OKRAJNO GLASILOSOCIALISTieNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKETHnSTTO 01 0F1UTA PTUJ MLO. O. RAOSTKOPJB - TELEFON ti IM CEKOVm RACUK PRI IIAROOW BAH». PODRUŽNICA PTDJ STBt UKBJOJI OSEDNIŠK) OOBOB - 0DOOT0RN1 UREDNIK VRABL JO 21 ROROPISOt NI VRAČAMO - nSKA MARIBORSKA HSKARNA •.miA NAROČNINA 400 DIM, POLLETNA 200 On, ČETRTLETNA 100 001 Cena din 10*—* Štev. 23 — Leto VI- PTUJ, 5. funiia 1953 PBED VOLITVAMI V OBČINSKE ODBORE SZDL Te dni se Sirom Tiašega [ okrajnega terena zaključujejo vaške konference, na katerih smo volili vaške odbore Socia- listične zveze delovnega ljud- stva in delegate za občinske konference. ■ Večina teh konferenc je po- tekala v znamenju želje večine članov Soc. zveze, da naredijo iz te svoje politične organiza- cije, naslednice OF, zares takšno politično organizacijo, ki i bo stvarno nosilka politične borbe za zmago socializma v naši vasi, mestu in okraju. Želje članov, njihovi nasveti in kritike, ki so jih na teh kon- ferencah izražaU, bodo, skupaj vzete, prav gotovo predstavlja- le »animivo snov za delo ob- činskih konferenc. Te bodo te dni po naših občinah zato, da pretresejo dosedanje delo in napravijo programe za bodoče delo občinskih odborov in vseh organizacij Socialistične zveze v občini. Tokrat se bomo morali pogo- voriti o ten% kako napraviti iz ' dosedanjih občinskih odborov OF, ki so po večini imeli koor- dinacijski značaj, prave politič- ne fonne, ki ne bodo samo ko- ordinirali dela vaških odborov. Potrebno bo, da bodo občinski odbori samostojno vodili raču- na in tudi usmerjali družbeno politično življenje na področju občine, posebno na tistih pod- ročjih družbenega življenja, ki se morajo zaradi svojega zna- čaja za vso občino enotno reše- vati. Dalje morajo občinski od- bori postati opora vaškim od- borom pri njihovem delu v okviru njihove vasi. Spričo vse večje pestrosti naše politične problematike, praktično ne pri- de več do veljave pomoč okraj- nega odbora SZDL vaškim od- borom. Glede na to bo treba paziti tudi pri predlaganju kan- didatov za občinski odbor To- krat bomo morali v celoti za- vreči staro prakso, po kateri so prišli v občinski odbor avto- matsko vsi predsedniki ali se- kretarji vaških odborov ali pa vsaj iz vsakega vaškega odbora nekdo. Očividno je, da »zastop- ništva« v takšnih občinskih od- borih nikakor ne potrebujemo. Pri izbiri občinskih odbornikov moramo dejansko gledati na to, da pridejo v ta odbor tisti člani SZDL, ki so najsposob- neiši ta tako od^tovorno noli- tično delo v okviru občine, ne glede na to, ali je sedaj vsaka vas zastopana ali ne. Prav dej- stvo, da ne bo imel vs^k va«ki odbor svojega »zastopnika«, bo pomagalo odpraviti koordina- cijski karakter občinskih od- borov. Kot smo tokrat posvetili več- jo pozornost izvolitvi žena v va.ške odbore, tako je potrebno, da pridejo politično najbolj raz- : gledane žene v občinske odbore SZDL. Ponovno pa smo imeli težave z izvolitvijo delavcev v vaške odbore in to v glavnem zaradi neosnovanega mnenia. da delavec, ki je čez dan odsoten 7. doma, ne pozna politične si- 1 tuacije. Delavci sami so seveda ' tudi krivi za takšno stanje, To dejstvo nam dokazuje, da še v občini ne vidimo tiste lokalne skupnosti interesov delavcev in kmetov, ki tam prebivajo, da še v občini ne vidimo komune, v smeri katere se mora razvijati. Cim bolj bodo delavci odmak- njeni od te borbe za takšno lo- kalno skupnost, tem teže bo ona nastajala, seveda v Škodo interesov lokalne skupnosti same. Zato moramo na vsak na- ' čin to pomanjkljivost odnraviti pri volitvah občinskih odborov SZDL. Kritika dosedanjega dela na- ših organizacij je jasno poka- zala, da bodo vsi naši odbori osnovnih organizacij in občinski odbori morali v bodoče posve- titi veliko več pozornosti vzga- janju našega članstva v aktiv- nega in nepomirljivega vsako- dnevnega borca za naše politič- ne smotre. Ta vzgoja bo za raz- Uko od dosedanje, ki je bila velikokrat samo deklarativna, splošna, in »nenačelna«, morala postati zelo konkretna in prak- tična. Ce danes mnogi naši to- variši in tovarišice, ki so stvari izgradnje socializma sicer pre- dani, marsikdaj odpovejo, se to navadno zgodi zaradi tega, ker v vsakdanjih drobnih proble- mih ne vidijo, kaj je pravilno usmerjeno in kaj nepravilno, ne vidijo, ali naše neko vsak- danje, skoraj bi rekel, domače delo vodi v socializem ali ne. Mnogo več pre,motrivanja teh domačih problemov na števil- nih sestankih, predavanjih, se- jah, v časopisju, posebej lokal- nem in raznih strokovnih revi- jah in glasilih itd., bo naSe lju- di naučilo, da se bodo znali Ijo- rlti za politično linijo SZDL na vsakem koraku, predvsem pa na tistem področju, kjer so po karakterju svojega poklica ali posebnega interesa aktivni. Čimbolj drobno politično delo, prilagojeno terenskim in dru- gim prilikam, ki se zna kolikor bolj elastično izogniti' vsem mo- gočim starim preživelim meto- dam »^političnega dela«, bo. sko- raj bi rekel, nasilno potegnilo v vrtinec konkretne vsakodnev- ne politične borbe za socializem, kar je med nami poštenega, kar se prišteva k delovn:'m ljudem po našeh vaseh, tovarnah in mestih; odpravilo bo nezainte^ resiranost naših članov za po- litiko, kar bi nam radi natvezli nekateri nepoboljšljivi biro- kratje Omogočilo bo dnevno stopnjevanje njihove aktivno- sti na vseh področjih našega družbenega živlienja v korist izgradnje socializma, v korist stalnega izbo! i savan j a življenja delovnih ljudi naše zemlje. Ohrog nas KOREJSKO VPRAŠANJE in dogajanja, ki so neposredno po- vezana z njim, nam te dni ne nudijo nič kaj razveseljive slike. Pogajanja v Panmundžomu so spet preložena, ker se kitajsko in severnokorejsko poveljstvo ne strinjata z najnovejšimi pred- logi Združenega poveljstva. To- da ne samo to. V igro okrog pogajanj za premirje je posegel tudi južnokorejski predsednik Sing Man Ri, ki je že tudi do- klej ob vtaki priložnosti poka- zal, da si ne želi sporazuma s severorTL V ta namen je naročil južnokorejskemu predstavniku v delegaciji Združenega povelj- stva, da razgovore bojkotira, pred javnostjo pa je nastopil proti ponovni cepitvi Ko- reje v dva dela in proti temu, da bi kakršen koli »komunisti- čni vojak« stopil na ozemlje Južne Koreje. (Pri tem ima v mislih čete nevtralnih držav, med njimi Poljske in ČSR, ki Daj bi po načrtih severnokorej- tko-kitajskega poveljstva prevze- le poleg švedskih, švicarskih in indijskih nadzorstvo nad ujelni- fkinii taborišči v Južni Koreji, potem ko bi bilo premirje že podpisano.) Južnokorejski diktator je na ta način odkrito nastopil proti premirju in se s temi izjavami povsem približal desnemu krilu republikancev v ZDA, ki pod \'odstvom senatorja Tafta in Mac CarthYia v zadnjem času nasto- pajo z dokaj ostrimi besedami \ proti sodelovanju ZDA v OZN in se zavzemajo za samostojno ameriško politiko na Koreji in daljnem Vzhodu sploh. Za sedaj naj bi po njih mnenju ameriška ; vlada zapustila Združene narode j in ukrepala glede Koreje po | »svoji uvidevnosti«. Pri tem se- ■ ve menijo politiko »močne to- i ke«, kjer bi vojaške sile imele odločilno besedo. V duhu te po- | Utike naj bi ZDA ('-^kon-Čno , obrnile hrbet LR Kitajski in *e- \ meljlteje podprle čangkajškovo vlado na Formozi. i Ta najnovejši predlog za *osa- mitev« je odločno zavrnil pred- sednik ZDA general Eisenhower. Pri tem je poudaril, da so Ame- riki zavezniki nujni in da torej ne kaže prekiniti ftikov z njimi zaradi nekih določenih -»razlo- gov«, ki jih omenjena senatorja navajajo v ameriškem Kongresu. Politični opazovalci sicer napo- vedujejo še resne spopade med ^'^<^nhowerjem in desničarsko senatno skupino, vendar menijo, lia bo v ameriškem predsedniku prevladala resnica, da je slednjič predsednik celotne Amerike in da pri splošni politiki svoje vla- de ne more upoštevati mnenja te ali one majhne skupine kot pra- vilo za Vi-e. Pri tem lahko ra- čuna tudi na podporo predstavni- kov demokratske stranke. Tudi napoved o TROJNEM SESTANKU na Bermudskih oto- kih, kjer naj bi v drugi polovici junija zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije do-, ločili osnovne smernice skupne zunanje politike do najvažnejših tvetovnih vprašanj, je dokaj šibka. Sedaj poročajo iz Pariza, da je predsednik britam-ke vla- j de Churchill zaprosil ameriško in irancosko vlado, naj konfe- renco prelože na zadnji teden i junija. Ugibanja o tem, kaj da \ ga je privedlo do takega sklepa, j so različna. Verjetno je, da je j nanj vplivala vladna kriza v Franciji, ki jo bodo verjetno re- šili šele konec tega tedna Brez predstavnika kolikor toliko trd- , ne pariške vlade bi namreč troj- ni sestanek ne imel pravega po- mena. Kaže tudi, da je britan-ki premier malce presenečen nad haldnim sprejemom njegovega predloga v ZDA, po katerem naj bf se najvišji predstavniki -^vo- dilnih sil-* v svetu sestali aa skupni konlerenci in skušali re- šiti medsebojna sporna vpraša- nja. Poleg treh zahodnih sil hI tu prišla v poštev SZ, morda tudi Kitajska. Ameriška vlada računa na ne- katere SPREMEMBE V SZ in menda sodi, da si Malenkov še ni dovolj utrdil svoj položaj. Kot dokaz ji služi sovjetska ^mirov- na olenziva«, ki jo na splošno ocenjujejo kot propagandno po- tezo, s katero naj bi Malenkov pridobil na času. Vendar s tem ni rečeno, da bodo pogajanja na Koreji povsem zamrla in da trojne konference ne bo. Skoda je samo onih šte- vilnih korejskih žrtev, ki zaradi polževe hitrosti diplomatov pa- dajo dan za dnem na bojnem po- lju, v zaledju in na morja. V torek je prispela v Atene NASA VOJAf^KA DELEGACIJA, ki se bo udeležila kanteience predstavnikov generalštabov treh balkanskih držav Konferenca je včeraj že pričela z delom. Pri tem ne gre morda za neke nove oblike sodelovanja, temveč za nadaljevanje onega, kar je bilo že započetQ. Grški tisk poudarja, da bodo sklepi tega sestanka imeli veliki pomen ne le za Bq/- kan, temveč tudi za ostalo Ev- ropo. Sredi julija pa se bodo v duhu določb pogodbe o balkan- ' ski zvezi, ki je bila pred nedav- nim podpisana v Ankari, sestali tudi ZUNANJI MINISTRI FLRJ, Grčije in Turčije. Kot redki dogodek je sprožilo mnogo zanimanja po svetu tudi KRONANJE BRITANSKE KRA- LJICE Elizabete U. v torek, ki . je privabilo v Veliko Britanijo ! okrog 1 milijon Američanov in dvakrat toliko radovednežev iz ostalega sveta. Svečanosti so namreč še vedno zavite v pose- ben obred, pri katerem pridejo do izraza stare plemiške nošnje in navade. Značilni so tudi po- samezni sr>revodi, ki se ta dan ; vi jejo od Buckinghamske palače, kjer kraljica prebiva, do west- minsterrke opatije, kjer se sve- čano kronanje tudi izvrši. Sve- čanosti se je udeležilo 75 tujih delegacij. Jugoslovansko delega- cijo so sestavljali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milo- van Djilas. državni tajnik za zu- nanje zadeve Koča Popovič in načelnik generalštaba Peko Dap- čevič. »Teden matere in otroka" ter prai o 'asna pomoč of>en a v tekočem *Tednu matere in otroka« je prišlo bolj kot si- cer na površje vprašanje pra- vočasnega odkrivanja in pre- prečevanja nevarnosti za mate- re in otroke, obenem pa tudi vprašanje odnosa številnih ma- ter do medicinskih sester In ba- bic, ki imajo nalogo stalno ob- iskovati nosečnice in vse otro- ke vsaj do starosti enega leta. Dosedanje izkušnje namreč po- trjujejo, da obstaja zlasti na podeželju naproti sestram in babicam neupravičljiv odpor, ki ga opravičujejo nekatere že- ne In dekleta pa tudi možje s trditvijo: »Kaj boste hodile k hiši gledat revščino, ko po nam nič ne prinesete!« V lanskem letu je bilo 23.644 hišnih obiskov medicinskih se- ster in babic z namenom, da bi pomagale z nasvetom neizkuše- nim materam, ki si ne morejo in ne znajo pomagati, da bi ob- varovale sebe in otroke pred obolenji, da bi znale obolele otroke pravilno negovati ali pa pravočasno poklicati na pomoč zdravnika. Mirno lahko trdimo v imenu številnih otrok, zlasti na podeželju, predvsem pa v Halozah, da jim manjka pred- vsem pravilna nega in šele po- tem prehrana. Zaradi slabe ne- ge so otroci neodporni in pod- vrženi številnim, včasih zelo nevarnim otroškim boleznim. Nekateri so žrtve telesne in du- ševne zaostalosti ter rahitične deformiranosti. Ob gornjem številu obiskov so sestre in babice mnogo ko- ristile z na.svetom, celo mnogo več kot v primeru. Če bi prine- sle vsakemu otroku ceneno da- rilo. To potrjuje dejstvo, da je od leta 1951 padla umrljivost otrok od 13.7 odst. na 8.9 odst. na 100 novorojenčkov. Napačno je torej trditi, da sestra ali ba- bica k hiši ni ničesar prinesla, če je prišla z dobro voljo in do- brim strokovnim nasvetom. Marsikje so obiski dojenčkov doma prihranjeni s pregledi otrok v 18 posvetovalnicah za dojenčke in v 9 posvetovalnicah za noseče, kjer je bilo lani 4347 pregledov otrok in nosečnic. To število pa še ne pomeni, da so prihajale na posvetovanja vse matere in da so bili pregledanj vsi dojenčki. Tudi pri tem so se izgovarjale posamezaie žene ali matere, da ne bodo hodile na posvetovanja, ker da itak nič ne dobijo. V neštetih bolezen- skih primerih otrok ni bilo rprašanje ali Ima ta otrok to ali ono, temveč vprašanje časa in pravilnega ravnanja z zdra- i^im ali bolanim otrokom. Ni primerov, da bi otroci umrli zaradi pomanjkanja, temveč skoraj vedno zaradi trmoglavo- sti ali nevednosti mater, ki ni- so otrokom pravočasno in pra- vilno pomagale ali vsaj pokli- cale pomoči, ki je skoraj vsa brezplačna. Brezplačni so na- sveti in obiski sester, babic, brezplačni so vsi zdravniški pregledi v posvetovalnicah in bolnišnicah, brezplačno je tudi zdravljenje otrok do treh let ter pomoč pri porodih doma in v bolnici, da ne govorimo Še o številnih primerih, kjer je bil tudi prevoz v bolnico brezpla- čen. Podcenjevanje koristnih na- svetov sester in babic se vedno ne odraža. Ob raznih delitvah mleka, vitaminov, riža in dru- gih takih prilikah pridejo tudi tiste matere, ki se sicer dokaj malo zanimajo za nasvete se- ster, babic, posvetovalnic in za drugo pomoč, kot da bi samo ptvari, ki jih dobijo zastonj, ob- varovale otroke pred vsemi ne- varnostmi in boleznimi. Med velike uspehe »Tedna matere in otroka« bomo smeli prištevati, če se bo v tem času in pozneje odpravil pri vseh ženskah in materah predsodek o koristnih obiskih sester in ba- bic ter drugega medicinskega osebja Ko bodo zdravstveni obiski pri vseh hišah zaželeni in Upoštevani ter celo težko pri- čakovani, bo res lahko poma- gati vsakemu otroku, to tem prej, če bodo imele matere sa- me resno voljo, da, bi obvaro- vale otrokom življenje. MehoniEcici|@ kmeSi'sl¥o v ptuskem olimu Število kmetijskih strojev ee v ptujskem okraju neprestano veča. 26 strojnih odsekov kme- tijskih zadrug ima trenutno 32 traktorjev, 39 traktorskih pri- kolic, 40 dvo- ali tribrazdnih plugov, 23 traktorskih kosilnic, 6 snopoveznic, 15 traktorskih kultivatorjev, 10 traktorskih škropilnic, 3 traktorske trosilce hlevskega gnoja, 10 traktorskih krožnih bran in 14 traktorskih mlatilnic. S krediti, ki jih je dala pred kratkim ljudska oblast kmetij- stvu, bodo strojni odseki pri kmetijskih zadrugah še povečali in utrdUi strojni park. To je epa stran vprašanja mehanizacije, druga Pa je njena uporaba. Glede na dosedanje delo je lahko trditi da večji del vseh teh strojev ni bil ra- cionalno izkoriščen. Tako je ve- lik del traktorjev opravljal vse mogoče prevoze, le na njivi je bil traktor redko kdaj videti. Ce računamo, da je v ptujskem okraju 20 000 ha orne zemlje, odpade na en traktor okrog 625 ha. To je vsekakor preveč, toda ali ne bi vsak traktor ob- vladal spomladi vsaj 200 ha in prav toliko v jeseni? Zdi se, da smo vendar zato kupili v ino- zemstvu traktorje, da bi delali na niivah? Za prevoze služijo vendar veliko bolje tovorni av- tomobili, ki jih izdelujemo do- ma in jih ni treba plačevati z devizami. Potrebno bi bilo tudi rešiti vprašanje tarife traktor- jevega dela, ki se, kot kaže, ravna tudi po »ponudbj in po- vpraševanju«. 1600—1800 din za oranje enega hektarja, kot za- računavajo ponekod, je precej drago in ta cena ne spodbuja k čim širši uporabi mehanizaf- cije v kmetijstvu. Doslej so prišli do zaključka, da je traktor najpravilncje za- poslen edino na njivi KŽ Ve- lika Nedelja. Njen tralctorist j9 preoral spomladi nad 120 hdct- arov Ce bi vsi odbori kmetij- skih zadrug v okraju tako de- lali, bj naše kmetijstvo imelo mnogo večjo korist od mehani- zacije, ki z njo razpolaga in za katero so bile plačana tako ve- lika denarna sredstva! KDAJ BO ZACELA POSLO- VATI MESTNA HRANILNICA V PTUJU? Po več mesecev trajajoči dis- kusiji o potrebi ustanovitve Mestne hranilnice v Ptuju je končno Ljudski odbor mestne občine na eni izmed svojih sej sklenil, da bo Mestna hranilnica ustanovljena. Številne izkušnje delovnih ljudi iz prejšnjih let so pokazale, kako je kak denar- nf zavod ptujskemu okraju in Piuju potreben, zato se je vest o nameravani ustanovitvi hra- nilnice hitro razširila. Končno pa zopet vprašanje, koliko n;ie- secev bo trajalo, preden bo pri šlo do uresničenja tega sklepa. Znano je namreč, da hranilnice v Ljubljani, Celju in Murski Soboti že delujejo in to uspeš- no, zato pa ni razloga, da bi v Ptuju še dalje od 1. julija od- lašali s tem vprašanjem. letnika 1034 j V dnevih med 16. junijem in 1. julijem t. 1. bo prišlo iz vseh predelov okraja Ptuj pred na- borno komisijo lepo število mla- dincev leinika 1934, da bedo gle- de fizične :n umske ter strokov, ne sposobnosti razporejeni v službo raznih rodov JLA. I Letošnji nabori bodo za na- bornike kot tudi za nabor- no komisijo drugačni kot prejšnja leta Mladinci letnika 1934 so že na predavanjih in vajah predvojaške vzgoje dou- meli, da je za nje dan naborov še večji praznik kot za dijake in učence raznih Šol, ki stopajo ra\'no te dni pred izpitne komi- sije, da bi dokazali svoje znanje in sposobnosti za delo in živ- ljenje. Veseli, ponosni In trezni bodo zdrveli na okrašenih vozch za vihrajočo zastavo skozi vasi pro- ti Ptuju Naborni komisiji bodo izrazili svoje želje, kje bi radi služili vojaški rok. S knjižicami predvojaške vzgoje bodo doka- zali, da trud z njimi ni bil za- man. Zakon o kme liskem zemljiškem skladu I UKAZ j I Na podlagi 2. točke 71. člena ustav- i nega zakona o temeljili družbene in po- \ , Ulične ureditve FederatiTrae ljudske re- ■ publike Jugoslavije in o zveznih organih ; ttblastl razglaša Predsednik republike za- ' I kon o kmetijskem zemljiškem sklada ! sploinega ljudskega premoženja tn o dodeljevanja zemlje kmetijskim organiza- cijam, ki sta ga sprejela Zvezni svet hi ' Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ na svojih sejah dne 22. maja 1953 in ki | se gla^i; Da Se izpolni ustavno načelo, da zemlja pripada tistemu, ki jo obde- ■ luje; da se delovni kmet zavaruje pred izkori^eanjem; da g« z ŽREBANJE RADIO-TOMBOLE JE V NEDELJO. 7. JUNIJA. SREČKE DOBITE V NOVO ODPRTI PRODAJALNT JUGOSLOVANSKE LOTERIJE V PTUJU LACKOVA UL. 12 (NASPROTI GOSTU NE »BELI KRiZ«) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 5. junija 1953 Nadaljujmo borbo proti rasllinsklm sbodljivcem in boleznini! Rastlinske bolezni in škodljiv- ci, kot je znano, povzročajo veli- ko škodo. V Sloveniji ogrožajo in uničujejo približno 30 do 70 % sadja, 20 do 40 "o grozd- ja, 10 do 20 «/o vrtnin, 15 % njivskih pridelkov itd. Ameriški kapar je do sedaj povzročil na- šemu sadjarstvu nad 3 milijarde dinarjev škode. Borba proti ko- loradskemu hrošču nas je do se- daj stala ncd 60 milijonov dinar- jev Tako velike škode škodljiv- cev in njih stroškov ne smemo več dopustiti, zato naj sleherni kmetijski proizvajalec trezno premisli, s čim, proti komu in kdaj bo škropil, da bo njegov učinek kar najboljši. Zato ob- javljamo nekaj navodil za borbo proti najvažnejšim sadnim in ostalim rastlinskim škodljivcem: Ameriški kapar ima ravno sedaj prvi zarod. Proti njemu je najučinkovitejši 1 "/o tekoči pantaken z dodatkom 40 dkg svinčenega arsenata na 100 lit- rov škropiva, kar je obenem še proti jabolčnemu zavijaču (t. j. črvivost alj piškavost sadja), ki nam uniči nad 40 "/o jabolčnih in hruškovih sadov. Važno pri jabolčnem zavijaču je tudi, da odpadlo sadje sproti pobiramo in ga hranimo v zaprtih poso- dah, če ga takoj ne predelamo, da se izleženi metuljčki ne raz- širjajo. Kmetovalci! Ako nočete imeti škrlupastcga "drevja in plodov, potem škropite z 2 "/o žvepleno-apneno brozgo z do- datkom 40 dkg svinčenega arse- nata; proti ameriškemu kapar ju pa z 1,59 "/o žvepleno-apnene brozge z dodatkom 1 % tekočega pantakana. Proti škriupu je zelo učinkovito 05 do 1 "/o bakreno apno (kg 32 dinarja) z dodatkom 1 % tekočega pantokana (proti kaparju) in 40 dkg nalOO litrov škropiva svinčenega arsenata (proti zavijaču), kar najbolj pri- poročamo, ker se tekoči panta- kan boljše meša z bordoško, ka- kor pa z žvepleno-apneno broz- go, učinek pa je isti. Opozarjamo pa, kdor še ima na zalogi Fosferno-20,naj z njim ravna po navodilih in pravilno, ker je silno strupen in ki ob večkratni nepravilni uporabi skrajša življensko dobo človeka. Fosferno jemljite 1 del na 100 1 j čiste vode. Kakor s Fosfemom, tako bodite previdni tudi z vse- mi ostalimi parathionskimi sred- stvi. Koščičarje škropimo 3-4 tedne po prvem škropljenju — sedaj. To škropljenje je posebno važ- no za zatiranje češpljevega za- vijača, (poleg tega uniči še list- no luknjičavost, pršice in rde- čega pajka) če škropimo z 2 % žvepleno-apneno brozgo z do- datkom 0,40 % svinčenega arse- nata. Koščičarje škropimo proti ameriškemu in češpljevemu ka- parju isto tako z 1 ?o tekočim pantakanom. Prav posebno se rade razvi- jejo na breskvah in marelicah listne uši, proti katerim je naj- bolj učinkoviti nikotinol (1 %). Pri breskvah in marelicah škro- pimo le po potrebi proti listnim ušem, Obveščamo tudi vse vinograd- nike, da je nastopil čas za za- tiranje peronospore z 1 % raz- topino modre galice (z apnom) ali z 1,5 % bakrenim apnom (brez apna) z dodatkom 200 do 300 gramov kumulusa. Proti koloradskemu hrošču podvzemajte vse ukrepe in ga zatirajte z 0,7 do 1 % svinčenim arsenatom, ali pa z 1 tekočim pantakanom, ali pa z prašenjem bentoxa (na en ha 10 do 15 kg). Ce dodate tem škropivom na sto litrov še en kg bakrenega apna, uspešno zatrete tudi krompirje- vo plesen, ki nam vsako leto v veliki meri zmanjšuje pride- lek krompirja. Proti krompir- jevi plesni se učinkovito borimo tudi z 1 % raztopino modre ga- lice in apna, kateri dodamo proti koloradarju še 0,7 % svinčenega arsenata. Na en ha rabimo 600 do 800 1 škropiva. Kmetijski proizvajalci! Zasle- djute prihodnje številke »Ptuj- skega tednika« in se ravnajte po navodilih, katera bomo ob- jav^ljali vedno pred pojavom posameznih škodljivcev in bo- lezni ter bomo navajali le za- ščitna sredstva, ki so trenutno na i-azpolago. Ponovno opozar- jamo vse kmetijske zadruge, da si nabavijo dovoljne količine zaščitnih sredstev. Svet za sadjarstvo OZZ Ptuj Pismo mladine postojnske] občine mladini Ptuja Zbrani na svečanem zborova- nju ob priliki otvoritve Mladin- skega tedna postojnske občine, pošiljamo vsej vzhodnosloven- ski mladini, zlasti pa Vam, dragi prijatelji iz Ptuja, borbe- ne mladinske pozdra^^e. Nam vsem, ki smo preživeli skupaj v Vami 26. april in 17 maj letos, bosta ostala ta dva dneva v nepozabnem spominu. Ponovno se zahvaljujemo za prisrčnost in gostoljubnost, ki ju je v toliki meri bila deležna naša mladinska delegacija ob priliki prijateljskega obiska v Ptuju. Globoko se zavedamo, da je prijateljstvo, sklenjeno med mlado peneracijo Ptuja in Po- stojne norok za večji polet na- še?q dp>la v mladinski organiza- ciji. Skunno z Vami se raduie- mo in smo ponosni na usnehe. ki ste jih dosegli v Vašem Mla- dinskem tednu, zato Vam iskre- no čestitamo. Trdno smo nrenričani, da bo .šGstme«!ečno tekmovanje do re- publiškega konftresa mladine utrdilo priia+eljsko vez med nami in rodilo nove delovne zmage. Zato kličemo: Nanrei za Titom v srečnejšo bodočnost! Postr.^T>c, maia 1953 Mladina postojnske občine (Nadaljevanje) Dne 18 maja se je ptujska mladina množično zbrala na Kvedrovem trgu, kjer je skupno z vsemi delovnimi ljudmi po- slala pozdrav Titu. Popoldne je center predvojaške vzgoje izvedel cros na 2000 metrov. V tem teku so zmagali: prvo me- sto sta zasedla mladinca Maks Herceg in Drago Modrijan, ki sta oba hkrati prispela na cilj. Njima je sledil mladinec Rajko Andrič Zvečer je mladina ptuj- ske gimnazije priredila v gle- dališču literarni večer. Program je bil res dobro izbran in za- služi vse priznanje. Dne 19. maja popoldne so člani mladinske dramske sku- pine iz VII razreda gimnazije nastopili na gledališkem odru z Molierovo veseloigro »Scapi- nove zvijače«. Predstava je bila za šolsko mladino. Zvečer so se v domu JLA zbrali šahisti ptuj- ske mladine, ki so odigrali pri- jateljski šahovski turnir z borci JLA in zmagali z 12 proti 7 v korist ptujske mladine. Dne 20. maja so v osnovnih mladinskih organizacijah imeli svečane sestanke. Dne 21. maja je bila na no- gometnem igrišču prijateljska nogometna tekma med SD Dra- va in garnizonom JLA Ptuj. Zmagala je Drava z rezultatom 5:1 Zvečer je bila v gledališču veseloigra »Scapinove zvijače«, ki je pomenila za Ptujčane dve uri smeha. Moramo priznati, da je mladinska dramska sku- pina iz VII razreda gimnazije dosegla zelo lep uspeh, kar so potrdili gledalci sami. Dne 22 maja so se na dija- škem igrišču odbojke srečali odbojkaški ekipi ptujske gimna- zije z ekipo vojaških enot Zma- gala je ekipa mladine z rezul- tatom 3:1. Dne 23 maja je bil v Domu JLA prirejen mladinski večer. Sodelovali so: mladinski tam- buraški orkester, plesni orke- ster gimnazije in plesni orke- ster garnizije Ptuj Dne 24 maja so se na voja- škem strelišču v enourni ostri borbi borili za naziv prvaka za Maršalov rojstni dan: ekipa strelcev mladine z odličnimi strelci vojaških enot JLA Ptuj. Zmagala je ekina mladine z re- zultatom 170:139. Za zaključek mladinskega tedna pa je TD Partizan prire- dilo okrajno telovadno akade- mijo na Titovem trgu. S tem je bil zaključen prvi »Mladinski leden«, praznik ptujske mladi- ne, ki je bil posvečen v čast 61. rojstnemu dnevu maršala Tita in za zaključek tekmova- nja z mladino Nove Gorice. Tako živi in dela ptujska mladina. Z našim tekmovanjem nismo končali. Se krepkeje bo- mo prijeli za delo v tekmova- nju v čast V. kongresa sloven- ske mladine z našimi prijatelji Postojnčani in smo prc"_jričani, da se bo prijateljska vez med mladino Ptuja, in Postojne v tem času še bolj utrdila. Na drugi strani pa se bo tudi med mladino in garnizijo JLA raz- vilo še trdnejše prijateljstvo, saj se bomo sedaj večkrat z njimi srečavali v raznih tek- movanjih. Naše bodoče delo bodi usmer- jeno na mestno konferenco mladine, ki bo v začetku me- seca avgusta, nadalje za praz- nik vajeniške mladine in pri- prave za skupni izlet na Go- renjsko s srečanjem z mladino Postojne, kjer bo naše tretje srečanje! EF IZ PODGORC V zadnjem času se je' poka- zalo v podgorskem okolišu ve- liko zanimanje za razna preda- vanja, za akcije pri pokonče- vanju škodljivcev v kmetijstvu ter za popravljanje vaških in poljskih cest. V 2dmskem času je delovala z lepim uspehom ljudska uni- verza, katere predavanja so bi- la polnoštevilno obiskana. Or- ganizacijo ljudske univerze je vodil tov^ Korpar Joško. Preda- vanja So bila večji del iz kme- tijstva. Isti je imel tudi zadnje predavanje. Vrnil se je s tečaja v Pv^ariboru, kj ga je organiziral Inštitut za vinogradništvo, da bi bili vinogradnilii in kmetovalci sploh seznanjenj s potrebnimi ukrepi, da bi omilili škodo, ki jo je povzročil mraz na trti. Vinogradniki so pokazali za predavanje veliko zanimanje ter so o njem mnogo diskutirali. Lovska družina Podgord je v preteklem tednu napovedala ve- lik boj škodljivcem v kmetij- stvu in lovstvu. Zbrala je lepo število jajc in jih zastrupljene izpostaviTaia vranatn, srakčuii ur- drvigim škodljivcem. Pri akciji sta sodelovali tudi KZ Polen- šak in KZ Podgorci. Izvršeno iX)pra\n.lo ceste v Osluševcih je lahko za zgled okoliškim vasem. Vaščani so napravili pred pričetkom dela načrt, organizacijo pa je vodil tov. Alojz Trunk. Naposled so sklenili delati vsak teden po en dan pri popravljanju cest, do- kler ne bodo iste res v redu. Kot je videti, se v podgor- skem okolišu dela v organiza- cijah in povsod, kjer so napred- ni ljudje. Saj nobena naloga ni pretežka, če so le ljudje dela- vci j ni in če je vsaj malo pove- zave. K. J. Kmetijska zadruga Juršinci je poslala uredništvu dopis s pi'oš- njo za objavo ter v odgovor na članek v »Ptujskem tedniku« št. 9-53 Dopis se v glavnem glasi: »Na občni zbor KZ Juršinci se člani resno pripravljajo« — je bil naslov članka v Ptujskem tedniku št 9 z dne 24. II. 1953. v katerem je pisec obravnaval razne probleme v naši zadrugi Clanei?: je bil povod debati na občnem zboru zadruge, ki je bil 1. marca 1953, pn katerem so zadružniki razkrinkali pravi smisel članka in med drugim ugotovili, da ni bil samo huj- skaški proti nekaterim funkcio- narjem zadruge, temveč da so mu jedro zgolj klevete in ne- utemeljene fraze. Da bi javnost izvedela vso resnico in ugotovitve zDora. da- jemo odgovor vsem, ki jim je ljub napreden našiii zadrug. Zadruga je pripravila za sa- ditev zadružiiega matičnjaka 120 arov zemljišča na zadruž- nem posestvu v Zagorcih. Iz tega matičnjaka naj bi za- družni trsničarji dobivali kvali- teten in preiziiušen trsni ma- teriali. Vsi trsničarji so navdu- šeno sprejeli zaniisei in odobra- vali sKiep upravnega odbora, da se matičajaii zasadi prav v Za- gorcih, kjer so za to vsi pogoji. V članku je sicer navedeno, da bi bil matičnjak preveč »sorod- niški«, čeprav je zemljišče, na katerem bi se naj zasadil, last splošnega ljudskega premože- nja. Teren je primeren za stroj- no obdelovanje ter bi bila pro- izvodnja ključev zelo poceni. Da je zadrugo zeio prizadela po požaru povzročena škoda, je samo po scDi umevno. Ni bila mala. Dopiiinik pa je trdii, da so člani upravnega odbora in nekateri usiužbenci prejeli na-, grade ne glede na to in VOLILNI SESTANEK Dne 31. maja je bil predvolil- ni sestanek v Leskovcu. Tova- riš BeLšak, član OKZKJ je po- dail zunanje in notranjepolitič- ni pregled. Nato smo se pome- niLi o novem zakonu o imovin- skih odnosah. Tudi mali kmetje v Leskovcu se strinjamo s tem zakonom, a kljub temu gledamo zaskrbljeni v bodočnost. Letine, ki so za nami, so prizadejale ve- liko gorja, ki ga občutijo pred- vsem otroci. Nekoliko jim je pri tem v pomoč šolska kuhinja, kjer dobijo otroci vsaj enkrat dnevno toplo hrano. Lanska po- zeba je precej prizadela naše ljudi, vendar davek vsled tega ni nižji. V tem tednu je objav- ljena končna odmera davka za leto 1952, kii pa ga kot kaže mar- sikdo ne bo mogel zlahka pla- čati. Več davkoplačevalcev se bo pritožilo zoper odmero, ker si drugače ne morejo pomagati , iz težke situacije in upajo tudi na Uispeh resolucije, ki so JQ po- slali s sestanka OLO in finan- čnemu odseku. Z viCave Na Vičavi imamo mladinsko igilšče. Uredili smo ga s prosto- voljnim delom. Najprej smo na- važali zemljo, potem nase j ali travo ter sadili razno drevje in grmič je. Navozili smo celo skale Za planinski kotiček. Poleti smo morali zalivati grmičje, da se ne bi posušilo. Dobili smo zibel. ke. Na otvoritvi igrišča smo imeli tekme, kdo bo prvi pri- tekel. Deklice so telovadile in pele. Dečki so si metalj žogo. Potem smo čez nekaj dni igrali .spevoigro »Kresniček«. Nastopi- le so kresnice, vile, rože, palčka, polž, mravlja, luna, zvezda, son. ce in gozdni duh. Veselo je na mladinskem igri. šču. V nedeljo popoldne 7. juni. ja, ob 15. uri, bo otrožko rajanje in tekmovanje. ICnez Nada učenka 2. razreda osnovne šole v Ptuju Tstova šfafeta Leskovčani že precej časa ve- mo, da je center, kjer se zbir^rno in kjer proslavljamo spomine velikih dni v naši zgodovini, prav hiša kmetijske zadruge Leskovec. Tudi 11. maja je bila pred kmetijsko zadrugo množi- ca Leskovčanov in pionirjev z učiteljstvom. Pravtako je bil navzoč zastopnik JLA tovariš Trampuž. Lep sončni dan in vihranje pionirskih zastav je dajal praznični videz. Pionirski zbor je zapel »Hej Slovani«, po- tem pa je mali Oto prav srčno povedal pesmico, ki je bila pol- na čestitk maršalu T^+u za '•ojst. ni dar. O delu in življenju tov. Tita je seznanila ljudi učiteljica Haložanova, nakar so zastopni- , ki pionirjev, mladincev in gasdl- j cev prečitali pozdravna pisma I maršalu Titu. Se pok iz pištole I in štafeta je nastopila svojo pot. I Rdeča zvezda v pionir j evi roki, brizgalka v gasilčevi in naboj v mladinčevi so dokazali, da smo tudi Leskovčani pripravlje- ni dati za domovino vse, dokaza- li pa tudi kako hvaležni smo : maršalu Titu za njegove velike ' žrtve in skrbi. Iz Hajdine pri Ptuju V mesecu februarju t. 1. se je ustanovil moški pevski zbor na Hajdini pod okriljem pro- stovoljnega gasilskega društva Hajdina. Glavna zasluga gre pevovodji profesorju tov. Gre- j gorcu, ki se je potrudil in ho- j dil iz Ptuja vodit naš mladi pevski zbor. Ker pa vsled pre- zaposlenosti ni mogel nadalje- vati, je izbral za stalnega pe- vovodjo in učitelja našega zbora poštnega uslužbenca tov. Stan- ka Grajfonerja. Temu tovarišu se iskreno zahvaljujemo za do- sedanje požrtvovalno delo, saj je vložil mnogo truda. Njegova zasluga je, da je bil dne 24. maja 1953 koncert v dvora- ni Ljudske prosvete. Narodne pesmi so lepo zvenele in na- vdušile ljudstvo Hajdine. S to prireditvijo je postalo med pev- ci, ki še niso vključeni, veli- j ko zanimanje. Ostalo prebival- stvo pa je bilo zelo preseneče- no ob krasnem izvajanju in le- po donečih slovenskih pesmih. V zelo kratkem času obstoja našega pevskega zbora, ki ob- staja predvsem iz novincev, mladih ljudi, kmečkih delavcev, ki so vajeni dela. je uspeh za- dovoljiv. Hvalevredno je, da se pevci po težkem kmečkem delu trudijo, da bi čimprej na Haj- dini nastalo društvo, ki bo v razvedrilo Hajdinčanom in ; ostalemu prebivalstvu v bliž- j nji okolici. Uspeh bi bil lahko I boljši, če bi pevovodja tov. j Grajfoner stanoval v Hajdini ' ali vsaj v Ptuju. Sedaj stanuje , v Osluševcih in mora po vajah 1 stanovati pri katerem izmed ; članov pevskega zbora. Zelja je, da bi se mu posrečilo čim prej dobiti stanovanje v Ptuju, kjer je tudi njegovo službeno me- sto. ' Pri pevskem koncertu je so- , deloval tamburaški orkester iz j Ptuja pod vodstvom dirigenta i, tov. Franca Hribernika, ki je ; žel veliko priznanje med haj- j. dinskim prebivalstvom. Na tem; j. mestu se Prostovoljno gasilsko; društvo, kakor tudi ostali Haj- { dinčani iskreno zahvaljujejo za njegovo sodelovanje ter že- lijo, da bi še večkrat prišel med nje. Mladi pevski zbor je naletel na razne težave. Najtežji pro- blem je bil v zvezi s prostorom, ■ kjer bi se naj vršile vaje v , mrzlih zimskih večerih. Tudi ta problem je rešen in ] upamo, da v bodoče ne bomo | brez sodelovanja šole, kar bo j ( uspehe našega pevskega zbora j i še povečalo v splošno zado- i voljstvo. ( -----------1^ IZ GOMILE Turistično društvo na Gomili je 25. maja t. 1. opravilo svoj redni letni občni zbor. Poleg članov So občnemu zbona pri- sostvovali tudi gostje in dele- gati. Zastopana je bila Turistič- na zveza Slovenije, pa tudi za- stopniki obmejnih okrajev Ptuj in Ljutomer so prisostvovali. Med gosti so bili še prisotni šolski upravitelj iz Juršinc, predsednik občine Juršinci in zastopniki KZ. V obširnem dnevnem redu t zbora je bilo zajeto še marsikaj drugega. Društvo bo odslej spre- jemalo poleg fizičnih oseb za člane tudi pravne osebe. Izra- žena je bila potreba po koordi- naciji z delom drugih društev v Jurgincih, na Polenšaku, pri Tomažu, Mali Nedelji, Stari go- ri, Vidmu itd. V tem pa bi naj bile zajete tudi šole, občine, zadruge, poštni uradi, ker vsi ti lahko podprejo prizadevanje tu- rizma v naših krajih. F. H. Remčevi „Volkod'aki" na odtu v Gorišn'?ci v nedeljo, 24. maja 1953, po- poldne so gostovali člani dra- ma tske sekcije IZUD iz Mure- tincev v Zadružnem domu z Remčevimi »Volkodlaki « v re- žiji tov. Staniča. Pred igro je nastopil mešani in moški zbor tega društva pod vodstvom tov. Kafola. Številč- no sicer majhen zbor Je ubrano in precizno zapel nekaj narod- nih pesmi. Harmonično zlitje glasov in akustičnost dvorane je petju dalo pravo vrednost i lepe pesmi in priznanje poslu- šalcev, ki nisho štedili s spon- tanim ploskanjem. Prav tako je gledalce zadovoljila igra. V njej so se seznanili z mnogimi bar- barskimi nastopi in grozodej- stvi, ki so jih v zadnji svetovni vojni izvajali gestapovci in raz- ni slovenski hlapci na sloven- ski zemlji. Tako se tudi naše mlade igralske družine počasi uveljav- ljajo na naših odrih in si pri- dobivajo simpatije pri naših ljudeh, posebno prj tistih, ki j stalno posečajo gledališke pred- stave. IZ JURSINC Po naključju je »Pavliha« s svojo torbo prepotoval Mostje, ni pa vanjo pobral vsega, kar se da tam najti, da ne bi ostala »Tednikova torba« prazna. Ne vem, če bo držalo, da mo- žakarji v Mostju zato ne kadijo, ker so jim to prepovedali oku- patorji. Ko sem potoval skozi Mostje, res nisem videl nobene- ga moškega s cigareto, pipo ali cigaro v ustih. Na to niti ne bi bil pozoren, če bi ne opazil na nekem velikem gospodrskem poslopju ob glavni cesti napisa- no »Rauchen verboten«. To me res jezi, da si upa pri nas, zlasti pa v Mostju, kjer so vedno govorilj slovensko, kdo v tujem jeziku našim ljudem pre- povedovati, da ne bi smeli kadi- ti. Ko sem vprašal ljudi iz Mo- stja, kako je s temi ostanki iz časa vojne, so mi rekli, da bo napis »Rauchen verboten« pri- hodnjih 7 let tako zbledel, da gospodarju ne bo treba apna niti črne barve, ki mu je je bilo doslej žal za prepleskanje stene. 12 ROGOZNICE v nedeljo 17. maja t. 1. je igralska družina iz Rogoznice uprizorila v zadružnem domu v Rogoznici burko iz kmečke.ga življenja »Maksck«, ki jo do- živela lep uspeh. Igralska družina je uspeh dosegla kljub temu, da je eden od igralcev z eno prvih vlog tri dni pred uprizoritvijo vrnil režiserju vlogo z izgovorom,^ da se je ne more naučiti. Družini ni ostalo prikrito, da je hotel s tem onemogočiti uprizoritev pa je le sam sebe onemogočil Vlogo je v zadnjem trenutku vzel tov. režiser ter jo na upri- zoritvi tudi odlično rešil. Igralska družina je z letoš- njim delom pokazala, da bi lahko dosegla še večje uspehe če bi bilo več sodelovanja med organizacijami. Tudi dvoran bi v tem slučaju izpopolnili s potrebnimi sedeži in opremili oder. Mladina v Rogoznici ostaj? kljub zgledu starejših izven udejstvovanja v igralski dru- žini, ki bo ob začetku prihod- nje ljudsko-prosvetne sezone pritegnila tudi to k delu za splo- šen prosvetni dvig v Rogoznici POZIV! Trgovsko podjetje »IZBIRA« Ptuj vabi vse lastnike predme- tov, ki So že preko dva meseca v prodaji v njeni trgovini v Krekovi ulici, da jih tekom de- set dni dvignejo, sicer bodo na dražbi prodani v korist podjetja, j »IZBIRA« PTUJ 2IVINSKI SEJEM V PTUJU 2, junija 1953 Na sejmu je bilo 156 krav, 99 telic, 11 bikov, 30 volov in 38 juncev, 122 kobil, 47 konjev, 7 žrebcev, 21 žrebet do 1 leta ;n 19 žrebet od 1 do 2 let. Pro- dajalci so bili kmetje in zadru- ge, kupci Pa so bili iz Mari- bora, Celja, sosedne Hrvatske, Koroške in drugod, največ pa domačih podjetij. Za pleme je bilo prodemih 76 glav, za zakol pa 23 glav goveje živine. Konj in žrebet je bilo orodanih 37, zraven tega pa še 7 za zakol. Cene goveje živine za rejo so j bile od 14—40.000 din, za zakol ■sa od 69 do 105 din za kg. Cene ':rebcev so bile od 18.000 do iO.OOO din, kobil od 9.500 do 13.000 din, konj od 12.000 do 25.000 din, mlajših žrebet od i.OOO do 35.000 din, starejših >rebet pa 13.000 din. SVINJSKI SEJEM V PTUJU 3. junija 1953 i V prodaji je bilo 142 odojkov, 37 svinj od 3—8 mesecev, 9 mršavih, mesnatih 7, pitanih pa i praščev. Odloapljenih je bilo j 52 odojkov, 17 svinj do 8 me- ; secev, 9 mršavih, 6 mesnatih in 5 pitancev. Podjetja so odku- pila 4 prašiče, ostalo so odku- Tili privatniki. Cene odojkov so bile od 1000 lo 1600 din. prašiči od 3—8 me- secev 3000—5000 din. večje svi- ije pa 4.500-8.000 din. I POPRAVEK Članek pod naslovom »Iz De- sternika«, drugi odstavek, ki je bil objavljen v št. 22 Ptujskega tednika z dne 29. maja 1953 popravljamo v toliko, da pred- sednik KZ Desternik ni dal 18 ha zaplenjene zemlje Moho- riču nazaj, temveč mu je pre- 20 arov vidograda, katerega po- vršina je bila premala za samo- stojno obdelavo KZ Desternik. Tudi trditev glede viničarja je točna le v toliko, kolikor po- jasnjuje odnos, kakor so ga Imeli viničarji tega okoliša na splošno do svojih gospodarjev. NESREČA NE POCiVA Ptujska bolnica je nudila v zadnjem času pomoč sledečim poneserečencem: Dominiku Jer- nejšku iz Ane pri Makolah (padec), Tereziji Polajžar iz Stopec (padec), Ladislavu Er- javcu in Mariji iz Ptuja (pa- dec), Leopoldu Svenšku iz Do- lenc (poškodba noge). Janezu Mahariču iz Drstele (padec), Francu Borku iz Gomile (pa- \ dec). Štefanu Sernecu iz Kidri- čevega (vlak mu je odrezal no- gi in roko), Francu Korošcu iz Bclavška (poškodba roke). Ma- tiji Babiču iz Leskovca (po- škodbe roke). Luciji Bczjak iz Spuhlje (padec), Mariji Zelenik iz Kokolanjščaka (poškodba no- ge). Lizi Sagadin iz Struge (po- i škodba rok in glave). ČELJUST M.4RTINA MALEKA JE BILA Žrtev 19. maja 1953 sta okrog 21. ure na Bregu pri Ptuju trčila kole- : sarja Vesenjak Stanko mlajši j iz Hajdine in Malek Martin iz ' Lancove vasi. Oba je preslepil mimo vozeči avto s svojimi re- flektorji. Težje poškodovan je bil Malek, ki si je pri trčenju razbil spodnjo čeljust tako ne- srečno, da mu je morala poma- gati celo khnična bolnica v Ljubljani. Pevski zbor ^Svobode"* v nedeljo, 7. junija t. 1. ob 16. uri bo v dvorani na gradu Borlu pevski koncert mešanega zbora DPD »Svoboda-J. Lacko« iz Ptuja pod vodstvom dirigen- ta tov. Jožeta Gregorca. v programu gostovanj pev- skega zbora v letošnji poletm sezoni je DPD »Svoboda« sta- vilo tudi Bori, kjer bi naj de- lovno ljudstvo iz Haloz in šte- vilni gostje iz raznih krajev na- šeh sosednih okrajev, ki pri- hajajo ob nedeljah na Bori na izlet in oddih, slišali vrsto iz- branih narodnih, partizanskih in umetnih pesmi iz grl 100- Muj bo gostoval na Borlu članskega pevskega mešanega zbora. Vsa dosedanja gostovanja v našem okraju so bila dobro ob- iskana, razen v Majšperku, kjer je bilo treba dan koncerta dvakrat premakniti na poznej- ši datum. Ljudstvo iz okolice »Doma ob Dravinji-Makole« je bilo zelo navdušeno za koncert 26. apri- la t. 1. in je povabilo zbor naj bi še prišel zapet. Enako kot oa dvorišču tega doma bo zve- nela pesem v akustični dvora- li na gradu Bori, kar bo v to- iko večje zadovoljstvo in uži- tek poslušalcev. Uspeli tečaj PLZ v Lovrencu v Lovrencu na Dravskem po- lju so pred kratkim zaključili tečaj PLZ, v katerega je bilo vpisanih 69, obiskovalo pa ga je 58 tečajnikov. , Tečaj je bil redno tedensko, skupno pa je bilo 68 ur preda- vanj. Na zaključnih izpitih so tečajniki pokazali sledeči uspeh: odličnih je bilo U, prav dobrih 26, 14 dobrih in 6 zadostnih ocen. NASTOP PTUJSKIH PIONIRK V BEOGRADU V belem dvoru v Beogradu so 25. maja nastopile za Titov rojstni dan naše pionirke, po številu 10, pod vodstvom svoje vaditeljice in avtorice sestave Gizele Zavadlalove z njeno se- stavo »Igrajmo se«. Pionirke so se vrnile v torek z brzcem na- vdušene nad sprejemom, uspe- hom in vtisi veličastne proslave v Beogradu. Tovarišici Zavadla- lovi iskreno čestitamo k uspe- hu in prav tako njenim marlji- vim pionirkam. Ali je tako razdeljevanje moke v Gorišnici pravilno? Ni dolgo, odkar je trgovina KZ Gorišnica razdeljevala mo- ko. Poslovodja omenjene zadru- ge tov. Šalamun je sam ali po direktivah uvedel sistem, po ka- terem so dobili moko samo čla- ni zadruge. Kljub temu, da ni- sem članica, sem ob razdeljeva- nju prosila tov. Šalamuna vsaj Za dva ali tri kilograme. Dobila sem odgovor: »Imam moko za svoje člane, oglasite se jutri, mogoče bo kaj ostalo.« Imam petčlansko družino, smo pa brez zemlje, zato nisem sma- tr-ala za nujno postati član KZ. Potrebne artikle kupujem zdaj v tej, zdaj v drugi poslovalnici. S sitemom razdeljevanja, kot se ga je držal tov. Šalamun, se ne strinjam. Družina, ki je brez zemlje ter se preživlja od pri- ložnostnega zaslužka in kljub dobri volji ne more položiti 1000 din deleža, ostane popolnoma brez moke. dočim dobijo moko kmetje, v čigar shrambah se najde še zrnje in drugo, ker so pač člani Nisem proti temu, da dobijo člani nekaj več, vendar pa mo- ramo tudi drugi živeti. Smatram, da tako važen in potreben artikel za prehrano kot je moka, ne sme služiti za vabo in za pridobivanje novih članov. Tov, Šalamun oziroma tisti, ki mu je dal tako navodi- lo, se naj zaveda, da so minuli časi, ko je na vasi revni del ljudi čakal na tisto, kar je dru- gim ostalo. S. L. OPOZORILO! Opozarjam vsakogar, da ni- sem plačnik dolgov, ki bi jih eventualno kdorkoli napravil na moj račun. Gungl Stane, miličnik Cirkulane SKUD „Anton Ingolič" v Majšperku še vedno upri- zarja opereto ,.Planinska roža" v nedeljo 17. maja je maj- šperska dvorana zopet oživela. Četudi je premiera Jurčičevega »Desetega brata« zelo dobro uspela in bila obiskana kot še doslej nobena predstava, je bi- la prva ponovitev iz ne vem kakšnih vzrokov zelo slabo ob- iskana in za predstavo ni bilo zanimanja. Vsled tega se je vodstvo di-uštva znašlo pred vprašanjem, kaj bi nudili ob- iskovalcem še v zadnjem času sezone. Odločilo se je na pono- vitev operete »Planinska roža«. Čeravno kaže, da za opereto s strani nekaterih forumov ali vsaj poedincev ni razumevanja, je ljudstvo majšperske doline pokazalo, da si po trudapolncm tednu doma, v tovarni ali na polju želi le nekaj veselega in to mu je doslej bila opereta. Uprizorjena do sedaj štirikrat na domačem odru, je bila tudi petič normalno obiskana, kar dokazuje, da je ljudstvo z pred- stavo kakor izvajanjem zelo zadovoljno. IZ MIHOVC I V nedeljo 3. maja je bila v Mihovcih prva gasilska tombo- la. Slavoloki, zvok; orkestra in drugo je dvignilo praznično razpoloženje vsakega mimoido- čega Parole, plakati in proda- jalci tombolskih kartic — vse je vabilo na prireditev. Vabili pa so tudi razstavljeni glavni dobitki: kuhinjska oprema, ko- lo, železen plug ter drugo. Tombole se je udeležilo lepo število ljudi in najsrečnejši med njimi so nasmejanih obra- zov odnašali lepe dobitke. Po tomboli pa se je mlado in staro vrtelo na plesišču do poz- ne noči. Mihovški gasilci nameravajo kupiti s pomočjo sredstev, ki jih zbirajo, motorko ter poveča- ti dom. Za poznejši čas plani- rajo nakup avtomobila, da bo- bo ob potrebi čim uspešneje intervenirali pri obram.bi ljud- skega premoženja pred poža- rom, -nik. mi sie ze poravnal nnročmno? IZ VITOMARC Odhod veterinarja tov. Duša- na Pečka v Ormož je Vitomar- [čane zelo prizadel. Tov. Pečck je namreč bil med tistimi, ki so se znali v Vitomarcih vživeti in ki v nesreči radi pomagajo. Menda ni bilo ponočne ure, ko me bi vstal in šel tudi no dve uri daleč po blatu, dežju in snegu pomagat, kjer je bilo to potrebno. Zaradi take požrtvo- valnosti si je med Vitomarčani pridobil velik ugled. Zadnja dva meseca, ko tov. Pečka ni bilo več med nami, smo šele prav občutili, kaj nam je pomenil. Večkrat se je nam- reč zgodilo, da smo ob nesre- čah iskali pomoči v Ptuju, pa je ta zaradi oddaljenosti prišla prepozno. Zato vsi Vitomarčani želimo, da bi se tov. Peček v najkraj- šem času vrnil med nas ter ob nesrečah pomagal kakor do- slej, -š. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 5. junija 1953 ^ ^ .3 ^ ^ ^^^^ OTHOK tiako razdelimo dan predšolskemu otroku Pravilno razporejen dnevni čas je Za otrokov razvoj izred- ne važnosti. Otroku moramo v predšolski dobi dajati 4 do 5 obrokov hrane dnevno, moramo mu omogočiti najmanj 3 do 4 ure gibanja na svežem zraku ter mu zagotoviti 1 do 2 uri dnev- nega in 11 do 12 ur nočnega spanja. Torej otrok bo vstajal zjutraj ob 7. ali 7,30. Mati ali kdo drugi mu bo pomagal pri oblačenju, umivanju in zajtrku, če pa je otrok že večji, naj vse to na- pravi samostojno, seveda pod našo kontrolo. Mnogo otrok gre med 8. in 12. uro v ustanove za predšolske otroke (vrtce, DID) in. takrat odrasli nimajo nobene skrbi, ka- ko bo otrok izpolnil čas do ko- sila. Toda otroku, ki ostane doma, moramo najti zaposlitev. Otrok je zdaj spočit, poln želj za ude j- stvovanjem, za aktivnostjo, za skakanjem in za igro. Zato mo- ramo ta čas znati dobro 1'azde- liti. Največkrat izpolnijo mate- re ta čas tako, da pošljejo otro- ka na ulico ali .na dvorišče, da se tam igra z drugimi otroki in se potem zanj do kosila ne bri- gajo več, ker imajo preveč go- spodinjskega dela in skrbi. Ce je le mogoče, vzemite otro- ka s seboj, ko greste nakupovat vsakodnevne življenjske potreb- ščine. Ko se vrnete domov, bo otrok rad prisostvoval priprav- ljanju in kuhanju kosila ter mo- goče tudi pomagal, seveda sta- rosti primemo. Tako se bo ne- hote seznanjal z delom in sna- go, kar mu bo samo koristilo. Ce ni doma nikogar, ki bi lahko šel z otrokom na sprehod ali ga peljal na otroško igrišče, ga lahko za nekaj časa pustimo na dvorišče, da se bo igral s svoji- mi vrstniki Toda nujno ga mo- ramo pri tej igri večkrat kon- trolirati, da vidimo kaj počne in kako se vede. Kosilo mora otrok dobiti opoldne in ne sme čakati, da se zberejo tudi vsi odrasli ter tako kositi mogoče šele ob 15. uri To je potrebno že zato, da gre lahko otrok po kosilu spat za 1 ali 2 uri. Otrok po kosilu mora spati, pri tem starši ne smejo popu- ščati, kajti to spanje je nujno za otrokov organizem, ki se ta-! krat spočije in zbere nove sile. V prostoru, kjer otrok spi, naj bo svež zrak, mir in ne premoč- na svetloba. Ko otrok vstane, ga osvežimo malico. Potem naj gre z odrasli- žiti površnika itd. na pohištvo, z vodo, oblečemo in mu damo mi na sprehod ali pa naj se igra do 18. ali 19. ure. Večerja mora biti za otroka ob 19. ali naj- kasneje ob 19,30. Po večerji se otrok lahko še nekaj časa igra ali pogovarja, toda ne smemo dopustiti, da se preveč razigra in skače, sicer ne bo mogel zaspati. Najpozneje ob 20. uri mora otrok v poste- ljo, potem ko se je umil in po- slovil od odraslih. V spainici mora biti svež zrak in mir, da bo otrok lahko mimo zaspal. Zdroženje slepili in niegove nslo^ei V ptujskem okraju je 30 sle- pih, članov Združenja slepih Slovenije, ki so vključeni v svojo podružnico. Ta ima resen namen pomagati svojim čla- nom. V preteklem letu so slepi iz Ptuja obiskali svoje tovariše na podeželju in se zanimali za njihovo življenje. Večkrat so se sestajali na sestanku ter obrav- navali socialne probleme slepih. Za novoletno jelko so obdarili najpotrebnejše. Ustanovili «0 shranjevalnico koles in si s tem zagotovili nekaj sredstev. Več- krat so priredili vesele večere, k{ so jim bili v skromno razve- drilo. Kaj boste letos delali? »Ko bi le vedeli...,« je dejal mlad član podružnice. »Uredili si bo- mo življenje, da bo tudi nam lepo. Gotovo bomo uspeli, ker nam ljudska oblast to tudi omo- goča.« Letos ima vsak član pravico do tritedenskega brezplačnega dopusta na morju. Ta novica jih je zelo razveselila, saj mnogi od njih niso bili še na morju, zla- sti tisti iz Haloz. Učili se bodo Brailleve abecede in si s tem ovlprli okno v svet literature in umetnosii. Tudi vprašanje iz- bire poklica in zaposlitve ne bo ostalo na papirju. Vse to in se več jih čaka v tem letu. Zato se bodo pridno lotili dela. -£ž. Pomagati jim moramo Brez bučne reklame poteka že dva meseca tombola Zveze gluhih Jugoslavije. V poletnih mesecih se prireja v Sloveniji več tombol. Prirejajo jdh druž- bene organizacije. Vse tombole se prirejajo v namen, da se gmotno podre aktivnost teh ali onih družbenih organizacij. To- da redko katera od teh je tako potrebna in vredna podpore na- še družbe kot organizacija glu- hih, to je ljudi, ki jih je nara- va ali nesrečen slučaj prikrajšal za sluh in torej za pomemben del delovne sposobnosti. Zdravi ljudje si težko pred- ' gtavljamo, kaj pomeni izguba slu. i ha, še teže pa duševnost člo- veka, ki ne pozna glasu in sim- fonije zvokov, ki jo kot nekaj samo po sebi umevnega uživamo vsi. Le če nas življenje pripelje v tesnejši stik z gluhonemim otrokom, šele tedaj z vso brid- kostjo spoznamo svet, v kate- rem živi in ki je omejen na naj- osnovnejše pojme. Ce se zami- slimo nad življenjem in usodo gluhonemih moramo spoznati, da tu ne gre le za ugodna ob- čutja, ampak tudi 2^ pomemb- no zmajšano delovno sposob- nost, ki jo mora tak otrok na- domestiti s težkim in dolgotraj- nim delom, česar se polnočutni otrok nauči igraje. Pojme, ki jih slednji pridobi, da se tega niti ne zaveda, dasežejo gluho- nemi po dolgem in napornem učenju in s pMDmočjo potrpežlji- vih in vztrajnih učiteljev. Samo po sebi se razume, da je dolžnost socialistične družbe ustvariti človeka dostojno živ- ljenje tudi tistim, ki jih je na- rava prikrajšala. Naša država prispeva pomembna sredstva za vzdržavanje internatov za glu- honeme, specialnih šol in učil- nic. Le na ta način izhajajo iz teh šol pridni in vsestransko usposobljeni obrtniki, ki enako- pravno zavzamejo mesta v vr- , stah naših delovnih ljudi. Toda ! te državne podpore ni dovolj in j mora Zveza gluhonemih skrbe- ti, da si manjkajoča sredstva pridobi na drug način. Zato or- ganizira veliko tombolo, katere dvoje kol je že odigranih. III. kolo tombole Zveze glu- hih Jugoslavije se bo zavrtelo v Zagrebu 7. junija 1.1. Izžreba- nih bo 50.000 tombolskih dobit- kov v vrednosti 7,000.000 din in 3000 tombolskih premij v skup- ni vrednosti 5,000.000 din. Do- bitki so od 40 do 300 din in premije od 500 do 100.000 din. Tombolska tablica stane 20 din. Prodajajo jih vsi prodajalci srečk Jugoslovanske loterije. V Ptuju zastopstvo nasproti »Belega križa«. Prepričani smo, da bo slovenska javnost, ki je vedno pokazala razumevanje za koristne in potrebne žrtve, tudi tokrat storila svojo dolžnost. Skoraj zastonj... Te dni je izšla prva številka nove slovenske leposlovne re- vije »Svit«, s posebno prilogo za kulturno-prosvetna društva. Re- vija prinaša pesmi domačih av- torjev, povesti, eseje, knjižna poročila ter vrsto zanimivih člankov o delu in uspehih pro- svetnih društev. Revija izhaja mesečno in stane letno samo 240 dinarjev. Uprava revije je po- slala prvo številko na ogled vsem društvom v ptujskem okraja. Ker je revija pestra in zanimiva in kar je glavno, da je skoraj zastonj, zato naj ne bo nobenega društva, ki bi »Svit« zavrnilo. Ce slučajno katero društvo revije ne bi prejelo, naj sporoči takoj svoj naslov upravi »Svita«, Maribor, Kam- niška 12/11. Vabimo pa tudi ostalo prebivalstvo, predvsem prosvetne delavce, da se naroče na revijo. O vsebini prve šte- vilke »Svita« bomo v našem li- stu še poročali. TSLevidtto pomlad (Franc 2ižek — slepemu očetu) I. Na mojem oknu so vzcvetele lože. Vsako jutro nežno jih otipam, j Ne vidim jih, s poljubom jih I dotikam. Oči ugasle polnijo mi solze. II- Opisal vsem bi slepih bolečine ... Moj glas ječal bi v širino, čez njive, trate in gore... Oh, da videl vašo bi lepoto. 111. Odšla boš cvetoča ti pomlad, ne da bi s pogledom te objel. Po polju rad bi se nahodil, da videl bi tvoj svet vesel. IV. Na mojem oknu ne smele oveneti, ' cvetoče, nežne rožice, vas nikdo mi ne sme odvzeti. Brez vas pomladi za me ni. .. Dopisujte v Ptujski tfedinik Partizanske pionirske tekme v Ormožu v okvini proslav rojstnega dne maršala Tita je Okrajni od- bor Partizana Ptuj priredil v nedeljo 24. maja v Ormožu okrajne pionirske tekme v mno- goboju in v igri »Med štirimi ognji«. Istočasno so se vršile j tudi tekme članov in članic v j odbojki. K tekmam je Partizan t Ormož povabil tudi pionirje in I pionirke osnovne šole Hum, Or- : mož, Podgorci in Velika Nede- I Ija ter nižjo gimnazijo Ormož. Po dvigu državne zastave ob petju himne je pozdravil tekmo- valce predsednik okrajnega od- bora Slavo Komac, v imenu do- mačega društva pa Milan So- naja. V celoti je tekmovalo iz par- tizanskih društev Majšperk, Markovci, Ormož, Ptuj in Sre- dišče 63 pionirjev in 39 nionirk, a iz neštetih šol 32 pionirjev in 30 pionirk. Vseh tekmovalcev v mnogoboju, ki je obsegal proste vaje, tek na 50 m, skok v dalji- no in met žoge v cilj, za pionir- je posebej raznožko čez kozo, za pionirke pa preval z vsko- kom, je bilo 164. V tekmah vrst so bili doseže- ni naslednji rezultati: Partizan, I. mesto pionirji in pionirke iz Ormoža, II. mesto pionirji Ptuj in pionirke Ormož, III. mesto pionirji Središče in pionirke Majšperk; od posameznikov pa so zavzeli px-va mesta pri pio- nirkah: 1. Elizabeta Ivanuša, 2. Ksenija Hribar, 3. Olga Kuha- ric, vse iz Ormoža. Pionirji: 1. Mladen Sonaja, Ormož, 2. Edo Cigler, Ptuj, 3. Janko Puklavec in Boris Gregi, oba Ormož. V šolskih tekmovalnih vrstah so prva mesta porazdeljena ta- kole: I. mesto pionirji in pionir- ke nižje gimnazije Ormož, II. In III. mesto pionirji in pionir- ke Hum. Posamezniki so se zvr- stili pri pionirjih: 1. Franc Dor- nik, 2. Stanko Bauman, oba Hum, 3. Jakob Kukovec, gimna- zija Ormož. Pri pionirkah: 1. Micika Slavec, Hum, 2. Neža Stuhec, gimnazija Ormož, 3. Tinka Masten in Štefka Zida- rič, obe Hum. Partizanu Ormož in šoli Hum je vsekakor čestitati k uspehu, ker sta v priprave za tekme vložila največ resnosti in truda. Prav tako ne smemo prezreti uspeha društva Majšperk, ki je kot najmlajše društvo že po dvomesečnem obstoju tekmo- valo. V tekmah »Med Štirimi og- nji« je vrstni red tale: Parti- zan, pionirji Ormož, Ptuj I., Središče in Ptuj II; pionirke Ormož in Ptuj. Pri šolskih tek- mah pa se vrste pionirji iz Ve- like Nedelje, gimnazija Ormož in osnovna šola Onnož, pionirke pa Ormož, gimnazija in Velika Nedelja. V odbojki je vrstni red sledeč: člani Središče, Majšperk in Or- mož. Članice pa Ormož in Majš- perk. Vsa tekmovanja so potekala ; v redu, kar je zasluga domače- ga društva kot organizatorja tekem, kakor tudi disciplinira- nega vedenja vseh tekmoval- cev. ! Po tekmah je predsednik Okrajnega odbora Partizana razglasil rezultate in čestital tekmovalcem s pozivom, da na- daljujejo vztrajno in smotrno vadbo, predsednik domačega društva pa je svojima zmago- I valnima vrstama pionirjev in j pionirk izročil društvena pre- hodna pokala. Okrolna partizanska akademifa v Plu'u Na sam rojstni dan predsed- nika republike je priredil Okraj- ni odbor Partizana v Ptuju na Titovem trgu telovadno akade- mijo. Trg so že pred 20 .uro za- čeli polniti ptujski meščani in celotna tukajšnja vojaška po- sadka s podoficirskim in ofi- cirskim zborom. Navzoči so bi- li tudi najvidnejši predstavniki ljudske oblasti, množičnih or- ganizaci jin podjetij s sekretar- jem tov. Tramškom in predsed- nikom Petrovičem na čelu. Ko so odpeli državno himno in po zboru vseh nastopajočih, se je zvrstilo 14 akademijskih telo- vadnih toči? s 176 nastopajočimi iz partizanskih društev Markov- ci, Ormož, Ptuj in Središče. Društva so po lastni izbiri pri- spevala najboljše točke svojih društvenih akademij, ki so se vršile v preteklih mesecih; Markovci so nastopili s skup- nimi vajami (vadil Jože Štrafe- la) ter s »Koroškim plesom« in »Momarčkom« (Dragica Kolar). Ormož se je predstavil z mla- dinkami v vajah s kolebnicami (Berta Meško) in s člansko se- stavo »U boj« (Marjan Kova- čič). Pri slednjih bi bil uspeh gotovo večji, če bi jih izvajali kot koračnico z živahnejšim tempom. Središče je dalo sim- bolične vaje pionirk (Marija Bezjak) in simbolično sestavo »Soči« z mladinkami (Marica Brazda), na recitacijo. Dru- štvo Ptuj je ponovilo »Pol- ko« s pionirkami (tov. Marica Vajda), »Ples z zvončki« pio- nik (Rozika Habjanič), vaje s kiji (Katica Carli) in »Valček« z mladinkami (Gizela Zavadlal). Vsa društva so skupno nasto- pila s simultanimi preskoki v 6 vrstah (koza, konj, miza, šved- ska omara), člani zatem na bradlji in nato še mladinke in članice iz Ormoža iz Ptuja na dvovišinski bradlji. Akademija je vsekakor v ce- loti uspela in prikazala priza- devanja in trud posameznih ' društev v okraju. Ni pa mogoče potrditi tega glede finančnega uspeha, saj velika večina gle- dalcev ni hotela plačat^ niti sto- jišča. Delo naših partizanskih dru- štev je množično delo, ki utrju- je svoje pripadnike v telesni odpornosti, zdravju, disciplini, tovarištvu in ljubezni do domo- \ine. Njihovi nastopi v javnosti so redki m ne služijo za zabavo ' gledalcem, saj nastopa tudi niso ' cilj društvene dejavnosti. Do- hodki teh, kakor tudi članski I prispevki nikakor ne zadcstuje- jo za kritje društvenih potreb, četudi temelji vse delo na pro- stovoljnost brez plačanih vodi- teljev. Zato bi bilo želeti in po- zdraviti, če bi tudi naša podjet- ja po zgledu Maribora 2iačela prispevati svoje redne ali izred- ne podpore Okrajnemu odboru Partizana v Ptuju, ki bi o obliik orodja in drugih telovadnih po- trebščin delil podpore že obsto- ječim in novo se snujočim dru- 1 štvom. Z;illlMIl[V€>^TI Zena Otona Habsburškega, princesa Regina, je rodila dne 30. maja t. 1. hčerko. Ta prvi otrok 41-letnega Habsburga in njegove 28-letne žene bo nosil naslov: »Nadvojvodinja Avstri- je in kraljevska princesa Ma- džarske, Češke, Dalmacije, Hrva- ške, Slavonije, Galicije in Iliri- je«, s čimer so mišljenj menda slovenski kraji. Nehvaležna dediščina noče že 36 let ničesar slišati o kaki svo-^ ji »kraljevski princesi«. ★ 5000 let staro okostje člove- ka iz kamene dobe so našli na Irskem v globini pravkar posu- šenega jezera. V Belgiji živi 37 žena in osem moških, ki so stari več kot 100 let. Najstarejša ženska je 25. maja izpolnila 105 let. V letu 1910 je imela Belgija le osem stoletnikov, v letu 1930 pa se je to število dvignilo na 23. V neki francoski vasi so iz- volili za župana 101 leto stare- ga vaščana, ki opravlja to službo že 75 let. (Po »H de E'x) JD. V torek, 2. junija t. L, je bilo v Londonu svečano kronanje britanske kraljice Elizabete II. Svečanostim je prisostvovalo okrog štiri milijone ljudi, od teh pa jih je prišel en milijon iz Amerike. Obiskovalci so svoja mesta, odkoder so gledali svečan sprevod, zavzeli že dan pred kronanjem v zgodnjih jutranjih urah. Tuje države je zastopalo na kronanju 75 delegacij, med nji- mi tudi delegacija naše države, ki so jo tvorili Milovatn Djilas, Koča Popovič in Peko Dapčevič. Tuje kraljevske hiše je zasto- palo 30 princev in prmces, poleg tega pa je bilo navzočih še 7 sultanov, 8 predsednikov vlad dežel britanske skupnosti naro- dov, 5 predsednikov vlad drugih držav ter 6 zunanjih ministrov. O poteku kronanja je obve- ščalo svet okrog 150 reporterjev, 450 radijskih komentatorjev ter okrog 500 novinarjev iz vsega sveta. Tudi SIcorba je prispevala k osvoboditvi Bilo je 21. januarja 1944. leta okrog sedme ure zjutraj. De- lavci iz vasi Skorba so v tem ča- su odhajali na delo, dijaki pa v šolo. Prvi kot drugi so se kma- lu začeli vračati na svoje domo- ve. Povedali so, da so jih za- vrnili nemški žandarji, ki so na- pravili zasedo olorog vasi. Nenadoma pa je po glavni ce- sti pridrvel tovorni avto poln okupatorjevega vojaštva ter za njim osebni z gestapovci. Ne- kaj trenutkov pozneje je vašča- ne vznemiril še rafal strojnic, ki je zaregetal v zimsko jutro. Streljali so Nemci iz zased okrog vasi, kot se je pozneje izvedelo. S tem pa je bila tudi zapečatena usoda partizanov, ki so bili v vasi. Šijanec Maks, blokfirerjev sin je izdal partizane. Tudi sam je pripadal partizanski skupini te vasi. V vasi je pozneje prevla- dalo prepričanje, da sta skupno z očetom pričakovala za izdaj- stvo nagrado, ki so jo razpisali okupatorji za partizansko sku- pino. Odločil se torej ni za bor- ce za svobodo, temveč je postal ovaduh in izdajalec zavednih svobodoljubnih Slovencev. Nje- govo hlspčevanje gestapcvcem so v vasi kmalu občutili, ker ni bilo več miru. Drugega za dru- gim so odpeljali gestapovci v ptujske zapore. Tega dne so Nemci ujeh tudi vodjo skupine Franca Rozmana. Ko so preiskovali hiše in po- slopja, so prišli tudi na MegU- j čevo dvorišče. Rozman je bil ta ' čas na skednju in je, ko je opa- ! zil Nemce, hotel pobegniti. Ven- j dar ni prišel daleč, ker ga je ' kmalu podrl neki Nemec z avto- ' matom. Ranjenega v nogo so gestapovci obkolili. Ni se mogel več rešiti muk, ki so ga čakale na ptujskem gestapu. Ranjene- ga so zvezali in odgnali. Z njim so odvedli tudi starega Šijanca, da ne bi nikdo v vasi slutil, kdo je izdajalec. i V Rozmanovi skupini so bili poleg omenjenega Sijanca še Meglic Stane, Koren Franc, Ro- došek Jakob, Klaneček Janez, Geček Alojz in Zelezinger Aloj- zija. Cela skupina je bila izda- na. Ugotovljeno je, da je o delu skupine deloma izpovedal tudi Rozman, toda le pod strašnim pritiskom muk, ki so mu jih pripravili podivjani gestapovci. Po ujetem Rozmanu so člani njegove sicupine ostali na svo- jih domovih, ne vedoč, da so izdani in kdo jih je izdal. Ši- janec pa je izdal še vse ostale vaščane, ki so bili kakor koli povezani s skupino. Od areti- ranih se je vrnila iz zapora sa- mo noseča Rozmanova žena in Zelezinger Alojzija, iz ptujskih zaporov pa je pobegnil Meglic Stane. V zaporih so jih gesta- povci strašno mučili vse do 25. aprila. To je bil usoden dan za ujete člane Rozmanove skupine, Nem- ci so namreč zvohunili neko drugo skupino partizanov v Ce- zanjevcih, ki jo ^ prav tako iz- dal neki podlež. Skupino so ob- kolili v Ribičevem gospodar- skem poslopju in pričeli s pre- iskavo. Toda ni bilo lahko priti do partizanov, ki so nudili mo- čan odpor. Ubili so tri nemške žandarje, zadnja bomba pa je ubila še enega gestapovca. Končno je partizanom zmanj- kalo municije. vendar so se kljub temu vsi rešili. Podivjani gestapovci pa so sklenili strašno maščevanje za pet padlih Nem- cev. S pomočjo tamkajšnjih nem- čurjev so skopali grob za 25 lju- di, pripravili živo apno ter za- bili za Ribičevim mlinom 25 ko- lov. Okrog 11. ure, ko je bilo delo končano, so pripeljali na treh avtomobilih 25 ujetih par- tizanov. Postavili so jih h kolom ter jih privezali. Nato so jim še govorili o »večnem rajhu<'. Ne- pr-čakovann so začele resl^ati strojnice. Med ubitimi je bila tudi skupina fantov iz Skorbe. Močan Rodošekov fant se je skušal upirati. Dobil je dva stre- la, vendar ni padel. Strgal je vrv, s katero je bil privezan in se besno zagnal proti gestapov- cu-komandantu. Vzklik: »Živela svo ...« je prekinil gestapovčev strel iz pištole. Gestapovec je znesel svoje sovraštvo do Slo- vencev s tem, da je poteptal Rodoška z nogami. Meglic Stane je pobegnil iz I zaporov okrog 15. februarja. Bi- lo je zjutraj v času umivanja. Bil je bos, ker ni mogel nositi čevljev zaradi prebitih nog. Po- noči napravljen načrt za pobeg je hitro uresničil. Na hodniku I za trenutek ni bilo nobenega stražarja. Smuknil je mimo vr- ste vrat in že je bil na cesti Naprej mu je bila odprta pot. , Mimo vojašnice je že skoraj te- : kel, da ga je stražar še nekaj spraševal. Na Panorami pa se je skril v gosto vejevje visoke smreke ter čakal noči, ko ga je I vsega premraženega prepeljal neki ribič preko Drave. V Haj- došah je ostal tri dni. nato pa ga je oskrbel Galun. Takoj ni mogel dobiti zveze z dravopolj- skimi partizani, zato je odšel v hajdinske gozdove, kjer si je iz- kopal zemunico. Po napadu par. tizanov na taborišče «Arbeits- diensta« je skupno z beguncem iz nemši^e vojske Petrovičem od^e^ v H^^loze ter postal par+i zanski kurir. -cc. Pomagajte najti zločinca! Kot smo že poročali, se je v soboto, 23. maja, ob belem dne- vu zgodil grozen zločin, čigar žrtev je postal mariborski av- toizvošček Anton Rebernak. Ne- znani zločinec je moral najeti tega dne žrtev okoli 11. ure do- poldne z zahtevo, naj ga pope- lje proti Racam in dalje. Pri gozdu Prepelje so našli okoU 100 metrov od avtomobila Re- bernaka zadavljenega. Oglejte si sliki: na prvi je pokojnik. Ste ga kje videli omenjenega dne? Na drugi je njegov avto, znamke Steyr, značilnega tipa Buldog, zelene barve z evi- denčno tablico S 5412. Zločinec je po izvršenem umoru name- raval pobegniti z umorjenčevim avtom, ki pa mu je po nekaj metrih odpovedal. Skušal ga je pognati z ročko, pa ni šlo, na- kar je neznano kam pobegnil. Razen nožnih odtiskov za slo- čincem ni sledu. Kdor koli je umorjenega ali njegov avto v soboto, 23. V. kjer- koli videl, naj to nemudoma ja- vi Notranjemu odseku Maribor. Tudi najmanjša podrobnost bi utegnila koristiti pri preiskavi. Zločinec je torej še na svobodi. Edinstven primer, kakršnega po osvoboditvi pri nas še nismo doživeli, je trenutno zavit v te- mo. Okohščine kažejo, da ima- mo opraviti s pretkanim in predrznim zločincem, ki ga ne bo tako lahko izslediti. Umor je med prebivalstvom dvignil val ogorčenja, ki zahteva za mo- rilca najstrožjo kazen. Pomagajmo osvetliti zadevo! Javljajte sleherno malenkost, ki vam je morda znana v zvezi s tem . zločinom. Zločinec mora prejeti zasluženo plačilo!