Leto XXIL, št. 87 Ljubljana, petek 17. aprila 1942-XX Cena cent. 70 upiouihvu liiumiìd. >*uuiiii|m alio S. Telet00 It. «-22. 11-23. 11-24 lustra tni addelek Ltublfaoa Puccratteva oli. a S - reletoo fe. 11-24 11-26 Podružnica Novo mesto: LtuMianska cesa 43 (Utoni : a Liubltansko poteranno ori Dotta» čeknvoem zavodu ta 17.749. ta ostile lira I < (ratti. Wm. ' enti 'sm Vrm \r II U.» . • uw ljx* • i if.l i v » ca >fuaM u Kj Ita lite 'O inozemstva trna I'"'""- ut.hKi,r>f» Iniinn» * H *fn_AN{ lab a (a v»ak da« tazeo pooedellk» Naročnin« inaia mesefoo Ut 12.—» za tnozenwrvo pa Lit 22.90 Uredoiitvo: Liubtiana Puccimjeva ulica tee». telefom teev 11-22. 11-21. 11-24__ Rokopisi »e oi » t a t a i o_ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub blidtì di provenienza italiana ed estera: Union» Puhhlicitì Italiana S A MILANO Bombardiranje Malte V bojih nad Malto je bilo uničenih zopet sedem angleških letal Gllavui stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. aprila naslednje 684. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču delovanje prednjih elementov. Nadaljevale so se akcije bombardiranj« ciljev na Malti. Nemški lovci v borbah v zraku so uničili nad otokom 7 sovražnih letali. O priliki ponesrečenega sovražnega poskusa napada na naše ladje na plovbi v srednjem Sredozemlju so nemški lovci v spremstvu sestrelili dva angleška bombnika Opustošenje na Malti Berlin. 16 aprila d. O silovitih nemških letalskih napadih na otok Malto v torek so se zvedele s pristojne nemške voiaške strani še naslednje podrobnosti: Skupine nemških lahk'h 'n težkih bombnikov so v torek v treh zaporednih valovih napadle voiaške naprave na Malti. Vsak izmed teh napadov je trajal eno uro Med drugim so nemška letaia napadla sovražnikovo brezžično posta io v Refelli na vzhod- nem deJu otoka Malte kjer so bili uničeni jekleni antenski stolpi. Nadallje so nemški bombniki zelo uspešno bombardirali sovražnikova' podmorniška oporišča. V električni centrali Engl e a so bile povzročene eksplozije in požari. Med napadom na Hal-far je bil popolnoma uničen en letalski hangar, ki so ga nemške bombe direktno pogodile. Razen tega so bil; dosežen- direktni bombni zadetki tudn še na razne druge letališke zgradbe in prostore za parkiranje. Bombe so zadele tudi Fort de la Mare v zalivu Scirocco. Sovražnikove baterije protiletalskega topništva so bile na vseh delih otoka Malte prav posebno iskani cilj nemških bombnikov strmoglavcev Nem-Ska lovska letalLa, la so spremljala bo-mbniške skupine. so si j napadanjem sovražnikovih letalskih sni ponovno izvojevala popolno kontrolo v zraku nad otokom V teku borb je bilo sestreljenih 7 britanskih letal Ker sta bili dve drugi britanski letali sestreljeni že ob afriški obali so ta dan nemSke letalske sii»le na sredozemskem prostora uničile 9 sovražnih letal, d očim so lastne letalske siile izgubile samo 1 aparat. Ukrepi za prehrano Sklepi ministrskega odbora za oskrba Rim, 16. apr. s. M ed min istrski odbor za oskrbo je Imel v Beneški palači pod vodstvom Duceja zasedanje, ki se je pričelo v torek popoldne ob 17. Prva seja Je trajala do 20. Včeraj se je znova sestal in je zasedal od 17. do 19.30 Obeh sej so se udeležili Tajnik Stranke, finančni, prometni, korporacijski in kmetijski minister ter ministri za ljudsko kulturo ln devize ln valute, dalje državna podtajnika v ministrstvih za zunanje zadeve in za vojno proizvodnjo, generalni komisar za ribolov načelniki tnspektorata za štednjo ln kredit predsedniki fašističnih konfederacij industrijskih, kmetijskih in trgovskih delodajalcev in delavcev, inšpektor fašistične stranke, predsednik žitne korporacijs. predsednik zadružne ustanove, direktor oskrbovalne službe pri vojnem ministrstvu in tajnik odbora. Kmetijski minister je poročal o tržnem položaju in o zadovoljivem razvoju obveznih oddaj živilskih surovin. Obširno je poročal o ukrepih za zagotovitev delovnih moči na polju, za kontrolo oddaj žita po prihodnji žetvi in o posebni prehrani pri poljskih delih zaposlenih delavcev, kakor je odredil Duce. Odbor je tudi proučil ukrepe o množinah žita. ki si jih bodo smeli v bodoče pridržati producenti. Medrrünistrski odbor je nato razpravljal o turističnemu prometu v obmorskih ln planinskih krajih, nazadnje pa je odobril zakonski ukrep, ki vsebuje nove določbe o motornem prometu na cestah. Pri tem so bile upoštevane naraščajoče potrebe vojaških transportov. Prefekti bodo po teh ukrepih pooblaščeni, da urede civilne transporte v svojih pokrajinah, da eventualno rekvirirajo motorna vozila, ustanovijo posebne konzorcije za prevozništvo, itd. Prefekti bodo oskrbovali tudi motorna vozila v svojih pokrajinah s potrebnimi pogonskimi sredstvi. Odpravi se razlika med vozili, ki so se uporabljala na lastni ali tuji račun. Transpotna tarifa bo za vso kraljevino izenačena in se bo stopnjevala glede na motorna vozila majhne, srednje in velike tonaže. Razprave so se udeležili Tajnik Stranke, vsi ministri, oba državna podtajnika in drugi člani odbora. Prihodnji sestanek odbora bo v Beneški palači 2. maja ob 17. Ameriški odpor na Filipinih popušča Japonska ofenziva proti otoku Corregidor ftanghaj, 16. apr. d. O položaju na Filipinskem otočju javljajo, da se nadaljuje japonska ofenziva proti ameriškemu oporišču na otoku Corregidor. Neprestani japonski letalski napadi so večino sovražnikovih topniških baterij že Izločili iz borbe. Sovražnikovo protiletalsko topništvo je v zaJnjih dneh postalo znatno slabejše. Zdi ee„ da odpor corregidorske trdnjave naglo popušča. Na polotoku Bataanu se nadaljujejo japonske očiščevalne operacije. Z otoka Cebuja javljajo o ogorčenih borbah med japonskimi četami in preostalimi ameriškimi in filipinskimi oddelki. Nekaj ameriških težkih bombnikov, ki so podpirali pehoto, je bilo sestreljenih. Tokio, 16. apr. (Domei.) Posebni vojni dopisnik lista »Yomiuri« javlja s filipinskega bojišča, da so se Američani v svoji obupni obrambi zatekli celo k prepovedanemu orožju. Tako je bilo ugotovljeno, da so ameriške čete na otoku Cebuju v borbi proti japonskim izkrcevalnim oddelkom uporabljale krogle dum-ium, ki so bile tako pripravljene, da so se ob zadetku raz-letel na štiri kose ln povzročile na ta način strašne rane. Tokio, 16. apr. (Domei) Po poročilih z nekega japonskega oporišča na Filipinih ao japonske mornariške sile v ponedeljek napadle sovražnikovo letal šče Malay Ba-laz na otoku Mindanao. Japonci so z učinkovitimi bombnimi zadetki porušili startno progo na letališču, razdejali več lop za moštvo in razne druge vojaške objekte. Litega dne so japonske mornariške sile uspešno napadle tudi sovražnikovi letalski oporišči Cagayan in Belamonte. Tudi tu so japonske bombe povzročile vellico škodo. Nezadržno japonsko prodiranje v Birmi ftanghaj, 16. aprila d. Poročila z bojišča v Birmi kažejo, da japonska ofenziva nezadržno napreduje v severni smeri proti Mandalayu, ki je sedaj glavno zavezniško oporišče na birmanskem vo nem področju Kitajske čete se umikajo dalje proti severu. Večina zavezniških postojank na bojišču ob Ira vadi ju. ki so jih zavezniki naj-trdovratneje branili, je že v japonäki posesti Bangkok, 16. apr. Iz angleškega vojaškega vira se doznava, da je na birmanskem bojišču japonski ekspelicčjski zbor, ki se bori v zgornjem delu doline reke Irawadl, nadaljeval svojo ofenzivo tudi po zasedbi mesta Magve, ki tvori nekakšno Izhodišče za dostop do petrolejskih ležišč. Zdi se. da so Japonci prispeli že do vrat mesta M'ngu. V odseku ob reki Sitang se kitajske čete po Istem viru umikajo zaradi stalnega pritiska japonskih oboroženih sil in prepuščajo Japoncem teren ped za ped jo. Rai io v New Delhi ju poroča, da se je japonskim četam posrečilo zasesti kraj Migijangije tn da sedaj izvajajo pritisk na britanske postojanke južnozapadno od Taungdvingija. Po brzojavki agencije »Exchange Telegraph«, ki je prispela semkaj, pa so japonske čete, ki so izvršile silovite napade proti britanskim postojankam juž-novzhodno tega kraja, ki je kakih 50 km vzhodno od reke Irawadi, začele napredovati tudi po glavni cesti proti Singansge-nu, medtem ko japonsko letalstvo brez prestanka napada britansko železnico. V tukajšnjih poučenih krogih pripominjajo nadalje, da bližnji palec kraja Min-gu dovolj jasno priča, da operirajo Japonci že na petrolejskem področju v Birmi. (Stampa Sera.) Sanghaj, 16. apr. Uradno poročilo v črungkingu, izdano včeraj popoldne, ugotavlja: Japonci so vrgli nove oborožene sile v borbo in izvajajo srdite napade proti kitajskim postojankam vzdolž reke Sal-veen. Njihovo letalstvo je zelo aktivno. Zdi se, da so Japonci začeli veliko ofenzivo južno od čana, kjer ogražajo levo kitajsko krilo. Japonske operacije se vršijo v obliki klešč, ki zajemajo železniško progo med Mandalayem in Lašio. (Piccolo.) Pet japonskih ekspedicijsklh zborov Tokio, 16. aprila s. Službeno je bilo jav-ljeno, da operira, v južnih pokrajinah 5 japonskih ekspedicijsklh zborov. Med njimi so tudi čete, ki ae borijo v Birmi. Vseh 5 ekspedicijskih zborov vodi general grof Hisihi Terauči. Vse avstralsko ozemlje vojno področje Rim, lo. aprila a- Newyorškl radio objavlja, da je bil v Avstraliji objavljen proglas, po katerem ae služba v vojski spremeni v aktivno in vse avstralsko ozemlje proglasi za vojno področje. Oblasti poudarjajo, da gre za tehnični ukrep največjega pomena. Roosevelt o misiji generala Mac Arthurja Rim, 16. apr. Na včerajšnji konferenci tiska v Beli hiš| je prelsednik Roosevelt v nasprotju z neko prejšnjo objavo zastopnika generalnega štaba Zedinjenih držav, po kateri general Mac Arthur fie ni uradno prevzel vrhovnega poveljstva nad zavezniškimi oboroženimi silami na južnozapad-nem delu Pacifika, izjavil, da je Mac Arthur dejansko že vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil združenih narodov na bojišču južnozapadnega Pacifika. Roosevelt pa ni točno opredelil mej tega boj šča in je •amo Iron'Cno pripomnil, na1 si a tem raJS ubija glavo «ovratnik. (Piccolo.) Obnovite naročnino ! VELIK LETALSKI NAPAD NA ANGLIJO Bombardiranje pristaniških in ladjedelniških naprav v Sunderlandu V Murmansku so bile zažgane tri ladje in sestreljenih sedem letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. apri-la. Vrhovno poveljnlštvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu Je napadal sovražnik na posameznih mestih. Napadi »o bili odbiti s krvavimi izgubami nasprotnika. V srednjem odseku je bila uničena od svojih zvez odrezana skupina sovjetskih all, potem ko so se prej ponesrečili sovra* nikovi poizkusi prodora s hudimi krvavimi izgubami. V severnem odseku fronte «o priborili oddelki vojske in SS v krajevnih napadih v najtežjih terenskih okoliščinah nadaljnje ozemlje. Pri letalskih napadih na Murmansk so bili doseženi številni zadetki z bombami na pristaniških napravah in skladiščih. Ena večja In dve srednje veliki trgovski ladji sta se vneli. Spremljajoči lovci so sestrelili 7 sovražnikovih letal. V severni Afriki ni Mio nobenih posebnih bojnih dogodkov. V letalskih spopadih nad Rokavsldm p re Uvom |n pri poletih sovražnika nad Nemški zaliv so sestrelili lovci in mornariško topništvo 10 angleških letal. Bojna letala «o napadla v noči na l«. april važno angleško pristanišče ln ladje delniško središče Sanderland. Po zadetkih z bombami težkega kalibra so bili opaženi obsežni požari. Angleški bombniki so v poslednji noci izvršili vznemirjevalne polete nad razne kraje v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je Imelo malenkostne izgube. Sestreljeno je bilo eno sovražnikovo letalo. Boji na vzhodu Berlin. 16. aprila s. Večerni listi objavljajo poročila iz nemškega glavnega stana o bojih v posameznih odsekih vzhodnega bojišča. Nemške pehote zaradi poplav, ki so nastale zaradi odjuge. ni mogoče angažirati na posameznih področjih Vzhodno od Harkova so specializirani oddelki « koncentrično akcijo odbili šibkejše sovražne napade Na vzhodni obali Krima je nemško topništvo priwlilo k umiku tn manjše sovjetske vojne ladje, lei so se skušale približati nemškim obalnim postojankam. Na finski fronti so sovjetske čete mi padale na področju ob Sviru med jezen La-dogo in Onego. Napadi so bili odbiti in je na bojišču obležalo nad 2000 mrtvih. Poleg tega pa je bilo mnogo sovjetskih vojakov ujetih. Sovjetski oddelki so napadali tudi na Laponskem, a so se napadi izjalovili ob obrambnem ognju nemških planinskih čet. Nemška bojna letala m strmo^avci so včeraj posegali v borbe na področju ob II-menskem jezeru. Bombardiral so in s strojnicami obstreljevali sovražne in motorizirane oklopne ko'ane na pohodu. Nekaj zbi-rajočih se sovjetskih kolon je bilo napadenih povsem nenadno. Zadetih je bilo več tankov, ki so se pripravljali na napad. Mnogo srednjih in težkih tankov je bik> uničenih. Živahno delovanje nemškega letalstva Berlin, 16. aprila d. Na vzhodnem bojišču so velike poplave, lei so nastale že z nastopom južnega vremena, tudi v torek ovirale sleherne vojaške operacije večjega značaja. Na jugu vzhodnega bojišča in ▼ južnem odseku srednjega dela fronte je bilo v torek sorazmerno mirno, v kolikor gre za delovanja pehote, zdo aktivne p« so bile nemške letalske sile. Posebno bombniki strmoglavci so v srednjem odseku hudo in z velikim učinkom napadali sovjetske čete in tanke Iz petrograjskega odseka javljajo o močnem delovanju nemškega težkega topništva, ki je v torek obstreljevalo v Petrograd« vojaško važne naprave in neko muoicijsko tovarno. a finskega bojišča javljajo poročila, dk tamkaj torek ni potekel tako mirno kakor na ostali vzhodni fronti. V finskem odseku so sovjetske čete nadaljevale napade zllasti na področju reke S vir med Ladošfchn in Oneškim jezerom, vsi napadi pa »o biti odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika. S finskega bojišča Helsinki. 16. aprila d. S finskega bojišča javlja finsko vojno poročilo, da je na Ka-rvlski ožini napadlo finske postojanke sovražnikova pehota v moč, ene stotnije. Ti napadi, kakor tudi napadi posameznih sovjetskih izvidnic so bili odbiti Finsko topništvo in metalci min so sovražniku prizadeli hude izgube. Tudi na ožmi A umi« je sovražnik nadaljeval napade, vendar pa so bili odbiti 6 finskim« protisunki. Pri zavzetju neke utrjene postojanke po finskih četah je bilo ubitih 109 boljševiških vojakov. Sovražnikov oddelek, nad 200 mož ki mu je uspelo prodreti v sprednje finske črte. je bil nato obkoljen in popolnoma uničen. Uničena je bila sovražnikova postojanka 12 bunkerjev. Sovražnik je izgubil v borbi za to postojanko 200 padlih Finske dete *o zaplenile približno 100 stroinic .n mnogo pušk. V torek je izgubil sovraznk na tem bojišču še nad 100 padJih. Na vzhodnem delu finskega bojišča ni b-'r> r iih it he vred.iih oteruij. Finske letalske siile so v torek zjutraj zelo uspe&io bombardirale sovražnikovo oskrbovalno oporišče južno od Svira. Povzročile so eksplozijo v velikem skladišču municije in zanetile mnogoštevilne požare v skladiščnih zgradbah. Kolono sovražnikovih motornih verafl. ki se je pomikala od Oranienbauma proti otoku Seiskari. je finsko letalstvo učinkovito bombardiralo in je le 15 tovornih avtomobilov doseglo ifok Danski prostovoljci na nhp<1ffen bojišču Berlin, 16. apr. d S pristojnega nemfike-ga vojaškega mesta je bilo objavljeno, da je včeraj odrinil na finsko bojišče v borbo proti sovjetskim četam nov oddelek danskih prostovoljcev. Obnovitvena dela v Ukrajini Varšava, 16. aprila . Navzlic strupeni zimi in bližini bojišča se v Ukrajini vrača normalno življenje. Velika mestna središča se ob prostovoljnem sodelovanju civilneg.i prebivalstva z največjo naglico obnavljalo. V Dnjepropetrovsku «o boljševiki uničili 316 poslopij. Izmed teh jih Je bilo v zadnjem času 23 popolnoma obnovljenih. V znanem industrijskem središču Krlvoj Rog, kjer so Nemci že takoj prve dni po okupaciji zagotovili redno oskrbo vode in električne energije, je bilo v zadnjem času re-aktiviranih več tvornic, medtem ko se obnavlja obrat v več drugih tvornicah. V Kamen cu je bilo obnovljeno središče, ki spaja staro in novo mesto. Tudi kanalizacijska dela se že bližajo zaključku. Ako se upoštevajo težave, ki so nastale zaradi izredno hude ruske zime, potem pa bližina bojišča. Je bilanca obnovitvenih del v Ukrajini zadovoljiva. Letalski boji na zapadu Berlin. 16. aprila d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo da so v noči na četrtek težka nemška borna letata v močnih skupinah napadla pristaniške naprave in središče britanske vojne industrije ob izlivu reke Tvne Piloti so opazili, da so na bombardiranih vojaških ciljih nastale hude eksplozije ki so jim sledili veliki oožar" Berlin, 16 aprila d. V noči na četrtek so britanski bombniki izvršili vrsto motiinih napadov oa stanovanjske okraje v za paoni Nemčiji. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, ni bila nikjer povzročena Scoda vojaškega značaja ali škoda v vojnem gcwpodamvu Med civilnim irebi-vai&tvom 'e bilo nekaj Hudi ubitih in ramenih. Po do<4ej zbranih podatkih ie fc»!o eno izmed napadajočih britanskih letal sestreljeno. Stockholm, 16. aprila, d. Iz Londona jav- ljajo, da je bilo tamkaj objavljeno službeno poročilo o močnem napadu nemškega letalstva na neko obalno mesto v severno-vzhodni Angliji. Angleško poročilo priznava, da Je bilo povzročene mnoge škode ln da je bržkone tudi precej človeških žrtev. Londonsko poročilo pravi, da je bil ta napad nemškega letalstva, izvršen v noči na sredo, najmočnejši, kar jih je bilo v omenjenem distriktu zabeleženih zadnje mesece. Zopet dve ameriški ladji potcpSf eni Buenos Aires, 16. apr. d. Po vesteh is Ria de Janeira, ki pa jih ni mogoče kontrolirati, sta bila v bližini severne brazilske obale potopljena dva nadaljnja ameriška petrolej ska parnika in neka angleška trgovinska ladja- Poročilo iz Ria de Janeira pravi, da se je doslej 63 članov posadk potopljenih ladij izkrcalo v neki brazilski luki. V tukajšnjih mornariških krogih sodijo, da gre morda za ameriški petrolejski ladji »Thomas Cobb« s približno 7000 tonami in »Eugene Werthayer« s 7138 tonami. Poškodovane angleške transportne ladje Madrid, 16. aprila s. V Gibraltar je prispel večji britanski transport čet. sestavljen iz več prevoznih ladij, ki so jih zadeli osni torpedi v bližini Azorov. Sestanek japonskih VOiaSŠkžl* Berlin, 16. aprila d Vojašk atašeji, dodeljeni japonskim diplomarsxwii prtvtó ; pivnik o-m v raznih evropskih državah so se včeraj sestali v Berlinu na razgovore, k- se nadaljujejo tud' danes S pristojnega nemškega vojaškega mesta je bilo v srede popoldne v zvezi s tem sestankom izdano pojasnilo, ki pravi, da bo glede na tewc sode' ovanje med Nemčijo in Japonsko ta sestanek japonskih vojašikih atašejev v Berlinu nudil priložnost za razgovore japonskih vojaških predstavnikov z zastopniki nemških oboroženih sdL Fantazije ameriškega in angleškega tiska Iskanje izhoda iz zagate po neuspehih na azijskih in evropskih bojiščih Lizbon&, 16. aprila. V govoru, ki ga je imel pred zastopniki ameriških držav, je Izjavil Roosevelt, da zmaga še ni pred vrati. O tej stvari diplomatski pred stavniki Srednje in Južne Amerike seveda niti sami dvomili niso. Zato pa je Roosevelt takoj dodal. Zmaga pa je gotova, da pa jo pripravimo, bosta pretekli še dve leti ali morda celo tri. V pričakovanju te oddaljene zmage objavljajo ameriški listi članke o splošnem položaju. Po pisanju Usta »New York Ti-mese je nevarnost za Indijo po neuspehu angleško-indijskih pogajanj postala zelo resna. V washingtonskih krogih so prepričani, da pripravljajo Japonci zasedbo Kai. kute in Cejlona. Ker se čutijo Američani sedaj bolj varne v Avstraliji, pripravljajo baje operacijski načrt, ki naj bi nadomestil defenzivni načrt generala Wavella. List »Philadelphia Record« piše, da obvladujejo Indijski ocean tri oporišča: Singapur, Ce j Ion in Madagaskar. Singapur so Japonci že zaaedli, Cejlon je že ogrožen !n zato bi morali aedaj Angloeasi zasesti francoski Madagaskar. Indijski ocean, zaključuje list, nikakor ne sme postati prizorišče stika med japonskim prodiranjem proti severu in nemškim prodiranjem proti jugu. Med tem ko v Londonu. Waahingtonu in New Delhi ju govore o politiki in etra ji, ae v Birmi razvija huda bitka. Poročevalec lista »Daily Herald« poroča a tega bojišča: Naj pridejc v Birmo oni gospodje, ki govoričijo o strategiji in politiki, da bi videli, kakor sem videl jaz, zemljo, ki je v ognju okrog Mandalaya, med tem ko vojaki umirajo med plameni, ki jih ne moreio pogasiti. Naj si le pridejo ogledat japonska letala, ki so brez odpora spremenili bivšo prestolnice birmansKlh gospodarjev v puščavo. Gotovo bo že v nekaj tednih mogoče videti pomen teh strateških načrtov, o katerih sovražnik tako javno razpravlja. (Stampa Sera.) Buenos Aires, 16. aprila a. List »Naci-on« objavlja dopis iz Washingtons, v katerem komentira govorice, da ao Rooseve'-tovi odposlanci ▼ Londonu zahtevali od Churchilla ustvaritev drugega evropskega bojišča, pri čemer ugotavlja izredno velike težave vojaškega in oskrbovalnega značaja, ki nastajajo v nasprotju a to pobožno željo, ki ji zato zelo verjetno Anglija na bo mogla ustreči. Okoli Stalinovih zahtev po nujni pomoči Berlin, 16. apr. a. Pod naslovom »Stalin tn Roosevelt zahtevata angažiranje britansko vojske« piše »Bdsenzeitung« v posebnem dopisu iz Lizbone, da je nervoza britanskega časopisja glede bivanja ameriške vojaške misije v Londonu pod vodstvom šefa ameriškega generalnega štaba Mar-gialla in šefa ameriške vojne proizvolnje Hopkins» dosegla te dni svoj višek, zlasti po objavi, da bosta Rooeeveltova odposlanca še podaljšala svoje bivanje v britanski prestolnici. Ni nobenega dvoma, da se sedanji vojaški razgovor, v Lmdonu sunejo okoli vprašanja ultlmatlvne zahteve S4 al oe, naj ae njegovi zavezniki končno odločijo Izpolniti svoje obljube. Neuspeh tako zvpne zimske sovjetske ofenzive je prisilil Moskvo k novim zahtevam v tem smislu. Problem, ki pri tem nastaja za sovražni tabor, bi bilo mogoče prikazati takole: Sovjetska vojska, ki je utrujena zaradi zimske kampanje, se boji spopada z nemško vojsko v napovedani bližnji veliki nemški ofenzivi. Ameriška vojska je vse prej ko pripravljena za kakršno koli podjetje, še najmanj pa za kako pobudo. Angleška vojska je sicer pripravljena na svojem otoku, veniar čaka na akcijo. Ta vojska bi torej morala stop;tl v borbo, tudi zato, ker je edina razpoložljiva rezerva zaveznikov v sedanjem trenutku. Misija obeh ameriških odposlancev je torej v tem, da izvajata čim večji pritisk na Churchilla, da se končno odloči in pusti uničiti angleške armade v korist boljševizma. Ostra kritika ChurchiHove politike Rim, 16. aprila s. Londonski list »Daily Herald« piše: V tej pomladi se bliža višek konflikta ln nevarnosti, Id nam prete, so prav tako Jasne kakor resne. Predsednik vlade bi te nevarnosti moral še bolje poznati kakor mi. Moral bi prav tako kakor ml razumeti, da je v igri naš nacionalni obstoj. Mnogi izmed nas se vprašujejo, ali Churchill še vedno ni doumel, da pričakuje angleška javnost od njega mnogo več kakor navadno preosnovo vlade in več ali manj oportunistično odstranitev one vreče nepomembnih cunj, kakršnega predstavlja podrejeno vladno osebje. Potrebno bi bilo, da bi kdo Izmed nas vrgel Churchilla z onega nevarnega ovinka, v katerem se nahaja v prepričanju, da je takšna nujna potreba Velike Britanije, in odkoder se mu zdi, da gleda v bodočnost. Prepričati se mora, da danes ni mogoče več vzpodbujati milijone ljudi k najhujšim žrtvam ob tveganju življenja za idejo, ki je izgubila sleherno vrednost po 3. septembru L 1939. On mora razložiti ljudstvu, da je Velika Britanija s svojimi zavezniki začela to vojno za boljšo bodočnost naroda, ne pa za hladne in zavržene ideje preteklosti. O vsej tej resnici pa noče ničesar slišati ln sleherna pobuda v tem smislu ga draži in vznemirja. Me-njujejo ae ministri, tode, vojaški ukrepi osta'ajo nespremenjeni. Cikaškj list »Times« prav tako in še bolj odkrito kritizira angleško in ameriško strategijo, ki je tako na zapadu, kakor na vzhodu zagrešila najhujše zmote, kar jih zgodovina pomni, namreč slepo podcenjevanje sovražnika. Ako se bo ritem potap-Janja naših ladij še nekaj časa nadaljeval v tem smislu, piše nadalje, ne bo ameriška vojska v stanju, da zapusti niti obale domovine, da bi branila glavne postojanke našega kontinenta. Pri vsem tem pa še vedno govorimo o ekspedicijskih zborih, ki naj bi jih poslali na vojna prizorišča. Racijimiranje živil na Irskem Stockholm, 16. aprila d. Zaradi zmerom slabših prekomorskih zvez je bÜa sdednjič tudi lr*ika prisil iena zateči se k racionira-niu prehrane lr*ka vlad« se je od V* i'a. di b-xlo v trku pr-h"-?n"b 'ini rutdcliene '^bnr naVsrn-cf za dM-i'ievanje kruha. Za sedaj je obrok kruha dolrčeo na 240 f za osebo na dan INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Navodila Eksc. Grazsoliia komisarjem okrajnih glavarstev in funkcionarjem Visokega komisariata Ljubljana, 16. aprila Predvčerajšnjim zjutraj je Eksc. Grazioli sprejel v vladni palači komisarje okrajnih glavarstev ln drugih funkcijonarjev ter strokovnjakov Visokega komJsarijata in jim podal pregled položaja občin v pokrajini v zvezi z občinskim upravljanjem, proračuni, ustanovami m prispevki za javna dela. Nato je obrazložil delovanje krajevnih podpornih ustanov in namestitvenih uradov ter je govoril o uspešnem delovanju zdravstvene službe. Predmet posebne proučitve je bilo vprašanje oskrbe z živili ter nadzorstvo nad živilskimi nakaznicami in cenami. Obrazložil je nekatera vprašanja poljedelskega značaja, zlasti v zvez! z bolj koristno Izrabo zemljišč za obdelovanje v skladu s potrebami pokrajine. O raznih vprašanjih, ki so bila postavljena v razpravo, so poročali komisarji okrajnih glavarstev in navzoči funkcijo- narji. Visoki Komisar je končno dal točna navodila za delovanje na vseh področjih pokrajinskega življenja. Zvezni podtajnik v Logatcu Ljubljana, 16. aprila Po odredbi Zveznega tajnika je Zvezn. podtajnik Ernest Capurso pregledal v spremstvu fašistke Rea A rie Ile, pokrajinske tajnice kmečkih gospodinj, drugo oga-ško okrožje zveze. Proučil e efektivne sile podrejenih organizacij ter politični uo gospodarski položaj okrožja. Fašistični pr. vak se je posebej zanimal za doslej opravljeno podporno delovanje V spremstva okrožnega inšpektorja je obiskal zastopnike vojaških oblasti v Logatcu Od tam ie kremi v krajevni sedež borbene fašistična organizacije, nadziral šolsko kuhinjo in ^ prepričal o njenem rednem poslovanju. v družbi okrožnega inšpektorja je zvez-eenter v Planini. Pregledal je kartoteko in ni Podtajnik popoldne pregledal strankin se prepričal o poslovanju v uradu. Bi je tudi na sedežu Dopolavora in nadzoroval šolsko kuhinjo, ki posluje v popolnem redu v lokalih občinske šole. Istega dne je bil tudi na Rakeku kjer je prav tako inspici-rai pri fašističnem centru. Zvezni podtajnik je ob priliki svojega inšpekcijskega potovanja lahko ugotovil uspešno delovanje na vseh področjih ter je izrazil sodelavcem svoje zadovoljstvo spričo uspešno dovršenega dela ter jim je dal v Imenu Zveznega tajnika natančna navodila za nadaljnje delovanje. Pozval jih je, naj posebej ojačijo svoje delovanje na področju socialne pomoči in propagande. Bsndis za Španijo Pod tem naslovom ie objavila »Frankfurter Zeitung« pred dnevi zanimiv dopis tz Madrida, iz katerega posnemamo: Španija m z nikomur v vojni Ona tudi ne leži v zaprtem pasu njene luke so proste za trgovsk' promet Ona ima nadalje tudi svoje posebno brodovje bencinskih tankov, večjo rafinerijo na Kanarskem otočju m posebne petrolejke pravice v \ enezue li a navzlic vsemu temu ne mor* dobivati zadostnih količin pogonskih sredstev V njeno oskrbo s petrolejem se vmešujeta Anglija in Severna Amerika Washington namreč politično m finančno kontrolira njene petrolejske družbe pa tudi južnoameriško proizvodnjo v tolikšni meri. da mora Španija vsakokrat znova zaprositi za dovoljenje za odvoz petroleja Angleži na drug-stran: zahtevajo da ima vsaka španska ladja svoj »navicert« in zelo spretno «krbe najprej z odlašanjem izdaje navicertov. potem pa še z drugimi sredstvi da po Washingtonu dovoljeni kontingent petroleja prispe v Španijo čim kasne je ali pa ga sploh ni mogoče izkoristiti. Seveda noče pr tem nobena izmed navedenih dveh držav odkrito priznati, da vršita s tc taktiko pritisk na Španijo da bi jo omehčali glede političnih m gospodarskih načriov demokracij. Na prav zvit način pnznajo Špancem samo ono količino, ki so jt Španci povprečno uvažali v zadnjih 10 letih pTed l. 1936 in sicer z utemeljitvijo, da leta državljanske vojne in kasnejši čai> m mogoče jemati za osnovo normalnih letnih potreb. Pri tem seveda z namenom prezira'o dejstvo. da se je na vsem svetu v zadnjih 15 letih potrošnja pogonskih sredstev zelo dvignila Španija ki je za rw-rmame gospo darske potrebe potrošila okrog 600.8 dala jasno razumeti tudi Rooseveltu, da so tudi njegovi nesramnosti postavljene meje. Francoska vlada ni nikakor pripravljena dopustiti, da bi ji Severna Amerika dajal* lekcije o patriotizmu. Roosevelt se Je lahko že prepričal, da so v Franciji grožnje in snubitve Zedinjenih držav v daljšem razvoju ustvarile v francoskem narodu moralno stanje, ki nikakor ni tako kakršnega si je Bela hiša želela. Požar na angleškem paraHcu v čilu Buenos Aires, 16. apr. d. Iz čilskega glavnega mesta Santiaga javljajo, da je v torek na britanskem tovornem parni ku »Loreto« iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki je uničil ves tovor konoplje m ladjo hudo poškodoval. Oblasti so uvedle preiskavo, ker so na parniku našli sledove vnetljivih snovi. Poostrena ameriška tiskovna cenzura Buenos Aires, 16. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da bo prispelo tjakaj v kratkem 40 direktorjev ameriških listov. Washing-tonska vest pravi, da je namen tega potovanja ameriških novinarjev v Washington ta, da se seznanijo in sprijaznijo z ameriško cenzuro ter da bi imeli v bodoče zanjo več razumevanja. Kakor znano, so bili cenzurni ukrepi v Zedinjenih državah zadnji čas zelo poostreni in listi ne smejo poročati drugega, česar ne prejmejo iz uradnih virov. Finski otroci na Švedskem Stockholm, 16. aprila s. še vedno prihajajo na švedsko finski otroci. Onim 13.000. ki so že prispeli, se je te dni pridruži'.« nadaljnjih 600 finskih otrok, ki so prispeli z dvema parnikoma. Zdi se verjetno, da bo število finskih otrok na švedskem v teku poletja naraslo na kakih 20.000. Papeževa poslanica Vatikan, 16. aprila d. Ob 2£eta»oi. odkar je bH posvečen za Škofa, bo papež Pij XII. 13. maja ob 18.30 zvečer po radiu naslovil na svet posebno poslanico. Naslednjega dne se bo po radiu prenašala tudi slovesna maša, ki jo bo papež daroval v katedrali sv. Petra. Hitlerjevo odlikovanje bolgarskega kralja Sofija, 16. aprila s. Kralj Boris je spre jel v avdijencl Hitlerjevega posebnega veleposlanika, pooblaščenega ministra barona Dörnbergs, ki mu je v Hitlerjevem imenu izročil nemško cdlikovanje velikega zlatega križa Nemškega orla. Razpust framasonSkih lož v Franciji Vichy, 16. aprila d Tu je bil včeraj objavljen vladni odlok, s katerim je bilo raz-puščenih 8 framasonskih lož m njihovih stranskih organizacij v Fmncijd in francoskih kolonijah. Karlo Rupel v radiu Med najboljšimi slovenskimi violinisti je Karlo Rupel, docent na Glasbeni akademiji v Ljubljani, brezdvoma eden Izmed najbolj znanih. Prvi glasbeni pouk je doživel na domačem ljubljanskem konservatorlju, kasneje pa je svoje glasbeno znanje Izpopolnjeval v Pragi, pri slavnem pedagogu Sevčiku ln končno še v Parizu. Danes ob 14.15 bo Karlo Rupel v studiu EIAR — Radio Ljubljana sodeloval not solist radijskega orkestra, pod vodstvom D. M. šijanca, pri zanimivem koncertu, čigar glavno točko predstavlja Bachov koncert v A-molu za violino in orkester. Glavna tema te čudovite skladbe, v kateri se je slavni nemški skladatelj držal vlvaldljanske oblike, obstoji v nanizanju vrste motivov na melanholično melodijo solista. Andante temelji na »basso ostinato«, medtem ko finale dobi obliko »corrente allegro«, ki se približuje Saltarellu. Bachov koncert zahteva predvsem, izrednih tehničnih ln stilističnih sposobnosti solista, katere je violinist Rupel že ponovno dokazal pred našo koncertno publiko. Oddaja bo Izpolnjena Se z melodičnim in resnim Nardinijevim adagiem koncerta v G-duru. Nardini je znan Italijanski skladatelj v stilu rokoko. Oddajo bo zaključila nežna ln rahločutna Godardova skladba »Zroč v nebo«. Zunanja trgovina Hrvatske Vojni in politični dogodki spomladi lanskega leta v prvi dobi po ustanovitvi države Hrvatske niso dopuščali točno evidenco Hrvatskega izvoza m uvoza. Odkar so bile končno določene meje Hrvatske, pa se vodi točna statistika. Sedaj objavljajo hrvatski listi naslednje zanimive podatke lz te statistike. Različnost gospodarske strukture med državo Hrvatsko in prejšnjo Jugoslavijo se zrcali zlasti v lanskem izvozu Hrvatske. Glavni predmet izvoza poljskih pridelkov je tobak. Poleg tega pa je lani izvažala Hrvatska tudi sadje, zlasti lz Hrvatskega Zagorja, nadalje večje količine sliv in posušenega sadja. Nekaj sveže povrtnine (zelja, paprike, paradižnika itd.) je šlo na Spodnjo štajersko, krompir, zelje pa je Hrvatska izvažala v nove Italijanske pokrajine Dalmacije. Izvozna statistika obsega tudi nekaj izvoza konoplje, medtem ko je bil izvoz zdravilnih želišč razmeroma slab. Tudi vino se je iz severne Hrvatske izvažalo predvsem na štajersko. Glede na okolnost, da je bilo poklano v teku vojne precej živine in da je v prvi dobi cvetelo tudi tihotapstvo, je bil izvoz živine in živinskih proizvodov slab. Precej konzumira tudi Zagreb sam, ki mora danes preživljati 100.000 ljudi več nego poprej. Za krmljenje svinj je primanjkovalo koruze in je morala Hrvatska celo uvažati nekaj pitanih svinj v zamenjavo az mesne svinje. Pač pa je pretežni del izvoza jajc bivše Jugoslavije odpadel na Hrvatsko. Izvoz perutnine se je zmanjšal deloma zaradi tega, ker se je ob pomanjkanju mesa povečal konzum perutnine v Hrvatski sami, pa tudi zato, ker je v interesu Hrvatske, da se poveča številčno stanje perutnine in tako omogoči večji izvoz jajc. Znaten je bil izvoz surovih kož drobnice, nekaj pa je bilo izvoženih tudi rib. Najvažnejšo postavko hrvatskega izvoza po tvorijo gozdni proizvodi. Hrvatska je izvažala lani mehki rezani les in trdi gradbeni les, nadalje tanin in proizvode suhe destilacije lesa. Poleg znatnejših količin železne rude in boksita je lani izvažala nekaj premoga, od kovin pa mangan in ferosiTcij. Beočinska tvornica cementa pa je Izvažala cement v Srbijo in Vojvodino. Uvozna statistika zaznamuje v sektorju kmetijskih proizvodov predvsem uvoz sladkorja. riža in južnega sadja, v sektorju živine in živinskih proizvodov pa uvoz pitanih svinj in masti. Ol kovin je morala Hrvatska uvažati aluminij, svrtpc, baker, cink in kositer. Znaten je bil uvoz premoga in koksa, strojev in predmetov iz železa. Od tekstilnega uvoza sta odpadli dve tretjini na tkanine in ena tretjina na surovine in polfabrikate. Hrvatska Je morala uvažati tudi znatne količine tehnično-ke-mičnih proizvodov, zlasti organskih in anorganskih barv, industrijskih kislin in farmacevtskih proizvodov ter večje količine celuloze, lepenke, rotacijskega papirja in ovojnega papirja. (Zagrebška tvornca papirja krije le 50% celotne potrebe v državi.) V uvozni statistiki je z deležem preKO 70% na prvem mestu Nemčija, ki je dobavljala predvsem premog in koks, stroje, elektrotehnični material, izdelke iz železa, tekstilno blago, celulozo, kemične Izdelke in papir. Znaten je bil tudi uvoz lz Ita1 i je, zlasti uvoz tekstilnega blaga, južnega sai ja, strojev, kemičnih proizvodov itd. Le manjše količine blaga pa je Hrvatska uvažala iz Slovaške, Madžarske. Bolgarije, Rumunije in »vlea. Gosoodarske vesti » Italijanski zgodnji krompir. Spričo bližnjega pričetka izvozne kampanje za ita- lijanski zgodnji krompir, ki ga prično izvažati običajno 1- maja, objavlja »Kölnische Zeitung« članek, ki pravi, da so letos izgledi za letino zgodnjega krompirja navzlic morebitni zakasnitvi letine prav dobri. Italijanski pridelek zgodnjega krompirja se je gibal v zadnjih petih letih meorsk'- dnevnik — zelo pogoste v raznih spodnještajerskih krajih, še oo-sebno v mariborskem okrožju Okradeni so tem huje prizadeti, ker v teh ča«ih težko dokupijo zlasti plemenske živali. Z Gorenjskega Gradnje novih silosov. Ker je krma lz silosov zelo učinkovita glede mlečnosti. Ji posvečajo zlasti v alpskih deželah posebno pozornost. V vsej koroški pokrajini so v marcu zgradili 39 novih silosov z vsebino 94.7 kubičnih metrov. Iz Mežiške doline poročajo, da so pn vseh krajevnih skupinah proslavili obletnico vkorakanja nemške vojske. V Gušta-nju je bil pohod brambovcev. ki so pravkar prejeli nove uniforme. Govoril Je okrožni vodja Gram lz Velikovca — V Preval j ah je krajevni vodja Glantschnlgg položil venec na grob padlih, nakar je bilo zborovanja Podobna slovesnost je bila v Črni. — Ženski zbor iz Pliberka Je priredil na Prevaljah pester večer s pesmimi. Vmes je igrala domača godba Za zimsko pomoč so izdražbali štiri slike. »Dalibor« ▼ Celovcu. Preteklo sredo Je bila v celovškem deželnem gledališču premiera Smetanove opere »Dalibor«. To znamenito delo češkega skladatelja je po priredbi Julija KnapjM. vodilnega dramaturga berlinske državne opere, nastopilo zmagovito pot po nemških odrih in je tako prišlo tudi v Celovcu. V Stranjah pri Kamn'ku je bilo sprejetih 320 občanov v koroški Volksbund Razdelili so jim članske izkaznice pri slovesnosti pred zborovalno dvorano ZadnU čas so v Stranjah in v vsej občin' Kamniški Bistrici popravil' ceste, da so dobili domačini nekaj zaslužka. V Medvodah je bilo v letošnjem prvem četrtletju 27 rojstev 12 cm rt n'"h primerov in 3 poroke. — V Št. Vidu so se bram-bovci pričel} pred kratkim vežbati V Predosljah so bile izdane 500 članom koroškega Vo^bunda članske izkaznee. Člani so na svečanost: prisegli Adolfu Hitlerju. Iz Srbije Nov grob v Va!.fevu. V ponedeljek, dne 9. marca je umrla članica slovenske kolonije, tovarišica Frančiška Grošljcva roj Dolenc. Pokojnica 1e ila rojens 1.1880. pri Sv. Tomažu na škof jo Loko. potem pa je dolga leta stanovala na Jesenicah, kjer je bila poročena s tov. delavcem Antonom Grošljem. ki je že tudi med rajnimi. 8 julija 1941 je prišla s svojim sinom v Va-Ijevo, odtam je bila dirigirana v Valjevsko Kamenico. zatem pa v Kruoanj. kjer j> preživela mnogo težkih dni. Ko je bila pot v Valjevo spet odprta, se je že bolna vrnila v Valjevo. Umrla ie mirno pripravljena na smrt. Valjevski Slovenci so spremili pokojno na slovenski oddelek na valjevskem pokopališču v velikem številu. Kondukt w vodil župnik Valentin Bertoncelj. — Pri hiši žalosti tn ob grobu so zapeli pevci pod vodstvom šegule-Peca lepi slovenski nagrobnici »Vigred« in »Blagor mu« Od pokojnice se je poslovil z lepim In globoko zamišljenim erovorom doktor Mirko Triler. odvetnik iz Radovljice. Pokojnicl hodi zemllica lahka ln časten spomin, sinu edincu v Valjevu Tonetu ln pa hčerki, ki je poročena v Laškem, pa Iskreno sožaije V Valjevo se je priselil iz Aleksinca. ker je bil dodeljen k drinski finančni direkciji, ki se nahaja v Valjevu. slovenski rojak VStori Srečko. Obnovite naročnino! SPORT Umetnostna razstava — posvečena športu Razpis natečaja za pokrajinsko umetnostno razstavo slikarskih in kiparskih del v upodabljanju športnikov v borbi Pod pokroviteljstvom ljubljanskega zaupnika CONI-a pri Eksc. Visokem komisarju bo prirejena pokrajinska umetnostna razstava, posvečena športu. Pri organizaciji te razstave, ki se je lahko udeleže likovni umetniki, člani sekcije likovnih umetnikov ali stalno bivajočih v pokrajini, sodeluje pokrajinski odbor CONI-a ln sekcija likovnih umetnikov pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov v Ljuo-ljani. Iz natečaja posnemamo naslednje glavne določbe. Razstava bo obsegala dve glavni skupini, ln sicer v slikarstvu: slike v olju, akva-lu in temperi ter črno-bele risbe, lesoreze, ujedanke ln grafike ter v kiparstvu bodisi celotne kipe ali reliefe in medalje. Razstavljena dela bodo morala imeti športno inspiracijo, torej upodabljati športni gib ali dogodek, ki je značilen za borbeni vzpon športnika. Na razstavo ne bodo sprejeta dela, ki bi se omejevala na upodabljanje telesa v mirnem poiožaju brez športnega dinamlzma kakor tudi ne portreti športnikov, če nebodo podani pri Izvajanju njihovega sporta. Glede obsega del niso določene nobene meje, prav tako se vsak umetnik lahko udeleži razstave z enim delom ali tudi več. vendar bo moral vsako prijaviti posebej. Pravilno Izpolnjene prijavnice je treba dostaviti v priporočenem pismu priredltelj-skemu odboru na začasni naslov prej omenjene Pokrajinske zveze svobodnih poklicev ln umetnikov v Beethovnovi ulici 2 do 15. junija t. L, dela pa bodo morala biti izročena najkasneje do 17. avgusta tL na razstavi sami v Jakopičevem paviljonu. Razsodišče lz treh članov, od katerih bo dva Imenovala Pokrajinska zveza svobodnih poklicev ln umetnikov, tretjega pa CONI, bo pregledalo vsa predložena dela ter odločilo o sprejemu ln nagradah. Proti odločitvam razsodišča ni priziva. Nespre-jeta dela bodo lastniki morali prevzeti v treh dneh od dneva obvestila, sicer bode shranjena v posebnih skladiščih na umet nikov« stroške. Nagrade so prireditelji določili takole: za slikarstvo po dve nagradi po Ur 1000 in po dve nagradi po lir 500 ter za kiparstvo po dve nagradi po lir 1000 ln po dve nagradi po lir 500. Nagrade bodo nakazan» 10 dni pred zaključkom razstave, ki bo otvorjena 6. septembra in ostala odprta do 27. septembra t. L Natečaj vsebuje nadalje Se nekatere določbe glede obveznosti prirediteljskega odbora o ravnanju s predloženimi in razstavljenimi umetninami, kakor tudi o povrnitvi del po končani razstavi. Prodana dela bo lahko kupec prevzel šeie 10 dni po končani razstavi. In sicer se bodo vsa dela prodajala za gotovino pri blagajni prirediteljskega odbora v razstavnih prostorih. • • • Umetnostna razstava, ki jo pripravlja predstavnik Zveze vseh športnih zvez v Kraljevini s sodelovanjem Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov, otvar-ja v udejstvovan tu naših likovnih umetnikov novo območje, na katerem so se vsaj dozdaj izkazali le redkokateri. Razstava je namenjena predvsem slovenskemu umetniku in slovenski umetnosti, ki dozdaj svojih tvornih sil ni razbijala na športnem področju. Mimo teea na bo Imelo to umet- niško delo tudi propagandni pomen *» sport tn telesno vzgojo, ld bosta v veščih rokah naHb upodabljajočih umetnikov dobila tudi svoj umetniški izraz. Pobuda zaupnika CONI-a, Id je po naklonjenosti Eksc. Visokega komisarja mogel preskrbeti v te namene tudi znaten denarni prispevek, zasluži gotovo vse priznanje ln prepričani smo, da bo tako sprejeta tudi v vrstah onih, ki so s tem natečajem povabljeni na sodelovanje. Bliža se milanska nedelja Knjiga o sodobni strategiji 7,ri ani bivši češkoslovaški vojaški pisec Emanuel Moravec, polkovnik, ki je pred kratkim prevzel prosvetno ministrstvo v novi vladi češkomoravskega protektorata tn ki je bil pred razpadom bivše češkoslovaške države znan zlasti po svojih spisih v obrambo bivše republike, je pred nedavnim napisal knjigo o »Sodobni strategiji«, ki je sedaj izšla tudi v italijanskem prevodu v Firenci. Iz knjige češkega vojaškega strokovnjaka posnemamo nekaj zanimivih glavnih misli: Po prikazu nemškega duševnega razpoloženja ob izgubljeni prvi svetovni vojni 1914-1S piše Moravec, da so Nemci izvo-jevali prvo in morda najtežjo zmago po vojni z — zmago nad samimi seboi. V velikem nasprotju med dvema civilizacijama, med dvema svetovoma, starim svetom zlata in njegovega oboževanja ter novim svetom oboževanja čistih duhovnih vrednot in dela so se Nemci takoj postavili na stran poslednjega, v vrsto mladih narodov, oboroženih samo z dobro voljo. Pri tem pa so dobro vedeli, da je dobra volja df-jiar, čigar vrednost je samo v žrtvah, v krvi, v vztrajnosti in odpovedi. Obenem so vedeli, da je ona druga vrednost, zlato, ki. era or.i niso imeli, že v zatonu. Ako je prejšnji svet zrasel na zlatu, ki je povzročilo mnego prelivanja krvi, bo novi svet vzrasel na volji In pravici do dela. Tako so trije veliki narodi, polni dragocenih življenj, voditeljev in zdravih načel, napovedali borbo umazanemu zlatu najmogočnejših zapadnih hegemonij. In ka- kor se je stari svet naslanjal na gospodarski in politični internacionallzem medsebojne odvisnosti, na kapitalizem z zlato podlago, povrhu pa še na oblast nad morji so se novi narodi naelonill na politični in gospodarski nacionalizem ali antlkapitali-' zem, namreč na gospodarstvo dela ln obvladanje zemlje ln zraka. V dobi, ko je bila Nemčija na tleh. ni nikdar pozabila na veliko svojo dragocenost: na starega vojaškega duha. V malem številu svojih vojakov, ki so ji jih pustili po vojni, je nadomestila količino s kakovostjo. Redki oficirji, ki jih je imela, so bili odlični in izvežbani tako. da bi lahko prevzeli vodstvo velike vojske. Vojska pa rabi orožje. Glavna skrb Nemčije je bila, da namestu pehote organizira oklop-ne divizije, da nadomesti človeka s strojem. Tako je bila nemška vojska po izkušnjah prejšnje vojne motorizirana in mehanizirana. Zapadne velesile pa so med tem, misleč, da so Nemčijo za vselej onesposobile, ostale zveste starim strateškim načelom, predvsem obrambni vojni, ki je sicer v prejšnji vojni uspela ki pa ni imela izgledov na uspeh v pripravljajoči se novi, premikalni vojni. Ker Nemčija ni Imela zlata, Je mobilizirala svoje edino bogastvo: ljudski kapital — delo svojih množic. To JI Js omogočilo, da ss Je lahko pripravlja na svoj način, tiho la tajno. V začetku Je celo morala ustaviti stroje svojih tvornic, da bi nočno zaposlila onih 6 milijonov brezposelnih, ki so tvorili njeno mrtvo težo. V delu pa se je tedaj sleherni Nemec pre- obrazil, začel je delati za skupnost in vedel je. za kaj dela. Treznost, požrtvovalnost, odprava vseh razvad ln tovarištvo — so bile nove germanske ideje v pripravljanju za novo vojno. Tako je lahko oficir, čeprav je obdržal strogo disciplino, postopal z vojakom kot tovarišem. Vse to je omogočilo tvorbo ogromnih ljudskih rezerv, obenem pa preskrbo z vsemi potrebnimi živili in drugimi potrebščinami za bodočo vojno. Ko je Hitler zavrgel poslednje versajske okove, ki so stiskali Nemčijo, je bila duhovno in tvarno pripravljena za novo borbo. Nasprotno pa je v tem času nasprotni tabor plutokraclj in zlata preživljal svojo najhujšo gospodarsko krizo. V spominu je še gospodarski krah Zedinjenih držav leta 1929, ki je imel za posledico nešteto polomov zasebnikov. L. 1934 je število brezposelnih naraslo v Ameriki na 13 milijonov! Narodni dohodek v Ameriki ae je znižal za 63%! Tedaj so bogate države odklonile prejemanje proizvodov za plačilo ln so zahtevale povsod zlato valuto, s tem pa se je kriza le še povečala Finančni pretresi Amerike so vplivali seveda tudi na gospodarstvo Anglije. Istočasno sta Nemčija ln Italija spremenili svoji gospodarstvi v državni gospodarstvi; namestu, da bi bil kapital dajal ukaze državi, je država zapovedovala kapitalu. Avtarkija je pomenila nadaljnji korak pol na poti h gospodarski osamosvojitvi. Oba naroda, nsmikl in Italijanski, sta bila med tam tudi duhovno ta pripravljena na novo vojno z režimom življenja ki se Je uveljavil v obeh državah. OjaSeaje vojake, borba proti žldovatvu itd. so bile nadaljnje postaje notranjega razčiščevanja ln splošnega dviga Isto velja za Japonsko. Vsak vojak dobro ve, da zahteva splošna taktika sodelovanje raznih vrst orožja za rešitev konkretne taktične naloge. Moderna strategija pa zahteva sodelovanje ; vseh državnih sil brez Izjeme, političnih, j gospodarskih ln vojaških; predvsem pa so-; delovanje tako zvane »notranje fronte«, namreč civilne vojske, ki Ima danes prav tako važne vojaške naloge. In ker Ima vsaka izmed navedenih državnih sil svojo posebno strategijo, tvorijo vse skupaj to. gljo. Kdorkoli je dandanes pozvan, da poskrbi za varnost naroda ln države, mora poznati do podrobnosti metode uporabe vsake posamezne Izmed navedenih strategij, razea tega pa imeti smisel za Izrabo časovnega trenutka da lahko uspešno upo-kar Imenujemo splošno sodobno strategije. V tem Je danes kompliciran problem strategije: umetl razpolagati z nauki moderne strategije, začenši pri duši vsakega državljana ln prehajajoč po delovanju ločenih strategij na splošno strategijo bojišča. V tem smislu razklada Moravec probleme moderne strategije. Ne zadovoljuje se le z vojaškimi vidiki, temveč se poslužuje tudi vseh političnih, socialnih in gospodarskih vidikov, ki so za pravilno razumevanja današnje strategije potrebni. Morav-čeva najnovejša knjiga je do naks mar« tudi preroška. Avtor Jo je namreč zaključil že oktobra 1940, torej le pred velikimi dogodki, ki so nato sledili in ki so njegova teze le Ae halj godkrepUL Pred veliko nogometno tekmo Španija — Italija Včeraj proti večeru je prispela iz Nemčije v MIlan španska nogometna enajsto-rica, ki bo v nedeljo tamkaj odigrala svojo drugo ln zadnjo mednarodno tekmo v okviru te kratke turneje po Evropi. Po berlinskem remisu vlada za srečanje nogometnih elit obeh latinskih narodov še mnogo večje zanimanje kakor pred končar.o preizkušnjo v berlinskem stadionu, kjer se je pokazalo, da so se Španci malone vrnili v formo, v kateri so dolga leta po prvi svetovni vejni predstavljali eno najmočnejših nogometnih garnitur na evropski celini. Italijanski ln španski nogometaši so -»e zaradi zemljepisne bližine srečavali pogosteje, kakor so drugi narodi prihajali v Španijo ali sprejemali goste od tamkaj Dozdaj sta se Španija in Italija srečali na zelenem polju dvanajstkrat, tako da bo nedeljska tekma 13. srečanje med njima, kar bo dalo morda ugibalcem izida tudi nekaj dobrodošle tvarine. Pregled dosedanjih srečanj kaže. da so v teh tekmah prevladovali neodločeni izidi, ki jih je bilo vsega 5, v ostalih dvobojih pa so štirikrat zmagali Italijani, trikrat pa Španci. Razmerje golov govori še bolj zgovorno v korist Italijanov, ln sicer s 16 : 10. Glavni doprinos k tej visoki razliki v korist domačinov je dala nepozabljena tekma v okviru IX. olimpijade v Amsterdamu (1.1928), kjer so Italijani nasuli Špancem nič manj kakor 7 golov, sami pa spravili enega samega. Vsi ostali rezultati so bili zelo, zelo tesni. Zanimivo je vedeti, da je od zadnjega medsebojnega nastopa poteklo skoraj celih 8 let, kar pomeni, da je v tej dolgi dobi v obeh enajstoricah nastopila marsikatera sprememba in se za nedeljsko tekmo ne bodo dale delati prognoze s pomočjo tako starih prejšnjih izidov Eno je gotovo, in sicer, da se bosta v Milanu sestali dve južnjaško vroči in zelo hitri moštvi dve takšni, ki jima gre v tej tekmi neoficielno vendarle za naslov trenutno najmočnejše ekipe na evropskih tleh. Italijanska reprezentanca je med tem pod vodstvom svojega vodje Vittoria Pozza do zadnjega moža zbrana v Chiavariu blizu Genove, kjer se z lahkim treningom in čisto sama zase pripravlja za milansko nedeljo. Poročila pravijo, da vlada v taborišču »azzurov« ves teden najlepše spomladansko vreme, ki omogoča natančno izpolnitev v naprej določenega sporeda in ustvarja tudi pravo duševno razpoloženje za velik živčni napor, ki čaka vsakega izmed 11 sodelujočih — pa tudi mnogo drugih, ki jim bodo stali ci» strani — ono nedeljo popoldne. • • • Medtem ko se končujejo vse velike priprave za to tekmo, pa 6e vedno niso utihnili glasovi o dramatični borbi, ki so jo Španci nadvse častno zaključili preteklo nedeljo pred 90.000 gledalci v olimpijskem stadionu v Berlinu. Med številnimi podrobnostmi, ki prihajajo polagoma tudi do nas, menimo ponatisniti samo nekaj izjav vodilnih nogometnih strokovnjakov, ki so gledali berlinsko tekmo in najbolj verodostojno ocenili vlogi obeh enajstoric. Tako Je dejal italijanski zvezni kapetan Pozzo: Po pravici bi bila Nemčija morala zmagati, ker je bila boljša na terenu. Toda tudi Španci so se tolkli dobro in so spet potrdili, da imajo krila na nogah. Njihova hitrost je zmešala metodično in natančno igro Nemcev in omogočila, da so dosegli časten izid, tem bolj časten, ker so nastopili proti močnemu moštvu, ki je imelo svoj teren v dobro. Sodnik Rinaldo Barlassina je izjavil: Izid je pravičen. Vsekakor je bilo nemško moštvo bolj homogeno in je v celoti tudi na ìah-ko prevladovalo. Mislim, da so bili Španci na slabšem, ko so zamenjali v drugi polovici Igre dva svoja Igralca. Glede milanske tekme menim, da bo izredno hitra Tehnični komisar nemškega moštva Her-berger Je poudaril: Španci so igrali Izredno hitro, odločno ln tudi nekoliko ostro. Mnenja pa sem, da bi bilo naše moštvo zaslužilo tesno zmago, ker Je bilo dlje v premoči. Od gostov so mi ugajali vratar, branilec Teruel, srednji krilec German ta oba krilna Igralca. : Dr. Bauwens, eden najboljših nemških sodnikov, ki bo opravljal ta posel tudi na nedeljski tekmi v Milanu, se je Izjavil takole: Španci so se mi zdeli mnogo boljši kakor pred tremi meseci, ko sem jih videl v Bilbau. Razen prirojene hitrosti so pokazali zdaj tudi dobro tehnično vigranost ln vidi se jim, da so se začeli od individualnega dela zmerom bolj nagibati k skupni igri Pri vsem tem pa so bili Nemci za malenkost močnejši. Dr. Bauwens je Je pristavil, da gre Izredno rad sodit v Milan, ker bo obenem slavil tamkaj redek jubilej, in sicer 75. nastop kot sodnik na mednarodni tekmi. V dveh vrstah Jeseniško nogometno moštvo je v nedeljo gostovalo v Beljaku ln Izgubilo tamkaj prijateljsko tekmo proti VSV z 1:2. Edini gol Jeseničanov je zabil Janežič. Igra je bila z obeh strani precej skromna V prvenstvu koroškega okrožja Je bila važna nogometna tekma odigrana v Celovcu, kjer je moštvo LSV porazilo krajevnega rlvala KAC-a s 3:1. Zmagovito moštvo je zmerom krepkeje v vodstvu tabele, medtem ko so Kranjčani ln Jeseničani — zadnji ln predzadnji. V prvenstvu Donau Alpenlanda so bili zadnjo nedeljo zabeleženi tile izidi: Vienna-Admira 4:3, Post SG-Austria 0:0 FC Wien-Wiener SC 3:0, Rapid-Wacker 2:1. Po tej zmagi Je Vienna dokončni prvak teja okrožja. O zmagi nemškega tekača Syringa na mednarodnem teku na S km v Zagrebu mo na splošno ža pisali pred dnevi. Njegov čas js anatal 8:48.8, kar najbolj kaze, kako močno konkuaenco je imela ta elitna atletska prireditev v okviru slavnostnega sporeda na proslavi prve obletnice NDH. »JUTRO« St 87 4 rPetelE, IT. TT. WfcMBC: Edinlce vojne mornarice spremljajo italijanski konvoj v severno Afriko: mornarji na straži Živali si medsebojno Najbolj znani primer za medsebojno pomoč med divjimi živalmi je neredki primer, da se sloni, ki so najprvo zbežali pred lovcem. vrnejo, da pomagajo nanjentmu tovarišu. Če lovec ? strelom ni ubil slona, temveč ga samo ranil, da se je žival zgrudila, se bo oglasila z bolestnim trobijenjem. Ne vedno, toda prav pogosto se bo tedaj zgodilo. da se bo eden ali več slonom ki so se prestrašeno razbežal i. vrnilo *k> pcskusi-lo spraviti ranjenega tovariša iz nevarnega območja. Če leži na tleh. bodo pomagala porinili svoja okla pod njegovo telo in ga poskusili dvigniti; če bi zaradi poškodbe sam težko stopal, ga bosta dve živali podprli vsaka z ene strani. Vse to ravnanje razločno kaže da je čut za medsebojno po-maganje vsaj med višjimi živalmi prav dobro razvit, in sicer če je treba, tudi za ceno žrtev, saj se morajo n. pr. sloni, ki ravnajo. kakor smo povedali, prav dobro zavedati, da jim preti nevarnost, drugače bi prej vendar ne bi® zbežali. Klic tovariša v nesreči jih spravlja v ravnanje, ki b5 moglo osramotiti marsikaterega človeka. Živali prav gotovo ne znajo šteti, vendar pa morajo člani črede prav dobro vedeti, če je kakšen tovariš zmanjkal. O tem sta se prepričala lovca Harry in Mackie Walker. ki sta v Rodeziji ujela mladega slona tn ga zvezala sredi svojega taborišča k štirim močnim drevesom. V taborišču so zvečer goreli številni ognji, kakšnih sto črncev in šestdeset psov je še bilo v njem. Lovca sta se bas pripravljala, da odideta spat. ko so psi zalajali in so v gozdu zapckale veje. Mladi slon je zatrobili obupno v noč. črnci pomagajo so od strahu skoraj ponoreli. Harry in Ma-ckie sta zagrabila svoji puški in stekla proti najbližji zgradbi termitov Niti za trenutek prezgodaj se nista vzpela nanjo. Čreda slonov s« je bila vrnila, da reši mladiča. Možje so prečepdli vso noč na termitskih zgradbah, psi so se razbežali v noč. Mladič je bil piretrdno zvezan, da bi ga mogla njegova čreda rešiti, toda živali so v svojem besu steptale in uničile vse. kar jirr je prišlo na pot Debela drevesa so nivale kakor bilke iz zemlje. Nihče se ni drznil oddati strel, možje so si rešili življenje edino na ta način da so vso noč. dokler se ni čreda oddaljila, premo!ča!i. Znani lovec na tropsko divjad Wynant Davis Hubbard pripoveduje o podobnem primeru, da se je vrnila čreda afriških bivolov ki je hotela rešiti v jamo ujetega mladiča. Bivoli vedo v ostalem prav dobro, kaj jim preti od teh pasti. Le redkokdaj se ;e Hubba,rdu posrečilo, da bi dobil odraslo žnval v jame. ujel se je le kakšen mladič, ki se še ni bil podredil čredni disciplini. V takšnih primerih je ujeta žival vedno žalostno zatulila in najpozneje v dveh urrah se je po navadi vrnila vsa čreda, da jo poskusi rešiti, kar ji seveda ni vedno takoj uspelo. Toda možje so morali nase dobro paziti. Če se je čreda zopet oddaljila, se niso smel, vdat*' brez-skrbnosti. Po cele ure je še prežala v goščavi in če se je pokazal kakšen človek, se je zapodila v gostem bojnem roju, s pretečimi rogovi proti njemu. Le nagel beg na visoko drevo mu je lahko rešil življenje. Včasih se ie zgodilo da je čredi uspelo rešiti ujeto žival iz zank in možje so bi- li na svojih drevesih lahko reseli, bo so >o> videti odhajati, kajti čreda se potem ni vrnila več. Ob neki drugi priliki Hubbamhi cede dva tedna ni uspelo, da bi .se polastid bivola, kajti vsakokrat, kadar je padla takšna žival v jamo. je priskočila tolpa štirih levov, jo potegnila iz jame in požrla. Da se «znebi levov, je dal Hubbard pripraviti močne pasta zanje — ironija usode pa je hotela, da se je v takšno past ujel bivol Bivaija čreda, h kateri je pripadal, je prebila tedaj vso noč ob njem m ga čuvala pred levi, ki se niso upali preblizu. Sede ob zori je čreda odšla po svoji poti in malo prej, preden so Hubbandovi možje pri Sli do ujetega bivola, je bil ta v svoji nebogljenosti že postati žrtev prežečih levov. Levi sami se druži jo po navadi v trope po pet do sedem živali in vse kaže, da ostajajo tudi vse življenje skupaj m so si v smotrno pomoč pri zalezovanju piena. Hubbaird je v bližini reke Kafue ujel v izsušeni, težko dostopni strugi levimjo. Ko so se njegovi Služabniki zgodaj zjutraj bližali pasti, je iz trstičja zariovel mogočen glas. iz goščave je planrl proti njim silen rev. Možje so zbežali, kar so jih nesle noge. lev pa jih ni predaleč zasledoval, vrnil se je v trstičje. da bi varoval ujeto levinjo. Nekoliko ur pozneje je prispel z avtom Hubbard z nekoliko zamorci. Lev» m bilo od nikoder videti. Biti pa je moral nekje v bližini, kajti še isto noč se je vrnil in iskal samico, ki so jo bili med tem spravili v taborišče. Naslednjo noč so ujeli tudi njega, tako da sta bili živali spet skupaj, čeprav v ujetništvu. V severni Rodeziji imajo rek: »Pazi na levinjo, kadar streljaš na leva!« In v resinici se dogaja prav pogosto, da plane na lovca, lri je pomeril na leva. nenadno le-vinja. Zanimivo je. da ne vedo pomčati o I nasprotnem primeru, da bi lev planil n« i lovca, ki strelja na levinjo. ! Da se živali vračajo k ranjenim ali uje-: tim tovariši ca m ne velja samo za slone, bivole in leve. Prav pogosto se dogaja, da se na podoben način vrne tudi čreda antilop, čeprav jih ranjena žival ni priklicala é nobenim glasom. Ameriške železnice preobremenjene Neka statistika, ki jo je objavila te dni družba ameriških železnic ugotavlja, kakor porečajo iz Lizbone, da so železniške pro-I ge Zedinjenih držav že tako obremenjene, i da ne prenesejo nadaljnjega povečanja pro-! meta. V drugi polovici marca sc natovo-I rili skupaj 799.400 vagonov blaga Od isite dobe lanskega leta se je tovorni promet po-i večal za 522 odstotkov, v primeri s pred-i lanskim letom pa za 30 odstotkov \ ÜP Dviganje brltskega letala, ki ga Je sestrelila protiletalska obramba nekega italijanskega otoka na Egejskem morju KULTURNI PREGLED Bvogevss: o naši prozi Prijatelja, ki sta se sirečavala na sončnih stezgh Tivolija, sta se v svojih razgovorih večkrat vračala k nekaterim nadčasovnim vprašanjem. V njih sta iskala zadostitve tristi rahli duševni nuji. ki se ie zdela njunemu duhu prav t-ako naravna kakor telesu potreba kruha in ki je nista mogla ali hotela zatajiti nit' v času ko so taka vpra sanja v najvišji meri neaktualna. | »Veš. kakšno nalogo sem si sedaj zastavil,« je dejal Ivan. »Prebral bom znova najboljša prozna dela slovenskega slovstva. Čutim potrebo, da po čitanju tolikih tujih stvaritev pozabim vsaj za nekaj časa »tujo učenost« in da vedim duha samo po do mačib stezah in v tistem duhovnem pod-neb:u. ki mu ;e najbližje Take vrn'tve v m'r'no m čustveno domačnost imajo vča-S" «ukrepčevalen vpliv in znatno moralno vrednost Človek išče odgovora na nekatera vprašanja, ki ga notranje mučijo in na fete rahle samo tanki razčlenitvi kritičnega duha dostoAli želite morda, da vam nože, na katerih sedite, malo nabrusim?« tovega učenca Jurčiča preko epigonov za-padnega realizma. Turgenjeva, Tolstoja in srednjeevropskih pisateljev do pisateljske generacije, ki je prevzela dedščino Cankarja. smo imeli mnogo poizkusov, da bi se na tuje vzore vcepila pristna slovenska literarna mladika, vendar je bilo vse samo priprava za bodoči razmah slovenskega romana. Pričakujem, da bo po formalnih osvojitvah, ki jih je Mia naša proza deležna s Cankarjem in po mnogo obetajoči prozi nove stvarnosti v drugi polovici razdobja med dvema vojnama, ter po novi življenjski izkušenosti elementarnega značaja nastopil v slovenskem slovstvu važen preobrat od prevladujočega lirizma k pravi epiki in močni dramatiki.« »Da, Cankar je prvi pri nas pokazal smisel za tisto čudovito reč, ki daje pripovedni prem ton in subtilno. na znotraj izžarevajoč© lepoto: za atmosfero. Če hočeš vedeti, kaj mislim s tem, se spomni na zorne j še nalike: slovenske krajine pri starejših slikarjih in pri impresionistih, zlasti pri Groharju in Jakopiču. Tako ;e bilo tudi v naši prozi pred Cankarjem in tako je jx> Cankarju, čeprav se večina naših pripovednikov še vedno ni navzela te. v glavnem nedoločljive umetnosti, ki je z njo sodobni duh osvetlil stvarnost in spremenil opisno resničnost v višjo, pesniško resničnost. Ko se bo nekoč kvin t esenca Cankarjeve literarne umetnosti združila s prečiščeno doživljajsko snovjo sedanjega časa, bomo dobili seveda v pričakovanju velikih talentov, če ne genija — dela. ki bodo lahko tudi tàkole, kakor praviš No et ovo prtljago obogatila z obilno domačo duhovno hrano. S tisto, ki se nikdsr ne postara m lei ne »• hlapeva v čas svoje čudovite hrartilnosti in podnetne sile k duhovni rasti.« INSERIRAJTE V „JUTRU* ■. ■. » jutro« št. 87 f ronika • Omejitve v podeljevanju viteškega reda. Duce je odredil, da se za vso dobo trajanja vojne ustavi podeljevanje katerega koli viteškega reda. razen v primerih, ko gre za vojaške osebe v zvezi s sedanjo vojno ali za zaslužne državne uradnike, ki odhajajo v pokoj. * Vittorio Mussolini odlikovan. Na nekem letališču pri Rimu je poveljnik 3. letalske skupine general Ilari pred dnevi razdelil 68 srebrnih in 112 bronastih kolajn odlikovanim letalcem. Med odlikovanci je bil tudi Ducejev sin, letalski kapetan Vittorio Mussolini. • Papežev govor po radiu. Ob prilik; proslav« svojega škofovskega jubileja bo papež Pij XII. govoril po radiu dne lb. maja ob 18.30. * Zahvala. Dne 9. t. m. je preminul v Mariboru g. inž. el Bož dar Klemene. Prijateljem in znancem, ki so se udeležili maše zadušnice, najiskrenejša zahvala. — Rodbina Klemenc-Banko. 9 Mladinske svečanosti v vsej NemčU*. V nedeljo 19. t m, na predvečer rojstnega dne Adolfa Hitlerja, bodo v vseh nemških krajih mladinske svečanosti, pri katerih bodo dečki ln deklice rojstnega letnika 1931-32 sprejeti med Hitlerjevo mladino. Vsega skupaj bo milijon desetletni-kov in desetletnic uvrščenih v osemletno mladostno službo. Državni mladinski vodja Axmann bo na svečanosti v Berlinu govoril po radiu vsem staršem in vsej nemški mladini. Pri krajevnih zborovanjih bodo prebrali njegovo spomenico. ' * Usoden padec s tramvaja. Iz Splita je prišel v Rim 601etni učitelj glasbe Lmo Addobbati in se je peljal s tramovjem. Na ovinku je dobil voz močan sunek in Addobbati, ki je stal tik stopnic, je padel na tla in se težko ranil na glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbi. » Psi ca doji otroka. »II Gazzettino« poroča iz Torremaggiora o zanimivem m nenavadnem primeru: Kmet Vincenzo Dl Canio ima sinčka po imenu Romano, ki se je navadil sesati mleko iz seskov psice volčje pasme. Psica. ki ima sama mladiče, se zadovoljuje s tem človeškim prirastkom in se rada nastavlja otroku. Zadeva vzbuja v okolici veliko pozornost in celo od daleč prihajajo ljudje, da vidijo prizor, ki jih spominja na legendo o rimski volkulji, doječi Romula in Rema. * Žalosten konec nesrečnega zakona. Pred posebnim sodiščem v Gradcu se Je moral zagovarjati 32 letni rudar Konrad Liedl, ker je lani v oktobru v prepiru in razburjenosti zabodel svojo ženo. Poročil se je z njo 1933. Po ženini krivdi je bü zakon skrajno nesrečen. Zena se ni brigala za gospodinjstvo, izostajala je z doma m so otroci morali prosjačiti za hrano pri sosedih. Mož, ki je redno oddajal zaslužek doma. je pogostokrat ostal brez kosila in večerje. Zena ga je večkrat tudi napadla. Ob upoštevanju mnogih olajševalnih okolnosti je bil obsojen na 8 let ječe. * Tri smrtne obsodbe na Madžarskem. Madžarsko vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt. tri židovske državljane. ki so nameravali v madžarskem obmejnem mestu Rabu razstreliti stroje v vojaško važnem obratu. Eden izmed obsojenih Zidov je bil obešen, medtem ko je bila drugemu Zidu in Židinji smrtna kazen izpremenjena na dosmrtno in na 15-letno ječo. Pomilostil ju je šef madžarskega generalnega štaba. Pet nadaljnjih obtožencev je še v zaporu. * Delo otroške in šolske poliklinike v Št. Jerneju. Pod okriljem šentjernejskega zdravstvenega doma delujeta že več let prav marljivo otroška in šolska poliklinika. ki vršita sistematske preglede otrok m šolarjev ter vodita stalni nadzor nad zdravjem tamošnje mladine. V otroški polikliniki je bilo lani 106 pregledov dojenčkov in 193 pregledov otrok v predšolski dobi. Med otroki je bilo največ obolenj za kožnimi boleznimi, in sicer 55 odstotkov. Na domovih mater dojenčkov to otrok je obiskala zaščitna sestra 517 otrok ter napravila 88 službenih potovanj. V posvetovalnico za matere je prišlo na posvetovanje 29 mater, 80 otrok pa je obiskalo posvetovalnico. Še mnogo večje delo pa Je morala opraviti v minulem letu šentjer-nejska šolska poliklinika, ki je izvršila 707 sistematskih pregledov šolarjev, 860 pregledov drugih pacientov. 244 ambulantnih pregledov dečkov in 302 ambulantna pregleda deklic Med šolarji je bilo največ notranjih obolenj (30%), sledijo obolenja za kožnimi bolezn mi (29°/o), dočim je bilo tuberkuloznih obolenj 12%. Gornje števil- ke nazorno prikazujejo, kako plodonosno I delo opravlja šentjernejski zdravstveni dom pri čuvanju zdravja dolenjske mladine in bi bilo le želeti, da bi tudi ostale večje dolenjske občine prišle do tako potrebnih zdravstvenih domov. IZ LJUBLJANE a— Učiteljica Julka Kuntihova t. Tišina njenega ljubkega doma v Idrijski ulic: je zajela vse njeno življenje. Rojena v Vi-pulzanu pri Gorizii, kjer je dokončala študije, je pozneje prišla med nas in prinesla s seboj sončno dušo, ki je vsa odsevala na nasmejanem obrazu. Radi smo jo imeli in jo obiskovali v njenem domu, polnem cvetja in miru, kjer je počivala in se izživljala v dobroti do bližnjega. Težko je prijateljicam za njo in še težje jim bo, ko bo njen vrt razcvete« v razkošju, ona pa bo počivala ob strani svoje ljube matere. Na-gelji iz njenih krajev so odevali krsto in oveneli bodo na preranem grobu kot nemi spomini na sončna dekliška leta. Njene bivše učenke in stanovske tovarišice so s cvetjem ublažile dih smrti, ki je spokojno objel njen izmučeni obraz. Med vsemi, ki smo Te spoštovali in ljubili, bo ostal na Tebe svetal in blag spomin in v tem bodi v večnost pozdravljena, draga Julka! — u— Inž. Božidar Klemene f. Iz Maribora je pripela vest, da je tam umrl in-ženjer Božidar Klemene. Prijetnega družabnika in dobrega tovariša je poznala domala vsa mlajša generacija ljubljanskih akademikov. Ko je končal elektrotehnični študij na tehnični fakulteti v Ljubljani, je stopil v službo pri elektrarni v Velenju. Bil je priljubljen pri delavcih, z njim pa so bili zadovoljni tudi predpostavljeni. Poročil se je s hčerko uolednega gostiničar-ja Ignacija Banka, Viktorijo in sta se jima v zakonu rodila dva otroka, Ciril in Metod. Kruta usoda jim je zdaj iztrgala moža in očeta. Naj bo dragemu Darku lahka zemlja! žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Zapirajte pipice pri plinskih napravah! Odkar zaradi varčevanja in nepotrebne porabe ni več plin strankam na razpolago ves dan in vso noč. temveč z normalnim pritiskom samo od 7. zjutraj do 12. ure, od 13. do 16. ure popoldne in od 18. do 20. ure zvečer, se lahko dogodi zaradi odprtih pipic kaka nesreča med tistimi urami, ko je pritisk plina tako nizek, da ga sploh ni mogoče uporabljati Med temi urami namreč, torej od 12. do 13. ter od 16. do 18. ure navzlic skrajno nizkemu pritisku še vedno prihaja toliko plina, da lahko postane nevaren, če je pi-pica odprta. Zato pa spet z vso resnobo opozarjamo vse odjemalce plina, da morajo do skrajnosti strogo paziti na to. da so pipice pri aparatih tudi ob času zapore plina zaprte Prosimo odjemalce, naj vse svoje uslužbence in otroke neprestano opominjajo na zapiranje pipic. Upošteva ite do skrajnosti pravilo: Zapri pipico tudi tedaj, če plin ne prihaja! jedeno in so ga prepeljali v mrtvašnico na Žalah. u— Nedeljski orgelski koncert bo prvovrsten koncertni dogodek v našem mestu. Po večmesečnem presledku bomo imeli spet javni orgelski koncert, katerega bo to pot izvajal naš prvi mojster na orglan prof. Stanko Premrl, ki ima za seboj tako obširno in bogato koncertno življenje kakor malokateri izmed naših koncertantov. Kadarkoli in kjerkoli je nastopil, je bil deležen najlepših kritik in tudi najlepšega priznanja s strani poslušalcev. Zmagovito odigra na tem veličastnem instrumentu najveličastnejše skladbe iz različnih don in literatur. V nedeljo nam bo zaigral različna dela iz italijanske in slovenske glasbene literature. Koncert bo v nedeljo 19. t m. v ljubljanski stolnici. Začetek točila ob pol 7. liri zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Nesreče. 601etna posestnica Marija Boštjančičeva iz Spodnje Slivnice sd je zlomila desnico, ko je padla z lestve. Na Sv. Petra cesti v Ljubljani so se v sredo spla-šili konji in podrli 731etno ženo upokojenega železničarja Marjeto Pavlovčevo. Konji in voz so zdrveli čez ponesrečenko, ki je obležala s hudimi poškodbami po vsem telesu. Popadljiv pes je ugriznil v desnico 21-letno delavko Emo Gracarjevo iz Ljubljane. Po stopnicah je padla v klet in si zlomila levico 62!etna posestnikova žena Marija Vovkova iz žalne. Pri žaganju drv je odletela trska v oko 521etnemu Srečku Dr-gancu z Viča in mu ga hudo ranila. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku. Sobota ob 18.?9 PREMIERA VESELI TEATEP u— Premiera nadvse zabavnega devetnajstega programa v »Veselem teatru« bo v soboto ob 18.30. Spored bo obsegal nove kuplete, skeč »Pravi moški«, Gorinškov skeč »Pri telefonu«, razne pevske točke in silno zabavno enodejanko »Ojoj, štorklja!« Sodeluje Adamičev jazz; nastopajo pa Kovič, Kovičeva. Gorinšek, Gorinško-va, Verdonik, Kovafeva, Remčeva, Potu-šek, Pirnat. Režija: Edo Verdonik, konfe-rira Božo Podkrajšek. Nedeljsko publiko opozarjamo, da imamo odslej ob nedeljah le dve predstavi, in sicer ob 16. (4.) in 18. (6.). Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10. ure dopoldne do večera. — Pridite, še nikoli se niste toliko zabavali, kot se boste pri devetnajstem programu »Veselega teatra«. 222 u— Najden utopljenec. Včeraj so opazili v Gradaščici nad kopališčem v Koleziji truplo utopljenca. Z grabljami so ga izvlekli na breg in so prisotni v nJem brž spoznali Ivana Korošina, uslužbenca Tobačne tovarne. Utopljenec je imel na čelu globoko rano. Pogrešali so ga že pet tednov, od zadnje hude poledice. Najbrže mu je na poti spodrsnilo, da je padel in zaradi udarca z glavo ob tla nezavesten obležal v vodi. Truplo še ni bilo močno raz- aJDDCniUUUUUUUUUULlO H H HJUULL Nova drogerija Dne 18. t. m. bom odprla DROGERIJO SPORT« v STRITARJEVI ULICI 6 ter se cenj. občinstvu toplo priporočam. Fujan Marija üLLU-PJjJiJuanaOT rryiommaiiD ti— Revna ženska je izgubila v ponedeljek 13. t m. pri odhodu opoldanskega vlaka na Dolenjsko večjo usnjato žensko torbico, v kateri je bila osebna izkaznica, dovolilnica za prihod v Ljubljano, očala in ves njen denar. Poštenega najditelja lepo prosi, da odda proti dobri nagradi najdene stvari pri porti uršulinskega samostana v Ljubljani, ali pa sporoči na naslov osebne izkaznice, kam treba priti po nje. u— Namesto venca na krsto pok. polkovnika živanoviča je daroval neimeaovani 500 lir za najbednejše. u— Kompletno opremlieno stanovanje dveh do treh sob s kuhinjo, kopalnico in vsemi prit'iklinami v središču mesta nujno potrebuje mestno poglavarstvo. Prosimo, naj lastniki taka stanovanja takoj naznanijo glavnemu vložišču v veži leve hiše magistrata. u— Maksimalni cenik za dimnikarka dela iz leta 1932. je še vedno v veljavL Mestno poglavarstvo v Ljubljani obvešča občinstvo, da je vsako samovoljno zviševanje cen dimnikarskih del nedopustno in kaznivo. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil g. Anton Koritnik, hotelir v Ljubljani, znesek 200 lir kot počastitev spomina blagopokojne gdč. Marije Siličeve. Iskrena hvala! Iz Novega mesta n— Lepo uspela varijetejska predstava. V torde je bila v Prosvetnem domu prva varietejska in iluzionistična predstava za novomeško občinstvo, katero je priredil občinski Dopolavoro. Obisk prireditve je bil zadovoljiv. NastopiJa je znana umetniška družina »Sciaberno«, ki je predvajala novomeškemu občinstvu razne plesne, pevske, akrobatske in čarovniške točke ob spremljavi lastnega Jazz orkestra. Občinstvu je posebno ugajal plesni par sester Aurora, ki sta prav umetniško izvedli nekaj plesnih točk. Tudi Sciaberno» vo prikazovanje iluzionistične umetnosti je vzbudilo med občinstvom obilo zanimanje. n— Dogon živine. V torek je bil na Loki 14 uradni sejem za odkup klavne živine. Tudi tokrat je bilo prignano lepo število živine, med njo nekaj lepih parov volov. Komisija je večino živine ocenila kot prvovrstno. Istočasno Je bil deveti sejem za odkup prašičev za zakol. Tudi teh Je bilo pripeljanih lepo število, med njimi največ dolenjskih ščetinarjev. n— Konto X na novomeškem odra. 2e dolgo časa se ni nudila novomeškemu občinstvu prilika, da se tako iz srca nasmeje, kakor jo bo imelo v ponedeljek, ko gostuje v Prosvetnem domu ljubljansko Narodno gledališče z veseloigro »Konto X«, ki jo je zrežira! Milan Košič. V ospredju dogajanja je v tej nadvse zabavni veseloigri vloga originalnega pisarn, vodje Sra-koperja. ki jo bo podal naš znani komik Gorinšek. Razen njega bodo še nastopili-Koš-č, Nakrst, Blaž, Košuta, Bratina. Go-rinškova, Starčeva, Rakarjeva in Križaje-va. Za okoliško prebivalstvo bo popoldanska predstava ob 15. uri, za ostalo občinstvo pa ob 18. uri. Oskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji v Ljudski posojilnici. Iz Kostanjevice Register deležnih pravic, tikajočih be skupnih zemljišč, ki so privzeta v agrarni postopek, in sicer parcel, ki so vpisane pri vložnj številki 555 k. o. Kostanjevica, je razgrnjen pri občini Kostanjevica na vpogled do 23. t m Zoper določitev pravic in cen kakor tudi zoper vse druge v registru deležnih pravic navedene podatke ima vsak udeleženec pravico pritožbe, ki jo je treb«. vložiti pismeno ali podati ustno na zapisnik pri komisarju za agrarne operacije v Ljubljani. Rok za vlaganje pritožb poteče 1 majnika; za tiste udeležence, katerim se vročijo izpiski ali ves register, pa pritožbeni rok ne poteče prej nego 14 dni po vročitvi. Tatvine so zopet v ospredju. Nedavno jutro je našel posestnik Jurčč v Cerneči vasi kravo v svojem hlevu, katera je bila ukradena nekemu posestniku na Pristavi ob Krki. V domnevi, da je bil gospodar v zvezi s tatvino, so ga zaprli, ko pa je bil ugotovljen njegov alibi, je bil zopet izpuščen iz zaporov. — Pred nekaj dnevi sta ponoči izginila dva vola posestniku Lak-nerju na VeL Vodenicah, v noči od nedelje na ponedeljek pa je opazila posestnica in znana podjetnica Vukčev č Marinka, da ji je zmanjkala svinjina in moka iz shrambe. V državni drevesnici je bilo pokradenih tudi veliko število trt Za storilci so uvedene poizvedbe. Naše gledališče DRAMA Petek, 17. aprila, ob 15: »Konto X.« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 18, aprila, ob 17.30: »Ifigenija.« Izven. Nedelja, 19. aprila, ob 14: »Jurček.« Mladinska pre J stava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30; »Voda.« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 20. aprila: Zaprto. Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo veseloigre »Konto X«, ki sta jo napisala Bernauer in Oester. Predstava bo ob 15. uri po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol Igrali bodo: Alkano — Gorinško-va, njeno hčer Uli — Starčeva, njenega sina Oskarja — Blaž, njenega očeta — Bratina, odvetnika šolarja — Nakrst, Sra-koperja — Gorinšek, restavraterja Piškurja — Košič, njegovo ženo — Rakarjeva, bančnika Zamorška — Košuta, sobarico — Križajeva, strojepisko — R. Stritarjeva. Režiser; Milan Košič. V Goethejev! »Ifigenijl« bo nastopila prvič v soboto Mileva Boltar-Ukmarjeva. Nadaljnja zasedba vlog je sledeča: Toos — M. Skrbinšek, Or est — Jan, Pilad — Nakrst, Arkas — Gregorin. V tej klasični igri je pokazana moč človečnosti, ki je zmožna Izbrisati najhujše zlo. Osrednji lik je Ifigenija, Agamemnonova hči, ki s svojim plemenitim požrtvovanjem reši svoj rod prokletstva. Igro je zrežiral J. Kovič. OPERA Petek, 18. aprOa: Zaprto. Sobota, 18. aprila, ob 15: »Prodana nevesta.« Izven. Znižane cene od 15 lir na-vzdoL Nedelja, 19. aprila, ob 14: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Orfej in Evridika.« Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 20. aprila: Zaprto. V soboto ob 15. uri bodo peli Smetanovo komično opero v treh dejanjih: »Prodana nevesta« po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Zasedba partij je sledeča: Krušina — Janko, Ljudmila — B. Stritarjeva, Miha — Dolili čar, Katra — Golobova, Marinka — Polajnar jeva, Vašek — Banovec, Janko — Franci, Kecal — Lupša, ravnatelj cirkusa — Jelnikar, komedijant — Marenk. Dirigent: D. žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoni ti, koreo-graf: inž. P. Golovin, inscenator; V. Skruàny. V nedeljski predstavi Gluckove opere »Orfej in Evridika« bo nastopila prvič v partiji Amorja Nada Stritarjeva, mlada sopranistka, ki je gojenka Julija Betetta. Orfeja bo pela Golobova, Evriilko — Vi-dalijeva. Dirigent: D. žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. S im oni ti, koreograf : inž. P. Golovin. Zaupna posvetovalnica Kupon za ougovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«. Zbegana — 27. Sumim, da me mož vara z drugo žensko. Kako naj se obnašam? — Vašega moža bi moral poznati. Ali je vaS sum upravičen? Včasih je dobro, da žena molči in potrpi, včasih obratno. Ce vam postaja življenje neznosno in če imate dokaze o njegovi nezvestobi, lahko zahtevate ločitev zakona. Zaskrbljen — Ljubljana. Ali je rastlinska hrana zdrava ali ni? — Seveda je zdrava in tudi potrebna pri mnogih boleznih. Venus. Rokopis izdaja vestno, čustveno, marljivo osebo, ki ji ne primanjkuje zve-( 6tobe in smisla za družinsko življenje. Kaos. Primanjkuje vam skromnosti in vztrajnosti. Ker ste še zelo mladi, imate možnost, da se izoblikujete. S trdno voljo boste mnogo dosegla. Vztrajajte pri zasebnem učenju in v bodoče bolj premislite, p redno se za kaj odločite, ker imate močno razvito domišljijo in ji radi podleže te. Zapuščena — 20. Ali žena lahko zahteva od moža, ki ga je ljubila, a sta se razšla, svoja pisma? Ali jih je dolžan vrniti? — žena sme zahtevati pisma in mož jih vrne, če je pošten in če jih ni izgubil ali uničil, če pa ni pošten, jih bo okrog razkazoval in se norčeval. Ukreniti seveda ne morete ničesar. Prihodnjič pišite manj, bodite opreznejši... Sicer pa: poizkusite! Apelirajte na njegovo čast, morda se bo izkazal viteško. Resnica. Je šibak, čustven, negotov. Njegova redkobesednost ne pove mnogo, ker morda ni prostovoljna. Težko je drugo vprašanje, tako težko, da vam ne vem svetovati. Morda pa ste se že sami odločili? Ce se še niste, dobro premislite, Se enkrat premislite in potem se odločite! B. T. — 4. Zelo mladi ste še in vaš zna-čaj se šele izoblikuje. V življenju bo.lite pošteni, ne ustrašite se dela in zaprek, pa b06te dosegli svoj cilj. Dovolj energije imate, da boste mogli kljubovati tudi večjim preizkušnjam. Le pošteno naprej! Neodločena. Ce bi vedel, koliko let imate, vam bi mogel svetovati. Je piecej strastne in sebične narave. Ne primanjkuje mu pa odločnosti in želje po uveljav-ljenju. Ima tudi dovolj volje, da se po potrebi premaguje in pokaže nasprotno, kar misli Ne-mogoče. Ker mi je vaša posvetovai-n&ca s svojimi odgovori všeč, vas prosim za svet. Že delj časa sem čez mero zaljubljen, toda izvoljenka mi nudi samo prijateljstvo. To ml pa ni dovolj. — Moiho se mi zdi, da ima pri vaši izvoijenki kdo drug večji uspeh kakor vi Da vam pa nudi prijateljstvo, ni slabo znamenje, če hočete uspeti, pokažite, da vam ni do nje. Zanimajte se za ostali ženski i.vet. lispeh ne bo izostal, če pa tudi bi, vedite, da ona ni edina na svetu. Ni dvoma, da bosle našli svojo življenjsko družico, ki vas bo morda bolj vredna. Čez leta se vam bodo zdele sedanje težave otroško lepe. Vi ste skromni, zaupljivi in čustveni, ona pa je živahna, precej domišljava; drugače ni slaba; zahteva pa pravega moža. Dokažite ji to, dokažite svojo energijo in ko boste uspeli, sporočite, kako je bilo. Zagretijenost. Lepo dušo imate, da bi vam jo marsikdo zavidal. Res je, da ;e bilo malo sončnih dni v vašem življenju, toda ostali ste pred samo seboj i'oš leni in pomisliti morate, da tudi družinskim materam sredi lastnih otrok sonce le redko posije. Ničesar niste zamudili. Ni dvoma, da boste dobili starejšega moškega, lei je pošten in prost, ki se vas ne bo izogibal, še posebno, ko bo spoznal vaš značaj. Vaše hrepenenje bo uslišano in živeli boste morda prav tako kakor bi bili živeli takrat. — Popolnoma prav imate, Ja ji branite. Predočite ji gorje, ki ga je povzročila ženi in otrokom, ker ji je ukradla moža, odnosno očeta. Anica. Zakaj se ne bi mogla razumeti? Oba imata mnogo smisla za življenje, sta močne narave in bogata na izkušnjah. V ostalem se vajina značaja razlikujeta, toda ne toliko, da ne se bi skladala. Med moškim in žensko morajo biti izvestne razlike, da se medsebojno izpopolnjujeta. Izgubljena leta. Ali more 281etna ženska, ki je ni še noben moški poljubil, kljub svoji neizkušenosti še doživeti ljubezen in biti ljubljena? Ali ni morda pie pozno? — NikJar ni prepozno za onega, ki je ostal pošten in Ima zdrav pogled na življenje. Cidban x. Izpolnite pogoje; predvsem pošljite svoj naslov, pa boste prejeli zaželeni odgovor. Ugotovitev. 12 let sem oženjen in ii">am štiri otroke. Z ženo sva se zmerom do ero razumela, v zadnjem času pa sem ugotovil, da se povsem ne strinjava. Ali naj se ločim? — Ne! Mislite na otnko. še zaradi hujših stvari se ljudje ne ločijo. Razstava četvorice (Gaspari, Smrekar, Šantel, S a j o vie) Za velikonočne praznike je bila v galeriji Obersnel otvorjena razstava M. Gasparija, H. Smrekarja. S. Šantla in I. Sa-jevca. Razstavljalci predstavljajo generacijo umetnikov, ki so se šolali pred svetovno vojno na Dunaju in v drugih umetnostnih centrih. Ce bi ž njimi razstavljal še Gvidon Birolla, bi imeli pred seboj vse vidnejše zastopnike Slovencev v klubu 2 Vesna« Prav gotovo moremo o Vesnanih govoriti kot o generaciji. Značilne poteze tega rodu so ohranili posamezniki do danes in zato ni čudno, če tvori razstava harmonično celoto. Med našimi starejšimi umetnostnimi strujami je ta doba najmanj raziskana In proučena. Pri tem imamo v mislih ravno duhovni obraz dobe in splošni prerez materialnega in kulturnega stanja ob nastopu teh umetnikov. Prav analiza dobe in primerjanje z vsemi takratnimi duhovnimi pojavi b: pokazala, da je tudi ta umetnostna generacija le nujen člen v splošnem slovenskem umetnostnem razvoju. Obenem pa ne smemo pozabiti, da so veliki sodobnik Ivan Cankar in generacija pesnikov daleč zasenčili ostale umetnostne pojave, čeprav najdemo pri podrobnem ogledu neutajljive medsebojne sorodnosti. Isto močnf» pesniško občutje diha iz mladostnih del teh slikarjev. Kakor so pred njimi impresionisti reševali formalne koloristične probleme ln se posvečali le barvi ter njeni spremembi v zraku, svetlobi ln senci, brez ozira na snov ln vsebno hoče naslednja generacija v sliki podati tudi že snov in dejanje. Toda ta snov še ni resnično življenje, postave niso realna bitja, marveč pesniško doživi jem simboli in personifikacije. Toliko nežnega občutja je v podobi, toliko neresničnosti je v slikah, kakor tudi v literaturi. To so poetično lepi izrezi iz prirode, »breza ten-kolasa« raste sredi zelenih livad, ljudje so popotniki, ki odhajajo vriskajoči iz domovine in se polni bolnega hrepenenja vračajo zopet nazaj, to so dogodki iz življenja potepuha Marka, neresnični duševno zajeti, brez vnanjih vsakdanjih dogodkov. Kadar pa hoče slikar ali pisatelj podajati pravi obraz resničnega življenja, takrat išče napak in jih biča s tem, da jih poudarja, karikira in z žgočo ironijo, cinizmom in sarkazmom povečuje do pretiran osti ter jih spremeni v farso. Slična in ista stremljenja, enaka čustva in občutke najdemo v likovni umetnosti kakor v literaturi, le da je tedaj bila literatura vodilna umetnostna panoga. Tako se Je zgodilo, da je likovna umetnost te dobe bila obsojena na omalovaževanje in so jo z označbo secesija smatrali za odpravljeno. Toda v splošnem časovnem prerezu duhovnega stanja tedanje dobe ima prav tako svoje mesto in je prav tako pomemben člen v razvoju naše likovne umetnosti. V tistem času pa se Je približno tudi že načenjalo vprašanje »narodne umetnosti«, ki so jo pač različno pojmovali Slikarji so začeli študirati fokloristične pojave, običaje, noše in druge narodopisne akcesori-je, smatrajoč ljudsko umetnost za adekvatno narodni umetnosti. Zato se ne smemo čuditi, če opazimo še danes pri vseh teh umetnikih veliko poznavanje in študij folklornega gradiva. — Poleg teh «kupnih znakov Jih veže tudi še solidno tehnično znanje, sigurna risba jim je podlaga in Izkoristiti znajo tudi slikarske in barvne pridobitve svojih predhodnikov. Te lastnosti in ti znaki jih še danes vežejo v skupnost in celoto, v kateri poseda vsak svoje mesto, vendar v medsebojnem sozvočju. Ta uvod in ta razlaga se nam zdi mnogo bolj potrebna od karakterizacije. posameznih razstavljenih del. Kajti le na ta način si znamo razlagati posamezne slikarje te generacije. Gaspari je preprosto pesniško občutje zvezal s folklornimi motivi. Smrekar je stopnjeval satiro in šalo do ironiziranja vsega, do farse, Šantel pa je ostal pri opisovanju narave; le žal, da ni razstavil tudi Birolla, ki bi pokazal trditev o onem resničnem, skoro pravljičnem občutju. To so glavne karakteriza-cije slikarjev te generacije, ki so jim ostali tudi na tej razstavi zvesti. Zgodovinski pregled ne more nadomestiti ocene razstavljenih del, o katerih je poročevalčeva dolžnost pisati Maksim Gaspari ima poleg običajnih, večkrat že obdelanih snovi (slovesa, začetka in konca, znamenja in drugih), .z osebami v ljudskih hišah, katerih slog ne izpade iz povprečnega okvira, tudi dve podobi različni od ostalih. »Koledniki« so na sliki le štafaža ospredja, drugače pa je slika čudovita podoba zimske pokrajine, kjer je slikarju predvsem šlo na slikarsko izdelavo, za tretiranje slikarskih problemov. za nastrojenje poznozimskih dni V splošnem je mogoče opaziti pri njem stopnjevanje slikovitosti in barvno umer-jenost. Druga podoba Je »Medvedova svatba«, kjer je zvezal ljubkost in iegavost v žanr, kakor g« Slovenci malo posedujemo. Hlnko Smrekar Je v satirah to pot mnogo bolj umirjen in v domislekih Ima manj atrakcije. Zato ima naravnost prikupno prijaznost v »pravljicah«, še bolj pa v »Škratkih«, ki spadajo med boljša dela na razstavi. Smrekar se torej ne zna le norčevati, marveč tudi nežno pripoveduje o sedmerih majhnih varuhih. Poizkuša se tudi v pokrajini z oljem, toda njegova izrazita risarska žilica mu postavi do zadnje podrobnosti izrisano ospredje v prevelik kontrast s slikanimi planinami ozadja. Tak nepretiran Smrekar je v splošnem boljši od onega senzacionelnega iskalca posebnosti Saša šantel se je tudi posvetil le slikarskim vprašanjem Pokrajini dajeta globino ozračja in prehod iz senčnega ospredja v jarko toploto poletne pokrajine. V portretih oči tu j e znanje in sobdnost, dočim je treba prav posebej omeniti tercet v interijerju »Dumky«, ki je pravi slikarski prenos ljubiteljskega koncerta. Ničesar mu ne moremo oporekati, znanje in obvladovanje je na dlani in vendar včasi manjka nekaj tretjega, točneje nedoločljivega. Ivan Sajevie razstavlja tri portretne glave v kamnu, bronu in gipsu. Znanje in tehnično obvladovanje odlikuje tudi njegova dela, ki jim ume dati tudi mnogo psihične poglobljenosti in individualne karakteristike (glava g. M. in slikarja K J.). Izven tega kroga ima nekaj majhnih plastik tudi kipar Frančišek Smerdu, ki prehajajo že v dekorativnost in so le predpriprava študijam Imena razstavljalcev so dovolj znana ln privabljajo vedno mnogo obiskovalcev, čeprav o obisku razstav ne moremo nikoli trditi, da j« prevelik. Dr. F. K. Kos ZAPISKI Razpis literarne nagrade Nova založba v LJubljani je ob 70-letnlcl svojega predsednika F. S. Finžgarja ustanovila Finžgarjevo literarno nagrado (FLN), ki jo bo podeljevala vsako leto na njegov rojstni dan 9. februarja. To nagrado razpisuje prvič za leto 1943. Dobiti jo more še ne objavljeno, izvirno leposlovno, esejistično ali literarno-znanstveno delo, primerno za izdajo v samostojni knjigi (10 do 20 tisk. pol); ustrezati mora načelom, ki vodijo Novo založbo pri izdajanju knjig. Finžgarjeva literarna nagrada za to leto je štiri tisoč lir. Pisatelji naj predlože rokopise do 31. decembra 1942. v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z geslom. V zaprti kuverti je treba predložiti geslo. Ime in izjavo, da pisatelj prepusti svoj spis, če dobi nagrado, Novi založbi za običajni pisateljski honorar. Slikar Albert Sirk razstavlja v Zaječaru. Prejeli smo: Na veliko noč dne 5. aprila je otvoril akademski slikar g. profesor Albert Sirk v Zaječaru razstavo svojih deL Otvoritev je pokazala veliko zanimanje. Razstavo je otvoril prosvetni šef zaječarskega okrožja g. Brankovič. Zastopani so bili vsi uradi s svojimi starešinami Posebej je podprl razstavo predsednik mestne občine. Razstavljenih je 45 slik, katerih večino je naslikal umetnik v Zaječaru. Več prizorov je iz Zaječara in okolice, iz rudnika Bora, ostale slike pa predstavljajo morske motive. Zopet se je izkazal profesor Sirk kot mojster morja, a tudi ostale slike ugajajo, posebno »Orač« to »Zaječarske ulice«. Odlični portreti sinka ln hčerk predsednika "občin®, ki jih j« lzvrtil umetnik po naravi, so ga predstavili kot pravega mojstra, že prvi dan razstav« J« bilo razprodanih skoraj polovico «lik. Kot umetnik in kot človek pravega nastopa in dobrega značaja uživa g. profesor Sirk naklonjenost vseh odločilnih faktorjev v Zaječaru. Mali oglasi Službo dobi Beseda L —.60, taks» -.6C za dajanje naslova ali a» šifro l >.—■ Prvovrstnega samskega strojnega ključavničarja in strugarja takoj sprejmem. Razoožnik Robert, Ljubljana, Pražakova ul. 8-1.. telef. 40-42. 4881-1 Kuharica srednjih let, dobra gospodinja, išče mesto k eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4803-2 Prodajalka z znanjem nemščine, italijanščine in slovenščine, išče službe, event. kot pisarniška moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka«. 4747-2 Blagajničarka Seli menjata službo, sprejme kakršno koli, gre tudi v boljši gostilniški lokal. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajničarka«. 4866-2 Postrežnica mlajša, išče mesto pri boljši družini, najraje od 7. zjutraj do 15. ure popoldne. Znam kuhati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 21«. 4861-2 I Vajenci ( ke) oeseda i — .no. uba -M, /i tesed* I -60. tak»* -M-•» iatanit naslov* «I« » šifre I ».—. Sončno stanovanje komfortno, 2—3 sob, v bližini centra, išče za mai ali zamenja za dvosobno, tričlanska trgovska obitelj. — Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 4862-21a Širite „JUTRO" Sobo odda 'locda I OO UUl ot •» iaiamt naslova al< »> šifre I ».—. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama, oddam lahko takoi. Sp. Šiška, Cernetova 31-1. 4874-23 Poselsko sobico malo, oddam mlajši ženski za pomoč v gospodinjstvu. Nasi lov v vseh poslovalni cah Jutra. 4869-23 Opremljeno sobo veliko, brez posteljnega perila, oddam v bližini Drame. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4870-23 J2Ö *e*eda 1 '» 1aian■-._ Izgubljena so bila otroška očala v sredo popoldne v Tivoliju. Najditelja prosim, da iste vrne proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4875-28 IN3ERIRAJ V „JUTRU"! Pridelki >e*eda t -.60, taksa -M. < daiame naslova ah «s šifro I Semenski krompir bel, dam za zemljo za Bežigradom ali proti vrnitvi leseni. Ceplak, Bežigrad 7. __4878-33 Semenski krompir dam proti vrnitvi v jeseni. Kdo m Woliko mi ga vrne za 100 kg? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jeseni«. 4872-33 Razno Heseda I - 60 taksa - 6t *» daiame naslova ali u šifro I 3.— Prošnje za radio dovolilnice kakor tudi dru-ge prevode v italnanščtno izgotavlja pisarna Volčič, Knaflieva (pret Dvorakova) štev. 13. telefon 36-96 479V Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka Električni mlin. Elektrotehnični artikel. Čista, čista obrt. Domači izdelek. Dobra eksistenca. Dobro plačata. Dve prazni sobi. Hišnik. Honorar 47. Iščem utehe. Izkušena moč. Jeraa. Kmalu vrnem. Krma. Lu-ksus. Lepe obresti. Ljubljanska pokrajina. Lep značaj. Les. Liubljana. Maj. Marljiv. Motorno kolo. Miada natakarica Nova hiša. Nujno. Obrt. Prazna soba. Precizna stružnica. Prometna. Pridna služkinja. Plemenita. Prilika. Poštena. Polje. Pošteno dekle. Resna. Samostojna. Solidna. Sprejmem takoi. Strogo poštena. Stalna I. Stalni zaslužek. Sieurna. Srce in pamet. Štedilnik. Športni. Takotšnie plačilo. Ugodna prilika. Ugodna cena. Uniforma. Upokoienec ne nad 55 let. Udobno. Vrt. Večkrat v mesecu. Zadovoljstvo. Zabava. Za I. maj. Zvestoba služkinja. Cena 4525 95.000. 4002. 370. 22. 6372. 8 ks 23. Lir 3009. Lir 35.— m2. Kupujte edino pri naših oglaševalcih ! Umrl nam je dragi soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod FRANJ0 PETERLIN bivši trgovec, gostilničar, posestnik in bivši dolgoletni župan občine Lipljene v 89. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v petek, dne 17. aprila 1942. na farno pokopališče v škoci-janu pri Turjaku. Škocijan, Turjak, Ljubljana, dne 15. aprila 1942. Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serie di BUONI del TESO RO NO VENN ALI 5% a PREMI Interessi e Premi esentì da ogni imposta presente e Sutura PREZZO di emissione: L. 97,50 per ogni cento lire di capitale nominale da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in I sottoscrizione. annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emmlssione, presieduto dalla Banca d'Italia: Žalujoče rodbine: PETERLIN, JAREC, KRANJC, GORŠIČ, ROJC, MRAMOR — In ostalo sorodstvo + Umrl je TOMAŽ STRLE ustanovitelj, dolgoletni predsednik našega društva in bivši starešina gasilske župe Cerkniške Zaslužnemu in neumornemu članu, katerega nad pol stoletno delo je bilo priznano na najvišjih mestih, ohranimo časten spomin. Stari trg-Podcerkev, dne 14. aprila 1942. GASILSKA ČETA STARI TRG PRI RAKEKU Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano -r Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Società Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Società Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtà — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwlller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Società Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Pope/are, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Ban che Popolari, Iscritte alle Federazioni di Categoria, nonché gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. i •! ..: •• v." ■ •: ->. -• -v • -' V . - • i- \ V- ' -.-V- • ■'■ s.-.« •..,»£•• r?? «v«S, -"v' t--tv t Za vedno nas je zapustila naša zlata MAMICA Pogreb bo v soboto, dne 18. t m. ob 2. uri popoldne z 2al kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana-NiS, dne 16. aprila 1942. Žalujoče rodbine: Špeletič — Richter .." % ' " "4,- * " *-1 v.* v'ir - i vVi-