ste*. 222 TBanuaaMiimmM*mmnwwm
izhaja — UvremSi ponedeljek — vsak	— Uredništvo: ulica sv.
Frančiška Asiikega fitev. 20. L nadstropje. Dopisi naj se poMJsje vred-riStvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —
rćajatelj fn odgovorni urednik Štefan Oođlna. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol teta L 32.— in eei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posledice failzma
Posamezna Številka 20 stofln* letnik XL9t *
Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajn * Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot.' osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMU p j L 1.—. oglasi deiuuaii zivoia/, mm po L 2. — Mali oglasi po 2D stot bcsiia, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnisa In reklamacije se pošiljajo IzkljuSno upravi Edimstf, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, t. nadstropje. — Telefon ureilniSUa in uprave 11-57*
Italijansko javno mnenje se je to zanimati za vprašanje trgovskih od* nošrafrev med Italijo in Jugoslavijo, ali bolje rečeno, začelo se je resno vznemiri jati spričo dejstva, da so ti odnosa j i ne* verjetno slabo razv>ti in da poleg tega stalno nazadujejo, mesto da bi se raz* vi j ali. Da se italijanska in jugo&lovenska trgovina nekako ne marata, se sicer čuti takorekoč v zraku že več časa. Poseb* no pa čutimo to mi Primorci 3n med pr* vimi naši tržaški trgovci, podjetniki, de* lave i in sploh vs?, ki so več ali manj prizadeti po sedanjem gospodarskem mrtvilu in stalnem nazadovanju go* spod irskega življenja v Trstu.
Razlogi splošnemu nazadovanju Trsta v zgodovinskem oziru so sicer dvojni, kakor smo že ponovno naglašali v na* šem listu. Na eni strani se opažajo po* Bledice nekake tihe in tajne zarote itah* janskega kapitala, ki ji je cilj, da one* mogoči vsako akcijo za gospodarsko povzdigo Trsta in da se tako osvobodi gospodarskega tekmeca, ki bi sicer znal škoditi Benetkam, Genovi in drugim Italijanskim pristaniščem. Naši laški to* variši v Trstu so v svojih člankih, po* svečerrih vprašanju primorskih ladje* delni j, javno opozarjali na to zaroto.
KJjub temu pa se da ta zavist štali* iranskih kapitalistov nasproti Trstu kaj lahko odpustiti, kakor hitro nam postaj* ne jasno, da Trstu ni mogoče v resnici ne škoditi ne koristiti v taki meri, ki bi zalegla. Trst je imel pred vojno sijajno gospodarsko življenje, ki1 j<e bilo popol* noma neodvisno od gospodarskega po* loža j a drugih italijanskih pristanišč. Nje* gov edini tekmec ob A dri ji je bila Re* fca, ki je bila tudr pristanišče bivše mo* narhije kakor Trst. Že to tekmovalce kot takšno zadosti jasno dokazuje, aa se Trstu ni bilo bati konkurence itali* janskih pristanišč i"!n da je taka konku* renca, kolikor se je da umetno vprizori* ti in vzdrževati, Trstu prav n^lo ne* varna. Gospodarski položaj Trsta je po aneksiji isti kot je bil pred svetovno vojno, t. j. že po svoji legi je določen za naravno izhodišče in pristanišče sv o* 'jega zaledja, ki se razprostira severno £n severovzhodno od njega. Brez tega zaledja je Trst izgubljen. Dokaz za to nam je sedanje nazadovanje našega mesta, ki smo ga že zgoraj omenili.
Iz take gospodarske lege Trsta pa sle* <li tudi to, da si ima Trst v gospodar* skem oziru kaj upati le od zaledja. Na Italijo se je zastonj jezili radi se* daniega položaja. Italija ne more d?ti -gospodarskem življenju Trsta tega, če* sar mu ni nikdar dajala in kar mu je vedno v zgodovini dajalo slovansko in nemško zaledje. Politične meje ne mo* Tej o spremeniti gospodarskih dejstev. Kdor žefel dobro Trstu in je zato, da mu ostane tista važnost, ki jo je imel pred •vojno, mora biti zai to, da se mu ohra* nijo in razvijejo njegove trgovske in gospodarske zveze z bivšim avstrijskim ;zaledjem in predvsem z najmočnejšo idržavo, ki je med naslednicami Avstri* je, z Jugoslavijo.
Te zveze manjkajo Trstu. Posledice nezdravega gospodarskega razmerja ;mcd Italijo in Jugoslavijo pa se ne ču* »ti j o le v Trstu, temv eč tudi drugod po Italiji. Opombi in svarila so se že več* =krat slišali po italijanskih listih, toda le •malo so zalegli, ker je italijanska trgov* ^ska in druga važnost omalovaževala Ju* jgoslavjjjo kot nekako azijsko deželo, s jkatero se sploh ne da trgovati'. V zad* injem času so se zaceli ti opomini po« '•navijati in dopis iz Belgrada, ki ga je objavil pred par dnevi milanski list ;»Corricre della Sera«, dokazuje, da so se italijanski prizadeti krogi začeli na* ravnost vznemirjati spričo dejstva, da ije jugcslovenski trg za Italijo (in torej tudi za Trst) izgubljen. Vse druge drža-* ve na svetu razen Italije so spoznale ve* likansko gospodarsko važnost Jugoslavije. Čehoslovaška — pravi dopisnik milanskega lista (Gino BerrL) — je usta* novi la v Zagrebu emporij svojih prodz* vodov, a Živnostcnska, banka se je združila; z Jugoslovensko banko. Med ^Avstri j o in Jugoslavijo je trgovina rav* ino tako živahna Nemški trgovski pot* .nL'lu naravnost preplavljajo jugosloven* «Jca središča, doc i m se velike nemške 'banke družijo z jugoslovenskimi, n. pr. banka »Mendelssohn« s »Centralno ban* iko«, »Dmkont Bank« z »Banko za Obrt i Industriju« v Zagrebu. Raba denarja Jrned nemškimi in jugoslovenskimi! trgov* tci se je odpravila in se daj a roba za robo. tako da so odpravljene tudi težkoče ra* d i razlike v valuti.
Tudi druge bolj oddaljene države so •poskrbele za udobne trgovske in go* spodarske stike z Jugoslavijo. Švica je ustanovila švicarsko * jugoslovensko ban* ko, Francozi imajo svojo Banque Fran* co*Seroe, a pred kratkim se je ustano* [vila velika francoska družba s kapita* lom 200 miljonov frankov za trgovino z Jugoslavijo. Zraven tega so v vsakem važnejšem središču Jugoslavije posebni lobvestilni uradi, ki gredo na roko fran* coskim trgovcem. Anglija prodaja Ju* goslaviji svoje proizvode in ustanavlja svoja podjetja v Jugoslaviji sami. Po
Donavi plove 300 parnikov z 2000 bar* kami, ki so last angleškega RSver Syndi* cate. Dalje obstaja Danube Navigation Co. s kapitalom 1,200.000 šterlingov. An* gleška vlada je dovolila kredit 5 mesijo* nov šterlingov za pospeševanje trgovi* ne med Anglijo in Jugoslavijo. Celo med daljno Ameriko in Jugoslavijo so trgovski odnošaji zelo živalmi. Amerika je poplavila Jugoslavijo s svojimi pro* izvodi. »Standard Oil Company« si je osvojila- ves trg, gradnja novih m po* prava starih železnic se bo poverila ame* riškim podjetjem. Podjetje »Baldwin Locomotive Worlcs« v Filadelfiji je pro* dalo jugoslovenski vlaidil že 300 lokomo* tiv, dočim jih ima popraviti okoli 1000. V Jugoslavijo pride 75 ameriških inže* nirjev, da bodo vodili tozadevna dela.
Tako opisuje »Corriere diella Sera« skrb malih in velikih narodov za gospo* darske zveze z Jugoslaviji, kar dokazu* je velikansko gospodarsko važnost Jugo* slavij e tudi za tako oddaljene dežele, kakor so Zedinjene države. A Italija —• se vprašuje dopisnik milanskega lista — kaj je storila? V celi Jugoslaviji ni niti ene italijanske banke, dočiim je neko italijansko bančno podjetje napravilo celo mrežo svojih podružnic okoli Jugo* slavije, v Bukareštu, Budimpešti, Sofiji, samo v Belgradu ne. »Lahko si je pred* stavljati začudenje naših konkurentov« — zaključuje Gifoo Beiri — »ko vidijo, da ima Italija toliko — obzirov. Naši obziri jih tako Čudijo, da, s© jih lotevajo naj okrutne j ši sumi: Kdo ve, kaj kuha I tak j a s svojem peklenskim macchiaveU iizmam!«
Se lažje kot začudenje italijanskih tekmecev na jugoslovenskem trgu si je predstavljati! začudenje primorske in tržaške javnosti, ki je najbolj neposred* no prizadeta po taki »gosp6darski« po* litiki. Tudi mi se lahko vprašamo, kaj mislijo italijanski trgovski an industrij* ski krogi ter italijanska vlada. Morda hočejo Jugoslavijo gospodarski osamiti?
Ako je to namen taH politiki, tedaj je razvidno iz gori omenjenega dopisa, da je ta politika popolnoma zgrešena. Do* čim ima Jugoslavija tane trgovske sti* ke z vsemi deti sv«t* se nahaja Italija, dasi je na enem izmed najhvaležnejših trgov, glede Jugoslavije v zelo slabem položaju. Kolikor se pa tiče Tista sa* mega, je jasno vsakomur, da je gospo* darski popolnoma osamljen in da je že primoran živeti osamljeno gospodarsko življenje z vsemi žalostnimi Tazmerami, ki smo jim priča«	i
Grozi še hujše. »Era Nuova« gotovo misli, da je napravila Trstu in njegovi trgovini velikansko uslugo s tem, da je pretekli torek pozivala italijansko vlado, naj ukrene primerne diplomatične kora* ke v Belgradu spričo nekega članka v ljubljanskem »Jutru«, ka ga je napisal jugoslovenski minister Kukovec in v katerem se zavzema za ustanovitev ve* likega trgovskega središča v Ljubljani, ki bi stopilo na mesto Trsta. »Trst naj ostane fašistom, ki sežigajo naše hiše, jugoslovanski trgovec ne sme iti v Trst in tudi ne smemo dovoliti italijanske* mu, da bi prišel v Ljub&ano aE v kak drugi kraj Jugoslavije. Akx> pa pride, te* daj naj drago plača vso škodo fašistov* skih požigov.« (Po »Eri Nuovi«.)
Nočemo se prerekati z »Ero«, ali je jugoslovenski satinister sanei kaj takega reči aH ne. Vsekakor smo prepričani, da g. Kukovec dobro ve, ka$ sme in česar ne. Na vsak način* so njegove besede zelo poučne. Na eni strani dokazujejo, kako malo je Jugodavija gospodarski odvisna od Italije. do£kn je na' drugi strani razvidno, kako daleč gredo prave posledice fašizma ati bolje rečeno njego* vih metod. Tretjič se jasno vidi, da je »Venezia Gintia* nekak politični baro* meter. Po razmerah v njej že lahko sklepamo, kakšno vreme je v Belgradu, oziroma v Rimu. Dokler ne zavladata v naši deželi varnost in mir in preneha vsako nasilje natd mešam ljudstvom, se ne more govoriti o kakih tesnejših sti kih med Italijo in Jugoslavijo.
Jugoslavija
Ministrski svet. — Razmejitev v Baranji. Ruski begunci. — Problem izboljšanja valute
BELGRAD, 15. Včerajšnja dopoldan* ska seja ministrskega sveta je trajala od 10. do 1. ure popoldne. Seje ministrske* ga sveta se vršijo sedalj: zato tako pogo* stoma, ker izvršuje vlada tudi kraljev* sko oblast. Kot I. točka na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo stališče jugoslavenske vlade nasproti Ogrski in poročilo o sedanjiem stanju ogrskega vprašanja.
II.	Dalje razprava o vprašanju razme* j it ve med Ogrsko in Jugoslavijo. Ker nekateri zavezniki zahtevajo, da se mejna črta med obema državama v Ba* ranji in Banatu pomakne za nekaj: kilo* metrov globlje v jugoslovenske kraje, zlasti v znatno škodo trgovsko važnega mesta Subotice, je ministrski svet skle* nil, da vztraja z» vso odločnostjo na stat lišču in jasnih določbah trianonske po* godbe. Jugoslavenska vlada bo izročila vrhovnemu svetu in zaveznikom obširen memorandum, v katerem bodo raztol* mačena vsa določila trianonske pogodbe.
V tej; spomenici bo določno raztol* mačena gospodarska škoda zlasti glede krajev okrog Subotice, če bi se izvedla ta zahteva, Jugoslovenska vlada priča* kuje, da> bo spomenica pri: zaveznikih sprejeta in da bo odgovor zadovoljiv.
III.	V razpravo je dalje prišlo vpraša* nje nameščanja ruskih beguncev Vran* gelove armade pri javnih in privatnih podjetjih. Ministrski svet je sklenil, da sprejme 7000 ruskih beguncev h gradnji novih železnic.
IV.	Ministrski svet je dalje razpravljal o izplačilu zaostalega baka v Bosni. Po* sebnemu komiteju je naročeno, da pro? učt to vprašanje. V ta ministrski komite so izvoljeni finančni minister dr. Kuma^ nudi, trgovinski minister dr. Spaho, mi* nister za agrarno reformo dr. Miletič in minister saobraćaja Uzunović.
Današnja seja ministrskega sveta bo razpravljala: 1. volihii zakon in 2. pro* blem izboljšanja -dinarskega kurza. Mi* nister financ dr. Kumanudi bo podal o tem obširno poročilo.
_ Zakonodajni odbor
BELGRAD, 15. Včeraj dopoldne od 10 do 11 je imel pododsek zakonodajne* ga odbora za finance in trgovino sejo, na kateri se je predsednik dr. Ninčič izjavil o onih predmetih, ki so mu bili poverjeni za referat. Sprejetih je bilo 9 raznih uredb.
Revizija ustave
BELGRAD, 16. Dr. Laza Marković je izjavil nekemu hrvatskemu novinarju, da se ne more misliti na revizijo ustave tako dolgo, dokler se ne preiskusi usta* va in dokler življenje samo ne pokaže, kdo ima prav. Nadalje je izjavil, da je njegov splošni utis o Zagrebu in o raz* merah na Hrvatskem mnogo boljši nego je mislil, sodeč po pisavi gotovih listov.
Ustavljen blagovni promet via Rakek
BELGRAD, 14. Za obmejno postajo Rakek je radi nakopičenega blaga do
nadaljnega ustavljeno sprejemanje bla* ga, in sicer samo za lokalni promet. Iz* vzete so pošiljat ve živine, živil in blaga, ki se hftro pokvarijo.

i .
fohoslovaika
| - - ' ■ • 7"
Mir v srednji Evropi je v rokah Italije Važen članek o »Burgenlacndu« v »Prager * Presse«
PRAGA, 16. »Prager * Presse« je pri* občila uvodni članek o Zapadnii Ogrski iz peresa Filipa Milleta. Pisec primerja današnje zadržanje ogrske vlade glede predaje »Burgenlanda« z metodami Turčije, katera je vedno ščuvala eno državo proti dnigi, da je iz tega vlekla svoje koristi. Clankar razpravlja tudi o vzrokih nemarnosti entente in trdi, da je stopilo na mesto iluzij o miroljubnih Ramenih Ogrske, ki so danes že r^zpr* šene, tekmovanje med Italijo in Jugo* slavijo. Vojaški zastopniki entente, ki so odgovorni za iluzije, so v nekem razgovoru z avstrijskim ^kancelarjem Schoberjem pripoznali, da so se glede Ogrske zmotili. Millet ugotavlja dejstvo, ki je še bolj mučno, to je nesoglasje, ki je nastalo v ententi i!n katero so Ogri na občudovanja vreden način izkoristili. V resnici bi bilo to vprašanje že cfavno re* seno, ako bi bila Italija priVolila, da če* hoslovaško in jugoslovensko orožništvo naučita pameti takozvane ogrske to]pe.
Ogrska bi se laihko prisilila na dvojen način, da častno izvrši svoje obveznosti: Najbolje bi bilo, pustiti Malo entento, ki je pri stvlari neposredno prizadeta, naj prepriča ogrsko vlado, da je vsak njen odpor brezupen, drugače je zaman pošiljati v Zapadno Ogrsko ententske čete. Ker pa sta Francija in Anglija v tem hipu drugod zaposleni, ostane edi* nole Italija, ki bi bila v stanu postaviti potrebne kontingente čet; toda v tej točki se je pojavila v Rimu politična šibkost, ki je sledila* nekdanjemu bolj odločnemu nastopu Sforze. Millet pravi, da je imelo posredovanje italijanske vlade na Dunaju en sam. uspeh, in ta je da se je rešitev vprašanja odgodila. Zlasti je kočljivo, da Italija na eni stra* ni ne dovoli drugim, da bi nastopili, na drugi strani sama noče ničesar ukreniti. Na ta način Ogrom seveda ni treba, da bi se bali.	;
Toda kljub temu se upa, da bo našel markiz Della Torretta sredstva, kako rešiti vse težkoče, in nihče tega ne bo tako vesel kakor diplomacija zavezni* kov in Francija bo pozdravila vsako no* vo možno rešitev. Italija bo brez dvoma priznala da je potrebno izvrševati mi* rovne pogodbe, in bo vzpostavila mir v »Burgenlandu«, kakor je storila v Gornji Šleziji Danes še ni prepozno in prestiž mirvonih pogodb kakor tudi ugled za* veznikov in Italtfe bi s tem le pridobila.
Zaljučitev sionističnega kongresa
KARLOVE VARI, 17. Včeraj se je zaključil sknrisidčm kongres. Sklenila se je resolucija, v kateri se kongres zahva* ljuje Italiji Angliji ito Franciji za sim* patije do sionizma.
Bolgarska
Bolgarska in zavezniki !"
SOFIJA, 16. »Večerna Pošta« poroča iz Sofiste, dal je bolgarski finančni mini* ster izjavil novinarjem o namenu svo* jega potovanja v inozemstvo, da je bilo to potovanje v zvezi z vprašanjem od* plačila 75 milijonskega; posojila, ki j<e bil sklenjen s pariškimi bankami. Minister je izjavil, da so ga finančni ministri Francije, Anglije in Itailsje prijazno spre« jeli, kakor tudi člani razorožitvene ko* misije. Poslaniška konferenca mu je dala upanje, da se bo Bolgarski dovolila od* goditev izplačila reparacijskega dolga za tri leta.
Francija
Spomenik francoskim vojakom padlim na italijanskem bojišču
PARIZ, 17. Dne 22. septembra se bo postavil na Montetomba prvi kamen za spomenik v Italiji padliim francoskim vo* jiaJcom. Francoska vojska bo poslala za* stopništvo, sestavljeno od častnikov in podčastnikov, ki so se udeležili bojev na italijanskem bojišču. Francoska dele* gacija, sestavljena od generalov, višjih in nižjih častnikov ter enegai prapor? ščaka z zastavo bivše francoske šoferske divizije v Italiji, bo odpotovala v Ita* lijo dne 19. t. m. Dne 20. t. m. bo uradno sprejeta v Milanu, ;a drugi dan bo dele* gacija odšla v Vicenco in na Monte Tomba.	■ ! » < .
Pismo mednarodne komisije za pomoč Rusiji
PARIZ, 17. Mednarodna komisija za pomoč Rusiji je odobrila; na svoji popol* danski seji pod predsedništvom Nou* lensa besedilo pisma, v katerem razlaga vsakemu posameznemu ministrskemu predsedniku, kateremu se pismo pošlje, vzroke, zaradi katerih je vprašala do* voljenje, da sme priti v Rusijo preisko* valna komisija. Pismo pravi, da je pro* učevanje s strani tehniških strokovnja? kov v tej komisiji prvi pogoj za izvedbo programa za pomoč Rusiji. Mednarodna komisija poudarja, da ni nikoli name* ravala odkloniti pomoči zasebnih organizacij, katere bo z vsemi sredstvi pod* ph-ala. pri njihovem delovanju za pomoč Rusiji. Komisija poudarja nadalje, da je neobhodno potrebna ugotovitev ru* skih potreb in sredstev za pomoč in na* vaja kot dokaz za' upravičenost svojih izvajanj nekoliko primerov. Dejstvo, da je sovjetska vlada odklonila olajšave preiskovalni komisiji", zafteguje v škodo stradajočemu prebivalstvu ne samo de* Io mednarodne komisije temveč tudi delo privatnih organizacij. Naloga ko* misije — pravi pismo — ima pomen, ki gre čez osebna, in politična vprašanja in ki odklanja vsako polemiko. Mednarod= na komisija ima samo en cilj: rešiti: mi= Ijone ruskih ljudi, decimiranih od la* kote in nalezljivih bolezni in omogočiti ruskemu narodu, da zopet prevzame ve* liko mesto med narodi.
Prihodnja seja mednarodne komisije za pomoč Rusiji bo 6. oktobra.
Zgoraj omenjeno pismo je bilo posla* no tem*le državam: Španiji, ameriškim Zedinjenim državam, Romunski, Jugo* slavij i, Oehoslov&ški, Švici, Portugalski, Poljski, Nemčiji, Argentiniji, Braziliji, Bolgarski, Kitajski, Danski, Estonski, Finski, Let»:ški', Lotvinski, Norveški, Ni* zozemski, Švedski in Vatikanu. Iz tega seznama so bile izključene Grčija in Turčija, ker sta v vojni, Avstrija zaradi svojega slabega gospodarskega položaja in Madžarska zaradi zadnjih političnih dogodkov.
Francoska zarota proti sovjetski vladi
LONDON, 17. Agencija »Reuter« j a* vija, da je vprašal načelnik ruskega tr* govskega odposlanstva v ministrstvu vnanjih stvari pojasnil glede domnevne francoske zarote proti sovjetski vladi, o kateri poroča Litvinov. V ministrstvu vnanjih stvari so mu odgovorili, da je uradnim krogom popolnoma neznana vest o kaki zaroti.
PARIZ, 17. Portočilo, poslano listom, glede Litvinove brzojavke načelniku ru* skega trgovskega odposlanstva v Lon* donu pravi, da izjavUajo merodajni francoski krogi, da so LitvSnove izjave ne samo neutemeljene, temveč narav* nost smešne in hudobne v času, ko je Francija prevzela iniciativo za pomoč Rusiji.
Litvinov je namreč! očital Francilji, da bš hotela prisiliti Poljsko in Romunsko, da izkoristite lakoto v Rusiji in pošljete sovjetski vladi ultimatum
Anglija
De Valera koče, da se skliče konferenca, toda brez pogojev.
DUBLIN, 17. De Valera je odgovoril na brzojavko Lloyd Georga, poudarjajoč, da Irci ne morejo nikakor sprejeti pogojev v pismu Lloyd Georgea od 7. septembra, ker bi bila stvar v tem slučaju 2e v naprej izgubljena. Če se hoče kaj doseči, se morate stranki sestati, prosti vsakih pogojev.
Kriza v bavarski vladi
MONAKOVO, 17. Deželni zbor se bo sestal dne 21. septembra za volitev mi* nistrskega predsednika.
ad 2 gHkoftuEŠkega foi££a. i fff
Avstrija
Madjari se se niso pomirili
DUNAJ, 17. Uradno se javlja, da so Madžari začeli bolj živahno delovati. Pri Kirschschlagu ob štajerski meji kopljejo strelske jarke. ^
Švedska
Švedska pomoč Rusiji
SFTOCKHOLM, 17. Švedska vlada in odbor Rdečega križa za Rusijo sta skle* nila, da bosta začela razdeljevati obleko, živila in zdravila ter druge picdmete. Središče za razdeljevanje bo samarska pokrajina.
Zveza narodov
Ustanovitev mednarodnega razsodišča ŽENEVA, 17. Zbor Zveze narodov je končal včeraj splošno razpravo o taj* niškem poročilu. Delegat čehoslovsške republike je prečita! vsebino spomonice, ki je bilo poslano od člehoslovaške vlade vodstvu Zveze narodov, posebno v ko* likor gre za Karpatsko Rusijo, katera je imela pod madžarsko vlado zelo skrčene pravice pod Čehoslovaško pa uživa ve* liko več pravic. Čeh oslova ški zastopnik je končno govoril o sedanjih prometnih težkočah, ki slabšajo gespoda/rski polo* žaj, in o stanju valute.
Zadnji govornik poljski delegat Ašo* nazi (?) je govoril o stališču svoje drža* ve nasproti lakoti v Rusiji. Izjavil je, da se Poljska želi iz vsega srca pridružiti delu za pomoč Rusiji.
Nato se je vršilo glasovanje o pred* logu lorda Roberta Cecila glede objav* Ijj&nja izijavo in spi;sov vodstva Zveze nm>dov. Predlog je bil soglasno sprejet. Zborovanje je nato prešlo na volitev 4. nadomestnega sodniklat. Bil je izvoljen Reichmann, norv eški zastopnik.
Predsednik je poudarjal nato, da se je v tem hipu izvršilo zelo važno politič* no delo. Zvezi narodov se je posrečilo, kar se ni posrečilo drugi mirovni kon* ferenci I. 1907. Mednarodno razsodišče je bilo ustanovljeno.
Na predlog kolumbijskega zastopnika Restrapa se je soglasno sklenrilo, da se pošlje vsem vladarjem držlalv brzojavka, podpisana od predsednika zborovanja. V tej brzojavki se jim naznanja ustJiiio« vitev mednarodnega razsodišča.
Končno se je sklenilo, da se plenarne seje odlože, dokler ne sestavijo komifii. je svojih poročil.
" Mala Azija
Grško poročilo
ATENE, 17. L^radno poročilo v pok* žaj u na bojišču z dne 13. t. m. pravi: Po julijskih operacijah in po bitki pri Eški Sehru je naša vojska zasedla vso želez* niško črto Ust jak * Afumi * Karahisar--Eški Šehr * Karabev. Avgusta je vojska zasledovala sovražnika« in vdrla v Ana* tolijo. V junaških bojr'ih na Sangaricsu je vrgla sovražnika čez reko in vzposta* vila direktno zvezo med Ušj.dcam, in Sangaricsom. Ker se nadaljuje zasledo* vanje sovražnika ni smatralo za primer; no, je vojska zasedla levil breg Sanga* riosa. Prehod preko teke na kratki fronti 30 km se je popolnoma posrečil.
Poročilo o položaju z dne 14. septem« bra pravi, daje sovražnik pođzkušal zju= traj prodreti do Sangariosa v bližini raz* rušenega železniškega mosta. Naše čete so pregnale sovražnika od reke.
LONDON, 17. Atenski poročevalec »Mormng Poste« javlja, cfoi je atenska vlada poslala v glavni stan svOjega za* stopilika, di^i se informira glede nada* Ijevanje ofenziive. General, poveljnik vojske, je bil pozvan, da odgovori čim prej. Na podlagi tega odgovora bo vla* da ukrepala* o bodočih operacijah. Aled vprašanji, naslovljenimi na glavni stan, je tudi to, da se pove, ali bi bčlc žrtve, ki bi jih zahtevalo 2teivzetje Angore, u* pravičene z ozirom na važnost tega pod* jetja.	t ^ .	•
Opomini
Naše ljudstvo se od raznih bank, z,a* sebnih špekulantov v zadevi vojne od* škodn'ne silno bega. Vsak špekulant ima že pravico, da nastopa med našim Ijud* stvom v imenu države. Tako so hodili v Batah v zadnjem času med prebivalstvo razni špekulantje, ki so trdili, da morejo edino oni vojnim oškodovancem priskr* beti rešitev vojne odškodnine.
V Tolminu nastopa tudi neka banka, ki se našim ljudem celo ponuja, da jim pokupi vojne odškodnine. Čuditi se m o* ramo nesramnosti, nečlovečnosti, nc* usmiljenosti teh špekulantov, da hočejo iz gospodarske bede kovati sebi zlate cekine.
Naše ljudstvo pa opozarjamo, da se ne pusti zapeljati po teh špekulantih, da ne podpiše nobeni firmi, nobenemu ita» lijanskemu odvetniku aH pa pisarnam, ki vodijo ta »kšeftot, pooblastila ali pro* kure, dokler se ni posvetovalo s tem ali drugim pametnim človekom, 'ki se spo« zna v tej zadevi.
Svetujemo našim ljudem, da se po* vsod organizirajo v zadrugah vojnih o* škodovancev, ki bodo prav gotovo bodjej zastopali interese našega ljudstva, kakor kake banke in drugi špekulantih
blfia IL
aUUMUSr«
v i ratti, dne 10. septembra i^zi.
„ Poziv! V - ljZm,
Županstva so dobila nalog, cfa fmorajo do 16. septembra sestaviti porotno listo. V interesa slovanskega dela prebival* stva, ki pripada pod goriško poroto — to je bivša Goriška od Notranjske sodni okraj Idrija, (dočim pripada postojnski sodni okraj pod tržaško poroto) in sodni okraj Trbiž — poživljamo vsa. župan* stva, kakor tudi vse zaoipnike naše nas rodne organizacije, da skrbijo za to, da bo porotna lista popolna.
Vsakdo, ki ima zakonite predpogoje za vpis v porotno listo, naj se v rcsnici tudi vpiše.
Vsi, ki plačujejo 20 Kr direktnega dav* ka, ki so 30 let stari in ki so sposobni v pisanju, imajo pravico do porotniške časti.
Opozarjamo vse one, ki imajo te po* goje, da se priglasijo pri županstvih za vpis v porotno listo, ter da reklamirajo, ako so bili pri sestavljanju liste iz* puščeni.
Sprejmite čast in žrtve v svojem last* nem interesu, kakor tudi v interesu celo? kupnega naroda.
fltie M vprašanje.
Potni listi za naše dijake
Pismo poslanca Podgornika senatorju Salati.
Poslanec Podgomik je poslal senatorju Salati, načelniku osrednjega urada za nove pokrajine, to4e pismo:
Ekscelenca! Kakor sem izvedel iz li* stov, j j bil izdan civilnim komisarjem političnih okrajev v Julijski Benečiji u* kaz, da naj ne izdajajo potnih listov di* jakom srednjih šol, ki bi hoteli potovati v Jugoslavijo, da tam nadaljujejo svoje študije. Ta ukaz se tiče vseh dijakov brez razlike, do petega razreda.
Ta prepoved oziroma odklonitev iz* dajanja zahtevanih potnih listov je pov* zročila veliko nezadovoljstvo med jugo* slovenskim prebivalstvom v deželi. Na eni strani se temu prebivalstvu brani, da pošilja svoje sinove na nadaljevanje svojih naukov v bližnjo državo, kjer se lahko uče v materinskem učnem jeziku, na drugi strani pra se še ni ukrenilo nič primernega in izdatnega za otvoritev srednjih šol z jugoslovenskim učnim je* zikom V Naravni h v deželnih središčih, kjer bi se mladina jugoslovenskega pre* bivalstva posvetila višjim naukom.
Podpisani hoče tolmačiti zgoraj ome; njeno prepoved zelo optimistiški, to je v zmislu, da kr. vlada res namerava čim prej zadostiti željam jugoslovenskega prebivalstva v tem oziru, in sicer že ob otvoritvi šolskega leta 1921 * 1922.
Da pa se pomirijo duhovi, kakor tudi da more prebivalstvo ob pravem času ukreniti potrebno, je skrajno nuj* no, da kr. vlada pove, kako, kedaj in kje namerava poskrbeti za to.
Dokler se tozadevni ukrep ne objavi in ga jugoslovensko ljudstvo ne prizna za zadovoljivega vsaj začasno spričo se* danjih nekoliko težavnih razmer, ni pra* vično, da se brani starišem, da pošiljajo svoje otroke v srednje šole v Jugosla* vijo, s katero vlado se — kakor znano — vrše pogajanja za nekako reciproti? teto naukov.
Zahtevam torej, da se oznani brez odiašanja, kako, kedaj in kje se name* rava poskrbeti za otvoritev srednjih šol z jugoslovenskim učnim jezikom, da se more priporočiti prebivalstvu, naj vpiše svoje otroke v bodoče zavode v deželi.
Stariši bodo to naredili zelo radi že iz gospodarskih vzrokov. Smatram pa, da tudi v tem slučaju ni upravičena pre* poved izdajanja potnih listov dijakom srednjih šol, ki hočejo nadaljevati svoje nauke v Jugoslaviji, posebno pa onim, ki so bili že prejšnja leta vpisani na ta* mošnjih zavodih.
Potrebno je torej tudi, da se brez od* lašanja prekliče tozadevna prepoved.
Prosim za hitro in ugodno rešitev. Iz* volite prosim, Vaša Ekscelenca, spre* jeti izraze mojega največjega spošto* vanja.
Gorica, dne 14. septembra 1921.
Za zboljšanje prometnih zvez z Idrijo
Interpelacija poslanca Larrenčiča
Poslanec Lavrenčič je poslal ministru za javna dela interpelacijo, v kateri ga vpraša, ali se namerava čim prej ukre* niti potrebno za izboljSatije prometnih zvez mesta Idrije, posebno potom že projektirane ceste iz Postojne preko Bu* kovja in Godoviča, katera bi se zvezala s cesto Logatec * Idrija na delu, ki gre po italijanskem ozemlju.
Na to interpelacijo je dobil poslanec Lavrenčič t£ule odgovor:
Tehniški oddelek generalnega civil* nega komisariata za Julijsko Benečijo je že izdelal v splošnem načrt, ki se
proučava, za zgradbo ceste Postojna* Bukovje * Hruška * Godavič.
Ukrenilo se je tudi d* se proučavanje čim bolj pospeši. &m bo načrt odobren, bo tehniški oddelek poskrbel za izde» lanje končnega načrta za cesto Bukovje* Wmdischgratzova cesta, ki se smatra za bolj nujno. Pozneje se bodo pripravili načrti za cesti * Postojna- s Bukovje in Hrušica * Godovič.
Za končno izdelavo načrt« 1. del bo treba precej časa. Izdeluje pa se načrt za ccsto Col * Crnši vrh * Godovič, s k a* tero se nameravajo Vzpostaviti lahke zveze z Idrijo. Načrt bo lahko odobren v kratkem, tako da se bodo tozadevna dela lahko začela v teku tega leta.
Rim, 31. avgusta 1921.
Državni podtajnik.
Boj tirolskih tlemceg proti vojaški dolžnosti
ne pozabite žrtev » Istri!
Na zborovanju v Bozenu, o katerem smo poročali včeraj, so vsi govorniki na naj ostrejši način nastopili proti vojaški dolžnosti tirolskih Nemcev.
Rittenski župan Ptchler je izjavil, da je vest, da hoče Italija vsiliti tirolskim Nemcem vojaško doižnost, občutil kot gorostasnoet. Verjamejo li res, da bo narod, ki je prišel proti svoji volji pod to državo, dajal dobre vojake? Ravno nacionalistični krogi bi morali biti vslsd tega proti nabiranju vojakov.
Mi nemški kmetje ne moremo dajati italijanski državi vojakov, ki bi ji mogli biti koristni. Noben župan se ne bo upal tukaj posredovati in jsz lahko takoj iz* javim, da prisilno nabiranje vojakov ne bo šlo kar tako izpod rok. Če bi bil kak vladni zastopnik tukaj, bi mu nasveto* val, naj sporoči vladi, da naj še enkrat piouči vprašanje. Jez bi želel, da hi bilo to proučevanje temeljito, kakor je bilo proučevanje vprašanja vojnega poso* jila. (Živ. odobravanje.)
Zastopnik iz Mcrlinga Menz je izja* vil med drugim: Če se uvedejo vojaški nabori, ostanete za naše fante le dve poti: prva vodi proti severu v pregnan* stvo, druga pa na jug v mučeništvo. Mu* čeništvo bo, ker tam doli bodo našo mladino duševno in telesno uničevali. Kje naj vzamemo mi za "Italijo patrioti* zem? Z Jurjevimi dnevi, traminskimi procesi, gaženjem^ naših pravic in šeg se ne vzbuja patriotizem. Dokler smo pod italijanskim bičem, gre naše gospodar* sko življenje navzdol. Mi rabimo našo mladino za delo. Za nas bodi z vojnami že konec. Mi hočemo braniti našo zem* ljo z delom rok in uma. Nas južne Tirol* ce, kateri smo bili anektirani iz strate« gičnih vzrokov, naj puste v miru. No* ben južnotirolski župan ne bo igral za italijansko vlado vloge tepca. V tem vprašanju ne sme biti kravje kupčije, ker gre za našo mladino. Zahvaljujemo se poslancem in Nemški zvezi za njihov odločni nastop v tem vprašanju. Morda niso povsod razumeli in odobravali nji* hove zmerne politike. Mi bi ne bili pre= senečeni, Če bi mesta naših poslancev v Rimu ostala nenadoma prazna. Vlada naj izvrši svoje obljube, preden pride v svet naš obupni kiik. (Živahno odobra* vanje.) Baron Nep. Dipauii iz Kaltcrna je izjavil svoje ogorčenje zaradi odsot* nosti vladnega zastopnika. Mislil si je, da se bodo na tem zborovanju mogli de* želni prvaki pogovoriti z generalnim ko* misarjem. Toda Ekscelenca Credaro ni smatral za vredno, da zborovalce p oca* sti s svojo prisotnostjo.
O enakopravnosti z drugimi državlja* ni Italije — je dejal govornik — ni £o* vora. Kaj jc s spoštovanjem naših šeg in navad, ki nam je bilo obljubljeno ce* lo s kraljevsko besedo? Mi južni Tirolci smo svobodni. Mi smo miren narod. Pri nas so nemiri samo tedaj, ko prihajajo fašisti. Kaj bi bilo iz nsših novincev tam doli, kjer nas fcse tako krvavo mrzi? 1V>* povska hrana bi bili in bi se uporabljali za po tlače van je notranjih nemirov v ve* likih mestih in kolonijah. Z drugimi be* sedami: našo mladino hočejo moriti in tako pospešiti raznarodovanje. (Odo* brav an je.)
Josip Demetz Iz Grodena, zastopnik ladinskih kmetov je izjavil: Mi smo proti onim ustanovam, ki so omogočile, da se je po naših gorah leta in leta ubi* jalo. Mi zahtevamo pravico. Težka kri*
vica aneksije se mora ublažiti z osvobo* ditvijo od vojaške službe.
Zastopnik iz Sv. Leonarda je izjavil: Dne 23. maiinika 1915. nama je napovedal italijanski kralj vojno. Vzdržali smo 3Vz leta. Nismo bik premagani z orožjem v roki, premagali: so nas lakota, beda in izdajstvo. Odkar so južne Tirole zased* ie italijanske čete, jih je pritisnila bedia. Nič nam ni ostalo kakor spoštovanje sve* ta. Mirno in dostopistveno smo prene* sli dan aneksije. Scdafj pa nam porivajo nož v srce. Kako naj naši fantje obleče* jo italijansko vojaško suknjo in prise* žejo zvestobo italijanskemu kralju?«
Govorili so v istem tonu in zmislu še drugi: govorniki, nakalr je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta ta*le resolucija:
»Zastopniki in načelniki občin ter žu; pani so se zbrali v društvenem domu v Bocnu danes, dne 8. septembra 1921. po povabilu »Tirolske kmetske zveze v Bocnu«, da razpravljajo o predstojeći raztegrritvi zakona o vojaških naborih na nove pokrajine. Omenjeni ziborovalci vidijo v nameri italijanske vlade, dat ob* veže sinove naše zemlje na vojaško službo v italijanski vojski, gorostasno in neopravičljivo kršenje narodnih, kul* turnih in gospodarskih koristi južnoti* rclskega prebivalstva, kakor tirdi ogro* žanje splošnih koristi Italije same. Ve* like so človeške žrtve, toda velike so tudi na imetju in premoženju, ki jih je pretrpelo južnotirolsko prebivalstvo vsled vojne, in morata se zastaviti ves trud in vsa pridnost, da se uničena go* spod ar sk a moč zopet dvigne. Te naloge se hoče južnotirolsko ljudstvo lotiti s svojo staro delavnostjo in ta način tudi popolnoma izpolnjevati svoje dolžnosti nasproti državi.
Upamo, da smemo tudi pričakovati, da bo vlada vedno postopala pri svojih zahtevah nasproti državljanom ob jek* livno in da ne bo pri tem prekoračila moči državljlsinov.
Domneva, da morajo sinovi južnoti* rclskega naroda služiti v italijanski voj* ski, prekaša vsako možnost in naspro* tuje vsakemu pravnemu čustvovanju.
Južnotirolski narod je bil vkljub sve* čano proglašeni pravici do samoodločbe proti svoji volji in tradiciji priključen tujerodni državi z zagotovitvijo, da se bodo spoštovale njegove narodne in kul* turne posebnosti. Vsled potrebnega ozi* ra na naše vkoreninjene pravne odno* šaje in na našo nasilno priklopite v k ita* lijanski državi bi se zdelo moralno ne* mogoče zahtevati od našega ljudstva, naj služi v italijanski vojski. Ta nemo* rakia sila1 bi, kakor uči zgodovina, po« vzročila mnogo neprijetnosti ital. drža;* vi, tem bo$jt ker so naši plemenski bra* t je v Nemški Avstriji in Nemčiji presti vojaške službe. Toda tudi italijanski vojski somi bi malo koristilo in tem bolj škodilo, če se njena narodnostna celota pomeša z nemškim življem. Razen tega bi bil izgubljen veKk del delavnih moči, potrebnih za povzdigo gospodarskega življenja.
Če se zahteva od smo v južnotirolske* ga ljudstva, posebno od dantašnje genera* cije, da služijo proti svojemu prepriča* nju v vojski, kateri so stali nasproti kot sovražniki oni sami, njiljtovi bratje a'li očetje v boju za rodno grudo, pomeni to nasilje na vest, ki se ne da opravičiti pred svetom.
Tirolec ljubi svojo svobodo in svoje hribe: on je delaven, miren in skromen ter vrši rad svoje dolžnosti nasproti skupnosti, v kolikor je to v njegovih močeh.
On je še zvest svojemu prepriča* nja, svojim šegam in običajem m bi mo* ral občutiti dejstvo, da se mora izneve* riti svojim načelom, kot suženjstvo.
Po nalogu zastopanih občin in vsled svojega lastnega prepričanja protestira* mo zaradi navedenih vzrokov kar naj* bolj odločno proti uvedbi italijanskih vojaških zakonov na južno Tirolsko in zahtevamo- tudi za naprej popolno pro* stost od vojaške službe.
Poslanci se prosijo, da zastopajo z vsemi sredstvi pii italijanski vladi to soglasno zahtevo južnotirolskega ljud* stva.«
Journal des Debsts o papeževem pismu
Pisali smo že, da se je pečalo ino* zemsko časopisje o papeževem pismu proti nasilstvom v Istri. Najbolj obširno se je boril s to zgodovinsko listino izmed franccskih časopisov pariški katoliški dnevnik »Journal des debats«. Zato ob* ja.vimo v našem listu članek, ki ga jc napisal v tem uglednem dnevniku Pierre de Quirielle. Pisec se uvodoma pritožuje, da niso vsi italijanski časopisi priobčili papeževega pisma in nadaljuje: »To pismo ima tolik poinen za razmerje med Italijani in Slovani v Julijski Benečiji in za odnošaje med Italijo in sveto sto* Kco, da ga ne moremo prezreti. Papež ob* soja v tem pismu z živahnostjo in ener* gijo, ki nas preseneča, a je zelo upravi* cena, razmere, v katerih se nahaja slo* vensko in hrvatsko duhovništvo v Trstu in v Istri radi fašistovskih nasilstev. Pa* peška beseda ni pretirana. Ona izpove* duje natančno resnico, kakor tudi, da so ljudje zelo slabih namenov kruto pre* ganjsli duhovnike, ki nimajo druge kriv* de, kakor da so iste narodnosti in go* vore isti^jezik kakor vemki. Ti du* hovniki, Id ljubijo in branijo ljudstvo, katero jim je bilo izročeno od zakoni* tega cerkvenega oblastva, so postali žr* lev krvavih surovosti in vsakovrstnih žalitev«.
Domafd vesti
Spor s?ed ravnatelj««! našega lista, g. Maksom Cotičem in g. poročnikom Alojzijem Mo-rara-Sassi-jem poravnan. Zapisnik o sporu se glasi: Vsled spora, ki je nastal med g. poročnikom Alojzijem Morara-Sassi-jem in g. Maksom Cotičem so se sestali danes, 16. septembra 1921. ob 16. uri gg. inž. Hektor Benvenuti in stotnik Albert Pertot-Ascari kot zastopnika g. Alojzija Morara-Sassi-ja ter gg. odvetnik dr. Josip Abram in odvetnik dr. Kari Ferluga kot zastopnika g. Maksa Cotiča.
Po ugotovitvi pravilnosti mandatov odnosnih zastopnikov in opravičbi razlogov, iz katerih se je sestanek zakasnil, so prešli navzoči k razpravi o sporu samem,
Gg. dr. Abram in dr. Ferluga izjavljata, da je stvar glede članka, ki je bil objavljen v listu «Edinosti» 9. t. m., med g. stotnikom Gincm D'Angelom, glavnim urednikom «Popola di Trieste» in g. Maksom Cotičem, ravnateljem lista <Edinosti>, častno rešena.
Ker poudarjata gg. Benvenuti in Pertot-Ascari, da je imenovani članek vseboval izraze, ko bi se megli smatrati za posebej žaljive za «Fascio Triestino di combattimento*, čigar tajnik je njun zastopanec, izjavita gg. dr. Abram in dr. Ferluga, da ni vseboval članek nobene žaljive opazke na naslov Fascia niti na naslov njegovega političnega tajnika ter da se je članek nanašal na list «Popolo di Trieste», ki je bil nalepljen po mestu, in ne na razglas ^.Fascia di combat*imento», ki je bil tudi nalepljen po mestu; na vsak način, namen člankarja ni bil, žaliti ustanovo, tudi ne, žaliti njenega političnega tajnika, o katerih smatra njun zastopanec, da sta vsega u važe vanja vredna.
Zastopnika g. Morara-Sassi-ja vzameta go-renjo izjavo na znanje ter izjavita, da sta z njo zadovoljna. Nato sestavita v polnem sporazumu z zastopniki g. Cotiča pričujoči zapisnik in obe stranki se zedinite v tem, da se zapisnik priobči v listu «Edinosti > in ga lahko priobči g. Morara-Sassi v drugih listih.
Nato stranki izjavite, da je s tem spor častno rešen.
Trst, 16. septembra 1921. 18h Dr. Josip Abram, 1. r. Ettorc Benvenutti, 1. r. JDr. Kari Ferluga, 1. r. Alberto Pertot-Ascari, L r.
S tem je osebna stran zadeve rešena in v prihodnji številki se vrnemo k stvari sami, ki je ostala seveda neizpremenjena. Dokazali bomo še enkrat z neovržnimi dejstvi, da se nam je godila velika krivica.
SELITVENI URAD naznanja onim izseljencem, ki se selijo z prihodnjim selitvenim vlakom, da vsled odredbe železniške direkcije,? isti vlak ne bo odšel v pondeljek, 19. t. m., kakor naznanjeno, ampak v sredo, 21. t. m.
Nova upravna ureditev novih pokra* jin. Senator Salata, načelnik urada za nove pokrajine, je imel pogovor z ured> nikom listai »Messaggero«, kateremu je pojasnil pomen in značaj dveh odlokov,! s katerima se hoče urediti upravno sta= nje v novih pokrajinah. Namen teh od* lokov, k?" se v kratkem izdat a v je, da p ris pravitla pot do končne upravne ureditve; novih pokrajin in da dotlej cmogočno vsaj nekoliko redno politično * upravna poslovanje v novih pokrajinah. Senator Salata^ je pojasnil pomen posvetovalnih komisij v Tridentu, Trstu in Zadru. Te komisilje bodo neke vrste posebnih par? la.mentov, seveda- brez kakih separa* tičnih ciljev, ki bodo doma razprav* ljali o pokrajinskih vprašanjih, sprav* 1 j ali narodnostne spore v določno obliko in predlagali parlamentu in vladi že go* tove načrte, ki jih bo vlada spravljala v sklad s splošnimi državnimi koristmi. Komisije bodo lahko posredovale tudi glede tekočih upravnih poslov, ki ne spadajo v delo za končno ureditev, toda vedno le samo s svetovalno pravico. Vladni organi bo do i mel i v teh komi si*' jah potrebno kontrolo. Birokratična de*, centralizacija se bo ohranila potom ge* nerednih civilnih komisarjev, ki bodo imeli podobne funkcije kakor bivši av* strijski namestniki. Vladin lahko imenu* ie tudi podkomisarje, k:(kor v Gorici in v Fcreču. Poleg vladnega komisarja, ki je doslej sam vladal se imenujejo, ker se doslej sam vladal, se imenujejo, ker se želni odbori, v ku terih bodo sorazmerno, .zastopane vse stranke. Deželni odbom in občine bodo poslovali po deželnih in občinskih zakonih, ki so v veljavi v no* vih pokrajii-nah. Razen italijanske^i' vo* lilnega zakona, ki se uvede za občinske volitve, se ne uvede v nove pokrajine noben italijanski zakon za občine in dežele. Odnosa j i med občinami:, in dr= žavo in deželami in državo ostanejo pri starem.
Na vprašanje, &li jc gornjeadižki po= krajini zajamčena kaka posebna: avto* nomija, je sen. Salata izjavili, da ne c.b^ staja nikaka vladna' obveza v tcmonlru. O tem bo lahko razpravljala pesveto« VuJna komisija v Tridentu skupno z nemškimi zastopniki, odločala pa bosta o vprašanju vlada in parlament. K pa se tiče vprašanja avtonomije v sploš« nem, je sen. Salata Izjavil, da se avtono* mi j a ne bo dovolila proti državi temveč v korist države. Mora se odkloniti — ie saključil sen. Sala,ta — v£i:ik načrt »drs zave v državi« in vsaka avtonomna ures ditev po pokrajinah a") skupinrh, v kas terih se govori drug jezik. Kdor ima druge namene, je sovražnik avtonomije, ker bi prisilil državo, da jo v lastni sa* moobrambi zanika.«
Tržaškemu mestu se vračajo avtonomne funkcije. Včerajšnji večerni listi so poročal^ da je odredila vlada, naj se vrnejo Trstu upravni posli prve politične inštance, ki jih je svoj čas vzela mestu avstrijska vlada. Listi pravijo, da bodo sprejeli meščani to vest z velikim zadoščenjem Da se ublaži prehod, je določil generalni civilni komisariat, naj prevzame občina za sedaj sledeče posle: matični urad, šolstvo in saniteto. Komisariat si pridržuje, da bo postopno oddal občini tudi vse druge posle, kj bodo prešli v delokrog kvesture.
Vodstvo slovenske zasebne šole pozavlja one učence in učenke, ki se vpišejo na tukajšnjo nautično in trgovsko šolo, da se zglasijo v pondeljek 19. t. m. v 5J-5 popoldne.
Slov. akad. fer. društvo «Balkan *. V soboto» 24. t. m. ob 9. uri zvečer se bo vršil redni občnj zbor v Repentabru,	Odbor.
Cepljenje. Od 19. septembra do 8. oktobia t. 1. se bo cepila brezplačno šolska mladina v Zdravstvenem uradu v ulici R. Fitteri št. 2, il. nadstr.
Izšla je nova >>Guida Commerciale« (Trgovski kažipot) v izdaji izdajatelja Vitoppi-Wil-belm & C.i v Trstu, ul. Rossini 12. Kažipot obsega 480 strani. Sodelovali so pri sestavljanju knjige med drugimi dr, A. Suttora, odv. R. Goldschmid, dr. F. Zennaro in cav. A. Polncco s kratkimi razpravami splošnega interesa.
Prošnja. Gospa vdova Milena Benko je padla v vlaku med vožnjo od Dekanov v 1 rst v ome-dlevico. To priliko so sopotniki porabili, da so gospo okradli. Vzeli so ji listnico, ki je vsebovala nekaj listin, sliko njenega pokojn^g;» soproga in 607 lir denarja. Gospa prosi dotič« nike, naj ji vrnejo vsaj sliko pok, soproga in listine, kar naj pošljejo na njen naslov (Trst, Scala Belvedere, 4J.
PODLISTEK
'T t t J t
Rene Thevenin.
Železni maiik
—	Ah, ta je življenska točka vprašanja. Poslušajte in brzdajte svoje vznemirjenje: mislim, da je vaša hči tu in živa!
—	Moja hči? — je vzkriknil Peter Desrocher v neopisnem razburjenju. — Moja hči da je tu, živa?! Kako veste to? Ali ste jo morda slučajno, videli?
—	Ne, ali moji zaključki me vspodbujajo, da vam sporočim neko vest, o kateri sem moralno prepričan. Vašo hči so ugrabili železni stroji, to je gotovo, in to z namenom, da napravijo iz nje plemenito služabnico boga mesta Solaca.	. r .
—	Ona bi bila torej v templju?
Gotov sem.
—	Ali, priti moramo do nje brez oklevanja! —- je vskliknil gospodar na višku razburjenja —. Česa naj pričakujemo še.
—	Podjetje ni tako lahko, Ako bi se enepre-mišljeno zaleteli, bi izložili dekle nevarnosti strašne smrti.
—	Zakaj?
—	Ker mi priprosti smrtniki nimamo pravice, približati se svetim hčeram Solnca. To bi .tvorilo bogoskrunstvo toliko z* razžaljenca,
kolikor za žalitelja in kaznovalo bi se s krutim mučenjem.
—	Ali, jaz hočem dobiti zopet svojo hčer. Nobena stvar me ne more zadržati, da ne bi prišel do nje. Gotovost, da je živa, v bližini, in vendar tako oddaljena, gotovost, da je ne bom videl nikdar več — tako stanje je hujše, nego smtr. Udrem v tempelj, pa naj stane, kar hoče.
—	Pazite!
—	Jaz pojdem z vami — je izpregovoril neki težki glas, pa sta moža preplašeno poskočila. Bil je glas Petra Ibaneza, ki je prišel k njima v družbi Indijanca. — Vstopim v tempelj z vami — je ponovil Ibanez. — Jaz in Quiterio sva krožila po mestu opazovaje in sva našla neka tajna vrata. Jutri, ali morda že nocoj, bom v svetišču in razkrijem zaklad.
Govoril je kakor da je zašel ekstazo. Mavrici j Tarnier, razsrjen, je vskliknil:
—	Ali, blazni ste vsi! Ne veste, kaj govorite! Vstop v tempelj bi bil za vas grob: vprašajte Quiterja!
—	Jaz pojdem znjima — je rekel Indijanec težkim glasom: ura mojega maščevanja je pri-prišla in ne morem je več odlašati.
; POGLAVJE XX.
Razlogi Qaiteria.
—	Sedaj je potrebno, da smo na čistem glede vsakega dejstva — je rekel Mavricij Tarnier Ouiteriu. — Ravnokar ste izprefovorili
besedo o maščevanju in mi smo pripravljeni pomagati vam, če je vaša namera pravična in opravičena, toda, vedeti hočemo. Nobeno indiskretno uho nas ne zasleduje: torej, govorite!
Četvorica se je povrnila v dvorano; trojica belokožcev je posedla, dočim je Indijanec obstal kakor da je pred sodniki.
— Pred petimi leti — je rekel — sem bival v puščavi tam doli napram zapadu, ob vznožju gorovja. Z mano so živeli moj oče, mati, moja žena in troje otrok. Nihče v vasi nas ni sovražil, a kruti Jibarisi si niso upali v bližino.
»Bik smo srečni tudi zato, ker je bil pridelek vedno obilnejši, a belokožci, ki smo jim prodajali pridelke, so dobro postopali z nami.
»Na vse smo bUi srečni s svojimi otroci, ki so živeli veselo in v miru. Ali, nekega dne je prišel k nam neki človek, ki nam je prinesel nesrečo. Bil je tujec belega plemena, da-si ni bil podoben nobenemu, kolikor smo' jih poznali njegovega plemena.
»Na rami je nosil plašč iz rdeče volne, a na glavi mu je visel trak iz nnenaga platna. Zdel se je zelo utrujen, kakor da je veliko potoval. Sprejeli smo ga kakor se sprejema v naših kočah potovalce na prehodu. Četudi ni razumel naiega jezika in mi ne njegovega, smo mu vendar ponudili gostoljubje, ki j« je on rad sprejel.
»Nosil je seboj zabojček iz 'dragocenega lesu, ki ga ni nikdar hotel dati iz tok. Med
spanjem mu je roka ležala na zabojčku, ker se je menda bal, da bi mu ga kdo utegnil ukrasti. Bilo je v času nove lune, ali ostal je pri nas do druge lune, ker je bil nesrečnež obnemogel in brez moči vsled mrzlice v puščavi. Bili smo prepričani, da mora umreti, ker smo bili v dobi deževja, v času, ko belokožci iz gorovja ne prihajajo doli k nam in nas zapuščajo ludi tisti, ki poznajo medicino. Vsakako pa smo negovali tujca kakor da je naš oče ali brat. Ali kaj more naše ubogo delo proti strašnim malaričnim mrzlicam? Neke noči je mož zaspal s dragocenim zabojčkom v naročja, in ni se zbudil nikdar več.
Indijanec je obmolknil, kakor da si hoče čim boljše oživeti spomine.
—	Kaj se je zgodilo potem? — je vprašal profesor Tarnier, proseč, naj nadaljuje.
—	Hoteli smo zakopati tujca — je povzel zopet besedo Indijanec — ter žnjim tudi zabojček, ki mu je bil tako dragocen. Začudili smo se, ko smo videli, da je zaboj odprt in smo si pazno ogledali vsebino. Bila je to neka stvar iz železa, ki se ji je dal človeški oblik. Predmetu ste bili roki oviti okolo nog v položaj kakor smo ga mi dajali mrtvecem, predno so prišli k nam krSčanski misijonarji, ki so nas poučevali, kako naj pokopujemo. Okolo vratu je imel kip zlato ovratnico.
Mavricij Tarnier in Pedro Ibanez sta se pogledala presenečena, ali Indijanec ni opazil tega in je nadaljeval:
—	Misijonarji so me krotili in posla! sem krščan. Vendar ne morem pozabiti bogov, ki so jih častili moji očetje; zato spoštujemo kip boga, ki je bil tujcu tako dragocen: tako, da smo kip položili na njegov grob, na neki kamen. Ne gremo pa več tam mimo, ker se bojimo grdega pogleda malika. Ne treba spoštovati krivih bogov, ali, na vsak način morem reči.^ da ss nam je onega dne približala nesreča. Prihodnja žetev je bila slaba in žival nam je poginjala. Moj oče je menil, da bi bilo boljše, ako bi odstranili malika, V ta namen sva se oba podala k grobu, toda — kipa ni bilo več tam. In vendar ni nikdo došel tja med tem časom. Ali, kar je najbolj čudno in kar nas sili k misli, da je kip sam odšel, je to. da ie zemlja, omehčana od dežja, kazala sledi malih, železnih nog.
Gospodar je vskliknil:
—	Ne izgubljajmo časa s poslušanjem tolikiti bajk! Quiterio, do kakih zaključkov prihajate vi?
Mavricij Tarnier ga je prekinil, rekši:
-— Pustite ga, da nadaljuje.
In Indijanec je izpregovoril zopet:
—	Jaz ne govorim bajk, marveč čisto iit polno resnico Kar smo videli mi, so bile re$ sledi malika — kakor pozneje sledi železnih »stvari«, strašnih stvari, ki ste jih videli tud) vi in ki so prišle v puščavo prvikrat. Moremo jih videti tudi v tem trenutka.
V Trsio, dne 1«. septembra 1921.
»EDINOST«
Stran DL
Vedno
«Sera» ugotavlja, da se je vse
jjagoslovensko časopisje brez razlike političnega mišljenja ob Seststoletnici smrti Danteja v globokem spoštovanju poklonilo temu geniju, ki ni le genij italijanskega naroda, ampak vsega kulturnega sveta. O članku v zagrebškem «Obzoru* pravi, da ne vsebuje samo proslave Danteja, ampak tudi program zp bodočnost. Hrvatje — pravi — so sedaj še mžnji Belgrada, ki se ga hočejo otresti! Posebno izrablja «Era» izjavo v «Obzoru», da morajo pozabiti na bojišča v Lombardiji, kjer so se naši sinovi morali boriti pod tajim orlom proti Italiji. Z drugo besedo: «Sera» izrablja tudi vzvišeni dogodek, ki ga slavi ves civilizirani svet v politične namene. To je drzna skrunitev velikega, posvečenega trenotka. — «Sera» vendar ni povsem zadovoljna s člankom v «Obzoru». Jezi se radi odstavka, v katerem je rečeno, da pride dan, ko v Italiji ne bodo več veljale besede D'Annunzija v njegovi «Nave» o Jugoslovenih, temveč besede Danteja v njegovem «paradi-žu». S tem hoče «Obzor» — tako mu očita «Sera» — podžigati iredentizem med Slovani Italije. Bog naj razume logiko tržaškega lista! Mi je ne moremo. In tudi naši čitatelji gotovo ne bodo mogli razumeti, kako more Slovane v Italiji podžigati k iredentizmu razprava, ki govori o *kulturi» in < bogastvu idej» v Italiji. «Obzor» namreč govori o «kulturi» in «boga-stvu idej» v Italiji preden odklanja D'Annun-zijevo sodbo o Jugoslovenih! In vendar razumemo, kaj *Seri ni všeč. Ta list se sicer do tal klanja pred Dantejevim genijem, vendar pa noče, da bi v njegovem blestečem solncu izginilo sovraštvo proti našemu narodu. Če meni tržaški list, da s tako vabo izvabi Jugoslovene iz «belgrajskega suženjstva^, se silno meti. «Obzor* želi, naj bo pozabljeno, kar je bilo-, < Sera* pa je mnenja, da ne sme ugasniti plamen sovraštva. To se pa pravi, skruniti kulturno proslavo.
Zborovanje «Učiteljske Zveze* v Vipavi. Vipava je imela 10. in 11. t. m. obilico milih gostov, pionirjev naše kulture, ki so prišli na zborovanje «Zveze». Prišli so vsi delegati in mnogo članov. V soboto so se vršile v šolskem poslopju seje raznih odsekov od 11 predpoldne do večera. Zvečer se je zbralo učiteljstvo na prijateljskem sestanku v novi Hrovatinovi dvorani.
Zborovanje delegacije se je vršilo 11. t. m. r isti dvorani. Začelo se je ob 9. uri in je trajalo zdržema do 2 popoldne. Predsednik Anton Grmek je s toplimi besedami pozdravil delegate ter izrazil upanje, da postanejo sčasoma tudi slovenski učitelji polnoveljavni državljani, ki bodo imeli poleg dolžnosti tudi pravice. Kljub vsemu, kar se godi na našem ozemlju preti Slovencem, se govornik nadeja, da ni Še zamrla italijanska kultura. Spomnil se je treh umrlih tovarišev, se zahvalil gostoljubnosti Vipavcev, pozdravil navzočega župana, g. Pe-trovčiče in navzočega člana goriškega okrajnega šolskega sveta, prijatelja učiteljev, gosp. Znidaršiča.
G. župan se je zahvalil v krasnih besedah za to, da je *Zveza;> zbrala Vipavo za kraj svojega zborovanja. Naglašal je pomembnost učiteljskega stanu za razvoj naroda ter želel delegatom najboljši uspeh.
Šolski vodja Lampret je v imenu postojnskega učiteljskega drušiva pozdravil delegate, ki zborojujejo pod okriljem postojnskega učiteljskega društva.
Sledilo je zelo cbširno tajnikovo poročilo, ki ga bo priobčil strokovni list. O tem poročilu se je razvila primerna debata, ki jo je začel g. učitelj Hrcščak. G. Hreščak je žal pokazal, da našega položaja in naših razmer ne razume. Znano izjavo delegatov deželne konference je učiteljstvo — razen enega glasu — odklonilo.
Iz poročila blagajnika posnemamo, da je gospodarstvo <-Zveze» v vzornem redu. Točno gospodarstvo cmcgcčuje, da izhaja stanovsko glasilo »Učiteljski list« in poleg njega še dva vzorno urejena mladinska lista, «Novi rod» za slovensko in »Naša nada» za hrvatsko deco.
Poročila odsekov so obsegala razne stanovske stvari, o katerih bo poročal stanovski list. Sledili so razni predlogi in nasveti, ki naj jih udejstvi bodoče vodstvo.
Zadnjo točko je tvorila volitev vodstva in odsekov, ki se pa žal ni izvršila. Zamotano vprašanje bo treba šele rešiti na umesten način. Odkrito bodi povedano, da bi bilo pač žalostno, če bi se taka močna zveza samih izobražencev razbila.
Kulturna prireditev pri S. Jakobu. Danes 18. t. m. se bo vršila v dvorani DKD pri Sv. Jakobu prireditev združenih kulturnih društev s sledečim sporedom: 1. Koračnica, orkester. 2. Foerster: <'Naše gore*. 3. Ipavlc: «Milade». Poje mešan zbor. 4. Gregorčič: «Od nevihtiDeklamacija, 5. Venturini: < Mornar«. 6. Adamič: «Fantu». Obojno poje mešan zbor. — Odmor. 7. S. Gregorčič: ^Človeka nikar*. Deklamacija. 8. «Odmev», Poje možki zbor. 9. Linhard: ^Županova Micika», šaloigra v 2. dejanjih.
Med posameznimi točkami bo sviral orkester. — Začetek ob 4. uri popoldne. Od 10. ure do polnoči prosta zabava s šaljivo pošto, s plesom in z izvolitvijo < kraljico lepote».
Tem potom vabimo cenj. občinstvo k obilni udeležbi, ker gre čisti dobiček v kritje stroškov, ki jih je imelo DKD za popravo dvorane in napeljavo električne luči.	Odbor.
Iz tržaSkega ifvUenla
___pada ▼ pMt Kljub temu, da je uv
finančno kakor tudi policijsko oblastvo strogo zasledovanje proti onim osebam, ki tajno raz-prodajajo po raznih gostilnah in kavarnah mesta peklenski strup kokaino, s katero se je v zadnjem času zastrupilo več neprevidnih oseb, je najti v mestu še veliko število takih «trgovcev*, katerim ne more še priti policija in finančno oblastvo na pravo sled. Ali upati je, da se bodo «trgovci* s časoma vloviH v nastavljeno zanko, kakor se jih je že vlovilo mnogo.
— .-	: -r m • •
Dan za dnem prihajajo na orožniško postajo v ulici delTOrologio za policijo zanimive ovadbe, da zahajajo v razne javne lokale elegantno oblečeni gospodje in ponujajo osebam, pri katerih so gotovi, da jih ne naznanijo policiji ali pa finančnemu oblastvu, v majhnih cevkah kokaino. Policija se je zavzela za te ovadbe in sklenila priti na sled zastrupovalcem ljudstva. Lov na zastrupovalce je bil dolg, kajti oni, ko so zavohali, da jim grozi preprečenje v zago-neteni kupčiji, so se znali dobro skrivati, da ne zaidejo v roke policiji. Še zvitejši od njih so bili preoblečeni orožniki, ki so bili dobro poučeni, kje ponujajo neznanci strupeno blago. Tako je doznal neki preoblečeni orožnik, da zahaja pogostoma v gostilno «AlTIsola di Ca-prera» trgovec s kokaino. Brez obotavljanja je šel pred včerajšnjim omenjeni preoblečeni orožnik v rečeno gostilno in strogo pazil, kdaj se prikaže v gostilni postava, ki prekupčuje z dragoceno tvarino. Orožniku ni bilo treba dolgo sedeti za četrtinko vina, ko stopi v njo za-željeni trgovec. Kmalu je prišel orožnik s trgovcem v ožje stike. Da bi ga prej vlovil v past, je začel napeljavati pogovor na kokaino. Trgovec je bil kaj vesel tega važnega pogovora, posebno pa «kupca». Orožnik je na svit način molzel iz nevednega trgovca besede in ta mu je vse zaupal, namreč, da ima na prodaj nič manj kot 2 kg kokaine za 12.000 lir.
«Kaj je kokaina samo vaša last?» — ga je vprašal orožnik.
«Ne, ne. Polovica kokaine ej moja last, a polovica je last postnega uradnika Alberta Colar-sicha!«	—.
«Kje pa imate to kokaino?» *
«Doma, v ulici Gelsi št. 6.»
«Dobro. Sedaj nimam pri sebi 12.000 lir, da bi kupil kekaino. Pridem jutri k vam na dom in se zmeniva za kupčijo.«
Nato sta si podala roko in Šla po svojih opravkih: trgovec, ki se piše Franc Surban-cich je šel k svojemu tovarišu Collarsichu in mu povedal o sklenjeni kupčiji; orožnik je pa šel na orožniško postajo in povedal svojim predpostavljenim o »sklenjeni kupčiji«. Na orožniški postaji so se zmenili, da bo šel preoblečeni orožnik na Surbancichev dom. Drugo jutro je šel orožnik na Surbancichev dom, kjer sla ga že pričakovala trgovca. Kupčija je bila sklenjena in Surbancich in Collarsich sta spremila kupca iz vljudnosti po stopnicah. Tam pa so že čakali orožniki, polovili vse tri in jih odpeljali v jezutski zapor. Samo ob sebi je umevno, da so orožniki «kupca» pozneje spustili.
Danes vsi
v iTH^DREŽ!
tfestl Iz Goriške
Bricem v znanje. Nepričakovane ovire silijo prireditelje, da se dva namerovana shoda v Brdih ne vršita v septembru, ampak dne 2. in dne 9. oktobra (Kcjsko-Križada).
Operna družba, ki obstoja iz 150 nastopajočih oseb, se mudi od 14. septembra do 6. oktobra v Gorici. Igra tri opere in sicer Rigoletto, Tosca in Madame Butterfly. Zadnja predstava Rigoletta bo v nedeljo. Prihodnji teden bo na vrsti «Tosca», za katero delajo veliko reklamo. Tudi je gledališko podjetje razposlalo po deželi slovensko reklamo. Če se iz kakega kraja prijavi najmanj 15 oseb, jih po končani predstavi popelje avtomobilska družba domov. Kot smo se prepričali pri predstavi Rigoletta, je družba dobra in nudi res lepega umetniškega užitka v vsakem oziru.
Goriški tramvaj. Goriško mesto doživlja veselje, da so začele že poizkušnje voženj s tramvajem po mestu. Ljudje si res že enkrat želijo, da bi hodili z enega kolodvora na drugega malo ceneje kot s kočijo in bi pri tem prihranili časa, podplatov in prahu. Kdor ima opravke v raznih delih mesta res že zamudi pol večnosti, predno pride na kraj, kamor je namenjen. Zato želi naše meščanstvo, da bi se poizkušnje vožnje spremenile v prave vožnje.
Otroci so zgoreli ob nekem požaru prošli teden v Pevmi pri Gorici. Zgorela je baraka v kateri sta se nahajala dva otroka, ki je ni bilo več mogoče rešiti. Res tragičen slučaj.
Zopet nesreča. Neki 8 letni Danilo Černe iz Grgarja se je ponesrečil z raztreljivom na rokah in na nogah. — Stariši, poučite svoje otroke, da se ne bodo igrali s takimi rečmi. Koliko nesreč manj bi bilo lahko!
Shod »Kmetsko-delavske zveze« v črničah, V nedeljo, 1. t. m. se je vršil v Črničah velik shod Kmetsko-delavske zveze za ajdovski okraj. Poročal je poslanec Šček o parlamen-tornem delu, o brezposelnosti in o stanju vi-
nogradništva. Nai kmet se bo rcliL če bo sto« ril dvoje: Prvič, če se vsi kmetje tesno združijo v Kmetsko-ddavskih zvezah. Vse drugače bo odmeval nai glas pri civilnih komisariatih in pri ministrih, Če bo 50.000 kmetov zahtevalo kot en mož pravice! Drugič: Naii vinogradniki naj prav povsod osnujejo vinarske zadruge z zadružnimi kletmi; le tako bomo premagali konkurenco italijanskih vin in organizirali vso prodajo in izvoz. Ne bo več diktiral cen vinski prekupec, cene bodo nastavljali kmetje v zadrugah! — Zborovalci so živahno pritrjevali govorniku, upamo, da bomo uspeh tega shoda videli v kratkem, ko se ustanovi kmetsko-delavska zveza za črnisko-šempasko okrožje. — Predsednik kmetsko-delavske zveze Ivan Ba-jec iz Skrilj je potem poljudno razložil, kako je z novim deželnim vinskim davkom. Zborovalci so se zedinili na sklep, ki ga vsebuje resolucija. — G. dekan Novak je govoril o važnosti in pomenu avtonomije za našo deželo; omenil je krivično postopanje pri izmenjavi denarja. Njegovim izvajanjem so glasovalci soglasno pritrjevali. Govorilo je še več kmetov, ki so predložili važne gospodarske zahteve vipavske doline. Zbor je nato na predlog predsednika KDZ Ivana Bajca, soglasno sprejel sledeče resolucije:
600 kmetov in delavcev, zbranih na shodu v Črnicah sklene sledeče:
1.	Protestiramo proti novonaloženemu vinskemu davku in posebno zahtevamo, da se dovoli vsakemu vinogradniku 1 hI neobdačenega vina na osebo.
2.	Z velikim ogorčenjem protestiramo zoper poskus rušitve naše deželne avtonomije. Posebni položaj dežele in njena posebna zgodovina tirjata široko samoupravo, ako naj tukajšnje ljudstvo najde poti iz težkega kulturnega in gospodarskega položaja, v kakršnega je vrženo. Zato zahtevamo, da se spoštuje stara pravica tukajšnjega naroda, da si izbere deželne poslance, ki naj v okvirju čim širše avtonomije upravljajo deželo, kakor jo umejo upravljati domačini, ki jo poznajo. Nikakor ljudstvo ne zaupa, da jo bode tujec, ki dežele ne pozna, brez udeležbe ljudstva enako dobro upravljal.
3.	Ljudstvo dviga glas za spoštovanje domačih krajevnih imen, ki se tu glase od pamtive-ka, in protestira, da bi kakšen zbor tujcev to-ponomastiko izvršil z namenom, zatreti domača, edino pristna slovenska krajevna imena, tako da ne bomo več poznali svojih rodnih krajev.
4.	Ljudstvo dviga kar najodločneje glas zoper to, da bi se od njega brez odloga terjal krvni davek. Dogodki izza početka vojne so uprav našo deželo prizadeli tako kruto, kakor skoro ne nobene druge zemlje v Evropi. Še vedno je večina porušenih krajev dežele v razvalinah: in že naj se ji odtegnejo najkrepkejše delavske moči z novačenjem? Vrhu tega se upira zoper dejstvo, da je tuj gospodar še prav kar stiskal našim mladeničem in možem orožje v roke za boj proti Italiji, danes pa — brez predidoče vzgoje — naj Italija nudi v roke orožje zoper koga drugega! Zato smatra narod na Primorskem vsiljevanje militarizma za brezobzirnost nasproti izrednim ranam in škedam, ki so po vojski to deželo posebe zadele, obenem pa se tako neposredno militariziranje od države, v kateri naša mladina ni bila vzgojena, popolnoma upira našemu moralnemu čustvovanju.
5.	Zbor izraža briskim kolonom svojo bratsko solidarnost v njih boju za osvoboditev izpod kolonskega jarma.
6.	Zbor poživlja vse odločujoče činitelje, da zastavijo vse moči v to, da se izkoriščanje vodnih sil ne izroči zasebnim kapitalistom, .marveč da prevzame izrabo vodne sile goriška dežela.
7.	V slučaju vremenske ujme naj vlada odpiše davke, kakor je to delala stara država.
8.	Kr. vlada naj odpre slovenske srednje in kmetijske šole, da se bodo naši otroci mogli dovoljno izobraziti.
9.	Vlada naj izmenja avstrijski denar, ki ga imajo še naši ljudje in naše zadružništvo.
Lepo uspeli shod je zaključil predsednik shoda, g. črniški župan Kerševan, ki je spretno vodil zborovanje. Ob petju naših narodnih himen se je razšla množica.
državni rudnik za skrbi vlada in
rudniike državne na-
Vesti iz Notranjske
Iz Vipave smo prejeli: Dopis iz Vipave v četrtkovi «Edinosti» naš je neugodno presenetil, ker trditve v njem ne odgovarjajo resnici. Dopisnik, če je res Vipavec, — nad tem pa dvomimo — je bil slabo informiran. Imeli smo z gospodom komisarjem v Postojni že marsikak spor in vsikdar smo mu odkrito govorili, kar nam je bilo na duši. Istotako lojalno pa moramo sedaj ugotoviti, da je g. komisar ob dogodku z našo dvorano postopal pravilno in pravično. Kljub odredbam vojaškega oblastva jc takoj dovolil otvoritveno predstavo in se nam niso delale nikake ovire. Edino, kar je zahteval, je bila neka sprememba na sliki nad odrom. Ni pa zahteval, da se — kakor trdi omenjeni dopisnik — odpravi solnce. Tej zahtevi komisarja smo se vdali. Kako slabo je informiran dopisnik, priča tudi njegova trditev, da je inkriminirana slika na zastoru, dočim je v resnici na steni nad odrom. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo, da bi se komur si bodi godila krivica. Ponavljamo, da je v tem slučaju g. komisar pravilno postopal in da nam je omogočil predstavo.
b Idrije, kjer se nahaja c živo srebro nam pišejo, kak njeni višji uradniki, za meSčence.
Vsem bo še znano, da so bili državni nameščenci Julijske Benečije prisiljeni stopiti lansko leto v stavko, da vlada že enkrat zboljša njihovo neznosno gmotno stanje.
Ravnateljstvo idrijskega rudnika je dobilo — ravno na dan, ko je izbruhnila stavka — od , komisarja za rudnik v Idriji in Rablju viteza ussachi-ja brzojavko, s katero je poročal, da je bil isti dan odposlan na ravnateljstvo dopis radi zboljšanja gmotnih razmer državnih nameščencev pri kr. rudniku v Idriji. To obvestilo je bilo poslano seveda zato, da bi se tudi nameščenci pri rudniku, ne pridružili stavki. Po treh dneh čakanja, je res dospel neki dopis, v katerem je bilo rečeno, da se — z ozirom na izredne krajevne razmere — dovoljuje do končne uredbe plač rudniškim nameščencem izredna doklada: za uradnike 200 L, za podu-radnike in sluge 150 L mesečno. Ta doklada — pravi dopis — ne bo imela nikakega vpliva na druge morebitne priboljške. Tudi je sam g. vit. Bussachi izjavil dvema odposlancema poduradnikov — ki sta bila v Trstu pri njem in zahtevala pojasnila, da bodo idrijski rudniški uradniki, poduradniki in sluge deležni vsega, kar bodo drugi dobili; kajti to je le izredna doklada, ki se jc podelila z ozirom na težke krajevne razmere.
Ko je bila stavka končana so dobili vsi državni nameščenci z odlokom generalnega civilnega komisariata v Trstu (okrožnica U. X., R. št 1042-17456, »L'Osservatore Triestino« št. 4, z dne 7. I. t. I.) po 1000 L predujma na priboljške, ki so imeli priti od izenačbe plač z drž. nameščenci v starih mejah kraljevine Italije. Idrijski rudniški nameščenci so pa ostali na cedilu. Gospod vit. Bussachi je odgovarjal na pismene in ustmene intervencije z vzklikom: »Kaj pa vendar hočete, saj dobivate vendar 150 L doklade mesečno. Tega drugi nimajo!«
Bila je dotedaj nameščencem dovoljena še — posebna doklada (2'97 L dnevno) kot odškodnina za neugodno bivališče. Gospod vitez je takoj ta znesek odtrgal od 150 Lčeš, da imajo nameščenci rudnika itak dovolj plače.
Pri rudniku je na podlagi že stare odredbe v navadi, da dobivajo uradniki, poduradniki in njih namestniki, koncem vsakega leta nekako službeno premijo. To premijo so imenovani do leta 1917/18 š eprecej redno dobivali. Tega ne moremo trditi za dobo od leta 1918/19 naprej. Tako so dobili vsled ponovnega posredovanja pri raznih višjih in nižjih gospodih dne 21./I. 1920. samo 50% predujma na premijo za L 1918/19 in dne 25./XI. 1920. le 60% predujma na premijo za 1. 1919/20. Za ostale zneske, kakor tudi za premijo za L 1920/21 se pa še ne ve, ali bo še kedaj izplačano.
Zato so se zbrali nameščenci rudnika dne 23. avgusta t. L k skupnemu sestanku, pri katerem so bili razen službeno zadržanih skoraj vsi zbrani in sprejeli sledeče resolucije, ki so jih poslali na vsa odgovorna oblastva, enemu naših poslancev in Federaciji drž. nameščencev za Jul. Benečijo v Trstu:
I.	resolucija.
Državni nameščenci kraljevega rudnika v Idriji, včlanjeni v »Federaciji državnih nameščencev za Jul. Benečijo v Trstu« zbrani na sestanku dne 23. avgusta t. 1. zahtevajo, da se jim, kakor tudi tovarišem v Rablju, nemudoma izplača z okrožnico »Generalnega civilnega komisarijata za JuL Benečijo v Trstu« (U. X, št. 1042-17456, razglašeno v »L'Osservatore Triestino št. 4 z dne 7. januarja t. 1.) določen predujm 1000 L na priboljške, ki bodo izviraii iz izenačbe plač nameščencev Julijske Benečije z onimi v starih mejah kraljevine.
Izražajo mnenje, da je nameščenec kr. rudnika v Idriji ali v Rablju vsaj toliko državni nameščenec kakor je sluga pri davkariji, pri sodniji ali pa provizorična služkinja na realki, kaieri vsi so bili tega predujma deležni.
Izjavljajo v svojem in v imenu tovariše/ v Rablju, da se bodo poslužili vseh zakonito dovoljenih sredstev v svrho priboritve tega predujma, zlasti Še ker s tem ne zahtevajo nikakega novega poviška plač, ampak le nekaj, kar je po odredbi njihovo, pa se jim hoče vzeti.
II.	resolucija.
Državni nameščenci kr. rudnika v Idriji včlanjeni v »Federaciji državnih nameščencev za Jul. Benečijo v Trstu«, zbrani na sestanku dne 23. avgusta t. 1. zahtevajo, da se jim nemudoma izplača še ostalih 50% službene premije, oziroma remuneracije za 1. 1918/19, na katero je bil dovoljen predujem 50% dne 21. januarja 1920. z odlokom »Rudarskega urada za Julijsko Benečijo (komisija v Idriji), ter še ostalih 40% za L 1919/20, na katero je bil dovoljen predujm 60% z brzojavko od Kr. komisarja za rudnik v Idriji in Rablju v Trstu inž. vit. Avg. Bussachija z dne 23. novembra 1920. št. 13834.
Nameščenci kr. rudnika v Idriji so mnenja, da bi bil že skrajni čas, da se jim izplača vsaj to, kar so že pred dvemi, oziroma enim letom zaslužili.
S tem ne zahtevajo ničesar novega, ampak le to, kar jim gre že po davni odredbi.«
Te resolucije že same zase govore in jim ni treba dostavljati nikakega komentarja.
Gospodarstvo *
—	Ii—enjaf kron v jugosloveaski Dalmaciji. Izmenjava kron v Šibeniku in drugih delih Dalmacije, ki so na novo pripadli k Jugoslaviji, je zaklučena. Izmenjava se je izvršila po nastopnih relacijah : za vsote do 5000 kron je veljal ključ 10:1, za vsote od 5000 do 20.000 kron 20 : 1, za vsote od 20.000 do 50.000 kron 30 : 1, za vsote od 50.000 do 100.000 kron 40 : 1, za vsote od 100 tisoč do 250 tisoč kron 50 : 1, za vsote čez 250 tisoč kron 100 : 1. Vsega skupaj je bilo izmenjanih baje 160 miljoaov kron.
Velik uspeh podpisovanja državnega posojila v Belgradu. Iz B e 1 g r a d a, 16. poročajo: Podpisovanje 7% državnega investicijskemu državnega posojila jc že v Belgradu doseffo velikanski uspeh. Po dosedanjih podatkih je podpisanega posojila za 40 miljonov dinarjev. Samo Narodna banka ima podpisanega posojila za 1,820.000 dinarjev.
—	Fuzija jugosloven. tovarn cementa. Delniška družba za proizvodnjo portlanskega cementa v Splitu je sklenila, spojiti se z industrijskem udruženjem d. d. v. OmiŠu. Delničarji splitske družbe za cement bodo dobili za vsako delnico v nominalni vrednosti 200 kr. v zameno eno delnico industrijskega udruženja d. d. v nominalni vrednosti 1000 kron. Delničarji, ki s tem ne soglašajo, bodo dobili od no-* kega sindakata za vsako cement-delnico 1000 kron. v gotovini, ki bodo zapadle 1. julija 1922, Kdo do 25. septembra 1921. proti zgoraj označeni izmenjavi ni vložil protesta ter ni zahteval izplačila v gotovini, se smatra , da )e a spojitvijo in rečeno izmenjavo zadovoljen.
_ Kriza v dalmatinskem vinogradništvu.
Kriza v dalmatinski trgovini z vinom traja dalje. Tržišča, na katerih so svoj čas Dalmatinci oddajali svoja vina, so deloma zasedli Italijani. Od aprila 1921. leži v Dalmaciji pripravljenih za izvoz približno 400.000 hektolitrov vina v vrednosti čez pol miljarde ju-goslovenskih kron. Vsi poskusi interesiranih udruženj in belgrajske vlade, dalmatinsko vino oddati, so ostali brezušpesni. Na enketi ki jo je prireidilo v Zagrebu hrvatsko-slavon-sko gospodarstveno društvo, so stavili vinogradniki sledeče zahtevei, ki se imajo predložiti pristojnim ministrom: Skleniti se ima s Čehoslovaško, pogodba o izvozu vina, slična oni, slična oni ki se je sklenila med Čehoslovaško in Italijo. Izvozna carina za vino se ima odstraniti. Na železnicah se ima tarifa za eksportna vina, sode in cistenie znižati. Davčne olajšave se smejo dovoliti samo za take nove vinograde, ki se napravijo na zemlji, ki je za drugo kulturo neugodna, pač pa za trtovejo dobra. Izvoz svežega grozdja se ima pospeševati z znižanjem tarife na železnicah in s podvizanim transportom.
Renata Kušar Rafajlo Ilič
poročena Kobarid, 17. septembra 1921.
roi

t
Osebje pisarne odvetnika dr. Edvarda, Slavika v Trstu naznanja, da je njegov blagi, nepozabni tovariš
v 18 letu
po kratki in mučni boleznii mirno v Gos spodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek 19. t« m. ob 2.30 pop. iz hiše žal-osti v ulici! Donadoni št. 26 v cerkev Sv. Vincenca. Trst, dne 17. septembra 1921.

t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat
RUDOLF DRUŽICA
v 18. letu svoje starosti danes po kratki ii 1 mučni bolezni v Gospodu preminul
Pogreb nadvse ljubljenega pokojnika s? bo vršil v pondeljek 19. septembra, ob 2% uri popoldne iz hiše žalosti v Via Donadoni št. 26.
Trst, 17. septembra 1921. Franc,	Frančiška,	Gabrijela in Ana
oče	mati	sestri
Mm iz zgrinjaš pukesa rudnika
Dne 19. julija 1793. odgovori na to Hofkamrner iz Dunaja: Tako obnašanje je nedostojno. Za naprej naj se taki slu* čaji naznanijo naravnost na Dunaj, ne pa škofijskemu konsistoriju, od katerega se je sedaj moral zahtevati ves akt. Skrbelo se bo, da bo že deželna vlada storila primerne korake.
Župnik je nato odgovoril, da se je stvar vse drugače zasukala in poročal, kako se je v resnici izvršila. On je imel brezplačno do sedaj vsako nedeljo nem* ški krščanski nauk, ki je po njegovem mnenju veliko bolj potreben kakor nemške pridige. Tu se razlagajo teaneljni nauki sv. vere, katerih nekateri, ne znajo že od mladosti ali so jih pozabili. Naj pa tudi vpeljem v župni cerfcvi za vsa* kih 14 dni nemško pridigo, se bodo zo* pet Slovenci pritožili, češ da so prikraj* Sani, ko so do sedaj imeli redno vsako nedeljo slovenski govor. Najbrž je le osebnost krčva; ne pai toMca vnema za nemško božjo besedo. Natf raje nasta< vi j o tretjega kapelana: samo za nemške govore.
Iz Dunaja nato odgovore 22. aprila 1793.: Škofijstvo je potrdilo, da se ima vršiti nemški govor ob 9. dopoldne in ta naj se vrši. • ■ i , ■•< •. * ■ 1'
Napetost med rudniškim vodstvom in župnikom je bila velika. Kdo je bil več kriv, naj se razsodi iz naslednjega. I dri j* ski župnik takrat še ni bil dekan, torej v 8. č i no vnem razredu. Rudniški pred: stojnik pa je bil Bergrat, torej svetnik v 7. činovnem razredu. Eno stopinjo višji je bil in zato menil, da mu je vse pod* rejeno. Ko je župnik dajal v grad izpi« ske iz matic ali druge vloge le na pokx vici pole spisane, so se zavrnile, češ naj se vselej piše na celi poli, in še to le na pol strani, na desni pregiba. Zgane se potem na' oktav in se odda le v odprti koverti. Ako bo župnik drugače delal, ne bodo protokoMrali spisat, temveč mu ga gladko vrniti.
Da so oni viSfe instanca, so dali žup* rriku večkrat na znanje. Tako se bere v spisu: Kar vami mi poSletno, je vselej le odlok, povelje, ukaz aH pociv, ne pa kakor mua vi odgovarjati »piamo« aH tsanje«. Mi dajemo le dekrete, a pismi notami občujejo le enakiovrstni ura*

I di med seboj, kar pa vaš urad ni, ko je nam podrejen.
Celo škofijstvo v Gorici se je za ž up* nika potegnilo, ko je grajalo rudniško ravnateljstvo, da se predaleč upa v svo* jih spisih, ko župniku daje priimke, kot »Starrsinn, Hochmut, Ehrgeitz«. V ta« kem mestu kot je Idrija je še bolj kot drugod potrebno vzajemno, složno in vitežko delovanje med uradi.
Hudo je zadelo to očitanje Oberamt, ki je menil, da je on oblastvo, ki lahko neomejeno vlada. Zato se na to izgo* var j a, da je prav ravnal, če se pomisli, kaj je župnik njemu nasproti storil. Naj se le pomisli!
»Vrnili je m poKticis dekret rudniški direkciji1 z opombo, dal od nje ne spre« jearta v takih Mdevah nobenih #ekre* tov«. To vendar presega vse meje doc stojnosti «n vljudnosti, kt to celo proti višji instanci! Jakob Pirmger je tfospei v Idrijo kot ipcuk 12. jt&ja 1787. in kmalu potem piše radUn «&rekciji o njem, »da je debrea, Icratak, pri vseh. župtionih zelo prittttblJciMt. Nefcai let pn—rje mu pa ofiabnost to tsstifeljaost očita! Bilo je pač nemštvo krivi«, proti kateremu se je
vstavft'al, a na- zadnje tudi vsega nave* Kčal. Prosil je v Kovor na Gorenjskem in se tja preselil marca meseca 1794., kjer je pa 2 leti! pozneje, 24. maja 1796. umrl na* pljučnici, star šele 51 let.
Da so Nemci tako kazali svojo moč in oblast, se ni čuditi. Vsa avstrijska upra* va je delala na to, če le mogoče vse na* rode počasi ponemčiti, potem so menili, bodo lažje vladali. Je bil kdo drugega mnenja, je bil kot panslavist razupdt. Nairod slovenski kot tak je nase zelo po* nosen, prvi je le nemški, vsi drugi so mu bolj nižje vrste.
Še celo pri nemških beračih isto^ opa* žiš. Prišel te bo prosit podpore. A še ni* koti nisi slišal, da bi rojen Nemec te v slovenskem jeziku nagovoril ali celo prosil. Le 2 slovenski besedi bi se lahko naučil: »prosim podpore!«, a vedno boš slišal: »Bitte um eine kleine Unter* stiitzung« ali »bitte um eine milde Ga* be«. Kedaj je kak slovenski vajenec po Nemškem prosil v slovenskem jeziku milodara? Ce gre v tujo deželo, hoče tu* di vsaj za1 silo v istem jeziku z ljudmi občevati Nemec je bil pa vedno tega mnenja, da mora nemško vsakdo znati. V sv, letu je šk> več Nemcev v Rim na
božjo pot. Še v večnem mestu si slišal začetkoma govoriti: »Mit der deutschen Sprache kommt man iiberall durch«. In ko je v navadni gostilni po nemško za* hteval to in ono, se je začudil, kako da ga ne razume ne gostilničar ne natakar. Je šel v kako trgovino, pa zopet po nemško govoril in mogočno naznanjal, kaj bi rad imel, a ga niso umeli, je oholo zapustil tvrdko in med vratmi godrnjal: »\Vas sind fiir Leute, die nicht einmal deutsch verstehen?«____
Čutil se je kot sina velikega naroda, zato se že v šolah ni učil drugega jezika in v poznejših letih še veliko manj. Tako je tudi Idrijai nad 300 let občutila nem* ško oholost. Malokateri Slovenec je do* bil službo kot uradnik pri našem rudni* ku. Za paznika ali pisarja je bil Slove* nec še dober, je pa izvršil gimnazijo in univerzo, je pa moral v tujini iskat kru* ha. Bile so prav redke izjeme, da je Slo* venec služil v našem mestu, in če je res bil, moral je piskati na nemško piščalko, ker drugače bi bil moral kmalu zanu* stiti slovensko zemljo. Ves trud in 300 letno prizadevanje, ponemčiti Idrijo, je» bilo zaman.
Iltran IV,
»EDINOST«*
V Tjrstu, dne 18. septembra 1921.
HALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanji« pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—• Kdor išče službo, plača polovično ceno.
UČENKO sprejme krojač v via S. Michele 5L 6.
1698
KRAVA z mlekom, katera tudi vozi, se proda v Scorcola Coroneo 681, Macarol. 1699
PRILETNA služkinja, zmožna poljedelskih del, se išče. Plača L 80.— mesečno. Scorcola S. Pietro 181.	1700
ODLIKOVAN fotografski atelje Antona Jerkič, Trst, via Roma 24 (poštna ulica) je po ureditvi občinstvu zopet na razpolago. — Soro-jaki! Jerkičevo podjetje je edino Vase podjetje, Ako si ga hočete ohraniti, podpirajte ga.	1701
: OTOGRAFSKEGA vajenca sprejme takoj Jerkič, via Roma 24.	1702
IIA PRODAJ je več praznih sodov od 100 1 do
700 1. Milic, Slivno št. 2.	1703
"*RODA SE radi selitve po ugodnih cenah v večjem prometnem kraju na Notranjskem enonastropna hiša, v kateri je že dolgo let dobro tdoča gostilna in trgovina z velikim prometom. Proda se ves k gostilni in trgovini spadajoči inventar. Hiša leži v središču trga lik državne ceste. Naslov pri upravništvu -Edinosti*.	1704
.EPA, meblirana soba, se odda v najem, solidnemu gospodu. Ulica Miramar 55, priti.
vrata 2.	1705
LUŽKINJO, starejšo s spričevali, veščo kuhanja in vseh hišnih del, išče majhna družina. Viale XX Settembre 12 III.	1707
CVINOREJCI! Pokvarjene testenine v majhnih množinah ali tudi cel vagon. Via Udine
štev. 10.	1706
UNJE, velike, čiste, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1.	1648
RONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad.	1658
UPU JEM srebrne krone in zlato, ter plačam dražje kot drugi. Uilca Valdirivo št. 36, II.
1671
EKA samskega, spretno moč, (pozneje postane samostojen), sprejme Ivan Zelen, Senožeče.	1672
RODAJALKA, dobra moč, išče službe v trgovini z mešanim blagom. Zmožna je tudi knjigovodstva in korespondence. Naslov pri upravništvu «Edinosti».	1677
OVE POSTELJE L 120.—, vzmeti 70, zimnice 50, nočne omarice, umivalniki, chiffo-niers, popolne sobe se prodajo po zmernih cenah v ulici Fonderia 3.	1674
INO, belo in črno istrsko se vdobi po dnevnih cenah na drobno in debelo na Opčinah pri R. Malalanu 386.	1679
1IŠA z gostilniško koncesijo, velika vinska klet, dvorana, 3 verande, terassa, 6 sob, vodovod, električna razsvetljava, v sredini mesta, sc proda za L 90.000. Josip Maglica,
Opatija.	1687
OSESTVO v Kantridi (sedaj spadajoče pod reško državo) obstoječe iz dveh hiš, gospodarskega poslopja in ca 3000 m5 zemljišča v zelo lepi legi. Josip Curl, mesar, Kantrida
pri Reki.	16S8
tPREJME se starejša služkinja za pospravljanje sob, in ki bi pomagala v prostem času v trgovini manifakturnega blaga. Potrebno je znanje italijanskega jezika. Ponudbe pod y>S 50« na upravništvo.	1689
4RIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Pla ča po dogovoru. Prinčič Štefan, Bovec. 1708
Umetka hranilnica h posojilnica
V HERPEUAH
registrov, zadruga z neomejeno zavezo, vabi k
IX. rednemu
občnemu zboru
ki se bo vršil dne 25. septembra 1921 ob 2. uri popol? dne v uradni sobi v Herpeljah
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelništva in nadzorništva;
2.	Čitanje revizijskega poročila;
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1920;
4.	Eventuelna volitev člana načelništva;
5.	Odpoved članstva;
6.	Slučajnosti.
(752)	Načelništvo.
-11
SMO Malti SMMM!
ita wmm -
ii
z zalogo plošč za prevlačevanje in pode po zelo ugodnih cenah. 75e
Posestva
cd 4 do 300 oralov z vtnogradi, gozdi, sadovnjaki, živina, gostilna s posest? vam, hotel in kavdrna, stanovanjske in trgovske hiše, vile, mlin, žaga, grajš&na iri tovarna, se prodajo potom pisarne Zagorski, Barvarska t&icffi 3, Maribor.
(753)
Usodna prilika
Radi selitve se proda:
parna žaga z mlinom, okoli 1000 m3 okroglega lesa pri žagi, stanovanjska hiša z dobro idočo gostilno in gospodarski poslopji, zemljiško posestvo in okoli 40 oralov gozda. Cela realiteta se nahaja ob državni cesti in blizu kolodvora ter v neposredni bližini neizčrpljivih gozdov. Naslov pove upravništvo «Edinosti». 751
Urama in zlatarna
FRANCESCO BUDA
Trst« Vfa Scalinata št. t
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	41
Kupuje trabrn« krona.
Pozor na naslovi	Pozor na naslov t
KNJIGOVODSTVO. Knjigovodja z dolgoletno prakso v trgovini, industriji in v denarnih zavodih se priporoča za organizacijo in revizijo knjigovodstva ter za sklepanje bilanc. Daje tudi pouk v knjigovodstvu ter sprejema izvrševanje trgovske kor^pondence na raznih jezikih. Naslov pri upravništvu ^Edinosti*.	1709
PRIPOROČA, se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul, XXX. Otiobre 14. (37
UBIRALEC in popravljalec giasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1,
V. nad.
DANES MENI jutri tebi! Edino sredstvo proti
vandalističnim požigom in opustošenju, kakor tudi proti tatvini je, da svoje imetje zavarujete pri Drag. Starec, inšpektorju Fon-diarie in Vzajemne zavarovalnice v Barkov-
Ijah.	1692
&.CETILENSKI aparat za 40—50 gorilk, nov ali rabljen se kupi. Ponudbe Via Cologna 4.
1693
ISKUŠENA babica sorejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje.	1694
LESENE bednje že rabljene a v dobrem stanju, za trgatev ali v druge svrhe, prodam. Naslov pri upravništvu.	1696
HIŠA skoraj nova, na Pendice Scorcola !5 prostorov, 900 m obdelane zemlje, vodnjak, Stanovanje takoj prosto, se proda za Lit, 50.000 proti takojšnjemu plačilu polovične svote. Pojasnila Piazza Rosario 4, slaščičarna.
1697
Velika zaloga in tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21
Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10
Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno.	Cene zmerne.
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulica lline št. 49
(prej Belvedere)
Priporoča se
(27)
F. CSNK
Narolsite in Sirite !OST"
99
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Mita Mi ffgal il. MM. — Lastia palači.
Delniška glavnic* in rezervni zaklad K C. SI. 223,000.00«
I milje kulHHtnfl vse Me ia menialničae traisakcje.
Uradna ure pd 9-13
z več let dobro idočo trgovino, gostilno in trafiko, v najbolj prometnem kraju reške doline, ob glavnem križišču cest in blizu železniške postaje, je na prodaj. — Pojasnila daje upravništvo.	745
Kdor želi imeti krasno sliko po nizk ceni, naj se obrne samo na
FotoMfoi zavod DAGOERRE
Corso Vittorio Enurauele & 39
— Razglednice od 10 lir naprej --
KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, IU. nad. je edina dobroznana
krojačnica v Trstu.	23
POZOR! Srebrne krone in zlato najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via
1 Madoimina 10, I.	38
Primi! M! Pozor!
Kdor namerava seliti se in želi nakupit posestva, hiše, trgovske hlse ali vile, naj
se zanesljivo obrne na posredovalnico K. Troha, Maribor, Slovenska ulica št. 2.
Za odgovor je treba poslati v pismu znesek za znamke.	623
	II IIMil		IIHBII HRi
			
Nagrajene tržaške destilerije
RENZO RICCI & C.o
Vermouth —. likerji — sirupi. Ravnateljstvo in uradi v ul. Miramar štev. 7, 1. ovarni v Barkovljah in
v prosti Inki št. 33. Absolutno konkurenčne cene na podlagi zadnjih znižanj.	8
Županstvo obilne SEŽANA ođda delo poprove elfflnskega napaja lifta afl kala o Sežani na ,W-mltfa" pod garancijo najnižjemu ponudniku.
Interesenti te stroke se vabijo, da predmetno delo pregledalo, ter končno predložilo svoje tozadevne ponudbe nalkasnele do komate-j kočeja meseca.	72S;
ŽUPANSTVO - SEŽANA.
B2k
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
RLOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi št. 2
(prej BarrSera)
Na prodal:
pekarna, gostilna, sodavodnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine v mestu in okolici. Krasna vila s pohištvom v Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste, veleposestva, grajščine, vinogradska p:se-vtva, mlin, Žage, hi?e in vile. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje, ul. Dolgopolje 3 Slovenija— Jugoslavija.
LjuHUtinska Kreditna franlza
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani*
Po draž niče:
[teije, Boravile. Mil Sara]., Spliljnt, Maribor Ptuj,
Delniška giavaica K 50.338.003. Resenra K 45.890.01
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3',.% nhrPStSVdnffl na žiro-račune proti 37o M'"18"3*11 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
3 Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13
^f^" -t
IrsnMt
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
Ulica Mer Laigl do Palestino it. 4. L
sprejema hranilne vlose
od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po
= 4
11 °l
12- O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne puŠice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Dole posojilo
po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do K
im
Mineralna voda
:: RADEIN ::
neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d.
Glavni založnik za vso Italijo
COLONIALE OLA^SESE
DruSba za uvoz in Isvoz
TRST, via Pler Lufti da Pcleslrina št. 2.
P©i@r na đGm&šo tvrđfee!
FRANC SfiBRIG, Gorica, GospsKa ulica seiaj Via Carduccl st. 25,
naznanja slavnemu cbčintvu. da ima veliko 'zbero Šivalnih Sfrojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje
iz najboljših nemšKiti tovoren, ketere lomili 10 let.
Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosli. Lastna mehanična delavnica.	45
Podružnica v Kobaridu št. 21.	Podružnica v Kobaridu št. 21.
Gospodinje 1
Uporabljajte okusne domaČe rezance, vrvice in makarone
Iz
tovarne testenin v II. Bistrici.
708
0---
Sf
©
m m
š m s>
m
<55
Trst — Piazza Oberdan 1 — Trs4
Zaloga železnin in kuhinjskih potrebščin — Izbera ročnih strojev za drobljenje mesa — Tehtnice, Sape, lopate, vile, škropilniki, krtače za konje in vole itd,
m	"<
je pristnost in kakovost
FEND
izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi.
Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna.
Prepričujte se!
m
A. Fenderl & C., Trst, Tovarna mila
Telefon št. 430 — Via del Ghirlandaio št. 1


B^p^^M^iir&jM n fi ikitur	■ I B^rad,Celje,Dubrovnik, Rotor,Kranj,LjuU-
a IMOii J^H	■{ Maribor, MetRovle, Opatija, Sarajevo,
sprejema »lose na Hranilne Knjižice, žiro in mn Mt ped nujušotfneišiRii	pogoji. { » flflj, Zadar, IaW, Trs?, GHen.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi f pogoji	I Poslovne ZĐezezuseml večliml hrslf vta-in Inozemstvu

finmBmmiffiHi'