Štev. 251
O Ljubljani, g soboto, dne 7. oktobra im
Leto XXXVI.
Velja po poŠti:
hs telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13'— <im Ietrt leta „ „ 650 m en mesec „ „ 2*20
V upravni Jtvu s
aa telo leto naprej	K	22-40
«pol leta „	„	11-20
ux ietrt leta „	„	i-40
<:« «n mesec „	„	1*90
Ž« i>o5ilj. na dom 20 h na mesec.
$wsamezn« Stev. 10 h.

Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve{ ko trikrat. . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
HredriiStVO I' " Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod tez
--dvorlUe nad tiskarno). — Rokopisi sr
m !ica?a)o; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
PolitiCen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2.
- Vsprejema naročnino, inserate
reklamacije, tlpravnlškega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Deželne finance.
Piše deželni odbornik dr. E. Lampe.
Med raznimi nalogami deželne uprave stoje v prvi vrsti razne melioracije. Mi živimo v dobi hitrih izprememb in jako delavnega napredka. V ljudstvu se je zbudila želja po gospodarskem preporodu, ki se kaže zlasti v živahni zadružni delavnosti, katera je v nekaj letih napolnila ljudsko mišljenje s popolnoma novimi idejami. Duh iniciative, zaupanje v lastno moč, zbujenje prej neznanih gospodarskih sil in pomnoženje posameznih sil s skupno organizacijo — to so glavni znaki tega globoko segajočega prevrata v duši našega naroda.
Nihče ne more tajiti, da je to zadružno gibanje povzročilo že mnogo dobrega in da se je splošni standard of life našega ljudstva v zadnjem desetletju krepko povzdignil. Z gospodarsko osamosvojitvijo in okrepitvijo je zrasla tudi politiška zavest. Ljudstvo zahteva od javnih zasto-pov vedno več in hoče, da se z javnimi sredstvi i-zvrše velike naprave, za katere ja tudi zadružna sila še preslabotna. Vsled tega postaja tehnični del deželne uprave vedno važnejši in težišče je vedno boPj v deželnem stavbenem uradu.
Te zahteve se bodo z rastočo intenzivnostjo našega gospodarskega napredka še povečale in kmalu bo potreben tudi kul-turnotehničen oddelek, ki se bo bavil z bolj specialnim zboljšanjem poljedelstva, z melioracijo travnikov itd.
Zlasti z ozirom na bližajoče se volitve se mi zdi umestno, da objavim nekaj podatkov iz deželnega stavbenega urada, iz katerih je razvidno, kake velike in težke naloge čakajo deželno upravo v teku bodočih let.
V javnosti se malo sliši in govori o tihem delovanju deželnega stavbenega tehnika, in vendar je njegovo delo veliko in eminentno koristno. Naša kranjska dežela je v enem oziru izjema od drugih dežela in stavi ravno na tehnično stran deželne uprave veliko večje naloge, nego druge dežele. Vsled kraške formacije naših tal so vododobavne naprave ena najvažnejših naših nalog. Ogromne vsote, ki jih druge dežele porabljajo za šolstvo, obrt
in umetnost, moramo mi žrtvovati, da po- 1 moremo ljudstvu do najnujnejše življenjske potrebe — do vode za ljudi in živino!
Od leta 1891 do 1908 se je izvršilo na Kranjskem po deželnem stavbinskem uradu 80 vododobavnih naprav, za katere so znašali stavbeni stroški 2,343.135 K. Država je prispevala k tej vsoti 943.775 K, dežela 577.195 K, na interesente je prišlo 818.563 K. Večina teh naprav je prišla na Notranjsko, potem na Dolenjsko. Pri štirinajstih napravah, ki se letos izvršujejo in so deloma že gotove, dobi največ Gorenjska. Omenim Ie vodovod za Radovljico in okolico (169.000 K), ki se bo sedaj razširil na Mošnje, Brezje in Ljubno, kakor tudi na nekatere vasi begunjske in leške okolice, in vodovod za Kranj in sosednje vasi (620.000 K). Okoli tri četrt milijona stanejo vododooavna dela, ki so sedaj v izvršitvi; na deželo pride od te vsote nekaj čez 200.000 kron.
Pa to je le dober začetek temu, kar še pride, kajti zahteve, ki se pojavljajo zdaj na vseh koncih in krajih, rastejo od dne do dne.
Mnogo stvari je, za katere ljudje prosijo že desetletja, pa se niso mogle izvršiti vsled nedostatnih sredstev. Opozarjam zlasti na nujno potrebno vodno preskrbo Suhe Krajine, Bele Krajine in raznih notranjskih krajev. Težavna projekta za Suho in Belo Krajino dobivata sedaj konkretno obliko in kmalu bo mogoče stopiti pred javnost s solidnim načrtom, katerega izvršitev bo častna naloga naše deželne uprave, ker se ž njo ustvari temelj za novo gospodarsko življenje dveh doslej sila zapuščenih, primeroma velikih delov naše domovine. Izvršitev kakih 70 projektov, razdeljenih po raznih krajih naše dežele, od katerih se pa bodo dali nekateri združiti v skupne naprave večjega obsega, bi stala kakih pet milijonov kron, od katerih bo morala dežela prevzeti dobro četrtino.
Poleg teh je pa še raznih drugih prošnja za vododobavne naprave, ki so še nerešene, in na te moramo računati tudi tri milijone kron.
Toliko o vodovodih, kapnicah, vodnjakih itd.
Potem pa pridejo na vrsto velika melioracijska dela, med katerimi stoji na prvem mestu ravnokar započeto osuševanje i ljubljanskega barja, ki je proračunano na
4,184.000 K. Deželni prispevek znaša 502.080 K, razven tega mora dežela predplačiloma pokriti za interesente 1,380.720 kron, za državo pa 1,882.800 K. Silno drage so uravnave voda: Kamniška Bistrica 1,260.000 K, Vipava 1,060.000 K, Sava 1,774.500 K, Pivka 300.000 K, Sora 425.000 kron, Zelimljica 32.000 K, Švica 120.000 K, Ljubljanica pri Zavogljah 145.000 K. Veliki Breg pri Št. Jurju 160.000 K, Temenica 180.000 K, Krka 2,000.000 K, Rovšica 220 tisoč kron, Drtijščica 50.000 K, Sora in Račeva 26.000 K, dotoki Ljubljanice 140 tisoč kron, Gradaščica in Ižica 200.000 K, potoki v vipavski dolini 100.000 K, Gola reber 8840 K, Kofarjevec in Potočnik 72 tisoč kron, Tržiška Bistrica pri Bregu 33 tisoč kron, razne druge zagradbe in uravnave ,300.000 K.
To bi skupaj znašalo do 12,800.000 K, od katerih pride v breme deželi blizu 2,000.000 K.
Največja težava in muka za referenta deželnega odbora so pa naše ceste. Nič ne rečem čez naše prednike, ki so nekdaj zlasti dolenjsko stran obdarovali z onimi romantičnimi, vratolomnimi klanci, ki so bili pravi eldorado za »furšpan« in »furrajt« v blaženih časih pred železnico! Prošnje, ki prihajajo v tem oziru, so jako mnogoštevilne. Njih izvršitev je jako otež-kočena, ker so ceste različnega značaja: deželne, okrajne in poleg teh nebroj občinskih potov, ki bi se jih občine rade iz-nebile. ker jih ne morejo vzdrževati v dobrem stanu.
Letos se je izvršilo cestnih zgradeb s stroškom 274.000^ K, namreč: Preložitev deželne ceste Šmartno-Litija (32.000 kron), Cadež-Sv. Križ (44.000 K), Čadež-Lipa (27.000 K), dovozne ceste k tržiški železnici (108.000 K), k šentjanški železnici (45.000 K). K tem zgradbam je dežela prispevala 96.666 K.
Projektirane cestne zgradbe, ki čakajo izvršitve, pa bodo zahtevale zopet velikih žrtev.
V načrtu imamo 19 preložitev in korektur deželnih cest v znesku 1,584.600 K, od katerega nosi polovico deželni zaklad, polovico dotični okrajni cestni odbori.
Še veliko večja je potrebščina za projektirane okrajne ceste. Deželni stavbinski urad ima izvršenih 56 projektov za več ko 4 milijone kron, od katerih bo morala dežela nositi 30 odstotkov.
K temu pridejo pa še razni stavbinski stroški, ki so neizogibni, n. pr. razširjenje deželne bolnišnice in zlasti povsem nezadostna in neprimerna blaznica! Deželni dobrodelni zavodi so sploh jako pomanjkljivi in bodo zahtevali velikih stroškov. Saj nimamo niti deželne hiralnice, niti deželne otroške bolnišnice, niti najde-nišnice itd.
Summa summarum: Če premotrimo vse projekte, ki leže v našem stavbenem uradu, moramo reči, da bi za njih izvršitev komaj zadostovalo 35 do 40 milijonov kron, od katerih bi morala dežela nositi vsaj 12 do 13 milijonov kron. Prepričan sem pa, da bodo naši jako pridni in za blagor ljudstva vneti poslanci v prihodnjem deželnem zboru vložili še marsikateri koristni predlog, katerega izvršitev bo naložena deželnemu odboru.
Postavil sem te točke pod naslov: »deželne finance«, kajti njih izvršitev je slednjič vendar-le vprašanje deželnih financ. Povdarjam, da so v ta načrt sprejeti samo resnično potrebni in javno koristni projekti.
Ali je pa tudi vse to izvršljivo z našimi močmi?
Da! Vse to in še več se bo izvršilo, samo pravilno moramo svoje delo urediti; s časom in s sredstvi dobro gospodariti.
Prvo je, da se razni projekti ziste-matično urede, in zato odslej stavbeni urad vse projekte deli v tri vrste: V prvi vrsti se bodo predložile prihodnjemu deželnemu zboru one stvari, ki so res nujno potrebne in katerih izvršitev je neobhodno potrebna takoj. V drugi razred pridejo potrebne naprave in v tretji razred one, ki so sicer splošno koristne, a ki morejo še nekoliko počakati. Seveda se mora ta razpredelba izvršiti v sporazumu s poslanci dotičnih krajev.
In financiranje teh naprav? Tudi to je mogoče in se bo izvršilo. Kako si to predstavljam, o tem v enem prihodnjih člankov.
Ljudsko 3nvnra«anie.
Načrt zakona o socialnem zavarovanju je vlada, kakor je bila obljubila, predložila državnemu zboru. To je načrt za največje zakonodajniško delo, ki je bilo doslej izdelano na polju socialnega zavarovanja.
LISTEK.
Ponos MotluSenRo.
(Junak »Potemkina«. Slika ruskega revolucionarja.)
Dne 27. kimovca se je zgodilo nekaj čudnega, ki ima malo podobnih primer v zgodovini, eden najzanimivejših dogodkov iz ruske revolucije — vstaja na ladiji »Knez Potemkin Tavričeskij«, ki je bil usidran pri Tendriju v Črnem morju.
Nek mlad Ukrajinec, čigar pogum je inejil že na predrznost, mornar Panas Ma-tjušenko, uprizori na »Potemkinu« vstajo, pomori predstojnike, ki se 11111 nočejo podati, da zapreti častnike, razobesi na ladiji rdečo zastavo, postavi na čelo ladije od vseh mornarjev izvoljeni odbor in odpluje proti Odesi, da bi se združil s prebivalstvom v boju za »svobodo, enakost in bratstvo«.
Matjušenko ima v glavi velikansk načrt. Sanja se mu, da bo uničil ruski de-spotizem, osvobodil vse narode; nc samo priprosti mornarji, ampak tudi prebivalstvo Odese, napredni sloji celc države, zatirano ljudstvo, delavci in kmetje, zatirani narodi, Poljaki, Finci, Litvini, Kavkaz in Gruzija, zlasti pa njegova Ukrajina, bodo stopili pod njegovo zastavo in on bo
ustanovil rusko zvezno republiko na podlagi revolucijnih gesl: »Enakost, prostost, bratstvo!«
Toda mladi fantast jc moral plačati svoje sanje.s smrtjo na vislicah.
Ze na ladiji se je pojavila proti njemu in njegovim somišljenikom opozicija, obstoječa iz treznejših ljudi, ki so uvideli brezumnost tega načrta in se hoteli odpeljati v Sevastopol, podati se vladi in prositi odpuščenja. Matjušenko je komaj potlačil ta upor proti sebi z vso silo svoje odločnosti in zgovornosti:
»Nas je tu približno sto odločnih revolucionarjev, ki ne pojdemo pod nobenim pogojem v Sevastopol. Če hočete vi tje, se postavimo mi v bojno vrsto in se morate z nami udariti. Ali z nami, ali po naših truplih v Sevastopol.«
Toda ni prišlo do združenja odeškega prebivalstva z revolucionarji s »Potemkina«. Pogrom »bosjakov« (poulične druha-li) jc desorganizoval revolucionarje in olajšal vojaštvu zmago. Proglasilo se je vojno stanje in vojaštvo jc zaprlo vse prihode od morja v mesto. »Potemkin« je poizkušal bombardirati gledališče, kjer je bil zbran vojni svet, a se ni posrečilo. Med tem se je bilo treba obrniti drugam. Na morju se zaslišijo trobente in bobni in prikaže sc eskadra obstoječa iz treh vojnih ladij: »Trije svetniki«, »Jurij Pobedono-sec« in »Dvanajst Apostolov« enega mino-
nosca in šesterih kontratorpedovcev. »Potemkin« se obrne proti eskadri, ki se umakne nazaj, ko ga zagleda. Čez nekaj časa se eskadra spet približa. Oba sovražnika pripravita topove na boj. Zdelo se je, da se bo vsak trenotek začela prelivati kri. Naenkrat se zaslišijo s »Potemkina: klici: »Živela svoboda! tlura!« V odgovor se začujejo z vseh treh oklopnikov klici: »Hitra!«
Po tem pozdravu se nasprotnika zopet umakneta in čez nekaj časa zopet približata. Po tretjem nastopu se »Jurij Po-bedonosec« ustavi in poda »Potemkinu«. Matjušenko vzame častnikom orožje, proglasi jih za jetnike in postavi na čelo oklopnika od mornarjev izbran odbor.
Zdaj je navdušenje mornarjev priki-pelo do vrhunca in bili so polni zaupanja v zmago. Toda sreča se je obrnila in stvar je izpadla čisto drugače, kot so si predstavljali. Ze drugi dan je zapustil »Jurij Pobedonosec« tovariše s »Potemkina« in se podal oblastim v Odesi. Posadka na »Potemkinu« je zgubila pogum, pričela se je nesloga in razprtija. Kmalu je pričelo tudi primanjkovati živeža. Matjušenko sc mora ukloniti volji večine in odpluti proti Rumuniji. Toda tu jih jc pričakovalo novo razočaranje.
Rumunski ministrski predsednik jint ni dovolil, da bi si na rumunskih tleh priskrbeli živeža, predlagal jim je samo, naj
izroče ladjo in sebe rumunskint oblastem, ter jim je obljubil, da se jint ne bo nič hudega zgodilo, in bodo dobili potne liste. Na to sc pa revolucionarji niso hoteli zedi-niti ter sklenejo odjadrati v Teodozijo, prepričani, da jih bo uporni Kavkaz sprejel z odprtimi rokami in se jim pridružil. Toda tudi tu jih je pričakovanje ogoljufalo. Med tem jim je začelo zmanjkovati premoga, pitne vode ni bilo več in lakota se je pričela oglašati, posadka je bila oslabljena, mnogo jih je začelo bolehati. Položaj je postal kritičen. Matjušenko mora obrniti nazaj v Konstanco ter se udati ru-munskim oblastim. Tako so bile dne 7. julija 1905 uničene njegove sanje. Torpedo-vec se je povrnil s svojo posadko v Se-bastopoi. Matjušenko in njegovi tovariši so odložili orožje ter sc podali v Buka-rešt.
Matjušenko se je začel potikati po svetu. Njegov nemirni duh ni nikjer mogel najti obstanka, neprenehoma ga je gnalo iz enega kota Evrope v druzega. Iz Ru-tnunije je šel v Švico, iz Švice na Francosko. s Francoskega v Ameriko, iz Amerike v London, potem na Dunaj, v Budimpešto. v Lvov.
Tu jc bival v hiši ukrajinskega pisatelja Gnata Hotkeviča. Eden izmed gostov, ki se je tu ž njim srečal, ga opisuje:
Predloga obsega novo kodiiikacijo dosedanjega zavarovanja delavcev (bolniškega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam), nadalje zavarovanje onemoglih delavcev in končno starostno zavarovanje delavcev in samostojnih oseb (malih posestnikov, malih obrtnikov in kup-čevalcev na drobno). Za vse te stroke socialnega zavarovanja se postavi skladen organizem, kakršen v enaki enotnosti še ni bil ustvarjen v nobeni državi.
Ko nastopa vlada s predlogo tako globokega pomena in tako velike finančne dalekosežnosti, jo navdaja zavest, da zadošča s tem zahtevi, ki izvira iz upravičenih potreb najširših slojev ljudstva.
Nevarnosti, ki jih prinaša s seboj moderno gospodarsko življenje za posameznika, so podkrepile stremljenje, da se kolikor moči zagotovi obstanek. Zahteva meri na to, da za tiste primere, v katerih je kdo brez zaslužka in zoper katere braniti se posameznik nima moči, skrbi obč-nost. Prvi korak na tem potu je bila uvedba bolniškega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam, čigar narodnogospodarski pomen je postal jako dalekosežen. Zavarovalne dajatve v teh dveh strokah terjajo sedaj letnega potroška v gotovini prilično 80 milijonov kron. Dajatev bolniškega zavarovanja se poslužuje na leto okroglo en in pol milijona ljudi in v zavarovanju proti nezgodam se izplačuje kakih 100.000 trajnih rent onemoglim in zaostalim.
Te varstvene naredbe pa puščajo izven svojega področja najsplošnejše in najhuje občuteno nevarnost, ki preti obstanku zaradi oslabelosti v starosti ali trajne onemoglosti. Za te primere obstaja doslej le preskrba ubožnih. Občutek, da se bo moral kdo poslužiti te preskrbe, ko izgubi delovno moč, teži iu tlači, in tako je nastala v najširših slojih nujna zahteva po zavarovanju, ki daje pravne zahteve.
Starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost je zgrajeno v bistvenem na skupnem delovanju samopomoči in državne pomoči. Pri delavcih se pritegujejo vrhu tega delodajniki k dajatvam, kakršne so dajatve delavcev. S tem se zakonito izreka njihova dolžnost, da prispevajo za zagotovitev bodočnosti svojih delavcev.
Tako zavarovanje priteguje torej tiste, ki so zmožni kaj pridobiti, za tiste, ki so nezmožni kaj pridobiti, in mlajše za starejše. Pomen državnega prispevka pa je iskati v tem, da se ž njim prevali del rizika na rame občnosti in da se nadalje plača bistven prispevek k prispevku iz davčnih novcev tistih, ki zaradi svoje večje posesti in dohodka niso zavarovani, torej niso deležni koristi zakona. S tem, da se na ta način imovitejši pritegujejo k prispevanju za starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost, se v veliki meri pospešuje socialno zenačenje.
Skrb zakona se razteza na bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam. potem pri delavcih na zavarovanje zoper onemoglost in pri delavcih ter samostojnih osebah na starostno zavarovanje. V zakonu se potemtakem enotno združuje celo socialno zavarovanje, kakor ustreza to njegovemu značaju socialne varstvene uredbe.
V obče bo vse tiste, ki zaradi nizkega dohodka niso v stanu s prihranki skrbeti
»Matjušenko je bil rojen v vasi Der-kač pri liarkovu, kot sin malega posestnika. Ko je dovršil ljudsko šolo, je živel nekaj let^ doma, potem je pa postal mornar na Črnem morju. V zadnjih letih je postal mašinist. Bil je nekaj čez trideset let star, srednje rasti, močan; njegov velik obraz je venčala redka, kratka brada kostanjeve barve in velike bliščeče oči. Cesto je bil zamišljen in iz njegovega obraza si mogel brati njegove duševne muke in njegov gnjev. Kretanje mu je 'bilo prosto in odločno. Rad je sedel v sobi na tleh in pripovedoval s tihim glasom. Redko kdaj se videl, da bi se skrivile njegove ustnice k smehu in če se je prikazal na njegovem obrazu smeh, je zginil ravno tako hitro, kakor je prišel, kot zapozneli cvet rože, ko ga otrese jesenski veter. Prvi dan najinega znanja nisem niti vedel, da imam pred sabo slovečega upornika s »Potem-kina« — Matjušenka, svoje ime je povedal nerazločno in pripovedoval v ruskem jeziku o šegah in navadah v tujini. Šele drugega dne mi reče Hotkevič. da je emigrant, s katerim sem včeraj govoril, Pa-nas Matjušenko, in dodal, da se hoče Pa-nas še danes zvečer s ponočnim vlakom vrniti na Rusko. Hotkevičeve besede so ine spravile v začudenje: »Kaj? Na Ruskem ga bodo obesili!« — »Je vsaka beseda zaman,« odgovori Hotkevič, »saj sem tudi jaz to rekel.« Čez nekaj minut se prikaže Matjušenko v sobi, me pozdravi in je bil nekoliko bolj prost v obnašanju. Pozneje mu prinese nek mlad emigrant revolver, a nekdo drug pa potni list. kate-
za svojo starost, pritegniti k zavarovanju, vseeno, ali gospodarijo kakor samostojne ali nesamostojne osebe.
Bolniško zavarovanje.
Dolžnost bolniškega zavarovanja
se je raztegnila približno na vse mezdne delavce, potem na delavce na domu in posle. Vzprejem kmetijskih in gozdarskih delavcev (in ne samo poslov) se je podal iz potrebnosti, da se z zenačbo kmetijskih delavcev z industrijskimi delavci uspešno pobija oškodovanje kmetijstva, ki se povzroča s tem, da vse beži s kmetov. Za to so se v pretežni večini izrekli tudi zastopniki kmetijstva — seveda so združili s tem zahtevo, da postanejo tudi zemljiški posestniki deležni dobrot starostnega zavarovanja.
Dajatve bolniškega zavarovanja so znatno zvišane s tem, da se je doba bolniške podpore od 20 tednov raztegnila na eno leto. S tem, da se boleznina ne odmerja več na pod-stavi »v okraju običajne« dnevne mezde, temveč po pripadnosti k mezdnemu razredu, se deloma zvišujejo denarne dajatve blagajnic. Dosedanja podpora porodnic se izpopolni v izdatno varstvo mater. Zdravniško vprašanje se natanko na novo ureja.
Avtonomija bolniških blagajnic,
torej odločilni vpliv delavcev na upravo, glasovno razmerje dveh tretjin delavcev k eni tretjini podjetnikov, ostane neizpre-menjeno. V varstvo manjšin se vzprejema proporcionalni volivni zisitem. Dosedanja blagajniška organizacija v okrajne, obratne, zadružne, društvene bolniške blagaj-nice in bolniške blagajnice bratovskih skladnic se ohranja v moči. Cela vrsta določil je naperjena zoper pritlikave blagajnice, ki niso sposobne mnogo storiti.
Zavarovanje proti nezgodam.
Ob reformi in izpopolnitvi socialnega zavarovanja se je moralo rešiti nujno vprašanje finančnega saniranja zavarovalnic proti nezgodam.
Dosedanje izkušnje v Avstriji kakor v Nemčiji govore za to, da se ohrani v moči postopek zalaganja z glavnico. Težko pa bi bilo brezpogojno zaukazati, da se plačajo pri različnih zavodih doslej nastali primanjkljaji s primernim zvišanjem prispevkov. Načrt hoče marveč omogočiti, da se v ta namen določeni dodatni prispevki odlagajo tako dolgo, da je po-množitev dohodkov neizogibna, ako naj se ne načne imovina zavoda. Dotlej naj se dohodki kontingentirajo tako, da skupno breme zneskov zavarovanja proti nezgodam, ki jih plačuje na leto industrija, narašča le v razmerju stopnjevanja cele mezdne vsote.
Dajatve se torej v bodoče ne bodo preračunjale po skupni vsoti mezd podjetja. temveč zavarovalni prispevki se bodo ločeno preračunjali in pobirali od vsakega posameznega zavarovanega delavca, ki je v razvidnosti pri okrajnem uradu.
Važna izprememba glede prispevanja je v tem, da izreka načrt zakona, da odpade desetodstotni prispevek delavcev, tako da bi bilo bremena zavarovanja proti nezgodam v bodoče nositi edino le podjetnikom.
rega Matjušenko ni hotel sprejeti. Pripravljal se je na pot.
Prenesemo mizo na vrt, kjer nas je Hotkevičeva gospa povabila na čaj. Pri mizi so bili Matjušenko, Hotkevič, nek mlad ruski dijak in jaz. Bil je krasen večer. Temnomodro nebo se je smejalo nad nami z zlatimi zvezdami. Drevje v vrtu je lahno šumelo. Zareče kresnice so se zabliščale, zdaj tu zdaj tam v temi in navdajale večer s svojerodnim poetičnim čarom. Matjušenko nam je pripovedoval dogodke liz svojega dveletnega potovanja in mi smo ga poslušali kakor zamaknjeni.
Bil je čas — pravil je Matjušenko — da sem opisoval svojim tovarišem s pestrimi barvami svobodno življenje v tujini. In oni so ine z iViavdušenjem poslušali. Zdaj pa vidim, da sem jih varal. Pripovedoval sem jim, kar sem bral v ruskih knjigah. Toda kako dolga pot je še do onega idealnega sveta in do one začarane dežele, katero si je naslikala moja domišljija na podlagi tega, kar sem čital. Goljufal sem njih in sebe, kajti kakšna svoboda je to! Na Švicarskem se bore lačni delavci za košček kruha in toliko hvaljena svobodna Švica jih radi tega strelja kot pse.«
Matjušenkove oči zatrepečcjo, zelen blesJk jih spreleti.
»Ali, kaj se ne piše,« nadaljuje Matjušenko, »o tujih voditeljih naroda! Jaz sem si dobro ogledal slavnega Jauresa. In kaj? Mislite, da mi je imponoval? Kaj še!
1 To je pravcati harlekin! Če bi moral ta-
Zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje.
Obča vodila.
Za rešitev problema zavarovanja za onemoglost in starostnega zavarovanja delavcev je vlada v letu 1904. izročila javnosti »program«, o katerem se je izjavila cela vrsta interesentov. Zlasti po reformi volivne pravice za državni zbor pa se je pojavilo gibanje, ki terja, da se delavsko zavarovanje razširi v socialno zavarovanje. Vlada se ni mogla upirati tem željam, ker izvira stremljenje po starostnem zavarovanju in zavarovanju za onemoglost iz razmer, ki niso izključno lastne industrijskemu delavstvu, temveč se nahajajo povsem splošno pri gospodarsko slabejših slojih. Nikakega dvoma ni, da se potreba, skrbeti za stare dni, ne omejuje na nesamostojne osebe, ki so navezane na mezdo ali plačo, temveč da je ta potreba razširjenejša, ki obsega tudi vse tiste samostojno pridobivajoče osebe, ki svoj poglavitni dohodek ne dobivajo iz glavničnih donosov, temveč iz osebnega dela in so po svojem celem življenju enake mezdnemu delavstvu.
Seveda se je bilo treba ob privzetju samostojnih oseb ozirati na njihove posebne, od razmer delavstva različne razmere, in zato ni moglo nastopiti v vseh ozirih enako ravnanje. V prvi vrsti je morala nastopiti ta enakovrstnost pri državnem prispevku, ker ga daje država brez vsake protidajatve. Dajati ga je k vsaki renti brez izjeme v enaki izmeri.
Daljnja enakost se nanaša na občo dolžnost zavarovanja. Izkušnje dokazujejo, da ima uspeh le prisilno zavarovanje.
Razmere delavstva so od razmer samostojnih oseb različne v toliko, da stoji pri delavstvu v ospredju zavarovanje za primer onemoglosti. Delavec, ki je navezan edinole na mezdni dohodek, obrabi polagoma svojo delavno moč in mora potemtakem v najčeščih primerih že pred časom iskati preskrbe. Zavarovanje na starostno rento je pri njem večinoma brezuspešno, ker starosti, v kateri se prisodi taka renta, po navadi ne doseže več kot aktiven delavec. Izkušnje, ki so se opazovale v Nemški državi, so dokazale to dejanstvo in zato so ob reformi zakona o zavarovanju za onemoglost in starostnem zavarovanju v letu 1899. ta zakon imenovali zakon o zavarovanju za onemoglost.
Pri samostojnih osebah pa stoji pravica do preskrbe v starosti vsekako v ospredju. Obrtnik ali kmetovalec, ki posveča polno moč svojega življenja izvrševanju svojega opravila, obdelovanju svojega zemljišča, hoče imeti nado, da bo mogel počivati, ko doseže določeno starost, ne da bi bil navezan na podporo svojcev ali da bi bil v nadlego preskrbi ubožcev.
Ne glede na to bi bilo pri gospodarsko samostojnih osebah tehniško jedva mogoče dognati onemoglost. Varna poizvedba, kdaj je obrtni ali kmetijski podjetnik vsled popuščanja svoje fizične delavne moči v nevarnosti glede svojega obstanka, bi ne bila izvršljiva. Zaradi tega je pri samostojnih osebah polagati glavno važnost na starostno zavarovanje.
Še druga okolnost govori tudi zoper zavarovanje samostojnih oseb za onemog-
ko delati za vsakdanji kruh, kot jaz, in če bi si bližje ogledal delavčevo življenje, zapel bi drugo pesem. Tako se pa iz njegovih govorov ne čuje drugega, kot fraze, fraze in nič več; kaj premišljenega, novega, oprtega na revi delavskega ljudstva se pri njem ne najde. Saj je on gospod, nosi moderno suknjo, je sit, njegov obraz se smehlja poln zadovoljnosti. On — in revščina ljudstva!« . . .
Nekaj minut sedi Matjušenko zamišljen, potem pa nadaljuje:
»Tudi sem imel priliko, spoznati za-hrbtnost in neznačajnost raznih socialističnih in anarhističnih krogov. Tudi oni me niso mogli pridobiti. Kako malo je pri njih idealizma in resnične ljubezni do bližnjega, a koliko umazanega egoizma! Toda škoda o tem mnogo govoriti. Nekdaj sem veroval v Maksima Gorkija in z navdušenjem sem bral njegova dela. Toda tudi on me jc razočaral. Srečal sem ga v Ameriki in imela bi se celo skupaj peljati na Laško. Ze sem bil pripravljen na pot in čez nekaj dni bi imela odriniti. Nekoč grem po ulici in ne verujem svojim očem. On, moj ljubljenec, predstavitelj proieta-rijata, se brezskrbno pelje v avtomobilu in me uljudtio pozdravi. To gosposko postavljanje Gortcija me je tako razburilo, da mu še odzdravil nisem, samo stisnil sem pesti in sem zgubil veselje, da bi ga še enkrat videl. Edini čisti človek med revolucionarji je stari Peter Kropatkin. Z njim sem se srečal v Londonu in sem se ž njim pogovarjal o resnih stvareh.«
Pri teh besedah se tiasmehlja Matju-
lost. Statistična preiskava sestavka po starosti kaže, da je pri samostojnih osebah zavarovalnotehniško znatno neugodnejši, nego pri delavcih. Mlajši starostni razredi so namreč pri samostojnih osebah zasedeni mnogo slabeje, višji pa mnogo močneje. Zavarovanje samostanih oseb za onemoglost bi torej povzročilo preveliko zvišanje stroškov.
Na drugi strani se je na ta moment, na prehod nesamostojnih k samostojnim poklicem, ob uredbi zavarovanja ozirati v veliki meri. Zakaj ta prehod, to prestopanje od nesamostojnosti k samostojnosti naj se tie otežuje, temveč nasprotno pospešuje. Iz tega se podaja potreba združiti samostojne osebe ip delavce v enotni zvezi in v enem krogu rizikov tako, da delavec ob prehodu k samostojnosti enostavno nadaljuje zavarovalno razmerje. On izgubi sicer pričakovanje rente za onemoglost in ostane omejen na starostno rento. Časi prispevanja, ki jih je prebil kot nesamostojna oseba, pa se mu vračunijo v polni meri.
Starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost zagotavlja naslednje rente in dajatve:
Delavec dobi z dovršenim 65. letom starosti starostno rento. Ako onemore pred tem časom, dobi rento za onemogle. Samostojna oseba dobi v enaki starosti (05) starostno rento.
Višina rente za onemoglega ali starostne rente je odvisna od dobe in višine vplačevanja. Zaostalim se dovoli enkratna glavnična odpravnina. Nadalje bodi pri-pomnjeno, da se ženskim zavarovancem, ako se poroče, vrne polovica za nje plačanih prispevkov.
O višini
vplačil
daje pojasnilo naslednja tabela. Pri tem je pripomniti, da je državni prispevek 90 K k vsaki renti že vračunjen. Pri delavcih, se zaradi enostavnosti smatra, da ostanejo vso prispevno dobo v istem mezdnem razredu. Ako prestopijo iz nižjega mezdnega razreda v višji razred, bi raslo tudi pričakovanje in ž njim renta.
Krog zavarovancev.
1.	Nesamostojni. Zavarovanju so zavezani: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, postrežnice itd. (okroglo 6 milijonov duš). Zavarovalna dolžnost se prične s 16. letom starosti; izvzete od nje so že onemogle in več nego šestdesetletne osebe. Prav tako niso zavarovane osebe, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 K ali na leto 2400 K.
2.	Izmed samostojnih so zavarovanju zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega pridobitnega podjetja ali kmetijskega in godzarskega obrata. Izvzeti pa so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 K ali ki redno nimajo v delu več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini.
Prispevki se preračunjajo pri delavcih po mezdnih razredih. Polovico prispevkov mora plačevati delavec, polovico pa službodajnik. O višini rent daje gornja tabela natančnejše pojasnilo.
šenko zadovoljno, vstane, gre sem in tje, potem se vsede po navadi mornarjev na trato.
»Zdaj pa, Gnat Martinovič,« reče obr-nivši se k gospodarju, »imam na vas prošnjo, zaigrajte mi pred odhodom nekaj na vašo banduro.«
Gnat Hotkevič, isti, ki je zopet spravil k časti že na pol pozabljeno igranje na banduro v Ukrajini, prinese svoj priljubljeni instrument, ga uglasi, udari ^na strune in zapoje kozaško pesem o Črnem morju, na katerem je pred dvema letoma Matjušenko, sanjaje o osvoboditvi zatiranih narodov, hotel uresničiti svoje ideje.
Ko so zadnji akordi pesmi utihnili, obriše si Matjušenko urno solzo, katero mu je privabilo v oko igranje mojstra na banduri in se otožno nasmeje.
»Enkrat je bila,« mi reče, »stara, slavna Ukrajina, toda ne pride nikdar več! >
Med tem je bilo zame čas, da grem domov. Pri odhodu vprašam Matjušenka:
»Ali se še kdaj vidiva?«
»Morda,« odgovori ter mi stisne roko,
»morda bom pa tudi visel na vislicah ...
* * *
Nekaj časa pozneje so Matjušenka v Odesi prijeli in potem so prinesli časniki novico, da je admiral Wieren podpisal smrtno sodbo proti Patiasu Matjušenku, poveljniku upornikov na ladji »Potemkin« in naročil, naj se koj izpelje. Obvisel je na vislicah.	Dr. L. L.
I. priloga „Srovevtea" ifev. 257. dvtč 7. novembra 1908.
Mezdni	Delovni zaslužek na teden	Tedenski prispevek ^polovico plača delo-in službodajnik)	Pravica do rente (ako se plača 50 tedenskih prispevkov na leto) po		
razred			20	30	40
l			letih		
	K	h	K		
a) Delavci.					
I. II.	a) b) III a) b) IV.	a) b) V.	a) b) VI.	do 480 nad 4-80 , 7-20 . 7-20 „ 9 60 , 9-60 , 12 00 „ 1200 „ 14-40 , 14-40 , 19-20 , 19 20 , 24 00 , 24-00 , 30-00 , 30 00 „ 36 00 „ 36 00	12 } * } 36 } - | 60 72	144 198 252 306 360 414	156 222 288 354 420 486	168 246 324 402 480 558
b) Samostojni.					
(Na leto 12 mesečnih prispevkov po 1 K)			198	222	246
Pri s a m o s t o j n i li so razmere bistveno drugačne. Niti kmetovalec, niti obrtnik in kupčevalec na drobno ne more, kakor delavec, računati na vedno enake in stalne dohodke. Obvezni najmanjši prispevek se je moral torej določiti tem previdnejše, ker so vrhu-tega gospodarske razmere v posameznih delih države izredno različne. Temu primerno določa predloga, da znašaj mesečni prispevek pri dohodku do 480 K na leto 50 h, in pri dohodku med 480 in 2400 K najmanj mesečno 1 K. Nadalje pa določa načrt, da bodi pridržano deželnemu zakono-dajstvu ta obvezni minimum zvišati za celo ali delovito področje kronovine.
Čeravno se more torej samostojnim osebam naložiti dolžnost le za majhne tekoče dajatve, je vendar na drugi strani mogoče, da plačajo o priliki večjih dohodkov znatnejše enkratne prispevke. Na primer: kmetovalec lahko vplača znatnejšo vsoto, ko je spravil letino. Slične so razmere pri mnogih sezonskih obrtih. Oziraje se na te okolnosti, omenja zakon prostovoljne večje dajatve, ki niso omejene niti v roku vplačila, niti v višini (le navzgor s 100 K v letu). Na [Belgijskem opazovane izkušnje pa kažejo, da ie potrebno, da se k tem prostovoljnim večjim dajatvam posebno vzpodbuja. To bi se moglo izvoliti tako, da se iz javnih novcev ob vsakem vplačilu odstoten prispevek zapiše v prid. Ob veliki raznovrstnosti razmer v posameznih delih države pa bo moglo vplivanje v tem zmislu le tedaj postati uspešno, če deluje po možnosti individualizujoče. Da se razvije tako delovanje, so torej posebno poklicana deželna zakonodajstva. Po predlogi jim je prepuščeno za pospeševanje prostovoljnega zavarovanja pripraviti pripomočke in o njih porabi izdati natančnejša določila. S tem se odkazuje avtonomnim deželnim upravam pomembna socialno-poli-tična naloga.
Z vsako prostovoljno večjo dajatvo se ravna kakor z enkratno vlogo, s katero se pridobi pričakovanje, ki se preračuni zavarovalnotehniško. Skupna pravica se sestavi potem iz vsote delnih pričakovanj. Starostna renta, ki se pokaže iz teh prostovoljnih večjih dajatev, se lahko nastopi pred 65. letom, in sicer že po 55. letu starosti. S tem je za samostojne preskrbljeno aelovito nadomestilo rente za onemogle. Povdariti je treba, da je to zavarovanje s
prostovoljnimi večjimi dajatvami dano na voljo vsem starostnim zavarovancem, torej tudi delavcem.
C a s čakanja.
Preden se doseže pravica do rente, je prebiti čas čakanja. Ta čas znaša:
Pri delavcih za dosego rente za onemogle 200 prispevnih tednov (pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 prispevnih tednih 5 let). Za čas prispevanja velja pri tem tudi brez dejanskega dajanja tisti čas, v katerem opravlja zavarovanec aktivno vojaško službovanje ali v katerem ima bolezen, ki je združena z nesposobnostjo za delo, ali končno v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavarovalnega prispevka službodajniku. Pri starostni renti znaša čas čakanja 30 let, in sicer računaje od začetka zavarovanja, brez ozira na eventualno prenehanje prispevanja. Prehodno določilo krajša ta čas čakanja za tiste, ki postanejo zavarovanju zavezani, ko dobi zakon moč, ali v teku naslednjega leta. Za nje znaša čas čakanja za starostno rento le 200 prispevnih tednov.
Pri samostojnih znaša čas čakanja za starostno rento 200 prispevnih tednov. S tem razmeroma kratkim časom čakanja se omogoči dosega starostne rente tudi osebam, ki postanejo še-le v višji starosti zavezane zavarovanju. V tem tiči nekaka izravnava za to, ker se samostojnim ne daje renta za onemogle.
Prestanek pričakovanja.
Za delavca pomenja brezd^lnost izločitev iz zavarovalne dolžnosti. Zakon omogoča, da se v tem primeru ohranjajo v moči pridobljene pravice z majhnimi prispevki. Isto velja za samostojno osebo, ki izstopi začasno iz zavarovanja.
Ako samostojna oseba ne more plačevati polnih prispevkov za svoje zavarovanje, lahko prav tako s povsem majhnimi dajatvami svoje pričakovanje vzdržuje v moči. Na ta način skuša načrt uravnati to za prakso tako važno vprašanje, oziraje se na finančne zahteve.
Delavca skuša predloga varovati za primere, da bi službodajnik ne mogel plačevati, s tem, da ostane njegovo pričakovanje v moči kljub temu, da se ne plačujejo prispevki.
Olavnične odpravnine za
zaostale.
Ako umre zavarovanec, se dovolijo zaostalim glavnične odpravnine. Do njih
imajo pravico vdove ter zakonski in po-zakonjeni otroci pod 16 leti. Nezakonski otroci imajo pravico po materini smrti, pa tudi po očetovi smrti, in sicer tedaj, če je bilo njegovo očetovstvo sodno dognano in pripoznano. Tudi roditeljem umrlega, ki jih je on vzdrževal, potem njegovim vnukom ter bratom in sestram pod 16 leti, ki so od njega dobivali svoj živež, se prizna odpravnina. Pogoj za podelitev glavnične odpravnine je, da je prebil čas čakanja 40 prispevnih tednov.
Višina g 1 a v n i č n i h odpravnin, ki jih je dovoliti zaostalim, naj se povzame iz naslednjih primerov. (Pogoj 50 prispevnih tednov v letu):
Za nesamo-	Ako je ostala
stojno pri- vdova brez vdova z enim otrok
dobivajoče Mezdni razred
I
II
III
IV
v
VI
za samostojno pridobivajoče (pogoj 12 mesečnih prispevkov po
1 K)
K 120 150 180 210 240 270
150
otrokom K 180 225 270 315 360 405
225
z dvema otrokoma
K
240 ,300 ,360 420 480 540
300
Povračilo prispevkov ob ženi t v a h.
Ženski zavarovanci, ki sklenejo zakon, imajo pravico, da se jim povrne polovica zanje plačanih prispevkov, ako so prebili čas čakanja 200 prispevnih tednov.
Uredba organizacije.
Organizacija se deli v spodnjo stopnjo (krajevni urad), srednjo stopnjo (deželni urad) in gornjo stopnjo (državni urad).
Spodnja stopnja, krajevni urad, za vse tri stroke zavarovanja je
Okrajni urad za socialno z a v a r o v a n j e.
Njegova naloga je vse občevanje s shtžbodajniki in zavarovanci, priglaševa-nje in odglaševanje, inkaso prispevkov, razvidnost pričakovanj in pripravljanje odločb rentne komisije.
t Združitev krajevne uprave teh treh strok socialnega zavarovanja v enotno krajevno službo zagotavlja dalekosežno uprostitev in ž njo znatno zmanjšanje upravnih stroškov.
V načelstvu okrajnega urada, ki oskrbuje krajevno službo za vse zavarovance in vse zavarovalne stroke, so zastopane tri skupine interesentov, delavci, podjetniki in samostojne osebe, vsak z eno tretjino. Delavci in podjetniki se volijo iz načelstev bolniških blagajnic. Zastopniki samostojnih oseb se imenujejo dotlej, da se določi volivni postopek.
Za osrednjo stopnjo, deželni urad, poslujejo trije organi. Rentna komisija zavarovanja za onemoglost in starost, voljena po kurijah iz načelstev okrajnih uradov, določa o pravicah do rent. Nadalje obstoja »deželni urad«, prav tako avtonomen upravni zbor, kateremu je zlasti naloženo vplivati na nalaganje glavnice. Tretji organ je teritorijalna zavarovalnica proti nezgodam, koje načelstvo je sestavljeno dve tretjini iz podjetnikov in ena
tretjina iz delavcev. Zavod bi moral oskrbovati tudi pisarniške posle za rentno komisijo in deželni urad.
Središče je b 1 a g a j n i c a rent za onemogle in starostnih rent n a Dunaju.
Zanj bo treba le majhnega uradniškega aparata, ker je glavna važnost uprave pri zunanjih organih. Načelstvo blagajnice je avtonomno. Sestavljeno je po četrtini iz izvoljencev kurij zavarovanih delavcev, podjetnikov in zavarovanih samostojnih oseb, ter končno iz imenovanih strokovnjakov. Naloge središča bodo organizacija in kontrola cele uprave.
Razsojanje sporov.
Na mesto sedanjih razsodišč stopijo nove uredbe. Poravnavanje spornih primerov glede dajatev bolniškega zavarovanja je naloženo pritožnim komisijam na okrajnih uradih.
Sporne zahteve, ki niso bile poravnane pri njih, potem sporni primeri gledč zavarovanja onemoglih, starostnoga zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam pridejo pred
c. kr. zavarovalno sodišče.
Tako sodišče se ustanovi v vsaki deželi. Za prizivno oblastvo bo treba na Dunaju ustanoviti c. kr. višje zavarovalno sodišče. V drugih spornih primerih so pristojna politična oblastva. Zoper njihove razsodbe ni odprta pritožba na upravno sodišče, temveč na višje zavarovalno sodišče.
Stroški zavarovanja za onemoglost in starost.
1. Dajatve zavarovancev.
Število zavarovanju zavezanih oseb znaša, kakor je pričakovati, nad 6 milijonov delavcev in več nego 3 milijone samostojnih oseb, torei kakih 10 milijonov zavarovancev.
Pri samostojnih osebah ni mezdnih razredov, temveč prispevek znaša na mesec 1 K. ako je letni dohodek pod 480 K, pa 50 h. Ako se vzame, da vplača zavarovanec v resnici 11 mesečnih obrokov v letu, znaša letni prispevek med 5-50 in 11 K. To bi dalo pri 2,700.00 zavarovancev (na podlagi popisovanja ljudstva iz leta 1900) letno zavarovalno dajatev 28-37 milijonov kron sč strani samostojnih oseb.
Pri delavcih je prispevek stopnjevan po (šestih) mezdnih razredih od 12 in 72 li na teden. To daie, ako se vzame v podsta-vo na leto 40 do 50 prispevnih tednov, letne prispevke posameznih zavarovancev med 4 8 in 36 K. Ako se vzame, da je 5.35 milijonov zavarovancev, se pride do letnega skupnega zavarovalnega prispevka 8845 milijonov kran.
Pri potnagajočih rodbinskih udih (trije mezdni razredi po 12, 24 in 36 h tedenskega prispevka bi bilo pričakovati letnih prispevkov za posamezne zavarovance med 5 4 in 16'2 K. To daje, ako je 1-75 milijona zavarovancev, kakor je pričakovati. prispevek 12-16 milijonov kron.
S tem se pride do skupnega letnega prispevka samostojnih oseb, delavcev in pomagajočih rodbinskih udov okroglo 129 milijonov kron.
Samostojne osebe.
Po preteku petletnega roka čakanja, torej v šestem letu, iznašajo starostne
'' S	'
I ■/ iiH
Pismo Boltntujn Pepeto.
Gespud redehter!
Lepa jesen pa mama. tu se more rečt. Ureme je že tak, de b ga člouk kar ubliz-nu. .lest že
na pou-nem. kdaj de b nu-
vembra mesca ležu u trati na Kudelum in u lft gledu, kokr gledam letaš.
Če pa člouk leži tkula u trau in gleda lft. mu pa prec začneja kasne misl pu ?lau ruguvilt, pusebn ub takmo čas, ke ni eč muh, de b se mu na nus usedale in ga mtile in dražile.
Unkat, ke .ie biu 'spet en luštn topu lan, sm se tud ulegu pred soja štala znak trava in sm začeu u lft gledat. Muhe celem Kudelum ni biu nubene, kumar

pa še mn in tku sm se brez skrbi zagledu j u en oblak, ke je glih nad mana visu. Biu ; je precej velek in debu in člouk b hmal ! mislu, de se h deže prpraula; no pa ni biu I nč hudga.
Ke sm tku en čas ta ublak gledu in premešlvou, kua u, se je pa naenkat spre-I menu u čist drgačna fegura in kokr je le mal sapca zapehlala, pa je pršou prec spet ! iz tistga furma, kokr je biu preh.
Za božja vola, a se res morja usi ublaki tku spreminat, kokr sapca zapehla, sm se začudu in pr tem sm se spomnu na vrhnšk ublak, ke je mou soje čase tud čist drgačeii turni, kokr ga ma dondons. Soje čase je mou vrhnšk ublak čist klerekaln furm in »Sluvenc« mu je iz ush varžetu vn gledu; kokr je pa enkat ena taka sapca zapehlala in negauga strica tehanta, Buli mu dej nebesa, na un svet spihala, je du-biu pa prec druh furm in kokr mu je preh »Sluvenc« gledu iz ush varžetu, tku mu gleda pa zdej »Sluvensk Narud«.
Natu sm se skubalu iz trave in ja mahnil preke mest.
Ke ja pa prmaham ke du flečkajnar-skega m usta, pa srečam tistga ta debelga žvinskega dohtorja. Puznava se že precej en cajt, ke pride večkat mojga bika pugledat, kuku se kej pučut — in me ustau in reče:
Ti, al veš. de je Iglič res nemšku-
tar?«
»Kerga Igliča pa ti misleš, prjatu?«
»Eh, tistga, sej veš, ke ma na plač ena brajnarija iz paperjem in druga taka ruputija!«
»Pst; pol pa kar tih bod al pa mouč! Temu pa na smeš rečt nemškutar!«
»A ni tu zadost, če je pr sudni pu-gervu, de se usi tist Sluvenci štrafaja, ke sa bil tekat na gas, ke sa negava brajnarija mal puungavel, in pa de mu morja tisteli par krone, kulkr je mou škode, pu-vernt. Tega še usi nemškutari nisa pu-gerval! Kua pa prauš na tu, kaj?«
»Prjatu, ti se moteš! Zatu še ni treba, de b biu Iglič nemškutar, ampak tu je sam dukaz, de je dobr kšeftsmon, če je use tu pred sudnija pugervu.«
»Pena z luč, Pepe! Ti s pa dons mal prferknen! Kašn gšeftsmon je tu, če pu-gerva, de nej se usi Sluvenci štrafaja iz kelia in pa še iz gnarjam?! Kašn prafit pa ina ud tega?«
»Prjatu, toja brihtnast, kokr vidm. tud ni Buh ve kua! Jest t rečem še enkat, de je iz sojmo pugervajnam Iglič sam ptika-zu. de je dobr kšeftman in špekulant, in če jest tu rečni, je kokr de b biu pršraufan.«
»Pepe, nekar me no na jez, sej sva vnder prjatla, a ne?«
»Sej te nč na jezim; pučak sam de iz-guvarim, pol pa ti naprej guvor, če čš cela nuč; jest te um že puslušu, če tiš dau kej za pijača.«
»Astn, dobr! Pa guvor; jest sm sam ferbčen kuku uš ti use tu vn sklubuštrou, de u mel kej repa in pa glave!«
»Zame se nekar na boj, prjatu! Jest nč na klubeštram, jest sam guvaritn, in tu. kar guvarim, je res in na sme na tem nu-bedn nč cviblat. Astn, kokr sm reku: Iglič je dobr kšeftsmon. En negau prjatu s je ta reč tkula mislu: če Iglič dons puger-va, de se morja tist Sluvenci, ke sa bli tekat na gas, ke sa negava brajnarija še bi pukvečl, štrafat iz keha in dc morja tud nem škoda puvcrnt, uja Sluvenci strašn jezn in ni izklučen, de uja začel u te jez šenkat vokne pubijat; tud ni izklučen, de u gespud Švorc zavle tega puslou pu Ma-jarja, in tud ni izklučen, de uja spet strlal Idi; kokr se u pa strelal, ni izklučen, de u spet ene par Sluvencu liin in če je ene par Sluvencu hin, Iglič lohka spet za ene par taužent krone kranclnu preda, kokr jh je zadnkat. Tku s je mislu Igliču prjatu. Zdej pa rec, če ni res dobr kšeftsman Iglič. če tudi ni prou tku mislu ket negau prjatu.«
»Pepe. vs rešpeht pred taba. Pred toja mudrostja jest frajvilik kapetuliram!« je reku žvinsk dohtar, m prjatlsk stisnit roka in je šou. Kar štima mu je zaprl, ke sm mu jest tu puvedu in prou nubene besede ni več črhnu, tku de tista nuč ni biu nubene prložnast, de b s zastoju grl ptt-plahnu Boltatu Pepe iz Kudeluga.
rente 3-2 milijonov, narastejo do desetega leta na 25 4 milijonov, v 30. letu 773 milijonov in dospejo po 40. letu, v stanju stanovitnosti, na višino 95 5 milijonov kron.
K tem stroškom 955 milijonov kron bi prispevala država 33 milijonov kron.
Delavci.
Rente za onemogle in starostne rente za delavce in pomagajoče rodbinske ude bodo terjale stroškov: V petem letu 3 milijone kron, potem brzo naraščajoč na 45 7 milijonov kron v desetem letu, na 104 milijone kron v 20. letu in na 1668 milijonov kron, v stanju stanovitnosti, po 40. letu. Od teh 166 8 milijonov kron mora plačati država 58" 1 milijonov kron.
Zaostali.
Olavnična odpravnina za zaostale bo terjala že v prvem letu 1'8 milijona kron, v drugem letu 8'3 milijonov kron, potem naraščajoč v desetem letu 19-6 milijonov kron in v stanju stanovitnosti, po 40. letu, 26 milijonov kron.
Povračilo prispevkov ženskim zavarovance m, ako se p o r o č e.
Stroški za to se pričenjajo z 1'9 milijona kron v petem letu in naraščajo do 4-5 milijonov kron v 30. letu, katera vsota se tudi v stanju stanovitnosti ne prekorači.
Upravni stroški, h katerim prispeva država 2 milijona kron se jemljejo z enakomerno 12 milijoni kron.
Skupni stroški zavarovanja onemoglih in starostnega zavarovanja za delavce in samostojne osebe bodo po tem znašali v prvem letu 138 milijonov kron, v četrtem letu narastejo nekako na dvojni znesek, potem v desetem letu bodo narasli na 1062 milijonov kron, v 20. letu na 206 milijonov kron, v 40. letu na 277 milijonov kron in utegnejo v stanju stanovitnosti znašati 305 milijonov kron. le številke dado oceniti narodnogospodarski p#men starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost.
Ob r e m e n i t e v države.
Država prevzema stalno tekoč prispevek upravnih stroškov za dva milijona kron Nadalje se bodo izplačevali k vsaki renti državni prispevki v znesku 90 kron in končno rentni prispevki povodom vojaškega službovanja.	v
Rentni prispevki se začnejo se-le v petem letu. V prvih štirih letih bodo znašali torej stroški za državo le dva milijona kron Potem naraščajo počasi, tako da bodo v 10. letu potem, ko dobi moč zavarovanje. znašali državni prispevki za samostojne osebe 13 2 in za delavce 23-6 milijonov kron. v celem torej 36 8 milijonov kron V 20. letu bodo terjali prispevki za samostojne 29 milijonov kron, za delavce 48 8 in prispevki v času vojaškega službovanja 0-1 milijona kron, v celem torej 77 9 milijonov kron. V 40. letu znašajo stroški za samostojne do 32 9, za delavce do 57 6, za tiste, ki so v vojaški službi do M milijona, v celem torej do 916 milijonov kron. V stanju stanovitnosti bi znašali stroski za samostojne 33 milijonov kron, za delavce 58-1, za vojaški službi zavezane osebe 53 milijonov kron, v celem torej 964 milijonov kron in vštevši prispevek k upravnim stroškom 984 milijonov kron.
V okroglih številkah računjeno je torej pričakovati, da bo država po nekako 10 letih morala prispevati na leto 40 milijonov kron, po 20 letih 80 milijonov kron in v staniu stanovitnosti (po 40. letu) okroglo 100 milijonov kron.
Osnutek ima namero, da se pred potekom 12 let pregleda ves zavarovalni načrt in eventualno uredi na novo.
Zadružna šola.
Da bo javnosti pojasnjen ustroj in namen zadružne šole v Ljubljani, objavljamo v sledečem njen učni načrt.
Učni načrt zadružne šole.
Učni smoter:
Zadružna šola naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi dTU-gim mladeničem pregledno, temeljito izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli sami ustanavljati in voditi denarne in druge zadruge.
I. Obvezni predmeti: Slovenski jezik (5 ur):
Učni smoter. Jasno razumevanje slovenskega govora in čtiva; umno in gladko čitanje tiska in pisma; zmožnost sa izražati v govoru in pisavi; zmožnost sestavljati lažja trgovska pisma.
Učna s n o v. Umno in gladko čitanje; ustne in pismene obnovitve prečita-nih sestavkov. Pravopisne vaje in trgovsko spisje. Sestavljanje trgovskih pisem,
najprej po dani dispoziciji, pozneje samostojno.
Zadružništvo (3 ure):
Učni smoter. Poznavanje zgodovine, razvoja, načel in splošnega ustroja zadrug.
Učna snov. Pomen in bistvo zadrug. Kratek -zgodovinski pregled zadružništva od starega veka do najnovejšega časa, zlasti z ozirom na Avstro-Ogrsko in slovenske pokrajine. — Splošna načela organizacije in razporedba zadrug v posamezne vrste. Gospodarske koristi in socialni pomen zadružništva. — Zadružne zveze in druge centralne zadruge, njih dolžnosti in pravice.
Zadružno pravo (3 ure):
Učni smoter. Temeljno poznavanje zakonov, ki zadevajo zadružništvo in poslovanje v zadrugah.
Učna snov. Zadružni zakoni iz leta 1873, 1889 in 1903. Dopisovanje z oblastmi. — Najvažnejši oddelki iz državljanskega zakonika, nauk o zemljiški knjigi; važnejša poglavja iz trgovinskega zakonika, meničnega prava in obrtnega zakona. — Davčne zadeve.
Računstvo (6 ur):
Učni smoter. Zmožnost izvrševati v zadružništvu važne račune.
Učna snov. Štirje osnovni računski načini s celimi in desetinskimi števili. Računanje z navadnimi Vloinki z enošte-vilnim imenovalcem; pretvarjanje navadnih vlomkov v decimalna števila. Resol-viranje in reduciranje v zvezi z razlago metrične mere in uteži. — Sklepovni računi in sorazmerja, odstotni, povprečni, zmesni in družbeni računi. Blagovni proračuni. — Vaje v sestavljanju trgovskih računov z ozirom na praktične potrebe.
Zadružno knjigovodstvo (10 ur).
Učni smoter. Teoretično in praktično poznavanje v zadružništvu uporabljenih knjigovodskih načinov.
Učna snov. Bistvo enojnega, dvojnega in amerikanskega knjigovodstva. — Zadružno knjigovodstvo, prirejeno potrebam posameznih vrst: za hranilnice in posojilnice, konsumna in kmetijska društva, mlekarske zadruge, obrtne zadruge. Vsa sem spadajoča pisarniška dela. — Praktična knjigovodska izvršitev nekaterih enomesečnih in potem celoletnih kupčij-skih opravil (izključena je trgovina z inozemstvom). Sestava bilanc.
Zadružno vodstvo (3 + 3 ure).
Učni smoter. Poznavanje poslovanja, vodstva in nadzorstva posameznih zadružnih vrst.
Učna snov. a) Uredba in poslovanje ter krajevni delokrog hranilnic in posojilnic; deleži in rezervni zaklad. Poslovanje načelnika in tajnika (oziroma blagajnika), poslovanje načelstva in nadzorstva. Sprejemanje članov ter dovoljevanje posojil, pristopnice in zadolžnice. b) Uredba in poslovanje pridobitnih in konsumnih zadrug; deleži in rezervni zaklad. Poslovanje načelstva in nadzorstva, poslovanje uslužbencev. Pouk v trgovini s kmetijskimi in obrtnimi potrebščinami.
Blagoznanstvo in zemljepis (4 ure).
Učni smoter. Poznavanje kmetijskega in izvoznega blaga. Pregledno poznavanje Avstro-OgrsJke in onih držav, ki vanje izvažajo slovenske pokrajine svoje pridelke in proizvode.
Učna s n o v. Spoznavanje obrtnega in zlasti kmetijskega blaga, ki se zadružnim potem proizvaja in izvaža ter do-važa. Opis Avstro-Ogrske, zlasti slovenskih pokrajin s posebnim ozirom na njih proizvode. Prometne črte izvoza; pokrajinske slike onih dežel in držav, ki se vanje izvaža blago iz južnih avstro-ogrskih dežel z ozirom na njih produktivnost in potrebe, razložene iz socialnih, fizikaličnih, geoloških in podnebnih činiteljev.
Promet (2 uri).
Učni smoter. Poznavanje prometnih načinov, črt in listin ter vozarine.
Učna snov. Zgodovina prometa. — Vozniški, poštni in železniški promet. Oblika pošiljatve, pristojbine in tarifi; vozni listi, reklamacije. Špedicija in skladišča. Brodarstvo.
II. Neobvezni predmet: Telovadba (2 uri).
Učni smoter. Zmožnost voditi telovadna društva in jim poveljevati.
Učna snov. Temeljni nauk o človeški anatomiji in fiziologiji. Osnovni pojmi o sistematični telovadbi. — Proste in redovne vaje; vaje na orodjih.
Število tedenskih ur:
Obvezni predmeti 39 ur;
II. neobvezni predmet 2 uri.
Vsota
41 ur.
JesenHke novice.
j Vodovod na Savi je srečno dodelan. V kratkem bo kolavdacija in Savčani bodo vendar že enkrat imeli toliko zaželjeno zdravo pitno vodo.
j Vodovod na Jesenicah je ravnotako nujno potreben. Kar je železnica vzela potok Ribjek, ne morejo Jeseničani več prati doma, hoditi morajo prat četrt ure daleč na Plavž ali v Savo.
j Volivni imeniki za deželnozborske volitve v splošni kuriji so sestavljeni. Vo-ilo se bo na dveh krajih, na Savi volivci s Save, na Jesenicah vsi drugi volivci. Vo-ivni imenik za Savo ima vpisanih 649, za Jesenice 494 volivcev, torej je v celi občini 1143 volivcev. Seveda se bo vsled reklamacij število volivcev nekoliko iz-premenilo, vendar le neznatno. Gotovo ima v celem radovljiškem volivnem okraju jeseniška občina največ volivcev. Vo-ivcev-kmetov, ki se edinole s kmetijo pečajo in od kmetije živijo, je med temi vo-ivci komaj 30. Sploh so v radovljiškem volivnem okraju kmetje sami zase nasproti ostalim volivcem delavcem, železničarjem in obrtnikom v manjšini. Veliko e delavcev krščanskih socialcev, ki gredo pri volitvah skupno s kmeti S. L. S. Ta edinost se mora ohraniti, nasprotstvo med anetom in delavcem ne sme nastati, sicer pade radovljiški volivni okraj v dogied-nem času v roke kmetu sovražnih socialnih demokratov. Krščanski socialci so prijatelji kmeta, zato mora pa tudi kmet biti prijatelj poštenemu delavstvu. Oba si v potu svojega obraza služita kruh, kar \met proizvaja, kupuje delavec, in kar proizvaja delavec, potrebuje kmet. Kdor lioče zanesti razdor in nasprotstvo med kmeta in delavca, ne razume socialnega vprašanja ali pa podpira socialno demokracijo v njenem razrednem boju.
j 'Odgovorni voditelj savskega nem-štva je dopisnik «Slovenskega Naroda*. Seveda ui to tako imenitna novica, vendar pa konštatujemo, da je »Slov. Narod« sprejel njegov dopis v sedanjih časih narodnega ogorčenja.
j Načelnik tovarniške godbe, ki pa, mimogrede povedano, ne zna igrati na nobeno godalo, je v »Slov. Narodu« izjavil, da je vodstvo tovarniške godbe izključilo 12 godcev, češ, da so zanemarjali tov. godbene vaje vsled sodelovanja pri godbi kat. del. društva. V svojem samonemškem »Kommandobefehlu« pa je dva dni preje naznanil ostalim godcem, ki so vsi razen enega Slovenci, da so oni dvanajsteri godci sami izstopili iz tovarniške godbe. Odločno zavrnemo kot neresnično tudi očitanje, da so godci katol. del. društva zanemarjali vaje tov. godbe vsled sodelovanja pri godbi kat. del. društva. Ravno ti godci so izmed vseh najrajši prihajali k vajam že iz samega veselja do godbe, nikdar jih niso zanemarjali. Samo toliko odgovora načelniku tovarniške godbe v obrambo časti poštenih delavcev. Na druge njegove neresnične trditve in osebnosti ne bomo odgovarjali.
j Kapelica na gori, drama v petih dejanjih se bo predstavljala v »Del. domu« v nedeljo, dne 8. t. m., ob polu 8. zvečer. Igra je lepa in zanimiva, ker nam pripoveduje, kako je iz roparskega gnezda na Šmarni gori nastala sloveča božja pot. Vstopnina navadna. Igrala bo društvena godba. .
Mrliške novice.
i Radeckijev veteran Mihael Podgor-nik je umrl dne 3. novembra v starosti 81 let. Bil se je pod Radeckijem na Laškem. Vojaško suknjo je nosil skozi 8 let in pet mesecev nepretrgoma, potem je bil rudar, sedaj pa užival dolgo vrsto let tisto malo pokojnino, ki so je deležni starejši rudarski upokojenci. Meseca septembra t. 1. se je še udeležil veteranskega slavja v spomin cesarjevega 601etnega jubileja. Bil je med onimi štirimi starčki, ki so se kot veterani še iz 1. 1848 v sprevodu vozili. Težko je pričakoval še jubilejne svetinje, ni je dočakal tukaj, upamo pa, da jo je prejel od nebeškega Kralja, katerega je tudi vse dolgo življenje zvesto služil.
i Nezgoda v elektrarni. Hudo je zadelo g. Jos. Kogovšeka, čegar last je naša mestna elektrarna. V noči od 31. oktobra na 1. november so kmalu po polnoči v trenutka ugasnile vse žarnice, ki svetijo po noči, in marsikdo je bil nevoljen, ko je šel zjutraj v pravi egiptovski temi v cerkev k zgodnjemu opravilu. Zgodaj pa se je zaznalo, da je bila nesreča v elektrarni. Neki vajenec se je igral z dinamo, ki vzbuja elektriko. S svojim igranjem na stroju je povzročil protitok, ki je v hipu raztrga dokaj močne bakrene žice ter stroj sam tako poškodoval, da je postal neraben ter ga je bilo treba poslati v Trst popravit. O Kogovšek ima vsled tega izdatno škodo ker bo popravilo precej stalo, pa tudi na
zaslužku mu bo mnogo odšlo. Majhen stroj ima sicer še za rezervo, a ima malo moči. Neprijetne so pa take nezgode tudi za naročnike. Z napeljavo električne razsvet-jave imajo precejšnje stroške, potem morajo imeti pa še vedno posebno razsvetljavo pripravljeno, ker toilikrat odpoveduje električna. Če nekoliko bolj dežuje, ne gori elektrika, češ, da je prevelika voda, če pa je zopet nekoliko suše, zopet ni razsvetljave, češ, da manjka vode. Ker pa je v elektrarni parni kotel in električni zbiralnik, bi bilo pač lahko vse dobro urejeno. Nesreče pa, kakor je zadela elektrarno 1. novembra, se ne bodo ponavljale, ako bode v elektrarni vedno izkušen monter, ne pa neprevidni mladi ljudje sami. Stroje morajo voditi strojedelci, ne pa va-enci.
i Občinska elektrarna? O. Kogovšek je ponudi! pred nekaj meseci svojo elektrarno mestni občini. Zahteval je zanjo 180.000 K. kar pač ni malo. Hotel je imeti toliko, češ, da mu temu kapitalu primerne obresti donašajo njegove naprave. Morda njemu, a občina bi bila močno udarjena, če bi toliko dala za elektrarno. Pred vsem bi morala mnogo izdati, predno bi jo primerno uredila. Parni kotel n. pr. gotovo danes ne stoji na pravem mestu. In ko bi vse popravili, bi občina končno vendarle imela staro reč. Režija bi občino mnogo več stala nego sedanjega lastnika, ker bi občina ne smela nikdar pustiti strojev brez izvedenega monterja, pod njegovim nadzorstvom bi se gibali vajenci, ne pa samostojno delali. Sicer pa ima občina z lastnikom elektrarne že pogodbo, ki je v veljavi menda še za celih 20 let. Po tej pogodbi je plačevala občina g. Kogovšku od 1904 dalje od 4000—4200 K na leto ter sama preskrbovala nove žarnice in nekatera popravila. To je stalo n. pr. I. 1904 180 K. 1. 1906 229 K. Ne bi bilo umestno prelamljati pogodbo ter pogajati se za nakup elektrarne tako dolgo vsaj, dokler ne bi sedanji lastnik postavil elektrarne v tako stanje, ki bi bilo primerno. Vsekakor pa bo občina boljše opravila, ako se ozre, ko bo potekala h koncu dosedanja pogodba, po lastni elektrarni. Toliko vodne moči, kolikor ie ima sedanja elektrarna, ima občina že davno na razpolago.
i Konzorcij za idrijsko železnico je imel pretečeni torek v Ljubljani sejo. Zastopniki daljnih občin so se odzvali povabilu, dasi jim to precej truda in stroškov napravlja. Tako sta bila člana šentjoške občine od 1. ure zjutraj na nogah, da sta pravočasno došla k seji. Tri tvrdke so se ponudile, da napravijo podrobne načrte, a zahtevajo velike vsote. Ena hoče 120.000 K, druge od 70.000 do 40.000. Umevno je, da konzorcij sani ne zmore tolike svote, vsaj v tem slučaju ne, ako nima zagotovila, da vlada prevzame vsaj izdelane načrte. ali da prispeva s kako podporo. Le pri našem rudniku bi ministrstvo prihranilo letnih 40.000, ker toliko stane dovoz raznih potrebščin, katere mora sedaj z že-lezničnih postaj z vozovi v Idrijo dobivati. Zato se mora že delavski minister zavzemati za progo. Če občine žrtvujejo precej kljub dolgovom in dolžnostim, ki jih tarejo, bode lažje šlo tam, kjer razpolagajo z večjo svoto letne gotovine. Zato se bode konzorcij obrnit na dotična mesta. Ako ugodno izpade, takoj se prične s trasira-njem. Ena tvrdka je že v torek poslala in-ženerja, da bi vso progo natančno ogledal na lici mesta in potem stavi primerne nasvete pri pogodbi. Prvi dan je obšel progo do Zirov, po kateri je dalj časa moral iti peš, drugi dan oa od tam čez Idrijo z vozom do sv. Lucije. Tvrdka ima na razpolago tolike moči, da se upa do konca decembra vse izvršiti na prostem, v januarju in februarju dokončati vse podrob-nostne načrte in proračun. Stala bi vsa črta od Ljubljane čez Idrijo do Sv. Lucije 27—30 milijonov kron. Kako se izvede vsa zadeva, bomo v kratkem slišali.
Znanost in umetnost.
* Novosti na polju slavistike. V Ame-langovi zbirki »Die Litteraturen des Ostens in Einzeldarstellungen« je izšel pravkar V. zvezka drugi del z naslovom: Geschichte der alteren siidslawischen Litteraturen. Von Dr. M. Murko. — Leipzig, Amelang. 1908. V 1. delu V. zvezka je izšla pred nedavnim časom zgodovina češkega slovstva. — Prof. Briickner pa nam je v isti zbirki sijajno opisal zgodovino poljskega (I. zv.) in ruskega (II. zv.) slovstva. A dočim je Briickner obdelal zgodovino starega ruskega slovstva, ki je bilo pisano v cerkveno-slovanskern jeziku, le v glavnih potezah, da je mogel priti čim-preje do novejšega slovstva, je pa Murko posvetil posebno pozornost prav starejši dobi jugoslovanskih slovstev, tako da se smatra ta del Amelangove zbirke v resnici lahko kot nekak uvod v rusko in sploh slovansko, kakor tudi rumunsko, slovstveno zgodovino! Prof. Murko pravi v uvo-
Ilo priloga ^Slotenoa11 &«ev» 257. dn6 7. novembra 1908.
du: »Upam, da bodo zlasti bizantinisti in sploh teologi, filologi in vsakovrstni zgodovinarji založništvu hvaležni, da je rade volje ugodilo mojim nameram, podati jim malega vodnika za umevanje starejšega jugoslovanskega kulturnega življenja.« To upa prof. Murko po pravici! Njegova knjiga je dvakrat važna zlasti v sedanjih dneh, ko stoji jugoslovansko vprašanje v ospredju svetovnih dogodkov! Zato bo knjigo vsakdo z zanimanjem bral, naj bo Slovan ali Neslovan, učenjak, politik, pa tudi navadni človek! Knjiga popisuje namreč tudi zgodovinski in kulturni razvoj Jugoslovanov in nam na podlagi najnovejših znanstvenih raziskavanj zanesljivo predočuje razmerje jugoslovanskih narodov med seboj ter nam razlaga, kako je prišlo do tega razmerja! Posebno pov-darja prof. Murko mogočni vpliv bogomi-lizina med Jugoslovani na literarni, kulturni in zgodovinski razvoj Jugoslovanov. Bogomili v Bosni so prvi odpadli k moha-medanski veri! Lepo nam je opisal pisatelj delovanje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, usodo slovanske litur-gije, zlato dobo starobolgarskega slovstva, procvitanje starega slovstva pri Srbih, vpliv jugoslovanskega slovstva na rusko slovstvo; posebno se je oziral tudi na bogato apokrifno literaturo pri Jugoslovanih in na razvoj narodne poezije pod turškim jarmom! Toda vzemi in beri! — Upajmo, da nam poda prof. Murko v kratkem tudi novejšo zgodovino slovanskih slovstev! V glavnih obrisih je to sicer že storil v Hinnebergovi zbirki »Die Kultur der Gegenwart«, 1.9.: Die osteuropaischen Literaturen und die sla\vischen Sprachen (1908, Berlin und Leipzig. Teubner), kjer nam popisuje jugoslovansko »slovstvo v narodnih jezikih in pod vplivom zahoda« (str. 210—245), a z zanimanjem pričakujemo obširnega popisa po istem načrtu! V obrisu se ozira prof. Murko tudi na katoliško smer v najnovejši slovenski literaturi, v knjigi iz Amelangove zbirke pa navaja med znanstveno literaturo tudi Čas« in »Dom in Svet«. — Bernekerje-vega »Slovanskega etimološkega slovar-j:x« je izšel drugi zvezek: braki. — čub'i>.
Fr. R.
Zo mir.
Zmedena Rusija.
Optimisti so imeli prav: želja, da so v mednarodnem oziru vsa sporna vprašanja rešijo mirno, je zmagala nad bojaželj-nostjo, če jo je med odločujočimi faktorji sploh kdaj kaj bilo. Rusija in Anglija niti od daleč nikdar nista mislili na 'konflikt z orožjem. Za Srbijo ni čudno, da so se v Belgradu poprijemali vsake vesti, ki je le količkaj odsevala simpatije do Srbije in pridobila zase javno mnenje. »Daily Tele-graph« še zdaj hujska na vojsko. Kdor pa je pazno premotrival položaj, ta je že pred mesecem vedel, da se storjena dejstva ne bodo izpremenila. Francija se je takoj izjavila za mirno in Avstriji prijazno rešitev, kakor hitro je Izvolskij v Londonu poizkušal, da bi spravil skupaj mednarodno konferenco, ki bi za Avstrijo pome-ujala diplomatiški poraz, za Rusijo pa re-vanšo. Anglija je previdno molčala in še dozdaj ni izjavila, kaj pravzaprav misli. Slabo za Izvolskega, kajti ta je sir Greya pač obdeloval, da bi jasno povedal, kakšno stališče zavzema. Tako pa zdaj Rusija sama operira in ker nikogar ni, da bi ji se-kundiral, tava semtertja in napravlja vtis skrajne zmedenosti.
Zapleteni položaj v Srbiji.
Misije Srbije so se tudi izjalovile, in, kakor posnemamo iz poročil in znamenj zadnjih časov, tudi v Srbiji razsodno ljudstvo jame uvidevati, da časopisje javnega mnenja ni informiralo po pravici. Milovanovič ni ne v Berolinu, ne v Londonu in Parizu nič dosegel, kar se tiče teritorialnih kompenzacij, mi celo to mislimo, da se je ta izkušeni državnik o tem sploh kaj malo pogajal, marveč izkušal velevlasti pridobiti za izpolnjive zahteve. Milovanovič bo, kadar se bo v domovino vrnil, pač v veliki zadregi, ker ne bo smel povedati resnice, ako ne bo vlada popreje javno mnenje dobro pripravila. Če ne, bo Milanovič moral demisionirati, novo ministrstvo pa mobilizirati in Avstriji napovedati vojsko.
Črnogorska vlada v zadregi.
K o t o r (od našega dopisnika). Odkar se je povrnil minister dr. Tomanovič i/. Rima, ne da bi ondi dosegel kak uspeh, ampak nasprotno, in ker jc tudi Rusija izjavila knezu Nikiti, da nikakor ne odobrava ratobornosti v Crnigori in Srbiji, je knez in njegova vlada v silni zadregi. Črnogorci so nabrusili svoje nože in očedili puške, vlada pa ugiba, kako bi ustavila to
: nevarno gibanje. Zato se bojne priprave i nadaljujejo, da se ljudstvo ne zave in ino-; zenistvu prikrijejo neuspehi.
K o t o r. (Od našega dopisnika.) Angleški poslanik je po naročilu svoje vlade kneza Nikito opozoril, naj ne tira stvari do skrajnosti, da se ne zaplete v kak konflikt z orožjem.
»Times« in »Novo Vreme« za razsodnost.
»Times« hvalijo Rusijo, ker je darda-nelsko vprašanje odstavila od dnevnega reda in poživljajo rusko vlado, naj glede na teritorialne zahteve Srbije rusko javno mnenje utoiaži. »Novo Vreme« nato odgovarja, da Rusija nikakor noče vojske, aneksije Bosne pa ne more priznati, ampak bo to vprašnje pustila nerešeno, ker Srbija drugače ne jamči, da bo ostala mirna. Srbija namreč upa, da bo Avstrija, ako se vsaj od strani Rusije aneksija ne prizna, bolj voljna udati se srbskim zahtevam, kot je zdaj. Rusija na ta način srbskim bratom do moralno zadoščenje, ne podpira pa nobenih pustolovščin, niti se sama angažira zanje. Tako politiko Anglija pač lahko podpira.
Neugodna vest od ruske dume.
Belgrad, 6. novembra. Neki tukajšnji list donaša vest, da je Pašič prosil predsednika dume Homjakova, naj izzove votuni proti aneksiji. Homjakov je odgovoril, da bi to bilo pogibeljno. Vnanjo politiko vodi Izvolskij, a 011 ima dve tretjini dume za seboj. Tak votum bi utegnil slabo za Srbijo končati. Ta vest tukaj zelo neugodno deluje.
Osnovanje hrvaških legij v Bosni in Hercegovini.
Z a g r e b , 6. novembra. 5. t. m. se je v Zagrebu v sokolski dvorani vršil shod starčevičanske stranke, na katerem se je zbralo 2000 članov strankinega sveta in vsi poslanci, zlasti pa veliko politikov iz Bosne, Hrvatov in Turkov, med drugimi ugledna bega Barjaktarovič in Omer Cu-govič. Tudi nadškof Stadler in mostarski škof Bukonjič sta poslala zastopnika, fra Glavasa. Shod je otvoril dr. Frank. Poslanec Bošnjak je zahteval vtelesenje Bosne v hrvaško kraljestvo.
Govornik iz Hercegovine, tajnik 1110-starskega škofa Bukonjiča, je naznanil, da je 150.000 Hercegovcev že pripravljenih osnovati hrvaško legijo v obrambo domačije proti srbskim četam. V Bosni se tudi snujejo hrvaške čete. Sprejela se je nato resolucija, v kateri se naglaša, da je spričo snovanja srbskih čet treba, da se postavi nasproti hrvaška državna ideja, nasproti srbskim legijam hrvaške legije. Velevla-stem se pošlje spomenica, v kateri se dokaže pripadnost Bosne k Hrvaški. Vojno ministrstvo se naprosi, da da hrvaškim legijam na razpolago inštruktorje in v slučaju vojske tudi orožja. V to svrho se poda k vojnemu ministru deputacija. Ze 6. t. m. se je v hrvaško legijo nanovo vpisalo nad 2000 prostovoljcev. Navzoči so svečano prisegli, da bodo v boju za hrvaško stvar proti kateremukoli sovražniku dali kri in življenje. Cesarju se je poslala udanostna brzojavka. Navdušenje je velikansko.
Pogajanja med Avstrijo in Rusijo.
Dunaj, 6. novembra. »Wiener All-gemeine Zeitung«, glasilo Aehrenthalovo, poroča, da se pogajanja med Avstrijo in Rusijo nadaljujejo ne samo normalno, temveč tudi zadovoljujoče. Napetost med obema državama že pojema.
Varnostne odredbe v Bosni.
Nanovo organizirani »štrajfuni« (Streif-korps) so v Gačkem zaprli popa Špiro Staroviča, ker so na njegovem domu našli proglase, v katerih se bosanski narod poživlja, da se vzdigne proti Avstriji. V mestu vlada zaradi tega veliko razburjenje, mir se pa ni kršil. — Uredniki bosanskih listov so od deželne vlade bili posvarjeni, da ne smejo priobčevati ničesar o vojnih operacijah, kretanju in jakosti čet ter stanju trdnjav. — Ogrski poštni uradi so dobili nalog, da ne smejo sprejemati nobenih pošiljatev za Srbijo ali Crnogoro v zabojih ali zavojih, ki bi vsebovali orožje, mu-nicijo, golobe in druga taka vojna sredstva.
Podrobnosti.
Na Dunaj je dospela 80 mož broječa mohamedanska in hrvaška bosansika deputacija iz Sarajeva. Sprejeli so jo svečano. — Cesarju se pridejo poklonit za aneksijo tudi španioli (judi) iz Bosne. —-Turki bojkotirajo avstrijske poštne pošiljatve. — V Srbiji se čedalje bolj boje velike trgovske krize. — Turčija je poslala v Sandžak Novipazar šest bataljonov, ker so Sandžak preplavili Srbi in agitirajo za priklopitev dežele Srbiji in Crnigori. Velesile pritiskajo na Turčijo, da ustavi mobilizacijo.
Tedenski pregled.
V	ponedeljek se je začela obravnava proti slov. demonstrantom v Ljubljani, ki so bili obtoženi, da so metali kamenje. Obtožencev je bilo 14. V sredo se je proglasila sodba. Dobili so od 3 dni do 6 mesecev. Žalostni spomini na 20. september, ki se bo zanaprej praznoval vsako leto kot dan narodne žalosti! — Obsojene so bile tudi neke osebe, ki so žalile vojake 27. polka. — Slovensko poveljevanje v veteranskem društvu se je prvikrat slišalo na vernih duš dan, ko je društvo prisostvovalo sv. maši za ranjke ude. Slovensko poveljevanje je sklenilo vpeljati tudi veteransko društvo v Kranjski gori. — Županstva iz Vipavskega so vložila na deželno vlado prošnjo, da razveljavi svoj odlok iz leta 1892. glede dvojezičnih napisov na občinskih deskah. — Socialna demokracija na Kranjskem se udeleži de-želnozborskih volitev v vseh okrajih. »Rdeči Prapor« že priobčuje volivni oklic socialne demokracije. — »Gospodarska zveza« je pričela s prvo razdelitvijo sena. — Deželni odbor se bavi z vprašanjem, odkod dobiti za Belokrajino dobro pitno vodo za vodovod. — Prvi spomenik je postavila »Slomškova zveza« svojemu članu t Štefanu Primožiču. — Abstinent v Ljubljani je začel zopet delovati. V četrtek je bilo predavanje prelata Kalana. Za naprej bodo predavanja večkrat. — Pogorela je v Št. Petru na Krasu mlekarna g. Boleta. — Kranjski glavar g. Alfonz Pire je postal deželno-vladni svetnik.
Na Štajerskem je umrl dr. Ivan Dečko.
Krščanski socialci na Nižjem Avstrijskem so zopet dosegli krasno zmago pri deželnozborskih volitvah za mestne skupine in kmečke občine. Od 15 mestnih skupin so jih dobili 10, dve sta kompromisni. V kmečki skunini je zmagalo 41 krščanskih socialcev, ki imajo sedaj skupno s splošno kurijo 93 poslancev.
V	Združenih državah v Ameriki se je te dni končala ljuta volivna borba za predsednika. Bojevali so se republikanci in demokratje. Republikanci so zahtevali visoko varstveno carino, demokratje so pa hoteli carino znižati. Zmagali so republikanci. Izvoljen je za predsednika Taft, ki je dobil 1 milijon 20 tisoč glasov.
NEMŠKI CESAR VILJEM NA DUNAJU.
Cesar Viljem in prestolonaslednik Franc Ferdinand sta bila včeraj na lovu v Eckartsau. Lov je dobro izpadel. Cesar Viljem je ustrelil več jelenov, pri tretji gonji 14. Ob 6. uri 15 minut sta se pa pripeljala Viljem in prestolonaslednik v Schon-brunn, kjer ju je pozdravila vojaška straža z generahnaršem. Cesar Viljem je v Schonbrunnu oblekel obleko svojega sedmega huzarskega polka. Viljem in cesar Franc Jožef sta se prisrčno pozdravila. Po dineju se je Viljem živahno razgovarjal z Aehrenthalom, nato pa zaupno z našim cesarjem. Ob deveti uri zvečer se je Viljem odpeljal v Donaueschingen.
KLOFAČ GROZI Z NOVIMI DEMONSTRACIJAMI.
V Zižkovu je zagrozil Klofač na voliv-netn shodu, da pripelje v nedeljo stotine svojih pristašev na Prikope, da prepreči bumel nemškim buršom. Klofač se je zgla-sil tudi pri praškem namestniku in zahteval, naj prepove bumel. Namestnik je rekel, da tega ne more. Klofač je izjavil, da odgovora ne vzame na znanje. Praška občina je dala 29. oktobra odstraniti nemški napis nekega nemškega otroškega vrtca, ki je nastanjen v neki praški mestni hiši. Društvo, ki vzdržuje sobo, je zato tožilo praško občino. Sodišče je razsodilo, da mora praška občina zopet napraviti nemški napis.
IZJAVA CESARJA VILJEMA.
Nemški državni zbor se bo pečal z interpelacijo o znani Viljemovi izjavi glede na bursko-angleško vojsko v torek.
CASABLANŠKA AFERA.
Iz Londona se poroča, da je angl. vlada naznanila v Parizu in v Berolinu, da če pride do vojske med Nemčijo in Francosko, bodo Angleži Francoze dejansko podpirali. Ta vest se pa sedaj dementira. Anglija upa, da se spor mirno poravna. V tem smislu angleška vlada deluje tudi v Berolinu in Parizu.
Francoski listi pišejo glede na Casa-blanco jako mirno. »Gaulois« se spominja sestanka Viljema s Franc Jožefom. Upa, da bo avstrijski cesar pomirjevalno svetoval Viljemu.
POMNOŽITEV ITALIJANSKE VOJNE MORNARICE.
* Mornariški minister zahteva 200 milijonov lir za zgradbo štirih velikih vojnih ladij z 20.000 tonami in za izpopolnitev torpednega brodovja.
i ANGLEŠKI PROTESTANTI PROTI KATOLIČANOM.
j _ Poslaniški zbornici je predložena s i 750.000 podpisi opremljena prošnja, ki zahteva preiskavo proti redovnikom in redovnicam na Angleškem.
Dnevne novice.
+ Kandidat za kamniški okraj. Poroča se nam: Katoliško politično društvo za kamniški okraj je ustrezajoč želji ljudstva soglasno sklenilo, da kandidira v splošni kuriji za deželni zbor, čast. gosp. Ivana Lavrenčiča, dekana v Kamniku. Ravno tako se je kmetska zveza za kamniško dekanijo na zahtevo svojih zaupnikov soglasno izrekla za to kandidaturo.
+ Koncesija iredentovcem proti Slovencem. Kakor smo izvedeli iz dunajskih listov je za vodjo deželnega mesta zavarovalnice privatnih uradnikov v Trstu, v katere področje spada tudi Kranjska, imenovan prejšnji poslanec tržaški dr. Pi-tacco. Ta gospod je znan kot ekstremen italijanski nacionalec in sploh v iredentov-skili krogih dobro znan kot najzagrizenejši sovražnik Slovencem. Kaj naj od tega gospoda slovenski zavarovanci pričakujejo, si lahko mislimo.
+ 4000 odlikovanj ob cesarjevem jubileju. Deželne vlade so že predložile svoje predloge, o odlikovancih 2. decembra. Sedaj se^ o predlogih posvetujejo v ministrstvu. Število odlikovancev bo nad 4000, od teh bo odpadla tretjina na državne uradnike. Obenem bodo milostnim potoni zvišane pokojnine raznim civilnim in vojaškim penzijonistom.
+ Za svetnika deželne vlade extra statum pri deželni vladi v Ljubljani je imenovan g. I. Kremenšek.
+ K ljubljanski Zadružni zvezi. Po treznem in natančnem razmotrivanju vzrokov pro in contra je polnoštevilno zbrani odbor velike slovenske velikovške posojilnice dne 4. novembra na predlog šent-jurškega župnika Poljanca sklenil enoglasno, da s 1. jan. 1909 odstopi od celjske »Zadružne zveze« ter pristopi k ljubljanski. Druge koroške slovenske posojilnice slede.
+ Nemec profesor slavistike na Dunaju ? Nemškonacionalne in liberalne profesorske klike na avstrijskih vseučiliščih, ki na zunaj vedno bobnajo na svojo »svobodno znanost«, v resnici pa so pripravljene vsak čas znanost žrtvovati svojim strankarskim in osebnim interesom, hočejo slovanski znanosti zadati zopet hud udarec. Profesor Jagič gre v pokoj, in za naslednika mu hočejo na stolico slovanske filologije na Dunaj spraviti Nemca, ki slovanskih jezikov še ne zna, razen kolikor se jih je naučil iz slovnic! Dasi je dovolj profesorjev, oziroma docentov slovanski filologije, ki bi mogli s častjo zasesti ono stolico, ki je po Miklošiču dobila svoj svetovni ugled in sijaj, ne marajo dunajski nemški in judovski »liberalni« profesorji nobenega med se. ker so Slovani, in zahtevajo, da pride neki Bernecker iz Prage, katerega jezikoslovno znanost je nedavno neki slovenski filolog po vsej pravici ožigosal kot jako pomanjkljivo. Vseučiliški profesorski zbor je tega Be-necker.ia predlagal celo »unico Ioco«! Vondrak, Murko, Štrekelj, Rešetar in drugi — vsi so nič pred nekim doslej popolnoma neznanim nemškim ignorantom, s katerim hočejo, v sramoto in škodo dunajskemu vseučilišču, ponižati stolico slovanske filologije! Saj zahteva dandanes filologična stolica moža, ki je popolnoma doma v raznih literaturah slovanskih, zlasti v tradicionalni narodni literaturi, kar pa more edino samo rojen Slovan. Ta ogromna snov je ptujcu sploh nedostopna. Glagole spregati se slednjič lahko vsak nauči iz knjig, a razumevati duha jezika, naroda, običajev, tradicij in čustvovanja ne more, kdor 11 i sam vzrastel s srcem in z duhom iz slovanstva. Vseučiliški profesor vendar ne more biti samo figura, ki se je nekaj naučila; vseučiliški profesor na dunajski stolici slovanske filologije, katerega predavanja morajo poslušati sinovi vseh slovanskih plemen, mora imponovati po vsestranskem, popolnem obvladanju tako ogromne tvarine, kakor je slavistika. Tu ni v nevarnosti samo narodni moment, ampak tu se gre naravnost za znanstvene interese in za ugled vseučilišča. Sedanji liberalni nemški učni minister Marchet, ki mu je ravnokar nemški »Volksrath« na Češkem izrekel svoje priznanje in zahvalo, je zmožen, da k velikim krivicam, ki jih je storil na šolskem polju, pridene še to. a proti taki nakani moramo najodločneje protestirati!
+ Slovensko uradovanje. Županstvo občine Rakek je dobilo od logaškega okr. glavarstva odlok z dne 22. oktobra, s katerim je razveljavilo sklepe občinskega
odbora glede na sainoslovenske krajevne deske, slovensko uradovanje itd. Z ozirom na ta dopis c. kr. okrajnega glavarstva je županstvo ukrenilo sledeče: Glede zahteve popravkov v lažnjive nemške časopise jc že vložen priziv na c. kr. deželno vlado in je stvar s tem začasno rešena. Kar se tiče samoslovenskega uradovanja je imel občinski odbor pri svojem prvotnem sklepu v mislih slovenske pokrajine in je sklenil vse iz slovenskih krajev, od strank ali oblastev, posebno pa od deželne vlade in okrajnega glavarstva došle in v nemškem jeziku pisane vloge kratkomalo zavrniti. Ni pa imel v mislih krajev, od koder bi bilo neumestno zahtevati vlog v slovenskem jeziku, ker bi bil tak sklep nasproten pametni razsodnosti. Občinski odbor se pa odločno zavaruje proti mnenju slav. c. kr. okrajnega glavarstva, da bi moralo županstvo nemške vloge zlasti radi tega reševati, ker je dokazano, da je več občinskih odbornikov nemščine zmožnih. Občinski odborniki bodo gotovo radi porabili vse svoje znanje, kadar se gre za korist občine, nikakor pa ne za golo pospeševanje nemštva in najsi ukazuje to tudi slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. Zupan se pooblašča, da vloži v navedenem smislu proti odloku okrajnega glavarstva priziv na c. kr. deželno vlado v Ljubljani.
+ Odvetniška pisarna g. dr. Ivana Šusteršiča se nahaja odslej v novem domu »Ljudske posojilnice« na Miklošičevi cesti tik za frančiškansko cerkvijo nasproti hotela »Union«.
—	Volivni shod ima danes zvečer v Krškem davčni asistent Janko Stare. Hoče se zopet blamirati s svojo kandidaturo.
—	Socialnodemokraški shod bo jutri v Gorici. Poročal bo najnovejši sodrug dr. Hinko Turna o socialnodemokratični organizaciji na Goriškem.
Dodatno k najnovejšemu pobijanju šip na Mohorjevi tiskarni v Celovcu v noči na Vernih duš dan se nam poroča, da je pred staro Mohorjevo hišo na Benediktinskem trgu. v kateri stanuje gospod dr. Brejc, isto noč vscvela gredica »dišečih rožic«. Mislimo, da je ta termometer, zavit v pajčolan temne noči, pač najbolj zanesljiva mera visoke »olike« ter z gnjusom in sovraštvom do Slovencev napolnjenih »srček« zagrizenega nemško - nacionalnega »Herrenvolka«! No, pa liajl!
Predavanje o živinoreji in sadjarstvu priredi vodstvo kmetijske šole na Grmu v Št. Lovrencu v nedeljo dne S. novembra in v Št. Jerneju v nedeljo dne 15. novembra t. 1. Predavala bodeta vodja V. Rohrman in adjunkt Zdolšek. Pričetek na obeli krajih ob 3. uri poopldne.
Preprečen samoumor. V četrtek zvečer se je pri Kolencu na Mirni obesil v sobi mizarski pomočnik Zriinšek iz Mokronoga. Našli so ga še pravočasno in ga oživili. Danes že zopet dela. Kje je vzrok takemu brezbožnemu dejanju?
Železniški odbor« lokalne železnice Trebnje - Št. Janž je dne 6. t. m. po g. predsedniku Povšetu predložil deželnemu odboru obširno, 12 strani obsegajočo spomenico o napakah pri gradbi nove lokalne železnice Trebnje - Št. Janž in o krivicah, koje prizadene podjetništvo razlaščenim posestnikom. Odbor nabira po svojih zaupnikih podpise za skupno pravno zastopstvo. Upati je, da bo vlada nam šla na roko.
—	Semnji v Horjulu. Deželna vlada kranjska je z odlokom štev. 19.763 z dne 27. septembra 1908 dovolila občini Horjul tri živinske semnje na dan 26. marca, 12. julija in torek po Rožnivenški nedelji vsakega leta. S tem je ustreženo dolgoletni želji horjulskih občanov. Kar niso zamogli doseči prejšnji župani, to je dosegel s svojo marljivo prošnjo sedanji župan Ivan Stanovnik, kateri je moledoval okrog uradov, da so ustregli njegovi prošnji, kljub temu da so nekateri nasprotovali semnjem za horjulsko občino. Nasprotniki župana so pri volivni agitaciji sramotili župana Stanovnika, da ni ničesar storil za občino ter da ne bode nikdar dosegel tega, da bi izpeljal semnje v horjulski občini. Sedaj naj usta zamašijo, da ne bodo lagali o delavnem županu.
— Dve nesreči. V ponedeljek se je vračal s počitnic mladi sinček gospoda Rusa z Grosuplja z večernim vlakom v šolo v Ljubljano. Ne daleč od postaje pa so se vrata voza hipoma odprla in deček je padel iz voza na progo. K sreči je dobil le male praske. V četrtek pa je bila nesreča večja. Urša Adamič iz Dobrepolj se je vozila s popoldanskim vlakom domov. Vlak sc še ni popolnoma ustavil na postaji, ko jc stopila iz vlaka in tako nesrečno padla, da se je onesvestila. Nezavestno so zve-čcrnim vlakom odpeljali nazaj v Ljubljano in jo oddali v bolnico, iz katere sc je ravno isti dan vračala.
Sladkor meseca novembra bo 1 K cenejši. Kartelnc cene so postale nižje.
Stoletnica »Ilirije« se bo praznovala prihodnje leto. »Naš List« predlaga
naj se v proslavo te stoletnice v Ljubljani ustanovi »Club franco-illyrien (slovene).
— Sankališče v Bohinju. Zaslugi deželne zveze za tujski promet na Kranjskem je zopet pripisati, da se je pričelo delati sankališče v Boh. Bistrici, ki bo jako velikega pomena za tujski promet tudi pozimi. Proga sankališča bo izpeljana na levi strani kolodvora nad tunelom, torej približno na poti, ki vodi na Črno prst. Končala se bo prav blizu kolodvora, torej bo tudi v tem oziru jako udobno za »rodlar-je«, ker bodo imeli blizu postajo. Glede prenočišč in hotelske udobnosti je v Bohinju dovolj preskrbljeno.
Dva duhovnika se zadušila. V dunajskem katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov na Gumependorfski cesti sta prenočila 5. t. m. dva ptuja duhovnika. Ko ju je klical 6. t. m. vratar, mu je udaril v nos hud smrad. Duhovnika sta pa bila mrtva in zadušena. Dognali so, da je bila plinova peč slabo zaprta in je vhajal plin, ki je reveža zadušil. Eden ptujih duhovnikov, Raisbacher, ie hotel v Gorico, drugi, čegar ime ni znano, pa v Švico.
Za kazen so avanzirali. Nedavno smo poročali o velikih poneverjcnjih in nered-nostili v ruskem mornariškem ministrstvu. Sedaj je ruski car povišal 13 admiralov, ob enem jih je pa vpokojil.
Štajerske novice.
š Štajerski kompromisi. Kakor izvemo iz Gradca, sklenili so voditelji celjske liberalne stranke že na tihem kompromis s prvaško stranko za prihodnje deželnozborske volitve. Ploj in Kukovec se bodeta pri volitvah podpirala in dobi Ploj za svojo prvaško stranko tri mandate. Vsled tega nočejo liberalci sedaj več kompromisa s »Kmečko stranko« in že so začeli proti njej nastopati z lažjo in obrekovanjem. Zadnji »Narodni List« laže o zaupnem hodu »Kmečke stranke« in zavija samovoljno njene izjave in sklepe, da bi na-hujskal svoje pristaše proti »Kmečki stranki.« Jutri ima »Narodna stranka« občni zbor v Celin in po teh manevrih je vsakemu jasno, da bo odbila vsak kompromis. Na shodu »Kmečke stranke« so imeli liberalci svojega poročevalca, ki je dal častno besedo, da bo smatral shod zaupnim. Ta poštenjak je prelomil besedo in je sedaj verodostojen poročevalec liberalcev.
š Občni zbor S. K. S. Z. za Štajersko bo 22. novembra v Celju združen z občnim zborom »Zveze Slovenskih Mladeničev.«
š Odbor za pomoč pogorelcem v Senovem pri Rajhenburgu vabi na dobrodelno veselico z bogatim sporedom, ki sc vrši v nedeljo, dne 8. listopada t. I. v prostorih restavracije »Unscluild« v Rajhenburgu.
š Iz poštne službe. Poštni kontrolor je postal g. Vekoslav Bahovec, poštni nad-oficijal v Mariboru. — Poštni kontrolor Iv. Conrad je premeščen na lastno prošnjo v Maribor.
Ljubljanske novice.
lj Seja odbora S. K. S. Z. se vrši prihodnji ponedeljek točno ob 8. uri zvečer. K seji so vabljeni tudi prijatelji S. K. S. Z.
lj Javno predavanje dr. Pegana, ki je
pretekli torek izostalo, se vrši v »Slov. kršč. soc. zvezi« prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer. Predmet: »Iz življenja zločincev«. To zanimivo predavanje bo razdeljeno na tri večere.
Ij Shod društva »Abstinent«. Prošli četrtek ob 6. uri zvečer se je zbralo v dvorani S. K. S. Z. lepo število članic in članov ter prijateljev društva »Abstinent«. Poleg predsednika dr. Jan. Ev. Kreka so bili navzoči državna poslanca Demšar in Gostinčar, več oo. frančiškanov iu na stotine ostalega občinstva. Predaval je prelat Andrej Kalan o težavah boja proti alkoholu. Predavanje priobčimo prihodnjič. Predsednik dr. Krek se je zahvalil predavatelju, pozdravil navzoče ter pozival k agitaciji. Stolni vikar L. Smolnikar je namesto zadržanega tajnika Pod-lesnika poročal o blagajničnem stanju. Gotovine je v blagajni 353 kron, s čemer pa bo še treba poplačati nekaj dolga v tiskarni. Za brošure pa je še iztirjati okolo 700 kron. Če bi bilo vse izterjano in poplačani dolgovi, ostalo bi v blagajnici okrog 1000 kron. Poročilo se je vzelo odobravaje na znanje. Nato je predsednik zaključil shod. Prihodnji shod bo v četrtek, 12. t. m., ob 6. uri zvečer v istih prostorih. Predaval bo društveni tajnik Ivan Podlesnik.
Ii Delavski shod. V nedeljo, dne 8. t. m. dopoludne ob pol 10. uri, bode v prostorih krščansko-socialne zveze (Union) delavski shod. Dolžnost somišljenikov je, se shoda udeležiti. Vstop imajo le kršč. socialci! Jos. Gostinčar, drž. poslanec.
Ii Odkritje spomenika Adamiču, Lun-dru in Rodetu bo dne 20. septembra leta 1909.
lj Zastavljalnico opusti »Kranjska hranilnica«. Do 1. februarja 1910 bodo vsi zastavljeni predmeti morali iz zastavljalnice.
Ij K poročilu o demonstracijah pred sodiščem omenjamo k izpovedi pristava mestne policije g. Jančigaja, da g. Janči-gaj ni videl zbirati se pred kolodvorom ljudi, ampak še-le prišedšemu na stražnico sc mu je javilo po nadstražniku Pap-lerju, da se ljudje zbirajo tamkaj.
lj Pivovarna Kosler zelo propada. — Pred 20. septembrom je bilo v tovarni nad 170 delavcev, sedaj jih je samo še 60 in še ti nimajo opravila. Novega piva Kosler pred mesecem februarjem drugo leto ne bo nič varil. Ledu tudi ne bo letos nič kupil. Kosler prodaja že konje in vozove. Mnogo je dni, ko ne dobi niti enega naročila. Poizvedeli smo tudi, da je dobil Kosler iz več njegovih glavnih zalog pivo in opravo nazaj. Delavce še vsak dan odpušča. Treba bi bilo, da se za te delavcc kaj stori.
lj Volivcev za bližnje deželnozborske dopolnilne volitve je v mestni kuriji ljubljanski 3274.
lj V pojasnilo. Z dežele se nas od več strani vpraša, če je trgovina s pohištvom v ljubljanskem kolizeju narodna. Opozarjamo na inserat tvrdke Puc & drug v našem listu. Ker inseratov nemških tvrdk ne prinašamo v našeni listu, sledi že iz tega dejstva samega, da je trgovina s pohištvom v Kolizeju narodna in jo slav. občinstvu kar najtopleje priporočamo.
Ij Štefana Kamenška so včeraj izpustili iz zapora proti varščini 1000 K.
lj Slovenski ali slovanski optik bi imel lahko v Ljubljani dober zaslužek. Dotič-nik naj se oglasi ustmeno ali pismeno v našem uredništvu.
I j »Kranjska hranilnica« je zopet včeraj odpovedala posojilo enajstim slovenskim strankam v znesku 244.000 K.
Ij Razun Pangerca se nahajata v jet-nišnici pri deželni sodniji še dva smrtno-bolana, neki Janežič in Helena Vogelnik. Zadnja je prosila za pomiloščenje, ker ima še prestati kazen do decembra.
lj Umrla je soproga knjigovodje »Gospodarske zveze« gospa Mali. — V Gradcu je umrla hčerka šolskega nadzornika g. Gabrščka .
Ij Iz gledališke pisarne. Danes se igra prvič L. Fulda igrokaz »Maškerada«, ter nastopi v njej prvič šele koncem septembra t. I. angaževana ljubimka, gdč. \Vinte-rova. — V torek, dne 10. t. m. se poje pri navadnih cenah velika opera »Samson in Dalila«. — V petek je operetna predstava Ij Tajinstvena poškodba. Ko je predvčerajšnjim po Cerkvenih ulicah prodajal 521etni Franc Dremelj šoto, stražnik opazi, da je na glavi zelo krvav in ker je bila videti poškodba opasna, ga pokliče v stražnico, da ga umije in pokliče zdravnika. Došli policijski zdravnik g. dr. Illner je konstatoval, da jc poškodba težka in je odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Mož je zaradi poškodbe govoril zelo zagonetno in rekel enkrat. da jo je dobil v neki hiši v Vodamtu, drugič pa, da je bil tepen v Štepanji vasi in se tako ne ve nič pozitivnega, ter se bode morala zadeva pojasniti šc Ic pri sodišču.
Ij Na poti v bolnišnico obnemogel.
Včeraj popoldne so našli ležati na Cesti na južni kolodvor starega moža. Ko so ga potem prepeljali na osrednjo policijsko postajo, se je dognalo, da je mož 751etni lv. Lanišek iz Kamnika, ter da je bil namenjen v deželno bolnišnico, a je na potu oslabel in padel. Po identifikaciji so ga prepeljali v navedeni zavod z rešilnim vozom.
Telefonsko In brzojavno poročila
NEMŠKI ČASTNI OBČANI V DRAGI.
Ribnica, 7. nov. Nemci so imenovali \ Dragi sedem častnih občanov, da bi zmagali pri prihodnjih občinskih volitvah. Slovenski člani so vložili protest.
NOVO MINISTRSTVO. Dunaj, 7. nov. V ministrskem svetu se je sklenila demisija celega kabineta. Baron Beck je cesarju demisijo naznanil, nakar jc cesar poveril sestavo kabineta baronu Bienerthu. Predno bo Bienerth mogel to izvršiti, bo nujno treba doseči češkonernški sporazum. Minister notranjih stvari postane zopet uradnik, menda dosedanji sekcijski šef baron Herdtl, trgovinski minister dr. Weiskirclmer, delavski minister pa baje postane Fiedler.
PROTISLOV4NSKA SEJA DUNAJSKEGA VSEUČILIŠKEGA SENATA. Dunaj. 7. novembra. »Lidove Novi-ny« poročajo, da je imel akademični senat dunajskega vseučilišča jako burno sejo, ko je šlo za namestitev učne stolice za
slovansko filologijo. Profesorji so klicali: »Maščujmo sc za Prago in Ljubljano,« nakar so zavrgli prvotni temo predlog, po katerem so bili predlagani dr. Bernecker, Rešetar in Wondrak, ter sklenili s 37 proti 3 glasovom, da predlagajo edinole za sto-lico profesorja praškega nemškega vseučilišča dr. Berneckerja.
OBSEDNO PRAVO PROTI ČETAM V BOSNI.
Dunaj. 7. nov. V zvezi z reorganizacijo »štrajfunov« (Streifkorps) v Bosni, katerim sc bodo dodelili bivši reformni častniki iz Makedonije, v kratkem izidejo ob-sednopravne naredbe, glasom katerih sc bo vsaka srbska ali črnogorska ali even-tuelno domača četa ali njeni posamezni člani takoj ustrelili oziroma po kratki sodbi obesili. Nasproti krutim četam se bo postopalo po načelu: »Ujeti in dati par-don,« to je: ustreliti. Enaka kazen zadene tudi vse, ki dajo takim četam zavetja ali živil. Strajfuni so že stopili v akcijo.
VOLITVE V ISTRI.
Trst, 7. nov.. Končni izid volitev v drugem, slovenskem volivnem okraju, je sledeči: Oddanih je bilo 1121 glasov; dobili so Valentič 676, Mandič 657, Šiškovich 374, Bartolich 260, Pečarič 75, Kostjal IU glasov. Največ glasov sta dobila diosku-ra Bartolich in Šiškovich v Bartolichevi prestolnici, v Pomjanu, in sicer prvi 141, poslednji 138 glasov. To je torej tisti »znani, požrtvovalni« rodoljub Karlo Šiškovich. ki se očividno brati z odkritim odpadnikom Bartolichem!
ŠTRAJK ARETIRANCEV Z GLADOM.
Zagreb, 7. nov. Srbi nadaljujejo štrajk z gladom. Danes so dva najupornejša stavkarja, prof. Valerijaua Pribičeviča iu popa Milica s silo odvedli v bolnico, kjer jih bodo s silo hranili. Pop Milič ni že devet dni okusil niti jedi, niti pijače.
VOJNA SKLADIŠČA ZGORELA.
Korneuburg, 7. nov. Tu so zgorela velika skladišča železniškega in brzojavnega polka. Škode je 300.000 kron.
ODVZET POSTDEBIT SRBSKIM LISTOM.
Budimpešta, 7. nov. Košut je odvzel postdebit srbskim listom: »Odjek«, »Samouprava«, »Večernje Novosti«, »Zvono«, >Za Otačbinu«, »Podtika«, »Pravda« in »Trgovinski Glasnik«.
KRALJ EDVARD SIMPAT1ZUJE, SPREJETI PA NE MORE.
Belgrad, 7. nov. Kralj Edvard angleški je potom državnega podtajnika srbskemu vnaniemu ministru Milovanoviču v Londonu dal sporočiti, da mu je žal, da ga ne more sprejeti, da pa goji simpatije do srbskega naroda. 9. novembra nameravajo v Belgradu rojstni dan kralja Edvarda posebno svečano praznovati.
MEDNARODNI POLOŽAJ.
Pariz, 7. nov. Balkanske zadeve so izgubile precej na aktualnosti. Velevlastem prizadeva casablanška kriza veliko hujše skrbi. Sicer je to afero smatiati zdaj za poravnano, vendar izkušeni diplomati prorokujejo bližnjo vojsko med Nemčijo in Anglijo, ker so se pokazala zelo luida nasprotstva.
Izvor vseh bolezni. Mnogobrojni so simptomi bolezni in oslabelosti, kojih pravi vzrok korenini največkrat v malokrvnosti. Splošna oslabelost, hitra utrujenost, potrtost, vrtoglavost, glavobol, bolečine v hrbtu, pomanjkanje teka in enake nered-nosi izginejo, če se pretaka po naših žilah zdrava kri v zadostni množini.
Ferromanganin je po znanstvenih izjavah najuglednejših zdravnikov najboljše kri redilno in krepilno sredstvo. Z uporabo Fcrromanganina izginejo vsi zgorai omenjeni pojavi popolnoma. Preparat je okusen in ga lahko prebavlja tudi najslabši želodec.
Prof. dr. L. pravi: »Vsakemu priporočam Ferromanganin, ker ta najizborne-je krepi živce in tvori zdravo kri.
Cena steklenice 3 K 50 h. Pri nakupu naj še pazi na ime »Ferromanganin« ter varstveno znamko »dekličino glavo« in naj sc vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseh lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti 1; »Pri ange-Iju« na Dunajski ccsti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini »Scliu anen-Apotheke«. Dunaj, I., Schot-tenring.

III. priloga ^Slovenca" itev. 257. dn6
7. novembra 1908
Gostilna s koncesijo KRAMAR
v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 5.
Se odda v najem (zakup) s 1. februarjem 1909, ali pa tudi takoj.
Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. FRANA POČEK,
Ljubljana, Stari trg št. 30.	2883 8 -2
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J J. ItailK
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Največja zaloga pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene.	NajsolidnejSe blago.
2823 52-2
* ■
Babica ANA TRTNIK
roj. Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
WV na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.


Veh cenjenim damam
se na j topleje priporoča v izvrševanje tudi najelegantnejših toalet, po solidnih cenah
Olga tfreskpar, Ljubljana, J(ilšerjeve ulice 12.
♦v*




2835 3 -2

r i
H.
dina zaloga izvirnih =
ameriških čevljev.
m m............ji <.....m i mu umni i m «iiin ■
Avstr.--ameriška zaloga čevljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slona'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-2
2629 12-9
slikar MATEJ TRPIN
Ljubljana, Elizabetna cesta št. 3, v hiši gosp. Ivana Kregarja
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za Izdelovanje raznih
= umetno-slikarskih izdelkov. =
Altarae, portretne In pokrajinske slike, križeva pota, boiji grobi, slike in na&rto za drufttvene in oerkvene zastave, naprava
gledaliških odrov in dekoracij
sa razne iBralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago ao razni nafirti in fotografije.
Cen© primerne,
Solidno delo.
I
ll
J!
Wk
P
5
«
QQ
$ &
o
h £
1
kJl

lS5>
liajcenejia in naJMtreJJa vožnja « Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda "	iz
□ Bremena Ne(o-9orkD
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wllhelm d. ■—■a Grosse.
Prekomorska toinja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk ln veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-lo pri 2-86 45
Edvard Tavčar-ju, v kokhmiiii mitan 9.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Ti&lerju".
Odhod is LJubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In bresplačno. Postrežba poitena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadno države kakor: Colorado, Mesiko, Californla, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi našr društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Btltlmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Razglas.
2787 3-3
Z novembrom t. I. se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko šolo in zadružna šola. V pripravljalni razred se bodo vzprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in stari 13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let.
Vpisovanje se vrši v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2.
dne 13® in 14, nov. 1908 od 9.—12. ure dop.
Učenci naj se takrat zglasč osebno v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prinesb seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Ljubljani,
dne 22 oktobra 1008
2838 2
Kavarna En restavracija
ŠVICAR I JA
se sl. občinstvu najtopleje priporoča.
N N N N N N N N M N N N H N N
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LjUblj3Dl Da ^unaj8lci ce8ti *teT- ^
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59.197.246*20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po 4
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnioa sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ^^ ln jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.	^^
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24. M
Posojuje na zemljiftfta po 5'/4®/0 * I '/a °/o ne amortizaoijo ali pa po
5 '/«°/o brez amortizaoije | na menic, po 6 o/o.	H
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortlzovanja dolga. ^^ URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. Izven ^ nedelj in praznikov.	201 ^

Zaloinik o. kr. avstr. državnih nraiiHkav
s Klobuke,
cilindre In čepice
vnoinovejiib faconnh In v neukih Izbenb
pri poroda m 62-2»
Ivan Soklič.
Pod traačo it. 2. Pw'.ij« >litkiwHw,
klavirje
» prvovrstnih dunajskih tvorni o in ::
harmonije
tmer. sistema prodaja in irposoja najcenejc edina narodna tirdka
Alfnn7 RrP7nik Gradšče št II
A1IUU4 UIW£U1R, (blizu nunske cerkve) Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj „Glnsbent Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti niojili instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanii>. 7070 52-1
Najboljše
Zasa DefihenfihI
Ljubljana
ii kupuje ii
:: smrekove in :: hrastove hlode
franko drž. kolodvor ii Ljubljana. n
Ponudbe naj se pošiljajo:
parna taja Deghtnjhl
2157
L|ubl|ana.
60
K Najnovejše slovenske produkcije v oktobru, f
I
Gramofoni
In ploSče vseh sistemov in mark
Neprekosnl glede glasu in reprodukcije. — Prva specialna uvozna hiša za gramofone.
•	Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
S	Največja zaloga plošč v vseh znamkah cd K višje.
J	Izbornl rodbinski »p.r.ti od K !I0 — vUJc. Pokaže se
2	zastonj, ne da hi se silo k nakupu. Zamena vseh plošč
5	najsulantnejša. Lastna popravljaln'ca. — Pošilja se vsak
S	dan na deželo. Prospekti zastonj. ::
J.HOREHČfUi
Ijjubljana
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno . -. in na debelo.
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
2575 6

Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vejove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. R. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt s padajočih dol, kakor tudi slikarskih, napisnih in dokoraoij-skih dal.
„> Posebno se Se pHporoCa za cenjena naročila za stavbene In pohiitveae pleskarstvo. J	2447 M—M
Karol KavSekn nasledn.
Schneider & Verovseii
— trjoulna z železnlno na dro&no In na debelo —
LjuMlnnn, Dunajska cesta štev. 16
priporočata s«ojo bogato zalogo najnovejših trnjno gorečih peči vsnke vrste od nriurostih do najfinejših, predpečnike, posode za premog, mizne Štedilnike in železne dele k zidanim Štedilnikom. nodalJe kuhinjsko posodo, okove za stavbe in pohiitua, ter orodje najbollie kakovosti. Znano največja zalogo poljedelskih strojev samo prve vrste Ceniki na zahtevo zastonj.

itmm
Slovenska tvrdka Čevljev, domaČega in tovarniškega izdelka
ATBJOBLAK
-čevljarski mojster ==================
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 6
se slavnemu občinstvu priporoča.
2741 6-3
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo v - lastni delavnici. -
ooooooooooooooooooooooooooooooo o
Veletrgovina železa
o o o o
o
o o
o
o
o o
o	Peter Majdič, Celje
o
O se priporoča cenjenim odjemalcem. OOOOOOOOOOOOOOftOO^OOOOOOOGOCOCOOO
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. 1 ! ! Velika zaloga telowadske obleke !
i i a a
2399
"SMS
T. MENCINGER
Sv. Petra cesta 37 Ljubljana Resljeva cesta 3
priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates, kakor:
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega Jamaika-ruma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. — Najfinejše aixer olje.
Prijazna vinarna je p. n občinstvu na razpolago.
Vsak dan sveže dunajske klobasice.
2580 10-6
UVi

m
m

Otvoritev češke budjeviške pivnice.
i
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, :: da sem otvorila restavracijo ::
češke budjeulsKe pivnice
v Ljubljani, sv. Petra cesta itev. 26
(prej „Golobček<0-
Za Izvrstno češko (ne nemško) budjevlSko pivo, najboljša dolenjska In štajerska vina, dobro meščansko kuhinjo bo vedno skrbljeno.
Abonenti se sprejemajo za opoldansko ali :: pa tudi za celodnevno hrano. :: Pivo v steklenicah pošilja se pri naroiltvi :: 25 steklenic brtz lačno na dom. ::
Z odličnim spoštovanjem	2869 3-'i
Marija Kavčič
prej p'ačilna natakarica v ,,Švicarl|I" in natakarica ::	v ,.Unionu'\
I
FR. SEVCIK, pu»fcar v LJubljani Ji(o»ske ulice J.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila so izvršujejo točno.
Cenovniki Da zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-druga v Medu&ih (K o rte)« pošta Pirano — železnift. postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (istrsko refoško) po 22 K hekto postavljeno na postaje.	1647 17
Zaloga pohištva
v ljubljanskem kolizeju na Marija Terezije cesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalne in jedilne sobe, železno pohištvo,
tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastao mizarstvo in tapetniške dela niče. :: Specijaliteta: Patent, spalni divan. ::
9931
sprejme takoj Leopold Škof, kroj. mojster na Javorniku št. 59. Gorenjsko 2781 3-3
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatitnioe, gepeljni, slsmoreznioe, fiistilnios, preše
n ssdje 1.1, d.	1739 7
Edino le prt:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cests štev. I., Valvazorjsv trg štev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče In tisoče komadov in te ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji »troji »o povsod jako priljubljeni. — Obračajte se aa mojo tvrdko pri nakupu stavbsnih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških lin In druge različne železnlae in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.


Fotografski umetni zavod= Avg. Bertholdij
Ljubljana, Sodnijske ulice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih _ predmetov, interijerjev itd ZZIZZ
| | Vsa dela se izvr&ujejo točno tudi v največji množini
Ker se moja NlovenNka trgovina »pri sv. Cirilu in Metodu" vedno Bnmenjuje s
trgovino „pri Škofu" na Sadnem trgu, „pri Miklavžu" v Medenih ulicah in „R. Miklaucu" v Stritarjevih ulicah, katerih vseh lastnik je 1M\«-*» m»«5	* B«i.sem prisiljen cenjene
slovenske kupovalce na to opozoriti; ter se obenem cenjenim slovenskim kupovalcem priporočam v nakup vsega blaga za moške in ženske obleke, zagotavljajoč vedno dobro postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem	2891 (2 -2)
slovenska tvrdka
„pri sy. Cirilu in Metodu", Ljubljana, Lingarjeve ulice i.
5»
CROATIA
cc
je edina hrvafika zavarovalnioa osnovana od občine u svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. u
^ROATlISi®* osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ■	g prot| požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake
vtste itiiše, gospodarska poslopja, tvornice, miinc itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
Glavni zastop „Croatle" t Ljubljani, Gosposke ulice 4.
CZa vsa večja mesta na deželi se i&čejo zastopni
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije:
Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad* v
Šivalni stroji _JflL
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Aillerjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
MarUa Sattner,
LJubl|iM, Dunajski auU it. M, H. stop., H. nadutr. (Madljatova hlia),
m friprnk pni.
izdelovanj*
cvrfivtniS
para-mentov.

B3» U—i*
Udaluja Ml« ornata kuol* t TMh llturffitnik barvah, plurijala, obhajila« ban«, ttola la tu h službo boljo potrabas sWart, priprosta ta aajfinejo, kakor *• glasi aarodilo, v svtlaatan ia ilaUaa nn aja. - lililijt tndt kaadar* ta Hliahla« lat trni uja Tiakovntaa HrkTii* parilo b pristnega plataa. Uporablja •ua« 4abra blaga, nit p* ■agaBasatl alika, «anou»ij» tarpaln«, vaotao dala in hitrn poitralbo. FraaovljMja «U rib parameatov tudiuuta-roljnc pr<rv>g,n«.
H. SUTTNER arar t^0™0 z zlatnino in srebrnino
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih ftvi-oarskib zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor Schaffhausen, GlasshUtte, Ornega, Bilodes, Uranla, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižio, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drtigih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavioo, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi
po poŠti pošljem zastonj in pofit. prosto.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
256824-5
Sm m
mt 8®S
m
m
m\ tml
ton JM,
m
P?

Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši u Prešernovih ulicah it. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4<V0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 16
Denarne uloge se sprejemalo tudi po poiti,in potem Ur. postne hranilnice.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot fgotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
Najkrajša i. najcenejša UOŽnjOo AlMfillO
z modernimi, velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpeo ?NewYork
je proga
rdeče zvezde „Rei Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland* „Vaderland*, „Zeeland* in .Samland", kateri vsak toden v sobotah oskrbujejo reduo vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, Izborna hrana, vljudna postrežba in spalnico, po novom urejene v kajite *a 2, « in 6 oseb, th. vsakega potnika eminontnega pomena, in tr^ja vožn|a 7 dni.
Odhod iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naža proga oskrbuje tudi po večkrat na msscc vožnjo 6ei Kanado, katera pa je
isdatno conejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni »astopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej itev. 28, od južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Starem tišleiju*. 320 46 44
Prvi Kinematograf Potile
Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA, Nasproti
Kavarne ..Evropa" Vsako soboto In sredo nov program! -----Predstave ob delavnikih: ob 4„ 5„ 6,3. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom! IiKEiIm^	i Vsak četrtek in soboto Od 3. dO 6. ure pred- = Slike se dobivai° »am° 'z P>ve svet. pariške tvor. Pathe Fržres.
2613 6	vojaki do narednika 20 v. ° °C i stave po znižani ceni. 1. prostor 20 v., II. 10 v. |	RflVIlDteljStVO kinemOtOgrOfa „Pflth6".
Cenjenim odjemalcem na deželi
::	se priporoča	::
****** ****** ******
llllll
slovenska špecerijska trgovina
«»*IH
mm
**M**9 ******
mm****
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg- (pri Plavcu).
__2748 9
\*®***m
■»»i ******
****** mmmm*m
iM
HH

Karol Pollak
tovarnar, Ljubljana
priporoča svoje izvrstne


Jjl^Jjiii
tronsmisljske (jonilne) jen
■ML

posebnega stroja (Gerbung), dalje jermenčke za zavezavanje in drugo enakovrstno jermenje.
2734 7-7

H« S
HiiaSiiH
H

g
M
Edina slovenska banka na Kranjskem.
»Ljubljanska kreditna banka
■1
Ljubljana Stritarjeve ulice stev. Z Ljubljana
DelniSka glavnica 3,000 000 K.
Rezervni zchlod Z50.000 K.
Promet v letu 1907: 615 milijonov K.
Sprejema vloge na Knjižice in na tekočI račun ter jm obrestuje od dne »lose pa do dne duijn po
41
Otnarja tekoči račun, daje posojila na menice, vrednostne papirje, kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih popirlev, srečkalnih promes In salut (cmerIKanske dolarje), izvršuje nakazila v — Ameriko pcdinajuscdnelflin! pogoji. Dovoljuje stavbne kredite Itd. -
JI
^okuu- -
Pojasnila daje ustmeno ali pismeno. 3-2
Podružnice: Spljet, Celovec, Trst.
I n
I
l-l
H
I
V-.,
....■ -rt*?
Priporoča se slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega =========== blaga za obleke in drugih potrebščin	-
2553 3
slovenska trgovina RR| CESNIKU slovenska trgovina
Stritarjeve ulice	H^f ■■ HJ^t Btt	Lingarjeve ulice
Cene najnižje. Strogo poštena postrežba,. Cene najnižje.
SLOUFNrVf |n zohtBunjte po vseh nssjboljfo čistilo za črevlje in usnje ■»«»
trsovinah edinole Ivan Kebrovo v prid družbi sv. Cirila *n Metoda. 26 0 11 --
Izvolite poslati po vzorce!
Barhenta ^ fianele - -modnega blaga
platna, damaita, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 U
t zavoj 40 metrov raznih ostankov periinega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	:::
PREPRIČAJTE SE
da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri tvrdki
barhenti, damaski, gradli, kana-asi, kretoni, cefiri itd, vse po najnižjih cenah lastne tovarne, in zahtevajte povsod
NOVO PLATNO
«** z narodnim kolkom.
Kos 23 m za K 16 franko.
Sode
dobre, stare in nove, velike in majhne ima na prodaj	2925 3—1
I. Buggenig,
sodar, Ljubljana. Cesta na Rudolfovo železnico.
Češka budje-viška pivnica
Sv. Petra cesta štev. 26. Danes v soboto in jutri v nedeljo velika pojedina krvavih in jetrnih klobas :: ter pečenih kiobasic. ::
Na obilni obisk se priporoča z velespoštovanjem
s Marija Kavčič :
2922 gostiničarka. 1 — 1 Sprejemajo se tudi abonenti na hrano.
:bb„
Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII.
K 4*50
„ 2-40
„ 1-50
„ 3-
2- -
Izdeluje In priporoča
Vydrovo žitno kavo po pošti v 5 kg zavitkih
Vydrovo otroško moko 1 kg za.....
Vydrove juhne konzerve (grahovo, gobovo, Ipčno, riževo in rezančno) '/» kg (20-25 porcij) V <ov juhni pridatek % kg steklenica . . v malinovi grog 1 steklenica .... jvn oblate (maslence, svetovnozn.) škatlja
kosov..........,....,, 2" —
tfydrove oblate „Dessert delicat" z medenim
kremom, 50 kosov............. 3- —
Vydrove oblate „Delicatesse" sadnega okusa in
s Čokolado, 20 kosov..........,, 2*50
Vydrov „Buchtin" dišava za pecivo, '/« kg steklenica (zadostuje ravno za 25 kg moke . . . ,, I.— Vydro*e šumača bonbone „Ambo" in tudi
s „sidrom" v štanjolu 50 kosov...... ,, 2- —
Vydrovo gorčico (ženof) po francoskem in
in kremžkem načinu kg......... 0'80
j" lastni tovarniški časopis. V. letnik. ___ Zahtevajte na ogled. 2o05 S—1 —
A. Hermanil veležganjarna za
tropionvec v Varaždinu, Hrvatsko
priporoča svoje špecijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na iganjarno v Varaždinu ali pa na
glavnega zastopnika za Kranjsko	2391 2
Josipa Zidarja v Ljubljani.
Vsa parketna dela
prevzema in izvršuje ter daje zato potrebni materijal
= JOSIP PUH =
v Ljubljani, Gradaške ul. 20
Cene nizke!	Delo solidno!
2897 3—2
Slivovko
6 let staro razpošilja franko 2 litra za 5 kron; vinsko žganje 2 litra za K 560; 12 let stari konjak za K 8- —. Graščinsko oskrbništvo grad GoSič pošta Konjice Štajersko.	2853 io—2
Podpisani si usojam p. n. občinstvu vljudno nazna-niti, da sem prevzeli -
• = pekovsko obrt =
gospoda Zazaka na Rim? ki cesti štev. I.
I »kuSraje, katere sem si po dolgoletnem delovanju v tei stroki pridobil, bodo vsi odjemalci v kratkem vedeli ceniti. Priporočam rieni kruh. Doma pripravljeni knh se bo pekel pri meni vsak delavnik zjutraj ob 7. uri. V obila 2gig ______ ...
naročila se priporpča vele« požtvawjem 1-1 ""CIOD l\aCIC
3 < o -a ■—■. —i m p
— vx p
»3
e n erS. — o
3
o 3 =
a. ro g n - O
ET a
-iS 2
N T
2 n" u'
s?
Šfo TO o m * B
£ « » O 3
' o o
CL P
,-4 —
Glavno zastopistvo za južne dežele:
V. JANACH IN DRUG, TRST.
-U
■5 S-a
NJ ^ " ** 2. ' 2.£
a »p »
Ž"?
N)
Izdelane postelje
Iz rdečega posteljnega inieta. I rav dobro napolnjene. Pernica ali blazina lBOcmdftlga, liftcm Široka K 10 , 12-, IV- In 18—; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14-—, >6.—, K 18 -, 21-. Zglavnlk 8u cm dolg, r,8 cm širok K 3 —, 3 50 in 4—; 10 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 In i'60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugI meri Tridelni modroci Iz žime za eno posteljo K 21--, boljši K 31'-. Pošilja se pošlnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	2909
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plzno, Češko.
Važno za p. n. čevljarje krojače in modistinje!
Trakove (štruple), vložke (bordure) iz močne preje ali svile, obešalke, pasove, vlnjete in grbe za klobuke
g- vse z vvezeno tvrdko
izgotavlja najceneje
= češki veliki zavod =
Sobeslavska umet. ročna in mehanična tkalnica za trakove iu vinjete
:: $nt. F(cpidlans^y :: Praga Smichov 332.
Vzorci zastonj in franko. — Delavni 2919 zastopniki se sprejmo. 3 1
50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev za 7 kron.
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, mi je naročeno prodati veliko zalogo čevljev globoko pod tovarniško ceno. Prodam vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 para damskih na trak iz rujavega ali črnega usnja, galoš. z močn. podplati, močno okovani, zelo elegantni, najnov. fasona. Vsi 4 pari le 7 K. Velikost v številkah. Pošilja po povzetju. Zamena 2911	dovoljena, tudi denar nazaj.	1-1
L. Zweig, izvozna tvrdka. Krakov št. 115.
Praktična novost!
Scepilnim strojem,Helleria* zamorete drva hitro, brez ne varnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 121—.
Kjer se ne dobi, naročite naravnost pri Izdelovalcu.
Ludovk Heller, ložener
Dunaj X., Laxenburger-strasse 33.
2846 13 -2
Dobra
prodajalka
za mešano stroko posebno za manu-fakturno se sprejme v trgovino na deželi, kjer so stalne cene.
Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc poslati je na upravništvo ,.Slovenca" pod šifro „December". 28:7 4-4
r,
Krasne
BLUZE
n»t»c4Ja izbir« v c«M ta » *rag«ai Miton«
s » r s Maga Hm« p« neri. r. s s s
V(d««MtM
KRILA, PERILO m OTROČJE : OBLEKCE ■
po n&fnlžlh
vJL KRI5T0FIČ porot
»v	Ljubljana, Star) trg IU«.
k "
udi A
Gramofoni !
ur., Milko Krapeš
ur ur, Ljubljano, Jurčičev trg štev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsnke vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
r«nmn(nnn in nainoveišc slovenske pio-urumonjng šče od k 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 8
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 7. novembra
Pšenica za april . , ...	12'69
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	10 97
Rž za april I. 1909 ............1051
Oves za april................8-5č
Koruza za maj 1. 1909..........7 47
Efekti v: 10 dražje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. mor)em 306 2 m, srea. zračni tlak 736 0 mm
Čaa opazovanja
6. 9. zveč.
Stan|c barometra v mm
738-7
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
3 5 sl. svzh I oblačno
7. zjutr. 2. pop
38 3 35 9
Srednja včera
-0-6 39
sl. vzhod sl. jvzh.
pol. obl. jasno
| " l
> S t
00
Šnja temp. 3 8°, norm. 5-9°.
I
I Od

borna dietična namizna pijača.
dobroti Bilinskevode naj se vpraša domaČi zdravnik Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.
I
1646 40- 12
jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili.
Scottova emulzija
pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije.
Cena originalne steklenice :	2 K 50 vin. :
: Dobi se v vseh lekarnah. :
Pristna le s to znamko — ribičem — kotgarancijskim znakom Scottovega ravnanja.
ETERNA
Cevke in ustniki.
Yišek popolnosti y izdelovanju pip
Prednosti: Snainost, trpeinost, nizka 870 cena, užitek pri kajenju ! 20
Zdravniško priporočljive.
jDob«	]»»wMod.
—»i..".——
Zahvala.
Ob britki izgubi naše predrage matere, sestre in tete, gospe
Ivane Vocilka
izrekamo vsem sorodnikom, prečastiti duhovščini sv. Petra, prijateljem in znancem in vsem, ki so jo spremili k zadjemu počitku, našo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 7. novembra 1908. 2937	Žalujoči rodbini
1 — 1	Slapničar-Naufock
Zahvala.
Častitemu gospodu dr. Gallatia izrekamo našo najlepšo zahvalo za ves njegov trud in požrtvovalnost ob doigi hudi bolezni naše drage sestre gospe Ivane Vo cilka. Enako tudi gospodu dr. Buhu, ki je storil vse za olajšanje v trpljenju njenih zadnjih dni.
Z odličnim spoštovanjem Rodbina Slapničar.
Emil Dobrič
IJuhilonn. PreServn, ul. 9 ipolrg c. kr. glavne požte.)
Ba *av k ^ljubljanskemu gradu".
Priporoča svojo bogato založeno trgovino z galanterijskim blagom, igračami, parfumerijami, predmeti za spomin, darila in srečolov; velika izbera najmodernejših soli, vaz, slik in drugih ppredmetov za ozaljšanje domcv, najnovejših albumov, okvirjev za slike, ročnih, šolskih in potrebovalnih torbic, denarnic, priročnih ogledal, nožarskih predmetov itd. itd.	2920 3 1
Vedno novosti v razglednicah na drobno in na debelo.
Moje cene »zbujajo pozornost
Josip Peklaj
stud. phil.
dne 3. novembra po kratki toda mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika se vrši 5. nov. iz hiše žalosti v Polhovem gradcu na domače pokopališče.
Preminulega priporočamo vsem tovarišem v blag spomin. Dunaj, 5. novembra 1908.
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehoni rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju.
Biotičnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do |edi, zgagi Id., ter
katarih v sapilih,
laalizanju, kaftlju in hrlpavosti
Izvirek: Giesshiibl Sauerbr-unn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti aastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerij.sk b prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalog« pri Mihael Kastner-ju In Peter Lassnlku-
L|ubl| mu	U4 52-43
Tužnim srcem' naznanjam vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena žena, mati štirih otrok, gospa
Ivana Mali
roj. Žvan
po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala v starosti 35 let.
Pogreb nepozabne rajnice bo jutri, v nedeljo dne 8. novembra popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti, Streliške ulice št. 4.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1908.
Žalujoči soprog in hčerke.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Kr injslfo.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst, Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Podgradu, Trnovem, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Ino-mostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Erceg-novem, Kotnru, Sarojevem.
2916 Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
1-1
Služba organista in cerkvenika
je izpraznjena, prednost ima samec in rokodelec. Kje? pove uprava .Slovenca". — Plačilo po dogovoru.	2935 3—1
Takoj se odda v najem 2877 3—1
prodajalna
z vso opravo v Štepanji vasi št. 50.
Ceno posteljno perje.
l kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2^0, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K lo, prsnega puha K 12, od o kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
zelo gosteje, jfko trpežnega rdečega, modrega, btlega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170X116 cm z n blazinam-, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K ift, s polpuhoin K 20, 5 puhom K 24; posatrezne pernicc K 12, 14, Iti; blazine K 3, K 3-60, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri narofitu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dešenici št. 222.
Češbi les. 2599 52-4
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. p r
I
Štev. 35036
Raz
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji javni seji dne 19. majnika 1808 sklenil proslaviti 2. december t. I. kot dan vladarske 60>etnice Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa I., v občini po naslednjem sporedu : 1. Splošno izobešanje zastav; 2. Ob 7. zjutraj naznani 21 strelov z Grada, da je napočil jubilejski dan; 3. Ob isti uri je budnica „Društvene godbe" po mestu; 4. Opoludne sproži se zopet 21 topnih strelov z Grada; ob istem času ima občinski svet slavnostno sejo; 5. Zvečer (začetek ob 7.) splošna razsvetljava in mirozov „Društvene godbe". To se daje ljubljanskem prebivalstvu na znanje.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 3. novembra 1908.
Župan:
2924 i	Ivan Hribar:
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet
2931 1
otvoril staroznano gostilno
■	v lastni hiši na Sv. Petra cesti Stev. 85. =====
Na razpolago bodem imel Izvrstna vina ter mrzla in gorka jedila.
Priporočam se vsem znancem in prijateljem za mnogobrojni obisk.
Evnn Počivalnik.
Ustanovljeno 1802.
Telefon Mt-v. 584

c. k/ dvor
mnllnlit
OUNAJ (W1EN), Vil, KAISERSIHASSE 71
ns vogalu Burggasse.
Največja zaloga »»»(tovrstnih pe£» za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejSe izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato eiuajlirane. P^fci za trajno kurjavo «■ premog. Okrogle poči ia regulirati od 15 K višje. Zulofja • tpnjišA, štedilnikov in stro;n>h ugnji&A. Najboljše pl n5<re pe&i, kamini Črni in ema|l Želtfjcue pe6i s peč-nicomi /a dve ali trt sob«.
Patent-viožki za glinaste peči. Sušilnice.
Krušna peči.
20
7flhtpnnftp brorPlaCno dopoSinatev mojega tta«$ tUUlCVIIJUS oenika s nad IOOO olikami. -
jamstvo več let. Vsako nepopolno blago sa via«a®
nazaj za popolni znesek. Slik« V« na v. velikosti.
St. 365
srebrna dam-
' ska remont ij\ t'8f
6t. 322
srebrna moška remont.
St 337
srebrna s sidro 16 kamnov B»— dvojni pla«č 6-5®
Št. 941, srebrna s tidre dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7-B'Sf
Anton MffmanR,
največja tovarniška taloga ur, zlatnine in srebraln«, Lrvoa v vsa deiele. Maribor L5., stajaraka.
Tvornica parketov
Kastelic & tačic
v Ljubljani
priporoča svoje občeznane parkete, ki >e glede kakovosti izvrstne trpežnosti in fine izvršitv e lahko kosajo z vsemi drugimi izdelki te vrste. Vsa v to stroko spadajoča di-la se izvršujejo solidno in po konkurenčnih cenah. — Prevzamejo se vsa parketna dela pri novih stavbah, kakor tudi vsa enaka manjša naročila. !! Strogo stvarno in strokovno! !J
15 letni, krepki mladenič želi vstopiti kot
11. « ML C
h kakemu ključarju v Ljubljani.
Pojasnila daje Jakob Zebre, šolski vodja v Starem trgu pri Ložu.	2878 3—3
Lepa zračna
661 34
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem »elu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
V južno - nemški predilnici
lep dobro katoliški kraj, dobi dela
več rodbin
moških in ženskih. Nahajajo se lepa stanovanja z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom. Stroški za selitev se pošiljajo naprej. Pismene prijave pod šifro S. K. 52*30 na Rudolf Mosse, Augsburg, Bavarsko.	2906 3-1
Nadomestek za
Sidro-Pain-ExpelIer
je splošno priznano kot Izvrstno bol blniujofe In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.) cena 80 v.; K 140 in K 8 — se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem «e je gotovo prejel originalni izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elizabethg&sse štev 8 nova
•V Dnevno razpošiljanje.
>357 48—I
wm
i
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško
pplpopoča. ®w€laslbovrao pi m.
Specialiteta: 99Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
=============: Pošiljatve na dom sprejema restavrater ,.Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon št. 82.) ===
Hoj novrJU stekleni nakit za božič, drevesce
12 kos. sort. pisanih in srebr. steklen, krogliic in sadežev skrbno zavitih v kartonu, po velikosti (11 izvriltvl K-'40.
-	50, - 60, --70, --80, 1'-, 1-30, 2- . - A kos. v kart. v večji izvršitvi K - -60.
-	-80, --90. Zbirka 24 kos. za K - -80, 1- , 1-20. -M kos za K 1-35, 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2-50 2-60; M k K 2-20, 2-80, 3-20. 3 krni slckl. bolončk. K - 50, a>>acl| za božično drevesce * —'40, --50, - 60. -Lametta, angel.lasci. srebr. a i zlati, kuv. K — 06; žica
za orehe 100 kosov K —'20. Svečlce ti kosov v kartonu K — 50, — 60; večje 16 kosov v kartonu K — 58, — 75. drža|cl za sveče, tucat K —-50. — Razpošilja proti naprej vposlanim denatjem, naročila čez i! kroni po povzetju
C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad I 2723 razpošilja Inica v Mostu 1879. 7—1
Ilustriran glavni katalog na zaht vsakomur zastonj in franko ■
Lancaster od K 26 —, Flobert-puSke od K 8 50, pištole od K 2'50, samokresi od K5'~. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631	ČeSko.	18
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i« si ucilisce za Krojno risanje
branja c fosiR
Ljubljana, Star! trs& 28.
e Dobi se tudi kroj po žlvotni meri. ©
Okoli IOO.OOO kom, v rabi, 5 letno jamstvo, B dni na poiskus.
SSm^	tvrdka
HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni zmožni«, Most (Briix) it. 1142 Ceiko.
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zasloni In franko.	2721 10—t
Mlekarska zveza Ljubljana
2830 Dunajska cesta št. 32	4
: priporoča povodom bližnjih praznikov : kuhano maslo iz čajnega surovega masla, surovo maslo, Sir domačega izdelka. —
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižja!	Kakovost najboljša!
Prispela je zopet v velikem številu sveža najfinejša konfekcija za dame v najmodernejši fasoni in kroju, katero priporočam cenjenim damam na ogled, Cene čudovito znižane!
Največja izbsra konfekcije za gospode
in dečke:
»jjng lesko s d išče ob le k"
O. tfernatovič JLjubljana
2820
3\/[eytnitrg jt. 5.
6 —6
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: Ijantnih in diamantnih. ::
Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam 2643 24-7 v zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Dobe se tudi ure od 5 kron naprej.
MoJa trgovina obstoji ie nad 30 let in ]e obče >:	znana na najboljšem glasu.
nRinnnni


Najboljša in najelitnejša prilika za Mm. -m
Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354,645-15.
Stanje vlog 30. jnn. 1908 čez 14 milijonov kron.
MT Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje ^ v lastni hiši nasproti hotela „11 n ion" za frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
LJUDSKA POSOJILNICA
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po	—
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto.
Stanje ulos dne 30. lunlla 1908: K 14,225.902*59. - Denarni promet u letu 1907: K 64,812.603 92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala-
— ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago.	=
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
2633 13
Dr. Ivan Šufitarfiič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šifika, stolni kanonik podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran PovSe, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene ln načrti zastonj, ko se poveri delo.
: ■> ■šl
. ii i «i

Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove ul. 4. Brzejavi: Lachnik, Ljubljana
?
Dva gospoda
sc sprejmeta na stanovanje z za-jutrkom pri g. J. Zalazniku na Starem trgu v Ljubljani.	2929 1=1
Lepa prilika!
Dobra idofca trgovina z galanterijskim blagom, igračami in raznovrstnimi potrebščinami se takoj proda. Pisma na) se blagovolijo odpoSiljati na upravništvo Katoliška tiskarne pod .Prihodnjost*. 2921 2-1
Štev. 509/p r.
Proda ae i
dvonadstropna hiša
iz proste roke v prijetnem mestu na Gorenjskem tik župne cerkve. Zraven so 3 orali gozda, 2 orala travnika in nekaj vrta poleg hiše. V hiši je bila že 2930 trgovina. Vse je v dobrem stanu. — 3 — 1 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca*.
Hiša v Ljubljani
se proda. Tista je enonadstropna z več stanovanji in ograjenim vrtom. Več pove M. V. posestnica, Privoz št. 17., ali Prule St. 4.	2882 3-1
0 Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line
644 37	Bližnji odhodi
I* Trata, domačega pristnniiftm Pancrfja 27. okt. 1908. Karpatija 10. nov. 1908. Ultonia 17. novembra 1908.
Ia Liverpoola i Lusitania največji najlepši parnik 24. oktobra.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji vina svojih udov. Cena je nizka Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovos izborna.	2818 10—4
Vet
2113 12
slamoreznic
, mlinov za sadje
z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda.
A. SUSNIK, trgovina, Zaloška cesta 21
Razpis.
Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu je izpraznjena služba
računskega svetnika
s prejemki III. plačilnega razreda.
Eventualno bo popolniti tudi eno mesto računskega revidenta ter po eno mesto računskega ofioijala I. in II. vrste s prejemki IV., oziroma V. in VI plačilnega razreda.
S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za te službe je vložiti do
30. novembra 1908
pri podpisanem deželnem odboru.
Deželni odbor kranjski	2907 3_,
v Ljubljani, 5. novembra 1908.
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko, f®
6. Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice £t. 41
2900 52—1
SOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
P
3
e t
Štev. 35014.
Razpis.
2923 (1)
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji javni seji dnč 19. maja 1908 povodom praznovanja 601etnice vladanja Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. sklenil ustanovitev
dvajset ustanov po lOO kron,
ki se imajo vsako leto na dan 2. decembra podeliti dvajsetim brez lastne krivde obubožanim obrtnikom.
Prosilci, ki bi radi eno teh ustanov dobili ob letošnji podelitvi, vložiti imajo svoje prošnje pri mestnem magistratu ljubljanskem najkasneje do vštetega dne 20. novembra 1908. Na kasneje vložene prošnje se ne bo oziralo.
Prošnji je priklopiti rojstni in krstni list, ter opisati v njej na kratko svoje življenje, svoje rodbinske in siceršne razmere, posebno pa navesti okoliščine, ki so prosilca spravile v revščino. Prilože se lahko morebitna pisana dokazila, ki potrjujejo v prošnji navedene okoliščine.
Prošnje so v smislu tarifne točke 44 a) pristojbinskega zakona kolekta proste.
Mestni magistrat ljubljanski.
dnč 1. novembra 1908.
R J3 »N 0) L
O
a
R G TI
O
m
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Telefon št. 262.
2526 12—12
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N
ir e
o n
3
O
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od SO litrov naprej po prav primerni oeni v zanesljivi kakovoati v
Teležganjarnf in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Koaler-jeve pivovarne.


Lepe, sveže brezvejne
bukove hlode
dolge 180 in 2 35 metr. kupuje po najvišjih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Berovnica.	2888 i
Dobro izurjenega, spretnega
8trng;argkeg:a
pomočnika
sprejmp takoj v stalno službo Fran Švigelj, tov. stolov Breg, p. Borovnioa.
Plača po dogovoru.	2887 1
= Službo prodajalke =
išče v papirni ter trgovini z mešanim blagom dobro izurjena gospodična. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Prodejalka« na upravništvo Slovenca.	2917 3-1
»Piščalke
a
posamezne številke sprejema radevolje od vsakega, ki bi jih morda več ne rabil, društvo »Abstinent v Ljubljani«, da jih
razdeli drugam.	l — i
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolJN kakovosti slavnemu p. n. občinstva ta preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg šte?. 4 Prešernove ulice štev. 4. J63 M.M ■ Popravila točno in oeno. M
Sodi.
Več vrst aodov ima naprodaj A. REPIČ,
oodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Dobre harmonike K 4*80.
Nad 50.00U komadov razprodanih.
Nikake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Št. 300 '/< 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4 80. — Št. 657 '/„ 10 tipk, 1 reg;., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5'20. -Št. 656 3/410 tipk, 2 regf.( 28 glas., vel. 30/15 cm K 5'40. — Št. 305 3/4 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 1/4 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel 31/15 cm K 8 -.
Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj.
Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hans Konrad,
razpošiljalnica nlasbil v Briixu 2720 6t. 1010. CČeškoO 15-7

Podružnice:
Prana z meninlnlcaml: Graben 15. Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, CeSka Kamnita, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jl£ln, Plzen, Zvltava ln Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
1. Wollzelle 10, Taborstrasse 1. III. Ungargasse 77 (vogal Rcnnwega), 111. 1.6-wenqasse 27, IV. VVledner Hauptstrasso 12, V. Scliiinbrunnerstrassc a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Mnrlahllferstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-strasse 13Z IX. Alserstrasse 52. XVIII. VViihrlngerstrosse K2, XIX. DObllnger Hauptslrflsse 83, XIX. Hnuptstrasse .12.
II
Menjalnična delniška družba
MERCUR
* DUNAJ, I., VVollzeile 1.
Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000.
Na|kulantne|ši
:: nakup in prodaja ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava In eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
ČUDEŽ! PF* samo 4 K!	ČUDEŽ!
Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in
deklice po K 4*—.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
<9tomiaiaraioo in podoBarsfvo.
* AmMim občinstvu, osokite fe vele-čaetlti dukevSClni In cerkvenim frtdstoj-ntttmom vljudne nasnanjaea, da svejfod
tvrdke
318
Sotzlmi. S £e6ar
ustanovil• kipereko (podekarsko) »krt ter ledeloran/o oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg it. /•
Priporočava te torej Ma vsa ta strokovna dela ter foSiljava rasne načrte bree-flačno na vpogled. — JtvrSevala bodeve vtako teročeno dele vestno, umetnUko, r«r/M in po smernik cenah,
JTr/jrasto« plamm r* na rairpnlmgm.
V eatogi kodo vedno rasna razpela trn •krtr)i m cerkvene te druge fedeke.
M odličnim tpoStovonjem	r
Solzi ml. I JffoBar
fMlil«n)»i im p »ernt mre trne.
Stavbeniki, ki bodo potrebovali prihodnje leto
apno
naj že sedaj pišejo Janezu Dragan-u Oerežji vrh, p. Trebelno pri Mokronogu, ki hoče pripraviti večje množine apna. Apno se bode oddajalo na postaji Mokronog-Biatrioa. 2912 l-l

U

h
I Lud. Čcrne |
zlatar, trgovec z urami ter za-
%
*: prfseženl sodnijskl cenilec. :
g Ljubljana, Wolfove ul. št. 3. ||
priporoča svojo izborno zalogo bri-lantnaga, zlatega in srebrnega blaga ter raznovrstnih ur.	2545 13-6
Lastna delavnica za popravila in nova dela. Cene najnižje. Postrežba točna.
i® is
s
h S
n ss
Svoji k svojim! ~£3t
n »
53
n n ss s s s?

Optični zavod
Fr.P.ZolecRh
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih očal, ičipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. Očala in ičipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in cono.
Velika zaloga pravih ivioar-altih žepnih in atenskih ur, zlatnine ia srebrnine.
Nlkel ur« od gld. 1-90 do I0--Srebrneur«, , 3 00 . 40-— Zlat« . . . 1» - . 250'-
Zahtevajte moj novi oenik, k) k« pošljem brezplačno.
:: Ljubljana ::
sv. Petra cesta itev. 21
I. (flaneh,
llubllana ::
sv. Petra cesta itev. 21
n
krznar in izdelovatelj čepic
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepio lastnega izdelka vseh
I vrst. Velecenjenlm damam priporoča vsakovrstne kolirje, | mule in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — | | Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine | po najvišjih dnevnih cenah.	2876 18 -2 I
L:
Po nedolžnem
trpi marsikateri bolnik in prestaja pogosto strašne bolečine, ker je razna zdravila zdravljenja kopelji, masaže in druge načine zdravljenja brez uspeha vpo-rabljal in mislil, da zanj ni več pomoči, da mu je usojeno brezupno stanje celo življenje. Da se nahajate v tej zadevi v veliki zmoti, vas pouči naša 64 strani obsegajoča ilustrirana
brezplačna knjiga.
Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, bosti onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano knjigo brezplačno in franko.
Elektro-terapevtiSka ordinacija, Dunaj, I., Schwangasse 1, s/3, I. nadstropje.

i
Kupon za brezplačno knjigo.	8./XI. 1008.
Na
.. ...t i, elektroterapevtiško ordinacijo Dunaj, I.,
Schwangasse 1, s/3, 1. nadstr. Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderne Elektro« Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
V.
2910 1-1
J
Jlosčičorno, Kavama ln pekama
»lJahob Založnik
Stari trg št. 21
naznanja slavnemu občinstvu, tla prevzema vsa v to obrt spadajoča naročila, kakor o priliki svatovanj, ženitovanj, godo-vanj in o drugih društvenih priredbah. Naročila na deželo se natanko po naročilu izvrše.
Nadalje priporočam svojo že znano
PT kavarno ^
kjer se dobiva vsaki čas sveža kava, čaj, čokolada in raznotera vina, kot malaga, cipro, madera, pristni pelinkovec in razni likerji.
Pričakujoč mnogobrojnega obiska, beležim z odličnim 2712 3—1	spoštovanjem
Jakob Zalaznik.
lA^J.
sprejme takoj v trajno delo Anto? Hro-»at, mizar na Breznioi, p. Žirovnica, Gorenjsko.	2915 i—l
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52 — 1
F. HITI pred Škofijo štev 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
f&cUniJei v . •f.rnvr-iAco XaUri velijo 4%ut>ix>. po c-eni in tMt^nealjivo-potovali rut/m obrnejo
cSirnon^JOrietetca
v J}'uA0ians' Xblo6vorsJk* uticm2G.
Hakvursiha^^avuJu dkfip
(stotam sprejemajo se dobri ln zanesl|lvl zastopniki.
cisri samo
ž n
C

Globus
Najboljše čisfilo
na svetu
99MI
IMMHOO
Z električnim obro- S tom urejena tvornico J
G. Skrbic f
"S Zagreb43-7 • llioa fttev. 40 ®
priporoča
2	svoje slovite solidne In cene la-
•	luzije, lesene, tkane ln platnene
_	rolete, železne In lesene z
w	tvornioe za izložbe in proda
0	jalne ter prosi, naj m tej solidni
0	tvornici izvoli nakloniti največje za-
0	upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
'I
11 •
Podružnica	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnica
- v Spljetu -	priporoča promese na og. premlfske srečke (cele a K 12'—, polovice a K 7»—, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 300.000 K. promese na og. hlpotečne srečke a K žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K. — promese na 3% zemaljske srečke a K 5*—, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K. sprejema vloge na knjižice in na tekoči /Wk 1/ 0/ !: račun ter ie obrestuje po čistih :: ^^ /2 /0	- v Cclovcu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.		Rezervni fond K 200.000.
§
OSREDNJA BANKA ČEŠKIH HRANILNIC,J*-«-
>	/	(Uaftfednl banka 6eakyob apeHtelei
% hi 4';« | Posojila •krajem, mestom, občinam la drajlm |m . papirjev. I 4J* la '/*•/. upravne pristojbine. Fiaaaoiranje javnih rezplačno. | kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost ia
Vlog« aa kajižice ia račua 4( ia 4'J« * Kupovanje in prodaja vredn Uprava la čuvalna zaloga brezplačno.
Del. kap. 7,000.000— Tctefml: HSforobuktM. J Deponiranj« kavcij In \ vadil rasnih vrat. ■ Eakont menjle aa«« _ denarnih aavodav. | Bankovna Informacija -In avete brezplačno.
Delniški kapital 120,000.000 K	^Sfe^ Rezervni zaklad 64,000.000 K	^
Podružnic	c. k r- p r i v i I.	$
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9.
t š
Sprejemlje vloge na obrestovanie^ v tekočem računu,
na giro-račun In proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri d. ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
Centrala na JDitiiaji.
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informaeije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd.
1912 5
ea- Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opavs, g	Pulj, Praga, Podmokll, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
Največja svetlolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulioe Stev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
•: ::	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem
2239 17
Jtžr Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni. "fcU
Globoko izpod cene ~w
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
Pred škofijo štev. 19.
2811 8
8 HUnC>
Ljubljana, Dvorni trg 5/. 3
t,
priporoča velikansko iz bor zimskih sušenj, kožuhov (krtkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., za gospode in dečke.
^trogo solidna, strokovnjaka postrežba.
I
c.
On
m
Slovenska trgovina I
pri »solncu" za vodo
v mestni palači.
Kotinko fflidmoyer
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moUerce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalce na debelo najnižje cene.	2552—6
Nizke cene!
N
u <
o a o

Odpremno ln komisij, društvo
„BALKAN"
u Trstu, ftiun Grumula št. 14.
Sprejema v svoja dobro orejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blnga najkulantneje. Istotako kupaje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih na-rooevaloev najpovoljneje. — Odpošilja vsake vrste podiljatve na vse strani točno in brso, avršuje?! reklamacije in daje vsako strokovno
pojasnilo Jn navodilo hitro in zastonj.
registrovana zadruga t omejenim poroštvom
ieffsg$!T»a&ni trg 19
sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
O; to je. daje m 200 kron 4 i® 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obratovanje prekinilo.
R«ntinil dst-vol* |»lH,6n. hraittllnioa. sama. ««=*=» HTnJartH-MjroMsJA«. prilika kol &t*><l«»nj« t taonik A.	l f., predsednik.	Kanonik i. Siišnifc i. f., podpredsednik.
n—i
00t«0!w*04«awtl