Poštnina plačan« v sntovlnl Leto l Xfl V Ljubljani, v soboto 10. novembra 1934 Štev. 2*56 a Cena I 30 I )iu Naročnina mesečno ^^^pHHh^ ^^MpBM^ ^^ffHBB^. At ---^ Ček. račun: Ljub- «"»"»cm- ^^gr ^^^ ^^^r w ^^^ m ^^^^^^^ ijana 8t ,„ •iT.. - ne- ^^^^^ j^h iffif hhi nr w jbbj ' ^^^^ m MBm JEM •<> deijuka ce- AB mBMm jRRV M V^HHk Jr JBckM—Mfc 16 Din, za flf flB M» ^ ( " g ^OTMf AH Zagreb šiv. inozemstvo 120 Din ggg VB JHHT JflV ^^ JWHf g Jligf HH Praga-Du Uredništvo je » ^M^T aBKBBHBfl^^ ^f cJKuMBI^P Uprava: Kopi.«r- Kopitarjevi ol. 6/111 jeva 6. telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku SSfl Francoska politična kriza rešena Hladen sprejem nove vlade Najznačilnejša in najbolj tajinstvena osebnost nove vlade je bivši Clemenceaujev tajnih, Žid Mandel — Črna stran novega kabineta pa je odsotnost maršala Petaina in Tardieuja Pariz, 9. nov. c. Ob pol 1 zjutraj je Flan-din sestavil novo vlado in predložil svojo listo predsedniku republike v potrdilo. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik: F1 a n d i n ; min. brez portf.: Herriot in Marin; zunanje ministrstvo: Laval; ministrstvo pravde: Pe r not; notranje ministrstvo: Regnier; ministrstvo vojske: general Mauriu: ministrstvo vojne mornarice: Pietr i, min. za zrakoplovstvo: D ena in ; min. trgovine: M a r c h a n d e a u ; min. financ: Germain Martin; in in. prosvete: M a 11 a r m e ; min. za javna dela: Eoy; min. za kolonije: R o 11 i n ; min. za trg. mornarico: Bertrand; min. za delo: Jacquier: min. za pokojnine: R i v r, 1 e t; min. za kmetijstvo: C as se z; min. za socialno politiko: CJueuille; min. za pošte in promet: M a n d e 1. časopisi so izražali predvsem bojazen, da Flan-din ni dovolj močna osebnost, da bi mogel zavreti politiko, ki si jo hočejo sedaj radikali nn vsak način izvojevati. Skrajnji desničarski časopisi zagovarjajo celo uvedbo diktature proti samopašnosti strnnkarstvo, ki ga se sedaj zopet povzpenja i/.pod plazu, kamor je zletelo zaradi osovraženosti pri javnem mnenju. Vendar pa se oglašajo tudi glasovi, ki pravijo, da bo Flandin uspel in da se bo gotovo uveljavil kot politik, ki ne bo podlegel računom francoskega radika-lizlna. Kot dobro znamenje zato vidijo nekateri časopisi v tem, dn je imel Flandin še dovolj srečno roko pri izberi ministrov. Georges Mandel Najzanimivejša osebnost nove vlade je pač poštni minister Georges Mandel. Mandel je že vseh petnajst let po vojni odklanjal sleherno sodelovanje v katerikoli vladi, ker ni mogel pozabiti na krivice, ki so bile storjene Clemen-ceauju, čigar desna roka jc bil ves čas svetovne vojne. Kot njegov notranji minister je dal tudi zapreti mnogo radikalov, od katerih nekateri so bili obsojeni na smrt, dočim sta sc danes vsemogočni radikalni senator Caillaux in sedanji predsednik finančnega odbora Mulvy rešila z večletno ječo. Vse odslej jc bil Maudel silno osovražen prj radikalih in lahko se reče, da je bil on tisti, ki je v parlamentu izmanevri-ral vse padce radikalnih vlad. Zadnji čas pa je v parlamentu zaslovel kot edinj poslanec, ki ima pregled nad vso Staviskyjevo afero in je kot lak imel ves čas radikalno stranko v zanki. Mandel je bil v vlado sprejet na zahtevo La-vala in je njegova prisotnost v vladi velika ovira radikalom, če bi ti hoteli predaleč s svojimi intrigami. Zelo značilna je s tem v zvezi ludi prisotnost Pernota v vladi. Georges Pomot je odličen katolišlki poslanec franc. parlamenta. Pred leti se je ločil od skrajne konservativne skupine Louisa Marina in ustanovil svojo skupino »Union sociale et republicaine«. 1'ernot je prevzel pravosodno ministrstvo in je tako tudi podpredsednik ministrskega svetu. S tem v zvezi je zato pričakovati, da se bo preiskava v Staviskvjcvi aferi ta,ko vodila, da radikali ne bodo mogli več ponarejati njenega smisla. Petaina in Tardieuja ni Izpadel je iz vlade trgovinski minister La-moureux, večji pa je pomen tega dejstva, da v vladi ni več Tardieuja in Petaina. Med Tardieu-jem in Flandinom se je zmeraj vršila borbo za vodstvo levičarskih republikancev. Tekmovanje med obema državnikoma je šlo celo tako daleč, da je Flandin nedavno ustanovil svojo poslansko skupino in sc ni pridružil Tnrdicujevemu centru. Maršal Petain pa je sam predlagal Flan. dinu generala Maurinn kot svojega naslednika. Maršal Petain je šel celo tako daleč, da je sprejel časnikarje in se /. njimi zelo dolgo razgo-vurjal. Predstavil jim je novega ministra in jih nato prosil, da ostanejo novemu ministru pro* tako naklonjeni, kakor so bili njemu. Tako se lahko reče, da je bila nova vlada sicer /, rezervo, vendar prijazno sprejeta. Radikali sii m o poudarjajo, da so z vlado zadovoljni in da bo nova vlada imela vsaj toliko glasov, kolikor jih jc imel Doumergue. Še bolj zanimivo dejstvo je, dn so se danes socialisti sestalf k seji in da so sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da napram novi vludi nc bodo zavzeli sovražnega stališča. Spregovorila bo ulica ? Ognjeni križi čakajo. • • BžMMMiiim ii mn iMiiiimriTHiirniiBHMi Kaj pa naši srednji stanovi? V nekem ljubljanskem dnevniku smo sredi tega tedna čitali spodbuden uvodnik, v katerem nam pisec med drugim dopoveduje, kako je po zaslugi in silnem delovanju teh in takih gospodov bilo naše gospodarstvo v preteklih letih kljiub krizi obvarovano vseh hujših pretreslja-jev. Enako smo bili, — podobni lučki v dlaneh, — obvarovani tudi vseli abčutnejših socialnih in kulturnih ostrin. — Ni ga človeka v Sloveniji in izven nje, pa naj pripada kateremukoli stanu in svetovnemu nazoru, ki se nad takšnimi razveseljivimi odkritji ne bi od srca radoval, ko bi le odgovarjala — resnici. Žal, da je ista javnost, za katero je bil omenjeni članek napisan, dan preje v listih čitala — in tudi v istem dnevniku — statistični pregled našega gospodarskega gibanja izza zadnjih treh let. Pregled je vzet iz poročila Trgovske, obrtne in industrijske zbornice, ki je gotovo kompeten.tnu ustanova za naša domača gospodarska vprašanja. Statistika T. O. I. torej navaja, da je v zadnjih treh letih — in niti ne celih — na ozemlju Slovenije propadlo okrog tri tisoč trgovin in še več samostojnih obrtniških podjetij. Pred to realnostjo in resničnostjo, ki jo izdajajo gole ševilke, se čitatelju usmerja fantazija v čisto drugo smer, kakor pa bi jo hotel napeljati oni zanesenjaški uvodničar, ki je bil ..adnja leta težke gospodarske stiske morda srečnem položaju, da je napravil pozitivno bilanco v svojem domačem ali osebnem gospodarstvu, naj nam pa kaj podobnega nikar ne pripoveduje o naši narodni skupnosti. Seveda nočemo reči, da je le pri nas tako, čeprav je radi večje gospodarske razvitosti Slovenija za gospodarsko krizo verjetno bolj občutljiva, kakor drugi predeli države. Krizo pozna in jo bridko občuti cela država in jo čuti sploh vse človeštvo. Zato je te.ni bolj naivno, ako nam skuša kdo dopovedati, da smo bili baš mi radi njegovega čudežnega hokuspokusa obvarovani vsega gospodarskega zla, ko sleherni na svojih plečih predobro ve, kako gospodarsko in socialno stojimo. To:la pustimo ob strani časnikarsko polemiko in se povrnimo k omenjeni statistiki ljubljanske T. O. I. zbornice. Govor teh suhoparnih številk je povsem jasen. Naš srednji stan, to je naše trgovstvo in naše obrtništvo, hitro propadata. Koliko bolj uničujoče bi bile šele številke 0 kmečkem stanu, ki bi ga po njegovi socialni strukturi tudi mogli prištevati k srednjim stanovom, to je k stanu, ki je sredi med kapitalistom in proletarcem. Ne smetno pa prezreti, da ta socialni razvoj, ako se bo nadalj :■-jem Schuscbniggom in predsednikom tnadj e. vlade Giiinbosoni tajna politična konferenca, ki bo velike važnosti za bodočnost srednje Evrope. Konference so se udeležili tudi vodilni člani uvslrijs' .e in madjarske vlade. Vršila se je na Sennner u, ki je kakih 50 milj oddaljen od Dunaja. Gonil;'s, ki se je vrnil i/. Rima, je poročal avstrijskim mi' i-stiom o svojih pogajanjih z Mussolinijem. S pre I-sodnikom italijanske vlade je razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi s tesnejšimi političnimi in I pravniškimi stiki med državami podonavskega pulita. Japonska -polnopravna na moriu Tokio, 9. novembra c. »Rengo« poroča, da je vleda na današnji seji sklenila, da končnov- ljavno odpove vvashingtonski pomorski sporazum. Mornariški minister le dobil nalog, da izvede vse tirl-prrve, zunanji mipister pa, da obvesti o tem ameriško in angleško vlado. Prosvetne razmere na stot,cnsfecm Koroškem »Slovenec« je že neštetokrat posvetil v prosvetne razmere na Koroškem in ugotovi} pred vsem vso pogubnost sedanjega šolskega sistema za slovensiko manjšino na Koroškem. Mesto slovenskih osnovnih šol, ki pripadajo koroškim Slovencem po vseh naravnih zakonih, vzdržuje Avstrija na Koroškem takozvane utrakvistične šole, ki so prave poneničevalnice. Teh utrakvističnih šol »deluje« sedaj na Koroškem v tekočem šolskem letu 88. Načelo utrakvističnih šol je: dokler se učitelj z otroci ne more sporazumeti v nemškem jeziku, uči otroke v slovenskem jeziku, ali — bolje rečeno — v dialektu dotičnega kraja. Ni treba posebej poudarjati, da je v vsej Koroški le par učiteljev — more se jih prešteti na prstih ene roke —, ki obvladajo pismeno slovenščino. Velika večina učiteljstva, ki uči na utrakvističnih šolali, pismene slovenščine sploh ne pozna in le za skrajno silo obvlada dialekt kraja, kjer so nastavljeni. In v tem dialektu, ki ga učiteljstvo še namenoma kolikor mogoče odtujuje pismeni slovenščini, se vrši šolski pouk prve mesece, ko stopi slovenski kmetski otrok, ki navado ne raznme besedice nemški, v utrakvi,stično šolo. Že po prvih mesecih pa se začne uveljavljati pan,germanska misija koroškega šolskega sistema: otrokom se v njih najnežnejši dobi na premetein, preizkušen in naravnost ogaben način začenja vbijati v glavo mržnja do vsega, kar je slovenskega; nemške pesmi, prepojene s tendencijozno protislovensko in protijugoslo-vansko vsebino, začno izpodrivati lepe slovenske, ki se jih je deea naučila doma; in če se počasi otrok pod vplivom »kulturnih« utrakvističnih šol popolnoma odtuji slovenskemu domu, če zasovraži »ciganske« ali »balkanske« slovenske običaje in ko celo v lastnih starših kot pripadnikih »manjvrednega« naroda začenja »spoznavati« nekaj »nižjega«, neomikane-ga« in »manjvrednega« — potem je utrakvistič: na šola dosegla nad slovenskim otrokom svoj namen: iz nežnega šolarčka, ki ga je pred leti sprejela v svoie klopi, je »sfnbricirnln« novega renegata — slovenskega janičarja. In, napraviti iz vse mlade slovenske koroške generacije slovenske janičnrjc — to je naloga in končni cilj zloglasnih utrakvističnih šol! Naravnost čudno je, da kljub takemu gnusnemu šolskemu delovanju ni opaziti na Koroškem temu primernih germnnizacijskih uspehov; vsaj ne v taki meri, kakor bi jih bilo pričakovati. Tu pa gre zahvala zopet našemu du-hovništvu in maloštevilni slovenski inteligenci, ki z vero v Boga bije s celokupnim germaniza-cijskim aparatom tih, a tem obuipnejši nacijo-nalni boj. Zgodovina v usodo udanega koroškega naroda nam je najboljši dokaz, da je pot nasilne germanizacije ena, in pot pravice druga... Kaj naj pričakujemo od koroške srednje šole? Razmere na teh šolah niso za našo manjšino nič razveseljivejše kakor one v ljudskih. V letošnjem šolskem letu obiskuje celovške sredin je šole 84 slovenskih di jakov in sicer: 82 humanistično gimnazijo in dva realko; razen tega sta v Celovcu še dva slovenska učitelji,sčnika... Večina slovenskega dijaštva —■ in sicer 66 — je nastanjenih v Marijanišču; 6 jih je v dijaškem domu, ostali pa stanujejo privatno v mestu. Na gimnaziji velja slovenščina za neobvezen predmet. Do letos je poučeval slovenščino prof. Miglitsch, ki pa jc obolel in je za slovenščino ostala samo ena moč: prof. Widder. ki pa ima samo izpit tolmača slovenskega jezika. Do lanskega leta se je slovenščina poučevala tudi v Marijanišču, kjer jo je poučeval slovenski duhovnik g. Milovnik. Letos je v Marijanišču slovenščina — ukinjena! Dijakom, ki stanujejo v Marijanišču, je od drugega razreda dalje sicer dovoljeno obiskovanje neobveznih predmetov (torej tudi slovenščine) na gimnaziji, vendar pa je uprava Marijanišča uvedla letos tudi to novost, da morajo vsi oni, ki hočejo posečnti slovenske ure, prinesti pismeno privoljenje staršev. V zvezi s temi formalnim težkočam je prišlo do tega. da se jc prijavilo iz Marijanišča za slovenščino le: 10 drugošoleev, 10 tretješolcev, 4 četrto=olci, 7 pe-tošolcev, 4 šestošolci, 4 sedinošolci in 4 osmo-šolci, skupaj torej iz Marijanišča 43 dijakov, dočim je tam Slovencev 66 (10 prvošolcev, 17 drugošoleev, 12 tretješolcev, 8 četrtošolcev, 7 petošolcev, 4 šestošolci, 4 sedmošolci in 4 osmo-šolc.i). To ko goli številčni podatki, ki dovolj zgovorno dokazujejo, pod kakimi razmerami živi nalša srednješolska mladina v Avstriji! A tudi tukaj se križajo pota germanizacije in pota pravičnejše usode: kljub vsem oviram in kljub vsem pritiskom vendar še. »zleze« kak na slovensko narodnost ponosen Korošec v visoke šole. Letos je slovenskih visoikošolcev, ki študirajo na Dunaju, 13 in sicer: I teolog, 7 medi-cincev, 7 pluirmacevtov, 2 jurista iin 2 konser-vatorista. O neizmernih težavah, skozi katere morajo broditi v velemestu ti naši dijaki, večinoma doma iz siromašnih kmečkih družin, bi bilo odveč govoriti. Ni čuda, da v teku let eden ali drugi omaga in obtiči sredi poti. Ni to njegova krivda, marveč krivda na« vseh, ki bi jim morali stati ob strani vsaj materijelno. Ni še znan slučaj, da bi doslej samo en Nemec v inozemstvu radi materijelnih težkoč moral opustiti visokošolske študije... Prosvetno delo v širšem pomenu besede 6e na Koroškem vrši ali vsaj skuša vršiti v kulturnih društvih, ki jih je trenotno na Koroiškem — delujočih — okrog 40. Vsa so včlanjena večinoma v Krščanski socijalni zvezi, ki ima svoj sedež v Celovcu. Ni pa treba posebej poudarjati, da se baš delo v teli kulturnih društvih skuša kolikor mogoče ovirati in to kljub temu, da se omejuje delovanje teli društev izključno le na kulturno-prosvetno polje. Slovenska društva so ponovno dokazala, da je njih delovanje vsaj skrajno legalno, če že ne naravnost — državotvorno. V Podjunski dolini se je pripetil celo slučaj, da so morale oblasti v vasi, kjer sta bili dve gasilni društvi — nemško in slovensko —, nemško gasilno društvo razpustiti in dovoliti nadaljnje delovanje samo slovenskemu društvu, ki se jc izkaizalo kot korektnejše in le-galnejše! Kakovost ljubljanskih filmov Ljubljana, 9. novembra. Kdor bi verjel reklami v »Jutru«, bi bil skoraj res prepričan, da vidi ljubljansko občinstvo zgolj najnovejše filme, ki se kar ble-ste po kakovosti, izvirnosti in svežosti. Resnica pa je taka, da imamo po zaslugi filmskega kar-tela v Ljubljani po večini zgolj stare filme, ki so se jih drugje že davno naveličali, k nam pa so prišli s precejšnjo zamudo. Tako smo zadnje dni brali v »Jutru«, da se v kinu Matici predvaja težko pričakovani film »Plavolasa Venera« z Marleno Dietrichovo v glavni vlogi. Res je, ljubljansko kinematografsko občinstvo je ta film dolgo pričakovalo, zakaj žc dve leti je tega, kar so ga predvajali drugod po svetu in razen ljubljanskih ni v Jugoslaviji najbolj zakotnega kinematografa, kjer ga že davno niso odigrali. Lani sem bil v Tržiču. Šel sem v kinematograf — na sporedu je bil v Ljubljani težko pričakovani film »Plavolasa Venera«. Ne maram govoriti o »umetniški višini« tega filma, le to bi bilo vredno omeniti, da se je film tedaj precej trgal in da je bila kopija poškodovana. Od teda j pa se je film igral po vseh manjših kinematografih, dokler ni našel poti v Ljubl jano. Marle-na Dietrichova je najbrže že pozabila na ta film, sicer bi jo kazalo nemara povabiti v Ljubljano na »historično« ali »jubilejno« predstavo. »Plavolasa Venera« pa ni edini primer, kaj nudi ljubljanski kinematografski kartel občinstvu. Le poglejmo nazaj na spored in ugotoviti moramo, da je bil v celem letu igran en sam film letošnje sezone »Carica vseli Rusov«. Vsi drugi filmi so bili poprej že davno odigrani v Mariboru, Celju, Kranju, Ptuju in celo po manjših podeželskih kinematografih. m^nmrmmammma^^m^^mmmm^mmm^^^mm^^m Alda Šorti: Kraljev smehljaj Živo se spominjam. Vse ulice ljubljanske prepolne vrvenja, iz oken zastave, preproge in cvetni venci. Na mestu današnje Kreditne banke oder s pevci Glasbene Matice, a ob Magdiču skupina Primork, med nimi tudi. jaz, svetlo oblečena, a z žalnim trakom preko ramen. V diru so se pojavili belci kraljeve garde in ob urnobesnem vzklikanju se je približala kočija z mladim regentom. Že je tu, a glej, ni se ustavila, malone bliskoma je švignila mimo. Srce mi zastane za hip, nato pa planem za njo, brez ozira na številne jezdece. Sivolas minister v kočiji me slučajno opazi in trenutek pozneje se je voz ustavil, Povsem zmedena stojim v krogu dam in deklet, ki so me medtem dohitele. Tedaj regent izstopi in posluša s svojim edinstvenim nasmehom moje besede: Radostna skupina, a nevesela, da smo, ker smo, prav mi: otroci juga, otroci solnca, ki bi ga bili najbolj žarko ljubili — ostali žalostni zunaj vrat, ko je dobrotni Bog postavil našemu troeainemu narodu novi beli dom, v 'katerem vlada on, presvetli knez. Pisali da smo bratom, da pride med nas, pa so nabrali to cvetje na tej sedaj tužni naši zemlji, da vidi našo ljubav, našo nado: »Srce najboljših Tvojih sinov in hčera Te pozdravlja iz njih: Pozdravljen car; pozdravljajo Te oni, ki hočejo zmagati!« Kot majhni deklici se je zdel regent kakor pojav iz bajke in ko me je poljubil na čelo z beseda-«i: »Ponesi to svojim bratom in sestram!« sem mu »prva, prevzeta sreče, pozabila poljubiti roko. Visoki knez je sprejel cvetje iz neodrešene domovine, speto s trakom, ki je nosil napis: »V Tvoje roke, dragi vladar, polagamo svojo usodo.« Cez par mesecev sem sprejela regentovo sliko z lastnoročnim podpisom; hranim jo z nepopisno hvaležnostjo kot dragocen spomin. In zdaj mi vstaja pred očmi tedanje lice nesmrtnega kralja, dobrotni in mili njegov smehljaj, ki je igral na njegovih ustnah v oni zlati dobi nadebudne njegove mladosti; sledi mi spomin na smehljajoči, očetovski, dasi še mladostni njegov obraz, ki se je tekom let sklanjal preljubeznjivo nad ljubljeno deco in nad vse nas, kadarkoli je prihajal med svoje ljudstvo. In tembolj se mi stisne srce ob pogledu na poslednji smehljaj, ki lebdi na njegovem večno spečem obličiu,,« Ako pa govorimo o kinematografih »Ideal« in »Dvor«, potem ugotovimo, da se tu igrajo najslabši filmski proizvodi iz prve dobe zvočnega filma, ki so bili že neštetokrat na sporedu in so propadli celo tedaj, ko so bili še novi. Taki filmi so, da jih naštejemo le nekaj: »Inspiracija«, »Emil in detektivi«, »Smehljajoči se poročnik«, »Dobri vojak Buster«, »Madame Satan«, »Vihar strasti«, »Plesalka Bonnie«, »Trije pomorščaki«. To so filmi, ki jih ne bi zlepa igral danes še tako skromen kino na deželi. Zanimiva je tudi zadeva s filmom o pogrebnih svečanostih. Ta film, na katerega je občinstvo tako nestrpno čakalo, je dal kinematografski kartel občinstvu le poduhati, pa še to pozno, nato pa sporočil, da je moral film poslati — drugam!!! Po treh tednih od pogreba ima mesto s 70.000 prebivalci, kakor je Ljubljana, šele priliko ogledati si te svečanosti v filmu. Govoriti bi bilo tudi o filmih, ki jih igra ZKD. Ta predvaja le stare, že desetkrat preigra-ne in celo v Ljubljani znane filme. O kulturnem pomenu in značaju teh filmov sploh ni govora! Ed i ni film, ki je še kolikor toliko bil poučen, je bil »Dovedi jih žive!« Ljubljanski kinematografi nabavljajo najcenejše, stare filme, pri tem pa filmski kartel diktira cene publiki, ki kljub tem razmeram še hodi v kino. Podeželski kinematografi so neprimerno boljši, dajejo bolj sveže filme in še cenejši so. Na vsak način bi bilo potrebno v Ljubljani napraviti konec tem nevzdržnim razmeram ter odpraviti sedanji kinematografski kartel. Odmevi vesele ekskurzije pred sodiščem Celje, 8. novembra. Dne 3. maja letos je napravila večja družba izlet z Jadran-ekspresom v Maribor. Med potjo so se ustavili tudi v Celju in se nekoliko časa pomudili v kavarni Merkur. V tej družbi sta se nahajala tudi vršilec dolžnosti poštnega direktorja iz Ljubljane dr. Janko Tavzes in Hadžič Husejin, uradnik iz Banjaluke. Okrog pol 12 ponoči so prišli v kavarno od generalne vaje za dramo »Konflikt« tudi lekarnar Gradišnik, odvetnik dr. Dobovišek, režiser Košič Milan in odvetniški uradnik Jelen Viktor. Okrog polnoči pa so prišli še zdravniki celjske bolnišnice dr. Plajs Jože, dr. Strnad Stane in dr. Perko Slavko, ki so se vsedli k svoji mizi. Neki član družbe, ki se je ustavila med potjo tudi v Celju, je vstal in govoril proti nemčurjem. Kazal je na družbo dr. Flajsa in rekel, cla so ti anacijonalni elementi, ki vlečejo plačo iz državne kase. Drugi član te družbe pa je začel kričati, cla so ti hulje. Zaradi tega so sc kavarniški gostje začeli razburjati in lekarnar Gradišnik, ki dr. Tavzesa osebno pozna, je tega informiral o dr. Flajsu in njegovih tovariših. Nato se je dr. Tavzes opravičil pri dr. Flajsu v imenu svoje družbe in potem dr. Flaisa in tovariše spraševal, v kakšn'h odnošajih da so z dr. Kalanom. Na tozadevna večkratna vprašanja mu je dr. Flajs odgovoril, da so borci za pravico in poštenost. Dr. Tavzes je nato šel nazaj k svoji družbi in imel govor, v katerem je med drugim dejal, da ne rabimo borcev. »Prelom« je dne 24. maja t. 1. št. 19 pisal o tem naslednje: »Kot govornik je nastopil visok državni funkcijonar, ki je nekim izletnikom »Jadran ekspresa« razkladal svoje nekdanje narodno-politične boje v Celju ter končno na nekvalificiran način napadel navzoče Bojevnike, češ: »Mi ne rabimo borcev, temveč samo Jugoslovane, organizirane v JNS. Kdor ni član te stranke, nima pravice nastopati v našem javnem življenju.« Ostali člani te družbe so se še nadalje opravičevali pri dr. Flajsu in tovariših, edino Husejin Hadžič je imel še opraviti z lekarnarjem Gradišnikom; rekel mu je, da je advokat onih liulj. Hadžič in njegova družba se je nato podala iz kavarne k svojemu avtobusu. Hadžič pa se je zopet vrnil v kavarno, pristopil b Gradišnikovi mizi ter mu pljunil v obraz z besedami: »Tu imate vi advokat onih linij!« Takrat je intervenirala policija, ki je Hadžiča odstranila. Zaradi tega je mag. Gradišnik, lekarnar pri Križu, vložil tožbo proti Husejtnu TTad-ziču zaradi prestopka zoper čast po svojem zastopniku odvetniku Hočevarju Mirku v Celju. Obdolženec^ jc pri zaslišanju v Banja-luki priznal, da je bil z direktorjem pošte dr. Jankom Tavzesoni iz Ljubljane v kavarni Merkur, kjer da so prepevali naeijo-nalne pesmi in cla je direktor pošte dr. Tavzes stoje imel govor, v katerem se je obregnil ob iumeijonalne elemente ter cla je potem nastal med njihovo družbo in ostalimi gosti prepir, med katerim je on enega sunil, zanika pa, da bi bil pljunil mag. Gradišniku v obraz in bi ga žalil. Pri razpravi, ki je bila v sredo, dne 7. novembra t. 1. pri tukajšnjem okrajnem sodišču, sta bila zaslišana kot priči samo odvetnik dr. Dobovišek in zdravnik dr. Perko. ker sta bila zdravnika dr. Flajs in dr. Strnad odsotna iz Celja. Dr. DoboviSek je v celoti potrdil navedbe zasebnega tožilca, lekarnarja Gradišnika, ki opisuje dejanski stan v glavnem tako, kakor smo zgoraj opisali. Ravno tako dr. Perko, ki je še pripomnil, cla pri razžalitvi sami ni bil navzoč, ker je med tem časom šel po policijo, da bi ugotovila imena izzivačev Zanimivo je, da obdolženčevo vabilo ni bilo izkazano, ker se ga je branil sprejeti. Razprava je bila radi tega in v svrho zaslišanja drugih prič preložena na 6. decembra t. L ob pol 12. Za izid te razprave vlada v Celju veliko zanimanje. KINA VINO Z ZELEZOM vzbuja Izboren tek. kreni t, vce, Izboljšuje Vrl ter se ml zdravniških avtoritet zelo orlporofa KEKONVA1.BSCBNTOM in SLABOKRVNIM. -Izvrsten okus. Vid kot 111.000 'dniv ilšklli url/.nanj Ilobl se v vseh lekarnah po sli dečlh cenah: eno-Itrsku sleklenleii l)[n 77'—, pollltrsk.i steklenica Din tS"— eetrtllterska steklenica 1)1 i 32 -Heir S. lir .T»Jlt cl JI. 11. 19S3. f Ivan Lobnih Na Betnavski cesti v Mariboru je umrl, kakor je .Slovenec' že poročal, dobro znani in splošno spoštovani posestnik Ivan L o b n i k, star 71 let. Kajni Lob-nik je bil eden onih redkih slovenskih kmetov, ki so tudi na področju mesta ostali kmetje. Njegova hiša na Betnavski cesti je obdana s samim sadnim drevjem in z livadami. Bil je izvrsten gospodar in s posebnim veseljem so ga prijatelji obiskovali, ko je razkazoval svojo lepo urejeno domačijo. Rojen je bil Lobnik dne 28. decembra 1863 leta v Spodnjem Radvanju v znani Lobnikovi hiši. Ko se je poročil s svojo prvo ženo Marijo, si je ustanovil v Mariboru svoj novi dom. Po smrti svoje prve žene se je poročil drugič in ta druga žena Alojzija mu jc bila zvesta družica dolgo število let do njegove smrti. Lobnik je vedno in povsod javno priznaval svoje krščansko svetovno nazira-nje. Bil je član raznih dobrodelnih društev, udej-stvoval se je pri apostolstvu mož, vsako prvo nedeljo v mesecu je prišel v baziliko Matere Milosti k skupnemu obhajilu. Mnoga dobra dela je izvrševal po starem reku: naj ne vč levica, kar dela desnica. Lep je bil pogreb umrlega Lobnika na radvanjsko pokopališče, kjer so ga položili v lastno grobnico. Pogreb je vodil magdalenski kaplan dr. Meško v spremstvu kaplana Schondotferja in frančiškanskega župnika p. Valerijana. Godba »Danice« je igrala žalostinke. — Dobremu možu naj sveti nebeška luči Mlinar in njegova hči na Trnovskem odru Na praznih Vseh svetnikov in naslednjo nedeljo je agilni Trnovski oder uprizoril v nanovo in zelo lepo preslikani dvorani (ipreslika-nje je brezplačno izvršilo podjetje Majhenič) znano igro Mlinar in njegova hči. O igri sami ni mnogo več povedati, sa j je prnv vsakemu obiskovalcu gledališča in ljudskih odrov prav dobro znana. Pripomniti bi bilo le, da jo je režiser R. Miklič za uprizoritev v Trnovem nekoliko predelni in prilagodil besedilo okusu in zahtevam današnje dobe. Predelava mu je dobro uspela, zlasti, ker je povsem pravilno izpustil razne predolgo v c/jiic samogovore, ki I »i sicer brez dvoma utrujali. Uprizoritev je obakrat dosegla lep uspeli. Igra je bila predvsem tehnično skrbno pripravljena, slike, ki jih je precej, so se naglo, brciz vsakih daljših odmorov, vrstile druga za drugo. Tudi scenično jc bila igra prikupno opremljena; sceni na pokopališču in na Cernotovem vrtu sta bili zlasti učinkoviti, česar ni bilo lalvko doseči na razmeroma majhnem odru. Toda 1 učni efekti in posamezni, čeprav preprosti kulisni rekviziti, so storili svoje in ustvarili pravilne razpoloženje. Od igravccv so se posebej odlikovali vsi trije nosilci glavnih vlog: mlinar (Boštiančič Češko), njegova hči Marica (gdč. Potoikar M.) in njen ženin Konrad (R. Miklič). Tudi vsi ostali so svojo nalogo rešili prav dostojno. Omenil bi še lepo, mirno igro obeh starih ženic, Korelike (gdč. Kocjan M.) in matere županje (gdč. Kocjan D.); grobar Luka je bil v maski in po organu dober, le v prizoru v gostilni mu je igra nekoliko zastala. Prizor z duhovi na pokopališču je bil pri prvi predstavi nekoliko rar/.trgano odigran, posebno, ker se je opazila rahla komičnost nastopajočih duhov: pri ponovitvi tega nedostaika ni bilo. Splošno je dimiga predstava stekla prožneje preko odra kot prva. Pripomniti je še, da se bo igra v nedeljo še enkrat ponovila, ob treh popoldne, in sicer pri gldbolko znižanih cenah (6, 4 in 2 Din), ki bodo omogočile dostop tudi narevnejšim slo jem. Proces Praprotnik proti Hrovatu Zagreb, 8. novembra. Danes dopoldne sc je začela v Zagrebu razprava proti Jakobu Hrovatu, industrija! v Ljubljani, nadalje proti Maladi Antu, Begiču Kre-simirju ter Filpančiču Ludviku. Toži jih g. Avgust Praprotnik, industrijalec iz Ljubljane po zakonu o tisku, ker je v zagrebškem tedniku »Pobeda« dne 13. julija, nato pa še I. avgusta 1933 izšel članek obtoženega s podpisom o delovanju g. Praprotnika pred leti. G. Praprotnika zastopa na razpravi zagrebški odvetnik g. dr. Mijo Radoševič, dočim branita Obtoženega llrovata zagrebški odvetnik g. < I r. H ligo Werk in ljubljanski odvetnik g. dr. Henrik Tuma. V uvodu razprave je prebral zagovornik to-žitelja inkriminirane stavke iz omenjenega lista in predlagal obsodbo radi razžaljenja in klevete. Skupno inkriminira 13 žalitev in 41 klevet. Članek g. llrovata jc bil pravzaprav njegov govor na seji odbora /.veze inchistrijccv, ko je šlo za to, da bi postal g. Praprotnik podpredsednik Zveze industrijccv, proti čemur pa je nastopil obtoženi Mrovut z daljšim govorom. V teku rnzpruve izjavlja nn to g. Ilrovat, (Ui ni imel osebnih namenov žaliti g. Praprotnika, ampak, cla je to delal v interesu stanu, kateremu pripada. Nato je podu I obširen zagovor odvetnik dr. Hugo Werk, ki navaja vsu delu, o katerih je bilo govora v omenjenem članku, ter ponuja dokaz resnice. Gre zn zadevo tihotapljenju žigosanih kron. o razmerah pri Jadranski banki in kdo je zakrivil propast banke. ihIii. njeno fuzijo. svinčene zadeve in vzroke propada Sla-venske banke, nacionalizacijo trboveljsko, ludi drugi zagovornik, dr. Tumo, je mnenja, da je dopusten dokaz rcsnicc, katerega namerava podati obtoženec. Na izvajanja obtoženčevih odvetnikov odgovarja g. dr. Mijo Radoševič, da jc proces političnega značaja in jemlje v zaščito dr. Žerjavu, ki se tudi omenja v procesu. Od obtoženca zahteva dokaze, ki so ugotovljeni po izrekih sodišč. Na popoldanski razpravi navaja dr. Radoševič, da so popolni dokazi resnice lahko le pravomočne sodbe sodišč. Tožitelj odklanja protidokaze obtoženca in posebej pričevanje g. Čira Kamenaroviča, nekdanjega ravnatelja Jadranske banke, odklanja tudi dokazovanje <> resničnosti trditev obtoženca pri zadevah, ki no se tikale nakuipu Narodne tiskarne, nakupa delnic Vevč, Trboveljske itd., z motivacijo, da te ni važno za proces. Proces se jutri nadaljuje. Sodišču predseduje dr .škrgatic', prisednika sta pa dr. Margctie in dr. Katnič. Kamnih Pogreb dr. Rudolfa Schmida, starešine okrajnega sodišča v Radečah, ho danes ob l(i v Kamniku, kamor ga bodo prepeljali iz Radeč pri Zidanem mostu. Slovo g. Hultra. Starešina okrajnega sodišča v Kamniku g. sodni svetnik Hutter, je bil na lastno prošnjo premeščen v Litijo. Zaradi svoje prijaznosti, ustrežljivcsti in pravičnosti je užival velik ugled v vsem kamniškem okraju. Bil je velik do brotnik in svetovalec nnšemu kmečkemu ljudstvu, katero je znal na vse strani ščititi in mu pomagati v zapuščinskih, varstvenih in drugih zadevah. Ohranili ga bomo zato v hvaležnem spominu, na novem službenem mostu pa mu želimo mnogo uspehov! Ljubljana na trideseti dan Ljubljana, 9. nov. Po odločitvi škofovske konference v Z a-grobu so so danes vršile tudi v Sloveniji po vseh župnih cerkvah predpisane žalne molitve. Naš globokoverni narod se je v molitvi spominjal viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po vseh cerkvah v mestu, okolici in tudi na deželi so bile opravljene molitve 7,a iJokoj kraljeve duše ob prisotnosti ne samo lokalnih oblasti, šolske mladine, marveč tudi preprostega naroda. Šole so danes v Ljubljani imele primerne žalne spominske svečanosti. Na osnovnih šolali so bila kratka predavanja, v katerih so predavatelji ali v telovadnicah, ali katehetje v cerkvah očrtali veliko delo našega kralja-mučenika. Prav tako so se vršila predavanja na meščanskih šolali. Na gimnazijah in drugih srednjih šolah so bile lepe deklainaoije in predavanja, ki so jih imeli dijaki ali dijakinje višjih razredov. V stolni cerkvi Ljubljanske cerkve so bile ob žalnih obredih dobesedno napolnjene. K žalni svečanosti v stolni cerkvi sv. Nikolaja jc^ bil velikanski naval. Klopi v ospredju, določene za zastopnike raznih oblasti, so bile pogrnjene s črnimi preprogami. Že. pred svečanostjo .ie prihajalo občinstvo v cerkev. Prod cerkvijo se je postavila četa kolesarskega bataljona pod poveljstvom kapetana Musli-vica in s svojo zastavo, ovito v črni flor. Žalnemu obredu so prisostvovali ban dr. Drago Marušič s podbuuom dr. O. Pirkmajerjcm, poveljnik mesta general Jovanovič za divizi-jonarja, poveljniki garnizije, aktivni iu v velikem številu rezervni oficirji, dalje predsednik mestne občine dr. Dinko Puc z mnogimi občinskimi .svetniki, rektor univerze dr. Ramovš z dekani in vsemi profesorji, ravnatelj drž. železnic g. Cugmus, finančni ravnatelj dr. Valjavec, kakor tudi mnogi zastopniki odličnih javnih iu drugih korpora-cij, predsednik nptvlacijskega sodišča g. Vrančič s podpredsednikom dr. Gradnikom, predsednik okrožnega sodišča g. Keržič, višji državni tožilec dr. Graselli, državni tožilec g. Vilko Lavrenčak in razaia društvu, zastopana jm svojih članih odbora. Globoko so vsakega udeleženca pretresle žalne molitve, ki so bile opravljene po obredniku v slovenskem jeziku. Po žalnih molitvah je škof dr. Gregor Rozman ob veliki asistenci vseh kanonikov in drugega du-liovništva molil tudi za sedanjega kralja Petra II. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom msgr. Stanka Premrla je med žalnim obredom pel temu primerne žalne pesmi, pred vsem psalin »Usmili se!« * * * Pri Sv. Petru je bila ob pol 8 žalna komemoracija in) pokojnem kralju. Udeležile so se je šole mestnega dela šentpeterske žup: ni je, gluhonem niča ter mnogo občinstva. Pri žalni slovesnosti sta bila navzočna ves občinski zastoji i/. Most in moščanska gasilska četa. Žalno opravilo je imel župnik g. Petrič ob asistenci prof. Mlakarja in kaplana Oražma. Moščanska šola sc je udeležila žalnega cerkvenega opravila v Mladinskem domu na Kodeljevem. V frančiškanski cerkvi jc bila žalna cerkvena slovesnost ob pol !). Molitve za pokojnega in za novega kralja je opravil katehet Tome. Navzočne so bile razne šole, kakor Vrlača, Mladika ter mnogo občinstva. Pri Sv. .lakohu se .ie udeležila žalnega opravila 1. državna realna gimnazija. Cerkveno svečanost je opravil prof. dr. SoiTi. Istočasno je bila pri Sv. Florjanu žalna sve- Lelos pričahutemo trdo zimo. Razpošiljanje mineralne vode v v mrazu je zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potu ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, goslilriičarje in privatnike, da se pravočasno oskrbe z dokler ne naslopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne pogoje ler naj vedo, da se dobro blago vedno laliko proda. Oprava zdravilišča Slatina Radenc čanost prulske meščanske šole, ki jo je opravil duh. svet. g. Ažman. V Trnovem je bilo ob (i farno žalno opravilo, ki ga je opravil župnik g. Finžgar. Pri tem opravilu jc i>el žalne cerkvene slovesnosti cerkveni zbor. Ob 8 jc imela žalno opravilo grabenska šola, kjer .ie imel opravilo katehet g. Lavrič, ob pol 9 je imela žalno opravilo IVI. državna gimnazija, ki ga je opravil dr. Fajdiga, ob 9 pa Trgovska akademija in Trgovska šola. Zadnje opravilo je opravil zopet župnik g. Finžgar. V šišenski farni cerkvi so se zbralo ob 8 vse šole iz Šiške, tako ljudska iu meščanska, pa. tudi Krekova gospodinjska šola iz Zg. Šiške. Žalno opravilo jc imel superior p. Feliks Tavčar ob asistenci p. Metoda Va-ljavca. Udeležilo pa se je žalnega opravila tudi mnogo drugega občinstva. Žalnega opravila pri Sv. Jožefu se je udeležila dopoldne 11. državna gimnazija s Poljan. V župni cerkvi sv. Cirila in Metoda jc imel po 8 žalno opravilo župnik p. Kazimir Zakrajšek ob veliki udeležbi faranov. Na Rakovniku je bila davi služba božja, IX) službi božji ob pol 7 pa žalno opravilo, ki ga je imel ravnatelj zavoda dr. Fran Volčič. Žalnega opravila so se udeležili vsi številni gojenci zavoda, tako bogoslovci, dijaki in obrtni vajenci. Sličue žalne slovesnosti so bile tudi po drugih ljubljanskih cerkvah, kakor v uršu-liivski cerkvi in pri Srcu Jezusovem, ki se jih je tudi udeležila mladina šol, ki imajo v teh cerkvah običajno svojo službo božjo. Tel 31-62 KINO KOPELJ EVO Te' Drevi ob 8 in jutri ob 3. pol 6 in 8 Mlada srca - mlada ljubezen Vaša Jalovec - Jarmih Berankova Mariborske vesti: Spomeniško vprašanje Poteg šote kralja Aleksandra še poseben spomenik osvobojenja Odločala bo velika javna anketa Maribor, 9. novembra. Snoči se je vršilo 1111 mestnem načelstvu posvetovanje predstavnikov cerkve, državnih obla. sti. mestne olbčine in zastopnikov raznih mariborskih organizacij. Razpravljalo se je o soo-meniškem vprašanju. Na sestanku so se predložili nekateri zanimivi načrti, kako si javnost zamišlja dostojno rešitev spomeniškega vprašanja v Mariboru. V principu se vsi načrti strinjajo v tem, da mora dolbiti Maribor poleg spominske šole kralja Aleksandra L, ki naj jo postavi mestna občina, še poseben spomenik osvobojenja. ki naj bi združeval v enotni zamisli tri spomenike: Kralju Petra I. Osvoboditelju, Aleksandru I. Zedinitel ja in generalu Maistra, mariborskega junaka in osvoboditelja severnih slovenskih mej. Na sestanku se je predvsem razpravljalo o poročilu, ki ga je nodal dosedanji odbor za zidanje novega šolskega poslopja v magdalen-skem predmestju. Kakor že čestakrat objavljeno, naj bi se tu zigradilu prepotrebna deška meščanska ter dekliška ljudska šola, združena z mladinski 111 zavetiščem. Ta najmoderneje sezidani ogromni šolski kompleks naj bi se po- svetil spoinimu kralja Aleksandra T. Proračunski stroški predvidevajo 7 milijonov Din za celotno zgradbo. Za samo meščansko šolo bi prispevala tudi mariborska okolica in sicer 20%, dočim bi 80% dala mariborska občina. Celotna potrebna vsota naj bi sc pa najela v Mariboru v obliki notranjega posojila, ki bi ga mesto obrestovalo po 4% in amortiziralo tudi po 4%. S postavitvijo prepotrebne šole bi se mesto najprimerneje in liajdostojneje oddolžilo spominu velikega kralja Zedinitelja. Sredstva za zgradbo spomenika Osvobojenja pa bi se nabirala dalje. Združili bi se vsi obstoječi spomeniški odbori ter v ta namen prispevali v skupen sklad tudi že dosedaj nabrana sredstva. ■Spomenik naj bi stal na kakem trgu mariborskega mesta. O teh vprašanjih se bo podrobneje razprav, ljalo prihodnji četrtek, dne 15. t. 111. na veliki javni anketi, ki jo priredi mariborski mestni svet ob 17 v veliki kazinski dvorani. Na anketo bodo vabljeni poleg članov mestnega sveta tudi predstavniki in zastopniki viseli mariborskih kulturnih, gospodarskih in narodnih organizacij. Namen ankete je izvolitev odborov, ki bodo takoj pričeli z delom. 0 40.000 nabranih. Poročali smo, da je mestni socialni urad do torka opoldne naštel 32.000 Din skupnega, kolikor je bilo vseh prispevkov pri zadnji nabiralni akciji. Ta številka se je zadnja dva dni nekoliko zvišala, lako da je dosegla znesek 40.000 Din, ko so vsi zbiralci izročili nabrani denar. S tem je za nekoliko prekoračen uspeh lanske nabiralne akcije. Mestni socialni urad je poslal tudi položnice na razna podjetja in bogatejše zaseb- , nike. Iz vse Ljubljane pa sc je oglasil samo neki zavod, ki je poslal po položnici 700 Din. Druga podjetja so bila očitno mnenja, da so že opravila svojo socialno dolžnost, ako je njihovo nameščen-stvo in delavstvo prispevalo za nabiralno akcijo. 0 Vstopnice za premijero češkega filma »Mla- ! da srca — mlada ljubezen« rezervirajte na tel. štev. 31-62. © Dr. Janez Evg. Krekova dijaška ustanova. Navedeno ustanovo je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena za slušatelje Tehnične srednje šole v Ljubljani in so natančni pogoji razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži Tehnične srednje šole v Ljubljani. Cenjenim damam in gospo dom vljudno sporočam, da je salon za dame in gospode ob nedeljah od pol 8 do 12 odprt. ALEKSANDER GJUD, Kongresni trg 6. © Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univ. profesorja v Chikagi, za slušatelje višjih oddelkov tehnične srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 Din (tritisoč dinarjev) letno je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz »razpisa« na občinski deski in v veži Tehnične srednje šole v Ljubljani. 0 Razpis dijaške ustanove ljubljanskega mesta za učence Tehnične srednje šole v Ljubljani. Mestno poglavarstvo razpisuje štiri mesta ustanove za učence višjih oddelkov te šole in štiri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu 1000 Din (tisoč dinarjev) na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa ua občinski deski in v veži Tehnične srednje šole v Ljubljani. 0 Ribji trg je bi! včeraj bolj založen z domačimi ribami, kakor pa z morskimi. Dalmatinski ribiči zadnje tedne sploh niso imeli dobrega lova in zato |e dovoz morskih rib na ljubljanski trg bolj pičel, Sladkovodne ribe so zato imele včeraj čvrsto ceno, od morskih rib pa je bilo na razpolago le nekaj sardelic in sardonov, ki so šli hitro v promet. Izredno veliko pa je bilo včeraj na trgu žab, ki so imele nizko ceno. Na ribj.i trg prinašajo prodajalci tudi polže, ki so sedaj prav mastni, , medtem, ko rakov sploh ni bilo. Rak je na ljub-l Ijanskem trgu redka prikazen in še vedno se na j našem postnem jedilnem listu poznajo posledice ' številnih račjih kug, ki so divjale pred mnogimi leti v naših vodah. □ Žalna svečanost v stolnici. Včeraj, na trideseti dan po marsejski tragedi ji, so se vršile v mariborski stolni in mestni cerkvi žalne molitve za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom L Molitve je opravil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič, ob asistenci članov stolnega kapitlja. Navzoči so bili minister v p. Vc-seujak, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, mestni poveljnik general Hadžič, predsednik okr. sodišča dr. Žilier, župan dr. Lipold, okrajna glavarja tir. Senekovič in Makar, polic, predstojnik Rodoševič, šef obmejne policije Krajno-vič, okr. podnač. Ajlec, drž. ložilec dr. Zorjan, bivši župan dr. Juvun, odvet. dr. Ogrizek iz Celja, podžupan Golouli, predstavniki ostalih uradov s celotnim uradništvom, častniški zbor, vodstvo rez. častnikov, mugistratno urad niš vo, predstavniki vseli mariborskih društev in organizaci j ter mnogo občinstva. Zbor bogoslovcev je pel pretresljivi psalm »Usmili se«. Pred stolnico je stala častna četa vojaštva s polkovno zastavo. Vse mariborske šole so imele danes pouka prost dam. Na zavodih pa so bile zjutraj žalile spominske slavnosti z nagovori. □ Cela sedanja občina Pobrežje zahteva priključitev k Velikemu Mariboru. Kakor je »Slovenec« že takoj, ko je stopil v veljavo novi zakon o mestnih občinah, poročal, da sta bila za irukorporacijo okoliških občin dva načrta: minimalen in drugi, po katerem bi se priključila vsa okoliška občina. Po načrtu, ki ga je izdelalo okrajno načelstvo skupaj z zastopniki mestne občine, in kateri načrt je dostavljen banski upravi, se priključi mestni občini Pobrežje z izjemo krajev Dolgoše in Zrkovci. Sedaj pa so tudi zastopniki vseli teh krajev zahtevali, da se tudi ti priključijo velikemu Mariboru. To zahtevo je sprejel občinski odbor občine Pobrežje in so potem .svoj sklep sporočili banski upravi s proišujo za pozitivno rešitev. □ Bilanca MP gotova. Prva redna bilanca Mestnih podjetij je sedaj gotova ler je že prišla v razpravo pred ravnateljstvo MP. Najbrže se bo obravnavala tudd že na prihodnji občinski seji. □ Krsčan. ženska zveza opozarja vse svoje člane in članice, da se bo darovala zadušnica za blagopokojno podpredsednico gospo F011 Mari jo, v torek, dne 13. novembra, ob 6 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo. — Odbor. □ Zlata poroka v ubežnici. V mariborski mestni ubožnici bodo imeli v ponedeljek, II. t. 111. slovesnost, ki se v tem zavodu iu menda tndi v stičnih ustanovah drugod le redkokedaj obhaja. Mestna ubožca Anton in Jožefa Lešnik bosta obhajala zlat jubilej svojega zakonskega življenja. Zlato poroko bodo praznovali slovesno s sv. mašo v cerkvi. Obema jubilantoma, ki sta še čvrsta in živahna, je mestni župan poslal pismene čestitke k redkemu dogodku ter jima nakazal denarno podporo. □ Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bil obilo založen z morskim blagom. Prodajali so sarde-lice po 12. očade in cevole po 20, mole po 24 in kalamare po 20 Din za kg. □ Sledovi neznane tragedije. Včeraj jc prispel na periodični pregled v delavnico državnih železnic v Mariboru salonski vagon dvornega vlaka. Ko so začeli s pregledom, so naleteli na strašno odkritje. Kolesa vagona so bila oškrop-ljena s krvjo, na ogrodju osi pa so še bili prilepljeni kosci mesa. Takoj so začeli s poizvedo-van jem. dognali pa so, da ni bil na progi od Zagreba do Maribora nihče povožen. Tragedija na tračnicah, o kateri pričajo grozni znaki, se je morala prigoditi kje spodaj v južnem delu proge. □ Obrtniški leden v Mariboru. V četrtek zvečer se je vršil v dvorani hotela »Novi svet« sestanek pripravljalnega odbora za proslavo Obrtniškega tedna in pa članstva mariborskih obrtniških organizacij. Nu sestanku so bili izvoljeni pripravljalni odseki, ki bodo organizirali v Mariboru krajevno proslavo. Izvolili so odseke: gospodarski, prireditveni in propagandni. □ Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od II. do 18. novembra lekarna »Pri sv. Antonu« iiu Frank o nunski cesti. □ Dravo nosi trupla. Iz Ptuja je prispela vest, da je Drava naplavila truplo moškega spola. Spravili so ga v mrtvašnico v Rogoznici. Vtopljenec jc 40 do 45 let star, 172 cm visok, širokega obraza, sivih oči, kostanjevih redkih las, oblečen v črno suknjeno obleko modernega kroja, belo srajco št. 38 iz sifona, bele spodnje hlače, sive nogavice, visoke nove čevlje iz črnega boksa, črno kravato z belimi progami, v žepu je imel 2 robca, žepno ogledalce, svinčnik in glavnik. Sprednja dva zoba sta iz zlata. Truplo je ležalo v vodi 20—25 dni ter je bilo v razpadajočem stanju. Imena vtopljenca še niso mogli ugotoviti. Cetie _ •©" Molitve za kralja Aleksandra I. Včeraj je bilo ob 8 zjutraj v opatijski cerkvi žalno bogoslužje, pri katerem se .je prepeval psalm »Usmili se«. Teh molitev za pokojnega kralja so se udeležili polnoštevilno zastopniki oblasti in korporacij ter občinstvo, ki je popolnoma napolnilo cerkev. Mladina posameznih šol je imela žalne molitve istočasno v za to določenih cerkvah, nato pa v šolah žalne komemoraelie. ■©• Smrtna avtomobilska nesreča med Žalcem in Sv. Petrom. V četrtek proti večeru je na cesti med Žalcem in Sv. Petrom trgovec Rojnik s Polzele s svojim avtomobilom povozil nekega fanta, ki se je peljal s kolesom. Kolikor smo informirani, je vozil trgovec Rojnik po pravi strani ceste. Fant, ki jc baje doma iz Podloga, je s kolesom zavozil naravnost pred avtomobil. Pri karambolu je padel s kolesa, se še dvakrat dvignil 111 bil takoj 111 rtev. Poziv steiiografom iz Celja in okolice. Pred bližajočim se ustanovnim občnim zborom Slovenskega stenografskega društva, vabimo vse poklicne stenografe, kakor tudi one, ki se pečajo s stenografijo bodisi praktično ali teoretično, in vse, ki imajo veselje do ste; nografije, in bi bili pripravljeni sodelovati v imenovanem društvu, da mi blagovolijo javiti ustno ali pismeno svoj naslov ler everituelne želje in nasvete. Alojzij Bolliar, Celje, gimnazija. Kulturni obzornik F. Borko: Pesem iz Slovenskih goric 1934. — Izdala in založila »Zveza mladih intelektualcev« v Mariboru. Ime Fr. Borka smo srečavali v raznih naših listih — zdaj se jo opogumil iu »povezal svoje pesmi v šopek-, kakor pravimo, ter stopil ž njimi jired slovensko javnost. Zdaj Čitamo te pesmi in ker so nam po stari navadi poslane v recenzijo-, moramo kajpak o njih tudi »spregovoriti«, tu vidimo človeka, ki dozoreva sicer malo drugače, kot je dandanašnji urezana šablona za dozorevanje«, ne razlikuje se pa mnogo v svojem dozorevanju od drugih, ki čuti jo sebi nagnjenje do poezije. V "našem arhivu pesniških prvencev imamo že lepo število dokazov podobnega dozorevanja, samo, da je takšno dozorevanje le redkokdaj vedlo do zrelosti. Poleg najbanalnejšili in oblikovno najslabših verzov se blesti tu pa tam lepa in pristna pesniška podoba, poleg naivnih, da celo revolucionarno mišljenih. v resnici pa nespametnih in neokusnih misli, najdemo sproščene in pesniškega izraza vredne. Toda : dozorevajoči pesnik ima vsako svoje doživetje (naj je še tako neoriginalno in brezpomembno) za sveto in nedotakljivo. Ako bi črtal samo joto iz grmade svojih verzov, bi se mu zdelo, da je žrtvoval dragocen biser iz zakladnice svojega jaza. Ker se mu zdi nujno potrebno iu zgodovinsko ter umetniško važno, hoče za vsako ceno podati sebe vsega od začetkov, ki se mu samemu zdijo že daleč odmaknjeni, pa do današnjega dim svoj razvoj , da bo ostal kot svet dokument na poti, ki je še pred njim. Čitatelj pa vidi, da se ni premaknil od prve pesmi pu do poslednje niti /a majhen korak. To, da se je od individualističnega in egocentrlčncga doživljanja sveta popolnoma dokopal do nekega socialnega gledanja, je za pesnika morda zelo po- i menibno, za nas pa nič, ker ne kot lndividualist, I nn kot glasnik socialne pravičnosti ni povedal ni- ! česar novega, in kar jc povedal, je oblikovno le I šibko jecljanje. O, zašel sem v hudo kritiziranje: sprva tega nisem niti nameraval... Hotel sem se ustaviti ob nekaterih pesmih, ki sem si jih pri čitanju zaznamoval, tako ob »Preprosti pesmi«, ob Kazde-dinjencu . ob »Pravljici«:, ob »Rdečem smehljaju*, oh »Aleluji , -Ob mlačvi.:, in še ob tej in oni, kjer se je Borku posrečilo pričarati nekaj lepega, sklad-dnega, resnično poetičnega. Hotel sem prav ob teh prijetnih, ljubih potsfajicah v njegovi knjigi vzpodbudno potrepljati poeta po rami ter inu voščiti srečno pot naprej, samemu sebi in našemu slovstvu pa želeti, da bi se iz nekritično sestavljene knjige kdaj rodila zrela, polna poezija. No. lo 11111 veljaj za iskreno mišljeno tolažbo za one iskreno povedane bridke besede . s. S. „Radiotehnik*' Pravkar je izšla tretja številka : Hndiotehuika-. mesečne revije za radio in sorodne stroke. Kljub današnji tiskovni poplavi je ideja Kadiotehnika posrečena, če pomislimo, da se je zaradi povpraševanja amaterjev uvažalo do danes v našo državo mnogo tujega tiska le vrste. To je tudi razumljivo, ker naš književni trg sploh ne pozna domače periodično radijske literature in je Radiotehnik prva in edina revija /.a radijske široke v vsej državi. s svojo vsebino so pokazale prve tri številke globoko strokovno resnost revije in iiiforniativnost v najsodobnejših vprašanjih tehnike šibkih tokov. Po pestri vsebini si utira revija pot do naiizvež-banejšega amaterja prav tako, kakor tudi do začetnika. ki bo našel v njej trdnih teoretičnih tal svojemu zanimanj«. Revija prinaša poglede v danes zr dokaj zamotan kompleks modernih prn-blemov. obetiem p,1 tinčc-Hjn osnove radijskih teorij. Notranjost revije ie ure.jevana pregledno in preseneča z bogastvom ilustracij. Zelo okusno zunanjo obliko v dveh barvah ji je dal znani umetnik Bambič. Tretja številka prinaša: Tehnika in amater-slvo; Cev s katodnim žarkom — instrument za vsa merjenja; Trielektronski baterijski aparat; O elektronki; Ojačevanje A-pusch puli; Cevni voltmeter; Novosti v radioindustrijl, in Na kratkih valovih. Uredništvo in uprava je v Knafljevi ulici 13, kjer sc tudi naroča. 0 Jakčevi sliki kralja Petra II., ki je pravkar izšla reproducirana v origilnalni velikosti v naravnost vzornem tisku Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani, moramo vendarle povedati, da ima mimo patriotskega pomena vobče in pa še posebnega pomena za nus, ker je delo slovenskega mojstra, tudi kot umetnina, svojo ceno in vrednost. Naš slikar Božidar Jakac, ki jo v tem načinu napravil že nekaj izredno uspelih portretov (da omenimo samo skladatelja Hladnika), je položil v lo delo vse svoje sposobnosti. Vprav prikupni, elegantni 111 fini obraz kralja Petra II. zahteva od slikarja veliko spretnosti in kdor vidi zdaj v velikosti Jakčevega originala reproducirano podobo, more šele pravilno oceniti tudi umetniško vrednost Jakčevega dela. Po drugi strani pa je tudi reprodukcija sama naravnost mojstrsko delo našega odličnega domačega grafičnega zavoda. Jugoslovanske tiskarne, ki je s tem delom podala nov dokaz svojih visokih kvalitet. — Slika se dobi ludi v Jugoslovanski knjigarni. Oče nas. ilustriral arli. O. Gaspari ; samozaložba J. Dolžan v Ljubljani. Cena v platno vezane knjige je 24 Din. — Zares lepa misel, podati našim malini najlepšo molitev v nazornih, otroški duši dostopnih podobah! Lepšega darila zn prvo-šolce in prvošolke o bližnjem Miklavžu si skoraj ne moremo mislili. O. Gaspari, ki je v narodnem slogu zasnoval te podobo, šo ne doseza v tclinlki svojega očeta Maksima, vendar moramo kljub tem'.! knjižico, ki je vzorno opremljena, toplo pozdravili. Jugoslovanska tiskarna je z izvršitvijo trobarvnib klišejev dokazala, da je v tej stroki dosegla vzorno popolnost in se more'kosali z najboljšimi inozemskimi izdelki te vrste. Tudi vezava knjige je lepa in okusna. Platnico krasi mogočna podoba Boga Očetn kot stvarnika nebes in zemlje. Natis je odobril tudi škofijski ordinariat ljubljanski, ker je po svoji vsebini pomembna tudi za verouk v šolah. Mariborski likovni umetniki razstavljajo v Ljubljani. V nedeljo, 11. t. m. ob 11 bo podban dr. Pirkmajer odprl v Jakopičevem paviljonu razstavo osmih mariborskih likovnih umetnikov, ki jo priredi Narodna galerija. Prihodnji mesec bodo pa po prizadevanju Narodne galerije priredili reprezentativno razstavo ljubljanski umetniki v Mariboru. — Opozarjamo že danes na zanimivo nedeljsko prireditev. Vsoslovanski koncert v Čikagi. — Dne 9. decembra t. 1. bodo dala slovanska pevska društva v Cikagi prvi vseslovenski koncert. Ta koncert, ki ga pripravljajo združeni slovanski pevski zbori, bo v mestni operi in bodo sodelovali brez izjeme vsi slovanski pevski zbori Čikage in okolice. Nastopilo bo okrog 1500 pevcev. Poljski pevski zbori bodo zapeli šest poljskih pesmi, Jugoslovani bodo nastopili s štirimi točkami: eno slovensko, eno hrvaško in eno srbsko, ter s skupnim zborom (F. S. Vilhar »Naše pesme«). Dalje bodo peli svoje pesmi Ukrajinci, Čehi, Slovaki in Rusi. Kot zaključek bodo vsi nastopajoči zbori skupno zapeli pesem Ja sam Slovan . Kulturni delavci brez domovinske pravice. — Kakor poroča ■ Villkischer Beobachter«, je notranji minister dr. Frick v zvezi z zunanjim ministrom odvzel nemško državljanstvo 28 kulturnim delavcem, ki so emigranti in katere je označil kot »iz dajalce«. Med temi je mnogo izrazitih komunističnih agitatorjev in pisateljev, a tudi druga znana imena predhillerjevske Nemčije so na črni lisli- Leon hard Frank, Wieland llerzfclde, Princ Max Kari iv Hohenlohe-L.mirenburg, Klaus Mami (sin Thomasa Manua), NValte.r S«h6nstedt. c!r. Otto Strasser, Krich Weinert Izreden lovski dogodek »Jutro« od 1. t in. ie objavilo pori gornjim naslovom dolgovezen članek, ki nama (»lovcema K. in D. iz jeseniške okolice) očita, dn sva dne t9. okt. t. 1. v plazovih pod Golico ustrelila popolnoma krotkega vola, ki je baje ostal od jeseni na planini, samo zato, ker naju je »grdo gledal in se penil«. Dopisnik trdi, da sva iz tega sklepala na steklino. V resnici pa gre zn podivjanega hrvaškega »bnšn«, ki ni ostul od jeseni tu na planini, ampak je u'cl nekemu mesarju nn Jesenicah in se je dalje časa ločen potikal v pol metra visokem snegu po gozdovih pod Golico. Ker bi tam brez lurnne prav gotovo poginil, sva ga hotela pri-gnuti nižje doli v dolino. Najprej jc nama plašno zbežal še višje. Ko sv« se mu na tudi tam hotela približati, se je naglo obrnil in navalil tuleč celo dvakrat po plazu navzgor proti nama, tako da sva v silobranu morala rabiti orožje. Kako »krotka« je bila ta žival, je razvidno iz tega, ker je nekaj dni poprej napadla tudi nekega moža iz Javorniškega rovta in ji je komaj ušel. Žena mesar j a-lastniku se je nama isti dan zvečer v hotelu »Paar« na Jesenicah zahvaljevala zu obstrel ter pripovedovala, da je itak drugi dan mislila poslati lovce za pobeglim »bu. šom«, da ga poiščejo in ustrele, ker ga ni mogoče ujeti. Dva dni pozneje je pa neki »buš«, menda od isitegn živinskega transporta iz Hrvaške, dva mesarja v Kranju tako težko poškodoval, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Ruda bi poznala tistega izmed cenj. čitate-Ijev »Slovenca« ali »Jutra«, ki bi se dal kar tako udano, volu nu ljubo, natakniti na rogc, zla- Kaj pravile? Te dni so v Ljubljani nabirali denar za božič-nieo revnim olrolcom in za podpiranje brezposelnih siromakov; zima stoji ie pred vrati in lakote in mraza se človek težko privadi. Denar so nabirali tudi mestni delavci z geslom »delavec zn delavca*. To je od delavcev, ki so ludi brez posebne postave *vin facti- ie postavljeni na minimalno mezdo«; ali po ljubljansko rečeno: na psa, prav lupo in ludi geslo »delavec za delavca.« bi bilo prav lepo, samo če ne bi tako močno spominjalo na tisti, pregovor o slepcu, ki vodi slepca, dokler ne padeta v jamo oba ... Delavci in drugi nabiralci so nabrali za svoje revne tovariše tisto čeden znesek: 30 ali 40 tisoč dinarjev. To je mnogo in zopet ni mnogo. Če se spomnimo n. pr. na neko nogometno tekmo, ki so jo priredili pred dobrim letom ponoči in ki je vrgla samo na vstopnini skoraj 50.000 dinarjev — za prazen nič, moramo reči, da se nabiralna akcija, za. ljubljanska siromake ni posebno obnesla in zato bo mogoče dobro, če bi prihodnjič nabirali, darove pod kakšnim drugim geslom. Kaj pravile, g. urednik, če bi enkrat nabirali denar z geslom >bogatini za reveiec? V Ljubljani nimamo sicer mnogo milijonarjev in milijonark in (e bi kožuhi po ljubljanskih kavarnah oživeli, bi slišali morebiti več mačjega mijavkanja ... kakor lisičjega lajanja, ampak nekaj peličnih ljudi pa Ljubljana le še premore, tudi talcih, ki jih po par fjurjev- ne bi posebno zabolelo. In če bi tem Hudem na magistratu še jamčili, da bodo imena plemenitih darovalcev obdržali v največji lainosti — saj veste, zakaj! —- bi bil uspeli neizogiben. Koledar Sobota, tO. novembra: Andrej Avel. Novi grobovi -J- V Ljubljani je včeraj umrla gospa Marija Likar. Doživela je častitljivo starost 80 let. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj ji sveti nebeška luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Ljubljani je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Marija ICuncj, zasebnica. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! -J- V Sostrcm pri Ljubljani je v četrtek zvečer v zavodu umrla gospa Ana Fajon. Pogreb bo danes ob pol 16 na ondotno farno pokopališče. Naj v miru počiva! Osebne vesti = Ivarl Knuplcž 85 letnik. V lepi, prijazni Jarenini je liho in skromno slavil le dni svojo 85 letnico rojstva posestnik g. Kari Knuplcž. Rodil se je pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Kdor pozna njegovo krepko postavo, polne lase, jasno oko in bistri razum in spomin, bi mu toliko let ne prisodil. S tem jubilejem pa obhaja tudi 45 letnico zakonskega življenja. V Marijini cerkvi v Jarenini je dne 4. nov. 1889 stopil pred oltar s svojo še živečo Rozalijo roj. Donko. Služil je kot cerkovnik dolgo vrsto let svoji Marijini cerkvi v Jarenini, ter kot dober pevec užival vsepovsod spoštovanje svojih sofaranov. Kot vzgleden krščanski mož je ludi svoje sinove vzgojil v tem duhu. Bog je dal ludi sinovom dar lepega petja, saj je vseh šest sinov, katere mu je Bog naklonil v srečnem zakonu, obdaril s posebno ljubeznijo do petja. Trije so organisti in pevovodje, najstarejšega imajo priliko poslušati častilci Marijini v domači cerkvi, dočim sin Ivan opravlja službo organista v lepi romarski cerkvi v starodavnih Rušah, pri Sv. Antonu na Pohorju pa vrši isto službo najmlajši sin Stanislav. Tudi ostali trije so dobri pevci, zlasti sin Franjo, ki je znan kulturni delavec v Rušah in takorekoč duša tamkajšnjemu pevskemu društvu »Ruše«. Jubilantu in vsem njegovim zavednim sinovom tudi mi iz srca kličemo: Še na mnoga leta! = Poročil se je v Prečni g. Tratnik Ignacij, sodnik v Novem mestu, z gdč. Drenik Terezijo, učiteljico, hčerko pos., gostiln, in župana Alojzija Dreuika iz Bršljina. Iskreno čestitamo! Ostale vesti — Cenjene naročnike, ki jim je naša uprava te dni poslala posebne opomine na plačilo zaostale naročnine, opozarjamo, da naj se poslanih položnic fioslužijo čimprej in si zagotove redno prejemanje ista. Prihodnji teden se prične z ustavljanjem lista zamudnikom. — Popoldanska pobožnost na Šmarni gori (govor in pete litanije M. B.), ki je zadnjo nedeljo odpadla zaradi slabega vremena, bo jutri popoldne ob pol 15. Ljubljanski udeleženci se odpeljejo z opoldanskim gorenjskim vlakom do postaje Medno. Za slučaj neugodnega vremena te pobožnosli ne bo. — Slike Nj. Vel. kralja Petra li. po originalni risbi akadem. slikarja Božidarja Jakca je z dovoljenjem dvornega maršalntn sedaj izdelala Jugoslovanska tiskarna v Jako posrečenem bukrotisku v formatu 69X19 cm. katere iu naša javnost spro- sti, če bi imel puško v roki. Čc pa vololjubni člunkar misli, du bi bilo to bolj častno zn lovca, naj gre pn sum igrat volovskega mučenika. Tudi ni res, da ubitemu volu nisvu spustila krvi, ampak sva ga ntkoj po lovsko zaklala (po mesarsko ga nisva mogla, ker v gomili za to nisva imela priprav), očistila drobo in mu soustilo kri. Poskrbela sva tudi, d« je bil takoj drugi dan zjutraj pri temperaturi pod ničlo pripeljan v jeseniško klavnico. Dopis zelo diši po nekem ljubljanskem go-siDOtlu, ki bi rad na ta način nasitil svojo maščevalnost nad nama zaradi neke afere, v kateri jc bil močno blanviraii. Tn gosiood bi rad bil lovski moralist, a samo na pmoirju in samo za druge, pri drugih muhe preceja, sam na kamele požira ter ima izmed vseli slovenskih lovcev v vsakem oziru priznano največ masla na glavi. Samo miriva bi lahko nainisalu cclo knjigo o njegovih lovskih detiktih, katere bi sodišče vse označilo s k. p. s. Kajne, gospod »tete šmente«, to bi bila senzacija! Staviva, dn bi se te knjige v 14 dneh samo v Sloveniji razprodalo 20.000 izvodov. Mož je znan iin vsebina bi bilu zelo zanimiva. Torej nikar uganjati farizejske hinuvščine! Zadeva bo zares najbrž prišla nred sodišče, a ne v tem smislu, kakor pričakuje in proro-kuie famoizni dopisnik. Tožnika bova namreč midva. Da jo pa tendencijoizineinu informatorju nu. sedel tudi »Slovenski narod« od t. m. in vrgel te »hude volovske oči in stekle sline« s primerno prikuho vred v svoje »Sito«, je samo ob se-bi razumljivo. — Lovca K. iu D. iz jeseniške okolice. Ptul 3 znameniti zdravilni vre či! , JEM PEL" „STYW ..DONAr VSAK služi zdravju na svoj način jela z veliko simpatijo. Ta format stane 75 Din in je posebno prikladen za razne dvorane, urade, šole in pisarne. Dobi pa se slika tudi v manjšem formatu 35X25 cm za ceno 15 Din, tega priporočamo tudi privatnikom. Naročila sprejema tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Slovensko stenografsko društvo. Pripravljalni odbor za slovensko stenografsko društvo sporoča vsem, ki se zanimajo za stenografijo, da so društvena pravila potrjena in da bo ustanovni občni zbor dne 9. decembra. Podrobnejši spored bo še objavljen. Obenem prosimo vse, ki se zanimajo za stenografijo, da izvolijo javiti svoje naslove odboru v Ljubljani, Trgovska akademija.. — Smrt treh bratov v enem tednu. V Spodnjem Lukiencu pri Mokronogu je ugledni družini g. Antona Fistra iztrgala zahrbtna bolezen v enem tednu tri krepke sinove, najstarejši je imel 24 let. Uboga družina! Tudi oče leži smrtno bolan. — »Straža v viharju« št. 2. se je radi nenadne ovire zakasnila za nekaj dni. List, ki je bil sicer za tisk pravočasno pripravljen, bodo naši naročniki prejeli zato šele prihodnji teden, kar naj natn blagohotno oproste. — Mezdno gibanje pri »Peko«. Pri industriji čevljev »Peko« v Tržiču je nastalo mezdno gibanje. Delavstvo v tovarni namreč zahteva sklenitev kolektivne pogodbe. Vodstvo tovarne je v načelu že pristalo na to zahtevo ter se sedaj pogaja s strokovnimi organizacijami in z Delavsko zbornico. Upati je, da bo kolektivna pogodba sklenjena že v začetku prihodnjega tedna. — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina. uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sei«-grenčice. Možje zdravniške prakse so st prepričali, da ie »Franz-Jose!«-voda ?.a-nesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. — Ali bodo naši letalci leteli čez ocean? Poročali smo že, da se v Zemunu pripravljajo nekateri jugoslovanski letalci za velik svetovni polet, ki bi naše letalstvo dvignil v mednarodni razred. Žc takrat smo poročali, da je glavna zapreka denar. Vendar pa se zdi, da bo mogoče spraviti skupaj 2 milijona dinarjev, kolikor je potrebno za tak polet. Tu polet bi se tudi najbrž že izvršil, če bi ne bilo tragičnega marsej-skega dogodka. Naš znani pilot inž. So-mler-mayer, ki jc pred leti skupno z letalcem Buj-dukom poletel iz Zemuna v Indijo in nazaj, se je pretekli mesec mudil v Severni Ameriki, kjer je nameraval vzleteti na senzacionalen polet. Inž. Sohdermayer je nameraval — in za to je bilo že vse pripravljeno — j>oleteti iz Wu-slvingtona čez vso Severno Ameriko, eč:z Južno Ameriko, nato čez Atlantski ocean v Afriko in odtod čez Sredozemsko morje in čez nekatere južne evropske države nn zeniunsko letališče. Polet bi bil dolg 50.000 kilometrov, torej 10.000 kilometiov več, kakor meri zemeljski ruvnik. Polet pa se ni izvršil zaradi narodne žalosti. — Zdaj nameravajo naši letalci prirediti letalsko loterijo, od katere bi šel ves čisti dobiček v fond za tak svetovni polet. Predvsem pu bo treba za ta polet zainteresirati letalsko industrijo, domačo in tujo, er najti tudi finančnikov. V letu t935. upajo jugoslovanski letalci, se bo to morda posrečilo. — Ko se začno cevi ponpn je»nti. deluje uporaba naravne »hrnuz Jnsebne« erenčire na redno i/jira/ii|en|e črevesa in /.mtiti|ša uavnl krvi — Blesteč zflcd ljubezni do bližnjega. V vnraždinski bolnišnici jc zaposlena kot bolniška sestra gdč. Bara Kovač, ki opravlja službo žc 7 let. V teli 7 letih jc do sedaj botrovala žc 75 siromašnim otrokom, ki so pii.šlj na svet v bolnišnici in katerim ni nihče drug hotel biti boter. Ona je bila zmerom pripravljena botrovati in jc vsakemu krščencu podarila vso delniško opremo. Pač redek zgled v današn jih čnsili! — Poseben strokovni tečaj za hotelsko obralo-vodstvo Vam nudi možnost, da si izpopolnite svojo izobrazbo in da si pridobite potrebno usposobljenost za službe v pogostinskih obratovalnicah !;ot pisarniška moč, blngajničnrku. portir, knjigovodju, ekonom, upravitelj iid. — Začetek tečaja 20. t. m. Agrarna reforma. V Ptuju se mudi že več dni agrarna komisija iz Ljubljane radi nastalih sporov med veleposestnikom Herbersteinom in agrarnimi interesenti'. Komisiji predseduje agrarni inšpektor dr. Šapla. Tatvina kolesa. Neznani uzmovič je ukradel 1000 Din vredno dvokolo, lasi Jožefa Majheniča, trgovca v Ptuju, in sicer iz veže gostilne pri »Be-lein križu«. Aretiran. Orožniki so aretirali 25 letnega brezposelnega delavca Leopolda Mirta i/. Loke pri Krškem, ko je prodajal kolo pri Sv. Janžu ua Dr. polj. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Ptuju, Smrtna kosa. V Kicarju je umrl ugleden posestnik Simon Vilčnik v 65. letu starost«. Naj v miru počiva! Litija Osebna vest. Vodstvo okrajnega sodišča je 2. novembra prevzel novoimenovani starešina g. Ivan Hutter, ki je bil dolga leta starešina sodišča v Kamniku. — Z novim predstojnikom dobi litijski sodni okraj domačina, kateremu so kraji in ljudje ter njihove težnje dobro znane. Novega predstojnika iskreno pozdravljamo ter želimo, da lii se prijetno počutil med nami. Novo mesto Prošnja novomeški javnosti. V naslednjih dneh se bodo pri Vas oglasili nabiralci za tukajšnjo dijaško kuhinjo na drž. mošč. šoli, ki va« bodo naprosili za podporo. Gotovo je vsem globoko v srcu zakoreninjena ljubezen do naše mladne in ne bo nikogar, ki bi jmstil oditi nabiralce praznih rok, saj je znano, du .je novomeško srce socialno čuteče posebno do dijaštva. Ob tej priliki bodi tudi omenjeno, da dijaška kuhinja nikakor ni morda samo za prehranjevanje dijakov meščanske šole, pač pa v glavnem in v prvi vrsti se prehranjujejo dijaki tukajšnje gimnazije, nato dijaki meščanske šole, v zimskih mesecih pa sedajo za mizo tudi najrevnejši učenci in učenke osnovne šole, torej je omenjena institucijo zasnovana na najširši bazi in služi svoji plemeniti svrhi že pelo leto s popolnim uspehom in v popolno zadovoljstvo mladine, ki ji od doma ni udobno postlano, pa seda tu dnevno za skromno pa zdravo mizo. To je pač mladina, katera se mora poleg uka boriti še s težjimi življenjskimi vprašanji, z vprašanjem vsakdanjega kruha, ki jim ga nikakor ne sme nihče, ki razume in ve, da je bodočnost našega naroda baš v učeči se mladini, nikdar odrekati. Zato vas ponovno prosimo: Cim izdatnejši bodo vaši prispevki, tem več revnih dijakov bo deležnih podporo Ln toni večje bo vaše moralno zadoščenje! Moške športne zimske srajce, bete trde m dne cefir. spi d nje hlače iz bar-h p 11 ta m gnidla. triko maje in spo.lnje hlače, športne in navadne uo^av ce. pletene .jopice, vestje in puloverje po najnižjih cenah kupite pri tvrdki F. K Goričar Lfubt jana, Sv. Petra c. 29 Cerknica VOLNENE NOGAVCE ROKAV CE - MAJ CE KOMPLETNE POTREBŠČINE za KROJAČE iN ŠIVILJE, nadalje: bogata zaloga zimskega triko-per la. žeon h robcev. toaletnih potrebščin, kravat vsakovrstnega modnega blaga Itd., po najn žjih cenah pri tvrdki osip Peteline. Ljuhliana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) J AJiSOU. UDftU PALMA O K M A PODPLATI IN PODPeTNIKI SO NCSPOIUIIVI, POCENI IN SKORA1 NEUNlCmVl varujejo občutljivi »ioge in pred piokroto ttotctt ».' »s»««n cm Namesto v šolo — v bolnišnico. V soboto popoldne so šli otroci iz vasi Žovše, kakor po navadi v šolo v Cerknico. Med njimi je bil tudi učenec I. razr. Urbas Jože. Pri Pod-skrajniku pa se je mudil z vozom posestnik Otoničar iz Dolenje vasi. Urbas je hotel priti na voz, da bi se peljal, pri tem pa .ie zgubil ravnotežje in padel pod voz. Dobil je precej hudo notranje poškodbe. Prišel je sicer še sam domov, toda to je njegovo stanje le še poslabšalo. Poklicani zdravnik .jc odredil, da so ga odpeljali v bolnišnico. Semenj na Vernih duš dan je bil še precej živahen. Čeprav je bilo prejšnji dan skrajno slabo vreme, tako da so bili zlasti gostilničarji v skrbeh, da ne bodo mogli prodati pripravljenih jedil, .io naslednji dan pokazal, da so še vse premalo pripravili. Ljudi je bilo zelo veliko. In tudi kupčije precej, tako na živinskem sejmu kakor na kr»mavrskem. Zlasti čevljarji so dobro tržili. Na živinskem sejmu sta se pojavila tudi dva »čudotvoiva — zobodera«. Eden je prodajal neke kapljice zoper zobno bolečine, drugi je pa kar z roko ruval zobe — za reklamo: gratis in franko. Pa sta jo kar kmalu popihala, ker so postajala tla prevroča, čeprav je bilo ta dan precej hladno. DRAMA (Začelek ob 20) Sobota, 10. novembra ol) 15: Mlinar in njegova hči. Dijaška predstava. One od 5 do M Diu. Nedelja, 11. novembra ob II: Snegulčica. Premiera. OtroSku predstava. Znižane cene. — Oli IS: Mino. deklo z Montparnasa. Izven. Izredno znižane eone oil 20 Diu navzdol. — Ob 20: Orlii. I/.ven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. novembra: Gugalnica. Red O. OPERA (Začelek ob 20) Soliola, 10. novembra: Manon. Gostuje Andro Buiilino . iz Pariza. Izven. Nedelja, 11. novembru ob lf>: Prodana nevesta. Izven. Globoko znižane cene od 80 Din navzdol. M A RIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 10. novembra: Konflikt. Bed B. Nedelja, 11. novembru ob 15: Hamlet. Znižano eeue. Ob 20: Idealen sopran. Znižano ceno. Naznanila Liubliana 1 Uprava Hubadove župe JPZ! V petek, 2:1. nn. vembrii ob 20 bo v IraneiSkouski cerkvi komomorutivni koncert za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zodinileljem. Združeni ljubljanski pevski zbori (moški in mešani) bodo peli '-Žalne spevo«. Žalne skliu): be na orgluh bo izvajal p. Frančišek Ačko. Naslonili bodo solisti: g. Svigelj Cveto (bariton), gd&ui Dolenc. Tinka (sopran), g. Lnpsa Frie (bas). Prva pevska vaju zu moške Klasove bo v nedeljo, 11. novembra ob 10 v Hulmdovi dvorani Glasbene Matico. Udeležba jo brezpogojno in strogo obvezna za sledeče zbore: ljubljanski Zvon, Grafika, Slavec., Sloga, Tabor, Ivrakovo-Tmovo, Bežigrad, Suva (Uiubljunu), I'. H. Snltner, Narodna f.i tablica v Šiški, Danica ua Vičii. Uprava Hubadove župe JPZ poziva, da se točno in v največjem številu udeležite pevskih vaj -/.u žalni koncert, zlasti velja la poziv za prve tenoriste. — Uprava. 1 Urama nUnše« na odru Rokodelskega doma. Jutri bo vprizorilo Rokodelsko društvo pretresljivo in glo boko Petru Petroviča dramo »Duše«. Sloveča drama zn služi, da se je občinstvo udeleži v prav obilnem Številu. Predprodaja vstopnic nocoj od 18 do 20 in jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komcnskega 12. Pričctek je , jutri ob 10 80. 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 in jutri ob 15, 17.30 j in 20 premijera češkega filma 'Mlada srca — mlada ] ljubezen i. 1 I omogočen obisk igri! tudi revnejšim. Predprodaja vstopnic v drilStvoneni domu od 10 (io 12 in od 14 dalje. 1 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija t.juhi Jana, valil vse člane, ki se zanimajo. I na predavanje, ki ga priredi klub eloktroinženjcrjev j nocoj ob 20 Iti) v elektrotehničnem institutu nn Aškerčevi cesti. Predava inž. Szavlts o električni napravi lty-j burg Selnvdrstadt v južni Švici in o začetku napeljav* i SI. Gothardske železnice. 1 Nočno slitlho imajo lekarne: mr. Dahovec, Koli-. grešni Irg 12; mr. Lou«tok, Resljeva cesta t, in mr. Ko-' motar, Vič. rvi.v e 1'ričetck tečaja o socialni ekonomiji, k! gu priredi eoHski lvododbor društvu absolventov državnih trg. šol za (lravsjto bnnovino v Ljubljani, bo v četrtek, dno 15. novembra ob 20 v predavalnici državne dvorazredne trgovske Sole. o DiuUvo Soča ima jutri ob 10 \ mali dvorani Narodnega doma spominsko svečanost ob priliki obletnice rupullske pogodbe. Oh S ho v farni cerkvi sv. mnin, pri | kateri poje Oljka. Priporočamo občinstvu1 polnofitovllno udeležbo. Vsa pojasnila daje Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2/1L — Pokojninski zavod za uamcščciicc v Ljubljani oddaja za ureditev dvorane v objektu III. in adaptacijo v IV. nadstropju nebotičnika naslednja obrtniška dela: zidarska dela, mizarska dela, instalacijska dela, parketna dela, pleskarska dela, slikarska dela, keramična dela, tapetniška in kamnoseška dela. Vsi pogoji in proračuni se dobe v gradbenem uradu Pokojninskega zavoda, Gajeva ulica št 5, II. nadstropje, soba 221, od 12. t. m. dalje. Ponudbe je vložili do 15. I. 111. pri istem uradu. — DoraSčajoči mladini nudimo ztutra' čašioo naravne »Franz Joselove« grenčice ki doneza radi tega ker čisti kri želodci, m čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe Ora#i befiii Domžale. .Tutri ob 10 gostuje dramatični odsek Pevskega društvu Sncberje-Zndobrovn v O od benem domu z Ranpachovo ž i In igro v petih dejanjih »Mlinar iir njegova hči . Vstopnice so v pred prodaj i kakor običajno. Pridite! Poizvedovanja Najditelja zlate zapestne tire s sekundnim kaz."» lom, ki jo bila izgubljena v sredo zvečer na Kongresnem trgn pred hišo šl, R, prosim, du jo proti dobri nagradi odda v upravi »Slovencu'. Radio Programi Radio Liubliana: Sobota, 10. novembra: 12.15 Ploščo (resna glasba) 12.50 Poročilu 1.100 Cas. plošče 18.00 Zlikaj sem jugoslovanski nacionalist (Sanici llojan) 18.50 Francoščina (profesor Prezelj) 19.20 Nacionalni! ura (sostavll Vladimir Vujič) 19.50 Jedilni lisi, program zn nedeljo 211.00 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.20 Plošče 20.80 Prenos lz Pariza: Spominska prireditev za vit. kralja Aleksandra I. Zedinitelja 21.50 Cas, poročiln. Radijski orkester. Dru^i programi i SOBOTA, 10. novembru: Uetgrad: 111.50 Koneerl nn čelu 20.50 Kraljeva gorila — Zagreb: 20.15 Koneerl nu violini 20.45 Recitaciji! 21.15 Vokalni koncert -- Dunaj: 111.10 Koimervnlorijski. koncert šlujerskegu glasb......ga društva 17.35 Orkestrnlnl koncert 111.15 Kvintet v f-duru, llruekner 20 30 lfudlj.ski kabaret 22.09 Radijski orkester 23.45 Jazz 19.40 Igra 21.35 Oporni orkester Milan-Trst: 17.10 Plesna glasba 20 45 Madaine llut.tcrl'ly. opera, Puc-c.ini — Hi m-Urni: 20 45 Veseloigra 22.00 Pestra um 23.00 Plesna giasbn — Vraga: 15.55 Godba nn pihalu 17.05 Francoske arijo in romance IS 05 Čembalo 10.50 Mninsell Angot, opereta, Lccocii 22.40 .ln/.y. in petje -- tirali-slana: 19.25 Klavirska glasba — farfava: 18.15 Klavirska glasba 19.00 Violinska glnsbn 20 00 Pester koncert 21.00 Zniagovalske pomni 22.15 Plesna glasba 23 05 Igra, nato plesna glasba - l'sa Nemčija: 20 15 Radijska pro. slava FrldHka Sehlllerja — Ilerlin: 18.50 Mnla večerna glasba 22.30 Plesna glasba — Kiinigsbern: 19.00 Pe.sira urn 22 30 Ilerlin Hamburg: lil 00 Klusi^mi klavirska glasba — \'ratislava: 18.20 Violinska glnsbn - Upsko: 18,35 Martinove pesnil o goseh 19 110 Pivske pesnil 22.2« Pot križnike Emdon — Kiiln: 19.00 Narodne pesnil 2.1.2(1 Veselo — Franklini: 18 45 Narodne pesmi s »premije vnnjem klavirju 19.15 Narodne pesmi Monakovo: 19.05 Citre 22.20 Pester večer v Rcgenslnirgii Ztirlrh: 20.IJ Diamanti ob Siimldonrii, igra 21.10 llazelski kmnoo ulsli strassburg: 21.30 Alzaški večer. Spomin na 7. novembra 1918 Ko je trobenta oznanila mir Dramatičen konec štiriletne krvave tragedije na bojišča Dne 7. novembra 1918 je na francosko-nem-škoin bojišču nastopilo premirje: Konec 4 letnega svetovnega klanja. V »Kolnisohe Volkszeitung« pri-občuje nekdo doslej neobjavljen dokument usodnih dogodkov tiste noči. H njega posnemamo: Težke noveniberske megle so ležale na južni flanderski fronti, kjer sta stali nemška 5. revervna in 11. pehotna divizija nasproti močnim francoskim četam. V nemškem glavnem stanu v Spai ter v nemški vladi v Berlinu je dozorel sklep: premirje! Sestavljena je bila komisija za premirje (državni tajnik Krzberger, general v. VVinterfeldt, grof Oberndorff itd.), katera je 7. novembra v Spai dobila zadnja navodila. Tu se je pričel konec! Po radiu je med nemškim in francoskim vojnim vodstvom bilo dogovorjeno, da nastopi premirje med 3 popoldne in polnočjo v odseku zgoraj omenjenih divizij. Pri 11. diviziji naj nemško odposlanstvo prekorači francoske črte. Ker pa so Francozi proti 5. rezervni diviziji še vedno streljali, tudi ko je minula 3, je pri Nemcih nastal nevaren položaj. Zato je štab te divizije sklenil, naj trije štabni častniki gredo na drugo stran posredovat. Kljub sovražnemu ognju so srečno prišli skozi. Pri francoskem pehotnem poveljniku pa 60 izvedeli le, da povelje, naj se ogenj ustavi, še ni prišlo tja. Vendar pa je francoski poveljnik na lastno odgovornost odredil, da se ogenj za nekaj ur ustavi, vsled česar so se nemški častniki okrog 11 ponoči lahko mirno vrnili k svojim. Ta akcija pri 5. rezervni diviziji pa ni v zvezi z uradno komisijo za premirje. Bila je le prvi poskus nemškega vodstva. Zgodovinsko dejstvo je, da je 11. nemška pehotna divizija dobila nalogo, naj nemške odposlance privede k Francozom. Zaradi razmer v nemškem glavnem stanu in zaradi avtomobilske nezgode državnega tajnika Erzbergerja, pa se je prihod komisije k 11. diviziji zakasnil skoro do 9 zvečer. Ritmojeter Schaube je določil, naj komisijo spremlja nižji stražmojster Zebrovvski od 2. šlezijekega ulanskega potka ter naj trobi signale, da 6 tem Francozom naznani prihod komisije. Adjutant ritmojster Schaube in trobentač sta čakala za Fourmieson, kjer je bil sedež divizije, na prihod nemške komisije. Ura za uro je potekala v velikih skrbeh, ker nihče ni vedel, zakaj komisije ni. Že davno je napočila noč in siva megla je pokrila pota. Slednjič je komisija prišla. Adjutant naglo poda svoje poročilo. Žalostna vožnja 6e je lahko pričela. V prvem vozu sta se vozila adjutant Schaube in trobentač Zebrowski, v drugih štirih avtomobilih pa komisija. Le počasi je šlo naprej, ker so bila pota od granat zelo raz-rita. Mimo 5. rezervne divizije je kolona prišla do prve črte. Tu pojdejo čez. Pri zadnji nemški straži je adjutant ukazal ojačiti vse luči, trobentač pa je trobental oficirski klic nemške konjenice. Vedno znova mora trobiti signale. Vse je pretresalo do mozga, ko so glasni klici trobente doneli v temno noč. Tam le — 20 metrov daleč — odgovarja francoski rog. S svetilkami nam migajo, naj pridemo bliže. Nemci privozijo. Na francoski klic obstanejo. Cesta je zaprta z bodečo žico in strojnice so postavljene po obeh straneh. Francoski častnrk salu-tira in izjavlja, da pričakuje Nemcev. Vse polno francoskih vojakov obkoli prihajajoče Nemce. Radovedno jih ogledujejo in sprašujejo:. »La guerre finie? — Ali je konec vojske?« — Odgovor: »Da, vojska je končana!« jih razveseli. Francozi pu6te Nemcem njihovo orožje, tudi oči jim ne zavežejo. Adjutant Schaube povabi francoskega častnika in francoskega trobentača, naj stopita v prvi avto. Častnik stopi na levo stopnico, trobentač pa stoji v vozu in trobi signale. V prihodnjem kraju pride francoski avto, ki je poslej vozil na čelu. Nemci ne vedo več, kje so. Vozijo se sem ln tja. V krajih, skozi katere se vozijo, se sliši iz hiš in celic klic: »Živio mir! Živela Francija!« Slednjič obstanejo v La Capelle, v lepo razsvetljenem gradu. Treba je zapustiti vozove. Tu je stan štaba francoske divizije. Vrsta francoskih častnikov stoji na levi strani vhoda v grad. Njim nasproti stopijo Nemci. Francoski častnik stopi v grad 6 poročilom. Čez nekaj časa pride iz gradu francoski general, pokrit z jekleno čelado. V ustih ima gorečo cigaro. General v. Winterfeldt mu predstavi nemško odposlanstvo. Francoski general je hladno vljuden in resen. Filmski operater je že zraven in je ovekovečil ta prizor. Nato povabijo Nemce v grad, le trobentač Ze-brovvski ostane zunaj. Francozi ga sprašujejo od Štirikrat podčrtani visoki C Na mestnem gledališču v Vratislavi na Nemškem (Breslau) poje koloraturna pevka Erna Sack. »Schlesische Zeitung« sedaj poroča, da je ta pevka pri snemanju gramofonskih plošč v berlinski pevski akademiji zapela štirikrat podčrtani visoki C. Nekaj dni kasneje je pevka to ponovila na muzikalnem večeru radiopostaje v Hamburgu. List pravi, da najbrž ni danes nobene pevke več na svetu, ki bi kaj takega zmogla. Saj je štirikrat podčrtani visoki C prava redkost. Na gramofonske plošče še nikdar ni bil vjet. Sedaj je pevko sprejela na svoj oder draždanska državna opera. Ugodna postava za pešce Hore Belish, priljubljeni angleški prometni minister, je za London izdal prometno postavo, ki daje pešcem velike prednosti pred vozniki. Na cestah in prehodili, ki so zavarovani 6 prometnimi stražniki, imajo pešci iste pravice in dolžnosti kakor avtomobili. Na stražnikovo znamenje gredo naprej, na njegovo znamenje se ustavijo. Na ceslah pa, ki japonski policijski avtomobili v Tokiu so po zgledu ameriške policijc dobili radiopostaje. li avtomobili so namenjeni za zasledovanje velikih zločincev niso zastražene, imajo pešci prednost. Na teh pre hodih in križiščih smejo pešci vsekdar čez, ne meneč se za avtomobile, ki morajo čakati, da vrsta pešcev odide. Pač pa so pešci dolžni, da po takih prehodih hitro hodijo in ne ovirajo prometa s postajanjem. Dva Napoleona. Na otoku Elbi snemajo sedaj Napoleonov film »Sto dni«. Ker bo film italijanski in nemški, so tudi igralci italijanski ;n nemški. Pred seboj vidimo dva Napoleona: na desni je nemški Napoleon, igralec Werner Kraus, na levi oa laški Corurado Racca Smučanje po suhem. To navado so uvedli, da se začetniki smučajo po travi in se tako vadijo, preden zapade sneg Matuška - glumač ali blaznih? Naval k obravnavi proti Matuški je vedno večji. Med poslušalci so v prvi vrsti gledališki igralci, kateri študirajo Matuško-blaznika ali Matuško-glu-mača. Tudi mnogo zdravnikov, specialistov za živčne bolezni, je med poslušalci. Študirajo obtožen-čevo obnašanje, mimiko in zagovor. Eden izmed zdravnikov je na podlagi opazovanj izjavil, da je treba najprej razjasniti, ali bi Matuška, ko bi ga kdo hipnotiziral, res izvršil naloženo nalogo. Pri degeneriranih psihopatih je kaj takega lahko mogoče, da kak zunanji doživljaj v njem zbudi zmedene misli; navidez neznatni spomini iz otročje dobe zapuste včasih globoke brazde v duševnem življenju kakega človeka. Najbrž je tu nekaka shi-zophrenia, ki večkrat dolgo oelane skrita, se potem naglo pokaže in more popolnoma spremeniti človekovo osebnost. Potem pa zopet izgine. Zdravnik ima Matuško — redek slučaj — za zelo nevarno duševno bolnega, ki je zelo nevaren svoji okolici; je pa tudi sijajen simulant. Kljub temu, da je včasih čisto pri pameti in da zelo logično misli, je vsekakor popolen norec, katerega bi ne smeli več spustiti v človeško družbo. Član društva madjarekih amaterskih čarodejev je dobro poznal budimpeštanskega »Leona«, na katerega se Matuška sklicuje. Pisal se je Ivan Kiss. O njem pripoveduje v budimpeštanskih listih takole: »Kiss je rojen na Sedmograškem in je bil čarodej največjega stila. Deloval je po mestih in po vaseh. Dosegel ni ničesar, čeprav bi bil lahko postal s svojimi zmožnostmi svetovno znan. Bil je izvrsten hipnotizer, tudi prvovrsten zdravnik za živce ter čudovito spreten. Na vsakogar, kdor ga je poznal, je njegova narava napravila globok vtis. Ta Leon je bil filozof in magijec ter je veroval v silo volje. Leta 1929 je umrl reven v bolnišnici sv. Roka.« Ta znanec pravi, da je čisto izključeno, da bi bil ta »Leon« Matuško v otroških letih hipnotiziral. Vendar pa je mogoče, da je Leonova oseb- nost in njegova silna moč v nervoznem, častihlepnem in do bolesti domišljavem Matuški povročila duševni zlom. V teku naslednje razprave je Matuška priznal, da je hotel izvršiti pet atentatov na železnice. Med odmorom je poročevalec pariškega lista »Petit Pa-risien«, ki 6e mudi pri obravnavi, dobil brzojaven nalog, naj poizve, katero uro je bil Matuška rojen. List »Petit Parisien« potrebuje te podatke za astrološki horoskop. Časnikar je potem dal Matuško vprašati, kdaj je bil rojen. Odgovoril mu je, da je bil rojen 29. januarja 1892 ob 5 zjutraj. To pre-tresujočo novico je pariški časnikar takoj brzojavil svojemu listu. Če človek to premisli, se mu ne bo niti čudno zdelo, če je Matuška od samih čarovnij morda res znorel. Saj — kakor se iz gorenjega razvidi — čarodejev in njihovih častilcev ne manjka niti v uradništvih svetovno znanih časop:sov. Nato je Matuška pripovedoval, kako je potoval v Wels, da bi tam izvršil atentat. Predsednik: »Zakaj ste izstopili v Welsu?« Obtoženec: »Čutil sem, da me tam čaka Leon. Videl 6em ga, ko je izstopal.« Predsednik: »Ali ste govori z njim?« Obtoženec: »Videl sem ga.« Predsednik: »Ali vam ni bilo neprijetno, ko ste se zavedali, da ga boste srečali v Welsu?« Obtoženec: »Bal sem se, toda moral sem slediti klicu. Vedel sem, da me tam pričakuje Leon, in čutil sem, da se mu ne morem izogniti. V ustih sem imel vedno občutek po svinčniku, katerega mi je nekoč vtaknil v usta, češ, da je cigareta.« Obtoženec nato pojasnjuje na predsednikova vprašanja, kje je v Berlinu kupoval vžigalne vrvice, patrone, žico in cevi, da bi pripravljal atentat v Juterborgu. Predsednik: »Žico ste naročili do 12 dopoldne, ker kmalu potem odhaja vlak v Jii-terborg. Kaj ste delali medtem?« Obtoženec: »Šel sem v mlekarno.« Predsednik: »Zdi se, da radi pijete mleko.« Obtoženec: »Vedno imam občutek, da imam v ustih tintni svinčnik. Proti temu pomaga le rum ali mleko.« Zavod »Smithsonian Institut« v Wasliingtonu je sklenil izdati besednjak indijanskega jezika z nemimi znaki. Ta jezik so uporabljali vsi Indijanci severne Amerike, da so se s skrivnimi dogovorjenimi znaki med seboj dopovedovali, kar je bilo potrebno, če niso mogli ali smeli glasno govoriti. Kolikor je zavod doslej mogel dognati, je ta jezik med Indijanci že precej pozabljen. Našli so le še 70 let starega poglavarja »Črno nogo«, ki še zna la nemi jezik. Tega so pridobili, da bo pomagal sestavljati ta zanimivi besednjak ter bo tako obvaroval pozabe ta častitljivi ostanek častitljive zgodovine indijanskega plemena. Jezik je seveda precej težak, ker ga je treba govoriti e posebnimi kretnjami rok in drugimi znaki. Ameriški jezikoslovci mislijo, da je ta jezik najbolj popolen način, ki so ga kdaj uporabljali v medsebojnem občevanju ljudje različnih jezikov, da so se med seboj sporazumeli. Prav zato je treba, da se ohrani. Papiga jo je rešila V Schonebergu pri Berlinu je 3. t. m. opoldne l nekdo pozvonil na stanovanje 87 let stare hišne | gospodinje, ki je bila sama doma. Rekel je, da prihaja po naročilu urada za zbiranje podpor brezposelnim za zimo, ker gospa doslej še ni ničesar poslala. Temu izgovoru je starka verjela in neznanca pustila v stanovanje. Tu pa je neznanec naenkrat zgrabil ženico, ji zamašil usta, da ne bi mogla kričati, ter jo s hudimi udarci po glavi podrl na tla. 87 letna starka se je 6icer obupno branila, vendar bi bila žalostno končala, ko b: se v istem trenutku ne začulo v sobi neznansko kričanje. Papiga, katero je imela starka v sobi in katere ropar ni opazil, se je začela dreti na vse grlo. Ropar je mislil, da so v sobi še drugi ljudje, kar ga je tako zbegalo, da je pustil starko :n zbežal. Starka je še dolgo ležala na tleli, preden se je mogla dvigniti in priklicati pomoč. Ko je prišla policija,- je bil storilec medtem že tako daleč, da ga ni bilo mogoče izslediti. Samo katoliški časnik more voditi katoličana po pravih potih pravega naziranja. tisoč strani — vsi pa: »Ali bo mir?« Trobentač jih posluša, kako se vesele, da je konec vojske in da pojdejo domov. Zebro\vski mora francoskim vojakom pokazati, kakšna živila ima seboj. Ko je pokazal, da ima s seboj nekaj skorij kruha in malo vina, je vzkliknil francoski častnik v prisrčni fran-cosko-nemški mešanici: »Oh! Niks dober ta kruh.« Brž je poslal v kantino po konjak in cigarete za nemškega trobentača. Skoro eno uro so se mudili Nemci v gradu. Potem zasedejo francoske avtomobile in nastopijo najtežjo pot v Compiegnski gozd k francoski vrhovni komandi. Adjutant Schaube, stotnik od vrhovnega poveljstva in trobentač Zebrovvski se sami vračajo. Polnoč je že minila in s tem je potekel rok. Vendar pa je francoski poveljnik zapovedal, da sinejo Francozi streljati le, če bodo Nemci začeli. Tako so se ti trije srečno vrnili v Fourmier. ★ Trobento, 6 katero je Zebrovvski takorekoč od-trobil svetovno vojsko, je dobil v spomin. Bogat Američan mu je pozneje ponujal bajne denarje za njo, pa je ni hotel dati. Partner Zebrovvskega na francoski strani, Francois Sellier je dobil križ častne legije. Njegov rog pa so shranili v pariškem vojnem muzeju. Ko so po vojni nemški Zep-pelini prvič pripluli nad Pariz, je mož padel z okna in se ubil. Egiptovski ministrski predsednik Jeh'n-paša je odstopil zaradi velike notranje krize v deželi Dezerterji v Rusiji Sovjetska Rusija je postala hudo militaristična. To dokazujejo strog: ukrepi proti vojaškim beguncem. Lanskega junija je že bila izdana taka naredba. Sedaj je vojaški kolegij najvišjega sovjetskega sod sča naznanil, da se bo naredba sedaj prvič izvedla. Mlad sovjetski mornar Sergej Vonon-kov je bil v odsotnosti obsojen na smrt, ker je v Gdinji zapustil svojo ladjo ter se ni hotel vrnit:. Če Vononkov stopi na ruska tla, bo takoj ustreljen. Nadalje je bilo razglašeno, da bo njegovo premoženje zaplenjeno in njegovi bližnji sorodniki aretirani. — Stroga junijska naredba namreč določa, da se kaznuje begunčeva rodbina za pregreške begunca. Če kak vojak ali mornar pobegne, vsa njegova družina, to je tisti, ki so ž njim skupaj živeli ali ki jih je podpiral, izgube vse državljanske pravice ter so za pet let izgnani v Sibirijo! —Ti 6trogi ukrepi dokazujejo, da dezerterjev v Rusiji ni ravno malo. Indijanski jezik z nemimi znaki Gospodarstvo Zaposlenost v oktobru. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar izdal mesečno statistiko za oktober, iz katere je razvidno, da je število zaposlenega delavstva padlo od septembra na oktober za 164 na 82.831. Lani je znašal padec od septembra na oktober samo 45 delavcev (od 76.985 na 76.940). Vendar je v primeri z lanskim oktobrom bilo letos število zavarovancev za 4091 višje, kar je znak boljše zaposlenosti v našem gospodarstvu kol lani. Taka letna razlika (okoli 4000 ljudi) obstoja že skoraj poK leta in kaže na stabilizacijo razmer na delovnem trgu pri nas. Padec delavskih plač traja sicer dalje, vendar se je neznatno ustavil. Padec je znašal od leta 1933 na 1934 v juliju še 0.77 Din, v oktobru pa le še 0.65 Din. Povprečna dnev- na zavarovana mezda ie znašala v oktobru 22.66 Din na enega delavca, odnosno 1,877,181 Din za vse zavarovance ter je tako povprečno za enega delavca za 0,65 Din manjša kot lani, skupna dnevna mezda pa je zaradi večjega števila zavarovancev za 41.047 Din večja. Izredno velik je odstotek ženskih bolnikov, ki znaša 2.96%, dočim znaša povprečje za moške in ženske skupaj samo 2.68' , , za moške samo znaša odstotek 2.52%. V primeri z lanskim letom je odstotek moških bolnikov narastel za 0.1%, odstotek ženskih bolnikov pa za 0.58%. To pomeni, da je imel Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani letos v oktobru za ca. 20% več ženskih bolnikov kot v oktobru lani. Obrtna razstava v Celja Priprave za Obrtno razstavo so v najlepšem leku, Propagandni odsek si je določil obširen program, ki ga hoče v podrobnostih izvesti. Tako ima v načrtu izdanje brošure, katera naj pojasni ves razvoj obrtništva od časa cehov pa do danes, — Vesclični odsek je z ozirom na to, ker izgleda, da bodo prostori na dvorišču premajhni, sklenil zaprositi mestno načelstvo, da bi za časa razstave zaprlo eno izmed ulic ob šoli, da bi se tudi ta prostor lahko uporabil za veselični prostor. Upravni odbor je imel več ur trajajočo sejo, kicr so se vsa vprašanja do dobra razčistila. Predvsem jc treba naglasiti, da so vse debate strogo stvarne ter se vršijo v najlepšem soglasju, tako da so s tem mnogi pridobili veselje do dela, ki so razvoj do sedaj gledali malo postrani. Sklenjeno je tudi bilo, da se bodo vršila med razstavo razna strokovna predavanja, tako da bo ta razstava tudi v poučnem oziru nekaj pripomogla tako obrtnikom, predvsem pa naraščaju. Odbor upa na vsestransko podporo tako občinstva kot raznih korporacij, od katerih nekatere so že pokazale za to svoje razumevanje. Fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za dela o socialnem zavarovanju. Upravni odbor OUZD je sklenil osnovati poseben fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, za katerega je tudi votlra.l osnovni znesek 200.000 Din. Obresti tega fonda bodo služile vsako leto na dan smrti 9. okt. za nagrade za najboljša dela vna področju socialnega zavarovanja in zaščite delavcev med slušatelje vseučilišč v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu ter Visoke ekonomske komercijalne šole v Zagrebu. Upravni odbor urada bo odredil temo za tlela ter dodelil eno četrtino obresti iz fonda rektoratu vsake izmed navedenih šol. Slušatelji laliko pred-lože svoja tlela najkasneje do L julija rektoratu, ki bo tudi ocenjeval ta dela po predpisih za ostale univerzitetne nagrade. O podelitvi nagrad bo obvestih rektorat OUZD najkasneje do 1. nov. vsakega leta, obenem pa tudi dostavil nagrajena dela, ki borlo objavljena v glasilu OUZD: »Radnička zaštita«. Pogajanja za izvoz pšenice v Avstrijo. Dosedaj je Avstrija kupila na Madjarskem okoli 10.000 vagonov pšenice. Toda po mnenju strokovnjakov Madjarska ne bo mogla kriti vse avstrijske po- trebe in sc zato v avstrijskih strokovnih krogih govori o možnosti uvoza iz Francije, za kar bi sc začela v kratkem pogajanja. Verjetno pa je, da bo tudi Jugoslavija ponudila večje količine Avstriji in tako je pričakovati, da se bodo o tem tudi začela pogajanja med našo državo in Avstrijo. Borza Dne 9. novembra. Dr na r Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, Bruslja in Curiha, dočim so vsi drugi tečaji popustili. — V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi ostal avstrijski šiling neizpremenjen, dočim je na zagrebški borzi popustil na 8.045—8.145, na belgrajski pa se je neznatno učvrstil na 8.075 do 8.175. Grški boni v Zagrebu in Belgradu 28.65 do 29.35. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 229.15—229.75, na belgrajski pa na 229.20 do 230.80. Španska pezeta v Zagrebu 5,75 blago. Ljubljana. Amsterdam 2300.68—2312.04, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 794.79—798.73, London 169.80—171.40, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 3373.55—3401.81, Pariz 224.02—225.14, Praga 141.90 do 142.76, Trst 290.51—292.91. Promet na zagrebški borzi 498.262 Din, Curih. Pariz 20.225, London 15.31, Nevv York 306.875, Bruselj 71.65, Milan 26.265, Marlrid 41.925, Amsterdam 207.625, Berlin 123.40, Dunaj 72.85 (57), Stockholm 78.95, Oslo 76.95, Kopenliagen 68.35, Praga 12.81 (12.8,1), Varšava 57.95, Atene 2.92, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.79. Vrednostni papirji Tendcnca je nadalje slaba za državne papirje, vendar pa posebnih izprememb v tečajih ni bilo. V splošnem so ta teden tečaji znatno popustili zaradi odsotnosti faktorja povpraševanja, ki je zadnje tedne kupil veliko blaga. Promet je oslabel in je na zagreb. borzi bilo zaključenih le nekoliko komadov vo-jne škode. Ljubljana. 7% inv. pos. 70.50—71, agrarji 40 do 41, vojna škoda 320—322, begi. obv. 54—55, 8% Bler. pos. 59—60, 7% Bler pos. 50—52, 7% pos. Drž. hip. banke 64—65. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 71.50 bi., agrarji 41.50 bl„ vojna škoda 320—3Ž1 (322), 12. 321—327, 6% begi. obv. 53.50 bi., 8% Bler. pos. ! 63 bi., 7% Bler. pos. 51—52. — Delnice: Narodna banka 4135 den., Priv agrar. banka 214 bi., Osj. sladk. tov. 120 den. Bečkerek sladk. tov. 750 den., Osj. livarna 135 den., Impcks 50 den., Trboveliska 100—110. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. po«. 69—71, agrarji 39—40, vojna škoda 318—319 (318.50 316), 6% begi. obv, 53.30—54 (53), 7Bler. pos. 53 bi., 7% pos, Drž. hip. banke 64—65. — Delnice: Priv. agr. banka 209.50—211 (211, 209). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je popolnoma neizpre-meujen. Prav tuko tudi v cenah ni večjih izprememb. Danes so cene naslednje; pšenica 110 do 112.50, koruza umetno sušena banat. postaje 62.50 do 65, baške postaje 67.50—70 in ugodnejše srern-ske postaje 70—72.50; moka stane 195—205, delvjli otrobi 79—100, drobni pa 87—90. Času primerno suhe koruze ni mogoče več dobiti, ker je zaradi neugodnega vremena nevarnost, da se pokvari, prevelika. Zato tudi nihče ne prevzema garancije za kakovost. • Živina Mariborski svinjski sejem dne 9. novembra. Pripeljanih je bilo 316 svinj. Cene so bile sledeče; Mladi prašiči S—6 tednov stari komad 50—80 Din, 7—9 tednov stari komad 90—100 Din, 3—4 mesece stari 130—150 Din, 5—7 mesecev stari 200—300 Din, 8—10 mesecev stari 320—400 Din, 1 leto stari 550—650 Din, 1 kg žive leže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—9 Din. - Prodanih je bilo 131 komadov. Ptujski živinski sejmi. Za konjiški in goveji sejem, ki se jc vrš.;l v lorek, 6. t. m. je bil dogon prav dober, kupčija pa jc bila srednja. Prignali so 143 konj, 315 krav, 75 telic, 163 volov in 24 bikov, skupaj 720 glav živine; od teh »o prodali 211 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče; krave 1.75 do 3 Din, telice in voli 3—4 Din, biki 2.75—3.75 Din; kon|e, ki so bili večinoma iz Medžimurja, so prodajali od 750—35C0 Din komad. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 20. novembra. — Sejem za prašiče v sredo, dne 7. t. m, jc bil prav dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 281 svinj in 179 prascev, skupaj 460 komadov. Od teh so prodali 110 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: pršutarje razne vrste so prodajali po 4.50—5.50 do 6.25 Din; plemene svinje od 200—700 Din, prašički 7—10 tednov stari od 70—175 Din komad. - Prihodnji sejem za prašiče bo 14. novembra. Sgrol Zanimiv nedeljski gost Primorja Igrišče Primorja, jutri ob 15, predtekma prvenstvo II. razreda Grafika—Jadran Primorje si je v kvalifikacijskih tekmovanjih s priboritvijo drugega mesta zasiguralo sodelovanje v finalu. A ker tepta ni, se je moralo pobrigati samo, da moštvo ne počiva in ne pade v kondiciji. Dosedaj mu je uspelo zasigurati nastope Gradjan-skega iz Karlovca, prvaka Karlovca, Ilaška iz Zagreba in Hajduka iz Splita. Vsekakor zanimiva poznojesenska sezona, ki jo otvori v Ljubljani dosedaj neznan gost, ki ga spremlja dober glas. kajti karlovška moštva so zlasti letos beležila krasne rezultate nad vodilnimi klubi zagrebške podzveze. Moštvo je tehnično precej izpopolnjeno, diči ga pa velika požrtvovalnost in hitrost. Obe moštvi iz predtekme sta priljubljena gosta , ljubljanskih igrišč: Grafika kol vodilni drugega . razreda, Jadran pa hoče pokazati, da je reorgani-I zacija mošl.va bila koristna in potrebna. Izid borbe je zaradi tega negotov. Pričetek predtekme ob 13.15. Hermesov jesenski debat v prvenstvenem tekmovanju V nedeljo ob l l.!i0 na igrišču lleriuesn ob lil pmlteknut Uvod v jesensko pudzvezno liga-tekmoviiuje, ki ga otvori jutri v Ljubljani llertnes v borbi /. mariborsko Svobodo, najmlajšim našim Ugašam, se pričakuje s precejšnjo napetostjo in /. dokajšnjim zanimanjem med mišim športnim občinstvom. Delali prognoze o zinngi enega ali drugega je dokaj težko, kajti kolikor iuui Hermes plusa - lem, tla igra na domačih tleli, ima Svoboda že več težkih borb za seboj; ludi je moštvo znano kol izredno borbeno. Treba Jim je le malo sreče iu . . . Prepričani pa smo, da nas naši vrli hermežani ne bodo razočarali ter nam bodo zaigrali lako. kakor nekdaj, ko so sloveli kol ena naših najboljših onaj-storii\ Dolžnost našega športnega občinstva p;i je, du lo napeto borbo poseti v čimvečjem številu ler, tako dokaže, da zna cenili lepo in fair športne borbo. Ker Je vstopnina jako minimalna, je poset lekme prav vsakomur omogočen. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Prvenstvo drugega razreda V nedeljo. 11. t. tn. se vršita nn novem igrišču SK Slovana (za Kolinsko tovarno) 2 zanimivi, drugorazredni prvenstveni tekmi. V prvem paru nastopita: SK Slovan : SK Sloga, v drugem pa SK Mars : SK Svoboda Obe tekmi bosta precej izenačeni in luista gotovo nudili gledalcem obilen užitek. Prva tekma so prične ob 13.30, druga pa ob lfi.30. Vstopnina je minimalna. SK Slavija : SK Mladika. Jutri ob po1 11 se bo odigrala na stadionu Mladike nn Ko-deljevem prvenstvena tekma nteH Slavijo iu Mladiko. Sta lo sicer najmlajša kluba, a igrata lepo in fair, zato je pričakovati, da bo tekma zelo zanimiva. — Vstopnina minimalna. — Ob 9 trening-tekma med rezervama obeli moštev. ★ SK Ilirija, smušku sekcija. lvondieijtiki marš jn tri ob 8. ZbiruliSčo pri letnem glednliSCui 7.a Tivolskim gradom. Povratek okoli 12. Slalom l.liib 34, tehnični odsek. Pozivam vse tekmovalce, kateri nameravajo lotos startat.i v katerikoli disciplini, da ko zanivljivo' udeleže nedeljskega kondl-eijskega miiršn . Zbirališče pri Ciinkar,lovih brezah rdi 14. — V torek strogo obvezna udeležba pri gimnastiki lil sestanku, ki bo po ginuiH,stiki. Važno znradi zdravniškega pregleda. Kdor ne bo pregledan, se ne bo mogel udeleževati treningov- in tekem. Kirapored pregle dov bo določen pri telovadbi v torek. — Tehnični referent Tinta Lado. SK Korotan. Ljubljana. Jutri ob 9.30 v športni sobi zbor za kondicijHki marš . Seja upravnega odbora jugoslovanskega olimpijskega odbora bo 23. novembra ob 18 na Hudičevem trgu 2 v Zagrebu 7. naslednjim dnevnim redom: I. Poročilo o II. olimpijskem dnevu. 2. Poročilo o delu odboru. 3. Poročilo blagajniku, t. Organizaciji! Štafete Olimpi.la —Berlin po ozemlju kraljevino Jugoslavije. 5. Priprave za IV. zimske športne igre in za XI. olimpijske igre 193(1. H. Slučajnosti. — Vse zvezo se naprošajo, du izdelajo za točko .1. dnevnega redu kratka poročilu in da pošljejo svoje odposlance na to sejo. — Tajnik. Celjski spori. Jutri, v nedeljo ob pol 11 dopoldne na Skalni kleli drugorazredna prvenstvena tekma mod SK Atletiki in KiW" Jugoslavijo. — Ob pol 3 popoldne bo pa na trlaziji prvorazredna prvenstvena nogomet na tekma mod SK Železničarjem jn SK Celjem. RAZPIS. Grand hotelo Um@n v Lgublfan! se odda v najem Kuhinja in restavracija se bosta odslej vodila v meščanskem slogu. Reflektantje s kvalifikacijo in prmerno kave jo naj pošljejo ponuiibe s popisom dosedanjega udejstvovanja in prepisi referenc do 25. novembra 1934 na podpisano družbo. Natančnejša pojasnila so dobijo pri podpisani družbi, Miklošičeva c. 1. JDNI0N" hotelska in stavbinska d d. v Liublfani. Ljubljana, dne 5. 11. 1934. KUBANV-JEV MATE ČAJ tirani ter KrepCa živce m mitice. ru>,ji Saje prebavo, (le a apet't. regulira delovanje sica iu ledvic Itd r oa redno pije, se mu ili bati ne gititu lic revme. Liobi ie v vseh lekarnah v originalni zavojih no , domovina, pokazala vrata. P« kom — lo jo po-stranstka stvar. Dejstvo je, da v njej ni bilo prostora za me, za mojega moža in otroka ... Otrok moj, ta dan se je odločila tvoja usoda. Hotela sein, da postaneš Rus; loda Rusija te je zapodila v domovino tvojega očeta; ona te bo sprejela in vzgojila, ona naj postane tvoja domovina. Očetovn domovina in ne materina bo tvoja domovina. Toda. otrok moj, ne pozabi, da je bila tvoja mati Rusinja, da je bila Rusija njena domovina... Oh, zakaj te ljubim lako strastno, tako slepo? Zakaj sn nji dozdeva izgon lako strašna nesreča? Kmalu bodo začeli potočki pridno žuboreti, reka, moja ljubljena reka bo raztrgala vezi, gozdi bodo ozeleneli, nebo Iki postalo tuko čudovito modro in oblaki bodo jaijrali po njem. Kako boš sprejela pomlad brez mene, domovina? Mar meniš, da se brez mene ne bo nič spremenilo? Oa ostane vse ko doslej.. ' In potem bo prišlo poletje, polja bodo zelenela, prišle bodo tajinstvene lemtie noči s sladko vonjavo svežega sena. Po reki bodo drseli ogromni brodovi, v luki ee bo gibalo na tisoče rok, neštete zelenorumene melone bodo pri izlaganju letele iz rok v roke. In reka bo narasla do ogromne sile in veličine; ko majhne ledene skrli bodo plavali po njej beli parniki in klici siren bodo že na vse zgodaj prijx>vedovali o daljnem, krasnem življenju. In ti se ne boš spomnila na me? Tebi bo slovo od mene lahko, o domovina moja, neskončno lažje nego meni, ko medlim v togi in obupu. Kakor oni »brhki fant , ki je uščip-11 i 1 debelo deklo v lice in mimogrede dal povelje: »AretiratiI« , ki od njega morda zavisi smrt nekega človeka, prav tako si velela I i, domovina, da morava zapustiti tvoje ozemlje... Kaj se v talcih primerih stori v Rusiji? Začno se »podjemati koraki«. Kaj sc pravi »podjemati korake«? To sc pravi, brez smisla in brez uspeha po celc ure posedati v uradih in čakati. Tudi midva sva začela >podjempti korake«. Najprej sva se dolgo posvetovala, do koga bi se najprej obrnilu, in sklenila sva, da je najboljšo poizvedel!, da-li so nama v GPU-ju povedali resnico, dn je zadeva 7. vseučiliščem že urejena lu Olniar črtan s seznama profesorjev. Sla sva na vseučilišče. Hotela sem biti vedno z Otmnrjein, hotela vse slišali, kar mu bodo povedali, vse videti, kako je z najino zadevo, in — kar je glavno — nisem ga hotela niti trenutek pustiti samega, ker sem se bala, da ga ne hi pridržali. da ne bi izginil — in bi jaz niti ne izvedela, kam so ga odpravili, kaj so mu naredili. Nisem mu mogla brez solz gledali v mirni obraz, nisem mogla brez groze zreli v mile, jasne oči. ki so nie, ko navadno, nežno pogledovale; /.tikaj, vedno se mi ie povračala misel, da mi aa vsak trenutek laliko iztrgajo in odvedejo na drug svet in da bi poleni življenje zame ne imelo več smisla. Sedaj sva v upravnem poslopju vseučilišča. I Velika, mračna hiša, neznosen smrad po strani-1 ščih, mokrih, umazanih klobučevinastih čevljih, po mahorki (labak slabše vrsto), plesnobi in trohnobi. ki jo v starih, slabo oskrbovanih poslopjih. Temačni hodniki, kjer postopajo dijaki iu dijakinje i v kožuhih iu kučmah z dolgimi naušniki in priča-j kujejo dekanov, tajnikov in načelnikov klubov, ki i prihajajo vedno prekasno. Dolgo se sprehajava po veliki, kasarni podobni čakalnici in raztreseno prebirava slenske časnike, ki v njih dijaki nezuvisno sramote profesorje in docente •.. Iskala sva rektorja, iskala dekana, čakala na rektorja, čakala na dekana. Otmar je hodil molče iz kota v kot in prebiral oglase vseh fakultet, vseh klubov, vseh oddelkov in pododdelkov. Po njegovih korakih in |>o tem, kako je prebiral te stvari, ki 1 ga niso. nikoli niti najmanj zanimale, sem spozn:il:i. kako mučno mu jn bilo čakanje. Tudi jaz sem tekala iz kota v kol in vedno iznova prebirala sten j ske časopise, ki so bili neznosno sirovo in ne-I okusno sestavljeni in so pričali o neverjetnem duševnem ubošlvu. Vsak hip me je iznenadiki popolno pomanjkanje izvirnosti in talenta v teh člankih in risbah, ki so vse narejene po socialnem naročilu . Kapitalisti lažejo, ker jim koristi!,, sen brala nied nekimi Aforizmi razredno zavednega akademika . Dell gardisti ludi lažejo, ker jim ne preostaja drugega; zakaj se naš tovariše dekan neprestano oddaljuje od črte proletarske resnice'.'' Sla sem k drugemu časopisu in brala: Tovariši! V katerem jeziku so pisali Lenin, Biiharin. Tr cki? V ruskem! Zakaj nam je tedaj oni dan profesor I', v svojem predavanju lako bedasto dokazoval. da se moramo učiti drugih jezikov, jezi-kov, ki jih covori kapitalistična hidra?* Na ponovno prošnjo naših cenj. strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TIVAR obleke razen glavne zaloge v Prešernovi ulici 54# nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni Upravitelj te prodajalnice je g. Ramovš. Prosim pazite! TIVAR obleke morajo biti previ-dene s tem tovarniškim listkom. Prosimo naše cenj. stranke, da nam javijo, če se Vam bode ponudilo ali prodalo manjvredno in tuje blago kot naše originalno TIVAR blago. Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. strankam za poverjeno nam zaupanje in naklonjenost. -Mi se bodemo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo. Naznanjam cenj. občinstvu, da se mi je poverila prodaja dobro poznanih V AR Vrst Tek. T OBLEKE Prešernova ul. 54 (nasproti glavne pošte) Sv. Petra cesta 26 OBLEK Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bodem potrudil tudi s pazljivo postrežbo, da cenjene odjemalce v vsakem oziru čim najbolje zadovoljim Z odličnim spoštovanjem M. RAMOVŠ Ljubljana, Sv. Petra c. 26 ali oglasi Navijalke (špularce) sprejme tovarna nogavic Vidmar, Ljub-ljana-Savlje 18. — Samo prav dobro izvežbane naj se javijo v tovarni. (b) Kam v nedeljo ? V nedeljo gremo vsi v Št. Vid nad Ljubljano in sicer v gostilno pri »Ja-gru« na krvavice, pripravljene z »Aromantinom«. Tako dobrih klobas še niste jedli. Pridite in poskusite. (h) Sremski paprikaš goveji, telečji, hrenovke, po 2 Din porcijo, dobite v gostilni S a i a r i č , Maribor, Splavarska ulica št. 5. I Službodobe Trgovski pomočnik strokovno izobražen v specerijski trgovini - se sprejme. Potrebna kavcija in plača po dogovoru. Ponudbe do 20. novembra na Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Kočevju. (b) Iščem za prodajo slik Nj. Vel. kralja Petra II., za katero je izdano dovoljenje dvornega marša-!ata in kraljevega namest-ništva v Beogradu, naklada od Zaklada Tiskare Narodnih novina v Zagrebu - sposobne potnike za Maribor in okoliš ter Koroško in Medjimurje. A. Zorko, Maribor, Aleksandrova cesta 14. (b) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10 Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12500. (u) Vsem državnim in samoupravnim uslužbencem s pridobljeno pravico do penzije podeljujemo posojila do 15.000 Din — brez porokov — proti mesečnemu odplačilu na 5 let. Zahtevajte brezplačne prospekte! Meščanska delniška hranilnica, Daruvar. - Osnovana 1903. god. Usnjeni suknjiči pumparce — naiboljši nakup A Presker. Sv Petra cesta 14. Plošče ■ gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo „ELEKTR0T0N" LJUBLJANA i)' TftvCaijeva ulira 3 Kljub toliki reklami v časopisih se še zmeraj zastrupljate z raznimi falzificiranimi grenčicami, a dobite povsod domačo, garantirano naravno Jordan grenčico. - Lastnik Rupp, Beograd, Čika Lju-bina 18-1. Novo hišo dvostanovanjsko, pri železniški postaji na Črnučah, — prodam za 50.000 Din. - Jerko, Črnuče pri Ljubljani. (p) Ca. 20.000 m= zemljišča na lepem prostoru blizu gorenj, kolodvora, vodovod in elektrika v bližini - prodam po zelo ugodni ceni V poštev pridejo ludi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12333. (p) W Vsem brezobvezen ogled novih in rabljenih predmetov. Kersnikova 7, Prilika. (1) Pozor! Več gozdnih parcel travnik - naprodaj na prostovoljni dražbi dne 11. nov. t. 1. ob pol 2 v gostilni Karol Jeršin, Rudnik Informacije: Rudnik št. 2. (p) IŠČEJO: Sobo v bližini sodnije, po možnosti s popolno oskrbo -iščem za takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 12786. (c) Žago na vodni pogon kupim. Ponudbe s ceno upravi »Slov.« pod »In-dus« št. 12785. (k) 2 partiji bleh instrumentov prva za 12, druga za 20 ljudi - naprodaj. Hvalctič, kapeln. križ. glazbe, Opa. tovina 33, Zagreb. (g) Smrekovih storžev kupim 100 vagonov. Plačam 135 Din za 100 kg, na vsaki postaji v Drav. banovini. Ponudite takoj upravi »Slov.« pod »Če-šarki« št. 12814. (k) STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-me krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan Otrokom 3 male žličke na dan »Energin« se dobi v vseb lekarnah v potlitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg S br 4787/32 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som |e masi CLA VEN - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnosi iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrniak lekarnar. Sisak Varujte «e notvorl1 Naša mama, stara mama, tašča, gospa Marica Likar je umrla danes po težki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 81. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo ob 16 iz hiše žalosti Gosposvetska cesta 13. Maša zadušnica bo v cerkvi Mar. Oznanjenja v ponedeljek ob V Ljubljani, dne 9. novembra 1934. Rudolf, višji kontrolor drž. žel., sin; Jela roj. Jakše, učiteljica, snaha; Boris, vnuk. /..ašCitm znal> ZAHVALA. Za vse dokaze sočuvstvovanja, prijateljstva in ljubezni ob smrti našega dobrega soproga, očeta, tasta i. t. d., gospoda Ivana V. Ruparja Izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. ŽALUJOČI OSTALI. Naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra mama in stara mama, gospa Marija Kune} zasebnica v petek, dne 9. t. m., po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne U. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice Vidovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. novembra 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Žalostnega srca naznanjamo, da je naš ljubljeni mož, brat, stric, gospod dr. Rudoli Schmidt starešina sreskega sodišča v Radečah umrl. Pogreb bo dne 11. t. m. ob 11 dopoldne v Radečah in ob 4 popoldne v Kamniku. Ivanka Schmidt, žena, in ostalo sorodstvo.