im. sfevmiL
Današnja Številka stana Din 1*50.
0 UdllBBl, v »torto 10. mojo MM.
Leto LU1I.
Izkafa vsak dam papaiaaa, Isvsaaaal aadalfa ia praaalka.
•H s do 30 petit vrst A 2 D, do 100 vrst 1 2 D 50 p. večji inserati pettt vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popast po dogovora. — Inserataf davek posebej. Vprašanjem giede inseratov naj se prUoŽi znamka za odgovor.
Onravnlarvo »Hov. Varata" ia .Marasnaa tiskarna* KaaUova oUoa at S, pritlično. — Telefon at. 304.
Uraaaiatvo »Slov. Marata" Kaatsaaa ulica H 9, L nadatropis
Telefon štev. 34. Donlae apra|aata la podpisana Ia zadostno frankovana« *nwr  RokoDlaov sa na vrata.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—8 str. po O. 1-SO, 8 in vet 2 O. V Inozemstvu 4—6 Str. 2 D., 8 In več po 3 O. PoStnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:
V Jugoslaviji
v Ljubljani
po po^tl
12 mesecev
Din 240/— . 120-— 60 — 20—
Din 240-— . 120-— . 60 — - 20'—
V Inoiemstu
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   JM8F" P° nakaznici, Na samo oismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo oziratf.
Razvoj k svobodi, delu in redu.
Ravnokar minule volitve v berlinski parlament, ki so kakor znano prinesle desničarskim strankam prav lepe uspehe, pomenijo tudi v socijalnem ozi-ru važno postojanko evropskega razvoja po vojni Če ta razvoj posmatramo pod vidikom možnosti ali nemožnosti svetovne socijalne revolucije, moramo reči, da sta se položaj in ugodnost za tako revolucijo s temi volitvami znova poslabšala. Prvi udarec je socijalna revolucija v tem letu itak prejela od italijanske strani. Tudi v Italiji so volitve prinesle  desničarski   stranki abslutno premoč. Prvi majnik, ta simbol delavskega pokreta in socijalistične ideje, je bil kratkomaJo odpravljen. Delavsvo ni smelo niti treniti proti njegovi odpravi V Italiji bodo sledila leta strogega javnega in socijalnega režima, ki bo na vse načine poizkušal dvigati produkcijo in blagostanje celokupnega gospodarstva ter kolikor mogoče omejiti državne dajatve socijalnega značaja. V gospodarstvo uvedejo stare principe absolutne privatne svobode ter poglobljene produktivnosti. Italija se vrača k delu in redu. Italijanski državniki stoje pač na stališču,   da je zdravo gospodarstvo, da je ugoden gospodarski položaj, razvita industrija, gibčna trgovina hi marljiva obrt najboljši pospeševalec socijalnega razvoja, javnega blagostanja m tudi individualne dobrobit!.
V enako smer stopa sedaj tudi Nemčija- Desničarske stranke sicer ne bodo tako kakor v Italiji gledale na politiko izključno z notranjega stališča, ker so enostransko vezane na zunanjepolitična vprašanja, torej na reševanje spora s Francijo. Ta spor utegne absorbirati prilično političnega in vladnega dela v Berlinu. Toda v gospodarskem življenju se bo desničarska vlada Čutila predvsem v pospeševanju industrije in trgovine, torej v iakem podpiranju svobodnega gospodarstva. Vzporedno s tem pravcem bo Nemčija podpirala dosedanjo socijalno zakonodajno smer, ki smatra socijalno blagostanje in socijalno zaščito za najboljše produkcijsko sredstvo industrijskega in trgovinskega razvoja. V tem smislu se je razvijala predvojna Nemčija, v to smer silijo tudi socijalni in splošnogospodarski nazori sedanjih desničarskih strank. O kaki nevarnosti socijalne revolucije ni govora. Tudi Nemčija se povrne k delu in miru.
Ruski boljševizem in sovjetizem sta tako šibka, da ne zmoreta več aktivnega poseganja v zapadnoevrop-se delavske pokrete. Razven tega ju njihova praktičnogospodarska in socijalna politika, zlasti pa zunanja gospodarska poliika čedalje bolj kompromiti-
ra, množe se koncesije napram kapitalističnim državam in v Rusijo neprikrito uvajajo povsem kapitalistični, zasebno-gospodarski sistem. Radi tega od te strani ne prete več Evropi nevarnosti socijalne' revolucije, kakoršne smo preživljali neporedno in še nekaj let po svetovni vojni.
Italijanske in nemške volitve so definitivno odpravile nevarnost socijalne revolucije v Evropi. Komunizem se nI izkazal kot produktivni gospodarski sistem. Kljub ogromnemu državnemu aparatu Rusija ni ustvarila socijalistične misli. Znamenje, da v gospodarstvu s sanjo, z revolucijo, s samo željo ne moremo ničesar izpremeniti ter da velja tukaj kot drugod edino trudapolno, riskantno in neumorno gospodarsko delo.
Tudi angleški socijalisti imajo priliko, da ustvarijo neke Svoje socijalistične principe. Vendar pa vidimo, da se Mac Donald brani socijalističnih principov v praksi, ker ve, da ti principi zanesejo v gospodarstvo nerešljive kaose in zmede.
Gospodarsko življenje postaja od dne do dne očitnejše vprašanje svobode, dela in reda. To troje se po našem mnenju mnogo bolje prilagođuje modernemu gospodarskemu procesu ter ga uravnava k boljšim formam, kakor pa raznovrstne teorije socijalističnih učenjakov, ki so na podlagi zmotnih presoj gospodarskega življenja postavljali nemogoče izhode in predloge. Gospodarstvo se mora razvijati popolnoma svobodno. S to svobodo je združljivo tudi vplivanje od strani človeka in sicer se mora to vplivanje vršiti v smislu ustvarjanja novih gospodarskih dobrin, kakor delajo vsi veliki industrijalcu trgovci, obrtniki ki so iz niča razvijali mogočna gospodarska podjetja ter s pridnostjo in razumno organizacijo ustvarjali velike produkcijske enote naših dni. Vsak podjetnik ne rabi drugega kakor svobodo, delo in red. To troje zadostuje popolnoma. In to troje mora zadostovati tudi tistim, ki bi hoteli iz današnjega gospodarskega reda ven ter ustvariti novo, popolnejše gospodarstvo. Vsakemu je dana svoboda in delo. Naj se druži s komurkoli, naj štedi, naj gradi zadružne ali druge go-spodarsek ustanove. Nov gospodarski red pa mora biti res le posledica pridnosti, delavnosti, podjetnost] m stvarnost!, skratka posledica svobode, dela in mira.
To resnico socijalnega napredka nam dokazuje vse sodobno kapitalistično življenje. Tej resnici se sedaj prila-godevajo poedine države Evrope s ta-kozv. desničarskimi razvoji. Tej smeri
se mora prilagoditi tudi socijalizem, ako hoče postati res aktivni činitelj človeške družbe ter vzgojitelj širokih mas k pridnosti,   delavnosti, k produktivnosti
in notranjemu izpopolnjevanju. Tedaj pa je treba opustiti dosedanjo megleno, negativistično in abstinenčno politiko.
Parlamentarna situacija.
Zadnji poskusi opozicije za koncentracijsko /lado. — Včerajšnje važne avdijence. — Borba med Davidovićem in Pašićem.
— Beograd, 9. ma; l (Izv.) Razvoj včerajšnjih političnih r >godkov dokazuje, da opozicija sku', z vsem pritiskom na merodajnem i .estu doseči sestavo takozvane koncentracijske vlade. Mnogoštevilne so bile včeraj avdijence ministrov in politikov. Popoldne so bili sprejeti ob 15. do 19. najpreje posl. dr. Radosavljevič f^avidovičev pristaš), minister Marko Tri!kovic, posl. Kosta T i m o t i j c v i ć (član Davidovi ćevega kluba) m končno ministri Miša Trifunović, dr. Milan Stoja d i n o v i č in dr. M. N i n č i č. Največjo pozornost je vzbudila okolnost, da je bil sprejet v avdijenci posl. Kosta Timotijevič, ki je sicer član Davidovi-čevega kluba, toda je odličen zagovornik vidovdanske ustave i h sploh Pribi-čevičevega demokratskega programa. V opozicijonalnem klubu pa je izzvalo gotovo ogorčenje dejstvo, da Ljuba Davidovič, ki se je do; <v najbolj eks-poniral za Hrvatsko rtPS&ikansko seljačko stranko, ni bil včeraj sprejet v avdijenci.
Rezultat teh avdijenc se more kratko značiti z dejstvom, da je krona še enkrat pred končno odločitvijo skušala vplivati na pomirjenje razpaljenih strankarskih duhov ter doseči, da se sestavi koncentracijska vlada, ki naj bi jo tvorile stranke opozicije z radikali. Opozicijonalni blok, ki je drugače s svojo dosedanjo politiko popolnoma bankrotiral, je forsiral sestavo koncentracijske vlade in pritiskal na odločujoče mesto le iz namena tako, da bi na kak način prikril svoj neuspeh in se rešil iz neljube situacije.
Vedno bolj očitna postaja borba med Davidovićem in voditeljema nacionalne koalicijske vlade. Davidovič sedaj nastopa z vsemi mogočimi politič-
nimi inštrumenti proti Pašiću in Sveto-zarju Pribičeviću ter izjavlja v svojem tisku, da je za koncentracijsko vlado, v kateri ne smeta biti niti Pašić niti S. Pribičevič. Proti Pašiću objavlja danes Davidovič tudi izjavo, v kateri očita Pašiću dejanja, ki naj bi ga na dvoru očrnila ter spravila ob ugled kot državnika.
V gotovih političnih krosih prevladuje prepričanje, da ne bo mogoče dobiti solidne podlage za sporazum med opozicijonalnimi in nacijonalnimi skupinami za koncentracijsko vlado, ker zastopata povsem dijametralno stališče v najvažnejših naših političnih problemih. Radikali in samostojni demokratje zahtevajo, da opozicijonalne skupine pretrgajo vsake zveze z radićevci, oz. da se odpovedo sodelovanju z radićevci, samostojni demokratje tudi navajajo tehtne razloge, kako njih skupina iz moralnih in političnih razlogov ne more sodelovati s strankami bloka, ki so v stikih z HRSS. Opozicija zopet hoče koncentracijsko vlado brez »korupcijo-nistov in brez kompromitiranih oseb«, samo z osebami, ki imajo čiste roke, kakor izjavlja danes Davidovič v »Pravdi«. Vaš dopisnik je snoči imel priliko del j časa se razgovarjati z osebo, ki pripada samostojni demokratski stranki, o možnosti sestave koncentracijske vlade. Taka vlada je nemogoča in edino pravilna rešitev bi bila, da pride na krmilo volilna vlada.
Z zadnjimi naskoki skušajo opo-zicijonalci podaljšati krizo in na tak način maskirati svoj popolen fijasko in umik.
Včeraj popoldne je bila ministrska konferenca, ki je trajala do 20.30. Ta konferenca je razmotrivala vse težko-če in ovire, ki so nastale, da se kriza še ni rešila.
Svečan sprejem nadškofa Gieplaka v Vatikanu.
— Rim, 9. maja, (Izv.) Petrogradski nadškof Cieplak ie včeraj zjutraj prispel v Rim. Njegov sprejem je bi! tak, kakor se sprejemajo samo vladarji. Na postaji sta nadškofa Cieplaka sprejela poljski poslanik s pos!aniškrm osobjem in državni tajnik kardinal Gasparri. Papež Pij XI. je nadškofa sprejel ob 18.30 v posebni avdijenci.
V razgovoru z novinarji ie nadškof Cieplak najpreje pripovedoval o svojem potovanju iz Rusije. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Po posredovanju svetega očeta ga je na to sovjetska vlada iz ječe izpustila ter izgnala iz Rusije. Dva agenta čeke sta ga spremila do meje. V Rigo je prispel brez vsakih sredstev. V Varšavi in povsod na Poljskem mu je bil izkazan sprejem, ki ga ni zaslužil.
Na vprašanje nekega novinarja: Ali Je njegovo potovajne v Rim v zvezi s kakimi
političnimi cilji? je nadškof odločno odgovoril: *Ne! Nikakor ne! Prihajam v Rim edino radi tega, da se poklonim Njesa Svetosti papežu!«
O'ede priznanja svojetske vlade od strani Vatikana jc nadškof Cicpl.ik izjavil, da rnu ni ničesar o tem znanega. Odrezan v ječi od zunanjega vveta, kamir niso prispele nikake vesti, se o tem politicnerti vprašanju tudi ne more izraziti.
Odhod kralja na Bled.
— Beograd. 9. maja. (Izv ) Od ugledne osebe je vaš dopisnik snoči izvedel, da odpotuje v soboto p'>roldne Nj. Vel. kralj Aleksander I. s kraljico Mari.io na Bled. Vsled dolgih posvetovanj o rešitvi krize je kralj precej utrujen ter *eli daljšega oddiha. Kralj ostane na Bledu menda skoraj do svojega odhoda v Pariz 24. t. ni. Kraljev odhod komentirajo gotovi politični krogi tako, da se ima kriza rešiti danes ali pa najpozneje jutri. Gotovosti v tem oziru pa še ni nobene.
RAZPOLOŽENJE V DAVIDOVIĆEVEM KLUBU.
— Beograd. 9. maja. (Izv.) Ker se jc politična taktika opozicijonalneija blo* ka usmerjena, da se sestavi hlokaška vlada, popolnoma ponesrečila, je opa* žati v Davidovieevem demokratskem klubu znatne diference med pravimi davidovićevci in zagovorniki vidovdan* ske ustave. Posl. Kosta Timotijevič vo* di strujo, ki se je izjavJr. proti zvezi z radićevci ter je začela delovati za sporazum z radikali v tej smeri, da ni* ma ničesar proti temu, če sestavita vla* do Pašie in Pribičevič. Zanimivo je tudi dejstvo, da je včeraj posl. Kosta Ti-motijević pred avdijenco na dvora dalj časa konferiral s prosvetnim m U nistrom Svetozarjem Pribičevičem.
KLERIKALCI MED DVEMA STOLOMA.
— Beograd. 9. maja. (Tzv.) Zani* mivo je razpoloženje v Jugoslovenskem klubu. Med klerikalci je opažati strem* ljenje, da ne delajo več skupne politike z radićevci. Ukiniti vse zveze z Radi^ ćevo stranko, jim ne bi bilo težko, za sedaj pa jih ne žele. ker se boje, da ne bi bili od strani radičevskih pristašev pri volitvah v Sloveniji tepeni. Kleri* kalcem je tudi težko vstopiti v Pašić* Pribičevićevo vlado, ker se ne morejo tako naglo odpovedati svojemu avto* nomistično^separatističnemu programu-
VLOGA KOSTE TIMOTIJEVIČA.
— Beograd, 9. maja (Izv.) Opozicijonalni blok je pričel z novo taktiko. Kosta Timotijevič je začel pripravljati teren za zbližanje gotovih opozicijonal-nih skupin z radikali in samostojnimi demokrati.
Aleksei Tolstoj.
37
&otet na Mars.
Roman.
Orgijo je prekinil strašen podzemski sunek. Sesul se je Tubalov kip, popokale so stene, podrlo se je stebrovje vodovoda, iz globokih razpok je planil plamen in pepel je zastrl nebo.
Zjutraj je posijal krvavi, motni disk solnca na goreče nasade, na množice v prenasičenosti izmučenih pobesnelih ljudi in na kupe trupel. Magacitli so planili k letalnim strojem, ki so imeli obKko jajca, ter so začeli zapuščati zemljo. Odleteli so v zvezdno prostranstvo, v domovino abstraktnega razuma. Več sto aparatov je odletelo. Razlegel se je četrti, še silnejši sunek zemlje. Na severu se je dvignil iz pepelnate megle oceanski val, ki se je valil po zemlji in uničil vse življenje-
ZaČela se je vihra, strele so padale na zemljo in bivališča. Vsula se je ploha, letali so ostanki vulkaničnega kamenja.
Onstran velikega mesta so Magacitli še vedno odletavali z vrha izbočene, z zlatom okovane piramide skozi ocean padajoče vode iz dima in pepela v zvezdno prostranstvo. Trije zaporedni sunki so razklali deželo Atlantide. Mesto Zlatih Vrat se je pogreznilo v kipeče Valove*
XXIV. POGLAVJE. Gusjev opazuje mesto.
Iha je popolnoma znorela. Česarkoli jo je prosil Gusjev — takoj ga je uslišala — ozirala se je po njem s steklenimi očmi. Bilo je smešno in smilila se mu je. Gusjev je ravnal z njo strogo, toda pravično. Kadar je Ihoška že docela omagovala od prenapetih čustev — jo je posadil na kolena, božal po glavi, čebljal za ušesom ter ji pripovedoval povest o popu — kako je popa prevarala popadija (žena pravoslavnega duhovnika) s hlapcem Pe-drilo.
Ihoška ni razumela povesti, gledala mu je v obraz s potemnelimi očmi.
Kakor žebelj, je obtičal Gusjevu v glavi načrt — zbežati v mesto. Tu je bilo kakor v mišnici — niti braniti se ni bilo mogoče v slučaju, če bi se kaj zgodilo, niti pobegniti. Nevarnost pa jima je pretila resna — o tem Gusjev ni dvomil. Pogovori z Losom niso imeli nobenega uspeha. Los se je samo muzal, — ves svet mu je zastrlo krilo Tuskobove hčerke.
— Preveč razburljivi ste, Aleksej Ivanovič. No, kaj pa je, če naju ubijejo, kaj bi se bala smrti; sicer pa — sedeli bi v Petrogradu — tam bi bilo bolj varno.«
Gusjev je velel Ihoški, naj prinese ključe od lope, kjer so stali krilati čolni. Zlezel je tja s svetiljko ter je vso noč brskal po majhnem, bržčas zelo hi-
trem čolnu z dvema krili. Njegov mehanizem je bil preprost — majhen motorček, — lahko bi ga spravil v žep — so napajali drobci bele kovine, ki se je razkrajala pod električno iskro s čudovito silo. Električno silo je dobival aparat med poletom iz zraka, — kajti Mars je bil obdan z magnetnim poljem, ki so ga pošiljale postaje na tečajih. O tem je pravila že Aelita.
Gusjev je potegnil čoln do vrat lope. Ključ je vrnil Ihi. V slučaju potrebe ni bilo težko zlomiti ključavnico z roko.
Nato je sklenil nadzirati mesto Soacero. Iha ga je naučila spojiti megleno zrcalo. Ta govoreči aparat v Tuskubovem domu je bilo mogočo spojiti enostransko, to je, da dotičnega niso niti videli, niti slišali.
Gusjev je ogledal vse mesto: trge. ulice s trgovinami, tvornice in delavske okraje. Čudno življenje se je razvijalo in šlo rrrimo njega v megleni steni
Nizke, iz opeke zgrajene dvorane tvornic. mrtva svetloba skozi zaprašena okna. Otožni, nagubani obrazi delavcev s praznimi, udrtimi očmi. Večno vrteče se osi, delavski stoli koščene postave in enakomerno kretanje dela: — vse to je bilo staro, vekoletno in mravljinčje.
Pojavljale so se ravne in čiste ulice delavskih okrajev, iste otožne postave so brodile po njih s p/ovešenimi glavami. Tisočletna dolgočasnost se je
razprostirala od teh enoličnih, iz opeke zgrajenih in pometenih hodnikov. Tu že niso poznali nobenega upanja več.
Pojavili so se glavni trgi: — izbočene hiše, polzeča pestra zelenjava, v solnčnih žarkih odsevajoča okna. praznično oblečene ženske, sredi ulice — mizice, ozke vaze. polne cvetlic. V parketnem zelenkastem tlaku je odsevala valoveča, praznično oblečena množica, mizice, brušeno steklo, pestre moške haljo, ženska krila in prti, ki jih je zibal veter. Nizko so plavali zlati čolni in plule so sence njihovih kril. Smehljaj je ležal na veselili obrazih in vodne kaplje so se lesketale na zelenju in cvetlicah.
V mestu je kipelo dvojno življenje. Gusjev sa je zanimal za vse. Kot mož bogate preizkušnje je takoj zavohal, da je poleg teh dveh plati tu še tretja — podzemeljska, podzemlje. In res, po bogatih ulicah mesta in v parkih, — povsod se je klatilo mnogo razcapanih in pijanih mladih Marsovcev. Klatili so se brez dela, z rokami v žepu ter se ozirali okrog. Gusjev je pomislil: — »Ehe, poznam take reči*.
Ihoška mu je razlagala vse podrobno. Samo s tem ni soglašala, da bi spojila aparat z Domom Sovjeta. V strahu je majala z rdecelaso glavo in sklepala roke:
— Ne prosite me, Sin Neba, rajši me ubijte, dragi Sin Neba!«
Borba za koncentracijsko vlado.
— 6et>grscft 9. maj«, O borbi za koncentracijsko vlado pišeta danes pba dopoldnevnika »Vreme« in »Poli« tika« zelo obširno. »Mreme« navaja v. vseh podrobnostih* ovire, ki nasprotu* jejo stavi koncentracijske vlade. Radikalni organ izjavlja, da to radikali načeloma privolili v sestavo take kon* centracijske vlade, toda pod gotovimi poboji. Radikali skupno s samostojni* mi dem ikra U, a katerimi glede taktike in politike popolnoma soglašajo, po* slavij a Jo kot prvi pogoj koncentraciji, da se skupine bloka in to davićovićev ciy klerikalci, muslimani in zemljorad* niki odrečejo vsaki zvezi z radičevci ter da jasno in dejansko pokažejo to V svojem nastopu. Po manifestu HrvaU se republikanske stranke radičevci sploh ne morejo priti v kako kombina* cijo pri sestavi kakršnesibodi vlade in v l-.omb.nacijo tudi ne morejo priti oni, ki so ž njimi v zveri. Dokler bo Davidović v ©p. -icijonalnem bloku z radičevci, Hokler se bosta dr, Korošec fn j*ti Spaho nahajala v federalist* :ai zvezi, ^.o tlej radikalna stranka ne more ž njimi razgovarjati in se po~ga» Ja!i
Ost cblje v~li: Ce bi se izpolnili tad ti pogoji, vendar še ni sigurno, da R mogli razgovori oz. posvetovanja u?peti :n do--»sti do koncentracije dr* S^. otvorn:h sil, ker so ovire tako veli* kanske, da jih ni mogoče zlepa zrav* nati. Na eni strani Pašic in Pribičevič zastopata centralistično idejo ter jo branita, dr. Korošec in dr. Spaho pa vstrajata pri svoji avtonomistični po* liriki. Kako bi se mogla centralistična smer združiti z avtonomistično?
I£ vladinih krogih so danes pre* pričani. da akcija za koncentracijsko vlado ne uspe. Vprašanje, da sestavi Ljuba Davidović vlado s pomočjo opo* zicijonalnega bloka, pa je danes Že pot vsem odstranjeno z dnevnega reda. Edina možna rešitev je volilni mandat PašićVPribičevič. Potrebne so še neka* tere konference in posvetovanja, ki bodo dovedla do sestave take volilne vlade.
KNEZ BCLOW NI AKTIVEN POLITIK.
— Ptm. 9. maja. (Izv.) Z ozlrom na vesti, ki jih ic objavilo Italijansko časopisje o knezu Bulowu, da prihaja v poštev kot kandidat nemškega državnega Kancelari a, izjavlja Buiow, ki stalno biva v Rimu, da noče več aktivno delava« v politiki in da ostane v Rimu do konca svojega živi j eni a.
ROMUNSKA KRALJEVSKA DVOJICA V LONDONU,
— London, 8. maja. (Izv.) V političnih krogih ne pripisujejo kake izredne važnosti poseru romunske kraljevske dvojice v Londonu. Nanašajo samo, da se bodo odnošajl med Anglijo in Romunsko še bolj okrepili- V Dowerju pozdravi princ Waleškl romunskega kralja Ferdinanda in kraljico Marijo v zastopstvu angleškega kralja.
VOLITEV PREDSEDNIKA V AMERIKI,
— VVashmgton, 8. maja. (Izv.J V Kaliforniji je dobil prt prvih predsedniških volitvah predsednik Coolidge 30.000 glasov več kakor njegov protikandidat Johnson. Splošno smatrajo, da bo prt volitvah izvoljen za predsednika ameriških držav Coolidge.
AMERIKA ODPUSTILA KITAJSKI DOLGOVE.
— Washmgton, 8. maja. (Izv.) Sprejet je bil z 211 proti 114 glasovom no*rt zakona, na podlag! katerega odpuščajo ameriške države Kitajski vse dolgove, ki Izvirajo iz ameriške odškodninske zahteve povodom ustanka boksarjev.
KRIZA MACDONALDOVE VLADE.
— I^ncfon, 8, maj«. (Izv.) W po-slanski zbornici je namestnik ministr* skega predsednika Clvnes izjavil, da bo vlada smatral« predlog konserva* thrne stranke proti razpravi o zaščiti carine, ki ima priti v torek na vrsto, kot predlog o nezaupnici. Če bb pred* log v zbornici sprejet, bo vlada izvaja* la parlamentarne posledice. Wj vpraša* nju stanovanjskega zakona je prišlo do ostrih nasprotij med liberalci in de* lavako stranko. Liberalci so stavili ne* k« vrste ultimat glede določitve stanarine.
POŽAR V BLIZINI VTLE ITALIJANSKEGA KRALJA.
— Rim, 9. maja. (Izv.) Včeraj opoldne le izbruhni! v bližini vtki Savova, kjer običajno bfva Italijanska kraljevska dvojica, v skladišču sena požar, ki je ogrožal vBo, katero je kraljevska dvojica morala zapustiti. Požar so udu-šili, vila m bila poškodovana.
Podpirajte obupane slapa * fn darujte »Podpornemu droitm depffi««
rOHtlGM ItSlt
= Sestanek 3r. Benemm fn 'dr. Tfin* čiča na Bledu. Zunanj minister dr« Ninčič Je glede sestanke s dr« Bcn— sem z j svil, da dan aeatanka se ni do*
ločen« Najbrže bo med 14. in 16. t« m. Kraj sestanka Je že določen. Oba mi* nistra se sest sneta na Bledo.
= Sprejemi v zunanjem ministrstvu. Zunanji minister dr. NinČič je včeraj v svojem kabinetu sprejemal zastopni* ke tujih držav. Posetili so ga angleški poslanik sir Alban Y o u n g, poljski po* slanik Okenski in albanski poslanik Riza beg Kolon j a.
= Naša pogajanja z Madžarsko. Nas poslanik v Budimpešti Tiče Popo* vić je včeraj prispel v Beograd ter je dopoldne konferiral z ministrom trgo* vine in industrije dr. Krizmanom, ka* kor tudi z zunanjim ministrom dr. Nin* čičem glede trgovinskih pogajanj, ki se imajo danes ob 10. dopoldne pričeti v Beogradu med našo in madžarsko de* legacijo. Današnji sestanek je zgolj formalnega značaja. Meritorna poga* janja se prično 12. t. m.
— »Slovenec« In Rusija. Klerikalno glasilo se v zadnjem času rado postavlja s svojim Slovanstvom. V posebnem članku je »Slovenec« dokazoval, da so bili pravzaprav klerikalci med Slovani edina stranka, ki je delala v resnici slovansko politiko. Da je to bajka, ki so si jo na celini izmislili klerikalci sami smo nedavno tega dokazali. Kot prepričani »Slovani« hočejo sedaj biti seveda tudi prijatelji Rusije. »Samouprava« ironizira to njihovo stremljenje in ugotavlja tale dejanski položaj: »Slovenec« se je veselil nemške in avstrijske zmage v svetovni vojni in se radoval nad razpadom Rusije. Do tega časa je bil »Slovenec« vedno sovražno razpoložen nasproti Rusom, in tekom svetovne vojne je pisal o njih tako grdo, hujše in grše, kakor katerikoli nemški list. Skratka: »Slovenec« je bil sovražnik Rusije, dokler jo vodila protinemško m proti-avstrijsko politiko, postal pa je prijatelj Rusije od tistega hipa, ko so tam zavladali germanofilski boljše viki.« — Radovedni smo, kaj na to poreče »Slo-
venac«, Najbrt bo molčal na tev, da Je svolečasno kot reptil zobni is jasli avstrUskega dhporirtiskega fonda.
Nateotaiša RadMeta1 akciia: aaad-šlnaka poMka, Radić, ki živi na Dunaju, daleč od domovine, Id ga ne mara,
misli dan kt noč, kako M škodoval Jav goslovenski državi Sedal al je lzmianl
konferenco zatiranih narodov, odnosno konferenco narodnih manjšin v naaled-stvenih državah, ki jo je spočetka sklical na Dunaj. Nasledstvene države so naravno intervenirale pri dunajski vladi in ta je konferenco kratkomalo zabranila. Sedaj naznanja ta Izrodek našega naroda, da se konferenca vrši v Švici in na sedežu Društva narodov v Ženevi. Ta najnovejša Radičeva akcija nam sicer prav nič ne škodi, vendar nas je lahko sram, da smo rodili moža, ki po celi Evropi blamira naš narod in našo državo, blebetajoč po evropskih plačanih poslanih neverjetne gluposti člove-čanskega, mirotvomega, seljaškega in republikanskega programa. K temu programu je dodal še svojo manjšinsko »politiko«. Mož si vtepa v glavo, da pridobi pri evropskih državnikih na avtoriteti, ako se zavzame za narodne manjšine v Srednj Evropi. Upamo, da se te bodo čuvali stopiti v zvezo z vihravim možem, kakršen je Radič.
= »SlovenČevi* uvodniki. V zad* njem času so postali »SI oven cevi« uvod* niki sila enolični. Skoro brez izjeme srečaš v njih sledečo argumentacijo: Po enoletni abstinenčni, negativni, re» vizijski, avtonomistični in prostovoljno brezuspešni, trmasti, nekompromisni in nerealni politiki SLS in njenih poslan* cev, ki so odklanjali vsako sodelovanje v beogradskih vladah v korist Sloveni* je, je kriv Beograd zapostavljanja Slo* vencev v SHSJ! Po dejstvu, da so pred« stavniki lanskoletne večine slovenske, ga naroda držali eno leto roke križem in se niti s prstom doteknili aktivnega političnega dela, naj sledi teorija o za. postavljenih Slovencih! Kdor noče de* lati in ustvarjati, se vendar ne more pritoževati, da ga drugi zapostavljajo!
Društvo narodov v mesecu marcu.
OJ vseh zasedanj, ki so se vršila meseca marca v 2enevi, je bilo najvažnejše ono Sveta Društva Narodov. To je bilo njegovo 28. zasedanje in se je vršilo pod predsedništvom urugvajskoga zastopnika g. Guanija. Razen desetih držav — članic Svčta, je bilo zastopanih še devet drugih držav v zadevah, kjer so bile zainteresirane, med njimi tudi naša kraljevina.
Prt otvoritvi zasedanja se je predsednik v toplih besedah spomnil umrlega predsednika VVilsona, ki ni, kot je dejal, »znal samo naprej videti bodoče orijentacije mednarodnega življenja, temveč tudi dat! v roke narodov, ki si želijo dela in miru, potrebno sredstvo za izvršitev njih stremljenj.«
Češkoslovaško je prvič zastopal pri zasedanju g. Beneš m predsednik ga je prisrčno pozdravil. G. Beneš mu je v svojem govoru dejal, da že štiri leta češkoslovaško politiko prevevajo ideje Društva narodov in da je javno mnenje vse Češkoslovaške republike naklonjeno temu idealu.
Med delom, ki ga je izvršil Svčt v času svojega zasedanjaje treba pred vsem omeniti ureditev dveh važnih političnih vprašanj, ki ste bili poslani Svetu od veleposlaniške konference: prvo je vprašanje mesta Memela, drugo pa mejna zadeva med Poljsko in Češkoslovaško prt Javormi.
Svet D. n. Je enoglasno odobril odgovore, ki so jih dali juristi na vpra-sanja, katera so jim bila stavljena glede interpretacije osnovnih pravil D. n. in glede drugih točk mednarodnega prava, in to je zelo važna odločitev za razvoj Društva.
Podpis madžarskih protokolov, kar je neobhodno potreben pogoj za izvršitev programa finančnega dviga te dežele, je drugo dejstvo, katerega važnost je treba podčrtati
Razen tega se Je Svet bavfl v teku svojega zasedanja z vprašanji, ki se tičejo Gdanska, saarskega ozemlja in nemških narodnostnih manjšin v Poljski,
Človekoljubno Sveta Je obstojalo predvsem v podpori, ki se je dala gladujočHn Albancem in grškim beguncem;
Več forntsfj D. n. se le tudi sestalo v teku meseca marca. Sedanje stanje faparacBskaaa vpraša-
Nemfka država Je dolžnik rfsTdh držav. Prvo vprašanje, na katero *o morali odgovoriti izvedenci je bilo torej sledeče: Kal lahko nemška država plača vsako leto? AB a drugimi besedami: katero vaoto se da odtegniti letnim dohodkom nemške države, ne da bi ae potlačilo ravnovesje državnega proračuna?
De ee določi te vsota A> Dostavni izvedenci dva principe: 1.) potrebno hi pravično Je, da nosi nemški narod ena-
rode zavezniških dežel; 2.) v interesu Nemcev mora biti, da povečajo vrednote proračunskih postavk in torej se ne sme zahtevati povečanje teh vrednot v celoti za zaveznike.
Udejstvovanje teh principov je do-vedlo do sl^djjčih sklepov: prvo leto udejstvovanfa plačilnega načrta se ne sme zahtevati nobenega plačila iz proračuna; drugo leto bo dovolil izreden vir (prodaja preferenčnih akcij Družbe železnic) vzeti 250 milijonov zlatih mark od proračuna; tretje leto bo normalna vsota odštevkov od proračuna za re-paracijske svrhe dosegla približno višino 110 milijonov zlatih mark. Slednjič bo ta kvota dosegla 500 milijonov četrto leto in eno milijardo 250 milijonov peto leto.
Izvedenci so mnenja, da se ne sme iti nad te vsote, ker bi bilo drugače ravnovesje nemškega državnega proračuna ogroženo in z njim tudi poznejša reparacijska plačila in bi se uničilo vse prejšno prizadevanje ozdraviti nemške finance in nemško valuto.
Toda omenjene vsote bi bile na vsak način nezadostne celo za najnujnejše in opravičene potrebe zaveznikov, ob enem pa ne bi odgovarjale resnični celotni plačilni možnosti Nemčije. Izvedenci so torej bili prisiljeni iskati v Nemčiji plačilne možnosti izven proračunskih plačil. Obrnili so se na nemške prihranke, kajti Nemčija se je obogatila z vojno, z insolvenco države in propastjo marke in si je sezidala ogromno število novih tovarn in modernizirala stare, med tem ko nI hotela zaveznikom ničesar plačevati.
V tej smeri jim je pa pot že bila pripravljena. Nemci so že mislili na to, spremeniti svoje železnice v mednarodno družbo in so sami ponudili zaveznikom udeležbo pri industrijskih podjetjih.
Izvedenci so si osvojili te ideje in zahtevajo, da se nemške državne železnice predajo brezimni mednarodni družbi, ki bo izročila zaveznikom za 11 milijard zlatih mark hipotetičnih obligacij, nosečih 5 odstotne obresti plus en odstotek ga amortizacijo.
Na drugi strani se pa mora nemška industrija udeležiti pri ftnansiranju vojne odškodnine: dala bi za pet milijard obligacij iste vrste kot prej omenjene.
Tako bi se dalo letno plačilo Nemčije dvignit! na letnih 2 milijarde 500 mffljooov zlatih mark.
Omenjeni sistem industrijskih obu-gacti ne bi samo dajal zaveznikom sigurnost! dovoljnih plačil, temveč tudi ob enem sredstvo kontrole, da celo pritiska na nemško industrija Ravno radi kontrole bodo zavezniki tudi nadzorovan gotove denarne vire nemškega državnega proračuna (carina, davek na alkohol, tobak, ptvo hi sladkor). Od re-paracUske komisije določeni kontrolorju*^ kijta, ta raa^_dohođ^to
V ae bodo prej predali nemškim državnim blagajnam, prodno ne bo Nemčija plačala določenih odškodninskih vsot.
Da se pa uredi reparacijski problem, in dovolj, da Nemčija plača, treba Je, da imajo zavezniki korist od nemškega plačevanja. Ta zadeva je na videz silno enostavna, v resnici pa mnogo bolj komplicirane in celo mnogo bolj nevarna kot prva.
Zadevo je treba urediti tako, da se Izvrin maksimum nemškega plačila, ne da bi stabilnost nemške valute pri tem kaj trpela. Zavezniki imajo tu Že nesrečen primer: Ko je letos Nemčija naenkrat plačala zaveznikom eno milijardo zlatih mark, je s tem naenkrat uničila nemško valuto. Takih slučajev se bodo seveda od sedaj naprej zavezniki skrbno ogibali.
Zavezniki bodo skušali uporabljati precejšen del nemških plačil v Nemčiji sami. ne da bi jih skušali prenesti v inozemstvo, in sicer bodisi da se uredijo stroški za okupacijo, bodisi da se financirajo reparacije v naravi, ali pa bodo v gotovih slučajih nakupovali v Nemčiji blago in posestva. Tako se mislijo ogniti problemu prenosa kapitalov.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob S. uri zvečer. Petek, 9. maja: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 10. maja: »Izgubljene duše«. Premi.
j era. Izven. Nedelja, 11. maja: »Izgubljene duše«. Izven. Ponedeljek, 12. maja: »Dom«. Red C.
OPERA. Začetek ob pot 8. uri zvečer. Petek, 9. maja: Zaprto.
Sobota, 10. maja: »Madame Butterflv«. Gostuje gosp. Roman LubineckL Red B.
Nedelja, 11. maja: »Gorenjski slavček«. Ljudska predstava. Izven.
Ponedeljek, 12. maja: »Carjeva nevesta«. Rod D.
*   * *
— Ljudska predstava Gorenjskega slsvčka . V nedeljo, dne 11. tm. zvečer se rprizorl kot ljudska predstava pri znižanih cenah priljubljena izvirna narodna opera Gorenjski slavček. Začetek ob pol 8. zvečer.
— Hudoieatvenlkl v LJubljani. Uprava Narodnega gledališča vljudno sporoča, da so parterni, balkonski in galerijski sedeži za vsa tri gostovanja Že razprodani. Na razpolago Je Se nekaj lož v L redu in na balkonu. Opozarjamo, da se vrSi gostovanje v sredo 14. v četrtek 15. In petek 16. tm. Predstave so v sledečem redu »Selo Stepiničkovo«, »žlvljenski boj« in »Jekate-rina Ivano v na«. Prihod umetnikov v Ljubno javimo pravočasno.
— Popravek, Zgodila se mi je mala neprilika pri oddaji poročila o igri »Dom« v tiskarno. Med rokopisom je ostal listek, ki sem ga škartiral. Tako je po moji pomoti natisnjenih v »Slov. Narodu« z dne 8. tm., ki prinaša zadnji del poročila, uvodoma 1? u, vrstic odveč in z vsebino. Id je bila nekoliko drugače povedana le predtadan. Poročilo s dne 8. tm. ima pričenjati i besedami: »če pregledamo dramo v celoti, . .« Dovoljujem si popraviti tudi par najhujših tiskovnih pogrešk s Istega dne. V pred-predzadnjem odstavku je tiskano »prisotnost« in s prisotnostjo«, namesto pristnost in s pristnostjo . V istem odstavku Čitaj mesto poklicani Igralci« poklicni Igralci. Prejšnjega dne. 7. tm., pa čitaj namesto: »da provocirajo o njeni stvari. .« »da pronicajo .. Eno vrstico pred tem je izostal osebek stavka, tj. beseda »profesor«.
M. Z.
— Opera. G. R. Lubinecki kot gost v Faust*. Vsled generalne vaje pev. zbora Gl. Matice nisem mogel brti navzoč pri celi predstavi Fausta, zato tudi o Z- Lubineckem ne morem izreči količkaj izčrpne sodbe. Lahko pa ugotovim že po tem malem, kar sem slišal v zadnjih Faustovih s'škah, da g. Lubinecki ne ustreza željam, ki Jih imamo vsi z ozirotn na naše sca bodočega prvega tenorista. Rutina nI vse in Urok repertoar, dasi le veliko. Kaj nam pomaga Se tako izvrsten tenorist ki študira svoje vloge mesece in mesece in s tem zadržuje tok repertoarja, povzroča morebrti vsled tega upravi občutno škodo* Toda k rutini in obširnemu znanju treba tudi glasu, ki bi vsaj del publike ogrel. O. g. Lubineckem z ozi-rom na včerajšnjega Fausta, v kolikor sem ga Imel priliko slišati, tega ne morem reči. Morda se pokaže v soboto kot Pinkerton v drugI, boljši in prijetnejši sodbi. Za tedaj si tudi prihranim daljše poročilo o njem.
nje n djetlnoj duši; B. Petrovič: Branko RadičevlC; Prof. P. M. Hič: Pismo mladja-nima; M. Vidovič: škola za odrasle; A. Hoffmann: Za Sreča moga sina; Naše škole; Basne; Pregled. — »Uzgajatelj« izlazi n Sarajevu. Skerliča nI. br. 7.
Glasbeni vestnik.
— Koncert »Glasbene Matice«. Danes zvečer točno ob 8. vrši se v velik! dvorani hotela Union koncert Glasbene Matice, kojega spored iTvajata orkestralno drušrv-> in pa pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Orkestralr: del sporeda obsega tri suire za godalni orkester, voka'-ni del pa celo vrsto najnovejših slovenskih mešanih m moških zborov. Vstopnic za ta koncert je še več kot polovico na razpolago in Uub'jansko občinstvo poživljamo, da se odzove vabilu Glasbene Matice ter poserl ta koncert, ki po svojem sporedu pomeni vsekakor glasbeni dogodek za naše mesto. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in zvečer pred koncertno dvorano.
— Pevsk! zbor Državnega žensVega učiteljišča v Mariboru, ki je pr:redil zadnjo soboro tako sijajen koncert v Mariboru« p -novi ta koncert prihodnjo s^oto ob 7. zvečer v Društvenem domu v Ptuju. Pokažimo domačim umetnicam, da vemo ceniti njih trud in delo- :n poletimo njihovo pri redi tev poln oš tev i Jn o!
— Pevski zbor Državnega ženskega učiteljišča v Mariboru priredi svoj koncert, ki ga je občinstvo in kritika z velikanskim navdušenjem sprejelo, tudi v LJubljani v soboto dne 17. maja t. 1. ob 30. zvečer v filharmorričnJ dvorani. Med pevskimi ročkami nastopi koncertna vfo'hrstinja gospa Brandl - Pelikanova iT Maribora.
Sfkolsfvo.
— Sokol štepanja vas se zbira za Župni peš-izlet v nedeljo dno 11. maja oh trl-četrt na 6. zjutraj v telovadnici. Odhod točno ob 6. uri Udeležba obvezna za članstvo in naraščaj, člani v kroju. Skodelico in pribor je vzeti s seboj. Danes v petek ob S. uri društveni sestanek pri br. Novaku.
— Pešizlet Sokola I. v nedeljo 11. tm. v slavnostnem kroju. Kdor ga nima v običajni obleki s sokolskim znakom. Izlet je obvezen za člane ln članice. ZMrališče Tabor ob 4.45 zjutraj, pot po župnih dispozicijah, povratek ob 13.
— Mlanlsko popoldne Sokola I. se vrši ▼ nedeljo dne 1L maja 1924 ob pol treb popoldne v dvorani hotela Union. Poleg sedmih telovadnih točk Izvaja deca tudi nekaj prav ljubkih narodnih pevskih točk pod vodstvom brata C. Petrovca. D^klaniutorji pa so se tudi dobro pripravili. Trogram Je bogat, zanimiv ter urejpn tako, da bo gladko zvršen v času ene urp. Stariše z de» co bratsko vabimo k prireditvi. Zdravo!
— Sokolsko društvo v Radovljici priredi v soboto dne 10. t m. ob 90. url v spomin obletnice pričetka gradbe 5^oko]«kega doma družabni večer za članstvo in pri'a-telje društva. Na sporedu Je petie. godba in enodejan^ka burka »Dve tašči-. P<-> *p-^ redu ples. Vstopnina za osebo Din 5. Družinske stopnice Din 10. Za to prireditev ss ni Izdalo 'epakov ali vabil.
— Pešizfet Sokolskega društva v Celju bo v nedeljo v Griže. ZbiraliSče je ob četrt na 1. pri vremenski hlSici v mostnem vrtu. Vabi se sokolstvu naklonjeno občinstvo da se Izleta udeleži v obilnem Številu.
Književnost.
— Uzgajatelj: IzaSao Je nori broj »Uzgajatelja« časopisa sa moralne ! etičko poboljšanje društva sa orim sadržajem: 8. LJubunčiC: Jagoda Trahelka; M. Vidovi«: Junaštvo; 8tJ. mjič: Pute vi k novom Idealizmu; Jot. čnbiilovtč: Poznavanje duševno* Urota djetinje*; S. Petrovič: O prijateljstva; Prof. 8. Parici«: Kakva mam treba učiteljska škola: B. Dimač: Naš naj-reči problem; J. Trahelka: O moralnom uzgajanja djece; Jedan Prosvjetni škandal; B. Petrovič: Razbijači vrednota; V. Bogi-čerič: Vsnškolskl rad; 8. Ljubnnčič: Re« farma kinopredstava; Prof. K. Kullšič: Zrnca mudrosti; SČepan Grdič: škola 1 društvo; Prat. A- Odlc: Pedologija kao najmladja disciplina, J. Boko: Seksualno pitanje u pučkoj školi; Prat A. Zec; Uzgojni 1 obrazovni elementi; B. Dimač: Drlavm 1 škola; A. Stnđnlčka: Put obiteljske sreče; M. Vidovič: TJ hramu sraničns
jggjgjša L šUUši Deješanja 1 BamJe6LYt-
Zdravstvo.
PONAREJANJE HRANE IN PIJACE-
Ponarejanje živil in pijace se je zadnja leta razvilo po vseh kulturnih državah s tako kolosalno brzino, d;i obsega skorai vse predmete vsakdanje potrebnosti. Najbolj enostaven način ponarejanja je, če se brana popolnoma ali deloma zamenja s kako dru» go tvarino, ki je manj redilna in bolj poceni, vendar pa podobna naravni hrani po voniu in okusu. To kategorijo ponarejanja lahko kvalificiramo kot prevaro in je neke vrste goljufija. Druga kategorija obstoji v nači* nih, kako se primešavajo hrani in pijači dru» go snovi, ki so zelo poceni in brez redilnega pomena. Tretja kategorija obsee!* metode, kako se odvzemajo hrani najbolj redilne in najdražje snovi v škodo njenega okusa in teka. K četrti kategoriji prištevamo različno primesi hrani ln načine.kako se »boljša njena zunanjost, ki pa ne odgovarja redilni moči in škoduje zdravju konsumentov.
Poizkusi glede vpliva takih primešanih snovi na človeški organizem so dokazali, da delujejo večinoma škodljivo na živo proto* plarmo in prebavo, včasih p* se lahko celo pripet], da zastrupe organizem. Poleg ome« njenih načinov spada v širšem pomeni be* sede k ponarejanju vsaka poškodba ali sprememba naravnega svojstva in sestavin© hrane in pijače, ki se lahko zgodi zaradi neprevidnosti alt malomarnosti pri kuhi ali konserviranju brane. >cem spada n. pr. prodaja sparjene ali vlažne moke, slabo pečen kruh, staro meso, ribe itd. Malomarnost labko povzroči da se hrana in pijača pogosto pokvari. Taka hrana je seveda $kod* ijiva, ker ima v sebi strupene snovi, ki kaj rade zapuste težke posledice. Organizem s* zastrupi ln človek lahko celo umre.
Ponarejanje hrane in pijače je dandanes zelo razširjeno in izpopolnjeno, ker pozna sodobna tehnika ne samo način, kako se hrana pripravlja, temveč rudi metode, s pomočjo katerih jo ponareja. Razen produ-centov jo pogosto ponarejajo rudi trgovci in prodajalci ki hočejo zaslužiti fn konkurirati z naravno hrano. Ponarejanje hrane je socijano zlo. ki hns zelo slabe posledice. Povzroča r prvi Trsti materijelno škodo vestnim in poštenim producentom. Škoduje zdravju konsumentov, ogroža narod, ker ljudstvo polagoma hira in izumira in slednjič škoduje tudi državi In njenemu gospodarskemu   napredku.   Te   telke posledice
ffcuiaJo ffpajit« na mpdagngj dr Jara i rac«
^^^^sbmsjmhbsssh
ličnimi zakonitimi odredbami proti ponare* janju. Brez dvoma pa ne zadostujejo samo zadevni zakoni proti ponarejanju in prodaji pokvarjene in zdravju škodljive hrane. Za uspešno borbo s tem socijalnim zlom je treba organizirati dobro usposobljeno poseb* no sanitarno osobje, strogi nadzor nad vse* mi, ki se ne pokore dotičnim odredbam, in posebne zavode, kemične laboratorije, ki bi strogo znanstveno sledili za ponareja* njem. Na polju ponarejanja hrane in pijače čeka kemike dolga in naporna borba s po* narejevalci, ki so se zadnje čase organizirali in potom teh organizacij vplivajo za zakonom dajalce tako glede odredb na polju zaSčite narodnega zdrm'fa, kakor tudi na ; -se čini* tet je, ki jih ovirajo na poti k mastnemu do* bičku na račun družabnega blagostanja in zdravja.
Ponarejanje hrane in pijače se je vkore* ninilo po vseh državah zelo globoko; zato je treba mnogo truda in časa, da se izkore* nmi. Malomarnost in ravnodušnost družbe napram temu zlu z ene strani, z druge pa nedostatek smotrene zakonodaje, ki bi stro* go kaznovala krivce, vpliva zelo slabo na uspešno borbo s tem škodljivim pojavom. Treba je zastaviti vse sile, in slediti z naj* večjo pažnjo za kakovostjo hrane in za vse* mi. ki jo kvarijo in ponarejajo. Najbolj racijonalna sredstva za borbo proti pona* rejanju hrane in pijače so: 1. Izdaja splošnih in posebnih zakonov in pravilnikov glede priprave in trgovine s hrano in pijačo. Ti zakoni morajo bazirati na principih higijene, norme nnših. živil in interesov raznih panog narodnega gospodarstva. Najstrožje morajo ratirati ponarejanje. 2. Organizacija stroge* ga in izdatnega sanitarnega osobja, splošen nadzor nad produkcijo in trgovino z izdelki fn  predmeti  vsakdanje  potrebnosti  in 3. Otvoriti je treba v vseh večjih mestih ke* mične   laboratorije,   ki   bi   preizkušali po splošno priznanih  analitičnih  metodah ka* kovost hrane in pijače ter zbirali gradivo za sestavo norm glede živil v raznih pokrajinah države. Na tem polju čaka torej naše zako* nodaialce  in   znanstvene  kroge  še mnogo hvaležnega dela
0 dopodkih v Šibeniku.
50 let je poteklo te dni. odkar je umrl dalmatinski pisatelj Nikola Toma-seo (Tomažić). Rodil se je v Šibeniku, živel je večji del svojega življenja v Italiji in pisal mnogo, seveda v italijan-kem jeziku, nekaj stvari ie napisal tudi v svojem maternem. v hrvatskem jeziku. Vedno se je priznaval za Hrvata prav očitno. Tomaseo je bil jezikoslovec, zgodovinar, kritik, pedagog in karkoli je pisal, je bilo dobro, vspod-budno, veljavno in je prispevalo uspešno k dviganju italijanstva. Tomaseo je bil človekoljub, zato pa je tudi mnogo pretrpel in ječal v avstrijskih kazema-tah. Iskreno ie ljubil svojo Dalmacijo, vzljubil pa le rud? Italijo, ki se ie takrat borila za svobodo-
S stalnim svojim pogledom na vzhodni jadranski breg je napovedoval bodočo jugoslovensko državo, katera bo most do italijansko - jugoslovenske zveze, da se posestrite latinska In slovanska kultura in si italijanstvo in jugo-slovenstvo preko Jadrana podasta roko v bratski sporazum.
SOletnico Tomaseove smrti so hoteli Italijani izrabiti v politično demonstracijo v Šibeniku, kjer naj bi se afirmiralo italijanstvo Dalmacije in iz Tomaseovih spisov povsem krivo izvajalo, da pripada Dalmacija Italiji! Proti tej italijanski nakani se je dvignil Šibenik in slovesno protestiraj proti provokaciju ko je prispel iz Zadra parobrod »Keleti« s predavateljem prof. Orano, ki je imel proslaviti Tomaseov spomin v Šibeniku v italijanskem društvu. Parobrod je bil poln italijanskih zastav. Proti manife-stirajoČemu ljudstvu je nastopila policija in poklicali so tudi vojake! Več oseb je bilo pridržanih in kaznovanih do 14 dni zapora po Bachovem patentu 1 Prof. Orano ie odšel, ne da bi mogel imeti konferenco, z avtom preko Benkovca v Zader. italijanski splitski konzul je odpotoval s parobrodom v spremstvu redarjev.
Ako bi bila Italijanom mar proslava Tomasea v smislu njegovega pobra-timskega apostolstva med Italijani in Jugosloveni, bi bila lahko to sijajna proslava, ki bi izdatno prispevala k sporazumu med obema jadranskima narodoma! Tako pa so hoteli nekateri brez-vestneži zopet izzivati in še poostriti že tako preveč napeto razpoloženje med obema jadranskima bregovoma! Naše oblasti so postopale tako, kakor da bi poveljevali italijanski diplomatični zastopniki v Dalmaciji! Trebalo je prepovedati Tomaseovo proslavo, ker je bil njen namen jasen in ga je ljudstvo dobro razumelo. Tak razum bi bile lahko Imele tudi oblasti)
Tomaseo je pisal v nekem svojem sestavku, da ljubi Italijo ta kot veren dalmatinski Hrvat je govoril o prijateljstvu med Dalmatinci in Italijani, poziva-}oč k spoštovanju obeh Jezikov In k posebni ljubezni do svojega lastnega Jezika- Sedaj hočejo Italijani Dalmacijo priklopiti k Italiji in iztrebiti Tomažičev materni jezik! Ako bi Tomažič vstal Iz groba, bi ne pisal več sestavkov, da ljubi Italijo, marveč ogorčen članek »Perche non amo PltaliaU.
šibeniški slučaj nam znova kaže, da pri mnogih Italijanih ni dobre volje za mimo medsebojno sožitje z Jugosloveni. S tem dejstvom ra^unajmol
Dnevne vesti.
9. maja 1924.
V Ljubljani, dne
Od kdaj so klerikalci
republikanci?
Naši klerikalci so bili pod Avstrijo zagrizeni monarhisti. Pod Habsburžani so bili tako dinastični, da so se valjali v prahu pred vsako osebo habsburškega vladarskega doma. Bili so tako zvesti in udani služabniki monarhistične misJi. da se jim je zdel že zlečin žaljenja Veličanstva, ako so napredni listi pisali »Cesar Fran Josip je odpotoval v Ischl«. Zato so »Slovenec«, zlasti pa »Domoljub« in »Slovenski Gospodar« dosledno pisali: »Cesar Fran Josip so sprejeli v avdijenci ministrskega predsednika . . .« V tem fanatičnem monar-hizmu. ki je bil servilizem in lakajstvo naigrše sorte, so vstraiali točno do prevrata. Čim pa smo dobili svojo narodno državo in svojega narodnega kralja, so klerikalci kot protinarodni element takoj odkrili svoje republikansko prepričanje.
V Sloveniji, kjer poznamo naše klerikalce, smo dobro vedeli za vzroke te nepričakovane klerikalne metamorfoze V Beogradu pa jih niso poznali in so mislili, da so bili klerikalci od nekdaj republikansko razpoloženi. No, sedaj <o jih, kakor se zdi, spoznali tudi v Beogradu. Te dni je namreč priobčila »Samouprava* zanimiv članek, v katerem prav spretno slika naše klerikalce, kakšni so bili nekoč in kakšni so seda:'.
»Slovenec« je bil, tako piše imenovani list, monarhističen, dokler ni cesar Karel »prostovoljno« zapustil prestola svojih prednikov in dokler se niso Slovenci združili s srbsko kraljevino.
Od tega dne je »Slovenec« prepričan, da katoliška načela ne zahtevajo več monarhije, marveč da se ž njimi bolje strinja republikanska oblika vladavine.   Od tega trenotka ie »Slovenec« postal republikanski list in piše odkrito za republiko ali vsaj prikrito deluje za republikanska načela. Svoje dni je neprestano pisal z največjimi simpatijami o cesarju Viljemu, priobčil je o njem ne-številne anekdote vse z namenom, da ga predstavi Slovencem v najlepši luči. Ako je sedaj treba pisati o kralju, n. pr. povodom kakšnega državnega praznika, preide »Slovenec« preko tega molče ali pa napiše pro forma v članku nekoliko praznih fraz. često celo z dvoumno vsebino, v političnih in   dnevnih vesteh istega lista pa persiflira v obliki polemike z rodoljubnimi slovenskimi listi na najbolj strupen način monarhistično načelo.   Z eno besedo: »Slovenec« je bil monarhist in Še kak monarhist dokler je bil na Dunaju cesar KareL a v Berlinu car Viljem,   postal   pa je republikanec od istega dne, ko imajo Slovenci svojega narodnega kralja v Beogradu.«
Ta sodba je točna. Ako bi Slovenci danes prišli, česar nas Bog varuj, zopet pod Avstrijo in pod žezlo kakšnega Habsburžana, stavimo, da bi bili naši klerikalci s »Slovencem« vred zopet takšni monarhisti, da bi kar tulili. Seveda. Habsburžan in kralj naše krvi in našega jezika, to je velika razlika. Naši klerikalci hočejo pač služiti samo tujcu, če tudi jih bije s škorpijoni!
*  ★ ★
— Klerikalna polemika. »Slovencu« se kaj rado pripeti, da mu zastane sapa v grlu in da ne more odgovarjati stvarno. V takih slučajih si pomaga z argumenti ki nas nehote spominjajo na prizore v ljudski Šoli. Radoveden učenec vprašuje kateheta, kako je mogoče, da so v eni božji osebi zapopadene tri. kar je matematično izraženo 1=3. Katehet se razjezi, češ, da je to resnica ad hoc, in postavi predrzneža v kot, ko ga je predhodno pošteno ozmerjal. Tako tudi »Slovenec«. Poglavje o krščanstvu, ki ga je katolicizem spremenil v obrt, je klerikalcem sploh sila neprijetno, ker se dobro zavedajo, da jih čaka neizogibni konec, čim se ljudstvo spametuje in spozna, kaj tiči za cerkvenhni ceremonijami in paradami Zato »Slovenec« bljuje ogenj in žveplo na vsako svobodno misel, na vsak najmanjši dvom o nezmotiljivosti katoliških pismarjev ln farizejev. Argumenti, s katerimi skuša dokazati, da je sodobna cerkvena obrt in verižništvo z ljudsko neumnostjo Identično s prvotnim krščanstvom, niso samo puhli m plitvi, temveč tudi dokaz, kako nizko je padla pri teh ljudeh duševna omika. Z besedami »bedak«, »zateleban«, »neslane«, »čisto navadna neumnost«, »velika notranja laž«, »zastarel kakor biedermaierska copata« itd., hoče klerikalizem dokazati, da je nosilec tiste duševne omike ln tiste ponižnosti, dostonostl v besedah ln dejanjih, ki jo je nekoč oznanjalo krščanstvo. 2e to potrjuje Macharjevo sodbo o katolicizmu   kot   dvoživkarstvu, Id
hteval hramu božjega in vso možnost razvoja bogate liturgike.« Ta subjek-tivno-farizejski konglomerat abstraktnih pojmov, ki jih je nanizal »Slovenec«, da prikaže laž v barlekinovi Čepici resnice, lahko označimo z eno besedo »lajna«. Ta lajna je pobrala iz vseh leksikonov najbolj zverižene fraze ter operira z njimi, da ustvari iz jasne, vsakomur razumljive ideje krščanstva nekaj tako čudovito rnlsterijozncsa in filo-zosko zveriženega, da človeštvo v masi, ki mu je pravzaprav namenjeno krščanstvo, res ne ve. kaj naj počne s to kolobocijo. Pač pa vedo cerkvene eminence, ki imajo v tem vir za svoje dohodke.
— Dober nasvet »Slovenec« je ponatisnil našo včerajšnjo notico o novem klerikalnem izumu. To je hpo in smo mu lahko samo hvaležni Kar pa se tiče razlike med »telesno močjo« in »telesno energijo« ter »notranjo močjo« in »du-ševno energijo«, nas je sodni sluga na podlagi svoje prakse s kaznjenci opozoril, naj svetujemo »Slovcnčcvemu« urednišvu to-Ie: Kadar mu opeša v polemiki s »Slovenskim Narodom« notranja moč« in »duševna energija«, naj gre v Iinško katedralo in stoji tam tri dni in tri noči ter prisostvuje službi božji, ne da bi telesno spalo. Potem naj se vrne v Kopitarjevo ulico in napiše znanstveno razpravo o vplivu telesnega spania na duševno energijo. Za to disertacijo mu je zagotovljena Noblova nagrada.
— Železniški minister In železniški uradniki Udruženje željezničkih činovnika u kraljevini SHS nam poroča: Dne 1. t m. je g. minister saobraćaja dr. Svetislav P o p o v i č sprejel delegacijo našega društva. Odposlanstvo mu je predložilo obširno spomenico, katero je pazljivo prečita! in skupno z njimi obravnaval točko za točko resolucije. Deputacija je razložila g. ministru težnje železniškega uradništva cele države, za katere je on pokazal nepričakovano veliko zanimanje in razumevanje. Avdijenca je trajala nad t in pol ure ter so delegati odšli z najboljšim vtisom ln velikim zaupanjem v sedanjega g. prometnega ministra, ki je sam priznal, da je neobhodno potrebna izdatna gmotna pomoč železniškemu uradništvu. Trdno se nadejamo, da smo končno našli v g. dr. Popoviču moža, ki bo zastavil ves svoj ministrski vpliv za ugodno rešitev materijalnega vprašanja železničarjev in da bo, popolnoma u^rt^oben svojim prednikom, posvetil svoje delovanje tudi železniškemu osobju.
— Radlćev duh v naši armadi. Pišejo nam: V neki predmestni gostilni smo bili gostje nedavno priče mučnega prizora, kako je neki vojak hrvatske narodnosti zabavljal čez državo ln Srbe, naglašujoč, da ga je sram, ker mora nositi srbsko Šajkačo. Gostje sicer niso molčali, toda ker je imel zabavljač družbo oboroženih tovarišev, ki so bili že vsi nekoliko vinjeni (pijanec in otrok pa govorita, kakor mislita), zato so umolknili ter naznanili slučaj vojaški oblasti. Pa se klerikalni poslanci — tako slovenski kakor hrvatski — še pritožujejo, zakaj se ne pušča vojakom odslužiti v domačem kraju in zakaj vojaške oblasti zabranjujejo mladeničem čitati zastrupljajoče časopise, kakor razna Radfčeva glasila in naše klerikalne liste: »Straža«. »Slov Gospodar«, »Domoljub«, »Slovenec« itd. Še preblizu doma za take ptiče je Mace doni ja. Škoda, ker nimamo zanje kake prekmorske kolonije.
— Konferenca inienjerjev Male antante. Od 21. do 24. julija 1924 se vrši v Pragi mednarodni kongres, ki bo razpravljal in sklepal o znanstveni organizaciji in vodstvu dela. Tajnik udruženja ameriških in žen jer j ev Wal* lace je že lani predlagal, naj češkoslovaška vlada skliče ta kongres. Ministr* stvo javnih del je pooblastilo Masary« kovo akademijo dela. naj v imenu vla* de povabi na kongres ameriške in že* n jer je. Povabljenih je 38 tehničnih in industrijskih korporacij. Kongres bo razpravljal tudi o ustanovitvi stalne korporacije, ki bi sklicevala perij odič* ne mednarodne kongrese. Na kongres so povabljeni člani Male in Velike an* tante in slovanski držav. Ob tej priliki se vrši tudi konferenca inženjerjev Male antante.
— f Notar Lorro Bal. V Celju je snoči ob 21.30 na svojem domu v Aškerčevi ulici umrl za napredek slovenstva v Celju in okolici velezaslužnl notar g. LovroBaš v 75. letu starosti po kratki, mučni bolezni Pokojnik je bil dne 3. avgusta 1849. rojen v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. Po končani ljud-
ima vedno nekaj drugega v ustih, nik- ski šoli je obiskoval gimnazijo v Celju dar pa ne v srcu in duši tega, kar ima I in pozneje univerze v Gradcu, oz. na na jeziku. Vso svojo modrost črpa »Slo- I Dunaju, kjer je končal pravne Studije, vencev« pismouk iz zaprašenih cerkve- I Bil je vnet član akademskega društva no-filozofskih knjig, ki so pisane nalašč I »Slovenije«. Kot notarski kandidat je tako, da jih nihče ne razume. Niti avtor I zelo agilno deloval na narodnopolirič-ni vedel, kaj je hotel povedati »Bogo- I nem in kulturnem polju v Celju, pozne-služje krščanstva je od početka evha- I je v Kozjem ln Laškem. Najpreje ie ristična daritev Bogočloveka, zakra- I bil Imenovan za notarja v Ljutomeru, mentalno in objektivno-ritualno; veliki I zatem v Celju kot drugI slovenski no-mUterij, kakor se je imenovalo, je za- 1 tar za časa ministra Pražaka leta 1881. *
Kot slovenski notar   je   odločno in z 1 vnemo branil interese slovenskega na-foda tudi v jezikovnem oziru ter je bil vedno trn v peti celjskim Nemcem, ki so ga povsod črnili, preganjali ter ga skušali z vsemi sredstvi odstraniti iz Celja Hiteli so, da bi njegovo mesto zasedel kak Nemec. Ni jim uspelo. BaŠ je pre -rečil vse njih načrte. V poznejših letih ie Baš urejeval tudi celjsko »Domovino«, kjer je priobeeval razne politične in druge aktuelne članke. Pokojni notar Baš je bil dolgo let predsednik spodn;eštajerske notarske zbornice vse do združenja   te   zbornice v enotno   zbornico za Slovenijo.   Bil je tudi med ustanovitelji »Celjske posojilnice,   kateri je več let podpredsednik, bil je dalje član upravnega odbora in pravni   konzulent »Spodnještajcrske Hranilnice v Celju. Naročnik in sotrudnik našega lista je bil dolga desetletja. Zadnji   svoj   prispevek je nam poslal pred par tedni. Bil je tast sodnih svetnikov dr- Frana M oh o r i č a v Ljubljani in dr. Artt. M u 1 e j a v Mariboru. Neupogljiv    narodniak in odločen naprednjak,   je   slovel povsodi po svoji vzorni poštenosti in vzgledni delavnosti. Bil ie kristalno čist značaj, mož, ki je vsikdar hod;l svojo ravno pot. ne oziraje se na levo ne na desno. Dijaki so imeli v njem svojega krepkega zaščitnika in zagovornika. S svojo vplivno besedo pri celjskih denarnih zavodih je marsikateremu slovenskemu akademiku omogočil študije. Bil je izvrsten pravnik in velik prijatelj ljudstva. Zato je vžival zlasti med kmečkim ljudstvom največji ugled in splošno spoštovanje. Pogreb bo v soboto ob 16. iz Aškerčeve ulice v Celju na okoliško pokopališče. Bodi zaslužnemu narodnemu borcu ohranjen trajen svetel spomin, njegovi spoštovani rodbini pa naše iskreno sožalje.
— Od takse je oproščen glasom »Službenih Novin* z dne 7. maja 1924 »Jugoslo-venskj Sokolski Savez« v Ljubljani In »Hrvatski Sokolski Savez« z vsemi včlanjenimi sokolskima župami ln društvi.
— Za krški hidroelektrani bazen. Pod tem naslovom prinaša zagrebški »Pokret« članek, v katerem zagovarja čimprejšnjo izgradnjo hidroeTektrične centrale pri Krškem. Ob Savi naj se napelje kanal in ob kanalu postavi centrala. S tokom te centrale bi lahko Zagreb zalaga! vso zagrebško in okoliško industrijo.
— Poroka. Dne 28. aprila ti. Rta ?e poročila grosp. Ferdo Rumpret iz Krškega ln gospica Anka Vidmar iz Vidma pri Krškem. Obilo sreče novoporočencema!
— Mestna zastavljalnica Ima tomeseč-no dražbo septembra 1923. zastavljenih predmetov 15. maja ob S. uri popoldne.
— Smrtna kosa. Po daljši bolezni Je včeraj v Spod. SlSki umrla v cvetju mladosti gdč. Božena Ltslčeva, hčerka g. Henrika Laslča, svetnika stola sedmorice v Zagrebu. Pogreb bo Jutri v soboto ob 16. popoldne iz Sp. Šiške. Vodnikova cesta 97 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi Ji ohranjen blag spomin, spoštovanim njenim obl-teljen iskreno sožalje. — Na Baku pri Knezaku na Notranjskem Je po dolgotrajni ln mučni bolezni umrla ga. Antonija Tom-S i č roj Fatur, posestnikova vdova v starosti 60 let. Pogreb se vrši v Knežaku. Bodi vrli slovenski ženi ohranjen blag spomin, njeni rodbini naše sožalje.
— Prefrigan slepar. K posestniku Pod-lesnikarjn v Podgorju pri Kamniku je prišel pred Veliko nočjo neki neznanec, ki se Je izdal za velepodjetnika iz Palanke ln Je naroČil Podlesnikarju, lzročlvši mu obe-rem na njegovo mater naslovljeno pismo, da naj gre v Palanko za njega po denar in sicer en in pol milijona Din. Podlesnikar je res nasedel ln se odpeljal v Palanko In sicer že zato. ker mu je tujec obljubil 50 tisoč Din nagrade. PrišedSi v Palanko, je Podlesnikar zaman iskal tujčevo mater in kmalu Je izprevidel, da je bil opeharjen. S seboj je imel zelo malo denarja In kmalu bi se mu primerilo, da se ne bi mogel vrniti. K sreči Je zanj založila neka poštarica, da je lahko brzojavll domov po denar. Tujec, ki se je medtem na Podlesnlkarjevem domu udobno šopiril ter užival razne dobrote. Je med tem že IzginiL Popreje je Se Podlesnikarjevi ženi izvabil precej denarja in ukradel je tudi več zlatih predmetov. Prefriganega ^bogatašac lz Palanke orožniki zasledujejo.
— V Šmarju se Je obesil 7. tm tamošnji postajenaoelnik Ivan Krančar. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
— poskusen samomor. V Zagrebu se ie z veronalom zastrupi a dijakinja N. P. Prepeljali so Jo v bolrrioa Njeno stanje ie nevarno. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
— Smrtna nesreča. Pri Vranjeku Je vlak povozil 7. tm. Nežo Gracer iz Leskov-ca pri Rajhenburgu. Gracerjeva se je vračala s sejma v Sevnico in je bila precej vinjena.
— Brat ubil brata. V nedeljo zvečer 4. tm. sta popivala na 21 grškem vrhu pri Sevnici brata Martin in Ivan Božič. V pijanosti sta se sprla ln je Martin nenadoma potegni* kuhinjski nož ter s njim prereza! Ivanu goltanec. Na lice mesta dospeli okrajni zdravnik nesrečnežu ni mogel več pomagati ter je Ivan naslednjega dne umrl. Martin Božič je bil 7. tm. od orožnikov aretiran.
— Samomor arezkega načelnika. V Ce-tinju v Crni gori se je ustrelil srezki načelnik v pokoju? Stevo Martlnovlč. Vzrok samomora nI znan. Trdi se, da je tudi pokojnikov oče izvršil samomor, lz česar je sklepati, da je to rodbinska bolezen.
— Dvojni uboj. V selu Gornji Gradini prt Banjalukl se je na sejmu sprla večja drnlba seljaSkih fantov. Med prepirom sta brata Pero ln Jovo Rodič z noži navalila na Dušana m Pana TeSIča. Slednja sta bila tako teiko poškodovana, da sta ie lati dan podlegla poškodbam.
— Železnilka nesreča. Pri BrčkJ v Bosni se Je utrgala od vlaka skupina vagonov, ki Je zdrvela proti mostu, ki vodi ees Savo. Na imstu je bil velik promet ln vagoni so se zaleteli v skupino voz. Trljs vozovi so bili razbiti in en konj mrtev. Težko ranjen je bil neki voznik.
— Avtomobilska nesreča na Tnškancu prt Zagrebu. Včeraj popoldne se le zgodil« na Tuškancu pri Zagrebu težka avtomobilska nesreča, ki ie zahtevala tudi človeško žrtev. §ofer Melhlor Bačun Je med vožnjo proti Tuškancu srečaj svoja dva prijatelja Julija K^hanskega in Ivana Stahla ter JIH pozval, da prisedeta. V Mfifll Cntroka so naleteK na dve devojki, ki sta tih živahno pozdravljale. Bačun Je ustavil avtomobil In je pozval še devo<ki, da prisedeta. Avtomobil, že itak majhen. Je bil s petimi osebami popolnoma prenapolnjen. Šofer je v cvrli z brzino 35 km na uro proti Tuškancu. Ko se je avtomobil spuščal po klancu prot* Streljani nizdol, je nenadoma odpovedali zavora. K nesreči se Je moral avto tudi Izogniti nekemu štoru na cesM. Šofer le skušal obrni:! proti desni, moral pa Je okreniti na levo. Obe devojki, nahajajoči se na av-tomobi'u, sta skočiti z njega. Pri tem Je 1»-letna Ankica Svigir odskočila tako aesrec-no, da ie z glavo priletela v štor. odnosno ob steblo ln Je obleža'a mrtva. Druga de-vojlca pa je nenadoma izginila. Pr! nesreči le bil poškodovan tudi Ivan Stahl. NeSTeče ie krfv Šofer Bacon, ki Je vozil prehitra
— Iz raznih krajev države. Progovn! Čuvaj L.ar.?>r Tošič iz Mostarja Je padel pr! priUganjU svetilke z lestve na propo in Je priletel tako nesrečno, da Je bil takoj mrtev. Pred okrožnim sodiščem v Banjalukl se vrSi razprava proti Mustafl DobojČlču, ki je obtožen veleizdaje. — Razprava proti Carugl se prične 12. tm.
— Vremenska napoved. Dunaj. 8. maja Uradna vremenska napoved za 9. mala-Oblačno, tiipatam tudi dež. morda z nevihtami. Padanje t^mporstiire. Nestalni zn*' čaj vremena bo trajal dalje.
— Chlnoferln kina Seleznato vino, najboljSe sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu In najbolJ.*e okrepčevalno sredstvo pH rekonvalescenci. Dobiva se v vsaki lekarni.
— Koncert. Jutri v soboto se vrRJ v kavarni Evropa zaključni koncert dr-ivske godbe. Začetek ob P. url zvečer. Vst-rp prost.
— Damski česalnl salon Aleks. Gjurl mL
V prilazni, popolnoma prenovljeni blfti n» Kcnpresn^m trgu St. I v LJubljani Je pred kratkim otvorll poleg moderne brivnioe svojega očeta gosp. GJud ml. povsem moderni svetli in z največjim konfortom opremljeni damski česalnl salon. Obsega 5—6 popolnoma separiranih kabin s vsemi toaletnimi potrebščinami in največjo hinjeno in udobnostjo. V prvi sohi na nUea so tri kabine v drugi na dvorišče pa 2 Is urejeni, tretja pa Je skoro gotova. Ves salon, ki je okusno slikan in drapiran. napravi vtis popolne domačnosti. Postrežba Gjudovih pa Je itak obče znana fina ln čista. Čestitamo mlademo podjetnemn obrtniku in le želimo, da bi rasi mladi obrtnik', raznih strok modernizirali svoja podjetja v najboljšem smislu.
IZ CELJA.
— Elektrifikacija vojmške okolice.
V Vojniku se je v nedeljo vršilo zborovanje, na katerem se je razpravljalo o elektrifikaciji trga Vojnik m okolice. Obravnavala se ie ustanovitev zadružne elektrarne, ki bo obsegala Novo cerkev. Višnjo vas, Ivenco, trg Vojnik z okolico. Arclin, ^kofjo vas. Irnovlje in Ljubečno- Zadnij dve vasi mejita na celjsko okolico. Glavni vod bo d^lj okrog: 8 km. Ko bo ta orojekt, na katerem prične v prihodnjih dneh delati tvrdka Siemens, realiziran, bo oskrbljena cela dolina od Celja do Dobrne in Vitanja z električnim tokom.
— Radi skrlatlce prepovedane priredit-
ve. Kakor smo že poročali, je oblast v celjskem okollSu radi Širjenja Skrlatlce prepo vodala do nadaljnega vse prireditve. Isto-tako so zatvorjene do 17.  maja  vse Sol*.
V celjskih cerkvah se pa večer za večerom zbira pri »Smarnlcah« ogromna množica ljudi, med temi menda polovica otrok, tako da so cerkve nabito polne. Kakor v Soli ter drugih prireditvah, ki so prepovedane, je nevarnost okuženja ln razširjenja epidemije v cerkvi po naSem mnenju Se veliko večja In bi bilo gotovo na mestu obisk cerkev v teb večerih če ne Že popolnoma, pa vsaj otrokom zabraniti. Ne pomaga mnogo, če se zabrani manjfle zlo. medtem ko se večj-   zlo nemoteno lahko dalje širi.
IZ MARIBORA.
— Rodbinska — stanovantska tragedija. S ponovnim apelom naj se pri izvršitvi de-ložacil na pristojnih mestih ne uvažujejo mrtve črke zakona, nego tudi dejanski položaj, kakor se istotako prakticira tud; v Srbiji sami, smo dosegli, da je bil nekaj časa mir vsaj pred najhujšimi Javnimi Škandali. Kakor pa kažejo številni novi s'učajl, s« tudi pod novimi stanovanjskimi komisijami ponavlja stara pesem. Pred kratkim smo doživeli javni škandal deložacije železničarja Tavčarja. V sredo in četrtek pa se le v Gledališki ulici, v hiši stolnega kapitelji, odigral tragičen rodbinski — stanovanjski dogodek, glede katerega še ne vemo, kake še Kloblje posledice bo rodil V tej hiši Ima* malo stanovanje ponesrečeni trgovec ZenU ner. V srjornJnu je še, kako Je nedavno Izgubi! najpreje otroke bi nato Še ženo. Zent-ner Je dal eno sobo s kuhinjo v podnajen* pekovskemu mojstru Pošu, katerega žena ie pred kratkim porodila »n Mcer tako težko, da sta bila v nevarnosti mati m otrok. Ni še dognano, kaj Je Zentncrja. ki je od Polaj dobil posebej še 3000 Din, da Je sploh prišel pod streho, gnalo, da le se! na stanovanjski urad ter izjavil, da Je njegovo stanovanje na razpolago. Vsled te samoprt-Jave so mu seveda odpovedali stanovanja1 s podnajemnikom vred. Poš" se le branil na vse instance, a le bil povsod odbit Ob*-
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«  dne 10- maja :»24
rte v. 107
nil se Je Se na upravno sodišče v Celin, od koder pa še ni rešitve. Bolezen lene in ti rekurzi so mu izčrpali vse prihranke in zaslužek. Namesto njemu le stanovanjski urad to stanovanje nakazal nekemu mestnemu uslužbencu, ker le le tega stanovanje nezdrava V sredo dopoldne je prišlo do deložacije. Mož Je bil v pekarni, žena z otrokom sama doma. Ko Je doznala za prihod uradnega organa, se je zaprla. Prišli so pa nazaj ter s silo odprti vrata. Tedaj so itak Že skoro na smrtni postelji ležeči ženi odpovedali živci, pričela je baznetL Strašen krik se Je čul celo na ulico. Kot divja le-vinja je branila, ko so možje poskušal odnesti pohištvo na dvorišče. Hipna zblazne-lost Je dospela na tak vrhunec, da niti ni več poznala svojega moža, katerega je tudi napadla. Ves obupani mož je hotel na stanovanjski urad, a tam imajo za take s učaje že pripravljen stareotipen izgovor: »zakon Je zakon«. Ker so odnašalci pohištva uvideli nevarnost zase, so pustili postelj na nji zblaznelo ženo in otroka. V četrtek zjutraj so s pomočjo stražnika in štirih postreščkov Izvršili tudi to deložacija Rodbina je tre-notno na cesti. Slučaj vzbuja po celem mestu ogorčenje.
— Rešilni oddelek Je imel zadnje dni več opravka z manjšimi nezgodami. Težje delo je Imel z nesrečo Milana Brdajsa, kočij aža pri Stiperiu na Koroški cesti. Br-dajs Je pri vozu dobil težko poškodbo zadal na glavi. Tovarnarja Zalokarjs, ki Je nevarno zbo'e! na pljučnici, Je prepeljal lz sanatorija v bolnico k rentgenlzaciji in zopet nazaj v sanatorij. V četrtek dopoldne je pomaga! tudf pri nevarnem onesveščenju sina iz neke ugledne rodbine na Glavnem trgu.
IZ PTUJA.
— Gasilno društvo. Te dni se Je vršil v gostilni »Peli križ« občni zbor tuk. prostovoljnega grsilnega druStva. Sejo Ja ot-voril g. Stendte sen. Zahvalil ae je vsem. meščanom Ptuja za izdatno podporo, katero je gasilno društvo lansko teto sprejelo Odborovo pomočilo navaja. Lansko loto je bilo gasilno društvo najmanj desetkrat alarmirano radi ognja, Imelo Je tudi prav lepe uspehe na raznih pogoriščih. Pri vseh gledaliških in kino predstavah Je imelo gasilno dru?tvo redno svojo služba Društvo se Je dvakrat korporativno udeležilo bakljade na čast naši kraljevski hiši. Dne 8. oktobra 1. 1. Je priredilo društvo svojemu stare 1 šini Steudte krasno bakljado. O. 6teudte sen. je redni član že od leta 1871. kot vodja druStva pa že 25 let. Društvo Je priredilo lansko leto gasilsko veselico In vinsko trgatev v »Društvenem domu«. Občinam mesta Ptuj In okolic« Breg pri Ptuju, podružnici Ljubljanske kreditne banke, posojilnici in vsem podpirajočim članom, izreka društvo najlepšo zahvala Proti koncu seje se Je sprožila misel, da ai društvo nabavi v najkrajšem času moderno turbinsko brizgalno, kar bi bilo Jako velikega pomena za Ptuj ln okolico, za lokalizacijo velikih in nevarnih požarov. Ideja je bila ■ velikim odobravanjem soglasno sprejeta, izdala so se tozadevna navodila, da se z akcijo takoj prične. Gasilno društvo v Ptuju vljudno poziva vse meščane Ptuja In okolice s proSnJo, za prostovoljne prispevke.
— Lekarniško nočno službo Ima ta teden »Lekarna pri Zamorcu«.
— Koncert. Dne 11. tm. bo v kavarni »Balkan« zadnji poslovilni koncert dueta ščuskin In Moskve.
,.551av6eva" razstava.
O priliki svoje 401etnlce je marljivi odbor pevskega društva »Slavec« priredil v Narodnem domu zgodovinsko razstavo, ki razkazuje poedina obdobja štiridesetletnega delovanja tega našega nadvse zaslužnega glasbenega in naci-jonalnega društva. Pregledujoč te stare dokumente, listine, pisma, slike, manuskripte, note, razvidimo ves obseg nepreglednega narodnega in umetniškega dela. ki ga je izvršil »Slavec« v na5i sredini. Med dragocenimi manuskripti najdemo lastnoročno pismo vladike Strossmayerja, ki se zahvaljuje za častno članstvo. Na steni visi naS goriški slavček Gregorčič, ki ga Je društvo izbralo za svojega prvega častnega člana. Poseben oddelek razstave je namenjen kompozicijam, ki so jih razni slovenski in hrvatski skladatelji posvetili »Slavcu«. Med temi skladatelji najdemo Slovence Parmo, FOrsterja, Nedveda, Sa-vina. Stekla, Ipavca, Vilharja ln Hrvata Zajca. Posebno dragocena je zbirka časopisnih kritik, ki jih je društvo zbiralo vseh 40 let in ki nudijo točen pregled o | vseh umetniških in nacljonalnfli uspehih sedanjega jubilarja.
Bogati so rudi spomini na Izlete v Češko L 1908, 1910 in 1911,
V poročilu o 251etnici. ki se je vršila 29. junija 1909. najdemo med drugim tudi pozdravni govor dr. T r 111 e r j a, ki je tedaj izgovoril Še danes aktualne besede: Mnogo Imamo bratov In sestra. Med nJim! sta brata dvojčka: hrvatski rn srbski. Mnogo se dela na to, da bi se dvojčka razdvojila. Ni se posrečilo. Tesno naj se združita, da bo vsaka amputacija nemogoča.« To navajamo le mimogrede za primer pestrosti in bogastva razstavljenih dokumentov. V posebni vitrini vidimo razstavljene trofeje, darila in poklone, ki jfli je društvo sprejelo od najrazličnejših strani Posebno mični so društveni znaki kolesarskega kluba »Slavec«, ki je tvoril posebno sekcijo našega današnjega slav-Ijenca In ki je nekoč zelo uspela.
Bogata je dalje kolekcija plakatov, ki so vabili na številne javne prireditve. Tu čitamo o malenkostnih vstopninah po 20 krajcarjev ter o zgodovinskem teletu v Opatijo, kamor jo ljubljanske
goste odpeljal poseben vlak, Id Je stal tja in nazaj samo & kron itd. Skratka, bogata razstava, ki nam dokumentarič-no predočuje važne odstavke našega predvojnega življenja,
Razstavo priporočamo našemu občinstvu, da se seznani z zgodovinskimi dragocenostmi ter spomini na komaj preteklo dobo ljubljanskega glasbenega in nacijonalnega življenja*
Kino »Tivoli".
Princezinja
Suvarin
Ganljiva filmska drama v 7 dejanjih iz Življenja ruskih beguncev.aristokratjv v Nemčiji.
Posneta je po velezanimivem H. Wolffo-vem romanu, ki je, izhajajoč v enem najuglednejših nemških časopisov .Berliner Illustrierte Zeitung*, vzbujal splošno pozornost Vlogo mlade osamele princeze igra Čudovito naravno Ksenij« Desni, ki si že v prvi sliki osvoji simpatiie vse publike, LIH* Oagovse kot svojih čarov ln dražesti si »vesta filmska glu-m ca pa imponira s številnimi najmodernejšimi toaletami. Vsak naj si ogleda ta vsebinsko in režijsko neoporečni film. 3242
Turisfika in sport.
IZREDNI OBČNI ZBOR SPD.
Radi odstopa celokupnega odbora se Je snoči vršil izredni občni zbor »Sov. plan. druStva« v Mestnem domu ob nabito polni dvorani. Zborovanje Je otvoril odstopivSI predsednik g dr. Fran T o m i o S e k, ki je povdarlal. da je treba nalpreje voliti predsednika, ki bo vodil zborovanje, Z vzklikom je bil irvo'jen na to mesto dr. TominSek, ki Je takoj odredil volitve novega odbora. Naglasa! je, da so se med tem nesoglasja, nastala na zadnjem obč. zboru, srečno Izravnala. V smislu pravil je treba posebe voliti predsednika in posebe ostali odbor. K točki »volitev predsednika« se je oglasil za besedo g. Bitenc, Id Je preči tal Izjavo, v kateri se nag'aša, da so bili dogodki na zadnjem občnem zboru plod neljubega nesporazuma ln izrkea g. dr. Tomin§ku kot društvenemu predsedniku neomejeno zaupanje s prošnjo, da zopet prevzame predsedniško mesto. Izjava Je bila sprejeta z viharnim odobravanjem. Med živahnimi aklamacijami je bil nato soglasno izvoljen za predsednika dr. Fran Tominšek, ki Je izvolitev sprejel, povdariajoč svoje veselje, da se Je zopet doseglo soglasje med društve-niki.
Odbor le na občnem zboru odstopil rad! sprejete resolucije, Id se Je obračala proti že započetim delom Pri »Zlatorogu«. Ustavitev teh de', ki so po večini že oddana, bi značilo ogromno materijalno Škodo za društvo. Ne iz užalienostl, marveč, ker nI mogel prevzeti odgovornosti za to škodo. Je odbor iz Izrečene mu nezaupnice Izvajal konsekvence ter odstopil. Kasnejši medsebojni razgovori so pokaza'd, da Je spor o tej točki povzročijo samo nesporazumi J e-nje, ki pa se Je nato ob obojestranski dobr! volji z lahkoto izgladilo. Zato upa, da se bo ta občni zbor gladko in uspešno završil. Nato ie odredU votttve odbora.
Prof. dr. Jesenko le predlagal v odbor te-le gospode:
dr. Josip TI čar, dr. Vladimir Knaf-11 č, Stane Totnlne, Jože J e r e 11 n a. dr. Stanko T o m I n I e k, Maks H r o v a t i n, Ivan šabec, Rudolf Rozman. A'oizij KnafelJc Fran Lapa J ne, Janko Mlakar, Janko Ravnik, Ivan Tavčar; za namestnike: Ivan Korenčan, Ivan K rivi e, ing. Skaberne in dr. žvokelj; za revizorje pa: Mirko FeTlinc F. S k r 1 e p.
O tem predlogu ae Je razvi!« živahna debata. Ravnatelj tobačne tovarne g. Josip Man del J Ja naglasa! da se na predlagani listi ne nahajalo nekateri stari odborniki, ki se si pridobi* za društvo velika zasluge, ter želel pojasni!«, ako se Jih le vrglo »preko krova« v sporazumu ž njimi. G. dr. TomlnSek Je pojasnil, da Je že preje odstopU odbornik Sila, dr. Brence pa se Je preseli! v Celje, g. Cadež Je baje g. prof. Ravniku Izjavil, da ne kandidira več, glede osrahn starih odbornikov, ki niso na novi listi, pa ne more« povedati, ali so bdi Izbrisani v sporazumu ž njimi samimi. Končno le povdarJa!, da U odbor težko pogrešal sodelovanje teh starih odbornikov.
O. dr. P. Defranceschi Je kazal na potrebo sloge med planinci ta stavil predlog, da sa vsekakor sprejmejo v nato gg. Korenčan, Cadež Jo inž. Skaberne.
Ker ie bila volitev per acclamationem izključena. J« predsednik g- dr. TomlnSek v svrho sporazuma prekinil zborovanje za S minut Soglasja ni bflo mogoče
doseči
Ko J« predsednik »nova otvoril zborovanje. Je ugotovil, da obstojata dve kandidatski listi. Drugo kandidatsko !Ssto Je predlagal g. dr. Defraocescbt Ts Hsta se krije v bistvu s dr, Jesenkovo, samo v listo odbornikov so sprejeti gg. Korenčan* inž. Skaberne, Cadež in Via),
Predsednik g. dr. TomJnlek le nato Izrazil mnenja, da bi bio najbolje, ako bi se glasovalo s Hstki Js sicer na ta način, da bi oni. ki soglašajo s Jesenkovimi kandidati, oddali že razdelleso tiskano kandidatno listo, oni pa, kt so sa dr. Defranceschi j ev predlog, pa bi naj te listke enostavno izpolnili s nasvetovanJmi starimi štirimi odbornici. Ker so nastala nesoglasja o načinu volitev, slsstJ ps v vprašanju, kdo Ima pravico voliti, Je predsednik snova prekinil zborovanj«,
Pe šepetal otvoritvi je iriavfl g. dr. Vladimir Koaflič. aa bi kandidati njegove skupine, ako bi bilj frvojtni na drugi, fcakog na dr. Jesenkovl Usti, ne sprejeli I
te izvolitve. Nato so Še govorili gg. dr. Mrak,   dr. Defranceschi ln dr.
S v i g e 1 i. Razburjenost le naraščala, vedno bo'J se Je kazalo, da se nastala nasprot-Stva ne bodo dala izgladiti na tem občnem zboru. Zato ie stavil g. R. Puatoslem-šek ta-le predlog: Ker Je Jasno, da na tem občnem zboru ni mogoče v vprašanju novega odbora doseči soglasja, naj se ta občni zbor odgodi in naprosi g. predsednika, naj v najkrajšem ča*u skliče n©v izredni občni zbor, na katerem bodo ImeU pravico glasovati samo oni, ki se izkažejo z veljavnimi Članskimi Izkaznicami.
Predsednik dr. Tomanšek je na to izjavil, da Je postal položaj na občnem zboru tak, da ni pričakovati uspešnega rezultata. Z ozirom na to zaključuje ex praesidio zborovanje in odlaga ponovno mesto predsednika, ker vzpričo takšnih razmer ne more opravljati tega posla. Ponovni izredni občni zbor skliče v najkrajšem času v nadi, da se dotlei pomirijo razpaljene strasti.
Njegovo Izjavo Je de1 zborovalcev sprejel z viharnim odobravanjem, drugi del pa z ogorčenimi protesti. Slišali so se klici: »Sporazum ste razbili, prihodnjič vas pa premagamo z glasovnicami in 'ejritimac ;a-mi!« — Opozicija je ostala v dvorani in zborovala za se,
*   * *
— S. K Jadran (LJubljana) Igra v nedeljo v Mar!boru proti S. K. Mariboru.
— C. 8, Fiume z Reke absolvira v soboto 10. tm. nogom, tekmo proti Hermesu in v nedeljo 11. tm. proti Iliriji- Obema tekmama se pripisuje velika važnost, ker Je »Flume« prvo Italijansko moStvo. ki nastopi v LJubljani In ker ai Je pridobil ravno ta klub v zadnjem času velik renome. Oja-čilo ga Je več prvorazrednih igralcev is Genove, nakar je dosegel serijo zmagovitih rezultatov proti oficljelnemu prvaku Reke »Glorfji«, proti TJ. ginnastica Triestlna, proti Hašku ln proti raznim klubom hrvatskega Primorja. Italijanska moštva so se v zadnjih srečanjih z Jugoslovenpklmi klubi pokazala nadmočna (Gradjanski Torino 0:4, Gradnjanski Milano 2:8, Hajduk : Hellas, Verona 0:4 itd.) ter so na vsak način protivnik, katerega se ne sme nikoli podcenjevati. Ilirija ln Hermes sta dolžna sama sebi in našemu sportu, da se na tekme a svojim prvim itaL protivniku vestno pripravita
— Flume : Hermes Flume : Ilirija. Prlcetek tekme ▼ soboto ob 18. uri, v nedeljo ob 15.30. V nedeljo ob 14. url ob ugodnem vremenu predigra Ilirija Jun. : Pano-nla, po glavni tekmi Igrata Ilirija rez. : Las k. — Predprodaja vstopnic v trg. J. Goreč. Znižane karte za redno članstvo, dijake in vojake samo v pred prodaji. Cene as tekmo Ilirija : Fiume so razvidne iz plakatov, za soboto Je določil Hermes sledečo vstopnino: numer. sedeži Din 15., stojišča Din 10. dijaki Din 5,
— Urugvajska reprezentanca, na katero zadene Jugoslovenska reprezentanca na olimpijskem nogometnem turnirju kar v prvem kolu. Je odigrala v Španiji na potu v Pariz nekaj tekem. Iz katerih izhaja njena izredna forma. V Bilbau Je Igrala proti sp'oš-no med najiačje španske klube spadajoči Athletic Club Bllbao In ga premagala zaporedoma z 2 : 1 In 2 : 0.
— FC Barcelona poražena. V San Se-bastlanu je v nedeljo porazil Real Union Irun FC Barcelono z visokim seorom 6 : 1.
— F. C Flume. Reka : Herme*, LJubljana. V soboto, dne 10. t m. Igra proti našim Siškarjem italijanski k'ub F. C. Flume iz Reke. Je eden najmočnejših klubov zasedenega Primorja, predvsem se odlikuje pO svoji jako hitri igri. Preteklo nedeljo Je premagal kom. moštvo Haška z 2:1. Isto-tako Je pred kratkim premagal prvaka Reke F. C. Glorio. SK Hermes, ki nam le pri svoll prvj internacijonalni tekmi z Mflnch-nerJI zelo ugajal, upamo da bo tudi to pot častno zastopal naš nogomet SK Hermes nastopi v soboto Se v boljši postavi kakor zadnjič, ln sicer: MiheIHČ, Gruden-Pre-šeren. Zemliak-Jeslh-Orilc, Rozman-Pleš II. Ucak-PlešL-Klančnlk. Da omogočimo vsakomur poset tekme, predvsem dijakom, so cene Jako zmerne. Dijaške vstopnice v predprodaja pri tvrdki J. Oorec. Začetek tekme točno ob *A na 18. uro.
— SK. Ilirlla Je sklenil uvesti za vse svoje Javne prireditve otroške karte za mladino de 14. leta po stalni ceni 3 Din v svrho propagande sporta med mladino. Vstopnice se bodo vedno prodajale le pri blagajnah pri prireditvah. SK. Ilirija pričakuje, da najde ta korak odziv pri pt starših. —« O d b o r._
Dr?t*fvp*e vesti.
— Ol Z Javnih nameieeneev le vpoke-Jeneev Ima nujno ieJo širšega odbora v torek, iS. tm. ob SO. »pri Mraku«. Dnevni red: Končna redakcija novih Zvesinth pravil, stališče O. Z. napram novi uredbi o draginjsklh dokladah. Točno In val! — Predsedstvo.
— Društvo finančne kontrole v LJubljani Deputacija, ld Je posredovala pri oblastnem mšpektoratu. Je dobila zagotovilo, da se vštejejo za uvrstitev v plačilne stopnje temeljne p'ače tudi leta, prebita v voim* preko rednega roka — Pri mornarici preko 4-, pešcih In drugih strokah preko 3. leta. — Redni občni zbor se vrši dne 8. Junija WA ob P. v veliki dvorani Mestnega doma v LJubljani
— Udrnfenfe željezničkih «n<*rshca o karlfevfne SHS priredi svoj m. redni občni zbor v nedeljo dne 11. mala t i. ob 13. v steklenem salonu kolodvorske restavracije v LJubljani gL kol. — Tovariši! žrtvujte svoji organizaciji vsaj e«o popoldne v letu in udeležite se tega občnega zbora v čim večjem številu! Edino s'užba opravičuje odsotnost! Predsedstvo U2C
— SiMsae as Ji temnorujava mlada lovska pales ptičarka nemške resaste pasma, ki silil na Ime »Flora«. Na ovratniku ima Ime lastnika »čepon«. ter pasjo znamko »LJubljana it 350. Pripelje naj se Jo proti nagradi t vilo cepon, Cesta ns Hos-nik T.
Najnovejša poročila.
Prsi bhnihnm volne med Rusijo in R^mt«nsko.
— Rim. 9. maja. (\z\\) Rimski listi javljajo iz Bukarešte o težkem položaju Romunske, v katerega se je zapletla vsled Besarabije z Rusijo. »Corriere italiano«, glasilo fašistov, iavlja rz Bukarešte, da je med prebivalstvom nastopilo veliko vznemirjen le, ker dnevno prihajajo od besarabijske meie napram Rusijj poročila o o jačanju romunskih čet in postojank in da se z veliko naglico grade razne utrdbe ob Dnje-stru, Vrs"i se koncentraelia Čet. Močni transporti čet odhajajo dnevno na mejo. Splošno prevladuje mnenje, da smo neposredno pred izbruhom vojne med Romunsko ln Rusijo.
DANAŠNJI MOMENTI IZ PARLAMENTARNE KRIZE,
Pasić pri kralju. — Kraljev odhod na Bled.
— Beograd. 9. maj s. (Tzv. Ob 12.) Danes dopoldne so nastali v parlamen* tarni krizi markantni dogodki, ki bodo pospešili nadaljni razplet krize. Ugoto« viti je treba, da vodja opozicijonalnega bloka Ljuba Davidovič tudi danes ni bil pozvan na dvor. V krogih opozici* jonalne^a bloka je radi tega zavladalo danes še večje nezadovoljstvo in začu« denje. Blokaši ne morejo razumeti, za» kaj ne zove kralj Davidovića k sebi. Tudi danes dopoldne je blok skušal z vsemi intrigami in posredovanji doseči svoj minimalni cilj: sestavo koncentra* cijske vlade.
Ministrski predsednik Nikola Pa« šić je danes zelo zgodaj prišel v pred* sedstvo ministrskega sveta. Od 10. do* poldne do 11.20 se je razgovarjal o na* činu rešitve vladine krize in o nadaljni taktiki z ministrom Uzunovičem, mini* strom Krsto Miletičem in še drugimi ministri. Ob 11.20 dopoldne je gosp. Pašić odšel na dvor, kjer ga je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci. Avdijenca se* daj ob 12. še traja.
Skupščinski predsednik Ljuba Jo* vanović je bil danes dopoldne v skupščinskem predsedstvu ter je nato odšel k Pašiču, ki pa je bil že na dvoru.
V blokaškh krogih so danes vodi* telji bloka z nervoznostjo pričakovali nadaljni razplet krize. Voditelji smotre s skrbjo, kako se konča kriza in kak* šen bo nje izid.
Davidovičevo pismo proti Nikoli Pašiču sta objavila v Beogradu v celoti samo dva lista, jutranja »Pravda« in dopoldanska »Politika«. In to brez vsa* kega komentarja. Zadnij list samo pod naslovom »Jedna značilna izjava«. Po* litični krogi smatrajo to pismo za zad* nji Davidovičev strel proti nacijonal* nemu bloku, da bi preprečil načrte, ki sta jih zasnovala Pašić in Pribičević.
— Beograd, 9. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bila potrjena informacija Vašega dopisnika, da odpotuje Nj. Vel. kralj Aleksander L na oddih na Bled. Ta vest je vzbudila v političnih krogih in v parlamentu veliko pozornost. Pričakovati je, da bo z ozirom na to skorajšnji konec krize. Današnja avdijenca Nikole Pašića, ki traja nad dve uri, je izredno velike važnosti.
NAPETOST MFD TURČIJO IN FRANCIJO.
Hudi boji v Siriji.
— London, 9. maja (Izv.) Londonski dopisnik »Daily Expressa« javlja v nasprotju s francoskim uradnim poročilom, da se vrše v Siriji samo nekake kazenske ekspedicije, da so tam v resnici težki In ljuti boji med francoskimi ln rednimi turškimi četami. V boje posega redna turška uniformirana vojska, podpirana od domačinov. Dva francoska aeroplana sta bila v teh bojih zbfca na tla. Turki so v Siriji koncentrirali cel armadni zbor.
Dne 5. junija se vrši v AdanI veliki turski vojni svet, ki se ga udeležita Fa-reggln paša, znan kot vojskovodja iz vojne proti Grški, in pa nemški general von Lossow. ki je bil za Časa vojne nemški vojaški ataše v Carigradu, ki je lz Monakovega po končanem Hitlerjevem puču odpotoval na Turško ter vstopu v tu riko armado.
KRIZA V ITALIJANSKI KLERIKALNI STRANKL
— Rim, 9. maja. (Izv.) Voditelj italijanske ljudske stranke don Sturzo je prišel zadnji čas v kritičen položaj radi svojega radikalnega članka v »II Po-polu«, v katerem postavlja cerkev pred alternativo ,ali bodi nacijonalna ali demokratična. Po izjavi visoke osebe, ki ima zveze z Vatikanom, bo rimska kurija, na katero je članek napravil neprijeten vtis, prisilila don Sturzo, da zapusti Rim, čeprav kurija sama priznava don Sturzu, da ima pravico voditi politiko kot državljan, ne pa kot duhovnik. Zatrjujejo, da odide don Sturzo prostovoljno iz Rima.
POLITIČNI IN PARLAMENTARNI POLOŽAJ V ITALIJI-
— Rim, 9. maja. (Izv.) Italijanski parlament se dne 24. t. m. otvori s pre-stolnim govorom, zbornica začne poslovati dne 27. t m. Fa^stovsSd vladni krogi zagotavljajo, da bo za predsednika zbornice izvoljen fašistovski poslanec Alfred R o c c o, bivši državni podtajnik O tem še odloči Mussolinl. Takoj po svojem povratku iz Sicilije skliče Mussolinl ministrski svet, ki se sestane na važno sejo dne 17. t. m. dopoldne. Zvečer odpotuje Mussolini v Milan, kjer se sestane z belgijskima, ministroma Theu-nisom in riymnn*om. Dne 15. t. m. povodom zborovanja Udruženja italijanskih bančnih zavodov bo govori! finančni minister De Štefani o finančnem položaju Italije.
ITALIJA   ZArTTTTVA RUBEZtN ROMUNSKEGA  DRŽAVNEGA PREMOŽENJA.
— Rim, 9. mafa. (Izv.) Italijanski
finančniki, ki posedujejo romunske državne zakladnice, radi katerih §e ni poravnan spor med Italijo in Romunsko, so vložili tožbo proti romunski državi ter obenem predlagali mbežen vsega v Italiji se nahajajočega premoženja romunske države. Romunska vlada je iz podbijala pristojnost italijanskih sodišč za tako rubežen. Ker pa ie že eno sodišče dovolilo rubežen, je gotovo da bodo sledila druga.
FINAČNI POLOŽAJ AVSTRIJE.
— Dunaj, 9. maia (Trv.) V zadnjem č.v su, posebno po znanih špekulac jha s francoskim frankom Je opažati na drmal^H borzi cotove znake, ki kaiclo, da delujejo ta: ne s-i'e proti finančni moči Avstrije In prorf kreditni stabilnosti. Čeprav le prebolena velika kriza, ki so Jo mornU preirpetl finančni vodilni krojrf radi špektiiadl s francoskim frankom, Je kljub temu več talnih sil na dt -lu, da bi se omajal ffnančni rvolofaj republike. V&o to propagando pripisujejo borzijan-cem ln je te dni b.l na dnevnem redu predlog, da se naj dunajska borza spleti zapre
— Dunaj. 9. maja. (Izv.) Bančna tvrd-ka Oerdthaner. lastnfV  Btnsi Hiu^u-ickrI le prišla v denarne stiske. Zaprosila Je ra prisilno poravnavo. Tvttfca je ena najstarejša bančnih dunajskih tvrdk. Na nasrioma sta umrla bankirja Isldor Pisner   in dr Ernst Grfln, slednji na povratku hz MIlana Narodna banka nadaljuje akcija da obla! veliki finančni polom, izvirajoč iz bančrr.h in borzni' Spekulacll s frankom.
— Pariz, 9. maja. (Izv.) »Matln« In *PetJt Parisien« naslajata, da so bile v Inozemstvo lanclrane napačne vesti o finančnih po'omih ns Dunaju, k5er naj bi bankrotiralo nad -10 bnnk. z edinim namenom, da bi se oslabil kredit Avstrije. Te vesU so hi'e povsem tendenciJozne. SkuSaJe so natikat« finančni položaj Avstrije kot nestaleru
■» ■ ■
PALM
kavEok pete in kavčuk podplate
nosi deca In odrasli, ker so late trpežne, poceni in prijetne sa nositi
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 9. maja. Sprejeto ob 13.
Devize Curih 14.30—14.40, Parv 4.S75—1.925, London 351.90—354.90, Dun»3 0.11265—0.11465. Praga 235.50—288.60. Tr«f 858.25—361.2S,  Newyork 39.50—42.50.
Valute:    dolar    79V —801  . K«
s ■
0.1U.
Efekti:  1%   InveM.   i>r.B.  1921 64— 66.50. 2^4% drž. renta xa ratnu Metu 141— 143. LJublJanaka kreditna 235, Centralna banka 37.50—40, Hrv. eskpt. banka 12R -129, Kreditna banka Zgb. 130—132.5 Hlpo lekarna banka 63—65, Jugobanka 117—118 Praštedlona   915—920,   Slavenska bnuk* 120—122, Eksploatacija 1225, Drava d- d.. Osijek  370,  Sečerana,    Osijek 1000—1050. Isi3, d. <L 67—58, Nlhag 107—110 Gntznan g30—850, Slavonija 90—96. Strojne tov. 150 Trboveljska   485—495,     TJnlon, paromlin 700—750, Vevče 170,
INOZEMSKE BORZE. Curih, 9. maja. Današnja borza Br Ogred 7.—, Praga 16.50. Newyork 563. lxm đon 24.57, Pariz 85.70, Milan 25.05, Perlln
I. 30, Amsterdam 210.25. Dunaj 0.007995.
— Tret. 9. maja. Predborsa: Beograd t6.TS~~27.80. London Dt—48.20. Pariš 184 185, Nowjork 23.40—22.75, Curlb 398—401. Dunaj 0.0314—0 $16, Praga 65.50—65.90.
— Dunaj, 8. maja, De v I se: Beograd 876—S80. London 311.100—312.100, MIlan 3174—3186. Neiryork 70.935—71.185, Pariz 4532—4548, Praga 2083—20—S. Curih 12.635
II. 885.
Valute: dinar 973—879. dolar 70.460 —70.860, lira 8160—3U0, češka krona 3064 —2080,
(
ALI JE MOGOČE UŽITNE GOBE UMETNO VZGAJATI*
Ljubitelji svežih užitnih gob so delali vsakovrstne poizkuse, kako b[ bilo mogoče pridelovati gobe tudi doma Oziroma na določenih krajfc v gozdu. Sevć se taki pot z-knsi niso vedno posrečiM, v prvj vrsti za to ne, ker ni bilo mogoče pogoditi sestavine redil nlh plasti, kakršne potrebuje za uspešen razvoj v gozdu takorekoč vsaka vrsta gob nese. Nadaljnji vzrok neuspeha pa je tudi v tem, ker niti znanstveniki še ae vedo povsem zanesljivo, ko'fleo časa rabi seme (tros) posameznih gob, predno vzklije in razvrje v zemlji nitkasto podgobje .(rnicelij) oziroma da se Iz podgobja razvije plodlšče (goba). Znano je, da trosi nekaterih gob potrebujejo 5 do 10 let, preden razvijejo p!od.
Splošno znana je umetna vzgoja kuk-makov (šampinjonov), kar je najbolj razvito na Francoskem. Francozi so že pred svetovno vojno dobivali 30 do 40 milijonov frankov ca leto za lzvažane šampinjone. Ker uspeva ta žlahtna goba prav dobro tudi pri nas v prosti naravi, zato bi se tudi 'ah-ko umetno gojila in donašala pridelovalcem več dobička kakor katerakoli povrtni-na. O tem prihodnjič v posebni razpravi
Naj'ažje je umetno vzgajati tiste vrste gob, ki rastejo kot zajedalke na drevesnih panjih m mrtvih koreninah, namreč razne štorovke (mraznica, navadna štorovka, borov glivec, ostrigar Itd.). Vzame se jeseni par dozorelih klobukov teh gliv ter se Jih povezne čez noč na be'i papir aH steklo. Zjutraj se komaj vidno seme liki moka previdno vsuje v mlačno vodo. se dobro pretrese, nato pa izlile za Iubie raznih drevesnih štorov — najboljši so bukovi, gabrovt in je'ševl štori. Že prihodnje leto bodo štori obloženi teh izbornih gliv, da jih lahko po večkrat porežemo. Ako nočemo delatj takih poizkusov v gozdu, kjer nam lahko kdor-sibodi našo setev požanje, prirpeljimo si take pripravne drevesne panje domov na vrt ali na dvorišče. Na Japonskem Že davno poznajo umetno vzgajanje okusnih štorovk.
Zadnja leta se je dvema francoskima raziskovalcema posreči'o umetno vzgojiti tudi smrčke (mavrohe). V ta namen sta močno pognojila vrtne grede v senčni legi, primešala gnoju peska In apna, vrh gnoja pa še natrosila za en centimeter na debelo rodovitne prsti, ki sta jo poprej že pome-ša'a z žaganjem. Spomladi, ko so se pokazali v naravi prvi smrčki (prva naša goba, ki se pokaže včasih že meseca sušca), sta dala par popolnoma doraslih eksemplarov v vo6ax jih dobro izprala In s to vodo poškropila prirejeno gredo. Nato sta gredo še močno poškropila z mlačno vodo ter jo pokrila s smrekovim! vejicami. Celo poletje je bilo treba gredo redno škropiti, na jesen pa na debelo pokriti z listjem. Prihodnjo pomlad, po parkratnem mlačnem škropljenju, so se prikazale velike množine delikatnih smrčkov.
Izmed ostalih užitnih gob se dajo umetno gojiti nekatere go'obice, posebno zelenkaste golobice (sivke) in modrikaste go-iobice (plavke). V ta namen je treba zemljo gosto pomešati z gnilim Ustjem (oziroma z listnatim gnojem). Seme se dobi na enak c a čin. kakor od štorovk.
Na Angleškem gojijo umetno sive m usnice (bisernice =« amanlta pustulata) ter izdelujejo Iz njih ze!o okusen sok (ekstrakt). Pri nas smatrajo to gobo za strupeno, a je prav dobra, le vrhnja kožica se mora sleči, ker močno greni.
V Italiji goje posebno mnogobrojno neke vrste luknjičastih gob (polvporus tube-raster). Seme teh gob se dobi na vseh trgih že vmes eno v Ilovnate kepe pod Imenom »pJetra fungađa*. Pridelovalci namreč zasejejo trose na vrtnih gredah, potem pa
Gospodsrsfvo.
razvito podgobje ( aftVaoto mrene)
niio z apneno in glanasto zemtio v kepe, ki se kmalu strde liki kamen. Te kepe hranijo v vlažnih kleteh, ozir. jih neprestano z mlačno vodo skrope, a is kepe poganjajo mesece in mesece neprestano prav okusne gobe.
Razun šampinionov pridelujejo na Angleškem na umeten način tudi gnomotjike (tuber = Truffel), k$ rastejo le pod zemljo. To pridelovanje je donasalo Francozom Že pred svetovno vojno do 18 milijonov frankov letno. Tudi na Nemškem se precej ukvarjajo s pridelovanjem gomovjlk. Bavarska vlada je dala leta 1911 po trtni ali uničene vinograde v Ofalci zasadili s hrastovim in bukovim drevjem, pod drevjem pa zasejati gomotfflce. Čez 5 let je žetev teh gob več donašala, kakor prej trte. Pridelovanje gomoljik je sicer počasno in zamudno, toda trud se poplača, ker imajo te gobe visoko ceno na svetovtnih trgih. Popolnoma dorasle gomo'iike se za seme razrežejo na lističe, ki se jeseni ali spomladi vlože v listnatih gozdih pitvo pod zemljo ali samo pod plasti preperelega listja. Pni plodi se razvijejo š"e*e čez 5 let.
a. a
* * *
—g Novosadska blagovna borza 8. maja.
Na produkt nI borzi notira jo: Pšenica ba-Ska, 79-80 kg, 2% defektna, povpraševanje 317.50, ponudba 320; rž ba&ka, ponudb« 325; koruza baSlca prompt, 227.50—232, za maj 227.50—232.50, ta Junij ponudba 240; banatska prompt pariteta Sen ta, ponudba 230; moka »0« ponudba 490; »0« 480—485, >Z« 430—435, »5« 380—385. Tendenca zelo mlačna. Promet okoli 65—70 vagonov.
—g Dobava kolesnih ob roče v. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 26. maja 1924 za dobavo 108 komadov kolesnih obročev. Pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic ▼ Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti veleeejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
—g Dobava mercedee-motorjev. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 26. ti. ofertalna licitacija glede dobave 9 mereedes-motorjev. Predmetni oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—^ Prodaja ročnih karbldnlh svetlljk. Direkcija državnih železnic v Ljubljani ima na prodaj 1099 ročnih karbldnlh evetiljk, ki so Se nerabljene in v dobrem stanju. Vzorec se nahaja na ogled med urad rimi urami pri ekonomskem odelenju v poslopju bivšega inšpektorata d. ž. nasproti velesejma in v mat. skladišču d. i. Maribor. Ponudbo je predložiti najkasneje do 25. maja 1P24 ekonomskemu ođe'enju v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba k štev. 893-IIT.'24«.
—g Dobava sukna, blaga za podlogo ln sukanca za mornarske obleke. Pri ođe'enju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 27. maja t I. oferta'na licitacija glede dobave sukna, blaga za pod'ogo in sukanca za mornarske obleke. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L!ub!?at;i Interesentom na vpogled.
To in ono.
„TOMBOLA"
nižjih poštnih uslužbencev se vrši * ne« de Ujo, ti. maja ob vsakem vremenu. Za;o vsi na Kongresni trg. Začetek ob treh popoldne.
3244 ODBOR.
— Telesno zaprtje. Višje zdravniška poročila iz splošne bolnice na Dunaju zname-njajo, da se z greČico »Franz - Josef« dosezalo Izborni uspehi.
Princezinia VfmdlsiAoratz-Habsburg.
Mnogo se je pisalo zadnje dni o princezinji VVindischgratz, ki se je ločila od svojega moža princa Otona. Prince-zinja je nadvojvodinja Elizabeta, hči prestolonaslednika Rudolfa in Štefanije. Iz aktov, na podlagi katerih je dosegel princ Oton VVindischgratz ločitev zakona, je razvidno, kako nezvesta in razuzdana je bila ta Habsburška Elizabeta.
Princ Oton pripoveduje: Že po rojstvu prvega sinčka, torej samo dve leti po zakonu, so se začele razprtije. Pred vsem je bila Elizabeta visoka in ponosna, do skrajnosti ošabna,   kakršni pač so bili skoraj vsi Habsburgovci. Zaničevala ga je in poniževala. Poprej se je potrudila, da je odstranila vse ovire za zakon z njim, pozneje pa ni poznala nobene ljubezni več do njega, marveč mu je vedno očitneje kazala svojo averzijo in svoje sovraštvo. V Puli se je nekoč zabavala s skupino častnikov, princu Otonu popolnoma neznanih. V vili Brioni ji je potem resno očital to meno postopanje ln ji je zagrozil, da vse sporoči cesarju. Kmalu nato je zvedel, kako se je  doslej  zabavala  njegova nezvesta žena s častniki v Miramaru. na Brionih, v Puli in še marsikje druge. Nekoč je poklicala celo njegovega nečaka princa Alfreda vVindischgratza. ki je bil njegov gost v Miramaru, ponoči ob dveh v svojo spalno sobo. Očitno ljubavno razmerje je imela Elizabeta s pomorskim častnikom znanim Egonom Lerchom, ki je s svojim podmomikom v avgustu 1915 j poginil. Dve do tri noči na teden je prebil Lerch v Elizabetini spalni sobi. Vse služabniŠtvo je to dobro vedelo. Ler-cha je poljubl;a!a Elizabeta, kjerkoli ga ie dobila, tudi v navzočnosti služabnikov, bodisi na stopnicah, bed^i v avtomobilu ali kje drugje. Ko se je Lerch ponesrečil, je jokala in ni imela več miru. Neprestano se je vozila v Trst, da bi dobila kako vest, da se je morda Lerch vendarle rešil. Ko se je pokazalo, da je mrtev, je ostala nekaj dni zaprta v svoji sobi, vrgla ie od   sebe   svoj poročni prstan in po svojih sobah je položila po mizah in pribila po stenah vse polno Lerch ovih fotografij.   Cesar Fran Josip je hofel napraviti mir in   povišal \Vin-dischgratzovi družini dohodke, toda do sprave ni prišlo. Elizabeta je zapeljevala razne mlade ljudi, ki so ji prišli pod roko. Tako je zapeljala nekoč tudi nekega semenišnika, ki je poučeval njene starejše otroke. Potem pa je bila še toliko nesramna, da ie to povedala svojemu možu s smehom in izjavila, da se ji je revež hudo smilil. Elizabeta je svojim otrokom slikala očeta princa Otona za nič vrednega človeka, in ako je hotela kakega svojega otroka prav krepko pokarati, mu je rekla: »Ti si pravi neumni VVlndlschgržtz, ti lažeš kakor kak \Vin-dischgrč.tz. ti si svinja, ti si pravi Win-dischgrMtz«   Sedaj   je   nesrečni Oton \Vin d ischgra tz rešen svoje ljubeznive žene.
Njena mati Štefanija je znorela. Okoli sebe vidi neprestano senco pokojnega mofa Rudolfa, bega okoli po svojih sobah, vedno skrajno vznemirje-
na. Stara je 60 let, pa jih kaže S0 let. Njen mož grof Lonyay je ob teh razmerah tudi zgubil svoj razum. Zanimivo je, da je Elizabeta organizirana članica — socijalno demokratske stranke na Dunaju.
Proces Garlier.
Poročali smo v eni predzadnjih številk »Slov. Naroda« o procesu proti kapitanu Carlieru, ki je obtožen umora švicarskega trgovca Isellija v hotelu »Palače-, Beograd. Proces naravno vzbuja ogromno zanimanje. Pri zasliševanju jo Carlier izpovedal, da se jo seznanil z Iselli jem že leta 1918, ko jc služboval kot francoski konzul ▼ Beogradu. Kupčljskih opravkov nista imela, njihovo prijateljstvo pa je bilo zelo intimno. V Jugoslavijo je Carlier prispel v svrho intervencije za Isellija. da bi dobil slednji dovoljenje za izvoz precejšnje množine drv iz Jugoslavijo. Ftanovala sta v hotelu rPalaee, in sicer Tsellm v sobi 125, Carlier v sobi 4S. Dne 8. okt. je Iselli tožil Carlieru, da ima hude bolečine v želodcu in da hoče odpotovati v Zagreb. Carlier j« pozval zdravnika, ki je Tselliju prepovedal potovanje. Medtem je Iselli sobo že odpovedal in ker ni bilo druge na razpolago, se je preselil v Cnrlierovo. — Za samokres trdi Carlier. da ga nI imel. Pustil ga je v Parizu Zatem so bili prečltani zapisniki  o kapetanovem  za^liSanju  na policiji
in sodišču Nasprotja, ki so v njegovem zasliševanju, tolmači Carlier s tem, da mu vprašanja niso bila dovolj precizno razložena. Nato je bila prečltana izpoved izvedencev, ki so ugotovili, da je bila municija iz Pariza Zagovornik obtoženca dr. Topalovič je nagla šal. da j« možno, da se je Carlier sam ranil. Razprava je bila nato prekinjena in se je nadaljevala ob treh popoldne. Kot prvi je bil zaslišan Hans Zentner, blagajnik Palače Hotela«, ki se je ob času izvršitve zločina nahajal v svoji sobi, nahajajoči se v vertikalni smeri dva nadstropja višje od njegove. Cul je strel in slišal tudi Carlierove krike na pomoč. % okna svoje sobe je nato opazil, da je Carlier odprl okno svoje sobe in nato j« sliš.-l padec nekega trdega predmeta na krov ulične svetilke, odkoder je predmet odletel v zid dvorišča. Carlier je na izpoved Zentnerja odvrnil, da ni točna. Nato so bile prečitane izpovedi sodnih izvedencev. Iselli je bil zadet iz najkrajše bližine. Na podlagi seciranja trupla se je tudi ugotovilo, da je bil zastrupljen z arzenikom. Arzenik se je našel tudi v skodelici za čaj, iz katere je pil Iselli. Ugotovljeno je bilo, da je Carlier kupo cel v lekarnah različne kemikalije.
Drugi dan procesa.
Razprava proti Carlieru se je nadaljevala včeraj zjutraj. Ponovno so bila zaslišane vse priče. Izvedenci so ostali pri svojem mnenju. Vratar hotela »Palačer je v noči kritičnega dne Cul iz sobe štev. 48 krike na pomoč Pred vrat m i je ležal v krvi Carlier fn pozval vratarja, da pomaga Iselllju. Priča Andra Mlhajlovič. puškar, je izpovedal, da je kroglja iz samokresa belgijski izdelek. Zaslišan je bil zdravnik Oarnler, ki je zdravil Isellija. Izpovedal je, da je večkrat bil pri Iselliju, da pa Carlier ni bil nikoli navzoč. Trditev, da je Carlier zaklepal Isellija torej ne odgovarja resnici. Neugodna pa je bila izpoved natakarja Kokona, ki trdi. da mu je Carlier jedila vedno odvzemaj pred vratmi in sam odnašal v soboto. Na vprašanje čemu je neznanec zastrupil in ustrelil samo Isellija, a ne Carllera. je odvrnil Carlier, da je že v Curinu dobil grozeča pisma in sedaj je on kot obtoženec enako uničen kot Iselli Razprava se je nato nadaljevala.
Leon Id Andrejev:
Jekaterina Ivanovim.
(Konec.)
Jekaterino Ivanov no vidimo v drugačni luči. Prizor z možem, ko ga je rotila, da je prelomila zakonsko zvestobo samo iz samoljublja ln užaljenega ponosa, jo predočuje kot moralno nepokvarjeno, četudi nekoliko originalno žensko. Med štirimi očmi s Ko-romislovim je stvar čisto drugačna. »Ali me ne ljubi* več?« »Nikoli vas nisem ljubim. * Ona:  »čemu tako govoriS? Cuj, mil misliš resno: Ne, to ni res, ljubil si me.« »On:   »Ne.«    Ona:   »Tedaj Je to podlost? čujte, če me ljubite, čamu pa... Se Šalite? Ne plaši me, Pavel, se šališ? »Koromi-slov Je neizprosen. Kruto in brezsrčno Ji pove v obraz, da Je ne ljubi, da Je bilo vse samo Sala, komedija. Ironično jo vprašuje: »Zakaj je vas zapustil Aleksej?«   Na njen odgovor, da ne ve, ji zaluča v obraz: »Lafete, draga.    Lažete, Jekaterina Ivanoma, čujte me . .. Mnogo sem videl v življenju, pa ml je včasi vendar ...   strašno gledati vas. Kaj se godi s vami, ne razumem, gledam ln blodim. Seve, ne zahtevam od vas popolne odkritosrčnosti,   toda,   draga! — poskusite, kar poskusite spregovoriti z menoj.   Nisem mož, z menoj lahko govorite o vsem.« Pohot je objel vse njeno bitje. »Pavel, pojdi sem. Danes me nisi se ncb*naxat poljubil.«   »Jekaterina Ivanovna,   zakaj ne spodite Men tikova? Te je grozno!« V Ko-romislovu se je zdramil samec. NI ljubosumen, ker ne ljubi te ženske,   toda ogabna mu je misel,   da občujejo z njo tudi drugi, kar priznava tudi sama, ko j! očita ljubavne razmerje m Mentikovim ln molevim bratom: »Ne, res. Nikogar reč ai bilo.« Koro-mislov jo analizira. »VI ste nekaj mrtvega, umrlo. Truplo ste, Jekaterina Ivanova, Prosite moža, naj vas ustreli, ker morate umreti.« Toda ona ne sliši in ne vidi. TJltvati hoče, piti iz polne čase življenja, dokler Je telo Se mlado ln kri kipeča. Ne moti Je okolnost, da jo Kororaislov ne ljubi, da jo je objel v hipu strast!, kot M objel drugo prostitutko.
Oglasi so telefon- OeorglJ romfsloru, ds ga takoj
gre neopaSena mimo nje. Koketira dalje s njim, »Poljubite me! Odhajam; kadar človek odhaja, ga lahko vedno poljubiš. Nalašč, sorodnika sva, ali.. .« No, enkrat, no, hitreje, sicer pride takoj — m—o—ož!« Z usmevom odhaja. Vstopi Georgij, pozdravi prijatelja fn ogleduje njegovo hišno, češ, brhko dekle. Koromislov ne razume njegove hladnokrvnosti. Na stopnicah je srečal Seno, potožila mu je celo. da jo je Koromislov spodil, in vendar — kakor da Je vse v redu. »Zakaj ne spodiš Men tikova? Oprosti, da govorim tako naravnost, toda midva nisva majhna, slepih miši ni treba loviti.«
Georgij je postal apatičen. »Nehaj! Vsega je konec Pavel! Forma življenja je menda ostala: gospodarstvo je tam, deca, slednjič moje delo... Ce pa se ozre* notri — naravnost groza! Kaj početi, Pavel, kaj početi?« Georgij ne ve, kdo je vse to zakrivil, kdo je tako spačil njegovo ženo. Pa vendar ne on sam? Koromislov mu analizira njen značaj: Ona je večna Magdalena, ki Ji je pohot nos t začetek ali konec, bres katere pa sploh ne more živeti, ki je njena Golgata, njena groza ln sen, njen raj in pekeL Gotovo joka kakor mačka tam kje na podstrešju. Pa jo razumi — kaj hoče? če. si razumel — evo t! svete, in lepote in čistote ln nebeške blaženosti — os pa nisi razumel — pa žlezi k vragu ▼ pekel. Ustrelil bi Jo, Gorja, dobro delo storiš.« On: »Da? Ne morem. Sebe ne razumem, kako naj ie sodtm drago? Ah, te ne gre as to. temveč za to, da — nič ne morem, razumeš — nič. Berač. Ali Je to bedasta pokorščina usodi, ali rob-stvo, prirojeno lakajetvo, kl mu Je nedostajalo samo slučaja... Ah, Parol, ti ie me poznaš vso globine mojega gorja. Glej, telim ti, ds ona lato — ft Jez? Jaz, prijatelj, ti zdaj tudi lažem ... ne, ne no smislu, seveda, temveč po Izrazu obraza, s tem, ds mesto krika — modrujem, kakor v svoji ko* misiji. In moje delo, s katerim bf se rad ogradil od vesti kakor a ščitom, mar al laz? Bh! Kaj naj počnem, kaj naj počnem!« Molčita ln hodita po sobi Georgij Je izgubil ravnovesje. V duil Je
Jerico prijateljeve
»AH bi sa
sel, ki jo je Aleksej morda sam gojil v globini svoje razdejane duše, skrivaj, da bi Je niti sam prav ne opazil. Oba stopita k oknu. Zunaj že gore svetiljke. »Visoko?« vprašuje Georgij. »Šesto nadstropje.« »Torej kako je Pavel, živeti ie vendar treba?« Georgij že pomišlja o samomoru.
četrto dejanje. V Koromislov! delavnici. Zbrani so Koromislov. druga dva umetnika Koropee ln Ludvig Stanislavovič, Te-plovskU. MentlkoT. Aleksej. Uza ln Jekaterina Ivanovna.   Jekaterina Ivanovna stoji napol naga na vzvišenem prostoru, s pove-šeno glavo gleda v tla. Koromislov Jo slika kot Solomejo. Vesela družba kramlja. Zba-dajo Mentikova. ki sploh Igra precej pomilovanja vredno vlogo petega kolesa. To-ropec draži Jekaterino Ivanovno, da nI prava Solomeja Ona skoči na tla in prosi Te-plovskega, naj ji nalije vina,   Toropec ln Ludvig Stanislavovič se prepirata o njeni lepoti Lise sedi v kotu in opazuje razposajeno družbo. Koromislov se ji hoče približati, toda ona ga jezno zavrne. »Katjin ljubimec? — videla sem danes ... slučajno ... na stopnicah, kako je poljubil Katjo.« Jekaterina Ivanovna stopi sonet na svoje mesto. Koromislov bi rad nadaljeval portret Solomeje.    Toda   družba je zidane volje, Mentikov ga Ima že malo ped kapo, delo ne napreduje. Pa tudi Jekaterina Ivanovna nI pri volji, čuden nemir je opasati r njenih krotnjah. Posodo, ki jo je prinesel Koromi-slovu sorodnik Sura, izpusti ns rok, da pade na tla ta se razbije.   Vsi se čudijo njeni razburjenosti. Koromislov jo prosi, naj pleše »ples sedmerih pokrival«. Zadene akordi, Jekaterina Tvenovna so ostra po navzočih ln koleba. Videti je. da ne sna plesati. Dvigne gole roke ln napravi nekaj neokretnih, po svoji neodločnosti mučnih kretenj. Trenutno se zdi, da sdajsdaj zajoka. Koromislov kriči »bravo, bravo!« Med razuzdanim plesom vstopi GeorgfJ, ki gs nihče ne opazi, ta sakria »brave, bravo!«   Georgij pozdravi prijatelje. V tam porabi Jekaterina Ivanovna njegovega brata Alekseja r kot hm mu urari, da ga ljubi   »Reši me.   Ljubim te!
i menoj. Aleš? Videl at, kako Georgij krm, naenkrat pravi:
vi naenkrat: bravo. Ali pa se mi samo zdi, in ni nič, in nikoli nisem bila žena? Ne, bila sem žena. Razumeš, zasmehovala sem jih, ko sem plesala, in kar pride — on. Aljoša! Pa če bi prišel Bog. on bi tudi dejal: bravo? Ne, počakaj. Vem, kaj bi storil Bog. S pogledom bi me ubil. Ali ne, povej?«
Zagonetna ženska. Vse je združeno r njenem razuzdanem telesu in njeni nemirni, vedno po nečem novem koprneči duši. Vse ljubi, vse bi rada objela, vsem bi se vdala, da nasiti svoj pohot, in vse sovraži, prezira, ker ne najde v naročju moškega utehe za svoje hrepenenje. V moralnem blatu se spomni celo Boga. ?>KJe so božje oči, povej? On je dejal, da sem mrtva, jaz pa sem taka nalaSč, hlinim se mrtvo, kot lisi-ea, sama pa pazim na vse in čakam.« Alek-seju je ta hip zatrjevala, da ga ljubi, In že mu pove v obraz, da ga sovraži, da ga hoče ugrizniti, še hip, pa ga kliče in mami, naj jo poljubi. »Hočeš danes ponoči?« Strast kipi v njenih žilah. Aleksej se ji Iztrga in odide. Jekaterina Ivanovna pije zadnjo kapljo moževega ponosa. -Gorja, ali nam do-Tollš izlet na avtomobilu? Ali ste videli, Toropec, kako dobrega moža imam? Naslikali bi ga. »Potem se jezi, da ima prazno skledo. Prerokovo glavo hoče, da bo prava Solomeja. Ker ni odsekane glave ln ker Koromislov izjavi, da so navzoči sami Herodi, zakriči srdito, da je poštena ženska ki ne trpi da M jo ...
Jekaterina Ivanovna postaja histerična. »Kdo pravi, da je Aljoška — prorok? Aljoša je prav tak smrkovec, in ©e hočem, gs prisilim, da se ho plazil po zemlji, kakor pas. Lisočka, poglej, kako so vsi smešni m
glupi poglej___« Potem poljublja kmetske-
ga fantiča £uro. Toplovskij jo zbada, naj poljubi njega. Ona: -Ne, kako si drzne govoriti, naj ga poljubim? Jaz sem poštena Ženska in ... Veste, da me je trikrat streljal in hotel ubiti, toda jas sem poštena lenska, nikoli ga nisem varala.« Težko je razumeti to Ionsko. Vse je, ali vsaj hoče biti r eni osebi: poštena, razuzdana, histe-imasodna, plemenita, podla, vihrava, — dobra, s testa Cena tn prostitutka. »litanBfca poglej, čisto naga sem... kako to? An, da, čisto sem porabila: gledam —
NAJNOVEJŠI SPORT AMERIKANCEV V PARIZU.
Pariz se mrzlično pripravlja na olimpijado. Vse mesto je ž e polno tujcev, hoteli so že prenapolnjeni in tudi cene se dvigajo
vsporedno s pripravami. Iz vseh krajev prihajajo tujci, predvsem Angleži in Amerikanci, ki smatrajo šport še vodno kot nekak svoj privilegij. Ker pa športne igre še niso v polnem teku, si Amerikanci ubijajo čas a { originalnimi idejami Najnovejša ameriška športna novost v Parim je metanje m^a« mornatih kavarniških diskovih ploSČ. Na Montmartrj. idiličnem kraju Pariza, Je .krokala- družba ameriSklh ollmpijeev ln ko so na terasi neke kavarne opazili male mizice, pokrite z mramornatimi ploščami, so takoj izrabili priliko, odstranili vijake\ s katerimi so bilo plošče pritrjen^ in ?o metali plofče po cesti kot disk. Dobro jo ?>, celo izvrstno in bili so oduševljeni nad ■vo-jo idejo. Toda nesreča je hotela, da je neki ponočnjak dobil tak disk v nogo in T<-> 'n slednjega tako razjarilo, da je tek«»l na policijo. Ko je policija prispela, so Amerik*-i \ še vedno premetavali ^disk«. Policija je go* spodo, ki so Hicer protestirali proti motenju igre, odgnala na stražnico, kjer so prespali mačka. Naslednje jutro jih je zaslišal ko* misar. Amerikanci pa so potegnili dobro re« jene listnice iz žepov in so poravnali ran Škodo. Kavarnarju so plačali razbito mizr, nesrečni pasant Je doFil mastno odškodnino za pohabljeno no~o in tudi policija je prejela svoj delež za gostoljubno brezplačno prenočevanje, če je človek Amerikance. pO' tom žo gre rn če ima dolarje...
SHAW IN TPJVfASTI REPORTER.
Glasoviti angleški dranmrlk In Satirik Bernhard Shaw ni posebno naklonjen nov«-narjem in dnevnemu tisku. Predvsem pa sovraži novinarska razgovore. Nedavno ga je obiskal poročevalec nekeca ameriškega, dnevnika in ga prosil za imena dvanajstih najbolj znanih sodobnih pisateljev. Reporter je kratkomalo zahteval od velikoga dramatika kratko karakteristiko označenih oseb. Shaw je bil nad poročevalčevo drsnostjo silno ogorčen.
No in naš reporter se nt dal vgnaM v kozji rog. Odšel je brez slovesa, par dni kasneje pa je z isto prošnjo zopet prišel. Shaw je izjavi!, da vprašanja sploh cl mo-ssocV re. iti in je rekel poročevalcu, da ga naj s slični ml ugankami ln vprašanji pusti pri miru. .Mislil je. da se jo sedaj enkrat za vselej odkrižal nadležn^sra novinaria in tudi svojemu slugi je naročil, da ne .^me vpodrepne noviuarsko muhe — tako je \z-javil — nikdar več puBtiti k njemu.
Nekega lepega dne — Shaw je le dav« no pozabil na reporterja — se. je vsiljivi Amerikanee zop*-t oglasil In sicer topot pori drugim imenom. ?haw se je kar penil od jeze, končno pa se je vdal in jo izjavli da je pripravljen ustreči novinarjevi želji. Naslednji dan je reporter prejel pismo v kar*», r^m mu je Shaw označil imena dvanajstih pisateljev, ki po njegovem mnenju zaslutijo lovorjev venec. V pismu so bila Imenovana sledeča Imena: 1. Julij Bernard Shaw, 2. Bernard Shaw, 3. Jurij B. Shaw. 4. Jut. B. Shaw, 5. J. B. Shaw, 6. J. B. S., 7. Juri i Sha-vv, S. Bernard Shaw, 9. Jurij. 10. 9haw. 11. Shaw Jurij Bernard, 12. Shaw Bernard. Tako jo zviti reporter nasedel glasovitom" satiriku.
* 1-IIetiil deček obsojen na smrt. O tem
izrednem slučaju poročajo nmeriškl Hsti: V kraju Sryor Okla le bila pred dobrim letom umorjena mrs. Georgo Adar. Morilec je bil 14Tetni deček rZlias Ridge, kf ie bi! sedai ob-sojen na smrr.
Glavni uredrv'k: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
popolnoma naga sedim, a okrog so moskj. Trudna sem, Lizočka, strašno sem trudna, poskusi, kako jo težka moja glava. Vsem je mučen ta prizor, ta čudovita mešanica čustev in misli, ki se vrte v Jekaterinl Iva-novnl. Georgij se šo vedno bori s ljubeznijo in gnevom. ;Ko sem vstopil in zagledal njo — tako — sem hotel pograbiti nož in planiti na vse, nato ... na vse! Ljubim jo, Pa« vel. i>5ele danes sem jo vzljubil, šele zdaj, ta hip.« In solze se zaleskečejo v njegovih, očeh. Liza prigovarja sestri, naj gre domov. Ne, tudi to ji ni všeč. sNe. krokati pojdeva z njim, domov nočem.-. Georgij Jo rabi domov.   Tudi   Mentikov jI prigovarja, hoč> jo    celo    spremiti.    Zkli  se,    da vidijo v Jekaterinl Ivanovni    vsi   prisotni een-sko, ki ni več pri zdravi pameti ali pa jo Je razuzdanost obsedla tako. da nI odgovorna za svoja dejanja. Oaorglj jo obleče in JI kleče obuj« zimske Čevlje. Jekaterina Ivanovna ga poljubi na čelo. -Mili, tako mi je prijetno, da me ti oblačiš. SI tudi ti truden Revček! Varuj se, ne prehladi se... Prav? Jekaterina  Ivanovna odhaja  v spremstvu Teplovskega. Na pragu se obrne: -Gorja! Pojdi sem, Gorja ...    Mili. blagosloviti te hočem. Ne šalite se, resno mislim. No, na svidenje, mili. Bog te varuj    — Vsi odidejo. V delavnici ostane samo Georgij Dmi-trijevir. Liza fn Mentikov. Liza joče. Men« tikov stopi h Georgiju in sede k njemu na divan. »Odpotovala je naša Jekaterina Ivanoma!«
Kam je odšla ta zagonetna ženska? Ali fo Je mo* oblekel zato, da jo sleče drugi? AH se se vrne k njemu, ki ga ljubi in sovraži, spoštuje in prezira, ceni In zaničuje, ki mn Je žena, mati njegovih otrok in prosti« tu tka v eni oeebl? Ali pa »e popolnoma po-gre ene v moralno močvirje in zapusti domače ognjliče. ki ga je Itak že neštetokrat oskrunila? Konec igrokaza nekako ne bar-monira s celoto. Zdi se, da Je Andrejev pretrgal nit svojih misli. Sicer pa Je težko ustvariti iz anačaja Jekaterine Ivanorne nekaj harmoničnega, eelotnega m aaokroie nega. Kakor vaak nj«n nastop, vsaka kretnja, misel te beseda, tako je tudi njen odhod čuden, nerarumljtv, zagoneten. »
stran 6.
•SLOVENSKI NAROD« dne 10 maja lž»24
stev. 107.
Plesi Razne atrakcije
Odhodne postaje:
Reka i .Hotel Ev. ropa" (avtomobilske postaja)
Opatija i Pred kavarno .Principe Um-berto«
Prvi odhod ob 11*30 predpoldne.
Prihod iz Reko in Opatije v Jugoslavijo a posebnim avto« mobilskim prometom vsake pol ure.   Vožnja traja 15 minut.
Dvorane se odpirajo vsaki dan ob 11 -ih dopoldne.
Prvi odhod ob 11-30 predpoldne.
Cena za odhod in vrnitev Lit 5*—.
!3f
Prvovrstna restavracija
Pisemski papir
priporoia
narodna knjigarna.
Fero Mumpret Anka Rumpret roj. Vidmar
poročena
Krško. Videm pri Krškem
1
28. aprila 1924
3227
! Za mnkoiti!
Ravnokar došli damski in dekliški slamniki po najnižjih cenah. Prevzemam tudi vsa popravila. 2044
Minka Horvat,
modistka Ljubljana, Stari trg 21
izvršuje tiskarska dela v vsaki
množini m sicer:
uradne  tiskovine, cenike, koverte, račune, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vabil a, cjrkul ar je, vstopnice,    etikete,   mrtvaška   nazna- >ft^ nila, zavitke,  časopise  in vsa v tiskarsko ^^fca stroko spadajoča dela okusno in ceno. naročila sprejema tudi »narodna knjigarna«, prešernova ulica
LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5
PRVOVRSTNEGA
TOVARNIŠKA ZALOGA
3234
SE DOBI PO ZNIŽANIH CENAH PRI NOVO UREJENI TVRDKI
Sv. Petra cesta št- 71, nasproti tovarne Indus (Pollak).
PRODAJA SE SAMO NA DEBELO.    POSTREŽBA TOČNA. NA ZAHTEVO SE POSUE CENIK.
+
Henrik Lasič, svetnik stola sedmorice, s soprogo Ivanko in sinom Dušanom, javlja sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih nadvse ljubljena hčerka, odnosno sestrica
Božena
prominula danes po noči po daljši bolezni v starosti 19 let.
Ubožico popeljemo v soboto, 10. t. m. ob 4. popoldne iz Sp. Šiške, Vodnikova cesta št. 97, na večni počitek k Sv. Križu.
Vzornemu otroku ohranimo blag spomin.
V Ljubljani, dne 8. majnika 1924.
3243
Zahvala.
Za vse nam izraženo sočutje ob priliki težke izgube naše soproge, mamice, stare mamice, gospe
Terezine Verbajs
kakor tudi za obilno spremstvo drage nam pokojnice izrekamo vsem udeležnikom našo srčno hvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, šopkov in krasnih vencev, upravnemu svetu »Narodne tiskarne" in njeni predsednici blag. gospe Franji Tavčarjevi na udeležbi.
Iskrena hvala in Bog plačaj!
V Ljubljani, dne 9. maja 1924.
3337
Žalujoče rodbine: Verbajs, Sirca, dr. Breskvar, Skuhala.
uprave na i sa prHofi dinar.  Platoje %m
IflHLI 0GLHSI
Cena   malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
BJBJ BJB	Sode od vina in žganja, 200 do 700 I velike, proda radi selitve F. Cvek. Kamnik. 3225	Prodam hišo v večjem mestu v Slove* niji, na najbolj prometnem prostoru z vpeljano trgovino z usnjem in čev* ljarskimi potrebščinami in tudi čevlji. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3238
1    Štežbc 1		
Učenka sc sprejme v trgovino z mešanim   blagom  pri — Anton Verbiču, trgovcu v Sevnici. 3162		
	Čebele (11 kranjičev, na okvirjih, močne) takoj naprodaj. — Stranska pot 17, Ljub? ljana. 3229	
Iščem uslužbenca za   trgovino,   kateri pa mora biti obenem Šofer. — Ponudbe pod »Zanes= i j i v  33 3231«  na upravo »Slov. Naroda«.		|    posojila | 50,000 Din posojila dam proti varnosti do* tičnemu. ki mi odstopi, oziroma preskrbi dobro gostilno in restavracijo v najem v Ljubljani. — Ponudbe pod »Var* nost 1930/3235« na upra* vo »Slov. Naroda«.
	|  Stanovanja |	
	Za en teden iščem sobo z dvema posteljama. — Ponudbe pod »Dve poste* 1 ji'3240« na upravo »SI. Naroda«. 3240	
Provizijski zastopniki se sprejmejo za patentis ran predmet. — Ponudbe pod   »Patent   3192« na upravo »Slov. Naroda«.		
	Meblovana soba s posebnim vhodom, v sredini mesta, se išče za boljšega gospoda. — Po» nudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »D. M. DJ./3241«.	
|    ?ro9am J		| dopisovanje j
Vrtne stole prodaja  najceneje — Rozmane & Komp., Ljub ljana, Mir je 4. 3051		Ženitna ponudba. Vdovec, 45 let star. veleposestnik, brez otrok, se želi poročiti z gospo* dično ali vdovo brez otrok, staro od 25 do 50 let, ki bi imela do 125.000 dinarjev premoženja. — Resne ponudbe na po* družnico »Slov. Naroda« v  Celju  pod »Vdovec«. 31S9
	Stanovanje (majhno), obstoječe iz sobe in kuhinje, se išče za takoj. Najemnina po= stranska stvar. — Po* nudbe pod »Mirna stran» ka '3233« na upravo »SI. Naroda«.	
Osebni avto. Radi selitve sc proda avto   »Puch«,   tip VIII, 30 HP, šestsedežen, sko* ro popolnoma nov. Cena zelo nizka: 80.000 Din. — Ogleda se lahko v avto* garaži   E.   Rosa  na Po* ljunski cesti, Ljubljana. 3219		
		
	| Jtearemičnin? |	Znanja želi mlad izobražen mladenič tihega in mirnega značas j a, v dobri službi, v svr* ho zabave, ker ima m no* go prostega časa — z mlado gospodično, kate* ra zna kratkočasno kram* ljati; preproste in revne niso izključene. — Po* nudbe s sliko pod »Za* bava'3223« na upravo »Slov. Naroda«.
Važtto za trgovce in krojače! Radi selitve naprodaj po zelo nizki ceni dva nova krojaška stroja »Singcrs Pfaff«, novi pulti in šte* laže. krojaSke mize in še več drugih stvari. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3220	Proda se eno-nadstroona hiša ležeča v bližini mesta (šest sob. lepa kuhinja, klet, vrt, vodovod in elektrika v hiši). — Po« nudbe do 15. t. m. pod »Kupčija/3230« na upra* vo »Slov. Naroda«.	
Iz uprave »Slov.
Naroda«.
PROSIMO DVIGNITE PONUDBE:
»V. G.«i
»Zvon«: »Spomlad«;
»Stalno mesto/2023«;
»Plačam naprej«;
»Moderna kultura 202S«:
»Mirko«;
»Izurjena šivilja«; »Harmonija 2494«; »DunajčanT.* ^Daljnogled '2S0S«; »Briljant 2023«.
Ženite v!
Za čimprejšnjo ženitev iščem neveste, katera po* sedujc stanovanje, event. trgovski lokal in bi in* vcstirala nad 50.000 Din pri večji tu* in inozemski trgovski stvari svoj dc* nar takoj. — Dobre go* spodinie. oziroma trgov« kc, tudi vdove brez otrok ni"so izvzete, imaio prednost. Za druge obvezno* sti izvoljeni ne bo potre* ba za zakon skrbeti. — Ponudbe pod »Zveza v maju/3239« n.i upravo »Slov. Naroda«.
Ivan Magdič,
krojač, Ljubljana, Gleda* liška ulica 7 — se pripo« roča za idočo sezono.
3236
Rake,
velike, domače, — ribe, morske in domače — ter prvovrstna vina priporo* ča gostilna Vidmar (Te« žak),  Sv. Jakoba  trg 5.
3222
Sir,
polemendnlski. grover. trapistovski (polnoma* sten) kupite najceneje v mlekarni Ivan Kos. Brt* horičeva ulica 28, Ljub* ljana. 50i>9
Lahko motorno kolo »Ornega
«-
m motor za vdelati — v preei/ni in elegantni iz* dela vi razpošilia po
najnižjih cenih — -OME*
GA«. Motorenfabrik, Graz.   \Vielandgasse 15.
3211
Pletenine
vseh vrst in predriskarii* ročnih del. naimodernej* si vzorci. Cene nizke. — L. Turk. Pred Škofijo 1, I. nadstropje (v prej* šnjem poslopju Kreditne banke). 93S
Kdo bi nam gojil
za prihodnje leto semena buč, kumar in čebutčka? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelanega semena. Msdsljns pojasnila in potrebno se* me na razpolago. — Se> menska trgovina Sever & Komp.. \VoIfova ulita 12, Ljubljana. 3221
■majo
naiKi uspeli!
2524
Ali že veš, pri Šinkovcu so
že spet znižane cene. Krna!' bojo blago zastonj dajal. — Zato le hitro tja, dokler je Se kaj blaga!
Modna trgovina
A. Sinkovic nasi.
K. Soss, Ljubljana,
Mestni trg Štev. 19.
VelikonoCna prodala po znižanih cenah!
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, dobra in blaga mati odnosno stara mati in tašča
ioni Tomšič roj. Faior
▼deva posestnika na Bata
po dolgotrajni in mučni bolezni, v starosti 60 let, večkrat previđena s tolažili sv. vere, vdano in potrpežljivo mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se vrši iz hiše žalosti na  domače pokopališče v Knežak.
Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah tukaj in tam.
Bač-Ljnbljana. dne 9. maja 1924.
TftBBil*, trgovka, hči. — Mihael, tsssjsU, Mm, vnuki tor
mERHKL
bole. mastHfl, lakooe, Stuk, emajle, kistove I aaraniooano Cisti flrnls najbolje kakvoće
nndl
medic - Zanki
drulba z omejeno zaoezo
mURIBOR LJUBLJHI1H HOUI SHD podraZnlca       centrala skladište
TVORNICE:
LJUBLJan H - rciEDUODE
ROVAL MAIL LINE
Kr. angleška poštna parobrodna linija — Generalno zastopstvo zi kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. L štev. 17. 2855
Redoviti potniški prometi
Hamburg-Cherbocrg-Southampton w
New York in Kanado
Cherbou rn>Li ve rp o o i-South a m p ton v
Južno Ameriko«
--Pin de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aire*. Sanpaolo. — —
Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Podznatopstva i
Beograd, Karaejorejeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. —
Veliki Bećkerek, Kralja Aleksandra nliea 4 Brzojavni naslov za gori navedena podzaatopstva ,,Roy mallpac".
Zal Bosno« Hercegovino, Dalmacijo In Crnogoroi
Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gruiu.
Brzojavni naslov: „Prometna banka". Dopisovanja v vseh jezikih. "Mi
lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
lOpaBOaaaaaaeaK
86
01
3JXQ
48W
34
6