača do vseli rodoljubnih slovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v pnvzdigu in razvoj domačega polja častno in mnogn-brojnn odzovejo.
Opozarja se, da se bode oziralo v prvi vrsti na taksne skladbe, ki morejo priprosli narod v najširšem pomenu navdušili, tedaj luiili pesem veličastna, lepa priprosla, a ne prele/ko iiinelua.
Uokopisi naj se blagovolijo podpisanemu odboru —• ime skladatelja v posebnem zavitku — do novega  leta  1N'.»7.   dopnslali.
Ptuj, dne 10. septembra lSUtl. Odbor »Slov. pevskega društva".
HcimeFiM^-ScMe               !
— mir iirlit, vvinn direkt ali uicineri Kubrikcu l>oz>i;.'en . M-hivarz, wci-s umi farbfc, vo:i .">» kr. bis II. 1 i-r,5 p. Me'cr clait. i.wlrcifl. karsierl. {.'enittsleri, l>»!!:!<le etc. (ca. 210 verseb. Qn:il. und 2IMMI vei-cb. I-ailicn, (»os>ins ctc.), porlo- und ttauorfrei Ins Haus. Muster unijschciul. llopi.elles Iti-iefpoi U. u. d. Scl.we.iss. Moldcii-Fiibrlkrii G. Kcniiebcrgr(k. u. k. Holl.) Zilrlch
Zahvala.
Povodom smrti naScga nepozabnega očeta
Antona Tuzulin-a
posestnika in trgovca v Tolminu izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno slavnemu /.upiinslvu ¦/;& darovani mu prekrasni vence, slavni čitalnici, koje ud je bil ludi pokojnik mul -25 let, c. kr. gospodom uradnikom in $•;. pevcem 2:1 mili najriobnici, za mnoKobvojuo udeležbo našo najiskreuejSi. zalivalo. V Tolminu, dne 1:2. septembra lSOfi.
170.                                Žalujoča rodbina.
Veleti analize naših izvedencev, je 84-a                kisela vodu               *6.m
KRONDORFER
med naravnimi kiselicami ppva
v vrsti. — Zalogo v Gorici ima
ANGELO FORNIZZI.
Štev. 8.
Oznanilo.
Dne 15. oktobra l. 1. otvori se novo osnovana obrtna šola za zidarje v Renčali.
Učenci za to Šolo se bodo vpisovali od 1. do 12. oktobra t. 1. od ». do 12. ure dopoldne. Sprejemali se bodo učenci 14—18 let stari, ki dokažejo, da so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo, Vsak učenec bode moral dostati sprejemni izpit in plačati pri sprejemu 1 for. za učne potrebščine.
Nadzorni odbor obrtne šole
v Renčuh, dne 15. septembra 18%.
WX              '                                   Načelnik :
Bftjmitiid- Zuldarfit«.
Na hrano in stanovanje
(soba s prostim nhodom) vsprejme slovenska rodbina samostojnega gospoda ali dijaka. VeC v naši tiskarni.
SREBJEEMC/i v BOSNI.
Um nzpiiiljattv ia m zesljo in
HENRIK MATTONI
Tucl.UuI.cn It-1'i    DUNAJ    M.«i....i.:.n»lr^.-.c S W,Iitlir.:tn.-..kt :,
Kailoii  vari, Frazeiisbiul. -- Muttnni In Viitte, Uti, 11 -!>               Hudimi* «51.
Restavracija
z jako lepo prostorno pnnlajaliiieo, mn-HaVini, konjskimi hlevi, vrlovi i. t. (1. lik velike   železniške   postaje,   vse   v   prav
lepem i 11 (luliiviii stanu, J«» na prodaj pod jako ugodnimi pogoji,  m • i
Nalaiifneje v lej /ailrvi izve se pri Kospoihi L Sebenikarjii na llakeku.
,J0do3DQalt).mesečna. L,    .I
st.-mov in v vseli krajih s prodajo zakonito dovoljrtiib državnih papirjfv in srefk, a da ni potrebna glavnira in ni nik.ika nt-varnosl. — Ponudbe pod , leiehter Venlieiist" na Uiuloir Mose, Wi.-n.                        t">* 10   :!
Elastična Matica v Ljubljani.
Naznanilo
o XV. šolskem letu 1896.-7.
VpMii.niu- se \i-.i 17.. |s. m l'l. *. p-|,.m|.i.i v pio-lmil. d-uMione *.*l.' .... I5ny« st. 20. H. iiailsliopio (f'iij/m.i bi-.i).
I*<ii(ff\.iiiji- s., prime v p o n cd i-l 11 K, dni' 2 1. s p pt« m bra.
IVni pi.-ilim-ti: Splošna gl.isbi-n.i leo-ii|.i. /luiMiiii peti«- (dekh-U, iletki in ilii.i-ki mo-ki  /bol). 1'mik bič/plan n.
||iiiiioni|.i. koiili.ipiinkl. snliipi'l|i>, «|.i-snvir, gosli. I" <" 11111 (* se plai.i / i pouk v t' v t It tedenskih urah   od   pii iliurl.i    1   glil.   ."it) ki.
Vpisnim1 se |ilae.iziMs,ici';T.i!,'oJeiieii I ari.
^tMT^MaiMgoin.f.H mi)i.i|o bili duisi. vcuki .(il.isbi-iii- iMatiii-"; rc ni-o (liii-,hi'inlvi, j»!af.i|o pii \l»isii go|cui.i i' gltl. Idin- ilnisl-
|«7 i   1                                                   <)lil«)l!.
France Toroš,
mizarski mojster v Medanl
šteje si v čast javiti slavnemu občinstvu na deželi, da ima svojo delavnico in zalogo različnih mizarski:« izdelkov v Medanl. Zagotavlja točno postrežbo izvršenih izdelkov ter sprejema vsakovrstna naročib te stroke po zmernej S. l»iš 8-1              ceni.              P. 62 2-2
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka G. Fcrd. Resber? v Gorici je spravila v trpovino novo vrst moke za reje nje živine, katero »porabljajo /e v planinskih deželah \>i živinorejci in mlekarji. Ta                   *. ta a~7
moka za pitanje
je pripoziiana po c. kr, kmeJ.tj.skem po-skusali>eu v f iuriei kol izbento sredslvi» za rejenje in jo priporora rtiljeniriikom radi svoje redilne la.-hu»-fi za SioS|>o kakovost kravjega mleka.                             (
Moka za pitanje ™ «i..t.Eva |
v zaznamovanih in > svincem za;u*r::re- [ nih žakljih ud ,"»t) kir. po :» phl. pri hnlki ¦
J. Kaučič v Gorici
na   Ki.riijn   h-r pri  »\nlki   G.   Ford. i Resberg   v liorin  v stari   rtikrartii v i
kapucinski ulici.                          v. .71 7  ."¦    j
Josip Črnigoj
mizar v ulici del Bosco se priporoča rojakom v Gorici in na deželi za vsakovrstna mizarska in tapecirarska dela.          6U (e. 1.)
Želodcčnt in ofcrepčiijoči
eiiksir iz kine in železa
je posebnost                    6.38
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kine v jednaki množini, jo prijetnega okusa ter brez drugih Sfcodtjiviit tv;irin, TJzročuje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost.
Jedna .steklenica 250 gramov stane &V- BO kr. "mM
Eteriška olja, esence, eterje, barve
kakor Unli vse k »delovanju žganjin potrebne tvr.rir lioniijo po ugodnih cenah OeSka tovarna
Brat?i JanouSkovš
.   v  1'ra gi>: Karlin Cislo 234. (Odlikovana z mnogimi častnimi diplomi in z\Ai\n svetinjami).                                                         153 |y
:(^i:1'
t-J
\.nw,   t"bol'!/.vi   Uivv
edlro zdrava kavina pijača.
I»«.bi ¦« i,',v» .-», 1 „1 ki!«
Kathreii
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srehr, drž. svetJnj( Na Ivovsfci razstavi » prvo cew   - srebrno svetiuv
m   ., tttt
/^ JUJL
Tovarna uzornib telovadnih priprav JOa YINDYŠ-A
v Pragi na Smihovu
J'i.il,a-.Si„irhoi) V'a..llL.id^.\ ti.k t- d-l« Sili. >"• l-iif"-!-"'.-*
k ])oj«ilnenm uzornemu prirojovanjn soKolskili in šolskih telovadni.
JV ;.,',..,y,a   ..,,., ,.lJt,„ ;.,-,, ,„„„p.„ ,:,!,.„„
//avadac priprave so v<;dno v zalogi.
i.'.n.U    |.i..r.a.'mn   iti   i.,i.'rli   z.  |...|,.,ln..  ¦-. ¦luu-,.   ,:.,-. l.:l   .,.,   /.,>.', v,,   l.r.i,.I.i.'i..,   .;.   1 »Vi.
I'0|tr«\4> I/ViMiju Jim mijriiJjfli ••»•mili.
"OpiS   LISI
II
v zalogi Goriške Tiskarne A. Gabršeek
v (»orici, (rosposkii  ulica 1).
1 .inij 1 ><ii
.iIIm/i ulm
1      .  /. i.i.iivinv.. I«..li -kil
"1       .lil   /lll'l'V llll>   "Wl'i>   l/IIIJI   "'1   -'I  »Ikl     lil   |»>   ¦
I.       ,   M.ll   |.r.l/»..||..    ..   |.M>  ll.U    U'.M   f.r..   I   .|..w..j
7      .  ,1. I    |.nl<./|.    I.mk |.ii.li i./ -.,11., i„!t 1 1,
s     . n |.n  li  nun sli nik v    lit, 11 1 uli I',!/-' iij t
<l     .        (M t.lllll',111    ,1.  »l.jlU  i>I.i|..L.III     !l liki   kl/
n  n*..|.11 ViVi.u u. d. 1 i.d.r \.V
lllul
ll.ldll   II
H./lil  ti   |,l,
idl  >
,IMM    V   II.'11 U   I' lll| 1,1  k..-
/,k       |,M.V    III      /I   V.,lllll<     III.
,„„. IIIPI. .11-1.1.. II.
.11,,   1/ kislmli (1«; milil   |,oi
jfovec in krojaški mojster v i lonci.
< .isli •-.¦ 111/muili svojim , .tijiium ...l|i iiitiikoiii III.-.Ml M |>!( mlini ...Ip.iMj.-
svojega zastopnika
ni .I.V.I.. tiko !,'|»>
liloio j.' |iri|irivljcn |to-.tn,'i 1 ...li-i
.Molil  |il>  IMJM>ll.|lll'jl  I Ull
Kot vratar, strežaj
ali natakar Ki> slu/lm i il.i.i, -2.) let s[,u s.inibki no?, ki |c /,i(l(»s,|i| -,vo|i vo|.iški dolžnosti ter shtfil bie/madivno eno I<'to ti"li pn c. kr. iinamiii t-tt i/i n.i Klanskem. Zu o,, u ip sloMMisfine ni ncm^ini' \ pi-..n .n i' i\lr. 1311-,'oliotue ponudbo pod s t J 0 1 ry. [^ i e b t a n t e* v P o «s t o | n o.               1 (•">    i
Pražko hišno mazilo!
iz Irkami*            -•. ••. -'•  i'»
B. FRAGKER-JA v PRAGI
je blaro, najpri v 1'ra-i ii|i<>i:il>ljfinn.) lii-ino zdravil.*, k:«tPio izduiue ri-to rani« iti jili tudi obvaruje   iicfi.-lolic   ti-r   ul.Iažujori'   di-luje   i :i
vr..fiu,» in l.ol.'.-in.\
V olu-oklli po :!."> in 25 kr. S poŠto « kr, irr.
Ilnrvno riizpi)>iljunji> po poŠti.
B.Fragner,' ekarnapri ..črnem orlu".
i straia. na vagin Spontrnve e!ice 263.
m
trgovce z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulira 8 - GORICA — Via Ginrdin.. S Tm, -27
pristna bala In črna vina
iz vipavskih,
Dostavlji ..-u K.nje avstro-oi.'.>rsk-e   monailiije  v sn,i ilrov naprej. Nn zabluvo pnSiljn tiid. uznrci
C«n« zmarn«. Pottraiba poitana.
priporufa
furlanskih, .     ^...     briških in L$$L         isterskih
vinogradov.
,    .    -   -.   — dom in razpnJilja ().i Juleaiiri na kraje nvstro-odrske   monailiije  v sodili od r.li
:        Mi /n    Mu /.   pioj.l.. v, rit..!,,! n il  • /t j. .In,. |,ii.it..
' «• "     '  ......I
\ ilul- v /.ipiiKki m i.l |,<m! ki'
Isl.l   IlIltlllK.
i \ ii.d.. k C
l.il/kl   piotl  d..l.d|.ll .'.l.     I.|'.'m,'ii
M.. /
dih \
lil   \ lllll..  k  -(JI  ..I..-    „".
11         k  mlitv. v  nI. m-ki /i-i,
12          k  mlilu /mpiiiti m../ / 1!         k  »ilx.ui
il   l I.../IU   li I   M  lx.lll>Ut
T.   H..I...U1K i lil.....il-.li.ud
II.   1'onl.ll-tlll   /l   U.||'U    n|,  ,|1.
i.l.l-k.   ¦
lil
l   U'l •»
udu
di nI, /
lil II.,
Milk   (.
"iS   ()|.i mini .-i|i tuk   rln i   Hi ul
VI   \u..iln   li-t
1.0   /ipopi.), k (. i .|..|...l.k m -ti.
1.1    K,i7tli-ki / tpi-nik !<> /:;nu-kili
1.2   /ip-mk d.liun   ili o i/,i mili I,!   l-.it.iMi- pioli .trnu /.uli-. lil    rn-lni dnevnik
tudi .
du ,e
idel
,nli-. .
t.7   l'..|
M   ll.o/m ti-1 /i umu..
71)'.  llopi- Jl,,'v.,i-tui\  reUuiij.i ...11
71.  I'..|i<-i;-ki red zu v-a tri deželna
7-.».  Odlok o imeiioi.iiijii p..liei;-kih i
7:?.  ZapUnik i> o^le.loianjn iiiin.-
71.  7.:i. poldiaiij«- ..1.,-in-l.i. uiHniue
.  Izkaz d.i,k<yla.
I. Izkaz
e.loialni.a iiea: .Izka. " '^'JoiUM-i
ipla,-d,.ti,.i\
aiij i
pl-1'eiaiijii n.isl.:.!-.
101. riu.-t.eni -.Mpi-nik
t'l.>. l!I:i^.ijuL'ki illieiuik (plai.i iii u
H«. Kiuneiii ziipi-nik
101. Svjeiloa.a -ivi)in;iS'.\a i\ dj.iVe
105. Molim za »pro-t od lojniin
tOli.
u.ll.a
U),«. \Aaz o prnmjoiii v„j,ii,,H,i
lun. lio.-taini.a vrhu itrui-enih -pi.-.i
110. Poziv na ol.e. pl.uarstio
lil. Natuira olie. uprave za npl.uene sutte u ol.e. Ida
li:T. i'mraeV|m (irlavn s tekstom ili nložni  ired
IU. Zaključni rafim (plai.i s tekstoi.i ili uložni arei)
II."). inventarii olieiue aktivni
H K.          F             .       pasivni
117.          .             ,      pokretnina
I IS. Sfcrižiiljka za izviešče o opidemijali
110. »'.lavna knjijja
1"J0. P.nnočni dnevnik vrlin utjeianja akliinili kapitala
d)  z,t cr.y/,ie odhoff.
1:»«. Vabilo k seji
'--.       I.-to z ilitevuim redom
ll2.'l. Plačilni list delavcev v iVtrlini t j;l.iio
12-1.       na pol pole z ulavo
125.       na celi poli  .    ,
1 '-Ni.      na celi poli brez -davi
li!7. Izkaz stroškov na cesti
12H. Poročilo ccslncjrn ruvnja.